slovensko ljudstvo no.
ta vero dom česan
V Gorici, 13. januvarja 1910.
brezplačno knjige, razne darove, obleko, sladčice itd.
Li veste, koliko članov ima ponem-čevalno društvo „Siidmark“ ? 105.0001 Podružnic ima 700! In največ denarja tega ponemčevalnega društva potrosijo med Slovenci! To delo vspeva briljantno! Sadovi so vidni! Kjer se naseli le par (recimo pet) nemških družin, uže stoji ali nemška šola, ali otroški vrtec, ali kaj drugega. Slovenci, njih sosedje, vidijo, kako se otroci obdarujejo, uče nemščine itd., alb, njih olrok mora tudi v to šolo. In tako gre naprej brez konca in kraja, tako se krčijo Slovenci, Nemci pa množe. Denar stori vse to, in pa slovenska nezavednost! Kakor smo uže rekli: Denar je gospodar sveta! Za denar se stori vse! Prihodnjič nekaj o skrivnem cilju „Siidmarke“.
Od kraškega vinorejca.
Mogoče bode marsikaterega čita-telja našega lista zanimalo kam izvaža Italija zelo mnogo svojih vinskih pridelkov ; v to skrito navajamo tu nekaj podatkov. „Landwirtschaftliche und Kommerzielie Berichte" poročajo, da se je iz italijanskega mesta Livorno v mesecu novembru m. 1. izpeljalo 3252 q vina v sodih in 136626 steklenic. Največ ga je šlo v južno Ameriko, in sicer v Brazilijo in Argentinijo 2943 q; torej skoro vse, le nekaj malega v sev. Ameriko in ria Angleško. Vina v steklenicah je pobrala največ sev. Amerika; mnogo tudi Egipet, Brazilija in Angleška. Nekaj ga je šlo celo na Francozko, Tuniz in v Turčijo. Vinske cene variirajo med 14—20 lir lil. Vsega vina je Italija letos pridelala okrog 41 miljorov hi in sicer za i 1 miljonov hi manj kakor prošlo leto, in leta 1907 naračunali so vsega vina celo 54 miljonov lil. Pravijo pa, da je ta letina jako povoljna in zadovoljiva, ker je vina povprečno 2 do 3 miljone hi več kakor prejšnja leta.
Iz omenjenega poročila se vidi, da ima Italija precej odprt svetovni trg tudi za vino Pa naša vipavska in go-riška vina, kje imajo ta svoje trge? Sešteje se jih lahko na prste in poleg tega je to še tako malenkostno, da morajo naši vinogradniki res s strahom gledati v bodočnost. Ne le da stane dandanes obdelovanje trle jako mnogo, so vinske cene tako nizke, da imajo zlasti oni vinogradniki, kateri morajo najemati delavske moči, skoro izgubo pri vinu. In kljub taki nizki ceni jim leži vino po hramih, in mnogi ga vsled pomanjkanja posode niti pretakati ne morejo, in potem je še ena napaka, katera utegne naše ljudstvo inoralično in fizično uničiti. Mnogo vina, da celo preveč, kupca od nikjer, denarja od nikodi in tudi zaslužka skoro nič; vse je v vinu. In ljudje pokušajo svoja vina dan
za dnem, iz lirama v hram, zato ni čuda, da je nastalo mnogo takili, ki prebijejo svoi dan več v lirjimu pri polnih sodih in polnih kozarcih, kakor pri delu. V zadnjih letih se je to opažalo, in zlasti letos najdejo ljudje v vinu svoje delo. Sami ljudje te vrste pripovedujejo tako in tudi sami priznavajo svojo krivdo, ali pomagaj jim, sami si težko, in vince je tako zapeljivo, še bolj pa je zapeljiv obup, da svojega krvavo zasluženega pridelka ne morejo prodati niti za slepo ceno ne.
To so fakta resnična, ki naj bi dala ne samo misliti našim rodoljubom, ne samo govoriti o nastali vinski krizi, ne samo na raznih shodih staviti resolucije, pač pa z delom odvračati bližajočo se nevarnost gmotnega in duševnega propada našega ljudstva po vinorodnih krajih. Glas o nameravanem davku na vino je že sam na sebi tako razburil, zlasti revnejše in zadolžene viuorejce, katerim je vino edino rešilna bilka njihovega življenja, da bodo gospodje gori na Dunaju doživeli tako razočaranje kakor so ga njih prapredniki v 16 stoletju ob času kmetskih puntov. Kaj je za ljudstvo težje kakor plačevati davke, predvsem pa še za one pridelke, katere pridelujejo v potu svojega obraza dan za dnem, za katere prežive v strahu dan in noč, za katere prosijo Boga, da jim obvaruje ono kapljico pred točo. Kaj je tako vladanje ljudstvu v korist; kaj bode taka finančna reforma rešila oni deficit gospoda finančnega ministra Bilinskega? To je zdravljenje, da se z vsekavanjem novih ran skuša popraviti vže polomnjeni voz avstrijskih financ in bilanc!
Ljudstvo je ogorčeno, in mu more li kdo zameriti za to? Nihče ne, kdor pozna njegove rane! Pravijo, da je naš parlament ijudski-demokratičen; dobro, če je parlament tak, zakaj pa nas hoče zatirati vlada, ki bi morala biti vendar odgovorna parlamentu, temu ljudskemu zastopniku! Je-li res tako? Kaj misli najpriprostejši kmet na Krasu ali drugod na Goriškem? Strah ga je poslušati, ker zaluči človeku bridko resnico v obraz: „Odirajo nas vsi, in boljše bi bilo, da bi bilo brez poslancev, brez zastopstva !" Naravna posledica je taka trditev, kajti vlada le dela, meneč se za parlament malo več kakor za lanski sneg. Žalostno je poslušati, kako ljudstve toži in zdihuje pod tako neznosnimi razmerami, in človek, ki ima le količkaj srca, in če le okusi vsaj pičlo množino trpljenja, bode sodil pravično: takemu ljudstvu ni več človeško trpljenja nalagati vedno več. In kdaj pa smo še slišali, da so nam kdaj kako stvar olajšali, kdaj so še lečili naše rane, ako ne s sežiganjem, da so nas bolele bolj nego poprej? Naši zastopnik;, priborite si zaupanje svojega ljudstva, poiščite si orodje in pokažite naši vladi, kako naj ščiti našega kmeta vinorejca — ne pa odiral
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
xvin. letnik.
Nemci.
Ta narod bi morali Slovenci posnemati. Sicer res, da nam manjka denarja. Pa saj tudi Nemci ga nimajo toliko od nekdaj 1 Podjetnosti nam manjka, in pa (udi znanja nimamo v izobilji. Da tega zadnjega nimamo, to so ravno Nemci krivi, ki hočejo imeti vse le za-se, drugi nenemški narodi pa naj bi jim bili le v tlako. Poleg tega je za nas Slovence ravno to slabo, da nam režejo kruh tisti nenasitneži, ki bi radi vse sami požrli, mi pa od lakote pomrli.
Denar in znanje zapovedujeta dandanes svetu. Oboje imajo naši Nemci v izobilji. Pa da bi bili s tem zadovoljni! Kaj še. Še druge nenemške narode hočejo podjarmiti, potujčiti, jih odtrgati od svoje rojstne grude in jih. napraviti janičarje. To znajo izvrstno delati. Posebno moč imajo pri nas Slovencih. Poznajo uže dobro našo slabo žilico. Denar pa denar! Ta Slovence omamil „Pom61i Siovencu desetak, pa zataji svojo narodnost!" Tako smo slišali nedavno nekega Nemca. Ni li mož povedal resnice? Žalibog da!
Kaj se dandanes ne naredi za denar? Vse! Proda se moštvo, značajnost, vero, narodnost, poštenost, vse, gse!
Le poglejmo na tužni Korotan in na zeleno Štajersko! — Koliko je bilo pred dvajsetletji Slovencev na Koroškem, na Štajerskem ? Tužna nam majka 1 Kdo je ponemčil tužni Korotan? Nemški denar, nemške šole, ,,Siidmarka", marke iz rajha! Slovenci denarja niso imeli, toliko manj znanja. Nemci pa so sejali med Slevence tisočake v podobi šol, ki jim sedaj rode 100% obresti! Po eni strani so Nemci držali Slovence v šahu, po drugi pa so jim molili tisočake in nemške šole 1 Vrag bi moral biti vmes, da bi tako obdeiano polje ne rodilo obilega sadu.
Sedaj, ko jim pšenica najbujneje cveti na Koroškem in na Štajerskem, so se vrgli na Primorsko. Koliko je bilo pred desetletji na Primorskem Nemcev?! Par tisoč, večinoma oficirske in uradniške družine. Živ krst se ni zmenil za nje. Kaj pa danes ? Samo v Gorici imajo dve nemški ljudski šoli! Denarja imajo toliko, da skoro ne vedo kam ž njim! Čujtel Le v lanskem letu je izdala nemška šolska družba za ponemčevanje slovenskih in laških otrok na Primorskem 17.118-29 K. Lepa svoia kaj ne! Koliko slovenskih otrok so s lem denarjem potujčili, to vedo sami.
Pa kako znajo ti Nemci! Kar na tihem se vtihotapljajo! Nakrat je v Gorici iz tal zrastlo poslopje za nemško šolo. Brez hrupa. Zakaj? Ker imajo denar. Slovenci bi morali beračiti leta in leta za zgradbo takega poslopja! Sedaj je past nastavljena 1 Tam se uči nemščina, neobhodno potrebna tistemu, ki hoče jesti bel kruh, tam dobe otroci
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjsketn bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
2. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisnu se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1-50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izvi n Avstrije 6 kron.
