VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceiotetna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, ČETRTEK, 15. NOVEMBER 1984
ŠTEV. 46 (22C1)
Argumenti za dvojezično šoio prodirajo v avstrijsko javnost
Tudi najvišji predstavnik Koroške, dežeini giavar Leopoid Wagner, priznava, da ni več poti mimo strokovnih argumentov, ki jih vztrajno po-navtjajo zagovorniki skupne, dvojezične šote na južnem Koroškem. Na ponedeljkovi seji koroškega dežeinega zbora je zato prišio do trše konfrontacije med Haiderjem in VVagnerjem, ker je ie-ta povedai, da škoduje koroškemu ugledu tako protestno pismo švicarskih parlamentarcev kot tudi odkioniino staiišče avstrijskih univerz zoper narodnostno-iočitve-ne šoiske načrte na Koroškem.
Komaj dart navrh pa so zastopniki ..Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem" na tiskovni konferenci javnosti še enkrat razložiii zakaj pripravljajo demonstracijo za ohranitev in izopolnitev dvojezične šole. Novinarski razgovor je bil po-iitično in strokovno na visoki ravni, predstavljal pa je tudi široko fronto, ki se oblikuje proti haider-sko-heimatdienstovski politiki. Povedano pa je tudi bilo, da je jutrišnja demonstracija v resnici le začetek intenzivnega dela za izboljšanje dvojezične šole.
Minister Moritz
proti posiabšanju manjšinskega šoistva
V pogovoru z uradno „Wiener Zei-tung" se je minister za pouk Moritz ponovno odtočno izreke! proti vsakemu poslabšanju manjšinskega šolstva na Koroškem. Dejal je namreč, da vztraja pri svojem stališču, ki ga je svoječasno zavzet v tem vprašanju, ko je posebej v zvezi s KUD jevskim referendumom proti dvojezični šoti naglasit, da bo ta referendum sicer obravnavan, ..toda do po slabšanja pravic manjšine ne sme priti, kajti piebiscitarni akti, naj dosežejo še tako široko podporo, ne smejo služiti za poslabšanje manjšinskih pravic".
Vsaj posredno je minister Moritz zavrnil tudi trditve, da pomenijo opozorila na nerešena manjšinska vprašanja v Avstriji vmešavanje v njene notranje zadeve. Menil je, da se Avstrija sicer ni oglašala pri švicarskih manjšinskih problemih, vendar vedno zelo odločno v vprašanjih Južne Tirolske.
PREBERITE
na
strani
2 Široka podpora boju za dvojezično šoio
4	Koroški kuiturni dan v Mariboru
5	Pesem boja — za mir in svobodo tudi danes
7	Žeija po brezatom-skih območjih raste tudi v Evropi
8	Spet koraki Avstrije v vprašanju Južne Tiroiske?
Nad 70 organizacij iz Avstrije je komiteju poslalo svojo solidarnostno izjavo in izrazilo podporo demonstraciji. To dokazuje, kako široke kroge avstrijske javnosti je zajelo informacijsko delovanje, slovenskih organizacij, komiteja in vključenih organizacij! Svojo podporo demonstraciji so izrekle med drugim Gunther Nenning, Eva Krei-sky, Hans Kalt, Arhiv avstrijskega odporniškega gibanja, uredništva raznih pedagoških revij in inštitucij, mirovne organizacije in komiteji, visokošolske organizacije (avstrijska, hrvaška, južnotirolska), deželno vodstvo KPA Koroške ter številne krajevne in okrajne organizacije KPA, protestanska akademija, katoliška visokošolska združenja, zvezno vodstvo Socialistične mladine in razne podorganizacije, mladi socialistični učitelji, zvezne in koroške mladinske organizacije ALO ter vrsta 28 drugih političnih kulturnih in emancipacijskih skupin.
Osveščenost in širino odklonilne fronte proti ponovnemu zoževanju manjšinskih pravic pa najbolje lahko razberemo iz posameznih izjav govornikov na omenjenem novinarskem razgovoru:
Gerhard Schneider (SJ): „Kdor se ne postavi proti zahtevam KHD-ja, ta krši zaščito manjšin. Partijski program SPO obvezuje vse naše or-
OD 16. DO 18.11. V ROVINJU:
ganizacije, da so za zaščito manjšin!"
Herbert Rainer (OH): „Presene-čeni smo bili, ko sta našo resolucijo v podporo manjšin podpisali tuP di desni RFS in konzervativna JES. Kritiziramo pa tudi SPO in OVP, ker v volilnem boju nista imeli jasnega odklonilnega stališča proti zahtevam KHD-ja in FPO."
Pater Emanuel Longini (Katho-lische Hochschulgemeinde): „Kot nadstrankarska skupina se zavzemamo za miren dialog, neglede na velikost skupine. Opozoril bi na latinski izvor besede demonstrirati, „demonstrare" pomeni opozoriti na nekaj!"
Peter Gstettner: (Celovška univerza) „Naše zahteve in naša upanja gredo v to smer: hočemo znanstveno analizo trenutnega položaja dvojezične šole, neodvisno od strankarskopolitičnih interesov; informirati hočemo o prednostih dvojezičnosti; treba je napraviti šolske poskuse in regionalno izobraževati učitelje. Upamo, da bodo politiki upoštevali naše strokovne predloge."
16.11. '84
Tieiipunkt: Altei Platz, 17.30 Zbirališče: Stan trg, ob 17.30
Kundaebuna: 18.30 voideiLandesiegierung
Manifestacija: ob 18.30 uri pred deželno vlado
AnschlieAend Kulturveranstaltung in dei Messehalle 5 Nato kulturna prireditev v Seimski hali 5___________
M!adi učiteiji iz ceie Avstrije
proti šoiskemu apartheidu na Koroškem
„Mladi socialistični učitelji Avstrije odklanjamo vsako nadaljnje poslabšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem," so poudarili mladi socialistični učitelji iz cele Avstrije, zbrani na nedavnem vsedržavnem seminarju v Celovcu.
V posebni resoluciji so udeleženci seminarja ugotovili, da pomeni KHD-jevski referendum le nov napad na pravice slovenske narodne
skupnosti. Kajti po prisilnih odjavah in prijavah naj bi sedaj nastale geto-šole, ki imajo za cilj nadaljnje poslabšanje položaja slovenske manjšine na Koroškem.
Priučite v slovenščine predstavlja po mnenju mladih učiteljev neprecenljivo obogatitev za osebnost in izobrazbo slehernega koroškega otroka, zlasti ko se ta jezik govori na demači vasi oziroma na tem območ-
ju. Poleg tega učitelji opozarjajo, da se morejo samo v ozračju stikov in medsebojnih vplivov različnih kultur na podlagi enakopravnega sožitja oblikovati napredni družbeni modeli in prosvetljeni, svetovno odprti ljudje. Nasprotno pa izločevanje, getoizira-njc in elitno mišljenje ustvarjajo le razprtije ter pomenijo izolacijo namesto integracije.
„V tem smislu izražamo mladi socialistični učitelji Avstrije solidarnost s slovensko narodno skupnostjo in zahtevamo ohranitev sedanjega dvojezičnega šolstva na Koroškem," zaključujejo udeleženci seminarja svojo izjavo proti apartheidu na Koroškem.
Srečanje narodnih skupnosti sosednjih dežei
Dvojezičnost in na-
Jutri se bo v Rovinju (med Porečem in Pulo v hrvaškem delu Istre) začelo tridnevno srečanje narodnih skupnosti sosednjih dežel. To bo že deveto takšno srečanje, odkar so se leta 1976 v Sekiri ob Vrbskem jezeru prvič sestali predstavniki narodnih manjšin iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Od takrat se vsako leto srečujejo pri drugi manjšini in od leta do leta raste tudi krog sodelujočih, tako da bi danes te prireditve res lahko imenovali ..parlament manjšin".
Letos je gostitelj predstavnikov narodnih skupnosti Italijanska unija za Istro in Reko. Poleg že „tra-dicionalnih" udeležencev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije bodo letos zastopane manjšine tudi iz Madžarske ter Švice, delo tega širokega mednarodnega zbora pa bo pote-
kalo na temo rodnosti".
Prvi dan bo v znamenju referatov: uvodnemu govoru članice republiške konference SZDL Hrvat-ske Bjelajčeve bo sledilo glavno predavanje Ferenca Lajoša, znanega predstavnika madžarske narodnosti v Prekmurju, medtem ko bo dr. Pavel Apovnik kot koreferent govoril o dvojezični praksi na Koroškem. V soboto bodo predstavniki posameznih narodnih skupnosti poročali o svojem položaju in svojih problemih; na podtagi teh poročil bodo izdelali tudi skupno izjavo letošnjega srečanja. V nedeljo pa nameravajo srečanje za-kijučiti z izletom na bližnje Brione, ki so neločljivo povezani z življenjem in delom legendarnega voditelja jugoslovanskih narodov in narodnosti maršala Tita.
Pot
demonstracije
Na naši risbi vidimo označeno pot, po kateri ss bo jutri odvijala demonstracija v Celovcu.Z zbirališča na Starem trgu (1) bo ob 18. uri pot vodila po Kolodvorski cesti do poslopja deželne vlade (2), kjsr bo kratko zborovanje in predaja spomenice predstavnikom oblasti, potem naprej do Kempf-straGe in po tej do St. Ruprech-terstraDs in sejmišča (3), kjer bo ob 19.30 uri demonstracija zaključena s kulturno prireditvijo.
Avtomobiiisti, pozor!
Udeležence, ki se bodo na demonstracijo pripeljali s svojimi avtomobili, opozarjamo, da vozila lahko parkirajo na velikem parkirišču blizu sejmišča, od koder ni več daleč do zbirnega mesta na Staram trgu.
iTTLiLTi atu ona
Jutri vsi na demonstracijo v Celovec, da se javno postavimo $ proti razdvajanju	Pripeljite s seboj tudi otroke!
#	proti okrnjevanju pravic	Gre za šolo, gre predvsem za mladino
#	proti ukinjanju dvojezične šole in njeno bodočnost!
Združimo site: napad na manjšino je napad na demokracijo !
DEMONSTRiRAJMO -opozorimo na krivico!
Za skupno šolo proti politiki ločevanja
Nenasilna ofenzivnost
Pod naslovom „Za skupno šolo — proti vsaki politiki ločevanja" so številne avstrijske mladinske in študentske organizacije skupaj s Klubom slovenskih študentov in študentk na Dunaju, ki je o tem vprašanju priredil informativno konferenco, sprejele skupno resolucijo. V njej ugotavljajo, da je razprava o manjšinskem šolstvu na Koroškem, ki sta jo sprožila koroški Heimat-dienst in koroška FPO, hudo škodovala mednarodnemu ugledu Koroške in tudi Avstrije.
..Zahteva po ločevanju šolarjev po narodnostnih vidikih spominja — je rečeno v resoluciji — na rasistično zablodo tretjega rajha, na apartheidsko politiko Južne Afrike in celo na politiko Mussolinijevih fašistov na Južnem Tirolskem. Tudi takoimenovani 'kompromisi', kot jih
ponujajo tako stranke kakor tudi uradni predstavniki dežele — npr. omejitev ozemeljske veljavnosti ali šolsko-organizatorične spremembe manjšinskega šolstva — ne spremenijo ničesar na asimilacijskem značaju take politike ločevanja. Vsak politik, vsaka stranka in vsaka država, ki temu pritisku popusti, ravna proti temeljnim demokratičnim načelom."
Avstrijske mladinske in študentske organizacije opozarjajo, da je v nevarnosti skupna šola na Koroškem in s tem ogrožen obstoj slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Zato postavljajo naslednje zahteve:
H Nobene ločitve šolarjev po je-
zikovnih vidikih, tudi ne v obliki poučevanja po rednem pouku.
H Nobene omejitve ozemeljske veljavnosti dvojezične šole v smislu manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959.
H Ohranitev in izboljšanje dvojezičnega pouka.
H Namesto okrnitve izgraditev dvojezičnega šolstva.
Ob koncu podpisane organizacije izrekajo podporo Klubu slovenskih študentov in študentk na Dunaju ter Komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem in se pridružujejo njunemu pozivu na demonstracijo za ohranitev skupne dvojezične šole na Koroškem 16. novembra v Celovcu.
Skupno izjavo so podpisale naslednje avstrijske mladinske in študentske organizacije: Avstrijska vi-
sokošolska zveza (Osterreichische Hochschulerschaft), Južnotirolska visokošolska zveza (Sudtiroler Hochschulerschaft), Hrvatski akademski klub na Dunaju, Socialistična mladina (Sozialistische Ju-gend), Mlada generacija v SPO (Junge Generation SPO), Komunistična mladina Avstrije (Kommuni-stische Jugend Ostereichs), Akcijska skupnost (Aktionsgemein-schaft), Zveza socialističnih študentov Avstrije (Verband soziatistischer Studenten Ostereichs), Mlada evropska študentska zveza (Junge europaische Studentenunion), Komunistična študentska zveza (Kom-munistischer Studentenverband) in Leva alternativna lista (Linke alternative Liste).
Solidarnost kulturnih delavcev iz Avstrije in Južne Tirolske
..Demokracija se meri po tem, kako ravna z manjšinami. Pretreslo nas je, da v deželi, kot je Koroška in v državi, kot je Avstrija tako popuščajo pritisku nemškonacionai-nih sil in zlasti koroškega Heimat-diensta na slovensko narodno skupnost na Koroškem."
Tako so naglasili v skupni resoluciji udeleženci nedavnega delovnega posveta, ki so ga v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo priredile v Reberci razne kulturne organizacije in skupine iz cele Avstrije ter Južne Tirolske.
..Solidarni smo z zahtevami in željami obeh slovenskih osrednjih organizacij in obeh slovenskih kulturnih organizacij," je dalje rečeno v resoluciji. „Šolska ureditev, kot jo želita doseči KHD in FPO, bi bila v veliko škodo slovenske narodne skupnosti. Zato zahtevamo načelno ohranitev dvojezičnega pouka na dvojezičnem ozemlju južne Koroške in smo proti grozečemu poslabšanju sedanjega položaja. Zahtevamo izboljšanje sedanjega dvojezičnega pouka ob splošnem dvojezičnem pouku z ustreznimi učili tudi za enojezične otroke na dvojezičnem ozemlju. Zahtevamo uvedbo dvojezičnih javnih otroških vrtcev na dvojezičnem območju ter uvedbo dvojezične po-klicno-izobraževalne višje šole poleg že obstoječe slovenske gimnazije."
Udeleženci posveta so se obrnili tudi na vsa odgovorna javna mesta in zlasti na sredstva množičnega obveščanja, naj podprejo obsežno informacijsko kampanjo o dejanskem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zagotovili so, da bodo v okviru svojih možnosti v Avstriji in na Južnem Tirolskem podprli ta prizadevanja.
Svojo izjavo so udeleženci re-brškega posveta poslali med drugim avstrijskemu zveznemu predsedniku Kirchschlagerju, kanclerju Sinovvtzu, ministru za pouk in umetnost Moritzu, koroškemu in gradiščanskemu deželnemu glavarju VVagnerju in Keryju, vodilnim avstrijskim časopisom ter radiu in televiziji, pa tudi organizacijam koroških Slovencev.
^/oTCHJ^/	pri/MM 2. 72.
21W /n/se/ J/. Zwittr<!, Ja Hf/n%/Z! nac;'o7M/;'ytO'V n/ /nogočc „TJin% govorica, ^i ;o razn/ncjo, ;c oJ/očnoyt in ^or/mo^t //nJstva." Naj tcJni^ pa /zavaja 32. 20. 29#4 /ni$e/ Jr. Gri/ca, Ja /nora /'iti naJ oJnos Jo večin^cga naroJa /Hočan.
V oZ*e /nA/i se je vreJno za/nis/iti. PreJvse/H pa j% je tre/?a Kre$niciti z Jro/?ni/n, ^on^rctni/n Jejo/H.
Najprej je jasno, Ja ne /nore //iti več /nesra ni^a^rJni Je/enzzvz, ni^a-^rJni/n ^o/npro/nzso/n /n ni^a^/Jni/n zgo/j ^eseJnz/n „K^repo/n" a/i protestom. Za vsa^ ztJarec, ^i nam ga zaJajo, je potrebno povrnttt z nastankom nove slovenske ustanove/ V tem smzs/a je že Zn'/a ena pomemkna „keseJa" takega oJgovora Mstanovz-tev 5/oven^ega centra na Dttnaja.
Tek ustanov pa mora kttt vekko zn kzzjšz ko je ztJarec, pomembnejše morajo bztz' ustanove, kž jžk oJpzramo.
