Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod t.JO šil., mesečna naročnina 5 šilingov VV> P.b.b. a! Letnik XXV. Celovec, petek, 6. marec 1970 Štev. 9 (1443) Po državnozborskih volitvah Po sijajnem uspehu pri deželno-zborskih volitvah na Koroškem je socialistična stranka Avstrije dosegla zadnjo nedeljo pri državnozborskih volitvah novo prepričljivo zmago. Čeprav je dobila "številčno in procen-tualno več glasov, kakor OVP leta 1966, zaradi veljavne volilne geometrije sicer ni dosegla absolutne večine, vendar je njena zmaga s tem, da je odvzela ljudski stranki 6 mandatov in svobodnjaški stranki 1 mandat ter je postala tudi po številu mandatov najmočnejša stranka, izredno visoka, kakor je tudi največji optimisti niso pričakovali. Z izjemo tiska OVP in F PO, ki sta zgubili, je ves ostali avstrijski pa tudi ves inozemski tisk komentiral to zmago socialistov pozitivno. Ocenjuje jo kot zmago progresivne miselnosti nad tradicionalno avstrijsko konservativno politiko. Saj je po 25 letih nadvlade OVP socialistična stranka prvič v zgodovini dosegla položaj, ki ji daje pravico in možnost, da odločilno poseže v nadaljnji razvoj v državi. Predsednik stranke dr. Kreisky je že v zadnjih tednih volilne borbe v stvarni oceni političnih sil propagiral kot bodočo vladno obliko tako imenovano „veliko koalicijo“, to je koalicijo med SPO in OVP v spremenjeni jormi, in je po odstopu dosedanje vlade od državnega predsednika Jonasa tudi prejel nalog za sestavo take vlade. F o brez dvoma ni lahka naloga. Treba je vendar pomisliti, da so se socialisti v času svoje opozicije temeljito pripravljali na prevzem oblasti in v ta namen s pomočjo številnih strokovnjakov sestavili tudi programe za vsa področja vladne dejavnosti; ravno te programe pa OVP — vsaj trenutno — absolutno odklanja. Zato je OVP imenovala tudi samo odbor za informativne razgovore in ne za dokončna pogajanja, tako da se nikakor ni jasno, ali bo prišlo do velike koalicije ali ne. Vsekakor je pričakovati, da se bodo tozadevna pogajanja zavlekla za dalj časa, čeprav je državni predsednik, ko je pooblastil dr. Kretskega za sestavo nove vlade, izrecno izrazil željo, da bi nova vlada bila sestavljena po možnosti še pred začetkom tako imenovane Salt-konference, ki se bo sredi aprila začela na Dunaju. Toda kakorkoli se bo OVP odločila, vsekakor bo novi kancler dr. Kreisky in bo njegov vladni načrt vseboval propagirano zamisel o „moderni Avstriji" . Socialistična stranka se dobro zaveda svoje velike odgovornosti, ki ji je bila naložena z zaupanjem, ki so ji ga izpričali volivci 1. marca. Obljube, ki jih je dala, bo morala že zaradi tega vestno izpolniti, ker je v volilni borbi očitala OVP predvsem to, da svojih obljub ni izpolnila. Tako je tudi treba razumeti njen hitri ukrep, da je že pred sestavo nove vlade pristopila k reševanju gotovih vprašanj in na primer določila poseben odbor za znižanje davkov. Očitno pa je to tudi protiukrep proti načrtu OVP, da bi čim dalj časa zavlačevala pogajanja in na ta način pritiskala na SPO ter jo zavirala v njenem poletu za uresničenje sprejetih programov. Koroški Slovenci z zadovoljstvom pozdravljamo spremembo t> političnem vodstvu države, ker z upravičenjem pričakujemo od nove vlade, da bo končno pristopila k reševanju še odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Saj je dr. Kreisky svoje-časno kot zunanji minister pričel z reševanjem narodnostnih vprašanj v sporazumu z manjšino potom kontaktnih razgovorov in je tudi v svoji izjavi našemu listu poudaril, da mora tisti, ki želi dobro ravnanje z lastnimi manjšinami v inozemstvu, izpri- DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE — ZGODOVINSKI PREOBRAT: Socialistična zmaga v Avstriji Predsednik SPO dr. Kreisky dobil mandat za sestavo nove vlade Zadnjo nedeljo je izid državnozborskih volitev privedel v Avstriji do izredno pomembne spremembe. Ne da bi pretiravali, lahko ugotovimo, da je ta sprememba zgodovinskega pomena. Socialistična stranka je ne samo prvič po zadnji vojni, marveč sploh prvič v zgodovini republike dosegla večino in s tem tudi mandat, da prevzame vodstvo v državi. To pomeni, da se je končalo polstoletno obdobje, ko se je OVP oziroma njena predhodnica istovetila z državno oblastjo. Zdaj je tega konec, kajti z izidom nedeljskih volitev je vodilno mesto v vladi prešlo na socialiste. Ne glede na to, kako bo v podrobnostih izgle-dala bodoča vladna koalicija, se je v Avstriji pričela nova doba. Za letošnje državnozborske volitve oziroma za ugotavljanje in analiziranje njihovega rezultata so bili Vključeni tudi elektronski računalniki. Po zaslugi le-teh je bilo že po objavi rezultatov iz prvih volilnih enot precej gotovo, kdo je zmagovalec in kdo je premagani. Tozadevno je nedeljski večer zelo hitro zgubil napetost, ki je bila nekdaj značilna za dan volitev. Zato pa je moderna tehnika poskrbela za nekaj drugega: posredo- Volitve v številkah V AVSTRIJI • SPO: 2,235.061 glasov ali 48,22 % ter 81 mandatov (leta 1966: 1,928.985, 42,56 »/o, 74 mandatov). 9 OVP: 2,078.090 glasov ali 44,83 °/a in 79 mandatov (2,191.109, 48,35 %, 85 mandatov). 9 FPO: 254.292 glasov ali 5,49 °/o in 5 mandatov (242 tisoč 570, 5,35 °/o, 6 mandatov). 0 KPb: 46.716 glasov ali 1,01 % (leta 1966 je KPb kandidirala samo na Dunaju, kjer je dobila 18.636 glasov). • DFP: 17.498 glasov ali 0,38% (leta 1966 še 148.528 glasov). 9 NDP: 3369 glasov ali 0,07 % (ta nova nacionalistična stranka je kandidirala samo v nekaterih volil, okrajih). 9 MRF: 236 glasov (ta volilna skupina je kandidirala samo v enem volil, okraju). NA KbRbŠKEM 9 SPb: 161.537 glasov ali 53,48 % (142.813, 49,59 %). 9 bVP: 107.191 ali 35,49 odst. (106.421, 36,95 %). 9 FPO: 29.098 ali 9,63% (33.113, 11,5%). 9 KPb: 3632 ali 1,2% (leta 1966 ni kandidirala). 9 DFP: 609 glasov ali 0,2 odst. (5661, 1,96 %). vala je namreč eksaktne številke o vzrokih, ki so privedli do takšnega izida volitev. Pri tem je zanimivo, da danes ni več mogoče govoriti o tradicionalnih »trdnjavah* ene ali druge stranke. Kmečka vas ni več absolutna domena 0’VP in delavski center ni več izključni rezervoar socialističnih volivcev. Z zapletenimi računi je bilo namreč ugotovljeno, da je socialistom tokrat uspel nepričakovan prodor na podeželje, v občine, v katerih je doslej vedno močno prevladovala 0'VP; prav ta- ko so se socialisti uspešno uveljavili tudi v tako imenovanih višjih meščanskih slojih, zlasti med urad-ništvom; končno gre njihovo zmaga v veliki meri tudi na račun mladih volivcev, ki so jih moderni programi SPO pač bolj prepričali kot zastarela in malo prepričljiva načela OVP. Na izid volitev pa so razumljivo vplivali tudi še najrazličnejši drugi vzroki. Med njimi gotovo ni na zadnjem mestu dejstvo, da se je OVP v svoji volilni propagandi vse preveč samozavestno sklicevala na „uspehe" štiriletne samovlade ter je v volilnem boju stavila vse na eno samo karto: hočemo vse ali nič. Odgovor volivcev je bil temu primeren, boleč toliko bolj, ker se je v OVP že močno utrdilo prepričanje, da je nihče ne more zriniti z njenega vodilnega položaja, ki ga je skoraj že smatrala za svoj monopol. Volitve v državnem... Za socialistično stranko pomeni izid nedeljskih državnozborskih volitev vsekakor edinstveno zmago. V primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 1966 ji je uspelo pridobiti več kot 300.000 novih glasov, njen delež na skupnem številu glasov pa se je povečal od 42,56 na 48,22 odstotka. Nasprotno pa je OVP, ki je leta 1966 imela še največ-je število glasov, tokrat zgubila okroglo 113.000 glasov, medtem ko se je njen delež zmanjšal od 48,35 na 44,83 odstotka. FPO je v primerjavi z letom 1966 uspelo malenkostno povečati število svojih glasov, vendar je tudi to ni moglo rešiti pred izgubo enega izmed prejšnjih šestih mandatov. KPO je v vsej Avstriji dobila le še 46.716 glasov in je postala zelo nepomembna politična sila. Prav tako je na letošnjih volitvah doživela popoln poraz Olahova DFP, ki je zgubila dobrih 130.000 glasov in s svojimi sedanjimi 17.498 glasovi res ne more več predstavljati faktorja, ki bi ga bilo treba resno jemati. Isto velja seveda tudi za ostali dve volilni skupini (NDP in MRF), ki sta kandidirali le v nekaterih volilnih okrajih in je število njunih glasov tako malenkostno, da se o teh dveh skupinah v državnem merilu sploh ne izplača govoriti. Seveda pa je za bodoče razmerje političnih sil v državi še bolj kot število glasov merodajno število mandatov. Tudi v tem oziru je bil pri nedeljskih volitvah zmagovalec le eden — to je SPO, ki je število svojih mandatov povečala od 74 na 81 in je torej postala najmočnejša frakcija v parlamentu. (Ob bolj pravičnem volilnem sistemu pa bi ob nedeljskem izidu volitev celo dobila absolutno večino, saj je OVP leta 1966 kljub manjšemu številu glasov prejela kar čati razumevanje tudi napram manj- štiri mandate več.) Za ostali dve v šinam v svoji deželi. Po volitvah pa parlamentu zastopani stranki je konč-je v razgovoru z dopisnikom ljub- na odločitev glede mandatov padla Ijanskega „Dela“ posebej izrazil svo- šele v torek po štetju tako imenovale zadovoljstvo nad dejstvom, da smo nih volilnih kart, s katerimi so imeli koroški Slovenci tudi pri državno- volivci možnost voliti tudi izven do-zborskih volitvah podprli Socialistih- mačega volilnega okraja. Najprej je no stranko Avstrije. Zato smo pre- kazalo, da bo FPO uspelo obdržati pričani in pričakujemo, da bo kot dosedanjih 6 mandatov in bo vseh kancler, ki je po avstrijski ustavi pri- 7 novih socialističnih mandatov šlo stojen za reševanje manjšinskih vpra- na račun OVP; končna razdelitev šanj, v smislu svojih načel izpričal mandatov pa pomeni, da je OVP razumevanje tudi za naše upravičene zgubila 6 (od prejšnjih 85 je nazado-težnje. vala na 79) sedežev v parlamentu, FPO-jevska frakcija pa se je skrčila od 6 na 5 članov. V luči že omenjene analize činite-ljev, ki so odločilno vplivali na izid nedeljskih volitev, je povsem razumljivo, da se rezultati močno razlikujejo od dežele do dežele. Za OVP je morda najbolj značilno, da je utrpela največje izgube v tistih deželah, ki so doslej veljale za izrazite OVP-jevske „trdnjave“. Največjo izgubo glasov je namreč zabeležila na Pred-arlskem, in sicer za 7,12 %>, na Tirolskem pa za 6,67 %». Nekako v sredini so bile Zgornja Avstrijska (5,41 odst.), Solnograška (4,56 %), Štajerska (4,23 %) in Nižja Avstrijska (3,2 odst.). Najmanjše pa so bile OVP-jevske izgube v deželah s socialistično večino, torej na Gradiščanskem (3,15 %), na Dunaju (2,45%) in na Koroškem (1,46 %). Ravno obratno je s številom socialističnih glasov, ki so se najmočneje povečali v deželah z veliko OVP-jevsko večino: na Predarlskem (7,93%) in Tirolskem (7,85%); v ostalih deželah je število socialističnih glasov naraslo za naslednji odstotek: na Solnograškem za 6,54 %, Priznanje socialistov ZA PODPORO KOROŠKIH SLOVENCEV Dejstvo, da so koroški Slovenci pri letošnjih deželno- in državnozborskih volitvah v pretežni večini glasovali za SPO, je vodstvo stranke sprejelo z zadoščenjem. Priznanje za to podporo sta v svojih prvih izjavah po volitvah izrecno naglasila tako koroški deželni glavar Hans Sima kakor tudi predsednik SPO in bodoči zvezni kancler dr. Bruno Kreisky. Posebno nas seveda veseli, da bo pripadnik naše narodnostne skupnosti, Hanzi Ogris iz Bilčovsa, kot izvoljeni kandidat SPO prišel v deželni zbor. To je deželno vodstvo SPO zagotovilo v svoji zahvali, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista. Prav tako je to potrdil tudi deželni sekretar stranke v izjavi za glasilo koroške SPO „Karntner Tageszeilung". Po praksi, ki je v navadi pri koroški SPO, se namreč člani deželne vlade (z izjemo deželnega glavarja) in