Deželni zbor.
Peta seja.
Peta seja goriškega deželnega zbora se je vršila v petek ob 4. uri popoludne.
Po prečilanju došlih vlog se je prešlo k dnevnemu redu, ki je obsegal 24 točk
Pred prehodom k dnevnemu redu, so bili naznanjeni trije predlogi, med temi predlog poslanca Antona K os m a č in tovarišev, s katerim se zahteva pomnožitev osebja pri melioracijskem uradu, prideljenem tržaškemu namestništvu v svrho, da se bodo hitreje izdelovali načrti za preskrbovanje občin s pitno vodo. Večina ostalih točk se je izročila raznim odsekom v proučevanje in poročanje.
Tako n pr. se je izročil finančnemu odseku predlog deželnega odbora, zadevajoč prispevke za zboljšanje kraških pašnikov, ki meri na to, da se ustanovi v ta namen novi zalog, v katerega pridejo vsi do sedaj od deželnega zbora že dovoljeni, a ne še dvignjeni prispevki, pomnoženi s prispevki od strani vlade, ki jih pa do sedaj še ni dovolila.
Glede boja proti kobilicam na Krasu v bodočem letu, je predlagal deželni odbor, da naj prispeva dežela k dotičnim stroškom s 25 odstotki, kar pa nima presezati vsote 17.500 K; poleg tega se smejo v to svrho porabiti uradniki deželnega kmetijskega urada. Tudi ta predlog se je izročil finančnemu odseku.
Sprejeta je bila resolucija, predlagana po deželnemu odboru in naslovljena na visoko vlado, s katero se zahteva, da se imenuje za Goriško še en kletarski nadzornik, dalje, da se naprosi vlada, da vpliva na ogrsko vlado, da bi se tudi na Ogrskem strogo izvrševal vinski zakon ter se s' tem preprečila konkurenca ogrskih ponarejenih vin z našimi pristnimi. Vlada naj tudi v prospeh našega vinogradništva dela na to, da se znižajo železniške vozne cene pri odvažanju našega vina v notranje dele države ter da bi bila prazna posoda, ki se vinogradnikom vrača, prosta voznine. Ravno tako naj bi vlada tudi skrbela za to, da se davek na pivo vsaj zjednači z vinskim dacom.
Nato je bila seja zaključena.
šesta ssja.
Šesta seja deželnega zbora se je vršila včeraj ob 4. uri popoldne.
Sprejel se je nujnim potom predlog posl. A n t o n e 11 i - j a zadevajoč podaljšanje struge reke Ledra od Nogareda do sv. Vida ob Teru in do Viška, kakor tudi prediog, ki stremi za tem, da bi se olnogočil vodotok v prekopu ki vodi skozi selo Sv. Martin pri Tercu. Ravno tako je bil vsprejet nujnim potom predlog posl. Kosmača o pomnožitvi tehničnega osebja pri tnelijoracijskem uradu c. kr. namestništva v Trstu.
Posl. Peti ari n je nato prečita! dolgo poročilo deželnega odbora o pripravljalnih delih glede uravnave Soče. Iz poročila je bilo posneti, da so dolični načrti že dovršeni. Stroški za uravnavo Soče od njenega izvira pa do izliva v morje so s pritoki vred poračunjeni na 10 K. Vlada bi prevzela 70 odst. teh stroškov. Ostalo bi imeli doprinašati dežela in občine. To delo je vsprejela vlada v svoj program pomožne akcije za Primorsko. Vsprejeta je bila peticija na vlado, s katero se ista poživlja, da izdela prej ko prej v smislu določil melijoracijskega zakona dotični zakonski načrt ter ga predloži deželnemu zboru.
Zakonski načrt o varstvu kmetijstvu koristnih ptičev se je izročil tehnično gospodarskemu odseku.
Pravnemu odseku se je izročil zakonski načrt o uporabi zakona, ki se tiče uvajanja prisilnih doklad v plačilo občinskih dolgov.
Vsprejet je bil predlog deželnega odbora, da se izplača okrajnemu glavarstvu v Gradišču -10.000 K za zgradbo zavoda za pelagrozne.
Predlog, naj sedovoli primerna podpora za prepotrebno vozno cesto od Grgarja čez Banjško planoto in Kal do Avč, se je izročil tehnično gospodarskemu in finančnemu odseku.
Obnovilo se je več zapadlih kreditov. kakor n. pr. znesek 2000 K občini Opatjeselo za zgradbo vodnjaka; 700 občini Sv. Lucija za popravo vodovoda ; 6000 K za zgradbo oziroma popravo ceste v Kožbanski dolini.
Deželni odbor, poročevalec posl. Pet tar in, je predlagal deželnemu zboru naj dovoli prispevek 18.000 K za uravnavo potoka Vrtojhica. Ta predlog se je izročil tehnično - gospodarskemu in finančnemu odseku.
Na dnevnem redu je bilo še več drugih točk gospodarskega pomena, ki so se pa večinoma izročili posameznim odsekom.
Konečno je deželni zbor nujnim potom dovolil 4500 K kot deželni prispevek za popravo obrambnih del ob Soči pri vasi Škocjan v Furlaniji s pogojem, da prevzame ostali znesek stroškov, ki so proračunjeni na 18.000 K, država, ki naj z delom koj prične, ker preti tam velika nevarnost prebivalstvu in polju, kakor tudi raznim obrtnim podjetjem.
Prihodnja seja jutri ob 4. uri popoldne.
Grof Pejačevič novi hrvatski ban.
V ponedeljek je bil bivši hrvatski ban grof Pejačevič. ki je sedaj poslanec srbsko-hrvafske koalicije, pri cesarju v avdijenci. Avdijcnca je trajala dlje časa. (irof Pejačevič je obrazložil vladarju razmere, ki vladajo sedaj na Hrvatskem. Izvajanja grofa Pejačevič-a so napravila na vladarja velik utis. Govori se, da postane grof Pejačevič že v kratkem času zopet hrvatski ban.
Ustava za Bosno in Horcogovino.
Z Dunaja poročajo, da bo prvi čin nove ogrske vlade odobrenje deželnega štatuta za Bosno in Hercegovino, kakor ga je že dogovoril Weker!c z avstrijsko vlado. Istodobno z razglašenjem ustave bodo odpravljeni tudi vsi privilegiji, dovoljeni za časa okupaciji Tudi privilegij bosanske agrarne banke da bo uničen.
h u j s k a I i ljudstvo po deželi in mu trosili pesek v oči na svojih shodih, (irda zavist jim ne da miru. Kot strupena pušica jih zadene le misel, ko se spomnijo, da deželni zbor deluje — brez njih in sicer mirno, stvarno, resno za ljudstvo! Boje se, da bi ljudstvo tega ne videlo. A kljub temu se ljudstvo obrača do naših poslancev s to in ono prošnjo, ki se bo jemala v poštev, kolikor bodo razmere dopuščale. Liberalec to peče. T' o jih t u di goni n a shode p o deželi! Sedaj lahko vidi ljudstvo: Liberalci z Gabrščekom in Gregorinom divjajo po deželi, naši poslanci pa delajo za ljudstvo v deželnem zboru 1!
Darovi.
Politični pregled.
Ogrska ministorska kriza.
Dr. Lukacs-u se ni posrečilo sestaviti novega kabineta. To je naznanil cesarju, ki ga je v ponedeljek sprejei v avdijenci. Cfesar je na to poveril sestavo ogrskega ministerstva baronu Khuen-lledervary-ju, katerega je vsprejel v torek v avdijenci, ki je trajala dve uri. Ker je gotovo, da sedanji ogrski parlament tudi ministerstvu, katerega sestavi baron Khuen-lledervarv, ne bo dovolil proračunskega provizorija, je skoro gotovo, da se razpusti ogrski državni zbor že v najkrajšem času. Na kaki podlagi se bodo vršile nove volitve, ali na podlagi sedanjega volilnega reda ali pa na podlagi oktroiranega volilnega reda, tega danes še nihče ne ve.
Baron Khuen-lledervarv se je sicer izrazil proti nekemu novinarju, da
v okvirju obstoječe
hoče vladati stave, ali to izjavo smatrajo nekateri le za navadno frazo in so mnenja, da nastopi na Ogrskem vsaj za nekaj časa vladanje v znamenju absolutizma.
Wekerle grof.
Wekerle bo povišan v grofa. Ob Wekerlovem odstopu bo odlikovanih 261 oseb.
Jubilejni darovi za »Slo ven« s k o s i r o t i š č e“:	•	i
.V t T
P. n. gg. Franc,Stepančič, ekohom v centralni bogoslovnici v Gorici; na račun ustano\nine 50 K, gospodična Jožefa Lutman, hčerka g. župana v št. Andrešu. nabrala mej gosti 7 K I v, Josip Godnič, kaplan v Volčah 1 K, vladni svetnik v p. Franc Leban 10 K, Vinko Tomagmn, kurat v p. 5 K, Anton Jacobi, predsednik veteranskega društva in učitelj v p. mesto vstopnine k veselici ..Slov. širotišča" 4 K, Andrej baron Wink!er, dež. preds. v pokoju 10 K, Ivan Vuga, kurat 10 K, neimenovan 40 v, Anton Podbršček, Prelesje 1 K, Frančišek Špacapan, Sv. Ivan pri Trstu 50 v, Anton Breščak, trgovec i K, And. Pavlin iz Ravnice 20 v, Rozalija Laharnar v Gorici 1 K, Andrej Mavrič, krojač na Kolehah I K, Vincencij Jasnič v Vi-polžah 1 K, Andrej Pičulin v Gorici 1 K, Anton Koršič v Gor. Cerovem 40 v, Fr. Gorkič v Gorici 80 vin, Andrej Vižintin v Št. Andrežu 30 v, neka dobrotnica v Št. Petru pri Gorici 2 K, Alojzij Gulin v Vrtojbi 40 vin. V nabiralnikih : v toba-karni g. Petra Krebelj 50 v, v gostilni g. Antona Lasič 40 v, v gostilni g. .Mihe Hvalič 90 vin. v velikem semenišču 1 K 20 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za »Šolski Dom" je zbrala vesela abstinenčna družba na Koritnici pri g. Brelihu 6 K 40 v, Alojzij Gulin, cerkovnik v Vrtojbi 40 v.