Vzemzmc najprej otroške vrtce. Afatzcnz naroJ je Jo/žan, tzzJž zaraJz' /astnega obstoja, Ja pomaga /znancz-ratz zzstanovztev enega a/i več s/oven-skzb otroškžb vrtcev v vsakž sjoven-skž a/i Jojezzčnz' občznž na Noroskem. To Hz' ztkrep, kž bž s/aži/ Je koroskžm 5/ovencem,' obenem bz' pomaga/ pre-bzzjatj zavest s/ovenske zJentžtete twJž meJ „matzčnžm" naroJom. Ce/o v časa sejanje gospoJarske stžske bz ne bz/o nič težkega, če bz po ena občina 52Č $/ovenžje bz/a mecen enega oJ otroskzk vrtcev na Noroskem. 5e
Tudi šolarji in učitelji osnovne šole Hrastnik so se vključili v dolgo vrsto organizacij, ustanov in posameznikov, ki izražajo svojo solidarnost s koroškimi Slovenci v boju proti nemškonacionalnim napadom na dvojezično šolstvo in sploh na pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Jugoslavija kot podpisnica avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ne more sprejeti nacionalističnih izzivov, je rečeno v protestnem pismu, ki so ga sprejeli na osnovni šoli Hrastnik, saj je skrb za dele jugoslovanskih narodov, ki žive onkraj državnih meja, politična in ustavna obveznost Jugoslavije. ..Obsojamo skrajno desno in nacionalistično usmerjene mračne sile avstrijske družbe, ki zopet poskušajo zanetiti spore in sovraštvo
pravi, Jzt nc gre čakati na to, kJztj jžb kzznz' oJprctz' z!wtržjtkz: ob/att. Pač pa potkrbzmo, ko že bomo zme/z' tvoje vrtce, Ja jzb avttržjtka ob/att prične Jinancirati.
Potem je tzz vpratanje t/oventkega a/z Jvojezzcnega Jnevnzka na Norot-kem. Prež njega je vsako naroJnost-no Je/o /e torzo, nekaj, kar ni /niJ-/jeno zares, nekaj, kar je /e na po/ poli. Ta Jz ta je seve Ja potrebna pomoč „matzčnega" naroJa. Dnevn/k naj obvešča taJz nemško govoreče bra/ce o nas, s/až/ pa /abko taJz' na-šzm zJomcem. PreJvsem naj b/ bZ/ JnevnZk izsta ob/Zka tzska, kZ ga č/o-vek ne naročZ /e Zz zavestZ, ampak zaraJZ Jnevne potrebe po raznZb JrobnZb Zn/ormacZjab ZtJ. Pe pravZ, Ja je JnevnZk eJen oJ načZnov, kako JosečZ, Ja bo naš jezzk potreba.
O JrztgZb nzc manj važnzb rečeb /trgovZna, ZnJastrZja, tarzzem ZtJ.) naj tokrat ne pzšem.
2TZter ZzZJ prve števZ/ke 5/oventke-ga JnevnZka Zn kztra otvorZtev otroš-kzb vrtcev po vteb občznab Jvojezzcnega a/Z s/ovenskega ozem/ja bz' bZ/Z eJZno pravZ oJgovor na mračne načrte o postopnz' oJpravZ s/ovenskega šo/stva. Poj za obranZtev sejanje stopnje razvoja tega šo/stva namreč nZ Jovo/j. To je še veJno zgo/j Je/enzZ-va. Potrebna je /ega/na Zn nenasz/na o/enzZva z oJpzranjem novzb Zn no-vzb s/ovenskzb zzstanov/
med slovensko manjšino ter nemško govorečimi Avstrijci."
Posebej obsojajo prizadevanja nemških nacionalistov za ukinitev dvojezičnega šolstva. Poudarjajo, da prav dvojezičnost omogoča, da so osnovnošolski otroci deležni tudi vzgoje in pouka v slovenskem jeziku. V tem smislu sedanja šola predstavlja temelj za boljše sožitje med Slovenci in nemško govorečimi Avstrijci.
„Ne smemo dovoliti, da bi se nadaljevalo raznarodovanje Slovencev kot manjšine na Koroškem", zaključujejo svoje pismo učenci in učitelji osnovne šote Hrastnik. „Vsej demokratični avstrijski javnosti želimo pokazati, da se tudi mi solidariziramo z bojem koroških Slovencev za njihove pravice."
UH poziva vse študente
na demonstracijo za dvojezično šolo
Nadstrankarskemu komiteju za obrambo dvojezičnega šoistva na Koroškem se je še posebej pridruži) tudi osrednji odbor Avstrijske viso-košoiske zveze (OH), ki je vse študente pozvai, naj se udeiežijo demonstracije 16.11. v Ceiovcu.
Vsebinsko Avstrijska visokošoiska zveza odkianja iočevanje šoiar-jev po jezikovnih vidikih ter zahteva ohranitev dvojezičnega pouka. Odgovorne potitike na zvezni in dežeini ravni pa je osrednji odbor OH pozvai, naj se pri bodočih pogajanjih zavzemajo za uresničitev teh zahtev.
OH je stanovsko zastopstvo študentov in študentk v Avstriji ter imajo v njegovih forumih raziične študentske organizacije svoje zastopnike, izvoljene na visokošoiskih voiitvah. Sktep v podporo boju za ohranitev dvojezičnega šoistva na Koroškem so sgiasno sprejeti zastopniki vseh organizacij — ceio eden od obeh zastopnikov svobodnjaških študentov je giasovai za in ie eden je bii proti(i).
dr. Jurij Zaiokar
SOLiDARNOSTNO PiSMO iZ HRASTNiKA:
Ne smemo dovoliti nadaljnjega raznarodovanja Slovencev
Onesnaženo okolje in umiranje gozdov
dva eksistenčna problema bodočnosti
Zdravo okolje in zdrav gozd bistveno vpiivata na zdravstveno stanje človeka in s tem tudi na življenjsko kakovost. Onesnaženo okolje pa ne pomeni samo smrti gozdov in naše lepe narave, temveč v zadnji konsekvenci tudi smrt človeka.
Medtem ko so problemi okoli onesnaženega okolja v preteklosti zanimali kvečjemu znanstvenike — tako na primer izvedena na področju gozdarstva in poljedeljstva, je ta tematika v zadnjih časih prodrla v širšo javnost. Pojavljajo se veliki naslovi v časopisju, sledijo izjave politikov ter zastopnikov političnih strank in organizacij, onesnaženo okolje postaja celo eno glavnih aktualnih vprašanj v predvolilnih bojih. Vse kaže, da se začenja prebujati tudi avstrijsko prebivalstvo. V tej zvezi naj omenim samo rezultat predarlskih deželnih volitev: Prebivalstvo je množično podprlo skupno volilno listo zelenih in alternativcev, ki je dosegla štiri mandate v deželnem zboru.
Tudi politiki v zadnjih mesecih niso več samo govorili, začeli so tudi ukrepati. Zvezna vlada napoveduje boj onesnaženju okolja, zlasti še umiranju gozdov z ukrepi, kot so:
— Katalizatorji v avtomobilih, ki bi naj zmanjšali količino strupenih snovi, ki jih izpuši priljubljeno prevozno sredstvo dnevno v zrak.
— Diskusije o znižanju dovoljene hitrosti v motoriziranem prometu. Posameznik naj bi bil prisiljen voziti počasneje, v posebno ogrože-
nih krajih kvečjemu 50 kilometrov na uro. To naj bi veljalo zlasti še za bližnjo okolico velemesta Dunaja.
— Govora pa je tudi o predpisu, ki bi prisilil posameznika, da se za dan v tednu odpove avtomobilu.
Vsi ti ukrepi pa so seveda samo kapljica na vroč kamen, kajti glavni onesnaževalec okolja jie slej ko prej industrija, npr. velike kalorične elektrarne in tovarne kemičnih snovi, ali tudi nekatere oblike predelave lesa. Statistike državnega urada za poizkuse v gozdarstvu kažejo, da so celi predeli gozdov na Koroškem precej ogroženi, da so le-ti že v veliki meri poškodovani. In to naj da misliti vsebolj tudi nam.
PETNAJST ODSTOTKOV GOZDOV JE POŠKODOVANIH,
POŠKODBE PA ŠE NARAŠČAJO
Najbolj ogroženi okraji na Koroškem so Velikovec, Woifsberg in Šentvid ob Glini, poškodovani pa so tudi gozdovi v okraju Beljak.
Kot sem že omenila, so znanstveniki dokazali — in to dokazujejo tudi statistike — da v krajih, kjer trpi škodo drevo zaradi onesnaženja zraka, trpi škodo na zdravju tudi človek. Konkretno pomeni vse to, da je šteoilo prebivalcev, ki zbolijo za pljučnim rakom, v teh okrajih nadpovprečno visoko. Dramatične so te številke na primer v okraju Velikovec, kjer je umrljivost za pljučnim rakom ali rakom v bronhialnem sistemu daleč nad drugimi predeli
(znaša namreč 112 smrtnih primerov na sto itisoč prebivalcev) medtem ko znaša avstrijsko povprečje le 87,4 smrtnih primerov na sto tisoč prebivalcev.
Vzroke za vse to vidijo strokovnjaki: med drugim v dejstvu, da iz dimnikov tovarne Leitgeb v Sinči vasi prihajajo v zrak precejšnje količine prahu in kemične snovi formaldehid.
V Labotski dolini je jetika že Izumrla, pravijo gozdarji tega področja. Ogrožena pa je tudi že smreka, zlasti še v okolici Sentandraža in Sentpavla. Vzrok: kisli dež. Okolje je onesnaženo, ker delujeta v tej občini kar dve kalorični elektrarni. Problem pa se stopnjuje, saj ima Labotska dolina geografsko gledano obliko kotline, kjer onesnaženi zrak ostane — zlasti v mrzlih zimskih
pomeša s čistim. Ravno v mrzli letni dobi povzroča tudi še megla, da zrak stoji dalj časa, s tem pa vplivajo na okolico dalj časa tudi strupene snovi v zraku.
Onesnaževalci so razne kemične snovi, v prvi vrsti žveplo in žveplov dioksid. Količina žvepla, ki padejo letno nazaj v dolino povzročajo obremenitev z žveplenim dioksidom precej nad stopnjo, ki jo dovoljuje svetovna zdravstvena organizacija (WHO — World Health Organisa-tion). Če verjamemo tudi študijam s strani deželne vlade, potem lahko rečemo, da ima Labotska dolina naj-slabši zrak na Koroškem, zrak torej, ki je najbolj obremenjen z raznimi strupi.
Kljub dokazani škodljivosti kaloričnih elektrarn pa načrtuje družba dravskih elektrarn (ODK) še izgradnjo tretje elektrarne v bližnji okolici Sentandraža. Argumenti, ki jih pri tem uporablja, so: Krivda za hitro umiranje gozdov v tej dolini ne
leži v prvi vrsti pri kaloričnih elek-mesecih — več tednov, preden se spet trarnah temveč v dejstvu, da je onesnaženo okolje onstran meja in da prihajajo strupi pač iz Jugoslavije; poleg tega so krivi številni avtomobili, ki vozijo po cestah v Labotski dolini; in da ne pozabimo tudi številnih gospodinjstev, ki pozimi kurijo premog. Ne nazadnje pa dajejo krivdo tudi še gozdarjem, češ, da napačno ravnajo z drevjem.
300 ljudi je zaposlenih v obeh kaloričnih elektrarnah to pa pomeni, da je celotna infrastruktura tega področja v precejšnji meri odvisna od teh elektrarn. Tako gledano so problemi zalo globalni, obširni. Zato je pri ukrepanju treba upoštevati tudi več strani in interesov. Kljub temu bo v bodočnosti treba mobilizirati čimveč ljudi, ki so pripravljeni boriti se za naše okolje in iskati nove poti, ki bodo zadostile tako potrebam človeka kot tudi potrebam narave.
V okolici Sentandraža se je v zadnjih letih stalno povečala poraba zdravil proti kašlju, vnetju bronhialnega sistema in astmi. Hkrati pa umira drevo za drevesom, gozd za gozdom. Regeneracija zraka se ob tem še bolj zakasni. V tej zvezi se spomnim indijanskega pregovora, ki pravi: „Šele ko boste podrli zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ujeli zadnjo ribo, boste spoznali, da denarja ne morete jesti!" Posameznik mora najti nove poti. Treba bo v večji meri vplivati na merodajne politike iskati pa tudi poti, kako bi k rešitvi tega problema lahko prispeval posameznik — kajti gre za našo bodočnost in za bodočnost naših otrok.
Štefka Vavti
Varstvo okolja na Koroškem
postane ustavnopravna obveznost
Kot prva izmed avstrijskih zveznih dežei bo Koroška vprašanje varstva okoija dvigniia na raven ustavnega zakona. Dežeina viada je že iz-deiaia tozadevni zakonski osnutek, ki je bii razposian v širšo razpravo.
Ob tej priiožnosti je dežeini giavar Wagner dejai, da je osnutek zakona treba razumeti tudi kot poziv ceiotnemu prebivaistvu dežete, ker bo očuvanje našega okoija možno ie tedaj, če bo vsak posameznik prispeva) svoj deiež k uresničenju ciijev tega zakona.
Kdor se zanima za ta zakonski osnutek aii žeii k njemu zavzeti sta-iišče, ga iahko dobi pri dožeini ustavni siužbi, Ceiovec, Wuifengasse 13.
Po demonstraciji vsi na kulturno prireditev!
Jutri, ko se bomo udeležili demonstracije za dvojezično šolstvo, bomo šii še v Sejemsko halo 5, kjer bo kulturna prireditev s kvalitetnim sporedom.
Prireditev v Celovcu bo, kot je razvidno iz vabila, zelo pestra, saj bodo sodelovali znani ansambli in posamezniki iz Koroške oz. Avstrije in iz Italije. Kot zastopnik domačih pevskih zborov bo med drugimi nastopil mešani pevski zbor SPD .Danica iz Šent-primoža in zapel nekaj primernih pesmi. Zbor, ki ga vodi Hanzi Kežar, je znan po kvalitetnem petju in odličnih solistih. Posebna atrakcija bo nastop 4-članske južnotirolske skupine, ki bo presenetila s svojimi nenavadnimi umetniškimi akcijami. Ansambel se imenuje Netzkunstier in s tem že z nazivom opozarja na svojo izvirno umetnostjo. Ena izmed privlačnih točk bo brez dvoma nastop Toni-Stricker-dua. To je evropsko znani avstrijski violinist, ki svoj umetniški navdih črpa iz večnacionalne kulturne dediščine panonske nižine. Tako bo Toni-Stricker-duo za slehernega udeleženca enkratna priložnost slišati tega virtuoza na violini, ki tudi sam komponira. Tržaški pevski zbor „Pinko Tomažič , ki ga vodi prof. Kjuder, med nami ni več neznan. Vedno kadar iz grl članov tega zbora, ob spemljavi orkestra, privre borbena in delavska pesem, med poslušalci izzove veliko navdušenje, kar vedno znova potrjuje priljubljenost partizanske pesmi med našimi rojaki.	^
Zato bomo kulturno prireditev po demonstraciji obiskali v čim večjem številu in tako podprli organizatorje in počastili so-deiujoče.
PO DEMONSTRACtJ! ZA DVOJEZtCNO SOLO
kulturna prireditev
v petek 16. novembra 1984, ob 19.30 uri
v Sejemski haii 5 (vhod:
#	Za pozdrav bo zapel mešani pevski zbor
DAN i CA
iz Šentprimoža
^ vokalno-instrumentalna skupina
SAUERAMPFER
iz Južne Tirolske bo zapela in zaigrala tradicionalne južnotirolske pesmi z novimi besedili
#	4-čianska južnotirolska akcijska skupina
NETZKUNSTLER
bo presenetila z nenavadnimi umetniškimi akcijami
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA i
t.-Ruprechter-StraBe)
TON!-STR!CKER-DUO
„ Najpomembnejši živeči avstrijski komponist ljudske glasbe" (Andre Heller), Toni Stricker, evropsko znani avstrijski violinist, črpa predvsem iz večnacionalne kulturne dediščine panonske nižine.
TRŽAŠK! PARTIZANSKI PEVSK! ZBOR „Pinko Tomažič '
Zbor je znan po izvrstnem predvajanju slovenskih in mednarodnih antifašističnih pesmi ob orkestralni spremljavi.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
NA 7. ŠTUDiJSKiH DNEVtH MiTJE GORJUPA V RADENCfH
Tudi solidarnost s koroškimi Slovenci in podpora v boju zoper okrnitev dvojezičnega šolstva
Na 7. Študijskih dnevih Mitje Gorjupa, ki so bili konec preteklega tedna v Radencih, je prireditelj, Društvo novinarjev Slovenije, letošnje srečanje posvetil 40-letnici ustanovitve društva, potem pa Gor-jupove dneve zapolni) z vrsto razprav o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih v SR Sloveniji oz. Jugoslaviji. Med njimi tudi o odnosih Jugoslavije do svojih sosedov in o položaju narodnih manjšin, ki živijo izven meja Jugoslavije.
Tako je predsednik DNS Slavko Fras v Radencih lahko pozdravit predstavnike zveznega in republiškega življenja, med njimi predsednico ZIS SFRJ Milko Planinc, predsednika RK SZDL Franceta Šetinca, člana predsedstva CK Mitjo Ribičiča, novega predsednika republiškega komiteja za mednarodne odnose Marka Kosina in druge, ki so zbranim novinarjem (bilo jih je nad 200) spregovorili o aktualnih problemih ter jim potem tudi odgovarjali na številna vprašanja.