člani zveznega sveta naknadno odpovedo svojim poslanskim mandatom in tako pridejo v deželni zbor naslednji kandidati s socialistične liste; v konkretnem primeru torej tudi Hanzi Ogris, ki je bil na socialistični listi za deželni zbor uvrščen na 24. mesto. na Zgornjem Avstrijskem za 6,4 %, na Štajerskem za 4,28 %, na Nižjem Avstrijskem za 3,91 %, na Koroškem za 3,89 % in na Gradiščanskem za 3,43 %; edina izjema v tej računici je bil Dunaj, kjer je SPO kljub temu, da je že prej imela veliko večino, število svojih glasov povečala za 8,54 %, in sicer v prvi vrsti na račun Olahove DFP. Za FPO pa je nedvomno zanimivo, da se je najbolje držala v deželah, v katerih je OVP utrpela največje izgube; na Dunaju, na Štajerskem in predvsem na Koroškem pa je zgubila tudi FPO. ...in deželnem merilu Izid volitev na Koroškem je toliko bolj presenetil, ker je socialistična stranka šele teden dni prej pri deželnozborskih volitvah zabeležila izredno lep uspeh in je splošno prevladovalo mnenje, da ji pri državnozborskih volitvah ne bo več uspelo v celoti držati »položaja". V resnici pa ji ni uspelo le to, marveč je svoj položaj naprej utrdila — tako pri številu glasov kakor tudi pri procentualnem deležu. Od enih letošnjih volitev do drugih se je število socialističnih glasov na Koroškem povečalo skoraj za 10.000, v primerjavi z letom 1966 pa je SPO pridobila daleč nad 18 tisoč novih glasov in se ije njen delež na skupnem številu glasov povečal na 53,5 odstotka. OVP je številčno sicer uspela popraviti svoj prejšnji poraz (v primerjavi z letošnjimi deželnozborskimi volitvami je dobila za dobrih 14.000 glasov več, napram letu 1966 pa za 770 glasov), vendar je kljub temu ostala še za 1,4% za svojim proceotual-nim deležem leta 1966. Hudo razočaranje pomeni izid nedeljskih volitev predvsem za FPO', ki je že teden dni prej zgubila enega od svojih prejšnjih 5 deželnih poslancev, zadnjo nedeljo pa je utrpela občutno izgubo glasov, tako da je njen delež padel na 9,6 % (leta 1966 je znašal 11,5% in pri letošnjih deželnozborskih volitvah celo 12,1 %). Prav tako pa je tudi KPO (kakor v državnem merilu) padla na doslej najnižjo raven ter predstavlja s svojimi 3632 glasovi le še dober odstotek celotnega števila glasov. O izidu volitev na dvojezičnem ozemlju podrobno poročamo na 2. strani. NEDELJSKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE: Izid volitev na našem ozemlju Državnozborske volitve minulo nedeljo so seveda tudi na našem ozemlju pokazale prav zanimivo sliko, ki se — kakor že pri drugih volitvah — v marsičem razlikuje od celotnega rezultata v deželnem merilu. Pri tem je rezultat pač posebno zanimiv z ozirom na vprašanje, kako so se volivci na tem ozemlju v nedeljo odločili spričo dejstva, da je Zveza slovenskih organizacij pozvala koroške Slovence, naj tudi tokrat glasujejo za SPČf, medtem ko je Narodni svet ponovno (in to z očitnim poudarkom in celo osebnimi napori svojih vodilnih funkcionarjev) podpiral CiVP. In kaj pokaže zdaj izid volitev na našem ozemlju! Pokaže v prvi vrsti dejstvo, da so koroški Slovenci tudi tokrat pokazali svojo zrelost ter so v veliki večini glasovali za SPfch To izhaja tako iz primerjave volilnih rezultatov med leti 1966 in 1970, kakor tudi iz primerjave rezultatov obeh letošnjih volitev. Po izredno lepem uspehu, ki ga je SPd zabeležila pri letošnjih deželnozborskih volitvah (ko je na našem ozemlju dobila 58 °/o glasov, medtem ko je v deželnem merilu znašal delež njenih glasov 53,1 %), verjetno nihče ni pričakoval, da se bo uspeh zadnjo nedeljo še stopnjeval. Pa se je tudi to zgodilo: na dvojezičnem ozemlju je v nedeljo dobila SPd 58,3 % glasov, na deželni ravni pa 53,5 %. Podobno se je delež socialističnih glasov stopnjeval tudi v luči primerjav obeh državnozborskih volitev. Za CfVP je podoba nekoliko drugačna. V primerjavi obeh letošnjih volitev je dVP tako v deželnem merilu kakor tudi na dvojezičnem ozemlju povečala delež svojih glasov za 3 odstotke, medtem ko se je v primerjavi obeh državnozborskih volitev delež njenih glasov v deželnem merilu zmanjšal za 1,4 °/o, na dvojezičnem ozemlju pa za 2,2 °/o. V primerjavi državnozborskih volitev 1966 in 1970 je ©VP na Koroškem celo pridobila 770 glasov, toda na našem ozemlju jih je nasprotno 143 zgubila. Seveda so to majhne številke, so pa velike dovolj, da zelo jasno pokažejo, kako so se pri volitvah odločali koroški Slovenci. Končno o „priljubljenosti " OVP med našim ljudstvom govori tudi še naslednja primerjava: delež socialističnih glasov je na dvojezičnem ozemlju pri vsakih volitvah za okroglo 5 odstotkov višji kot v deželnem merilu, pri OVP pa ravno obratno — namreč vedno za kakšen odstotek nižji kot na Koroškem v celoti. Značilno sliko daje tudi analiza glasov, oddanih za KP<5. V tej zvezi smo na podlagi rezultatov letošnjih deželnozborskih volitev ugotovili, da so nekdanji volivci NskS deloma iz protesta glasovali za KPtf; tokrat številke pričajo, da so taki »krščanski komunisti" zadnjo nedeljo le našli pot k OVP. To dokazuje dejstvo, da je nazadovanje števila komunističnih glasov zadnjo nedeljo najbolj očitno prav v tistih občinah, v katerih je teden dni prej prišlo do izredno močne in torej povsem nenaravne okrepitve KP‘C>. Izid nedeljskih volitev na našem ozemlju pa pomeni nedvoumen odgovor tudi FP'C>( ki se zdaj gotovo ne bo mogla več ponašati z dvojezičnimi občinami, če bi skušala dokazovati svojo »zmago". Pri naslednjih podatkih iz dvojezičnih občin navajamo za primerjavo rezultate državnozborskih volitev 1966 kakor tudi rezultate letošnjih deželnozborskih volitev. Občina 1.3. 70 SPt> co vd 22. 2. 70 1.3. 70 o: 6. 3. 66 < •o 22. 2. 70 1.3. 70 F P G rn 22. 2. 70 K P O g ° S * " jN ^ treznejšem premisleku čudila Anini iznajdljivosti. Tudi temu, da bo tant pri njih prenočil, se ni upala upreti. »Ana že ve, kaj dela,” si je mislila. Tiho je zaslutila, da bo ta dogodek zbližal sestri. Večerja je bila kmalu pripravljena. Ana je poklicala Bliska. Fant, ki je imel polne oči teme in ga občutek nevarnosti še ni zapustil, je radovedno mežikal v svetli kuhinji in presenečeno gedal na pogrnjeno mizo. »Z nami bosfe večerjali," je prijazno rekla mati, »prosim vas, sedite! Prej pa še odložite plašč!” Blisk je slekel plašč, v katerem je imel pištolo. Ko je gospa Bergel v svojih rokah začutila nenavadno težo površnika in se je z roko zadela v nekaj oglatega, se je zgrozila in spoznala, da ima pred seboj pravega likvidatorja. Vedno, vsa leta, ko se je govorilo o likvidacijah izdajalcev, si je predstavljala likvidatorja kot človeka z ubijalskim pogledom, ptičjim nosom, krempljastimi rokami, skratka, kot pošast, kakršno so slikali Nemci na lepakih in v brošurah. Sedla je k mizi. Pred njo je sedel mladenič, ki se še ni dolgo bril, valovitih las, z živimi, smejočimi se očmi. Prikupno se je nasmehnil, vstal in se vljudno priklonil: »Oprostite, gospa, prej se nisem imel časa predstaviti. Pravijo mi Blisk. Hvaležen sem vam, kar ste storili zame." Podal ji je roko in tudi Ani. »Z Melito se že poznava." Melita je zardela, Ana pa je pomagala prikriti zadrego, ko je dejala: »Kaj, ko bi kar večerjali? Jaz sem že tako lačna!" Blisk se je otil jedi, čeprav ni imel nobenega teka. »Ali se vam ne zdi, gospod Blisk," je dejala gospa Bergel vljudno in smehljaje, »da ste še zelo mladi za tako krute stvari, kot se dogajajo v tej vojni?" »Tako je, gospa. Sicer pa ni težko, kar moraš. Labi niso spraševali in tudi Nemcem je kaj malo za leta. Tisti, ki ga hočejo uničiti, se brani, celo mala mravlja se broni in noče umreti." »Saj razumem. Vendar, kaiko f>a starši? Gotovo jih bo skrbelo, ker vas ne bo domov?" PROTI NEZGODAM V KMETIJSTVU Kot žrtve ste padli v borbi za nas ... Pred petindvajsetimi leti je Hitlerjev fašizem doživel svoj poraz. Z zmago nad zločinskim režimom je bilo končano najtemnejše obdobje človeške zgodovine. Tudi slovenski narod je v tej vojni, čeprav je bil obsojen na smrt, doprinesel svoj delež k zmagi nad fašizmom. Kljub svoji majhnosti je naš narod dokazal, da v taki krivični vojni ni druge poti, kot da se z lastno silo upre okupatorju, ki je moril, kamor je stopila njegova zločinska noga. Najbolj učinkovito orožje v tem navidez nemogočem uporu je bila vera v zmago pravice, ljubezen do svoje zemlje in odločnost vsega ljudstva, da se postavi v bran krivici in s tem okupatorju, ki se je zverinsko polastil njegove zemlje. V tej borbi je bilo prelite ogromno krvi, doprinešene so bile neštete žrtve. To je zapisala že zgodovina. Toda vse to je zapisano tudi v spominih vseh tistih, ki so v tej borbi posredno ali neposredno doprinesli svoj delež k zmagi. Največ pa so za to zmago doprinesli tisti, ki so v borbi pustili svoja življenja. Z njihovo krvjo je prepojena vsa naša zemlja; o tem priča štirideset partizanskih grobišč vse od Zilje, Roža in Podjune tja do Svinške planine. Nad petsto partizanov — borcev za našo svobodo počiva v tej naši zemlji. Njim bomo v jubilejnem letu, v katerem bomo praznovali 25. obletnico zmage nad fašizmom, posvetili v prihodnjih tednih in mesecih naš spomin in v posebnih člankih opisali grobišča naših junakov. Naša sveta dolžnost je, da se jim prav v tem letu poklonimo in da se jih posebno spomnimo. Kajti brez njihovih žrtev danes ne bi živeli v svobodi. Cesto pozabljamo na naše drage brate, ki so v najlepših letih svojega življenja junaško umrli. Predvsem tistim mladim, ki so se rodili šele po tej grozni vojni, polagamo na srce, da preberejo prispevke, ki jih bomo objavili v prihodnjih številkah, ker so mnogi med padlimi takrat bili stari prav toliko let, kot jih sami štejejo danes. Zavedajmo se, da so padli kot žrtve v borbi za nas in ohranimo jih v častnem spominu! Vabilo na VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI ki ga prireja Slovenska mladina v nedeljo 15. marca 1970 ob 15. uri v gostilni Tiš-ler v Št. Janžu v Rožu. Gostuje Kulturno umetniško društvo ..ŠTUDENT" iz Maribora. Nastopajo: Komorni pevski zbor, folklorna skupina ter in-štrumentalni ansambel narodnih pesmi s pevko. Na to kulturno prireditev vse najprisrčneje vabi odbor ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA Vabilo Vabimo Vas na občni zbor Zveze slovenskih žena, ki bo v torek 10. marca t. I. ob 13. uri v Dijaškem domu SŠD, Celovec, Tarviser Strafje 16. Ob tej priložnosti bomo proslavile tudi mednarodni praznik žena. Vabimo Vas, da se občnega zbora zanesljivo u-deležite. Odbor Komaj nekaj tednov po gostovanju dunajske Drsalne revije ima direkcija celovškega razstavišča spet polne roke dela s pripravami za razstavo »Gost 70", torej deželno razstavo za gastronomijo in tujski promet, ki bo od 4. do 12. aprila letos. Razstavni prostor za letošnjo razstavo „Gost 70" so znatno povečali, tako da bodo reprezentančna podjetja te obrti prišla bolj do veljave. Tako bodo poleg mestne hale v razstavni prostor vključili severni del razstavne hale 12. Temelje za razstavni hotel so že zgradili. Ta razstavni objekt bo iz jeklene konstrukcije, vmesne stene pa bo- Z našim tehniziranim napredkom se žal stopnjujejo tudi nezgode in postajajo velik problem sodobnega sveta. Ta pojav ni prisoten le v prometu na cesti, ampak zajema vse vrste našega tehniziranega dela. To vetja tudi za sodobne kmetijske obrate, ki v zadnjih letih prav zaradi pomanjkanja delovne sile postajajo vedno bolj odvisni od stroja, torej mehanizacije celotnega obrata. S tem pa je na kmetijo prišlo tudi vedno več možnosti oziroma nevarnosti za delovne nezgode, ki včasih strahotno posežejo v usodo kmečkih družin. Največ nezgod se v kmetijstvu dogaja pri nepravilnem upravljanju posameznih strojev, to je krožnih in motornih žag, traktorja in njegovih priključkov ter raznih drugih obdelovalnih strojev. S