Za »A 1 oj zi j e v išče" so darovali: p. n. župnija Zgonik 35 K, preč. gg.: Filip Abram, vikar 10 K, Ivan Reščič, učitelj pri gluhonemih 10 K. Jakob Fon, vikar 50 K, dr. Jos. Ant. Ujčič, profesor, mesto čestitk za novo leto 5 K, Ivan Seljak, vikar 5 K, p. n. gg.: Alladinoljub gorski 100 K. Alojzij Corte, dimnikar I K. preč. gg.: Iv. Ev. Kolav-čič. župnik 20 K. Ciril Zamar, kaplan 20 K. Solkanski Občinarji v denarju 120 K 20 v. v blagu so darovali ravno isti 463 kg krompirja, 80 kg turšice, 8 kg fižola. 25 kg ječmen.
Prisrčna hvala in Bog povrni!
Domače in razne vesli.
Naši poslanci na delu za ljudstvo — liberalci na delu hujskanja. Kaka razlika! Naši poslanci so sedaj na delu za ljudstvo v deželnem zboru, liberalci pa rjovejo po deželi in jih neizrečeno žge bojazen, da bi naši poslanci kaj naredili za ljudstvo. Prevpiti hočejo delovanje deželnega zbora. Sklenili so. da celi čas zborovali j a deželnega zbora bodo
Gospod Franc Kocjančič, bivši predsednik volilne komisije pri dežel n ozaorski volitvi v slovenskem veleposestvu ; skuša v sobotni »Soči" oprati krivice, ki jih je zagrešila volilna komisija na škodo našim kandidatom. Kar se tiče navajanja pooblastil, katera je volilna komisija nepostavno zavrgla, in trditve gospoda Kocjančiča, da je bilo postopanje volilne komisije pravil no, se ne bodemo z gospodom Kocjančičem prerekali, ker vemo, da bi on stokrat trdil, da je bilo koniisijino' postopanje pravilno. O tem je bilo užc dovolj govora na drugem mestu in je o tem govoril tudi uže deželni zbor. Nekaj pa moramo pribiti. Gospod Kocjančič piše med drugim v svoji izjavi:
»Gori navedena lista (»Priin List" in „Gorica") pravita, da je komisija pustila voliti tudi mladoletnega: to pa ni res. Ako se ne motim, je volil ravno č. g. dr. Anton Gregorčič s takim neveljavnim pooblastilom volilno komisijo; to sem vedel pa nisem ugovarjal, ker takrat nisem še bil član volilne komi sije in sem prepustil zadevo in odgo-.vornost vladnemu zastopniku".
Resnica je pa, da je dr. Gregorčič volil volilno komisijo s pooblastilom veleposestnika g. Ravnikarja, ki je že najmanj 15 volilec let veleposestvu.
Ako torej stavi človek svoj podpis pod tako sumničenje, kakoršno se nahaja v odstavku, katerega smo posneli iz izjave g. Kocjančiča,, potem misli naj si vsakdo, koliko so vredne izjave takih mož.
O naši narodni meji. — Goriško katoliško narodno akademično dijaštvo, združeno v »Pododboru Slov. Dij. Zveze za Primorje" je prevzelo skupno s »Slov. Kršč. Socijalno Zvezo" obrambeno delo za Goriško. Že na počitniškem občnem zboru S. D. Z. se je sestavil načrt, kako dati obrambenemu delu na Goriškem določeno obliko, kako ga organizirati. Skrajno pogrešeno bi bilo, kar ijaven-dan trositi naše tako male moči brez gotovega, jasnega načrta. Skrajno potrebno je, da, predno začnemo boj, natančno pomislimo, kje in kako zastavimo naše sile, da smemo upati na vspeh. Predvsem je treba spoznati položaj. natančno preštudirati našo mejo. Neovrgljivo dejstvo je. da smo v zadnjih desetletjih v mnogih krajih silno nazadovali. Zatorej potrebujemo zanesljive obmejne štalistike — postavka vsemu obrambenemu delu. Še-le tedaj bomo videli, kje naj najprej zastavimo svoje moči proti našemu narodnemu nasprotniku.
Vsled tega je pričel Pododbor S.
D. Z. zbirati podatke naše narodne meje, katero opiše v posebni brošuri. Kat. narod, dijaštvo upa. da ga bo pri tem delu podpiralo tudi p. n. občinstvo. V najkrajšem času se pošljejo po deželi prašalne pole, katere naj bi se blagohotno izpolnjene poslale pododboru. — Ako bi kak gospod, ki se za stvar zanima. slučajno ne dobil vprašalne pole — naj nam oprosti — in naj se obrne na: »Pododbor Slov. Dij. Zveze za Pri-inorje“-Gorica - ki daje tudi druga tozadevna pojasnila.
Katoliško narodno dijaštvo za narodno obrambo. — Slavna županstva in p. n. občinstvo pozor! Opozarjamo
vse> Jo j	'tol iško akad )-
mično feriji .uštvo »Slovenska L-jaška Zveza" oziroma na Goriškem njen pododbor. Po deželi krožijo neke okrožnice društva »Adrija", ki je strastno »svobodomiselno", kar je posebno pokazalo I. 1908 o priliki sestanka kat. nar. dijaštva v Gorici. Tistikrat je skl cala »Adrija" nek protestni »shod" v Gorici, kjer so njeni »svobodomiselni" člani v družbi liberalnih doktorjev in trgovcev rohneli in zmerjali klerikalne študente, da se upajo priti na Goriški, ki je jasno pokazala (pri dežclnozbor-skili volitvah), »da je svobodomiselna" in napredna, in da ne mara za »farške podrepnike". Toliko v pojasnilo.
Katoliško narodno akademično d -jaštvo se obrača na vse, ki ljubijo svoj > rodno grudo, s prošnjo za podporo v knjigah (posvetnih in nabožnih), in v denarju, da zamore s knjižnicami razviti svoje obrambeno delo. Prosimo tudi vse gospode, ki simpatizujejo s slovenskim katoliškim dijaštvom, da pristopijo k »Pododboru Slov. Dij. Zveze za Primorje" kot podporni člani z letnino 2 K. Denarne in druge pošiljatve naj se naslavljajo na »Pododbor Slovenske Dija- • ške Zveze za Primorje — 'Gorica".
Z Bogom za narod! t Prelat Jožef Smrekar. — V Ljub-jani je umrl v noči od 8. t. m. profesc* bogoslovja v pokoju, prorektor bogoslovnega učilišča v Ljubljani, prelat Jožef Smrekar. Pdkojnik je bil eden izmed najodličnejših duhovnikov ljubljanske škofije. Odlikoval se je po izvan-rednem znanju, njegov značaj je bil neizrekljivo ljubeznjiv. Veselila ga je posebno cerkvena glasba in cerkvena umetnost. Na obeh poljih je bil strokovnjak. »Društvu za krščansko umetnost" je bil predsednik od početka, od 1. 1894, do zdaj.
Nadškof sarajevski dr. Stadler
je nenadoma obolel ter je zaradi tega moral svoje potovanje na Dunaj odložiti. —
Imenovanje škofa dr. Nagla. Tržaški škof dr. Nagi je torej imenovan za koadjutorja kardinala dr. Grusche s pravico nasledstva in se v kratkem preseli na Dunaj. Kdo bode njegov naslednik, tega danes še nihče ne ve. Najbolj čudno pa je. da se s tem vprašanjem najbolj in v prvi vrsti bavi židovski list »II Piccolo". Židovska nesramnost presega pač vse meje. Če bi se izpraznilo mesto kakega rabina ali nadrabina, bi ne prišlo nobenemu katoličanu na misel, baviti se z vprašanjem, kdo naj bi bil naslednik prvega ali drugega. In vendar je omenjeni židovski list tako predrzno nesramen, da si prisvoja nekako pravico, dajati nasvete odločujočim činiteljem, koga naj bi imenovali za naslednika dr. Nagl-u.
Iz deželne službe. — Pomaknjeni so: v IX. pl. razred računski revident Angelj Trojer ter pis. oficijal Emil Ma1 rinig; v 1. vrsto X. pl. razreda: računski oficijal Janko Tomaž Kalin ter pis. oficijala Karol Cigoj in Nikolaj Gali. Računskim oficijalom. je imenovan asistent Viljem Klein.
Svojo srčno bol razkrivajo liberalci po shodih ljudem, bol, ki je huda. Posledica take bolezni je navadno su-šica, posledica sušice pa — smrt. Bolj ko bodo kričali, bolj se jim bodo pljuč? sušila, dokler obnemorejo v kaki zt-kotni špelunki. Znamenja taki kažejo.
Le kričite! Vas bode poprej konec — hočemo reči vašega političnega šuš-marstva. Kaj se napihujete ob enajsti uri? Le hitro izbljuvajte umazani katar! Saj drugega zdravega uže tako ni več v vašem političnem želodcu. Psujete in mažete uže leto in dan.
