Dopisi. Iz Krčevine pri Ptuju. (Slovenci, svoji gospodje.) [Konec.] V tretjem in drugem razredu smo sijajno zmagali, v prvem pa ni bilo mogoče, ker so volilci skoraj sami nemčurji. Sedaj ima naša občina vrlega slovenskega kmeta za župana in občinski svetovalci so tudi sami naši možje. Naš prejšnji dolgoletni župan, privandrani Nemec g. Stalzer, pa sedaj premišljuje minljivost posvetne glorije, seveda nemškutarske. Vse njegovo prizadevanje, da bi nas mogel še nadalje za nos voditi, kakor nas je prej, se mu je ponesrečilo. Nemškutarskemu gospodstvu je odklenkalo, upamo, da za vedno. Naš sedanji župan, ki se trudi ustreči vsestranskim željam občanov, vpeljal je tudi slovensko uradovanje. Ljudje so zato jako zadovoljni in se tudi vedno bolj začenjajo zavedati svoje slovenske narodnosti. Nekateri prebirajo tudi dobre slovenske časnike, katere prav iz srca priporočamo i drugim, da se prepričajo, kako se nam Slovencem godi. Da se narodna zavest v resnici žiri med narai, pričajo i naslednje besede vrlega slov. odbornika: »Ko smo imeli h koncu leta občinski račun, smo bili vsi skupaj poklicani, in prižli smo vsi, pa sami Slovenci. Nemca nobenega ni bilo. Lepo jo bilo slišati občinskega predslojnika, ko jo vsc v našem lepem slovenskeni jeziku govoril in račun pozmislu vseh dobro sklenil. Ko jc bil na ogled postavljon, ni ga noben iz Ptuja prišel ogledal, ne vem, zakaj ne, morda se jim slovenski jezik ne dopade.« Da, tako ,je; če ncčejo, nam je to-le prav, saj jih no potrebujerno, kajti sedaj smo Slovenci gospodarji. KakSne vrste ljuclje so naši ncmškularji, pa nam pričajo te-le besede, ki jili je jeden izmcd njih izgovori), ko ga je uprašal Slovenec, zakaj da kot rojen Slovenec ne drži z nami: »Jaz nisem Slovenec, no Nemec, ampak jaz sem mesar!« Kaj ne, kaj takega pa zmore le zvila nemčurska buča! Ako je mesar, pa naj le ostane pri svoji mesarski politiki in nas naj ne draži s svojo nemškutarijo. Kako so komandirali li Ijudje prej, si lahko sedaj vsak misli. Hvala Bogu, da smo sc tudi mi Krčevinarji, ki smo neposredni sosedi našega velikonemSkega mesta Pluja, vzdramili ter vrgli raz sebe jarera nemčurstva, ki nas je prav občulno težil toliko let. Sedaj pa Krepko le naprej, Krčevina, j S slovensko zavesrjo na dan! Da narodna si mi občina, To srčno želi tvoj občan. Srednji Gasteraj. (Zeleznica.) Gosp. Koser v| 8. št. govoii o železniei, a rečemo mu, da akoravno je njegova misel lepa, hvalevredna in za Slovence koristna, vendar je kočljiva. Pomislimo, ako se bode železnica gradila, in to nekdaj za gotovo, ker je do Purkle ined Gmurekom in Apačami, kakor je govorica, že dovoljena. Kako bi to bilo, ako bi se od Purkle vozili na Radgono, Radince in od tam na Ptuj? Ali mar mislite, da se od Radinee naPtuj parkrat stopi? Od lamje tudi precej hribovit svet, kar od Purkle na sv. Lenart ni. Dalje je iz Spielfelda od Ljutomera lokalno železnica, ki bi se od Purkle do Radinec morala sprcmeniti v državno, to bi tudi nekaj stalo in bila bi nckaka niešanica, ker do Purkle bi bila lokalna, od tam do Radinec državna, a dalje v Ljutomer zopet lokalnica želežnica. Naj bolje bode, da se gospodje držijo od Dunaja do Krapine in naprej ravne črte, katera je od Purkle na Sv. Lenart, oziroma Sv. Trojico na Ptuj najprimer-j nejša, — k. S Sladke Gore. (Bela žena) navadno pridej kakor tat; in tako nepričakovano je tudi v našem župnišču (farovžu) potrkala. Bilo je v petek 9. sušca, ko je šla sestra