posebnimi akcijami kmetijskega zavarovalnega zavoda je na tem področju spričo doslednega boja proti tem nezgodam ter zahtevi po ustreznem zavarovanju nevarnih strojev bilo doseženih nekaj lepih uspehov. Izvedenci tega zavoda so prišli do ugotovitve, da trenutno prav zaradi teh ukrepov z obdelovalnimi stroji na polju ne pride več do toliko nesreč, kot je to bil slučaj še pred nekaj leti. iPač pa je število nezgod na domu, to je na kmetiji odnosno v njenih poslopjih v zadnjem času močno naraslo in znašajo le-te že 60 % vseh nezgod v kmetijstvu. do sestavili iz montažnih elementov, medtem ko bo razsvetljava nameščena pod streho. Severni del 18X18 metrov obsegajočega razstavnega prostora bodo uredili koroški arhitekti skupno z nekim združenjem podjetij. V južnem delu razstavišča bosta samopostrežni restavracijski obrat ter razstava najmodernejših kuhinjskih strojev. Letošnja razstava »Gost 70" bo zelo zanimiva za vse interesente s področja gastronomije in gostinstva. Na tej razstavi bo sodelovalo najmanj 300 podjetij, ki bodo dala zelo reprezentančen preged in vpogled v sodobno gostinstvo. To je bil tudi povod za novo akcijo kmetijskega zavarovalnega zavoda, ki se pod geslom »Varni kmetijski obrat" bavi prav z vprašanjem, kako ublažiti tovrstne nezgode. V tej akciji se zavod predvsem zavzema za pravo načrtovanje stanovanjskih iin gospodarskih objektov, pravilno racionalizacijo dela v hiši, na dvorišču in v gospodarskem poslopju, pravilno načrtovanje delovne tehnike in pravilno presojanje sposobnosti oseb za o-pravljanje posameznih poslov. Gonovece Pred kratkim je bila gospodinja Pavla Juch iz Govnovec pri Pliberku deležna lepega priznanja za svojo 43-letno nesebično pomoč, ki jo nudi svojemu bratu Alojzu Tomaschitzu. Ta se je 4. jan. 1927. leta, kot vajenec v pivovarni Sorgendorf hudo ponesrečil in je od takrat naprej popolnoma odvisen od pomoči drugih. To pomoč mu, kot že povedano, požrtvovalno nudi njegova sestra Pavla Juch. V zahvalo za njeno dolgoletno pomoč sta se pred nedavnim na domu Pavle Juch oglasila predstavnika Splošnega zavarovalnega zavoda (Allgemeine Unfallversicherungsan-stalt) dr. Oberdorfer in šef uprave Harrant ter ji k temu nenavadnemu jubileju iskreno čestitala. V priznanje za njeno dolgoletno delo in skrb za bolnika sta predstavnika tega zavarovalnega zavoda Pavli Juch izročila darila. Nege in skrbi, ki jo Pavla Juch nudi svojemu ohromelemu bratu, ni mogoče poplačati z denarjem. Taka žrtev sloni zgolj na osnovi sočutja in resnične bratske ljubezni, ki jo ponekod često pogrešamo in so zaradi tega bolniki, katere je usoda tako neusmiljeno prizadela, pogosto žrtve velikega trpljenja. Moški akademski pevski zbor graških študentov vljudno vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v soboto 7. marca 1970 ob 19.30 uri v farni dvorani v Škocijanu in v nedeljo 8. marca 1970 ob 11.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik. Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Šmihel — Zvedeli smo žalostno vest, da je v slovenjegraški bolnišnici umrla nekdanja Šercerjeva gospodinja Micka, ki jo imajo starejši Šrnihel-čani v dobrem spominu. Šercerjeva Micka se je rodila leta 1889. Ko je umrla njena mati, je Micka, tedaj stara 18 let prihitela na pomoč in prevzela kuhinjo ter pomagala očetu vzgajati svoje mlajše brate in sestro. Vsi so pridnoi delali za dom iter uspešno gospodariti. Micka je kuhala, Milka je postala natakarica v domači gostilni, brat Marko je bil napreden kmet, pomagal mu je mlajši brat Francej, oče pa je vodil mesarijo •in se poleg tega bavil še s prekupčevanjem klavne živine. V gostilni pri Šercerju je domače društvo prirejalo igre in tudi vaje so bile tam. Pri Šercerju pa so bile tudi številne gostije, kot so poročne slovesnosti, primicije in slovenske veselice. Na teh gostijah je rajna Micka vedno kuhala. Za goste je imela vedno dobro in prijazno besedo. Kot v vsaki družini, je tudi pri Šercerju prišlo do tega, da se je ■ Prevalje družina razšla. Ko se je gospodar Marko poročil in na dom pripeljal svojo ženo, sestra Milka pa se je poročia z miizorskim mojstrom Mlinarjem v Pliberku, se je Micka preselila v Križevce na Hrvaškem, kjer je postala gospodinja slovenskemu duhovniku Toneju Mlinarju, kateri je leta 1920 moral bežati v Jugoslavijo. Ker je študiral na Reki in Sušaku in je znal hrvaško, so mit dodelili taro na Hrvaškem. Ko je župnik Tonej umrl, se je Mitka preselila nazaj na Koroško k sorodnikom njenega očeta, k Plešivčntkovim na Prevaljah. Tam je živela pri bratrancu, pozneje pa so jo sprejeli v dom starih v Velenje. Tam jo je zadela kap, zaradi katere je dolgo trpela na postelji. Dne 15. januarja letos pa jo je rešila smrt. Pokopali so jo na novem pokopališču pri Sv. Barbari na Prevaljah. Vsi domači, kakor tudi številni bivši študentje, ki so nekdaj pri Šercerju imeli svoje počitniške akademije, bomo šercerjevo Micko o-hranili v hvaležnem spominu. M. K. Priprave za razstavo „Gost 70“ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — »Navadili so se. Res jih skrbi. Vendar je malo ljudi na Slovenskem, ki lahko brez skrbi zvečer ležejo v posteljo, in fo ne po naši krivdi." »Veste, jaz se za politiko ne zanimam in je tudi dosti ne razumem. Saj ne boste užaljeni; sem pač ženska starejše generacije in radovedna kot vse ženske. Komunisti se mi zdijo tako fanatično prepričani v svoj prav, skratka, ne razu- i mem jih. Toliko tvegajo. Nisem za vas ne proti vam, če sem odkrita,” je dejala, pogledala fanta živo v oči in se igrala z namiznim prtičkom v drobnih rokah. Blisk se je prizanesljivo nasmehnil: »Gospa, tudi jaz nisem politik. Danes ni treba biti politik, ne star ne mlad, da razločiš dobro od slabega. Samo nekaj vesti je treba imeti. Za nas druge poti, razen oboroženega odpora, ni bilo. Zgodovina po nam pove, da so vsi zatiralci propadli slej ali prej. Kolo časa jih je zmlelo." Blisk se je razvnel in govoril s posebnim žarom in neko posebno prepričevalno močjo. Razložil jim je nekaj osnovnih pogledov Osvobodilne fronte In se še bolj razgrel, ker so ga vse tri zavzeto poslušale. »Skušam vas razumeti, gospod. Ne zamerite mi, če vas še nekaj vprašam. Sodelovali ste pri uboju človeka v sosednji ulici. V redu. Recimo, da je bil izdajalec. Kaj pa, če ubijete človeka, katerega krivda ni jasna, še manj pa dokazana. Zame bi bilo to grozno!" Blisk je za hip pomislil in nato odgovoril: »Mi ne streljamo talcev kot Nemci in'prej Italijani. Samo tiste, ki jih ljudstvo obsodi in ki so naredili mnogo škode. V mestu je težko kaj skriti. Prej ali slej pokaže vsakdo svojo barvo." »Oh, pustimo vojne stvari. Vsa sem že zamorjena. Raje se pogovarjajmo o čem drugem," je predlagala Ana in prinesla na mizo kavo. »Prijel'en mladenič je ta Blisk,” je dejala gospa Bergel, ko se je Ana vrnila iz svoje sobe, kamor je fanta peljala spat. »Tudi meni je všečl škoda ga je, ker se tako izpostavljal" Blisk se je slekel in skrbno zložil obleko na stol ob postelji. Preden je legel, se je razgledal po lepo opremljeni sobi. Obšla ga je prav tiha želja po Meliti in se spet izgubila. Spomnil se je na pištolo, vzel jo je iz površnika in jo potežkal. Varovalka je bila še vedno odprta. V naglici je Tone Svetina: SIMBOL bil pozabil zavarovati orožje in takšno mu je Ana vrnila. Vzel je iz pištole šaržer in ga zamenjal s polnim. Vtaknil je pištolo pod zglavje, ugasnil luč In zadovoljno legel. Vse, kar se je zgodilo, se mu je zdelo kot v filmu. Bil je grafik. Delal je v tiskarni kot njegov oče. Njegova strast pa so bile knjige, posebno detektivski, zgodovinski in vojni romani. Z branjem je prišla tudi želja, da bi tudi sam nekaj pome- | nil in nekaj storil. Starejša brata sta ga prav kmalu povezala z varnostno obveščevalno službo in ga seznanila z revolucionarno literaturo. Enega od njiju so Italijani ustrelili v Gramozni jami, najstarejši pa je partizani! na Dolenjskem. | Materi je bil Blisk kot najmlajši najbolj pri srcu. Bala se je j zanj še bolj, ker je ostal sam pri hiši. Blisk ni mogel zaspati. Misli so 'se mu vračale kot raz-hajkana vojska. Mnogo ljudi je bilo na ulici. Fantje so bili razporejeni na obeh straneh ceste. Dva sta bila v bližnji točilnici. Ovaduh, bledoličen intelektualec, zagrizen pristaš Katoliške akcije in belogardist, je stopil iz hiše, postal in se ozrl na obe strani ceste. Mnogokrat so ga čakali zaman. Doslej sta ga spremljali pamet in sreča. Malo je postal, potem pa se je proti pričakovanju podal prek ulice. Skoraj tekel je in se pomešal med ljudi. Ni šel v smeri, kot so pričakovali. Bližal se je njemu, ki je navidezno strmel v bleščeče izložbeno okno. Videl je, kako so se fantje zmedli, obrnil se je In že zagledal pred seboj bledi, asketski obraz, z mnogimi drobnimi gubami okoli oči, ki so begale sem in tja po množici. Ko se je srečal z njegovim pogledom, je ujel nekaj temnega in roka mu je segla v suknjič. Bil je prepozen. Blisk je že potegnil pištolo in sprožil. Ubogljivo je jeknila dvakrat zapored, podzavestno tja, kamor je segla roka, tam je bilo tudi srce tega bitja, ki je moralo po ljudski sodbi umreti. Zadeti se je skremžil, se skrčil in se z drugo roko zgrabil za prsi. Potem se je zavrtel na peti in padel na pločnik kakor lutka, ko ji prerežeš niti. Vse se je zgodilo silno hitro. Šele sedaj je Blisk v mislih zgradil sliko.de-janja. Kako je bilo v tistem trenutku? Zazdelo se mu je, da sta bila sama v praznem mestu. Sledilo je njegovo zveri-ženo padanje na bok, kot bi ga počasi filmal, z levo roko se je skušal ujeti in potem zopet dvigniti. Molk je raztrgal krik. Neka visoka, priletna ženska v črnini je vpila: »Držite morilca! Držite morilca!" Življenje Libijke ni zavidljivo Libija je malo država. V primeri z Marokom, Alžirijo in Tunizijo, ki so bile francoske kolonije, je bila še do nedavnega ena najbolj zaostalih držav. Se dolgo se bodo čutile posledice italijanske zasedbe, kajti fašistični državniki so imeli v načrtu popolno kolo-nizacijo s svojim življem, hoteč potisniti domačine na sam rob puščave. Zaradi tega niso priznavali domačinom niti najosnovnejših pravic, kaj šele da bi jim omogočili pouk v arabščini. Dobro so se zavedali dejstva,da je primitivnemu ljudstvu veliko laže vladati, kot pa prosvitljenemu. Zato ni nič čudnega, da je povprečen Libijec zelo zaostal, pa čeprav bi lahko rekli, da je bister in dojemljiv.______________________ Najhujše posledice zaostalosti morajo prav gotovo prenašati libijske ženske. Te skoraj ne uživajo nikakršnih pravic in so moškim popolnoma podrejene. Njihovo odsotnost v javnem življenju kaj hitro opaziš. Zaman boš v kakem lokalu iskal žensko, pa čeprav bi bila v družbi z možem in popolnoma zakrita s tradicionalnim „barakanom“. Mladi ljudje različnega spola sploh ne pridejo v stik in preživijo mladost v popolni medsebojni osamljenosti. Za- Morda niste vedeli? Da sta pes in jelen najstarejši udomačeni živali! Človek ju je udomačil pred malone 20.000 leti. Ovce so bile udomačene v osmem tisočletju pred našim štetjem, nekoliko pozneje pa koze, svinje in govedo ... Nikotin sodi med hude strupe in hitro deluje. 