In sad vašega psovanja, kje je? V pokvarjeni mladini, v brezvercih, bo-gotajcih in raznih izprijenih elementih.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu ž.istu“ št. 2. z dne 13. januvarja 1910.
Mož poštenjakov štejejo vaše vrste malo. Teh ne bodete spravili na krivo pot - tudi če politično crknete!
Fiaško je doletel »Sočo" in tiste, ki za njo sloje s „fabulo" o onih dveh poslancih iz trgovske in obrtne zbornice. Liberalci, ki so tako samozavestno vpili, da je dr. Gregorčič takorekoč podaril Lahom dva poslanca iz trgovske in obrtne zbornice, sedaj kar molče o tem. Sapo so jim zaprla naša pojasnila o veliki liberalni farbariji. Nič več ne pišejo o slovenskih poslancih iz trgovske zbornice. Gabršček je na shodu v »Trgovskem Domu" izrecno trdil, da b: morala biti oba deželna poslanca iz trgovske in obrtne zbornice Slovenca, da niso Lahi pri volitvah svetnikov osleparili Slovence za 700 glasov. — Kmalu nato pa je v toliko retiriral, da je rekel: »Če ne oba poslanca iz trgovske in obrtne zbornice, pa vsaj eden bi bil Slovenec".
Sedaj pa čujte, kaj piše sobotna »Soča" o teh poslancih 1 Piše namreč doslovno: „... Neumno je tudi sklicevanje »Gorice" na število 24 svetovalcev. Pettarin in Venuti sta dobila 18, oziroma 17 glasov in slovenski klerikalci so zmagali pri volitvah v splošni kuriji z 10.000 glasovi pri 34.000 vo-lilcih.---------Nihče ne ve izida voli-
tev naprej".
Tisti, ki je to napisal ali je neumen ali pa skrajno naiven človek. — »Soča" torej misli, da bi laški svetovalci v trgovski in obrtni zbornici volili Slovence v deželni zbor in računa na laško popustljivost. Take bedarije zamore napisati le list, ki ve, da se | nahajajo med njegovimi čitatelji tudi taki tepci, ki bi verovali »Soči", ako bi napisala to-le: Dne 26. avgusta je zmrznil na Travniku osel pri 38 stopinjah toplote
Komedija. — U Dutovljah so vpri-zorili kraški naprednjaki, na čelu jim dr. Gregorin, v nedeljo veliko komedijo, ki je končala s tem, da je dr. Gregorin vsprejel zopet kandidaturo v kmečkih kraških občinah. Mi mu tega veselja prav nič ne zavidamo, kakor tudi kra-škim naprednjakom ne. Vsaka glava svojo pamet — je rekel Banjškar, ko je na vrhu nekega hriba napolnil koš s zelnatimi glavami, ki se mu je pa'prevrnil in so glave strčale nizdolu po hribu vsaka na svojo stran.
Liberalnemu učiteljstva. — Z dežele nam prihajajo glasovi, da najhujši zabavljači proti našim poslancem so liberalni učitelji, ki ljudstvo dražijo, je hujskajo in zavajajo na kriva pota ter mu tudi tolmačijo razne dogodke v deželi po svoje. Tem hujskačem rečemo v resnem trenotku: Jezik za zobmi pa usta zaprta, ali pa resnico govorite! Obrekovanj ne trpimo več! Ura je skoro prišla, da bomo začeli obračunati s temi prosvitijenimi liberalnimi lutri. Aut-aut! Ozrite se malo okoli sebe! Li ne veste, da so zastopniki ljudstva oni, ki vam kruh režejo? Ko bomo začeli pometati, potem ne bc pomagalo vse cviljenje nič! Govorili smo!
Impertinenca brez primere. — C. kr.
ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku je te dni poslalo škofijskemu ordinariatu v Celovcu vlogo, v kateri opozarja ordinariat, da veliko duhovnikov na kolodvoru v Celovcu zahteva vožne listke »na nerazumljiv način" in da zato ravnateljstvo ordinariat naproša, naj svojo duhovščino opozori, da naj zahteva vožne listke v nemščini.
Dotični duhovniki, katere ima v mislih omenjena vloga, so namreč zahtevali vožne listke v slovenskem jeziku. To je skrajna in najpredrznejša nesramnost jedne c. kr. oblasti, da se upa na tak način žaliti Slovence poslužujoče se na svoji rodni grudi svojega materinega jezika in taka nesramnost ne sme ostati nekaznovana. Za to morajo poskrbeti j vsi slovenski državni poslanci.
Ali priredimo tudi ta predpust kakšno veselico? Tako se posvetujejo |
I le dni društveni odborniki in predsedniki. V zadregi so, — manjka jim lepih iger za društvene veselice. Od lepe igre je vse odvisno. — Kakor magnet železne drobce, tako privlačuje lepa igra občinstvo k vsakim prireditvam in društvena blagajna se polni. Kje pa se dobč lepe igre ? V Narodni t i s-karniv Gorici! Pred nekaj dnevi je zagledala beli dan mična knjižica z naslovom : I g r e z a s a m o m o š k e in s a m o ž e n s k e v I o g e, p r i r e d i 1 Dragotin Vodopivec. Društva le hitro sezite po njih, dokler e še kaj v zalogi! Društvo, ki hoče ta predpust prirediti lepo zabavo, mora imeti to, knjigo. Zunanja oblika je okusna, tisk krasen, papir fin — cena pa silno nizka, samo I krono 70 vinarjev.
Pomagajte, pomagajte! — Tako je javkal Gabršček na svojem komedija-škem shodu v »Trg. Domu". In kdo naj pomaga ? — Čujte, čujte in strmite I — Nihče drugi kot »slovenska duhovščina goriške dežele"!!! Ali ga vidite, možakarja, ki požira svoje lastne pljunce? Duhovščina naj mu pride na pomoč zdaj, ko leži na tleh s svojo polomljeno liberalno politiko, to je tista duhovščina, za katero nima že eno desetletje v »Soči" in na shodih niti ene človeške besede: tista duhovščina, katero*je že davno mislil uničiti s »So-činimi" infernalno zlobno izmišljenimi, svinjskimi »Tutti frutti"; tista duhovščina, na katero je navalil njegov list »Soča" cele gore podlih laži in infamnih obrekovanj, od katerih bi bila le ena tisočina resnice zadostila, da bi ji (duhovščini) bilo ljudstvo obrnilo hrbet pri zadnjih volitvah v isti meri, kakor jo je posnemalo in poslušalo; ta duhovščina, katero je »Soča" smešila kot kak razposajeni pobalin ; kateri je škodovala, kjer je mogla; ta duhovščina naj ga pride zdaj vleč iz blata, v katero je zagazil s svojo ravno proti-duhovsko politiko!!! Pa še nekaj! Takrat, ko je on na odru moledoval duhovščino pomoči, so njegovi (kakor v deželni zbornici) naročeni razgrajači med občinstvom tulili: »prokleti farji, lumpi farški". Pa še nekaj! Gabr-ščekova resolucija (iz »Trg. Doma"), v kateri prosi duhovščino pomoči, je bila sprejeta tudi na komedijaškem shodu v Komnu, na katerem je tisti hip prej Lojze Štrekelj (glej dopis iz Komna v zadnji »Gorici"!) »prav umazano, poba-I linsko klestil duhovščino kakor kak navadni šnopsar". Vprašamo, ali ravna tako resna politična stranka ? Ali ni temveč to klika komedijašev in carla-tanov?! —
Most čez Sočo pri Zagrajn. —
Prehod čez most čez Sočo pri Zagraju z vozovi, ki je bil pred par dnevi dovoljen, je zopef ustavljen, ker je začel i Soča vsled deževja zopet naraščati.
Prebivalstvo Trsta. — Glasom podatkov statističnega in anagrafičnega urada ima Trst sedaj 219.777 prebivalcev (nevštevši garnizije).
Samomor v cerkvi. V petek zjutraj se je v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu ostrelil z revolverjem 42-letni trgovski agent Viktor C. ravno, ko je končala sv. maša zadušnica. V cerkvi se je nahajalo še precej ljudi, večinoma ženske, ki so, začuvši strel prestrašene zbežale iz cerkve. Dve sta padli celo v nezavest. K nesrečnežu so pritekli iz zakristije cerkovniki in trije duhovniki, med njimi župnik dr. Peterzolli, ki je podelil nesrečnežu zakrament poslednjega sv. olja.
Ko so nesrečneža odpeljali v bolnišnico, so cerkev zaprli, in so jo še-le popoldne zopet odprli, potem ko so jo blagoslovili.
Grozna nesreča. — V petek popo-ludne okolo 1. uri in pol se je dogodila strašna nesreča. Državna rudniška bolnišnica v Rablju se je udrla naenkrat, brez vsakega prejšnega znamenja. Poslopje se je pogreznilo v razpoklino, ki je približno 50 m globoka in 10—15 m široka in ki je bila po poerezne-
nju takoj napolnjena z vodo potoka, ki teče ondot mimo in malo metrov oddaljen.
Pri nesreči so našli smrt zdravnik bratovskega zaloga, Vesely, njegova žena z o.rokom, dve dekli ena postrcžnica in en upokojen orožniški stražmojster, ki je stanoval v hiši, skupno torej 7 oseb. Neki 16 letni deček seje rešil le s tem, da je skočil skozi okno, ko je videl, da se hiša pogreza.
