priloga
objavljamo gosteh naV!+^^ uredništva v nr\	so se novi-
Grčaric	^ prebivalci
na tretU	^°ste	našli
»V^ kŠvR°‘‘ gotovo
Vrhovo.	o	gradu
Doleniaf	*°^^rat
^^njskern ’ L- več na ^'*šiču. Med^	Marjanu
predstavljen L“"}?rastniki je "?Majših	eden
B Kot oS” . ^n^orast-^loge nampr.*	stran
sredin'^''^ kulturnim no-'^■'"‘-in humrf	Pere-
pa ^	na drugi
?*''"> Prebcrcto , ^.“‘"livostmi
?^BRateisije krškega
^AJINP DA6-rf-
2 ohV'■* ^^epala o po-Balte.
*iali S ■’“'>ratenki S '’'®’
V Vobčinii!-!^ svečanih (felj^em bo t^c^l skupščin.
V ft i Za rwUi*	dOSO'
’«&5ti p°j’*“l'i Pnanik. Vb^Elire
y ®RE2icah
Hšii^^ ° izročili P^ilož-
V Krškem so v torek, 15. aprila, zabetonirali prvi temelj za novo tovarno celuloze. Slovesnosti na gradbišču so prisostvovali predstavniki niadžarske in avstrijske banke, dobavitelji in uvozniki opreme, zastopniki slovenskih bank in slovenske papirne industrije, predstavniki skupščine in družbeno-politič-
Pod znakom lisice
Sevnica: jutri srečanje
Jutri se bo v dvorani sevni-škega gasilskega doma pričelo tridnevno V. srečanje mladih slovenskih lutkarjev. Republiški komisiji pri Zvezi prijateljev mladine se je prijavUo veliko skupin.
Lutkarske skupine iz Dolenjske so dobro zastopane. Nastopili boo člani lutkarskega krožka osnovne šole Šentjanž z igrico Mucek sc um.i-je (ob 15. uri, ko bo tudi otvoritev), isti dan bodo nastopili tudi Sodraži-
nih organizacij krške občine ter samoupravnih organov tovarne E>juro Salaj.
O pomenu investicije je govoril direktor tovarne Janez Rošker. Letna proizvodnja celuloze se bo po rekonstrukciji in spremenjenem tehnološkem postopku povečala za okoli sto tisoč ton, tako da bo končna zmogljivost tovarne dosegla 160 tisoč ton celuloze na leto. Prvi del investicijskega programa so začeli uresničevati s postavljanjem tretjega papirnega stroja, ki bo začel poskusno obratovati julija letos. Proizvodnja papirja se bo tako povečala za 50 tisoč ton. Poskusno obratovanje novega obrata celuloze je napovedano za 1. julij 1976, redna proizvodnja pa bo stekla 1. 1. 1977. Gradbena dela je prevzel Pionir.
Za investicijo v Krškem združujejo sredstva tudi jugoslovanska časopisna podjetja, kajti program te tovarne je sestavni del razvojnega programa papirne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji.
J. TEPPEV
V Krškem so v torek položili prvi temelj za novo tovarno celuloze. (Foto: J. Teppey)
Kako delujejo najvlšji sklepi
Na Dolenjskem ocenili stabilizacijske ukrepe, načrtovalne naloge, povezovalne procese, delovanje delavskih kontrol in druga vprašanja .
čani z Jurčkom in uro in Bevkovo igrico Kmetič in Volk. V soboto popoldne bodo nastopili mladi Kočevarji s Suhodolčanovim Medvedkom na obisku, Ribničani z Milčinskega Kljukčevim rojstnim dnem, Bršlin-čani z Majronovimi Lutkami tete Mete. V nedeljo bodo nastopili lutkarji z osnovne šole Škocjan z Roše-vo Zajčkovo hišico, srečanje bo zaključila lutkovna skupina osnovne šole Grm s Krikcem in Pikcem.
Na Dolenjskem so se zavzeto lotili uresničevanja sklepov 4. seje predsedstva ZKJ in 10. seje predsedstva ZKS, dosegli uspehe na več področjih, niso pa zadovoljni z dosežki na številnih drugih področ-jili. Tako so oceniU prizadevanja predstavniki ZK, SZDL, sindikatu in ZSM iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine na posvetu 8. aprila na Otočcu.
Precejšnje uspehe so OZD in TOZD dosegle pri stabilizaciji gospodarstva. V večini kolektivov so sprejeli stabilizacijske in varčevaliie ukrepe, ki jih tudi izvajajo. Tako je črnomaljski Belt občutno zmanjšal primanjkljaj, v metliški Beti pa naj bi do konca leta privarčevali več kot
5 milijonov dinarjev in s tem denarjem kupili stanovanja zaposlenim.
Načrtovanje srednjeročnega razvoja v občinali poteka v skladu z možnostmi. Ob pomanjkanju strokovnjakov sc te naloge lotevajo različno; ponekod so zaupali to nalogo kar ustreznim zavodom v Ljubljani. Razvojne načrte ima tudi že večje število dclovnih-organi/.acij.
Povezovanje dela in sredstev ter samoupravno sporazumevanje med OZD in TOZD na Dolenjskem je tudi napredovalo; niso pa zadovoljni z vsebino in rezultati teh povezovanj. Samoupravni sporazum o po-slovno-tehničnem sodelovanju med kmetijskimi zadrugami in predclo-
,,KAJ VES o PR0METU“ je tekmovalo po 6 ekip starejših im mlajših ^ ^stiran* —tekmovanj iz Sevnice, Krškega, Brežic, Trebnjega, Črnomlja in Nove-vožnje po mestu in spretnostne vožnje pred grmsko šolo. Na sliki: 2n ter o t ~ starejša skupina: Bojan Zupančič, Robert Peric, mlajša: Bojan Gizel H	v	K*	tekmovalci.	Iz	starejše	skupine	potujejo	na zaključno tekmovanje, ki bo od
‘‘*^oto: SandiKambič, Mateja Horvat, Stane Marolt, Bojan Mlakar in Branko
DBH
valno industrijo je bil podpisan že pred pol leta, pri tem pa je tudi ostalo.	-
Samoupravna delavska kontrola tudi še ni shodila. Menili so, da jc tako kar prav vodilnim strukturam v OZD in TOZD. Napredka v delovanju ni čutiti niti po scminaijih, ki jih jc priredil sindikat.
L Z.
MLADINCI:
VSI NA KARTELJEV0 75
Center za mladinske delovne brigade pri občinski konferenci Zveze socialistično mladine Slovenije Novo mesto ponovno pripravlja delovno akcijo (v soboto in nedeljo) na Karteljevem, kjer je okoli 80 mladinccv iz delovnih organb.acij in vojakov žc prejšnji teden gradilo novo cesto. Tokrat bodo na delovišče že drugič prišli srednješolci, delovne ^cije, na kateri delajo vedno domači mladinci, pa sc lahko udeležijo tudi drup mladinci in mladinke. Vse informacije dobijo zainteresirani v pisarni OK ZSMS, kjer sc lahko tudi prijavi-
Oblaten spomin na soborce
Skupščina dolenjskih borcev-prostovoljcev za severno mejo
v nedeljo je bila v Novem mestu redna skupščina borcev-prostovoljcev za severno slovensko mejo 1918-1919 iz E)olenj-ske. Udeležilo se je je več kot 40 članov te organizacije.
Podpredsednik združenja Tone Vovko je med drugim poudaril, dja se lahko danes Slovenci in Jugoslovani s ponosom ozremo na bojevito prehojeno pot, ko ob 30-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom ugotavljamo dosežke, ki so sad revolucije.
Vovko je poudaril, da prvi borci za severno slovensko narodnostno mejo ne morejo dopustiti dogajanj, ki smo jim zdaj priča na avstrijskem Koroškem. S tem bi med drugim oblatili spomin na vse tiste tovariše, ki so v letih 1918, 1919, 1920 in med revolucijo od 1941 do 1945 za našo stvar žrtvovali življenje.
Borci za slovensko severno mejp so skupščino končali z dvema željama; da bi se na naslednjem zboru srečali polnoštevilno ter da na tem in raslednjih sestankih ne bi bilo več potrebno prebirati novic o zatiranju Slovencev na avstrijskem Koroškem.
M. B.
TREBNJE:
SZDL ŽE-PO NOVEM
V ponedeljek se je sestala občinska konferenca SZDL po delegatskem načelu, prva v po--krajini. Ocenili so dejavnost organizacije v minulem obdobju, sprejeli akcijski delovni program za vnaprej. Uskladiti ga bo treba le še z nekaterimi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Med takojšnje naloge so sprejeli tudi program aktivnosti za pripravo srednjerbčnega plana razvoja do leta 1980. E)elo občinske konference bo vnaprej usklajevalo novo 17-člansko predsedstvo. Delegati so sprejeli tudi predlog žirije za podelitev deset letošnjih priznanj OF.
SE DVE GOSTOVANJI
Amaterski oder iz Brežic končuje sezono z nastopoma v Dobovi in na Veliki Dolini. V Dobovi bo gostoval v nedeljo, 20. aprila, na Dolini pa 27. aprila. Komedija „Mary, Mary“ bo tako doživela deset uprizoritev v raznih krajih Posavja.
NOVOiESTO
JE VAŠA BANKA
■^Pggvje v bitko za prelom s starim
aktiv Posavja zahteva hitrejše uresničevanje ustavnih določil
i,.mora prodreti v sleherno delovno orgpniza-aPrila na Pnost\ so sklenili člani posavskega politič-C* PtoolV °^činah ^0sv.eiovanju v Sevnici. Družbenopolitične ^ ^žuianie TOZD'0raj° ^rez ot**affinja obravnavati stabiliza-tate. ’ sPremljati njihovo uresničevanje ter ugo-
štev!lVnSlh obratov,
S>i To?nna nasprotja
Rv^elS « skuPniini
R^iV^ahrg‘‘n:za NrfS5- SUvJlJvSf c*“ ZK
CkSti ^bvci v Tozn'pil Jc
5^5*88^33:
Roman Rajer iz Brežic je poročal o akciji,za pripravo stabilizacijskih programov, vendar so ti šc vedno premalo konkretni. Poudarek je na boljši organizaciji dela, tehnoloških izboljšavah, ekonomični porabi surovin in disciplini.
V krški občini pripravljajo analizo uresničevanja sklepov predsedstev CK ZKJ in CK ZKS. Stanc Drobnič je poudaril, da nekatere TOZD ne morejo odločati niti o izdatkih za družbeni standard niti o vsotah za obrambne priprave. IX'jal
jc, da v občini močno pogrešajo kadre z višjo in visoko izobrazbo in da bi v Posavju nujno potrebovali, programe za dolgoročno usmerjanje študentov.
Viktor Aucr iz Sevnice je opozoril, da jc odpor proti novim samoupravnim odnosom še vedno močan in da ga ne smemo opravičevati z nevednostjo. - V Posavju zaslužijo poslej več pozornosti organi delav-■skega nadzora, ki so do sedaj samo životarili, — sta menila Tone Jesenko in Drago Stcrban.
Na pripombo Borisa Pavlenča iz brežiške Tovarne poiiištva, da se mora v stabilizacijo vključiti tudi surovinska baza in ne samo Analna industrija, jc predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Janez Tršan odgovoril, da bo razprava o
ceni surovin in končnih izdelkov končana tisti hip, ko se bodo delovne organizacije povezale med seboj. Pxi tem ne smejo poznati nobenih meja.
JOŽICA TEPPEV
Po prehodnem poslabšanju vremena v sredini tedna, se je vreme ponovno izboljšalo in je ob koncu tedna pričakovati lepo in nekoliko toplejše vreme.
V torek dopoldan je novome^ Novoteks obiskala tričlanska strokovna delegacija ministrstva za trgovino iz Sovjetske zveze in se v pogovoru z direktorjem inž. Fajfaijem in z ogl^om tovarne seznanila z Novoteksom. Na sliki: člani sovjetske (klegacije njed pogovorom. (Foto: Janez Pezelj)
tedenski
mozaik
Pota mednarodne diplomacije so pogosto zapletena in za to trditev je mogočih več ilustracij. Ena izmed njih: Izraelci niso sprejeli Kissingerjevih predlogov (naj se namreč umaknejo s strateško pomembnih prelazov na Sinaju in naftnih polj) ne zato, ker so resnično hoteli (kar je bU navzven njihov argument) egiptovsko zagotovilo o prenehanju sovražnosti, marveč zato - ker so Združene države Amerike prikrile nekaj v zvezi s... Kurdi Kurdi? Da, prav ste prebrali Stvar ncq bi bila v naslednjem: Kurdi, ki so se leta in leta borili z iraško armado (ker so hoteli samostojnost, ki jo vlada v Bagdadu ni bila pripravljena priznati), so prejemali orožje od Američanov, toda prek Izraela. Del pošiljk ameriškega orožja za Izrael, je bil dejansko v vseh zadnjih letih namenjen Kurdom Potem pa so se Iranci (ki so tudi podpirali boj Kurdov za samostojnost v sosednjem Iraku) rienadoma sporazumeli z Irakom, da ne bodo več tega počeli, v zameno pa je iraška vlada obljubila, da bo prenehala z zahtevami za nekatera obmejna ozemlja. Posledica je bila, da so se Kurdi znašli brez zaščitnika (iranskega šaha Pahlavija) in da so morali položiti orožje. In kako naj bi to prtadejalo Izrael? Takole: spoznali (naj bi) so, da Američanom, ki so vedeli za sporazum med Iranom in Irakom vnaprej, pa tega niso Izraelcem povedali, preprosto ni za zaupati. ,.
„Ne bodite v skrbeh, vse bo v redu!“ Tako je bilo zagotovilo, ki so ga te dni ponovno poslali iz sovjetskega vesoljskega središča Bajkonur v ameriški Houston, da bi še enkrat pomirili ameriške sodelavce pri načrtovanem skupnem letošnjem loletu v vesolje. Pred tem so lamreč v Sovjetski zvezi izstrelili v vesolje vesoljsko postajo z dvema kozmonavtoma (o čemer pa, se pritomjejo Američani, jih sploh niso obvestili), pa se je polet ponesrečil in so ga morali predčasno končati Izkazalo se je, da je šlo za natanko isto ladjo, kakršno naj bi poslali letos v vesolje skupaj z Američani - in slednji so postali zaskrbljeni, da ne bo šlo kaj po zlu. Zato tudi sovjetsko zagotovilo..
Načrtno v prihodnost
Med družbenopolitičnimi nalogami današnjega dne je na prvem mestu uresničevalce nove ustave in usmeritev, ki so jih sprejeli kongresi ZK. To se seveda nikakor ne kaže samo pri dejavnosti vodstev zveze komunistov, ki so v zadnjem času obravnavala številna pomembna, predvsem gospodarska vprašanja, temveč je akcga, kar lahko nedvomno ugotovimo, že resnično prodrla v vsa (^olja.
Veijetno moramo še posebej poudariti, da smo v SR Sloveniji v predvidenem roku sprejeli vse zakone iz pristojnosti republike, ki bistveno olajšujejo uresničevanje nove ustave.
TELEGRAMI
NIKOZIJA — Ciprski predsednik Makarios je izjavil, da Ciper ne bo nikoli sprejel politike dovršenih dejstev, temveč se bo še naprej boril za izvaj^je resoluc^ OZN. Kot je dodal, je prepričan, da bodo Ciper v tem boju podprle neuvrščene države in vse napredne države ter narodi sveta.
TOKIO - Japonska in Kitajska sta v Tokiu izmenjali osnutka medsebojne mirovne pogodbe, s čimer so se končala preliminarna pogaja-nja o podpisu te pjgodbe. Japonski in kitajski funkcionari bodo kmalu' začeli po^janja na višji ravni, da bi uskladUi se zadnje podrobnosti.
BUENOS AIRES — Pripadniki ,4judske revolucionarne vojske" so napadli vojaško postojanko v mestu San Lorenzo (pokrajina Santa Fe) ter ubili polkovnika Arthurja Car-pania. Dva gverilca sta med tem napadom izgubila življenje, trije vladni vojaki pa so bili ranjeni.
SAIGON — Topništvo revolucionarnih sil Južnega Vietnama je za-‘ delo veliko skladišče streliva v letalskem oporišču Bien Hoa, 30 kilometrov severno od Saigona. Po prvih informacijah je bilo ranjenih 28 sajgonskih vojakov. Eksplozija je bfla tako močna, da jo je bilo slišati v centru Saigona.
Hkrati s tem je republiški izvršni svet že tudi imenoval nove svete in najrazličnejše institucije, ki so pospešeno začele snovati nove astemske rešitve. Toda kljub temu mora biti pozornost usmeijena predvsem na vsebinsko pohabljanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in iskanje najrazličngših oblik združevanja dela in sredstev ter seveda še posebej na delegatske odnose.
Eden od bistvenih uspehov, ki smo jih že dosegli, je predvsem uveljavitev spoznanja, da je treba odločno zatreti sleherna r^tnišljanja o takoimeno-vani spontanosti družbenega razvoja. Praktične in teoretične izkušnje namreč potijujejo, da brez zavestne in razredno usmerjene akcije ZK ter drugih socialističnih sil ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb družbenoekonomskih odnosov.
Med konkretnimi nalogami pa velja še posebej opozoriti na prizadevanja za uresničitev zahtev glede gospodarske stabilizacije. Akcija, ki sojo sprožila družbenopolitična vodstva, se očitno gradi na novih temeljih. Tako so v prvih dveh mesecih letošnjega leta že v več kot 60 odstotkih temeljnih organizacij
V Amanu 90 se začeli uradni pogovori kralja Huseina in romunskega predsednika
dopotoval na tridnevni obisk v Jordanijo. Kralj Husein je svojemu gostu izročil tudi jordan*«' kovanje. (Telefoto : UPI)
Iz zadnjega PAVUHE
STANDARU
združenega dela sprejeli konkretne stabilizacijske programe.
Kljub številnim slabostim, ki jih lahko še vedno ugotavljamo na področju gospodarske stabilizacije (neskladja med uvozom in izvozom, zanemarjanje varčevanja, slabosti v planiranju, podjetniško-lastninska miselnost, neustrezno obveščanje in tako naprej) lahko že danes ugotovimo, da je zastavljena usmeritev ustrezna in dobra. Vendar je jasno, da še tako pospešena prizadevanja ne bodo rodila najboljših sadov, če se ne bomo odločno spopadali z vsemi tistimi, ki se, največkrat prikrito, borijo proti stvarnosti in družbeni usmeritvi. Le-ti . želijo predvsem zagovarjati načela forumskega dela, zgolj formalno pristajajo na ustavne novosti, pod novimi imeni zadržujejo stare oblike in odnose ter nasprotujejo zahtevam, da morajo le delovni ljudje snovati politiko in tudi sprejemati najpomembnejše odločitve.
Značilen primer so govorice o dragem samoupravljanju, ki ima, kot nekateri trdijo, previsoko ceno. Toda nihče od teh noče priznati, da nas mnoge nesamoupravne odločitve stanejo še več, saj nujno vplivajo na slabše odiiose, na manjšo produktivnost in še na marsikaj drugega, da o prekinitvah dela, ki so največkrat posledica nesamoupravnega obnašanja, sploh ne govorimo.
JANEZ KOROŠEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Priprave za izdelSvo srednjeročnega plana razvoja tako za vso državo kot za našo republiko — za obdobje od leta 1976 do 1980 so postale sedaj zares že otipljive. V zvezi s tem pomembnim družbenim dokumentom (ki naj bi bil naše konkretno vodilo za ukrepanje na vseh področjih v omenjenem prihodnjem obdobju) so se sedaj že začele prve ocenjevalne razprave ob gradivu, ki so ga pripravili zavodi za plan; republiškega pač republiški, zveznega pa zvezni zavod za plan. Poudariti je treba, da gre tu za izjemno obsežno in pomembno nalogo — saj je od pravilno začrtane planske poti dejansko odvisen naš uspešen nadaljnji razvoj. Te naloge se sedaj lotevamo drugače kot svojčas: po novih ustavnih določilih smo opravili tudi „reformo planiranja44, saj je planiranje poslej vseskozi oprto na samoupravne temelje.
No, prejšnji teden so se začele uvodne razprave o tem v odborih skupščine SFRJ, čeravno bo osnutek srednjeročnega razvojnega načrta dobila skupščina v obravnavo šele sredi prihodnjega meseca. Defegati so precej kritično ocenili uresničevanje dosedanjega srednjeročnega razvojnega načrta (za obdobje 1970-75), pri čemer so poudarili, daje stopnja gospodarske rasti sicer zadovoljiva in da ustrezno narašča tudi zaposlovanje — vse drugo pa, so menili, zaostaja za predvidenim načrtom oziroma je prav na spodnji meji dogovorjene rasti. Posebej kritično so ocenili; da smo premalo poskrbeli v tem srednjeročnem obdobju, ki se letos izteka, za spreminjanje strukture jugoslovanskega gospodarstva ter za uporabnost našega suro* vinskega ter energetskega zaledja. Slabo je to, so menili, da smo vse premalo sredstev vložili v razvoj ter izkoristek nekaterih nerazvitih območij v državi — prav tam pa so bogate zaloge surovin ter energetskih zmogljivosti, ki jih sedaj še ne moremo ustrezno izkoristiti.
Razprave o tem pomembnem družbenem dokumentu so se začele že tudi na republiški ravni. Prejšnji teden je o tem uvodno razpravljal ekonomski svet republiškega IS — člani tega sveta so menili, da bi se moral dokument o srednjeročnem razvoju Jugoslavije usmeriti predvsem na nekatere bistvena ter najbolj občutljiva področja go^odar-skega razvoja (npr. na energetiko, surovinsko bazo, celotni splet kmetijsko-živilskih vprašanj ter na razvoj prometa), ostalo načrtovanje razvoja pa bi moralo biti predvsem oprto na samoupravno dogovarjanje v okvirih združenega dela.
Usmeritev se uveljavlja
Poudarek družbenemu planiranju so dali prejšnji teden tudi na seji komisije predsedstva CK ZKS za družbenoekonomsko vprašanje ter socialno politiko — ko je bilo rečeno, da.smo se z novimi ustavnimi določili sicer nedvoumno opredelili za nov, samoupravni pristop k družbenemu planiranju, vendar pa ta „reforma planiranja44 oživlja zelo počasi, saj je njen proces tako rekoč šele na začetku. Resda ni mogoče pričakovati, da bo že prihodnji srednjeročni razvojni načrt povsem idealen, so menili, vendar si moramo s poglobljeno politično akcijo ter z ustreznim strokovnim pristopom prizadevati, da bomo odpravili stare etatistične ter tehnokratske metode planiranja in da se bomo zares zavzeli za novo vsebino plana, ki bo predstavljal združen interes delavcev.
V plariiranju doslej še vedho prevladuje ekonomsid vidik, so opozorili^ premalo pa se zavzemamo za socialni ter prostorski vidik načrtovanja. Strokovne stmkture se resda ukvarjajo s planiranjem — in v mnogočem je le-to tudi presplošno — vendar planiranje še ni dovolj prodrlo v samoupravne organe. Daleč smo še od tega, da bi vse plane zares tudi preverjali na zborih delavcev po TOZD, razen tega pa tudi precej zaostajamo za pri-pravljenjem planov, čeprav so bfli glede tega določeni točni roki. To je slabo, saj bi morali imeti doslej po občinah že pripravljene osnutke razvojnih načrtov — vendar je šele polovica občin na Slovenskem pripravila komaj izhodišča za razvojne načrte, v desetih občinah pa se doslej sploh še niso praktično lotili izddave svojega razvojnega plana.
Republiški izvršni svet je prejšnji teden med drugim sprejel sklep o določitvi najnižje oaiove za borčevske pokojnine za letos. Ta osnova je določena v znesku 2815 din. Sprejet je bil tudi odlok, ki določa, da znaša letos osnova, za priznavanje republiškega borčevskega dodatka 3547 din.
Po poročilih zveznih služb za elektroenergetiko se je v zadnjem času pri nas občutno popravilo stanje glede preskrbe z električno energijo. 2e dokaj izpraznjena akumulacijska jezera so se v minulih deževnih dneh spet precej napolnila, tako da imamo „nazalogi“ v akumulacijskih jezerih hidroelektrarn skoraj za 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. Računajo pa, da se bo stanje še izboljšalo, tako da brez posebne zaskrbljenosti lahko prič^ujemo. prihod poletja. Navzlic ugodnejšemu stanju veljajo v državi te vedno omejitve porabe električne energye. - seveda le za velike neposredne Odjemalce, ne'pa tudi za široko porabo.	.
Po dolgotrajnem dogovarjanju • so ta teden izvršni sveti vseh republik in pokrajin podpisali dogovor o odkupnih cenah za mleko ter o enotnih premijah. Po novem je najmanjša odkupna cena za mleko 0,78 din za maščobno enoto, iž sredstev republik in pokrajin pa gre proizvajalcem zi vsako maščobno enoto še po 0,12 din premije. Maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov naj bi se sedaj uskladile. Kot je znano, je izvršni odbor živinorejske poslovne skupnosti Slovenije že pred dnevi soglašal s predlapnim približno 25-odstot-nim zvišanjem cen za mleko in mlečne izdelke.
tedenski zunanjepolitični
tem bo mogoče začeti* vo porušene in opusto*« mo vine in organizam0 oblasti.	.
Vojaški položaj	^
enot, ki se držijo	^
Penhu, in n®kat?uoen * večjih mestih, * « priznavajo vsi. vsi, ^ vneti zahodni zag	. ^
strinjajo, da sploh nii	^
nje, če bodo osv	k
zmagale, temveč san* , 0 Ameriški zračnii^^ terem so umaknjh	0$J
ameriške ambasade)
še nekaj časa, m01® Jjjji dni ali celo samo u_stoln življenju oblegano p ^ Pa tudi v sosednje1^ Vietnamu doživlja
Opazovalec, vajen nenehnih pretresov tega burnega desetletja, skorajda z začudenjem sprejema teden, v katerem se na mednarodni speni ni zgodilo nič izjemno razburljivega, nič ta kega, kar bi zamajalo svet al dodobra obrnilo njegovo pozor nost na kak pomemben dogo dek. Tak je bil tudi minuli te den, toda pod plaščem tega na videznega premirja se je ven darle dogajalo precej pomemb nega — in tudi tako razburlji vega, kot je to lahko državni prevrat, pa čeprav „samo44 v oddaljeni in majhni afriški deželi.
Toda procesi svetovnega dogajanja so se vendarle nadalje-, vali tudi ta teden in v njih smo bili prisotni tudi Jugoslovani.
BIJEDIĆEV
OBISK
IN MINICEV
Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedić je končal uradni obisk v Sovjetski zvezi, kjer je bil na povabilo predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina.
Obisk je bfl izrazito delovne narave, saj so med njim sklenili vrsto sporazumov, še posebej pomembnih za nadaljnje sodelovanje med obema državama na ekonomskem področju.
Kajpak je bila to tudi priložnost za politične pogovore, med katerimi so izmenjali mnenja tako o dvostranskih stikih, kot o paleti mednarodnih problemov, začenši z Bližnjim vzhodom, položajem v Indokini, varnostjo in sodelovanjem v Evropi in podobnih temah. Ob tej priložnosti je Djemal Bijedić, ki ga je prejel tudi L. Brežnjev, svojim gostiteljem zlasti pozorno orisal dejavnost neuvijenih in seveda Jugoslavije.
. Obisk sta obe strani ocenili kot pomemben za jugoslovan^ sko-sovjetske odnose, ima pa tudi širše razsežnosti.
Ta čas je obiskal Miloš Min^, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Egipt in Sirijo. Tu je prenesel poslanico predsednika republike voditeljema obeh prijateljskih in neuvrščenih držav ter z njimi izmenjal mnenja o vrsti aktualnih mednarodnih političnih problemov, še posebej pa bližnje-vzhcdno krizo.
SIHANUK ZAVRNIL POSREDOVANJE
Položaj v Kambodži in Južnem Vietnamu se dobesedno dnevno slabša za oba režima, pri čemer je zlasti nekdanji Lon Nolov (ta je ta čas; že pobegnil iz dežele in se trenutno mudi na. „obisku“ in „zdravljenju" v Združenih državah Ame^e) v izredno kritičnem položaju..
Kambbški voditelj princ No-rodom Sihanuk je zavrnil am^ riško posredovanje za inir. v Kambodži in izjavil, da pride v poštev samo ena rešitev; popolna kapitulacija režima. Šde po^
Teden
brez
pretre
sov
armada še ^'aprej . jjf
in tudi tu se obroč
nenehno oži.,
DRŽAVNI UDAR : j Afriška
tem doživela	so,
tedna
je izguhU
Tombalbava. Za ^ L
še premalo zan^J bi bflp niogoč® reči kaj več, P • |s,
Se bo zunanjep® ^yi tev te države, nam prijateljske, ali ne.'
• BONN
,do
zahodnbnem
nam sanio' še.ža
16 ti' odvisne, od .,
^va.
J
Pij
s
%
?.7
)^1
BERN Lensb.virgu -.večjih roP°^nesIi Ropaijt so Od" (O
• raj znova vzpo. poJts lefonsko je odobrila..v ta
: Unij.
f i ■■
'< 'ii
: tpi
ilill'ifli
ttMitive'!
sraditi šest tri-
^^obodo	Tesarski	ulici	v	Kočevju.
'^Ja. Posehnoc*^'^^	novega	stano-
?'* '‘porabe »iri j® ^ povsem novem nači-Brus) J®Wenih tunelnih opažev. (Foto: F.
odgovor gre v 2EP
strošek 7a^ nepotre-S'” ~mw \^tabilizacij-
Odpraviti^	mo-
Sfi-^ lahko prihranjen fi‘ja skupne Jjnt" “P^^-
Polcnjskeni^ Potrebe, ki so na zaostale	~
f otroškega v^t ‘*°_?'^“rejene-
nS	so	se	do-
'' občini
Pr’aJ? \P'aks! 0S&"
sekretar o malo. Kot
dogov^’o'^.^eSJ ne izplačevlti c- j-. je 1	sledile
in še interesne S^^•'^akoninS^‘"**^ skup.
S^«n=tvS-«„“
Dijaki prvih letnikov novomeSce gimnazije so jMišli na dobro zamisel: z organizirano akcijo so se lotili smeti, razsejane po Ragovem lo^ in ta zeleni košček naše bližnje okolice očistili nepotrebne navlake.
(Foto: Metod Saje)
INVESTITORJI - V občini Krško čaka gradbenike veliko dela. Investitorji jedrske elektrarne morajo letos in prihodnje leto poskrbeti za zgraditev stanovanj, objektov za prehrano, rekreacijo in zdravstveno zaščito delavcev, ki bodo mec’; gradnjo centrale prebivali v Krškem.
V	petek, 11. aprila, so člani n^uadceg^ društva in ostali gostje prisluhnili predavaj Fetra Ščeti-nina, ki je v Kočevju pripovedoval o peti jugoslovanski himalajski odpravi na Sas^bačen. Besede so poživili številni barvni dia|MiaB^i«i. (Foto: F. Brus)
Prizadevanja, da bi utrdili gospodarstvo, uravnovesili dohodke in izdatke in omrtvičili inflacijo, na Dolenjskem niso neznatna. Načrte, ki kažejo, kako to doseči, imajo v vseh občinah, še posebej pa velja omeniti tako imenovana stabilizacijska prizadevanja v združenem delu. Čeprav prihranki, ki bodo tako doseženi, še niso povsod izračunani, povsod računajo nanje. Obžalovati je le to, da so marsikje obtičali samo pri načrtih in dejanja nikakor ne morejo (nočejo) slediti besedam, sc Dravi sklepom.
'JTpiŠČd
im s
pra-
mp3^o .
''Srfev so stali	tednov
^iev’	Pa	ort	520
(385^ J*- Wo skupno ^^Si^starfh dfo" Pripeljali
Po 25 MlaiJjl ^ n^csece, in *cže „	24 dinar^ ^ Prodali 372
'*^^jev^[-|^ih 'pa l7	žive
ti« 0“ 16
udarjajo predvsem programi v metliški in novomeški občini, medtem ko so na gospodarno porabo družbenega denarja še posebej opozorili organi v samoupravnili interesnih skupnostih v črnomaljski, pa tudi v drugih občinali. Kako so dclavci razumeli stabilizacijska prizadevanja, najbolje kaže metliški primer, kjer so zaposleni sklenili tri dni delati samo za stabihzacijo.
I-nega boljših stabilizacijskih programov so izdelali v Beti in še posebej v njenih TOZD. Poleg vsega že prej omenjenega so si v Beti zastavili tudi končni smoter, ki ga hočejo doseči v letu 1975: prihranek 572 starih milijonov, ki bi jih porabili za nakup stanovanj za svoje delavce. Kot je poudarila sekretarka sveta ZK v Beti Vera Kostelec, to ne bo pretrd oreh, saj so akcijo sprejeli vsi zaposkini, še posebej pa jo podpirajo komunisti in druge družbenopolitične onjanizacijc v podjetju.
I. ZORAN
V Beti: letos prihraniti milijone za stanovanja
Skrb za večjo proizvodnjo, modernizacijo tehnologije, boljšo kakovost izdelkov, zmanjšanje proizvodnih in druph stroškov, pri tem pa naslonitev na domače surovine in n;zcrvne dele so najčešće omenjana dejanja v stabilizacijskih načrtih organizacij združenega dela. To po-
i
p.
^^etijski nasveti
^ travnikU težji spopad
travnik	manJ^a- Kmet sledi priporočilom,
vje ^ L^Pl^elom3 £	8°°]*’	potem pa se sreča z novim
W 0 ne no7n’ ♦ znianJšuje uspeh intenziviranja. Zlasti ^W^nsPremliev^a • na^ežne rastline - je stalen, čeprav ^ ih;* 2a nenarin«ec ’H^nzivno rabljenih travniških tal.
Sen; j Zemlja	l?8a plevela so naslednji. Ščavju
^avje ]a h J PaŠa’ ^*v*na * rastline ogiblje, to pa H h ?erki du«L^ °1zar°di seme, če ga ne odstranjujemo. ^ je t0 ^ Ustreza* ’S	skušamo spodbuditi rast trav,
N* P*** v t .°jenja in paše ne moremo opustiti,
^ Na t ezatiran» ,vina pašno-kosne rabe travinja, zato
% Vn*u, kfef P CVela'
h^-kif Slično v rastlinski združbi cela vrsta različnih )ieprečJ ^ste ena lrain-’e, težavnejše, pa tudi dražje kot na S ni)i a^i ukreni il^a kulturna rastlina. Toliko več so vredni i’ki(v!a tako impn ,,zatiranje plevela v kali“. Med njimi je fe e se „strani rastlin°Van^ občevalna košnja, to je košnja po hol?^venti!Z'.Za. ?re živali niso marale' ih^ni l košnjo n* 1	^P*’ med katerimi je treba omeniti
il^r> za	(za	Posre.č*	zadržati plevelne rastline v še
hN ln^avadno	Je to do 50 stebelc na kvadratni
i^4Vd.».)et,eh '0 ,tf- za krebu'jico 3, za loćek S, za * 7%#.!!*** s herhin;^P° at* 113 Pon*oč kemijo. Ščavje se vela	končen t ^ že Posamično. Zalivamo z 0,5- do
***°go, ;e a5*J° asuloxa vsako rastlino posebej. Če Akn^P^nesa v cnJropiti vso Poyršino, in to s 4 litri ***** ščavia	600 l*trih vode na en hektar
PrtporofcnPrfm —iti)
L0 %i,CVelov. Mav.,, kemičnih pripravkov za druge vrste v *° *n neknt 111 rc^rat’ °sat, jesenski podlesek, travmo MCPa °?C VrSte l^evc*a zatiramo s herbicidi, ki N;t[!a jih ,)0 i to J? nietilklorfcnoksi ocetno kislino, meni deherban, phenoxiltn, agroxon.
?<'
f\r
A
^ISa,
Inž. M. L.
Ž
I
1
f
Hlevi so še polni: živinorejci so potrpežljivejši, kot smo se nar dejali.
Zanikan pokol
Lahko težave, v katerih se je znašla naša živinoreja, imenujemo laizo ali ne? Najbolj sveži statistični podatki jo zanikajo, saj ne doživljamo pokola živine, ki je bil doslej vedno nepogrešljiv sestavni del resnične ži-
vinorejske krize. Za lansko leto številke kažejo, da se je goveja čreda v Jugoslaviji celo povečala (za 4 odst.) in da so le v b.razito žitorodnih predelih del živinoreje zamenjali z donosnejšim poljedelstvom.
To trdoživost živinoreje si je mogoče različno razJagati. Vsekakor je k njej prispevalo prepričanje rejcev, da pokoli živine škodujejo njim sa--mim, četudi so trenutno morda naj-lx)ljši izhod. Pametneje je stisniti zobe, zdržati hude čase in upati v boljše.
Z aprilom je prenehal veljati zakon o (ircmijah za spitana teleta oz. pitano živino vseh kategorij. Kaj lahko namesto tega pričakujejo živinorejci, o terii je-bilo na nedavnem zasedanju v republiški skupščini zagotovljeno naslednje.
V Beogradu je pripravljen predlog novih zajamčenih cen in odkupnih cen živine, ki bodo za rejce ugodnejše. Predvidoma še ta mesec bodo sprejeli tudi nekatere ukrepe, ki bodo uravnavali ponudbo in pov|)ra-ševanje po mesu. Sredi tega leta naj bi tudi dokončno sprejeli družbeni dogovor o živinoreji, ki je že v zamudi in ki naj bi celovito urejal živinorejo vse države. Sistemski ukrepi prihajajo že zadnji čas; pokola živine sicer še ni, toda tudi potrpljenje rejcev ni brezkončno. Nekateri so že obupali.
M. L.
Spet »lon-posli«
v zadnjem času je pogosto slišati, da so izvozniki zašli v čudne škarje surovine, ki jih morajo uvažati, se dražijo, njiliovi izdelki pa gredo na zunanja tržišča (zaradi konkurenčnosti) večkrat pod ceno. Opozorila zveznim organom, naj bi se stvari naposled spremenile v prid izvoznikom, do zdaj niso zalegla. Mnehja na Dolenjskem so enotna; i/.voz ni pravilno stimuliran.
Mnogi so se zavoljo tega zatekli k tako imenovanim „lon“ poslom, !i kupčijam, ki trenutno navržejo nekaj več denarja, ne obetajo pa prihodnosti. Splošna posledica takega načina gospodarjenja pa je, da se reproduiccijska sposobnost naglo zmanjšuje.
Tak „izhod“ je našla dolenjska -tekstilna industrija. Čeprav „lon-posli“ še niso zajeli vseh, kmalu ne bo mogoče nikogar zadržati, da se novega načina poslovanja ne bo tudi sam poslužil, čeprav je vsem jasno, da to ne prinaša rešitve. Treba pa je razumeti, da so trenutne potrebe, včasih že kar boj za eksistenco, močnejše od vsega drugega, zato tu in tam nehote odrivajo prizadevanja z^ usmeritve, ki naj pomenijo re*šitev za daljše obdobje.
Izvozniki na Dolenjskem so prepričani, da bi sc jim vrata v trajnejše rešitve odprla le s pravilnim vrednotenjem in stimuliranjem izvoza.
I.Z.
/M#
u/Z/
- Tale naš najnovejši stroj pere, ožema, suši. Uka, kulia, peče, pomiva, melje, čisti...
... in se sam odfielje na odpad, ko se pokvari. Rezervnih delov namreč ne dobite nikjer ...
(Kiinkaiiira; Marjan Un var) ^
Pravega učinka ni
Najbrž C rnomaljci v nemočni delavski kontroli niso osamljen primer, pač pa o tem odkrito govorijo, z.ato se ziinje ve. Za kaj gre? Nekajkrat so bili člani delavskih kontrol s partijskimi in drugimi sklepi zadolženi za takojšnje resno delo - končni učinek vsega tega pa skoroda ni opazen, seveda če izvzamemo preventivno ilelovanje delavsScih kontrol.
Kot da teh samoupravnih organov ni ali pa kot da je vse in povsod v najlepšem redu. Nedavno tega je ugotovila tudi črnomaljska sindikalna konferenca na občinski ravni, da so kljub seminarjem in navodilom v nekaterih kolektivih ostali organi delavske kontrole brez pravilnikov za delo, ponekod pa so bili izvoljeni nepravi ljudje. Ne morejo namreč .sedeti v organu za delavsko kontrolo isti, kot sedijo v delavskem svetu ali drugem samoupravnem organu. Naj bi torej nadzorovali sanri sebe?
Velikokrat je bilo že povedano, da delavska kontrob ni sama sebi namen. Nismo tega organa postavili zato. da bi imeli nadzor lepo zagotovljen na papirju, ampak zaradi tega, da bi delovni ljudje sami preprečevali zlorabe in opozarjali ria napake. Če kljub „poživilnim injek-cijam“ učinka ni, naj bi izvoljeni člani v delavsko kontrolo vsaj priznali eno od treh možnosti; pri nas je vse v zglednem redu; mi si ne upamo brskati in ne znamo delati; ali pa; odkrili smo, sumimo, a si ne upamo z besedo na dan, da ne bo zamere.
R. B.
TREBNJE: POSOJILA ZA OBRT
Na /adnji seji občinske skupščine so sprejeli pristop k družbenemu dogovoru o pospeševanju ni^cga gospodarstva v naslednjem petletnem obdobju. Med i>odpisniki so tudi banke v Sloveniji. Najpomembnejše je, da bodo poslovne banke odfo-bravale posojila celo do višine 70 odst. predračunske vrednosti. Za ta posojila se lahko potegujejo obrtne delovne organizacije do največ 100 /aposicnih dclavccv. zasebni obrtniki-in UK.li občani
J®
s« ’
1975
•••
Petnajst minut pred koncem delovnega časa se gnete pred vrati tovarne na stotine delavcev in čaka /e- še na pisk sirene, da se bodo lahko usuli skozi tovarniška vrata. Stroji takrat že pol ure ali več molčijo. Na vprašanje, zakaj jih delavci zapuščajo pred iztekom delovnega časa, direktor odgovori novinarju, da se tolaži s tem, da se to ne dogaja samo v njihovem kolektivu (!? }.
Tako pa delamo
Ne, ne berete o delovni disciplini v vaši tovarni, temveč v oddaljenem podjetju Kriva ja v daljnji Bosni, kar je te dni opisala beograjska Borba. Toda ali morete z mirno vestjo trditi, da je v vaši delovni organizaciji bi-stveno'drugače, bolje?
Moraliziranje je ponavadi nezaželeno, neučinkovito. Malokdo da kaj nanj Zatorej bi bilo nesmiselno samo dvigati prst. Odnos do dela in discipline pri delu, ki po vtisu v našem okolju sodeč (natančnih podatkov in analiz o tem ni), popušča, ne potrebuje moraliziranja. Nje-gQV nauk udarja drugače, huje, neizbežno. Da brez dela ne more biti dobrin, to vemo, a vendar tako slabo izkoriščamo delavni čas. Končno mora to plivati tudi na splošno življenjsko raven, kaže pa se tudi v pomanjkanju denarja.
Da življenjski standard zaostaja, opozarjajo trgovci, ki prodajajo dobrine trajne vrednosti. Seveda ne le oni Ni naključje, da je bila osrednja tema nedavnega sestanka zvezne konference SZDL, „da se v prvih mesecih letos mnoga vprašanja, povezana s problematiko življenjske ravni, ne uresničujejo povsem v skladu z letošnjo resohi cijo ‘ ‘.
Samo ponavljamo tisto, kar vsi vemo, pa kot da nočemo verjeti: pretnalo resnične veljave dajemo delu, pretiravamo s poudarjenjem pravic in delitve. Posledica tega je utrjeno prepričanje, da je mogoče z drugačno delitvijo in s pomočjo višjih cen doseči največ. Zato je pritisk na zvišanje cen množičen, čeprav večina predla-galcev dobro ve, da je ta metoda v bistvu - največkrat nesmiselna.
M. LECA N
DoumnusT
PRORAČUN SPREJET
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 11. aprila, so sprejeli smernice gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos, proračun, družbeni dogovor o samozaščiti v občini in program razvoja kmetijstva v občini do leta 1980. Nadalje so sprejeli odlok o povišanju stanarin, ukinili so več skladov in daU soglasje k samoupravnima sporazumoma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva in samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
400 DELOVNIH MEST
v krški občini bodo letos povečali zaposlovanje za sedem odstotkov. V gradbeništvu je prostih 142 delovnih mest, v prometu 16, v trgovini 20, v obrti 47, v industriji 161, v kmetijstvu in gozdarstvu pa 28. Tudi jedrska vlektrarna bo za gradbena dela razpisala šc nova delovna mosta. Zaposlenost se je Tani povečala za 6,8 odst. in počasi narašča. Za moške je več dela kot za ženske.
MOKRONOG: NOVA SOLA DO DECEMBRA
Do konca maja bi morala biti rešena vsa vprašanja tako, da bi takrat že lahko pričeli graditi novo šolo. Mariborski Marles mora izvesti šc nekatere popravke v skladu s potrebami šole v kraju. Po gradbenem roku za take šole bi morala biti šola nared že letos decembra. Zaenkrat iščejo sedem učiteljev in eno vzgojiteljico, a ni odziva, kot ga ni bilo že na prejšnje razpise.
DARILO POSEBNI ŠOLI V ŠMIHELU
Že 20. februarja smo poročali, da je kolektiv CZP Dolenjski list vstopnino od popoldanskega in večernega koncerta Slovenskega okteta ob 25-letnici izhajanja Etolenjskega lista v znesku 7.255 din podaril Posebni šoli v Šmihelu pri Novem mestu za gradnjo prepotrebne nove šole. Tej gesti se je pridružil tudi Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki sc je odpovedal najemnini za dvorano za omenjena konccrta, tako da je uprava CZP Dolenjski Ust dodatno poslala v zavodovem imenu Posebni šoli šc 1.405 din za potrebe nove posebne šole.
PLANI SIS OD 1976-1980
Komisija za družbeni plan brežiške občine pri občinski konferenci SZDL .sklicujc za ponedeljek, 21. aprila, posvet s predstavniki interesnih skupnosti, na katerega vabi tudi strokovnjake inštituta za regionalno ekonomiko in socialni razvoj. Ti bodo pomagali pri sestavljanju srednjeročnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 - 1980. Na posvetu sc bodo dogovorili za metodo in vsebino planiranja. Ti plani bodo temelj za pripravo dolgoročnega programa socialnega razvoja brežiške občine in Posavja.
Ohranimo čiste reke, gozdove
Medobčinska komisija za varstvo okolja: »Čaka nas težak boj«
že prvi sestanek članov medobčinske komisije za varstvo okolja — imela ga je 8. aprila —, Je zgovorno pokazal, da ne bo le običajen dogovor o varstvu okolja, pač pa da je resna priprava na načrtno varstvo okolja v črnomaljski, metliški, trebanjski in novomeški občini.
Na sestanku so osnovo za delo vzeli 104. člen ustave SRS, ki pravi, da imajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnili in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Na sestanku so poudariU, da poslej ne bodo dovolj le očiščevalne akcije. Ce bi hoteli doseči trajne rezultate glede ureditve in ohranitve
MLADINA SE PRIPRAVLJA NA PROSLAVO
Metliška konferenca mladih v krajevnih skupnostih pri OK ZSMS je imela prej^ji petek sestanek, na katerem so se člani konference pogovarjali o organizaciji dveh proslav: ob 304etniei osvoboditve in ob 1. maju. Kot kaže, bosta proslavi pred suh^rsko osnovno šolo, v kulturnem programu, ki ga bo pripravila občinska konferenca ZSMS s pomočjo sindikata, pa bodo nastopili šolarji, dijaki in mladi iz delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti.
lepega in zdravega okolja, bi morali vsakemu občanu privzgojiti čut za red, za komunalno kulturo.
Več časa so posvetili pogovom o ohranitvi čistih rek in gozdov, in poudarili, da bi morali bolj skrbeti za
IZŠEL JE „NOVOGRAD"
11. 'aprila so delavci gradbenega podjetja Novograd dobiU v roke prvo številko svojeira glasila „NOVOC.RAD“. Kot mnoga druga tovarniška glasila je tudi „NOVOGRAD" namenjeno čim ijoljšemu obveščanju delavcev, kajti prav hitro in temeljito obveščanje je eno od temeljev dobrega samoupravljanja v združenem delu. (Ilasilo bo obveščalo delavct; o uspehih in težavah, s podatki in razmerami v kolektivu. Pred ustanovitelji lista je zdaj prva naloga imenovati uredniški odbor, ki bo skrbel za čim boljšo vsebino in obliko ter pravočasno izhajanje. Glasilo bo izhajalo vsak mesec, delavci iz Novo-grada pa naj bi ga dobili brezplačno hkrati z osebnimi dohod-
Ob prisotnosti družbenopolitičnih delavcev občine Trebnje in generalnega direktorja Zavarovalnice Sava Lada Peternelja (drugi z leve) je v petek, 11. aprila, direktor Jože Suhadolnik (četrti z leve) odpri v Trebnjem tretje predstavništvo novomeške poslovne enote Zavarovalnice Sava. (Foto: Mikulan)
Zavarovanje je naložba
V Trebnjem Je odprto tretje predstavništvo novomeške poslovne enote Zavarovalnice Sava
Poslovna enota Novo mesto, kije ena od 18 poslovnih enot Zavarovalnice Sava iz Ljubljane, je imela do zdaj dve predstavništvi, v Kočevju in Črnomlju, 11. aprila pa je odprla še tretje v Trebnjem (četrto bo predvidoma v Metliki).
Ob otvoritvi v Trebnjem so predstavniki novomeške poslovne enote.
PROSTA
DELOVNA MESTA!
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
vabi k sodelovanju nove sodelavce za potrebe servisne delavnice na Prekopi pri Kostanjevici:
VODJA SERVISNE DELAVNICE
za vodenje servisne delavnice in servisiranje elektro akustičnih izdelkov in televizijskih sprejemnikov črno-bele in barvne tehnike Pogoji:
končana tehniška elektro šola, šibki tok 5 let prakse
izpit za voznika B kategorije odslužen vojaški rok
MEHANIKA RTV GLAVNEGA
za servisiranje elektro akustičnih izdelkov in televizijskih
sprejemnikov črno-bele in barvne tehnike
Pogoji:
končana poklicna šola in izpit za V K 5 let prakse
izpit za voznika B kategorije odslužen vojaški rok
Za obe delovni mesti je trimesečna poizkusna doba. Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi OD Iskra Commerce. Cenjene ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi n^ naslov: ISKRA COMMERCE, kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Topniška 58
ki je po poslovnem uspehu sicer na petem mestu v sklopu enot Zavarovalnice Sava, družbenopolitičnim delavecm trebanjske občine očrtali delovanje in pomen zavarovalništva, ki se trenutno šc reorganizira na novih ustavnih temeljih.
Kot je poudaril v Trebnjem glavni direktor Zavarovalnice Sava Lado Peternelj, je vlaganje sredstev zavarovalnice v mnogočem zadovoljilo potrebe in interese združenega dela. V tej smeri si bo delovna skupnost zavarovalnice, ki šteje 1600 delavcev (od teh je 87 v poslovni enoti Novo mesto), prizadevala še napa'j.
Osnovni namen je združiti denar za plačilo škod, ob tem pa je treba okrepiti tudi preventivo v zavarovalništvu. To je izhodišče za strokovne službe znotraj delovne skupnosti Zavarovalnice Sava. S preventivnimi naj bi se preprečevale večje gmotne škode, do katerih prihaja pogosto zaradi malomarnosti.
Do zilaj je bila Zavarovalnica Sava udeležena skoraj pri vseh večjih razvojnih programih občine Trebnje. Tudi zavarovancev je s tega območja precej, zato je novo predstavništvo, ki ima prostore v dvoriščni občinski zgradbi in bo odprto zaenkrat ob ponedeljkih, sredal) in petkih, gotovo velikega pomena.
D. RLISTJA
reke, ki so še čiste. Medobčinska komisija naj bi pgslej spremljala problematiko varstva okolja, dajala pobude občinskim komisijam in razčlenjevala razna vprašanja, z občinskimi komisijami naj bi sodelovala pri izdelavi n.'gijskih programov razvoja občine in regije za varstvo okolja, programe naj bi usklajevala s programi turistične zveze, vodne skupnosti in drugih institucij, predvsem pa naj bi imela usklajevalno nalogo pri vodenju važnejšili skupnih akcij.
J. Pl-ZI LJ
KRSTO HEGEDUSIC UMRL
Krsto Hegedušic, veliko ime v sodobni jugoslovanski hkovni ustvarjalnosti, je pred kratkim umrl. Njegov pomen so označili takole: Božidar Jakac: „Dvignil 'jc močan protest proti vojni. “ Gabrijel Stupica: ,,Ko bi se moral preseliti na Mesec, bi s seboj vzel Hegedušičevo ,Poplavo‘.“ Zoran Kržišnik: .JMe-nadomestljiva je Hegcdušičeva mentorska vloga v ,Zemlji‘, vsi poznamo njegovo izjemno vlogo pri rojstvu in v razcvetu jugoslovanske naivne umetnosti, bil jc nepogrešljiv pedagog generacij.*' Z njegovim imenom je povezana Kostanjevica, kjer je bil eden od pokroviteljev tradicionalnega grafičnega bienala jugoslovan-skili pionirjev. Ime in delo Krsta He-gedušiča bosta živela in svetila generacijam, ki bodo še prišle.
Seminar za sindikalne predavatelje
Udeležilo se ga je več kot 100 ljudi z Dolenjskega, Posavja in iz Bele krajine
Od 9. do 14. aprila so bili v regionalnih središčih Slovenije enodnevni seminarji za predavatelje delavskih univerz in občinskih svetov Zveze sindikatov. Usposabljanje je trajalo po enotnem programu, ki je obsegal sindikalno tematiko.
Za dolenjsko, belokranjsko in posavsko območje je bil seminar v Novem mestu. Predavatelji so ločeno poslušah vseh pet tem, ki so bile podane predvsem z metodičnih vidikov in z vidika razčiščevanja posameznih vprašanj. V času do srede julija bodo predavatelji, ki f» obiskali seminar, vodili razprave v okviru delavskih univerz in občinskih sindikalnih svetov za poverjenike in druge člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Pričakujejo, da bo pri tem sodelovalo nad 6.000 ljudi.
KONČNO: KOMISIJA ZA VARSTVO OKOLJA
Navsezadnje jc pri izvršnem svetu občinske skupščine v Sevnici ustanovljena tudi komisija za varstvo okolja. Komisija bo štela devet članov, za predsednika je predviden inž. Vinko Šeško, ki je že doslej vodil klub za zaščito narave pri Planinskem društvu. Komisijo čaka veliko dela. Premisleka vredna je pobuda nekaterih, da bi se ta komisija morala v Posavju nasloniti tudi na povsem strokovne organe, ki bi pripravljali nekatera uadiva, proučiti pa je treba tuili zakonsko možnosti, o tem, ali ob nekalcrili večjih posć-!;ih v naravo invesUtorji ne bi bili dolžni iskati posebnih soulasij ludi pri komisiji.
»Dolenjski list« v vsako družino
Stane Dolanc:
Sebi in svetu imamo kaj pokazat'
Ob tridesetletnem jubileju zmage ima Jugoslavija.takeitfb kakor tudi svetu kaj pokazati. V njej je zrastel so“°!?f ^ lavski razred, družbeni proizvod države se je v zadnji11, desetletjih povečal skoraj za šestkrat, število zaP°„ naj. za štirikrat. Jugoslavija se je uvrstila v skupino držav višjo stopnjo gospodarske rasti na svetu v zadnjih dven ^ letjih (od 1950 do 1970), s 7,7 odst. Jugoslovanska mau ja zdaj v manj ko enem mesecu proizvede več, kot je p vedla v vsem letu 1939. Jugoslavija trguje z več ko sto ^ vami. V njeni trgovinski izmenjavi pride 88 od sto r proizvode visoke predelave in polizdelke (pred v°jn(^:ijj0na žala samo surovine). V njej je bilo sezidanih dva n11 novih stanovanj (vsaka tretja družina živi v stanovanj1*. e bilo zgrajeno v zadnjih dveh desetletjih). Poraba e9940$ energije v državi je 75-krat večja kot pred vojno. Z £	^
študenti letno na fakultetah in visokih kšolah ( .' ji-jju* kot pred vojno) spada Jugoslavija med države z najb° J tu(jj mičnim povojnim razvojem visokega šolstva. Velik1 ^ dosežki v znanosti, kulturi in umetnosti, izrazito seje šal družbeni in življenjski standard delovnih ljudi. ^ (Sekretar IK predsedstva CK ZKJ v članku za gl^ „Rude pravo4)
Mitja Ribičič:
Jugoslavije ne gane piš
klevet
sti
Tistim, ki danes zmanjšujejo naš boj v resnici na poti socialistično samoupravljanje rana neuvrščena politika. Vendar Jugoslavija ni nestabilna tvorba, ki bi jo lahko premaknil piš prop ^ pj-klevet in izmišljotin. Prav zato, ker smo skiipnost rodov, se zavedamo, da si ne moremo	pridO'
iluzij in samozadovoljstva, da bi bila naša svoboda bitve našega boja, čeprav so bile izbojevane za ^	jgsta'’®
žrtev, sama po sebi dana in garantirana za vselej.	jjjo,
bomo to svobodo potrjevali, nenehno bomo boreč se proti poskusom razvrednotenja katerekoli revolucije. Zavedamo se, da se prav tako kot v času	^ j
osvobodilne borbe tudi danes moramo boriti resnica o naši revoluciji in dmžbenem sistemu samoupravljanja pridobi priznanje in domovinsko p
(Predsednik repubUške konference SZDL Ja ^ ^ stva narodnega heroja Dušana Kvedra - Tom botni proslavi v Ptuju)
dr. Franci Zvvitter
Našo manjšino potiskajo v
geto
v.