našega č. g. župnika, Marjeta Kene, v Celje,1 da bi še enkrat obiskala lepo cerkev oo. kapucinov in tam velikonočno obhajilo prejela. Ali tega ni slutila, da bode to obhajilo ob enem tudi popolnica za večnosi Prišla je domov v soboto ob 5. uri popoldne in se po-, tožila, da jej je slabo. Mora!a se je vleči v postelj, iz katere ni več vstala; kajti po 4 ure trajajočem kratkem trpljenju, previdena s sv. sakramenti za umirajoče, izdihnila je ob 91/, uri večer svojo blago dušo. Ko se je solnce drugi dan izza gor prikazalo, žalovala je vsa Sladkogorska župnija, kajti lahko rečemo, zgubila j« dobro, skrbno in usmiljeno mater, ki je bila ob eneffl vzgled vsem devicam. Njeno dobro srce in radodarna roka sta bili vsakemu kake pomoei potrebnemu odprti. Zato ne žalujejo samo č. g. brat in njihovi znanei duhovniki, teraveč posebno reveži si solze brišejo ob njenem ranem grobu. Zares, zaslužila si je ime: »zlata Marjetka«. Kako Ijubljena je bila od Boga, videlo se je pri njeni lepi smrti; pač kakoršno življenje, taka smrtl In kako ljubljena od Ijudij, to se je pokazalo pri njeneni pogrebu. Na tisoee Ijudij je prišlo spremljat jo na zadnji poti, med temi je bilo 10 duhovnikov, katerim se tukaj, še enkrat izreka srčna zahvala, posebno voditelju sprevoda vlč. g. J. Bezenšeku. duh. svetovaleu in župnik" iz Gadrama in č. g. Fr. Gaslu kot pridigarju in celebranlu. Ljubi Bog naj pokojni Marjetki poplača njen« usmiljenja in čistosti polno življenje ! Bog jej daj večn' mir in pokoj, č. g. bratu po sladko lolažbo! »Le ki'ž nam sveti govori, da zopet vid"mo t>e nad zvezdami-' lz Kostrivnicc. (NaS stralionja.) (!. urcdnik! NaS berič išče tiste, ki so ga v »cajtinge dali«. Slrah ine sprelctava, ako pomislim, da bo morobili cclo v Maribor prikorakal ter vam malo preblizu p()d noso: mahal s svojo beriško sabljo, češ, kako se predrznete kaj takega tiskati! Zakaj hudomušni Ijudje vedo povedati, da je to že enkrat storil pred kakimi 18 leti, pa takrat so ga neki prav hitro posadili na ulico. Da boste v bodoče bolj previdni, moram vam v svarilo povedati, kako strašno se je do sedaj maščeval nad onimi, katere ima tu v Kostrivnici za dopisnike vašega lista. Čujte in strmite: začel jih je kar križem obrekovati in trositi o njih grde laži ter ima celo par pomoenikov. Kedar sem kaj takega slišal, mi je prišlo na pamet vprašanje, koliko davka ali štibre bi pač plaeal berič in njegovi poinočniki, ko bi se vresničile besede, katere sem nedavno bral v nekem časopisu: Platijo naj davke hudobni jeziki, In gobci lažnjivi pomagajo naj ! Če ti bi nam bili davkov plačniki, Ves svet spremenil bi v veseli sp raj ! Le vinarjev pet za vsako laganje, Koliko bi davka naneslo že to? Deset pa za sleherno obrekovanje. V resnici na svetu bi davka ne b'lo! V svoji zaslepljenosti se je na malo čuden način maščeval nad pošteno, krščansko družino, ki je čisto nedolžna, zavoljo dopisov iz Kostrivnice. Ker so se veselice bralnega društva vršile v gostilni g. Lindiča in je njegova hiša naročena na »Slov. Gospodarja«, jo je zviti naš ptič in berič hitro iztuhtal, da se od tam pošiljajo dopisi v vaš list. 0 Karžupnik, ti bi bil gotovo dober »Staatsamvalt«. kakor te je pred kratkim zaničljivo imenoval višji uradnik tam doli na Podplatu. Morebiti te pa še enkrat vendarle pokličejo v Celje ali celo na Dunaj, da nastopiš imenitno to službo. Saj bi bilo kaj takega še mnogo boljše plačilo za tvoje neštevilne zaslugc, katere si si pridobil za našo občino, kakor pa zaslužni ali zlati križec, za katerega se je namesto tebe, žal, zastonj potegnil občinski naš predstojnik! Po tvojih mislih bi bil tedaj te dopise pošiljal, recimo: tudi gospod Ogrizek, ako bi se bile vršile pri njem veselice in bi bil naročen na »Slov. Gosp.