Delavci so namreč v rudniku raz-streijali skalovje. Ravno kakih 10 metrov pod hišo, ki se je pogreznila, se je vlila voda v rudniku-na delavce. Ti so le t. največjo težavo rešili svoje življenje. Tisti, ki so bili 100 m globoko pod zemljo, so že stali do vrata v vodi in niso mogli iz rudnika, ker je bilo dvigalo pokvarjeno. V rudniku j2 bilo kakih 100 delavcev, večinoma Slovencev.
Zunaj se je zbralo vse polno ljudstva. Žene in otroci so obupano jokali in vpili: »Kje je moj mož", »kje je moj oče". Konečno je prišla pomoč in posrečilo se je delavce rešiti.
Prišli so tudi vojaki, ki delajo noč in dan.
Nesreče v rudniku je kriv, kakor se govori, inženir.
Delavci so večinoma Rabelj zapustili. Vsled kopanja v rudniku je namreč Rabelj ves podkopan in se ljudje nič več ne upajo tam prebivati. Hiše v Rablju stojč na tleh, ki jih ne morejo več nositi. Tri hiše so že vse razkopane in se bodo brez dvoma pogreznile, kakor tudi trinastropna bolnišnica.
V rudniku so kopali svinčeno in cinkovo rudo.
Cerkov v Opatiji so v četrtek ponoči popolnoma oropali.
Mesine novice.
m Veleč. g. Jožef Tončič, vpoko-jeni stolni vikar, je prav nevarno bolan. Prosi se gg. stanovske tovariše, da se ga spominjajo pri najsvetejši daritvi!
Nagle smrti je umrl danes zjutraj pri Barki g. Jos. Marušič, bivši poslovodja »Narodne Tiskarne". N. p. v m.l m Odborova seja »Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 11'/. v društvenih prostorih.	Predsedništvo.
m Odborova seja društva »Skal-nlca" bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 4 pojmludne v drjštvenih prostorih.
Predsedništvo. m V župniji stolne cerkve, ki je največja v gor. nadškofiji, je bilo v letu 1909 krščenih 329 in sicer 176 moških in 153 ženskih. Umrlo jih je 343 in sicer 105 moških (mej temi 5 v mestni hiralnici) in 238 ženskih (mej temi 174 v ženski bolnišnici). Porok je bilo 75.
m Umrl Je v n edeljo v Gorici gene-lalmajor v p. Leopold Klaiber. V torek popoldne se je vršil slovesni vojaški pogreb. Udeležil sc je pogreba 1 bataljon tuk. pešpolka št. 47 s zastavo, 1 eskadron dragoncev in 1 baterija topničarjev. Za krsto je šlo vse polno častnikov in drugih dostojanstvenikov. Na Goriščeku, predno se je voz začel pomikati proti pokopališču, oddala se je navadna salva.
m Udom družbe sv Mohorja na znanje. — Čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja se zaključi dne 5. februarja t. I. Kdor se hoče vpisati, naj torej pohiti Naša želja je, naj bi vsi stari udje ostali zvesti in naj bi še novi pristopili. Število udov naj bi se tudi letos povečalo!
m Lastniki konj v goriškem mestu se opozarjajo, da morajo do 31. t. m. naznaniti mestnemu municipiju število konj. katere posedujejo. Dotične tiskovine se dobe pri IV. oddetku mestnega municipija (ulica M u n i c i p i o št. 7). Lastniki konj, ki bi tega ne storili, zapadejo kazni.
m Lastniki psov v goriškem mestu.
Lastnike psov v goriškem mestu poživlja mestni municipij, da vplačajo pasji davek do 15. februvarja t. I.
Vsakdo, ki si nabavi kakega psa na novo je obvezan, da prijavi to mestnemu municipiju in sicer v izogib kazni v osmih dneh po nabavi.
I2 goriške okolice.
g V Renčah bo sv. misijon od 16.-23. t. m. Dal Bog, da bi nauki čč. 00. misijonarjev rodili obilen sad.
g »Don Fernando - strah Avstrije" se bode predstavljal prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. ob pol 4. uri pop. v »Društvenem Domu" v Mirnu. Ta zanimiva zgodovinska drama se je s prav lepim vspehom že uprizorila na sv. Štefana dan. Na spločno željo se prihodnjo nedeljo ponovi. Pri igri nastopi nad 30 igralcev. Omenjamo, da dobi ta dan »Društveni Dom" krasno razsvečavo.
g Sovodnje. — Zadnja povodenj je napravila precej škode. Soča je preplavila cel južni de! sovodenjskega katastra. Od Sovodenj doli do Fare je bilo videti le vodo. Enako je Vipava tik Rubij podrla obcestni zid, nakar opozarjamo slavni cestni odbor, da se ne zgodi kaka nesreča na tistem mestu, kar je prav tahko mogoče v teh temnih nočeh, ki jih sedaj imamo.
Novega vikarja v osebi preč. gosp. Franceta Lavrenčiča smo dobili. Sprejem je bil tih. Dal Bog, da bi pa njegovi nauki bili slovesno sprejeti v srca Sovodenjcev in obrodili obilo sadu.
V našo hranilnico in posojilnico se ljudje pridno zatekajo iskat pomoči.
Čipkarice pridno.klekljajo, posebno sedaj v zimskih večerih. Marsikatero kronico zaslužijo dekleta.
Da tudi naši mali košarji napre-dujejo, je samo obsebi umevno.
Govori se, da v kratkem vživi »Vrtnarsko društvo". Dal Bog, da bi se to čimprej vživilo v korist Občinarjem. S tem društvom nameravamo propagirati med našimi kmetovalci gojenje raznovrstne zelenjadi. Tik mesta smo, tik imamo železniško postajo, treba se torej zganiti, da ne bomo sejali le krompir in koruzo. Krompir ima skoraj vsako leto manjšo ceno. Oprijeti se moramo praktičnega gojenja druge zelenjadi skozi celo leto. Denar bo gotov.
Hiteti moramo z duhom zadnjega časa, ki brzimi koraki hiti naprej 1
g Rupa. Kaj je res, da je naš liberalni A. Jakil še ključar naše cerkve? Mi ga nočemo! Pa saj bi se moral sam odpovedati tej »klerikalni" časti 1 On naj bode ključar liberalnega »Novega žarja", ako ima kaj shraniti pod ključ, ne pa naše cerkve!	R up ene i.
g Zlobna roka mora delovati na Peči pri Mirnu. V nedeljo o polunoči je plat zvona spet sklical domačine na noge. Izgorela je lopa neke udove Flore-nin do tal s senom vred. V noči od 18. na 19. decembra je tudi gorelo, ravno ob isti uri. Zgorela je štala s pitjo vred. — Lansko leto je gorelo na Peči petkrat. Tukaj je nesreča izključena. Domačini so v vednem strahu. Tukaj mora biti ali maščevalna roka, ali brezumen človek. Požigalca pa le ne morejo dobiti.
g Št. Andrež. — (Zahvala). Gospodična Jožefa Lutman je nabrala za našega »Orla" v veseli družbi pri g. županu v Št. Andrežu 6 K 67 v. Hvala lepa! Bog živi gosp. župana in njegovo hčerko!	Odbor!
g Št. Andrež —Pri zabavnem večeru društva »Naš Dom" v Št. Andrežu, ki se je vršil dne 31. dec so preplačali vstopnino preč. gosp. župnik 1 K in gosp. župan Andrej Lutman 2 K. Pri nabiranju za tel. orodje je darovala gospa Emilja Zavadlav 2 K. Srčna hvala vsem. — Dne 6. t. m. se je vršil občni
zbor društva v dvorani g. P. Lutmana. Po precej obširnem poročilu i/. preteklega leta in živahni debati se je izvolil sledeči odbor: Benedikt Zavadlav, Janez Kuzmin, Auguštin Tabaj, Jožef Nanut 14, Ivan Nanut, Viljem Nanut, Josip Deveta k.
Obenem sc je vršil tudi občni zbor tel. odseka. Navdušeno je bil pozdravljen in pohvaljen brat načelnik Ivan Pavletič, ki ima za naš tel. odsek največ zaslug. Bil je izvoljen za načelnika tudi za prih. leto.
Drugi odborniki so bratje: Josip Paškulin podnač., Josip Nanut preds., Jakob Nanut podpreds. Josip Nanut blagajn., Josip Lutman tajn., (iašpar Lutman in Josip Devetak odb.
g|Saraomor vojaka. Železniški čuvaj državne železnice je našel v noči od četrtka na petek na mostu, ki pelje čez solkansko cčsto, razmesarjeno truplo rojaka, katerega je povozil vlak. Ne Jaleč od tam pa je zagledal isti železniški čuvaj sabljo in vojaško suknjo.
Vojaška komisija je spoznala v mrtvem vojaku desestnika dragoncev, 25 letnega Ivana Aliseh iz Gradca. Truplo •;o prenesli v vojaško bolnišnico v Gorici. Vzrok samomora je neznan.
g Utonila je v Soči in so njeno truplo v soboto potegnili iz vode med lelezniškim mostom in med železnim mostom pri Barki 15 letna Ana S.cha-šclic s Štajerskega. Pokojnica je služila pri neki družini v Gorici. Vzrok samomora ni znan.
Iz ajdovskega okraja.
a Brje. -Slavno uredništvo! Najprej vam sporočim, da naš brejsk1 „pri-jmiojenec", dopisnik „Soče" in „Primorca." strašno hitro hira in peša, tako la ne more s svojim liberalnim vozom ne naprej, ne nazaj, kriči in vpije v jrdem liberalnem blatu tako močno, da e slišati njegov glas po celi dolini. Ali 'a smrdljivi voz mu vseeno noče iti naprej. V tej veliki sili si je vzel na pomoč najbolj razbrzdanega rnezgiča.