čeprav je Milka Planinc časnikarje seznanila z aktualnimi problemi jugoslovanskega gospodarstva, je v razgovoru s predsednico vlade prišlo tudi do obravnave zunanjepolitične aktivnosti Jugoslavije. Tu je bilo tudi postavljeno vprašanje, kdaj bo prišlo do ukinitve depozita, ki ovira tudi normalno sodelovanje z manjšinami v zamejstvu. Planinčeva je tozadevno dejala, da o tem sedaj razpravljajo strokovne službe in bo zvezni izvršni svet sprejel izreden sklep do konca leta. Milka Planinc se je izrekla tudi za dosledno politiko odprte meje in tudi gospodarsko so-
delovanje s sosednjimi državami. Na izrecno vprašanje glede politike jugoslovanske vlade do manjšin je potxrdi!a polno podporo izvršnega sveta slovenskim manjšinam v zamejstvu in da bo pereča vprašanja obravnavala na razgovorih na najvišji ravni in med predstavniki države, strank ali drugih partnerjev.
Novi predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose Marko Kosin je, kot že zapisano, zbranim novinarjem spregovoril o sosedih SFRJ in manjšinah, ki živijo izven meja matičnega naroda. Informiral jih je o odnosih sosednjih držav do jugoslovanskih manjšin in povedal, da je na tem področju še
Izraz solidarnosti
Slovenski novinarji, zbrani na študijskih dnevih Mitje Gorjupa, vam, siovenskim stanovskim tovarišem, pošiijamo prisrčen pozdrav in vam sogiasno izražamo soiidarnost z vašim vztrajnim delom za uveijavi-tev pravic siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ni nam treba posebej poudarjati, da so obstoj in razvoj vsega sioven-skega naroda, trdna povezava našega kuiturnega prostora zmeraj in zdaj, ko se bojujete zoper nezakonito okrnitev dvojezičnega šoi-stva naša skupna prizadetost.
Želimo vam moči za nadaijnje vztrajno in uspešno deio. Prosimo vas, sporočite naše želje in pozdrave vsem rojakom na Koroškem. V Radencih, 10. novembra 1984
Siovenski novinarji, udeleženci študijskih dni
mnogo odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Poudaril pa je, da Jugoslavija svoje manjšine v sosednjih državah smatra kot koristen faktor za vzpostavljanje prijateljskih stikov tako na kulturnem kot na gospodarskem področju. Na vprašanje zastopnika našega lista, kakšne diplomatske ukrepe bo Jugoslavija podvzela glede trenutne situacije na Koroškem, kjer slovenski manjšini grozi okrnitev dvojezičnega šolstva, je Kosin dejal, da Jugoslavija budno spremlja dogajanja na Koroškem in da se bo odločno zavzela za popolno uresničitev člena sedem državne pogodbe. Ta problem, je poudaril Kosin, bo Jugoslavija iznašala na vseh uradnih srečanjih s predstavniki avstrijskih vladnih forumov in ob razgovorih s predstavniki strank in činiteljev s katerimi sodelujejo. Kosin tudi ni izvzel mednarodnih forumov, na katerih bo Jugosiavija načela tudi vprašanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Na vprašanje, kako potekajo pogajanja o kulturnem sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo, je tov. Kosin povedal, da potekajo uspešno, da pa se zadeve pričenjajo zapletati, ko gre za vključevanje slovenske manjšine, njenega jezika in kulture.
Ob zaključku 7. študijskih dnevov Mitje Gorjupa v Radencih so zbrani časnikarji soglasno sprejeli izjavo v kateri slovenskim kolegom na Koroškem izražajo svojo solidarnost v boju zoper nezakonito okrnitev dvojezičnega šolstva. Izjavo v celoti objavljamo na posebnem mestu.
Struška
Hvala g. P. L., piscu članka ..Pokažimo več zantmanja za ohranitev avtohtonih imen". (SV 28. septembra 1984). Ker sem pa prvo izdajo vodiča ..Karavanke" Stanka Klinarja tudi jaz pregledal, bi pripomnil glede osporavanega gorskega imena Struska ( = Kočna) sledeče:
Kot domačin (Svečan) sem prtsel do prepričanja, da je ime ,,Kočna v Svečah veljalo bolj za kotlinasto gorsko (pogozdeno) pokrajino pod goro oz. pod masivom, ki jo sedaj imenujemo Kočna. "V Kočni" je bilo nekdaj veliko lesa, ,,v Kočni" so sekah les in "iz Kočne" so vozili les v dolino. Rutarjani so pa sicer holcvah .v Kočni tadlc", goro pa so imenovali le ,,Struška"; tudi na kranjskt Strani poznajo le Struško. Vse skupaj imamo tri gore s tem imenom: Kočno v Rutah (1944 m) — Baren-taler Kotschna, Jezersko Kočno (2550 m) in Kokrško Kočno (2475 metrov); razen teh treh gora nostjo
Kočna
še tri doline to ime: Makekova Kočna, Ravenska Kočna in Belska Kočna. Vse tri ležijo na severni strani Kamniških Alp.
Odkod pa pride ime Kočna? Tone Cevc piše v 8. štev. Planinskega vestnika iz leta 1979, da je naletel v Graubtinden na ime rdečega goveda, ki mu pravijo retoromanski Švicarji 'kotschna'. Beseda kotschna živi tudi pri Ladincih v Dolomitih in pomeni povsod rdečo, škrlatno barvo. To je indoevropska sorodnost besed. Latinski coccinus in grški kokkinos pomenita tudi rdečo, škrlatno barvo. Kočna pomeni po tej razlagi goro oz. gorovje škrlatnordeče barve. To pa zato, ker vsebuje apnenec železo, skale so pa zaradi tega rdečkasto-rjave. Če pa posije še jutranja ali večerna zarja v te peči, so pa zares škrlatne! Podobna gorska imena so še ,,Škrlatica", "Rosengarten" in "Rosenkogel".
Opozorim še na ime .Klagenfurter Spitze" — "Celovška Špica" v bližini
,,Stova". To je novejše ime! Ko sem recenziral Klinarjeve "Karavanke", še nisem vedel, da so starejši domačini, ki so bili ali posestniki .Mačen-ske planine", ali pa dolgoletni pastirji na tej planini, imenovali ta težko dostopni vrh v bližini .Stova" „V 6 -r e I c e " ( = Orlice), ker so tam zgoraj gnezdili orli (Adler). Orel je v narečju ,,v6ru". Stara nemška beseda za orla pa je Arn: tako so nastala nemška gorska imena "Hocharn" in ,,Ankogel" (iz ,,Arnkogel"). Da se mi je posrečilo to staro, že skordaj pozabljeno domače gorsko ime rešiti, sem zelo ponosen. Začnimo ga spet vsi uporabljati!
Na plošno še pripomnim, da so gorska imena precej zamotana. Vzemimo n. pr. "Sinški vrh" (Sinacher Gupf). Za Sinčane je to .Sinšča vrh", za Psinčane .Psinšča vrh" in za Stru-harje na južnem pobočju ,,Stru-haršča vrh". Ali .Vrtača": na nemških kartah je zapisano navadno le ,,Deutscher Berg"; to pa zato, ker je na kranjski ( = južni) strani znana gora le kot .Nemški vrh". . . dr. Ffinig
!Z DRUGIH ČASOPISOV
Dokument legalnega umora
Pred kratkim (30. oktobra 1984) so v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili dokumentarec Karntner Heimatfiim (Fiim koroške domovine), v katerem gre za portret živijenja poti pisateija Janka Messnerja. Oceno fiima, ki jo je napisa) Miian Dekieva, objavijeno v Dnevniku, povzemamo v ceioti:
Glavni akter filma, ki je nastal ob denarni pomoči ministrstva za kulturo in izobraževanje na Dunaju (in ljubljanske televizije) pa ni Messner, marveč vsa (brezimna) slovenska narodnostna manjšina onstran Karavank. Pallejevo delo namreč — s prepletanjem Messnerjeve literarne besede, njegovih (z intervjuji izzvanih) spominjanj in dokumentarnega slikovnega gradiva govori o več kot šestdesetletnem ponosnem in zagrizenem vztrajanju v slovenstvu sredi germanskega občestva. Bolje rečeno: o dolgi, nerazumljivo dolgi agoniji narodnostne manjšine, ki sta ji rodovna skušnja in dedovani spomin premenila vprašanje bivanja v bitko za samozavedanje. V pravdo zoper klavrno (večinsko) pamet, ki sredi moderne, kibernetične Evrope neki vrojeni drugačnosti in različnosti ne pusti biti.
Takšna pamet (ki je zmeraj fa-šistoidna, preganjavična, bolna strast močnih oblastnikov), je, če sledimo Messnerjevim besedam, iz-
rečenim po predvajanju filma, pravica gluhonemih. Njena žrtev so shizofrene, podvojene osebnosti pripadnikov manjšine. Ti namreč lahko — in v tem je tragika — živijo ,,normalno" te, če zatajijo svoje maternje bistvo. Jezik, kot temeljno določilo tega bistva, jezik, ki so čiovekova ,,vrata v dušo", je zato vnaprej obsojen na to, da postane govorica .intimne žalosti, osamelosti, zadnje sidrišče izgubljene identitete ljudstva".
Tako je Pallov film (v njem „igra" pomembno vlogo Messnerjev prijatelj in sogovornik, dramatik, scenarist in pesnik Peter Turrini) dokument našega skupnega, klavrnega barbarizma: obdukcija stanja neke civiiizacije, ki ne prenese sožitja. Kot tak je tudi klinično čist primer socialne patologije. Ni naključje, da so si avtorji za moto k filmskemu listu izbrali besede Rolanda Barthesa: .Človeka oropati jezika v imenu jezika samega je pričetek legalnega umora."
Tretja Vilharjeva razstava na Švedskem
V glavnem mestu južne švedske pokrajine Blekinge, v Karlskroni, v galeriji Konstnaren ima te dni svojo 64. samostojno razstavo znani slovenski slikar in kipar Mario L. Vilhar. Razstavlja 38 svojih akvarelov in olj, od teh kar 6 triptihov. Pred Karlskrono pa je razstavljal v galeriji Mestne knjižnice v Ronnebyju in v prireditveni dvorani Sodra Hallen znane tovarne avtomobilov Volvo v Olof-
jev eksplozivni koiorit njegovega ekspresionističnega slikarstva in virtuozno dinamičnost njegovega poslanstva. Kakor pravijo, njegove slike kipijo od življenja in gibanja, v katerih se celo listje v drevesih premika in skoraj mirna voda morja vzvalovi. Poudarjajo tudi njegov poseben talent za slikanje triptiha (slik z istim motivom v treh delih). Vsakokrat pa na koncu sestavka o Vilharju in nje-

strdmu, kjer je sodeloval s svojo razstavo na proslavi 10. obletnice Kulturnega društva Slovenije z razstavo .Slovenija v akvarelu".
Pokrajinsko dnevno časopisje Sydo-stra Sveriges Dagblad in Blekinge Lans Tidning pozorno spremljajo vse Vilharjeve razstave, kritika pa ga je dobro sprejela. Vsi poudarjajo Vilhar-
govi umetnosti živo priporočajo svojim bralcem obisk njegovih razstav.
Po Vilharjevih razstavah na Danskem leta 1958 in 1960 se že drugič predstavlja na Skandinavskem in prvič na Švedskem. Do sedaj je razstavljal tudi v Švici, Avstriji, Italiji in na Nizozemskem.
Koroški kulturni dan v Mariboru	PR t R ED t TV E
Preteklo soboto je Maribor spet stal v znamenju slovenske kulture na Koroškem, kajti tam je potekal koroški kulturni dan, ko so kulturne skupine naše narodne skupnosti nastopale pred mariborsko publiko. Osrednji dogodek je bi) koncert pevskih zborov Podjuna iz Pliberka in „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, pred tem pa je bil na srednji pedagoški šoli literarni nastop, predstavniki obeh političnih organizacij pa so obiskali uredništvo Večera in bili gostje mestne konference SZDL Maribor, kjer jih je sprejel predsednik Ivan Gorjup.
Gostovanja v Mariboru so vedno potekala v zadovoljstvo gostov in gostiteljev, kar potrjujejo tesne prijateljske vezi štajerskega glavnega mesta s koroškimi Slovenci. Že literarni nastop (glej naš posnetek) je potrdil veliko zanimanje za slovensko književnost koroških Slovencev. Branje so oblikovali učenci srednje pedagoške šole, z branjem iz svojih del pa je nastopil pisatelj Janko Messner. (Škoda, da SPZ in KKZ kot organizatorja gostovanja v Maribor nista poslali več naših besednih umetnikov, saj bi tako številno občinstvo zaslužilo širšo predstavitev sodobne slovenske literature).
Koncert koroških pevskih zborov v unionski dvorani je vedno bi) prazničen, tako je bilo tudi tokrat. Ljubitelji koroške narodne pesmi so napolnili dvorano in pozorno prisluhnili naši koroški pesmi. Mešani pevski zbor Podjuna, ki ga vodi Tone Ivartnik in mešani pevski zbor „Rož", ki ga vodi Lajko Milisavlje-vič sta bila dostojna predstavnika naše zborovske dejavnosti, saj sta
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Založba Drava vabita na
PREDSTAViTEV KNJtŽNEGA DARU SPZ za teto 1985
v četrtek, 22. 11. 1984 ob 19. uri v ktetnih prostorih Aute stovenice.
Knjižni dar vsebuje:
Koroški koiedar 1985
^ France Bevk: Rož, Podjuna, Zitja
^ Jelka Kuhar: Pričevanja koroške partizanke
#	Luka Sienčnik: Koroški Siovenci v boju za sio-vensko šoto
^ Janko Messner: Naša tepa beseda
#	Plošča mešanega pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu:
„Vascit pr Zite"
^ Kotedar „aute stovenice" s stikami Wernerja Berga
Spored bo oblikoval tudi mešani pevski zbor „Rož" z narodnimi pesmimi iz Zilje.
ŽITARA VAS
KONCERT
Prireditelj: SPD „Trta" v Žitari vasi Cas: nedelja, 25. 11. 1984 ob 14. uri Kraj: Ljudska šoia v Zitari vasi Gostujie: Mešani pevski zbor DPD ..Svoboda" in citraška skupina iz črne
BILČOVS
VEČER VOZNIKOV (Autofahrerstammtisch)
Prireditelj: Posojilnica Bilčovs Čas: sreda, 21. 11. 1984 ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Referent: major. Adolf Heiter
s kvalitetnim petjem in izbranim sporedom oblikovala koncert, ki je pri občinstvu našel izredno prisrčen sprejem. Kot predstavnik obeh organizacij je spregovoril dr. Gustav Brumnik in številno občinstvo seznanil s kulturno dejavnostjo koroških Slovencev. Ob tej priložnosti je tudi orisal trenutno situacijo na Koroškem, kjer naši nasprotniki skušajo okrniti dosedanje dvojezično šolstvo. Besede povezave pa je izvedel dr. Janko Zer-zer, ki je tako občinstvu še boj približal koroško narodno pesem.
Predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narod-
nega sveta koroških Slovencev so predstavnike mariborskih družbeno političnih organizacij podrobno seznanili s trenutno narodno politično situacijo na Koroškem. Dr. Grilc je poudaril, da je položaj slovenske narodne skupnosti v tem trenutku še posebej izpostavljen asimilacijskemu pritisku in napadom nemških nacionalnih sil. Zato koroški Slovenci pričakujemo, je dejal Grilc, da bo Jugoslavija kot
V Sloveniji sta bili v pičlem mesecu kar dve helikopterski nesreči, v katerih je izgubilo življenje sedem ljudi.
Prva nesreča se je pripetila 12. oktobra. Na poletu iz Črnomlja proti Postojni, helikopter ni dosegel svojega cilja, tako da je bilo treba računati s tem, da se je zgodila nesreča. V helikopterju so bili poveljnik teritorialne obrambe generalpodpolkovnik Rado Klanjšek, polkovnik v pokoju Ivan Rom in pilot Gordan Pekič. Izginuli helikopter so iskali kar tri tedne. 4. novembra so ga v bližini Ribnice končno le našli z mrtvo posadko. Pri iskanju izginulega helikopterja je bilo udeleženih 32.000 ljudi.
Druga nesreča je bila 2. novembra. V nesreči so umrli — eden najboljših slovenskih alpinistov Aleš Kunaver, znani zahodnonemški planinski publicist in himalajec Toni Hiebeler in njegova žena Erika ter pilot Gorazd Šturm. Vzrok nesreče so bili oblaki in nizka megla. Helikopter z omenjeno posadko je imel, v zvezi z izdajo publikacije „Alpe iz zraka", namen fotografirati Julijske Alpe.
