Olajšanje položaja zaposlene ženske
Kaj so v tem pogledu napravili v Beogradu
Na svojem zadnjem zasedanju je zvez-na ljudska skupščina ob sprejemu reso-lucije o načelih stanovaujske zakonodaje posebno vztrajate iia IkkIoči vlogi stano-vanjskih skupno&ti. (^> tej prilož,nosti je biilo rečeno, da inorajo stanovanjske skap-nosti in hišni sveti imeti važno viogo >v nadal}njem osvobajanjiu žeiiske od pri-tiska zaostale.ga gospodinjstva z ustvar-janjem — s pomočjo komun — raauih oblik otroških vrtcev in podobuih »«ta-nov, sJcupniii pralnic in drugih uslužnost-niii  ustanov  i'td.<
Jasno je, da taJce nailoge ni mogoče iz-vesti preko noči. Treba je iti postopno s smotrom, da rešujemo mnoge probleme z angažiranjem večjega števila ljndi in s oiin cencjšimi sredstvi. Sprejeto je bilo stališče <ia moiajo komune pri vsem ten» delu  pomagati  organoin   uipravljanja.
Na tem področju je vrsta problenrov-ki bi jih bilo mogoče s tesnejšftn sodelo-vanjtm. dr/avljanov, z neko vrsto samo-pomoči, uspešno reševati. V večjih mestili in industrijskili krajih je resno vpraša-nje, kam spravljati otroke zaposlenih staršev m©d deJovnim časom. Doslej smo
to reševali z graditvijo dragih otro.ških doraov, dnevnih domov. vrtcev itd. Prav tako pereč je tudi problcm pralnic, ser-visev za razne usluge in podobno, kar bi prispevalo, da bi bile ženske rešene do-ločenih bremen. Ni dvoma. da je to delna dolžnost tudi stanovanjskih skitpnosti in hišnih svetov, seveda ob pomoči komtme in   dr/avljanov.
Kakšno je stanje v Beogradu
Navedli bonio najprej nekaj dejstev, ki ja<>no kažejo, da ženska zaradi dvojne naloge (tako na delovnem mestu in v dru-žini) ni sposobna posvetiti dovolj pozor-nosti svojemu strokovnemu i.n kulturne-mu razvoju, prav tako pa nitna dovolj časa za sodelovanje pri delu družbenih organizacij. Od 152.675 zaposlenih oseb je v gospodarstvu Beograda 37.587 žensK, kar znaša 25 % Delež žcns,k v družbenih organizacijah pa je skoraj redno še manjsi. TakoJe je  to v številkah:
(Nadaljevanje na 14. strani)
a s     •;
1.867       1"
179       30
417       31
144       11
9.252       23
1.700       10
2.864       29
(Nadaljevanje s 13. strant)
Delavski sveti Upravni odbori
zdravstvenih ustanov Šolski odbori Stanovanjske skupnostf Hišni sveli Športne orgaivizacije Sindikalne organizacije
Tu je treba povetlati še to, da je v vsem Beogradu na serainarjih za splošno. ekcmomsko in strokovno izobraževanje samo 1.37<> žetisk. Zensk-ljudskih odbornic je v mestn-em odboru 19. v obeinah pa 73. V svetih inestnega ijiKlskega odbora je samo 9 ženi-ik, y občiuslkih svetih ipa 3135.
Ni dvomu,- da poudarjajo vsi ti p-odut-Iki velvko resnost <proiblenra zaposile.ne ženske.
O servisih  Ln ustauovah za pomoč gospodinjstvu
Lani ia letos je biilo v Beogradu veliko naporov, da bi organizirali nekaj usta-nov, ki bi olajšale dvojno breme zapo-sleni ženski. Ljndski odbor je določil sredstva za nokater-. podjetja, ki lahko z majhnimi izdatki razširijo svoje zmog-ljdvosti in Zaposliio več žensk. Posamezna podjetja (krojaška zadruga »Balkan«, nato »Vojvoclinac in druga) so se že ja-vdila in prosijo za sredstva, da bi pove-Caila zmogljivosii in sprejela na delo do-ločeno število žensk. Na nujnost take aikcije opozarja tudi deistvo, da je pri biToju za posredova-nje dela v Beogradu skoraj stalno na spisku 5.(XX) nezaposlenili žensk,  predvsem  nižjih  kvalifikacij.
Beagrajski ljudski odbor je dal nekaj sredstev za oprermj uslužnostnih servisov. Tu gre za praJnice, likalnice. restavra-eije in jpodobno. Lrto« bo v odipiranj-e po-podobnih ustanov vloženih še več sred-stev.
Danes delajo v Beogradu štirje popolni servLsi za gospodinjske uslug-e, ki delno a!li popolnoma zadovoljujejo potre.be nad 10.000 gospodinjstuv. V teh servisih je zaposlenib 370 žensk — deilavk. Razen tega delajo številne žensko razna dela za te servi-se tudi po svojih dornovih. V Beogradu je še nokaj manjsih delavnic, !ki opravljajo razne gospodinjske posle. Ce upoštevamo tudi te, se število servi-sov dvigne na  10.
Kot osnovni očitek glede servisov za pomoč gosp<xHinjs'tvom v Beogradu je mogoce poudariti njihovo pretirano osre-dotočenje v središču mesia. Štirje naj-večji servisi so v Starem Gradu. Skadar-liji, Paliluli in na Terazijah. Mnenja smo, da bi jih moralo biti §e več prav v bolj oddaljonih   delih   nicsta.
Za namesfitev otrok zaposlenih star-šev deluje v Bep.gradu 28 dnevnih do-moT in pet zabavišč. lasno je, da tako majhuo število otrošklh ustanov ne po-meni re.šitve problema. Računajo, da naj-de prosfor v (eli ustanovali samo vsak petnajsti predš&lski otrok. Vzrok je pre-cej visoka cena, ki. jo morajo plačati ro-ditelji.
V zadajem času so po beosprajskih podjetjih odprli 45 restavracij, 25 kan-tin in mleeno kuhinjo. v kateri se hrani okrog 10.000 delavcev in uslužbencev, kar pomeni   vsak   četrti   izmed   zaposlenih   v
teh podjetjih. Na tem področju mnogo več koristi 106 restavraeij, ki .pri.pravlja-jo ceneno hrano za 33.000 delavcev in uslužbenoev. ¦
Iz vspga t€ga, kar smo povedali, iz-haja. da je Beogradu potrebnih mnogo več servisov, ki nudijo svoje usluge go-spodinjstvom,  nato  več ustanov  za  otro-
ke, dlijašikiiih JkuhiiiLf iji ,pcwioib(no. PraT taiko bi se morala podjetja bolj usmeriti k pro-izvodnji ceneni-h naprav za gospodinjstva. Vse to Ialvko ob večjern aniga^iranju sta-novanjskih. skupnosti, hišnih svetov in komon preeej prispeva, da Jx> mogla za-poslena ženska bolj kakor doslej izpol-njevati vse svoje dolžnosti.            S. B.