Ker ta liberalni voz tudi s to šilo noče teči, je poslal liberalni voznik še po drugo pomoč na Ustje z namenom, da bodo vsi trije vendar nekaj storili.
V svojem dop'su pravi, da bo brejsko mladino še naprej učil p I e-Sati in piti pa zmerno in primerno, tako po bratinovsko je hotel reči, potem ni spaka, da ne bodo vse klerikalce na Brjah pomandrali. Za brejske stariše je to veliko veselje, njih otroke čaka pa še večja sreča: plesali in pili bodo. To si zapomnite liberalci na Brjah, tu vidite, kdo pohujšuje mladino. Vi dopisnik pa. če ste zato postavljen tu, da podučujete mladino plesati in pijančevali, vam mora višja oblast tudi za to službo uravnati plačo.
Naše ljudi, ki vas nič ne prašajo, pustite pri miru, svoje pa boljši podučite, da bodo znali resnico govoriti, da jim ne bo treba svojih laži javno po časnikih preklicavati. Med drugim ste tudi pisal, da klerikalno klasje na Brjah ne bo zorelo, pa se motite, zakaj klerikalno klasje je začelo tudi pri nas cve-sti in zoreti, liberalno je pa res začelo odpadati in gnjiti. To se je videlo v svetli luči 19. deccmb. m. I. pri volitvi. Liberalni gnoj je začel smrdeti tudi ljudem na Brjah.
V vašem dopisu ste pisal, da sem jaz prtiVci pravcata opica, lorej po va-šem prepričanju bi moral tudi jaz hiti vaše žlahte, in vi bi me moral čislati kot svojega bratranca. Zakaj me pa črtite, ako sem vašega rodu V S tem kažete, da nimate niti živalske ljubezni.
Najbrže težko čakate, ker vam toliko časa ne pogrejemo tisti par vaših starih klobas, ki vise na nekem žeblju
tam blizu cerkve. Le še malo ponetite, pa bodo gotove, žaltave bodo!
a Iz Rihonborga. Znani tat naše časti in poštenja, ki dela prepir po občini, še zmerom čepi za Bratinovem hrbtom skril, ker nima toliko junaštva, da bi se podpisal s svojim pravim imenom. Ta mož kriči, naj bi se mi podpisali pod svoje dopise. Kdo pa je prvi začel nas zmerjati in blatiti ? Le preštejte koliko nesramnih in divjaških dopisov ste že spisaril v vaših liberalnih cunjah. Kadar boste povedal svoje ime, se vam bomo dali tudi mi spoznati in potem se bomo z vami pošteno pomenili.
(iospod urednik! Bratinova stranka je že obupala, da bi zmagala pri volitvah. Saj letos bi gotovo zmagala, pa ima premalo kandidatov — ne, ne kandidatov, premalo volilcev. 0, kandidatov ima še preveč, ker bi rad vsak bil najmanj župan. Pravijo, da bo treba spraviti v starešinstvo nekaj mož, ki ne bodo županu kimali. Odločili so se, kakor pravijo, da bodo postavili za starešine svojega načelnika sodarja Bratino, Čopiča, Colja, Cigoja, brejskega Mužino, Brezarja in Perača v Polju. Fabjana iz Vasi. Za enkrat so te odločili, da bodo delali pri sejah obstrukcijo. Colja bo godel in piskal, Čopič in Cigoj bosta govorila, Mužina bo plesal, drugi bodo kričali, načelnik sodar Bratina jih bo pa z dogo dirigiral. Kako bo, vam sporočimo.	Pristaši	S. L. S.
Iz	kobariškega	okraja.
kb Katol. slov. izohr. dr. na Vršnem pri Kobaridu. — V nedeljo se je ustanovilo na Vršnem pri Kobaridu „Kat. slov. izob dr." Pri ustanovnem shodu je govoril g. Fr. Kremžar iz Gorice. Pristopilo je SO členov.
Po shodu je bil občni zbor „Kat. slov.	izob. dr." iz Smasti.	Za predsed-
nika je bil izvoljen mladenič Janez Ivančič iz Smasti št. 35.
Iz	tolminskega	okraja.
t Iz Volčanskih hribov. — Na
pragu novega leta vsak človek premisli svoje delovanje pretečenega leta, dela in težave, katere je prestal in ko se zaveda, da vse težave in delo je opravljal po svoji vesti in katoliškem prepriča-’ nju, je vesel, čeravno je pri tem prestal najhujše trpljenje. Tako je tudi naše ljudstvo tukaj na Goriškem v minolem letu imelo prestati strašno hude boje in težave in iz teh bojev je izšlo kakor junak, kakor zmagovalec, ker izbralo si je može poštene in značajne, ki se ne bojijo stopiti z resnico na dan. In ob začetku novega leta si vsak vošči tudi šrečno novo leto in največjo srečo si pa voščimo svojim somišljenikom : Bog jim plačaj njihov trud in njihovo veliko podpoic zlasti izobražencem, ki so prosto ljudstvo tako požrtvovalno podpirali, da katoliške ideje med prostim ljudstvom tako složno prodirajo. Brez strahu zremo v novo leto. Ali nam prinese težke politične boie? žili bomo v boi bo I Znali bomo braniti verske nazore. Naše geslo bo v novem letu brez ozira na desno in levo. Slava Bogu na višavah m mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, vošči vsem L e p o d o I s k i.
„Kat. slov. izobr. društvo11 Podbrdo priredi dne 30. t. m. veselico s petjem in igro. Obširneji program se pozneje objavi.
Iz cerkljankega okraja.
c Št. Viška gora. Dne 5. !. m.
je tukaj umrla gospa Marjana Laharnar r. Vogrič iz dobro znane rodovine. Vde-ležba pri pogrebu dne 7. t. m. je bila
izvanredno velika. Pokojnica je bila vedno naklonjena S. I.. S. in velika dobrotnica tukajšnje cerkve. N. p. v Al.
Iz komenskega okraja.
Koinoil. Na praznik Sv. Treh kraljev je bil napovedan shod Gabrščekov. Gabrščeka ni bilo. Komenci so ga pričakovali „s Iraško", kakor je sam grozil svoj čas drugim. Prišel je namesto Drejca le Dr. Lcvpuščck ter je mlatil prazno slamo pred občinstvom, ki so ga zbobir': najeti agitatorji iz sosednih vasi največ jih je bilo zraven le iz radovednosti. Gospodje advokatje mislijo, da smo Komenci res tako zabiti, da ne vemo, zakaj so bili razveljavljeni 3 mandati slov. veleposestva. Misli gospoda, da se bomo dali res še nadalje za nos voditi od go-riških kramarjev - advokatov itd. — ki hočejo po sili netiti le prepir v občinah ter nam s polaganjem svojih mandatov in vsled novih volitev nakladajo le stroške in stroške da je groza !!
Nad . vse se je pa odlikoval na govorniškem odru naš dični drž. poslanec Lojze Štrekelj. Ta telesni velikan se je spravil na gg. „nunce“ z vso orjaško silo ter je prav umazano, pobalinsko klestil duhovščino kakor kak navadni šnopsar; nič čuda; saj je svoj čas služil pri vojaških žrebcih ter se na take reči prav dobro razume. Preserski dohtar je pritisnil ob koncu govora še svoj pečat — in konec je bilo protestne glorije.
Gospoda I slabo ste naleteli s farško gonjo! Štreklju je v obraz zabrusil mož — bivši njegov volilec: „Sramota za vas, da ste se ločil od svoje žene ter da ne morete • ž njo potrpeti — saj potrpimo mi*.
Se studom so zapuščali dvorano Štrekljevi bivši pristaši ter njegovo surovo nastopanje proti duhovščini so očitno obsojali. S tem protestnem shodom si je Lojze zapravil še ono malo ugleda, ki ga je užival pri domačinih. Kam privede človeka slepa strast in nemirna vest! I
„Jaz sem v klubu jugoslovanskih poslancev na Dunaju ter mi delamo proti klerikalcem in za kmeta“ se je mogočno pobahal Lojze. Oh Lojze! Kmetje sami smo sprevideli, da se za nas preveč trudiš; bojimo se za tvoje zdravje; škoda bi bila tvoje goljatove postave; radi tega smo ti odvzeli butaro deželnega zastopstva. Dvakrat si se zato poganjal. Mi smo pa rekli: Lojze, oddahni se, da ne omagaš. Glej tvoj pobratim Goriški Drejc je vže obupal. Puško je vrgel v koruzo in zbežal je — položil mandat. Da bi se tudi tebe polotila taka misel! Klerikalne batine so hude. Zadenejo v živo. Lojze drži se trdno državnozborskega mandata — saj nese vsaki dan 20 svitlih kronic iz ljubezni za kmeta — le sedi mirno v svojem klubu tam na Dunaju pa pusti le na miru klerikalce te prešmentrane. Štrekelj nazaj v Dalmacijo!	Občinarji.
Na lovu ponesrečen policijski nad-svetnik. — Policijski nadsvelnik Karel Fenncr iz. Trsta je bil v nedeljo na lovu v Štanjelu na Krasu s svojimi prijatelji, Nekdo mu je vsled neprevidnost ustrelil v hrbet cel naboj zrn. Precej ranjenega so ga prenesli v Štanjel.
km Veliki Doi. Veselico, kojo je vprizorilo izob. društvo je pokazala, da igralci in igralke napredujejo. Igrali so še precej neprisiljeno in naravno. Ugajala je zlasti božičnica. Bodisi deklamacije, bodisi živa podoba o č. Rojstvu Kristusovem, oboje je bilo dobro izvršeno. Hvala vodstvu čipkarskega tečaja na Dunaju, ki podpira učenke in spodbuja k taki slavnosti.