Lahko trdim, da je današnji položaj koro^ih podoben položaju leta 1920 ali leta 1937 in 193 v letu 1945, ko imamo spet strnjeno fronto vs strank in nemških sil proti slovenski narodnosm	f
ki je nočejo priznati kot del avstrijske družbe* ^ po; dolžijo nezvestobe do države in iredentizma m J . j tiskajo v absolutno izolacijo in geto, kakor so potisnili v geto Žide. Danes smo v Avstriji za ne ^ naliste in neonaciste koroški Slovenci in Gradisc „lirsatzjuden — namestni židjfe“. To je	po
danes na Koroškem; ne samo med voUtvarni, t vali! Saj je zelo značilno, da je ob otvoritvi	^
odbora sodil predsednik koroškega deželnega -	6i^
posebno vesel in ponosen, ker se je samo ^
Slovencev odločilo za iredentistično poudaril, da se mu zdi potrebno opozoriti na danem |)ovodu“, to jc po volitvah, česar ni mo8 drtigače, kakor da ima „Koroška enotno listo bilo danih 6130 glasov, za „iredentistično‘‘. J cija na Koroškem. To pomeni nov hud P^^	«ii'
pomeni njeno izobčenje iz avstrijske družbe, nje njene vloge posrednice med sosednjima ^ sosednjima državama, pomeni netenje šovinis
(Predsednik slovenskih organizacij na nem časopisu „Komunista" v Slovenj t^^a
Nad 400.000 osebnih zavarovancev pri
Zavarovalnica Sava bo življenskim zavarovancem izplačala 44,600.000 dinarjev pr
i»Sf
Samoupravni organi zavarovancev so tudi v letu 1974 dobro gospodarili. Življenjsko zavarovanje je zaključilo poslovno leto s 44,600.000,00 din presežkov, ki so jih upravljale! namenili življenjskim zavarovancem.
Deleži pri presežkih se uporabijo za dodatne zavarovalne vsote, ki jih zavarovalnica i/plačuje sku|>aj z osnovnimi zavarovalnimi vsotami ob doživetju ali v primeru smrti, če je zavarovanje sklenjeno po 1.1. 1965 in je plačevano vsaj tri leta.
Dodatne zavarovalne vsote iz leta 1974 se prištejejo k vsotam iz prejšnjih let. Skupne dmlatne zavaro-
valne vsote prikazuje naslednja tabela:
Dodatna zavarovalna vsota je torej odvisna od višine premije in zavarovalne vsote. Cim večja je premija in zavarovalna vsota, čim d^j časa je bilo zavarovanje plačevano, tem večja je dodatna zavarovalna vsoto. Prikazana tabela je le za orientocijo. Vsak zavarovanec, ki ima pravico do
presežkov, bo s P . obveščen o Jod
Zavarovanje	Na 1.000,00 din zav. vsote		znaša	
plačano k:t	dodatna	zavarovalna vsota		
zavarov. doba	5 let	7 let	10 let	12 let
10			461,00	393,00
7		357,00	454,00	213,00
5	261,00	189,00	134,00	111,00
3	118,00	84,00	58,00	47,00
obvešče Skupne
jamstvo, brežin 'otrok do 15.
tev presežkov s ^ t -skeua zavarovanj
SAVA.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Komandir _ Marko
^ delom in tovariš-kinii odnosi do uspe*  hov
Marko Relić jc že alcga poslušal o partizanih.
* '“ko kot ves Po'	partizanom.
Marko	.gimnaziji je šel
‘leiavna no	Njegova enota jc
■vojaških	krtt	tako
Poročnik Marko zbira okoli sebe ljudi, jih vodi in usmerja. Dosegel jc lepe uspehe: vsa streljanja njegove enote so ocenjena z odlično oceno, celotno pripravljenost jc komanda ocenila s prav dobro oceno, zadnji dve leti pa je njegova enota bila v okviru enote Milana Milojevića na prvem mestu. I^iznanja za uspehe so pismene pohvale, odlikovanja, niigradni dopust komandirju, pohvale na garnizijskih sestankih in pohvale predstavnika Ljubljansko armijske oblasti.
iNjegovi vojaKi so dobili značke „Vzoren vojak", nagradne dopuste, knjige, medalje in so bi-H postavljeni kot primer znanja in discipline v kasarni „Milan Majcen“.
Marko je pri delu zelo vztrajen, ima veliko znanje in tako s tem in tovariškimi odnosi dosega uspehe. Najtežje mu ,je, ko se mora po 15 mesecih poslovili od vojakov, ki odhajajo domov, in s katerimi je navezal dobro prijateljstvo. Takrat tudi on na skrivaj potoči kakšno sob.o.
Poleg tega jc Marko Rclič aktiven družbenopolitični delavec v mestu in v enoti in predsednik mladinske organizacije v enoti.	L.	DRAŽIC
ZAHVALA
manie	f'^fiadomestljivi	izgubi naše ljube žene, mame in
Marije kožar
Rdeči kal 23
iskre
vaščani	sorodnikom,	prijateljem,	znancem.
Vence in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. ji cvetje, ki ga je tako zelo ljubUa, ter nam izrekli
Rovali
Poscbm 1	•*''	ijuuua,	iv;i	iiaiii
Kraniai	zdravnikom	dr.	Stanislavi Vilfan, dr.
^cator Trebnii'	^^^^ena	zahvala	kolektivoma TOZD
P^vljenj	Novo	mesto,,	pcvcem	in	duhovniku	za
hčerki Olga in Marija, sin Jože z
OSMRTNICA
Ugasnilo je mlado življenje
Srečka štineta
Ucei\ca o J
“ razreda podružnične šole Laze
. ^^boto, 12
•^Jega. ’	•	Aprila	1975	smo	se	pretreseni poslovili od
Učenci in
Učitelji osnovne šole Milka Šobar—Nataša
Zahvala
Obi
•Zgubi dragega moža, očima in brata
Janeza pusta
Se	^	^fhovega	9 pri Mimi peči
vsem H K •
pomagali in	•	in	vaščanom, ki so nam
lice , splošne	izrazih sožalje. Zahvaljujemo sc tudi
in zdravi - '^'^''rološkega oddelka novomeške bol-^	^'‘'•kuza	boleznijo.	Posebno zahvalo smo
obred.
^rodstvo^ *^''3na, France ih Ančka z družinama in
h Obh	ZAHVALA
"fata *^oleči in
trica	prerani	smrti	dobrega	moža,	očeta,	sina,
JOŽETA RAKA
S7?'*^kih	nac	poklonili mnogo vencev in cvetje,
nip^	« r\c	o'’	strani	v	najtežjih
^ pS?ieno^^	Sevnica,	KS, SZDL in
in	P^pbno	z.ahvalo	smo dolžni
ter z Veliko	Lojzetu	Andr.ojni	z Rogačic,
Qjj ^l^^^^cdniku Sif«;	Poldetu	Krncu	iz C!or.
Ma«	iz * * riniož Ivanu Vintarju za poslovilne
‘^arlu zS.tudi selbctarju lO KK _*^®tiču za nrv*i*^ 4P*’^''*telju osnovne šole na Bučki ^8ali So*^*^^^*jcniobrpH*	govora	ob	odprtem	grobu,
W^jda, Slavica, Vera, Rezika, 2 dn.« ’	sestre	Pepca, Mici,
žinami in drugo sorodstvo
Gojence vključiti v življenje
Gojence domov ne samo pripravljati, ampak vključiti v življenje
„Domska mladina naj stopi takoj v življenje!“ — S to mislijo se je 12. aprila končal zbor aktiva domskih delavcev Dolenjske v Dijaškem domu Majde Šilc v Novem mestu.
Ravnatelj šmihelskega doma Tone Šega jc v daljšem predavanju „Prisotnost gojenca v programu vzgoje v dijaških domovih" nanizal vrsto novih pogledov na moderno dohisko pedagoško vzgpjo in poudaril socialistično sainoupravljalsko vzgojo mladega rodu. katere smoter je, da gojence že v času šolanja vključujemo v življenje, ne pa samo pripravljamo zanj. Za dosego tega smotra se morajo spremeniti tudi dosedanji odnosi med šolo, starši in družbo.
V razpravi so vzgojitelji, ravnatelji in računovodje domov prcccj besed
posvetili celodnevni šoli in ob nekaterih konkretnih primerili odkrivali nove vidike v prilagajanju domskega dela novemu načinu vzgoje.
Ignac (irudcn je udcležcncc srečanja seznanil z nekaterimi novostmi, ki jih prinaša samoupravni sporazum o domovih Slovenije: za vse domove bo poslej veljalo enako merilo, prav tako pa. bo jirejeno vprašanje pota-bnih materialnili sredstev.
Aktiv jc ob zaključku srečanja načrtal nekaj bližnjih akcij in si ogledal razstavo slikarjev Maja in Iva
Vojaki si'v okviru šolanja na vajah na poligonu pridobivajo fizično moč in spretnost.
Tekmovanje bo v N. mestu
Športno tekmovanje ekip ljubljanske armijske oblasti bo od 19. do 22. junija v Novem mestu
Letošnje šjiortno tekmovanje ljubljanske armijske oblasti bo potekalo v znamenju proslavljanja 30-lcl-
PIONIRSKA GASILSKA DESETINA
6. aprila jc imela gasilska organizacija v Dolenjskih Toplicah občni zbor, na katerem so sodelovah tudi pionirji osnovne šole „Baza 20“. Po poročiliii o delu gasilske organizacije jc delegat gasilske zveze občine Novo mesto navzoče seznanil z delom občinske gasilske zveze in predlagal, da bi na topUški šoli ustanovili pionirsko gasilsko četor'. Vsi so se strinjali z njim in odslej bo pionirje treniral predsednik gasilske organizacije Tone Knušič. Občinska gasilska zveza je pionirski desetini podarila 300-litrsko motorno brizgalno, za kar se ji pionirji zahvaljujejo in obljubljajo še boljše tekmovalne uspehe.
Pionirska gasilska clesetina
niče zmage nad fašizmom. Letos bodo poleg anriijskih ekip v tem tcKinovanju sodelovale tudi teritorialne. športne, mladinske, delovne in druge organizacije.
V tekmovanjih za sestavo ekipe bodo sodelovah skoraj vsi rojaki, tako da se bo res videlo, kdo je naj-holjSi. Praksa je pokazala, da ni malo takih, ki so prvič tekmovali na arntijskih ^lortnih tekmovanjih, pozneje pa so oblekli tudi dres /. državnim grlx)m.
Najboljši predstavniki ekip Postojne, Kranja. Maribora, Vrlinike, Ljubljane in Novega mesta bodo od 19. do 22. junija merili moči v Novem mestu, kjer bo letošnje jubilejno 30. prvenstvo ljubljanske armijske oblasti. Se predtem bodo v vsej Sloveniji tekmovanja v okviru garnizij in s športnimi, mladinskimi in družbenimi organizacijami posameznih mest. I
Poleg tega se bodo enote ljubljanske armijske oblasti lahko vključile v tekmovanje za pokal maršala Tita in za partizanski mnogoboj.
L. DRAŽiC
Šubica v domskih prostorih ter dramski prizor „Pismo“,'ki gaje zaigrala iiiralska družina doma.
MARJAN TRATAR
MOKRONOG: KURIRČKI TITU
V ponedeljek je prispela v Mokronog Kurirčkova pošta. Pred šolo so učenci izvedli pester program, na katerega so povabili tudi borce. Mo-kronoški pionirji so odnesli kurirsko torbo s pozdravi tovarišu Titu naprej proti Trebelncmu, od tam na Bistrico, kjer so jo sprejeli šent-ruperški pionirji, v torek pa je prišla v Trebnje.
KNJIŽEVNIKI V MOKRONOGU
Minuli četrtek sta obiskala osnovno šolo Jančka Mcvžlja v Mokronogu dva slovenska književnika in dolenjska rojaka; prevajalec in pesnik. Severin Sali ter pisatelj in pesnik Jože Dular. Učenci so nestrpno pričakovali snidenja, saj jih večina še ni videla književnika od blizu. Njuna neposrednost in prijaznost jc vse pritegnila. Takih obiskov si učenci mokronoške šole še želijo.
„VESELOŠOLCI" so TEKMOVALI
Prtd sedmimi leti je Pionirski hst začel organizirati tekmovanja v znanju iz „Vesele šole", zato jc tudi na naši šoli ta dejavnost prcccj razvita, saj tekmujejo učenci od 3. do*8. razreda. 4. aprila smo imeli razredno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 391 „veselošolcev“. Med njimi smo izbrali 23 razrednih ,junakoy“, ki so sc 11. aprila udeležili šolskega tekmovanja (sodelovali so tudi drugo in tretje uvrščeni iz posameznili razredov). Posamezni zmagovalci od 3.. do 8. razreda so; Martina Bučar, Božo Hrovat, Otmar Potrč, Boris Recclj, Robert Rodič in Bojan Popovič; ti sc bodo udeležili tudi občinskega tekmovanja 19. aprila v Dolenjskih Toplicah. Na tekmovanju jim želimo kar največ sreče in dobro uvrstitev.
ANDRl JA ŽVI (ILlC OSCRM
PtS
in človek
Pes je človekov najzvestejši prijatelj, toda kljub temu za slabe ljudi uporabljamo vzdevek; ,„Žleht‘ kot pes! ‘ Psu nikoh nc rečemo, da je slab kot človek.
Nekje jc živel pes, nemški ovčar, ki je moral živeti hude čase pri slabih ljudeh, kar dokazuje poškodovano oko. Ta pes je odšel iskat boljših ljudi, pohlevno jc taval in shujšal; gotovo'^e bil večkrat tepen kot sit.
Ustavil se jc pred cvetličarno v Krškem. Nagonsko je vedel, kjer jc cvetje, so tudi dobri ljudje. Mlada cvetličarka ga je pobožala in mu dala skorjo kruha. Dva dni jc potrpežljivo ležal pred vrati cvetličarne, nikomur ni storil nič žalega. Cvetliparka ga je vzela domov in preprosila starše, da so ga sprejeh, čeprav ni bilo zanj primerne opreme. Samo star pas in konec verige. Sit je pes začutil, da je med prijaznimi ljudmi, zato je precej postal hud varuh hiše.
SJaba priveza mu je omogočila, da Je kdaj pa kdaj skočil po okoliških vrtovih, ki so prav zdaj lepo pograbljeni in na gredah že klije zelenjava. Takoj je zavrela kri, prito^vali so sc od tu in tam. Najbolj žolčni so zahtevali kar denar za potacane gredice In dobili so ga, za ljubi mir; eden celo 250 dinarjev. Ni dovolil, da bi gredico poravnali. To je sto kilogramov čebuk:, človek!
To je vplivalo na razpoloženje prijazne družine. Odločitev je bila hitra, toda težka; Pes mora od hiše! Kljub solzam je prijatelj, ki ima strelno orožje, obljubil, da bo storil tisto. In storil je!
Cez štiri dni, ko je žalost pojenjala, sc je pes pojavil z veliko luknjo od strela v čelu. Spet je poiskal dobre ljudi. Arnika in ljubeča roka mlade cvetličarke je ozdravila hudo ranjenega psa, ki ni izgubil vere v dobrega človeka; že drugič ga jc poislpl kot prijatelja.
Ljudje nasploh pa . . .!
makspogaCar ^ ^ KRSKO Papirniška 7
Slovenski borci v Sremu
V vasi Lovas so preživeli borci V. slovenskega bataljona pokopali ostanke tovarišev v skupno grobnico ■ Taborniki zgled bratstvu
. Po 30 letih so se v soboto, 12. aprila, zbrali borci iz V. slovenskega bataljona I. krajiške brigade na poljih Srema, da bi sc poklonih vsem borcem, pokopanim v Sremu. Ostanke svojih tovarišev so prenesli v skupno grobnico v vasi Lovas, kjer so vaščani pripravili svečan sprejem.
Kdo je odgovoren la suhe pipe?
Člane upravnega odbora bivše Vodovodne skupnosti s področja Trebnjega zanima med di^ugimi tudi, kdo je 3:?krivll pomanjkanje vode
Nekateri Trebanjci so se pritoževali, da imajo zlasti v višjih predehh mesta večkrat suhe vodovodne pipe. Za to sušo je več vzrokov.
Vodovodni projekt je bil narejen pred zadnjo vojno po načrtih ing. CIrazelija z namenom, da se najieljc voda v Suho krajino na črti Ivančna gorica — Pluska pri Trebnjem — Dobrnič in naknadno še Pluska -Trebnje - Ponikve. Načrt je predvideval uporabo vode za nadaljnjih 50 let, nihče pa ni predvidel po vojni takega razmaha gospodarstva, industrije, porasta prebivalstva, modernizacijo živinskih hlevov z napajališči,
CESTA KOT KANAL
O aktivnosti mladih v Praprcčah sem se že dostikrat prepričal, posebno v zadnjem času, ko so sc mladi lotili del za športno igrišče. Toda ko sem opazoval vaško cesto, ki je en sam ,,odtočni kanal“, sem moral pomisliti, da bi bilo morda bolje, ako bi mladi svojo delavnost in vnemo zastavih za izgraditev kanalizacije, ureditev vasi in šele potem pričch s športnim igriščem. Pogovoril sem se z mladinci. Povedali ^ nii, _ da so že večkrat poskušali aktivirati starejše prebivalce, vendar brez uspeha. Izvoljen je bil celo odbor za gradnjo kanalizacije, a sc jc sestal šele po treh mesccih na pobudo mladinskega aktiva. Mladi soVobljubili pomoč. Te pomoči pa niso znali sprejeti; odbor ni rekel niti besede o kandizaciji.
Čakajo na sanitarno in^iekcijo, da jih bo privila? Ali nc vidijo resničnih potreb vasi?
I. mohi:r
uvedbo gospodinjskih strojev, kopalnic itd. lak razvoj seveda zahteva znatno večjo količino vode, čeprav ,to še ni vzrok za pomanjkan je vode, razen v izjemnih primerih.
(ilavni vzrok suhih pip v Trebnjem in okolici je ta, da se razširja vodovoilno omrežje, ne da bi sc računalo na kapaciteto obstoječih in novih zajetij vode. To velja predvsem za območje občine (irosuplje in okohco Ivančne gorice, zato bo nastalo pomanjkanje vode v nižje ležečih krajih, zlasti v Trebnjem in okolici. Ta vodni' probk'in bo postal še večji, ko se bo vodovod podaljšal v Suho krajino.
Ko je vodovod upravljala V'odo-vodna skupnost, ki gaje tudi zgradila, so se člani upravnega odbora s področja Trebnjega upirali razširitvi vodovodnega omrežja preko načrta, dokler se z novimi zajetji ne zagotovi zadostna količina vode. Verjetno pa zdaj Komunalno podjetje Clro-suplje, ki je pa-Vzelo upravljanje tega vodovoda, samo odloča o razširitvi omrežja, o višini vodarine, o vzdrževanju omrežja ter jaškov pri priključkih in zračnikih, ki še do danes niso povsem urejeni. Zato uporabniki vode nimajo nobenega vpliva na upravljanje in sodelovanje. Kako je prišel vodovod od Vodne skupnosti k omenjenemu podjetju, bi člane bivše skupnosti zelo ^nimalo. Kako je bil prevzem vodovoda v to podjetje sploh mogoč brez vednosti in pristanka članov in sklepa skupščine Vodovodne skupnosti? Člane tudi zanima, kaj je z njihovimi deleži v višini 5 dinarjev, ki so jih člani vplačali pri pristopu k Vodovodni si(upnosti.
Vprašanje /.a odpravo suhih pip je in bo še obstajalo. Krajevna skupnost Trebnje in tudi trebanjska občina naj resno premislita, kako zagotoviti dovolj vode tem krajem. Možnost rešitve’tega problema je; Trebnje ima pod gradom neusahljive studena' s hladno in zelo dobro vodo; s tem zajetjem bi se zagotovila tolikšna količina vode, da bi bilo vsako pomanjkanje vode zdaj m v bodoče odpravljeno.	H.	TOMŠiC
Trebnje
Na osnovni šoli „Miran Jarc“ v Črnomlju so letos učenci že osmič tekmovali za Župančičevo bralno značko. Letos jim je značke in priznanja podelil mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan in se potem z njimi zadržal v prijetnem pogovoru. Na čmomaljs^ šoli ima že 411 učencev bralno značko. (Foto: foto krožek OŠ Črnomelj)
g^pnlg 1975
Ko so borce položili v grobnico, so vojaki izstrelili salvo, akademski oktet iz Maribora pa je zapel žalo-stinko.
Na.slednji dan so v vaškem pajku obudili spomine na težke vojne dni. Prisotni so bili tudi.mladinci, taborniki iz Sida in Celja, ki so v parku zasadili že trideseto drevo bratstva. Svečan govor je imel ^ncral Radi-voje Bogovič, nekdanji komandant L krajiške brigade in slovenskega bataljona, ki jc z besedami orisal nadčloveške napore svojih borcev za svobodo. PreživeU borci so sc srečali tudi z borci iz Makedonije, Srbije, Cme gore in Vojvodine.
• JANEZ MARN OPATIJA
»Navadeii človek« v Dol. Toplicah
Iztržek predstave za prosvetni dom
Dramska sckcija Prosvetnega društva Maks Henigman iz Dol. Toplic jc 12. in 13. aprila pod vodstvom Majde Žvan uprizorila Nušičevo komedijo „Navaden človck“.
Da si ljudje želijo takih predstav, ki jih je sicer v našem kraju zelo malo, dokazuje velik obisk, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička, za obiskovalce iz okoliških vasi pa je prevoz organizirala krajevna skupnost Dol. Toplicc.
Pri uprizoritvi igre so sodelovali mladi in starejši člani dramske skupine, za uspešno predstavo pa so sodelujoči vložili precej truda, saj so povečini vsi zaposleni ali šfudirajo, tako da so igro vadili med prostim časom. Z Nušičevo komedijo dramska sekcija načrtuje tudi gostovanja; najprej bodo šli v Semič, predstavo pa bodo jeseni ponovili tudi doma. Denar, ki ga bodo zaslužili z vstopnicami, bo prispevek za ureditev prosvetnega doma, ki naj bi omogočil, da bo v prihodnje v Dol. Toplicah še več takih predstav.
MITA 1'ABJAN
DOLENJSKI UST
Ljubljanska banka se vedno močneje uveljavlja kot združba v njej združenega gospodarstva s pomembnimi tokovi denarne in kreditne akumulacije razsežnega gospodarskega potenciala vse Jugoslavije - Pred 16- zborom LB, na katerem bodo njeni upravljavci začrtali smeri nadaljnjega procesa samoupravnega presnavljanja banke
Prevedu vsestranske dejavnosti in dosedanjega razvoja LJUBLJANSKE BANI^, ki smo ga rabili pred naročniki in brald na§e^ tednika pred 14 dnevi', dodajamo d^es nelcatere lujznačil-nejše podatke iz bilance poslovanja LB za 1974, ki ^ je banka poslala svo^m upravljavcem. Med 2. in 8. aprilom so o njih razpravljali na zborih podružnic LB, o njih pa bodo predvsem spregovorili tudi na 16. zboru LB, ki bo 24. aprila.
v naloge ter smcrnicc, po naj sc v okviru LB krepijo
Poslovno poročilo LB je zajetna, a pre^edna študija dejstev in števiUc, ki predvsem nazorno potijujejo, kako ie LB v poslovnem letu 1974 ekonomsko, učinkovito in uspešno delovala. Organizirana na podlagi socialističnih samoupravnih odnosov je Ljubljanska banka, ki vedno bolj zgublja značaj klasične banke, lani na podlagi doseženih rezultatov dosegla poslovno aktivnost, ki je spričo splošnih razmer, v katerih je bila uresničena, zelo ugodna.
Že zadnjič smo poudarili, da je izredno pomembno zadnje obdobje razvoja LB zdmženo z začetkom njenega prilagajajta novim ustavnim načelom. Že ,konec 1972 se je LB konstituirala v skladu s takrat veljavnimi ustavnimi dopolnili. S tem so se začeli odločilni premiki v sistemu upravljanja banke v smeri, ko.naj ZDRUŽENO DELO POSTANE^ TISTI DEJAVNIK, ki neposre^Jno odloča o vseh zadevah s področja poslovanja banke. Banka je njegov instrument, s katerim vpliva na vse oblike denarnega in kreditnega kroženj^. Vrsto ukrepov, ki so v obdobju po 1972 pospeševali proces vsebinskega preoblikovanja LB iz odtujenega in osamosvojenega centra ekonomske moči v samoupravno orodje združenega dela, smo prav tako našteli že zadnjič. Prav zaradi takih sprememb se lahko LB čedalje bolj uveljavlja kot asociacija v njej združenega gospodarstva.
Tudi denc>rni in kreditni sistem temeljita na spTnoupravljanju delavcev
Za nadaljnji razvoj samoupravne organiziranosti LB je posebej pomembna ustavna določba, da sta denarni in kreditni sistem sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki teme-^ Ijijo na samoupravi- delavcev v" združenem delu z družbenimi sredstvi. Ves dohodek, dosežen v teh odnosih, je neodtujljivi del dohodka TOZD. Delavec v združenem deluje torej tisti dejavnik, ki NEPOSREDNO in na SAMOUPRAVNIH NACELIH odloča tudi o delovanju banke, ki jo je skupaj z drugimi TOZD ustanovil za uresničevanje svojih interesov!
Poslovno poročilo LB tehtno poudarja, da ustavnih načel o gospodarjenju z denarjem v praksi seveda ni moč uresničiti čez noč, z enkratno akcijo ali le s formalnim prilagajanjem sedanje organizacije in delovanja banke ustavnim določbam. Zato sta potrebna daljši proces in zavestna ter organizirana akcija številnih družbenih dejavnikov. Marsikaj bo odvisno tudi od novega zakona o bankah, kot od celotne preobrazbe dmžbe-noekonomskih odnosov, ki pogojujejo denarno gospodarjenje v družbi.
V letu 1974 se je LB aktivno vključevala v ta proces, ki je potekal predvsem v tehle smereh:
- dograjevala je delegatski sistem oblikovanja in delovanja posameznih organov upravljanja banke;
- še naprej je utijevala sistem sporazumevanja in dogovarjanja upravljavcev v vseh pomembnejših zadevah s področja poslovanja banke;
- obUkovala je nove rešitve, ki zagotavljajo enakopraven položaj
DOLENJSKI LIST
upravljavcev pri upravljanju banke;
- izboljšala je sistem informiranja upravljavcev.
Leto 1974 označuje LB kot uspešno, kar zadeva prizadevanja, da bi zagotovili prevladujoči vj>liv TOZD pri upravljanju banke in pri zagotavljanju njihovega enakopravnega položaja.
Uresničevanje dogovora o poslovni politiki LB v letu 1974
Delegatski sistem je lani LB dograjevala na številne načine: delegacije naj bi sestavljali neposredno že v TOZD, oblikovali pa naj bi hkrati tudi konference upravljavcev po posameznih gospodarskih panogah in območjih. Cimveč upravljavcev se neposredno vključuje v razprave, v oblikovanje stališč ter v usklajevalni postopek pri sprejemanju aktov, s katerimi določajo poslovno pohtiko LB. Prav odločanje upravljavcev o poslovni politiki LB in njenem uresničevanju postaja temeljna oblika samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja upravljavcev LB.
Slednje se je zlasti potrdilo s sprejemom dogovora o poslovni politiki LB na zboru banke 17. januarja 1974; njeni upravljavci so takrat zavestno in množično sklenili, kako naj se banka razvija v letili 1974 in 1975. To je prvi primer, ila so upravljavci LB sprejeli dokument o njeni poslovni politiki za dvolitno obdobje. Dogovor vsebuje številne naloge, ki so sicer po vsebini in značaju različne, vse pa dopolnjujejo tudi časovno uskladitev z uresniče: Vanjem srednjeročnega načrta 'gospodarskega razvoja. Dogovor vsebuje tri temeljne skupine nalog, ki jih je'mogoče razdeliti v:
- naloge in smernice, katerih namen je okrepiti obseg denarnih, kreditnih in drugih sredstev v banki, s katerimi gospodarijo upravljavci;
- naloge in smernice, s katerimi je treba zagotoviti takšno porabo v banki združenih sredstev, ki najbolj ustreza skupnim interesom upravljavcem banke in ki je v skladu s srednjeročnim načrtom našega gospodarskega razvoja;
- m katerih
vse druge funkcije^ oblike delovanja, sodelovanja ter povezovanja, s katerimi se banka uveljavlja kot prepotreben servis svojih ustanoviteljev in upravljavcev.
Poslovno poročilo za 1974 govori predvsem o uresničevanju tega dogovora upravljavcev LB. Z načrtom kreditne bilance LB za 1974 naj Bi se obseg njenega poslovanja v primerjavi z letom 1973 povečal za 16 odst., dejansko povečanje pa je znašalo lani 21,8 odst., s čimer je načrt kreditne bilano; LB presežen pribl, za 6 indeksnih točk. - Denarna in kreditna zmogljivost LB naj bi se po sprejetem dogovoru povečala do konca 1975 za 12,7 milijarde dinarjev ali za 35 odst. Ta predvidevanja pa so bila že lani ne le dosežena, temveč tudi presežena. Predvideno povečanje skupne kreditne zmogljivosti LB za.dve leti je bilo doseženo že v prvem letu z okoli 70 K temu sta največ pripomogla velik porast zbranih sredstev (hranilnih vlog, deviznih prihrankov) prebivalstva in povečanje kreditov, najetih v tujini.
Med uspehe sodi nadalje združevanje sredstev. LB je v zadnjih 3 letih odobrila iz združenih sredstev skupaj 2.136 milijonov din kreditov za kreditiranje investicij, kateril) skupna predračunska vrednost znaša 10.899 milijonov din.
Ustvarjanje dobička ni namen poslovanja banke
Politika obrestovanja zavzema v LB v okviru njenega poslovanja pomemben delež. Smer te politike so upravljavci banke jasno začrtali, ko so določili nižje obrestne mere za spodbujanje in pospeševanje razvoja posameznih dejavnosti in območij. Prišlo je do sistema diferenciranih obrestnih mer, pri čemer je'bilo deležno posebnih ugodnosti še posebej kreditiranje kmetijstva. Pri uveljavljanju, številnih sprememb na področ-
ju obrestovanja je LB lani naredila med jugoslovanskimi bankami največ otipljivega, da bi s politiko obrestovanja zmanjšala obremenitve gospodarstva, ki izvirajo iz kreditnega poslovanja banke.
Pomembno je področje, s katerim poglablja LB sodelovanje z deželami v razvoju in državami SEV. O tem govori njeno poslovno poročilo zelo podrobno, omejen obseg pa nas sili, da o tem govorimo tu zelo na kratko. Z državami v razvoju in državami SEV jc vzpostavljala neposredne stike, likrati pa aktivno sodelovala v delu različ-nih organov in institucij v Jugoslaviji, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. LB se je vključila v konzorcij jugoslovanskih gospo-darskiii bank za sodelovanje z banko'za razvoj Zambije — Lu-saka, /2i ustanovitev mešane jugoslovansko-arabske banke, za sodelovanje z bankami v državah SEV itd. Ustanovila jc svoja predstavništva v Abidjanu in Bejrutu, v Budimpešti, Moskvi, 1’ragi itd.
Bilančna vsota LB se je lani v primerjavi z letom 1973 povečala za 8.558 milijonov din ali za 21,8 odst. Naj ponovimo; aktivnost in prizadevnost LB sc najbolj neposredno kaže pri naraščanju tistih vrst sredstev, ki jih tudi sicer imenujemo „najkvalitetnejša bančna sredstva“:
— lani so se v LB najmočneje povečala sredstva prebivalstva (za 2.689 milijonov dinarjev ali za 37 %), in
— krediti, ki jih je banka najela v tujini (povečanje za 1.506 milijonov dinarjev ali za 162%).
Znesek na novo najetih kreditov v tujini prepričljivo potr-
ZBIRNI ZAKLJUČNI RAČUN LJUBLJANSKE BANKE na dan 31. decembra 197^
NALOŽBE - AKTIVA:
1. gotovina in druga likvidna sredstva
2. obvezna rezerva pri NBJ
3. kratkoročni krediti
4. dolgoročni krediti
5. devizni krediti in teijatve
6. osnovna sredstva
7. druga aktiva
SKUPAJ:,.____________________________
izvenbilančni računi
tisočih dlnai]«''
hs
25,601-SJJ
4^93^
816.«
13,76’-’^
51,689.540
SREDSTVA - PASIVA:
1. sklad upravljavcev
2. rezervni in drugi skladi
3. hranilne vloge in druga sredstva prebivalstva
od tega:
v dinaijih	5.504.242
v devizah	4,515.351
4. dinarski depoziti na vpogled in vezani do enega leta
5. dinarski depoziti, vezani nad 1 leto
6. devizni krediti in depoziti
7. dinarski krediti pri bankah in drugih institucijah
8. druga pasiva SKUPAJ:
izvenbilančni računi
14,344.72
juje, da uživa LB v tujini ugled prvorazredne solidne banke. Partnerji v tujini so bili pripravljeni dajati LB nove kredite celo v večjem obsegu kot leto dni prej, banka pa jih je dobila po pretežno enakih pogojih kot v prejšnjih letih, čeprav so se lani tudi ti pogoji na mednarodnem finančnem trgu bistveno poslabšali.
Vedno večje zaupanje varčevalcev v LB
Preseženih 10 milijard dinarjev hranilnih vlog pri LB je pač najlepše spričevalo čvrstega zaupanja številnih varčevalcev banke po vsej državi. Poslovno poročilo posebej opozarja na bistvene spremembe pri zbranih sredstvih prebivalstva v primerjavi z letom 1973:
Spremembe pri sredstvih prebivalstva v letu 1974
Vsa sredstva prebi- valstva'	Indeks	Hranilne Indeks vloge		Devizni računi	Indeks	Druga In-sredstva deks prebivalstva	
31.12.1973 7.331	100	3.955	100	3.079	100	297	100
31. 12. 1974 10.020	137	■ 5.149	130,	4.516	147	355	120
Razlika 2.689	37	1.194	30	1.437	47	58	20
- skupna
stva so se povečala p jjjj ma visoki stopnji	k
enaka poprečni S let in ki je M ‘ ? točk večja kot stop P
letu 1973;	.	rplati'’’®'
- absolutno ui se močneje kot pa dinarska sreus
valstva;	,
- udeležba dewz^^^^
v hranilnih je konec leta 45 % vseh zbranih sre«"
bivalstva
To so izredno ugo ^ ^
številnih	k
1—v:	i	kar	naj''.	*.
odni^f ^
r!
banki zbrali kar
denarnih sredstev varčevalcev.	„„je	a
vključilo v	J,
dohodkov prek
zic pri LB ^. „„aice' število takih	*3
konec minulega ,gv,kH'os
njeni, da je bila . plačevanja	]
vključena že tre g.	I
slenih v naši
Priliv sredstev
začasno zaposlen* lani povečal nemških mark a	.
Poslovno P° KjeditneJJj tudi podatke °	^
slovanju LB, pr neje govori ° kreditiranju m P . bilo .f sojilih	i'
dvakrat vec kov	\	.
skoraj 20-krat .
'1972!), pa o dojgo.j^ „3)0?^
ditiranju, nekre	j
in	kreditiranjih	i
in	komunalnega	j
Obdelano je se
LB, plačiln^ P	,
nje
no, trgovanje t n v oblike delovanja	.pl	^
oblike aeiuva..j-	«
sodelovanja z do	(PJ
mu delu izvršil	,i
ke je namenje glavje, dogovor	J
pa je pove^v^iak"'' skupnost, ki J®	j/
že 4395 cielavce^3^e
Smernice zac ^^4 sO J
politike LB za ^ poi čene v vseh elementili. To ni, da sklenjeni^ le Ijavcev LB n* paP'tA dobrih zannsli .jj^sp več se je	^ talf
v dejstva, k* ^	,	>
gače - vendar
banka katerim zdru^
čuje dogovoije
se.
so sp
To pa vitve. mogli
16. zboru
den sklepal*’	^
globiti lačeu
V eni izmed likvidatur ljubljanske podružnice LB (Foto: Leon Dolinšek)
upravnega in v njem Ijavljanje dolžnosti.
še boH
„KRKIN" koncert V NOVEM MESTU
^ počasti-mešani	osvoboditve zapeli
zbora kul-
•'^“nieškem	v
»odstvom H^.	kulture.	Pod
^^2 bodo	Radovana
narf	.	17
med	^ umetnih
tudi dva zbora
enew u^‘ celovečerni
v okviru srečanja posavskih gledaliških skupin je v Sevnici gostovala Svoboda s Senovega z ljudsko igro „Deseti brat“. Na sliki: prizor iz Obrščakove gostilne. (Foto: Franc Pavkovič)
foških zborov prizadevnih
Voda odnaša ugovore in pomisleke
kolekt^irti? " dejstvu. De- ----------------------------------------------------------------------------------------------------
^^^''ičeno Donr>	zdravil	je
? ^^ora, ki M i razvoj svoje-
S^^tniSki vSd^?®’ skladatelj in
£ "ocojšnicte i *^Poročaino! ^ koncerta toplo
Po mnenju IK predsedstva CK ZKS ni razlogov za črnoglednost pri uvajanju celodnevne šole v Sloveniji - K reševanju veliko poklicanih
T. G.
Lojzeta ^ ^^^''enskega
SffeP®- Uvodno
dr	umet-
^vtin? ^ ^ popestril	^	Juteršek.
Milke
^^"arodncte^jf	Sloven-
“ Ljub-
J
t!‘l ">estu	Soli
B^ii ^avo^? ob^	Novem
^'1 ^ DoIb^ Osetih liu	odprli
1 ‘«1	Ob	amater-
ij 7^°^0 m'	S
^ ^Pan, gu°^viko bo«^
i r ciklur^?'^ oktet pjsodeio-^ ioih.r ^ jih ie n ^^^reditev so-rf>sala "".^-ProsveS^^eSka Zve-
(Jr’
•Marv\“ z MaRY“
r, Aniat. , . ”''^ARY"
'ialih'"''-^«ovanja
' ' )r *kuoi • boH Izkupiček
f;1	gostovala	v
,*■	v\^j,^lB«ISI
10. a .	'*^®LJAN|
^ fe ®5prŽ°'' *i“l^lianski Moh •
« ^tihi *Dqij i ^^ode‘‘ A
iM 'h l97f'^ljubno vsehl ’ «lcl A ^	^ ' 1974,	nastala v
Od 3. februarja ima celodnevno organizacijo življenja in dela šest osnovnih šol v Sloveniji: v Dobrovi pri IJubljani, Predosljah pri Kr^ju, Šoštanju, Ljubljani, pod Graico goro. Jeseni se jim bo pridružilo še nekaj deset novih šol, med njimi nekatere na Dolenjskem.
Prve izkušnje teh šol so ovr-. gle obilico pomislekov in mnenj, ki celodnevni šoli niso bila naklonjena. Voda je odnesla tudi številne ugovore, češ da tako organizirana šola ločuje otroke od staršev. O vsem tem je bila beseda tudi prejšnji teden na razširjeni seji izvršnega komitja CK ZKS.
Na tem slovenskem partijskem fommu so poudarili, da je uspehe pričakovati zgolj tedaj, če bo šola v resnici postala ne le izobraževalno, ampak tudi kulturno središče kraja, krajevne skupnosti in kot taka prostor za oblikovanje in krepitev prvin
Srečanje je mimo
Srečanje gledaliških skupin Posavja je za nami. Kaj bi lahko rekli? Najprej to, da je občinstvo videlo neicaj predstav, ki so bile naštudirane kJtos. DPD Svoboda bratov Milavcev bo šele ob koncu aprila uprizorilo Partljičev „Tolmun in kamen”, brežini gimnazijci pa so šele začeli vaditi komedijo „Zares čuden par“. Sevničani so sezono končali z (k)liovim „Jurčkom” že o polletnih šolskih počitnicah. Zvrstilo sc jc še nekaj predstav v Dobovi in na Velikem Podlogu - to pa je bilo vso. Kaže, da sušno obdobje na dramskem področju šc ni mimo. Čeprav so v vzgojo kadrov zadnja leta veliko vložili, sadov v glavnem ni bilo razen pri brežiški uprizoritvi „Mary, Ma-ry“, ki jo je ugodno ocenila tudi republiška Žrija. Po splošni sodbi so Sevničani in Senovčani postavili na oder „preživeli" ljudski igri, hudo razvlečena in neprepričljiva jc bila zlasti predstava „Domna“ v Brežicah. To so dela, pri katerih brez poseganja v besedilo ne gre. Kljub temu je pohvalno žc samo dejstvo, da so še ljudje, ki z ljubeznijo gojijo živo odrsko besedo. Da tako delo dandanes ni zaman, dokazuje tudi obisk občinstva, ki jc bil dober na vseh predstavah.
samo-
K?* U{"ccv repuhiiii tu kon-
fj SS’ ki »“k Slasfipj,^'
j	fep^^. Med°d 20. do 26.
J ^i^cga j tek m Pr*javljeni-\$ q§>h, bS .dc?a glashVa"ic ni bUo
Vi’ ^CDlS ^kih in*1 iz do-
<	JUVc&udSi	nn	Pevskih
>n,	n,h*°'	'	ob-
|/	5^4»	lprLI	VI/l,°
r. * k® deln-efli“ mJ° ,vana Potrč-.
mladi-
C>C °d pSteJa v Prcšcr-
Virh:
«uBEIEE]
slikarja je značilno, da se poslužuje fotografikc in je kot tak zanimiv pojav v slovenski likovni tvornosti. -V galeriji v Mestni hiši pa so istega odprli razstavo trinajstih slikarjev, ki prikazuje sodobna likovna prizadevanja na Primorskem.
LJUBLJANA: MLAjSl ROD V JUGOBANKI - V prostorih Jugobanke bo aprila in maja odprta razstava treh sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev- mlajšega rodu: 26-letiiega slikarja I ranca Curka (letos je že razstavljal v Dolenjski galeriji v Novem mestu) ter kiparjev, 28-letnega Andreja ('.rošlja in 25-letne Nevenke Kraigher. Vsi trije so Ljubljančani.
KOCi VJI :	(iLASlLO PRI D
p.lDOM - Na osnovni šoli bo v kratkem izšlo glasilo „V objemu gozdov“, ki je v letih 1971	1973
izliajalo kot „Šelest“. Pod posvetilom „Ljubezen do domovine in do jezika je človeku i>rirojena“ je prispevke za to številko napisalo kakšnih 30 učence'' od 5. do 8. razreda.
razvoja socialističnega upravljanja.
Podčrtali pa so tudi to, da ,skrb za celodnevno šolo in njeno delovanje ne sme biti samo na plečih samih učiteljev. Za to so soodgovomi tudi dmgi dejavniki, ne nazadnje samoupravne interesne skupnosti. Napačna pa je razlaga, da so za gmotno preskrbljenost šol zadolžene le
Te dni smo prebrali, da je Titov sklad, v katerega je vključenih več kot 47.000 organizacij in posameznikov, v prvem letu lahko štipendiral le 2.801 od 11.000 kandidatov. Glavni razlog za tako majhno število štipendistov je pomanjkanje denarja, hkrati pa nas ta i<gotovitev opozarja, da so v drugih jugoslovanskih rcpublikah-najbrž prej in globlje doumeli namen tega sklada kot v Sloveniji. V naši republiki, kjer jc Titov sklad vključen v splošen sistem štipendiranja, sc jc namreč zgodilo, da jc zmanjkalo kandidatov in ne denarja. Kot je nedavno tega omenil predstavnik slovenskega CK, v naši republiki šc „nismo ustvariH dovolj ugodnega ozračja” za dajanje družbene pomoči iz tega sklada.
Nasprotja
Kot je znano, so Titov sklad ustanovili z namenom, da bi v njem solidarnostno zbirali denar za štipendije nadarjenih šolajočih sc delavcev in otrok delavskih družin. Kako je bila sprejeta ta plemenita pobuda, najbolje pove podatek o vključenih organizacijah in posameznikih in dejstvo, da zajema sklad vse republike in pokrajine ter domala tudi vse občine v Jugoslaviji. Lahko bi rekli, da postaja prav ta sklad najvidnejši simbol delavske solidarnosti. Predlagajo pa, da bi v prihodnje pri podeljevanju štipendij ne videli fc delavcev, marveč tudi otroke kmečkih staršev in otroke borcev, kajpak 'take otroke, iz katerih lahko kaj postane, kot pravimo, pa se brez družbene oziroma solidarnostne pomoči ne morejo dokopati do tega. Pobuda je nedvomno primerna, saj bi tako tudi Titov sklad pripomogel, da bi se struktura študentov in sploh šolajoče se mladine vsaj nekoliko nagnila v prid mladim delavskega in kmečkega porekla.
J. JUST
V_________________________   I	—'
izobraževalne skupnosti. Cim-prej bo nujno ugotoviti, kaj lahko pripomorejo druge SIS (skupnost otroškega varstva, telesnokulturna, kulturna in druge).
Prav tako morajo za kader poskrbeti mnogi dejavniki. Podatki kažejo, da bi v Sloveniji za prehod vseh šol na celodnevno šolo potrebovali tretjino več učiteljev, kot jih je v slovenskih osnovnih šolah danes - torej dodatnih 3.639 učiteljev. To ni majhna številka. Ker tolikšnega števila učiteljev kadrovske šole v roku najbrž ne bodo sposobne zagotoviti, predlagajo, naj bi v učno-vzgojni proces pritegnili diplomante drugih višjih in visokih šol.
Kot pred sto leti
Po požaru v domu TVD Partizan je osnovni šoli na Otočcu še težje - O novi šoli še nič
Nedavni požar v domu TVD Partizan na Otočcu ni uničil le prostora, v katerem so imeli prebivalci kulturne in druge prireditve, ampak tudi šolsko telovadnico. To je še zlasti hudo, saj šola, ki ima na urniku 31 telesno-vzgojnih ur na teden, druge-ga prostora za telovadbo učencev ne more zagotoviti.
Ravnatelj Franc Pavkovič pravi: „Za 264 učencev imamo na voljo le šest učilnic. Od tega so samo tri dovolj velike, v eni je prostora naj-
samoprispevek, katerega del so namenili za zidavo kulturnega doma. Pripravljenost ljudi je bila tukaj kar dva-'krat zaporedoma izkazana, da o drugih javnih delih (z njihovimi rokami) ne govori-mo. „Če bi dobili ta dom, bi potem z lažjim srcem pričakovali gradnjo nove šole, čeprav bi prišla z zakasnitvijo, '‘ meni Pavkovič.
več za 18 učencev. Da je pouk v dveh izmenah, ne bi posebej poudarjal O knjižnici, čitalnici, telovadnici, garderobah in o drugih dobrinah, ki jih imajo sodobne šoie, pri nas ne moremo govoriti. Stavba, v kateri smo, je v glavnem še vedno taka kot pred nekaj več kot 100 leti - 1933 je bila dograjena, 1969 pa obnovljena. Mislim, da ti podatki dovolj povedo, kakšne možnosti so tukaj."'
Da je potrebna nova gradnja, je razvidno iz občinskega programa graditve osnovnih šol v sedmih letih. Prebivalstvo že nekaj let plačuje v ta namen tudi samoprispevek. Naknadno se je na referendumu odločilo za nov
Franc Pavkovič
Kakj je z gradnjo nove šole, pa nobeden ne ve. Tudi lokacije še nimajo in je najbrž ne bo prej, dokler Otočec ne bo dobil urbanističnega načrta. Ker pa je tre-' nutno v zraku že sama obnova pogorelega doma TVD Partizan, je vprašanje, ali bodo imeli učenci v naslednjem šolskem letu telovadbo in ali se bo mala šola, ki zdaj „zaseda" na 21 m2 v podstrešju šole, lahko preselila na boljše in prešla na celoletno malo šolo.
I. Z.
Iskre in iskrice šolskih listov
Mednarodnemu letu žensk in 304etnici osvoboditve je posvečena večina osnovnošolskih glasil na Dolenkkem, izišlih v zadnjem času. Številke, napolnjene s tako vsebino, odlikuje preglednost, domiselnost pri opremi, bogastvo ilustracij - otroških grafik.
O materah in vlogi žensk v naši družbi ter v svetu pišejo črnomaljski „Zvončki“, šentjer-ncjska „Naša pot“, šentruper-škc „Preproste besede“, cerkljanski Poskusi in drugi listi., Znana dolenjska družbenopolitična delavka Mara Osolnik je /a „Preproste besedc“ napisala krajši uvodni članek, v katerem se spominja časov in vlogp naših žensk pred tremi desetletji.
O tridesetletnici osvoboditve so se razpisali „Prvi poganjki“ (OŠ Milka Šobar - Nataša), žužeinberški list „Z bregov Krke“, šmarješki „kanienčki“, ,,Utrinki“, ki izhajajo na novomeški šoli Katja Rupcna, šent-jernejska „Naša pot“ in še nekatera glasila.
Sodelavci - člani literarnih, in novinarskih krožkov — so sestavke spisali samostojno ali pa so-v spise vpletli spomine nekdanjih borcev, aktivistov, skojevcev, zdravnikov, partizanskih učiteljev in dmgih ljudi, ki vedo še danes povedati veliko zanimivega o naši NOB.
Glasila, ki pišejo o treh desetletjih svobode, so že kar male zgodovinske kronike s trajno vrednostjo. Morda res ni bilo vse tako, kot jc napisano, to pa na koncu koncev ni poglavitno. Najpomembnejše je pač to, da so v teh Ustih dobili branje šo-
larji o Času, o pomembnih dejanjih naših ljudi tedaj, ko je bilo treba s puško v roki v boj za svobodo, za lep danes in lepši jutri. In ti časi niso v dosti primerih nič mlajši kot starši teh Solarjev.
I. ZORAN
Šolska glasila: mnogo lepih utrinkov je v njih, zanimivo branje za osnovnošolski rod.
MATI JE OTROKU NUJNO POTREBNA
Vsakdo ima za svojega otroka najboljše želje; še predoi pride na svet, razmišlja o tem. Postavljamo si na tisoče vprašanj. Eno od bistveni pa je: kakšen bo njegov značaj? Ali bo uravnovešena ali prUagodljiva osebnost, ki bo staršem v veselje, družbi pa v korist?
To pa odvisi od otrokove najzgodnejše mladosti, predvsem od prvega življenjskega leta. Če je v tem času prisotna mati, je veliko več iz^edov, da se bo otrok razvil v urejeno in produktivno osebnost.
Veijetno bo marsikdo pripomnil, češ saj imajp matere urejeno varstvo; če že ne morejo otroka oddati v jasli, pa si dobijo kakšno žensko, ki otroka nahrani, previje in ^ravi spat. To je že res, toda otrok ni samo telesno bitje, ki se naje in napije, potlej pa morda miruje; je tudi duhovno bitje, ki potrebuje še mnogo več: občutek varnosti, nežnosti in ljubezni. Zadovoljitev tovrstnih potreb je bistvenega pomena za otrokov zdravi osebni razvoj. Kako je treba ravnati v takih primerih, ve predvsem mati. Fa še njej ne zadostuje vedno materinski čut, ampak mora biti o stvareh tudi primemo poučena. Predvsem Predvsem pa mora biti pri otroku prisotna.
Srečko Soršak v reviji Otrok in družina 1975, str. 81
VZROKI SOCIALNE IZTIRJENOSTI
Tako človek, ki je bil oropan materine ljubezni (ali pa ta zaradi pomanjkanja časa ni bila ustrezna), ne more razumeti potreb drugega, ne more zaznati, kadar prizadene drugega, in končno tudi ne preprečiti svojega disocialnega obnašanja. Zdi se, da mu za pristop do sveta ostane edinole nasilje in uničenje sociMnega reda, katerega žrtev je ...
Zato rajši premislimo, kaj se da narediti pri polaganju temeljev človekove osebnosti. Morda bo to učinkovitejše kot pa iskanje vedno novih rešitev — posvojitev, rejništva, zavodov . . .
Isti avtor v navedeni reviji, str. 82
\
N
s
<y-----------------
od 20.111. do 20. V. 1975
20«/ POPUST
20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20
ZASREBP1IM.IC
LICITACIJA!
izdelke
JELOVICA
. 20% popustom prodaja Doienjkina prodajalna
»KOVINA« Šentjernej
IZKORISTITE PRILOŽNOST!
^   ----
LICITACIJA!
OSNOVNA ŠOLA V METLIKI
razpisuje javoo licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. KOMBIBUS TAM 2000,
letnik 1967, registriran, vozen; izklicna cena: 8.000,00 ND
2. OKROGLI BAZEN IZ POLIESTRA
(za vkop v zemljo), premer 4 m, globok 1 m, nahaja se na igrišču pri vrtcu; izklicna cena 6.000,00 N D
3. RAZNI RABLJENI PREDMETI
štedilniki, skobelniki, radijski aparati, diaprojektorji, oljna peč in drugo (seznami, izklicne cene, čas in kraj prodaje na oglasnih deskah).
Javna licitacija predmetov pod 1., 2. in delno 3. točko bo v -avli šole v Metliki v soboto, 19. 4. 1975, ob 9. uri dopoldne. Ogled možen 1 uro pred licitacijo. Informacije dobite pri ravnateljstvu šole.
SLOVIN Ljubljana
TOZD BIZELJSKO, BREŽICE
razpisuje po sklepu DS javno licitacijo za prodajo
DELA ZEMLJIŠKE PARCELE
par. številka 6/1, k.o. Pišece, velikosti cca 600 m2, kot stavbno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše. Izklicna cena je 18 din za m2. Licitacija bo v torek, 22. 4. 1975 ob 11. uri v prostorih SLOVIN, hranilno-kreditna služba v Pišecah. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odst. polog od izklicne cene. Ogled parcele je možen vsakdan od 8. do 12. ure. Informacije daje Ivan Cizel, vodja hranilno-kreditne službe v Pišecah.
PROSTA DELOVNA IVIESTA!
Posebni socialni zavod psihiatrično geriatrične smeri DOM OSKRBOVANCEV IMPOLXA, SEVNICA
objavlja prosta delovna mesta za
3 STREŽNICE (STREŽNIKE)
Splošni pogoji: končana osemletka
Posebni pogoji: Odslužen vojaški rok. Poskusna doba 2 meseca.
OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD za posebne socialne zavode (od 2.100.— do 2.270.— din).
Možnost strokovnega izpopolnjevanja in pridobitve kvalifikacije.
Ponudbe se sprejemajo 15 dni po objavi oz. do zasedbe de-
PROSTA DELOVNA MESTA!
NOVOTEHNA
trg. podjetje na debelo in drobno.
Novo mesto,
objavlja^ naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA SERVISA NA AVTOMOBILSKEM SERVISU V NOVEM MESTU	1	mesto
2. POMOČNIK VODJE GROSISTIČNE TRGOVINE
1 mesto
3. KAL KUL ANT	2	mesti
4. PRODAJALEC	1	mesto
POGOJI:
pod 1) strojni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj na področju servisne dejavnosti ali delovodja z enakimi delovnimi izkušnjami ali avtpmehanik z 10 leti delovnih izkušenj na področju servisne dejavnosti;
pod 2) ekonomski tehnik ali poslovodja s 3 leti delovnih izkušenj v komercialno-tehnični stroki; pod 3) poslovodja z 2 letoma delovnih izkušenj v blagovnem prometu ali prodajalec s 5 leti delovnih izkušenj v blagovnem prometu in po možnosti z opravljenim tečajem za strojno knjiženje;
pod 4) prodajalec z 2 letoma delovnih izkušenj v maloprodaji.
Za vsa navedena delovna mesta je določeno poskusno delo. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 27. 4, 1975.
