ŠTEV 41 ^^ Ptuj, 25. oktobra 1957 letnik x. Uprava tn uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — leleton 156,. NB Ptuj §tev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska f^iskaraa — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, poltetna 250 dinarjev V soboto in nedeljo, 26. in 27. X. volitve Po poročihh volilnih komisij in ob oliisku posameznih voUšč smo se v nedeljo, 20. t. m., prepričali, da so volitve dobro in v redu po- tekale in da je velika večina vo- lilnih upravičencev stopila na vo- lišča že zjutraj in dopoldne in da so tudi popoldne volit-ve ob dolo- čeni uri uspešno končale. Voli- šča so bila v občinskih centrih bolj okrašena, na ]>odeželju pa tako kot po navadi, saj so bila v šolah, krajevnih pisarnah, gostin- skih prostorih in tudi ponekod v zasebnih hišah. Zadovoljiv odsto- tek udeležbe na volitvah dokazu- je, da so bile politične priprave na volitve pravočasno in dobro organizirane in da je »ves politič- ni aktiv skupno z volivci v redu in zavestno opravil svoje delo. Iz- voljeni so v zbore občinskih od- borov ljudje, ki so že doslej so- delovali pri utrjevanju ljudske oblasti in pri napredku našega gospodarstva ter reševanju vseh važnejših problemov našega ča- sa. Ostali kandidati pa bodo lah- ko glede na prilično zaslombo pri volivcih sodehyvali pri občinskih svetih in komisijah kot člani ter bodo skupno z občinskimi odbor- niki v mandatni dobi lahko sto- rili veliko ter izpolnili vsa priča- kovanja volivcev. V nadaljevanju <^javljamo imena izvoljenih odbornikov ob- činskih zborpv v občinah bivšega ptujskega okraja, ki so dobili največ glasov in ki bodo imeli za bodoče načrtno in resno delo ob- čin največjo opOTO pri volivcih. Iz volilnih priprav in iz diskusij volivcev so si lahko zapomnili marsikatero zdravo pobudo in se bodo lahko glede na dosedanje uspehe in delo ter izkušnje ob- činskih odborov izognili nepo- trebnim novim napakam in sla- bostim. V soboto, 26. in v nedeljo 27. oktobra, nas čaka še eno sreča- nje na voliščih, ko bodo izvoljeni odborniki občinskih zborov proiz- vajalcev, nova pomembna dopol- nitev občinskih ljudskih odborov. Po poteku in rezultatih sobotnih in nedeljskih volitev se bo ne- dvomno izkazalo, da so se po de- lovnih kolektivih politično in teh- ni^o enako dobro pripravili na volitve kot na minule nedeljske volitve. Važno je, da se pomena teh volitev enako kot volivci iz skupine industrije, trgovine in obrti zavedajo tudi volivci iz kme- tijske skupine. Po delu in vlogi bivšega ptujskega okrajnega zbo- ra prolz\'ajalcev so se lahko kme- tijci prepričali o veliki potrebi takega zbora tudi v občinah, kjer ga sedaj prvič volijo. Brez občinskega zbora p^oiz- vaja'cev bi si težko zamišljali iz- boljševanje stika m?d podjetji in občinami, ki nam je pri vsakda- njem delu in življenju vedno bolj potreben. Vsa občinska skupnost ustvarja pogoje za izboljšanje naših razmer, zato n' mhgoče, da se ne bi podjotrehe imajo in kakšen je nji- hov doprinos občinski skupnosti. Lahko rečemo, da so prebivalci naših občin ter tovamtpki in kme- tijski delavci in nameščenci ena- ko zainteresirani za komunalno dejavnost, gradnjo stanovanj, šolstvo, zdravstvo in ostalo v ob- čini, zato pa bosta imela tudi oba občinska zbora dovolj dela in skupnih problemov. Na zborih volivcev za volitve v f^činske zbore proizvajalcev smo slišali, da si delavci industrijskih, obrtnih in kmetijskfli obratov ter kmetovalci, organizirani v zadru- gah pa tudi ostali od bodočega dela in vpliva zbora proizvajal- cev v občini veliko obetajo zlasti glede njihovega .soodločanja, da bodo kmetijstvu namenjena sred- stva čim racionalneje izkorišče- na z namenom podpore razvoja kmetijske proizvodnje, da ne bo več tako zaostajala za industrij- sko kot doslej. Naše kmetijsko podeželje se poteguje za elektri- fikacijo, za razvoj uslužne obr- ti, za obnovo vinogradništva in sadjarstva, za izboljšanje živino- reje itd. in se ddbro zaveda, da brez družbene pomoči tega ne more doseči. V zadnjem času smo slišali med ostalim več predlogov o obratu za konzerviranje zele- njave, za izdelavo sadnih sokov ,itd., zlasti ko tožijo naši kmeto- valci, da jim zaradi slabe prodaje ter propadanja zelenjave in in- dustrijskega sadja zdrkne mimo dragocen dohodek. S kmetijske- ga področja je vrsta problemov, ki bo zajeta v delovni program mandatne dobe novega občinske- ga odbora in smo prepričani, da bo večina tega programa izvede- na še pred potekom te dobe. V soboto in nedeljo torej na svidenje na voliščih v občinske zbore proizvajalcev. Prepričani smo, da bomo našim bralcem pri- hodnji teden lahko sporočili raz- veseljive rezultate teh volitev ter imena izvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev. V. J. Izid volitev v občinske zbore PTUJ V občinski zbor občinskega ljudskega odbocra v Ptuju so bili izvoljeni sledeči kandidati: Ivan Krajnčič (835 glasov), Kristina Sepec (543), oba v 1. volilni enoti; Franc Vidmar (857), Jože Milkovič (708), v 2. volilni enoti; Lojzka Stropnik (424) v 3. volilni enoti; Janez Petrovič (731: glasov) v 4. volilni enoti; Janko Vogrinec (577) v 5. voJilni enoti; vsi navedeni iz- voljeni odborniki so iz Ptuja; Franc Zupanič, Sp. Hajdina &t. 58 (357 glasov); ing. StanLslav Tonejc, Kidričevo št. 3 (865); Anton Kokol, Njiverd št«v. 11 (755), oba v 8. volilni enoti; Jo- žef Muzek, Kungota št 48 (293) v 9. volilni enoti; Ivan KampI, Krčevina št. 79 (343) v 10. volil- ni enoti; Anton Urek, Mestni \rrh št. 30 pri Ptuju (315) v 11. volilni enoti; Alojz Amuš, Ro- goznica št. 16 (370) v 12. volilni enoti; Konrad Rižner, Spuhlja št. 22 (310) v 13. volilni enoti; Simon Rus, Podvinci št. 82 (386) v 14. \'olilm enoti; Simon Soli- na, Markovci št. 71 (264) v 15. volilni enoti; Franc Franjkovič, Domava št 19 (246) v 16. volil- ni enoti; Franc Tašner, Ločič št. 14 (258) v 17. volilni enoti; Franc Pihlcr, Jiršovci št. 24 (392) v 18. volilni enoti; Janez Sok, Vin- tarovci št. 3 (281) v 19. volilni enoti; Janko Marinič, Desternik št 10 (391) v 20. volilni enoti; Martin Slodnjak, Botkovci št. 47, pošta Juršinci (444) v 21. vo- lilni enoti; Alojz Hrga,' Gaber- nik št 17 (219) v 22. volilni eno- ti; Tomaž Toš, Derbetinci št. 3 (389) v 23. volilni enoti; Franc Holc, Zagorci št 61 (272) v 24. volilni enoti; Janez Kmetec, Velika Vamica št 34 (224) v 25. volilni enoti; Martin Podhost- nik, Repišče št. 31 (207) v 26. volilni enoti; Andrej Murko, Pobrežje št. 125 (313) v 27. vo- lilni enoti; Maks Vaupotič, Va- reja št 1 (264) v 28. volilni eno- ti; Avgust Purg, Jurovci št 8 (235) v 29. volilni enoti; Mirko Selinšek, Barislavci št. 4 (185) v 30. volilni enoti; Andrej Šega ml„ Gniškovje št 89 (309)" v 31. volilni enoti; Jožef Satler, Pod- lehnik št. 1C4 (425) v 32. volilni enoti; Jožef Zerak, Rodni vrli št 34 (217) v 33. volilni enoti; Martin Korošec, Lovrenc št. 31 f385) r 34. volilni enoti; Franc 2ankovič, 2ui>ečja vas št. 60 (525) v 35. volilni enoti; Štefan Ekart, Sp. Jablane št. 39 (184) v 36. volilni enoti; Janez Kme- tec, Sikole št 37 (219 glasov) v 37. volilni enoti. G O R I S N I C A V GoriSnici je bil izvoljen Dašan Cokl s 321 glasovi od 34€ volilnih upravičencev; v For- minu Janez Voglar z 147 od 327, v Gajevcih Jože Rižnar z 111 od 329; v Moškanjcih Alojz Bezjak z 225 od 454; v Sobetincih Franc Preiog s 174 od 450; v Mezgovcih Jože 2iher s 169 od 314; v Bezgov- cih Jože Slodnjak z 153 od 347; v Zamušanih Slavko Bezjak z 241 od 443; v Bresnici Stanko Žiher z 177 od 240; v Podgorcih Konrad Preac z 95 od 272; v Cvetkovcih Franc Ozmcc z 230 od 420; na Polenšaku Alojz Gracer z 151 od 299; v Polencih Marija Segula z 88 od 303; v Belskem vrhu Franc Kokot z 112 od 309; v Turškem vrhu Ivan Pongračič z 134 od 351; v Hrastovcu Anton Kokot z 274 od 318; v Za vrču Ferdinand Sešek z 134 od 228; v Dolanah Miro Bračič z 78 od 212; v Cir- kulanah Stanko Rajher z 202 od 326; v Gruškovcu Anton Zuran z 195 od 388; v Paradižu Anton Plohi z 114 od 323; v Pristavi Anton .Tanžekovič z 55 od 387; v Gradišču Anton Gol z 129 od 280; v Bukovcih Jože Bezjak z 254 od 607; v Stojncih Janez Koletnik z 138 od 451; v Mure- tincih Franc Belšak z 306 od 325. ORMOŽ V občinski zbor občine Ormož so bili izvoljeni sledeči kandi- dati: 1. volilna enota Hardek, 517 volivcev, izvoljen Hartman Stanko, 264 glasov; 2. volilna enota Ivanjkovci, 351 volivcev, izvoljen Rajh Franc, 207 glasov; 3. volilna enota Stanovno, 176 volivcev, izvoljen Kociper Ivan. 100 glasov; 4. volilna enota Ključarovci, 335 volivcev, izvo- ljen Kosi Franc, 216 glasov; 5. volilna enota Runeč, 200 voliv- cev, izvoljen Kosi Anton, 118 glasov: 6. volilna enota Kog, 401 volivcev, izvoljen Mlinaric Jo- žef, 174 glasov; 7. volilna enota Jastrebci, 282 volivcev, izvoljen Stajnko Viktor, 116 glasov; 8. volilna enota Lahonci, 298 vo- livcev. izvoljen Meško Maks. 203 gia.sov: 9. volilna enota Les- nica, 470 volivcev, izvoljen Ku- haric Lovro, 300 glasov; 10. vo- lilna enota Libanja, 259 voliv- cev, izvoljen Novak Jožef, 152 glasov; 11. volilna enota Fran- kovci, 345 volivcev, izvoljen Štampar Ivan, 83 glasov; 12. vo- lilna enota Hum, 448 volivcev, izvoljen Vaupotič Anton, 123 glasov: 13 volilna enota Mi- klavž, 421 volivcev, izvoljen Tramšek Jože, 333 glasov; 14. volilna enota Ormož, 1760 voliv- cev, izvoljen Kovačič Zlatko. 583 glasov; Joha Štefan, 547 gla- sov; Polak Marija, 506 glasov; 15. volilna enota Tmovci, 408 volivcev. izvoljen Zagoršek Franc. 189 glasov; 16. volilna ©nota Sejanci, 208 volivcev, iz- voljen Petek Franc, 95 glasov; 17. volilna enota Savci, 347 vo- livcev, izvoljen Pondrk Ivan, 160 glasov; 18. volilna enota So- dinci, 378 volivcev, izvoljen Sok Ivan, 261 glasov; 19. volilna enota Vičanci, 273 volivcev, iz- voljen Munda Stanko, 152 gla- sov; 20. volilna enota Tomaž, 305 volivcev, izvoljen Megla Peter, 130 glasov; 21. volilna enota Koračice. 437 volivcev, izvoljen Hergula Alojz, 279 glasov; 22. volilna enota Veličane, 335 vo- livcev, izvoljen Janežič Ivan. 243 glasov: 23. volilna enota Ve- lika Nedelja, 393 volivcev, iz- voljen Meško Franc, 191 glasov; 24. volilna enota Mihovci, 418 volivcev, izvoljen Skuliala Ciril. 199 glasov; 25. volilna enota Vinski vrh, 541 volivcev, izvo- ljen Arnuš Stanko, 310 glasov: 26. volilna enota Vuzmetinci, 317 volivcev, izvoljen Tušek Stan- ko. 263 glasov; 27. volilna enota Zerovinci. 330 volivcev, izvoljen Kumer Janko, 148 glasov. L E § J E V občinski zbor ljudskega od- bora občine Lešje so bili izvo- ljeni: Kolenko Anton, Breg; Zerak Anton, Cermožiše; Leto- nja Konrad, Dolena; Nemec Vinko, Dobrina; Gajšt Franc, Doklece; Fideršek Anton, Dež- no; Narat Alojz, Grdina; Bedrač Štefan, Jelovica; Skledar Janez, Kočice; Gašparič Leopold, Lož- nica; Soštar Franc, Makole; Sa- gadin Maks, Majšperk; Novak Alfonz, Pečke; Polajžcr Jože, Nadole; Smolej Marija, Narap- Ije; Kerblcr Simon, Ptujska go- ra; Medved Ludvik, Sestrže; Znidar Viktor, Stari grad; Ko- lar Ivan, Stoperce; Kameža Janez, Stogovci; Finžgar Jože, Strug; Babšek Franc, Štatenberg in Pulko Mirko, Zetale. SREDIŠČE V občinski zbor ljudskega odbora Središče so izvoljeni: Marčec Anton. Obrež; Aleksič Jakob, Obrež; Kolarič Martin, Obrež; Dogša Jakob, Grabe; Pajek Edvard, Središče; Kolarič Ivan, Središče; Klobučar Franc, Središče; Bauman Anton, Sre- dišče; Trbuc Alojz, Središče; Kocjan Matej, Godeninci; To- mažič Jožko, Vitan; Zabavnik Albin, Vodranci: Snajder Mar- tin in Podgorelec N., Salovci. Motiv z nedeljskih volitev NA DAN MRTVIH BOMO TUDI LETOS OBISKALI GROBOVE NAŠIH NEPOZABNIH Dan Združenih narodov 1957 »... v splošno korist«. Dan Združenih narodov, 24. oktober, označuje dvanajst let od nastanka Združenih. narodov »...'V splošno korist«. Ljudje, ki so podpisali Ustanov-n listino v San Franciscu, so jo podpisali kot predstavniki vlad. Tedaj jih je bilo 51, danes pa jih je že 81, in med njimi tudi mnogi narodi, ki so šele zdaj postali svobodni, ki so dosegli neodvisnost in državnost ob pomoči te organi- zacije, kateri so slovesno zatrdili, da si bodo kolek- tivno prizadevali za mir, varnost, človeške pravice, zakon, svobodo. Ustanovno listino so podpisali kot predstavniki vlad, vendar so hkrati govorili tudi v imenu milj,jonov ljudi na vseh straneh sveta, ko so izgovarjali uvodne besede listine: »Mi, narodi Združenih narodov, odločeni, da rešimo prihodnje rodove strahot vojne, ki je že dvakrat v našem življenju prizadejala človeštvu nepopisno trp- ljenje .. Slovesno so obljubili: »da bomo strpni in živeli v miru drugi z drugimi kot dobri sosedje, da bomo združili naše sile za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter se držali načel in določili metode, s kate- rimi bo zajamčeno, da bo oborožena sila uporabljena samo v splošno korist...« KOLEKTIVNA PRIZADEVANJA SE MORAJO NADALJEVATI Včasih, posebno pa letos, je bilo videti, da se vojna pošast spet približuje. Strpnost je danes neogibna, vendar pa ni mogoče tako hitro pozabiti strahu, ne- zaupanja in sovražnosti iz preteklosti. S tem pa pri- zadevanja, kolektivna prizadevanja, da zarastejo rane in da se zagotovi pravičen mir, ne smejo obstati. Moč Združenih narodov je bolj v tem, da vplivajo kot v tem, da koga k čemu prisilijo. Vendar pa je ta moč vpliva na dogodke že zelo močna in lahko postane še močnejša. Kot sredstvo za skupno akcijo, s katero vlade podprejo cilje Ustanovne listine oziroma s ka- tero mirno rešijo svoje spore v skladu z njenimi na- čeli, so Združeni narodi edinstveno pripravljeni, dati učinkovit izraz težnjam tistih tisočev milijonov ljudi, ki so državljani njihovih držav — članic. V preteklem letu zaznamujejo Združeni narodi velik napredek pri delu za razvoj miroljubne uporabe atomske energije v blagor človeštva. Enainosemdeset vlad oziroma največje število, kolikor se jih je od vojne sem kdaj zbralo na kakšni mednarodni konfe- renci, je soglasno odobrilo ustanovitev Mednarodne agencije za atomsko energijo z namenom, »da pospeši in razširi prispevek atomske energije miru, zdravju in napredku širom po svetu.