Bodi izrečena tu prisrčna pohvala in zahvala tudi vrlini nabrežinskim tamburašem, ki so nas razveseljevali s svojim res umetniško - finim tambura-njern. Naj bi bili v spodbudo tudi našim!
km Vojščica. Pretekli pondeljek imeli smo tu ogenj. Pogorel je mlad go-
spodar Jož. Milanič	orela	mu
je Stala, skedenj, vsa krma in nekaj poljskega orodja. S težavo in zadnji hip rešila se je živina. Čudno! S prešiči je bilo opraviti, druga živina je pa kar sama iz Stale hitela in dirjala po vasi. —■ Sreča, da je ogenj nastal čez dan. Na znamenje zvonov bila je na licu mesta takoj vsa vas. Ljudje so delali z vsemi močmi, da se ogenj ni razširil na hišo, in le vrlim možem in hrabnini fantom gre hvala, da se niso spalnice vnele, drugače zgorelo bi bilo vse. Dekleta in žene so s čudovito hitrostjo nosile vodo. Mož je bil zavarovan pri banki „Slaviji“.
Upamo, da bo banka pomagala revežu natančno ter se tudi gasilcev spomnila. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Iz sežanskega okraja.
Iz Tomaja. — Trikrat so nas te božične praznike razveseljevale gojenke dekliške in gospodinjske šole tukajšnjega „Flizabetišča“ uprizorivši „božičnico" z bogatim vsporedoin. Tri igre, petje, deklamacije, govori in žive podobe vršile so sc zaporedoma, ne da bi bilo treba na nje čakati po dolgočasnih odmorih. Za humoristični del skrbele so nam s prireditvijo šaloigre „dr. Čukec, zdravnik palčkov". Čudili smo se spretnosti in učenosti zdravnikovi, ki je znal raznovrstne bolezni s praškom ozdraviti v kratkem času. V igrokazu: „Po prevarah do zmage" kazale so nam deklice, kako skrbi za človeka angelj varuh, ki mu kaže minljivost in nečimurnost vsega posvetnega in ga koncem pripelje do ljubezni do Nebeškega Kaj lepa je bila tudi igra: „ Pri jaslicah" z živo podobo in petjem. Vse igralke (37) nastopale so v krasnih kostumih samozavestno, brez vsakega strahu. Pohvalno mi je omeniti mešani zbor, ki j g še precej težke skladbe Ferjančičeve, Kosijeve, Sattnerjeve in druge precizno proizvajal. Zato so želi pevci in igralke obilo pohvale in ploskanja. Udeležba je bila vsakikrat ogromna tako, da je bila dvorana natlačeno polna. Hvala srčna čč. sestram za njih trud. V plačilo naj jim bode zavest, da so se trudile za čast božjo in dobrobit slovenskega naroda.
Iz uoprivo 28. decembra. Odprto pismo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani. Dne 26. aprila t. I. so bile pri nas volitve za obnovljenje občinskega starešinstva. Volilna komisija je bila sestavljena iz samih liberalcev in je napravila gorostasne nepostavnosti. Proti volitvam smo vložili pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo v Sežani dne 3. maja, ki pa še ni rešena. Naš župan, ki nima še nobenega računa poterjenega od deželnega odbora, gospodari prav po liberalno z občinskim imetjem uže 4 leta in 2 meseca.
Vprašamo voditelja c. kr. okr. glavarstva: ali ni še bilo časa rešiti našo pritožbo v 8, reci osmih, mesecih in 25 dnehl? Kaj ne, naglost ni dobra.
Več Koprivcev.
Drobtinice,
37 milijonov božičnih darov. Ne\v-Vorški poštni uradi so ugotovili, da je o minolem božičnem času bilo izročeno za Fvropo 485.450 denarnih nakaznic. Na te nakaznice izročena svota je znašala 37 milijonov frankov. Ta denar je večim delom izročilo delavstvo. Samo new-yorško delavstvo je poslalo 7 milijonov frankov. Največji del dobi Angleška, namreč 10 milijonov, Rusija in Nemčija no 3 milijone.
Senzacijonelni samomor na Dunaju v zvezi s Hofrichierjevo afero ? Polkovnega zdravnika dr. Leona Kromb-holza, ki je bil učitelj naravoslovja na dunajski pehotni kadetni šoli. so našli
6. t. m. zvečer	in	bržkone za-
strupljenega s ciu. etn. Dr. Kromb-liolz je bil ncoženjen 111 star 35 let. Ko se je povrnil s sprehoda, je zdravnik zavžil strup, oblečen še v vojaški suknji. Ko so ga našli mrtvega,je sedel pred gorečo svetilko na pisalni mizi v naslonjaču, kot bi navidezno spal. Zdravniška pomoš je bila že prepozna. Vzroki samomora še niso natančno znani. — Truplo so v garnizijski bolnici obdu-cirali. V vojaških krogih je povzročil samomor veliko razburjenja, ker se sumi, da je v zvezi s Hofrichterjevo afero. *
Žetov traja na vsej zemlji celo loto. — V Avstraliji dokončajo žetev v januvarju in pričenjajo v Novi Zelandiji, na Čilskem in nekaterih rodovitnih pokrajinah Južne Amerike; v februvarju in marcu v Egiptu in Indiji; v aprilu v Siriji, na Cipru, v Mali Aziji; v maju v osrednji Aziji, na Kitajskem, .laponskem, v Alžiru iu Maroku; v juniju v južnih delih Zjedinjenih držav. Kaliforniji, na Španskem.	Portugalskem, v
Italiji, na Ogrskem, Turškem, Ruimin-skem, v južni Rusiji, na Bolgarskem ter južnem Francoskem;	v juliju na ostalem Francoskem, v	severni Ameriki,
Avstriji, Švici in Nemčiji; v avgustu v Belgiji, na Nizozemskem in Danskem; v septembru na Škotskem, Švedskem in Norveškem; v oktobru na severnem Škotskem in v severni Ameriki ; v novembru v Južni Afriki, Peru in severni Avstraliji, in slednjič v decembru v Ar-gentiniji in južni Avstraliji.
Kako bo letošnje loto ? — Ga. de
Thebes, glasovita pariška prerokovalka, je izdala, kot običajno, tudi letos svoje prerokovanje za bodoče leto, o čemur se v pariških listih mnogo razpravlja. Pravi, da stoji leto 1910 v znamenju ognja. Bodoče leto ne bo ravno posebno slabo. Poletje bo sicer nekoliko hladneje in bolj deževno, a bo zato jeseni mnogo dobrega vina. Srednje-evropsko primorje bo mnogo trpelo vsled hudih viharjev Posebno bo mnogo požarov. Tako bo nastal grozen požar gozda nedaleč od nekega velikega mesta. Vulkani bodo nemirni. Napredek se bo posebno pokazal v rudarstvu. V carstvu mode bo nastal leta 1910 pravi preobrat. Ženske bodo nosile male klobuke. Sluge in lakaji bodo imeli srednjeveške obleke in lasulje. Zrakoplovstvo bo napredovalo, a ostalo bo še nadalje samo šport nekaterih ljudi. Podmorski potresi bodo naredili zlasti v Severni Ameriki mnogo škode. Nemirna negotovost obkrožuje Balkan. V Rusiji in Belgiji se bodo izvršili veliki preobrati obstoječih razmer. Gotov čas se bodo velevlasti bavile samo z Azijo. Na Angleškem bo revolucija učinila velike preobrate, in isto se bo zgodilo tudi na Španskem. Pravi pa, da bo leto 1910 prineslo silen napredek v skorajšnjem zbližanju narodov in utrditev svetovnega miru. Ponedeljki in četrtki bodo večinoma nesrečni, a nedelje srečni dnevi.
Koliko Je v Ameriki Slovanov ? —
V’ Ameriki živi pet milijonov Slovanov.
V Zedinjenih državah je pol milijona
Čehov in pol milijona Slovakov, 2 milijona Poljakov, 400.000 Hrvatov in Srbov, 460.000 Rusov, 105.000 Slovencev in 80.000 Bolgarov; skupaj je 4,000.000 Slovanov v Zedinjenih državah. Peti milijon živi izven Zedinjenih držav: v Kanadi, Argentiniji, Mehiki, Paraguay-u, in sicer 210.000 Čehov in Slovakov, 140.000 Rusov in 100.000 ostalih slovanskih pripadnikov.
Nov način podpiranja revežev
je vpeljala občina Langvverden na Gornjem Avstrijskem. Mesto denarne podpore jim daje „na posodo" krave, ki jih je nalašč za to kupila. Tele in mleko 'je tega, kdor je podpiran, krava sama pa je vedno last občine.
Največjo šolo so otvorili v Ne\v-Vorkti. Ima 23- nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 1 Q,000 otrok.
■ (V •
Prestop ruskih diplomatov h kato-ličanstvu. —Tajnik ruskega poslaništva v Rimu, Jevrejinov, je pustil svojo službo in prosil za sprejem v jezuitski red. M katoličanstvu sta prestopila tudi tajnik ruskega poslaništva v Parizu, So-ječin, in ruski konzul v Bordeauxu, Komarov.
Burna Silvestrova in novoletna noč. — Na Silvestrovo je bilo ponoči na Dunaju toliko nemirov, da je policija v mestu in v predmestjih aretirala 73 oseb. Še hujše je bilo v Budimpešti, kjer je policija konstatirala 14 težkih zastrupljenj z alkoholom ter je morala aretirati 113 oseb. V Berolinu je bilo v novoletni noči izvršenih 22 krvavih dejanj.
Gospodarske vesti.