Mm
PIVO ■
PROSTO DELOVNO MESTO!
DESTILACI
„DANA",
TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET IN JA
MIRNA	.	61
Komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje členu statuta delovno mesto
-RAČUNSKEGA
DIREKTORJA GOSPODARSKO TORJA
(reelekcija)
Pogoji:	.	.
1. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonorr^s	^
ne smeri s 5 leti prakse in uspešno opravljanje prejšnjem delovnem mestu ali	.	^	1®^'
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri prakse in uspešno opravljanje dela na prejšnjem mestu
2. moralno-politična neoporečnost.
biave.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu o '	®
pošljite v Splošni sektor „DANA", Mirna, z izobrazbi.
4
KR KA
- FARMACEVTIKA, KEMUA, ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO
IŠČE SODELAVCE,	j„;
ki bi želeli delati na naslednjih delovni
KRKA
iin^
1. KADROVI K v kadrovskem oddelku .
2. ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA v «z
hiranja
3. STATISTI K v službi podjetniškega program
POGOJI za zasedbo delovnih mest so nasledn^ g^|gza<^ Ad-1. Diplomant višje pravne šole	.'^'i^andi^*®^''*'*
nizacijo dela. Ponudbe pa lahko pošljejo tu •	^
izredni slušatelji navedenih šol.	.	j
Poleg teh pogojev mora kandidat imeti snni	^
delo z Ijjudmi.	..
Ad-2. Diplomant višje šole za organizacijo, ^jj „j§jif^,^-akademije, I. stopnje farmacevtske cevtski tehnik. Ponudbe pa lahko pošljejo so izredni slušatelji navedenih šol.	Šol®. ^
Ad-3. Diplomant višje ekonomske	P^
stopnje ekonomske fakultete. Ponudbe di kandidati-, ki so izredni slušatelji navedem
Hpnih
Vse, ki. so zainteresirani za delo na nave stih prosimo, da oddajo pismene prošnje v	\co
delovne organizacije KRKA v Novem danta Staneta 19, v roku 7 dni od dneva o ^
^KRKA^
— farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravi Novo mesto
IŠČE OPREMLJENE SOBE
v Novem mestu in bližnji oko
Prosimo vse ponudnike, da svoje osebno v kadrovski oddelek KRKE,	'
neta 19 a, ali po telefonu številka 22 331, if^
V številka 20.
Odličn
je !
LASK^
8
DOLENJSKI LIST
j Novi Gorici odlično
^donar0dnem at*etskem mitingu Novomeš-medalje - Zaleteljeva postavila nov re-
4omedv^UrSkimat,etskim mi-
narodnim JU m velikim med-rici	v	Novi Go-
*»«ezana	Iet0šnja at,et'
utešiiaseti s°tokrat zci°
2 50 osJoiai tri1l?n?-: V Novi Gori'
°mno je to »o m niesta- Ne-^Peh, z{astf ^ Novomeščane velik * livarjevi t Č pomishmo> da so
,^“o^8u3ra^|°1keur
^.^P^ARSKA -JUGOSLAVIJA-^ neodločeno
'leljo je bilo na
^estUnriJ.’l'^^^anCl" v Nn«o.v,
obiie z 2'^Q.ono^ ^ srečanje P® So bili n„x- V dvoboiu !j^*inso7T?^ "Mladinci precej J	5207:516^
'^^ezn5cc^^®'‘^‘fenatumiiju
857 ,^“tyan 862, ) 840, 4	<vse
<oi«
b.d.
?27.5
Ja)idr
(kopje je zalučal 64,28 m), člani štaletc 4x200 m (Bratič, Simunič, Bajer in Keržan), ki so tekli 1:31,8 (nov novomeški rekord) in delili odlično tretje mesto z Mariborčani. Se enkrat sc je izkazala tudi Vesna Zaletclj: v teku na 400 m jc dosegla 60,8 in popravila sedem let stari novomeški rekord Močnikove (61,2). Ponovno se jc izkazal Vane Keržan, kije v izredno močni konkurenci 42 tekmovalcev dosegel z 11,2 odlično četrto mesto.
Prav gotovo ne smemo pozabiti na novega člana novomeškega atletskega kluba Milana Bratič a, ki je med najboljšimi jugoslovanskimi ^rinterji. Njegov osebni rekord na 100 metrov je 10,8, kar kaže, da bo Bratič v času, ko je kar šest novomeških atletov pri vojakih, za klub močna okrepitev.
Nekateri boljši rezultati: moški — 100 m: Bratič 11,5; Kraševec 11,9; 400 m; Križman 53,6; Kraševec 57,8; višina: Rangus 180 cm; ženske: 100 m; Zaletclj 13,1, Brulc 13,8; 400 m: Zaletclj 60,8, Papež 63,1 in višina: Pečavar 145 cm.
M. S.
„GORJANCI" ZMAGALI
V	nadaljevanju prvenstva v borbenih igrah so v skupini lA kegljači dosegli naslednje rezultate: Iskra -Stari devet 331:350, Novoteks — Luknja 436:388, Goijanci - Vseh devet 389:292.
y skupini B je druga Novoteksova ekipa premagala Mirno peč (383:319), Pionir je premagal vrsto Borca (410:325), Gozdarjevi kegljači pa so izgubili srečanje z Damo (307:350).
B. D.
Vrsta sevni^ii rokometašev ie letos precej pomladna. Od mladincev so presedlali kar štirje: vratar Goragoranc, Dmjač, Vrtačnik in Novšak. Na sliki so (čepe) Doblekar, Dmjač, Bizjaki Vrtačnik, Novšak, Pondelak in Simončič. Od desne proti levi pa stojijo: Šumej, Koprivnik, Krištofič, Svažič, Gorogranc, Možic, Sirk, Teraž in Jurešič. (Foto: Železnik)
rokomet
V republiški ligi zmagi in poraza
Zmagi za Inles in Sevnico in poraza za Brežičanke ter Lisco
Ribničani so s prepričljivo zmago v prvi slovenski lig^ še vedno na prvem mestu, Sevničani so tretji, vrsti Brežic in Lisce pa sta v gosteh izgubili in sta na lestvici nazadovali.
INLES-JADRAN 22: 17
Ribničani so sc pred domačimi gledalci šc enkrat izkazali. (lostje so
B.D. gledalci šc enkrat l/kazali. (lO!
Hn^karice Krke že tretje
<^£K£."ofc odbojkarske lige bi Novomeščani
jasusr*!*- Lahk°bi premasa>i vrei°
v vi . ni usnoi v °^ltvanu močno pomagal sodnik Paul P°tr<ijk ‘^a^bor so ^ Novomeščanom, so dosege odbojkarice ,(^*grajo iz 6 z, zeljo, da bi osvojile točke, in v gosteh
nov0m_ olobolje-
i^i^oda * ^ed naju j?« da so sc & &.*• « fc faU 'udT v ta So močno
In teiv
Hi Sličnem
»t.V^ci p^ajine	so	no-
{^^enf^agaU	d°mači-
1,1 nrP,0lčasU sta nUCriCo Sa'
1 i!'*Pr %>Srai pa Je ’ dnS,JC 50 V0. Ptev, ,?tvici Drv novimi to-
^al1 neodloče-
% e	T.	L,
1:’0TNOST
Vrataria p3 prcsc' l* n0iB a Sni0 fi; Gostje so
SS$°' °meniH ah d°kaj
VSS?* * KkhS*11
*U ncWno 11 vje
“v
Solni-fe«£
^^•k4as na *•“*
2 1 AJDIČA
2a Novomeščane kljub odlični igri poraz
[)
popustih in gostje so nato izenačili in povedli. Prav v tem delu srečanja se je „izkazal“ tudi sodnik, Krop-^ Paul, ki jc Novomeščanom odvzel več žog, gostom pa .sprcglcdal „nošene" žoge. V zadnjem, odločilnem nizu so Novomeščani igrali brez volje in gostje 50 ga dobili s
NOVO MESTO: Goleš, Babnik, Jenko, Vernig, Primc, (]rabcrski, Legan in Cotič.
J. pkzi;lj
BRANIK - KRKA
O	: 3
Tiha želja in naša napoved sta sc uresničili. Novomeščanke so v gosteh ves čas dobro igrale in si z zmago popravile uvrstitev na Icstvici, saj so sedaj na tretjem mestu. Tudi tokrat so sc izkazale vse Novomeščanke, zlasti Mlova in Rajcrjcva.
KRKA: Boh, Forte, Adamčič, M-la, Pilič, I-abjančič, Zevnik in Rajcr.
NA PODROČNEM PRVENSTVU SAMO NOVOMEŠČANI
V	torek je bilo v telovadnici osnovne šole Bršlin v Novem mestu področno prvenstvo v gimnastiki za osnovne in srednje šole.
Prvenstvo je bilo pravzaprav ponovitev občinskega, saj so sodelova-
le gimnastične vrste šol iz novomeške občine. Manjkale so šole iz občin Grosuplje, Trebnje, Metlika in Črnomelj, čeprav imajo osnovnošolci po teh wlah gimnastiko radi. Zato bi bilo prav, ko bi poslej na imenovanih šolah tej športni disciplini posvetili več pozornosti.
Rezultati:	pionirji-ckipno:	OS
Bršlin 173,15, OS Grm 152,109; pionirke-ekipno: OS Grm 178,30, OS Katja Rupcna 167,90, )S Bršlin 166,40; posamezno - pionirji: Crv (Bršlin) 37,05, StaJcer (Bršlin) 36,25, Ritonja (Grm) 35,70; pionirke: J. Dokl 3^10, Žlogar (obe Grm) 36,90, Kavšček (Katja Rupcna) 36,60; mladinke-ckipno: novomeška gimnazija 182,40, gimnazija n 166,10, i;aSC 162,50; posamezno: Klemenc 37,60, Kočevar 37,20, Plantan 36,50 (vse gimnazija Novo mesto); mladinci-posamezno: Marinčič 40,70, Matko 36,85, Lunder 34,00 (vsi SCKS).
M. J.
STRELJALO 12 EKIP
Prejšnji teden so se v trebanjski občini začele delavske športne igre. Najprej so se pomerili strelci.* Meti *2 ekipami so prvo mesto osvojili tekmovalci KPD Dob, za njimi pa so se uvrstili strelci Trima, IMV, Kmetske zadruge, Mercatorja, Acryla, ■Tosvctc, Dane, 1’lnic idr.
KOČEVJE - KAMNIK 3 : O
Tekmovati so pričele tudi igralke v drugi republiški odbojkarski ligi. V prvem kolu spomladanskega dela sd v Kočevju gostovale igralke Kamnika in domače odbojkarice so jih premagale brez težav. Tudi v tej tekmi sc je z odlično igro na mreži in v polju izka/.aia mladinska reprezentantka Levstkova.
Z. I .
sicer povedli, toda to je bilo njihovo edino vodstvo. Zaradi mokrega igr^ šča sta ekipi igraU počasi, tako da srečanje ni bilo zanimivo, kljub temu pa so gledalci videli kar 39 zadetkov. Pri domačih sc je tudi tokrat razigral Mikulin in dosegel kar sedem zadetkov.
INLliS: I. Kersnič, J. Kersnič 2, Radič, Mikulin 7, S. Kersnič 4, Matelič, Sile 2, Tanko, Ambrožič 2, Andolšek 4, Žuk.
M. GLAVONJIC
SEVNICA - IZOLA
25	: 18
Okoli 400 gledalcev je še enkrat burno pozdravilo lepo zmago domačih rokometašev. ('lOstje iz Izole so slabo igrali v obrambi in prijeli zadetek celo takrat, ko so Sevničani igrali z igralcem manj. V drugem polčasu so Izolčani bolje zaigrah in zmanjšali razliko na dva zadetka, vendar to ni bilo dovolj, kajti domači rokometaši so z nekaj zaporednimi zadetki zasluženo slavili zmago.
Točki za Beti in Kočevje
Novomeščani izgubili • Kočevje ne bo izpadlo
V 15. in 16. kolu prvenstva v prvi moški namiznoteniški ligi so Novomeščani Qbe prvenstveni srečanji izgubili, v področni ligi pa sta vrsti metliške Beti in Kočevja dosegli prepričljivi in pomembni zmagi.
KAJUH - NOVO MESTO 5:0
V 15. kolu so Novomeščani gostovali v Ljubljani pri „Kajuhu“ in prvenstveno srečanje gladko izgubili s 5:0. Ljubljančani so bili precej boljši in so zasluženo osvojili dve pomembni točki.
BETI - DOLSKO 5 : 2
Kot kaže, so tik pred zaključkom prvenstvenih srečanj Metličani prišli v formo. Tokrat je dobro igral tudi tretji igralec Beti Kovačič in dosegel drugo zmago. Rezultati: Kovačič -Cerar 2:l,'lJhl - Bajc 2:0, D. Pezelj
- Antonič 0:2, Uhl - Cerar 2:0, Kovačič - Antončič 0:2, D. Pezelj
- Bajc 2:0 in Uhl - Antonič 2:1.
KOČEVJE - JARŠE 5:1
V	zelo pomembni tekmi so Kočevarji proti zadnje uvrščeni ekipi zelo dobro zaigrali in se z novo osvojenimi točkami obdržali v ligi. Adlešič in Osterman sta tokrat zmagala dvakrat, pomembno zmago pa je dosc*-gel tudi Oražem.
Z. I .
NOVOMESTO-SEMEDELA1:5
V	16. kolu so Novomeščani gostili koprsko Semedelo. Peščica gledalcev je pričakovala, da bodo domači igralci v tem srečanju bolje zaigrali, toda gostje, ki so v jesenskem delu igrali precej slabše, so dokazali, da so za spomladanski del pripravljeni precej bolje kot Novomeščani, in so zasluženo zmagali. Morda ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, da
gladi
koli
nimajo novomeški igralci primernih prostorov, kjer bi nemoteno trenirali in se pripravljali na težka srečanja.
Rezultati: Kapš - Kodrič 1:2, Somrak - Skrabar 2:0, Žabkar — Lipovec 0:2, Somrak - Kodrič 0:2, Kapš - Lipovec 1:2, Žabkar -Skrabar 0:2.
VRHNIKA - SODRAŽICA 1t5
Tudi v 16. kolu 11. republiške namiznoteniške lige (zahod) so Sodra-žani dobro zaigrah. Gostovali so na Vrhniki in domače igralce premagali idko s 5:1. Tako so Sodražani dve pred koncem še veiin^ kandidati za asvojitev prvega mesta.
Rezultati dvoboja: Diinač - Ga-šperič 0:2, Berginc - Lovrenčič 1:2. Srečkovič - Mrgole 0:2. Berginc - (Jašperič 2:1, Dimač -■ Mrgok 0:2 in Srečkovič l.ovren-čič 0:2.	.
T. JORAS
Zrimšek prvak KD Novo mesto
Kolesarsko društvo Novo mesto je priredilo v nedeljo, 13. aprila, kolesarsko dirko za pr\enstvo kluba. Tekmovalci so se pomerili na progi Novo mesto — Metlika — Novo mesto.
Kolesarji so prevozili 60 kilometrov, v razburijivi in dokaj hitri tekmi pa jc zmagal 1'ranci Zrimšek. Zelo dobro sta vozila tudi Božo Mi-jajlovič in Ivan Turk, saj sta v cilj pripeljala v istem času kot zmagovalec Zrimšek (1.30,20).
Skozi vso dirko je prva trojica narekovala silovit tempo in dokazala, da jć zasluženo v mladinski državni reprezentanci. Tekma je pokazala, da so Novomeščani trenutno v od-hčni formi in da bodo v prihodnjih dirkal) med najboljšimi v repubhki in državi.
Zrimšek je težko progo z naporiii-mi vzponi prevozil z zelo dobro povprečno hitrostjo 40 km na uro.
SEVNICA: -Možic, Krištofič, Simončič, Jurišič 3, Bezjak, Svažič 7, Koprivnik 4, Doblekar 5, Novšak, Sumaj 6, Sirk.
K. R.
USNJAR - BREŽICE 15: 13
V	14. kolu slovenske rokometne lige so Brežičanke gostovale v Šmartnem pri Litiji in prvenstveno srečanje tesno izgubile. Vso tekmo so bile Brcžičanl^ enakovredne domačim rokometašicam, in čc bi izkoristile kdve sedemmetrovki, bi lahko igrale neodločeno.
Brežicc:	Hribernik,	Balon	1,
Stamber 3, Bah 2, Dimič, Zapšck, Rožman l, Kežman 6, Vogrinc, Lipej, Cetin in Levačič.
BELTINKA-LISCA 22 : 21
Z malo več Športne sreče bi Sevničanke v Beltincah kmalu uresničile našo napoved. Igrale so dobro, toda tik pred konccm tekme so popustile in prvenstveno srečanje tesno izgubile. Tako so „Liščankc“ z devetimi točkami na prvenstveni lestvici še vedno pri dnu, na devetem mestu.
LISCA: Plažar I, Plažar II, Starič, Pesjak, Rugelj 10, Mlinarič 7, Mejak, Popovič 3, l!tvart 1, Žveglič, Pfajfer.
LESKOVEC-NOVO MESTO 16 :
18
V	prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so gostje do-kazah, da so zasluženo pri vrhu lestvice. Igrali so domiselno in disciplinirano in brez težav dosegali zadetke. Domači rokometaši so igrali kot vedno: zastreljali so 4 sedemmetrovke, niso hodili v protinapade, razen tega pa so igrali tik olj obrambi Novomeščanov, ki so jim spretno preprečili streljanje. Pri domačih sc je z 9 zadetki izkazal R. Sribar.
L. Sribar
KRMELJ - ZAGORJE
26	: 12
V	prvenstveni tekmi so sc domači rokometaši razigrali in močno premagali vrsto Zagorja. Pri domačih so se z domiselno in borbeno igro izkazali prav vsi iiiralci.
B. D.
KRKA - ZAGORJE 20: 4
Mlade nadarjene varovanke Janeza Štruklja so k' enkrat dokazale, da so med najboljšimi v ljubljanski conski rokometni ligi. Slabih igralk iz Zagorja niso podcenjevale, sad njihove hitre in nesebične igrc pa je b.redno visoka zmaga. Novomeščanke so se izkazale predvsem s hitrimi protinapadi, v katerih so sc izkazale N. Blažičeva (7 zadetkov), Segova (5) in Kastelčeva (4).
J. P.
ZMAGALA OŠ V. GABER
l*rejšnji teden je Sk Mokronog oiganb.iral pfonirsko šahovsko prvenstvo, na katerem so nastopili tekmovalci Velikega (Jabra, Trebnjega in Mokronoga.
Pri starejših pionirjih je med ekipami zmagala OS Veliki Gaber, pri pionirka!) OS Mokronog, pri mlajših pionirkah OS Mokronog, pri pionirjih pa oS Trebnje. Izkazali so se Kotar, Medved, Perko, Rman, Trlep, Hostnik, B. Hostnik, Dvornik, Ju-vančičeva. Jevškova, Žvagnova in Lavrinškova.
J. KOCl VAR
I M M M i •
METLIKA - Komisija za popularizacijo ^orta pri osnovni organizaciji ZSMS Novoteks je organizirala tekmovanje v malem nogometu, te dni pa so ekipe odigrale 4. kolo. Rezultati: Slamna vas-Božakovo 10:1, Brezovica - Rosalniee 0:3, Novoteks — Beti 3:0, Radoviča — Lokvica 3:1, Krasinec - Gradac 6:0 in TGP - Suhor 7:0. Vrstni red po 4. kolu: Slamna vas 7 točk, Radoviča 7, TGP 6, Krasinec 6, Gradac 6, Novoteks. 4, Rosalniee 4, Božakovo 4, Lokvica 2, Suhor, Brezovica in Beti brez točke. (M. B.)
RIBNICA — Rezultati 11. kola dolenjske rokometne lige: Cerklje -Semič 26:24, Gradišče - Grosuplje 28:16, Sodr^ica - Ponikve 20:8, Šmarje-Sap - Višnja gora 18:13, Ribnica - Šentjernej 29:21 in Dobrepolje - Črnomelj 10:29. (M. G.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi so v Leskovcu gostovah novomeški mladinci in odsegh prepričljivo zmago - 6:21. (L. S.)
NOVO MESTO - V prvenstveni pionirski nogometni tekmi so v nedeljo Novomeščani igrali z vrstniki Enotnosti in jih premagali s 3;1. (M. G.)
RIBNICA-MIRNA 2:0
V	prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske conske nogometne lige so' v Ribnici gostovali nogometaši Mirne. Zaradi izrecno slabega vremena so se nogometaši predstavili s slabim nogometom, v katerem so bili domači nogometaši iznajdljivejši in so zasluženo zmagali. Zadetka sta dosegla Turk in Dejak.
M. G.
OŠ ŽUŽEMBERK IN OŠ KATJA RUPENA
V	sredo je bilo v telovadnici OS Katja Rupcna in OS Grm občinsko
prvenstvo v odbojki za pionirie in
{»ionirke, ki je bUo letos prvič. Sode-ovalo je 6 moških in 4 ženske eki-
3e, kar pomeni da ima tudi ta vrsta ^orta na osnovnih šolah veUko pristašev in je bila zadnja leta nekoUko zapostavljena. Prvouvrščeni ekipi sta pokazali solidno znanje, vidi pa se, da pionirke OŠ „Katja Rupena“ trenirajo pri Krki, pionirje Žužemberka pa vadijo igralci TV D Partizan Žužemberk.
Rezultati - pipnirji: Sen^ernej: Grm 2:1, Katja Rupena: Žužemberk 2:0, Žužemberk: Vavta vas 2:0, Šentjernej: Žužemberk 0:2, Katja Rupena: Šentjernej 2:1, Žužemberk I: Katja Rupena 2:1.
Vrstni red: 1. OS Žužemberk, 2. Katja Rupena, 3. OS Šentjernej. Rezultati - pionirke: Katja Rupena: Grm 2:0, Katja Rupena: Stopiče 2:0, Grm: Stopiče 2:6.
Vrstni red: 1. OS Ka^a Rupcna, 2. OS Grm, 3. OS Stopičfc.
M. J.
ŠŠD SEVNICA IN ŠŠD KRMELJ
Prejšnji teden je bilo v telovadnici osnovne šole „Milan Majcen“ v Šentjanžu občinsko gimnastično prvenstvo osnovruh šol iz sevniške občine. Tekem se je udeležilo 70 pionmev in pionirk, razen domačih sodnikov pa sta sodila tudi prof. Jože Senica in Brežičan* dr. Mitič. Ekipni zmagovalec pri 'pioniricah Je SSD Sevnica, pri pionirjih pa SSD Krmelj.
Vrstni red: Martinšek (SSD Sevnica) 36,40, Dcrepasko (SSD Krmelj) 36, Ivnik (SSD Sevnica) 35,50; pionirke: Starič (SSD Sevnica) 37, Erman (SSD Šentjanž) 36,90, Umek (SSD Sevnica) 35,50. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke so prejeli diplome in kolajne.
C
KAJ, KJE, KDO?
J
V soboto bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji košarke. Obe naši ekipi v prvem kolu gostujeta. Metličani igrajo pri vedno neugodnemu Triglavu, Novomeščani pa gredo k nekdanjemu drugoligašu, trboveljskemu Rudarju.
Novomeški igralci namiznega tenisa gredo v petek v Ljubljano, bodo poskušaU v boju z Gradisovimi igralci osvojiti prvenstveni točki. V SRL gredo Inlesovi rokometaši po nove točke k zadnje uvrščeni Dravi, Sevničani pa bodo poskušali osvojiti pomembni točki pri Poletu. Breži-čankc bodo doma igrale s Steklarjevimi i^alkami, Sevničanke pa bodo poskušale doma presenetiti Slovanove 'rokometašice, ki so med najboljšimi v republiki.
V odbojkarski ligi bodo pri novomeški Krki v naslednjem kolu gostovale drugo uvrščene igralke Gaberja, ki imajo sedaj le dve točki več kot Novomeščanke. Z dobro igro bi No-vomeščankam morda uspelo priti celo na drugo mesto.
I* belinka
tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana p6štni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel
SAHDOLIN PX 65
I uživa mednarodni sloves
I	odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki
najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa
uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom
služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 V Evropi
proizvaja in dobavlja
GRADNJA ŽALEC
(■oieiiWdyrt md20leti}
Kaj je z borci?
ZELO ŽIVAHNO je bilo med delegati, ko so razpravljali o plačah, kvalifikacijah in življenjskem standardu bivših borcev. Precejšnje število bivših borcev je zaposlenih kot nekvalificirana delovna sila in imajo razmeroma nizke plače, kar vzbuja med prizadetimi mnogo negodovanja. Če mislimo pošteno, potem vemo, da je večji del starih borcev sam kriv, da jih še danes vodijo v staležu nekvalificiranih delavcev. Bilo je mnogo tečajev, ki so bili namenjeni predvsem bivšim borcem, da bi prišli do boljšega kruha. Nekateri se izgovarjajo, da se niso mo^i posvetiti izobraževanju, češ da so živčni, kar pa ne more držati za vse prizadete. Vsi tisti, ki so do zdaj zainudili, naj se v bodoče potrudijo, da bodo s tečaji in na druge načine dosegli višjo kvalifikacijo.
V	NOVEM MESTU se že dolgo časa kaže potreba po zajtrkovalnici, prav tako pa tudi po brezalkoholni gostilni. Za oboje so se že dal časa zavzemale množične organizacije, zlasti protialkoholna sekcija RK, odbor za zaščito matere in otroka ter driige.
Ta zadeva bo sedaj rešena tako, da slaščičarna na Glavnem trgu razširi svoje poslovanje §e na zajtrkovalnico in točilnico brezalkoholnih pijač, ter tako postane samostojno podjetje.
TUDI V TREBELNEM in okolici je čedalje več ščetinaijev, ki prizadevajo hudo škodo. Lovci so napravili že več pogonov, vendar brez uspeha. Dne 24. marca pa so le položili prvega. Ustrelil gaje Jože Gačnik.
DIJAKI NOVOMEŠKE gimnazije, ki se zanimajo za književnost in pisanje imajo že dobra 3 leta organiziran lite rami krožek. Na sestankih govore o Hterarnih vprašanjih, bero in pretresajo svoja dela. Tista, ki jih spoznajo za najboljša, objavijo v svojem literarnem glasilu: sprva se je imenovalo Brstje, sedaj pa Stezice.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. aprila 1955)
posmumu
PRITOŽNI 0DDF:L1;K -'Belgijska vlada sc jc odločila ustanoviti poseben oddelek, ki bo imel eno samo nalogo:	sprejemati	pritožbe
žensk na razne oblike diskriminacije s strani moških. Delo oddelka bo pod neposrednim vodstvom gospe Debacker, ministrice za kulturo, ki jc edina ženska v belgijskem kabinetu. Belgijke imajo torej lepo priliko za uveljavljanje pravic v mednarodnem letu žensk.
DOBIL JE ODŠKODNINO - Italijan Pasquale Maulicino jc pred desetletji prišel v Ftiopijo kot kolonialist in večje imetje izgubil med zadnjo vojno ob prihodu zaveznikov. Pred kratkim je dobil od italijanske vlade odškodnino za med vojno izgubljeno premoženje. Odškodninski ček za 1600 lir zadostuje danes za - šestnajst ekspresnih kav!
NEPRI-DVIDEN PIKNIK - 150 km od Cordobe v Argentini sc je iztiril potniški vlak, toda nihče od 700 potnikov ni bil niti mrtev niti poškodovan. Vlak se je iztiril zato, ker se jc zaletel v kravo, ki je kajpak poginila. Pa nc samo to; ko so na kraj nesreče prišli reševalci, so od krave ostale samo še kosti, kajti potniki so jo na nepredvidenem pikniku
spekli in pojedli!
POCiOJ — V kalifornijskem mestu Oaklandu so pred letom dni ustanovili prostovoljno društvo za tiste, ki sc hočejo odvaditi kajenja, pitja alkoholnih pijač in uživanja mamil. Vsak član, ki sc v roku, katerega si jc določil sam, nc odvadi to ali one razvade, si mora za kazen - obriti glavo!
POBESNEL Ji: - Škota Johm Taylorja, pešca, so obsodili, ker ji povzročil smrt avtomobilista Andre \va Daviesa. Ko je John nepravilne prečkal cesto, je Andre\v močno za trobil in avto ustavil. To jc John; tako razbesnelo, da je planil k avto mobilu, začel brcati in udarjat „pločevino“, izpustil zrak iz eni zriičnicc in grozil Andre\vu, da gi bo „predelar‘. Andrc\v se je take ustrašil, da je dobil srčni napad in zi volanom izdihnil. Tudi na naših cestah sc lahko pripeti kaj podobnega, zato priporočamo hladno kri.
PREPOVl D - Predsednik vlade Laosa-princ Suvana 1 uma jc' izdal za poslaništva in konzularna predstavništva v tujini okrožnico, da ne smejo izdajati vstopnega vizuma - hipijem. Menda iz okrožnice ni razvidno, kakšen je in kdo naj bi bil hipi, zato bo odločitev o vizumih padla po presoji uradnikov v laoskih predstavništvih v tujini. Pa tudi do hude krvi Ik) gotovo prihajalo.
STEKLENA PIRAMIDA Kairski dnevnik Al Ah ram je objavil vest, da jc družba „Walt Disncy Corporation” prosila egiptovsko vlado za dovoljenje, da bi v bližini znamenitih faraonskih piramid zgradila veliko stekleno piramido, ki bi bila „velika turistična atrakcija". Al Ahram nc navaja, ali je prošnja vzeta v resnejše proučevanje.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Glodalec je strigel mladike
(Od raznih) krajev se slišijo letos pritožbe o dolgi zimi in velikem snegu in ravno tako je v naših hribih. Iz raznih krajev se slišijo	!
tudi pritožbe, koliko glada in reVščine je užila divjačina in koliko škode je naredila na sadnem drevju, osobito'zajci so oglodali toliko mladih	'
sadnih Irevesc, da mora človeka jeziti, koje že več let z vso marljivostjo mlada drevesca gojil, a prišel je lačni glodalec in ostrigel je vse mladike /, ostrimi zobmi, da se potem večinoma vse posuši. Pa naj jih, saj ima toliko zagovornikov na svoio stran, da se ne boji največje pravde.
(Grozen požar.) Po hudej zimi se že vse veseli lepega vremena in toplega solnca; vse pridno dela na polju, ker se je delo tako zakasnilo. Opoldne še nič hudega niso slutili dobri Topličani, niso vedeli kakošno gorje jih še čaka. Toda na mah nastane krik, ogenj, ogenj! Jelo je goreti pri Vidicu, a hkrati je že začelo goreti v dveh, treh krajih, in to vsled viharja, ki je ob enem nastal s tako grozovito silo, da jc bila vsa
človeška moč zaman. Požarne brambe so se pogumno obnašale, ne brez uspeha.
(V Breškem okraju) utrgala se jc grozna plast zemlje, tristo petdeset metrov dolga in devetdeset široka. Vlada je poslala vojake in inženirje na pomoč, da bi večje nesreče zabranili. Delo je silno nevarno, ker se zemlja še vedno premiče. Tako je na Češkem neko malo mesto jelo se pogrezava ti v zemljo'.
(Potres) bil je v noči od 8. do 9. tega meseca malo pred eno uro in zopet proti tretji uri zjutraj. V Mirni Peči čutil se je potres tudi jako močno.
(Oglas.) Na prodaj je hiša v Kandiji, čisto novo zidana, na glavni cesti, za obrt primerna, 5 minut od mesta. Nahaja se obokana klet, hlev, dve sobi, kuhinja,.jedilna shramba, /. drugimi prostori se takoj proda.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 13. aprila 1895)
Zobjs so zdravilni
Z umetnimi zobmi k boljšem zdravju
'Dobra polovica ljudi v razvitem svetu prav uspešno namesto svojih zob uporablja umetne. Niti ni pomembno, ali nosijo umetne zobe zaradi lepega nasmeha ali iz potrebe po boljšem žvečenju hrane, bolj pomembno se zdi, tako trdijo nekateri sodobni raziskovalci, iz kakšnih snovi so umetni zobje narejeni.
Že pred 180 leti je italijanski znanstvenik Volta ugotovil, da v ustih nastane Sbak električni tok, ako na vsako stran jezika položimo kovinsko ploščico. Prav tak „električni okus“ mnogokrat začutijo novopečeni lastniki zobnih protez. Ta navidez nepomembni pojav pa je lahko zdravju škodljiv, a tudi koristen.
Mikroelementi, ki nastajajo pri procesu elektrolize v ustih, vplivajo na delovanje celotnega prebavnega trakta. Strokovnjake je pričelo zanimati predvsem, katere kovine v protezah bi lahko ugodno vplivale na zdravstveno počuQ‘e človeka. Ugotovili'' so, da je srebro prav dobrodejno, saj deluje kot dobro sterilizacijsko in bakterici-dno sredstvo. Sestavili so proteze, v katerih so uporabili posebne legure srebra s paladijem. Na skupini prostovoljcev so potem nekaj let ugotavljali posledice.
Pri večini prostovoljcev še. je izkazalo, da jim je zobna proteza pomagala, ako so bole vali za boleznimi črevesja, želodca in dv^ajster-nika. Njihovo s^nje se je popravilo. Znatno pa se je popravilo zdravstveno stanje tistih, ki so bolehali za anacid-nim in hipocidnim gastritisom.
Znanstveniki vidijo v tem precejšnjo prednost: estetika, boljše hranjenje in zdravilo.
Morebiti je neki organist pogledal pregloboko v kozarec, sicer je nerazumljivo, kako da je izgubil tele orgle!
Raztrtsenost is'gublja vse
Vsako večje mesto ima urad za najdene predmete, ki je nazoren dokaz, da so naši ljudje veliki pozabljivci. Ob črnih in rdečih, velikih in majhnih, zašitih in raztrganih, novih in starih
—	dežnikih se zdi, ko da pri nas neprestano dežuje.
O	tem, da so dežniki najpogosteje izgubljeni predmeti, ne kaže izgubljati besed, toda ob zagrebškem uradu za najdene predmete se lahko vprašamo, na katerem mestu imajo ljudje glave, da izgubljajo tudi dokaj velike in dragocene predmete. V zagrebškem najdišču je namreč veliko koles, mopedov in polnih potovalnih torb, ob tisočih izgubljenih predmetov pa predstavljajo višek pozabljivosti prenosne orgle, stroj za razmnoževanje dopisov in risb ter veliko dvokrilno zastekljeno okno.
' Zagrebčani so lani na tramvajih, avtobusih, vlakih, v lokalih in drugod izgubiU več kot deset tisoč različnih predmetov oz. 1500 predmetov več kot leto prej. Na dan so torej pozabili okoli trideset stvari. Od teh je bilo izredno veliko dokumentov in denarnic, kajpak praznih, ki so jih odvrgli žeparji. Vsak dan se zglasi v zagrebškem uradu okoli 250 ljudi, ki iščejo izgubljeno. Šestdeset odstotkov najdenih predmetov se sjie_t jmajde v rokah lastnikov, ostalih štirideset pa po letu dni hranjenja prodajo na javni dražbi.
V	šah pravijo, da se v zagrebškem uradu za najdene predmete nahaja prav vse, kar'človek lahko izgubi, manjkajo samo še orgle zagrebške katedrale in glava, ki jo je „i^ubil“ možak, ki se je zagledal v lepo sosedo.
Zadnjo m sončeMj!^
Ni preveč kaj povsem jčku tako skromnem la, kigauporabg Nudisti
radikalno „icratS«’'' kopalci, ki so • ki večini, .f^ikor -odelihkop^^k^,.-pripravijo bisu^ b
oblikovalcev.
Oblikovalce	I
najbolj	poud<''
združiti niocnoj’ pjj njo po leko. Na pred desetim.
Gernreich, k^J zgoraj' tu ponudil ’’vscui Topless je/polnil^ razburil duho ne stram velil«'" lanske sezone ^
kjer se radi zbirajo
svetoN^jani
■m
Rudi
cionarne	^
i
J® in na •
-tržišče 5(TP^
kopalne ° gke i'’/ dobe: /a
bistvu cnak^^,^v
spodnji de ;f„clf V
žarkom sice vani pol''* ,.j
naramnice-
mesecev, k I po modelu
cvete, leica
Kopalnaob'	J,
dolarjev. Na	^1«
ni i/.vedbi. po\
I«'!««;- ‘-„za jel, da so .. razvneli niosK'
Od kod orožje?
Komaj sem zakoračil med hišami Mišjega dola, sem zagledal gručo ljudi. Bili so stari in mladi ter se pomenkovali. ■ Skoraj bi šel mimo njih brez besedi, ako ne bi slišal besed: „Samo še Martin Krpan nas lahko reši. “
„I, kaj pa je takega,'* jih vprašam. „Tukaj sem kot naročen. “
„Radi bi imeU novo orožje, pa ga ne dobimo, “ so tarnali.
„Kakšno orožje neki? Lipo posekajte za kij in to-porišče, vendar varujte, da ne bo nad kamnito ali leseno mizo in bi imeli sitnosti zavoljo tega.. Mesarico naj pa kakšen kovač skuje, akorav-no je tega danes malokdo vajen. “
„Ne maramo tega, saj se ne bomo bojevali z Brdav-som."‘
,Ako vam to ni po volji, česa drugega ne znam svetovati. “
„Mi bi radi imeli puške. “
,A, taka 'je ta reč. Pa menda ne mislite, da bo
kmalu vojna? Marsikaj hudega je slišati z raznih koncev sveta. “
„Mi ne potrebujemo takih za ubijanje ljudi, marveč take na zrak za streljanje v kroge na papirju. “
„Kaj jih ne zna nihče delati? “
„Delali so jih, vendar jih že dolgo ne več, zato stare kmalu ne bodo več za rabo. Novih pa ni, ker jih menda ni vredno izdelovati. Ne maramo bojevanja, vendar je bolje, da smo pripravljeni, kot pa da bi bili kdaj tepeni”
„Kaj naj vas zdaj jaz branim? “
„Tega ni treba. Radi bi le nekaj tovorov pušk, da jih preneseš čez mejo. Naši trgovci vse reči lahko uvažajo, le pušk nihče ne sme. Menda nas ne boš zavrnil, češ za vas so frače dobre? “ Nič nisem odgovoril. Odšel sem domov in še zdaj razmišljam, kako bi uredil, da bi bilo njim prav in da ne bo čez postave.
MARTIN KRPAN
Para-',i<|e kirjo ^
prejšnje križanke
l^6)resmce
i^apako
e
^čah. <>ezni) zapisi o ‘ohodj
^ pSiahl-	več
N.	(povab-
ie J
^‘PoobUšj *'>“'*<> Poobla. \
N i?!« feB
JU
“P^čal	bi	se	§e
^^^al)zNežiko.
Nabral; j. JUST
*9 J ^ M i m ! f. // 1 i/ / 1				OL	APARAT	OGRAJA IZ KAMNA	SIAM	ZBIRKA LISTIN	OL	PODlfiZNIK	ANTON BQLE	FR.REKA	ČEBELJI SAMEC
				GLAS ZNAMENJE					NASTAVA				
				ŽELATINA IZ ALG					AVAR				
									GR.CRKA				
				PRISPETJE							NOBELU		
											ZUnNPOD FRANCO?!		
1 / HUJ				RADIJ			AžCMlje IMAMA						
				1«BIV»l£C MKIJE			1W						
				>								VRSTA OBUVALA	N02ZA STRGANJE
DL	GGMJAČ OSLOV		V										
		mi						PAPIGA					
RASTLINA Z/U£DA1XA	-					TWAIN					PLATINA		
											FR.MOONI KREATOR		
JEDRO					SPIS	HERCE- GOVEC				POKLON			
										NAŠ OTOK			
Ž.IME						KIT. VELEMESU							
						LANTAN							
CLAY				DUHOVN. STAN					OKONČINA	-			
pregovor				SAPA					VEDHO ZELENA RASTLINA				
 	     I	   I..I-	     ..li-...	_
natančnostjo popravili Michelangelovo | io je namerno poškodoval neuravnoVfešenec |
ihče?^. »la^lOT) ^---------------~!------------------------------------ 1-------------------- I
I. Vf^rJal .	m	i^roT/	v*k«A	/S-,1_i_ riAl^oi	3^£k	ir£»/4r\/^	SS
cija marmornatega kipa
•'•hče vT-^ut"Selo’va^“
SHlidf^„';j™reeUszlo
l>"lvim u" Vtip Marije z ^ *i3ročju ■■
^1'- ISO	50
^kov
Ves
OgOrZ ^et	je
poškodoval
prav nič pomagalo. Čakala je, da se jo lotijo največji strokovnjaki za restavriranje in rešijo umetnino.
Posebna skupina izvedencev se je kmalu lotila dela. Identificirali so vse koščke, kar so jih pobrali, obenem pa ugotovili, da jih nekaj manjka.^ Dva manjša koščka sta sicer prispela, eden celo iz Amerike od nekega turista, ki ga je na dan Tothovega dejanja pobral s tal kapele kot spominček, vendar je
pfed
"*<111111
"'llllllll
"llllllllll
Ied
J spet takšna, kot je bila estavracija kipa je izredno de-
nekaj koščkov še vedno = manjkalo.
'Glavni del posla je bil opravljen v laboratorijih.. Najprej so morali odkriti snov, ki bi lahko nadomestila manjkajoče dele kipa, odkriti pa so morali tudi postopek, kako odpraviti modrikaste sledove od barve kladiva, kije ha kipu ostala. Rešitev je bila zelo preprosta. Potem ko je odpovedalo skoraj vsako kemično čistilno sredstvo, je svoje pred-. nDSti 43Dka/^ jiavaden. selo- -tejp. Za zapolnilno maso pa so vzeli mešanico poliestrske smole in prahu kararskega marmorja.
Restavratorsko delo je vodil Morresi. Z injekcijsko iglo je ubrizgaval v poprej narejeni kalup manjkajoče dele, ki so jih potem z največjo pazljivostjo zlepiU z originalom v kapeli. Celotna ekipa je delala kot dobro izučena skupina kirurgov. Rezultat njihovega dela je bil začudujoč. Prav nič na kipu ni kazalo, da je popravljen. Edino ultravijolična fotografija lahko pokaže, kateri deli so popravljeni in zlepljeni.
Za spomin in opomin na barbarsko dejanje so pustili manjšo uJrtino na pajčolanu.
'''''''''iiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimimmiiiiiiiimiiimiiiiii
Učimo se od živali
Potapljaški refleks' za hitro bitje srca
Kadar se tjulenj ali raca potopita pod vodo, da bi si poiskala hrane, pride do nevrološkega pojava, ki ga strokovnjaki imenujejo „potapljal refleks“: bitje srca se upočasni, krvne žile v trebušnih organih se zožijo, tako da je dotok krvi v srce in možgane večji. Vse to pa se dogodi zato; da bi žival med potapljanjem ohranila čim več potrebnega kisika v krvi. Raziskovalci so ugotovili, da sledove „potapljaškega refleksa“'za-sledimo tudi pri človeku.
Zanimanje za ta pojav vlada med strokovnjaki že skoraj desetletje. Posamezne raziskovalne skupine so preiskovale avstralske iskalce biserov ih pri njih zabeležile „potapljaški refleks**. Sledili so poskusi s prostovoljci. Dr. Ste\vart Wolf je pri poskusih na texaški univerzi ugotovil, da se bitje srca hitro upočasni, ka-. dar so prostovoljci potopili glavo v mrzlo vodo. Meritve so pokazale, da je količina mlečne kisline v krvi narasla, kar je bil dokaz, da celice v organizmu porabljajo manj kisika.
Te ugotovitve so pripeljale raziskovalno skupino do preprostega zaključka: potapljaški refleks se da uporabiti tudi pri zdravljenju tistih, ki trpe zaradi občasnega prehitrega srčnega utripa. Zamisel so preizkusili na bolnikih, ki se jim je srčni utrip povečal tudi na 160 udarcev na minuto ali še več. Že po 35 sekundah „ledene terapije** sc je utrip srca normaliziral.
Vsa stvar jc bila zelo preprosta. Bolehajočim so dali posode z ledom. Nadnje so sklonili obraz in potapljaški refleks je upočasnil prehitro bitje srca.
Vendar strokovnjaki tega preprostega, sredstva ne priporočajo vsakomur za domačo uporabo. Opozarjajo, da so taki poskusi zelo nevarni za vse, ki so preživeli infarkt.
ŽETIMI KRAVAIVII
fa-
. n°žica ie
z°rišča in Par»d°	Junaka sta korakala s pri
°yčičev se ie	nastavil dlan. Nekaj zarjavelih
, °vanec v ^1 ?ta yanjo.	J
n°a.Ha. ^hko, svo>ll * toje na*8a Paradižnika spomni-Polnjeno s *e)rolj*co, lepo počez prerezano in
c / Pestil;, ur ,. ° ^rabil je K,aro za roko - tudi n ^ lojnici 3 ‘Jska lakota - in stekla sta čez
"4|at|>	(*u
0a^a-	St;i	/alajala,	ker po indijsko še nista
Prodajalec je bil brihten! ,JVekaj za pod zob bi radi, gospod fakir!“ je uganil in pripravil zavitek fakirskih specialitet; žeblje s kisom in oljem, britvice z gorčico, črepinje s hrenom pa nekaj bakel in starih sabelj ., .
Zaklel je Paradižnik po kranjsko in zgubila sta se s Klaro v ozkih ulicah. Odšla sta s trebuhom za kruhom in bodrila sta se z mislijo: „Za delo znava zgrabiti, torej ne bova lačna, tudi v Indiji ne .. .“
DR. BOŽO OBLAK
Vpliv
vetra
Veter ni prav nič drugega kakor gibanje zraka. Za nas je važno, od kod veter piha in s kakšno močjo. Smer vetrov in njihovo trajanje med letom je bistvene važnosti pri urbanističnem načrtu naselja, sicer lahko pride do onesnaženja ozračja nad naseljem.
Nekaferi vetrovi delujejo na splošno počutje ljudi zelo neugodno. Pri nas je tak veter fen. To je topel veter, ki se spušča v Krško dolino z Roga na zaliodu in kije poznan po tem, da kar „jemlje“ sneg spomladi. Ta veter povzroča razdražljivost, nespečnost, glavobol, slabo počutje, nesposobnost za delo in podobno. Vzroki tega delovanja vetrov še niso povsem razjasnjeni.
Vetrovi so pomemben dejavnik pri regulaciji temperature. Poleg vlage in toplote je prav gibanje zraka dejavnik, ki usmerja hitrost izgube človekove temperature. Zaznavno gibanje zraka v zaprtem ali polzaprtem prostoru je prepih.
Med nami neprestano krožijo električni oziroma radijski valovi. Njihov vpliv na človeško zdravje v celoti še ni raziskan. Vemo pa, da valovi pod 6 m dolžine povzročajo pri ljudeh, ki so blizu oddajnikov, glavobol, utrujenost, razdražljivost in celo dvig telesne temperature.
Velika razlika v električni napetosti npr. pred nevihto neugodno, vpliva na ljudi in živali. Pojavljata se nemir in strah. Domnevajo, da tudi ljudje, ki napovedujejo vreme na podlagi revmatičnih bolečin, kažejo posebno dovzetnost za električne napetosti v ozračju.
Ionizacija v zraku nastane pod vplivom kozmičnih žarkov, elektronskih tokov in ultravijoličnega sevanja sonca. V zraku je več pozitivnih kot negativnih ionov. Pravijo, da porast negativnih ionov v zraku deluje dobro na človeka, da negativno ioniziran zrak znižuje ki^ni pritisk, medtem ko porast pozitivnih ionov slabo vpliva na splošno človekovo počutje in na njegovo zdravje.
DR. LEON ŽLEBNIK
»Zakaj mi ne pišeš?«
bodimo
olikani
Pogosto nimamo prave volje in smisla za pisanje pisem. Ce bi hotel podražiti psihoanalitike, bi dejal tole: nije misH, ki - bi-jo Jiaši Ijudje^bolj srdito in brezbrižno, a tudj-dosledno in vztrajno izriv^i iz zavesti v podzavest, kot je misel, da je treba napisati pismo. Tako pada vrsta nenapisanih pisem namesto v nabiralnike v podzavest, od tam pa silijo na dan v • obliki kesanja, vzdihov, občutka krivde, slabe volje. V takih kritičnih trenutkih prebujene vesti se sami nase jezimo ali pa si želimo, da bi se po doslej še neznanih zakonih prenosa misli takoj pogovorili s tistim, ki bi mu morali že davno pisati; pogovorili zares, brez črnila in papirja. In potem bi bili presrečni, saj bi se ognili vsem pisemskim potrebščinam, ki nas že same navdajajo z grozo in mrzlico ter nam vzbujajo dopisoval ne komplekse.
Tako nas počasi prevzame krčevit odpor do pisanja. Brez dvoma je vmes dobršen del naše lagodnosti, da ne rečem lenobe in nediscipliniranosti, ki nas odvrača od tega, da bi se sploh lotih pisanja in na papiiju izpovedali svoje misli in občutja. V tem jc lahko tudi del lenivosti našega duha nasploh, kar natn ne more biti posebno v čast. Sicer pa to ni nujno, zakaj poznamo ljudi, ki so od sile delavni, a jih zlepa ne pripraviš, da bi napisali pismo.
Cc opuščamo pismene stike, ne grešimo le proti vljudnosti, temveč smo prikrajšani tudi za lepa doživetja, ki jih lahko nudi samo iskreno napisano pismo. Pisati pismo in pismo brati je posebno izkustvo, ki človeka po svoje bogati, poživlja in ogreje.
Imejuio vsako pismo, naj bo še tako'nebogljeno, za izraz pozornosti. In kakor odzdravljamo na pozdrave, odgovarjamo v dmžbi, se zahvaljujemo za usluge itd., tako velja po pravilih lepega vedenja, da na pisma brez daljšega odlašanja odpišemo*. Nevljudno je, če.kdo piše samo takrat, kadar je primoran, če se na primer opravičuje in prosi, se za kaj zahvaljuje in podobno. Naj poudarim, da mora biti pismo napisano na lepem papirju, čitljivo in s primernim nagovorom. Pišimo brez besedičenja in pretiravanja,‘vljudno, a brez hlapčevstva in lizunstva, v preprostem, a zelo skrbnem jeziku.
V pismu segamo globoko vase in smo iskreni, krog nas je tišina, naš notranji svet postaja silnejši, saj ^ v mislih združujemo s človekom, ki mu je pismo namenjeno. Zato pismo v resnici obudi naše globine, nas odtegne vnanjosti ter vsaj za kratek čaš vrne sebi, da si izčistimo smisel za ljudi in stvari. Naj mimogrede omenim : pisma brez podpisa aU tako imenovana anonimna pisma so za pisca sramota. Nanje ne reagiramo.
KMETOVALCI!
Poleg vseh drugih kmetijskih strojev, traktorjev in rezervnih delov še posebno priporočamo ventilatorje za sušenje sena, ki jih izdelujemo v kooperaciji z ing. Grosom. So testirani od Turboinštituta in so se v 4-letni praksi odlično obnesli.
Cena je pri nas 5.950,00 din sondo z obiskom na domu in načrtom.
Enoletna garancija in servis, zagotovljen v 36 urah.
Oglasite se!
Kmetijska zadruga „Sloga" Kranj (pred Mlekarno v Čirčah) telefon 21-545
POTA li\ STAy
Devet let je nastajal kupček
Slavka Gatta, računovodkinja na tožilstvu v Brežicah, je poneverila čez 90.000 dinarjev • Uživala je zaupanje in to izkoristila
52-letna Slavka Gatta iz Brežic, računovodkinja in vodja pisarne na občinskem javnem tožilstvu, je bila prejšnji teden obsojena pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zaradi grabeža in ponarejanja listin na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora.
Uslužbenka, ki je v ustanovi re je kontrola ugotovila, da sije
Dežurni
poročajo
delala 27 let, je uživala vse zaupanje, nihče ni podvomil o njeni poštenosti, dokler je niso povsem slučajno odkrili. Lani za 1. maj je prišel nadrejenim v roke račun za pogostitev ob prvomajskem praznovanju, čeprav pogostitve sploh ni bilo. To je bila sled, na podlagi kate-
Gattova od leta 1967 do konca aprila lani prilastila 92.679 dinarjev.
Sprva je dve leti jemala manjše zneske po okrog 4.000 din na leto na ta način, da jc na prispele račune spredaj pripisala številko ali pa popravljala vmesne številke, razlika pa jc šla v
PO VRSTI JIH JE ODPIRAL -6. aprila zvečer je bilo več lastnikov avtomobilov na Mirni v nevarnosti, da bodo ob vozilo. Iz garaže Amalije Grebenc jc nekdo očitno želel odpeljati Zastavo 101. Zadevo s kabli
ie že uredil, vendar pa zaradi za-Llenjene klučavnicc ni mogel na pot. Potem sc je polotil fička Stanislava Kirma iz Migolice. Avto je stal na dvorišču gostilne Kolenc. V ta avto je že vdrl, se zapeljal z njim do srede ceste, tu pa se jc zaskočila ključavnica. Tretji vlom je bil v avto Marjana Grdena iz Zagorice, kije bil prav tako na Koleačcvem dvorišču. S tem se je tat odpeljal proti Migoli-ci, ampak je med potjo karamboli-ral. Avto jc pustil in izginil, po dveh dneh pa so storilca našli. Bil je 19-letni Jože iz Bistrice, kije izjavil, da se želji voziti avto ni in ni mogel upreti.
2EN0 JE PRETEPAL - 11. aprila so novomeški miličniki pridržali do iztreznitvc Dževada Živića iz Novega mesta. Možakar sc je napil, nato pa v stanovanju razgrajal in pretepal svojo ženo. Zaradi tega bo moral tudi pred sodnika za prekrške.
KDO Jt: BIL V KIOSKU? - V noči na 12. april je bilo vlomljeno v kiosk Tobačne tovarne na Partizanski cesti v Novem mestu. Vlomilec je odnesel več škatel cigaret, nekaj sokov in igralne karte. Vse skupaj jc bilo vredno 2.600 din. Za vlomilcem poizvedujejo.
NI BILA LISICA - V kurnik Ane Novak v Sahovcu pri Trebnjem seje splazil nekdo 12. aprila ponoči Iz kumika je namreč izginilo 11 kur, očitno pa je, da tega ni naredila lisica, temveč kakšen lisjak, ki hodi po dveh nogah. So mu že na sledi!
UDARIL Se NATAKARJA -13. aprila so novomeški miličniki odpeljali iz bifeja na Otočcu vinjene^ razgrajača Milana Colariča iz Novega mesta. Ta seje spočetka nedostojno obnašal, ko pa ga je natakar opozoril, ga je udaril in razbil tudi steklo na vratih. Ker se jc na steklu porezal, so ga najprej odpeljali v bohiišnico po prvo pomoč, nato pa na hladno. Zadnjo besedo bo imel sodnik za prekrške.
SKOZ OKNO V TUJO HiSO -11. aprila so trebanjski miličniki izvedeli, da je bilo vlom^eno v hišo Ludvika Zamafta v Hudejah. Nekdo ^ skoz okno vdrl v hišo ter v kuhinji in shrambi vzel nekaj jedil, iz spalnice so zmanjkale cigarete. E)ejanja je osumljen 16-letni D. U., ki tega podviga niti ne zanika.
Kot Martin Krpan svojo kobilico, tako je ondan možakar naložil svoje kolo na ramena in se napotil proti domu. Posnetek je z mosta čez Krko v Dobravi. Povejmo pa še, da so kolesani med pogostnimi povzročitelji prometnih nesreč, posebno na podeželju m zlasti če malo preveč pogledajo v kozarec. (Foto: R. Bačer)
PRI DELU OB ROKO
9. aprila okrog poldne se jc zgodila huda obratna nesreča v rudniku Kanižarica. Marko Cvijović, 18-letni delavec iz okolice Presečnika v Cmi gori, je ostal brez roke. Cvijović je ta dan delal pri transporterju, med obratovanjem pa je zlezel pod transporter, da bi pobiral kose premoga. Ker ni izključil gumijastega traku, mu je desno roko potegnilo v stroj in jo odtrgalo v rami. Poškodovanca so takoj prepeljali v novomeško bolnišnico.
VLOM V DOBOVI
V noči na 8. april jc nekdo skozi vrata vdrl v poslopje Prosvetnega doma, kjer jc tudi več pisarn. Vlomilec jc vdiral v predale na krajevnem uradu in v prostorih rokometnega kluba in očitno iskal denar. Imel ie srečo, kajti v predalu ene izmeči mir na krajevnem uradu je bilo 5350 dinarjev. Kajpak jih je odnesel.
njen žep. Včasih jc pisala tudi i/mišljcne podatke o izdatkih, ki jih sploh ni bilo ali pa so bili /natno manjši. Takih popravkov je bilo veliko! Pretežno si je Gattova prilaščala manjše vsote denarja, toda v devet letih sc je nabral kar lep kup.