« Ostajajo pa tudi še stari problemi. Vsi ljudje veru- jejo v mir in varnost in si ju želijo; toda tam, kjer so v njihovih mislih lakota, revščina in grenkoba, ne more biti varnosti in le redko kje je mir. Kakšna je slika družbenega in gospodarskega na- predka po svetu na današnji dan, na Dan Združenih narodov? Nedavna anketa je pokazala, da potrošnja hrane v mnogih krajih še ni dosegla predvojne. Dve tretjini ljudi na svetu, večinoma v Ameriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Srednjem Vzhodu, še vedno živi v rev- ščini, željni, da se najedo. Celo v deželah, v katerih je življenjski standard višji, ta ni zadosti visok. Če- prav moremo zaznamovati delen napredek (epidemije nalezljivih bolezni se zatirajo, pismenost raste, več otrok hodi v šolo), pa je ta napredek vendarle pre- majhen v primerjavi z ogromnimi potrebami na da- našnjem svetu. Prebivalstvo sveta hitro narašča. Potrebovalo bo več hrane, več šol, več stanovavjskih hiš, več dela. To so mednarodni problemi, ki jih bo mogoče reše- vati le z mednarodvirn vrhridpvnv^prn_ y>v .-jr^ošno korist«. POMEMEK S KAMeilDATlI KAJ MENIJO KANDIDATI ZA OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV? hig. Franio Gruenfelcl, Kidričevo 3, kandidat občin- skega zbora proizvajalcev in- dustrijske skupine >PredTsein je treba pouda- riti, da se s postopnim prena- šanjem kompetenc na komune — posebno v gospodarskih za- devah — veča odgovornost ob- činskih odborov, še posebej pa zborov proizvajalcev. Prav go- tovo je, da se okrajni Ijndski odbori ne bodo direktno ukvar- jali s posameznimi gospodar- skimi problemi v občini, ker je to sedaj predvsem naloga r^- čine same. Jasno je, da ho ob- čina morala reševati svoje go- spodarske probleme — pa tudi druge — v skladu s cilji in liotenjem skupnosti. Prav tu pa lK)do zbori proizvajalcev morali odigrati odločilno vlogo, kako vskladiti vse te naloge in probleme tako v sami občini kakor tudi v merilu republike in zveze. Trdno sem prepričan, da bodo občinski zbori proizvajalcev uspešno reševali ekonomsko- gospodarske zadeve v občini, saj bo njihov stik z neposred- nim proizvajalcem mnogo tes- nejši in bližji. Mislim, da se bodo morali zbori proizvajalcev intenzivnej- še baviti z vprašanjem dviga storilnosti dela in s tem v zvezi tudi z nagrajevanjem. Naš de- lavec je živo zainteresiran na tem vprašanju in pričakuje v prvi vrsti od predstavnikov v zboru proizvajalcev, da bodo te zadeve proučevali in tudi ustrezno ukrepali.« Jože Križencic, kandidat za občinski zbor pro- izvajalcev kmetijske skupine >Mislim, da se bodo nase na- loge in odgovornosti v bodoče fx^vojile, v ^podarskem in političnem pogledu. Pred nami so vedno večje zahteve po kme- tijskih pridelkih. Zato si bomo morali kmetovalci vedno več prizadevati za večje hektarske donose. Nenehno bomo morali utrjevati delavske svete, da bo delavski svet resnična opora strokovnemu in vodilnemu osebju* na kmetijskih gospo- darstvih. Ravno tako bomo mo- rali mnc^o več pomagati uprav- nim odborom kmetijskih _ za- drug, Več zainteresiranosti za razcrit zadružnega sektorja. Zadrugi mora biti glavni inte- res napredek našega kmeta (zadružnika). Kot glavna in najvažnejša naša naloga je, da obnovimo naše vinograde in sadovnjake. Menim, le v obnovi je bodoč- nost kmetovalcev (zadružni- kov) kakor tudi socialističnega sektorja, ki že na našem pod- ročju žanje lepe sadove.« Inp.Greif Rnton, kandidat zbora proizvajalcev občine Ptuj »Na področju Dravskega p>olja je bil doslej glavni dohodek, iz prodaje krompirja. V bodoče pa ljudstvu ta dohodek ne bo več zadoščal, ker bo cena krompirja padala in se ne bo več našel zlahka trg za take količine krom- pirja kot doslej. Naše kmetijstvo bo moralo imeti v bodoče več dohodka iz živinoreje, kar pa bo sililo naše kmetovalce k poveča- nju krmne baze. Te pa si ne mo- remo zamišljati brez melioracije močvirnih površin Dravskega po- lja ob Polskavi. Prepričan sem, da bo Občinski ljudski odbor Ptuj pKjdpiral resna prizadevanja novo se snujoče Vodnogospodarske skupnosti, ki ima v načrtu izsu- ševanje močvirnatih področij. V bodoče bomo morali vsi sku- paj misliti na usposobitev kme- tijskih zadrug, da se bodo lahko naši kmetovalci na nje navezovali pri vsem prizadevanju za izbolj- šanje kmetijstva. Vsakemu izku- šenemu kmetovalcu in skrbnemu gospodarju je jasno, da ne bo mo- gel izboljšati pridelka, dokler ne bo imel na razt>olaqo kvalitetnega semena. Isto je kot že rečeno za živinorejo. Brez dobrih pleme- njakov naša živinoreja ne bi mo- gla dalie. četudi bi imeli krmno bazo. 2Jelo potreben je našim za- drugam strokovni kader, zato se bodo morale zadruge za tem tudi ogledati. Ptujska občina hna poleg pri- lično močne industrije pretežno kmetijski značaj. Glede na to bo potrebno v bodoče vložiti vse si- le, da bo naše kmetijstvo dohite- valo industrijo in z večjimi do- hodki tudi omogočilo kmetoval- cem ter kmetijskim delavcem boljše življenjske pogojem _. martin KlemenEic, kandidat za zbor proizvajalcer (skapina trgovine) občine Ptuj >V zadnjem času nam je uspeUi vsaj v mestu sodobneje urediti najprometnejše trgo- vine. da so sedaj prijaznejše za domače ljudi in tudi za tujce. Stari inventar je marsi- kje že izpoflrinila sodobnejša oprema. Skladišča so kolikor mogoče higienična. Vse te iz- boljšave pa potrebuje tudi po- deželje, kjer še trgovine daleč zaostajajo za mestnimi iz ra- zumljivih težav, saj še vse K Z nimajo svojih lokalov in so še več ali manj najemniki opre- me bivših trgovin. Zunanjemu izboljšanemu vi- dezu naših trgovin pa bo mo- ral prednj«čiti trgovski kader tuko po svoji sposobnosti za to stroko kot po bogatih izkuš' njali. Za to imamo tudi vse p(v goje, saj ima sedanji trgovski naraščaj vse možnosti za teo- retično in praktično usposobi- tev, medtem ko je del trgov- skega kadra po osvoboditvi brez daljšega šolanja stopil za pulte in se lotil kočljivih na- log povojne trgovine ponekod uspešno drugod z večjimi hi- bami ali škodo. Kar se tiče grosistične trgo- vine je treba priznati, da je že prilično založena z domačim in uvoženiin blagom, vendar še njene zaloge ne odgovarjajo zahtevnim potrošnikom. Razpo- ložljiva skladišča so tesna, raz- tresena in komaj zadovoljujo- ča. Ni čudno, da je v Ptuju vedno glasnejša zahteva po večjem sodobnejšem skupnem skladišču z dobro povezavo z industrijskim tirom in mož- nostjo skladiščenja tudi najob- čutljivejšega blaga. Prepričan sem, da bosta ob- činski zbor in zbor proizvajal- cev občinskega ljudskega od- bora Ptuj v svoji mandatni dobi predvidela nekaj družbe- nih sredstev tudi za izboljšavo naše trgovine na podeželju ter za razširitev grosistične trgo- vine v občinskem centru, saj bo to tudi dopuščal dober de- lež, ki ga doprinaša trgovina skupno z dohodki industrije, obrti in kmetijstva. Važno bo v bodoče dati do- mači proizvodnji na trgu pred- nost pred uvoženo, kar tudi omogoča vedno boljša kvaliteta izdelkov naših tovarn in obra- tov. Kar se tiče kmetijskih pri- delkov, jih bo morala trgovina na podeželju zajemati v večjih količinah in spravljati pravo- časno na tržnice do potrošni- kov. Vzporedno s pospešeno proizvodnjo v kmetijstvu bo morala rasti tudi naša trgovina na podeželju.« Stcrne Uirnr kandidat za občinski zbor proizvajalcev VPRAŠANJE: Kakšno korist pričakujete otl novega občin- skega zbora proizvajalcev? >Logično je, da morajo pro- izvajalci le preko takega fo- ruma odločneje vplivati na po- samezna gospodarska vpraša- nja v občini. Zato bo zbor pro- izvajalcev moral biti temeljito seznanjen s perspektivnim pla*- nom gospodarskega razvoja ptujske občine, da bodo posa- mezni odborniki spoznali kom- pleksnost gospodarske proble- matike občine in šele po tem zavzemali svoja stališča. Reči hočem, da bo zbor pro- izvajalcev odločilno koristen le takrat, ko bo imel pred seboj osnutek dolgoročnejšega gospo- darskega načrta občine, ko bo za ta načrt glasoval in uspel v tem načrtu odrediti mesto sebi in kolektivu, katerega za- stopa. Sele takrat se bo vsak poedinec — odbornik — in zbor kot celota zavzel za reali- zacijo posameznih gospodarskih nnl.og in posameznik ne bo ho- dil v zbor >zastopnt< le izključ- nih koristi svojega podjetja, kot to često najraje razumemo. Nobenega dvoma ni, da ob- činski zbor proizvajalcev pre- trga nepovezanost in nezainte- resiranost kolektivov do občine ^in njenih problemov, prav tako pa ni dvomiti, da bo LO občine ravno preko njega realneje in konkretneje seznanjen s pro- blematiko posameznih podjetij kot doslej. Se en most med kolektivi in občino je torej tu, treba bo ga le pametno izkoristiti in mu dati za funkcioniranje dovolj materialne osnove, kar pa bo v mnogi meri odvisno od kon- kretnih določil Zakona o de- litvi dohodka, ki dober del teh osnov odreja.« VPRAŠANJE: Navedite ne- kar konkretnih problemov, ki zadevajo vaše podietje in ka- tere bo občinski zbor proizva- jalcev moral spoznati in poma- gati rešiti. >2e prej sem dejal, da bo potrebno vrsto gospodarskih vprašanj gledati kompleksno, t. j. iz vidika širših koristi in ne samo koristi enega ali dru- gega podjetja. Dejstvo je, da smo v našem podjetju uspeli ustvariti osnovo za razvoj precej močne indu- strije avtomobilske opreme. Kot odjemalci smo uspeli nase navezati vso avtomobilsko in- dustrijo v FLRJ. Upamo, da bomo te odjemalce uspeli ob- držati, če narn bo uspelo izve- sti v najkrajšem času predvi- deno rekonstrukcijo, s katero bomo dosegli mnogo boljšo kvaliteto proizvodov in vskla- dili naše kapacitete s potreba- mi po avtomobilski opremi glede na sedanji iu perspek- tivni obseg avtomobilske pro- izvodnje v naši državi. Z načrtno rekonstrukcijo in razširitvijo kapacitet smo po- leg nabave «a. 40 strojev in vrste priprav ter zaposlitve še ca. 250 ljudi računali tudi na ostale, še dokaj neizkoriščene kapacitete v kovinsko-predelo- valnih podjetjih v Ptuju, ka- tere smo /e deloma pritegnili kot kooperante. Kooperacijo in vsklajevanje proizvodnih sposobnosti ' med temi podjetji bo potrebno še močno razviti. Industrija ko- vinskih izdelkov bo morala še investirati in razviti kapacitete in sortiment galvaničnih uslug, če hočemo, da bo zadovoljila potrebe, ki jih bo imelo naše podjetje že v naslednjih dveh letih. Tudi nekatera obrtna kovin- sko predelovalna in uslužnostna podjetja se lK)do morala opre- miti z novimi univerzalnimi stroji, da bi lahko kvalitetneje izvrševala usluge, poleg tega pa bi prevzemala od nas na- ročila za proizvodnjo tistih pol- proizvodov, in proizvodov, ki jih zaradi majhnih količin ne bomo mogli pri nas izdelovati na polavtomatskih strojih. Obrtna podjetja bodo s takim delovanjem, kooperacijo, pre- cej pridobila, saj bodo lahko smotrneje izkoriščala zmoglji- vost strojev, ki zaradi manj- šega obsega uslug, ogojenega s poslovno dinamiko Ptuja in okolice, ne bi bili dovolj izko- riščeni. Gospodarsko nesmotrno bi torej bilo, če bi univerzali^ stroje kupovalo naše podjetje in njihovo zmogljivost izkori- ščalo le 20—50 »/o, :e te stroje lahko dobijo druga podjetja, ki jih bodo laže, boljše izkori- ščala, ob tem pa sodelovala v proizvodnji avtokaroserijske opreme. Rešiti nakazani del proble- mov bo torej stvar' več čini- teljev, med temi deloma tudi občine in njenega zbora proiz- vajalcev, kar pa ne bo lahko, če upoštevamo še vrsto ostalih, nič manj - perečih problemov s področja komunalnih zadev, prosvete in zdravstva.« IHrrtin Simonif, kandidat zbora proizvajalcev kme- tijske skupine) občine Ptuj: »Težko je govoriti o delu, ozi- roma o problemih, katere bo mo- ral novi občinski ljudski odbor reševati, ker je le teh mnogo. Go- tovo pa je, da bo moral Občinski ljudski odbor Ptuj reševati naj- važnejše in sicer tiste, ki bodo najprej dovedli do večje proizvod- nje in na drugi strani koristili de- lovnemu ljudstvu. Kot kandidat v kmetijski sku- pini zbora proizvajalcev mislim, da bo ravno tu potrebno mnogo storiti. V prvi vrsti bo potrebno sredstva, ki so namenjena za kmetijstvo, res dati v kmetijstvo in to tam, od koder se bodo naj- hitreje vračala in obrestovala, ne pa kot je bilo to večkrat dosedaj, da so se sredstva črpala na ra- čun kmetijstva, dejansko pa od tega ni bilo vidnih uspehov, saj so bila vložena sredstva v ne- produktivne namene. Potrebno bo še utrditi kmetijska socialistična gospodarstva, da bo- do lahko vzgled kmetu pri na- prednem kmetovanju in večjih hektarskih donosih. Da bo mogla KZ odigrati vlogo, ki jo zahtevamo od nje, bo po- trebno tudi pri njej več načrtno- sti, stalnejše politike v gospodar- stvu, predvsem pri ustanavljanju proizvodnih skupnosti itd. Po dru- gi strani pa jih okrepiti s stro- kovnim kadrom, ki bo poleg trgo- vine neposredno skrbel in poma- gal kmetu v borbi za večje do- nose v vseh panogah kmetijstva. Vsi vemo, da je vsak napredek in izboljšanje življenskih razmer de- lovnih ljudi odvisen od povečane in vedno večje proizvodnje in to velja v še večji meri za kmetij- stvo.