Nesreča se je zgodila v bližini Bleda. Tam v predgorju Julijskih vršacev se je tako končalo življenje dveh svetovno znanih alpinistov, katerih izguba pomeni udarec, ki ga bo le težko preboleti. Aleš Kunaver je bil med drugim prvopristopnik Čopovega stebra pozimi in vodja petih himalajskih alpinističnih odprav. Po poklicu je bil strojnik. Patentiral je vitel za reševanje ponesrečencev iz sten in skonstruiral uspešno jadrnico. Na povabilo Slovenskega planinskega društva Celovec je pred leti predaval na Koroškem, torej je našim planincem dobro znan in tako je izguba človeka, ki ga osebno poznaš, še bolj tragična. Aleš Kunaver je umrl v 50. letu starosti. Njegov prijatelj Hiebeler pa je bihsrar 54 let. Po rodu je
matična država in sopodpisnica državne pogodbe bolj opozarjala mednarodne forume na neizpolnjevanje državne pogodbe. Dr. Marjan Šturm pa je govoril o velikem pomenu televizije in apeliral, da bi sodelovanje z RTV Maribor postalo še bolj tesno, ker prizadevanja, da bi bili bolj prisotni v avstrijski televiziji in radiu, ne upoštevajo. Šturm je med drugim še dejal, da imamo koroški Slovenci v svojem boju mnogo podpore med nemško govorečimi demokrati in mladinskimi organizacijami na Koroškem in v Avstriji. Na pogovorih je bilo s strani gostiteljev iznesenih več
pobud, ki jih bodo uresničili v prihodnje, zlasti na kulturnem področju.
Po koncertu v unionski dvorani je naše pevke in pevce pozdravil predsednik mariborske občinske skupščine Slavko Soršak in poudaril, da se bo Maribor tudi v prihodnje zavzemal za tesnejše stike s koroškimi Slovenci in nudil tudi moralno in drugo pomoč v našem boju za narodnostne pravice.
bil Avstrijec, vendar pa je živel v Munchnu. Prvi je pozimi preplezal Eigerjevo severno steno in se proslavil v himalajskih gorah. Po uspehih v Himalaji se je začel uveljavljati kot publicist. Bit je glavni urednik revije Alpinismus, nato pa Bergsteigerja. Oba alpinista sta imela veliko zaslug, da je slovenski alpinizem danes tako močno zastopan v svetovni alpinistični literaturi, saj je Bergsteiger zadnja leta močno in zasluženo populariziral slovenski alpinizem. Naj še zapišemo, da je bil Aleš Kunaver sodelavec revije Bergsteiger.
Ludvik Malte — 70-letnik
PreJ dnev/ je ne&J%M;;	/ro-
rec z% osfojmJitef izpod nacističnega jarma Eadtn^ Male iz 3e/-Zgor-njega Kota omajal v ^roga Jražine in prijate/jev svoj 70. življenjski ja-Mej.
To je ki/ tadi povod, da so ga za to pri/ožnost okiska/i predstavniki Zveze koroškik partizanov, /skreno so ma čestita/i in se ma zakva/i/i za p/odno sode/ovanje v ZKP in za vso prizadevnost v prid okstoja naše narodne skapnosti. /zrazi/i so srčno željo, da ki ki/ zdrav in či/ in tadi v kodoče tako prizadeven kot do sedaj. Da se ko našema jaki/anta ta že/ja izpo/ni/a smo prepričani. Čisti planinski zrak in prijetni mir pod mogočno Košato sta garant zato, Ja se č/ovek po tradapo/nem de/a v tako imenovani ziv/jrnjsk; jesen; pocati zdravega in srečnega.
3tevi/nim čestitkam ok njegovem praznika se pridražaje tadi ared-ništvo Slovenskega vestnika.
Tragični helikopterski nesreči
SPD „ Gorjanci" v Kotmari vasi vabi na
OBČNI ZBOR
v soboto 24. 11. 1984 ob 19.30 uri pri Mežnarju v Kotmari vasi
DOBRLA VAS
POPOLDAN DRUŽINSKEGA PETJA, VIŽARJEV IN PRIPOVEDNIKOV
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Čas: nedelja, 2. 12. 1984 ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo družine, vižarji in pripovedniki
SPD „Zarjsa" v Železni Kapli vabi na igro
SVETI PLAMEN
Kriminalka v treh dejanjih.
Čas: sobota 17. novembra 1984, ob 19. uri
Kraj: v farni dvorani.
Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač" z Brnce.
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata:
nadaljevalni tečaj za zborovodje JE PRELOŽEN
od sobote 10. 11. 1984 na soboto 24. novembra 1984.
Pričetek ob 15.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico v Bilčovsu.
Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem sporoča:
Uradne ure Glasbene šole so vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Slovenske prosvetne zveze.
V tem času se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tov. Jo-zijo Medino, Gasometergasse 10, (tel.: 0 42 22 (32 5 94) v Oelovcu. V nujnih zadevah lahko pokličete tudi štev. 0 42 28 (23 65).
Alpski klub „Obir" vabi na
KATARINSKI PLES
v soboto 24. novembra 1984, ob 20. uri v gostilni Kovač na Obirskem. ža ples igra „EdelweiB-Duo"
DOM V TINJAH
V	sredo 21. novembra ob 19.30 uri SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE
Slovenski etnografski muzej v Ljubljani hrani številne primere vezanih delov kmečke ženske in moške noše ter notranje hišne opreme iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Predavateljica: dr. Marija Makarovič, Ljubljana
Od sobote 24. 11.. od 15. do 21. ure do nedelje 25. 11., od 9. do 17. ure Kreativni-umetniški dnevi z Barbaro Mosenedcr za učiteljice in učitelje tečajev za spretne roke.
V	četrtek 29. 11., ob 19.30 uri Forum za družbena vprašanja:
VOJAŠKA SLUŽBA ALI CIVILNA SLUŽBA? Predavata: dr. Wilhelm Korab, namestnik vodje pisarne zveznega pre-zidenta —- Herbert Katz, referent za civilno službo
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA DEKLETA (od 18. leta naprej)
„Vloga ženske v današnji družini" Čas: od ponedeljka, 26. nov. 1984, ob 9. uri do sobote. 1. decembra 1984, ob 13. uri.
<z sporeda: ^ „2enska na cesti — aktua!-ni dogodki prometnih nesreč" (major Rei-ter) # ..Slovenski jezik — siovenska knjiga" (prof. Mahnič) ^ „Pos!ušati in govoriti" (mag. Merkač) # ..Jezikovne vaje" (mag. Pušenjak) #„Pozitivni in negativni vidiki kuiturnega udejstvovanja žene (učit. Katz) # „Vp!iv zemeijskih iarkov in vodnih ži) nač!oveka"(3ohannKo!)ich)#„Ženav medijih" (Marija Hatmer) # ..Kuharske spe-ciaiitete" (s. Monika) # ..Vsakdanjost in kultura" (Mi)ka Otip) #„Hipnoza in njeni učinki" (mag dr. Gutovnik) # Živeti v dta-iogu" (rekt. Kopeinig)
Cena: za penzion in ves izobraievatni spored (znižana cena)	šii. 1.350.—
VESTNIK
trdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St. Ruprechter-StraRe 19/IV. tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 96 sndk a
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, te). (0 42 22) 52 5 50
Tisk: Založniška in tiskarsko družba zo.j.Drava,Celovec Borovlje
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na
DAN STARŠEV
in
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
v soboto 1. decembra 1984. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji.
dipl. trg.
Janko Urank predsednik Združenja staršev
dr.
Reginald
Vospernik
ravnatelj
RADIŠE
SPD ,,Dobrač" na Brnci gostuj e z igro
SVETI PLAMEN
(Kriminalka v treh dejanjih)
v nedeljo 18. 11. 1984, ob 11. uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše"
Slovenski prosvetni društvi „Danica" in „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabita na
PEVSKO DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto 17. 11. 1984 ob 19.30 uri v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu.
Sodelujejo: Moški in ženski pevski zbor ..Solidarnost" iz Kamnika, Mešani pevski zbor SCT Ljubljana, Moški zbor DPD „Svoboda" Zreče, Trio Korotan s pevci in zbora prireditelj ev.
Podjunska jesen 1984
KULTURNi TEDEN 20—2$. 11.1984
torek 20. november
ob 19.00 uri v Posojilnici Pliberk DVO JEZIČNOST V VRTCU IN ŠOU - Podij-ska diskusija (dr. Inzko, dr. Moser, dir. Vauti, Fr. Kert, M. Kraiger - vodi dir. H. Germ). Prireja: MePZ Podjuna-Pii-berk
sreda 21. november
ob 19.00 uri pri Zadjaku v Dobu VAŠK) VEČER V DOBU za stare in mlade (Mencanje turščice, petje, pripovedovanje, družabnost). Prireja:	Farna mladina
Dob in MePZ Podjuna-Ptiberk ob 19.00 uri v gostilni Herbert v Libu-čah VAŠK) VEČER V LtBUČAH za stare in mlade (stare šege, petje, pripovedovanje, družabnost). Prireja: MoPZ Kraij Matjaž, Libuče
petek 23. november
ob 16.00 uri v ijudski šoti v Vogrčah ČARODEJ, copranie za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Vogrče
sobota 24. november
ob 14.30 uri v ljudski šoli Božji grob ČARODEJ, copranie za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Pliberk
ob 17.00 uri v farni dvorani v Zvabeku ČARODEJ, copranje za male in velike (žpk. Mirko Pihier). Prireja: KPD Drava, Žvabek
ob 20.00 uri v dvorani Schwarz! v Pii-berku JUBILEJNI KONCERT, petietnica obstoja MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč (sodeluje Mlada Podjuna idr). Prireja: MoPZ Kraij Matjaž, Libuče
nedeljo 21. november
ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihetu
DRUŽINE POJEJO, DOMAČINI PRIPOVEDUJEJO. Prireja: KPD Šmihel
Prisrčno vabljeni!
Menjava denarja
Stanje v sredo 14. novembra 1984
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 tir dobite Za 100 tir piačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
9.00 ši). 11.00 šii. 1.085 šit. 1.175 šii. 694 00 šit. 710.30 šii.
Pesem boja - za mir tudi danes
Koroški partizanski pevski zbor gostoval v Gradcu
Kot gost štajerskega mirovnega gibanja je Koroški partizanski pevski zbor minuio soboto gostova) v Gradcu, izvajai je spored, ki je bii v pravem pomenu besede demonstracija za mir, svobodo in enakopravno sožitje med narodi vsega sveta. Naj je biia partizanska pesem, ki pripoveduje o trpijenju in junaškem uporu siovenskega ijudstva v času na-citašistične okupacije; aii tožba ruskih katodnikov-pregnancev v carski Sibiriji in nemških „iVioorsoidaten" v nacističnem KZ-taborišču; aii pa uporni kiic iz rasistične Južne Afrike ter obsodba izkoriščevalskega režima v Latinski Ameriki — vse je biio ugiašeno na tisti ciij, ki mu je posvečena mednarodno znana, na ceiem svetu aktuaina pesem „Za mir sveta".
venci. Po svoji vsebini in poteku bi morala pravzaprav prepričati tudi tiste ..radikalne pacifiste" (kakor se sami imenujejo) iz vrst slovenskih študentov v Gradcu, ki menda ne morejo razumeti, da bi tudi borbena partizanska pesem lahko uspešno služila ideji miru. V kolikor so se udeležili sobotne prireditve, so se o tem lahko sami prepričali.
V	tem smislu so poslušalci tudi razumeli izpoved pesmi, ki jih je zapel zbor pod vodstvom svojega dirigenta prof. Branka Čepina, deloma ob instrumentalni spremljavi članov ansambla ..Fantje treh dolin". Le tako je namreč razumljivo navdušenje občinstva, ki je po drugi strani pevce vzpodbujalo k vrhunskemu izvajanju. Dejansko sta se dvorana in oder stopila v skupno manifestacijo zvestobe tradicijam osvobodilnega boja — pa naj so te vrednote nastajale pred štiridesetimi leti v protifašističnem narodnoosvobodilnem boju, ali se širijo povsod tam, kjer se ponižani in razžaljeni bojujejo za prostor pod svobodnim soncem.
V	to skupno manifestacijo je spadala tudi pesem o miru, ki jo je koroškim pevcem že ob prihodu v Gradec zapel v pozdrav otroški 2bor; sem je sodil nastop štajerske skupine „Roter Gamsbart", ki je za uvod v večerni spored izvajal nekaj svojih protestnih pesmi; in v tem okviru so bile deležne splošnega navdušenja besede predstavnika štajerskega mirovnega gibanja, ki je na zaključku prireditve sporočil, da je plenum mirovnih gibanj Avstrije sklenil podporo boju koroških Slovencev za ohranitev dvojezičnega šolstva ter posebej pozval na jutrišnjo demonstracijo v Celovcu.
Na trenutni položaj na Koroškem je udeležence graške prireditve opozoril član izvršnega odbora ZSO Teodor Domej, ki jim je kratko tol-niačil napade nemških nacionalistov na dvojezično šolo. Razkrinkal je laži o slovenizaciji Koroške ter nakazal zlorabljanje pravice staršev in drugih demokratičnih instrumentov za nenehno zoževanje pravic slovenske manjšine na Koroškem. Naglasil je, da je ravnanje z manjšinami v Avstriji zadeva vseh demokratičnih sil v državi — zato koroški Slovenci pozivamo vso demokratično javnost, da nas podpre v tej težki situaciji. Obenem pa je tov. Domej odločno obsodil odkritje izzivalne spominske plošče, ki so jo na graški univerzi namestile desničarske nemškonacionalne študentske organizacije. Povedal je, da hied tiste, ki jim je namenjena ta
plošča, spada tudi nekdanji koroški Gauleiter Rainer, ki je bil kot vojni zločinec obsojen na smrt. Z dokumenti je spomnil na njegovo
Lepo dopolnilo sporedu KPPZ je bilo povezovalno besedilo, ki ga je pripravil Janko Messner, napovedovala pa Danica Uršič. Vsebini in na-
vlogo pri ..dokončnem reševanju" koroškega vprašanja ter zahteval odstranitev plošče, ki pomeni žalitev avstrijske demokracije in tradicije.
Tako je bila graška prireditev po eni strani manifestacija za mir in sožitje, po drugi strani pa tudi izraz solidarnosti s koroškimi Slo-
menu prireditve tako v enem kot v drugem pogledu pa odgovarja s svojimi pričevanji tudi Gašperjeva knjiga „Gamsi na plazu", ki jo je zbor predstavniku graške mirovne iniciative Gerhardu Strohrieglu poklonil v spomin na skupno manifestacijo za mir in enakopravno sožitje.
J. Gradišnik med dobitniki Musilove medalje
Mesto Ceiovec že več let zaporedoma podeljuje medaljo Roberta Musila, ki se je pred 104 leti rodil v
Razstava v Opatiji
Avstrijsko-jugosiovansko društvo v Ceiovcu bo nocoj v umetnostnem paviijonu v Opatiji predstaviio „Ce-iovec in njegovi siikarji". Na razstavi je zastopanih sedemnajst sii-karjev iz Ceiovca, kar je brez dvoma !ep pregied iikovne ustvarjai-nosti v koroškem gtavnem mestu.
Razstavo je dai na razpotago kui-turni urad mesta Ceiovec z namenom pogiobiti stike med Ceiovcem in Opatijo in tako prispevati k zbii-ževanju med narodi.
Kot znano si je to naiogo zadaio Avstrijsko-jugosiovansko društvo, namreč pospeševati prijateijske stike med Avstrijo in Jugosiavijo.
glavnem mestu Koroške. Kot znano, je Robert Musil pisatelj, ki je s svojimi deli zaslovel daleč preko mejs Avstrije.
Celovški župan Leopold Guggen-berger je danes dopoldne vabit na Magistrat, kjer je v okviru majhne svečanosti devetim odlikovancem izročil medaljo Roberta Musila. To odlikovanje je prejelo devet osebnosti, ki so s svojim znanstvenim oz. umetniškim delom, povezanim z Robertom Musilom, zaslužili to visoko priznanje.
Medaljo Roberta Musila so letos prejeli univ. prof. dr. Gerhard Bau-mann, Lesly Bunton, univ. prof. dr. Dietmar Golschnigg, prof. Janez Gradišnik, univ. prof. dr. Renate von Heydebrand, univ. prof. dr. Claudio Magris, prof. dr. Egon Naganowski, Erika Pluhar in Karl-Heinz Danner. Vsem dobitnikom medalje Roberta Musila iskreno čestitamo, posebno pa nas veseli, da je med odlikovanci tudi slovenski jezikoslovec prof. Janez Gradišnik.
Priročnik za turizem in alpinizem
Pred menoj je knjižica v žepnem formatu z naslovom „Taschenbuch fur Touristik und Alpinistik", ki jo je izdala založba Alpiner Verlag na Dunaju. Vsebina knjižice je silno zanimiva, saj najdeš v njej med drugim seznam planinskih koč Avstrijskega Alpenvereina in pa tudi drugih planinskih postojank, tako v Avstriji, kakor tudi delno na območju sosednjih držav.