Sama jc priznala za okrog 20.000 do 30.000 din poneverb in še zanje je trdila, da si jc „samo izposodila“ zaradi družinskih razmer in zato, ker so vmes tudi pogoreli. Da jc imela najboljši namen vrniti ... Za preostalo vsoto pa je obtoženka z.atrjevala, da ne ve, kako jc do „napak“ prišlo, najbrž pa zato, ker ni bila vešča dela. Temu zagovoru senat, ki mu je predsedoval Janez Smolej, ni verjel, pač pa so Gattovo obsodili za ves ugotovljeni primanjkljaj. Kot oLajševalno okoliščino so upoštevali njeno delno priznanje in pa bolezen, medtem koje bila tehtnica obtežilnih okoliščin precejšnja. Do pravnomočnosti sodbe so jo izpustili na prostost.
Roparja je prepoznal
Enega so dobili in kaznovali, dva še iščejo
Pred Novomeščana Antona Kraševca so nekega večera v decembru ^ 1973 na novomeški železniški postaji stopili trije moški - Romi. Zahtevali so denar. Ker se je napadeni upiral, ga je eden udaril, drugi zgrabil za suknjič, tretji pa mu je zvil roki na hrbtu in tiščal vanj železen predmet. Najbrž je bil nož. Tako so mu iz žepa potegnili denarnico s 750 dinarji, potem pa izginili.
Oškodovanec je rop prijavil in po fotografijah prepoznal enega med napadalci. To jc Janez Kovačič— Roman, 26-letni Rom iz zloglasnega naselja Žabjek pri Novem mestu. Tega so dobili, medtem ko ostalih dveh pajdašev še niso odkrili. Kovačič pa je bil zaradi ropa pred kratkim ^ obsojen prcd novomeškim okrožnim sodiščem, kjer so mu odmerili 2 k'ti strogega zapora. Obtoženec sc je že prej nekajkrat prc-pešil zoper tujo last. Sodba, ki jo je izrekel senat pod predsedstvom Janeza Snioleja, še čaka pravnomočnosti.
Smrt res, a ne zaradi pretepa
Zakaj je umrl Ludvik Ferenček z Brega
I*red kratkim se je po Kočevju raznesla vest, da jc za |x>sledicami pretepa umrl v ljubljanski bolnišnici j7-letni L udvik l-erenček iz Brega
V dnevnem časopisju večkrat beremo, da so bib najdeni pri izvajanju gradbenih del ali pri oranju ali v moiju raznovrstni arheološki predmeti (kipi, stare posode, okrasni predmeti, novci), prav tako tucii beremo v malih oglasih, da so občani izgubUi določene vrednostne aU posebno priljubljene predmete in prosijo poštene najditelje, da jih vrnejo proti dobri nagradi. Kako je s temi najdbami, kdo jc lastnik teh predmetov, k^šnc so pravico in dolžnosti občanov, ki hote ali po naključju pridejo do takih predmetov?
Staro pravno in moralno pravilo, izraženo v ljudskem pregovoru „Kar najdeš — ni tvoje“, velja tudi v našem pravnem redu.
Nepošteni najditelji, to so tisti, ki najdejo tujo premično stvar ali pridejo do nje po naključju in si jo protipravno prilastijo, 'Storijo kaznivo dejanje zatajitve. Po naključju pride na primer storilec do tuje stvari, če JO lastnik pozabi v njegovem stanovanju ali mu jo kdo podtakne; stori pa kaznivo dejanje tatvine gost, id vzame v kavarni denarnico, ki jo je drug gost pozabil. Storilci teh kaznivih dejanj se lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Ce jc zatajena stvar zasebno premoženje, sc ziičnc kazenski pregon samo na predlog oškodovanca, to pomeni, da mora lastnik zatajene stvari dati ovadbo zoper storilca.
»Kar najdeš - ni tvoje«
Zakoniti predpisi namreč urejajo dejanski in pravni položaj takih
Erimerov in obvezujejo vsakogar, i najde izgubljeno stvar, da mora priglasiti najdbo naj bližji postaji milice ali občinskemu pravnemu organu. Ti organi so dolžni napraviti o najdbi zapisnik, dati najditelju potrdilo o prejemu najdene stvari in nato storiti vse potrebno, da sc najde tisti, ki jo jc izgubil. Najditelj nikdar ne postane lastnik najdene stvari, pač pa ta postane družbeno premoženje, če se lastnik ne javi v enem letu od dneva najdbe; pač pa ima najditelj pravico do nagrade, ki znaša 15 9? od vrednosti stvari.
Posebni predpisi pa veljajo za najdbo kulturnih spomenikov. Po zakonu sc štejejo za kulturne spomenike nepremični predmeti (hiše, cerkve), premični paut-meti (kipi, slike, pohištvo) in skupine predmetov (naselje), ki so zaradi svoje arheološke, zgodovinske, sociološke, etnografske, umetniške, urbanistične in druge znanstvene in kulturne vrednosti pomembne za družbeno skupnost. O tem, ali je posamezni predmet kulturni spomenik, odloča zavod za spomeniško varstvo. Kulturni spomeniki so lahko družbena in osebna lastnina, vendar pa se štejejo za družbeno lastnino vsi tisti, ki so
bili po 31. 7. 1945 ali ki bodo v Hodoče najdeni v zemlji ali v vodi. Predirteti, kijih kdo izkoplje (starinski kipi, okrasni pred-, meti in slično) ali najde v morju, n. pr. amfore, torej niso last najditelja, ampak družbena in si jih najditelj zato ne sme prilastiti, ampak jih mora izročiti zavodu za spomeniško varstvo. Prav tako mora izvajalec gradbenih del, če odkrije arheološko najdišče ali posamezen arheološki predmet, takoj obvestiti o najdbi zavod za spomeniško varstvo ali občinski upravni organ. Najditelj, ki prostovoljno izpolni to obveznost, ima pravico do nagrade do 15 % vrednosti sr'ar. Nagrado mora plačati zavod /.a spomeniško varstvo na podlagi sporazuma z najditeljem; če pa do sporazuma ne pride, odloči o višini naurade sodišče v nepravdnem postopku. Kitor se ne ravna po tem predpisu in si pri arheološkem izkopavanju ali kako drugače protipravno prilasti izkopane ali najdene predmete, ki so kulturni spomeniki, stori kaznivo dejanje in se lahko kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do 5 let.
7. zadovoljstvom moremo sicer ugotoviti, da postajajo naši občani vse bolj ljubitelji starin in spoštljivi do kulturnih spomenikov, vendar so še primeri, ki kvarijo to ugodno oceno, saj nekateri bhkoiniselno kupujejo take predmete od oseb, o katerih poštenosti bi mogh takoj podvo-. mili. Z.ito naj tudi tu velja, da Je previdnost m;iti modrosti.*
STI I AN SIMONCIC
27 pri Kočevju. Na postaji milice v Kočevju smo povprašali, če ^o govorice resnične.
Zvedeli smo, da so /.aradi takih govoric preiskovali oziroma preverjali zadevo tudi miličniki. Poizvedbe so pokazale, da je bil pokojni Ludvik l erenčck od januarja letos brez zaposlitve, živel |>a je ločeno od žene. 11. marca je bil v gostilni pri Kravsu v Stari cerkvi. Bil je zelo pijan. Ko je šel iz gostilne, je padci po stopnicah, priletel na moped pod stopnicami, ki se je prevrnil, l ercn-ček pa je zletel še naprej in trčil v avto.
I astnik ni(i(x'da je l erenčka pobral in ga postavil pokonci, a je takoj spet padel na tla. Kazalo je, da je omamljen, zato \o ga ljudje, ki so bili tam blizu, /ačeli polivati z vodo. Nato so ga ilah sedet na stol meil vrata pri vhodu v gostilno, a je padel na tla na beton. To pobiranje in padanje seje trikrat jionovilo.
Zdaj so bili vsi prepričani, da je l erenček popolnoma pijan, zato so ga odnesli zai Krausovo hišo, da bi se tam streznil. Miličnik, ki je šel tam mimo in videl ležečega l erenčka, je opozoril osebje v gostilni, naj po končanem obratovalnem času nekdo pogleda, če l erenček tam še leži. Kaže pa, da so na to pozabili, lerenčka so našli zjutraj in ga nato-odpeljali domov.
■ Doma je ležal dan ali morda malo več, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kji'r je po približno desetih dneh umrl in to zaradi poškodb na glavi.
Pretepa torej ni bilo in l erenčka ni nihče udaril. Vse tisto prizadevanje za njegovo „oživljenje“ ho za marsikoga, ki živi trezno in |>okojni-ka ni poznal, vsaj nekoliko netuivad-no. Za marsikoga pa bo uganka, kako ga že prej ni doletela nesreč. Vozniki osebnih avtov so namreč že večkrat naleteli nanj, ko je ležal pijan na cesti in se mu le zaradi srečnega naključja ni ž».‘ pa'j primerilo kaj hujš(.-ga.
J. PRIMC
Ti ne smejo zatajiti'
5
N
%
5
Ne siccr na našem ožjem območju, pač pa nasploh sc zadnja leta vrstijo dokaj hude železniške nesreče in pri več primerih so ugotovili krivdo zaposlenih na železnici. Od premikačev do dc-lavccv v čuvajnicah zahteva ta služba treznega in vestnega človeka, ki se zaveda odgovornosti za ljudi in premoženje. Samo za hipec bi zaspal, samo enkrat pred službo au med njo pogledal v kozarec, pa je dovolj, da zaropota in se znajde na zatožni klopi. Kako opravljajo ta poklic, so povedali:
STANISLAV ŠVAJGER, zaposlen v čuvajnici št. 33 v Kri-ževski vasi: „&st let sem v tej službi. Dvanajst ur delamo nepretrgoma, potem imamo 24 ur prosto. Služba je naporna. Tu mimo gre vsak dan 22 rednih vlakov, včasih so še izredni. Paziti moram na telefon in na to, da pravočasno spustim zapornice čez progo. Ce sem kdaj zaspan, grem na sprehod na svež zrak. Vleči sc ne smem in si ne upam. Nas kontrolira nadzornik, pa še iz sekcije v Novem mestu. Ce bi me enkrat dobili na pogradu dremati, bi prišel takoj v disciplinsko.
VIKTOR VI-LSE, krctnik-zapomičar v Bršlinu: „Ne konca nc kraja ni .spuščanju zapornjc na mojem delovnem mestu, kajti razen rednih in izrednih vlakov je še veliko premikanja. Vsakokrat moram zapornice pustiti. Nekateri vozniki so nestrpni in zapeljajo mimo, še ko ^uŠŠam rampe. Tako se zgodi, da kakšen ostane med zapornicama. Na srečo je toliko pro,štora, da sc lahko umakne vlaku. Tudi pešci nc bi smeli čez progo, kadar so zapornice spuščene, vendar vseeno uhajajo. Ce jih vidi miličnik, morajo plačati kazen. V moji službi jc potrebno ves čas imeti napete oči in sluh.
MARKO MALJUNA, vlakovni odpravnik na novomeški fclezniški postaji: „Na železnici je stroga discipUna in ni res, da ljudje v tej službi toliko pijejo, kot se govori. Imamo večkratne in ostre kontrole, tako podnevi kot ponoči. Jaz nadzomjem vse osebje na postaji. V zadnjih dveh letih sem dva takoj odstranil z dela, ker sem ju osumil, da sta bila vinjena. Tak je naš pravilnik. Vse nas pa nadzorujejo prometni in^cktorji iz Ljubljane. Zgodi se, da moraš tudi ponoči pihati v balonček. Kazni so zelo ostre, kajti zavedamo sc, da vinjen človek ne ogroža samo sebe, ampak tudi življenja drugih.“
R. B.
NOVO MESTO; K ZLOMU SE POSkODBE - 1'ranc Vrbinc z Broda sc je 11. aprila peljal na pony kolesu po Partizanski ccsti. Ker ima nogo v mavcu in ni mogel uporabiti nožne zavore, je zaviral z ročno zavoro, tedaj pa ga je vrglo čez krmilo na tla. E)obil jc še veČ prask, osumili pa so ga. da jc vozil pod vplivom maliganov.
GRADAC: TRCILA V OVINKU - Metličan Drago Krštinc je 12. aprila zvečer vozU osebni avto od Semiča proti domu, v ovinku pri (iradcu pa gaje zaneslo v levo ravno takrat, ko je naproti pripeljal z avtom Marjan Metelko iz Semiča. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za
8.000 din škode.
%
KARnCLJlVO:	OBSTAL	V
(iRMOVJU - 13. aprila dopoldne jc Alojz Saje z Dol. Kartcljevega vozil z avtom proti Novemu mestu, v ovinku pa jc /.a|Kljal na levo in oplazil osebni avto, ki ga je naproti pripeljal Dušan Smiljanič iz Karlovca. Po trčenju je Karlovčana odbilo na bankino, nakar je obstal v grmovju ob cesti. Škodo cenijo na 9.000 dinarjev.	»
ELI KTRIKA UBILA KOBILO -11. aprila zjutraj so pri Kumpovih v Bršlinu našli kobilo, vredno kakih
14.000 dinarjev, mrtvo. Žival je bila odvez^ana, ležala pa je na betonskem hodniku, zraven pa je bila razbita žarnica in opazili so poškodovano električno napeljavo. Kot je ugotovil veterinar, je kobilo ubila elektrika.
fOv,
BEL1	7. ap^
i.s>Ss-3
tovornjak' tovoA/
"■“T-*®:
Jjf*^ aprijjs 1]^
-•»*Sa,?S M;$2 '
na rctlnA„Pn3 ni°s!j s </,!
c H-lr
MACKO^j^fj ,|g ustaviti wsi j:	,#>,/
Družinske j	0i&A
P°lll,nC ^ za njfj7 NoVf j
Mačkovi;^ 9 f jf
illst .AiSd <<5^
pa m nioi-0' Sk^ y
Šinkovcev avt	y
dina*V_^^V _
»^1, soli" Vf
9-lctn<S»_ ,<VV|Si
ućcnca ~ w3t jj j/.
h&item.
*J ■ ko Pa^ie V^JL H
i’Tvi*?s*?d
tonu v* ,c Jf ^ ,a« CniomlJ“-J bJ s ni
Srećko ^b*«,
nl hš{i<>a potreb . 0iii- ^ fjiffl
>od ?5 s»#y I
nesre.« in Jela ^	/ J
V
s:’
Po
ji;
VRANOViCl: ZRACNICO RAZNIiSLO - 11. aprila popoldne je Metličan Matija Jarnevič vozil osebni avtomobil proti Črnomlju, v vasi Vranoviči pa je med vožnjo razneslo zračnico. Avto je zaneslo, zdrknil je čez cesto po strmini navzdol. Škode je za 5.000 dinju"jev.
CRNOMI LJ; NI NIC POC.Li;-DAL? 9. aprila popoldne je Crnomaljčan Anton Vrščaj vzvratno vozil avtomobil po Ulici 21. oktobra, ravno takrat pa je mimo pripeljal z avtom Janez Ivanovič z Zilj. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 4.000 din škode.
®RTK0V INTERVdU
Najbogatejša v SRS j
J	Mižnico	Mirana	Jarca	v	Novem
J Je lani obiskalo več kot 55.000 ljudi
' skok?1obiskaJo Študij-5 NovemJIZniCO Mirana Jarca v ^ ljudi bT*U skoraJ'56.000
i ^ni k«t •jeu-fmo enkrat
• '«m	1Je bUo ,ani v No-obiskovaIcev
J ^Polefte^pa114000 S kot 67 onn u p * vec i bibliotečne2a o°S^ dm&£1
• pisov- slik ®td Kn';a' r°k?'
J “taajvea v ^•l,zn.,.ca P
• '“»Ki zbMci n ,1Jl’ P°
t Večja. v i.pa 0610 «aj-t SNco k] “J! ^udijsko i Stalnicah * pos.°Ja samo v
0 liudsko k^--er- pionirsko in J «“*> Satfco. Knjižnica
0 0 0 0 0 0 0 .0 0
'i
0 0 0 0 0 0
i
0
iU
J julijska "S-.- ."^ovonie3ca
J ! nioraia
t in	Novega
• nj1'?''8 Pa obm ?udiiska J *. N°*o ^“aočje obči-
J »bi^J^S! Pa se»f po‘
NeniJ Wvin5?J0 na
so >i,l PoJu h "»ja *£? »**
1 *i 'Ure. ki piST"* Vse
• 0o’l .r 2biranie . ^°lenj-\
t ft iSS p^ica bi mo.
ToUk» #h
z vsemi
m zado-
nimamo, tudi če bi jih imeli, jih ne bi imeli kam dati, ker ni prostora, v pritličju sta utesnjeni na vsega 160 kvadratnih metrih.
Prostorske težave tarejo tudi študijsko knjižnico, skupščina SR Slovenije je namreč sklenila, da morajo tudi študijske knjižnice preiti na tako imenovani prosti pristop, kar pomeni, da si lahko vsak obiskovalec sam izbira knjige ali drugo gradivo. Ta prehod bi moral biti izvršen do konca letošnjega leta, vendar ga ne bomo mogli uresničiti, ker ni prostora.
Sedanja knjižnica je v dveh poslopjih, starih več kot 300 let. Najceneje bi bilo zgraditi novo, funkcionalno poslopje, Ker vemo, da / novomeška občina za kaj takega zdaj nima denaija, smo predlagali, da bi usposobili za nov način dela, ki ga zahteva slovenska skupščina, sedanje prostore. Idejne načrte je že naredil novomeški rojak, profesor Marjan Mušič. Veliko vežo v pritličju bi spremenili v dvorani, podstreh pa v izposojevalnico za ljudsko knjižnico, medtem ko bi pritličje namenili pionirski knjižnici in ljudski čitalnici, kjer bi imeli občai-ni na voljo vse domače in tuje revije in časopise. Z nadzidavo poslopja bi dobili prostor tudi za zahtevani prosti pristop v študijsko knjižnico.
V tem okviru je tudi ureditev Kozinove sobe, v kateri bi bil poleg del tega našega velikega rojaka tudi prostor za koncerte.
Novomeška industrija se zelo hitro razvija. Potrebovala bo vse več šolanih kadrov, ki jim pri učenju pomaga tudi naša ustanova. Ali ne bi bilo prav, da* bi novomeško gospodarstvo pomagalo preurediti knjižnico, ki jo Novo mesto vsak dan bolj potrebuje? “
M. BAUER
S
5
5
5
I
5
I
I
Minuli teden je bil v Novem mestu seminar, na katerem se je več kot 100 predavateljev seznanilo z vsebino seminaijev za usposabljanje poveijenikov sindikalnih skupin in drugih članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata.
Poročilo in vodstvo nista vse
O pravilih in letnem delovnem načrtu so v nekaterih osnovnih sindikalnih organizacijah spregovorili šele na pobudo od občinskega sindikalnega
sveta
Večina osnovnih organizacij sindikatov novomeški občini je opravila občne zbore ali letne skupščine do 10. februarja, ostale pa do konca omenjenega meseca. Do danes je imelo občne zbore 124 osnovnih organizacij sindikatov, 16 osnovnih organizacij sindikatov pa letne skupščine.
Na zborih in skupščinah jo bilo navzočih 11.656 članov sindikata, kar pomeni nekaj več kot 68-od-stotno udeležbo.
V novomeški občini so ustanovili 14 novih osnovnih organb.acij sindi^ katov - tako v šentjemejski Iskri 8, v Novoteksu TOZD Tkanina eno, v Komunalnem podjetju dve, v Centru ptt eno, prav tako po eno pa tudi v Vodnogospodarskem podjetju Novo mesto ter SGP Pionir-TOZD Projektivni biro.
Se do danes niso imeli občnih zborov v Industriji niotomili vo/.il; sklicali jih bodo, ko bodo reorjiani-zirali podjetje.
Ocena je, da so biU občni /bori dobro pripravljeni in da smo z njimi lahko zadovoljni, čeprav ni mouoče zanikati, da so se nekateri izvršni
OBRAMBNI DAN GIMNAZIJE
V počastitev 30-letnice osvoboditve bodo dijaki in profesorji novomeške jamnazije v petek, 18. aprila, izvedli obrambni dan, na katerem bodo preverili načrt obrambnih priprav na inmnaziji. V primeru slabega vremena bo praktični del odpadel, zato pa bo že v četrtek okrogla miza o problemih splošnega Ijudskega-odpora in šoli ter razlaga gimnazijske zgradbe.
Plat
f’bod,
^ona, čeprav je že gorelo
Oto
U Sr ~~^ai fazkruJ3*1^0 *e *etos obnovili dom, ki ga je razdejal požar?
v manjšem občinskem središču?
Dor° A^a’ kot ^hff Part*zanovega doma na Otočcu je 1 ^Dn ^no S**- Huda in°kr^Zbrat*lz časopisnih vesti, ki so o 'V. tyiQh^t. f0 *»*vo, dru^k^ eča je tako za sam kraj kot za j ^ti ne« ^ ^zkril tudi /1(^P°*‘tične organizacije in krajevno
A \ eP^v so predstavniknnek	teden’	ko Je ob na‘
51.i -	tih	Pismeno v vr tt. Novega mesta (najodgovor-
a ul, niso prišli) tekla beseda o ob
§
j * .	drk.^	po	drupi
>^^dabi
iča
‘j« u '^•ati •1'^ takoi
''So fii *' vr-VV> in »"O« s
hkrati uredili šc prostore za krajevno skupnost, krajevni urad, klubsko dejavnost, pošto in gasilsko društvo, orž ko so začeli tehtati tudi števil-so misel na novo gradnjo opusti-saj izkazanega stroška ne bi premogla v sedanjem času nobena bla-S^jna, tudi občinska ne.
Menili so, da bi bilo možno dom popraviti do novega šolskega leta, da 1 Vtamkajaije osemletke spet nko imeli v njem telovadbo, da bi kaj uprizorila in da laht ^‘*>tanke in druga zborovanja nko spet imeli v njem kot pred po-ta čas ni možno reči, so tudi bo, saj nihče ne ve, ali denar za ga prispeval, da bodo
možna. Zavoljo bližine magistralne ccstc jc naselje v tako imenovanem varovalnem pasu, za katerega veljajo drugi pa'dpisi. Dolgo pa tako ne bo smelo biti, saj jc Otočec le eno od občinskih središč in povrhu vsega šc znan dolenjski turistični kraj.
I. ZORAN
BRAZILIJA,
DEŽELA SANJ IN PRIČAKOVANJ
Hortikulturno društvo Novo mesto bo priredilo v ponedeljek, 21. aprila, ob 17. uri predavanje dr. Majde Mazovčeve iz Ljubljane, ki bo v sliki in besedi predstavila „Brazilijo, deželo sanj in pričakovanj*'.
odbon bolj potrudili od tistih, ki so pripravih samo poročilo, zaključni račun in izvolili novo vodstvo, pravil osnovne organizacije in letnega delovnega načrta pa ne. In to kljub temu da so dobili vse potrebno gradivo, ki bi ga morali k; preprosto prilagoditi potrebam in značilnostim domače osnovne sindikalne organizacije.
O teh dveh, za sindikalno delo najpomembnejših aktih so ponekod spregovorili šele na pobudo predstavnikov občinskega sveta Zveze sindikatov. Ocena tistih, ki so še udeležili občnih zborov, je, da so sc-v tistih organizacijah združenega dela. v katerih je razvito samoupravljanje in v katerih sindikat že vrsto let dobro dela, tudi na občne zboa' dobro pripravili.
V teh osnovni!) organizacijah so že pred občnim zborom seznanili članstvo z gradivi, o katerih so pozneje razpravljali in glasovali. Tako vzorno pripravljienc in izpeljane občne zbore sta imeli osnovni organizaciji sindikata tovarne perila Labod, osnovna organizacija sindika4a
Prostemu času več pozornosti
Prejšnji teden je imela mladina novomeške občine sejo občinske konference Zveze socialistične mladine. Na seji so delegati ocenjevali delo mladih pred mladinskim kongresom ZSMS in ZSMJ in po njem ter izvolili novo mladinsko vodstvo v občini.
Pri ocenjevanju so poudarili, da sc dejavnost ni preveč razmahnila, saj so imeli mladi veliko dela pri reorganizaciji, nato pa so poudarili, da je aktivno življenje n>ladine v prostem času oden od pomembnejših činitc-Ijev delovanja ZSMS in da mora mladinska organizacija v prihodnosti prostemu času posvetiti več pozornosti. V razpravi so delegati govorili predvsem o delu po osnovnih organizacijah, delegat iz Bučne vasi pa je poudaril, da bi moralo vodstvo mladine poslej večkrat zaiti med mlade in se z njimi seznaniti, kajti čas, ko so funkcionarji sedeli po pisarnah, je že minil.
Odslej bo delo novomeške mlaili-ne vodil Boris Dular. Zamenjal je Marjana Pavlina, ki je že od 1. marca predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko. Podpredsednik občinske konference ZSMS Novo mesto je Boris Zajc, sekretarska dela pa bo opravljal Bojan l-ink.
^ bo posrečilo zbrati vsaj
nbiižii| predračun pove, uu uuuu Cia veljala okoli 600.000 din, to pa
J vsota, ki prav gotovo š$i nekaj li^	dobrega spanja
J ki so odgovorni za obnovo.
razkrila šc en pro-stičnn	da	Otočec	urbani-
kilrf	7Jto zdaj tudi
nakoli družbena gradnja tam ni
BUNA
V Žužemberku je pričakalo zvezno in krajevni štafeti mladosti več kot 500 ljudi. (Foto: Darja Kodre)
Zavarovalnice Sava, strokovne službe regionalne skupnosti'zdravstvenega varstva. Cestnega podjetja, šentjcrnejske in žužemberške Iskie ter novomeške občinske skupščine.
M. B.
Tri nagrade za izpopolnitve in izume
Dobili so jih Tone Blatnik, Jože Salmič in Jože Verče
Iz „Sklada Borisa Kidriča“ so tudi letos dobili nagrade avtorji 20 izumov in izpopobiitev. Komisija za podelitev nagrad, ki jo je vodil dr. Jože Cigala, je predlagala upravnemu odboru, da nagradi tudi dipl. jnž. Toneta Blatnika/a izpopolnitev proizvodnje suhega komprimiranega zraka zji industrijsko fermentacijo antibiotikov, izboljšava daje najenostavnejšo in najcenejšo rešitev problema sušenja zraka na pare-meta\ ki jireprečuje kondenzacijo vode, ki lahl^ zalije tiltre za sterilizacijo in merilne naprave. Izbolj.šava je že dala dobre rezultate v tovarni „Krka".
Nagrajena sta bila tudi Jože Salmič in Jože Verče za izpopolnitev; „Dodatna naprava na-stroju Lema za avtbmatsko dodajanje žličk“. Ta dodatna naprava dodaja žličke v zloženko skupaj z z3ravfli, zato se lahko zn^anjša število delavcev v pa-kirnem oddelku. Tudi ta naprava že dobro leto uspešno deluje v novomeški „Krki“.
MINI ANKETA:
„S 1. aprilom so se stanarine v novomeški občini povečale za 25 odstotkov, kar je sad slovenskega družbenega dogovora o poUtiki stanarin v letu 1975, ki je v skladu z določili medrepubliškega dogovora o izvajanju po-Dtike cen. ‘ Tako smo zapisali v zadnji številki lista in s tem se bomo sprijaznili^ kot pač z vsakim povišanjem cen. Kogar nove stanarine prizadevajo, ta bo moral pobrskati po žepu in najti dodatne dinarja, nasploh pa o novih stanarinah občani menijo naslednje:
Nove stanarine - problem mnogih
Jože RKPŠE, delavec iz Novo-lesa: „Kot predsednik hišnega sveta lahko povem, da so vsi stanovalci našega bloka proti stanarinam, kajti podražitev je, glede na prostore in starejšo stavbo prevelika. Kaže, da ne bo mogoče nikjer nič ukrepati, kajti zakon je zakon. Prizadelo pa nas bo vse.“
Ivan NOVAK, voznik: ,.Zanima me predvsem, v kateri fond bo šel dodatni denar od stanarin, v čigavo korist. Veliko delavcev, ki s plačami komaj shajajo. C e pomenijo nove stanarine zvišanje standarda, potem se naj standard pozna tudi pri večjih plačali. Mene povečanje stanarin ne bo hudo prizadelo, bolj me bo udarila podražitev elektrike."
Cveta ZUPANCiC, delavka iz Novolesa: „Imamo svojo hišo na Potoku, zato nas nove stanarine ne bodo prizadele. Tega pa ne bi mogla trditi za veliko dclavcev z nižjimi osebnimi dohodki, ki jih ni nihče vprašal, ali bodo lahko plačevali tako visoke stanarine."
Tone VALENTINČIČ, upokojenec: „Imam lastno hišo, zato ne .spadam med prizadete. Zdi se mi, da je povišanje stanarin kar primemo, čeprav bo precej prizadetih. Stanarine sc morajo uskladiti s stroški gradnje in amortizacijsko dobo, ki je pri nas tako m tako za pol krajša kot po svetu, kjer tudi vemo, da dajo ljudje polovico plače za stanovanja.*
Agripina ZUPANCiC, delavka: „Zaradi povečanja stanarin .se bo mnogim znižal standard, težko bo za tiste, ki imajo majhne osebne dohodke, zato bi bilo treba najti način, da bi se jim pomagalo.“	^
LETNA KONFERENCA GASILSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO •
Danes ob 18. uri bo v gasilskem domu na Cesti herojev letna konferenca Gasilskega društva Novo mesto. Poleg poročil predsednika, poveljnika, mladinskega referenta, žen-.ih desetin in nadzornega odbora je v programu tudi podelitev odlikovanj in nastop pihalnega orkestra, ki bo zaigral tri koncertne skladbe.
Novomešl-a kronika
BODOCI MOST PREIZKUS-N+i;? - Precej vode je že preteklo pod ragovskim mostom od tistih časov, ko je ta most veljal za veliko preizkušnjo ; hrabrosti novomeških mulcev. Kdor je hotel pridobiti v očeh vrstnikov kaj več veljave, ta je moral prečkati skrajno nevarni, do kraja prepereli in razpadajoči most. Ragovski most so pred leti temeljito obnovili, toda pred kratkim ga je spet načel zob časa. Da bi most spet ne postal „most preizkušnje", bi kazalo takoj popraviti tisto, kar že kliče po obnovitvi.
VODNJAK IN . .. - O pomladi, ki zeleni drevje in poganja v cvetje nasade, smo že veliko pisali, morda celo nekohko preveč, zato naj tokrat oznanimo samo enega, od znanilcev pomladi (čeprav lastovk še nismo zasleilili): za to pristojni delavci so odkrili z lesom zavarovani Kettejev vodnjak na {'ilavnem trgu, prav tako pa tudi spomenik na drugi strani istega trga. Upamo samo, da vodnjak ne bo postal spet največji novomeški - smetnjak!
TRŽNICA Lep sončni petek je bil kQt nalašč pripravljen za prodajno in‘nakupovalno gnečo na novomeški tržnici. Uranjevke s semenskimi živili počasi odstopajo prostor drugim, kramarji pa morajo že zgodaj zjutraj pohiteti, da dobijo svoje mesto pod kostanji. Cene nekaterim živilom so bile naslednje: kilogram krompirja je stal 2 dinarja, solate 10 do 12 dinarjev, čebule 6 dinarjev, zelo slaba jabolka so bila po 4 dinar-
je kilogram, jajčka pa po 1,20 do. 1,30 din.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Samo 47 občanov jc prišlo prej-' šnji teden darovat kri; od teh 17 delavcev iz Novoteksa,-7 iz IMV in 6 iz KRKE.
ROJSTVA - RodiH sta: Fanika Palčar 'a Lobetovc 7 — deklico in Barbara Dular s Kristanove 30 -Tino.
SMRTI — Umrla sta Ida Andrejčič, bivša modistkinja z Muzejske 10 v Novem mestu, v 90. letu starosti, in Karel Grm, upokojenec z Ur&iih sel 72, v 61. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da se je seje komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj pri Skupščini dolenjskih občin udeležilo 40 odstotkov članov. Predsednik in en član.
KUHINJA NA PODSTREŠJU
v urtiški šoli rešujejo s lisko z dvema zasilnima učilnicama, ki so si ju urcilili na podstrešju. Tam je tudi šolska kuhinja. Vanjo se pride samo skozi učilnico. V tej zasilni kuhinji pripravlja kuharica vsak dan 335 obrokov, od tega 295 za šolarje in 40 za varovance v otroškem vrtcu. Olf".: v varstveni ustanovi dobijo vsak i:an topel obrok, učenci pa trikrat a teden. '1’rikrat imajo namazan kridi s čajem, mlekom ali kako drugo pijačo.
V Artičah imajo v šoli zelo veliko vozačev. Kar 127 se jih vozi k pouku, vseh skupaj pa je 295. Število vozačev se iz leta v leto zmanjšuje. V Pečicah in Križah se roiii komaj en otrok ali dva v letu, v sromeljskem okolišu pa po sedem. Tov. ravnatelj Cančar računa, da bo imela šola po dvanajst oddelkov. Na ilo-graditev komaj čakajo. Na vrsto bodo prišli lakoj za Bizeljskim.
PORAVNAVE
V breži.^kt občini so delavni trije poravnalni sveti, na Bizeljskem, v Pišecah in v Cerkljah. Na Bizeljskem so reševali lani 52 primerov, v Pišecah 29 in v Cerkljah 21. Večino zadev so uspeli zgladiti, da niso prišle na sodišče.
Na sodišču ugotavljajo, da so sveti bolj delavni v odročnejših krajih in da so uspešni predvsem tam, kjer je zaupanja ljudi večje.
Kadar Sava prestopi bregove so prebivalci Mostca vedno v nevarnosti. Osmega aprila letos so se otroci takole vozili po vasi. Cesto Brežice-Dobova je na tem odseku zalila voda in so jo za tisti dan morali zapreti. Prebivalci ogroženih vasi v brežiški občini komaj čakajo, da bi jih nasip na levem bregu Save obvaroval nevarnosti pred poplavami. (Poročilo o poplavi je na 24. strani.) (Foto: J. Teppey)
DA za proračun je pika na »I«
Za Četrtino večji izdatki - Še vedno dotacije za krajevne skupnosti
Proračun brežiške občine se bo letos povečal za 25,1 odstotka. Tak predlog so izglasovali zbori občinske skupščine na seji 9. aprila. To pomeni, da bo znašala proračunska poraba 23,699.707 din.
Za osebne dohodke zaposlenih v občinski upravi, na sodiščih itd. so namenili 46 odstotkov letošnjih izdatkov. V tem znesku niso upoštevane predvidene nove namestitve kadrovnika, šefa za osebna stanja, davčnega inšpektorja, geodetskega inženirja, referentov za socialno varstvo, šolstvo itd.
Nov izdatek predstavlja sodišče združenega dela, vendar si tu prav tako kot za javno tožilstvo delijo stroške tri občine.
V SLUŽBI LJUDSTVA
V nedeljo je bila v domu JLA / Brežicah redna letna skupščina občinske Gasilske zveze. Na ijej so predstavili navzočim delo v minulem obdobju. Podatki dokazujejo veliko prizadevnost Iruštev in Zveze. Najprizadev-lejše so nagradili s priznanji. Skupščina je sprejela tudi obši-en delovni program za letos.
MED ZA SOLSKO KUHINJO
Člani čebelarskega krožka v )snovni šoli na Veliki Dolini so s vojim delom zelo zadovoljni. Lani o jim čebele nabrale veliko medu. Prodali so ga šolski kuhinji, za izku-aiček pa so kupili sladkor za zimsko icrmljcnje čebel. Za čebele so učenci izdelali nekaj novih panjev in satnikov.	'
Za posebno rezervo je izločenih nekaj nad 4 milijone dinarjev, namenjena pa je za solidarno prelivanje med letom. V primeru, da proračunski dohodki občine ne bi pritekali tako, kot je zamišljeno, lahko izvršni svet zmanjša zneske za posamezne namene, vendar le za največ 10 'odstotkov. Uporabo lahko tudi začasno zadrži.
Za praznovanje občinskega praznika so letos namenili 5000 din, skladu za oktobrske nagrade pa 15000 din. Krajevnim skupnostim bodo razdelili 682 000 din. Še vedno se torej financirajo iz proračuna in v praksi ne bomo tako kmalu dočakali sprememb.
KAKŠNA NADOMESTILA?
Na ponedeljkovo sejo konti-teja občinske konference ZK v Brežicah so bili povabljeni predstavniki dmžbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, izvršnega - sveta in samoupravnih interesnih skupnosti. Na pobudo političnega aktiva občine so razpravljali o nadomestilih za izgubljeni čas, ki ga delavci porabijo /a delo v društvih, SIS, družbenopolitičnih organizacijah, in občinski skupščini. Do zdaj je bilo to zelo neenotno odvisno od dogovora in finančnih možnosti.
Iz sklada za negospodarske investicije, ki se napaja iz proračuna, je predvidenih 450 000 din za soudeležbo pri graditvi vodovodov. Iz tega vira bodo financirali še elektrifikacijo Sromelj, prispevali za spomenik v Pišecah, za kanalizacijo v Brežicah in Dobovi, za mrUško vežico v Brežicali, za vinsko cesto, za zazidalne načrte Cerkelj, Čateža in okolice mesta Brežic. V proračunu je predvidena tudi dotacija cestnemu skladu. Namenili so mu 1,6 milijona dinarjev za modernizacijo občinskih cest.	j,x.
NOVO V BREŽICAH
STAB je imenovan. - Za poveljnika civilne zaščite v brežiški občini je občinska skupščina imenovala Anteja Držaniča, vodjo cestno-komunalne službe. Poklicni načelnik štaba za civilno zaščito je Rudolf Pibernik, ki mu bo pomagal tudi poklicni namestnik, vendar ga trenutno še ni. Člani štaba so: Franc Volčanšek, Ivan Gcrmovšck, Jo&
Urek, inženirja I ranc in Karl 1-ilip-	nnsnvliiu>
čič, Anton Kostanjšek, dr. Milan Si-	kateri so
kovc, Dušan Jovanovič, inž. Marjan Hladnik in dr. Herman Teppcy.
SE RES TAKO MUDI? - Za prometne nesreče, ki so sc lani prijetile na cestah v brežiški občini, lavaja postaja milice šest poglavit-lih vzrokov. Na prvem mestu je ne-)rimerna hitrost, sledi prekratka 'arnostna razdalja, za njo pa nepravilno prehitevanje, vožnja pod vpli-'om alkohola, nepravilno vključevanje v promet, izsiljevanje pred-losti in drugi vzroki.
VPRAŠALNIKI ZA DELE(]ATE. - Na zadnjo sejo občinske skupščine so delegati prinesli izpolnjene vprašalnike o delu delegacij in konferenc delegacij. Odgovorili so, kako in kolikokrat se sestajajo in na čigavo pobudo. Podrobno so opisali, na kakšen način obravnavajo gradivo za sejo in po kakšni poti oblikujejo sta-Hšča. V anketi so navedli, kdo jim informacije o TOZD, v ateri so zaposleni, če jih v podjetju vabijo na sestanke in če z z njimi obravnavajo tudi druga vprašanja, ne le gradivo za skupščino.
KAJ Z ROMI? - V krajevni skupnosti Cerklje živi več ciganskih družin in le redke od njih pošiljajo otroke v šolo. Domačini želijo, da bi tu vendarle nekaj ukrenili. Zadevo proučujeta izvršni svet občinske skupščine in osnovna šola v Cerkljah, ki bosta poskušala najti najustreznejšo rešitev.
Nadure za sodnike
Sodišča se praznijo. Pravniki se raje zaposlujejo v drugih službah. V Sloveniji imamo celo primer, da je od petih sodnikov na občinskem sodišču ostal samo še predsednik.
V Brežicah ni tako hudo, vendar tudi tam niso zasedena vsa mesta. V večji zadregi kot sodišče je občinsko javno tožilstvo. Tri leta se že bori s kadrovskimi težavami. Medtem je bilo razpisano prosto delovno mesto s trisobnim stanovanjem, pa tudi ta vaba ni vžgala. Nihče se ni prijavil.
Kandidata so zaman iskali med pravniki doma, v Ljubljani in Zagrebu. Delovno mesto namestnika tožilca je bilo vmes nekaj časa zasedeno, a je od novega leta spet prazno. Sekretariat za pravosodje je po vsem tem sklenil, da bo del štipendistov vezal na zaposlitev na tožilstvih in tako pomagal prebroditi krizo. Tudi občinska skupščina v Brežicah je obljubila pomoč z načrtnim reševanjem kadrovskih zadev. Tožilstvo bo namreč v prihodnje potrebovalo še dva pravnika, ker mu novi zakoni nalagajo večji obseg dela.
Zaostanki so nujna posledica premajhne zasedbe na sodišču in na tožilstvu. Neprijetna stvar za tiste, ki čakajo, in za tiste, ki obilici dela niso kos. Sodniki in tožilec se že več let otepajo z zaostanki. Delo v nadurah je trenutno edina možnost za zmanjšanje zaostankov. Za nekaj časa se bodo morali potolažiti s tako rešitvijo.
JOŽICA ti:ppey
Vsi že ne morejo biti
Za nekatere investicije bo treba čakati v vrsti - Zaposleni bodo prispevali denar za gradnjo šol, vrtcev in vodovodov
Gospodarstvo krške občine napoveduje letos za nekaj nad 430 milijonov dinarjev naložb v povečane zmogljivosti. Največje investicijske zneske planirajo: Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Elektrarna Brestanica, Žito Ljubljana - TOZD Imperial Krško, TOZD Kovinski obrat mariborske Metalne na Senovem, Kovinarska, IGM, Sava, Agrokombinat, Specializirano podjetje za industrijsko opremo. Tudi promet in gostinstvo lahko prištejemo zraven.
Za vse letos predvidene inve-
sticije denar ni v celoti zagotovljen. Zaradi tega predlagajo v občini selekcijo programov in določitev prednostne liste. Najprej bodo poskušali najti za^ dostne vire za pokritje manjkajočih trajnih obratnih sredstev,, kijih bodo delno črpali iz skupnih rezerv.
Za selekcijo pridejo v poštev tile programi: gradnja karto-nažne tovarne na Senovem, preselitev Specializiranega podjetja za industrijsko opremo v Krškem, sanacija Splošnega mizarstva Krško, sanacija podjetja Sigmat iz Brestanice ter investicije v kmetijsko dejavnost Agrokombinata. V občini se bodo torej odločili za družbeno overitev programov in za to, kdo naj pride prej na vrsto.
Naložbe v družbeni standard bodo letos dosegle blizu 23 milijonov din. Zanje bodo prispevale del sredstev delovne organizacije, ko bodo podpisale samoupravni sporazum za združevanje denarja v ta namen. Iz sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost bodo letošnje naložbe znašale približno 8 milijonov dinarjev. Ta denar bodo zbrali z letnim prispevkom tisoč dinarjev na zaposlenega oziroma s prispevkom po finančnem rezultatu, ki so ga delovne organizačije podpisnice dosegle v minulem letu.
/----------------------------->
Samo čiste račune bi radi
Neurejeni odnosi med temeljnimi	organizacijami
združenega dela in skupnimi službami povzročajo številna trenja. Nes[X)razumi se včasih sprevržejo v resna nasprotja, ki povečujejo medsebojno nezaupanje. Delo skupnih služb za posamezno TOZD ni izmerjeno. Tako se delavci v TOZD čutijo prikrajšane, češ da jim zaračunavajo prevelik delež.
Tudi na nedavnem posvetu političnega aktiva Posavja je bilo slišati več pripomb na ta račun. Tako je na primer v Imperialu nastal neprijeten spor s skupnimi službami Žita v Ljubljani. Delavci krške TOŽD so zaprosili skupne službe, naj jim sporočijo, koliko dela opravijo za posamezno temeljno organizacijo. Zahtevanih podatkov niso dobili, za skupne službe pa so jim zaračunali 30 odstotkov od zneska, katerega naj bi jim plačale vse temeljne organizacije skupaj, je pojasnjevala Jožica Pavlin.
V Imperialu jim to ni bilo po volji. Zahtevali so pravilnejšo razporeditev stroškov. Temu je februarja sledila razširjena seja političnega aktiva Kombinata Žito v Ljubljani, na kateri sta bila navzoča sekretar pristojnega občinskega komiteja .ZK in predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov. Po mnenju prizadetih so zaradi enostranskih informacij dobile fMjdporo centralistične tendence. V praksi pomeni to, da ne bo nobenih sprememb.
V Posavju tovrstna nasprotja niso edini pojav, le da so ponekod bolj izrazita, drugod spet manj opazna. TOZDI so zrasli iz nekdanjih obratov in med njimi se mnogi otepajo s kadrovskimi težavami. Slaba strokovna zasedba pa je ponekod tudi ovira za hitrejše uveljavljanje usta vnih predpiso v.
^_________________ J	Ti:iTt:Yj
Tako zbrana sredstva so namenili za graditev osnovne šole v Leskovcu, za dokončno adaptacijo posebne šole v Krškem, za dograditev Šolskega centra, za izgradnjo nove varstvene ustanove v Krškem, za ureditev obstoječih otroških vrtccv, za
NAPREDOVANJA V KRŠKEM
14. marca je v Domu svobode v Krškem občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin in oddelek za ljudsko obrambo povabil 153 rezervnih nižjih oficirjev, ki so napredovali v višji čin nižjega oficirja.
Srečanja so se udeležili tudi predsednik občinskega odbora ZRVS Jo-vo Vejnovič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo Slavko Kunej in tehnični sekret;u" občinskega odbora ZRVS Dušan Vladič.
Tov. Slavko Kunej je spregovoril nekaj be.sed o halogah in dolžnostih RVS v SLO in poudaril, da bi se morali zlasti mlajši rezervni oficirji bolj vključevati v delo družbenopolitičnih organizacij in v ZKJ. Tov. Vladič je nato prebral odredbo o napredovanju v čin vodnika in povišanju v višji čin rezervnih vojakih starešin. V imenu občinskega odbora ZRVS je vsem napredovanim čestital Jovo Vejnovič, v imenu oddelka za ljudsko obrambo pa Slavko
vodovode na	;
Kozjanskem ter stanovanji>^ J
ZAČETE K V CELULOZ'
V torek, 15-tovarni celuloze Djuro Salaj v Kr ^ dili
tero so odprli
za novo luva.—
Otvoritve so se ^ in
predstavniki
avstrijske banke.J ske zbornice S venskih papirnic	r
n opoli ti enega	^
krški občini.
'’^fNŠPEKCw'
svea se
ustanovitev
inšpekcijskega«« ^9»	,
«>vje. Ta b«
tarno, tržno,	ve^i
gradbeno, pro^ narf?ko. kmetij ’
člani občin so
«0:
narsko,
gospodarsko
lovsko in p
ožarno
bodo vse w
ščine potr°4®j^ei(cije% bodo začele skupaj. Sedež ga inšpekcijskega v Krškem
Ko delavci zapustijo gradbišče: — Zdaj smo pa slikajte nas! (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE
SI- DAJ „ZARi;S“ - Za kolektiv tovarne celuloze in papirja ,,Djuro Salaj" je bil torek pomemben dan, saj so „uradno“ pričeli gradbena dela za novo tovarno celuloze. S tem ,so pričeli uresničevati zadnji del razvojnega načrta, ki ga je pred leti podprl na referendumu ves kolektiv.
NOVO DRUSTVO - Podboška mladina je bila pobudnik za ustanovitev šj^ortnega društva, ki je imelo prvo skupščino minulo nedeljo. Za začetek se nameravajo člani košarkarske ekipe vključiti v tekmovanje dolenjske področne lige.
DOBRODOŠLA l>0V10C - Kolektiv krške temeljne organizacije združenega dela ,,Imperial" je sklu-nil, da to leto nameni krajevnim oigani/acijam ZZB NOV 10.000 no-vih dinarjev pomoči. Razdvlili naj b^ jih med tiste organizacije, ki združujejo tudi njihove delavcc ali upokojence.
NOVlC^
ZA se bodo
nike oziroin^ainih‘’l! fO'
niKc	tl	in	«i''i
,T'koT	,
aktiv, ki so fc nalogo.
PR}.,DSTA krške	iH
porod lia nJjJ
števUka,
li’»"S
teriin S^J^P^nlic da bi j>h 2ii f'*
vanji in usi»c
K
$
i
tečaj
mSM KSTI
DOLENJSKI UST
Stran uredila: JOtlCJi TEPPEY
*yislt ®ostu čez Snv	*-'• '--f. > ■-	- -
PfomAp	Dodipf^	potekajo zaključna dela. Brž ko so bile odprte asfaltne baze, so delavci
■	1	jnajem	(Fo^o^	ž 1	priključke.	Kot pravijo izvajalci del, t)o most nared za
"Hlebec« krajevnih skupnosti težji
^pšcina , §r®mi. krajevnih skupnosti, ki jih je zbrala Možnostmi0iSpis¥ že*ja, še posebno če jih soočamo z ŽOsn^ novi ustavni . lnauciranja, je letos le storjen pomemben ^oti; ^skih organi7ap-°P ajevnih skupnosti. Zaključni računi čoSar1Prispeve|c $ kažejo - da je ostanek dohodka pičel, od-KoJfi! 0(^° navsp?^^ .aJ?Vne skupnosti pa sorazmerno velik, od
¥«5 lza n^nSenje Tu korist
°^ine ;ln d°lgoroS srednJe-Sščinm ^vršni o,^a razv°ja
i()Se ? v zali finske
^ciran- ravnavah mesecih Wn krajevnih ,Vprašanjc fi.
?s?2?cre $ > bi ta l' Po Predlo««! P^'Jo-?fne. 28 R6nar razdelili _em ključu ^eviln °dstotka ^	* na'
Cest v u^.P^bivaistva : ,odeljeno
Sk)iyalci,evn.i skupno^,Uo™etrih
Sev ^ odPade sk, 1 (na število H Za h ? ce«e n fe 400.000 ^ciona] ° ^^gatskepa ^ dmar-^od^izdSeSkiga Sterna in *)» naj Ki kenaiia, 28 a namen'
^a° na volio °dst' di
to^n°st ki KZpiSa- Ti^Z? dclit^
^ele4k| bo ^eia^ krajevna '■ hkrati 1 L J° večjo ^	Pa	bo	reševala
-Kaj
^insta ."'“'anfc ,	»d-
Pri
*%i ^Plom
J^''N'Ski
P^te
cf^i
"5:
•F*-.
5"*
’^K t\ naH*»** so
, Koul«'4 o'i;? ‘ta
bil n^^^^anjski	z
Ogolil
J"JV‘asevaii 'Vh"'^
bUat^Ob
'''niki
vprašanje za večje število prebivalstva, bo imela prednost. Pomembna je tudi odločitev za nadaljnjih 28
VOZNI RED ZA SESTAVO NACRTA
Izdelava srednjeročnega načrta občine do leta 1980 mora potekati v povsem določenih rokih. V naslednjem mesecu mora biti opravljeno usklajevanje osnutkov načrtov ^ZD, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, vseh ključnih problemov in strateških ciljev občine ter osnutkov samoupravnih sporazumov jn družbenih dogovorov. Kot je bilo opozorjeno že na seji komisije za načrtovanje v minulem mesecu, je le nekaj delovnih organizacij pripravilo minimalne kazalce razvoja. Krajevne skupnosti bodo nedvomno kadrovsko potrebovale pomoč. Le odgovoren pristop vseh k tem nalogam bo prinesel uspehe.
NEPREMIČNINE:
ZMERNEJŠA
OBDAVČITEV
že leta 1972 je bil sprejet republiški zakon o davku na promet nepremičnin, za katerega sc je izkazalo, kakor tudi za občinske odloke, da je deloVal zaviralno.-To je bila prehuda obdavčitev, zlasti ko je šlo Je za menjavo oblike premoženja, kot npr. zamenjava stanovanj, kjer so stopnje znašale tudi do 40 odst. Odlok, ki ^ morajo še sprejeti delegati občinske skupščine, govori tudi o olajšavah. Prometni davek naj se ne bi plačeval v primeru, ko bi lastnik kmetijskega zemljišča kupil drugo zemljišče ali objekt'zato, ker nadomešča izgubo zaradi regulacije ali urbanističnega načrta. Ravno t^o naj ne bo prometnega davka za tistega, ki kupi zemljo in mu je kmetijstvo edini vir preživljanja ali pa zemljo združuje.
PABERKI
namreč, kot menijo v Boštanju, pomagali iskati zunanje interesente za gradnjo motela, če bi se domača organizacija preveč obotavljala zaradi drugih obveznosti.
drugi sklic USPI-SEN - Kot smo že poročali, je bila ob prvem sklic.u udeležba na občnem zboru sevniške organizacije Rdečega križa porazna. Minulo nedeljo so občni zbor sklicali ponovno. Tokrat je bila Udeležba lepa, prišlo je 82 članov.
grad v POLMRAKU - Turisti-no društvo je pred časom osvetlilo ^vmski ^ad z dvema reflektorjema, sak je bil upbrjen v en stolp, linega nepridipravi razbili. Mogočna n ^ ^^?''ba nad mestom ima po-oci, če je osvetljena, poseben čar.
seveda ne zaleže toliko
KOt dva.
SAMOPOSTREŽBA TUDI JJB SOBOTAH POPOLDNE - O Odpiralnem času ti^jovskih nn« drugega je v pripravi tudi p seben samoupravni sporazum. Nc-* zavzemajo, da bi ob sobo-J'®'’^arle kazalo imeti odprto v vi_„ ®”o samopostrežno trgo-ča« i’ u- ^ veljavi nov odpiralni cas m bi preostale zanrU.
vi:s I Kii[
odst. tega denarja, ki se namenja za skupna vlaganja v gospodarske raziskave v krajevnih skupnostih. Tako obstaja možnost, da bodo ponekod prišli tudi do industrijskih objektov, kar bo zatem pomenilo pomembno odskočno desko za nadaljnji razvoj teh krajevnih skupnosti.
Pol milijona dinarjev zbranega denarja je po predvidenem predlogu namenjenih za gradnjo bazena v Sevnici. V pro^^me iz^adnje športnih, kulturnih in drugih objektov se vključujejo neposredno v krajevne skupnosti tudi samoupravne interesne skupnosti, kar se bo določalo s pogodbami. Ne gre zanemariti ostalih virov, ki si jih krajevne, skupnosti lahko še pridobijo; polovica odstopljenega davka iz osebnega dohodka v kmetijstvu, zbranega na območju KS (v celi občini gre za 550.000 dinarjev, in zbrani denar od delovnih organizacij za delavce, ki se vozijo na delo izven občine!
A. ŽELEZNIK
Eden za tri
Zavoji gradiva, nad katerim' delegati včasih tudi zmajujejo z glavami, češ: Toliko ga je spet! roma skozi razmnoževalni stroj, nad katerim bdi pri sevniški občinski upravi Ludvik Žuraj. V odborniških časih je stroj vrtel še na roke, po zagonu delegatskega sistema je lansko poletje dobil svoj prostor, kjer je sam z malim offset strojem, ki že precej škriplje, velikim ciklostil-nim strojem, množico papirjev in predvsem obilno delovno vnemo.
,,Ludvik bo naredil,“ poreče marsikdo, ki je že zamudil vse roke, da bi mu naredili lepak ali priznanje. In Ludvik res nareili: z natančno roko piše matrice, črke zarisuje kot tiskarski stroj, zakaj občinska raznmoževalna pisarna pomaga tudi ilrugim. Luč za mizo ali za strojem gori Večkrat ponoči ali zgodaj zjutraj. Zanj ni vpra.šanja, ali bo zmogel ali ne: „Dan je dolg,“ reče in vse je nared!
Ludvik je prava podoba varčnosti. V razmnoževalni stroj je pravzaprav mogoče ' vpenjati le uvožene matrice. Ludvik je porezal zaglavja s starih matric in ji spenja na domače; stvar gre seveda dosti ceneje. Za seje vseh treh zborov občinske skupščine gre meil delegate skoraj 500 izvodov gradiva. Poročilo občinske uprave je imelo 77 strani; da so ga dobili vsi, je bilo treba 42.350 listov papirja. „Ce bi seveda bil ves papir-dober,“ reče s preudarkom, zakaj natančni stroj ne potegne vase neenako--merno rezanih listov. Delegatsko gradivo je pripravil že v enem dnevu. Zagata je bila rešena, gradivo je bilo v roku pri delegatih.	t
V občinski upravi je še_dosti pridnih Ijuili. Delavcev še veilno ne morejo plačati po prizadevnosti, temveč le po ilelovnem mestu. Na upravi pravijo, ila bi bili za vse Ludvikovo delo potrebni vsaj ilva ali trije delavci.