« niarfan Berlic kandidat za zbor proizvajalcev (industrijske sknpine) občine Ptuj >Razvoj naše gospodarske politike je nujno pripeljal do tega, da se tudi pri občinskih ljudskih odborih postavi orguu, ki bo sestavljen izključno iz proizvajalcev, to je zbor pro- izvajalcev. Sodelovanje in po- vezava občinskega ljudskega odbora s proizvajalci bo preko tega organa. Ze delo in praksa zbora proizvajalcev pri okraj- nih ljudskih odlK>rili sta nam pokazala, kako velike važnosti so zbori proizvajalcev za delo pri ljudskih odborih. Naša občina ime^la 30 čla- nov zbora proizvajalcev. Od tega bo iz Tovarne glinice in aluminija skoraj ena tretjina vseh odbornikov, kar je tudi prav glede na število zaposle- nih in na njen brutoprodukt. Smatram, da bo moral novi zbor izkazati vso pozornost naši lokalni industriji, da se ne bodo sredstva, namenjena za kredite, preveč (trobila, tem- več bo moral postopoma po- magati onim, ki bodo kredite najekonomičneje izkoristili in bodo sposobni te tudi v krat- keni vračati. Posebno poglavje v naši ve- liki občini je obrt predvsem na podeželju, kot so kovači in kolarji, ki so našemu kmetu nujne potrebni. Stari obrtniki obrt odjavljajo, novih pa ni. Vprašanje, zakaj ni novih, bo treba preštudirati in odpraviti vzroke. Problemov, težav in ekonom- skih vprašanj bo imel veliko novi zbor proizvajalcev in bo moral krepko ter predvsem ra- zumno delati, če bo hotel, da bo njegovo delo v mandatni dobi uspešno opravljeno.« Hilda Bertoiiceli, iz Ptuja, kandidat zbora proiz- vajalcev industrijske skupine občine Ptuj: »Kot kandidat zbora proiz- vajalcev se prav dobro zavedam predstoječih nalog. Zastopam stališče, da bo pri reševanju problenaov v občini nujno po- trebno prilagoditi težnje občin- skega zbora okrajnemu merilu in njegovim pogojem, ti pa so v tesni povezanosti. s koristmi naše celotne družbe. In kako bom zastopala lastno podjetje? Znano je, da želimo naše podjetje rekonstruirati, da bi lahko prispevali naši skup- nosti čim večji dohodek. Seda- nje stanje obratov že zdavnaj ne odgovarja času. V tehnolo- škem postopku nastajajo mnogi zastoji, saj o tekočem traku pro- izvodnje, ki je bistvo industrije, ne more biti govora. Ljudje de- lajo pod skrajno slabimi higien- sko-tehničnimi pogoji. Z obnovo, ki se bo bogato obrestovala, bo- do odstranjene vse pomanj- kljivosti, delovnemu človeku pa bodo ustvarjeni primerni delov- ni pogoji.« nio^z Cuceb, kandidat zbora proizvajalcev občine Ptnj >Zbori proizvajalcev pri ob- činskih ljudskih odborih pred- stavljajo novo obliko družbe- nega organa, jireko katerega bi naj gospodarske organizacije uveljavljale svoje predloge in reševale probleme v okviru občine. ?]nega takšnih nerešenih pro- blemov predstavlja na našem teritoriju zastarelost in dotra- janost naših TT naprav. Šte- vilne prošnje in zahteve po te- lefonu s strani gospošte je ozko povezana z na- bavo nove avtomatske centrale in it kablov kot temelji za av- tomatizacijo mes(a in okolice. Podjetje za PIT promet kot gospodarska organizacija s predpisano tarifo za svoje uslu- ge ne more trenutno rešiti av- tomatizacije samo iz svojih in- vesticijskih sredstev, ampak pričakuje razumevanje s stra- ni občine in okraja.« Riiton f^alentin, kandidat zbora proizvajalcev občine Ptuj "^Zdrava in napredna zamisel naših državnih voditeljev, glede čimširšega soodločanja in sa- moupravljan ja vseh gospodar- skih in upravnih funkcij celo- kupne naše družl)e po delovnih ljudeh je ena najvidnejših ga- rancij uspeha za napredek. Da se samoupravljanje lahko ne- moteno odvija, je nujno sle- diti in ukrepati po glasu zdra- vih in dobrih predlogov ljud- stva, ki je življenjsko zainte- resirano glede boljšega in na- prednejšega življenja. Svoje zahteve in predloge izraža svo- jim predstavnikom v osnovnih ali višjih oblastnih organih. Tako si dovolim kot kandi- dat za odbornika zbora proiz- vajalcev zagovarjati stališče, da je najprej nujno potrebno z dejanji izboljšati življenjski standard delovnemu ljudstvu v obliki izboljšane preskrbe. Sta- novanjske probleme jo. treba rešiti po sodobnih tehničnih in ekonomskih uspehih in ne gra- diti luksuznih stanovanj kot je bil mnogokje dosedaj primer. Zdravstveni službi in njihovim substitucijam vso pomoč v obli- ki investicij in v ostalem. Za strokovni dvig kadra je po- trebna vsa pomoč prosveti in gradnji učnih prostorov ter opreme itd. Da se bo lahko in- vestiralo v vse naštete in nena- štete potrebe, je naša dolžnost, da kolektivom v pravi luči pri- kažemo te potrebe ter jih na- potimo k študiju, kako izbolj- šati proces dela v proizvodnji, ne misleč pri tem na preganja- nje delavstva za čimvečfo sto- rilnost, temveč s tehnično iz- popolnitvijo postrojenja in z učenjem. Tako bomo z dosego višje storilnosti z znanjem po- večali bruto produkt kot osno- vo za izgradnjo prepotrebnih zahtev za i?boljšavo življenj- skega standarda.« Žene v ptu ski mlekarni Po razgovoru o organizaciji stanovanjskih skupnosti preteklo sredo so se dogovorile žene na sestanku ptujskega Društva za napredek gospodinjstva, da bodo v naslednjih mesecih obiskale vsa večja podjetja prehrambne in tek- stilne industrije v Ptuju. Na tak način bi se seznanile s proizvod- nimi vprašanji naših podjetij, poleg tega pa bi se ob tej pri- ložnosti pogovorile tudi o možno- stih za sodelovanje posameznih podjetij pri reševanju vprašanj novih stanovanjskih skupnosti. V torek so obiskale žene eno najpomembnejših ptujskih podje- tij, obrat Poslovne zveze Ptuj — Mlekarno. Po posameznih oddel- kih podjetja jih je vodil in jim tolmačil proces pasteriziranja mleka, izdelovanja masla, sira in kazeina ing. tov. Korenjak. Žene so se zanimale za razna tehnična vprašanja v zvezi s shrambo in uporabo mleka, pogovorile so se o razširitvi mreže mlekarn v Ptu- ju in o pogojih in možnostih za dostavo mleka na dom.. Tolmač je posebej podčrtal pomen uporabe pasteriziranega mleka za zdravje otrok in ohranitev stalnega pro- centa tolšče v njem. S tako skupno akcijo se pri- pravljajo ptujske žene na sodelo- vanje pri organizaciji stanovanj- skih skupnosti, ki bodo v bodoče znatno vplivale na nadaljno raz- bremenitev žena v gospodinjstvu. K. Z. Predvolilno zborovanje v Tekstilni tovarni Ptuj v sredo, 16. oktobra, so se de- lavci in nameščenci Tekstilne to- varne Ptuj že drugič sestali na predvolilnem sestanku. Tokrat je prisostvovala, ljudski poslanec in podpredsednica občine tov. Lojz- ka Stropnik. Lepo je poročala o dosedanjem delu občine in nakazala naloge, ki jih namerava reševati občina v naslednji mandatni dobi. Voliv- ci so obravnavali tudi načrt o razširitvi in obnovitvi podjetja. Tovarna je namreč v tehnolo- loškem pogledu zelo zaostala. Tudi higiensko-tehnični pogoji ne odgovarjajo. Iz razprave je treba podčrtati željo, da bi se novoizvoljeni člani ljudskega odbora in zbcM-a proiz- vajalcev čimbolj poglobili v pro- blematiko industrije, ki je osno- va vsakega napredka pa tudi ptujske občijie. Č. M. PTUJ, 25. OKTOBRA 193? PTUJSKI TEDNi;( Siran ~ (Nadaljevanje in konec) Enako težko stanje je bilu do- slej in je trenutno še vedno na osnovni šoli v Kidričevem. Ena učilnica je urejena v naselju, dru- ga v bivši Gradisovi kantini, dve pa v bivših Gradisovih barakah. Slednji učilnici sta takšni, da je sanitarna inšpekcija prepovedala pouk v njih, ker nimata niti naj- osnovnejših pogojev. Šola ima le- tos devet oddelkov, praktično pa lahko izkorišča samo tri učilnice. .Stanje na šoli je letos nemogoče, vendar pa so načrti za novo. šolo gotovi in sredstva za gradnjo na razpolago, tako da bo verjetno že prihodnje leto stanje zelo izbolj- šano, ko bo stala v Kidričevem nova šola. Na področju naše občine je še vrsta šol, ki so bile zgrajene nekje med leti 1870 in 1912. Za takratne razmere so bile dovolj velike in primerno opremljene. Danes pa so vse po vrsti pre- majhne, ker se je število učen- cev ponekod podvojilo in celo potrojilo. Pri nas je že nekako norma, da se pouk odvija v dveh izmenah, skoraj na • polovici na- ših šol pa že uvajamo tretjo iz- meno. Potreba nas sili, da bomo ponekod iz učiteljskih stanovanj morali adaptirati učilnico, pone- kod pa bi problem pomanjkanja učilnic lahko rešili z nadzidavo šol. Jasno je, da se bo povsod, kjer bomo iz stanovanj v šoli na- pravili učilnice, takoj pojavil pro- blem učiteljskih stanovanj. Po novem uslužbenskem zakonu, ki bo verjetno že letos sprejet, se bodo nastavljali novi učitelji sa- mo po razpisu. Ni treba pisati, da noben učitelj ne bo Šel na tako šolo, kjer bo v razpisu pisalo »stanovanja ni«, in se lahko zgo- di, da bomo morali nekatere šole zapreti, ker ne bo na razpolago učnega kadra. Za primer vzemi- mo kar Lovrenc, kjer imajo se- daj 8 učiteljev za pouk 11 od- delkov osnovne šole ozir. osejn- letke. Pet učiteljev manjka, da bi lahko pouk tekel v nekih znos- nih razmerah. Ne moremo pa dati nobenega učitelja v l-ovronc. ker mu ne moremo priskrl)efi stanovanja. Enako je šf na prenekuteri drugi šoli. Drug, ne inunj poreč problem, je i)re- hrana učiteljev na vasi. Imamo šolo, na žalost, kjer učitoljstvo životari v neverjetnih razme- rah. ker ni hiše v vasi, ki 1)1 nudila učitelju hrano. In ne bi se čudil, če hi lepega dne tudi taka šola ostala brez učnega kadra. Osonilotka na Hajdini ima sedaj na razpolago 7 učilnic. Letos imajo 15 oddelkov na šoli, od katerih ima nekaj pre- ko 50 učencev, eden celo 70. Pouk se odvija v treh izmenah. Nujno potrebno bo v najkraj- šem času nadzidati šolo za eno nadstropje in s tem pridobiti potrebno število učilnic in osta- lih nujno potrebnih prostorov. Pomanjkanje učilnic je na večini naših šol akuten pojav, ki ga je treba rešiti. Ne samo Hajdina, tudi Vitomarci, Jur- šinci, Breg, Podlehnik itd. se bore z istimi problemi. Ko čitamo v časopisju, da so tu in tam dogradili nove šole, ki so stale toliko in toliko mi- lijonov, nekatere celo preko 100 milijonov, si nehote misli- mo, kdaj bomo mi dobili ozi- roma imeli tolika srotisiov, da bi lahko popravili stranišča na nekaterih naših šolah, ki so v obupnom stanju (Markovci, Vi- dom itd.). -še noče.sa bi se rad dotaknil. Povsod pravijo, da Ijudsko- prosvetno delo na naši ^asi peša. Saj ni čudno, če poša. Kje pa moramo zahtevati oil našega učitelja na vasi. da bo lK)log tega, da uči dopoldne in popoldne, da stanuje v nemo- gočih razmerah, da nima ure- jene prehrane, da uči zvečer še v kmetijsko gospodarski šoli, ]^m>svotil še nekaj svojega časa ljudsko prosvetnemu delu. Saj je končno tudi učitelj človek, ki se ne more raztrgati. Vedeti moramo, da manjka v naši ob- čini 46 učiteljev in da jih lx) nmnjkalo s prihodnjim šolskim letom še več, ker je cela vrsta učiteljev že izpolnila pogoje za upokojitev, novega kadra pa še dolgo ne bo toliko, da bi lahko z njim izpopolnili vse vrzeli. 2e letos se je zgodilo, da nekaj novincev ni hotelo nastopiti službe na bolj odda- ljenih šolah z neurejenim sta- novanjskim vprašanjem in ne- mogočo prehrano. Zato «e ne smemo čuditi, če na primer v Vitomarcili trije učitelji učijo osem oddelkov, v Leskovcu šest učiteljev enajst oddelkov, •v Trnovski vasi trije učitelji šest oddelkov itd. Občinski ljudski odbor bo v najbližnji bf^očnosti vsekakor moral vložiti precej truda in sredstev v naše šolstvo, če bo hotel, da bodo šole delale in vzgajale bodoče državljane. Moral bo graditi nove šole, /. adaptacijami urediti novi? učil- nice in rošiti stanovanjsko vprašanje. Jasno je, da sam toga ne Ih) /mogel, če mu tio bodo dr/a\ljani pomagali ])o svojih najboljših močeh. Taka je približna slika na- šega šolstva. f 'c k lomu prište- jotno. da na večini šol tudi oproma daiira še iz prejšnjega stoletja, da sanitarije sploh niso urejeno, da večina šol nima vodovoda pa niti Tštuden- ca ne, da so na mnogih šolah okenski okvirji, podboji itd. že zdavnaj doslužili, da imajo po- nekod .šolske table, ki bi se jih sramovala še Marija Terezija, da so ostrešja dotrajala, tako da teče v razrede, da so tla taka, da se pri najboljši volji ne dajo ribati ali loščfti, kot to zahteva CTIZ, da ima ena edina šola svojo telovadnico, druge pa ne, da je nekatera šola ti- sto poslopje, ki jo po svoji zunanjosti, najgrše daleč na- okoli, šele vidimo, koliko sred- stev bo potrebnih, da to stanje nekako saniramo. Mislim, da je dovolj, da ni treba še ome- njati klavrnega stan«ja učil na šolah in pa šolskih in učitelj- skih knjižnic. Marsikatero po- manjkljivost bi lahko odpravili že šolski odbori, če bi bili vsi tako agilni kot so nekateri. O vsem tem je razpravljal na svoji zadnji seji Svet za šolstvo pri Občinskem ljud- skem odboru v Ptuju in je prednje stanje ugotovil po po- ročilih Sol in po lastnih ugoto- vitvah na terenu samem. Pred- sednik Sveta za šolstvo, tov. Jože Stropnik, je z uslužben- cem odseka za prosveto in kul- turo pri ptujski občini obiskal večino šol in se tako na Rcu mesta prepričal o dejanskem stanju šolstva. Svet je nato na svoji seji sklenil, da bo z vse- mi silami delal iia tem, da se bo opisano stamfe popravilo v čim krajšem možnen* času, kar pa Svetu ne bo uspelo brez vsestranske pomoči in podpore šolskih odborov in prebivalstva samega. In ko bodo vsi gornji nedo- slatki popravljeni in odprav- ljeni, borno šele lahko rekli, da imamo materialno bazo za izvajanje šolske reforme in no- vega učnega načrta. F, V. . OKAMLIZMlll ARKA ob Kolodvorski cesti v Gimožu Grmožani se še dobro spom.