60 miligramov nikotina u-smrti odraslega človeka, hudo zastrupitev pa lahko povzroči tudi manjša količina, na primer 4 miligrami ali še manj. Človek se lahko zastrupi tudi s kajenjem. Nikotin je tudi sestavina nekaterih insekticidnih pripravkov (strupov za zatiranje škodljivih žuželk). Če človek ali žival požre določeno količino takšnega pripravka ali če z njim poškropimo obleko ali kožo, se utegne hudo zastrupiti ali celo umreti. to se tu poročijo zelo zgodaj; saj je to edini dovoljeni način zbližanja med moškim in žensko. Še vedno je navada, da starši izberejo svojim otrokom zakonskega druga. Naprednejši očetje le vprašajo svojo hčer, ali ji ženin ugaja. Zakonca se po navadi poznata iz otroških let, ko sta se skupaj igrala, kajti čim dekle pride v puberteto, se mora zakriti in že takrat ji oče najde zaročenca. Če zaročenec obiskuje kako šolo, potem se poroka odloži, dokler je ne dokonča. Ženin mora za svojo nevesto odšteti 100 do 500 libijskih funtov. Cena nevesti se dviga z ugledom in položajem družine, iz katere prihaja. Vso nevestino družino mora ženin bogato obdarovati. Poleg tega pa mora nevesti kupiti „balo“ tako, da ga nevesta iz boljše družine stane tudi čez tisoč funtov. Poročne svečanosti se vlečejo dolgih sedem dni. Tujcem ni dovoljeno, da bi prisostvovali tej maratonski poroki. Sicer bi morali ugotoviti, da je program kaj enoličen in statičen. Moški sedijo na tleh ob bogato obloženi mizi, dočim morajo njihove žene stati za njimi, seveda popolnoma zakrite. Trije svirači, po navadi so to črnci, skoraj nepretrgoma igrajo na gajde in nekateri povabljenci udarjajo takt z bobni. Le prvi dan poroke je bolj pester, ko gredo snubit nevesto. Šestega dne zvečer starejše ženske tetovirajo nevesti roke in noge v obliki ornamentov. Kot barvilo uporabljajo rastlino kano, ki jo zamesijo med zemljo. Iz te plastične zmesi oblikujejo svaljke, katerim dajejo različne ornamentalne oblike direktno na koži. Tako okrašeno nevesto odpelje sedmi dan ženin v svojo hišo, kjer prebije skoraj vse svoje življenje, tako rekoč zaprta med štiri stene. Nosečnosti se vrstijo druga za drugo, saj je povprečje otrok v Libiji od 8 do 12 v družini. Tako pogoste nosečnosti združene z nepravilnim načinom prehrane žensko kaj hitro izčrpajo, tako da so že pri tridesetih letih prave starke. Vse življenje bolehajo za anemijo in zapa-dajo v pogoste nevroze. Še veliko je družin, ki stanujejo v podzemeljskih hišah, kjer spijo na tleh v prostorih, ki jih nikoli ne ogrevajo. Večina Libijcev ima le eno ženo. Bogatejši si lahko privoščijo dve ali tri. Za vsako ženo mora mož zgraditi posebno hišo, kjer prebiva izmenično. Čeprav je prva žena po navadi precej starejša, jo mora mož obiskovati vsak drugi dan, oziroma pri njej prebiti noč. Tega se zelo strogo držijo. Mož lahko nažene svojo ženo nazaj k očetu tako rekoč, kadar se mu zljubi. Vendar je najpogostejši razlog za to dejanje, da žena po prvih šestih mesecih še ni zanosila. Žena lahko prav tako zapusti moža, vendar v nobenem primeru ne more vzeti s seboj niti enega otro- ka. Otroci ostanejo vedno očetu. Žena se pa vrne k očetu, če tega več nima, pa odide k bratu. Ta jo lahko zopet proda, oziroma ji najde drugega moža. Primitivne Libijke svojo usodo veliko laže prenašajo, kot pa tiste, ki so obiskovale šolo ali so na katerikoli način iprišle v stik z zunanjim svetom. Te se zavedajo svojega brezumnega položaja, potem ko jih mož zapre v hišo in popolnoma izolira od zunanjega sveta. Skoraj vse postanejo nevrotične, kar se odraža v obliki hipohondrije. Prepričane so, da imajo vse mogoče bolezni, čeprav so v bistvu zdrave, čim inteligentnejše so, tem bolj so podvržene nevrozam in depresijam. Vsa pomirjevalna sredstva sodobne medicine nimajo nobenega učinka. Tiste, ki so bile res bolne in so se zdravile v bolnišnici, so potem, ko so ozdravele, skušale na vse mogoče načine podaljšati svoje zdravljenje, saj so v bolnišnici imele edinstveno priložnost prebiti vsaj kratek čas v družbi. Seveda je v večjih mestih, zlasti v Tripolisu, za žensko precej boljši položaj, ali pa se jim obeta vsaj boljša bodočnost. Vlada se zaveda dejstva, da ni mogoče zakoreninjene miselnosti odpraviti čez noč. Po vsej Libiji so kot gobe po dežju zrasle šole, ki bodo zagotovo najučinkovitejše orožje za odpravo zaostalosti. Libijskim ženam se bližajo lepši časi, ko se bodo lahko svobodno naužile svežega zraka in se vključile v življenje svoje mlade države. Proizvodnja ur v Sovjetski zvezi Seveda proizvodnja ur v Sovjetski zvezi nima takšne tradicije kot v nekaterih evropskih državah. Prve tovarne ur so odprli šele leta 1930 in je bila njihova proizvodnja razmeroma majhna, v prvih letih le okoli 250 tisoč ur na leto. Toda danes znaša dnevna proizvodnja okoli 90.000 ur, izdelujejo pa več kot 1500 različnih modelov. Med njimi so ure za vse namene — ročne, žepne, budilke, namizne in stenske. V sodobno opremljenih tovarnah, popolnoma avtomatiziranih, izdelujejo ure z veliko točnostjo, varnostjo in z zelo elegantnim zunanjim videzom. Zaradi kvalitete in velikega sortimenta gredo sovjetske ure zelo dobro v promet. Ure z napisom »Made in SSSR" izvažajo praktično v 70 držav sveta, v evropske dežele, kjer so bile zelo dobro sprejete, pa tudi v razne države Bližnjega vzhoda, Afrike in Amerike. Po količini uvoženih sovjetskih ur zavzema prvo mesto Poljska, potem sledita Češkoslovaška in Jugoslavija; med zahodnimi državami se odlikujeta z velikim nakupom ur sovjetske proizvodnje Amerika in Britanija, katerima sledijo afriške in azijske dežele. V 20 tovarnah izdelajo letno okoli 38 milijonov ročnih in žepnih ur. Vse sovjetske ure so na sidro, z ozirom na model pa imajo 15 do 29 rubinov. Najbolj poznane znamke sovjetskih ur, kot so .Majak", .Jantar' in „Sevani", se lahko merijo z najboljšimi ura*-mi znanih evropskih proizvajalcev. Nakit v ogledalu stoletij Težko je reči, kdaj se je človek prvikrat začel zanimati za barvaste kamne. Zelo verjetno je bilo to že ob samem začetku človeškega razvoja. Ena bistvenih lastnosti, s katerimi se človek razlikuje od živali, je namreč ta, da si skuša življenje čimbolj olepšati in popestriti. V obdobju zgodnjih civilizacij človeštva, pred začetkom rimske države, so ljudje cenili drage kamne predvsem po tem, kako so ugajali njihovim očem. Nihče jih ni skušal razvrstiti po njihovi rudninski pripadnosti. Dandanes jih cenimo zaradi njihove lepote, trajnosti in redkosti. Že od nekdaj so jim ljudje pripisovali vse mogoče lastnosti. Prinašali naj bi sre- čo ali nesrečo, varovali nosilca pred zli duhovi in zdravili bolezni. Čeprav je to praznoverje v stoletjih izginilo, so sledovi še ostali. Legenda pravi, da prinašajo opali nesrečo, in še dandanes je vera vanjo tako močna, da mnogi ljudje nočejo imeti nobenega nakita z o-pali. Le redki vedo, da je ta prazna vera nastala pred razmeroma kratkim časom in ima svoj izvor v romanu Walterja Scotta „Ana z Jastrebovega gradu', ki opisuje fantastično zgodbo o lepi plemkinji in zlem opalu. Nasprotno pa je bil v prejšnjih časih opal čislan kot kamen lepote in čistosti in naj bi lastnika varoval pred boleznijo. Prav tako mnogi še vedno trdijo, da prinese slavni modri diamant Hope vsakemu lastniku nesrečo. Ta vera je seveda povsem brez podlage, vendar razumljiva, če pomislimo, koliko skrbi in negotovosti lahko povzroči posest takšnega kamna, ki je vreden skoraj 900.000 dolarjev. Mnogi kamni so vplivali na potek zgodovine. Tako je bil npr. škandal zaradi diamantne ogrlice eden izmed vzrokov za padec Marie Antoinette in Ludvika XVI. ter začetek francoske revolucije. Toda to vse pripada preteklosti. Čeprav je dandanes na trgu več dragih kamnov kot kdajkoli prej, nam poleg svoje lepote, ki nam zaljša življenje, pomenijo komaj kaj več kot eno izmed naštetih oblik lastnine. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Zagledal jo je nekaj korakov levo od sebe, kako je stala z grozeče dvignjeno roko in z dolgim koščenim prsfom kazala nanj. Okoli nje je bilo mnogo ljudi, ki so obstali kof vkopani. Blazni glas ženske pa jih je predramil, da so se razbežali kot kokoši, kadar mednje plane sokol. Zadeti, Blisk iin ženska pa so bili vsak hip bolj sami, le sive hiše so votlo strmele vanje. Tedaj se je oni na tleh dvignil na eni roki, kot bi se hotel upreti zemlji, ki ga je vlekla vase. Srečal se je z njegovim kalnim pogledom. Roko je dvigal, kakor bi bila iz svinca. Obstal je s pištolo, namerjeno na oči. Slika se mu je zameglila. Zunaj na hodniku je zaslišal tihe, komaj zaznavne stopinje. Prisluhnil je. Potem je počasi zacvilila kljuka in vrata so se odprla ter hitro zaprla. Sobo je napolnila vznemirljiva tišina. Rahel srh ga je spreletel. Bila je tema, on pa je čutil, da nekdo stoji v sobi ob vratih. Objela ga je tesnoba, in segel je pod zglavje. „Kaj se dogaja?” je pomislil. 2e je hotel prižgati luč, ko se je spomnil, da je bolje počakati. Nič pametnega se ni mogel domisliti. Toda nekdo je bil v sobi. Nekdo, ki se obotavlja in ga oče presenetili. »Blisk, ali ne spiš?" je zaslišal šepetajoč ženski glos. »Nel" »Jaz sem, Melita!” »Ti sil" Globoko se je oddahnil in roka je spustila orožje. Nenadoma se je začudil, kako da ni pomislil nanjo. Spomnil se je na sestanek, kjer sta se spoznala. Zamikala ga je s svojo molčečnostjo in otožnim, skoraj odsotnim pogledom, polnim zrelosti in otroštva. Gledala ga je venomer, ko je govoril, in gedala ga je drugače, kot so ga doslej gledale ženske. Po sestanku jo je spremil in polem sta se videla še nekajkrat. Govoril je z njo o sebi, o svetu, boju in vedno ga je poslušala zavzeto. Ni mu prikrivala, da je žalostna in | osamljena. Njun odnos pa je ostal na meji svetlega hrepe- nenja, ki vabi kot visoka gora, kjer je vsak korak vstop v skrivnost, opoj in -nevarnost. Soba je bila polna neke vročične teme. Obšel ga je podoben občutek kot v trenutku, ko se je človek obrnil in se nameril proti njemu, in je vedel, da se mora zgoditi nekaj pomembnega. »Blisk, ali si hud, ker sem prišla?" je rekla šepetaje, zdaj že nekoliko bliže, s tesnobo in občutkom sramu v trepetajočem glasu. »Nisem, je šepnil in spet ni našel primernih besed. Nehote je pomislil, da bi prižgal luč, pa ni storil tega, zazdelo se mu je nesmiselno. Dvignil se je čudno vznemirjen. »Sem pridi, Melita, k meni!" Prišla je tiho, bosa, po prstih in obstala pri postelji, tik ob nje-m kot prijetna, topla senca. »Mislila -sem, da spiš. Bola sem se te zbuditi!" »Kako naj bi spal po vsem tem, kor se je zgodilo?" Vedel je, da nekaj mora storiti. Segel je z rokami v temo, kjer jo je slutil in se je dotaknil. Božajoče in boječe so se roke dotaknile njenih šibkih ramen, njenih las, obraza, zdrsele so po golem vratu, prek napetih dekliških prsi, po telesu in se ob bokih ustavile. Čutil je toploto njenega telesa. Vročični ogenj je zdaj prevzel tudi njega. »Oh, ti si, Melita," je dahnil, kakor bi šele sedaj verjel, da je res ona. Začutil je toplo hvaležnost, da je prišla k njemu v njegovi samotni uri. »Blisk, ne vem, zakaj sem prišla. Nekaj me je vleklo in morala sem k tebi. Sram me je, Blisk. Bojim se, da me boš obsojal," mu je dejala in se oklenila njegovih rok kakor samoten, utrujen -plavalec trdnih skal na obali, kamor ga je prignalo valovje. »Zakaj obsojal? Življenje si mi rešila! Vse je bilo tako naglo in čudno. Mnogo ste tvegale. Nikoli vam tega ne bom pozabil!" »Nisem ti ga rešila jaz, Ana te je rešila. Lepa je in iznajdljiva,” je dodala z grenkobo v glasu. »Ti si me rešila. Nikogar ne poznam v tej ulici. Spomnil sem se nate in k tebi sem se zatekel. Sestra je to storila zate. Tudi njej sem hvaležen." »Vesela sem, da sem lahko nekaj storila zate.” »Melita, zebe te, drhtiš." »Odšla bom." »Ostani, vlezi se -k meni, da se pogreješ!" »Ne smem. Bojim se. Samo malo bi rada govorila s teboj.” »Tudi jaz s teboj.” Vstal je, dvignil je dekle v naročje. Bila je lahka in nežna. Položil jo je v posteljo in legel k njej. Naslonila mu je gavo na ramo in ga božala po laseh in čelu in se tako nežno privila k njemu, da sta ga njena toplina in nežnost povsem osvojili. »Odšel bom v hosto, Melita." »Bojim se zate. Če ti odideš, bom še bolj sama. Nikogar nimam, ki bi me ljubil, nikogar, ki bi bil nežen z menoj. Nihče me ne razume. Če boš odšel, se ne bom mogla z nikomer več pogovoriti." Obmolknila sta. Poljubil jo je na oči. Bile so mokre in tudi lico so bila mokra od solz. Močneje jo je objel, ona pa se ga je oklenila okoli vratu. Zalilo ga je čustvo moči in toplote. To dekle ga ima vendar rado. Ves čas, kar sta se poznala, je tiho upal, da si bo nekega dne pridobil njeno ljubezen. Njena resna zamišljenost in velike, temne oči so ga ves čas privlačevale. Toda vedno se mu je zdela preveč resna, odmaknjena in premlada, da bi se ji upal približati kot moški. Sedaj pa je vse prišlo tako nenadoma -in ona sama mu je pokazala, kaj čuti zanj. JrVK J-fVllZ i.l:L O OSPOPinjO Vitkost je zdravje Ste morda kdaj pomislile, kaj jedo vitke žene, o katerih vedno govore, da smejo pojesti vse, ne da bi se jim to poznalo! A le ni vse to tako preprosto. Do štiridesetega starostnega leta je zares vseeno, koliko kosov kruha, namazanih z marmelado ali maslom, poje takšno vitko bitje, koliko koščkov tort pospravi takole mimogrede med klepetom v slaščičarni, pa koliko žličk sladkorja vsuje v skodelico čaja ali kave. Potem pa se prične zadeva spreminjati. Vedno manj jč vitka štiridesetletnica čokolade in bonbonov, vedno manj sladkega peciva in vedno manj kruha. 