A. Ž.
Proračun: največ za upravo
Na seji vseh zborov je bil sprejet brez posebnega »žaganja«
Delegati so postavljali le nekatera vprašanja o postavkah, predložena sestava je ostala v glavnem nedotaknjena, kar kaže pač na temeljito pripravo predloga.
V okviru določenih meril splošne porabe se dovoljena poraba giblje v povsem določenih okvirih. Lastni dohodki zaenkrat še ne pokrivajo vseh potreb, nabere se jih za 10.017.000 dinarjev, preostalo do višine 15.375.000 o moralo priti iz republiških dopolnilnih solidarnostnih sredstev.
Kot je v obrazložitvi povedal predsednik izvršnega sveta Janez Zajc, ostaja tudi nekaj nerešenih vprašanj. Gre za anuitete od posojil za naložbe v šolstvu, ki so predstavljale težavo vse minulo leto. Izvršni svet zanje ne prevzema odgovornosti, da jih bo pokril. Rešitev bo treba najti med letom, morda sc bo obveznost prenesla v prihodnje leto? ! Znesek za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb ne bo zadoščal. Novo obveznost predstavljajo tudi medobčinske inšpekcijske službe.
Dejanske potrebe potrošnikov so bile za 4 milijone večje, kot je dosoljena potrošnja. <
Najvišjo postavko v letošnjem proračunu predstavljajo izdatki za državno upravo. V celoti gre za 8.373-500 dinarjev. Letos bo mogoče povečati osebne dohodke upravnim delavcem; povprečni osebni dohodek je namreč lani znašal le 2.670 dinarjev, kar je za izobrazbeno sestavo, kot jo v upravi imajo, izredno malo. Temu primeren je bil zato tu-
Vodovod in cesta
V Gor. Mokronogu napeljujejo vodo, v ČešnjicaK so na cesti
Najzanesljivejša pot iz zaostalosti je, če na vasi sami primejo za delo. Čeprav šteje Gornji Mokronog le pet hiš, so se kar na hitro odločili, da si napeljejo vodovod iz pol kilometra oddaljenega studenca. Studenec izvira nad naseljem tako, da ne bo niti potrebna črpalka. Z združenimi močmi so zbraU denar, nabavili cevi, izkopali so skoraj že vse jarke. Upajo, da jim bo voda pritekla v vas že v nekaj mesecih. Nekaj jim je pomagala tudi krajevna skupnost Trebelno, v glavnem pa delajo sami.
Vaščani Cešnjic in okolice so sami zbrali denar in pripravili delovno_ akcijo za popravilo ceste Češnjice — Bogneča vas — Vinski vrh v dolžini enega kilometra. Deloma gre za obnovo stare poti, ponekod pa so jo vrezali tudi na novo. Samo prevoz kamna in gramoza je veljal 5.450 dinarjev. Glavni pobudnik akcije Stanko Florjančič iz Cešnjic je 35-krat zapeljal kamen. Delalo je staro in mlado več dni. Delalo je tudi po 20 ljudi. Vse izkope so opravili ročno, ker niso dob ih stroja. V vinograde na Vinskem vrhu bo poslej mogoče priti z avtomo-'bilom.
LEOPOLD PAVLIN
Franc Dremelj, cestar iz Dolge njive: „Ne dohajam je,“ je potožil ob luknjah na cestišču pred njim, za njim pa je bila minuU petek proti koncu delavnika že lepa vrsta raztrosenih kupov peska. ,,To bodo avtomobili kmalu spet raznesli. Dolg je ta moj odsek, od Male Loke do Podgabija, kjer je meja občine, torej kar 6v dolžino. Pesek je in ga m, marsikdaj ga je premalo tam, kjer bi ga bilo treba. Ob takem prometu je rešitev le asfalt. Zanj pobiramo samoprispevek. “
MLADI KOLESARJI NA PODROČNEM TEK^IOVANJU
Tudi na letošnjem občinskem tekmovaju „Kaj veš o pro-metu“ je nastopilo lepo število ekip iz vseh šol v občini. Najboljši iz nižje skupine (Stane Marolt, Stane Hribar in Alojz Fortuna iz Velikega Gabra ter Stane Žnidaršič iz Trebnjega) in višje skupine (Marko Grandovec iz Trebnjega, Darko Pandur iz Velikega Gabra, Mirko Škarja iz Mokronoga in Mitja Žagar iz Trebnjega) so v soboto zastopali svojo občino na področnem tekmovaju v Novem mestu.
di beg upravnih delavcev -iz uprave, kar močno ovira delo.
Za krajevne skupnosti je v celoti namenjenih 1,02 milijona dinarjev, kar je 20 odst. več kot lani. Po mnenju nekaterih ^ to še vedno malo, posebno zaradi tega, ker občani s svojim delom to postavko ponavadi močno oplemenitijo.
TRIMO:
ZAGON TOVARNE FASADNIH PLOŠČ
Predvidoma 20. aprila naj bi stekla testna proizvodnja, kmalu zatem pa tudi poskusna proizvodnja na enem traku nove tovarne fasadnih plošč. Drugi trak je predviden za strešne plošče. Nova tovarna bo spet lepa pridobitev. Te plošče so se doslej izključno uvažale, vgrajene so tudi v novo tovarno.
ŠTIPENDIJ NE MOREJO POPRAVITI
Čeprav se v republiškem merilu priznavajo večji življenjski stroški dijakom in študentom, v trebanjski občini ne morejo valorizirati štipendij. ,Ce bi to storili, bi že v tem četrtletju manjkalo 100.000 dinarjev. Vsi podpisniki sporazuma o štipendiranju v občini ne poravnavajo sproti svojih obveznosti, zbrati vse prispevke doma pa je eden od pogojev, da se dobi republiška solidarnostna sredstva.
V Gornjem Mokronogu se bodo sami dokopali do vodovoda (prva slika), za delo na cesti Cešnjice-Bogneča vas-Vinski vrh je prijelo staro in mlado. (Foto: Pavlin)
IZ KRAJA V KRAJ
DIMNIKARJEM NE ZAUPAJO PREVEC - Računi za dimnikarske storitve v družbenih stanovanjih niso majhni. Na zborih stanovalcev so ponekod celo ugotavljali, da se dimnikarji lotevajo nekaterih dimnikov le bolj z očmi, zato' bodo zahtevali, da dimnikar opravlja čiščenje v pristnosti člana hišnega sveta ali vsaj dobi podpis na račun.
TEŽAVE S TRADICIJO - V drugih krajih bo stekla gradnja blokov, v Mokronogu pa ima stanovanjska skupnost spet težave s spomeniškim varstvom za lokacijo v trikotniku med skladiščem gradbenega materiala in staro šolo. Nekateri Mo-kronožani z očitki gledajo na stanovanjsko skupnost in ji zamerijo, za-'kaj stvar ne krene, vendar ta ne more mimo soglasij, ki jih dajejo pristojne službe. Sicer pa so Mokro-nožani že v pustnem karnevalu prikazali, kako je s spomeniškim varstvom.
SINDIKAT ZA VARČEVANJE - Nekateri zamerijo sindikatom, ker so pričeli izplačevati sejnine, kar je prišlo prav tudi drugim. Bližnji seminar za izobraževanje sindikalnih po-veijenikov, za člane izvršnih odborov v Trebnjem in na Mirni bo potekal izven delovnega časa. Začel se bo v petek popoldne, nadaljeval pa še na prosto soboto.
KDO BO POUČEVAL OTROKE ROMOV? V minulem letu ni bila izkoriščena pri temeljni izobraževalni skupnosti predvidena postavka za šolanje otrok Romov. Potrebni so posebni oddelki, tega pa ni bilo mogoče pripraviti, ker zanj niso mogli najti učitelja.
Se šahovska SEKCIJA - Minuli četrtek so pri mirenskem Partizanu ustanovili tudi šahovsko sekcijo. Na ustanovni sestanek je opozarjalo mnogo plakatov.
imiUSEI NOVICE
Komisija je sklenila: »Da«
Od biroja za ekonomiko in urbanizem pričakujejo, da bo upraviči! svoj obstoj - Novoustanovljena delovna organizacija že posluje
Glede ustanovitve biroja za ekonomiko in urbanizem med dele-g3ti N zboru združenega dela in v občinskem zboru krajevnih skupnosti iii prišlo do soglasja. Eni so bili za, drugi proti, odločitev pa so prepustili skupni komisiji šestih članov. Vsak zbor je imenoval tri.
Gotovo niso imeli Janez Škrinjar, Janko Štukelj, Ivan Požek ter Vilko Črnič, Tone Fabian in Martin Radoš lahkega dela, ko so odločali o teni, ali bo v občini /ačela delati nova delovna organizacija ali ne. Da je potrebna, jih ne dvomi veliko, pač pa so si delegati najbrž pomišljali predvsem /ato. ker mora proračun /a začetne stroške novega podjetja zagotoviti 3W.OOO dinarjev kot kredit za dobo 15 let. Ker je denarja malo, saj večina uporabnikov proračuna ni dobila toliko, kot je prosila, so bili nekateri proti dodatnim obremenitvam.
Šestčlanska komisija je vse skupaj še enkrat pretresla, kon-
čno pa se je odločila za ustanovitev biroja. Od delavcev novoustanovljene delovne organizacije pa zahtevajo, da še letos organizirajo svoje poslovanje tako, da bodo v letu 1976 izhajali z lastnimi sredstvi, brez občinske pomoči.
Novi biro, katerega direktor ie postal diplomirani ekonomist Viktor Zupanič, že dela v Ulici Mirana Jarca. Biro se bo ukvarjal z izdelavo investicijskih programov, z organizacijo poslovanja v TOZD in SIS, pripravljal bo analize in načrte za |X)slo-vanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, prevzemal v izdelavo tudi samoupravne akte za delovne organizacije, izdela-
vo lokacijske dokumentacije, pripravljal bo zazidalne načrte za ožja gradbena območja, oddajal stavbna zemljišča, izdeloval gradbene načrte itd. Doslej se v Beli krajini nihče ni s temi stvarmi načrtno ukvarjal, zato so se te stvari odvijale bolj po domače. V lastno škodo!
Preslabo so se poznali
' Komite je sklical posvet za ravnatelje šol in funkcionarje Temeljne izobraževalne skupnosti
Pretekli teden so na pobudo občinsk^a komiteja ZK v Črnomlju ocenjevali vlogo in naloge TIS v občini, uresničevanje načrtov glede celodnevne šole, obravnavali kadrovanje v pedagoške šole in možnosti za odprtje novih oddelkov srednjih šol v okviru Centra srednjih šol.
Nesporno je, da so se pri delu TIS pokazdo pomanjkljivosti za časa delegatskega sistema. Gradivo jc k delegatom prihajalo pozno, včasih samo dva dni pred zasedanjem (kar je tudi proti statutu), zato se delegacije niso mogle sestajati prej in prenašati naprej mnenja delavcev. Nekajkrat je zaradi preslabegd poznavanja stvari v skupščinski dvorani prišlo do dokaj ostrili razprav in prccej hude krvi. Razprave so bile odbomi-
HVALAZA VAŠO KRI
Na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij Rdečega križa po terenu so podelili priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem. Tako sta priznanje za 25-kiat darovano kri dobila Ivan Volf s Sečjega sela in Janez Jennan iz Sel pri Otovcu. Za 20-kratno udeležbo na krvodajalski akciji sta dobila priznanje Janez Kump z Obrha in Rudolf Habe iz Tribuč. Petnajstkrat so darovah kri; Rudi Trempus in Zdenko Jaketič iz Vinice, l anika Špehar iz Sečjega sela, I ranc Rožman in Marija Rožman iz Vel. Nerajca, Jože Šterk ž Cloleka in Milia Matkovič s Tanče gore. Razen tega je bilo podeljenih 17 pri-'.nanj občanom za desetkrat darovano kri in 23 priznanj za petkratno rostovoljno sodelovanje v tej hu-.nani akciji.
KAJ SMO NAREDILI?
Za torek, 15. aprila, je bila sklicana seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Črnomlju. Obravnavali so uresničevanje sklepov IV. in X. seje ZK ter program ob tednu Komunista, ki bo potekal v domači občini zadnji teden v aprilu.
ške, ker za njimi niso stali delavci, tisti, ki so delegata poslali na zasedanje. Tako so prosvetni delavci očitali, da delegati iz delovnih oiganiza-cij neobjektivno ocenjujejo njihovo delo in položaj šolstva, izkazalo pa se je, da tudi delegati iz prosvetnih vrst niso bili usposobljeni za enakopravno dogovarjanje in razpravljanje z delegati iz podjetij. To pomanjkljivost bo potrebno v bodoče odpraviti s seminarji in predavanji za delegate iz vrst prosvetnih delavcev, za kar bosta poskrbela sindikat in SZDL.
»Vsak dan v negotovosti«
BT.LT, najštevilnejši črnomaljski industrijski kolektiv, je zadnja leta doživel nekaj hudih viher, kaže pa, da se stvari le umirjajo. To je potrdil tudi Cveto Scrgo, ekonomist in direktor TOZD Bolt, ki posluje v sklopu mariborskega podjetja TAM.
„Pri nas so premiki, nismo pa še dosegli tega, kar si vsi želimo. So še slabosti subjektivne narave, nekaj pa je tudi težav zunaj naših vplivov. Dejstvo je, da smo pri manj zaposlenih dosegli večjo storilnost, boljšo disciplino, da je manj boleznin in da opažamo boljšo izrabo materiala in časa in da je letos izmečka samo toliko, kolikor smo računali. Razveseljivo je, da nam je uspelo kolektivu vrniti ugled na zunanjem trgu. Posamezni kupci ^et zahtevajo, da smo mi dobavitelji nekaterih izdelkov, ki po svoji ‘ kvaliteti povsem ustrezajo evropski ravni.
Postavljamo se na noge, vendar nas čaka še veliko težav. Trenutno nas najhuje prizadene to, da ni sivega surovega železa, kasni pa tudi intervencijski uvoz kovin. Marca je zaradi tega proizvodnja stala 4 dni, odtlej smo zmeraj v negotovosti: ali bo dela za nekaj dni ali ne? “
R. B.
Tu in tam je še videti v odročnih vaseh leseno hišo s slanmato streho, kakršna je ta v Fučkovcih. Danes je taka hiša že zanimivost, ob kateri se ustavlja nedeljski turist, a še ni tako dolgo, ko j® vse belokranjsko podeželje slamnato. Razen tega tudi ni več ljudi, ki bi znali prekrivati strehe s slamo. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZACLTI JI' TRHBA TAKOJ -Da ne bi z začetkom gradehj v okviru letošnjega programa javnih del več Čakali, jc izvršni svet občinske skupščine dolžan do konca aprila letos oddati najboljšim ponudnikom v gradnjo vsa dela, za katera že obstajajo načrti, za ostala pa mora čim-prej poskrbeti dokumentacijo in oddati dela v gradnjo do konca maja letos. Se pravi, da bo poletje minilo v največjem zaletu gradenj!
SPI T NOVI SOI l'RJI - V kratkem se bo v Črnomlju in Semiču začel nov tečaj prve pomoči za.šoferske kandidate. V obeh krajih je še veliko občanov obeh spolov, ki bi radi postali vozniki.
NIC NI, ZALI:2i; Kljub opozorilom in prošnjam občanov je (irajska cesta še zmeraj tako grda, jamasta in slabo vzdrževana, da se po njej vozila komaj prebijajo, pešci
pa v slulni nevarnosti, da jih vozila oškropijo. Ta cesta vodi do stadi; ona, tam je več blokov, več zasebnih hiš, skratka; prizadetih je okrog 60 gospodinjstev.
Ni. bo VI'c KUVI RT Med kolektivi, ki so se odločili za izplačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico, je tudi črnomaljski BI- LT. Aprila v tem podjetju ne bodo več dobili kuverte z denarjem, ampak knjižice. To je zlasti ugodneje za varčevalce, razen tega nihče ne more denarja ukrasti.
SKROMNO, DA JI. KAJ! - Na novi tržnici je ponutiba domačih pridelovalcev vrtnin in poljskih pridelkov ter drugega blaga zelo slaba. Prejšnji četrtek .so ženske prodajale jajca po 1 din, imele so nekaj skodelic smetane, za katere so zahtevale po 8 din. Motovilec so prodajale po 5 din merico, korenine hrena pa so veljale 3 do 5 dinarjev.
Na sliki sta nova polnilnica in skladišče stekleničenih vin pri Vinski kleti v Metliki. Gradnja objekta se bo zaključila v maju, otvoritev pa bo po vsej verjetnosti v drugi polovici maja. Z novo polnilnico je klet pridobila tudi obrat družbene prehrane in prostor za družbeno dejavnost kolektiva in članstva. (Foto; J. Pezelj)
OB TEDNU KOMUNISTA
8. aprila so se na skupnem svetu zbrali vsi sekretarji nih organizacij ZKS Metlika i se dogovorili, kako čimprej ure ničiti sklepe zadnje seje. Po? varjali so se tudi o pripravah slave ob „Tednu komunista se dogovorili, da bodo	:
že zastavljeni program. Tako n J bi v tednu komunista po vse osnovnih organizacijah rili o 50-letnici pisane	•
besede, o 30-letnici osvobwii > člani naj bi urejali kotičke družbenopolitično spregovorili naj bi tudi o P° . ■
nosti idejnopolitičnega izobraz_
vanja, vse tiste, ki so sc izkaza dosedanjim delom, pa	1
sprejeli v vrste ZK.
Na zborih: vsi za samoprispevek
Na občnih zborih, ki so bili odlično obiskani, so občani sprejeli sklep samoprispevek • Referendum bo v nedeljo, 1. junija! ^
7. aprila so se po krajevnih skupnostih v metliški občini zaključi- spomnili pa so se tudi
li zbori delovnih ljudi in občanov, na katerih so se občani pogo- šolske prostore in pa
varjali o komunalnih potrebah, volili v krajevne konference SZDL co. Na vseh sestankih je
in sprejeli statute krajevnih skupnosti.	dobno: ljudje	’^o*
^ ^	^	^	so pripravljeni plačevati sain^
prispevek, in če bo potrebno,
bodu tudi poslej izkazali s p
stovoljnim udarniškim delo,;
Občni zbori so še enkrat dokazali, da se ljudje zavedajo
ŽELJNI PREDAVANJ
Pred kratkim so imeli v Draga-tušu, Gribljah in na Sinjem vrhu zdravstvena predavanja in v vseh treh krajih so bile dvorane nabito polne. V Dragatušu je dr. Janez Klobučar govoril o nevrozi, v (iribljah dr. Nenail Kohn o srčnih boleznih, Marica Hudelje-va, medicinska sestra z Vinice, pa je na Sinjem vrliu po predavanju ilajala ši* napotke in nasvete. Občinski (xlbor Rdečega križa, ki je organizator tovrstnega izobraževanja, je sklenil s predavanji nadaljevati, ker kažejo ljudje zanje toliko zanimanja.
DVA DNI SESTANKOV
11. in 12. aprila so bile na večini črnomaljskega terena seje krajevnih konferenc SZDL. ponekod pa so imeli tudi konlerence z občani. Obravnavali so konstituiranje krajevnih konfcrene in izvolitev delegatov za občinsko konlerenco, sprejeli pravila in se dogovorili za nadaljnje delo. Razen tega so ljudje obravnavali problematiko šolstva in otroškega varstva ter razpravljali o možnostih za uveilbo ponovnega siimo-prispevka. Na teh sestankih pa so se k' d0j.'0varjali za udeležbo na proslavi ob 3()-letnici osvoboditve.
POSLEJ BREZ PREPIROV?
Na letni skupščini Rdečega križa v Metliki so predlagali, naj bi občinska skupščina sprejela odlok, ki bi obvezoval lastnike psov in kokoši, da bi imeli živali zaprte. Do sedaj so namreč štirinožci in kokoši po vrtovih delali precejšen nered in zato med meščani povzročali prepire. Nekatere gospodinje se bojijo, da bodo odlok res sprejeli, kajti poslej ne bodo imele vzroka, da bi se - prepirale . ..
Za lepšo Metliko
V letošnjem letu so v Metliki na mnogih sestankih družbenopolitičnih organizacij in društev obravnavali onesnaženost mesta. Vsepovsod so v glavnem ugotavljali, da meščani odlagajo odpadke na nepravem mestu.
Mnogi se spozabijo celo tako daleč, da odlagajo smeti kar po cestah, nad studencem Obrh, po lastnih in sosedovih dvoriščih in celo na gradbiščih. Podobno je tudi okoh pokopališča. Ni še dolgo tega, kar so delavci očistili pokopališče, okolico mrliške vežice in parkirišče, danes pa je spet nasmeteno.
In kar človeka najbolj zaboli, je, da se okoli divjih smetišč zbirajo otroci in skupaj z živalmi razmetavajo odpadke. Žalostno je predvsem to, da je po mestu veliko takih smetišč, na katerih se lahko otroci okužijo.
Na letni skupščini Rdečega križa so nekateri predlagali, da naj bi metliška občinska skupščina sprejela poseben odlgJ«, s katerim bi obvezali vse lastnike psov in kokoši, da bi imeli .svoje živali zaprte. Le tako bi preprečili številne nesporazume in jezo občanov, ko živali naredijo po vrtovih, zelenicah in dvoriščih nered, pa tudi škodo.
Prav gotovo pa je, da bi morali poskrbeti tudi za vse tiste objestne občane, ki se pod vplivom alkohola obnašajo nič bolje kol živali - v nočnih urah prevračajo in uničujejo koše za smeti in smetnjake. Ri^.me-tane odpadke raz.našajo veter in živali in mesto, ki je že tako preveč zamazano, je še bolj neurejeno.
R. r.
vseh težav, ki pestijo njihovo občino. Tako so razpravljali o samoprispevku in še enkrat, kot že nekajkrat poprej, sprejeli sklep, da bodo tudi v prihodnjih petih letih 1975-1980 prispevki za hitrejši razvoj občine. Sklenili so, da bodo referendum za samoprispevek razpisali 21. aprila, referendum pa bo v nedeljo, 1. junija.
Na zborih, ki so bili obiskani skoraj 100-odstotno, so se po-govariali predvsem o tistih komunalnih težavah, ki že vrsto let ovirajo krajevne skupnosti pri delu. Kot že mnogokrat poprej so ljudje ponovno grajali slabe ceste, električno napetost, spregovorili so o vodovodih.
SEJA TEKSTILCEV
Danes popoldan bodo imeli člani odbora tekstilnih delavcev metliške občine tretjo redno sejo, na kateri bodo sprejeli delovni program za letošnje leto in podali oceno o povezovanju v slovenski in dolenjski tekstilni industriji, v naslednjih dveh točkah dnevnega reda pa bodo sprejeli nekatera stališča glede hitoejsega povezovanja tekstilne industrije.
SKLEPI SE URESNIČUJEJO
V
člani
ponedeljek popoldan so i^^*
 i komiteja občinske konfe/
ZK in svet ZK Beti skupno sejo.' kateri so spregovorili o vanju sklepov in stališč zbora ^ nistov v Beti, ki so ga imeli že bruarju. O sklepih in rokih govorili delavci, Beti že jj)i sprejeli na sestankih sindikata v glavnem uresničujejo. Na scji dogovorili, da bodo ob koncu pripravili ponoven zbor vseh k nistov v ^ti, na katereiu bodo nili delo v zadnjih treh mesečin-
HORTIKULTURNO
DRUŠTVO VABI
Iniciativni odbor mctli^^ hortikulturnega društva bo P. pravil v četrtek, 17.	,
17. uri, v prostorili metUške . č inske skupščine občni zbor. Člani iniciativi)-odbora vabijo vse občane, k» lijo, da bi bilo njihovo j* čim lepše in ki sc radi ukvar^ s hortikulturo, da se ustanov , ga občnega zbora udeležijo
Za Metliko pravijo, da vsi občani „živijo" za svojo košar vrsto in koši^co. Kot kaže posnetek, pa le ni tako. Prav g zaslužijo tisti, ki bi morali poskrbeti za dobro ohranjena k sedaj ležita v blatu, grajo. (Foto: J. Pezelj)
SPREHOD PO METUKI
C.LASBKNA MLADINA BLLK KRAJINI'! bo pripravila za 5. maj koncert Dubravke Tomšič-Srebot-njak za učence osnovne šole. Glay bena mladina Bele krajine^' zelo delavna, z denarjem pa ji pri oiTpaniza-ciji pomagata obe belokranjski samoupravni interesni kulturni skupnosti.
ODPRTO (lOSTlSCl-. - (Jostišče Veselica nad Metliko je odprto vsak petek, soboto in nedeljo. Zaradi hitre, prijazne in sohdne postrežbe ne manjka gostov.
ZALITI' LUKNJI'.	IX'lavci ko-
munalnega podjetja so te ilni zalili z asfaltom luknje, ki jih ni manjkalo po mestu. Skoda je le, ila zaleže takšno ,,zdravljenje“ le kratek čas. Z novo plastjo asfalta bi bilo potrebno preliti cx'k) cestišče, denarja pa
Suhorski otroci so se pred kratkim izkazali z akcijo, ki naj bi zavarovala že tako zamazano okolje. Prav bi bilo, ko bi tudi ostale osnovne šole organizirale očiščevalne akcije, ki naj bi bile stalne. Na sliki: z ene izmed redkih mladinskih očiščevalnih akcij.
1.1 PO VRI Ml' IN BOI I ZI N Z lepim vremenom, ko je veliko dela
st^
na poljili in v vinogradih, di število bolezenskih izosta m dela. Nekateri so „bolni časa, dokler ne dobe bolnis^ ’ 3)11 se vržejo na delo. Bil t*’, nfoi”. čas, da stopi kdo simulai' prste.	'
NITI VOJNA NITI NESREČA. • •
Posledice pretekle -Ne.
- Prometna nesreča^ -Ne.
- Huda operacija?
- Preživeti potres, va. huliganski napad
- Ne. Peljal sem sep<f sti na Božakovo in nazoj-
.1
Š
metliški tednlK
DOLENJSKI UST
Stran uredila: BIA BACER JANEZ PEZELJ
Kdo je za lani prijavil največ?
87 občanov prijavilo nad 80.000 din skupnega dohodka za lani • Največ prijavili obrtniki, zdravniki in avtoprevozniki
Kočevska davčna uprava je pred kratkim uredila seznam obča-nov) ki so prijavili za lani skupni dohodek. Iz seznama, kije urejen Po abecednem redu (ne pa po višini prijavljenega dohodka), smo zbrali le tiste, ki so napovedali nad 80.000 din skupnega dohodka. *o so:
zaposleni občani: Aupič
8n$?’ sekretar občinske skupščine, u»27 din; Bastar Marijan, pravni *[erent ZKGP, 97.973 din; Benčina J*3??, direktor ZKGP, 91.623 din; v, • j03 Marija, računovodja Stanovskega podjetja, 89.133 din;Cen-h!C. uPokojenec ITAS, 95.909 Cilenšek Miran, direktor Z D,
Trvvt ; Černač Janez, direktor UZD ZKGP, 83.996 din;Čokorilo ^.varnostni tehnik, Tekstilana,
•o65 din; Deržek Ernest, vodja gMOvskc službe, Tekstilana,
•'61 din; Fabjan Boštjan, tehni-
SREČANJE PROSVETARJEV
Učitelji, vodstvo šole in p redovniki sindikata osnovne šole l^evje so na slavje in tovariško ^eeanje, ki bo 26. aprila ob dne-j, ,Pr9svetnih delavcev občine Nočevje, povabili tudi stanovske li„Var^e iz pobratene občine Dona pri Trstu. Srečanje bo v avli °ve osnovne šole Kočevje. Na T?oredu bo tudi kulturni pro-Ob zaključku srečanja bo-udeleženci srečanja pogoščeni.
\ V	V.	L
SZDL na novi poti
? 20. aprila bodo v kočevski ob-nih , nčane prve seje novih krajev-občin°!! enc SZDL, prva seja nove la; konference pa bo 25. apri-do D , j. Rečana seja, na kateri bo-OpP delili tudi občinska priznanja lilj’ P[eJeli mladince v SZDL, izvo-
Stv° SZDL° tlK*' nOV° ob^'ns*co vod" stavil orPnizacije SZDL so se-foužhp iz delegatov s terena, društ?*!političnih organizacij in enotna r zag°tavlja, da bo SZDL Glavr,3 fr°nta socialističnih sil.
i;nal°8a SZDL bo zdaj osve-jevnj ’i”Jdi za vse oblike dela v kra-cije s^^P^vi- Krajevne organiza-sWik • ^odo tesno sodelovale s en0 t V. ^terim ne more biti vse-■Jt*a• živijo njihovi delavci v hfi skupnosti.
§ZDl . naloga \ organizacije Us'tanav?a $ tudi- da pomagajo pri cij( , vlJanJU mladinskih organiza-Poma? .sPremljajo delo mladine in ®aJ° mladim pri delu.
J. P.
Mladinci na parado
iz	15.	aprila,	je odpotovalo
Ptedsf6^3 v Beograd pet mladincev, enota tVnikov PETO (partizanska do lerotorialne obrambe), ki bo-tnaja °Pal* kočevsko občino 9. b°(jjtvna Par£idi ob 30-letnici osvo-Via(i e Jugoslavije. Ti mladinci so lann-u d^’ Ratko Primožič, Mi-QtJinZb°it, Ferdo Vresek in Marjan
čni vodja, Kočevski tisk, din; Farkaš Vinko, V K delavec ZKGP, 90.029 din; Figar Bojan, tehnik-vodja, Tekstilana, 81.962 din; Gašparac Vladimir, sekretar AMD, 81.033 din; Gruden RudoU', direktor, Elektro, 80.682 din; Humek Miloš, direktor. Glasbena šola, 84.507 din; Jarm Stane, profesor, osnovna šola, 93.481 din; Kalabota Ivan, komercialist, Tekstilana, 87-610 din; Kambič Mirko, direktor Stan.p. ZKGP, 86.669 din; Karni-čnik Ignac, predsednik Obč. konf. ZSDL, 83.905 din; Kaučič Branko, vodja TOZD Oprema, 83.353 din; Korelc Franc, direktor ITAS, 92.994 din; Kovačič Srečko, profesor, gimnazija,-81.536 din; Kožuh Anton, VK delavec, ITAS; 81.155 din; Križ Anton, načelnik odd. občinske skupščine, 88.577 din; Križaj Ernest, telmik-vodja, Tekstilana, 86.280 din; Križman Vojko, vodja odd., Tekstilana, 93.683 din; Kuhar Avgust, računovodja, Oprema, 84.378 din; Levstik Anton, direktor, Tekstilana, 99.503 din; Master Slavko, dipl ing., LIK, 121.532 din; Merhar Janez, direktor, Avto, 82.928 din;Naglič.Franc, Šofer, Avto, 87.830 din; Nikolič Stanko, zdravnik ZD, 148.033 din; Pahulje Stanc, tehnik, Tekstilana, 91.650 din; Per Franc, SDK, direktor, 84.904 din; Pezdirc Franc, šofer, Avto, 91.605 din; Planinc Ivan, tehnik ITAS, 87.313 din; Plut Julij, predsednik, občinsko sodišče, 82.337 din; Podržaj-Lovšin Ana, direktorica, Lekarna, 94.171 din; Prezelj Ivan, dipl. ing.. Melamin, 82.108 din; Rždcovič Vinko, pravni referent, Tekstilana, 110.694 din; Remžgar Stane, direktor, Melamin, 84.275 din; Ruparčič Mirko, računovodja, Tekstilana, 96.791 din;
Rupnik 1'ranc, zdravnik, Z D, 100.512 din; Smola Miran, dipl. ek., ŽKCiP, 88.248 din; Stojakovič Ne-bojša, zdravnik, Z D, 82.654 din; Saubah Zdravko, direktor, OZD ZKGP, 93.428 din; Šercer Anton, predsednik, Obč. sind. svet, 81.774 din; Sile Angela, POS, učitelj, 86.669 din; Sile l-ranc, tchn. direktor, ITAS, 84.966 din; Šinkovec Egidij, str. tehnik, ITAS, 80.381 din; Skrabar Ivan, tehnik, ITAS,
88.743 din; Solar Ivan, teiinik, Tekstilana, 83.914 din; Simec Julij, komerciaUst, Tekstilana, 83.499 din; Vesel Pavel, tehnik, Elektro,
84.743 din; Vesel Rajko, komercialist, Melamin, 80.301 din;Vidoše-vič Ksenija, DU, 86.482 din; Viličar Davorin, veterinar ZJCGP, 84.058 din; Vizjak Marko, zdravnik, ZD, 103.092 din; Vovk Savo, direktor, ZKGP, 84.254 din; Vreček Nada, učiteljica, OŠ 83.955 din; Vučko Anton, V K delavec ZKGP, 85.582 din; Zbačnik Rudolf, direktor, LB, 80.136 din; Zemljak Stane, sekretar LIK, 86.814 din; Zupan Janez, ujK)-kojenec, Tekstilana, 97.282 din;Novak Janko, direktor. Kočevski tisk, 82.581 din; Muhič Vinko, vodja. Varnost, 84.429 din; Žilevski Dimitrij, potnik, 82.200 din.
OBRTNIKI: Baucar Ana 83.471 din; Baucar Anton 81.288 din; Dečko Stanko 80.966 din; Hajdinjak Vlado 105.152 din; Južnič Matija 104.069 din; Murko Jože 155.501 din; Pleše Anton 88.824 din; Pogorelc Edo 100.666 din, Rauii Ivan 126.970 din; Smole Franc 100.423 din; Selan Milena 118.430 din; Ule Jože 152.767 din.
CJOSTILNICARJI; Lovšin Pavla
88.540	din; Pugelj Nada 81.174 din; Stimec Anton Kočevje 90.061 din.
AVTOPREVOZNIKI:	Deržek
Oto 105.883 din; (iomik Milan 145.819 din; Jezeraškič Tomislav 82.654 din; Jankovič Jože 86.591 din; Malnar Rudolf 82.995 din.
Kočevje za 30 let svobode
Izdelan koledar prireditev do julija
Občinski koordinacijski odbor za organizacijo prireditev ob 30-letnici osvoboditve pri občinski konferenci SZDL je pred kratkim sprejel okvirni program do juUja, kasneje pa ga bo izdelal še do konca leta.
24. aprila bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprii razstavo del slikarja Franceta Miheliča. Ob tej priložnosti bodo prvič, odkar obstoji Likovni salon, izdali tudi reprezentančni katalog z reprodukcijami.
25. aprila pa bo v Kočevju svečana seja občinske konference SZDL in akademija v počastitev dneva OF. Ob tej priložnosti bodo svečano sprejeli mladince, ki so dopolnili 18 let, v SZDL. Podelili bodo tudi občinska priznanja OF.
V	maju bo največ prireditev. Zelo bogat ^ortni spored bo‘ od 1. do 4. maja, za kar je zadolžen TV D Partizan, razen tega bodo športna srečanja in tekmovanja ves mesec.
5. maja ob 16. uri bo v Seškovem domu svečana seja krajevne skup-
DROBNE IZ KOČEVJA
nosti Kočevjc-mesto in akademija. Kočevska krajevna skupnost bo namreč p{vič proslavila svoj praznik v spomin na osvoboditev Kočevja 4. maja 1945, se pravi pred 30 leti. Ob tej priložnosti bodo podpisali listine
o	pobratenju KS Kočevje s KS Škofja Loka in KS Prokuplje v Srbiji. Prvič bodo tokrat podelili tudi priznanja zaslužnim občanom, in sicer najvišje priznanje „bronasto jelko", razen tega pa še zlate, srebrne it^ronaste plakete mesta.
OdW5. do 25. maja bo v Likovnem salonu razstava lutk in lutkarstva na Kočevskem. Svoje lutke bo razstavil Matija (ilad, znani izdelovalec lutk in režiser lutkovnih igric. Vsak dan razstave bo v Likovnem salonu tudi lutkovna igrica.
Od 26. maja do 4. junija bo v Likovnem salonu razstava ob40-letni-ci stavko tekstilnih delavcev, ki jo bo pripravila kočevska Tekstilana.
V	juniju sta predvideni še dve likovni razstavi, od 4. do 22. julija pa bo v počastitev dneva borca in dneva vstaje razstavljial eden izmed umetnikov-udeležencev NOB. Posedanjem predloj;u naj bi bila to Alenka Gerlovič.
J. P.
>
V osnovni šoli Sodražica imajo premajhno jedilnico, da bi bila primerna za celodnevno šolo. Že zdaj malicajo šolaiji tudi v razredih. Seveda pa je premajhna tudi kuhinja. (Foto: J. Primc)
Ovire na poti k culodnevni šoli
Za celodnevno Šolo manjka predvsem ,učite!jev, prostorov, potrebna pa je tudi nova šola pri Sv. Gregorju - Seveda pa bo treba prej prepričati tudi starše, da je celodnevna šola res koristna za otroke
čeprav imajo v osnovni šoli Sodražica v ribniški občini že enoizmenski pouk, bo potrebnih še precej naporov in denarja, da bodo uv^U celodnevni pouk. Ovira bo tudi mišljenje staršev, saj je na nedavno anketo več kot 84 odstotkov staršev šolaijev odgovorilo, da so proti celodnevni šoli.
Kolektiv prosvetnih delavcev osnovne šole Sodražica je o celodnevni šoli že nekajkrat razpravljal in menil, da bo mogoče uvesti celodnevni pouk pri njih šele ob začetku šolskega leta 1980/81, se pravi čez
ŠAH OB GLASBI
Šahisti Ribnice, ki tekmujejo v drugi republiški ligi. vadijo v nenavadnih okoliščinah. Vaje pa tudi prvenstvena srečanja 'imajo v mali dvorani doma TV D Partizan, kjer vadijo tudi igralci namiznega tenisa.
Šahisti vadijo ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in ob nedeljah dopoldne. V sosednji, veliki kino-dvorani so pogosto tudi sestanki, predavanja, prireditve, kinopred-stave in drugo, zato imajo šahisti pogosto družbo, ki je včasih bolj včasih manj „zaželena". Najpogosteje šahiste „razveseljuje'' glasba. Pred kratkim so šahisti vadili kar ob glasbi samih „Dubrovniških trubadurjev" in imeli še srečo, da jim vsaj vstopnine niso zaračunali.
M. a
SOLARJI PRI VOJAKIH
Pred kratkim je večja skupina ribniških šolarjev obiskala domačo vojaško enoto v vojašnici ,,Mirka Bračiča", Šolarji so spraševali o življenju in delu vojakov. Ogledali so si oborožitev in tehnična sredstva, s katerimi razpolaga vojaška enota.
M. (i.
na pokopališču -
Ific ^unjitn snegom, ki je padal ko-SOžjjj ^ca, je divjad spet vdrla iz r- ki*^ kočevsko pokopali-Plecei lu ograje. Napravila je '^sniK na tulipanih, drugih 9oboy ’^^^li'iah, razrila pa je tudi Jejo Lastniki grobov se pritožu-zahtevdjo odškodnino.
ZA RADIO - Ekipa {'inji:-J^bljana je 7. aprila posnela M Jo jji ^sbeni šoli glasbene točke, . n izvajali učenci te šole.
SMETIŠČI' - Kočev-''Ktišče, ki je pri Mozlju, ima
®®ujo
fmadved odgovarje.
c	sklepaš, da nekje
^ti proti Mahovniku oziro-' Mahovniku žive naj-fantje?
so tu prometni znaki gosteje zviti in polomljeni.
določen obratovalni čas, nakar ga zapro z rampo. Zaradi tega se občani, ki zvečer sami z avtom pripeljejo sem smeti, jeze, češ: ,,Le kaj zaklepajo to smetišče, saj smeti ne bo nihče ukradel. Mi bi pa le lahko odpeljali smeti na smetišče, medtem ko smo jih zdaj prisiljeni stresti v jarek ob cesti.“ Na krajevni skupnosti pa pravijo, da red pač mora biti in da mora biti smetišče po določenem obratovalnem času, ko ni na njem nadzora, zaprto. V nasprotnem bi namreč občani stresali smeti po vsem smetišču, pa tudi že takoj za rampo.
KURIRČKOVA mŠTA - Kočevski pionirji bodo prevzeli letos kurirčkovo torbo 6. maja v Starem trgu ob Kolpi, v Kočevju jo bodo svečano sprejeli 7. maja ob 13. uri, ribniškim pionirjem pa jo bodo predali 8. maja na Jasnici.
PROŠNJA ZA PLES - Kočevska mladina nima kam na ples, odkar so ukinjeni plesi v motelu na Jasnici. Mladinska organizacija je zdaj zaprosila gostinsko podjetje Hotel Pugled, naj bi mladim omogočili ples v gostilni Rog.
2ABJA VECFRJA V NAMI je bila pred kratkim |X>kušnja žabjih krakov. I*riskrbel jili je Ivan Klun, upokojenec iz Kočevja, ki s trnkom-trojčkoiii v štirih urah ujel kar 350 žab.
Kočevske nouige
Trezno o dohodkih občanov
Davčni upravi Kočevje in Ribnica sta pred kratkim zbrali in uredili podatke o občanih, ki so za preteklo leto napovedali skupni dohodek. Seznam prijav bi bil predolg, zato smo za bralce odbrali le tiste, ki so prijavili nad 80.000 din letnega skupnega dohodka. Pri seznamih, ki ju objavljamo posebej, je treba upoštevati, da ne pomeni pri napovedih redno zaposlenih napovedani znesek vedno samo osebni dohodek oziroma plačo, ampak tudi še razne druge dohodke, ki so jih lahko imeli posamezniki poleg plače (honorar, dofX)lnilno delo).
Te številke je treba pregledati s trezno glavo in pošteno do vseh naštetih občanov. Kdor s prizadevnim delom, pošteno in s pravičnim načinom nagrajevanja veliko zasluži, je družbi in sebi pripomogel do boljšega standarda. Pridne in sposobne ljudi seveda potrebujemo in treba jih je za deb nagraditi. Ti so vsekakor bolj zaslužni za napredek kot tisti, ki ma-
lo znajo, slabo delajo in malo naredijo.
Seznam naj bo spodbuda vsem občanom, da bodo tudi oni kar največ prispevali za napredek delovne organizacije, za boljše delo, večji učinek, boljše proizvode, boljšo organizacijo dela, za manj izgubljenih delovnih ur oziroma dni in za vse, kar ho vplivalo na boljši uspeh svoje delovne organizacije. Obiranje, kritiziranje in tarnanje nad ,,milijonarji" pa nobenemu ne bo prineslo večjega kosa kruha.
Vendar je seznam največjih dohodkov hkrati tudi ena izmed oblik kontrole družbe nad dohodki posameznika. Lahko služi za trezno presojo, kdo ozirotna kateri poklici bi po družbenih merilih morali imeti tudi večjo „denarno podlago", hkrati pa tudi lahko pomaga vsem poštenim občanom, da povedo in dokažejo, da je več zaslužil še ta ali oni, vendar j" dohodek utajil. Takih opozoril bi bile gotovo davčne službe zeb vesele.
J. PRIMC
dobrih 5 let. Do takrat bo treba rešiti mnoge Mdevc, kar bo po sedanjih cenah veljalo okoli 8,260.400 din. V tem znesku je predvidena ureditev novih prostorov (750.000 din), nova oprema, učila in učni pripomočki (520.000 din), obnova električne napeljave 96.000 din, novi delavci 900.000 din, regres za prehrano učencev (194.400 din), gradnja nove šole pri Sv. Gregorju 5,800.000 din.
Na podružniških šolah na Gori in pri Sv. Gregorju imajo dvoizmenski pouk. Za celodnevno šolo pa je potreben enoizmenski. To bodo uredili tako, da bodo učence 3. in 4. razreda z Gore prešolali v Sodražico, pri Sv. Gregorju pa bo treba zgraditi novo šolo.
Posebne težave bodo s pridobivanjem novega strokovnega kadra. Stii>endistov ni dovolj za potrebe v občini. Manjkalo bo predvsem učiteljev za razredni pouk. Učiteljev manjka še posebno zato, ker ni stanovanj zanje. V Sodražici imajo za prosvetne delavce le eno stanovanjc in dve sobici. Vsi razpisi bodo seveda zaman, dokler ni stanovanj. Zato gotovo ne bo mogoče preiti na celodnevno šolo, dokler ne bo dovolj stanovanj /.a učitelje.
V	šolo v Sotlražico se vozi kar nad polovica vseh učencev. To je tu-d' glavna ovira, ila že zdaj ne^morejo uvajati nekaterih oblik celodnevne šole. Popoldne delajo le nekateri krožki (lutkarski,.foto, dramski, folklorni) in šolsko športno društvo. Vse ostale dejavnosti izvajajo do odhoda avtobusov, se pravi do približno 14. ure. Varstvo vozačev je organizirano pred poukom in po njem.
Resnih ovir za uvajanje celodnevne .šole je torej še veliko. Vseh sama šola ne bo mogla rešiti. Pri tem ji bo potrebna pomoč TIS, družbe-no-političnih organizacij in drugih dejavnikov v krajevni skupnosti in občini. Zelo pomembna naloga bo
prepričati starše, da je celodnevna sola potrebna in koristna.
J. PRIMC
Kdo največ?
v ribniški občini so za lansko leto napovedali nad 80.000 din skupnega dohodka naslednji:
REDNO ZAPOSLENI OBČANI: Mihelič Vladimir, inženir. Biro za lesno industrijo Ljubljana, 116.811 din; Mihelič Franc, lesni tehnik, Biro za lesno industrijo Ljubljana, 102.884 din; Kvaternik Franjo, zdravnik, ZP Loški potok, 101.372 din; Anzeljc Mirko, direktor Inlesa, 100.391 din; Benčina Rozalija, zdravnica Z D Kočevje, 96.966 din; Kumelj Ciril, zdravnik, ZP Sodražica, 93.435 din; Borovac Radislav, računovodja ITAS Kočevje, 91.317 din; Momčilo Krgovič< zdravnik, vojna enota Ribnica, 88.972 din; Cvetka Gelze, računovodja KZ Ribnica, 85.451 din; Jože Šilc, šofer, Avto Kočevje, 83.868 din; Trobec 1'ranc, šofer, Avto Kočevje, 83.868 din; Alenka Voljč, zdrav-, nica v ZP Ribnica, 83.342 din.
ZASEBNI OBRTNIKI: Arko Jože, mesar, Sodražica, 106.530 din; Rigler Pavla, peskokop,
110.980 din; Osenar Julij, plastika Sodražica, 82.930 din; Ober-star 1'ranc, lesna galanterija, (jO-renja vas, 85.060 din; Zajc Ludvik, lesna galanterija, Sodražica, 87.590 din; Zobec Milan, lesna galanterija, Blate, 105.310 din; Miroslav Jonovič, avtoprevoznik,
95.540	din.
GOSTILNIČARJI:	Podboj
Andrej in Martina, Ribnica, 147.700 din;. Stana Petrič, Ortnek, 124.090 din; Borko Ri-stovski, kavarna, 98.250 din.
Seveda so to napovedani dohodki, kar pomeni, da so lahko dejansko nckoUko drugačni. Ta' ko na davčni upravi sumijo, da nekdo, ki je imel preko 100.000 din dohodka sploh ni podal prijave. Vse prijave tudi še niso ob-
I	delane oziroma preverjene;
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NOV Dl-LOVNl CaS TRGOVIN
Izvršni svet občinske skupščine je dal pred kratkim soglasje k predlogu trgovskega podjetja Mercator-Jelka k novemu poletnemu delovnemu času trgovin. Nonstop trgovine bodo delale kot doslej, razen ob sobotah, ko bodo odprte od 8. do 15. ure. Ostale trgovine pa bodo odprte vsak dan od 7,30 do 1 2. ure in od 17. do 19. ure: ob sobotah p i od 7,30 do 13. ure.
, KNJIŽNICA ZAPRTA - Ljudska knjižnica v Ribnici je obvestila bralce, da bo ?aradi posebnih razlogov nedoločen čas zaprta.
izsi;lji:nci na razstavi -
Razstava likovnih izdelkov šolarjev iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka ter Dolenje vasi, ki je bila v Petkovi galeriji, je vzbudila veliko zanimanja med mladino in odraslimi. Ogledala si jo je tudi skupina naših izseljencev iz ZDA, ki so na obisku v stari domovini. Vsak mladi razstavljalec je bil tudi nagrajen s knjigo. Denar za simbolične nagrade je prispevala TKS.
SP1:T RAZSTAVA - Podnokro-viteljstvom RIKA Ribnice so 9. aprila v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli likovno razstavo „Od baroka do impresionizma". Razstavo je posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Na otvoritvi je pel moški pevski zbor.
OGLASNE DESKE IN VITRINE
- O^a.sna vitrina rokometnega kluba INLES je dobila zdaj povsem nov videz.' V njem so aktuaJne vesti in obvestila. Zanjo skrbi Dušan Bajde.
- Oglasna vitrina AMD Ribnica pri avtobusni postaji pa ima razbita stekla. Tudi tista pri Delavski univerzi je žalostnega videza oziroma dotrajala.
— Po čem sklepaš, da bo na območju Sodražice vedno več zasebnfli kmetov, medtem ko jih bo drugod vedno manj?
— Po tem, ker so starši proti celodnevni šoli, češ da se bodo njihovi otroci usmerili v kmečke poklice in imajo zato pač najboljšo celodnevno šolo doma na kmetijah.
REŠET0
i
	. - ■		
			
Nove stanarine ~>gašenje<
Stanovanjsko podjetje je imelo za vzdrževanje deset let enake denarje - Subvencije
Pred nedavnim so bili opravljeni sklici iiišnih svetov. Zvrstilo se jih je kar‘34. Razveseljivo je, da so bili v glavnem dobro obiskani. Stanovalci so se v glavnem zanimali za nove stanarine, čim več deanrja bi radi namenjali za razna popravila, koder imajo centralno ogrevanje, imajo težave s kotli, ipd. Kot pravi direktor trebanjskega Stanovanjskega podjetja Ivan Longar, imajo največ težav s starimi stavbami, med katerimi je celo vrsta gradov (takih starih objektov je 10). Nenavadno se sliši, a je vendarle res, da ni lahko niti z najnovejšimi stavbami, kjer so stroški zaradi dirke cen in dražjih naprav ravno tako veliki.
iv'''- - *
Ivan Longar: „To je šele začetek reševanja vprašanja stanarin. Do pravih stroškovnih stanarin je še daleč
Večinoma gre za vsakdanje zadeve. Kjer so v stanovanjski opremi stari štedilniki na trdo gorivo, bi stanovalci radi sodobne kombinirane. Do tega ni, tako lahko priti, saj se je amortizacija nabirala le za tak štedilnik.
kakršen je že sedaj v stanovanju. Za marsikoga je hud izdatek to ko Vina. Ljudje se. ogrevajo ' za dvotarifne števce, spet pa, kot pravi tovariš Longar, ni kje vzeti za obnovo električne napeljave! Desetletna zamrznitev stanarin je terjala gospodarno roko. Marsikdaj je bilo treba reševati najnujnejše; krpati streho, da vsaj ni zate-^ kalo. Laliko bi še kaj prihranili s krpanjem starih žlebov, tega pa se noče lotiti noben klepar, če se ga da sploh dobiti. Večji pritisk v vodovodu povzroča skoraj vsak dan okvare vodovodnih napeljav v zidovih’. Popravila so draga, delo je zamudno, predvsem ker inštalaterji porabijo že dosti časa za pot, na kraju pa ni kaj prida pokazati.
„Poseben problem. so upokojenci. Ne prenesejo plačila vseh račnov. Največ ja napaka — kar so kritizirali tudi na nekaterih zborih stanovalcev — je, da obratovalni stroški niso všteti v stanarino, ki se subvencionira. S povišanjem stanarin od začetka meseca dalje bo prav gotovo prišlo nekaj zahtevkov za subvencioniranje (po starem ni bilo niti enega primera!). Ostali stroški znesejo prav lahko po 900 dinarjev, stanarina pa tudi po novem za nekaterega' morda 140 dinarjev. Od novih stanarin bo šel ves denar za investicijsko vzdrževanje hiš, to pa pomeni, da bo vendarle mogoče začeti nekatere najnujnejše stvari popravljatimeni Ivan Lon-
' A. ŽELEZNIK
Vodovod
čeprav so posebno vaščani Knežje vasi in tudi Dobrniča razočarani, ker bo letos asfaltni trak segel le do konca Občin (gre za 500 metrov) , so teh del veseli ljudje ob cesti, kjer se dela. Občani so nezadovo^ni, ker republiški načrt urbanizacije to cesto izpušča. (Foto: Železnik)
Vzajemnost kmetov ni prazna beseda
Občutljivo vprašanje je, kdaj klicati veterinarja in kdaj ne.
Do več krompirja s stroji
Spet troje strojnih skupnosti: na Dolgi njivi, v Škovcu in Lukovku
Trebanjsko društvo kmetov za vzajemno pomoč	je dobro gospodarilo
Vzajemno varstvo živine v društvu je v trebanjski občini organi-	Anton Kukenberger, predsed-
zirano že peto leto. Društvo ima 1.020 članov, v varstvu imajo	nik trebanjskega društva, je
2.118 glav živine. Po velikosti je društvo drugo v republiki.	opozoril na miselnost rejcev, ki
so prepričani, da so opravili vse obveznosti do društva, ko šo plačali prispevek za varstvo. Težava je v tem, ker nekateri kličejo veterin^je za nepomembne stv^i, drugi pa odlašajo s pozivom. V dmštvu ugotav-^ Ijajo, da bi prišli skoz ceneje, če bi, kadar je le mogoče, klicali veterinarje med delovnim časom. Do večje škode prihaja tudi zaradi podhranjenih in slabili živali. Zaradi tega so že poostrili pogoje za sprejem.
Kako tesno so kmetje nave-. zani na veterinarje, je pokazala tudi prizadeta razprava o nezavidljivem stanovanjskem vprašanju teh strokovnjakov.. Pomanjkanje stanovanj je po mnenju kmetov osnovni razlog, da so dobri veterinarji zapuščali občino. Zavzemali so se tudi za preventivne ukrepe, kot je preprečevanje vnetja vimen. Ko se bo veterinarska služba v regiji združila, naj bi le-ta to vnesla v svoj program, npr. po gorenjskih i/.kušnjah.
A. Ž.
Denar, ki ga kmetje združujejo za premije, je last vseh. Če bi prišlo do izgube, bi zanjo vsi , odgovarjali. To načelo vzajemnosti terja zato.dobro gospodarjenje. V minulem letu, kot so ugotavljali na zboru društva 6. aprila, jim je po plačilu obveznosti ostalo 31.960,85 dinarjev. Če prejšnje leto ne bi dvignili premije na 120 dinarjev, veterinarske storitve pa so se med letom močno podražile, bi prav gotovo nastala izguba. Ker ugotavljajo, da je do te izgube prišlo v nekaterih drugih društvih, ki imajo manjše premije, zaradi tega pa se obešajo na solidarnostni sklad pri republiški zvezi, so naložili /vezi, naj to vprašanje prouči, še posebno če se v teh društvih izguba ponavlja..
Letošnje sajenje krompirja bo spet v treh krajih več opravljeno na strojni način. Ljudje se nasploh veselijo novih strojev. To so povedali ob obisku.
Na Dolgi njivi so na stroje še nestrpno čakali, ko smo jih obiskali. Ravno tisti dan je šel eden od kmetov spet gledat v skladišče kmetijske zadruge. Kmet Tone Bolka z Dolge njive označuje svoj kraj kot odročen, saj daleč naokoli ni nobene tovarne. Za pridelovanje krompirja pravi da je dobra usmeritev, saj je zaradi tovarne na Mirni tudi zaželen tako, da bo tovarna lahko stalen odjemalec, kar za kmeta veliko pomeni.
„Kmetijstvo bo napredovati, sicer nima prihodnosti, membno posebno ročne kraje. Tisti, delo v tovarne ali rajo biti že ob 4.
moralo bolje tudi družba to je poza take od-ki hodijo na drugam, mo-uri zjutraj v
Šentlovrencu na postaji; na dan so odsotni po 16 ur. S kmetijstvom se ukvarjamo -v glavnem le še štirje v vsej vasi! Ker so gftojila tako draga, bo, kot kaže, ob koncu leta obračun bolj pičel, čeprav bp dosti dela,“ meni o letošnji letini. Sadilec so že dobili, radi bi še druge stroje, tako da bi bila linija popolna.
Brata Nace in France Urbančič iz Škovca ugodno ocenjujeta pohod kmetijskih strojev na vas. Pred 6 leti sta imela traktor sama, danes jih je pri komaj 13 hišnih številkali že sedem. „Le da se lahko prodaja, pa ima človek voljo!“ sta pritrjevala, čeprav nad sedanjimi razmerami nista navdušena. ,»Prestara sva, da bi odnehala na zemlji
Malokdo ni pristopil
in
Tone Bolka, kmet z Dolge njive: ,,Kmetovanje je v tem času precej nehvaležno, usmeril sem se v živinorejo in pridelovanje krompirja.“
odšla v službo, sicer pa je kri/a tudi v drugih državahpravita.