« Ali ni res, gospod urednik, da je naš berič — pardon — naš gospod berič bistra glavica? Toua tudi ostali mi Kostrivničani nismo padli na glavo, in zato mislimo, da je pravi vzrok hudobnega obrekovanja morebiti nekaj celo kaj drugega, recimo: nevošljivost! Pa naj bo za danes dovolj, morebiti več prihodnjič. Iz Orehovec. (Kje je resnica?) Kar je bilo pisano v 6. št. »Slov. Gosp.« o našem okrajnem zastopu, bilo je po vrsti posneto po gražki »Tagespošti« z dne 30. dec 1. 1. Zakaj torej Orohovčan te najprej na popravek ne sili? Ali liberalci so vajeni na razkošnost, zato jim ni nič novega; nam pa, ki v potu svojega obraza kruh jemo, je treba dobro premisliti, predno kak belič izvržemo. Res je prvič, da nam okrajni zastop doklade nalaga in žepe prazni. Če okrajni zastop nima dolga, tedaj pa ga imamo mi, davkoplačilci, ker se bode svota 5721 gld. 73 kr. letos morala z dokladami 20% pokriti. 0 novih okrajnih dokladab pa nihče ni pisal. Če pa je okrajni zastop tako varčen, tedaj se pa naj doklade za 2% ali 3% znižajo, in to bo v sedanjem času veliko. Resnica je, da je Winkler rekel, da je 3000 gld. pribranjenih in s tein se bode nova cesta delala, in še je pristavil to, da mi moramo vedno Ije doli za tiste ceste plačevati, tedaj naj Dolanjci sem gor tudi plačajo; in to lahko s prisego potrdim. Winkler je duša, Wračko pa telo, tedaj sta eno in zato tudi vesta, kake burke vganjata! To ni res, da bi prostovoljno botele občine to cesto imeti. le nekaj privržencev sta Winkler in Wračko dobila, lo pa obuinske predstojnike, pa še te ne na kaj lep način; sedaj šc o tem moleim, ako je treba, še pride! Poličani se vložili pritožbo na okrajno glavarstvo, Šavniška občina se je do zadnjega branila, Ivanševci so se prolivili, da se je bilo bati nereda. Razburjenost je bila po vseh teh občinah velika. Nadalje, da se je 125/«« dolga cesta s celo malimi stroški 700 gld. takoj poravnala z okrajnimi dohodki. Ljubi Bog! Ste teh 700 gld. dobili s Pruskega? To je vse jedno ali sem jih dal včeraj, danes ali jutri, ko sem jih dati moral, saj sem tudi v tem okraju in davek plačujem. Ravno tako je s tistimi 400 do 600 gld. za nasip ceste. Ko bi okrajni zastop ne razširil ceste, bi tudi ne trebalo novih mostov. Sedaj pa imajo Polieka, Šavniška, Lastomerska, Ivanševska, Stavenska in Očeslavska vas 453 gid. 88 kr. okrajnemu zastopu vrniti. Ali bodo te občine na Prusko po denar šle, da ne bode treba davkoplačilcem iz žepa jemati! Sedaj pa še, g. načelnik,. dalje! Še me je več posestnikov popraševalo, ali bodo dobili obljubljeno plačilo, kar se njim je za novo cesto vzelo ? Pa §e več, ali bomo tudi od ceste daeo plačevali ? Postavazdne 9. prosinca 1870 št. 20. deželnega zakonika veleva § 3: tisti, ki ima dolžnost pota napravljati in vzdržavati, je dolžen lastnike ali vžitkarje poslopij in zemljišč, ležečih ob javnih potih, zavarovati zoper vsako škodo itd. Kako je, Wračko, s tem ? Kmetu so to same dobrote ? Tistih 5000 gld., kar je okrajni zastop dovolil za plemenske bike, je pa veliko preveč. Saj nismo v obljubljeni deželi, da bi lahko denar trosili! Ako drugi okraji kaj takega storijo, pa storijo pametno. Vzamejo 