6. moreč 1970 Drobni nasveti ■ Včasih se vam sesiri testo, ki ste ga pripravili iz moke, jajc in masla. Testo oziroma krema bo spet gladka, če boste dali posodo z njo v drugo posodo, ki ste jo napolnili z vrelo vodo. Mešajte toliko časa, da postane masa gladka. ■ Če nimate testenin za juho, storite takole: nastrgajte surov krompir in ga hitro prepražite na vrelem olju ali masti, potem pa ga zakuhajte v juho. Od zlatorumenega krompirja bo tudi juha dobila lepo barvo. O — Štev. 9 (1443) Kdaj potrebuje otrok strokovno pomoč? Na to vprasan)e je težko odgovoriti z enim samim stavkom. Najbolj splošen odgovor je, naj starši prosijo za pomoč, kadar niso zadovoljni z obnašanjem svojega otroka in si ga ne znajo sami prav razložiti. To pa pomeni, da ni važno, ali se jim zdi problem velik ali majhen. Če so starši zaradi „nečesa“ nesrečni, pa naj bo to še tako majhna stvar, bo to poslabševalo njihove medsebojne odnose, kar pa lahko vodi v še večjo stisko. Starši ne morejo sami vedeti, kaj je majhen in kaj je velik problem. Uporništvo, ki starše navadno močno moti, običajno nič ni resnega. Do takega obnašanja so starši sami privedli otroka, ker so mu preveč popuščali. Nasprotno pa se lahko izkaže, da je otrokovo samotarstvo, ki staršem ne dela kdove kakšnih preglavic, resen problem in je otrok potreben pomoči. Zato je priporočljivo, da poiščejo starši strokovno pomoč, če se neki simptom kaže pri otroku že dlje časa. Spoznavanje takih stanj, ko je otrok potreben pomoči, pa ni prav nič preprosto in lahko. Cesto se zgodi, da starši ne opazijo sprememb, čeprav so za druge ljudi prav očitne. Nemogoče je naštevati simptome raznih psihičnih obolenj. Ne gre vse po enem kopitu! Ni vseeno, kako močno je izražen neki simptom, koliko je otrok star ali kako napreduje v drugih pogledih. Vzemimo na primer močenje postelje. Pri treh letih je to lahko čisto normalen pojav, če je otrok drugače urejen. Ali pa je to le začasen pojav, ki je posledica ljubosumja na novorojenega bratca. Močenje postelje pri šestih, osmih ali desetih letih pa pomeni, da je z otrokom nekaj narobe. To je lahko znak bolj ali manj resnega problema. Nekaj podobnega je s strahom. Večina otrok pri štirih ali petih letih se nečesa boji. Toda ta strah navadno hitro mine. Če pa traja dolgo časa, če je močan in če ga spremljajo še znaki napetosti, moramo postati nanj pozorni. Strah pred šolo bi bilo treba na primer natančno in skrbno raziskati, kajti čim dlje traja in čim dlje pustimo otroka doma, tem težje je strah premagati. Po treh letih pričakujemo od otroka, da se začne aktivno udeleževati življenja v družini, da se igra s prijatelji, da se začne po malem pretepati in da vse to z lahkoto zmore. Če otrok pri šestih letih ni sposoben, da si poišče prijatelje, ali če je napadalen, krut in preveč boječ pred drugimi otroki, je potreben pomoči. Pri treh ali štirih letih je običajno, da otroci pripovedujejo razne izmišljene zgodbe, kot bi bile resnične. Pri pet ali šest let starem otroku pa naj bi bil občutek za resničnost in dolžnost, da na vprašanje odgovorijo po resnici, že skoraj docela razvit. Otroka, ki v tej starosti še laže, nekaj muči ali pa ima resen osebni problem. Tudi kraja pri otroku, ki je star več kot pet let, ni več običajen pojav. Ve bi pa — seveda — rade nekaj stvarnih nasvetov, kako naj bi se znebile odvečne .maščobe že v zgodnjih letih! Strogo prepovedana so vam živila, ki vsebujejo preveč maščobe, torej jejte nemastno meso. Izogibajte se svinine v taki ali drugačni obliki: kot klobase, pršuta, slanine ... Jejte vse vrste rib, perutnino in divjačino. Potrudite se, da boste uživale le kuhano meso, in ne praženo. Poskusite pozabiti na polnomastno mleko, takšen sir, na smetano, pa tudi na alkohol, ker prav tako redi. Pijte sadne soko- Zaščita preprog Soba brez preprog je hladna in pusta. Preproge dušijo ropot, ki ga povzročamo s hojo, varujejo noge pred mrazom in povezujejo pohištvo v celoto, da se nam zdi soba topla in prijetna. Ker preproge niso le okrasni predmet, temveč v enaki meri predmeti za vsakdanjo rabo, moramo skrbeti, da se ne drgnejo premočno in po nepotrebnem. Tu mislimo predvsem na noge stolov in miz. Zato pritrdimo na noge posebne ščitnike iz blaga, gume ali plastične mase. Preproge niso zaščitene pred madeži, ki so lahko različnenga izvora: maščobe, kava, mleko, kakao, vino itd. Madeže moramo očistiti takoj, dokler so še sveži. Zastareli nam bodo povzročali preglavice ali pa jih sploh ne bomo mogli več odstraniti. Ko smo iz preproge iztepli ali izsesali prah, jo še skrtačimo. Nato jo temeljito skrtačimo še z rahlo raztopino detergenta, s čisto krpo pobiramo pene in jo takoj dobro zdrgnemo s čisto krpo, ki smo jo prej namočili v kisovo vodo in dobro oželi. Nazadnje zdrgnemo preprogo še s čistimi, suhimi krpami, da se dobro osuši. Preproge ne smemo premočiti, ker bi jo potem težko osušili. Nikdar je ne smemo sušiti na drogu ali na soncu, ker obledi in spremeni obliko. Posebno poleti moramo paziti, da na sveže oprano preprogo ne sije sonce. ve in zeliščne čaje, jejte črn kruh namesto belega in krompir namesto riža. Obstaja še nekaj zlatih pravil za vitko linijo. Ne jejte med obroki! Prav v tem grešijo mnoge žene. Želodec potrebuje štiri do pet ur časa, da prebavi hrano, ki ste jo zaužili. Zato je bolje, da ga v tem času pustite popolnoma ipri miru. Če mu nenehno dovajamo hrano, ga oviramo z nepotrebnimi drobnarijami pri njegovem pomembnem opravilu. Zato postane nereden in prične slabo delati. Kot človek, ki ga nenehno oviramo pri delu, kadar potrebuje ustvarjalni mir! Slabo prebavljena hrana se ne predeluje tako, kot bi se morala; prav tako se tudi ne izloča pravilno, temveč se nabira v telesu in ovira potek življenjskih funkcij. Odtod tudi posledica — debelost. Torej — ne jejte med obroki, prav tako pa tudi ne zamudite kakšnega obroka. Tedaj bi postali živčni. Najbolje je jesti trikrat dnevno. Zadnji obrok zaužijte dve uri pred spanjem, vsekakor pa najpozneje ob osmi večerni uri. Pomembno pravilo se glasi: hrano žvečite dolgo in pazljivo! Če jeste hitro in goltate cele kose hrane, boste pojedli mnogo več, kot bi bilo treba. Če imate takšne navade, ni nič čudnega, če ste ne le debeli, temveč tudi bolni. Naj vam naštejemo nekaj poti in pridobitev vitke linije! Najprej hujšanje z žemljami in mlekom! Jejte dva dni po tri suhe žemlje in popijte k temu tri velike skodelice toplega mleka! Pazite, da žemlje ne bodo sveže! Potem je dieta za hujšanje z jajci in sadjem. Jejte dva dni po pet trdo kuhanih jajc, popijte k temu pet skodelic črne kave in pojejte na dan pol kilograma sadja. Če nimate drugega sadja, pojejte pol kilograma jabolk! Obstaja še tale shujševalna možnost: za zajtrk kozarec jogurta, ob enajsti uri spet jogurt, za kosilo dve žlici mehkega sira, ki ga pomešamo s sadjem ali mlekom, popoldne kozarec jogurta, zvečer pa kozarec jogurta, ki smo mu dodati nastrgano jabolko. Se vam zdi, da bo hudo? Ne pozabite pa tudi, da živila, ki hujšajo, hkrati tudi lepšajo! Dve muhi na en mah! Drobni nasveti ■ Včasih se vam sesiri testo, ki ste ga pripravili iz moke, jajc in masla. Testo oziroma krema bo spet gladka, če boste dali posodo z njo v drugo posodo, ki ste jo napolnili z vrelo vodo. Mešajte toliko časa, da postane masa gladka. ■ Če nimate testenin za juho, storite takole: nastrgajte surov krompir in ga hitro prepražite na vrelem olju ali masti, potem pa ga zakuhajte v juho. Od zlatorumenega krompirja bo tudi juha dobila lepo barvo. Poskusite! OCVRT SIR S ŠPINAČO Za šest oseb potrebujete 6 srednjedebelih rezin edamskega sira in približno pol kg surove špinače. Sir olupimo, špinačo pa očistimo, v več vodah operemo, nato pa jo v malo osoljenem kropu — izjemoma odkrito, zato da ne izgubi barve — kakih pet minut kuhamo in potem odcedimo. — Sir povaljamo v moki, ga potegnemo skozi stepeno jajce in ovijemo z lističi kuhane špinače. Vse skupaj nato spet povaljamo v moki (prej malo stisnemo, da voda odteče) in stepenem jajcu, nazadnje pa zagrebemo v drobtine. V drobtinah naj koščki nekaj časa stoje, da se drobtine lepše primejo. Nato te koščke ocvremo v ogretem olju. — Kot prilogo ponudimo pretlačen krompir in paradižnikovo omako, pripravljono s čimmanj moke, zboljšano s sladkorjem, vinom in smetano. KROMPIRJEV GOLAŽ Potrebujemo krompir, maščobo (olje ali mast), čebulo, sladko rdečo papriko, sol in svež paradižnik ali paradižnikovo mezgo. Na razgreti maščobi zarumenimo sesekljano čebulo in dodamo olupljen, opran in na kocke zrezan krompir. Malo popražimo, dodamo paradižnik, rdečo sladko papriko, solimo in zalijemo s primerno količino juhe. Nato jed kuhamo, dokler krompir ni mehak. Med kuhanjem lahko dodamo strok strtega česna, majhen košček lovorovega lista, čisto nazadnje pa po okusu tudi malo kisa ali na lističe zrezane kisle kumarice. H krompirjevemu golažu lahko ponudimo hrenovke, govedino ali pa ga serviramo samo s kruhom. Steklo bo spet lepo O Če se je v kozarcih, vrčih ali steklenih skledah nabral na dnu apnenec, jih natlačite s časopisnim papirjem, tega prelijte s kisom in pustite stati približno eno uro. Potem z namočenim papirjem zdrgnite steklo, ga umijte najprej z vročo in potem s hladno vodo, ter obrišite s suho krpo, ki ne pušča dlačic. Če je steklo motno, mu bo vrnila lesk voda, v kateri ste skuhali krompirjeve olupke. O Kristalne vaze, pepelnike in servise nikoli ne umivajte z vodo, v kateri je soda. Umazana mesta zdrgnite z vlažno soljo (jajčne lupine lahko poškodujejo kristal!). Če želite pri kristalu doseči visok lesk, ga zdrgnite še z jelenjim usnjem, toda pri delu ne imejte na rokah prstanov. O Oken nikoli ne umivajte, kadar so vanje uprti sončni žarki. Delo bo zaman, okna bodo ostala umazana. O Ko čistite lestence, žarnice in svetilke, izključite varovalke. Žarnice umivajte z vlažno krpo in jih takoj obrišite s suho. Tore Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — »Melita, Melita, zelo te imam rad! 2e ves čas, kar te poznam,” jii je srečen priznal. »Blisk, ljubi moj,” je dahnila, ga močno objela in ustnice so ji drhtele v prvem ljubezenskem poljubu. »Oh, Blisk, ali res moraš oditi?” »Moram. Ubil sem človeka. Poznajo me in je nevarno zame," ji je povedal z grenkim glasom. Zagrnil ju je molk, v katerem sta bili njuni srci. »Ubil si kačo. Naj ti ne bo težko zaradi tega!” »Ni mi.” Njene besede so prihajale kot glas iz daljave, bile so milost, zdravilo in ljubezen, kajti pošastni občutek kalnega, zmedenega pogleda izpod čela široke glave se je vračal v popolni jasnosti prav tam, kjer se je zgubil, ko so se zaslišali koraki. »Naj ti povem, Melita," je dejal in besede so mu same vrele iz ust, »po dveh strelih se je zgrudil. Ko se je skušal pobrati, sem pomeril med oči. Te oči, da bi jih izbrisal iz spomina. Sive in strašne. Ne moreš jih gledati. Dva oceana obupa. Roka mi je vzdrhtela, ko sem jo dvigal in meril v te zlovešče oči, v to vodo, ki je hotela poplaviti, in sprožil sem dvakrat zapored. Glava je težko omahnila na pločnik. Curek krvi je obrizgnil bledi obraz od čela do lica. Videl sem ga pred seboj, ko sem bežal in vidim ga še sedaj. Visoka ženska, odeta v črno, je še enkrat kriknila: Držite morilca! Primite satana! Sele ko se je cev podzavestno obrnila proti njej, se je obrnila in stekla v množico, jaz pa na drugo stran, kjer sem se pomešal med ljudmi. Včasih sem mislil, da ne bom nikoli ubil človeka," ji je počasi pripovedoval, kot bi imel kamenje v ustih. Melita mu je segla z roko v lase. »Ne misli več na to, Blisk! Zdaj je že mimo. Važno je, da si ostal. In misli tudi za naprej, da boš ostal. Tako te ljubim, Blisk. Želim si, da se vrneš. Sla bi s teboj v gozdove!" Tesno jo je objel. »Z menoj ne moreš. Pretežko bi bilo za tako mlado in nežno dekle.” In čez čas je dodal: »Ti pa čakaj name!” »Čakala te bom, Blisk. Vsak dan bom pri tebi. S teboj bom v gozdovih, v soncu, dežju, snegu in viharjih. In tudi ti misli name, Blisk!" 