Antona (ircbcnca iz Bistrice so na občnem zboru društva kmetov za vzajemno pomoč v Trebnjem imenovali za rekorderja med popisovalci živine v društvu. Kot sam pravi, je zajel večino rejcev, manjka jih na vsem območju krajevne skupnosti Šentrupert največ dva odstotka. „Ce je imela vas od 30 do 40 številk, sta odpadla morda dva, največ trije gospodarji," pravi o ‘opravljeni akciji.
Kako da mu je tako uspelo? Na to vprašanje ima preprost od-iiovor: „Tod je pred menoj popisoval veterinar 1'ranc Štirn. Ljudje so uvideli, da je društvo tisto, kar je rekel, da bo, zato zaupajo tudi vnaprej.“ Na vsej tej poti sc je seveda tudi dodobra seznanil s tekočimi razmerami: ,.Z živino je že hudo kritično. Nima cene. Zadnje čase je še z mlekon) križ. Aprila so plačali mleko šele za februar!"
TREBNJE: „PRIZIDEK" K VRTCU
Vse kaže, da se bo postopoma le našla rešitev za osem oddelkov trebanjske osnovne šole, k[ ne premorejo svojih razredov. I*ri otroški varstveni ustanovi je bil že opravljen lokacijski oglcil za postavitev Marlesovega montažnega objekta s štirimi učilnicami. Ko bo čez čas zgrajena nova šola, bodo te prostore prepustili vrtcu.
' • hi ’ (loti13 *
Suha krajina nj)	kateIoS
dovod, to jc naloga ^^9 natcka nekaj dgajp Ljud>’j
moprispevka občan _
številnih vaseh j,a<slab°? kapnic. Ta vodajL domestilo za zdr j ^po. čas gre na^*gU d obijaj o, pri hisij ,nJ1 p
vode. Nekateri obsco^
nosti, ko se na bi maknila, oniahuj J fc0 la kapnica dobra . ,ak « tudi vnaprej.	tistimi
mislcke Pr'!"e^ icojc^l sov elektritikac j >	^
di precej takl !’ x vali, kofj| sprva niso navda js0 r | le zasvetila luc, prehvaliti.
ko ruši: vodovo^otako^ , pričeti graditi.	vsaj d	-
rali potegniti1 asf	•	j
ca Knežje v^i.agodap K	,
do konca	teflj,
skih Pridelkn°sncvkc, ve"V	•
poravnah pn^ auno*	<
treba storiti vse.	(
dobili vodo’	pjtf	,
„pic ,	'
LOJZh Kilonajt*^«
4: „Treba bi	če da
vire, vsega n> > ?a t0, j	f;
ni op ris pevko m-	e5	^
dobi« v«"”, „r«w »i?	.
enakimi pog J ’kot tisti- •;	C
davnega vpda	aJ b F	c
bolj odd.aljC’ delo,	(i
dobiiih sado«!“	,	(
STANE	.
?,ioi0ki No«zV^fe;
^ K	«.
Nekateri naspr
jc zgrešeno.	^	,
ALOJZ iimogo
že pričela de* ■ sta fc Pt!JISdostuJjSji 5
voda, zat0JnntažaCbir;- nQs mer cevi-	izRoP#
vi	bi bJaCf0VU5 v^u, hk° ožji.obPevovo^ UsD
nevarnost.	S<Jkp	p	.
stojizSfco?d#W °bj
S^k0“ ,
[RANČ v tfei?^ P\ Vrbovca:	s(,	^
de, sicer nuj^Lii^^l JC
Vodovod* bil0'1?^ S
Prc'dku bHi1o bi'0 ' M C Vati, saj b'z »**>V 0
do. Ko smo čij, V«
vonl1 > /avz^’ nii111 l tje se je/3; zaSc,111 y , Oni gledaJ f“	j	v
S" y j
s
ravajo ^0t poSC(,jai,jclPv;*;' n.
ciji dcla' cravaj0
žnost nan ua„jc.?$
‘iolži,lZLfe k®
nične izb^ 0btič'i n,cd	k
ne manjka^ bj o	>
najbolj	S
svoje glas n, ta „oj . . lektiva ‘e cmju j biti- Po P jz|,aJ3t :
ni^i Ust # 0oUd>lJ3p^
dvoinesec
inacije, k' v s^'
datkov za stalil
IZOBRAŽEVANJE
SINDIKALNIH
AKTIVISTOV
Jutri in pojutrišnjem sc bo začelo izobraževanje sindikalnih poverjenikov in članov izvršnih odborov sindikalnih organizacij v Trebnjem ni na Mirni. Vsi slušatelji se bodo zbrali še enkrat 25. in 26. aprila. Predavali jim bodo domači predavatelji, ki jih je za to usposobil center za družbeno usposabljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov.
MIRNA:
ZAČETEK GRADNJE
Kot najugodnejši ponudnik za gradnjo 25-stanovanjskega bloka na Mij-ni je bilo izbrano Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki bo v kratkem pričelo z deli. Blok naj bi bil vseljiv že do konca leta. V pripra-
vi	je podoben postopek tudi za gradnjo 30 do 34-stanovanjskega bloka v Trebnjem, v Mokronogu pa sc bo treba sporazumeti s spomeniškim varstvom.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Varčevanje od vsega začetka
Varčevanje je že postalo stalna skrb v gospodarjenju delovnih organizacij • Primeri
Sklepi 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS nalagajo odločne varčevalne ukrepe. Pozanimali smo se v nekaterih manjših in večjih delovnih organizacijah v občini, kako so se lotili tega vprašanja, predvsem, kako nameravajo zmanjšati stroške. Brez izjem je varčevanje že postalo sestavni del poslovne politi-
kc.
v	STANOVANJSKl-M mOJl-TJU mislijo, da kljub majhnosti z varčevanjem dosti prihranijo. Ce delavec raztrese yrečo cementa, to zanje ni nepomembno. Zato sodelavce v marcu na zboru opozorili na skrajno
Cozornost, odgovornost so priprav-jeni zaostriti do slehernega posameznika. Ugotavljajo, da se da pri ^adbenem materialu dosti prihraniti, delovodje so zadolžili na dnevno kontrolo.
V	KMETIJSKI ZADRUGI menijo, da stabilizacijsko go^odarijo že vrsto k;t, v kar jih že 3 do 4 leta silijo zamrznjene cene kmetijskih pridelkov in marž. Odkupne cene
mesa im mleka so zamrznjene oil leta 1973. Zadnjih 14 dni družbenopolitične organiziicije v podjetju in samoupravni organi pripravljajo posebne programe varčevanja za letos in za naslednje obdobje petih let, kar bodo sproti preverjali.
Krojači v KROJAS^KI-M PODJK-TJU v Trebnjem so prepričani, da bi jih kot majhno podjetje že zdavnaj pokopalo, če ne bi tako skrbno gospodarili. Za nadaljnje izvajanje akcije pričakujejo še smernice republiškega odbora sindikata obrtnih dejavnosti. V pripravah na gradnjo novih proizvodnih prostojov pazijo na sleherni dinar, računajo pa tudi na razumevanje bank.
Kolektiv miz.arskega podjetja TR1:LI:S šteje le 45 delavcev, vendar so sc dogovorili črtil ti vse, kar ni najnujnejše. Predsednik sindikalne organizacije, ki jc hkrati tudi predsednik komisije za delavski nadzor, nadzira tudi ta vprašanja. V zaostrenih razmerah gospodarjenja so ustavili vse naložbe, kupili bodo Ic tisto, kar je treba za najnujnejše tekoče vzdrževanje. Poostrili so zahteve za kakovost in zmanjševanje izmeta.
AKCIJA PRI VELIKIH
V	DANI spremlja akcijo varčevanja posebna komisija v sestavi osnovne organizacije Zveze komunistov. V tej luči izvajajo zadnja leta tudi naložbe. Kljub težavnim razmeram namreč že lani in letos vlagajo veliko denarja v sodobnejšo tehnologijo, kar bo prineslo večji učinek v prihodnjih letih, ker bo mogoče izkoriščati najosnovnejše surovine, pa tudi stroški bodo nižji, l-e-ti so zadnja leta občutno naraščali, posebno od leta 1969 in 1971 dalje. Z administrativnimi ukrepi so jim zamrznile cene izdelkov, medtem ko so stroški, cene surovin in embalaže naraščali) Borili so se tako, da so razširjali izbiro in jo prilagajali potrošni-
kom, sestavo proizvodnje so spreminjali tako, da so uvajali proizvodnjo osnovniii surovin, povečevali so sto-
DANA:
STROŠKI RASTEJO
Mirenska Dana je še leta 1969 zaposlovala le 165 delavcev, količinska proizvodnja je takrat znašala 47.000 hektolitrov. Razmerje med vrednostjo porabljenih niateriaiov in ostalimi stroški za posamezen izdelek je takrat znašalo 48:52 v korist ra^.širjene reprodukcije in osebnih dohodkov. Proizvodni načrt za letos s 320 zaposlenimi predvideva 170.000 hektolitrov pijač, razmerje med porabljenimi stroški in skladi je 72 : 28! Vmes ima prste administrativno zamrznje-nje cen, ki ni tako dosledno pri surovinah in embalaži.
rilnost in navsezadnje stalno spremljali vse stroške .v energetiki, kalo v proizvodnji, lome steklene embalaže in vrste drobnih stvari. Želijo, da bi dinar tudi drugim pomenil toliko kot niim ter da bi se v družbi vsi
odpovedali tisti porabi, ki presega možnosti gospodarstva, predvsem pa v sedanjem trenutku ni nujna.
Kot nam je povedal pomočnik direktorja TRIMA Jože Godnjavec, so se lotili odločnih akcij vse od stjsta-ve zaključnega računa. Ob lanski
l 20-milijonski realizaciji jim je ostalo le 3,6D milijona dohodka, na kar je vplivalo dosti zunanjih razlogov. Na zborih delovnih ljudi so sprejeli vrsto sklepov. Posebno skrb bodo posvetili planiranju in usklajevanju dela med sektorji. Strogo se bo treba držati reda v proizvodnji, zlasti pri varčevanju z materialom. Stroške bodo ugotavljali po stroškovnih mestih. Letos bodo vpeljali nov sistem nagrajevanja v proizvodnji, na montaži in v režiji. Zavzemajo se za sestanke v popoldanskem času, kar
v	podjetju dosledno izvajajo, od svp-jih delegatov pa zahtevajo, da se za take sklice zavzemajo tudi zunaj podjetja. Ker vsega vseeno ni mogoče izvesti v popoldanskem času, bodo za sestankovanje delali še dve prosti soboti. *
Te načelne sklepe morajo sedaj dopolniti pristojne službe v podjetju. O tem je politični aktiv tovarne nekatere stvari še dopolnil. To se nanaša predvsem na sistem iiiformi-
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETĐ
Razdelili denar krajevnim skupnostim
V krajevnih skupnostih se bodo odločili, kaj bodo financirali - Prednost bodo imela dela. za katera bodo največ dodatno prispevali občani • Največ denarja za urejanje cest, mostov in priključkov
Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občine Ribnica so razpravljali o komunalnih delih na območju občine letos, združevanju krajevnih skupnosti in njihovem financiranju.
Viri za financiranje del na območju krajevnih skupnosti za letos so predvsem naslednji: redni samoprispevek, ki se zbira po območjih. 3 odstotke združenih sredstev (T)OZD od lanskega ostanka dohodka, prispevki občinske skupščine, dohodki od manevra in cestni sklad. Razen tega bodo občani v posameznih KS ali vaseh še posebej prispevali za posamezna dela.
Delegatje so sklenili, da ne bodo določili, katera dela bodo financirali s tem denarjem (pro-
gram del smo objavili v številki pred praznikom občine), ampak so le razdelili denar po območjih oziroma KS, te pa bodo nato same določile, kaj bodo financirale. Seveda bodo imela pri financiranju prednost tista dela. za katera bodo največ prispevali občani v obliki lastne udeležbe, se pravi dodatnega samoprispevka.
Na seji so denar razdelili tako; Loškemu potoku 800.000 din, Sodražici 1,100.000 din, Ribnici 1,500.000 din, Dolenji vasi 950.000 din in še posebej
Za radio snemali v Ribnici
Učenci glasbene šole izvedli bogat program, ki so ga naštudirali za 30-letnico osvoboditve
Kanalizacijo za območje od Galanterije do Miheliča oziroma izliva v Bistrico v Sodražici ureja Cestno podjetje Ljubljana. Dolga bo 780 m, veljala pa bo 700.000 din. Krajevna skupnost, kije sklenila pogodbo za delo, bo ta denar zagotovila iz samoprispevka, prispevka za urejanje mestnega zemljišča, razen tega pa je prispevala še TOZD INLES. (Foto: J. Primc)
Ekipa RTV Ljubljana je 7. aprila posnela v Ribnici ansamble in soliste ribniške nižje glasbene šole (GŠ), ki so v 29 točkah programa izvedli 40 kompozicij. Nastopili so učenci
Letos poseben poudarek na kakovosti
O letošnjih načrtih sodraške TOZD INLES
v TOZD INLES v Sodražici so člani kolektiva očitali vodstvu, da premalo naredi za napredek njihove tovarne. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v primeijavi s TOZD Donit Sodražica so nekateri delavci dali odpoved.
,JJato smo izdelali predlog gospodarskega načrta naše tovarne za letos in ga dali v obravnavo vsem članom kolektiva oziroma delovnim skupinam in skupnim strokovnim službam INLES Ribnica, da bi vsak po svojih močeh, s predlogi in delom lahko prispeval k uspehu tovarne,” Je povedal za uvod v razgovor direktor TOZD INLES Sodražica Janez Novak.
Proizvodni načrt za letos predvideva, da bo proizvodnja količinsko porastla za najmanj 3 odstotke. Ce bodo uresničeni najboljši predivi strokovnih služb in članov kolektiva pa bo proizvodnja lahko porastla za 5 bdstotkov. Razen tega nameravajo še naprej zniževati porabo lesa in sicer za 1 do 2 odstotka, kakovost proizvodov pa bodo občutno izbolj-kli.
Za uresničitev teh nalog so predvideli investicije v znesku 2,8 milijona dinarjev, od tega za stroje in opremo v znesku 1,4 milijona din,
600.000	din bi veljala nadstrešnića za skladišče žaganega lesa, ostalo pa za preureditev kotlovnice, žage in kanalizacijo.
V	INLESU se vedno bolj zavedajo, da ni glavno proizvajati več in ceneje, ampak da je izredno pomembna tudi kakovost izdelkov. Zato bodo letos organizirali še službo kontrole nad kakovostjo dela. Ta služba bo pomagala odpravljati napake v proizvodnji, katere posledice so slabi proizvodi oziroma škart (izmeček).
V predlogu načrta za letos jo bila posvečena posebna pozornost odnosom-znotraj OZD INLES, se pravi tudi odnosom med posameznimi
ANDREJ JORAZ, avtoličar iz Brega pri Ribnici: „V tujini sem delal, da sem si doma zgradil hišo in delavnico. Seveda sva oba z ženo najela posojila tudi doma, saj pravijo, da je 'vsak dober gospodar zadolžen. V Nemčiji sem sc izučil tudi za avtoličarja. Dela je za sproti, vendar sc avtomobilisti žc manj zaletavajo, ker so popravila draga. (Foto; J. Primc)
TOZD, in sodelovanju s krajevno skupnostjo. Ugotovili so, da v OZD še vedno prihaja do nesporazumov in različnih pogledov na pristojnosti, delo in razvoj, kar bo treba uskladiti. To pa je naloga političnih organizacij in sindikata.
Krajevna skupnost pa tudi več ne prosi za finančno pomoč, ampak se vedno bolj zanima za gospodarjenje v TOZD, reševanje težav v TOZD in za dolgoročni razvoj vseh delovnih organizacij na sv oje m'območju.
„Z našim načrtom je osrednja komisija OZD ponekod popolnoma .so-^ašala, drugod pa gaje časovno raztegnila do leta 1978. Do takrat bo opravljena tudi rekonstrukcija naše tovarne, zaposlili pa bomo nanovo še okoli 30 do 40 ljudi, medtem ko šteje ^anes naš kolektiv 91 ljudi. Tak ukrep je bil potreben predvsem zato, ker investiramo v vratarno v Ribnici in ne bo dovolj denar^, da bi uresničili vse naše načrte že le-tos,“ je še dodal Janez Novak.
J. P.
DVE IGRICI
Letošnjega srečanja mladih slovenskih lutkarjev, ki bo 18. aprila v Sevnici, sc bodo udeležili tudi lutkarji iz Sodražice. Sodraški šolarji so pod vodstvom mentorice lutkovnega krožka Marije Turkalj naštudirali kar dve igrici, in sicer „Kmetič in volk“ ter „Jurček in ura“. Z njima doslej še niso nastopili, pač pa ju bodo zaigrali doma in na gostovanjih po okoliških šolah oziroma v krajih, ko se bodo vrnili iz Sevnice.
Borec o zgodovini in sedanjosti
Premalo političnega dela z ljudmi, predvsem z mladino pravniki - Julija več o prvi ribniški četi
Nepravični mladi
,J*onosen in vesel sem zaradi priznanja občine Ribnica, pa čeprav je prišlo šele po 30 letih,“ mi je dejal v razgovoru po svečani seji občinske skupščine Ribnica, na kateri je bil imenovan za častnega občana, FiUp Tekavec-Gašper, prvi komandir prve ribniške čete.
„Tovariš Gašper, revolucionar in borec, je bil eden prvih, kije v Ribnici dolini prižgal plamenico upora in boja za svobodo. Pooseblja revolu-cionamega duha in borbeno preteklost naše doline, pooseblja hotenja in prizadevanja naših delovnih ljudi za napredek, mir in svobodo. Z vso svojo revolucionarno preteklostjo daje zgled mladim rodovom, kako je treba ljubiti domovino, se zanjo boriti in tudi žrtvovati.“ Tako je zapisano v utemeljitvi za podelitev tega visokega občinskega priznanja.
Filipa Tekavca-Gašperja je sprejel v Komunistično partijo leta 1938 Jože Šeško. „Takrat je bilo zelo težko postati član KP. Preden so te sprejeli, so te temeljito preverili. Ko pa si postal komunist, si z glavo odgovarjal za izpolnjevanje vseh nalog, ki sijih dobil.
Pred vojno smo delali z zelo veliko ljudmi, posebno z mladino, ki je bila vsa na naši strani. Takrat nismo imeli toliko nasprotnega delovanja duhovščine kot danes. Danes smo vzgojo mladine preveč prepustili tistim, ki imajo več časa zanjo.
Premalo socialistične vzgoje je doma in po šolah. Zadnje čase sicer to popravljamo, smo pa izgubili precej generacij. Mladino, ki je naša bodočnost, smo zanemarili, čeprav bo lahko edino ona nadaljevala delo, ki smo ga mi začeli.
•
Med borci je bilo največ kmetov. To jim je treba tudi priznati. .. Mladi pravniki so pogosto preveč pikolovski |)ri priznanju dvojne ali enojne dobe. Pravijo, da tisli, ki je bil med vojno star manj kot 15 let, nima pogojev za priznanje dobe, ker je bil takrat še premlad, da bi lahko kaj koristnega naredil za partizane. Pa ni tako. Jaz vem, da so prav mladi zelo veliko naredili za nas. Bili so naši kurirji, prenašali so pošto, vojni
od II. do X. razreda G.^, in to iz vseh šestih instrumentalnih oddelkov.
Letos, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, so naštudirali učenci GŠ še posebno bogat program. Z njim ali s posameznimi točkami so že ali še bodo nastopili samostojno in na raznih proslavah ter drugih prireditvah. Tudi v vsem svojem 11-let-nem obstoju so se učenci GS zelo pogosto predstavljali občinstvu. Na leto so imeli povprečno 28 do 30 nastopov. Kljub težavam, s katerimi se srečuje GS, ki ima okoli 100 učencev, je zelo uspešna, kar dokazujejo številna gostovanja in nastopi.
Za svoje prizadevno delo je dobila nižja glasbena* šola ob zadnjem občinskem prazniku Urbanovo nagrado. V obrazložitvi, povedani ob podelitvi te nagrade, je bilo med drugim rečeno, da GS vztrajno in uspešno ilela pri razvoju glasbenega šolstva v občini in uspešno sodeluje pri mnogil) prireditvali v občini.
Kdaj bomo mlade ribniške glasbenike slišali po radiu, še ne vemo. Direktor (iŠ Andrej Puhar nam je povedal le, daje radijska ekipa i^snela za uro in četrt programa, kat^pome-ni, da je to dovolj za dve popolni radijski oddaji.
J. P.
za cesto od bencinske črpalke proti Brezam 500.000 din. Od sodraških 1,100.000 din pa je danih 500.000 din namensko za
Prostor je, a ljudi ni
v ,,Krimu“ v Sodražici že z vso paro delajo ženske obleke za poletje, in sicer za domači trg in izvoz. Obleke so „midi“ in večerne do tal, izdelane iz pralnega bombaža, svile, letnega jerseya in drugih lažjih materialov, okrašene pa so s čipkami, trakovi, gumbi, robci in okrasnimi šivi.
Konfekcija „Krim“ ima v centralni krojilnici zelo uspešne modelarje. Pred kratkim sta spet prišla dva iz Nemčije, kjer sta bila na specializaciji v znani „Muellerjevi šoli“.
V	sodraškem „Krimu“ bi lahko naredili še več, vendar jim manjka izučenih šivilj. Zdaj imajo zaposlenih 65, zaposlili pa bi jih še 15 do 25. Prostore za razširitev imajo, šivilj pa ne.
Popoldanska izmena tudi nima urejenega prevoza domov. Ta prevoz bo treba organizirati, v nasprotnem pa bo treba preiti na delo v eni izmeni. Zaradi neurejenega prevoza za drugo izmeno tožijo tudi v TOZD ■ Sukno v Jurjeviči in še nekaterih drugih delovnih organizacijah.
J. P.
ZAPOSLITEV ZA UPOKOJENCA
V	Jugoslaviji imamo veliko iger na srečo, v Ribnici pa imamo to nesrečo ali morda srečo, da prodajajo le liste športne stave. Se to smo dobili šele na pobudo in prošnje občanov, ki so sicer kupovali te listke v Kočevju. Zdaj jih prodaja le ribniška pošta, kadar je seveda odprta, in prodajalna Tobak pri hotelu Jelka. Pogosto se zgodi, da so listki hitro razprodani, včasili pa na njih ni parov ekip, ki igrajo.
Drugod prodajajo še loto, srečke posameznih športnih društev, toni-bolske listke in drugo. Vse to bi lahko dobili Ribničani tudi doma, če bi kakšen upokojenec začel prodajati „srečo“ kar na ulici ali kje drugje, kot to počenjajo upokojenci po dru-uih krajih. '
M. G.
Nižja glasbena šola je na nedavni svečani seji občinske skupščine Ribnica prejela za svoje delo Urbanovo nagrado. V imenu šole jo je prevzel direktor Andrej Puhar. (Foto: Primc)
material in opravljali še druga dela. Obveščevalne podatke so nam najlažje priskrbeli 10 do 124etni otroci, v katere ni sovražnik posumil. Veliko akcij je uspelo le po zaslugi otrok, saj
Filip Tekavec-Gašper s plaketo, s katero mu ribniška občinska skupščina podeljuje naziv častnega občana.
obnovo in izboljšavo ceste Sodražica—Sv. Gregof. Iz ^ močnega sklada pa bo šlo p^v i za to cesto še nadaljnjin
400.000 din in za cesto proti Brežani 300.000 din.
Pravzaprav so na seji razdelili kar 5,150.000 din namesto
4.500.000 din, kolikor se jih bo zbralo iz virov, ki smo Jih navedli. Zvedeli smo, da bo
kajoči denar prispeval. republi-
šl<i cestni sklad, in sicer za urejanje priključkov na republi^ ceste.	Jf-
jih odrasli sploh ne bi mogli opraviti, ker bi bili sumljivi. Eden takih mladih fantov je bil tudi sin kmeta Šege iz Ravnega dola, ki je večkrat opravljal naloge za našo četo.“
Med razgovorom so se nama večkrat približali starejši ljudje, nekdanji borci v enotah, ki jim je poveljeval Gašper. Nekateri so imeli solze v očeh, ko so pozdravljali bivšega poveljnika, ki jim je bil takrat med vojno tudi oče.
Gašper mi je povedal še marsikaj o prvi ribniški četi, katere vodstvo (Gašper bo komandir, Janez Kmet pa komisar) je bilo določeno že leta 1940, o ustanovitvi čete 13. julija 1941, prisegi mesec kasneje in drugih dogodkih. Dogovorila sva se, da se bova v kratkem spet dobila in kaj več na|)isala o tej četi. O njej jih jc namreč pisalo že več, vendar v glavnem na osnovi podatkov, ki niso bili „iz prve ro-ke“ in zalo tudi niso mogli biti vedno povsem točni.
J. PRIM('
Voda na Gori
Pridni Gorniki v$em za pomoč še 3 hiše brez vod(
,JVa Gori v ribniški obči^ smo začeli graditi vodov , januarja lani, zdaj po vodo že vse hiše, razen tre na Beto novem. Tudi te ^ bodo dobile še v prvi polo ci leta, saj so vse cevi že P bžene in je treba zgraoiti, še poseben vodni Beto novo je najvišja toč na Gori, “ je povedal tek razgovora tajnik , ga odbora za gradnjo vo voda na Gori Peter Na ostala naša vprašanp tej gradnji, ki je ^ pomembnejša za vseti na Gori in 260 prebivalce^. Gore, je odgovarjal tako-
n
Peter Levstik: ,J^aš vodo poteka po zelo renu. Občani so se pn ^ nji zelo potrudili. Vse s ^ te in nedelje smo tudi ostali prosti njem letu dni smo za gradnjo vodovoda.
na]
„Po predračunu gradnja osnovne trase čepov veljala okoli ^ ^ na dinarjev. Skupno zbrali 500.000 din
nar ju, in sicer 200.000 d ^ osnovnega samoprispe
200.000 din iz dodatn^^ moprispevka (na vsako
4.000 din), 100.000 so prispevale ščarii sami pa smo
vsa dela, ki so vredna	^
1,5 milijona. Izkopal	jiji
km trase, položili
zasuli, zgradili zbiralnika in
Zgradili pa bomo še	..^t
za Betonovo.	,0'
vseh štirih vodnih ^ kov - eden je še stai'i^Jf^ jfi vojne - je 400 vode, kar pomeni reze
7 do 8 dni.
0!
i
„Ob zaključku se ■ -po-\ hvalim vsem, ki s^ magali pri gradnji. nam v enem dnevu jz „ jarek, dolg 200 m. prispeval 5.000 din vso električno ZKGP je opravil oziroma minerska razstrelivo. RIKO je val 4.000 din in vsa 'železna vrata pf'^	*'
zbiralnikih. ITPP L
2.000	din, KZ 5.00U^ Lkmit je obljubil	v^ro-
pomagal pa je
^<*0VSKO
Nizvodno
•** SERVISNO Ujetje
TOZD
TRGOVINA
Ib. 0.1
kmetovalci!
1
CJ f, ; c ■
Ne >
^ 'etošnja de? U90dne Pr*l*ke in si že pred sezono kupite kmetijske stroje za 1 Nabavite tak3-.^050*300 za sPravilo sena, po konkurenčnih cenah! Za pomlad Vic0n_c0]:. trosi,riike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih spravi|0 r0,na
?dnie (dorna^ena tak°i dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in vtT • 0» $arnonat7,iVožene)' obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija ntl,atorje 2a ac!a,ne prikolice Senator 22 in Pionir-17, puhalnike Tajfun, Dnh* 0SUsevanje sena, silokombajn Mengele MB—J.
Va naprav takoj!
J^macjje d •
^0 hil^^iana t? ^^^^TEHNIKA—TOZD trgovina Ljubljana s poslovalni-mic'398)'M , 38 (315-555); prodajalna JURČEK, Ljubljana, Titova 5°0):mL u s°bota, Titova 25 (069 21-508); Celje, Aškerčeva 19 °B,^ClT«r J °r' Mel*ska 5 (062 23-081); Ljutomer (069 81-083).
NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. DO 20. APRILA 1975
TfiANsp
REJCI
PERUTNINE!
KZ NAKLO
PRI KRANJU
VALILNICA
64202 NAKLO
prodaja vsak dan od 7. — 13. ure in ob sredah in petkih od 7. — 18. ure
10 TEDNOV STARE JARCKE
rjave in bele, dobre nesnice po 30 din.
Priporoča se KZ Naklo
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za razpis delovnih mest v upravi SKUPŠČINE OBČINE METLIKA
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
a) REFERENT ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO;
b) REFERENT ZA OBRT, CENE IN STATISTIKO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod a) višja strokovna izobrazba kmetijske ali gozdarske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednja kmetijska šola in štiri leta delovnih izkušenj;
pod b) srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Prošnje, kolkovane z 2,00 din naj kandidati vlože pri komisi-^^^^zpi^elovnihme^^
^ PROSTO DELOVNO MESTO!
Transportno gradbeno podjetje
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
>TGP< METLIKA
4
DARUJMO KRI -REŠUJMO ŽIVLJENJA!
SAMO KRI NADOMESTI KRI!
KRVODAJALSKE AKCIJE:
V RIBNICI 29. in 30. aprila
REPUBLIŠKI ODBOR RKS OBČINSKI ODBOR RK
objavlja prorto delovno mesto
ORGANIZATOR DELA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse.
Prošnje oddajte v Splošnem sektorju podjetja v 15 dneh po dnevu objave oglasa.
  /
OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p. o.
ponovno objavlja prosto delovno mesto
SEKRETARJA PODJETJA
Pogoji: višja šola pravne ali upravne smeri in 2 leti prakse v gospodarstvu ali
ustrezna 4-letna srednja šola in 5 let prakse v gospodarstvu. Poskusno delo: 2 meseca.
Rok prijav: 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta	^
_	ORT KRŠKO
,*lHhidoloS«sam 0BJAVLJA
klavcev v .°uPravne9a sporazuma o medsebojnih
a>Ton	mddU:
h|1 UU?!H *fe"EST0 AVTOKLEPARJA, cab?.° MEST0 °KLICAVTOMEHANIKA,
'Sori	2A poklic avtoelektri-
'»ostjo' P°d 1-: KV
^ 2. a°^usna uob a^l®par z urejeno vojaško obvez-^V,n	meseca;
a osemletka z najmanj dobrim
Pod 1.
PC*!!
f
zasedbe, pod 2.
a in b do 15. 5.
Inles
GRADITELJI
inles
za stavbno pohištvo
;»*Esto ^“"*vstvena
SKUPNOST
*55 „ Br0St°B^n„JAnleSt0
S»tke k°VneSlUŽbevNo"em mestu s ^nje. rr*0rajo p0|
'th-^an	^	sPlošnih	pogojev izpolnjevati še
\	0^ ^Pravno-aH •
^ aM niei sor°dna ”ia' Jen Preizknc ,	.
znanja slovenščine in stroje-
X 2 doka2ili o •
^ 0K-an^ 2aPoslit^8Van^U 2ahtevan'h pogojev in z ^>LNrina^loveV mora^° kar>didatke poslati v
sIu^NA SKUPNOST NOVO ’ Kldr'čev trg št. 3.
INFORMACIJE: MALOPRODAJA RIBNICA (061) 87-212
®/POPUST
ZAVSE IZDELKE
5 <y POPUST
/ozapiaOio
VDEV1ZAH
POTROŠNIŠKI KREDITI!
inles
(D
0)
3
(D
(/>
đ/A
OSNOVNA SOLA V METLIKI
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Delo v popoldanskem času; začetek delovnega razmerja (za nedoločen čas) s 1. majem 1975.
Prijave sprejema ravnateljstvo šole.
^	SEČNJA LESA
Da bi pocenili odkazilo lesa, prosimo vse lastnike gozdov, naj priglasijo sečnjo lesa za leto 1975 do 15. maja 1975 na pristojnem TOZD (gozdnem obratu).
Po tem roku TOZD ne bodo sprejemale priglasitve, razen za izredne potrebe v primeru elementarnih r^sreč.
Obrazce za priglasitev sečnje dobite pri svoji TOZD.
'	Gozdno gospodarstvo
OBIŠČITE
XIV. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM
KRANJ 11. - 20. IV. 1975
^®jem odprt od 9. do 19. ure
Vsak dan ob 17. uri modna revija.
TEDENSKiLE
Četrtek, 17. aprila - Rudolf, Petek, 18. aprila - Konrad Sobota, 19. aprila — l'ma
Nedelja, 20. aprila.- Neža Ponedeljek, 21. aprila - Sii Torek, 22. aprila - Leonida
Ponedeljek, 21. aprila - Simeon
Sreda, 23. aprila - Vojko Četrtek, 24. aprila - Jurij
LUNINE Ml- NF
19. aprila ob 05.41 - prvi krajec
31'’
1
BREŽICE: 18. in 19. 4. ameriški barvni film Poletni morilec. 20. in 21. 4. španski barvni film Moje pesmi - moje sanje. 22. in 23. 4. jugoslovanski barvni film Past.
ČRNOMEU: 18. 4. francoski barvni film Pogreb v Los Angefcsu. 20. 4. ameriški barvni film Serpiko. 23. 4. italijanski barvni film Tudi angeli jedo fižol.
KOSTANJEVICA: 19. 4. ameriški barvni film V vrtincu 1. del. 20. 4. ameriški barvni Ulm V' vrtincu 11. del.
MIRNA: 19. in 20. 4. film Sex shop.
METLIKA: Od 18. do 20. 4. ruski barvni film Žerjavi letijo. 23. in 24. 4. švedski barvni film Pregrešni vikar.
NOVO Mi;STO, KINO JNA: Od 17. do 20. 4. ameriški avanturistični film Dama in diamanti. Oil 21. do 23. 4. indijski film Amrapali.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 18. do 21. 4. francoski barvni film Ljubimke. 20. 4. ameriški risani barvni film - matineja Trnuljčica. Od 22. do 24. 4. nemški film Smešne strani življenja.
RIBNICA: Od 19. do 20. 4. ameriški barvni tlim Dolarji.
SEMIČ: 20. 4. italijansko-nemški barvni film Maščevalec iz Karoline.
SEVNICA: 19. in 20. 4. slovenski film Let mrtve ptice. 23. 4. jugoslovanski film Odpisani.
TREBNJI!: 19. in 20. 4. jugoslovanski barvni vojni film Užiška republika. 23. 4. španski barvni kavbojski film Drago se bom prodal.
SLUŽBO DOBI
KV SLIKOPLESKARJA, delavca za priučitcv in vajenca sprejmem takoj. Oskrba v liiši. Janez Jaklič, slikopleskarstvo in polaganje tapet, Kranj, Bičkova 2. iSCEM pomočnika, vajenca ali pri-
učenega dimnikarja. Dimnikarsko podjele, Ljubljana, Pokopališka 11, okoliš Novo mesto. Cesta herojev (gasilski dom), Milan Pavlič.
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika, hrana in stanovanjc preskrbljena. Stanislav Arh, dijnnikarski mojster, Kamnik.
MIZARJA TAKOJ zaposlim, stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Anton Uršič, 61000 Ljubljana, Stožice 20, telefon 343-156.
STANOVANJA
PRODAM garsonjero Nad mlini. Naslov v upravi lista (1000/75).
MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu (lahko 1 km izven Novega mesta), po možnosti s kopalnico in kuliinjo. Naslov v upravi lista (1028/75).
Motorna vozila
PRODAM traktor lerguson (35 KM) v dobrem stanju. Jože Gorcnc, Dolga Raka 16.
PRODAM motor znamke Tomos po ugodni ceni. Damjana Hrastar (pri Jarkovič), Brod 18, Podbočje.
PRODAM motor Java 175 šport. Naslov v upravi Usta (983/75).
NSU 1200/68, 84.000 km, v voz-riem stanju, zelo ugodno prodam (ni milijon). Ogled vsak dan po 15. uri, sobota in nedelja cel dan. Glavaš, Dol. Prekopa 27A, Kostanjevica na Krki.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1965, registrirano do marca 1976. Informacije pri Agniču, Gotna vas 5 Ic, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 1300-kombi furgon, letnik 1966, v voznem stanju, ali pa zamenjam za zastavo 750. Cena po dogovoru. Branko Jurič, Gtoboko 32, 68254 Globoko.
AUSTIN 1300, ktnik 1970, ugodno prodam. Dr. Gabron, telefon 21-805 ali bolnica Novo mesto.
PRODAM MAT 850, letnik 1967. Martin Zupančič, Skrjanče .2, Novo mesto.
UGODNO PRODAM po delih Austin 1300, letnik 1970, prevoženih 55.000 km. Vinko Šušterič, Smarjeta 53.
PRODAM avto 750, letnik 1971. Informacije popoldne na telefon 068-22-886.
PRODAM ZASTAVO 750 z novo karoserijo, generalno popravljeno, registrirano. V račun vzamem starejši HAT. Stušek, ('loliov trg 10, Trebnje.
I*R0DAM R 4, prevoženih 2.000 km, letnik 1975. Naslov v upravi Usta (1029/75).
PRODAM HAT 850, letnik 1971. Benčič, Trdinova 2, Črnomelj.
UGODNO PRODAM IMV kombi; dvojne kabine, dvojne osi, registriran do konca 1975, fctnik 1970/71. Janko Milkovič, CBE 104, Metlika.
PRODAM
PRODAM nov gumi voz (13, 14 in 15-colski). Tomc, Lavrica 14.
PRODAM dva 18-colska komata in moped 14 TLS, letnik 1974, vse v dobrem stanju. Jože Rodič, (ior. Kronovo 5, Otočec.
ZARADI Sl'LlTVl ugodno prodam kavč, omaro, sedežno garnituro, pralni stroj, peč na olje in otroško košaro. Trata 1/9, Kočevje.
PRODAM hidroforza trifazni tok in 400-litrski rezervoar. Jakob Pretnar, Kettejev drevored 19, Novo. mesto, telefon 21-773.
PSA, nemškega bokserja (5 mesecev) z rodovnikom, prodam. Irča vas 52.
NOVO trivrstno diatonično harmoniko prodam. Cveto Križ, Kočevje, Trata XII /4.
PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Informacije na telefon 22-593 od 16. j^re dalje.
PRODAM avtoradio in sobni radio Portorož. Rozman, Kristanova 1, Novo mesto.
PRODAM kozolec dvojnik. Jože Papež, Dol. Boštanj 60.
PRODAM PUHALNIK (30 mm) z rezalno pFipravo, vprežno kosilnico in komplet j^ave za A Ml. Alojz Babič, Velika vas 28, Leskovec pri Krškem, telefon 068-21-688.
PRODAM konjski obračalnik^ na 6 vil. Ivan Turk, (lor. Stara vas 10, Šentjernej.
KUHINJSKO IN SOBNO pohištvo (z vzmetnicami) ugodno prodam. Oberč, ken)ična čistilnica. Novo mesto.
POCENI PRODAM prikolicp kiper 8 ni3. Slavko Pajtier, Cesta 4. julija 143, Krško. *
PO UGODNI ceni prodam novo montažno krožno žago (cirkular, enofazni). Naslov v upravi lista (1037/75) ali na telefon 21 186 od 7. do 13. ure.
PO UC.ODNI CINI PRODAMO dnevno sobo. Kristanova 26, stanovanjc 2, Novo mesto. Ogled |x> 15. uri.
PRODAM rabljen pralni stroj, hladilnik in polkavč. Ogled od 10. ure dalje. Naslov v upravi lista (1034/75).
PRODAM nov gumi voz (15 col). Vlado Knez, 68272 Zdole 43, Krško.
PRODAM rabljene plohe. 1'rjavec, Irča vas, nova hiša. Novo mesto.
KUPIM
KUPIM kombiniran otroški voziček. Ponudbe pod „KRSK0“-.
PO UGODNI ceni prodam vinograd z zidanico na Stanu pri Mirni. Dostop z vsakim vozilom, poleg je tudi elektrika. Naslov v upravi lista (979/75).
PRODAM starejšo hišo na Veliki Loki št. 18 blizu železniške postaje. Cena po dogovom. Informacije dobite pri 1'abiani v Dobrniču 38 ali pri l-'abiani. Zaloška 26, Ljubljana-Moste.
PRODAM travnik, pare. št. 1347/1, na Puščavi v velikosti 40 arov. Interesenti naj sc zglasijo na naslovu: Ani Rugelj, Okrog 1, 68232 Šentrupert.
V Sl’.VNlCl prodam enodružinsko vseljivo hišo. Voda in ele1<trika v hiši. Golob, Sevnica, Glavni trg 12.
PRODAM v Sevnici, Kvedrova 9, polovico hiše s posebnim vhodom, soba, kuhinja, klet, garaža, jiolovica vrta. Je takoj vseljiva. Poizvedbe na kraju samem vsak
dan od 15. do 16. ure, ob nedeljah ves dan.
V RADEČAH pri Zidanem mostu prodam obnovljeno, takoj vseljivo manjšo hišo (poleg kinodvorane - hiš. št. 28) z manjšim vrtom, za 120.000,00 din. Informacije Cio-lobič, Trdinova 5, Novo mesto, telefon 21-052, oziroma v nedeljo 20. aprila od 11. do 13. ure v Radečaii.
RAZNO
KMEČKO HlSO.z nekaj zeml>' v okolici Brežic'oddam v najem, najraje upokojencema. Adolf Dolenc, Planina 29, Kranj.
POROČNI PRSTANU - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta
ANTONA OMERZA iz Gornjih Ložin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znatKcm, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zalivala zdravniku dr. Klunu ter tov. Oraž-mu in tov. Levstiku za izgovorjene be.sede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi duhovniku /a opravljeni obred.
Žalujoči; žena Frančiška, sin Tone z družino in drugo sorodstvo
Gornje Ložine,
17. marca 1975
KOLEKTIV POSEBNI. 'ŠOLI Novo mesto se iskreno zahvaljuje Dolenjskemu listu za podarjenili 7.255 din in Zavodu za kulturno tk-'javnost za podarjenih 1.405 din. Denar je namenjen za gradnjo nove šole. Upamo, da bodo na takšen način naše želje hitreje uresničene.
JOŽE KORAČIN, Črmošnjice 43, Stopiče, prepovedujem hojo in pašo kokoši po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
CVl.TO Pi;SKAR, Trebnje, Ulica heroja Slaka 75, obveščam, da dokler ne bo sodnijske obravnave za itnetje v Podturnu-Jagodnik po pokojnen« (iačniku, ne dovolim, da se procbjajo premičnine, ker bom vsakogar sodnijsko preganjal. Imetje je od Ane in Nežke (lačnik.
ANG1;LA Žl-LJKO, Sodevee 7 pri Starem trgu ob Kolpi, opozarjam cestarja Ivana Špeharja, Deskova vas, naj preneha obrekovati z grdimi, nesramnimi in žaljivimi izrazi po gostilnah mene, invalidke. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
OPOZARJAM ALOJZA LUKŠETA, Dol. Lakovnice 13, Novo mesto, da preneha v javnosti govoriti lažnive besede. Istočasno prepovedujem hojo in pašo kokoši okoli kozolca in pod kozolcem. Če prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Janez Suštar.šič, Gor. Lakovnice 6, Novo mesto.
ALOJZ BRI;c;AN1, Velikc Poljane 5, prepovedujem vožnjo po mojih parcelah v Tlakah, k. o. Zagrad.
KAROL SLAVIC, Grm 9, Trebnje, pre|K)vedujem hojo in pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor (ega ne bo upošteval, ga bom sodno |>reganjal.	i
MARIJA PINTI RIČ, Arnovo selo 30a, Artiče, opozarjam vsakega, ki bi razširjal neresnične vesti, da me bodo nasilno odp.eljali v Dom onemoglih v Impplco, da ga bom sodnijsko zasledovala.
I RANC KOCJAN, Dol. Straža 40, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi pod vrti. Kdor tega ne bo upošteval, ga botn .sodno preganjal.
JANI,Z SRI BRNJAK, Leskovec 13, Brusnice, opozarjam vse. naj me nehajo žaliti in poimenovati s ('1-.KAR, ker bom sicer vsakogar .sodno preganjal.
StiiMinia I^OEVESTIIA I
DOBRI in skrbni mami in stan mami ANI ZUPANČIČ, Daljni vrh, ki praznuje 72. rojstni dan, iskreno čestitajo hvaležna hčerka 'Micka z Milanom in sin Tpne z družino.
DRAC.I MU MOŽU in atiju ANTONU OSOLNIKU iz Muhabc'rjapri Novem mestu želijo ob njegovem življenjskem prazniku še veliko zdravih in srečiiiii let v krogu svojih dragih žena Pepca in osem hvaležnih otrok z družinanri.
VALILNICA na SIlNOVl M obvešča cenjene stranke, da je sezonsko znižala cene enodnevnih piščancev. belim, težkim brojlerjem na 4,50 din, rjavim, srednje težkim nosnicam na 4,00 din. Pi-■ščance dobite tudi brez jioprej-šnjega naročila .vsak torek od 16. do 21. ure, vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure in vsak petek od 16. do 21. ure. Priporoča se MIJO ('.UNJIl.AC, valilnica, 68281 SINOVO.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je nmogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mama in sestra
LOJZKA BRULC
iz Hrastulj pri Škocjanu
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem ostalim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Prav lepa hvala Zavarovalnici Sava iz Novega mesta ter učencem in učiteljem šole Škocjan za |H)darjene vence in spremstvo. Zahvaljujemo se častitim duhovnikom za spremstvo in obied. Iskrena hvala tudi zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Sakiču iz Škocjana za skrb in nego v času bolezni, vsem sosedom in ostalim za |)omoč in obiske v času bolezni. Vsem še enkrat najlepša hvala.	^
Žalujoči: mož Ivan s Slavico in Janezom, sestra Tončka in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi niož, oče, stari oče in stric
ANTON MEGLIČ
iz Lukovka pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo v.sen>, ki ste ga (xl blizu in daleč v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Posebna zalivala dekanu za opravljeni obred in ganljive besede. Hvala sovaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pristopili na pomoč, gasilcem in tov. Japlju za poslovilni govor ter pevcem. Topla hvala vsem kolektivom za podarjene vence: gost. podj. DAJ-DAM, trg. |>odj. NAMA, RS za finance. Pletenini Ljubljana. TGO Mirna.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Tone, Lojze, Franci z družinami ter Jože, hčeike Rezka, Joža, Ivanka, Ani z družJnami ter Mici in drugo sorodstvo
Lukovek, Dol. Nemška vas, Dol, Ljubljana, Duesseldorf, Esslingen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in
MARIJE TOMC
ababicc
iz Križevske vasi 13, Metlika
in znan'
cen
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom 111 ^(jh. f0-nesebično pomoč in sočustvovanje v teh težkiih ,r nj,nko^' sebej sc zahvaljujemo za darovane vcncc in cvetje del tivom Transjug Ljubljana, Beti in Novotcks Meti1 7a]ivaljujcn’° Zveze civilnih invalidov vojne Ljubljana in drugin}-	. Metlika,
sc tudi osebju zdravstvenega doma Metlika, pihalni g kaplanu in vsem, ki sojo spremili na zadnji poti.	p^caš1
Žalujoči: otroci Stanka, Anica, Justina, Tone,
Jože z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi moje ljube in nepozabne
NEŽE RIHELJ
bivše uslužbenke lekarne Kostanjevici
prlanu, # | f
sc iskreno zahvaljujem krajevnemu zdravniku i,dlkaboln?^|^ .zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega pa ^ njgo Brežicah za dolgoletno vestno zdravljenje m fujj pripev [V, težko in dolgotrajno boleznijo. Zahvaljuje™ s	stvo na '
sosedom in znancem za darovano cvetje m sp poslednji poti.
Mag. ph. Emilija Fon Kostanjevica, 12. aprila 1975.
Ob nenadni in
Z A H v A LA
boleči izgubi dobre in skrbne i
se#'
I:
tete
JOŽEFE CVET
iz Jerman vrha
sosedom. R‘;V
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikon^
in znancem, organizaciji ZB NOV Bučka ,n vijCni govorniku za poslovilni govor, kaplanu za opr ^gtje.P At lepa hvala vsem, ki ste pokojni poklonili vcn.CC:njCo njen spomin in z nami sočustvovali ter pokoj spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Tone in Jože z dmžin^j sestre in brat z družinami ter drugo sorods ^ Jerman vrh, Canada, Bučka, I>ju
1-00
Sa
fr
m
S'cha
'JO.
50
<^•15
l-
.^•3o
pl
16. aprila je minilo vedno zapustil naš drag«
stanko
V žalosti se ga bom
Žalujoči: žena Kristina ter sinova Bos družinama
H
DOLENJSKI
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje	I(o,	j
mesto USTANOVITELJI LISTA: občinsK^o m žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika,	.
Sevnica in Trebnje.	/„lavfli	‘n „ M3'
. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (g	rf&SoVj-./
nik), Ria Baecr, Andrej Bartelj, Darjan Ba ’^c P)- sin^ii 1‘czelj, Jože Primc, Jože Splicluil (uredni*.p	r«-^
Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovale«- P	upr»	j/fj
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni org nik: I ranc Bukovinsky.	,vjilca	} „ja^ApV
IZHAJA vsak četrtek Posamezna s t ^odj11, 0j, j ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina? j0|ajjc	J
Za inozemstvo 240 d m ali 15 ameriški ustrezna druga valuta v tej vredno	Jii
52100-620-107-32002-009-8-9	di«V,iu ‘
OGLASI: 1 cm višine v enem stolp«-'11 ^rafl' m ^ strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ah zs,V,linja l,c!tik *!; fi r mali oglas do 10 besed.22 din. vsaka na“‘*,ic|ica ( i J* druge oglase in oglase v barvi velja d° P :;c IS ‘’ ^Ij"
1975	|»o	mnenju sekretariata za int°rrn . ^ujt;
od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne P
>1
J«
, v ' /,51^
prometa proizvodov.	,.	cnK ,vc:
riKOČI RAC'UN pri podružnic' ^ .iipf**,. (06>i.V; 52l()()-60l-l().‘i58 Naslov uredništva meslo, (■ lavni trg 3 oz. pošim predal Nrnaiočemh rokopisov in Iblografij , njO**’ lilmi lil prelom: C/l’ Dok'iijski list. N**' lisk: Ijiiilska pravna Ijuhljaiiu
ADIO LJUBLJANA
ob 5.00,
M i5bn Pinn0-00- 12-°0
OPisilJ:00’ 19'00 in
l00 glasbeni spored od 4,30 iP^bena"’,« I8’ APRILA: 8 10
’a ** sncia- 9-°5 Radu^
, S naje mo f°pnJ°: Kako jc fr'ovansk^	®mona). 9.30
jS^ Uganite narodna glasba. S' ‘S plV?"1 zaigramo po Nci Ročila - Turistični
j ® Kmetijski na ^°S^e 'z tu.Hne-
,' pZH>nasveti - injr jože
ith^Pkom,lni
2° P4orS v Sl°vcniji. P * poslu®0 T*.- • • 14.30 Majo. ^est'tajo in
nlOi220- 1S4S \rt v ,GIasbeni
S ,in zdravl i» iack'\16.50 19.40 M; * Zvočni
KroS kefcta ^9 ?nz ansaiT>bIom E? 20-00 Šw50 Uhko noč, ^8\° ^\P°PS 20- 21.15 urn°-*•*«
J naše °ročila - Turiš?-' Pa radiu. %ki 80ste iz t>.n b,cni napotki iodi^-veti - ^f -12-30. Lne-
»tiraJe01 V ^nogfadVh^0 Bračič:
Vu 1^.30	p1? nJ,hov°
10 Jur» MO S DPCn,- •POrOČaJO ■6.45 ,g0slaviji. [5 4^1J0 m besedo « Wuma k^jak". >“ok5^; ^o^apnvs^amTo2anSb-
hU° 0°rM 20.00%	:5? Lahko
&.05 s°^aJa 2a ^jski radar.
V ^mijo in an" lzscljcnce. NFnt	Plesom v novi
fotoKVa,07
Ite 'z C?1',0/ ?apotki J°3 D^itajo in nn;15 Na*i
SfcvsV^a igra POZ(lravljajo. 'd0- lX'n Napjfl, - Nikolaj
fe° UhkoG®ne P°Š,tno ko-
cdcljo ° ^oč razSlednicc
3iLsV& US Scrcnadni ffeBEfe«afo*Tnok,umo
&S?iaae
cert po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Pet minut z ansamblom Franca Miheliča. 19.20 Lahko noč, otroci! 20.00 Čc bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert.
22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 22, APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Spoznavajmo glasbeno ustvarjahiost iz NOB. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila ~ Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Miljeva Kač: Na kaj moramo paziti pri novih sortah hmelja? 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 Vrtiljak". 16.45 Družba in čas.
17.20 Pri skladateljih, ki so bili partizani ali žrtve okupatorja. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Atija S^sa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra — Jan Otčenašek: Romeo, Julija in tema. 21.37 Zvočne kaskade. 22.20 Kon-certantna f’asba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 23. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica: Vesele copate. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Sredstva za usmerjanje siliranja trave. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci česti-tojo in pozdravljajo. 14.30 15.45
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 20. aprila 1975 -
10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 po domače z ansamblom Ottavija Brajka - 11.15 od oljenk do pUnskih kandeladrov - 11.25 Aktualni nedeljski zapis (delo Občinskega sodišča v Sevnici) - 11.35 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj — 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev- 14.30 zaključek programa
^ SREDA, 23. aprila - 16.00 poro-čik - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače z ansamblom Borisa Terglava - 16.45,nekaj o sosed.ski pomoči - 16.55 disko klub brez imena - 17.30 SKUD Triglav iz Stutgarta - 17.45 minute s slovenskimi popevkami - 18.00 zaključek programa
SOBOTA, 26. aprila - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za ... — 16.20 liPP 1. del -
16.30 poročila - 16.35 MPP 11. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo.