Obrtniki in zalaganje armade. —
Ministerstvo za javna dela je na pod-lagi poročil c. kr. obrtno - pospeševalnega urada nedavno razdelilo med obrtne zadruge za armado določene množine izdelkov iz usnja. Doslej so mali obrtniki zalagali 25 odstotkov po- ■ trebščine. Za leto 1910 se množina poveča za 12'5 odstotkov. V minolem letu so črevljcrji oddali armadi 70.050 parov črevljev v vrednosti 927.850 kron, jermenarji in sedlarji blaga za 324.357 kron. Za leto 1910 pa je armada pri črevljarjih naročila 92.305 parov za 1,252.000 kron, pri jermenarjih in sedlarjih pa blaga za 297.000 kron. Vsa pojasnila o pogojih, vzorcih itd. dobe obrtne zadruge pri trgovski in obrtni zbornici.
Čiščenje vina z mlekom. Vino se čisti tudi z_ mlekom, toda le v izjemnih slučajih. Mleko ima to lastnost, da jemlje tuj duh in tuj okus. Zato se rabi najraje pri takih vinih, kjer druga čistila ne pomagajo dosti. Znano je tudi, da jemlje mleko barvo, zlasii takemu vinu, ki je porjavelo. Ako hočemo vino z mlekom čistiti, moramo vzeti dobro posneto mleko, ki je popolnoma sveže. Zato se najbolj priporoča mleko, ki je takoj po molži posneto s strojem-posne-malnikoni. Za I lil vina se potrebuje '/4 do 1121 mleka. Koliko ga je treba v
enem in drugem slučaju vzeti, naj po kaže poskušnja v malem.
Za kratek čas.
Nesporazu mlj en j e. Hišnik (prosjaku); „VDogaime vam ne dam nič; čvrsti ste dovolj, da mi lahko razsekate tamle drva, pa bodele zaslužili". — Prosjak: „Drv sekati ne morem, sem preslab!1' — Hišnik: „Potem se mi pa kar izgubite, sicer pokličem stražnika!" Prosjak: „Prav imate. Stražniki so močni in tudi časa imajo dovolj in prav lahko vam bodo razsekali drva!"
Učiteljica: Kaj je najbolj škodljivo za oči? —• Učenka (višje šole): .Ljubezen, ki zaslepi človeka.
Ona: ..Danes sem brala, da je kava strup; jaz je pa toliko popijem!" — On : „No toraj, tu imamo takoj razloženo, zakaj imaš vedno tako strupen jezik".
Narednik proti vojaku, ki nosi *(5čala: Fiks Laudon, ali je svet že kaj takega videl! Ta človek ima očala in ne vidi, da mu zadaj manjkata dva gumba!
ZAHVALA.
O priliki nenadomestne izgube naše nad vse ljubljene hčerke
KATARINE GERBEC
izrekamo svojo srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli iz bližnjih in daljnih krajev, da spremijo blago pokojnico na poti v večnost. Posebno se zahvaljujemo Marijinim hčeram iz Pevme in iz Št. l erjana, enako pevcem za lepe žalo-stinke, kakor tudi darovateljem krasnih šopkov in vencev. — Bog vsem stotero poplačaj I
P e v m a, II. jan. 1910.
DRUŽINA GERBEC.
Loterijske številke.
8. jauuvarjii.
Dunaj ...	50	52	35 22 47
Gradec . . . 84	6	86 41 20
Dva učenca
za krojaško obrt v starosti 14—16 let se sprejmeta. Več se izve pri upravi našega lista.
VINO
kalno, rjavo se sčisti v par dneh brez da bi zgubilo kaj na okusu, pač pa dobi bolji okus in lepo svetovno (ceki-nasto) barvo s čistilom, katerega se od daleč naročuje.
Prodaja se tudi pravi vinski špirit po tovarniški ceni 95 procentov. Gotovim posestnikom na 2 meseca za,plačati.
Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo „ Pri morskega lista" v Gorici, Se-meniška ulica št. 16 II. nadstropje.
Naznanila.
Podpisani naznanjam slavnemu od-čmstvu, da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te prilike, saj v naših krajih nismo še imeli kaj podobnega. ' zalogi imam tudi dobro briško ribolo, Iropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce.
Se spoštovanjem
Vincenc Jasnlč,
posestnik in obrtnik v Vipolžah
p. Kozana.
kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma".
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eopjei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
V s e blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
«K>0"0(
»KftSKKKK
? lastnik prve in največje slovenske svečarne
v Gorici, ulica sv. Antona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerk. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebelno -^voščene sveče zvitke, kadilo, med itd.
dosti čaka ino slo-
Dober dan Marija! Bog daj Ana!
opravila z eno ali drugi stvarjo! Zneno mi te °ihrih° da Tp -Vldel?; ik°l Pj' l6Ui ? K“J me sPraSl|jeS A»a, saj ves da me ženske imamo trenutka, da lahko z svojo staio znaTo ^ržgovoZisn* kakeTie sTvln ^ P\N, 'KKte'? «*i • *>™rili, ko človek k<4 vensko trgovino te stroke v Rašlelj, v Gorico k	‘	praviš	’ še llodl* k,1Povat oblačilno blago v edin
FRANC RAVNIKAR-ju?
vine ker dobim tan^v-dno svežTblago^i Tem postrežen" ura'^poveda,a! da. sem hila ,am Prav zadovoljna in ne opustim več te trgo-Ii nudijo tamkaj; saj tudi jaz kupujem tam odkar si m/ T tl n	?	, !?	V" m,ami ~ Saj V’CČ ne moreš od lr^ca zahtevati kakor
krasne obleke, odeje šivane in volnene grade za »ostelTe lUT	drug.ni pove m o solidnosti le trgovine. Veš sedaj za novice ima
mač.h, so vsi zdravi? Hvala Bogu vsi! Pridi me enkri obiskat	?SefJ1Ve?‘l	pa. Je « a v n i k a r j e v o platno št. f> in 10. Kako pa kaj pri do-
obls,kat’ (Ia bodeva ^ kaj pokramljale, sedaj grem pa na trg. Z Bogom Marija !
er	~*i®
1 Goriška zveza 1
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupil kietjiistili potrebščin in pri prodaji 'jxsj ,/v> v/vj imetijstili pridelkov. "V '/v) '/v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
Prosiva zahtevati listke!	$
■■BaBaBBHBEflBBBnHBBHliSSBBBB!' HI
Največja trgovina z železjem
MIBBIG & ZAIflf)
GORICA v hiši Monta 5	ST
.S	Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso	0
a	upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno	B
a	pocinkano medeno ploščevino m napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne	_
P
Š	Cene	nizke, solidna postrežba!	g
o	Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove	®
amerikanske b 1 a g a j n e, da je kupil pii naju za 100 kron blaga.
|	20§~ Prosiva aahtevati listke!
Čevljarska zadruga g Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuva
■*- zmernih cenah, -**
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	-
7.a mnogobrojna naročila se toplo priporočam	v	v
ANTON BREŠČAK.
I Anton Potatzky
| v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, pr^jein nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje, j
Potrebščine
sa krojače in čevljarje.
Sfetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.	I
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare roči.
— Blago se razpošilja franko. —
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA ==
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ____ ugodnejših	krajev	_____
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K	104	Marsiglia . .	. K	1'28
istrsko „	»»	112	Bombay . . .	• M	1-20
Corfu. „	>1	1-20	Bari . . . .		1-40
Puglie „	1»	1-20	Lucca . . . .		1-60
Jesih vinski			najfinejše . . Milo in luči.	• J t	2-—
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Se-minario 10.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
GORICA 4. novembra 1908.
.	ODBOR.	-
L———A
J00c3000000000000cxx30000acxxi
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
TrNkino (Stokflževo Jetrno .ulj e. Posebno sredstvo proti prsnim bo-I ezul m ln sploBnl telebni slabosti, l/.vrna steklenica tega olja na ravnunicne barvo pu K 1 40, bele barve K 2.
Trsklno železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecent.
S tem oljem bo ozdravijo v kratkem Času s gotovostjo vse kostno boložni, žlozni otroki, golfie, malokrvnost itd.
Oti*' ^1' kleli ICC j “ 1 kr« H O 40 VI Darji* V.
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz Nurveglje, preiBče ho vedno v mojem kem. laboratorju predno so napolnijo steklenice. Zato zamorepi jamčiti svojim ČČ. udjemalcem glede člstote ln »talne sposobnosti /.a zdravljenje.
Cristofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. 0000000000000000000000000
Or. lipi Ktater
zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetrišlri kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.- -11. ure predp.
in od 3.-4. ure pop.
Fran ■ Josipovo tekališče 6.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Svoji k svojim!   Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pri s t'n"iin i belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih p ri z n a n i h vinogradov ; potem s pylzenjskim pivom ;,PRAZDR0.1“ iz sloveče češke ..MeSčansko pivovarne41, in izbornim proti-vinskim pivom iz piiovarne kneza Schvvarzenberga v Proti-vinti na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.	t	...
Vino dostavlja na dom in razpoSilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 60 1 naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
£ Odlikovana pekarija £ 0, in sladčlčarna $/>
♦ K. Draščik«
♦	W
0 v Gorici na Kornu 4
^	(v	lastni	hiSl)
♦ izvršuje naročila v(*akovrntnega ^ pecivu, torte, kolače za birmance V A in poroke, pince itd. Prodaja A različna fina vina in likerje na ^ drobno ali orig. buteljkah. Pri-
• poroča ne h1. občinstvu. Cene A jako nizke.
„Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavozo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4*8°o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 51i4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
JVfa^rcanilo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.