- njajo grajskega z.du, ki je ne- kdaj hermetično (neprodušno) ločil Kolodvorsko cesto od gra- ščinske posesti. Ko je po prv: svetovni vojni agrarna reforma zamajala veleposestva v teme- ljih, ni graščma zidu več poprav- ljala. Po letih se je začel krušiti in nastajale so razpoke in po- tom odprtine, ki so postajale, zla- sti po drugi svetovni vojni, od leta do leta vedno večje. Obenem s tem je od nekod skozi nje za- čel prihajati smrad, ki si ga ljud- je niso znali razlagati od kod in zakaj. Posebno poleti je bil vča- sih naravnost neznosen. Domači- ni, še bolj pa tujci, so se nad tem zgražali in marsikatera je padla na račun občinske uprave, češ, zakaj se zid ne popravi. Šele, ko je razpadel, se je ugotovilo, da v jarku onstran zidu ni bilo pravega odtoka, da so se v njem delale mlakuže, v katere so se stekale odpadne vode in kri iz mesarskih klavnic, kar se je po- teni razkrajalo in povzročalo smrad. Mestni ljud.ski odbor pod predsedstvom tov. Miha Kojca se je sedaj takoj lotil dela, da se pride nevšečnostim zaradi smra- du in razpadajočega zida čimprej v okom. Trajalo pa je precej ča- sa, da je prišlo do pravega dela, ker so bila mnenja o tem delje- na: eni so hoteli, da bi se napra- vil od glavnega podzemeljskega kanala 220 m dolg odprt kanal do Drave, čemur je ugovarjalo Turi- ■stično-olepsevalno društvo, češ da se bo smrad pri taikšnem ka- nalu ponavljal. Druqi zopet so bili mnenja, da bi se položile v iarek betonske cevi s premerom 1 m. Proračun za takšne cevi in vse delo je znašal okoli dva mi- lijona dinarjev. Tega denarja pa občina ni zmogla in tako se je uresničenje" kanala v jarku raz- vleklo za več let. Med tem je MLO razpadel zid proti graščin- skemu svetu nadomestil z žele- zobetonsko ograjo, kritika za- radi neurejenega odtoka vode v" jarku pa je bila vedno večja. Končno je zadevo vzel v roke ljudski odbor sedanje velike ob- čine. Poklicali so strokovnjaka inž. Murso iz Krap j a, da pre- gleda teren in poda svoje mne- nje. Priznal je, da bi meterski kanal stal ogromno denarja, da se v lijem še vedno lahko na- birala nesnaga in cevi mašila ter da bi bilo njih čiščenje težko in naporno delo. Pred- lagal je kanalizacijo s 30 centi- meterskiim ce\'mi s padcem 3 pro mile (t. j. padec 3 m na 1000 rn), da bi se s tem pritisk od- tekajoče vode zmanjšal. Da to doseže (zaradi strmine) je med cevmi predvidel 8 jaškov, od katerili bi naj bil eden globok 5,50 m. Ce bi se cevi snažile, bi se jih dalo iz jaškov brez večjih težav čistiti. Komuna je ta načrt sprejela in' kanalizacijo v teku minule jesen iin zime pod nadzorstvom prej imenovanega inženirja tudi izvedla. Da so cevi položili v ravni črti, so morali več jaškov napraviti pod površino pešpoti, ki gre od kolodvora navzgor po desni strani ceste. Jaški se dajo od zgoraj odpirati in so tako ši- roki, da delavec lahko v njih dela, če kontrolira cevi in jih tudi čisti, če je potrebno. Delo je popolnoina uspelo: nesna/Jie vode je kanalizacija vse 7.ajela, da ni več smradu. V teku letoš- njega leta pa se je tudi poka- zalo, da je padec dovolj velik, da se v ceveh nesnaga ne na- bira, da jo voda sproti odnaša, da o kaki zamašitvi sploh ni govora. Dosedanjo izkušnje so pokazale, da je bil strah onih, ki so se bali, da bodo 30-centi- meterske cevi preozke, neupra- vičen. S tem pa so ovržene tudi vse tozadevne govorice, ki še do danes niso povsem utihnile. Vsa kanalizacijska dela je vo- dila mestna komunalna ustano- va, ki je od prvotnih za vsa dela predvidenih dveh milijonov pri- hranili občini najmanj pol mili- jona dinarjev. Mesto Ormož z opravljenim delom zopet lahko beleži velik plus v svojih prizadevanjih za olepšavo in čistočo mesta, ki jo je res dolga leta kvaril neurejen jarek ob cesti že kmalu od kolo- dvora navzgor na jezo in ne- voljo domačinov in tujcev. -e- Ob priliki krajevntsga praznika v Juršin- cih, ko bo tam odkrita spominska plošča dr. Metodu Spindlerju, Francu Toplaku, Alojzu Zormanu, Janezu Kokolu, Lovreucu Cušu, Jakobu Matjašiču, Francu Rafcuši, Alojzu Murku in Francu Horvatu. Ze pred vojno spoštovan in priljubljen juršinski zdravnik dr. Metod Spindler izvira iz meščanske rodbine; njegov oče je bil znani novinar in kul- turno-politični delavec. Družin- ska vzgoja mu je močno okre- pila čut za socialno pravičnost, bil je vzgojen v narodno za- vednega človeka. Tako je i.i ob severni meji, kjer je bilo že dolgo pred vojno čutiti hit- lerjansko propagando, podpi- rano od tedanjih izdajalskih oblasti, posebno njenih pred- stavnikov pri policiji, intelek- tualec doktor Metod — prav kakor njegov brat, aktivni ju- goslovanski oficir Bogdan — takoj našel že v prvih dneh okupacije pravo pot: postal je resničen tovariš in sodelavec obrtniškega pomočnika Vinka Megle, kmeta upornika Jožeta I^acka, znanih komunistov Šte- fana Kovača in Jožeta Keren- čiča ter mnogih drugih. Doktorju Spindlerju sicer ko- munizem že prej ni bil tuj, saj je bil njegov brat Dušan, uči- telj, levičar in marsikatero knjigo mu je potisnil v roke. K temu pa še to, da se je ob sramotnem propadu jugoslo- vanske vojske stara jugoslo- vanska oblast do kraja razkrin- kala. Toda doktor Metod Spindler ni bil samo sodelavec svojih tovarišev-komunistov; bil je tudi sam vodilen organizator odpora v Juršincih in daleč na- okrog. Njegov zdravniški položaj mu je bil pri tem delu v ve- liko pomoč: prihajali so bol- niki in prihajali so ilegalci. Dajal je zdravila, sanitetski material, ilegalno literaturo (prinašal mu jo je Vinko Me- gla in Branko Bokša, Štefan Kuhar in še drugi), dajal je nasvete za prve sabotažne ak- cije in podobno. S svojim av- tomobilom je tudi sam sprav- ljal material ali ljudi, kamor je bilo treba, tudi za pohorsko četo. ^ Dne 26. junija 1941, komaj štiri dni po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, je bil znani sestanek pri Toplaku v Most- jah. Prisostvovali so tudi Jože Lacko, kot predstavnik Komu- nistične partije in član Cen- tralnega komiteja Miha Anžel iz Nove vasi, Peter Kureš iz Mošikanjc, Franc Kranberger iz Domave, M. Rozman iz Jur- šinec in oba brata Toplaka. Se- stanek je vodil doktor sam. Takrat so območje Ptuja raz- delili na rajone in vsakdo od navzočih je dobil svoje poseb- ne naloge. Gesla »oborožen upore se zdravnik Metod ni ustrašil. Sam je šel na pomoč Cižmeku- Boru in Zvonku Sagadinu, ko sta šla izkopavat orožje na Hajdino. Njegov brat Bogdan pa je bil kot bivši oficir dolo- čen za vojaškega svetovalca pri voinem komiteju v ATariboru. Zveza je bila sklenjena na vse strani, z Vidmom ob Sčav- nici, s Ptujem in delom Ptuj- skega polja, z Maril>oront in s Prekniurjem, po bratih Bogda- nu in Dušanu pa tudi z Medji- murjeni. Toda 27. avgusta 194t je bil doktor S()indler aretiran. Hit- lerlanec, ki je stanoval v isti hiši. je opazoval, kako odhaja obložen kurir iz hiše in ic to javil gestapu. Fantu so sledili df) Maribora. Dokaz so imeli v rokah. '/e 7. avgusta je padel v za- sedo pri C'opičovili v Kolo- dvorski ulici Metodov brat Bogdan Spindler in nekaj dni zatem, ko je prišel poizvedo- vat, kaj je z bratom, še drugi brat Dušan. 1>oklor Metod in njegov so- delavec Franc Toplak sta že iz zapora v Ptuju sporočila, naj se ostali ne bojijo, češ da je vse tako organizirano, da se izdajstvo ne bo daljo širilo. Met(xla so potem odj)oljali na Bori. Z doktorjem so ravnali zverinsko. Se njegov stanovski tovariš je bil izredno surov. Po pričanju bolniške sestro iz ptujske bolnišnico, inu je ta hitlerianeo brezobzirno porini! cev srloboko v želmlec. ko si je dal preiskati, in ga je opso- val, češ >falot simulirac. Potem so mu pri zaslišanju še ranili uogo. Toda zaman, doktor je vzdržal, ničesar ni povedal. Čeprav je bil doktor Spindler že določen, da ga z Borla pre- selo s celo družino v Srbijo, je potem iznenada prišel po- ziv iz Maribora, kamor so ga takoj odgnali. Zasliševali so ga v zloglasni vili v Aškerčevi ulici. Tedaj je izrekel besede, ki jih je sam Lurker povedal znanki in jih je ta six>ročila dalje: »Da, res sem zdravil parti- zane. Toda poznal jih nisem. Poklicali so me in izvršil sem svojo zdravniško dolžnost, vi pa storite svojo — krvniško!« Z l>olečo nogo, vsega vročič- nega, so ga 50. oktobra odpe- ljali v sodnijske zapore, pred puške. Tam se je srečal s svo- jim bratom Bogdanom. Tudi on je bil obsojen na smrt. Dan ])rej je Bogdan izvedel, da mu je žena rodila drugega sina. Ves ponosen je pazniku posmehljivo povedal to, češ, vidite, ne bo nas Slovencev še konec, čeprav nas ubijate! Zdaj je ravno hotel reči to- varišem: Zapojmo... kakor je že imel navado. Ta hip pa je zagledal brata Metoda. Objela sta se in si v naglici povedala najvažnejše novice. Med dru- gim to, da so brata Dušana že prej odgnali v Mauthausen. Zravnana, uporna sta nato z drugimi vred stopila pred pu- ške. Samo v zadnjem trenutku sta se še enkrat objela. Vojaki so stali v vrsti, nastala je mučna tišina. Tedaj se je eden krvnikov porogljivo za«;mejal. lakrat pa — ko da jima je žal. da sta pred temi zvermi pokazala nežna čustva — sta se zopet zravnala in kljuboval- no nastavila prsi. Bogdan Spindler je tik prod smrtjo napisal ženi, naj vzgoji njegova otroka v zavedna Slo- vana in koristna člana člove- ške družbe in naj jima raz- loži. da je njun oče padel za nacionalno in socialno osvobo- ditev svojega ubogega naroda, ker ni mogel gledati njegovega trpljenja, ponižanja in zatira- nja. Podobno je Metod Spindler naročal ženi. naj dobro vzgoji njegove tri hčerke. Okupator ie nastopil z vso krutostjo. Mislil je. da bo v kali zatrl seme. ki so ga vse- jali naši prvi borci, najpogum- nejši in najznačajnejši naši ljudje. V resnici pa je vzbudil v srcih vseh poštenih ljudi odpor in na mesto padlih so stooali novi borci v vedno večjem številu. Iz skromne pohorske čete. ki ji je pomagal tudi doktor Me- tod. je zrasel slavni pohorski bataljon, Pohorje in Kozjak sta bila sčasoma polna borcev iz severne Štajerske, pa tudi po Slovenskih goricah, v Ha- lozah. po Dravskem polju in drugotl jih je bilo vedno več. tako da si Nemci niso upali več iz svojih utrjenih posto- jank, dokler niso morali na- fjosled v vsej naglici in sra- motno zapustiti tudi to?a pre- dela naše domoviue. M. U. Pogled na Jtiršince Ptujska kronika ' 12. oktobra 1898 je starino- slovec Gerlitt začel kopati z državno podporo na Spodnji Hajdini in odkril I. mitrej iz 2. stol. n. št., ki je med najstarej- šimi svetišči sončnega boga Mi- thrasa sploh. Imena na oltarnih napisih nam izpričujejo, da so bili posveti tel j i večinoma suž- nji, ki so pobirali carino pri ilir- ski carinski upravi. Bržkone so ti carinski uslužbenci uvedli Mithrasov kult na področju an- tične Poetoviene. Reliefi na ol- tarnih spomenikih in kipi nam kažejo različne prizore iz zna- menitega Mithrasovega kulta, ki je že močno začel ogrožati šir- jenje krščanstva. Sredi 4. stol. pa je krščanska vera dokončno zmagala in uničila številne spo- menike sončnega božanstva iz Orienta. 20. oktobra 1873 so bile v Av- striji državnozborske volitve. V ptujskem okraju je kandidiral za državnega poslanca znani zagovornik Slovencev Mihael Hermann (1822—1883), ki so ga zbrali za kandidata na volilnem shodu v Ptuju dne 11. maja. V volilnem proglasu pravi Her- mann, da živi že 15 let med Slo- venci in da je »\'idel z lastnimi očmi ubogo stanje slovenskega naroda.« — 2e štirikrat je bil izvoljen za poslanca in trenutno zastopa Slovence v štajerskem deželnem zboru. V proglasu raz- klada dalje Hermann o svojem dosedanjem delu za slovensko ljudstvo, zlasti glede uveljav- ljanja slovenščine v šolah in uradih. Končno omenja, da je »viša šola v Ptuju, kamor lahko pošiljate svoje otroke, sad mo- jega truda. Pri vsem tem pa nisem zase najmanjšega dobička ne iskal, ne dobil. Da se kljub temu stanje Slovencev ni zbolj- šalo, tega nisem jaz kriv; ali moje delovanje ni zastonj, ono je seme, ktero bo ob svojem času gotovo sad rodilo.« Hermann je zastopal volilne okraje: Ptuj, Ormož, Sv. Lenart, Rogatec, Šmarje, Ljutomer in Ck>r. Radgona. Njegov »mlado- slovenski« protikandidat je bil dr. Ploj. Od 354 oddanih glasov je dobil Hermann 282, grof Wurmbrand 41, dr. Ploj 11 gla- sov. 30. oktober 1873. Novice iz Haloz: »Trgatev v Halozah je dokončana. Toča in smod sta kriva, da je bila letina le sred- nja. Mošt je prav sladek, pa tudi močen. Na Leskovci se je neka kuharica v pivnici zadu- šila. Pri Sv. Barbari so 22. t. m. pokopali Fr. Dominika, izza Ptuja doma, ki je od mošta pre- magan z voziča pod kolo padel. Enakih nesreč bo še več, ker je žalibog premnogo vinskih bra- tov, ki ne vedo, kedaj da je za- dosti. Kupci iz Zgornje Stirske so jaiio segli po moštu in že skoro vsega pograbili za 100 do 130 gld. štrtinjak. Lepa pomoč za naše kraje, kder nam žita pomenjkuje... Mešetarji seve- da nevedneže sleparijo in ciga- nijo. češ. da letošnje vino ne bo kaj prida ter ga po 60, 70, 80 gld. dnes kupujejo, jutri pa po 120—130 gld. prodavajo. Ljudje! Bodite pametni in potrpite z moštom; dobra kapljica se prav lahko dobro proda.« VABILO Moški zbor Obrtno-trgovskega prosvetnega društva v Ptuju vabi svoje člane in prijatelje petja k rednim vajam, ki se bodo začele v ponedeljek, 28. oktobra, ob 19. uri v Vajenski šoli za trgovsko .stroko (kakor doslej). Odbor. Razpored dežurstva zdravnlkc^v za čas od 25. do 31. oktobra 1957 Dr. Matko Mrgole, Bezjakova ul. 6 (telefon 80): ponedeljek, 28. okt. od 16.