„Loto vrtiljak". 18.35 Predstavljamo vam ... 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Komorno-gla.sbe-ni studio. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
CETRTF-K, 24. APRILA: 8.10 Gla.sbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Velenje 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Janez Saksida: Pridelovanje buč v čistem ali mešanem nasadu še vedno zanimivo. 13.30 Priporočajo vam -... 14.10 Naj narodi pojo. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Krik izza bodeče žice. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO BREŽICE
CFTRTIvK -	17.	april:
16.00-16.30 - Napoved programa. Poročila, Turistični pregled. Nove plošče RTB - 16.30-17.00 -AKTUALNOST TFDNA, Obvestila in reklame - 17.00-18.00 - Glasbena oddaja IZBRALI STI- SAMI
SOBOTA -	19.	april:
16.00-16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSF - 16.30-17.00 -Jugoton vam predstavlja, Sobotno kramljanje - 17.00-17.30 - KRONIKA, Obvestila in reklame. Za naše naj mlajše. Iz naše glasbene šole -
17.30—18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA -	20.	april:
10.30-12.00 - DOMACK ZANIMIVOSTI - Skupščinski komentar iz občine Krško - Za naše kmetovalce: Kako pocenimo prirejo govejega mesa 11. del - dipl. vet. Janko Vizjak - Magnetofonski zapis - Obvestila, reklame in spored kinemato-CTafov - 12.00-15.00 - OBCANI CFSTITAJO IN POZDRAVLJAJO
TOREK -	22.	april:
16.00-16.30 - Napoved programa. Srečanje z ansamblom Slavka Kovačiča, POROCiLA, Noyov knjižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - 16.30-17.00 - TlvDI.N-SKi Športni pri-;gli d. obvestila in reklame. Spored brežiškega kinematografa - 17.00- 18.00 -MLADI ZA MLADI-;
TELEVIZIJSKI
SPORED
Četrtek, 17. aprila: 8.10 tv v
šoli:	Začetek pomladi. Ilegalni
Zagreb, Antarktika, Nemščina, TV vrtec - 9.35 TV v šoU: Človek gradi, človek uničuje. Francoščina, Risanka (do 10.35- — 14.10 TV v ^oli - ponovitev -	15.35
Francoščina - ponovitev (do 16.05)
- 16.15 Duesseldorf: Hokej - SZ: CSSR, prenos - B, v II. odmoru pribl. 17.35 Obzornik - 18.30 Risanka - B - 18.40 J. Bevc; Zaspanka Andreja, serija Ko bo pomlad - 19.10 Risanka - B -19.30 TV dnevnik - 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi -TV nadaljevanka - 21.15 Kam in kako na oddih - 21.25 Četrtkovi razsledi - Kidričevi nagrajenci -21.55 TV dnevnik
PETI:K, 18. aprila: 8.10 TV v šoli: Matematika, (tojenje zelenjave, Ali ste vedeli. Radijski oddajnik. Seminar, Na travniku. Zagrebški solisti -	10.50 Angleščina (do
11.25) - 14.10 TV v šoli -ponovitev - 15.30 Angleščina -ponovitev - 16.05 TV v šoh -ponovitev (do 16.20)	16.35
Madžarski TV D (Pohorje, Plešivec do 16.55) - 17.20 Pisani svet -mladinska oddaja - 17.55 Obzornik 18.10 Ansambel 1-raricija Miheliča -	18.40 Spoznavajmo
otrokov svet: Razumevanje - 19.10 Risanka - B - 19.30 TV dnevnik -19.50 Tedenski notranjepolitični komentar - 20^5 Boomerang -celovečerni film -	21.30
Propagandna oddaja - 21.35 625 -TV pota in novosti - 22.10 TV dnevnik
SOBOTA, 19. aprila: 9.15 TV v šoli: Seminar, Ponovitev - 10.35 TV v šoli: Osvojitev vsakdanjosti, Boris Papandopulo, Seminar -
12.00 TV v šoli: Književnost BiH (do 12.30)	-	15.20 625	-
ponovitev -	15.55 Nogomet -
Sloboda: Velež, prenos iz Tuzle -17.45 Obzornik - 18.00 Učiteljev dnevnik, nova TV serija - B -19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik
- 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar - 20.00 Gledališče v hiši
- 20.30 Moda za vas, poučna oddaja -B - 20.45 Boris Cavazza in Rifle - zabavna oddaja — B - 21.15 I^ropagandna oddaja - B - -21.20 Kaktusov cvet - igrani film - B —
23.00 TV dnevnik -	23.15
»Dolenjski list« v vsako družino
Nogomet - Italija:	Poljska,
posnetek iz Rima - B
NED1;LJA, 20. aprila:	8.55
Poročila - 9.00 J. Semjonov: 17 Trenutkov pomladi - serijski film -10.10 Otroka matineja: Čevljar in njegovi pomočniki - iz serije Japonske lutke, Viking	Viki,
Airtoinobil skozi kanrero - 11.K) Mozaik - 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi sad - 12.00 Poročila (do 12.05) Nedeljsko popoldne: Pisani svet. Mladi za mlade - (Xldaja TV Sarajevo, Hokej SZ: Sved.ska -17.30 Poročila - 17.35 Moda za vas, barvna oddaja -	17.50
Leonardo da Vinci - serijski barvni film - 19.15 Barvna risanka -19.20 Cikcak — 19.30 T\' dnevnik
-	19.50 Tedenski gospodarski
komentar - 19.55 3-2-1 - 20.05 P. Zidar: Sledovi časa - barvna TV nadaljevanka Utonilo je sonce -20.40 Postaja - kratki film - 20.50 Baski - II. del dokumentarne oddaje - 21.20 Športni pregled -22.00 TV dnevnik -	22.20
Nogomet Hajduk:	Partizan -
reportaža
PONKDELJFK, 21. aprila: 8.10 TV v šoh - 10.00 TV v šoli - 14.10 TV v šoli - ponovitev - 15.35 TV v šoh (do 16.05) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) -17.35 Bremenski muzikantje -oddaja iz serije Japonske lutke -17.50 Obzornik - 18.05 Pop jazz skupina Ljubljana - barvna oddaja
-	18.40 Mozaik -	18.45
Načrtovanje dietne prehrane -19.05 Odločamo - 19.15 Barvna risanka -- 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -	19.55 Propagandna
oddaja - 20.05 I!. Krv'cziu: Jetniki
- drama TV Priština - 20.55 Kulturne diagonale - 21.25 Mozaik kratkega filma - ... TV dnevnik
TOREK, 22. aprila: 8.10 TV v ŠoU - 9.35 TV v šoh - 10.05 TV v šoli - 11.00 TV v šoh - 14.10 TV v šoh - ponovitev - 15.35 TV v šoli
- 16.05 TV v šoli - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešhrec do 16.35) — 17.35 Otroški spored —
17.50 Spoznavajmo glasbo: Kaj je ritem - 18.05 Obzornik - 18.20 Tutankamon — barvna TV serija — 18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite: GledaUšče pekarna - 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 3-2-1 - 20.05 Mi med seboj: Delavke Rašice o sebi -
21.05 Barvna propagandna oddaja -
21.10 L. Feuchtwanger: Brata Lautensack - TV nadaljevanka -22.00 TV dnevnik
SREDA, 23. aprila: 8.10 TV 'v šoli (do 10.50) — 16.35 madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) -
17.30 Viking Viki - barvni film -17.55 Obzornik - 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Beograd -18.40 Mozaik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Barvna risanka-19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
- 19.55 3-2-1 - 20.05 Kako umreti
- 21.35 Miniature: Janez Pirnat —
21.50 TV dnevnik
Četrtek, 24. apriia: 8.10 tv v šoli - 9.35 TV v šoh (do 10.35) -
14.10 TV v šoli — ponovitev —
15.35 1'rancoščina (do 16.05) -
16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.35) - 17.35 Na črko, na črko - barvna oddaja TV Beograd - 18.05 Obzornik - 18.20 Mozaik - 18.25 Vzpon človeka — barvna TV nadaljevanka - 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak -
19.30 TV drujvnik — 19.55 3-2-1 -
20.05 17 Trenutkov pomladi - TV nadaljevanka - 21.0() Kam in kako na oddih — 21.10 Četrtkovi razgledi
- 21.40 Iz koncertnih dvoran: W. A. Mozart: Koncert za flavto in harfo — 22.10 TV dnevnik
PROSTA DELOVNA MESTA
Iskra
Industrija elementov za elektroniko
Odbor za medsebojna razmerja TOZD ELEKTROLITI, Mokronog
razpisuje prosta delovna mesta:
1. DELOVNO MESTO MOŠKEGA V EKSPEDITU
Pogoj: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok.
2. DELOVNO MESTO ZA DOLOČEN ČAS V OBRATNEM SERVISU.
Prijave sprejema 14 dni po objavi splošna služba TOZD
inDUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTO
inDUSTRIJflmOTORniHVOZIL novo fllESTO
mOUSTRURmOTORniH VOZIL novoniESTo
^Vlu*'
i^dni republiki pod gorjanci j'J^kirovsiffiin junaku
hraniu
^2' 80ri je os,ai sin
•C1-je tan0v niu še n JV'1 grchi dcdov-RSlA?11 h krč““ b"° petintrideset P < "»enu Jv^.y Šentjernej. l>o-** nar iatla strani, i ’ ° piJan ni vc ” R^-ina “do'" '"ržnin ■ po,i'ika' ki jc
|pi^erika] ^rvaške o 'n razdor' je tudi N k° kdn° I11etlo“ k?°rc zmal»čila v čve-\:M. St Za merico JC po,1,cv"o Čakala, ' jtAKSem?ra ^ ?'rbil' (Karel
f k* £^{2?* ”RevežaJ^ta l0glSti Poveda^ S V .w£^.val oficiS Stai» nista ničesar * soške fron, ,ta%in50im, kki
3»^. PrViSVCU’Vni
i	jc pripovcd°-
i KiSt4i !*jec >n da no	°ma od Ri|na,
\ ^^OO li^jaki dobe *ll°re /a obsojen-fcS h ^o h ’ be,°gardistV vsake8a ujetega
I KS^°^‘>Silnna'i
Karom S,!rc"!lial jctnl-
■.V^Srekr^°ni ogled r ^udc)klin, ki si je
%«-^eterw‘cf
°JC5cahrca ,,?. "bc'°8-lrd'
-a m tepe.
Z Italijani je oba jetnika streljal tudi legist Kočevar, drugi so gledali. Novogorčanova je bila /adeta tudi v brado in je /. ra/bitini obra/oni ni bilo mogoče več spoznati.
SPOPAD S KURJIIVJITATOVI
Po ra/hodu bataljona na Kiri sta kostanjeviška orožnika Aliinič in Božič v družbi Jane/a Brat-koviča-trmiščevega / Dolenje Brezovice krenila v kostanjeviške kraje.
Štiriintridesetletni pixinarednik Salči Ahniič je bil nuisliman iz Doboja v Bosni. V partizanih so ga klicali Sultan. Oborožen je bil z belgijsko pištolo FN s štirimi šaržčrji municije.. Lazar Božič, ki je bil v gozilovih samo še partizan Lazo brez priimka, pa je bil Ličan. Vsi trije so prvič prenočili v neki zidanici v Zavodih.
Drugi dan je Bratkovič oba orožnika pregovoril, da so se zvečer splazili v Kostanjevico. Mestece na otoku Krke je bilo pohio italijanske vojske i!i belih. V mlinu Bučarjevega hotela, kjer je Bratkovič služil za hlapca, so sc partizani zavlekli med kolesje pod mlinskimi kamni. (Jospodinja jim je z vrha spustila hleb kruha in škatlo cigaret. Ostali so v skrivališču sami s kurami, ki so pose-dale na gredi.	■	. .
Dvorišče je nepričakovano zasedla italijanska vojska. K zidu mlina so postavili top in zložili skladovnico granat. Bilo je živo kot na sejmu. Vsak trenutek .se je bilo bati. da bodo partizane odkrili-. Gospodinja ni mogla več blizu s kruhom.
Tretji večer se je za kurami, ki so frfotale na gredo, priplazil italijanski topničar. V n>raku je
tipal okoli sebe. Orožnik Ahmič ga je zgrabil, vojak pa se mu je prestrašen iztrgal in pobegnil.
Bili so izdani. Hlapec je šinil iz skrivališča in izginil v temo. Za njim se je s pištolo v roki pognal orožnik Salči; sledil mu je Lazo, kije v skrivališču pustil bombo in kapo triglavko.
Orožnikoma so pot zastavili trije italijanski topničarji, ,,Dormire? “ (spati). Je mirno vprašal prvi, ki očitno ni še nič slutil, kaj se dogaja. V odgovof je Salči streljal in Italijan se je z dv&ma kroglama v prsih brez besede zgrudil. Takoj sta odjeknila dva nova strela, ki sta podrla drugega vojaka. Lnako zadet v prsi, je tudi on omahnil brez glasu. Utirajoč si pot, je partizan pc^meril še na tretjega. Težko ranjen v trebuh ali noge (Salči se tega pozneje nikakor ni mogel spomniti), se je Italijan sesedel in kakor v smrtni grozi nečloveško rjcWel.	I
Ahmič se je bliskovito obrnil na levo in z dvema, tremi skoki prebredel Studeno. Znašel seje med ognji in šotori vojaškega taborišča. Ni bilo kaj razmišljati; pognal se je po ozkih prehodih in mimo ognjev. Okoli njih so posedali vojaki, ki se niso zmenili za človeka, kije hitel mimo; le tu in tam seje kdo njalobrižno ozrl za partizanom.
Salči je tekel dvesto ali morila tristo metrov daleč in moral še ilrugič čez Studeno, ki dela na tej strani mesteca širok 'ovinek. Znašel se je v gluhi temi, sam sredi njive, na kateri je zorela repa.
V taborišču za njegovim hrbtom sc je dvignil hrup in alarm. Užigali so se žarometi, ki so s svojinii dolgimi žarki tipali daleč proti Ciorjan-cem; iskali so begunca. Partizan se ni zmenil zarije. Strah mu je zginil in je bil samo šc strašno lačen. Izpulil je repo in jo hlastno, goltal. Z roko je molzel po vratu, da bi šlo hitreje.
Orožnik Lazo ni sledil Salčiju. Po strugi potoka je bredel iz mesta. Pri Kosovi krčmi, kjer je bila v starih časih mestna ,,mitnica na Loki“, je zadel na Italijane. Začudeni so ga vpraševali, kam po tej nenavadni poti. V zadregi je dejal, da gre spat na gostilniški lilev.
V mestecu in vojaškem taborišču „na Brega-ni“, kakor so meščani nekoč imenovali travnike v okljuku Studene-, je bilo tisti trenutek še vse tiho. Vojaki so bili prijaztii. Nekdo je pohitel v hišo po luč, da bi orožniku posvetil na hlev. No, z lučjo je potem zaman partizana iskal.
Pozno ponoči je Salči Ahmič našel Lazarja Božiča pri IVncovil) na Vodenicah; kakor da bi se
dogovorila za sestanek. (Salči Ahniič, Kostanjevica, 13. okt. 1956.)
Crni stlbri dima s prežhka
Obsežne vojaške operacije „čiščenja" oreho-vških krajev prve d.ni ofeirzive niso prinesle Italijanom domala nobenih uspehov. Njihove čete niso nikjer naletele na upornike, za hrbtom pa so jim partizani zopet oživljali vasi in gozdove. Zato so se Italijani.iznenada vrnili. Na praznik mrtvih v ponedeljek je okoli treh popoldne kakih dva ali tri tisoč Italijanov v polni bojni opremi in z otovorjenimi mulami prihrumelo preko golih polj v CJorenjo Stari) vas in se tam vkopalo za nočevanje. Vdirali so v hiše, kradli, plenili in po dvoriščih davili kokoši. Pwti Gorjancem sojih zavarovali belogardisti, ki so zasedli Vrhpolje. Vaščani so bežali V gozdove, na Mihovo in Kiro. Po odprtih domovih so gospodarili legisti. Po hlevih so navezali štiri ali pet krav, ki so jih morali domačini gnati belim na Brezovico, češ da so partizanske. Krave so bile še iz tistih velikih čred, ki so jih partizanske brigade ob vdoru v juliju na nemško letališče v Cerkljah pobrale Kočevarjem in jih nekaj dale revnejšim ljudem v rejo.
V	Mihovem je legistična patrulja prijela starega Cukajno, ki je imel otroke v gozdovih. Razpeli in privezali so ga na late v kozolcu in ga do nezavesti prebičali.
Skozi Kiro je prišlo krdelo legistov iz orehov-ške postojanke. Starega Bregarja, ki so ga bili po izdaji vina v soboto izpustili, so sedaj aretirali in ga prisilili, da jim je šel na Krče pokazat zakopano partizansko zalogo suhega mesa. .
Kirovski Bakše je v rebri pasel kravico. „Kdo je pa tebe v soboto sjiustil, ko bi te moral pripeljati na Gracarjev turn? ‘‘ mu je zaklical vodnik patrulje in se grozeče zagledal v pastirja. Pipar je kot želva v nevarnosti potegnil glavo med ramena. V nedeljo je namreč pozabil sam priti v grajsko ječo, kot je i^esetarju Debevcu sveto obljubil. Sreča, da niso legisti sedaj utegnili stvari razčistiti.
Sredi sončnega popoldneva so se s Prežeka dvignili stebri črnega dima. Belogardisti so zažgali partizansko leseno klavnico v Mlečnici pod gradom ter kuhinjo in sušilnico mesa pri gradu. Klavnico so podkurili z ovsenimi in prosenimi otepi, in ko nikakor ni hotelo goreti, polili še z bencinom.
£
To mož je storiti dolžan
to mož je storiti
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, dolžan!'
„Te besede našega pesnika Simona Gregorčiča so tudi moja osnovna življenjska filozofija, “ mi je v razgovoru, potem ko. mu je bila podeljena listina častnega občana občine Ribnica, dejal Alojz Andoljšek, direktor Sukna Zapuže, sicer pa domačin iz Brež v Ribniški dolini
Alojz Andoljšek, ki je pred kratkim dopolnil 60 let, je prejel to visoko priznanje občine Ribnica tudi zato, ker se je vedno prizadeval za gospodarski razvoj ribniške občine.' Njegova zasluga in zasluga kolektiva Sukno je, da je bil pred dvanajstimi leti ustanov^en obrat Sukna v Jurjeviči, ki je zdaj TOZD.
„V Zapužah bi bilo tovarno težko širiti. Zato smo zaprosili za ustanovitev obrata nekje v ribniški občini, kjer je bilo veliko delavoljnih ljudi, pa malo delovnih mest, saj so morali mnogi za kruhom po svetu in celo v tujino. Začetek je bil skromen, zdaj pa je v jurjevškem obratu zaposlenih že okoli 100, med njimi je največ žena.“
Ker je gospodarstvenik, sem mu zastavil nekaj vprašanj o tem, kako bi pcf njegovem mišljenju lahko ribniška občina Še hitreje gospodarsko napredovala. Odgovarjal je tako:
„Ribnici bi bila potrebna ena večja tovarna, ki bi za-
poslovala kakih 800 do 1000 moških. To bi bila rešitev, da se ljudje ne bi več izseljevali. Morda bi bila to lahko kovinska industrija, ki bi jo razvila RIKO ali ITPP. Za zaposlovanje žena pa je v ribniški občini že zdaj kar dobro poskrbljeno.
Morali pa bi v občini bolje poskrbeti za prevoze na delo in z dela. Marsikje prevozi sploh še niso organizirani, čeprav je v nekaterih odročnih krajih, na primer v Slemenih, veliko ljudi, ki bi se radi zaposlili. V podjetjih v Sodražici in drugod, tudi pri nas v Jurjeviči, nam pa manjka delavcev, moških in žensk. “
Zemlja ne daje veliko, ne daje dovolj za dostojno živ-. ljenje. Kmetije so majhne, zato je treba našim kmetom omogočiti dopolnilno delo oziroma zaposlitev. C e tega ne bomo uredili, potem nam bodo ljudje z vasi pobegnili v mesta, kjer bodo imeli boljše in Mje delo, hkrati pa večji zaslužek.
Pri nas v Suknu, smo res dosegli in še dosegamo lepe uspehe, ker se nikoli nismo delili na vodilne in delavce oziroma na ,zgornje‘ in ,spodnje'. Složno delo za napredek je ključ našega uspeha. Iz obrtne delavnice in 40 zaposlenih smo prerastli v veliko tovarno s 400 zaposlenimi. Vendar je bilo v začetku včasih tudi hudo. Delali smo pridno, tudi udarniško, če je bilo treba, in uspehi niso izostali. “
JOŽE PRIMC
Podivjana Sava se je razlila na polja in dosegla tudi nekatere vasi - Na Mostcu pri Brežican i«
' cesto, nekaj hlevov in dvorišč
— Vso noč nismo zatisnili oči. Kar naprej smo hodili gledat, za koliko se je dvignila voda na dvorišču — je dan po polavi še vsa pod vtisom preslanega strahu razlagala Marija Žibretova z Mostca pri Brežicah.
- Kravo in >svuije smo odpeljali na varno že zvečer. Voda je bila ledeno mrzla, prava snežnica, zato nismo čakali, da bi se nam živina prehladila.
Koje zalilo prvo. drugo in nato še tretjo stopnico hišnesia vhoda, smo se že pripravili na to, da bomo 'dvigali pohištvo. Na srečo to' zdaj ni bilo potrebno. Stanovanjc je ostalo suho. Jeseni nas je povodenj huje prizadela. Voda je vdrla v stanovanje in zidovje se še ni presušilo. Veliko stvari nam je uničila. Njive so bile takrat pod vodo štirinajst dni. Koruza, ki smo jo potem pobrali, je vsa splcsnila na podstrešju. Niti zrna nismo mogli porabiti. Pa nam vseeno niso odpisali davkov.
VLAČILEC V JARKU
11. aprila zvečer je Jože Lapuh iz Brežic vozil vlačilec s priklopnikom, poln tovora, iz Brcžic proti Brestanici, v Gor. Lenartu pa je z ncpred-nostne ceste pripeljal predenj in izsiljeval prednost avtomobilist Kami--lo Suša iz Cidr. Pohance. Vozili sta trčili, nato je vlačilec s tovorom vred obtičal v jarku. Škodo cenijo na 30.000 dinarjev.
Mirko Merslavič mi' je prišel naproti v ribniških škornjih. Jezil se je, ker mu ob vsaki poplavi avtomobilisti zmočijo hišo. l isto jutro je klical postajo milice v Brežicah in zahteval, naj zapro cesto. Tovornjaki so vozili kar po vodi, valovi, ki so jih povzročali z brezobzirno vožnjo po poplavljeni cesti, pa so mu z velikimi pljuski oblivali novo stanovanjsko hišo. V garaži je imel Merslavič 40 centimetrov vode. Pridvignjenega stanovanja ni dosegla, manjkalo je še 20 centimetrov.
O CVETJU
Hortikulturno društvo Krško je za petek, 18. aprila, pripravilo strokovno predavanje ,,Urejanje vi;tov, oken in ,balkonov“. V dvorani restavracije v Kostanjevici bo ob 19. uri predaval ing. Slavko Zgonc. Predavatelj bo z barvnimi diapozitivi prikazal, kako je mogoče urediti vrt, okrasiti dom ter podal vrsto nasvetov o gojenju okrasnih rastlin. Po končanem predavanju si bodo poslušalci lahko izbrali in kupili nekatere stvari, ki jih uporabljamo pri vrtnarjenju.
- Za poplave tukaj na Mostcu-in drugod je veliko kriv nasip na des-. nem bregu Save, s katerim so zavarovali Cateške Toplice - je povedal Merslavič. Voda se je prej lahko razlila na obe strani in nas tako obvarovala večje škode. Prebivalci ogroženih vasi tja do Rigonc in Loč pa zahtevamo, da bi nam čimprej zgradili nasip na našem bregu reke.
ibcdebno^
- Ste tudi VI L,- J.
- Seveda, morali. Dokler Sa ^ mo na breg, w k | y počasi spusčanw dokler
manj	j^ot
bomo spet tisti, ki imaitio Save.	JOŽI^
Dušan Košiček, dijak 3. letnika novomeške gostindce šole, ki je našel dojenčka pred vrati sosedovega stanovanja
Jožefa Žibret z Mostca pri Brežicah (levo): jesenske poplave. Tokrat smo imeli vodo vaS k s°p Živino smo na večer pred povodnijo odpeljan ^ ^ vo Na srečo smo po dveh letih le dobili naročeni ___________________dvorišču.“ (Foto: J. Teppey)	-
Pred vrati neznan dojenj
   —
Kdo in zakaj je pustil nekaj tednov staro deklico na stopm
Zagrebški 12, še ni znano, otrok pa je zdrav^^
na njen ^ i§e: dal^
Tako so ji f ffneko'J VSak 0tdeklicabreZlllil
srečna dekli 0 r;
ni Sf„>f
NajdihojcajeP ^bja oddelka m v*ga Kdo je njen vse
otroka «*tat£,epi“f
uganke, na	,4ab0^»
GotQv^p4fdtuf*d
lahko dobda « ne pel domek, kaj „4 p brih ljudi, ki b'J
Na stopnišču stanovanjskega bloka na Zagrebški 12 v Novem mestu je Dušan Košiček, dijak III. letnika gostinske šole, našel dojenčka. Deklico, zdravo in lepo negovano, staro kakih 14 dni do. 4 tedne, so spravili v bolnišnico.
otroškem bolnišnice kartonu
Kot je povedal Dušan Košiček, takega presenečenja še ni
doživel. Zvečer 8. aprila malo po 20. uri je šel po stopnišču v bloku navzgor proti domačim vratom, ko Je pred sosedovim stanovanjem opazil na tleh sveženj. Že je mislil iti mimo, a se mu je le nekaj zdelo čudno. Malce je odgrnil in glej: otrok. Zraven je bila steklenička, v kateri je še bilo nekaj hrane, zraven so bile pleničke in nekaj lirane za dojenčka.
„Pozvonil sem pri sosedih, poklicali smo še druge in ogledovali otročka. Ljubka deklica je bila in ženske so rekle, da je lepo negovana in da je malo prej jedla, ker se ji je & mleko cedilo z ust. Poklicali smo miličnike in ti so otroka odpeljali v bolnišnico,“ je povedal dijak Dušan.	.
Nič manj presenečeni pa niso bili v bolnišnici, ko so otroka
(d
**?'Z'
V prcšnJ cciyt ikffli naro^bil^
SS3S
jen!0Una	>1
NAJDIHOJCA so dale sestre ime neznani najdenki, ki je zdaj dobri oskrbi na otroškem oddelku novomeške bolnišnice.
\Kozerija
o DOLGOSTI NAŠIH GOVOROV
Tovariši, čas je že, da spregovorimo nekaj o dolgosti govorov. Predolgi so ti naši govori, predolgi. Polno besed, malo povedanega. Mislim in prepričan sem, da v svojem miljenju nisem osamljen, da lahko vsak, kdor ima kaj pametnega povedati, to stori v petnajstih minutah. No, recimo v dvajsetih. Toda nekateri tovariši se razgovore na dolgo in široko, ponavljajo misli drugih, vezejo otrobe in sploh kradejo čas ljudem, ki bi lahko dčlali kaj pametnejšega.
Čas je zlato, tovariši, tega ne smemo pozabiti, zato je
skrajni čas, da se temeljito pripravimo na govor, da strnemo besede v jasno oblikovane misli, mislim pa damo moč dejanja. Skrajni čas je, da raz-pravljalci prenehajo vnašati v svoje razprave zasebne zadeve, namigovanja, predpostavke in sumljive zaključke in da so na^ govori kratki, kleni, kot je nekdo pred menoj rekel. Tako bodo tudi naši sestanki kratki, učinkoviti, efektni, ne bodo se vlekli kot kurja čreva, ne bodo vodeni kot ml^o, ki mi g? prodaja neki kmet iz Repiče ve drage. (Mimogrede: tum takšnim prevarantom bi morali stopiti na prste, kajti, tovariši, mleka ne kupujem
zase, ampak za otroka. Vem, da ni tu mesto, ampak zaradi mleka je moj otrok grintav in zelen. Ne mine teden, da ga ne bi vsaj enkrat predriskalo. Kdor ne veijame, naj pride k meni, saj vsi veste, kje stanujem.) Naj pride. Pokazal mu bom mleko in otroka, kar pa zadeva govore, poudarjam, da so predolgi, neučinkoviti, da velikokrat po nepotrebnem zapravljamo dragoceni čas, da se oddaljujemo od dnevnega reda in da ovinkarimo kot tista deklica, ki je šele pri tretjem otroku povedala, kdo je oče prvemu. Takšno prakso moramo čimprej končati, tovariši, če hočemo posvetiti
več časa delu, od katerega navsezadnje tudi živimo.
Srce me zaboli in popade me tiha jezica, ko vidim, kako nekateri tovariši nepripravljeno diskutirajo, kako po ne-potrelHiem razvlečejo svoje govore, ki bi bili lahko kratki. Tako po trajanju petnajst, največ dvajset minut. Rot že rečeno: v dvajsetih minutah lahko vsak, kdor ima kaj pametnega povedati, to tudi pove .
Menim, tovariši, da sem s svojim enournim nastopom prispeval svoj delež k skrajšanju dolgih govorov.
TONI GASPERIČ
»Denar ali življa'
Dva zakrinkana moška mnaJ^ Amalijo Glavan iz Orlake
—I3 00 i
kjer je vZ.t-,1 i/r°f5ta in j‘nia Jkofl1 'Ji &'■
tem znTCVsJ f5*?!
'olJna' Šal3’ „V I
je,^'«>•’’
zapustil' lflla |0s^
dl«
12. aprila okrog 19.30 je Amalija (ilavan stopila iz. hiše in hotela v drvarnico po kurjavo, kar sta pred vrati stopila prednjo dva moška z zakrinkanima obrazoma. Zbila sta jo na tla, jo obrcala in pretepala. Hotela sta denar!
Ženska jima je vsa v strahu obljubila, da bo dala, kar ima. Potem so šli vsi skupaj v hišo,
Najzaslužnejši n^
Med desetimi pionirji iz Sj®J[, na K° Čanju jugoslovanskih plonirj® - *'<«
Lojze SevšekJ^.— . ^
zbral
vrstnik' 'v (lc|c^ ^ K%
pionirja .o0irJ° vanslC „jjc
S®**
i«.
Po uspe.šni akciji ,,Teden pionirske solidarnosti z otroki Vietnama“ je posebna komisija v Ljubljani pregledala poročila piotrirskih odredov iz vse Slovenije. Poleg nagrade, ki jo je prejel najboljši oziroma naj-usfiešnejši odred, je izbrala še deset pionirskih odredov, ki so iz svojih vrst izbrali predstavnika v slovensko delegacijo pionirjev za srečanje in zbor jugoslovanskih pionirjev v avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bilo od 4. do 7. aprila v Suvi Reki.
Med izbranci je bil tudi pionirski odred l.juba Šercerja z osnovne šole Kočevje. Kočevske pionirje Je zastopal delejiat l^jze Sevšek, učenec 7.c razreda, ki nan» jo po vrnitvi s Kosova povedal:
..Na naši šoli smo zbirali papir za iion)t>c oiiokom Višinama. Ker sem
I
1
S^r
doma, kiste danes i^t' f^esecev na 6. strani Prilo-N predstavi^' i	način	smo	vam
°2iačuje knt '	^	'"j® kiparje, ki jih kriti-
n-i.^ 'em pa	samorastni-
*'*iovega ustvarian'	Podobe
p^.9Var, Joig '°9® govorili slikarji Viktor Anton	Peternelj,	Greta
Repnik, Anton Plemelj, Polde
Mihelič in Boris Lavrič ter kiparji Rudi Stopar, Tone Svetina, Sandi Leskovec, Drago Košir, Janko Dolenc, Peter Jovanovič in danes Franc Tavčar. Če k temu dodamo še zapis o Jožetu Horvatu—Jakiju, ki je bil objavljen sredi februarja v slavnostni Prilogi ob 25-letnicl Dolenjskega lista, potem smo v teh mesecih predstavili 16 slikarjev in kiparjev iz vse Slovenije, ki pa jih povezuje Dolenjska — natančneje Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem.
DANES
GRADOVI m USODI
mo\io
Naše uredništvo je bilo v gosteh v Grčaricah v ribniški občini. Doslej smo bili v odmaknjenih krajih vajeni poslušati tarnanje ljudi, ki bi se radi izkopali iz zaostalosti, v Grčaricah pa smo bili presenečeni, ko so nam vaščani po vrsti pripovedovali: „Lepo nam je, da bi le tako ostalo — vse drugo bomo zmogli sami	in s pomočjo občine, podjetij!” V
tej vasi, ki je samosvoja	še po drugih stvareh, na primer: v
Injej ni nobenega kmeta,	nikogar, ki bi imel zemljo, pa so
nam ponosno pripovedovali še o tem, da imajo pri vsaki hiši zastavo in da ni praznika, ob katerem ne bi z vseh pročelij
I	plapolale zastave, hkrati	pa so nam zaupali tudi to, da pri
njih vedno vsi volijo in	da so do osmih zjutraj že vsi na
volišču. Nič čudnega, da	pozivajo na tekmovanje: ,,Kje je še
kakšna taka vas, da bi se	pomerili — kdo bo prej 100-odstot-
no volil? "
MBII
ZAČENJAJO TV SPORED
„Rdeča" ali „kulturna" revolucija ni prinesla toliko novosti, da bi dandanašnja Kitajska ne veljala v nnnogih ozirih za precej skrivnostno deželo, ovito v tančico prastarih običajev in posebnosti, ki v vesolje usmerjenemu zahodnjaku še zmeraj pomenijo neodkriti svet. Toda kljub temu bi bilo zmotno misliti, da Kitajci, ki so prvi odkrili papir ali smodnik in se potlej ogradili z visokim zidom, zaostajajo za oblikami in vsebinami dvajsetega stoletja. Čisto narobe! Imajo atomsko bombo, avtomobile, trgovske hiše, kitajski komunizem in rdeče knjižice Mao Ce Jungovih misli. Slednjih je toliko milijonov kot Kitajcev samih. "
Kitajci imajo kajpak tudi televizijske sprejemnike. Največkrat gre za majhne prenosne televizorje, ki so domače izdelave in zelo dragi, saj je poprečna Kitajčeva plača 50 do 60 juanov, televizor pa stane vsaj petkrat toliko. Na začetku letošnjega leta je bilo na Kitajskem, kjer so uvedli televizijski program že leta 1956, okoli 500 tisoč sprejemnikov, kar je sicer razmeroma malo (en sprejemnik na 1800 ljudi), toda še zmeraj dovolj, da spremlja program veliko milijonov gledalcev. Televizijski sprejemnik je na Kitajskem namreč namenjen predvsem skupinski uporabi. Tako je največ sprejemnikov v kulturnih klubih tovarn, v dvoranah ljudskih komun, v hotelih, šolah, rekreacijskih centrih in vojašnicah.
Televizijski spored, ki se začenja ob 18. uri (ob nedeljah že nekoliko prej) in traja do 22.
ure, je za nas precej nenavaden. Spored začenjajo teksti Mao Ce Tunga, ki so največkrat vzgojno-izobraževal nega značaja. Sledi oddaja za otroke, tej pa razgovor o higieni in zdravstveni zaščiti. Spored pogosto nadaljuje reportaža o delu študentov in intelektualcev na vasi, na poljih ali v tovarnah; prikazani so uspehi v kmetijstvu in industriji. Umetniški del sporeda predstavljajo t. i. revolucionarne opere, to je dramski dialogi, ki obravnavajo sodobne teme in jih igralci pojejo. Med filmi vrtijo največ kitajske (o državljanski vojni in bitkah z Japonci), kljub nesoglasjem s Sovjeti pa so Kitajci že videli po televiziji največjo filmsko mojstrovino, Eisensteinovo ,,Križarko Potemkin" in nekatera druga dela filmske klasike. Tudi športa je precej na kitajski televiziji, seveda največ namiznega tenisa, kjer so Kitajci neprekosljivi mojstri.
Med informativnimi oddajami, ki obsegajo 10 odst. programa, je največ novic iz domovine, slabo pa je zastopana zunanja politika (redno objavljajo samo novice o stavkah na kapitalističnem Zahodu in o albanskih uspehih). Menda dandanes še 99 odst. Kitajcev ne ve, da je človek že stopil na Luno.
Kakorkoli že, kot toliko drugih stvari je tudi kitajski televizijski program nekaj posebnega, morebiti celo nekoliko boljši od našega, vsaj kar se kulture in izobraževanja tiče. Če koga zanima, zapišimo še to, da so domala vse oddaje predvajane v barvah, ni premorov in motenj, še najmanj pa je — reklam!
m.
m
MLAĐAKU
POŽIVLJA JAZZ
i Ha bo iaZZ ^
Pred desetimi leti je vse kazal0, . j0i ki * I vedno ostal v senci rock in pop • zzU skor3i rastle kot gobe po dežju. M]a. 0 stari 'njj ni bilo, z njim so se ukvarjali sa zaja#l,'a priznani mojstri. A tudi zanirnanja -v|ačev* mladimi ni bilo, vse preveč j. -L.:nosn®^«
,,glasba mladih"; plošče z odlični .met)Qiftjj
se umaknile muham enodnevnica : uStva, it'** katerimi ni stalo nič glasbenega i znanja, a veliko hrupa.	. uSemPreot,r
Stanje se je pred nekaj leti P° . za jazz lo. Najprej je začelo rast' zan,n|L ^ ie raZ§r,• njegovi domovini Ameriki, pote :stri te S’ tudi v ostale dežele sveta. Starl -epora^ bene zvrsti so oživeli, njihova ve ] .^ti c®
A ne samo to: v jazz so pricee moči, mlada kri ga je začela po gla# Prav zanimivo je, da dobrih	I
kov ne more zadovoljiti celo ^aće^f I igranje v nekaterih rock skup'na sarn^|e. zapuščati, sestavljati jazzovske studij5^ I ščajo tudi zagotovljen kruh na§liP°® I simfoničnih orkestrih, da bi v ja ^gii« | tev svojih glasbenih zmogljivo m0jstrO'ir skupnem delu se uče od starihJ™ ^
študirajo tradicionalne smen te 9	(
me korenine glasbenega izražanj • ^piki, ( A tudi tisti mladi nadebudni g č)api P s še pred petimi leti zagotovo P' jteguje nij r
skupin, se obračajo k jazzu, 'Prosti?3* c
radovednost, in iščejo v njem ^esar i'^ 5 ustvarjalnost. V jazzu iščejo ' -e glasjJ ne more dati: poglobljeno spornote.5 izraza, oseben način igranja, n	ti	, $
zahtevno izpopolnjevanje. ' srednj ( poskušajo vnašati v jazz poži^1 C glasbo, ji dati novo vsebino i	^	J
dernimi motivi.	' aV v jaZzU„jji *
Kaj je navdušilo mlade, da P da prav ■ s vajo možnost odkriti svet gl ;jm odP $ ^
vidijo tisti način ustvarjanja,
temelje glasbe, bi težko re
-1
Spremenite pričesko, podaljšajte krita, nosite metrov pod pas. Iz novega blaga ukrojite obleko bluzo s pentljo ali pa pentljo druge barve zaveži- s kimono rokavi. Z neprehudimi stroški lahko te pod ovratnik stare bluze. Blazeralipapeleri- sledite modni pomladi, če boste znale starim no imate najbrž v omari že od prej. Ce pletete kosom garderobe vdihniti novi modni pečat, ali kvačkate pulover, naj sega najmanj 10 centi-
DG5I PO NOVEM
DOmCA
LEURU
tako, ostane.
HEU
Ta rastlina zdravi drisko, bruhanje, bolečine in krče v želodcu in črevesju, stud do jedi, slabost, mrziičnost, histerične napade, glavobol, bolečine v trebuhu, krče maternice, neredno mesečno perilo pri ženah.
Če koga zagrabi katera od navedenih bolezni, naj takoj skuha pest mete v pol litra vode. Čaj se pije sladkan po 3 skodelice v 3 urah. Ko izpiješprvo skodelico, takoj vzemi odcejeno meto in jo, zavito v cunjo, pritisni pa želodec ter lezi v posteljo. Čez nekaj ur boš popolnoma zdrav.
Bolnik, ki dobi hudo drisko, biulia, je oslcbijeii in ija itese
mrzlica, bo v nekaj urah ozdravel s pomočjo mete. Takega bolnika močno zdrgnemo s kisom od vrtnice, s kafro in oljem, piti pa mu damo skodelico toplega čaja poprove mete. Z odcedkom obložimo želodec in povežemo ves trebuh. Čez dve uri bo človek zdrav in sposoben tudi težjega dela.
Prav tako je meta zdravilna zoper bolezni zobovja. Če vzamemo pest poprove mete in žličko pečenega galuna ter dolijemo špirit, damo v steklenico in pustimo na soncu več dni, imamo odlično zdravilo. Tako pripravljeno metino žganje
zdravi
boleć'f’®
preprečuje
uporabo P^	rl.	'"
njem dobro P	faJ-j
kadarkoli 'H ,a« ' risten \e njem
deluje tud' ""	'“„	5/
blaži bolea^; -r« žolčnega .gi ta pa razen še slab
pest
javicoda*'^ gl(iz(l'^|p kol,bosla»^igli<A
K
Si
b
fen,
IHARJESKI
iTRUKLJI
Milena Novak, doma iz Družinske vasi, je končala gostinsko šolo, zdaj pa je zaposlena kot kvalificirana kuharica v resta^vraciji Hotela Šmarješke Toplice. Povedala je, kako pripravljajo šmarješke štruklje, ki so posebnost tega lokala:
,,Potrebujemo 50 dkg skute, 5 žlic zdroba, 10 dkg maigat i-
ne, 3 jajca,'0,10 I smetane. Skuto osolimo in zmešamo, nato vmešamo rumenjake z margarino. Skuti dodamo še sneg beljakov, stepeno smetano in zdrob. Vse skupaj narahlo premešamo, nato zmes zavijemo v navlažen in z drobtinami posipan prtiček. Kuhamo v vreli slani vodi približno 20 minut.
Ijem P° ^jzo .'f
hto nii^ 'd
jed,
primer K
DOLENJSKI LIST
1 ^ 11! I
GRORHE
i I ^ i ^ I I
1,111
s % I
5^1'^ ^vojeoa ?V	se klati le jelen,
Wlii-''deča zuit niedved, plašno beži
in nii.	iztrgali
u .'^^'■'T^anski otni!	kljubovali kot
N'o fl! voinn ^ ®'°''®nskem morju.
^lili n	V br,	^ ot^li nazaj v
J^čarip 'j^dje! ^ ^’^^^'^jene vasi pa so se na-leže	vasi so tudF
i Drp?°^' 520'mp?	Strnncem in
■4 p ''ojno 6r	>T^orjenri.	Vas je
!	2daj	jih ima
9 ^‘^h. p.^ *^jer prebiu	zaselek Grčar-
^ ''^eli v	''
^^^ievnoiP'^ajovaški'^nHk*^^^ ‘^''^Jevno skup-ie	Dolo .	°*’	so vključeni v
1°	ie	Se §p y	'^3 burno zgo-
poi-^ 'ianski fax- spominjajo dnevov, P& G1 žu??°^9^' domačije v Lo-sr;';'' ^ Pra!r^’l!" » -morali pogo-^ •''enda dohir	Grčarice, v
°L‘^'>'<e'^n°k-''® •'iže na^”'	P"''®''
*	•'Rr šo ifi'’ '' bližniem Je-
*1 DfM izsft "^^'ča ra?h-r^^	Briga-
•] LpS^''® ^•''izile M	italijansko
»'rah	^talio	"Matija	Guh	»
rof W	^i'^iziie	M	obkolili itali-
5 >200^bepop^^®^^ta in ga v treh
P°9°''3nali na
A ''ChV^'oti', Markeli	Novinarji
ii* Ili I Wi ti P'^o^li nri,! ® Splichal so 7 b" ''"eli !■“ ' »ese	'" izjave šte-
M	svoi	^a uredništvo,
%h	P'ostor	V gostilni pri-
l
40 zaposlenih iz naših krajev, na posestvu Snežnik 11, v drugih podjetjih jih je 22, va[encev je 7, upokojencev 26, 5 pa jih je v tujini. Če hočemo še naprej živeti, moramo obdržati vsaj TOZD. Včasih smo imeli šolo, in ko smo jo izgubili, se je odpeljalo tudi dosti kulturnega življenja. Imamo tudi probleme; radi bi, da bi vozil skozi našo vas avtobus, želimo si asfalta do 7 km oddaljene Rakitnice, najbolj skrita želja pa je manjši obrat za žensko delovno silo."
V vasi so družbene in politične organizacije složne. S ponosom ljudje povedo, da so pri njih volitve končane do osmih zjutraj in da referendumi 100-odstotno uspevajo. Se to: kadar gre za potrebe vasi, ni človeka, ki bi stal ob strani. Vzroke lahko poiščemo že v tistih vojnih časih. Predsednik krajevnega odbora ZB France Sega, upokojenec iz Grčaric, nam je povedal: „Ljudje so bili in so zavedni. Med vojno so šli vsi sposobni v partizane in le dva sta bila v sovražnikovem taboru. 17 partizanov iz Grčaric je padlo, kar je velika številka za majhno vas. O tem sporoča plošča na kulturnem domu, dom sam pa je spomenik žrtvam. Najhuje je bilo septembra 1943, ko so se v vasr zabarikadirali plavogardisti, vendar so jih partizani v tridnevni bitki pregnali.
Vse družine, kjer imajo borce, so naročene na časopis TV-15. Vsaka hiša ima svojo zastavo in ob praznikih vse zastave tudi visijo!”
mladina ostaja
*vnia
priznanje, saj je v vajah bilo tudi veliko prostovoljcev!"
Alojz Turk, pomočnik traktorista: ,,Mladi smo pripravljeni zastaviti vse svoje sile za napredek vasi. Najlepši dokaz so naše številne udarniške akcije (čiščenje gozdov, urejanje športnega igrišča, sodelovanje pri komunalnih gradnjah). Mlajši mladinci so si sami zgradili celo dve počitniški hišici, ki bosta primerni za srečanja z mladino iz drugih vasi. Včasih se nam zdi, da smo le malo preve^č zapostavljeni. V vseh desetletjih, kar potuje po Jugoslaviji štafeta mladosti, je prišla v našo vas le enkrat. Zelo radi bi pozdravili štafeto tudi v Grčaricah!
Pri nas ne moremo potarnati, kot so mladi pri drugih vaših uredništvih v gosteh, da ni deklet; imamo jih. Če hudomušno pristavim, potem ni skrbi za naraščaj."
Niko Grbec, gozdarski tehnik, prejšnji predsednik Partizana v Grčaricah: „1969 je občinska Zveza za telesno kulturo skušala ustanoviti pri nas strelsko sekcijo. Potem pa smo zbirali člane in ustanovili Partizana, ki ima 42 članov v strelski, nogometni, namiznoteniški in šahovski sekciji. Vsako leto pripravimo za dan mladosti srečanje z ribniškim garnizonom. Najprej so trikrat zmagali vojaki, zdaj pa dvakrat mi. Gozdni obrat iz Grčaric nam je odstopil zemljišče za igrišče in dal buldožer, potem pa smo udarniško naredili nogometno igrišče. Mizo za namizni tenis inriamo v nekdanji šoli. Sodelovali smo na različnih tekmovanjih in odnesli 6 občinskih pokalov in 10 diplom. Zelo zadovoljni bi bili, če bi nam občinska TTKS dala vsaj 5 tisočakov na leto. Smo sposobni in delavni, brez denarja pa ne gre, četudi je veliko dobre yolje."
SB-metrski mlaj
k hudiču, nihče pa je noče popraviti. V zidovih so še vidni sledovi krogel iz vojne ..."
Franc Oberstar, skladiščnik: ,,V bližnji in daljni okolici slovimo kot pridni in zavedni delavci. Naš delavski praznik vedno počastimo z velikim mlajem. Pred dvema letoma smo postavili kar 36 metrov visokega. Seveda prvomajski mlaj sam po sebi ni zavednost, je pa gotovo njen odraz."
Šofer Alojz Grivec se je na Francetove besede pošalil; ,,V Grčaricah res ni težko postaviti mlaja, saj živimo sredi gozda. Pri nas je tako, da se včasih skregamo, ko pa je treba kaj narediti, smo enotni. Celo strokovnjaki so se čudili, ko smo jarke za vodovod izkopali v pičlih treh mesecih, po njihovi oceni pa naj bi dela trajala najmanj štiri leta. Povem vam, da so bile ženske bolj zagrizene od moških!"
uodotudi u Oltarske mune
oLf
kmetov,
""
’OO®'’' '‘“Plav inT''i"
'i srn,? 'Petrov duin -X *^0	V^.	snri(
I6nn®^- Vse	začeli
N! ter 'Petrov iarkt'^° udarniško.
K	-‘-m::
Jelenov žleb je
Boris Mikulič, strojni ključavničar, predsednik mladinskega aktiva: ,,Mladina ne beži iz naše vasi, čeprav je res, da je večina mladih zaposlena v Ribnici in Kočevju. Za družabno življenje ostane le malo prostega časa. Doma smo v glavnem le ob koncu tedna in takrat se vključujemo v različne dejavnosti. Imamo športne sekcije, občasne plese, sodelujemo z garnizijo iz Ribnice, budimo tudi stare običaje, kot na primer kurjenje kresov, postavljanje mlajev in podobno. Imeli smo svoj prostor, vendar ga nismo mogli sami vzdrževati, zato so nam ga vzeli. To^ je za nekaj časa zavrlo naše delo. Upamo, da bomo kmalu dobili druge, primernejše prostore in da se bo dejavnost poživila. Finančnih težav, ki jih mnogi vedno navajajo kot vzrok za svojo nedelavnost, mi skoraj ne poznamo. Ob skromnih dotacijah si pomagamo z udarniškim delom."
Ivan Rovan, traktorist, ki se mu je prav tisti dan, ko smo bili v Grčaricah, rodil sin: „Moti me predvsem to, da je sodelovanje z delavsko univerzo iz Ribnice zelo slabo. Med mladimi in starejšimi je dosti zanimanja za predavanja, vendar nas predavatelji obiščejo le enkrat ali dvakrat na leto. Naša vas je delavska, zavedna, ljudje so žejni znanja; vsa predavanja pred petimi leti, ko so bila še številnejša, so bila izredno dobro obiskana, najsi je šlo za predavanja o prvi pomoči, ljudskem odporu ali čem drugem. Na vajah ,,Jesen 74" smo mladi dobili republiško
Ivan Šega, delavec: „Nekaj časa -^em bil v večjem mestu in lahko primerjam vaško in mestno mladino. Prednost ima vaška mladina. Bolj delavna in marljiva je. Tudi kriminala in huliganstva v naši vasi nikoli ni bilo."
Alojz Dezbrdo, strojni ključavničar: „Na delo se vozim v Ribnico; 12 iz naše vasi se nas vozi. Po dvanajst kilometrov je v eno smer, avtobusa pa ni. Morali bi imeti delavski avtobus, ki bi pobiral delavce po poti in bi v Ribnico gotovo pripeljal poln. Kadar je visok sneg, kadar je neurje — takrat moramo vzeti dopust, ker sploh ne moremo priti na delo. Eni se vozimo z osebnim avtom, drugi z mopedi, kolesi."
Slavko Henigman, miner: „V gozdu se ne zasluži slabo, toda dobro je treba delati. Denarja pa v Grčaricah ni mogoče porabiti za zabavo — razen v gostilni. Edina zabava mi je lov na polhe. Kadar je dobra letina žira in leske, nastavim s prijatelji tudi do 200 pasti v eni noči. Zgodilo se je že, da so bile vse polne! Ko bo brunarica postavljena, bomo imeli še en prostor razen gostilne, kjer se bomo mladi lahko zbirali.
Ivan Rovan, upokojenec: „Mi starejši smo kar zadovoljni. Jezni smo le, ker s trgovino ni tako, kot bi moralo biti. Stavba, v kateri je, gre
Janez Vričko, gozdni delavec iz Grčarskih Raven: „Tudi v naši vasi ni kmetov, smo delavska vas. Imamo dva problema, ki bi ju radi rešili. Še vedno nimamo vodovoda, čeprav vsi plačujemo samoprispevek zanj. Druga stvar pa je strelišče v vasi. Pred dvema letoma je bil otrok zaradi malomarnosti na strelišču ubit. Pobral je neaktivirano mino. Vaščani želimo, da se strelišče izolira. Mora biti bolj varno ali pa naj nas izselijo drugam. Ne bi se nam bilo težko preseliti, saj nimamo zemlje in nas je malo. Živeti v stalni 'nevarnosti in streljanju tudi nočemo več."
Alojz Košmrlj, sekač: „Sem član prostovoljnega gasilskega društva, ki je bilo za svoje delo odlikovano, danes pa šepa. Ne bomo opustili stare tradicije! Motorka je bila med vojno prestreljena, po vojni smo jo uporabili samo enkrat. Druga oprema je dobra, imamo 44 članov, potrebovali pa bi novo motorko."
Mile Milinkovič, sekač, ki slovi kot najboljši mitraljezec daleč- naokrog, saj je bil na vajah „Jesen 74" posebej pohvaljen: „Doma sem iz Sanskega mosta, natančneje iz Dol. Lipnika, a sem 12 let v Sloveniji, 2 leti pa v Grčaricah. Lepo sem bil sprejet; prišel sem s tremi starimi tisočaki, danes imam pa hišo. Tu bom ostal in 'upam, da bo podjetje štipendiralo moje otroke, če se bodo dobro učili."
Norbert Černe, lesni manipulant: „Vsa družba bi morala skrbeti za ohranitev slovenske vasi. Objokujemo propadanje vasi, ne storimo pa ničesar. Ljudi vleče v mesta lagodno življenje, ker imajo vse tako rekoč pred nosom. Vsi ti se ob koncu tedna vračajo na podeželje iskat miru in čistega zraka. Zakaj je to potrebno? Tudi v vasi se lahko živi moderno, potrebno je le urediti prometne zveze."
Spretno postavljena kamera ameriškega fotografa Henryja Grossmana je podobi neznane lepotice pridihniia starodavrK) „resnico" o ženski dvoličnosti, ki ji rado botruje tudi spogledovanje. Komu velja izraz obraza? Ugledani lepoti ali prikriti resnici?
sever
1' i
Vedno smo veliko dali na	stanovanje tejrko ujeti učitelja z
šolo, kajti sodnija in občina sta	diplomo v žepu.
potrebovali učene ljudi. V šoli c J'T , . so imeli stroge učitelje, ki so	amoprispevek	je	danes zelo
bili kaplani ali bivši vojaijl* 6rn°cle^end.^eh sm? S3 že zdav’ Ubogi šolarčki sovKar naprej	sm? so*°' Veliko
klečali na poleaifi ali držali	i/Ten^vVAJ<e P°žrla' vendar je
na klopi prste, da C gospod	f ffW teLovadnice kot
nadučitelj^ahko tepel. Gospo-	os*ub3na TO Judl v srednje-
dične uč
parti^^^^ogo^V1^^^^^^	j^noderna.	Ob	lepem
šole t#tčkeNn'okuo®torja. Yoi-	to	jo hodili ogledovat
na je/ninild, a šo|e wkjer^Žffi£^i-	cSfl^pPizu^in daleč. Hvalili so
je so silili jpd ime dd^^še/Eot	ii^odernp^i^) sodobno uredi-
občin*e/fi(ff^z6ieBiiffrM fcph^z'	tev j^dpžjdltftst, vendar napetih Kiš^h h1<ra1^^BčitVfji so	mesfto da b* se učitelji hvale ve-
jih	š^^.'v%lska:	-	r^i^^ledali	izpod
Jasli ni bilo več, vetidar danes	c(3»rov razrejpfh poplave; kadar
otrociiak > razmeta»^]dtiliia5ior	pr it is nekima na svoj meh, ta-
daJarfjih sp et potre^^^<^	kra^r^j^/po učilnicah vetro-
tisti niso. meli stanovanj, zato	šajo razlago iz dveh učilnic
zborffijKjpEJaSr KaKfr^mfrahr	rr^k^/prst,	široke
tičnffrtepffcelo na praJFol ^^ranje.
I
■
^ f M. I' b
W i 1 i i « /
m. i i
— Halo! Pisarna samoupravne interesne te lesno-kulturne skupnosti?
— Športni zdravo! Zdrav duh v zdravem telesu. Ha ha ha! Želite?
— Samo pogovorček. O športnem življenju v vašem mestu.
— Kar takole po telefonu? Ne bi raje zavila kam na kozarček? V kakšno domačo gostilnico. Samo za minutko.
Ne, hvala. Kot prvo' me zanima, kako je s športnimi objekti v vašem mestu?
— Hudič je to, veste. Igrišč ni. Telovadnice tudi ne. Ni denarja. S trenerji tudi ne pometamo.
— In katere panoge so najbolj razvite?
— Nogomet. Naši igrajo v podzvezi. Lepe uspehe dosegajo. Prejšnjo nedeljo so nabrisali ,Crnomaljčane. Zapišite to, da, namlatili so jih s tri proti nič. Drugega ni.
— Kako je z množičnim športom?
— Imamo delavske športne igre za občinski praznik. Trajajo cel teden. Udeleži se jih tudi do sto petdeset neposrednih proizvajalcev. Lepa udeležba, če računate, da je zaposlenih v naši občini borih tisoč osemsto ljudi. Skoraj vsak deseti torej sodeluje.
— In kako se športno izživljajo neposredni proizvajalci preostalih tristo šestdeset dni?
— Individualno. Veste, ni denarja. Še za delavske športne igre nam mora priskočiti na pomoč sindikat. Moram pa poudariti, da s sindi-
kalnimi organizacijami odlično so
lično.	, -.jo ko *
— Razumem, da' ni bilo ^ šport financiral iz občinskega P j|^yp(i zdaj imamo samoupravne inter
• • •	«	nHflti	se
— Res je, toda, tovariš,
se doteče malo sredstev. °'g+j s(tioZ^> velike. Poglejte: pri naši skupn ni trije in za naše osebne tretjina zbranih sredstev.-P'"®® milijončkov ga je, lahko namizni'tenis, za šah,	°	^jjeli#-
Smo v zadregi, kako naj ga j"	jg|<cija®
preveč razdrobimo, dobi^ da še igralcem za čaj ni, če s	|
..	,	•ct»7aDoslen''‘'
— Pa se vsaj vi trije, ki ste te s športom?	.	.
. — Bodite pametni! Dela	^ rep^L
vo. Odgovarjati je treba na P delati je treba petletni pla^ (j-adnj* ^ občine, t razmisliti je trel^ °	sešt^‘'u|
objektov, udeleževati se je jih je kot listja in trave,	za
dem o tem, kako je	;p	trebs
organizem. Skratka: osvesti ' ^ človeka, da mu bo postal spor ^ ^0 ba. Šele potem lahko svoj cilj in da smo opravičili P dohodkov.
evgra
jun^
DREJO
VVEm
HEJSn
,,V Ljubljano boš moral," je dejala žena Drejcu.
„Drug kejdn bom šu," je odvrnil in zanj so se začeli dnevi muk.
Imel je hudo potovalno mrzlico, izračunal 4 si je, da bo šel še petkrat spat, preden bo krenil.