Poleg seznama planinskih koč, razporejenih po gorskih skupinah (Nizke Ture, Karavanke, Julijske Alpe, Karnijske Alpe ...), najdeš v tem planinskem priročniku še celo vrsto drugih koristnih podatkov, kot na primer sezname zemljevidov Avstrijskega Alpenvereina, priporočila za izlete po avstrijskih gorah, za obisk gorskih vzpenjač, seveda ne manjka tudi opis hišnega reda v planinskih kočah. V tej mali knjižici najdeš res vse, kar planinec in turist potrebujeta, da se lažje znajdeta na svojih planinskih pohodih. Zlasti so ti podatki važni za izven-sezonski čas, ko so planinske koče po večini zaprte (pozimi, zgodaj spomladi in pozno jeseni). Tako lahko izveš, kdaj odprejo in zaprejo koče; kdo je oskrbnik koče, kje prejmeš ljuč za kočo v izvensezon-skem času; zveš pa tudi, če ima koča poseben zimski prostor, kjer lahko prenočiš, brez, da bi moral imeti ključ. Na voljo je še cela vrsta drugih podatkov — za primer bom vzel znano planinsko postojanko Avstrijskega Alpenvereina Berta-Hutte v Karavankah, kjer najdeš sledeče podatke: „Višina 1567 metrov, sekcija Beljak, nahaja se neposredno pred nekdanjo Berta-Hutte na planini Borovščici; odprta je od 15. maja do 10. oktobra; ima 41 ležišč (žimnic); možnosti pristopov iz Bač ali Ledine v 2'A urah, iz Podrožce v 3 urah. Do bližine koče gozdna cesta, ki pa je v slabem stanju. Oskrbnik (najemnik) S. Schumach A-9500 Beljak, Braut-schen 24. Na Jepo 2 uri hoda itd."
Opisanih na podoben način je 3000 planinskih postojank, tako avstrijskih in tudi nekaj italijanskih, jugoslovanskih, švicarskih in nemških (ZRN). Seveda je opis vsake koče v okrajšavah, za katere najdeš v priročniku posebno rubriko s kraticami. Ko smo ravno pri Karavankah, naj omenim, da je poleg obeh planinskih postojank Alpenvereina opisanih še 11 planinskih postojank oziroma gostišč, med katerimi pa na žalost ni slovenske planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo". Res je, da koča ni oskrbovana, vendar je edina planinska postojanka v Karavankah, ki je ob nedeljah in praznikih odprta tudi pozimi. Podoben status ima tudi pastirska koča na Rožci, ki jo
upravlja smučarsko društvo Vrba, le-ta pa je v seznamu.
Za planince in ljubitelje gora v
prostoru Alpe-Jadran so še posebno privlačne Julijske Alpe, ki se nahajajo na ozemlju Italije in Jugoslavije. Z začudenjem smo lahko ugotovili, da so v priročniku opisane samo italijanske planinske postojanke, manjkajo pa jugoslovanske, ki so cilj številnih planincev iz Avstrije, za katere bi bil opis jugoslovanskih Alp še posebno atraktiven. Pač pa so opisane planinske koče jugoslovanskega dela Karavank in pa koče v Kamniških Alpah, kjer pa pogrešamo opis znane Kranjske planinske postojanke na Ledinah.
Žepno knjižico za turistiko in al-pinistikonaj bi imel vsak ljubitelj gora, saj mu tako zelo olajša načrtovanje gorskih izletov in podvigov. Kako prijetno je, če sedaj v poz-
OBVESTILO
Slovensko šolsko društvo javlja, da bo skupni otroški vrtec za slovensko in nemškogovoreče otroke Miksch-a-llee 4, Celovec, pričel z obratovanjem v ponedeljek 19. nov. 1984. Prijave in informacije dobite v pisarni Mladinskega doma tel. 0 42 22/35 6 51
nem jesenskem času veš, da ima ta ali ona koča visoko v gorah svoj zimski prostor (Selbstversorger-raum, kjer lahko prenočiš, da ti ni treba prenočevati na prostem. Še in še bi lahko našteval ugodnosti, ki jih nudi ta brošurica. Vseh podrobnosti seveda ni mogoče opisati, ker pa je priročnik izredno poceni, menda stane samo 30 šilingov, je najbolje, da si ga nabavite v celovških knjigarnah. Žepna knjižica za turistiko in alpinistiko naj vam bo v bodoče zvest planinski tovariš pri pripravah vaših planinskih podvigov.	Pl-
Slovenska prosvetna zveza, Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu in Čebelarsko društvo Šmihel
vabijo na razstavo
KOROŠKE PANJSKE ČELNiCE
v Šmiheiu od 22. novembra do 2. decembra 1984 v farni dvorani. Otvoritev bo v četrtek 22. 11. 1984 ob 19.30 uri.
ČESTiTAMO
Miha Weber iz Žeiuč, bivši ab-soivent siovenske gimnazije v Ceiovcu, je pred kratkim na univerzi v innsbrucku promovira) za doktorja medicine, iskreno čestitamo!
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
pogovor: v	Cf/ovec
37
—	Preberi, prosim, iz tegale našega tednika.
—	..Predsednik je v svojem skoraj enournem poročilu 'zavzel tudi stališče k razgovorom z zveznim kanclerjem'. .."
—	No, kaj praviš? Misliš, da je to še slovensko?
—	Sliši se precej nemško, saj se pravi: seinen Stand-punkt zu den Gesprachen einnehmen ...
—	Tako je. In tudi v nemščini ni kaj prida. Saj veš, kaj mislim povedati: "navadni" ljudje na svetu samo govorimo, sodimo, povemo, kaj mislimo, politiki pa so nekaj vzvišenega, božanskega..
—	Misliš zato, ker imajo pri nas vzvišene, božanske dohodke?
—	No, ti so menda posledica njihove družbene izjemnosti, torej, ker so opremljeni z oblastjo, ker so tako imenovani voditelji "navadnega folka ", imajo tudi svoj voditeljski našopirjeni, razkoračeni, napihnjeni jezik. Časnikarji, njihovi lakajčki in papagajčki, pa ta jezik ponavljajo, da se svojim bogovom ne zamerijo. — To je ta-
ko kakor še nedavno z latinščino: ljudstvo naj bo verno in zamaknjeno v nerazumljive besede duhovnikov, da bo njihovo dostojanstvo toliko večje.
No, pa povej ti gornji stavek po domače, da ga bojo razumeli vsi Slovenci, tudi tisti, ki ne poznajo "stališča"!
—	..Predsednik je v poročilu povedal tudi to, kaj meni o pogovorih z zveznim kanclerjem ..."
—	Tako je prav. Predsednika naših dveh narodnih organizacij sta menda preprosta človeka, doma z našega podeželja, pa se jima takšno ceremonialno jezikovno spakovanje nič kaj ne poda. Nekaj podobnega je v temle stavku:
—	„Tako s strani' zvezne kot tudi koroške deželne vlade manjka pripravljenost za enakopravne, neposredne razgovore z manjšino brez predpogojev..." Hvala. Za tri nečednosti gre: najprej 's strani', po nemško 'von Seiten der Bundesregierung'... potem: 'manjka pripravljenost za pogovore' - fehlt die Bereitschaft zu Gesprachen - pa še: 'brez predpogojev'. Takšnih 'predpogojev' sploh ni, tedaj bi morali biti tudi 'zapogoji'. Pogoj je pogoj, brez njega se ne da napraviti nič, kvečjemu bi lahko rekli prvi pogoj.
Bi napravila iz te kolobocije pošten slovenski stavek?
—	Bi. Ne zvezna ne deželna vlada ne marata brezpogojnih neposrednih enakopravnih pogovorov z manjšino.
—	Dobro tako. izpustila si 'tako... kot tudi'. Res je ne-
potreben, saj se reče pravilno: tako jaz kakor ti. Toda zdaj si oglejva pobliže, kdaj in kako se pravilno rabi "stran":
z ene strani je to prav, z druge pa ne - nemško einerseits-andererseits; opazovat ga je od strani von der Seite. Gledal ga je po strani — schief an-sehen. - Prav. Jih bom pa še nekaj pravilnih sam navedel: Sorodstvo po materini strani, s te strani ga še ne poznam, vsaka stvar ima svojo svetlo in sončno stran, ta človek ni na nobeno stran ali pa ni na nobeni strani. Gledal je gibanje od strani. Rad je vse obrnil na smešno stran. Dovolj tega. Videli smo, koliko je takih pravilnih primerov, samo tiste grozne 'pritožbe od strani (s strani) gostov' niso kaj prida, saj se reče pritožbe gostov. Prav tako zanič je tale raba: 'pomoč s strani' — ali 'od strani' zaveznikov. Pravilno bi bilo: pomoč zaveznikov, ali kvečjemu pomoč od zaveznikov.
—	še dobro, da ne rečejo dijaki 's strani učitelja matematike sem dobil danes pri izpitu cvek', temveč se še zmeraj hudujejo po domače: učitelj matematike mi je danes pri izpitu pritisnit cvek, naj ga vrag pocitra.
No, naj bo za danes dovolj, pa drugobart druč, kakor pravijo v pliberškem kraju.
—	Srečno!
Varčevanje s kurjavo
Pogosto zadostuje že dobra izolacija, razni majhni dodatki in redno čiščenje peči
Pečenje tort m kotačev prav preprosta zadeva
Kuhanje vsakdanjih jedi se nam zdi včasih nadležno — kuhamo pač zato, da ne ostanemo lačni. S pečenjem tort in kolačev pa je drugače. Siadko pecivo je povezano s prazniki, rojstnimi dnevi, s prijetnimi popoldnevi ob čaju in kavi, z obiski. Toda prav zato ker peciva ne pečemo vsak dan, se nas poloti dvom: bo doma spečen kotač dovolj lep in okusen, da ga bomo mogti postavni na mizo brez zadrege? In če nismo popolnoma prepričani v svoje kuharske spretnosti, raje kupimo že narejeno torto.
Pri tem pa je pečenje tort in kotačev prav preprosta zadeva. Potrebujemo te dober recept in tehtnico, da natanko izmerimo vse sestavine. Potem nam stadica mora uspeti!
Od vseh vrst testa za pecivo je umešano testo najbotj preprosto in zato najprimernejše, da se z njim spoprimejo tudi začetnice, ki s peko kotačev nimajo izkušenj. Iz umešanega testa spečemo žeto raznovrstno pecivo: od šarktjev do tort, kotačev, pite in drobnega peciva.
Kaj potrebujemo?
Če se prvič totevamo kotačev, si omistimo osnovne potrebščine, s katerimi si otajšamo deto. Za odmerjanje sestavin potrebujemo: kuhinjsko tehtnico, tonček z meritno testvico, kjer so označeni kubični centimetri in iitri.
Za mešanje potrebujemo: okrogto skledo z gumijastim obročem na dnu, da se nam med mešanjem skteda ne izmika, električni mešalec, mettico za sneg, kuhatnico z iuknjo na sredini, posebno žtico, s katero postrgamo testo iz sklede in poravnamo površino testa v modetu.
Za pečenje potrebujemo: 30 cm dotg pekač škattaste oblike, tortni mode), ki mu tahko snamemo dno, visok modet z rebrastim vzorcem in tutcem v sredini (kot za peko potic), povoščen papir.
Razen tega: čopič za razne premaze, tesene spile, s katerimi preverimo, ati je kotač v sredini pečen, ter rešetko, na katero zvrnemo pecivo, da se ohtadi.
Kako mešamo testo?
Če nimamo električnega mešatca, umešamo testo z roko: z mettico za sneg penasto umešamo masto, dodamo nastrgano timonino tupino in vanitjin stadkor, nato izmenoma dodajamo stadkor in jajca in mešamo toliko časa, da se sladkor razpusti (to tahko traja do 30 minut). Nato vzamemo kuhatnico z tuknjo na sredini, in vmešamo v testo presejano moko s pecilnim praškom in jedilnim škrobom, ter tekočino. Nazadnje vmešamo še dodatke, kot so rozine, mandtji čokotada ati kandirano sadje.
Z električnim mešalcem je postopek mnogo preprostejši. V sktedo damo zmehčano masto, stadkor, vanitjin stadkor in timonino tupino, jajca, moko, jedilni škrob in pecitni prašek, na vrh nalijemo mleko. Električni mešatec vključimo na najhitrejšo stopnjo ter mešamo sestavine dve do tri minute. Nazadnje dodamo še rozine, mandlje, čokotado ali kandirano sadje, na hitro premešamo in testo je gotovo. Tako lahko pripravljamo testo po receptih, v katerih je manj kot 500 g moke (za večja gospodinjstva, za posebne priložnosti ati za zamrzovanje) si omislimo kuhinjski stroj za mesenje. Mesimo na enak način kot z mešalcem, te količine so večje in stroj močnejši.
Zlata pravila za uspešno peko
*	Sestavine natančno odtehtamo in odmerimo. nato jih pustimo nekaj časa stati, da se navzamejo sobne temperature. Namastimo model.
*	Kadar pečemo drobno pecivo (na primer rozinove hlebčke) obložimo pekač s pergamentnim papirjem. Prihranili si bomo delo, pekač se ne bo umazal, pa tudi namastiti ga ni treba.
*	Vključimo pečico in jo segrejmo na želeno temperaturo. Električna pečica naj se ogreva 15 minut, plinski štedilnik pa 5 minut.
*	Limonina lupina: uporabljamo (če je mogoče neškropljene timone. Najprej jih umijemo z vročo vodo, temeljito obrišemo, in šele nato nastrgamo. Strgatnik obložimo s pergamentnim papirjem, s katerega nato zlahka posnamemo prav vso lupino.
*	Rozin v zavojčkih nam ni treba oprati, peremo le tiste, ki jih kupimo na kilogram.
*	Čokolado damo prej za nekaj časa v hladilnik. Laže jo bomo nastrgati ali sesekljali, ne bo se razmazala.
*	Model s testom postavimo na rešetko v pečici, ne na pločevinasti pekač.
*	Zeto pomembno je, na katero višino rešetke postavimo modet s testom. Visoko pecivo kot je na primer okrogli šarkelj, kolač ali torta, postavimo na spodnjo rešetko. Nizko pecivo, kot sta pita ali rozinovi hlebčki, pa pečemo na srednji višini rešetke.
Koliko kurjave pokurimo brez koristi? In zakaj? V nič gre kar 30 do 36 odstotkov toplote, in sicer zato, ker so peči slabo vgrajene, ker niso dovolj natanko naravnane ali pa niso zadosti dobro oskrbovane. Če imate v stanovanju ali hiši lastno kurjavo, lahko tudi sami naredite kaj za varčevanje. Kako potrebno je to, ve vsak človek, ki pozna sedanji gospodarski položaj. Da je treba z energijo zelo varčevati, ni prva naloga samo pri nas. Vsa Evropa se ukvarja s tem, ker je zaskrbljena: kurjava, kakršna že, ni samo draga, marveč je tudi ne bo več v neomejenih količinah.
Naša stanovanja so še vedno v precejšnji meri ogrevana s kurilnim oljem. Sledijo plin, električna energija in zadnji čas vse bolj spet premog. Ker gre velik del energetske porabe na račun ogrevanja in je moč kurilnih naprav po novem navedena v kwh, morate že vedeti, kaj vse je mogoče narediti z eno kilovatno uro. Na primer.
^ tO litrov vode segreti s 14° na 100 ,
$ poldrugi cent vzdigniti 4000 metrov,
^ imeti transistorski radio prižgan 3'/z dneva,
^ imeti prižgano 100-vatno žarnico deset ur. Kdor torej pri ogrevanju noče potratiti nobene kilovatne ure, naj poskrbi, da bosta kurišče in napeljava brezhibna.
Prostor se segreje na dva načina: z dovodom toplote in sevanjem iz grelnika. Da prostor hitro in enakomerno ogrejemo, mora biti grelnik obdan z zrakom in pred njim ne sme biti nobena reč. Zatorej stran s preoblekami radiatorjev, katerih dekorativna vrednost je tako in tako sporna. In vedno pazite, da pred radiatorjem ni debelih zaves ali celo kosov pohištva, ki bi grelnik zastirali v prostor. Če grelnik stoji v niši zunanje stene, morate steno obložiti z materialom, ki zadržuje toploto (stiropor).
Radiator bo oddajal v prostor več toplote, če steno za njim oblepimo z aluminijsko folijo.
Iz vsakega grelnika je treba redno izpuščati zrak, ki se v njem zaustavi.
Ko ste se kdaj proti večeru sprehajali med hišami, ali ste zavohali smrad iz dimnikov? Zlasti v četrtih vil in hišic se to pogosto zgodi: ta smrad je znamenje, da kurilni kotli niso prav nameščeni. In velik del kurišč ima to napako. Če je gorilnik napačno nameščen na peč, kurilno olje namreč le pomanjkljivo zgoreva. Nezgoreli delci in le na pol dogoreli vmesni proizvodi se kot saje z dimnim plinom širijo na prosto. Ne glede na to, da tako ogrevalna vrednost goriva ni popolnoma izkoriščena, je tudi nevarnost, da se trdni delci kot skorja nabirajo na stenah kotla. To pa poslabša prehod toplote in zelo zmanjša učinkovitost naprave. Poskrbite torej, da bo gorilnik nameščen tako, kakor je treba, in da bo dimnikar redno
MALI PRIGRIZEK
ZMEŠANA JAJČKA S PARADIŽNIKOM
Za 4 osebe potrebujete: 1 štruco kruha, starega en dan, maslo in sol. Za nadev: 6 svežih jajc, 2 paradižnika,
1 papriko, 6 žlic mieka ali smetane, maslo, sol, poper. Za okras: kozarček zelenih polnjenih oliv in 100 g črnih oliv.