—7. ure. Dr. Ladislav Pire, Znidariče- va ul. 2 (telefon 73): torek, 29. oktobra od 16. do 7. uro. Dr. Milan Carli, Trg svobode št 2, I. nadstr. (Telefon 202): sobota, 26. in nedelja, 27. okt. od 12. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Na tratah 2: četrtek, 31. okt od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ormoška 24: petek, 25. okt. od 16. do 7. ure; sreda, 30. okt od 16. do 7. ure. ROJSTVA: Marija Sagadin, Pre- polje 101 je rodila Zvonimirja; Terezija Pongračič, Radovec 49 — Šefana; Rozalija Semenič, Kamen- sčak 49 — Dragico; Marija Zagor- šek, Mezg ovci 38 — Stanislava; Katarina Kozoderec, Lovrenc 26 — Martina; Marija Pignar, Lan- cova vas 89 — Katarino; Marija Kurež, Pobrežje 129 — Stanisla- va; Ana Potočnik, Lancova vas 47 — Stanislava; Marija Štrucl, Kaj- žar 64 — Marjana; Terezija Gon- čan, Kicar 114 — Branka; Marija Šerog, Kidričevo 59 — Ireno; An- gela Brunčič, Juršovci 28 — Ire- no; Marija Tuš, Bratislavci 62 — Marjeto; Marija Simonič, Domova 3 — Mirana; Frančiška Hanžič, Ključarovci 6 — Marijo; Barbara Lenart, Vmtarovci 4 — Stanisla- va; Marija Korenjak, Ptuj — Mar- tina; Marija Petek, Mestni vrh 87 — Ireno; Kristina Puklavec, Or- mož — Stani.slavo; Veronika Re- bernak, Ptuj — Brigito. POROKE: Matevž Hojski, Mari- bor in Pavla Poženel, Ptuj; Miro- slav Glušič, Ptuj in Marija Čeh. Ptuj. SMRTI: Franc Košar. Ptuj, roj. 1885 umrl 10. 10. 1957; Aloj- zija Herman, Ptuj, roj. 1877 umr- la 11. 10. 1957; Ana Remec, Ptuj, roj. 1890 unu-la 20. 10. 1957, Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTfJ. 25. OKTOBRA 1957 Zm-:iga ptujske »»Drave« tudi proil drugemu pred- stavniku iz čakovca DRAVA : SLOGA (CAKOViiC) 3:2 (3d)) Drava je zopet enkrat razvese- lila svoje gledalce in po zelo lepi in fair igri premagala goste iz Ča- kovca- Ce rezultat ni višji, je to posledica neučinkovitosti napada. 2e v začetku je izgledalo, da booo gostje doživeli jporaz, ali le- pe kombinacije Dcave so se razlile ob čvrsti otii:ambi gostov in tako je bii tnid napada Drave zastonj. Igralo se je v glavnem na strani gostov in vsi so pričakovali vod- stva, ali do tega je piišk) šele v 27 minuti ko je lepo kombinacijo Drave spremenil v gol Letonja z ostrkn strelom v zgornji desni kot. Po tem golu je Drava zaigra- la z večjim poletom in že v 35 mi- nuti je Mesarič dosegel najlepši gol tekme, ko je z levega krila z lepina volej udarcem zadel ne- uteanljivo mrežo gostov. Tik pred koncem prvega polčasa Bezjak poviša z lepim udarcem rezultat na 3:0. SMka v drugem delu se je po- vsem spremenila. Gostje so takoj v začetloi prevzeli iniciativo in ves drugi polčas prevladovali na igrišču. Domača obramba je imela mnogo dela in je na čelu z vra- tarjem Krambergerjem vestno odklanjala nevarne napade gostov. V 67 minuti je sodnik prisodil najstrožjo kazen — 11 m, ki jo je Grubič uspešno izvedel in zmanj- šal rezultat na 3:1. Gostje še na- dalje napadajo in v 82 minuti jim uspe še zmanjšati razliko. Do konca tekme je ostal rezultat ne- izpremenjen. Pri domačinih sta se odlikovala v obrambi Pongračič in Markovič. Sodil je pred 300 gle- dalci Božičev iz Maribora dobro. V predtekmi so pionirji Drave premagali pionirje iz Rač z rezul- tatom 3:0. V drugi predtekmi so zelo dobri mladinci Sobote pre- magali mladince Drave z rezulta- tom 4:2. Rudar proti Aluminlfu 9:2 (3 J.) Aluminij iz Kidričevega je go- stoval v Trbovljah in odigral pr venstveno nogometno tekmo z do- m^im Rudarjem. V prvem polča- su so igralci Aluminija igrali zelo dobro in se močno upirali boljši domači ekipi Šele v drugem pol- časa domačini prisilijo enajstori- co Aluminija, da 6 krat pobere žogo iz mreže. Ves drugi polčas domačini prevladujejo in do kon- ca postavijo končni rezultat 9:2. V 78 minuti je moral sodnik iz Maribora izključiti tudi vratarja .Aluminija. Ostali rezultati: MAHIBOK : SLOBODA 3:2, ZAGORAC : KLA- DIVAR 1:4, TEKSTILAC : PO- DRAVKA 4:3, JEDINSTVO : MLA- EKDST 3:2. Po šestem kolu MVC lige je na vrhu tabele Rudar, sledi Maribor, Kladivar, Drava na petem mestu in Aluminij na osmem mestu. Igralec Alunilnl]a Mario Kuret kaznovan z do- smrtno prepovedjo na- stopanja na nogometnih tekmah Pred kratkim je zasedala tek- movalna komisija MVC lige in je ob zaključku določila kazen za igralca Ahiminija Maria Kurata. Prav tako je bila tekma Kladivar : Aluminij registrirana z rezulta- tom 3:0 v korist Kladivarja. Rokomet v Ptuju nazaduje DRAVA : KOVINAR (MARIBOR) 8:12 (4:5) V prvi prvenstveni rokometni tekmi Mariborske podzveze v ve- likem rokometu so gostovali v nedeljo v Ptuju Kovinarji iz Ma- ribora. Tekma se je pričela z obo- jestranskimi napadi obeh moštev, vendar so slabi streli ostali plen vratarja. Predvsem so se v sla- bem streljanju odlikovali domači- ni in gostje so z lahkoto, pred- vsem v drugem polčasu preigra- vali domače igralce, predvsem obrambo in tudi končno zmagali z rezultatom 12:8 (5:4). Gole za goste so dali: Maleš 6, Salecl 4, Urlep in Radunovič po enega. Za Dravo so bili uspešni: Zupane 3, Pešič 2, Pavličevič in Herceg po enega. Sodil je dobro Klančnik iz Maribora. P. A. POPRAVKI Na 4. strani je bil pod sliko tov. Alojza Jereta napis: Viktor Znidar. Na 2. in 4. strani bi morala nena pravilno glasiti Kristina ^epec, Štefan Petek in Janko Vogrinec, ne pa Kristina Sepec, Štefan Petek in Janko Vogrinc. Na 6. strani se je pomotama vrinil v 1. koloni izpod »Iz naših društev« odstavek o gostovanju enajstorice Rudarja iz Trbovelj. Izpod oglasov in objav objav- ljena zadnja odstavka sestavka o telovadišču in uspehih za telo- vadne nastope sta spadala k članku o DTV Partizanu Videm levo spodaj na isti strani. ZAKLJI CNI RACUN ZA LETO 1956 MESTNE HRANILNICE V PTVJU Aktiva Pasiva Z odločbo z dne 16. junija 1957 je Državni sekretariat za finance LRS potrdil računski zaključek Mestne hranilnice v Ptuju za po- slovno leto 1956. Zaključek je bil objavljen v Uradnem listu LRS z dne 10. oktobra 1957. Kakor je javnosti znano, je začela Mestna hranilnica v Ptuju po krajcem presledku red- no poslovati koncem marca 1954 in to na pod- lagi sklepa Občinskega ljudskega odbora v Ptuju z dne 20. julija 1953. Da je bil sprejet predmetni sklep občinske- ga ljudskega odbora, so narekovale gospo- darske potrebe mesta in njegove okolice. Na- rodna banka kot zvezni denarni zavod se ni mogla dovolj pos\'etiti drobnim gospo- darekim nalogam lokalnega značaja, katerih povoljno reševanje pa je za razvoj našega lokalnega gospodarstva pomembno. Upra\Tii odbor hranilnice si je postavil kot osnovno nalogo zbiranje prostih denarnih sredstev od prebivalstva, društev in raznih organizacij v obliki vložnih knjižic in tekočih računov. Zbrana sredstva pa bi se naj koristila za dovoljevanje potrošniških posojil delavcem in nameščencem, hipotekarnih posojil kmečke- mu prebivalstvu za gradnjo oziroma popravila stanovanjskih in gospodarskih poslopij, na- bavo živine, orodja itd., ter za odobravanje obratnih kreditov obrtništvu. Občinski ljudski odbor v Ptuju je poveril hranilnici sledeče posle: Vodeninvesticijskih kreditov, namenje- nih za uort, gostinstvo in trgovino na malo. Vodenje računov in kreditov stanovanjske skupnosti. Distribucijo lokalnih taksnih vrednotnic. Kot najvažnejše pa vodenje sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Tekom s\'ojega dvoletnega poslovanja je hranilnica ugodno vplivala na varčevanje prebivalst^j-a, saj je vključila med svoje vla- gatelje 2788 strank s povprečno naložbo ca. 12,COO din v skupnem znesku 33,779.827 din. V sklade je bilo zbrano 139.180.569 din. Odobreno je bilo 812 zasebnim strankam posojil v višini 77,838.329 din. Odbor je odo- braval posojila previdno, na kreditno sposob- nost se je polagala vsa skrb in so bili dolžniki v stanju, svoje obveznosti napram Hranilnici v redu izpolnjevati in je znašal saldo teh kratkoročnih posojil koncem leta 1956 le 13,045.668 din in to 308 posojilojemalcev. Ek) konca leta 1956 je bilo vplačanih v sklad za gradnjo stanovan.i.skih hiš 96,080.516 din. Iz tega sklada je bilo odobrenih 77 posojil zasebnikom in 8 posojil gospodarskim usta- novam, hišnim svetom in politično teritorial- nim enotam. Poslovanje hranilnice izkazuje v letu 1956 dobiček v višini 1,550.106 din, kateri znesek se bo uporabil prvenstveno za povečanje re- zervnega in investicijskega sklada. Lilnndnosti hranilnice je bila posvečena največja skrb; koncem leta 1956 je imel zavod v blagajni ozir. naloženih prostih sredstev 80,692.000 din. Mestna hranilnica v Ptuju, ustano\rljena leta 1862, je tekom svojega skoro stoletnega poslovanja ugodno vplivala na razvoj komu- nalne dejavnosti mesta Ptuja in gospodarske deja\mosti okolice. Skrb upravnega odbora hranilnice bo tudi v bodoče, da bodo rešene sprejete naloge v zadovoljstvo ustanovitelja, to je občinskega ljudskega odbora in prebi- valstva ptujske občine. H i KINO 1'Tl., predvaja od 25. do 27. oktobra ameriški film »Borba v vse- mirju«, od 29. do 31. oktobra mehiški film »Mladi Juarez«. KINO MAKOLE predvaja 26. in 27. oktobra francaski film »Gospod Hulot na počitnicah«. KINO MAJSPERK predvaja 26. in 27. oktobra ameriški film »Skrivnost In- dijanke«. KINO MUKETINCI predvaja od 26. do 27, oktobra češki film »Jan Hus«. KINO DORNAVA predvaja 26. in 27. oktobra ameriški film »Pritisni Džo«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja 26. in 27. oktobra avstrijski film »Irena v za- dregi«. LJUBLJANA NEDELJA, 27. OKTOBRA 6.00'—7.00 Domač nedeljski pozdrav vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Za razvedrilo igra Bar- nabas Geczy s svojim orkestrom. 8.00 Napoved časa in poročila. 8.10 Zabavna ruleta. 8.30 Mladinska radijska igra — Tamara Gabe: Mesto mojstrov. 9.17— 10.00 „Cez tri gore . .." (spored sloven- skih narodnih umetnih pesmi) — vmes ob 9.30—9.40 Poročila. 10.00 Se pom- nite, tovariši ... — Franček Mirtič: V obroču tridesetih. 10.30—11.30 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljublienih skladb) — vmes ob 11.00—11.10 Poro- čila. 11.30 Baletna glasba Petra Iljiča Cajkovskega. 12.00 Napoved časa in po- ročila. 12.10 Želimo vam dober tek (spo- red zabavnih melodij) 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vos, 14.00 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 15.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska naooved in obve- stila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 16.00 Zvone Kržišnik: Branje v Prlekiji (reoortaža). 16.30 Glas- beni mozaik. 17.30 Radijska igra — Leck Fischer: Večno breme. 18.10 Edvard nrieg: Norveške melodije. 18.15 Sloven- ska pesem od romantike do danes — III. ?kladbe Katnila Maška in Antona Hajdtiha (s komentariem). 19.00 7abavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Slavnostni koncert v počastitev dne- va Združenih narodov (prenos iz Ženeve). 7!1.30 Lahka glasba. 22.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in pre- gled si>oreda 7» naslednji dan. 22.15 7 melodijami na pot. 22.55 PoroClIa. 23.00 —23.15 In 23.30—23.45 Oddaja za tu- jino (prenos iz Beograda). Okrajno gledališče n\si v nedel.io, 27. okt. ob 15. uri: C. Goldoni: »Sluga dveh go- spodov«. Gostovanje v Haj- dini. V sredo, 30. okt., ob 20.™ uri: E. Frelih: »Vrnil se je«. Abon- ma red »Sreda« in izven. V četrtek, 31. okt., ob 16. uri: E. Frelih: »Vrnil se je«. Abon- ma red: LMS-II in izven. OPOZORILO Opozarjamo vinogradiiike, da v času od 28. oktobra do 5. no- vcinbra 1957 prijavijo svoj vin- ski pridelek letnika 1957 svoje- mu Krajevnem uradu, kjer je vinograd. Prijave se lahko podajo pismeno ali usttneno. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ptuj k TVD PARTIZAN PTUJ naznanja vsem Ijubiteljan telo- vadbe, da ima predšolska deca, t. j. cicibani redno telovadbo v ponedeljek in četrtek 14.30 v telovadnici Mladike. Starši, požljlte vašo deco k telovadbi! TVD »Partizan«, Ptuj DIJAKINJO sprejmem na sta- novanje. Vprašati v kavami Ptuj. SOBO, opremljeno ali prazaio, v centru Ptuja, na Bregu ali ob Mariborski cesti, iščem. Na- slov v upravi lista. KUPIM raSO z vrtom v Ptuju. Ponudbe poslati na naslov Kameža Tončka, Zg. Hajdina štev. 65. HIŠO PRODAM v Ptuju na Zg. Bregu (Mariborska cesta). In- formacije pri advokatu dr. Slu- gi v Ptuju. MOTORNO KOLO NSU 250 ccm v odličnem stanju prodam. Ogled v soboto od 15. ure in v nede- ljo do 18. ure pri Jožefu Kola- riču v Spuhlji 72. GOSTILNIŠKE STOLE, dvojna vrata in dve zidani peči prodamo. GostiliMi »Pri pošti«, Ptuj. GOSPODINJSKO POMOČNICO — vestno in pošteno, srednjih let, z znanjem kuhe, sprejme tričlanska družina v Ormožu. PMindbe pošljite na ufMavo lista pod »Dobra služba«. HONORARNEGA USLUŽBEN- CA za nočno telefonsko služ- bo na Reševalni postaji sprej- memo. Informacije dobite na Reševalni postaji Ptuj. KVALIFICIRANEGA KURJA- ČA centralnih peči sprejme takoj uprava Okrajnega gle- dališča Ptuj. Plača po dogo- voru. PROSIM poštenega najditelja paketa z moško obleko, po- zabljenega dne 17. t. m. pri »Merkurju« v Ptuju, da ga vrne proti lepi nagradi na upravo list^ Uimsiiiii gnojila Umetna gnojila je upoštevati le kot dodatek h gnoju. Dodat- na gnojila ne morejo v popo'ni meri nadomeščati hlevskega gno- ja, dasi imajo v sebi iste hra- nilne snovi — često v boij raz- topni in laže sprejemljivi obli- ki — nego gnoj. Manjka jim or- ganska snov, ki je razen vode glavna sestavina hlevskega gno- ja. Organske spojine, ki tvorijo v zemlji sčasoma sprstenino (hu- mtis), so v glavnem ogljikove spojine, od katerih je razvoj tal- nih gniloživk popolnoma odv - sen. Talne in gnojne bakterije preobrazujejo v zemlji gnoj in pripravljajo hranilne snovi za višje rastline ter spravljajo zem- ljo v ono idealno stanje, ki mu pravimo godnost. Ako manjka zemlji organske snovi, ki jo spravljamo v zem- ljo običajno z gnojenjem, je tud" učinek umetnih gnojil brezpo- memben. Vemo sicer, da velika vrednost hle^/skega gnoja ni sa- mo v hranilnih snoveh, temveč tudi v organski spojini, na kate- ro so vezani najrazličnejši ko- ristni kemično biološki procesi, pa vendar tega ne upoštevamo dovolj, ker bi drugače ne pu- ščali gnoja, često po več dni raz- tresenega in izpostavljenega žgo- čemu soncu, ki v eni sami minu- ti zamori na milijone koristnih bakterij. Poleg tega zgubimo naj- dražje gnojilo element dušik, ki izhlapeva v obliki amonijaka. Ako pustimo samo štiri dni raz- tresen hlevski gnoj Izpostavljen vetru In soncu, znubi na dušiku cca 70 — 80«/». Ta številka do- volj jasno govori o škodi, ki na- stane, če gnoj malomarno raz- važamo, trosimo in ga sproti ne zaoravamo. Čestokrat je tudi ze- lo važen dnevni čas. v katerem imamo posla z razvažanjem gno- ja In trošenjem. Najugodnejši so pač oblačni dnevi ter jutranje in večerne \ire. Ako upoštevamo iz- gube v biološkem smislu, ki se bližajo vredrK>sti izgub hranilnih snovi tn Izrpube redilnih snovi sa- mih, je uiDravfč»>na zahte- va: raztrosen gnoj takoj v zem- ljo! V jeseii! prekopljlte vrt Večma kmečkih ljudi z zele- njadnim vrtom nima posebnega veselja in us-peha, ker pozablja na najvažnejše — to je na je- ^sko rahljanje vrtne zemJje, To je nujno potrebno, pa naj si bo vrtna zemlja kakršna koli. Če je vrtna zemlja lahka, pe- ščena, je jesensko globoko obde- lovanje potrebno zato, da se ob- drži več vlage v tleh za spomlad in poletje. A če je zemlja na vrtu težka in mastna, je jesensko ob- delovanje potrebno zopet zato, da zemlja čez zimo zamrzne In se zrahlja. Nikoli torej ne smete pozabiti ali iz malomarnosti opustiti je- senskega prelopatanja vrta. Pra- vilno ravnate tedaj, če zrahljate tla za dve lopati na globoko, ven- dar mora ostati zgornja, živa zemlja na vrhu. V ta namen nto- rate zmetati ob pričetku lopata- nja zemljo vrhnje plasti za kake pol metra širine v stran, na ce- lino. Nato prelopatite spodnjo plast. Šele zdaj vzemite v delo spet zgornjo plast za širino lo- pate ter mečite prst na spodnjo, prerahljano plast, toda tako, da ostane vedno spodnja plast za brazdo na široko vidna. Lopata- nje zgornje in spodnje plasti zemlje na tak način izmenoma nadaljujte, ne da bi se pla.sti zemlje med seboj pomešale. Ple- vel, osatove korenine itd. nK>rate sproti odstranjevati. Ako je zem- lja mokra in blatna, ne smete lo- patati, ker jo v takem stanju kvarite. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 23. oktobra 1957. Povrtnine: čebula se prodaja po 50 din za kg, česen 100, fižol v stročju 50, krompir 13 do 15, peteršilj 60, paprika 50 do 60, paradižnik 60, rdeča pesa 30, redkev 25, solata endivija 30 do 40, zelje v glavah 15 do 20, korenček 50, ohrovt 20, buče 15, cvetača 50, kislo zelje 40 do 50, kisla repa 20. Žitarice in mlevski izdelki: koruza se prodaja ix) 30 din za kilogram, pšenica 30, ječmen 40, oves 30, proso 50, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50 za kg. Sadje in sadeži: jabolka 50, hruške 70, grozdje 90, kostanj (surovi) 30, kostanj (pečeni) 60 za liter, domači kis 25, gobe (sivke) 80 din za kilogram. Perutnina: kokoši 350 do 500 za par, piščanci 200 do 500, jajca 18 do 20 din za komad. Mleko in mlečni izdelki: su- rovo maslo 500 za kg, smetana 140 do 160, sir 70 do 80, mleko 30 din za liter. Maščobe: zaseka 300 din za kilogram. ŽENSKI PLASCI V VSEH BARVAH IN KVALITET AH TER VSA OSTALA KONFEKCIJA V VELIKI IZBIRI PRI Zuezdi u Ptufu (ZRAVEN »DELTE«) PRIPRAVLJALM (X>BOR KRAJEVNEGA PRAZNI- KA JURŠINa vabi na PROSLAVO /. KRAJEVNEGA PRAZNIKA v nedeljo, dne 27, oktobra 1^7 v Juršincih SPORED: Na predvečer kresovanje, ob 6. uri: budnica, ob 8.30 sprejem gostov, ob 9.30 slavnostna seja, ob 10. uri povorka, ob 10.30 odkritje spominske plo- šče, ob 12. uri slavnostno kosilo, ob 14. uri igra, na- ^ to srečolov in prosta za- bava Celodnevni ogled razstave iz NOB. Poskrbij«io za dobro postrežbo. Igra godba »Sw>bode« Ptuj. Vlju švedska je namenila umetnost- ni akademiji v Stockholmu 100.000 kron letne podpore za ti- ste zasilužene umetnike, ki bi si- cer zaradi skrbi za vsakdanji kruh ne mogli ustvarjati, kakor se jim zdi po lastni presoji naj- bolj prav. 2000 let stare konzerve Potapljači francoske mornarice so našli na morskem dnu pred Levantskimi otoki vrče z nasolje- nimi ribami, ki so bile pred 2000 leti namenjene rimski armadi v Galiji. Baje so ribe kar dobro ohranjene. Zahodnonemški zlatniki v zahodnonemški državni kov- nici pripravljajo prve zlatnike po pet dukatov. Na eni strani bo sli- ka grlice na zlomljenem meču, na drugi pa vzhajajoče sonce. Napad na škodljivce Na Čehoslovaškem so priredili široko ofenzivo proti gozdnim škodljivcem. Letalska eskadrila je obsula 25 tisoč hektarov gozdov z 200 tonami insekticida. Nogometna sodnica Celia Pitts, ki ji je zdaj 17 let, si je pridobila na 10-tedenskem tečaju kvalifikacijo nogometnega sodnika. V svoje vrste jo je spre- jela bristolska nogometna zveza. Celijin oče in ded sta bila oba no- gometna sodnika, zato dekle na- daljuje družinsko tradicijo. Italija se motorizira Po najnovejših statistikah Ima- jo v Italiji 1,434.067 avtomobilov, torej po enega na 34 prebivalcev. Motornih koles imajo 2,94o.000 ali eno na 18 ljudi. Poslovni optimizem Grobar v nekem angleškem po- deželskem mestecu je predložil občini poročilo o svojem delu. Med drugim je zapisal tudi tole- »Do- sedanja bilanca je slaba, strank ni mnogo, zato tudi dela ne! Vendar upam, da se bodo sčasoma posli popravil in da se bo zvišalo šte- vilo tistih, ki bodo legli v grob!« Prvi bolnik v Buenos Airesu sta hotela dva argentinska zdravnika skupno odpreti zasebno kliniko. E^reden sta jo odprla, sta se sporekla za- radi prostorov v njej. V trenutni ihti je eden potegnil iz žepa sa- mokres in obstrelil družabnika. Seveda ga je obvezal, še preden je prišla policija. Napoleon ima 263 potomcev Francoski rodoslovni inštitut je izračunal nekaj zanimivih reči. Napoleonovih potomcev je 263. Ivana Orleanska pa jih je imela 46. Drzen poskus Iz Avstralije poročajo, da je švedski kipar Stanley Lekston, ki se je naselil v Avstraliji, odplul na splavu, ki ga je sestavil iz 44 praznih bencinskih sodov. Kipar namerava na tem splavu prepluti 400 milj dolgo pot. Sredi splava ima odprt sod, ki je dovolj velik, da lahko človek sede vanj. To je za vso pot življenski postor po- gumnega pustolovca, ki je vzel na dolgo potovanje le dvajset litrov vode. Danvinske oblasti so po- slale letala, ki bodo poiskala svo- jevrstnega kiparja, in ga, če bo treba, tudi s silo pripeljala nazaj. Straža proti straži v afriški Bugandi so oblasti ustanovile prostovoljno nočno stražo, ki naj bi ščitila prebival- stvo pred kriminalci. Ker pa je število roparskih napadov kar na- prej naraščalo, so oblasti ukinile nočno stražo in izdale uredbo, po kateri sme civilno prebivalstvo zapirati nočne stražarje, ker so ti izkoriščali svoj položaj in z orožjem izsiljevali od ljudi denar. Dobra zamisel Oddelek za poštno službo pri ministrstvu v ZDA je dal poštar- ju Michaelu Gormanu 12,5 dolarja nagrade za idejo, kako bi s par- kirnih prostorov odstranili pline, ki jih izpuščajo avtomobili, med- tem ko delujejo njihovi motorji. Takole je svetoval poštar: »Av- tomobilske motorje je treba iz- ključiti.« Novi podplati v novih čevljih in s sto funti v žepu se je napotil pešec iz New- castla na 400 km dolgo pot v London.. Dolgi pohod je naročil angleški usnjarski inštitut, ki preizkuša kakovost novih pod- platov. Anglija se potaplja Angleški geologi so proučevali in sondirali rečno strugo Temze. Ugotovili so, da so tla, kjer so živeli ljudje v kameni dobi, zdaj skoraj že 20 m pod vodo. Raz- iskave so pokazale, da se .Anglija potaplja, in sicer London s pred- mestii za dva centimetra vsakih sto let. Nove letalonosilke v Angliji Angleži pripravljajo načrte za d ? letalonosilki, ki bosta imeli hkrati tudi posebne prostore za krmarjene izstrelke. Graditi ju bodo začeli prihodnje leto, ker ne morejo prej zaključiti nekate- rih raziskav. Mornarica ju bo pre- vzela leta 1963. Druga knjiga svetovne zgodovine Sovjetska znanstvena akademi- ja je izdala drugo knjigo svetov- ne zgodovine, ki obsega obdobje od IV. stoletja pred našim štet- jem do V. stoletja naše dobe. Knjiga obravnava rimsko in gr- ško, pa tudi kitajsko, indijsko, in- dokitajsko in indonezijsko zgodo- vino tega obdobja. Malarija v Mehiki Zaradi malarije se je moralo v Mehiki izseliti z močvirnih pod- ročij že precej družin. Zdaj so sprožili široko akcijo za zatira- nje malarije, finančno breme pa je v glavnem prevzela Svetovna zdravstvena organizacija in delno mehiška vlada. Doslej so kupili že več sto tovornih avtomobilov in uničevalnih sredstev. Popis prebivalstva v SZ 'januarja 1959 bodo v Sovjetski zvezi popisali prebivalstvo. V okviru priprav so začeli poskusno popisovati tudi sedem področij in mest v Sovjetski zvezi. Pri tem poskusu je sodelovalo 2000 popi- sovalcev, inštruktorjev, nadzorni- kov in drugih. Prebivalstvo je po- magalo popisovalcem, da so kar najhitreje opravili delo. Poskusni popis je trajal teden dni. Sovjetski znanstveniki In snežni človek Odprava leningrajske univerze se je napotila na planinsko pod- ročje Pamir v srednji Aziji, kjer bo proučevala gorstvo, hkrati pa zbirala podatke o tako imenova- nem snežnem človeku. Čeprav se omejujejo poročila o tej »pošasti v človeški podobi« samo na Himalajo, menijo so- vjetski znanstveniki, da bi bilo mogoče najti to bitje tudi v pa- mirskem gorstvu. Na splošno ve- lja »strašni snežni človek« za ba- jeslovno bitje, ki baje živi v bli- žini himalajskih vrhov. Neki lama iz Katmanduja. ki ga je baje vi- del, zatrjuje, da je bitje podobno človeku, le da je desetkrat moč- nejše, »strašno krvoločno in ljudi raztrga na kosce«. j Braillova pisava v šoli v izraelskih šolah se poslej ne bodo učili Braillove pisave samo slepi, marveč tudi tisti dijaki, ki normalno vidijo. Tako si bodo lah- ke dopisovali s svojimi slepimi prijatelji. Praznoverje v Pekingu Pekinška policija zasleduje po- jav praznoverja, ki je zahtevalo že več človeških žrtev. Razširile so se namreč govorice, da voda v jezeru, ki je v neki pagodi. vse- buje zdravilno snov proti gripi. Množice so se začenjale zgrinjati v pagodo, ljudje so pili »sveto vo- do«, kmalu pa jih je nekaj umr- lo zaradi črevesnih bolezni. Ledeniki se tajajo Sovjetski znanstveniki so ugo- tovili, da so se zadnja leta naglo tajali ledeniki na gorski verigi Tuan Čan. Posledice so neprijet- ne, ker imajo reke, ki pritekajo izpod teh področij, zadnje čase čedalje manj vode. Slina namesto solz S kaj čudno operacijsko tehni- ko sta ameriška zdravnika Ben- neth in Bailey vrnila vid mlademu Američanu, ki so mu usahnile solzne žleze in je dobil infekcijo, katere dokončna posledica je bila popolna slepota. Zdravnika sta že poprej objavila obsežno delo o podobni kemični sestavini solz in sline. V skladu s svojo teorijo sta enega izmed cevovodov žlez za slino napeljala fantu iz ust v oči. Slina zdaj »maže« ogrožene oči in fant bo gzdravel. Najstarejši mornar Za najstarejšega živega mor- narja. ki še vedno opravlja služ- bo, velja Norvežan Morkus Pe- tersen, ki je nedavno praznoval B7-letnico rojstva in 73 let stalne plovbe. Na morje je odšel, ko mu je bilo 14 let, do leta 1930 je preplul vsa svetovna morja. Kadilci pipe imajo prednost Pri opravljanju gospodinjskih del so baje znatno spretnejši in manj živčni tisti možje, ki kadi- jo pipo; vsaj tako so pokazali re- zultati ankete med ameriškimi gospodinjami. Na anketna vpra- šanja je odgovorilo 3000 žena. Mad 64 odstotkov jih je dalo prednost »piparjem«. Le v enem Dziru so zavzele gospodinje nega- tivno stališče do moških, ki ka- dijo pipe: niso pripravni za ču- vanje otrok. Dolarji iz kanalov Prebivalci nekega mesta v ame- riški državi Kentuckv so morali očistiti mestni kanal, ker je voda silila na ulico. Presenečenje ni bilo majhno, ko so opazili, da so kanal zamašili dolarski bankovci. Sklepajo, da je nekdo skril ban- kovce v kanal, pa so zdrknili iz skrivališča, se razvezali in zama- šili odtočni kanal. Uresničene sanje Angleške pristaniške oblasti so pred kratkim prijele osemnajst- letnega fanta, ki se je 22-krat kot slepi potnik peljal z ladjo. Pri trindvajsetem poskusu so ga ujeli. Na razpravi se je sodišče močno zavzelo za fanta, ki je de- jal, da se je vozil z ladjo iz sa- me ljubezni do mornarice. Po daljši razpravi so ga oprostili, mornarica pa ga je sprejela za svojega gojenca. Kočje meso namesto vitaminov Tistim, ki jim primanjkuje vi- taminov, priporoča neki japonski zdravnik sredstvo, ki bi ga nema- ra zavrnil vsak Evropejec: peče- no kačje meso. Zdravnik zatrju- je, da vsebuje kačje meso pravo bogastvo vitaminov. Japonci že upoštevajo njegove nasvete in — jedo kače. Rodila je pri 75 ledh v starosti 75 let je umrla v mestu Hornchurchu Angležinja pri porodu. Umrl je tudi otrok, čeprav je bil sicer normalno raz- vit. Medicinski strokovnjaki šte- jejo to reč za izredno senzacijo. — V neki angleški kroniki je za- pisano, da je leta 1766 rodila si- na 