5 Čez nekaj dni se je oglasil pri Ani na domu neznanec srednjih let, po videzu delavec, skromno oblečen in vljuden. Ana je bila sama doma. »Vi ste Ana Bergel," jo je nagovoril, ko mu je odprla. „Da, kaj želite?" je vprašala nezaupljivo. »Nekaj bi se pogovoril z vami.” Povabila ga je v kuhinjo. »Moje ime je Peter. Sem vodovodni inštalater. Pošilja pa me Osvobodilna fronta," se je predstavil kar naravnost, brez uvoda. »Sedite, prosim! Pomenila se bova.” Zahvalil se je, sedel in si jo ogledoval brez zadrege. »Na kratko, brez ovinkov vam bom razložil, kaj želimo od vas. Vemo, da ste po materi nemške narodnosti, pa proti našemu gibanju niste sovražno razpoloženi. Da imate ustrezno izkaznico in vam Nemci zaupajo. Vemo, da imate na Gorenjskem sorodnike in tja večkrat brez težav potujete.” Ana ga je poslušala skoraj z odporom. Kaj vse vedo. Oboji hočejo vedeti vse o ljudeh. Kdo neki ga je poslal? Ali je Wolfova zveza? Ali pa je prišel na Bliskovo priporočilo? Tega ni vedela in to jo je motilo, zato je sklenila, da bo previdna. Neznanec pa je govoril: »Fronta želi, da nam napravite majhno uslugo. Dobro veste, da Nemci 'naše ljudi kaj radi preiskujejo. Za vas smo prepričani, da vas ne bodo.” »In kaj želite?" je vprašala nestrpno. »Samo nekaj pošte in propagandnega materiala bi od časa do časa prenesli našim skupinam v Kranj. To bo za vas malenkost.” »Malenkost, za katero me Nemci prej kot enega od vaših ustrelijo ali pošljejo v taborišče," je prepričljivo zaigrala strah in dejala: »Kaj pa če odklonim?" »Tisti, ki me je poslal, je prepričan, da ne boste. Če bi ne bil prepričan, ne bi mene izpostavil nevarnosti, da me izdale." »Kdo vos pošilja? Če lahko ustrežefe ženski radovednosti?" »Lahko, gospodična! Povedal sem — Osvobodilna fronta!" Ana je nekaj časa molčala, kot bi premišljala, kaj naj stori, potem pa je rekla: »Bojim se! To so nevarne zadeve. Ali lahko počakate, da premislim in se posvetujem z materjo?” »Ne, gospodična! Čas beži. Imamo nalogo, za katero želimo, da bi jo takoj opravili. Poleg tega ne želim, da bi se o tem pogovarjali z materjo. Vaša mati ne razume teh stvari in ni potrebno, da bi jo v to mešali." Njegov odgovor je Ani zbudil sum, da je to Bliskova zveza. Neznanec pa ni čakal. Kot bi preslišal njene ugovore, je nadaljeval: »Tu imam majhen zavoj." Odprl je torbo za orodje z dvojnim dnom in položil zavojček na mizo. »Oddali ga boste v Kranju!” povedal ji je naslov, ulico in hišo. »V hiši stanuje bolna gospa Marija, ki je vedno doma. Oddajte ji zavitek in recite, da ga pošilja teta Lucija za Franceta Grudna! Če si tega ne morete zapomniti, je najboljše, da si zapišete, ker sicer zavitka gospa ne bo sprejela. Saj boste oddali, kajne?” (Se nadaljuje) Pomlad se bliža Jim Burn je premišljeval in opazoval ženo. Komaj se je premagoval, da se ni njegov vzdih spremenil v stok. Kako se ljudje vendar spreminjajo. Posebno, če so bili nekoč lepi. Vsaj Ellen se mu je zdela lepa, ko jo je prosil za roko. To je bilo pred šestindvajsetimi leti, danes pa se mu je zdela zelo malo privlačna ženska o-seminštinidesetih let. Nosila je očala, udobne čevlje, imela je polno gub in postala je precej obilna. „Kaj pa te skrbi, ljubček," ga je vprašala gospa Burns, ko je pojedla že peti kruhek. „Nič,“ je odgovoril soprog, ki se je skušal otresti svojih misli. „ Zopet si si nadel svoj zaskrbljeni obraz, ki ga imaš vedno, kadar kaj premišljuješ ali pa ko te kaj boli." „Prosim te, pusti to,“ je ugovarjal Jim in se vrnil k svojim spominom. Ellen je bila nekoč veselo, mlado dekle. Lahka kot žoga je skakala po teniškem igrišču in se vrtela v plesni dvorani. Po šestindvajsetih letih zakona, treh sinovih in hčerki ipa je mirno sedela na stolu in upala na vnuke. Sicer je kazala njena pojava še vedno nekaj nekdanje lepote, ona pač ni opazila, kako nevljudno je postalo ogledalo. Ellen je bila še vedno prepričana, da ima uspehe. Morebiti zato, ker je bila srečno poročena. No, resnično je imela dobrega moža. Ona pa je bila tudi vedno dobra in ljubeča žena. Kaj pa se je zgodilo s tisto žensko, s katero bi se bil Jim tako rad oženil? Kaj počne Joan? Ljudska modrost Bolezen pridirja na konju in odide peš. (Belgija) »S£ ~ " V gibanju je blagoslov. (Arabija) Telesna bolezen preizkuša duševno zdravje. (Anglija) Za vsako bolezen raste zdravilna zel. (Rusija) Boleče bolezni so manj nevarne kot bolezni brez bolečin. (Slovaška) Spomin na trpljenje podvo-juje srečo. (Italija) Svež veter je boljši kot tisoč doz zdravil. (laponska) Večja ko je glava, večji glavobol. (Jugoslavija) • Bolj občutimo kapljico bolezni kot pa sod zdravja. (Holandska) Ne vrne se vsakdo zdrav iz kopeli, kogar so vanjo zdravega poslali. (Romunija) Zdravje prihaja od srca in bolezen gre do srca. (češkoslovaška) Rajši srce brez besed kot pa besede brez srca. (Kongo) Bolezen se zmeraj pojavi tam, kjer ima dobro hrano. (Nemčija) „ Veš kaj, Jim, povej mi kaj o njej," je zaslišal ženin mehki sopran. »Zbudi se vendar iz svojih sanj in vrni se iz Bostona. Mi smo tu v Pro-videnci." „0 njej," je odvrnil Jim malo pre-prapričljivo. „Da, o tisti mali očarljivi igralki, za katero si tako norel, preden si spoznal mene. Imela je zlate lase, temno modre oči, postavo, kot bi prišla iz Pariza. Imela je kot breskev nežno kožo in čudovito majhen nosek. Ali se več ne spominjaš? Dobro, da nisem bila nikoli ljubosumna, ker tvoj opis je bil preveč navdušen. Ti veš, da take ženske ni. Opažam pa, da vsako leto, ko se bliža pomlad, ves živiš v spominih." „2ene ste res bistroumne," je rekel Burns. „Še na misel mi ne pride," je odsotno odvrnil. Žena ga je ljubeče pogledala. „Veš, Jim, zelo si želim, da bi jo srečal. Kar iznenada bi se pojavila na vogalu ceste pred teboj. Ker pa je že prekoračila petdeseto leto, bi jo komaj spoznal — tako kot v romanu. Če bi ostala pri gledališču, bi jo lahko večkrat videl in tako ne bi opazil njenega staranja. Res čudno, zakaj ni ostala igralka." Jim bi jo lahko poučil o tem, pa je raje molčal. Šel je k ogledalu in opazoval svoj dobrodušni obraz z ostrimi črnimi očmi in sivimi, kodrastimi lasmi. Menil je, da je kljub po-bradku pri svojih šestinpetdesetih letih kar privlačen moški. Seveda, malo močnejši kot nekoč. Hodil je zravnan in še vedno je bil podoben veselemu študentu, ki je zasledoval Joan s svojo ljubeznijo. Res, vsako leto, ko se je bližala pomlad, se je spomnil svoje prve ljubezni. Joan je nastopala v zboru pred šestindvajsetimi leti v Bostonu, in to spomladi. Vsak večer je sedel tik ob odru, da je lahko slišal šumenje njenih svilenih kril, ko se je vrtela po odru. Joan je bila igralka in plesalka, skoraj breztelesno bitje, polna sladke melodije, toda mrzla jn prezirljiva. Jim ji je priznal ljubezen in jo prosil, naj pusti gledališče in naj skupaj pobegneta. Joan ga je odbila. Končalo se je, ko je odšla s svojo revijsko skupino v Montreal. Na postaji pa ga je poljubila in mu zašepe- tala na uho: „Ne pozabi me!" Jim je seveda obljubil, da je ne bo nikdar pozabil. Kakšen udarec pa je bil zanj, ko je po kratkem času dobil pismo s sporočilom, da zapušča gledališče, preden ji to ne obrne hrbta. Da pa bo imela varno prihodnost, se bo omožila z mladeničem, čigar oče ima štiri milijone dolarjev. Njegovo ime je James Granger. Ves zatopljen v spomine je zaslišal glas svoje žene. „Res škoda, da je ne moreš videti." „Zares,“ je rekel zelo previdno, srce pa mu je kar poskočilo v prsih. Vedel je, da jo bo videl. Zjutraj bo bral v časopisu, da je prispel v Boston bančnik James Granger. V hotel Ritz. Udeležil se bo gospodarske konference, spremljala ga bo njegova žena Joan. Videl jo bo .. . „Imam opravek v Bostonu. Popoldne se odpeljem. Bržkone pridem pozno domov, morda šele jutri," je rekel Jim. Ko se je namestil v oddelku, se je ves predal mislim na snidenje z Joan. Seveda se ne bo izdal, da ni prišel samo po naključju, zato je sklenil počakati v hotelski veži, dokler ne pride Joan. Najboljši čas za to bo pred večerjo. Jim je premišljeval, kaj bo govoril, in upal, da bo izvedel, da ni srečna v zakonu. Ob sedmih je čakal pri dvigalu. Ves je bil prevzet od pričakovanja. Počutil se je kot igralec pred premiero. Tedaj ipa se je prikazala Joan. Z njo je bil za glavo manjši mož. Jim ji je hotel kar planiti naproti, Joan pa ga je v tistem trenutku prepoznala in ga kot nekdaj prebodla s svojimi prezirljivimi očmi. Jim je gledal za njo, dokler ni zginila. Nato je odhitel na cesto, poklical taksi ter se odpeljal na železniško postajo. Jutri poreče ženi, kako strašna je bila videti Joan. Ne bo ji povedal, kakšna je bila v resnici. Njeni lasje so bili še vedno zlati, njena koža rožnata, postava zapeljiva kot pred šestindvajsetimi leti. Ohranila je svojo lepoto. Imela ni otrok ne skrbi. Ohranila je vse, kar je za pravo ženo vsebina življenja. Jim Burns se je prvič čutil sproščenega. Nič več ga ne bo preganjal spomin na Joan. To je bila zanj zadnja pomlad v življenju. Iz zaloge starih knjig ■ France Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, 208 str., br. 8,— H Lojze Zupanc: TRETJI ROD, 128 str., br. 3.— ■ Jakob Grčar: PREKO MORIJ V DOMOVINO, 64 str., H., br. 4.— ■ Ivan Albreht: ZAREČ ANI, 120 str., br. 3.— ■ Ivan Matičič: PETRINKA, 208 str., pl. 6.— K Ivan Potrč: SIN, 120 str., br. 3.— ■ Conan Doyle: IZGUBUENI SVET, 236 str., pl. 8.~ ■ Dorfler-Pucelj: MUTASTI GREH, 96 str., br. 2.— ■ Ivan Pregelj: BOŽJI MEJNIKI, 128 str., br. 3.— ■ Pavel Brežnik: TEMNA ZVEZDA, 112 str., br. 3.— ■ Jack London: PUSTOLOVKA, 168 str., pl. 8.— ■ Ljuba Prenner: NEZNANI STORILEC, 142 str., br. 4.— ■ Jože Krivec: DOM MED GORICAMI, 208 str., pl. 9.— | Pierre Benoit: VELIKI JEZ, 168 str., ppl. 6.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti KNJIGARNA „ N A S A KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE la dobro voljo „Rad bi, da si izbereš enega izmed obeh prstanov, Lola". „Oh, tako krasna sta oba, da se ne morem odločiti! Veš kaj? Oba bom obdržala!“ • „Dragi gospod," pravi bodoča tašča, „povejte, ali imate radi otroke?“ „Oh, nad vse,“ radostno vzklikne bodoči zet. „No, to se bo krasno izšlo, moja Erna ima namreč že dva." Janez je prišel na obisk k znancem. Bil je lačen in rahlo je upal, da ga bodo povabili k večerji. Čaka in čaka, toda nič ni kazalo, da bi pri teh ljudeh kaj jedli. Pa se ojunači in vpraša najmlajšega sina, kdaj običajno večerjajo. „Navadno ob sedmih. Toda če imamo obisk, navadno počakamo, da odide." • Mala Tinca je šla z očkom v živalski vrt. Pa se ustavita pri osličkih. Tinca je navdušena. „Očka, povej mi, ali se osli tudi ženijo?