štruco prerežite po dolgem na dve enaki polovici in skrbno odstranite sredico, ne da bi pri tem poškodovali skorjo. Dajte v skodelico približno 50 g masla, dodajte ščepec soli in mešajte z leseno žlico, dokler ne postane penasto. Z njim namažite notranjost obeh polovic štruce. Posebej pripravite zmešana jajca na sledeči način: paradižnike pustite za 1 minuto v vreli vodi, nato jih odcedite, olupite, odstranite semena in jih razrežite na koščke. Papriko sesekljajte na večje koščke. V ponvi segrejte približno 30 g masla in na njem dušite paradižnike in papriko približno 10 minut. Med tem ubijte jajca v posebno skledo, dodajte mleko ali smetano, 30 g masla v koščkih, ščepec soli in poper, ter vse dobro premešajte. Ko je zelenjava gotova, stresite nanjo jajca in počasi mešajte, da se na spodnji strani ne bodo strdila.
Masa mora biti enakomerna, zato jo odstavite z ognja, brž ko se začne trditi. Vlijte jo v štruco. Okrasite z zelenimi polnjenimi olivami in črnimi olivami, ki ste jim odstranili koščice.
#	Preden vzamemo pecivo iz pečice, se vedno prepričamo, ati je prepečeno. Prebodemo ga z teseno špito. Na Spiti ne sme biti stedi testa, ko jo izvlečemo. Če pa se vlažno testo še oprime spile, pečemo kolač dtje kot je zapisano v navodilih v receptu. Pečice pač pečejo različno.
*	Z ostrim nožem zarežemo med rob modela in kolača, da se kolač loči od modela. Nato kolač zvrnemo na rešetko. Če pa ne gre iz modela, pokrijemo dno modela z mrzlo, mokro krpo, pa bo šlo.
čistil napravo, morda celo v krajših presledkih, kakor jih predpisuje izdelovalec kotlov. Videli boste, da taka skrb lahko dela čudeže.
Prav tako je treba poskrbeti, da zračni tok skozi kotlovno napravo ni premočan. V takem primeru hiti topel zrak skozi kote! in v dimnik, še preden lahko odda toploto. Dimnikar lahko pomanjkljivost zlahka ugotovi, ko pregleda napravo. Vprašajte ga, ali je z zračno vleko vse v redu.
Vse to pa ne bo veliko pomagalo pri varčevanju, če je peč stara že precej let. Prejšnje čase, ko nafta še ni bila tako draga, so namreč izdelovali in postavljali kurišča bolj preprosto, ker je bilo tudi ceneje. Kljub vsemu je mogoče marsikaj storiti, da bo peč varčnejša. Preden se lotite popravkov, se morate posvetovati s strokovnjakom. Praviloma namreč tega ne zna narediti vsak vseznalec in konjičkar, ki se spozna na ventile.
Nekaj ukrepov za varčevanje:
Avtomatsko uravnavanje toplote. To velja za vse vrste kurjav, ne glede na to, ati ogrevate prostore s kurilnim oljem, plinom, elektriko ali premogom. Tudi pri izbiri termostata naj vas kdo pouči, kaj pravzaprav z njim lahko dosežete in kje ga namestite, saj ni vseeno, ali gre za samostojno hišo ali blok, ali je okolica vetrovna, meglena itd. Termostat mora biti torej .po meri", da veste, kaj želite z njim doseči. Tri možnosti so:
@ Zeleno temperaturo naj zadrži s čimmanj nihanji.
^ Hitro mora poskrbeti za zaželeno spremembo temperature.
^ Biti mora tak, da vsi deli kurilne naprave dobro delujejo, vendar pa ne prek svoje zmogljivosti.
Če si hočete zagotoviti avtomatsko uravnavanje vsega tega, je to resda večji poseg, saj ga mora opraviti strokovnjak, vendar pa se splača. Z leti bo prihranek občuten.
Izolacija. Greh preteklosti je, da hiše, postavljene v zadnjih treh, štirih desetletjih, niso zadosti izolirane ali pa sploh nič. Dandanes vemo, da je treba za to poskrbeti že v najzgodnejši fazi graditve — in samo strokovnjak lahko izračuna, kakšna naj bo izolacija, on izbere iz množice mterialov najbolj primerne. Okoli 80 odstotkov v gospodinjstvu porabljene energije se namreč porazgubi skozi stene, strehe, okna in vrata.
Enojno okno bi moralo biti že zdavnaj preteklost, zamenjati bi ga morale dvojne šipe, še boljše so trojne. In vsa glavna vhodna vrata morajo zadrževati toploto. Ne gre jih izbirati po lepoti. In vrata in okna se morajo tesno zapirati, kajne?
In še nekaj: zlasti v večjih hišah kaže vodne cevi, skozi katere se pretaka vroča voda, obdati z izolirnim materialom. Kdor pri teh rečeh pazi, lahko samo z izolacijo poslopja prihrani do 40 odstotkov stroškov za kurjavo. To pa je že nekaj!
Prezračevanje. Skandinavci prihranijo pri kurjavi tudi s primernim prezračevanjem. Ker gre pri odpiranju vrat ali oken neizmerljiva energija v izgubo, je urejeno prezračevanje logičen ukrep. Pri takih premislekih je pametno vgraditi prezračevalno napravo (napo, ventilator) ob viru smradu (štedilnik, kopalnica in stranišče) in jo povezati s kurjavo, da se obnavlja zrak po vsem stanovanju.
KOLIKO TOPLOTE POTREBUJE ČLOVEK!
To je odvisno od vsakega posameznika. Kar se zdi komu že nevzdržno vroče, je drugemu ravno prav in prijetno. Obleka in gibanje igrata pomembno vlogo. Zenske so rajši bolj na toplem.
So pa nekatere .normalne vrednosti", s kate-
Koper, pravijo mu tudi dit, koprc, sladki janež, smodit itd. je pravzaprav začimba, ki jo uporabljamo, če doma vlagamo kumare ali kot dodatek raznim omakam. 2e od nekdaj pa je tudi cenjen v zdravilstvu.
Koper raste v toplejših krajih, prišel pa je k nam iz Indije, Perzije ali Egipta. Našli ga boste med žitom, kjer raste tudi nadležen plevel. A če se boste odločili, da ga boste za zdravilo nabirati sami, raje prej povprašajte domačine, če je to, kar nabirate, res prava rastlina, ker je mogoče koper zelo hitro zamenjati z nekaterimi strupenimi rastlinami.
Do konca avgusta lahko nabirate koprove cvetove, kasneje, čez vso jesen, pa plodove. V njih je zelo veliko eteričnega olja.
Če imate trebušne krče, pogoste vetrove ali pa če vas rado napenja in trpite zaradi
*	Kolač, ki ga žetimo okrasiti z obtivom, postavimo na rešetko. Spodaj podložimo kos pergamentnega papirja, na katerega bo odtekal odvečni obliv. Ko smo z delom gotovi, kolač preložimo na krožnik, papir pa zavržemo. Ni-kakega pomivanja in pospravljanja ne bo.
*	Topel obliv, na primer čokoladno glazuro, segrejemo nad soparo, prelijemo pa čez še topel kolač. Hladen obliv, na primer sladkorno glazuro, pa prelijemo čez ohlajen kolač.
Prihodnjič vas bomo seznanili s pripravo preprosto umešanega in botjše umešanega testa.
Trdovratni madeži
Stekto, porcetan in potporcetanski izdelki so kot tekstil občutljivi za različne madeže. Predvsem se madeži primejo lestencev, svctitk, stektene kuhinjske ati okrasne posode. Kako jih odpraviti?
Madeže od raztičnih pleskarskih barv odpravljamo s terpentinom. Če je barva že trda, jo razmehčamo z močnejšo amo-niakovo raztopino.
S Čajne madeže odpravimo z malce kisa ali s soljo. Če predmet, ki ga čistimo, dovoljuje drgnjenje s finim peskom, storite to.
H Madeže od apna čistimo s kisom, potem pa predmet optahnemo z vodo.
H Mastne madeže na neprozornem steklu očistimo z bencinom ali toplo vodo.
H Madeže na zrcalu odpravimo z alkoholom, ki smo mu dodali malo krede. Potem zrcalo zdrgnemo še s čistim alkoholom in suho krpo. Seveda pa s temi sredstvi ne bomo obnovili zrcalne obloge, temveč moramo izrabljeno zrcalo odnesti k strokovnjaku, da ga obdela.
H Madeže od muh odpravimo z amonia-kovo ali alkoholno raztopino prav tako pa tudi z raztopino detergenta.
H Madeže od prahu ali umazanije očistimo z alkoholom, bencinom, kredo in jih potem zdrgnemo s suho krpo.
H Madeže od tera odpravljamo najprej z maščobo: margarino ali drugo vrsto maščobe dobro vtremo v madež. Ko se madež razmehča, ga operemo še z raztopino detergenta.
H Madeže od steklene vode odpravimo s peskom za ribanje in s toplo vodo, potem pa jih zdrgnemo z alkoholom in s suho krpo.
rimi je mogoče pojem ugodja dokaj natanko opisati. Na primer:
Temperatura zraka. Zdravniki pravijo, naj bo med 18 in 20 stopinjami. Prevroč zrak v prostoru je škodljiv. Torej ne ogrevajte bolj kot je potrebno, in pomnite: znižanje temperature v prostorih samo za eno stopinjo prihrani okoli 6 odstotkov energije. In če potem ponoči temperaturo zraka v prostorih znižate na približno 16 stopinj, lahka prihranite še 6 odstotkov energije.
Temperatura sten. Stene, okna, stropi in vrata morajo biti dovolj topli, da ne oddajajo mraza ali da od njih ne vleče. Zlasti v starih hišah ja med zrakom v prostoru in stenami do 10 odstotkov temperaturne ratzlike. Tu lahko pomaga samo dodatna izolacija.
Zračna vlaga. Občutek ugodnosti je zelo širok, sega od 35 do 65 odstotkov relativne vlage. Ce je zrak preveč suh, začne človeka hitrcr mraziti, ker na površini kože preveč toplote izpari. Pogosto odpiranje oken ali vrat pa ne pomaga, ker je zlasti v hudi zimi tudi zunaj manjša relativna vlaga. Bolje je uporabiti električar vlažilnik zraka v bivalnem prostoru.
Gibanje zraka. V vsakem prostoru je treba poskrbeti za dovod zraka. To se zgodi že pri naravni uporabi prostora, saj se zrak vsko uro vsaj enkrat obnovi. Zaradi tega oken in vrat nt treba brez potrebe odpirati. Toda enkrat na dan le prezračite vse prostore. Za kratek čas odprite okno in pred tem kurjavo zaprite. Cenejše je, čo prostor zatem spet segrejete, kot pa da vam med zračenjem toplota uhaja ven.
Netesna okna in vrata povzročajo neugodje, saj od njih vleče. Učinkovito jih lahko zatesnite z lepilnim trakom.
zaprtja pijte zvarek, ki ga pripravite tako, da plodove kopra prelijtete z vodo ali belin* vinom in potem to pijte kot zdravilo. Ta zvarek pa tudi precej močno žene na vodo id ugodno vpliva na dojenje, zato ga zeliščarjt priporočajo doječim materam, ki jim zmanjkuje mleka.
Če se vam rado kolca ali če pogosto bruhate, si pripravite koprov čaj: za skodelic^ čaja zadostuje čajna žlička koprovih plodov. Čaj pijte vedno nesladkan.
Za zdravljenje bolečin v maternici ali ph želodčnih in črevesnih krčih pa zeliščarji pr'* poročajo sedežne kopeli v zvarku, ki ste pripravili iz zelene rastline in plodov kopra.
Na otekline, da prej splahnijo, ali na čif% lahko polagate obkladke: plodove kopra naj' prej stolcite, potem pregrejte v olju. V ^ mešanico namočite kosem vate, ki jo pc tem položite na oteklino ali čir.
če imate neprijeten zadah, si ga lahko odpravite že s tem, če žvečite koprove pic dove.
In še recept proti nespečnosti: vzemita določeno količino (npr. 20 g) hmelja ih kamilic in enkrat več (40 g) koprovih plodo^ in plodov sladkega janeža. Za skodelico čaja potem vzemite čajno žličko te mešanice-Precejenemu čaju pa dodajte še žlico medu - in popijte preden greste spat.
Koper proti raznim boleznim
Kako aktualno je danes vprašanje uresničitve brezjedrskih območij v Evropi je potrdil minuti obisk avstrijskega zveznega kanclerja Freda Sinowtza v Nemški demokratični republiki. Oba, predsednik državnega sveta Honecker in kancler Sinowatz, sta zagovarjala 600 km široki brezjedrski pas ob nemško-nemški meji, ki so ga predlagali Švedi (Palmejev načrt). Ob ločnici med Waršavskim Paktom in Atlantskim paktom (NATO) bi po tem predlogu obe velesili morali umakniti nakopičeno jedrsko orožje, ki ogroža mir v Evropi.
Državniki se gotovo ne bi tako res-pogovarjali o razorožitvenih ukre-JJih, če ne bi ljudstva sama tako odtočno zahtevala mir na svetu. Minulo mednarodno mirovno srečanje na Srednjem Vrhu pri Kranjski gori (od 1' do 4. novembra 1984), kjer so sodelovali mirovni aktivisti iz Slovenije, Italije in Avstrije, iz Nemčije, Švice in Madžarske, je gotovo eno izmed malih, a učinkovitih srečanj, bo pomagalo izvajati še več pritiska na odgovorne politike in militariste. Kot smo že poročali so se mirovni aktivisti iz nevtralnte Švice in -Avstrije, neuvrščene Jugoslavije ter Mokovsko vezane Italije, ZR Nemčije in Madžarske, razgovarjali o sodelovanju za odpravitev jedrskega orožja in zmanjšanje vojaške prisotnosti v Srednji Evropi. Obravnavali Pa so tudi manjšinska vprašanja v srednji Evropi, ki so lahko most med narodi, a so bila že čestokrat povod za trenja med državami.
Pomembnost srečanja na Srednjem Vrhu (medvojnem oporišču slovenskih partizanov) vidim tudi v tem, so se zbrali zastopniki mirovnih Iniciativ iz držav z zelo različnimi 'družbenimi ureditvami, ki soglašajo v skupni želji po mirni in razorože-ni bodočnosti Srednje Evrope in sveta. Mirovni aktivisti se niso zbrali, ker imajo iluzije v mirovne čudeže, prepričani pa so, da imajo zahteve ih delovanje področja brez jedrskega orožja precejšen moralni pomen, ali kot je povedal dunajski aktivist 'Georg Breuer: „Brezj:edrska območja nas ne morejo obvarovati pred posledicami jedrske vojne, so pa politične zahteve, ki delajo nuklearno
Brez jedrske cone so korak do razorožitve
Mednarodno mirovno zborovanje v Kranjski gori poziva k odpravi jedrskega orožja in enakopravnosti manjšin
vojno še bolj nepriljubljeno." Strinjali pa so se tudi, da so te zahteve važne sploh v času, ko je prišlo do zastoja v razorožitvenih pogovorih in ko obe velesili govorita o potrebi po izravnanem razoroževanju.
Brezjedrski pas od Skandinavije do Grčije
2e v vseh letih po eksploziji Hiro-šimske bombe so se politiki in države trudile za območja, kjer ni nameščenega jedrskega orožja. Predvsem države v razvoju se aktivno trudijo za takšna področja in tudi v Evropi, kjer si neposredno stojita nasproti vojaška sistema Zahoda in Vzhoda raste želja ustvariti oboroževalno dirko ter želja po preprečitvi jedrske katastrofe.
Finski državni predsednik Kekko-nen je že pred več kot 20 leti predlagal naj ostane Skandinavija območje brez jedrskega orožja. Na jugu Evrope, se že dalj časa govori o balkanski brezjedrski coni. Pobude je že parkrat dal romunski predsednik Nikola Ceausescu. ..Palmejev predlog" je bil sformuliran lata 1982 in predlaga brezjedrski pas ob meji Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike, in ob meji ZRN s Češkoslovaško.
„Beljaški predlog", ki ga je leta 1983 Izdelala „Beljaška mirovna iniciativa" zahteva okoli nevtralne Avstrije pas brez jedrskega orožja, hkrati pa zreducirano navzočnost ostalih vojaških sil. Zanimivi so mednarodni odmevi na ta predlog. Mnogi ga vidijo kot ključni člen v vrsti mirovnih pasov. „Beljaški predlog" namreč povezuje skandinavski, Palmejev in balkanski predlog v širok brezjedrski pas od severa Ev-
rope, do njenega skrajnega juga. S tem imajo mirovne iniciative tudi močan vseevropski poziv, ki bi lahko postal korak za širšo razorožitev. Norveški mirovni raziskovalec John Galtung je tako odgovoril na „Be-ljaški predlog": ..Popolnoma se strinjam. Avstrija nima ofenzivne kapacitete, in druge države v nobenem smislu niso opravičene ogrožati Avstrije z ofenzivnim orožjem ... Tukaj vidim pobudo za nekaj, kar bi bilo mednarodnopravno lahko zelo važno, označili bi to lahko kot razširjeni pojem nevtrainosti. Značaj novih orožij je takšen, da nevtralnost ne more več nehati ob mejah dežele!" Podobne ocene so prišle iz Amerike, Nemčije, Holandske; mirovna aktivistka iz Berlina na srečanju na Srednjem vrhu pa je svojo osuplost nad močno vojaško koncentracijo pred nevtralno Avstrijo izrazila tako: ..Neverjetno je, da države, ki naj bi zagotovile Avstriji nevtralnost, s svojimi raketami ravno to nevtralnost ogrožajo" (domet teh raket je namreč povprečno okoli 120 km, tako da so res naperjene proti sosednjim državam).