72-letna ženska in da sta oba ostala živa. Lov na hormone v sodobnem zdravstvu je zla- sti naraslo povpraševanje po hor- monu ACTH, ki zdravi revmo. Da bi bilo na trgu dovolj tega hor- mona, so ga začeli pridobivati iz kitovih ščitnih žlez. Med lanskim lovom na kite so zbrali okoli 10.000 ščitnih žlez, ki imajo mnogo hormonov. NIČ dobrega za kadilce v zadnjem času se jim z mno- gih strani obeta res vse najslab- še. Zdaj se je oglasil v Angliji neki očesni specialist z opozori- lom, da kajenje škoduje očem. predvsem starejših ljudi, ki izgu- bijo sposobnost za razlikovanje barv Rdeča barva je prva. ki je več ne razločijo, sledi ji zelena postopoma pa še vse ostale. Kadi- lec, ki poleg nikotina primerne obožuje tudi alkohol, je tej ne- varnosti še prav posebno izpo- stavljen. Dragocen nakit iz staroslavan- ke zbirke v ptujskem muzeju, ra zbirka čalca na novo urejene )rostore, ko se bo izselila mizarna 'otrč. čudna šola Najbolj svojevrstno šolo imajo v ameriškem Texasu, kjer se učijo, kako se naj ljudje znajdejo v neprijetnem položaju, kadar gre za življenje, pa tudi to. kako naj se vede mož. kadar je žena slabe volje, kako naj človek uže- ne razjarjenega psa. kako naj ravna, kadar se spre s sosedcma, sploh kako naj se obnaša v nepri- liki. Kot stranski predmet pouču- jejo šolarje — to so sanu odras- li ljudje- — tudi v tem, kako si na prostem uredijo ležišče, kadar jih zaloti deževna noč daleč od člo- veških naselbin. Atomske igrače Izdelujejo jih seveda v Ameri- ki. Poleg gospodarskih in gospo- dinjskih potrebščin, ki se v ved- no večji meri »atomizirajo«, so si omislili zdaj med drugim tudi ra- dioaktivne žoge za golf. Pred dosedanjimi imajo prednost, da se ne morejo izgubiti. Najdejo jih z Geigerjevim števcem. Isto je z modernimi otroškimi igračami. Marsikateremu sodobnemu izdel- ku te vrste se človek ne samo čudi, marveč strmi nad njim kot nad čarovnijo. Za poslovno rabo Neki kanadski zdravnik si je prinesel iz Chicaga popolno člo- veško okostje. Na carini so opre- mili zavoj z žigom »Brez carine — za poslovno rabo!« Kdaj se človek postara? Komaj se je človek razvil v krepkega mladeniča ali brhko dekle, se že pričenjajo na njem kazati znaki staranja. To so ugo- tovili ameriški znanstveniki. Ven- dar s staranjem ni tako hudo. Praviloma gre kaj počasi. Trdnih opor za to pa ni. Vid pričenja po- puščati navadno prvi. Že po 24. letu, bistveno opešanje pa se po- kaže največkrat šele po 60. le- tu. Sluh začenja pešati šele po 65. letu, mišice pa že s 27. le- tom. Kar se tiče duševnih zmož- nosti, so preiskave v mnogih pri- merih ugotovile višje inteligenčne vrednote pri petdeset- kot pri devetnajstletnih. Hkrati so dogna- li. da možnost reševanja težkih intelektualnih problemov dozdev- no raste s starostjo. Pojoči barometer Neka ameriška družba je izde- lala prve barometre s signalnimi napravami, ki začno delovati, ka- dar nastopijo atmosferske mot- nje, ki napovedujejo vrtinčasti vihar. Ti barometri so zelo majhni in jih je mogoče nositi v žepu ali v žepni torbici. Kaj se zgodi v eni uri v eni uri se pomakne zemlja za 1776 km okoli sonca. — Po vsej zemlji zdivja 1800 neviht. — Na zemeljsko kroglo se vsiplje 400.000 zvezdnih utrinkov in me- teorjev. — Na vsem svetu v eni uri umre 4600 ljudi in se Jih rodi 5400. — V teku ene ure odhiti po ze- meljski površini 1141 nulijonov poštnih pošiljk in kart z znamka- mi v vrednosti ene milijarde di- narjev ter odbrzi 114.000 brzo- javk. — Človeško srce udari v eni uri povprečno pet tisočkrat. TEHNICNA VZGOJA V OSEMLETKE Organizacija Ljudske tehnike Jugoslavije se zavzema, da bi uvedli v osemletkah v okviru po- litehničnega pouka uro tehnične vzgoje kot obvezen predmet. Tc pobuda je prišla s konferenc or- ganizacij Ljudske tehnike po dr- žavi. V BORU GRE DNEVNO V ZRAK 300 TON ZVEPLENE KISLINE Že 53 let zastruplja dim iz bor- ■ skega rudnika 21.000 hektarom . površine okolice, ker prihaja ; i dimom v zrak dnevno okrog 30< . ton žveplene kisline. Kmetijsk( ■ področje Bora je postalo zarad ' tega popolnoma neproduktivno. I>o leta 1961 nameravajo temi zastrupljanju okolice Bora napra viti konec z izgradnjo velikega kombinata Bor — Majdanpek, iKJve topilnice bakra kapacitete nad 55.000 ton letno, tovarne žveplene kislime kapacitete nad 1000 ton dnevno ter tovarne su- perfosfata v Prahovem. Sedaj uha- jajoča žveplena kislina bo zajeta in i^oriščena v mdustrijske na- mene, nakar bodo lahko Bor ure- dili v najlepši kraj, saj bo v njem tudi najmodernejši pogon v Evro- pi. i Kakšni so bili noši predniki v pravljicah ali legendah prav pogostoma srečamo orjaška bit- ja, strašne velikane, pod čigar ko- raki se trese zemlja in trepeta vse živo okrog njih. Seveda gle- damo nanje, le kot na proizvod človeške domišljije in zaman bi iskali tistega, ki bi verjel, da so takšna bitja res kdaj živela. Naj- novejša odkritja pa so pokazala, da imajo te pravljice le nekaj osnove in sicer dokaj stvarne. Že 1943. leta so našli nekje v Aziji nekaj nad sedem centimetrov dolgih zob, za katere so znanstve- niki trdili, da pripadajo nekemu človeku podobnemu bitju never- jetne velikosti. Ni dolgo tega, ko so odkritja na Malaji to potrdi- la. Tam so namreč izkopali razen podobnih zob tudi več drugih ko- sti pračloveka, ki so mu dali uče- no ime gigantropitekus. Po izko- paninah sodeč, je bil to res pravi orjak, saj je meril od pet do gla- ve celih pet metrov. Ugotovili so tudi, da so ta bitja živela približ- no pred 600.000 leti. Razumljivo je, da so ta odkritja povzročila veliko zanimanje tako med uče- njaki kot v ostala svetu. ELEKTROZVEZA JUGOSLAVIJA — MADŽARSKA Med Varaždinom in Sejterom gradijo električni daljnovod, ki bo povezoval elektroenergetske si- steme Jugoslavije in Madžarske. HLADNO VARJENJE IMA BODOČNOST Aluminij in baker varijo v Sov- jetski zvezi (Leningrad) na hla- den način s pomočjo specialne pnevmatične — hidravlične na- prave, ki mehanično prenaša energijo kompromiranega zraka do pet atm^osfer na stiskala s pri- tiskom kakih 50 ton. Ti dverazn kovmi varijo hitro in zanesljivo močno. Z novo napravo je mo- goče 300 varjenj v 1 uri. Ta eno- stavna in dostopna metoda hlad- nega varjenja je zelo važna zla- sti za izdelavo instrumentov v edektrotehniki. Izdelek »Impola v Slovenski Bistrici Pogled na Leningrad ZA »OM IIIM »KUŽIMO Posoda iz jenskega stekla v našiii trgovinah se v zad- njem času dobi različna {x>soda iz jenskega stekla. Nekaj je uvo- žene, nekaj pa je je že iz domače tovarne v Pulju. Uvožene so predvsem večje posode za peče- nje in kuhanje, medtem ko so skodelice in džezvice za turško kavo kakor tudi lične posodice za kuhanje jajc izdelane doma. Posoda iz jenskega stekla je odporna proti vročini in lahko v njej kuhamo, dušimo pa tudi pe- čemo. Razumljivo, da vanjo brez skrbi zlijemo vročo tekočino, n. pr. čaj, mleko ali kavo. Ker je gladke površine, se zelo lepo in hitro čisti. Uporabljati pa ne smemo preostrih čistilnih sred- stev. n. pr. žičnatih gobic in gro- bega praška, ker razijo površje. V takih posodah jedi ne dobe neprijetnega okusa, niti duha. ka- kor v posodah iz kamenin pa tu- di v raznih pološčenih posodah. Uporabljamo jih lahko za kar- k^i, ker se vanje ne zaje vonj jedi, medtem ko na primer obi- čajnega jušnega lonca ne more- mo uporabljati za kuhanje čaja ali kompota. Prednost take po- sode je tudi v tem, da je prozor- na in lahko opazujemo živilo, ki ga kuhamo, dušimo ali pečemo, ne da bi ga odkrili. Tako ohra- nimo tudi več vitaminov. Nado- mešča nam pa tudi servirno po- sodo; kuhane jedi ni treba pre- tresti, ker je jensko steklo tudi za oko prijetno in lično. Razen tega si prihranimo pomivanje servirne posode. Ista posoda nam služi tudi za mešanje, za solate, kompote, pu- dinge in podobno. V pokrovu druge c^ogle posode lahko po- nudimo narezek, spečemo jajca ali zrezek in podobno. Če ga po- stavimo pod posodo, nam čuva kot podstavek mizo pred vročino oziroma mokroto. Da bo posoda, ki je razmeroma draga, dalj časa uporabna, se ravnajmo po naslednjih navodi- lih: Pri kuhanju na plin iz omrežja ali iz bombe (butan) moramo pod posodo podložiti žično mre- žico ali pa kuhati na slabem ognju. Grelna plošča električnega kuhalnika ali štedilnika ne sme biti večja, kot je dno posode. Če je plošča navadnega št^ilnika na drva razžarjena, podložimo pod jensko posodo žično mrežico ali tanko ploščo iz azbesta. Ovalne in oglate ix>sode ne postavljamo na okrogle grelne plošče, ker vro- čina ne ogreva enakomerno dna. Uporabljamo jih na navadnem štedilniku ali v pečici, lahko pa tudi v električnih pečnikih, če niso preveliki. Prazne posode ne postavljamo/ na vročo ploščo. Denimo vanjo * vedno nekaj tekočine, maščobe ^ ali česa podobnega. Zunaj mora \ biti vedno suha. Kašaste jedi je ( treba večkrat premešati. Vročo ^ posodo moramo počasi oliladitL a Ne devajmo mrzlih jedi v vročo; posodo, jedem prilivajmo le vro- > čo vodo ali kako drugo vročo te- C kočino. Vroče, polne posode ne ^ smemo postavki na mrzel kovi- / nast ali moker podstavek, pomitem posode pa ne smemo sušiti na z toplem štedilniku. v (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) V Ajdovi žgasici v liter slanega kropa stresi tri četrt litra domače ajdove moke in pusti vreti 15 minut. Nato predri niočnati kup z vili- cami ali kuhalnico in pusti vreti Se četrt ure. Potem jih dobro zabeli in premešaj z vili- cami. Ce so premokri, odlij ])rihodnjič malo žgančevke. Nato žgance pokrij in jih z vilicami nadrobi v skledico. Bell žganci Skuhaj olupljen krompir v kosih v slani vofli. Ko je ku- han, zasipaj bele moke, pokrij in pusti vreti četrt ure. Potem pa dobro zmešaj, če je primer- na količina vode v loncu, če je je pa preveč, je vlij toliko, aa ne dooo zgancn preveč mo- kri in pacaš t i. Moka se mora s krompirjem z vilicami z dve- ma rogljema prav dobro zme- .šati, da ni močnatih kepic vmes. Ko so žganci dobro kuhani, jih nastrgaj v skledo in zabeli z ocvirki. Koruzni žganci Podobno kuhaj koruzne žgan-, ce, sa^o pazi, da jih kuhaš vsaj pol ure in da kupiš svežo moko. Stara koruzna moka je navadno grenka. (Iz ^Male ljudske kuharice«) Golaževa juha na srbski način Na osebo vzemi 10 dkg gove- dine in jo razreži na drobne kocke. Razbeli žlico masti in deni nanjo precej sesekljane čebule. Ko je čebula le malo zarumenela, prideni še meso in dobro zmešaj in pokrij, da se duši. Potem prideni še žlico sladke rdeče paprike, žlico kisa in potrosi z moko. Posoli in po- tem zali j z zelen jadno juho, v kateri si kuhala peteršilj, ze- leno, korenček, glavico čebule in paradižnik. V tej juhi ku- haj na drobne kocke zrezan krompir, ki ga prideni v juho že bolj proti koncu, ko je meso že mehko. Lahko dodaš še pest suhih, dvakrat poparjenih drob- no zrezanih gob. Vse to naj se skuha do mehkega in ko je jed na mizi, se lahko doda po krož- nikih še malo nastrganega trde- ga sira. Primorska čorba »minestrone« v lonec deni malo masti in nekaj juhe, na kocke zrezane prekajene slanine, beli del pora in glavico dobro zrezane če- bule. To se mora malo prepra- žiti, vendar ne sme posWi če- bula rjava. Potem dodaj zmeč- kano zrno česna, 2—5 olupljene paradižnike brez semena. To duši 10 minut. Nato dodaj dva* zrezana rdeča korenčka, mla-* do, olupijeno in na koščke zre-i zano bučko, za prgišče nareza-j nega stročjega fižola. Na vse^ to nalij do 3 litre vrele vode, ki jo osoli in popopraj. Po pol-' urnem kuhanju dodaj še nekaj < pesti mladega zelenega olušče-< nega graha in 2 pesti zdrob-^ 1 jenih testenin ali riža. Proti, koncu dodaj še malo stolčene slanine, česna, peteršilja in li-^ stič bosiljka. Vse skupaj naj< še četrt ure vre in potem je< jed gotova. Na mizi se doda i jedi še nastrgan sir. Limonin ali pomarančni { sladkor | Pripravimo ga lahko na dva( načina. Sladkorne kocke obri-< bamo ob pomarančo ali ob li-( mono ali pa limone oziroma( pomaranče prav na tanko ob-( ribamo, tako da odstranimo od< njih samo rumeni del kožice.( Bela koža greni. Naribane olup-( ke denemo v steklen kozarček,( ki se dobro zapira, ali pa ga( moramo zavezati s celofanskim< papirjem. Olupke zmešamo, ( preden jih spravimo, s slad-< komo sipo ali pa denemo v^ kozarec najprej plast sladkor-^ ja, nato plast olupkov itd. vrhu naj bo sladkor. Olupke^ od pomaranč spravimo ločeno^ od olupkov limon. i Tako pripravljen sladkor^ uporabljamo za sladice, čaje> in razne druge pijače. Hranimo/ ga lahko prav dolgo. Da se ney zdiši, moramo kozarček po^ vsaki uiK>rabi dobro zapreti. Za dobro voljo ZAČARANI KROG Ameriški filmski igralec Wil- liam Holden je dejal ob neki priložnosti: »Verjetno se ne bom nikoli oženil, ker iščem idealno ženo. Kadarkoli se mi je dozdevalo, da sem jo našel, sem razočaran ugotovil, da ona i.sčc idealnega moža, pa se ni- sva poročila.« R AZIJK A Francoska igralka Michele Morgan si je ogledala razstavo umetniških del iz eksotičnih dežel, potem pa je takole po- vedala: >Med tako imenovanimi civi- liziranimi in primitivnimi na- rodi ni jasne meje. Ce si pri nas daste v nos medeninast obroč, vas imajo za divjaka, če pa si enak obroček daste v uhelj, ste civilizirani.« SVOBODNE \ OLITVE Francoski vojskovodja Saint- Yier je sklical pred volitvami Napoleona za dosmrtnega fran- coskega konzula veliko zboro- vanje, na katerem je med dru- gim dejal: »Vojaki! Ljudstvo naj odloči, ali bomo izvolili generala Bo- naparta za dosmrtnega franco- skega kcnzula. Nikakor nočem vplivati na vas, povsem prosto- voljno se morate odločiti. Eno pa vam povem: lastnoročno bom ubil prvega, ki ne bo volil generala Bonaparta.