“ „Samo osli!" očka zamišljeno odgovori. Ogorčeno je prišla Meta k urarju: „Vi, uničili ste mi uro. Sedaj sploh več ne gre!" „Kako, uničil?“ vpije urar. „Niti dotaknil se je nisem." „Ljubše mi je, da pride tat k hiši kot pa zdravnik." „Tega pa ne razumem." „Ko tat odide, vsaj vem, kaj mi manjka, pri zdravniku pa nikdar." Dva vojaka sedita za kasarno. „Oče mi je pisal, da mi ne bo poslal denarja," pravi eden. „Ali je že pozabil, da ga je on kot vojak tudi potreboval? reče drugi. „Ne, to ne, toda tudi ni pozabil, za kaj ga je porabil." Lucija je ležala ob morju in dremala. Nenadoma skoči in začne vpiti: „Kaj si dovoljujete! Vi ste me po-Ijubovali!" »Oh, oprostite mi! Toda ko sem vas videl tako mirno spati, sem vam pač hotel ukrasti poljub." „Kakšen poljub! Natanko sem štela! Šest jih je bilo, preden sem se prebudila!" • »Včeraj mi je Jure poklonil svoje srce, Dita." „No, kaj posebnega nisi mogla s tem dobiti. Pred tremi dnevi mi je zagotavljal, da sem mu ga jaz zlomila." FRED JEFFERSON Jerry in Lisa sta bila poročeno sedem let. Njuni odnosi so bili ves ta čas zelo slabi. Prepirala sta se zaradi najmanjše malenkosti. Če si gledal njun zakon od blizu, si lahko sklepal, da je glavni krivec za večino nijunih prepirov Lisa. Bila je prepirljiva in malenkostna. Jerryju je očitala najrazličnejše stvari. V začetku sta živela precej skromno, ker je Jerry relativno slabo zaslužil. Pozneje se je njuno gmotno stanje hitro popravilo in Jerry je na Lislno željo kupil vilo nad morjem. Hiša je bila prostorna in udobna, tako da so se Listne želje po komfortu končno le uresničile. On si je kupil majhen, skromen avto, njej pa športni ford, o katerem je dolga leta sanjarila. Lisa pa je še naprej ostala nezadovoljna in sitna. Jerry ji z ničemer ni mogel ustreči, pa če se je še tako trudil. Da bi ji povrnil, je tudi on postajal vedno bolj surov. Namerno jo je gnjavil in iskal prepir. Tedaj je bila še bolj živčna in dolgočasna kot sicer. Končno se je Jerry odločil, da bo končal s to komedijo. Lisi je predložil ločitev. Ponudbo pa je odbila na tak pačin, da je Jerry lahko sklepal, da na kaj takega ne bo nikoli pristala. Zato se je odločil, da se je bo znebil, pa če bi jo tudi moral ubiti. Ta ideja se je v njem razvijala počasi, toda zanesljivo. Nekega dne se je Jerry odločil preiti v napad. Tisti dan bi morala iti Lisa s svojim avtom v mesto. Pred njenim odhodom je šel v garažo in pazljivo odvil vijake na krmilu. Menil je, da se Lisa ne more več izmazati. Ne bo mogla preprečiti padca v prepad, ko bo zavozila v .ovinek smrti". Ovinek, oddaljen ka- BUMERANG kih dvajset kilometrov od njune hiše, so tako imenovali, ker je naravnost požiral nepazljive voznike. Tudi zelo previdni vozniki se pogosto niso mogli znajti, ko so v ta ovinek zapeljali z veliko hitrostjo. Zvrnili so se v globoki prepad, na katerega dnu je preteče šumelo morje. Jerry je vedel, da Lisa na tem ovinku ne bo mogla ostati na cesti, ker je odvil vijake na krmilu in bo avto šel v drugo smer, kot bo ona hotela. Nazadnje je Lisa odpeljala. Nič ni opazila. Jerry je bil prepričan, da bo opazila napako šele, ko bo prepozno. Njen avto je hitro izginil! Jerry se je oddahnil. Sedel je na kamen pred hišo in si zadovoljno prižgal cigareto. Počutil se je prijetno. Tako prijetno se ni počutil še nikoli, odkar je bil poročen z Liso. Nikoli prej si ni mogel predstavljati, da se bo počutil tako lepo, ko bo Lisa izginila iz njegovega življenja. Zaželel si je ohladitve. Odšel je v kopalnico in spustil močan curek mrzle vode. Nato se je pozorno oblekel in stopil v garažo po svoj avto. Ni mogel zdržati, da se ne bi šel prepričat, kaj se je zgodilo z Liso. Hotel je na lastne oči videti beti ford, razbit nekje na dnu prepada. Zavedal se je, da je to preveč surovo od njega, vendar je bilo nekaj v njegovih prsih močnejše od tega občutka. Vedel je, da nikakor ne sme ustaviti. Lahko bi prišel kak sosed ali znanec, pa bi ga videl, kako gleda v prepod. Tako bi postal sumljiv. Ne da bi se ustavil med vožnjo, bo videl Lisin avto, in to mu popolnoma zadostuje. Listnega izginotja ne bo prijavil kake dva, tri dni. Nato bo odšel na policijo. Policija bo seveda storila vse, da jo najde. Gotovo bodo najprej pogledali v prepad pod .ovinkom smrti”. Niti najmanj se jim ne bo zdelo sumljivo, ko jo bodo našli, saj ne bo prva in ne zadnja oseba, ki je svoje življenje končalo na dnu te grozne soteske. Bolj ko se je bližal kraju, kjer naj bi zagledal Lisin razbiti avto, vedno bolj je bil razburjen. Srce mu je močno tolklo, roke pa so se tresle. V nekem trenutku je začutil tudi nekakšno usmiljenje do Lise. Nekoč jo je vendar ljubil! Najlepše dni svoje mladosti je prebil z njo. Toda, nič več se ni dalo spremeniti! Liso je morala izginiti iz njegovega življenja, ker si je to zaslužila. Sama je bila kriva za vse. Se pred ovinkom je v prepadu zagledal odtrgana avtomobilska vrata, malo pozneje pa avto. Bil je grozen pogled. Brezoblična gmota železja ni bila podobna ničemur. Začutil je, da ga nekaj stiska v grlu. Pritisnil je na vzvod za plin in z veliko hitrostjo priletel v ovinek. Nenadoma je začutil vso moč avtomobila, ki ga je vozil. Avto je začel z vso silo siliti proti prepadu. Nato je sledilo nekaj hipov borbe, da bi zravnol kolesa, brezuspešne borbe z rjovečim strojem. Nato se mu je stemnilo pred očmi. Avto je zletel v prepad. Spodaj je bilo slišati morje, ki je zlohotno šumelo. Imel je samo še toliko zavesti, preden je udari v dno prepada, da je pomislil: prekleta Lisa, nikoli ne bi verjel, da je tudi ona lahko tako kruta! Športni vestnik • SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU V LJUBLJANI Leto 1970 bi lahko imenovali leto svetovnih prvenstev. Poleg svetovnega prvenstva v rokometu, košarki in drugih športnih panogah je pred nedavnim pritegovalo zanimanje športne javnosti svetovno prvenstvo v alpskem smučanju in v nordijskih disciplinah. Potem so bile na vrsti hokejske tekme v skupini C, kjer si je Avstrija priborila prvo mesto in bo prihodnjič lahko nastopila v skupini B; pravo svetovno prvenstvo, namreč tekme skupine A, pa se bodo v bližnji bodočnosti odvijale na Švedskem. Ta teden pa je Ljubljana prizorišče svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. V hali Tivoli, kjer se je odvijalo že precej svetovnih in evropskih prvenstev in drugih mednarodnih prireditev, se poteguje letos za naslove kar 121 tekmovalk in tekmovalcev, kar pomeni doslej najvišjo udeležbo na tovrstnih prireditvah. Med najbolj uspešnimi tekmovalkami je tudi Avstrijka Trixi Schuba, ki je že večkrat dokazala, da spada v svetovni vrh te športne panoge. Zato avstrijska javnost — posebno po raznih »razočaranjih" v smučanju — pričakuje, da bo na sedanjem tekmovanju v Ljubljani šlo spet vse po sreči in se bo priljubljena tekmovalka uvrstila med zmagovalce letošnjega prvenstva. • SMUČARSKI SKOKI V IRONV/OODU IN ST. MORITZU Smučarski poleti na skakalnicah velikankah postajajo čedalje bolj priljubljeni in privlačni. Zato je razumljivo, da se je tudi Amerika uvrstila med države, ki razpolagajo s takimi skakalnicami. Zgradili so jo v Ironwoodu, kjer je bila 1. marca »premiera". Na tej novi skakalnici so češkoslovaški tekmovalci slavili kar trojno zmago, kajti prva tri mesta so zasedli Raška, Hubač in Doubek. Četrto mesto si je osvojil Američan Watt, medtem ko se je Jugoslovan Štefančič uvrstil na odlično 5. mesto. Najdaljši uspeli skok ali polet, namreč 131 metrov, je dosegel domačin Watt. Tudi avstrijski tekmovalci niso razočarali: kakor prej na svetovnem prvenstvu v Visokih Tatrah sta bila spet najboljša Kroll in Bachler, ki sta zasedla 6. oziroma 13. mesto. Istega dne je bil St. Moritz v Švici prizorišče tekme za pokal Kongsberg, ki si ga je osvojil Nemec Ihle, medtem ko si je skupinsko zmago priborila Švicarska ekipa. Jugoslavija je zasedla 3. mesto ter je v dese-torico najboljših spravila 4 tekmovalce. Med skupinami je Avstrija dosegla sicer le 5. mesto, zato pa je med mladinci zablestel naš zahomški rojak Hanzi Millonig, ki si je v težki mednarodni konkurenci osvojil prvo mesto. Dosegel je skoka 59 in 59,5 m ter skupno oceno 228,4 točke. Za njim se je uvrstil Jugoslovan Kobal (226,6 točke), tretje mesto pa je zasedel Nemec Zapf (221,1 točke). DROBNE VESTI 0 Znani avtomobilski dirkač Graham Hill, ki se je lani oktobra težko ponesrečil, bo po vsej verjetnosti tekmoval za Veliko nagrado v Johannesburgu. Njegove poškodbe so bile tako hude, da je bil dalj časa v smrtni nevarnosti in nihče več ni računal na ponovni nastop Škota. 0 Letošnji smučarski poleti v Obersdorfu ogrožajo svetovni rekord, ki ga je lani v Planici postavil Nemec Wolf. Klopferjevo skakalnico v Oberstdorfu so namreč tako preuredili, da bo baje omogočala skoke preko 165 m. Prav gotovo pa bo Oberstdorf zabeležil nov rekord v številu gledalcev, kajti že zdaj so rezervirane vse sobe v okolici. Višina velikanke znaša po preureditvi 172 m celotna dolžina skakalnice pa je 500 metrov. 9 V smučarskih tekmovanjih za svetovni pokal si je pri ženskah nabrala doslej največ točk Michele Jacot iz Francije. Njena najhujša konkurentka Mačehi je izpadla na nedeljskem slalomu in tako Francozinji omogočila zmago. Pri moških pa je lanskoletni zmagovalec Schranz (Avstrija) na najboljši poti, da si ponovno osvoji pokal. HAUSGEHILFIN (mil deutschen Spracbkenntnissen) fur Deufschlond gesuchf. Kochen kann er-lemt werden. Drei ervvachsene Perso-nen. Houshatt vollelektrisch; grofje Wasche aufjer Haus; Slundenhilfe vor-handen. Familienanschlufj, grofjes ei-genes Zimmer mit fliefjendem Wasser. Zuschriften on: Karl Hohmann, D-8801 Schillingfurcht-MFR uber Ansbach, Kar-dinolsweg 1. — Nahere Auskunfle bei Farben-ScheHarvder, Klogenfurt, Tel. 22-4-59. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnovne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 7. 3.: 6.05 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret: Selma Lagerlof — 21.00 Orkestrski koncert — 22.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 8. 3.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih gododkov — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 70 — 16.15 Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti — 17.45 Komorna glasba — 19.10 Samo veselje z glasbo — 20.00 Sto let dunajske opere — 21.30 »Nočni čuvaj", kabaret — 22.10 Eksperimenti in konfrontacije — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 9. 3.: 6.05 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 6.11 Jutranja glasba — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Argumenti — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasbq. Torek, 10. 3.: 6.05 Oddaja delavske zbornice — 9.30 Vesele note mojstrov — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Raziskovalci v gosteh — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 21.30 Glasbeni feljton — 22.45 šansoni — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 11. 3.: 6.05 Oddaja kmetijske zbornice — 9.30 Vesele note mojstrov — 13.45 »Poslednji strel", pripovedka — 17.10 Uvod v filozofijo naravoslovja — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 »Udine", opera — 21.45 »Plesna dvorana sanj" — 22.10 Demokracija in neposredna demokracija — 23.10 Sodobna glasba Četrtek, 12. 3.: 6.05 Oddaja sindikalne zveze — 13.45 O Jakobu Grimmu in starosti — 17.10 Pesmi Michaela Guttenbrunnerja — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Psihografija dednega sovraštva — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.15 V žarišču — 22.30 Zborovska glasba — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja. Petek, 13. 