Kaj mislijo mirovniki
v Sloveniji in Italiji?
V razpravah na štiridnevnem srečanju so mirovni aktivisti iz Slovenije poudarili, da hočejo prispevati k zbujanju mirovne zavesti med svojim ljudstvom. Po njihovem mnenju so ljudje preveč navajeni delati samo preko institucij, pomembno pa je tudi, kot je rekla aktivistka Ingrid Bakše: ,,Jugoslavija je neuvrščena, sama nima jedrskih raket, nima žgočih vojaških problemov, zato je za ljudi mirovna politika bolj abstraktna." Zato tudi ne preseneti, da po
zadnjih povpraševanjih 43 "/o ljudi v Sloveniji misli, da zanje ne obstoja nobena nevarnost.
Zato je bilo na tem srečanju zelo poučno, kar so nam povedali italijanski mirovni aktivisti, ki imajo v svoji deželi nakopičenih 25 "/o italijanske vojske ter tudi ameriško vojaško
Predlogi od severa proti jugu: skandinavski predlog, Palmejev predlog, Beijaški predlog, balkanski predlog.
navzočnost. Ravno te jedrske rakete in jedrske mine ter drugo orožje blizu mesta Pordenone in drugje pa so neposredno usmerjene tudi proti nevtralni Avstriji in neuvrščeni Jugoslaviji. Ravno iz tega razloga pa je mirovno srečanje blizu Kranjske gore tako pomembno, ker so se tukaj spoznali ljudje ožjega prostora Alps-Jadran, ki imajo vsi en skupen cilj; zmanjšati napetosti v tem prostoru in ohraniti mir.
V posebni resoluciji so se udeleženci iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Švice soglasno izrekli za prej omenjene razoro-žitvene predloge, posebno za hrez-jedrske cone ter se obvezali, da bodo ta stališča posredovali svojim vladam in delovali še naprej za njihovo uresničitev.
Enakopravnost manjšin je pogoj za mir
Kot izraz odgovornosti za mir v našem prostoru lahko pojmujemo tudi obširno obravnavanje manjšinskih vprašanj v Avstriji, Italiji in Sloveniji. Odlične uvodne besede Dunajčana Grega Breuerja (ki jih bomo objavili ob priložnosti) so biie dober okvir za obširna poročita o položaju Ciganov, Hrvatov, Madžarov in Čehov (Gerhard Jordan) ter Slovencev (Kristijan Schellander) v Avstriji, Siovencev v Italiji (Marko Marinčič) ter narodnostnih manjšin v Sloveniji. (Nace Krivec).
V sklepni resoluciji, ki je naslovljena na viade sosednih dežei, je med drugim rečeno: „Vsi udeleženci srečanja se strinjamo, da je ohranitev miru v državah in regijah odiočiino odvisna tudi od dejstva, aii se razvija sožitje v ozračju enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanju pravice šibkejšega. Zato Vas pozivajo udeleženci, da storite vse za uresničitev takšnega ozračja. Prav posebno pa vas pozivamo, da ne dopuščate ukrepov, ki bi pomeniti poslabšanje poiožaja manjšine na šolskem, kulturnem ali gospodarskem področju, posebej če bi ti ukrepi biii izvedeni proti izrecni voiji prizadetih."
R A D ! O
TELEV!Z!JA
A V $ T R ! J A 1
R
PETEK, 16. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Ruščina — 10.00 šot-ska oddaja — 10.30 Rim, postaja Termini, itatijanski fitm — 12.20 Iskale bodočnosti — 13.10 Poročita — 17.00 Poročita — 17.30 Risanka — 17.55 Otrokom ^a tohko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 ^'uiinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — T?S0 (as v $)iki — 20.15 Zadeva za dva ^ 21.15 Modna revija — 21.20 Made in Austrici — 22.10 šport — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 17. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 An-'Steščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ru-$čina — 10.35 New York Express, ameriški Btm — 12.15 Nočni studio — 13.20 Poročita
14.40	Noč v Benetkah, nemški fitm — 16.15 !z partamenta — 17.00 Poročita — ^.05 športni ABC — 17.30 Zgodba o det-finu — 17 55 otrokom za tahko noč — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Dober ^ečer v soboto ieii Heinz Conrads —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 1?55 šport — 20.15 Povej resnico, kome-
—	21.45 šport — 23.C0 Etton John —
33.40	Poročita.
NEDELJA, 18. 11.: 11.00 Pogovor z novi-Tiarji — 12.00 Šport — 13.15 Stanovanjska Vprašanja — 14.50 Trije pitoti v Parizu, francoski fitm — 16.25 Lutkovno giedaiišče 'j*' 16.30 Ena, dve aii tri — 17.15 Aiice v ^deini deieii — 17.40 Prometno vzgoja otroke — 17.45 Seniorski kiub — 18.30 ^'uijnski obzornik: Atkohot na deiovnem "lestu — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas ^ stiki — 19.45 šport — 20.15 ivan Cankar: ohujšcmje v doiini šentfiorjanski — 21.55 os branja — 22.00 Panorama — 22.55 Noč-
1' studio.
PONEDELJEK, 19. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Robimo k mizi — 10.00 Robin Hood — 10.15 ^'sktronska gtasba — 10.30 Noč v Benetah, nemški fiim — 12.15 iz pariamenta — 'SOO Poročita — 17.00 Poročita — 17.30 MoJ-^sr Eder in Pumucki — 17.55 Otrokom za ohko noč — 18.00 Ljudje in iivaii — 18.30 'finski obzornik — 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v stiki — 20.15 šport — 21.08 Knatterton — 21.15 Na cestah San 'oncisca — 22 05 Manjšine - bogastvo Ev **P*: Stovenci v ttaiiji — 22 35 iz znanosti ^ 23 35 poročita.
TOREK. M. D.: 9.00 Poročila — 9.50 An-T^sSčina — 10.00 Pridobivanje in predelo-'""'ie nafte — 10.15 Milo in pralni praški
10.50	Bolnišnica na robu mesta — 11.20 ,P°rt — 12.15 Slike iz Avstrije — 12,40 Si-"9, gospodarski komentar — 13.00 Poro-
—	17.00 Poročita — 17.30 Oddaja z ^*$ko — 1755 Otrokom za iahko noč —
00 Hoimes & Yoyo — 18.30 Družinski ob-gornik — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas 'liki — 20.15 Argumenti — 21.50 David, *"""Sk) film — 25.50 Poročita.
SREDA, 21. H.: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.50 Francoščina — 10.00 šolska oddaja — 10.15 Vožnja na jug —
10.50	Argumenti — 12.15 in nastala je luč
—	15.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Lutkovno gledališče — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pisarna — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Reci da k ljubezni, ameriški tilm — 22.05 Avstrija danes — 19.50 čas v siiki — 20.15 Židovske razsežnosti — 22.50 čas branja —
22.55	Poročila.
ČETRTEK. 22. 11.: 9.00 Poročila — 9.50 De-žeia in ijudje — 10.00 Pod cesto — 10.15 Šoiska oddaja — 10.50 Trije piioti v Parizu, francoski fiim — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Seniorski klub — 15.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.50 Potepuh —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.50 Družinski obzornik 19.00 Avstrija danes — 20.15 Inozemski report
—	21.15 Merilci, TV-igra — 22.15 Knjižni magazin — 25.00 Poročita.
——		A V S T R t J A 2
H		PETEK. 16. 11.: 17 50 Stanovanjska vprašanja — 18.00
Slike iz Avstrije — 18.50 Kung Fu — 19.50 Čas v sliki — 20.15 Sprehod po Karibiki — 21.15 čas v sliki — 22.10 Jekleni mo, ameriški fiim — 25.40 Poročita.
SOBOTA, 17. 11.: 14.50 Tri dežele, skupna skrb: Ropot — 15.50 Brez nagobčnika —
17.00	Ljuba družina — 17.45 Živali iščejo dom — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatelje filma — 19.50 čas v siiki — 19.5 Novo v znanosti — 20.15 Nasilje in strast, italijansko-francoski film
—	22.10 Poročila — 22.20 Beg v San Diego, ameriški tlim.
NEDELJA, 18. 11.: 9.00 Dežela gora — 10.00 Morning Glory, ameriški tilm — 11.25 Du najska glasbena akademija — 14.00 Športno popotdne — 17.00 TV-križanka — 17.45 Mednarodni video-festiva! Saint Tropez —
18.50	Mladinska oddaja — 19.50 Čas v sliki
—	19.45 Zadeva za ljudskega odvetnika — 20.15 Zadeva za dva — 21.15 Dynasti —
22.00	Poročila — 22.05 Glasbeno križarjenje po Sredozemlju — 25 05 šport — 25.25 Poročila.
PONEDELJEK. 19. 11.: 17.50 Alah je velik
—	18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Kung Fu —
19.50	čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.08 Nick Knatterton — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiling, gospodarski komentar — 22.05 Potiskači, avstrijski tlim —
25.40	Poročila.
TOREK, !0. 11.: 1800 Slike iz Avstrije —
18.50	Kung Fu — 19.15 Kitajska ljubezenska tirlka — 19.50 čas v sliki — 20.15 Zadeva za dva — 21.15 čas v sliki — 21.50 Klub 2.
SREDA. 21. 11.: 17.50 Dežela in ljudje —
18.00	Slike iz Avstrije — 18.50 Kung Fu —
19.50	čas v sliki — 20.15 VVagner, 7. del — 21.10 Novo v kinu — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturne vesti — 22.50 Oboroženo oko — 25.25 Iz digitalne delavnice.
ČETRTEK, 22. 11.: 17.50 Šolska oddaja: Kaj lahko postanem? — 17.45 Življenje ob cesti
—	18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Kung Fu
—	19.50 Dali, dali — 21.00 Kabaret — 21.15 čas v sliki — 21.45 Klub 2.
H		LJUBLJANA
H		PETEK, f6. 11.: 8.50 TV v i šoli — 17.20 Poročila — 17.25
Rock portret — 17.55 Jack Fiolborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Spodbujanje ustvarjalnosti, izobraževalna oddaja — 19.10 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Včeraj za jutri — 20.55 Ne prezrite — 20.55 Tuja igrana serija — 21.45 Dnevnik — 22.00 Rdeča roka, francoski fiim.
SOBOTA, 17. 11.: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Kje živi tvoja pravljica — 8.55 Smogovci — 9.05 Bratovščina sinjega galeba — 9.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 10.05 Pred izbiro poklica — 10.55 čudeži narave: Indijski sloni — 10.55 Oddaja o znanosti — 11.55 Poročila — 12.55 Nogomet — 14.45 Poročila — 14.50 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 17.00 Rokomet
—	18.15 čez tri gore — 18 45 čudeži narove
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.50 Dnevnik — 19.5 Vreme — 20.00 Dvoboj na soncu, ameriški film — 22.10 Zrcalo tedna — 22.50 Poletni čas, zabavnoglasbena oddaja — 25.1 Poročila.
NEDELJA, 18. 11.: 9.15 Poročila — 9.20 Živ žav, otroška matineja — 10.10 Jack Holborn
—	10.40 Marco Polo, nadaljevanje in konec
—	11.40 625, oddaja za stik z gledalci —
12.00	Kmetijska oddaja — 15.00 Poročila —
14.25	Domači ansambli: Ansambel A. Bir-tiča. ..Beneški fantje" — 14.55 Poročila —
15.00	Ustvarjena drug za drugega, ame-
riški film — 16.50 športna poročila — 16.45 Ljubljana: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 18.10 TV kviz ___
19.20	Cik cak — 19.24 TV in rodno nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Banjica, nadaljevanje in konec — 21.15 športni pregled — 21.45 Portret: Aleksander Valič — 22.10 Poročila.
PONEDELJEK. 19. 11.: 8 50 TV v šoli —
17.20	Poročila — 17.25 Pešec v avtomobilu
—	17.55 Pred izbiro poklica: Poklic oblikovalca v tekstilni industriji — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Hasanova piščal, ohoška iutkovna oddaja
—	20.25 Krhka lepota, dokumentarna oddaja
—	20.55 Dekie in miadenič, TV drama —
21.50	Dobro jutro, Trnjulčica, zabavnoglasbena oddaja — 22.50 TV dnevnik.
TOREK, 20. It.: 9.00 TV v šoli — 16.25 šolska TV — 17.55 Poročila — 17.40 ZBIS - R. Crotet: Svilena obleka — 17.55 „Od vladike rada", folklorna oddaja — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Pustolovščina: Peru na toplem severu — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.50	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka
—	21.00 Aktualno — 21.45 Dnevnik — 22.00 Iz koncertnih dvoran.
SREDA. 21. 11.: 8.45 TV v šoli — 17.50 Poro-
čila — 17.55 Pedenjžep — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Slike iz ženskega zapora
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Vojna romanca, sovjetski film — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 Kulturne dia-gonaie — 22.05 Dnevnik — 22.15 Omizje.
ČETRTEK, 22. 11.: 8 50 TV v šoli — 12.55 Nogomet Vojvodina : Željezničar, prenos
—	16.45 šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, nadaijevanje in konec — 18.25 Obaino-kraški obzornik — 18.40 čas, ki živi: Partizanski dnevnik — 19.10 Risanka: Maksipes Fik — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Tednik — 21.05 šogun, ameriška na-daijevanka — 21.50 Dnevnik.
OPOZARJAMO VSE LJUBiTELJE SLOVENSKE KNJtGE, DA S) LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSK) ŠTUDiJSKi KNJiŽNiCi
s področja izsetjevanja in naseijevanja
Čuček J.. SRAMOTA UMiRA POČASi: slovenska politična emigracija - 239 str., 22 str. pril.
Ličina D.: DVAJSET) ČLOVEK - 380 str., 26 str. pril.
Australian papers YUGOSLAV!A, EUROPE AND AUSTRALtA 321 str.
Bajec J.: SLOVENSKO iZSELJENSKO ČASOPtSJE 1891-1945 146 str.
Bogovič A.: SLOVENC) V FRANCU) - 158 str. (Knjižnica Gias-nika Stovenskega etnološkega društva; 12)
Klinar P.: MEDNARODNE M)GRAC)JE: sociološki vidiki mednarodne migracije v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi — 306 str. (Sociološka in politološka knjižnica; 5)
SLOVENSK) KOLEDAR - koledar za Slovence po svetu Slavec I.: SLOVENC) V MANNHEiMU - 134 str., iiustr., (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 7)
SšK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, te). 51 15 34 Knjižn)ca dobiva od ieta 1974-75 ves obvezni izvod SR Stovenije. Poteg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko stovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELiMO SE VAŠEGA OBtSKA

Spet koraki Avstrije
v vprašanju Južne Tirolske?
Argumenti za dvojezično šoio...
Aer v t/MctZA /r:/A n; Mspe/o (/o-^ec/	KrMn/č/lfr vse/? (/o/očZ/
r^^o/r?!eMOVf!Megfr /MŽ^of/roL^rg^ pd-^ef^, se ?M?7:er%v<!;o jMŽ?:/ T/ro/c/ po-Movno o^rrr/r/ zlvsrr/;o s poz/vow, rz<^) po^vZfT?Me „pr/merMe
Nezat/ovo/;srvo /HZ??//? 7*/ro/cev ;e /*rez 6(vo?7M razKw/;/vo, ^er ;e vsa-Traror/Mostrzd w^rz;š/Mz: ž/v//erz;s^o z^/zzreresirazz^ 7Z% tezzz, z/zz se zz;ezze pnzvzce t/os/ez/zzo zzreszzzčzz/e;o zzz spos-/Kjejo. T^zzvzzo zzzrzzz/z fegz!, ^er )e ezzzz ^o^o/zze)szz zasežrzz tzz^o pozzzezzz/znz: zzz vsa^o zMzzzz/szzzo, /?zz se sevez/zz zze/zote vsz/;K;e tzzz/z ^rzzzzer/zzvzz z zzzzszzrz /zzst-zzzw v^rzzszzzz)ezzz.' V ^rzzzzerzz /zzzzze 7*z'z*o/s^e gre /e se zzz zze^zz) z/o/očz/ pzz-^etzz, ^z se ver/rzo ezz^zz;o rzzz resztev — v przHzerM ^ozos^z/z ^/overzcev gre tzz-^ore^oč se zzz ce/orzzz č/erz 7; v /zrz-
zrzerzz /zzzrze 7*zro/s^e ;e /rzz/z)zz v zzz-zzzMz/z /0 /et — v zrzzsez?? /zrzzrzcrzz /zo zzzzzzz/o že JO /er oz/ /zoz/pzszz z/ržzzvzze /zogoz//ze zrz przzv zz/zz) grozr ee/o zze-vzzrzrosr zzzzzTzz/;zz;egzz ^zos/zz/zszzrz;zz zzz zoževzzzz/zz zzzzsz/z przzvžc.