« PISATELJ IN PISAR Leta 1910 je moral književ- nik Ivan Kozarac k vojakom. V Karlovcu se je javil v četni pisarni, kjer ga je sprejel nem- ški podoficir, ki je slabo go- voril hrvatsko. >Kaj ste po poklicu?« ga je vprašal. »Književnik sem,« je odgovo- ril Kozarac. Podoficir ni razumel pomena te besede, zato mu je Kozarac skušal razložiti, kaj pomeni beseda pisatelj. >Ah, tako,« je rekel podofi- cir, s^zdaj pa razumem: knjigo- Nodja in pisar. Prišli boste v pisarno našega polka.« JAK;5ICEVE MISLI Znani pesnik Djura Jakšič je zadajal precejšnje skrbi ured- nikom listov, ker je pozno po- šiljal rokopise Nekoč ga je j f)biskal urednik. Jakšič je bil ( zelo zamišljen. « »Kam pa si se tako zamislil, 1 Djura? Dinar ti tam, če mi pK)- ; veš. kaj si mislil!« j >N'i vredno niti dinarja.« >No, na kaj si mislil?« , >Nate, dragi prijatelj,« se jc , nasmehnil Jakšič. , ŠALJAPIN IN PETROV ] Slavni basist Saljapin se je , v mladih letih včasih tako na- j [>il, da ni mogel na oder, če- ^ prav bi moral peti, zato so imeli ravnatelji gledališč vselej v ' zalogi dvojnika. To nalogo je ' v Moskvi opravljal basist Pe- ' trov, 1 Neke noči je kolovratil Sa- ^ Ijapin pijan po moskovskih | ulicah. Da bi si krajšal čas, se ' je zapletel v razgovor s koči- ■ jažem. • >Povej no, ali imaš rad žga- ' nje? Ali ga piješ?« Seveda.« mu je odgovoril ' kočijaž. >Napijem se žganja, ' potem pa sem vesel in pojem.^ ] T-Blagor ti.< je odgovori! i^a- . Ifapin. -Pri meni pa jc prav obratno. Kadar "e ga napijem. i poje namesto mene Petrov.« Praktični nasveti Pri težjem delu ... kocko sladkorja! Neposredno pred kakšnim večjim delom, naporom ali pred športom, zaužijte nekaj kock sladkorja. Do te ugoto- vit\c je prišel francoski znan- stvenik dr. Marcerom. Delal je poizkuse na podganah, ki jim je pred prisilnim napjorom dal nekaj sladkorja. Piiž l>o5 lepo prepražila, če dodaš vodi, v kateri se kuha, nekaj kapljic limonovega soka. Riž vsrkava vlago: zato bo tK-kaj zrnc riža v šolniku pre- prečilo, da se ti so! ne strdi kepe. limazane fotografije najlepše očistiš s kosmičem vate, pomo- čenim v vazeI in. Posoda ne bo počrnela na ognju, če zunanje dno prema- žeš prej s suhim milom. Da bi dobili celo orehovo jc- drce iz lupine, pustite orehe eno noč v slani vodi. Ce hočeš, da bo listje rastlin, ki jili imaš v sobi lepo in ble- ščeče, ga namazi s krpico, na- ttjfjčeno v glicerinu. Da cvetje ne bi prehitro ove- nelo v vazi, dodaj vodi aspiri- na ali 5 g salmijaka v prahu. V.sak dan poreži stebelce cvetic 7u 1 do 2 cm, pa se boš čudila, kako dolgo ostanejo sveže. Mast, ki jo želite dodati testu zu potice, mlečnemu kruhu in podobno, prekuhajte s 5 ali 4 žlicami mleka in pustite, da i,e ohladi. Tako pripravljena roast ima zelo dober okas in vonj. Soda bikarhona je pri kuha- nju zelo koristna. Kadar pri- pravljamo juho iz stare gove- dine, denemo vanjo za noževo konico jedilne sode in meso se bo prav kmalu omehčalo. Tudi vodi, v kateri kuhamo suh grah ali kako drugo so- čivje, dodamo r>ckoliko sode, da se hitreje skuha. Zeleni grah in špinača pa ohranita zaradi dodatka sode bikaj bone svojo svežost. Besede mičejo - zaledi vlečejo Mnogo smo ze govorili in pi- sali o vzgoji otrok. Ce opazu- jemo danes starše — jih lahko uvrstimo v dve skupini: Prva, dobra in napredna sku- pina — žal je zelo maloštevilna — je tista, ki skrbi za vzgojo otroka tako doma kakor tndi [izven doma. T^-ti starši dajejo M>tToku možnost, da si razvija Kini pri igranju, mu pomagajo ^pri učenju in ga nadzorujejo .pri njegovem vedenju in go- vorjenju, ga vzgajajo tudi v pravilnih odnosih glede spol- *nega življenja. Skratka — uče > gči in vzgajajo kot sebi enako- , vrednega člana družbe, celo več pozornosti mu posvečajo, ker je v resnici tudi več rabi. Na drugi strani pa so starši, katerim je vzgoja otrok deveta briga. >Saj skrbim zanj, saj ima vedno dovolj jesti,« ali >saj me ne uboga, ga bo že življe- nje izučilo.« Tako pravi jo. Ven- dar taki starši, predvsem pa matere, ne vedo ali nočejo ve- deti, da otrok rabi dobro ma- terino besedo, rabi njeno um- sko pomoč, rabi njen nasvet, ni časa, je ničeven. Le opazujte Otrok mora imeti nekoga, da se v mladosti nanj opira ter rnu potoži tudi svoje »boleči- ne«. In tega premnogi otroci nimajo. Vzroka za to sta v glavnem nevednost staršev in pa njihova malomarnost, čemur je vzrok nepravilna in neza- dostna vzgoja staršev samih. O, koliko je mater, ki poši- ljajo svojega otroka raje na ulico, kakor da bi se same ukvarjale z njim. Izgovor, da tiste starše, ki trde da nimajo časa, predvsem matere, ko stoje po cele ure na ulici ter klepe- tajo ter ocenjujejo vse mogoče in nemogoče stvari, ali pa slo- ne na oknu ter vpijejo nad otroci, ki se podijo pod oknom in razgrajajo. Mislim, da problema vzgoje otrok ne bomo rešili dokler ne boruo vzgojili tistih, ki vzga- jan., ti. ■ >tarš; v samih. In prav ti starši, ki so najbolj po- ln bni vzgoji-, tako malo čitajo lozade\ ne članki' o vzgoji in le redkokdaj obiščejo vzgojna pre- davanja. Matere in očetje, zavedajte se, da vas bcfdo otroci spošto- vali in cenili le toliko, kolikor dobre vzgoje IkkIo prejeli od vas. V zmoti so tisti starši, ki mislijo, da je šola tista, ki vzgaja otroka. Ne. Sola le po- maga vzgajati. Kako naj šola izganja iz otroka vse tisto sla- bo, kar je mati sedem let sa- dila in gojila — sedem let, ko je bila otrokova duševnost tako rahla in dojemljiva kot spo- mladi preorana zemlja. Mati in oče sta prva in najvažnejša vzgojitelja. In prav v tem se izraža star ljudski izrek, da sad ne pade daleč od drevesa. Jas- no j)a mora biti vsem staršem, da jc vzgoja otrok resna, težka in odgovorna naloga. Mnogo časa in potrpljenja zahteva. Vendar, če bodo starši spoznali, da vzgajajo svoje lastne otro- ke, sad svoje ljubezni, jim to delo ne bo zoprno in težavno! —SPI— Šola pomeni za vsakega otro- ka veliko življenjsko spremem- bo. Prej svobodno uporabljen čas, izpopolnjen z igranjem in razvedrilom, je treba naenkrat rvskladiti z določenim redom po- cuka, s potjo v šolo in iz šole, ^s pripravami za pouk, s pisanjem domačih nalog in s pripravija- 'njem na pouk v šoli. Vse t» sc kresne in težke naloge, ki zahte- fvajo od otroka veliko duševnih >in tel^nih moči. Sile. ki jih sta!>- ^no troši, more vračati telesufnaj- več le z rednim uživanjem hrane, 's hrano pa dovaja telesu tudi > gradbeni material, ki je mlad«nu > organizmu potreben še za rast ,in razvoj. ^ Hrana, ki jo nudimo otroku, mora zaradi vsega tega imeti ne- 'ke določene bistvene lastnosti: • Sestavljena mora biti iz takih I živil, ki morejo dajati telesu do- ,volj sil in snovi za rast. ^ Porazdeljena mora biti na redne dnevne obroke. Otrok ni- kakor ne sme jesti, kadar se mu zljubi. Najprimernejša raz- ,delitev je na pet dnevnih obro- kov: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja. Pri nekaterih otrocih dopoldansko malico brez škode opustimo, kar pa smemo napra- ,v!ti le po daljšem opazovanju. , Dnevnih obrokov se moramo držati kar najstrože. Uredimo jih primemo otrokovi zaposlitvi in šolskim obveznostim. I Važna stvar pri pravilnem iz- ,koriščanju hrane je tek. Zato nudimo otroku le sveže priprav- ljeno, lično postreženo in raz- novrstno hrano. ' Pri šolskih otrocih grešimo velikokrat, če jih ne pustimo, da bi pojedli v miru. Nepreneho- ma jih motimo z vprašanji, kako je bilo v šoli. Utrujen otrok ne more imeti pravega teka. Ko je prišel iz šole, naj se zato vselej, preden sede k mizi, nekoliko odpočije. Zelo napačno ravnajo tisti, ki pri jedi obravnavajo vse napa- ke, ki jih je otrok napravil čez dan v šoli ali pa tudi doma. Otrokovi živci pri tem trpe, ne sprosti se mu tek, nima zado- voljstva in veselja niti z jedrni, ki jih sicer najraje je. Tudi pre- bavni ra-gani ne delujejo dovolj, ker otrok ni razpoložen in za prebavo pripravljen. Šoloobvezne otroke moramo zjutraj dovolj zgodaj zbuditi, da v njiru pozajtrkujejo in ne te- čejo v šolo kar s praznim želod- cem. Lačen otrok slabo spremlja pouk, ker možgani ne morejo zadostno opravljati svojih nalog. Občutek utrujenosti in razstrese- nosti se pri lačnem otroku pKjjavi mnogo hitreje kakor pri sitem. Učitelj, ki učence dobro opazuje, bo kmalu našel med njimi tiste, ki prihajajo v šolo brez zajtrka ali so použili komaj nekaj žlic jedi. ' V nadlego pri učenju pa je otrcdtom tudi prepcrfn želodec, kar zlasti opazimo pri otrocib. ki imajo pouk po kosilu. "Eaki otroci so dremavi in nepazljiMi. Kadar je popoldanski pouk ne- izbežen, naj obed ne bo sestav^ Ijen iz težjih jedi, ki porabijo že veliko sil za prebavo. Preobilica hrane slabo ^li^ tudi na prebavne organe, ki so šele v razvoju in bi se zaradi stalne preobloženosti nepravilno razvili. Malica v šoH naj bo t^ca, cfai jo želodec hitro prebavi in ga ne obteži. Najprimernejši je košček" kruha z marmelado, surovimi maslom, sadjem in podobna Sladke stvari otrok hitro pr^vi, posebno sladkor, ki je v sadju in prehaja v kri skoraj neposredno. Ta otroka poživi in mu vrne ob- čutek moči. Poleg sladkorja pa osvežijo otroka tudi vitamini, ki jih sadje obilo vsebuje. Nekaterim otrokom posamezne jedi ne prijajo. Napačno bi bilo, da bi otroka s silo pripravili do tega, da bi take jedi užival, ker se mu tako še bolj upirajo. Paziti moramo tudi na to, da otroci počasi jedo in dobro zgri- zejo. Upoštevajmo, da se v šolo- obveznem času izmenjajo tudi zobje, kar jih pri žvečenju ne- dvomno močno ovira. Z otrokom pri zobozdravniku Učinek nepravilne vzgoje se likjer tako pogosto in jasno ne okaže kot pri zobozdravniku in troškem zdravniku. In vendar ta bisk čaka vsakega otroka. Starši i se morali zavedati, da je tudi dravljenje mlečnih zob nujno otrebno. Že v drugem, a najkasneje v retjem letu starosti naj se otrok avadi na čiščenje zob pred noč- im spanjem, in od časa do časa aj jih mati sama pregleda. Ka- or hitro opazi kako okvaro, naj ačne s psihološko pripravo za bisk pri zobozdravniku. Otroka lora osvoboditi strahu in ga pre- ričati o potrebi zdravljenja. Vsak an lahko neprisiljeno napelje azgovor na zdravnika, ki po- ravlja zobe in pridnim otrokom apravi celo srebrne plombe. Oče aj omeni še otroke, ki hodijo v olo in smejo že sami k zobo- dravniku. Mimogrede se lahko pomni tudi sosedovega fantka, ki na že popravljene zobe itd. Pri dečkin bomo na primer budili zanimar^je za stol, na ka- ereni se lahko dvigaš in spuščaš ;o otrok nato pride v orc:inacijc. s vsa njegova pozornost osredo- očena v novo okolje, ne pa na lorebitne bolečine, ki ga čakajo :ade volje bo sedel na stol, o ka- terem smo mu že pripovedovali in radovedno ogledoval instru- mentarij. Dobro se obnese praksa, da se zobozdravnik prvikrat ome- ji samo na pregled in se pri tem prijazno pozanima, kateri zob otroka boli, kadar je bonbone. Ta- ko si ustvari otrokovo zaupanje in zanimanje, ker ve tudi marsi- kaj zabavnega povedati. Njegovo delo bo potem lahko normalno po- tekalo. Na tak način že v naprej pre- prečimo otroku odpor. Žal je le premalo mater, ki storijo to pra- vočasno. Velikokrat že od začetka vse pokvarijo, ker v otrokovi navzočnosti izjavljajo, da mora njihov ubogi fantek že tako zgo- daj k zobozdravniku ipd. Ko pri- peljejo otroka v ordinacijo, opo- zarjajo zdravnika, naj »lepo« de- la, da ga ne bo bolelo, saj je re- vež že tako dovolj pretrpel. Ob takih besedah res ne moremo zahtevati od otroka, ki mu je ma- ti vzgled vsega, da bo z zaupa- njem gledal na zdravnika — tuj- ca. Tudi za novo okolje je že več- krat slišal, da je vezano na neke neznane bolečine. Prav tako ni- majo prav starši, ki otrok?? pripe- ljejo v ordinacijo s prevaro. Otrok ima v tem že izkušnje, za- to v njihove izjave nim& zaupa- nja in upravičeno sumi v nekaj neprijetnega. Starši se navadno izgovarjajo s prezaposlenostjo, če jih kdo opo- zori na nepravilno vzgojo. Po- manjkanje časa pa ne sme biti iz- govor. Kje pa so potem vzeli čas za slabe vzgojne metode, katerih posledice se tako neprijetno in jasno kažejo ob najbolj nepravem času. Ure, ki so jih uporabili za razvajanje in milovanje svojih otrok, ko mu vse popuščajo, bi lahko izkoristili v pozitivnejšem smislu, S šoloobveznimi otroci ni tako težko. Ti so zajeti v sistematične preglede in zdravljenje v ambu- lantah. Z njimi je lahko delati, ker prihaja do izraza kolektivni duh. Ti otroci se skušajo že ju- naško zadržati, ker je včasih že najmanjša sled solza pri sošolcih v čakalnici zelo slabo ocenjena Seveda je tudi njihovo zadržanje odvisno od^ domače vzgoje. ANEKDOTE KDO JE PRVI? Slavnega pianista Paderew- skega so nekoč vprašali, koga smatra za največjega pianista na svetu. Umetnik je smehljaje se odgovoril: tega ni mogoče ugO|toviti kar tako eno- stavno... Toda na drugem me- stu je vsekakor Godowsky.« KAMOR SODI Srbski književnik Janko Ve- selinovič je bil urednik lista Zvezde-r. Nekoč je prišel v njegovo uredništvo neki mlad pisatelj in povprašal: Kaj ste storili z mojo zgodbo, ki sem jo vam poslal?« — >Hm, kak- šen je bil že naslov tc vaše zgodbe?« ga je vprašal \ esc- linovič. — >Les!« je odgovoril mladi pisec. — »Veste, porinili smo jo v peč!-; je smehljaje odgovoril urednik. LEPOTA IN »ŠAR.M Nekoč so vprašali Mauricea Chevaliera, kakšna je razlika med lepo in šarmantno žensko. — ^Lepa ženska,« je odgovoril Chevalier, >je tista, ki jo opa- zim jaz, šarmantna pa tista, ki opazi mene!«