3.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Od rude do jekla — 20.00 Radijska igra — 21.15 Avstrijska glasba — 22.10 Med reformo in restavriranjem — 23.10 Pesem in glasba z Dunaja. Iščemo za naše podjetje v Stuttgartu sekretarko in knjigovodjo, z znanjem obeh jezikov, za takojšnji nastop. Dobra plača. Dopise na naslov: Iskra-Elektronik, 7 Stuttgart 1, Furtbach-strafje 2 B; pojasnila tudi v uredništvu lista. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.J0, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 7. 3.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Godba na pihala — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Pihalna godba — 15.30 Po željah — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.10 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 8. 3.: 7.40 Kadar petelin zapoje — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Pro-minentni igrajo svoje najljubše melodije: Johanna Matz — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Sosedje na jugu: Rim od A do Ž — 19.00 Nedeljski port — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Koroški domovinski večer. Ponedeljok, 9. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 10.15 Evropski pripovedniki 20. stoletja — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz glasbenega življenja štajerske — 16.15 Seksualna vzgoja — 16.30 Otroški obzornik — 17.10 Zabavna glasba — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Glasbena radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 10. 3.: 5.05 Veseli zvoki — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.05 Sence slave — 11.00 Pod lipo — 14.30 »Potovanje v preteklost" — 14.45 Moderni razvoj matematike — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Informacije za ženo — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 šansoni. Sroda, 11. 3.: 5.05 Veseli zvoki — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 šolske naloge — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja združenja industrialcev — 19.15 Govorica domovine — 20.10 So ljudske pesmi komponirane? — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. četrtek, 12. 3.: 5.05 Veseli zvoki — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.05 Tudi mi se moramo prilagoditi — 11.00 Ko se tali sneg na planinah — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz mape gostov — 18.00 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 »Zdaj veselo ven s plugom" — 21.15 Domače glasbeno ustvarjanje. Petek, 13. 3.: 5.05 Veseli zvoki — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.05 šolska oddaja — 10.45 Človeški tipi v antičnem pesništvu — 11.00 »Ko zvonček veselo zapoje ..." — 14.30 Problemi koroških mest — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Glasbeno življenje Koroške — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.25 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 7. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Nedelja, 8. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 9. 3.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. Torek, 10. 3.: 13.45 Informacije — Za krmilom — športni mozaik. Sreda, 11. 3.: 13.45 Informacije — Revija popevk. četrtek, 12. 3.: 13.45 Informacije — Zbori pojejo — Za naše male poslušalce. Petek, 13. 3.: 13.45 Informacije — Pesmi Andreja Kokota — Slovenski skladatelji. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 7. 3.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Čez travnike zelene — 12.10 Plesi raznih dežel — 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje basist Dra-gutin Bernardič — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Štirje kovači — 20.00 Nove melodije — 21.15 Iz zabavnih prireditev — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 8. 3.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 7. 3.: 11.30 Smučarski skoki — 14.30 Svetovno drsalno prvenstvo — 15.40 Jazz v Evropi — 16.00 Za otroke — 16.40 Daktari — 17.30 Beat-club — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 »Valčkov sen", opereta — 22.00 čas v sliki — 22.15 šport. Nedelja, 8. 3.: 11.30 Smučarski skoki — 15.00 Svetovno drsalno prvenstvo — 16.30 Za otroke — 18.00 Zabavno in začinjeno — 18.30 Glasbeni koledar — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Svetovno drsalno prvenstvo — 22.35 čas v sliki — 22.50 Svetovno prvenstvo v rokometu. Ponedeljek, 9. 3.: 18.00 Kakor so drugi videli — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož s kovčkom — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 šport — 22.10 čas v sliki. Torek, 10. 3.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sodnik na divjem zapadu — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Oče ni oženjen, filmska komedija — 22.55 Čas v sliki. Sreda, 11. 3.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Doba Napoleona — 11.00 Ljudje v hotelu, film — 12.50 šport — 16.30 Pavliha pri Kitajcih — 17.10 Mala risarska šola — 17.35 Iskalci zakladov — 17.45 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-report — 21.15 Povabilo, televizijska igra — 22.45 čas v sliki. četrtek, 12. 3.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Slike zveznih dežel: Nižja Avstrija — 11.00 Mesto dola zgodovino — 11.30 Ferdinand Hodler — 12.00 Kiber-tehnika — 18.00 Italijanščina — 18.25 Športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc ugotavlja — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Nori dan", komedijske igre v Spittalu ob Dravi — 22.00 Čas v sliki. Petek, 13. 3.: 10.00 Gore domovine — 10.30 Kalenda-rij — 11.00 Oče ni oženjen — 18.00 Teletest — 18.25 Podoba Avstrije — 18.41 Oddaja delavske zbornice — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki. 2. PROGRAM Sobota, 7. 3.: 18.00 Otroci odkrivajo kemijo — 18.30 Razgovor med generacijami — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko In aktualno — 20.15 »Othello", ruski film — 22.05 črni seržant — 23.55 čas v sliki. Nedelja, 8. 3.: 18.30 Pouk o Angliji — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Umetnost črncev — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Ljudje v hotelu — 22.05 Telereprize. Torek, 10. 3.: 18.30 Mesto dela zgodovino — 19.00 Uvod v eksperimentalno fiziko 19.30 čas v sliki 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igrajo holandske pihalne godbe — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Ansambel Jožeta Privška — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavni zvoki iz studia Zagreb — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 9. 3.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Ansambel Jožeta Kampiča — 12.10 Dve viziji Demetrija Žebreta — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič" — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Beograjske glasbene slavnosti — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Beograd. Torek, 10. 3.: 8.05 Operna matineja — 9.05 Podrož* niška vas in grad — 9.35 Pianist Borut Lesjak — 9.45 Nastop harmonikarskega orkestra — 12.10 Glasba Za kitaro, čembalo in orgle — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana 15.40 lz Puccinijeve opere »Madame Butterfly" — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.15 Ansambel Jožeta Krežeta - 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana in instrumentalni solisti — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Zagreb. Sreda, 11. 3.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodbic — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 Akademski plesni orkester — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.40 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir — 14.35 Voščila — 15.40 Recital pianista Marijana Fajdige — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 Sodobni japonski jazz — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Beograd — 23.40 Plesna glasba. četrtek, 12. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Karl Marx, mislec revolucije — 9.35 Ansambel Atija Sossa in Ljubljanski jazz ansambel — 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana z Griegom — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Bolgarski mladinski zbor iz Sofije — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Ansambel Mojmira Sepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovensko pisateljico Mimi Malenšek — 22.15 Skladba Slavka Osterca — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Lepe melodije. Petek, 13. 3.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.45 Narodne pesmi iz čine gore — 12.1D Pisani listi iz Chopina — 12.40 Slovenski oktet pred več kot desetimi leti — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Georges Bizet: Arležanka, suita — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Poje zbor berlinskega radia — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz. New Orleans-Bourbon Street — 21.00 Koncert dunajskih simfonikov — 21.50 Telereprize. Sreda, 11. 3.: 18.30 Kibernetika — 19.00 Intervju z zgodovino — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Bilo je nekoč, mojstrsko delo filmske umetnosti — 21.40 Telereprize. Petek, 13. 3.: 18.30 Instrumenti tehnike — 19.00 Marcel Duchateau, dokumentacija — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Horse Feathers, filmska groteska — 21.25 Telereprize. JUGOSLAVIJA Sobota, 7. 3.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Osnova splošne izobrazbe — 11.00 Oddaja za prosvetne delavce — 11.30 Smučarski poleti v Oberstdorfu — 16.00 šport — 17.45 Obzornik — 17.50 Narodna glasba — 18.20 Ivan Cankar: Polikarp — 19.15 Mozaik — 19.45 Dva obraza — 20.00 Dnevnik — 20.35 Svetovno drsalno prvenstvo — 22.30 Rezervirano za smeh — 22.45 Destr/ — 23.35 Kažipot — 23.55 Poročila. Nedelja, 8. 3.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Pod lipo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.30 Smučarski poleti v Oberstdorfu — 14.30 Nove melodije — 16.00 Svetovno drsalno prvenstvo —- 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.60 Športni pregled — 22.55 Dnevnik. Ponedeljek, 9. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.55 Za prosvetne delavce — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Snežna kraljica — 18.05 Basen o treh čuvajih — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Plavolasa Židinja, drama. Torek, 10. 3.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 17.15 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik — 18.30 Po domače — 19.00 Mozaik — 19.05 Sodobno poslovanje — 19.30 Promet in alkohol — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ujemite tatu, angleški film. Sroda, 11. 3.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.00 Nogometna tekma — 15.45 Test z glasbo — 17.15 Madžarski pregled — 18.50 Obzornik — 18.35 Na sodmi stezi — 19.00 Mozaik — 19.05 Popularna glasba — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let — 22.05 Romeo in Julia, balet — 22.25 Poročila. četrtek, 12. 3.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Šolska oddaja — 16.20 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Tiktak — 18.00 Glasbeni ciciban — 18.15 Obzornik — 18.30 Zgodbe s popotovanj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 Preudarne poroke — 21.35 Kulturne diagonale — 22.50 Poročila. Potek, 13. 3.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošno izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 David Copperfield — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.35 V območja tišine, angleški film — 22.05 Malo jaz, malo ti, quiz — 23.20 Poročila. zrete vizij a