Če se ^4vsrrz;zz rzoče zrzovzz zz)rosrzTV-/;zzr/ oezr^ozzr, z/zz se v svo)z' zrzzzrz/szzz-s^z ^zo/zr/^z pos/%ŽK;e z/vo)zzz/z rrzezz/, /zo zzzorzz/zz pr/ o/zrzzvzzzzvzzrz;zz zzzzzzr/szrz-s^z/z vprzzszzzz; zzzorrzz) svo;z/z zwe;zz /zz-srvezzo sprezzzezzzr/ z/osez/zzzz;o przz^so. Le rez/zz;, če /*o šzro^ogrzzz/zzo zzz vzor-zzo rzTvzzzz/zz s svo;zzzzz /zzsrzz/zzzz zrzzzzz)-szzzzzrrzz, /zo /zz/z^o z vso rzzorzz/zzo przr-vzco oz/rgrzz/zz rzzz/z v/ogo zzzščzrzz/ce /zzžzzz/z 7*z'ro/cev.
Pose/zzzo v zzzvesr/ o pos/ez/zczz/z, ^z' /z/ )z7z zzrze/zz zzovzz ^zzp/rzz/zzc/;zz prež/ zzezrzš^ozzzzczozzzz/zzzzMz sz/zzzzzz v vprzzszz-
zz*zz z/vo;ezzčzze so/e, zzzzs/zrrzo, z/zz /z/ /z/zz /z//žzz,'zz rrzz/eser/erzzzczz z/ržzzvzze pogoz//ze z!zz;/zo/;sz! prz/ožzzosr, z/zz /Iv-srrz;zz v z/e;z!zz;z/z z/o^zzže svo;o pogoz/-/zezzo zvesro/zo zzz vezoz/osrojzzosr. V zzzzsprorzzezM pzvzzzerzz pzz /z/ z?zorzz/zz verjetno r^z/z /zzgos/zzvzpr ^or z/ržzzvzz zzzzz-r/čzzegzz zzzzroz/zz /zz ^of sopoz/p/srzzczz zzvsrrz';s^e z/ržzzvzze pogoz/^e vzer/ zzzz zzzzzzz/e, z/zz /zescz/e o z/o/zrerrz sosez/srvzz očzrzzo se MZSO zzzz/osrzzo )zzwsrvo ZzZ zzzzz/zz/)rz;z o/zsro; z/e/ov rz;ezzz7z zzzzroz/ov v sosez/rz)z/? z/ržzzvzz/z.
Nova nakiada!
Vogrče pri Pliberku
Po daijšem odmoru, ki ga izsiii poletno delo, je bila konec oktobra pri nas kulturna prireditev, kakršnih jih nimamo vsak dan in ki bi dajala našemu človeku toliko moči in upanja v življenje.
Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč je vabil z rojaki iz Trsta na koncert k Florianiwirtu v Vogrčah. Zbrali so se številni poslušalci da bi prisluhnili pesmim pevskega zbora „Kralj Matjaž" in ženskemu pevskemu zboru „Ivan Grbec" iz Skednja pri Trstu ter mešanemu pevskemu zboru ..Primorska" iz Mačkolj pri Trstu. Nestrpno smo čakali na spored in razpoloženje poslušalcev se je boljšalo od pesmi do pesmi, saj so Matja-ževci in pevci s Primorske zapeli odlično. Posebno so se postavili Primorci s svojo uporno, partizansko pesmijo, zapeli so iz srca, tako da je dra-
mila navzoče, da se je treba tudi danes z uporno pesmijo boriti za vsakdanje pravice. Primorci so se postavili pač takšni kakršni so, uporne, vztrajne in polne vere v bodočnost ter zmago nad krivico. Zato smo jim hvaležni, ki dajejo moči in upanja prav nam, ki svojo upornost manj izpričujemo kot naši primorski bratje. Upamo, da bodo Primorci še večkrat prišli in nas navdušili in ohrabrili v boju za naše osnovne pravice, za katere se morajo tudi še sami boriti.
Dvorana pri Florianiwirtu je bila nabito polna kljub temu, da so krožile govorice, da bodo peli „anti-kristi" in ..brezverci". Izkazalo pa se je, da so ravno ti brezverci zapeli bolj prepričljivo in samozavestno verno, kot bi to morda zapeli pravi verci.
T/pej Ko/en/^
Te dni bo izšla nova naklada brošure „Hande weg von der zweispra-chigen Schule". Brošura bo v novi nakladi vsebovala tudi pedagoški reformni koncept za izboljšanje dvojezičnega šolstva.
(Nadaljevanjesl.strani)
Franc VVedenig: (NSKS) „Stop-njevanje prijav je odpoved KHD-ju. Negativni razvoj zadnjih desetletij je treba prekiniti."
Gerkard Steingres (KPA): „Ne-moremo govoriti o kompromisu. Stranke in KHD se namreč pogajajo v škodo prizadetega (manjšine). Predstavljati si moremo le kompromise v smer izboljšanja: pozitivna klima se bi lahko ustvarila, če se ponovno uvede dvojezični pouk in hkrati princip odjave!"
Teodor Domej (SZ!): „Vsi današnji nedostatki so rezultat nemško-nacionalistične politike zadnjih desetletij. Problemi nastajajo, ker so vzeli mladini možnost, da se uči obeh jezikov."
Govorniki so opozorili tudi na dejstvo, da zagovorniki šolskega apartheida nimajo nobenih argumentov, da pa hočejo edinole prerezati življenjski živec manjšine, namreč šolstvo, da bi tako porinili manjšino ob družbeni rob.
Wo)fgang Holzinger (ALO): . Politiki so bili nezmožni rešiti manjšinski problem. Sedaj skušajo s frazami (npr. o manjšini ni treba veliko govoriti) omalovaževati in osmešiti manjšinsko vprašanje. Pod roko pa se pogovarjajo o kompromisih."
Ob koncu novinarskega razgovora pa je bilo še poudarjeno, da vidi komite svoje delo kot graditev mestu v bodočnost in da se bo še naprej boril za izboljšanje položaja manjšine in položaja vseh ljudi na južnem Koroškem. Opozorjeno pa je bilo tudi na to, da izgublja
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Piše: JUSTIN POLANŠEK
Namizni tenis
Prvenstvena sezona 1984/1985 za koroški slovenski namiznoteniški šport ni preveč razveseljiva. V prvem vzhodnem razredu tekmujejo igralci Siovenskega športnega kluba „Obir" in so trenutno zadnji na lestvici. Minulo soboto so doma (v glavni šoli Železne Kaple) podlegli nasprotnikom iz St. Leonharda po težki borbi z rezultatom 4:6 (Zdravko Smrtnik je zmagal trikrat in njegov brat Marko enkrat). Za SŠK se bori „Smrtni-kova trojica": Zdravko, Vladimir in šele enajstletni Marko, ki nosi ponosen naslov koroškega namiznoteniškega prvaka pri šolarjih. V šestih tekmah so fantje enkrat remizirali (5:5 proti Št. Vidu), v ostalem pa vse izgubili. „Še smo zadnji, toda izpadli ne bomo. Lansko leto smo začeli enako slabo, a smo se v povratnih srečanjih stopnjevali in konec koncev zlahka rešili. Prepričan sem,
da tudi letos ne bo drugače!" je samozavestno dejal kapetan moštva, Zdravko Smrtnik. No, radovedni smo že, v kolikor se bo njegova želja izpolnila oziroma napoved uresničila. Držimo pesti!
Potek namiznoteniškega dvoboja je takšen: Deset tekem je, Igrajo pa za vsako ekipo trije igralci. Torej igra vsak z vsakim, kar pomeni devet tekem. Deseta tekma so dvojice (npr. dva „naša" proti dvema drugima). Sodniki so izmenoma igralci sami.
Razred niže — drugi vzhodni razred — tekmuje še ena slovenska ekipa: DSG Sele/Zeli. Zadnjo tekmo so Selani dobili s 7:3 in se nahajajo v zgornji poiovici razpredelnice. „Sel-ske barve" zastopajo Mirko in Zdravko Oraže ter Ivan Olip. Upamo, da se bodo kmalu povrnili v prvi razred, kjer bi spet prišlo do slovenskega derbija s SŠK ,,Obir".
Naraščaj Siovenskega atletskega kluba vedno boljši!
Svetovno prvenstvo
Po dvaindvajseti partiji med Ana-tolijem Karpovom in Garijem Kasparovom je vse več maiodušja. Dvoboj za svetovni presto) je zajelo precejšnje mrtvito in različne napovedi so povsem zamrle. Ljubitelji šaha so svoje zanimanje pretežno že usmerili na bližnjo oiimpiado, iti bo ob verjetni odsotnosti Karpova in Kasparova veliko zanimivejša kot njun dvoboj.
Kaj se dogaja oziroma ne dogaja v ..Dvorani stebrov" v Moskvi, je težko opredeliti, dejstvo pa je, da že s trinajstim zaporednim remijem in to razmeroma hitro sklenjenim, dogodek zgublja na privlačnosti. Dosedanji dvoboj bi lahko rešil iz zagate
le
bo
seti
velik preobrat, če pa tega ne bo, šel hitro v pozabo. V dvaindvaj-___partiji je vodil bele figure Kasparov, drugič pa je bila igrana Katalonska otvoritev s popolnoma novo varianto. Kmalu po otvoritvi je bilo jasno, da je Karpov kot črni postavil tako obrambo, da jo je bilo nemogoče zrahljati. Kasparov torej še ni našel orožja za preobrat. Karpovu po njegovi naravi ustreza, da zanesljivo vodi in da še naprej čaka na nasprotnikove napake. Osemnajsto premirje je bilo sklenjeno v 20. potezi na predlog izzivalca, ki je pred 23. partijo zaprosil za tretji in in zadnji „time out" ( = predložitev).
Šah — šah
V nedeljo 11. 11. 1984 so šahistl SŠK „Obir" gostovali v Volšperku in tam odigrali tretje koto v okviru koroškega šahovskega prvenstva drugega vzhodnega razreda. Domačini so nastopili v najmočnejši postavi. Po trournem premikanju figur se je rezultat glasil 2.3 ob eni prekinjeni partiji (Ramaš — 2. deska). Le-ta se bo nadaljevala en teden navrh in „obirski mojstri" so z analizo zadovoljni, ker ima črni (Ramaš) dobljen položaj. Tako bo po vsej verjetnosti
končni izid 3:3. kar bi bil vsekakor lep uspeh slovenskih šahistov.
Po letošnji sezoni (1984/85) je predvidena reforma, zato vstopita iz drugega v prvi razred dve moštvi. To je izredna priložnost za „naše", ki se potegujejo z Volšprekom in Wie-tersdorf II za dragoceno drugo mesto. Velik favorit za osvojitev naslova, Wietcrsdorf I (vodi na lestvici že s precejšnjo prednostjo), ima najbolj kompaktno šestorko, kateri ni in verjetno tudi ne bo nobeden kos.
Poleg članske ekipe ima Slovenski atletski klub v svojih vrstah še enega jesenskega ali bolje rečeno zimskega prvaka — ŠOLARJE! Dvanajst- do štirinajstletni so izredno nadarjeni nogometaši, saj so v enajstih tekmah en samkrat remizirali (proti Borovljam) in kar desetkrat slavili. Zbrali so enaindvajset (!) točk - od dvaindvajset možnih. Minuli konec tedna so mladi sakovci v celovškem derbiju porazili Neca-šolarje z 2:0 in prepričljivo osvojili prvo mesto. Kader šolarjev: Kert, A. in J. Novak, Milač, VVeber, Pasterk, Hribar, Eberwein, Thaler, Buchwa!d, Blajs, Hribernik, VVieser.
Poleg šolarjev brcajo žogo tudi mladinci in pionirji. Mladinci, najstarejši od naraščaja, tekmujejo v zelo jaki skupini in kljub temu prezimijo na odličnem četrtem mestu. V zadnji tekmi jesenskega dela so po dobri igri odvzeli drugouvrščenemu KAC-u točko (0:0). Stebri mladinske enajsterice so A. in D. Kert, Mavrei, Bučovnik, Pasterk, Blajs, VVeber, Novak.
Najmlajši, deset- do dvanajstletni pionirji, pa so pravzaprav najbolj presenetili. V prvih tekmah na igrišču še sploh niso znali ..pravilno prestopati" (proti št. Vidu 1:6 in proti KAC-u 0:13), po sistematičnem in dobro usklajenem delu, tre-
Posamezni rezultati zadnjega kola: 1. deska: Justin Polanšek (1); 2. deska: Adem Ramaš (prekinjeno); 3. deska: Petter Jammer ('/:); 4. deska: Valerij Sitter (0); 5. deska: Johann StoBier C/s); 6. deska: Rainer Stra-0er(0).
Četrto kolo ie na sporedu 9. decembra 1984 ob deveti uri v Železni Kapli (Espresso Plroutz - „Zuze"). „Obirski-Kapelški" šahisti se bodo pomerili s sovrstniki iz Liebenfelsa. Kogar kraljevska igra zanima, je seveda prisrčno vabljen!
Avstrija v podpori Južnega Tirola svojo verodostojnost, če krivično, ravna z narodnostnimi skupnostmi viastni deželi.
Slovenska prosvetna zveza: razpisuje delovnomesto
nameščenca
z naslednjimi pogoji za nastavitev:
#	dobro obvladanje obeh deželnih jezikov (zaključena srednješolska izobrazba);
W organizacijske izkušnje.in: sposobnosti;
#	sposobnosti za kulturnopolitično delo in aktivno sodelovanje v organizacij ah ih krajevnih kulturnih društvih slovenske narodne skupnosti na Koroškem,
Prijave sprejema Slovenska, prosvetna zveza, Gasometer-gasse 10, 9020 Celovec, do 9. 2. 1985. Prijavnici priložite tudi življenjepis in spričevalo^
Slovenska pčosvetna zveza
ningu izkušenega in profiliranega trenerja Francija Šmida pa so neverjetno hitro napredovali (povratno srečanje proti št. Vidu in KAC-u obakrat 2:2, proti Gospe sveti 4:3 in proti Porečam celo 7:0!). Naraščaj je treba forsirati še in še, saj se le po tej poti SAK lahko postavi na svoje lastne noge. V najmlajših žogobrcih leži „naš" op in kako plodno in učinkovito bo dolgoročno delo z naraščajem, se bo izkazalo jutri, pojutrišnjem, pač v bodočnosti ...
Velika zasluga velja funkcionarjem SAK-a, ker so se ..končno" načrtno in resno lotili delovanja naraščaja. Seveda pa je treba omeniti, da jim je pri tej odločitvi zelo ustregel Franci Šmid, ki se je od celovške Avstrije vrnil nazaj v SAK in prevzel funkcijo trenerja za celoten
Adrian Kert
Želimo mu hitro okrevanje
Adrianu Kertu, vsestransko nadarjenemu telovadcu in dobremu vratarju šolskega in mladinskega moštva SAK želimo hitro okrevanje.
Priljubljeni 13-letni športnik se je pri zmagi nad Žrel-cem težko ranil, tako, da njegova zlomljena noga sedaj
počiva v debelem mavcu. Pri obrambni akciji ga je napadalec iz Žrelca tako nesrečno in silovito atakiral, da mu je zlomil nogo. Adrianu, ki šteje med najbolj zavedne in samozavestne mlade slovenske nogometaše, želimo čimprejšnje ozdravijenje in še mnogo športnih uspehov.
SAK-naraščaj. Z njim je prišel tudi' uspeh!
Pa še tole: pri pionirjih so aktiv--ni Jagodič, Sturm, Golautschnig-Krušic, Thaler, Oraže, Mario in Mar--ko Buchwa!d, Katz, Sager, VVieser,. Petek, Karizel, Giinter. ..
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ravnatetju, profesorjem in šolarjem 7. A razreda iz St. Paula in številnim dobrotnikom se zahvaljujemo, da so v tako velikem številu pospremili našo rajno mamo
Marijo Logar
k zadnjemu počitku.
Predvsem se zahvaljujemo domačemu župniku Mateju Igercu in ostalim častitim duhovnikom s prelatom Raderjem na čelu za lepo opravljene obrede. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru iz Zvabeka ter mešanemu pevskmu zboru „Podjuna" iz Pliberka, ki sta se tako lepo poslovila od naše mame.
Iskreno se zahvaljujemo tudi žandarmeuiji, pogrebcem in obema govornikoma. Vsem, ki ste nam ob teh težkih urah stali ob strani, molili za rajno mamo, darovali rože ali za maše, poslati žalna pisma in žalne brzojavke, naj velja naša prisrčna zahvala.
Našo preijubijeno mamico bomo ohranili v trajnem spominu.
Žalujoča Mlakarjeva družina