Prvi večer se je napil, preden mu je uspelo svojima prijateljema dopovedati, da mora v Lblano.
Drugi večer se je zatekel v zidanico..
Tretjo noč je prebedel v premišljevanjih.
Četrto noč mu tudi pijača ni več prijala in žena je že malo mislila na to, da bi svojo željo po potovanju preklicala.
Zadnja noč pa je bila najhujša. Trikrat je vstal, ker se mu je zazdelo, da je budilka zvonila. Vstal je ob treh, se bril in umival, oblekel je ta zakmašni gvant in že tri četrt 'Ure pred odhodom vlaka je bil na železniški postaji.
V Ljubljani je bil čisto izgubljen. Od vsega mu je bil še najbolj všeč Figovčev golaž, s
' zado^.fkV'
cvičkom pa že ni bj* se ^ ' J karja je potegnil svojeg3 natakar črno gledal.	k0\'i^ ^
Zvečer je bil bolj mr e ^ sj je	,
teden dni je potrebova -	^	gv'
• sk°
Vnuk Drejček je ziutr vžgal motor.	,	ded-	^	V
„Kam?" gaje vpra^ je ,,Koj bom nazaj, . oPra m ^ Ljubljano skočim, ne ■■p 6re „Boš še danes nazaj-	.
tebo'?" '	.	vfipKS
-Pojdi.	.	- ,rt ure11 ;n ^	■i,''
In sta šla. Tri cetr igfa
vse opravila, namesto ure n jokavo z vinjakom, tri ce	^	*
Ded je bil razočaran- „ je
„Včasih je bilo potovanje me je zapo* prejce’jhO^J f „Eh, dedek," je dejal, da moram se o 7 -reb-pa bom skočil še v ‘vidimo."
S'!**
S 2'
Večni remont
jpraM«
ftUSOE
^ ’ *aoltr	' n	na
i% , "*'1 98 s J?.'">''=last
i«	ip	^ čolni-
C^9a	ukr«	°^obov
kaj pa
i^dlgL^'Pravne^®' ^en-\So|j^^ Prejo intk^'®'^®'
nS'"bl=^'a''icl ."f'mese.
/ V^'Oi'""'^no n"J '■®5'l )^*J"'»;^* U ka	"'lai
/ Uw*"enu. °*’''° Služi.
' ^\Ki''od‘'''*''- ''zel
boTaf'"' na
* N' S°ai' ''1^4 s\’;"°-
*lil(i '"'Stil „'^'*»5111
a S%l''"'>ra l”"«ako,
I	\ »kaj'aas,^"' «em ;• L . 's i'Bca I*® ">encanie
jSrlV""«l.. «'^'"nase.
vsak dan bolj obhajala želja, poiskati jih. Brez oklevanja senn se lotil dela, da stešem s Petkovo pomočjo nov čoln. Moj to-variš je kmalu našel pripravno drevo. Hotel ga je izvotliti z oopjem, kakor delajo njegovi rojaki, toda poučil sem ga, da Qre laže z mojim orodjem. Preden je minilo pet tednov, sva končala čoln. Ko'sva ladjico pustila v vodo, sem vprašal Petka, če bi se z njo lahko podala na pot."
Da, da: to je stari, dobri »Robinson" Daniela Defoeja, ki je luč sveta ugledal 1719 v Londonu pod naslovom ,,Življenje 'ri znamenite prigode Robinso-rja Crusoeja". Medtem ko se je ®i^°®jev junak mučil in uspeval ^ ^^''•bskem morju, poglejmo, ako bi se lahko danes godilo Iznajdljivemu tovarišu Robinsonu.
Tovariš Robinson, ki je doživel brodolom, saj mu je propad-3 obrt, ki je kar dobro nesla, je poskusil še zadnjič: v časopise je dal oglas, da išče 20 starih J^'lijonov, ki jih bo zanesljivo in 'tro vrnil. Ponudbe so deževa-®< ker je obljubil dobre obresti, otem je — spet z oglasom — poiskal družabnika ž dobro vpeljano obrtjo.
Stvar je šla dobro, čeprav je ' P Robinsonu težko kaj pa-metnega ukreniti; saj ni imel pripravnega orodja, manjkalo
mu je tudi izkušenj in znanja. Vendar pa je s potrpežljivo vztrajnostjo množil svoj kupček in kmalu mu je uspelo, da je nekdanjega družabnika naredil za svojega služabnika Petka.
Življenje je teklo naprej, Robinson pa je neprestano mislil na 17 čudovitih stvari, kijih je videl v Petkovem mestu. Vsak dan bolj ga je obhajala želja dobiti jih. Zato je moral Petek še bolj garati in izkazal se je kar pripravnega.
Tovariš Robinson je dobil tudi 17 čudovitih stvari iz Petkovega mesta in zgodba bi se lahko končala, če ne bi tudi tovarišica Robinsonova imela svojih želja. Zato sta dobila še služabnico Sredo; kmalu je v Robinsonovem podjetju delalo več delavcev, kot bi jih po zakonu smelo — toda ne pozabite, Robinson je bil že pri Defoeju iznajdljiv človek!
In tako je Robinson bogatel naprej, ljudje pa so govorili: ,,Robinson pa zna!"	,
Nihče pa ni nikoli pomislil, da v vsem tem ni nobenega znanja, pač pa zgolj predrznost in ščepec iznajdljivosti. In Robinsonova ladjica, ki mu jo je napravil Petek, še danes lepo plava po morju — in še danes leži Robinson v senci jadra, Petek pa v brezvetrju vesla kot pravi Petek! •
,,Moram iti, mama! Le korenje in nekaj peter-šiljčka bom še vzela."
„Vzemi ga, Anka, vzemi!” je mati trpko rekla. Sedela je na robu kmečke postelje. ,,Jaz ga ne potrebujem veliko. Nič mi ne tekne . .
Hčeri je bilo tako hudo, da ni našla tolažilne besede, ki bi ji pomagala olajšati slovo od matere. Z materjo je bilo vsak dan slabše. Na pomlad so ji posadili nekaj krompirja, a ga ni mogla sama niti okopati. Kako ji naj hči pomaga, ko živi tako daleč? Avtobus stane veliko. Svojega moža in otrok tudi ne more pogosto puščati samih; treba je kuhati, prati, krpati in čistiti stanovanje. Med tednom skoraj ne utegne, ker mora delati v tovarni. Mati so pa že tako slabi, da si včasih še kosila ne morejo skuhati.
Hči jo je že večkrat vabila k sebi, a je ne more pregovoriti. Dokler je bila mati še pri močeh, je večkrat prišla na obisk v mesto, toda vzdržala je največ dva dni. Mestne hiše so ji bile preveč tesne, zrak zasmrajen. Vedno je dejala, da brez domačega dvorišča, vrta in svežega zraka ne more živeti; tudi umreti ne bi hotela v mestu.
O tem ne govorita več. Povedali sta si že dovolj. Hči je že večkrat pomislila, da bo mati mnenje spremenila, ko ne bo mogla več vstati s postelje. A tudi potem bi se ne mogla preseliti k materi. Dela v tovarni ne more pustiti, tudi za nekaj mesecev ne, saj se samo z moževo plačo ne bi mogli preživljati.
Nekdaj prijetni spomini na čase, ko je bila še dekle, so postali trpki. Z materjo sta bili sami; oče je padel v partizanih, ko je bi[a še majhna. Mati se ni hotela vdrugič poročiti. Živela je le za hčerko in za spomine na moža. Ker sta bili obe pridni, sta na malem posestvu pridelali zase dovolj kruha.
Anka je zrasla v brhko dekle. Tako so pravili ljudje, fantje pa so ji navdušepo dvorili. To je bil
Bila je prva jesen po vojni.
,,Marjan, zbudi se in poglej, kaj se je na cesti pripetilo," me je zdramil materin glas.
Ves krmežljav sem se dvignil in odrinil v postelji mlajšega brata, ki je še dalje mirno spal. Na poti proti kuhinjskemu oknu sem skozi vrata spalnice zagledal mamo, kako previja trimesečno sestrico.
„Nič ne vidim," sem se oglasil. Star sem bil komaj šest let in zato moj pogled ni segel preko zaves. Od zunaj je bilo slišati vedno močnejši hrup in vpitje. Postal sem radoveden. Vzel sem stol in ga prislonil k oknu.
Na cesti sem zagledal gručo ljudi. Krilili so z rokami in vpili drug čez drugega, da ni bilo mogoče razločiti, kaj hočejo.
,,Nekaj kričijo in kažejo proti nam," sem poročal mami, ki se je še vedno ukvarjala z dojenčkom.
,,Stopi dol na cesto," mi je ukazala mama.
Odprl sem vrata kuhinje in se po hodniku napotil proti stopnišču. Stanovali smo v podstrešnem stanovanju, pod nami pa so bila velika skladišča-. Komaj sem odprl vrata stopnišča, že sta me vročina in ogenj vrgla nazaj. Plameni so bruhali s podstrešja nad sosedovim stanovanjem, po stopnicah so padali goreči kosi lesa. Tudi lestev, po kateri smo se vzpenjali na podstrešje, je gorela.
Ne vem, ali je trajalo hip ali celo večnost. Pre strašen nisem utegnil niti zapreti vrat; brez sape sem stekel k materi in ji hitel dopovedovati: ,,Gori! Gori!"
Moj strah, vpitje na cesti in dim, ki se je začel valiti v sobo, sb jo opozorili na nevarnost. Z eno roko je stisnila dojenčka, z drugo pa zgrabila naju z bratom in nas vlekla proti stopnicam. Obstali smo. Pot je bila odrezana. Skozi plamene, ki so oblizovali stopnice, smo na dnu zagledali obraze ljudi, ki nam niso mogli pomagati.
Mati nas je povlekla nazaj v kuhinjo. Odprla je kuhinjsko okno in na vso moč vpila: ,,Ljudje, rešite nas! Rešite otroke!"
Nekaj moz ,je od nekod prineslo dolgo lestev, po kateri so nas reševali. Ko se je reševalec z
čas velikih preizkušenj zanjo in za mater. Pri materi je bila srečna, toda tudi ona je začenjala želeti svoje lastno gnezdece. Ogrela se je za Martina. Martin je bil sicer starejši, a veljal je za delavnega fanta, ki mu ne bo težko pridelati dovolj kruha tudi za večjo družino.
,,S kmetom se ne poroči!" jo je rotila mati, ko je zvedela za njene želje. „Raje si izberi najslabšega delavca kot najboljšega kmeta! Bolje bo zate. Sedanji časi niso za kmete!"
Anka ni nikoli izvedela točno, ali je mati res mislila tako, kot je govorila, ali pa je morda le upala, da jo bo zadržala doma. Ni je niti spraševala o tem. Za kmeta res ni bil ugoden čas, a tudi v Martina na bila še tako zelo zaljubljena.
Kmalu se je poročila z Ivanom, ki je delal v nekem gradbenem podjetju kot tesar. Nekaj časa so živeli skupaj na malem posestvu, toda Ivan je moral iti delat v oddaljeno mesto. Z njim je odšla tudi ona. Ko sta se jima rodila fantiča in zaslužek moža ni več zadoščal za vso družino, se je tudi Anka zaposlila. Kot priučena delavka ne dobi dosti, zato mora zelo varčno gospodinjiti.
Vsega tega materi ne pripoveduje. Zakaj bi jo mučila, revico? Obe sta verjetno mislili le dobro in obema je življenje pokazalo lastno pomoto. To zmoto plačujeta obe. Ankino življenje v mestu je trdo, trše kot bi bilo na Martinovi kmetiji, saj je Martin z vztrajnostjo in delavnostjo veliko dosegel: zemljo obdeluje s stroji in ima celo avto, Anka pa živi z družino komaj iz dneva v dan. Zadovoljna je lahko, če je dovolj denarja za najnujnejše.
Ob vsakem obisku pri materi ji take misli rojijo po glavi. A tudi hudo ji je, da mati osamljena hira, da čaka na smrt tako sama, ker sta pač predaleč ena od druge.
Obe trpita in molčita. Obe čutita krivdo, da je tako, a pomagati si ne moreta.	ZEKA
menoj v naročju spuščal po lestvi, sem se spomnil, da sem v gorečem stanovanju pozabil gugal-nega konjička.
,,Stric, pojdi nazaj, konjiček bo zgorel!" sem vpil.
Ni me poslušal. Tudi potem, ko sem bil že^^na trdnih tleh in rešen, sem vlekel za rokav mrko gledajoče sosede, da bi mi rešili ljubega konjička, a nihče se ni zmenil zame.
Zatekel sem se k drvarnici in grenko jokal za svojim konjičkom iz belega usnja, iz katerega je že na več mestih siJila žima. Konjiček je imel po vratu črnd grivo, na glavi svetleče se oči. Vsak dan sem se gugal na njem in ga po mili volji jezdil. Imel sem ga raje kot vse drugo.
Ko so se solze, posušile, sem se pomešal med radovedne gledalce in opazoval požar. Gasilci so z velikimi curki vode brizgali streho. Ljudje so se umikali od goreče zgradbe, da bi jih ne zadeli kosi popokane strešne opeke in iskre iz gorečih tramov.
V	našem in v sosedovem stanovanju so že bili reševalci. Iz našega so po lestvi z vrvjo spuščali pohištvo, iz sosedovega pa so metali zaboje, polne porcelana in druge dragocene posode.
„Stric, zakaj pa mečejo dol, ko se vse razbije? '' sem spraševal može. Eden od njih me je pisano pogledal in mi zabrusil: ,,Tiho bodi, smrkavec, in brž izgini, da te ne vidim!"
Ura je bila že blizu poldne, ko se je iz službe s kolesom pripeljal oče. Najprej se je zagledal v dim iz dogorevajočih tramov, potlej pa se je ozrl naokrog in iskal družino. Stisnil me je k sebi. Vprašal me je po mami in sestrici.
,,Mama, mama!" sem zajokal. Mislil sem, da so mama, bratec in sestrica ostali v ognju. Oče me ni mogel potolažiti tako dolgo, dokler nisem vseh treh zagledal živih in zdravih pri sosedovih.
Popoldne sta oče in mati odšla na pogorišče, da bi zbrala, kar je bilo rešenega. Midva z bratom sva ostala v varstvu pastirja Nejčeta.
Tekanje po travniku, hlad in lakota, vse to je počasi zabrisalo mojo žalost za konjičkom, ki je zgorel.
LOJZE SEVER Velike Lašče
jnrnjTii
HUUE
nvGU
Nekako tiho se je zadnja leta na drugenn pobočju pod Blegošem pojavil še en kipar — naj-nnlajši med slovenskimi samorastniki, danes še ne 24-letni Franc Tavčar.
Prof. Pavlovec je zapisal o njem; ,,Sprva so do nas prihajale skromne novice, da je tam gori v Čabračah tudi nekdo, ki tako kot Jovanovič dela kipce in poleg njih tudi slika panjske končnice, skratka mala, kot se temu reče v Poljanski dolini. Take vesti sprejemamo včasih z nezaupanjem, ki^ pa ga je mladi Tavčar takoj premostil, ko smo videli njegova prva dela. izredno mikavno je primerjati oba kiparja: če govorimo ob Jovanovičevih delih, da so vsa podrejena osnovni obliki kiparske tvarine — hlodu ali debelejši veji, potem dela Tavčar povsem nasprotno. Zanj se ideja ne podreja ob realizaciji kiparski tvarini, temveč leto priredi in tudi pripravi, da mu lahko služi povsem tako, kot on hoče . .
Franc Tavčar je bil doslej trikrat na taboru samorastnikov v Trebnjem, trikrat pa je bil tudi na kiparskih kolonijah v Vidmu ob Ščavnici. „V Trebnjem se bolje počutim. Moram tudi priznati, da mi je Trebnje veliko pomagalo, da sem prišel do svojega načina kiparjenja. Prej sem delal bolj realistično. Naj povem, da je doslej moje največje delo v \/ldmu: to je tri metre visoka skulptura, ki prikazuje Matijo Gubca. Delal sem osem dni, po štirinajst ur vsak dan!"
Tavčar je začel delati v lesu, ko je bil star 18 let. Predtem se je podobno kot drugi kiparji ukvarjal z risanjem. Osnovno šolo je končal v Gorenji vasi v Poljanski dolini, potem pa se je odločil za poklicno šolo v slikopleskarstvu. Pri vojakih je bil v Bihaću, vsega skupaj ima — šteto tudi z učno dobo — devet let zaposlitve.
„Doslej sem naredil okrog 130 kipov. Doma delam pretežno majhne, v kolonijah in na taboru v Trebnjem pa se spoprimem z večjimi."
Največkrat poseže Tavčar po lipovem lesu ali jelševini. Doma imajo kmetijo in je lesa dosti. „Za večje stvari in za kipe, ki stoje zunaj, imam najraje hrastov les, ker je dovolj odporen.
Razumljivo je, da tako mlad kipar ne more imeti za seboj kaj prida razstav. Lani^ je imel dve samostojni razstavi: v Trebnjem in Škofji Loki. Sodeloval je tudi na skupinskih razstavah naivcev, v tujini pa ga še niso spoznali, čeprav je slovensko samorastništvo vedno bolj cenjeno, zlasti v Italiji, Nemčiji in Švici.
Tavčarjev največji sovražnik je čas: ,,Časa mi kar naprej zmanjkuje," tarna. „Nq delo moram v Škofjo Loko, kjer sem zaposlen pri Slikopleskarstvu, in tako mi služba dobesedno požre dvanajst ur na dan, če računam ob delu še vožnji v obe smeri. Potem moram prišteti še pomoč pri
kmečkih opravilih, saj živim prj^
starših
Še doda-boin
ten čas pa mi jemlje zidava hiše, k'^ postavil zraven hiše staršev v Cabrača '
Ko seštejemo vse te posle, je razum) Tavčar tarna: za kiparjenje mu	paro-
in noči. „Moral bi delati vedno vec,
čil imam — pa ne morem."	»elikoi'^^
Del svojih kipov je Tavčar podan, tudi prodal. Gradnja hiše je kot ne n no, v katerega je treba stresati noče biti nikoli polno ... In tako im ki maj nekaj skulptur, ki so mu med jih je doslej naredil, ostale najbolj Pf' „2di,T^^’' Sodelovanje na kiparskih srečanji čarju ni koristilo zgolj za to, da si je
in poiskal tisto smer dela, za najbolj pravšnja, pač pa mu pomag < vzame čas za celodnevno delo. phnje(T» Letos je povabljen na tabor v r kolonijo kiparjev v Videm. Na po -gsijjvo^!' čil: v Trebnje na tabor bo skoraj medtem ko ga v Vidmu bržkone	niislii’''
„Tri velike kipe sem že naredil da je zaenkrat tam dovolj mojega . • • ^ Obrazi in liki za njegove kipelo jg^lje danjega kmečkega življenja; najrah .^^pjjf
ljudi, za katere nfiisli, da bolj tipicn stavljajo težko kmečko življenje. ..
Od časa do časa se na njegovih P da je star podobar iz zaprašene s	je	UT
na dan kdove kdaj narejeno	poseg«
čno navezan na tradicijo,	da	^
kmečkem življenju. Zdi se tudi, tematika najbolj prijala.	metrov''*
V Trebnjem ga letos čaka pet meter širok hrast. Pravijo,	še,	•
stavili pred mirensko šolo. " . . ^ypodob'|'^ naredim. Zdaj razmišljam, J<aj ■
O vrednosti in načinu njegov^ p^esene^.^ berimo, kaj sodi prof. Pavlovec- " .jpj in podobnost s plastikami, narejenimp
podobnosti ni kriva tudi	j®	I
na, s katero poplemeniti les, osnovna kompozicija in bližja glinastim, vase sesutim ?	j
podrobnost je tudi izredno	jetako^*.
razčlenjena. Tudi proporcionan	gpcJaf!'^
izredno primerna, skoraj	jn	kj®**^
hoparna, ker kipar točno ve,	.g^jti, po'''
trebno nekatere podrobnosti po in s tem doseči poseben efekt. ^jg ži^^^ Tavčar dela naprej: 24 let m . j'ov|e(3 je tako rekoč še pred njim. '	ug'	.
pod dletom njegove roke. koliko jih še bo naredil in v gibalo njegovo zanimanje.
iiiiiuiiiiMiiai:
nisrn^ ep;
ni ka. Kljub temu pa sem bil šeP°	0. Za	^i,
odločen, da bom študiral sl11 j na ^ □ maturo sem sleherni dan štud'ra ^ grmskem drevoredu. Nekaj dn	. ^r0fe f
prišel na sprehodu tu sem . vpraša' s gimnazijski ravnatelj Josip Wes • «ose^ t kaj nameravam študirati po ma	arhi|e	jsl	i
da slikarstvo, je odvrnil: »Pojd'	vj	r
Tam je naš veliki Plečnik m	jobilI'	$
ravnokar dosegli velik uspeh* .^i se^ c do za regulacijo Karlovca. /<J	d	f
tako je bila moja pot določena-	/	<
Odtlej je za mIadega študent.r ^	,
idoL Danes profesor Mušič p'Sj *ku	jr-	5
kem slovenskem arhitektu in c	ve^ z g^ji' ii
Po diplomi se profesor Muš‘\jubljafif: r vrnil v Novo mesto. Delal je t v..Ld/ ^ Mariboru, Koebenhavnu m :n je 1$	^
Leta 1947 je prišel na univerzo	feSof.	^	f
upokojen kot redni univerz 'f® nS|<e vaS;e^ *
sal je več knjig: »0bno^annn ;zvod°V0VJr h izšla v zavidni nakladi 57.00 pot v sleherno slovensko v -	j#«	I
čas", „Veliki arhitekti I—*1 "|s|ov0,t1k|efi^ venskega kozolca" in sedaJ ji' |ep 'n > mlad". Njegovo pisanje odliKUJ	. ^
ter odličen slog.	, suW'%l$ J
Najin pogovor se |e (u*%ušii ga mesta, ki mu je profesor .jtvi L tf^ , svojih ustvarjalnih moči. Pn	njb>
vrat je našel posrečeno rešite «	jn J ^(jfk ,
ukazani razširitvi ceste pod'r	j|<o^^j,5
vhoda v mesto združil s sp	-a n® vjt«
tistih časih, ko ni bilo ne	i<j jim 0	:
pomagal s preostanki 9rad°^'držn0 spLjiW* bila usojena in so se nef ^udij^ ;*5° grobljo. Tako je npr. porta $tebriPa j cjJJ bližnjega gradu Ruperč vrh ,	trg31	^
Delal je pri ureditvi GJav	vgh
Otočca in še drugod. Za1 P	j,
projektov ostalo neuresničen	le
„Kadar grem na Dolenjsko-izognem mestu. Moja pot P^ pr#9 na šmihelsko pokopališče- J s^z m. 1 grobovih svojih dragih, m n Sen^Lstf-Jr. gorjansko Podgorje ah Pr°Nove9a ^0^'/ gledam, kaj so naredili IZ Krke in kaj iz mestnega po*aJjinsk'S<< kaj Novo mesto je izraZ.‘!Ln	nje9°^e
spomenik in brž ko je unic	^tn0*
prostor, je uničeno vse. NeJ^i je industrija, ki je sarTia. a|<nila 0r dragocena, tako tesno Pf'^ ejitv®» vendar bile še druge, boljSe |;a.	^
ravani ..." prizadeto ugo«'^ K* (
„Zato se toliko raje fie Novo mesto mladosti. K° ^ f pH ne, ki se vedno bolj P°9 nega razsežnosti, se počutim v	d0^ ^
Vsej moji generaciji je to si	.
no. Novo mesto ima v sebi r"' naših spominih, je nam v	/j
glasom, iz katerega vejeta rodnemu kraju.
Komaj sva si v njegovem ljubljanskem stanovanju dobro segla v roke, že sva bila sredi pogovora. Sama od sebe je beseda stekla o Gorjancih, o njihovih skrivnostnih gozdovih, pisanih košeni-cah, skrivnih poteh in bistrih, šumečih potokih. Kolikokrat jih je v mladih letih prehodil po dolgem in počez in vedno znova odkrival njihov neustavljivi čar.
,,Gorjanci so mojo generacijo tako privlačevali, da smo nehote prezrli druge predele novomeške okolice. Šele veliko kasneje sem na primer začel pdkrivati lepoto kočevskih hribov," pripoveduje univerzitetni profesor Marjan Mušič, znani arhitekt, pedagog, publicist in pisatelj, rojen Novo-meščan in še danes z najmočnejšimi vezmi spominov navezan na svoj rojstni kraj in okolico.
Zato ni nič nenavadnega, da se je takoj po vojni profesor Mušič zavzel za zaščito gorjanskega pragozda, ki bi mu lahko v tistih letih, ko je bil les skoraj edino naše bogastvo, prizadejali nepopravljivo škodo.
Malokdo tudi ve, da so hoteli nad Žužemberkom narediti akumulacijsko jezero za manjšo elektrarno na Krki. Takrat je Marjan Mušič z zagretostjo patriota in strokovnjaka zastavil besedo.
da zaradi neznatnega učinka ni prišlo do nepopravljivega uničenja Krke in njenih bregov.
Marjan Mušič, ki je pred kratkim izpolnil 70. leto življenja,'se je rodil v Kandiji in odraščal v številni, za kulturo zagreti družini. V letih po prvi svetovni vojni je v Novem mestu doraščala mladina, ki se je odrekla provincialni zatohlosti in si za nalogo zadala prenovitev umetnosti. Kot najmlajši se je temu gibanju pridružil tudi on. Še ne 16-leten je s svojimi slikami sodeloval.na I. umetniški razstavi v Novem mestu leta 1920, Kako močno in pomembno je bilo takratno kulturno življenje novomeške mladine, dovolj pove že' sa'mo dejstvo, da je pokroviteljstvo nad razstavo prevzel naš veliki slikar Rihard Jakopič. Umetniška razstava predstavlja višek snovanj, iskanj in dejanj takratne mlade novomeške generacije. To obdobje je danes znano kot „Novomeška pomlad" in o njem je profesor Mušič napisal knjigo, ki je pravkar izšla.
„Ta pomlad je bila čudovita. Novo mesto je združilo do malega vse, kar je bilo takrat na Slovenskem ustvarjalno, in vse to je danes priznano in cenjeno. Ljubljana ni bila naklonjena prenovi in Novo mesto je tako postalo rojstno mesto umetniške avantgarde. Tu sta živela in ustvarjala Božidar Jakac in Anton Podbevšek, v goste so
prihajali Josip Vidmar, Marij Kogoj, Miran Jarc, Fran Tratnik in drugi, za prenovo naše kulture zavzeti idealisti. Pomembno vlogo za novomeški preporod je imel tudi Klub dolenjskih visokošol-cev, ki je bil napredno usmerjen; vodil ga je pravnik Stanko Schvveiger, ki je bil prvi predsednik leta 1920 ustanovljene Komunistične partije za novomeški okraj.
Umetnost pa je združila tudi obe'dijaški društvi, ki sta se zbirali okrog svojih literarnih listov, ,Albuma' in ,Vesne*. Nismo se naslonili na nobeno takrat veljavno stranko, ampak smo težili po združitvi vseh mladih, v jutrišnji dan zagledanih moči," živo pripoveduje.
Rihard Jakopič je imel mladega Mušiča očetovsko rad. Po razstavi, ko si je ogledal njegove slike, ga je hotel vzeti s seboj v Ljubljano. No, življenje je obrnilo drugače. Ne samo da je Mušič takrat na prigovarjanje staršev ostal doma in v Novem mestu končal gimnazijo, tudi kasneje se ni odločil za slikarski poklic, čeprav se mu še danerv posvečenih trenutkih predaja.
Zanimiv je dogodek, ki je maturanta Marjana Mušiča popeljal na pot študija arhitekture. Takole se spominja:
„Nisem bil posebno trdnega zdravja. Doma so mi na obilici primerov prikazali trnovo pot umet-
FILM
lekjeje
7CEH?
/H>Rci>STflvimmo vn
Purple, ki v svoje igranje prav rada vnaša številne elektronske učinke in tako ustvarja zanimivo skladje trdega ritma in poigravanja s toni. Pohvalno je, da so se pri Jugotonu spomnili na besedila in jih nekaj natisnili na zadnji strani ovitka, saj je marsikdaj besedilo pomemben del posnetih skladb.
Slovensko
Vesno ,^'^^'''bucijsko P'-iP'-avlja
S ki b?	tudi
hutnorl	931-
.'■aficoski fiirt,cL° občinstvo.
je 7‘ A * ^ ^ filmu Le prikazuje c- duhovit
n ^940 kn J ^'^^^kečase L"«>sl<o arm!y"° "®Padle ;«»• Samo S '“"i »tlmo
ie uslT
s ,!''“i''aain ni°,P“‘>=9niti in iev«*®9ladli),
Qlfvn dovol	in
ne D- '^^^tODaio- a', 9lavnih
“''■J^anLefebre.
so posnetkr'štirih najbolj priljubljenih popevk, kakor so jih izbrali bralci revije ,,Antena". Na prvi poje Ivan Mojzer Priv-škovega „Cifra—moža" in Oto Pestner „Za ljubezen hvala ti" Borisa Kovačiča. Na drugi Majda Sepe prepeva Sepetovo „Uspavanko za mrtve vagabunde", Edvin Fliser pa Sossovo „Dober dan". Obe plošči sta nedvomen dokaz, da so se slovenske popevke vtisnile v uho številnim poslušalcem.
KNJIGE
FRANZ SCH
niphonieNr58-durD485
mp^K)n^e^#:8h-mo8
759 op posth.turvoBendete)
in	mest-
^ »'O JT hi
Doga*
'Udi v 8*1 filma	"
9ah n.	v	ni °	P°®f^eli
^tič ^ ^ade	MarL	•
4 }< p.®'ja Basic
1^'^'	'lfn ri . ^arii	,,	.	I^arija
>	^.'''"'.“nčan’	da bo
rt.. - ^ fest,„a| v
^OŠCc
f^Tv ,.	______
PosU^^'^^'^a še kar
^ -"»li pioSi'^;^?
1	na	katerih
RTB je izdal veliko stereo ploščo, ki predstavlja zanimiv vpogled v ustvarjanje skladatelja Franza Schuberta. Na plošči sta posnetka 5. simfonije v B-duru, ki jo je Schubert napisal v svojem zgodnjem obdobju in predstavlja njegovo slovo od vplivov Mozarta, Haydna in Beethovna, ter 8. simfonije v h—molu, ki je skladatelj ni nikoli dokončal. Vzroki niso znani; Schubert je pač več svojih del pusti! nedodelanih. Kljub temu je simfonija v h—molu eno njegovih izrednih del. K užitku pri poslušanju obeh simfonij veliko pripomorejo odlični Berlinski filharmoniki, ki jih vodi Karl Boehm.
trije cilbumi
Jugoton je z novimi tremi albumi najbolj ustregel mladim poslušalcem; izdal je dvojni album dobro znanega ansambla Moody Blues z naslovom ,,This is Moody Blues", album nekdanjega člana slovitih Beatlov ..Good night Vienna", na katerem se Ringo Starr poigrava z dunajskimi melodijami, in veliko ploščo ,,Stormbringer", na kateri so posnetki skupine Deep
H
miroslav
slanamiros
babičina
skrinja
»P«
IRSKA KKJI6A 1974
1
* *<3rio
Dr. Boris Paternu, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani, spada v tisto generacijo slovstvenih raziskovalcev, ki je vnesla v proučevanje slovenske literature primerjalne vidike na osnovi najsodobnejših dognanj literarne teorije ter na novo osvetlila in ovrednotila že obdelane pojave. Paternujev delež pri tem raziskovanju je morebiti največji, ijbolj poglobljen in temeljit, predvsem na področju prešernoslovja. To so več t desetletje dokazovale objave njegovih študij v slovenskih periodikih in zdaj je to obsežno delo zbral v dveh zajetnih knjigah, ki sta pod naslovom „Pogledi na slovensko književnost" izšli pri Partizanski knjigi v Ljubljani.
S
V zbirki Mladinske knjige „Nova slovenska knjiga" je izšla pesniška zbirka Miroslava Slane —Mirosa z naslovom „Babičina skrinja". Kot daje slutiti že sam naslov, gre za pesmi, ki črpajo svojo moč iz kmečkega sveta. Le-tega Slana poustvarja in vanj Vpleta človečnost, prabiten spoj človeka z naravo. Tako nastaja cela vrsta podob, ki soočene s svetom, v katerem kot bralci živimo, postajajo kot pisana skrinja naših babic. Slana v želji po preprostem izražanju na nekaterih mestih zdrkne celo v dialekt, kar je seveda vprašljivo početje.
EU
A
er
žarko Petan, znani slovenski satirik, je pri Mladinski knjigi izdal zbirko zajedljivih aforizmov „Telefonski imenik". V kratkih in ostrih stavkih Petan biča slabosti našega vsakdanjika, naše navade in razvade ter tako začrtuje resnico, ki je dostikrat prav boleča. Knjiga je
zanimiva tudi z oblikovne plati, za kar je poskrbel Julijan Miklavčič.
proza inpisma
Dve novi knjigi zbranega dela našega najbolj cenjenega pisatelja Ivana Cankarja sta Tzšli pri Državni založbi Slovenije, tako da v zbirki,,Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev" štejemo že 24 od načrtovanih 30 knjig, ki naj bi nam dale popolno podobo pisateljevega ustvarjanja, njegovo korespondenco, hkrati pa tudi bibliografijo in kritični odziv pri sodobnikih. Zvezek št. 21 prinaša zbirko 47 črtic in novel pod naslovom „Moja njiva"; to so prav tista Cankarjeva dela, ki so mu vtisnila pečat velikega pisca materinstva. 29. zvezek pa prinaša Cankarjeva pisma, ki jih je pisaril sodobnikom. Pisma so opremljena z izčrpnimi opombami in pojasnili o njihovem ozadju. Knjigi sta uredila Janko Kos in Jože Munda.
TBRStM^
DELK
ložba Slovenije iz Ljubljane, Svjetlost iz Sarajeva in Mladost iz Zagreba se pripravljajo, da ponovno izdajo zbrana dela našega edinega Nobelovega nagrajenca Iva Andriča. Izbrana dela naj bi predvidoma štela 15 knjig, vanje pa bi vključili tudi tista Andričeva dela, ki še niso bila upoštevana v prvi izdaji zbranih del, ter nekatera dela iz pisateljeve zapuščine.
mlada leta in mladostnost ob posebni terapiji voditelja klinike. Zbrani ljudje, njihove usode in značaji dajo pisatelju veliko možnosti za tako imenovani kolektivni roman, ki ima dovolj navdušenih bralcev tudi pri nas. Napeto dogajanje, skrivnosti, spolnost, vse to nudi bralcu razvedrilo brez večjih estetskih užitkov.
-Jugoslovanske založbe Prosveta iz Beograda, Državna za-
Med lažje branje bi lahko prišteli roman Freda Muštarda Ste-vvarta ,,Klinika Mirabelle", ki je v prevodu Božene Legiševe izšel pri Pomurski založbi. Dogajanje romana je osredotočeno v neko kliniko v Švici, kjer dovolj bogati pacienti iščejo izgubljena
Angleško pisateljico Victorio Holt pri nas že poznamo po prevodu njenega romana ,,Nevesta". Pomurska založba iz Murske Sobote je izdala še eno njeno knjigo,	,,Gospodarico
Mellynna". Roman je v bistvu zelo podoben prejšnjemu, vsaj kar se spogledovanja z romantično tradicijo angleških romanopiscev viktorijanske dobe tičec. Zgodba je napeta, polna mračnih) skrivnosti in čustev — se pravi, da je tak, kot si ga žele manj zahtevni bralci, ki iščejo v pripovedih predvsem zgodbo, manj pa globljega spoznavanja človeka.
Izraz duhovnega življenja mladih na novomeški gimnaziji naj bi bile „Stezice", glasilo, ki letos zaključuje že svoj 22 letnik. Torej kar častitljiva „starost". V teh svojih 22 letih so šle Stezice skozi svetle in temne čase, skozi plodna in manj plodna obdobja, kakršni iso pač bili mladi, ki so jih pisali. In če naj gornja trditev drži, potem velja, da so bila zadnja leta prej suha kot plodna. Sprememba na boljše se je pokazala šele z letošnjim letnikom. Izšli 'sta že dve obsežni številki, uredniški odbor pa pripravlja tudi tretjo.
,,Letos želimo oživiti tradicijo Stezic in preiti krizo zadnjih let," je v pogovoru dejal glavni urednik glasila novomeških gimnazijcev Janez Pipan, dijak četrtega letnika, doma iz Žerja-vina pri Mokrem polju. „Stezice so bile nekaj časa glasilo vseh novomeških srednjih šol in morda prav tu leži vzrok mnogih težav, ki so pripeljale do nedelavnosti. Malo je bilo prispevkov, pa tudi uredniški odbor se je zelo poredkoma sestal. Izšla
je največ ena številka na leto. Lgni so Stezice spet postale samo gimnazijsko glasilo, kar so bile skoraj vsa leta svojega izhajanja, in delo je oživelo. Izdali srrio že dve številki, tretja je v pripravi."
V	obeh izdanih številkah prevladujejo literarni prispevki, a težnja k esejistično kritičnemu pisanju je očitna. Pipan meni, da bi prav to plat Stezic kazalo okrepiti. Seveda je zato potrebno boljše sodelovanje* in več navdušencev, kot jih je sedaj. Zlasti marksistični krožek bi moral sodelovati ter po možnosti kritično in odkrito pisati
o	samoupravljanju na šoli, o vprašanjih marksistične vzgoje mladih ipd. Prav tako bi morali v Stezicah zabeležiti razne dejavnosti po krožkih, tako da bi dajale kolikor toliko popolno podobo življenja in dela mladih na šoli.
,,Stezice so skoraj vsa leta izhajanja imele izrazit literarni značaj. V naših suhih letih smo pogrešali celo literarnih prispev-
kov. Vendar bi bilo zgrešeno misliti, da so mladi pisateljevanje povsem opustili. Narobe: pesnikov in pisateljev ne manjka, saj je za mladino značilno, da se rada zateka v svet poezije, kjer lahko izživi svojo čustvenost. Res je zunanji videz mladih precej surov in divjaški, a njihov notranji" svet je poln čustva. Morda prav v poeziji najdevajo prostor, kjer se čustvo lahko razmahne in izkaže. Res pa je tudi, da opažam želo močne težnje k poudarjeni individualnosti, kar ima nemalokrat za posledico, da postaja pesniški izraz mladih zaprt vase, nerazumljiv drugim. Nehote mi prihaja na misel, da je to morda odsev položaja mladih v družbi, oziroma kot ta položaj mladi sami čutijo: odtujenost, odrezanost, nenavezanost na življenje okoli njih. Splošen vtis je torej precej pesimističen."
Janez Pipan tudi sam piše-. Njegovo področje je proza in v nasprotju z drugimi poskuša najti tak izraz, ki je razumljiv bralcem. V proznem pisanju vi-
di Pipan možnost, da problem mladega človeka razpre: pisanje samo vodi po lastni logiki pisca v vse možne različice istega vprašanja, prerašča prvotno zasnovano shemo in kaže nove poti.
„Kadar se lotim pisanja, niti ne vem točno, kaj bom ustvaril. Osnovna tema je neizčiščena, nejasna, toda dlje ko pišem, polnješa je, dobiva konkretne oblike in barve — s pisanjem, bi lahko rekel, odkrivam konkret-nr svet."
Pipana privlači tudi gledališka režija. Svoje prvo večje delo na tem področju je opravil, ko je režiral „O, te prikazni" Edoarda de Filippa, ki jo je uprizorila dramska skupina novomeške gimnazije. V načrtu ima, da bo režijo tudi študiral.
In kaj bi zapisali za konec pogovora? Morda bodo največ povedale Pipanove besede: „Zal je tako, da samo peščica mladih dela skoraj na vseh področjih, ostali spijo ..."
MiM
beraška
palica
„Naj huja je palica beraška. Med tem ko se nekteri zanikar-ni kmetavsi brez srama in straha spominjajo beraštva, ki jim preti, govore mnoge mlade uboge dekle: nižjega stanu ni, ko je naš. Zasluži se komaj toliko, da si omisli človek potrebne cunje
—	še bi se nekako shajalo, ko bi kaj časa trpele. Ali slabe, kakor so že same po sebi, ogloje jih čez nekoliko tednov težko delo in pot. Mi dekle delamo samo za hrano, da ne poginemo od lakote — prihraniti se ne da nič. Tako nam preteče mladost, starih dekel se ljudje boje, potikajo se sim ter tje po taberhih, dokler jih tudi za najemne več neče in kaj potem? Treba je vzeti v roko beraško palico, ki je strašneja od vsake druge, ker tepe huje in vse bolj živo. Za to
ni čudo, da se vsaka uboga rada omoži, če že fant ima kaj ali nič — misli si, dobila bom vse-kako človeka, čigar dolžnost je za me skrbeti in če tudi ne more veliko ali popolnoma, je vendar le pomoč od njega boljši ko nobena. Če pa sta oba v redu in zdrava, se pa že pretolče-ta in če včasi tudi stradata, trpita to za se, ne delata z beračenjem sebi nečast, ljudem pa nadlegovanje in jezo.“
Slabo stoletje po tistem, ko je Trdina napisal, da je najhujša od vseh palic beraška, smemo zapisati uradno misel, da beraštva pri nas hi. A to je žal včasih samo navidezno: iz najrazličnejših vzrokov še imamo ljudi, ki se preživljajo z beračenjem.
In kot v časih zapisovalca teh notesov je tudi dandanašnji med njimi največ starih in ostarelih. Zlasti v kmečkih predelih so se ti problemi ostro zarezali v vsakdanje življenje, ko med hlastanjem za lastnim boljšim standardom dostikrat z zaprtimi očmi tečemo mimo tistih, ki so zaradi starosti ali bolezni ostali nemočni in osamljeni, odvisni od posameznikove ali družbene dobrote in skrbi . . .
In tako, kot veter tolče s polknicami oken opustelih hiš, tolče življenje osamljene in ostarele.
Bomo zmogli dovolj moči, da bomo stavek „najhujša je beraška palica" črtali iz vsakdanjega življenja in da ga bodo ljudje vedeli samo še iz starih knjig?
Pojutrišnjem ob 5.41 bo prvi krajec, 25. aprila ob 20.55 pa ščip. Herschel nam za ti dve lunini spremembi ponuja naslednje vreme: ob prvem krajcu lahko pričakujemo deževno vreme, za ščip pa lepo, če bosta pihala sever ali zahodnik, in deževno, če bosta pihala jug ali jugozahodnik.
20. aprila bo sonce vzšlo bb. 5.09 in zašlo ob 18.55, dan bo tedaj dolg 13 ur in 46 minut. Zadnjega aprila pa bo sonce vzšlo ob 4.52 in zašlo ob 19.08, dan se bo podaljšal že na 14 ur in 16 minut.
Poganskemu božanstvu so nadeli ime svetnika in ta je sprejel vlogo, s katero za življenja ni imel nobene zveze: Jurjevo je po ljudskem koledarju postalo začetek pomladi. O Juriju je krščanstvo spletlo vrsto legend. Baje je bil vojščak višjega rodu, doma v Kapadociji, in je pod Dioklecijanom pretrpel mučeni-ško smrt. Šele vil. stoletju so mu pripisali slavni boj z zmajem; zaradi tega junaštva je postal priljubljen, viteštvo ga je izvolilo za svoj vzor, postal je zavetnik celih mest in dežel.
Boj pomladi z zimo, ki ga je kasnejša legenda predrugačila v boj Jurija z zmajem, se je ohranil do danes; v ribniškem koncu je bila navada, da so navsezgo-
daj zjutraj na Jurjevo poklicali otroke k oknu, češ naj pogledajo, da je prijahal sv. Jurij na zelenem konju.
Kadar danes govorimo o jur-jevanju, mislimo le na Belo krajino, kjer se je ta običaj še ohranil. Črnomaljsko jurjevanje je, imelo pred poldrugim stoletjem drugačno obliko; poznamo jo po nemškem Kapellejevem zapisu. Ta piše, da je šlo za prastaro pomladansko obredje mladine. Jurjevanje otrok—pastirjev naj bi bil le boren ostanek nekdanjega obredja. Ko so okrasili drevo in je bil zeleni Jurij pripravljen, so se v sprevodu napotili prek ,,vavtare" v mesto. Na čelu so šli fantje, ki so trobili na ,,tule“ iz češnjevega lubja in piskali na frule. Za fanti so nosili drevo s plahutajočimi pisanimi rutami in dišečim cvetjem. Za drevesom je šel zeleni Jurij, na koncu pa so šla v sprevodu dekleta. Na „plači" pred ko-mendo so pričakali sprevod meščani; mladina je prislonila drevo ob Stoničevo graščino, kjer so na oknih že čakala dekleta, da so polomila drevo in pobrala pisane rute. Ko je golo drevo ostalo ob zidu, je bilo slavnosti konec, le s kamnitega mostu pod cerkvijo sv. Duha so navidezno pahnili Jurija v vodo . . .
17.IVr30.IV.
Po Juriju zavlada pomlad, tako da so v Krškem včasih pravili, da na dan sv. Marka (Jurij
—	24. aprila, Marko — 25. aprila) vse kožuhe požgo. Marko je tudi vremenik, sicer pa skrajni dan, na katerega še lahko pade velika noč. Toda: quando Mar-cus Pascham dabit, totus mun-dus vae clamabit. Po naše: ko bo Marko dal veliko noč, bo ves svet vpil gorje. To se je zgodilo 1943 — in v tem stoletju velika noč ne bo več padla na ta dan.
In še nekaj pregovorov! Ako je na Jurjevo lepo vreme, bo dosti vina. Če se o Jurjevem •krokar lahko v žitu skrije, mla-tič v jeseni mnogo cepcev razbije. Če sv. Jur j j v prazno luno gleda, mu vsa slana zelenja ne spodjeda. Kadar je o mladem mesecu sv. Jurij, tedaj nr krme. Kolikor dni so žabe. pred sv. Markom regljale, prav . toliko dni po sv. Marku bodo molčale. Kar pred sv. Jurijem odžene, se lahko s kolom odbije. O sv. Juriju se uleži v razor: če vidiš kaj zelenega po njivi, pusti rasti; če ne vidiš, pa podorji. Sv. Jurija dan je pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas. Sv. Jurija dež in sv. Petra suša, raduje se kme-tovalčeva duša. Sv. Jurij zakuri in odpre nam duri. Sentjurijska luža pa kresna suša dobro letino stori.
Valvasor poroča:	..Grad Freiiiof (po
kranjsko Vrhovo) je dolenjski grad dve milji od Novega mesta, deset od Ljubljane. Je zelo bli/u Gracarjevega turna, med Gracarjevim turnom in gradom Ustraž, takoj pod Usko-škim pogorjem (Gorjanci), na vzpetini, na lepem in prijetnem kraju, ki rodi obilo dobrega vina. cele gozdove kostanjev, ki so debelejši in okusnejši od laških, poleg tega pa tudi zelo plemenito sadje. Kdor ima jad višnje, ty ne najde /a svoja usta nikjer tako dobre in obilne paše kakor tu; saj sedijo tu na enem peclju dve. tri ali celo štiri višnje. Na gradu je lepa kapela sv. Antona Padovan-skega.
Pred gradom stoji sredi dvorišča lepa velj-ka lipa in blizu gradu je odličen sludenec ledeno mrzle vode.
Od kod je grad dobil svoje nemško ime Freihof, o tem bi ne vedel kaj gotovega povedati. Človek bi sicer mislil, daje grad dobil tako ime po gospodih Freihofih, vendar ne najdem zanesljivega poročila o tem, ali je imel ta grad kdaj kateri gospodov Freihofov ali ne. Med starimi originalnimi listinami (ali prastarimi zapiski) sem sicer našel, da sta na Kranjskem živela leta 1421 dva brata, gospod Niklas in Friderik Freihof, skupaj s svojima sestrama Ano in Katerino, ne vem pa, ali so ti živeli in prebivali na Vrhovem ali ne. Vobče se misli, da se grad imenuje Freihof zato, ker je oproščen sleherne desetine.
Grad je okoli leta 1533 pozidal gospod Ivan Verneški. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin gospod Ivan Adam Verneški. Ker je ta prav tako moral iti svojo pot, je postal lastnik gradu njegov sin gospod Wolf Verneški, po čigar smrti ga je dobil kot dedič gospod Ivan Jurij pl. Verneški, ki je še dandanašnji njegov lastnik.
Tik ob gradu je še mogoče videti staro zidovje nekdanjega gradu, ki se je imenoval Freihofer-Turn. Tega so brez dvoma imeli gospodje Freihofi; sedaj je last že omenjenega gospoda Ivana Jurija pl. Verneškega.
V	tem kraju je sicer vse dobro, razen soseščine. ki bi pač lahko bila boljša. Blizu /lamreč prebivajo Uskoki, ki se težko vzdržijo ropanja in plenitve, tako da mora tisti, ki noče priti ob svoje, to neprestano varovati. Nadvse nevarno je bilo tu posebno takrat, ko so Uskoki vzeli življenje svojemu stotniku in si sami postavili svojega, tedaj šele je na dan izbruhnila njihova predrznost v plenitvali, ropanju, kraji in morijah, tako da so ljudje morali imeti noč in dan postavljene straže kakor za največjega sovražnika. Takrat so si Uskoki sicer upali -nekajkrat priti do gradu, vendar brez uspeha, ker so jih vselej srečno pregnali.^'
To je zgodovinski del zapisa o Vdiovem: toda k Valvasorju se bova še vrnila, ker je zapisal tudi zanimivo zgodbo o norski zeli. In kako je zgodovino tega gradu nadaljeval Breckerfeld?
,,Zelo prijetna peš pot. ki je podobna aleji sredi plemenitega sadnega drevja, pripelje popotnika od (iracarjevega turna proti vzhodu če/ d\'ii [lotočka in prelepe poti preko polj in gmajn po približno četrtiuni hoji do
I	reihofa Verhovega. To jo manjše podeželsko poslopje |H)d Uskoško goro. od Novega mesta oddaljeno dve uri in /grajeno na manjši v/petini visoko je dve nadstropji.
Prod vhodt)m v to prijetno podeželsko gno/doco se bohoti sredi prednjega dvorišča veličastna lipa v vsem svojem sijaju in vabi popotnika k počitku v prijetno senco. Sicer [ia se pred popoinikoin razprostira prijeten pogled na gost kostanjev go/d. katerega sadeži so /olo podobni maronom. Na oni strani ležijo skrbno negovani vinogradi, na drugi pa obdaja lo|)0 obdelana polja temno grmičevje malin in robidnic. Vsa okolica diha prijetno domačnost podeželja, vendar pa kraj prehranjuje tudi škorpijone in strupene rastline, med katerimi so zelo /nano solanum nigrum. atropa belladona (volčja češnja) in datura stramonium. Pri neizkušenih ljudeh so te rastline povzročile rai'.ne neprijetnosti, katerim pa se zna domačin pametno i/ogniti. Še vedno pa lahko opazimo staro zidovje razpadle zgradbe, ki se je imenovala l reyhof-thurn. Tega so nedvomno nekoč posedovali gospodje l'reyhol'erji. kajti novo grajsko poslopje je 1.533 zgradil Johann von VVernegg (Ivan Verneški). Njegov sin (ali vnuk) Ivan Adam je grad zapustil gospodu Ivanu Juriju Verneškenui. Po njem je prišel grad na Ivana l.avrenca Verneškega. katerega hči se je poročila / baronom Veitom Jakobom von Tauffererjem. ki jo 1710 imel v lasti Vrhovo in ga je prepustil vdovi po Ivanu Lovrencu Rogini Konstantii. rojeni baronici Valvasor. Ta se je kasneje poročila / gospodom Ivanom Sigmimdom von Dienorspergom. Ta je jirodal celotno posestvo Adamu Niklasu von
VRHOM
l^teif-3
Illiaschitzu, viccbanu hrvaškem^ pro$ sin Lovrenc Sigmund ga je leta ^„jtu voo nadporočniku grofu Leopold11	^
Herbersteinu, ta pa ga je že po n	p0
jo lega 1786.	«
Dietrichu. Po smrti le-tega je o .efnll ga prepustila celotno posestvo Sigmundu Ju go vizu.	.	imel#*
Nadporočnik Herberstein je progo Marie Nymphean, roj. ni Rosetana. ovdovelo markizo • bj/c gova mati pa je bila M.	i 'grennfI'
nica Brenner, hči Wolfa
Ob vlažnem vremenu, pose
v vsej grajski okolici pojavi .jj nih svetlečih se hroščkov, ki J sod imenujejo Janezovi hr°	•j|l0\t
ke. Vraževerno ljudstvo P^P^ ^esn]ci soju posebno čarobno nioc.	0.“
pojav namreč nekakšen . inS ia Vrh°vf;’’ Kakšna je bila pozneje u Sigmund Jugo viz je grad zaPu	lassi^f
ni, ki se je omožila z Georg ^ * Baje je bila Justina zelo trd g	^ZW
ževi smrti se je še enkrat oni škim valptom Scliwingerjeni. gospodaril tako nespametno,
na 1871 na boben. Ker je_za	n,|y
narjev, kolikor je bila izklic nihče kupiti, so jo pozneje ceno ponudili Ivanu KosleiJ •	.■
Kako so Koslerji uspeh, sv J^ Gracarjevem tumu. Naj zap'	jj (ka**1 J
je Ivan Kosler dobro gosp ^al 'Jj starega obrambnega obzidja j ^ne5 ‘	&
in ga z dobičkom prodaja )-^ seveda vj b breg potoček blizu g^u aje	f,
optično prevaro - potoce f y0(j0z j 2
Kosler, ki je postavil nilm .’ ta^' l( je speljal i/ Kamnišćka. Ljuđj , J
votili, da je vodo začaral. ^ “^5,	«
Koslerji	so	prišli	v	»rods.	^1	p
graščaki na Gracarjevem	|xoSlerje	£
poročil z Marijo Rudcževo- ta pa J . takrat prepustil hčeri H	V
omožila z dr. Antonom \f a Schoeppl je že precej za t pa »ij lepo uredil, njegov sin H	fud	.?	j.
neje priženil na Gracarje	A	tr(
—	danes zadnjem grašča	VjracadeV	!	[e
jem gradu - sva pisala pr	^
nU0 starem gradu Vrhovo m	»<
ga sledu več; znano je e/jdali ^ J,j kot stolp. Novi grad so se slc|eP pristave in Valvasor je n P ^ stafe^ ,|H^ so bile njene ruševine os	pa str%J?
vega. Ta grad je v resn^ni;ela f \’eK bu blizu cerkvice sv. D ^.e J lom. Novo Vrhovo s fjj ^ar^jpir sezidali 1533, bržkone	$|cpd°'. ifl„,
je stari grad 1511 PT^Ze(t\ tu^tA Tako kot na Graca^ij Prežku je našel tudi na	jno P JI
Primož Trubar, ome««® Va da se je 1687 na Vrhovem	j,0 /
grajsko baronico Ano	.	nVa*'j
jcv0-	,	>	to	°^lC
Nič čudnega ni. da Jq	M
dobro poznal, prav ta .	0^	^
čudne dogodke, ki bi s*	^cn	pfi .. ^
ni. Opisal je indijsko /L	ja
se mi še omembe vre ^ gradu indijska zel. k' J	K ^£
Francoskem pravijo ••	|^g7,	Jifijj
dvema letoma. nan1.recr,tV PrC tukaj, sem jo zapazal P tu|caj<^)0 močno začudil, ua »c „icken1 ijO na'Španskem in ^°rtU^ nrav^'.l' ćlo'^ vodana, ker se da iz nj P„ca K> lek in forma liquidaa pteVe	0^,^
mu ga le malo daš. ta	^af K	. o j
čute. da pred njim sto	.	•
ne bo drugi dan I	£$19* ans$ffl
Omama 111 /blodnja''	iarsik;	jff
Tudi / ženskami utegn	(
stvom storiti, kar m11 j.	m?
ko. da, celo vse ^°Sctj; pien1^ kraje nekaj duhovnih1	G^e-^
so. da je ta /d * °e' g0sp<
310 /a konje. Graj^ srale. v omari se jc.! ij sU1^11 ,iT te mešanice so nato so vsi skupaj postali n	p)	^ J?	\
Potem Valvasor n.ašcden	h
mi služabniki Poće !p|a vs^ VuM,i,iIiP!{ lovil ribe. ena jc	t
eden je na stran.Sću^	N
eden si je domišljal- vin3’	K0'1,	S
mislil, da je kos lesa ^	^
kot da pije. Zares |e ni	A
naslednji dan pa m -e V.3 ^je .	&
počel. Svoj opis	?	J	>
nes so vse osebe zi	^.p
pripetila.“	,o42P°Ž^	'	L
Vrhovo je bilo
obnovljeno.,