200 do 300 ali največ 500 gld. Ali bode jedno tele stalo 100 gld. Ako se za 100 gld. 3 teleta kupijo, je za 500 gld. dosti našemu okraju za poskušnjo. Tukaj je najprej treba ljudi učiti, kako se senožeti zboljšajo in urano živina redi, potem bode lepo pleme. Od tistih 5000 gld. pa je na leto po 4% 200 gld. obrestij, če se ta denar le v treh letih vrne, je za 600 gld. okraj prikrajšan. Ako pa bi se vzelo 500 ali 1000 gld., bi pa okraj bil prikrajšan samo za 20 ali 30 gld. Tako gospod VVračko: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! O kapelski župniji posebej pa se dopisniku še senjalo ni. Pisal je le o občinah, kjer se je nova cesta delala in je prirastlo iz 12% na 20%, kar se bode iz žepa jemalo, ko bi le kaj bilo. Saj se tudi na »Orechovem« dimniku pozna, da ni cvenka! Iz Slov. goi\ (S p o t a.) Ako pogledamo v Koledar družbe sv. Mohorja, najdemo v Lavantinski škofiji župnijo Sv. Jurija v Slov. goricah, ki lahko tekmuje glede števila Mohorjanov s sosednimi župnijami, kajti na sto Ijudij pride že 7 družbenikov; v tej zadevi smemo pohvalno omenjati to župnijo. Potujoč po svojih opravilih dospern v občino Sv. Jurija, tam stoluje nekdo, ki se štuli dobrega Slovenca in gospodarja, ki je ud večim gospodarskim društvom; a kako sem se čudil tam! Napravil je ta mož novo obeinsko tablo z napisom: »Ortsch. u. Gemeinde St. Georgen«. Glejte no, ali smo v ljubi Bismarckovini, tam v nemškem rajhu? (Jrdo od moža, ki hoče povsod nekaj veljati. In kateri jezik navadno govori? Nemški! In pri taki priliki, kadar nosijo v denarni zavod Slovenci denar! Kaj si preprosti kmetič more misliti, ako svoje višje sliši nemško govoriti, in pri takem zavodu, ki je v slovenskih rokah? Ni toraj čuda, da ima tain blizu njegovega doma neki preprost človek, napis: »Franz Stelzer, Sattler«. Slovenci, ali to razumete, da je ta sedlar samo za Nemce?. Z žalostnimi čuti primaham v Srednji Gasteraj, tam se mi jeza takoj poleže, ker najdem na občinski tabli lep slovenski napis, jednako ludi na hiši župana, g. Franca Kurnika, zapisano zraven hS. št. z zlatimi črkami: »Hrednji Gasteraj«. No, to je lepo, niste Se vsi Jurjevčani zaspali! Hvala takim možem, ki se ne bojite pritiska nemškega morja; a onih novoSegnih Slovencev se pa izogibajte! Še nekaj: Neko dekle, ki se je nekaj nemške kulture navzelo, pride h kovaču v Slov. goricah, ter mu da železo za >burklje« z naročilom, naj jih prav kmalu napravi, rekoč: >Eine mochens fiir den kleinen Helen, eine mochens aber ein bisrl grossere liir die Kropenza«. Kaj ne, dragi bralci mojih popotnih opazk, to je pa res — čudovito za »Slovenske gorice«. 0 uboga Slovenija! — Dalje omenjam, da so župani v Žicah, Ledinjaku in v Krembergu značajni Slovenci, imajoči srce za trpina Slovenca. Občina Ledinjak ima lep slovenski pečat: »Občina Ledinek«; in v Krembergu tik slovensko-nemške meje imajo občinske table v lepi slovenščini n. pr. »Kraj Velka«, »Majhni vrh« itd. Jednako ima občinske table najpopred v slovenščini tudi občina Zg. Ročica. Pohvaliti moram tudi možatega župana na Šavnici g. M. St. Živeli taki narodnjaki! Od Sv. Ruperta v Slov. gor. (Srečna fara.) Doživeli smo dne 25. prosinca veliko srečo in dne 28. prosinca še je bil veliko srečnejši dan za Ruperčane. Imeli smo namreč inštalacijo novega č. g. župnika Iv. Pajtler. Vč. g. dekan od Sv. Lenarta so bili zraven in nam besedo božjo oznanjevali. Bilo je tudi veliko gg. duhovnikov in drugih ljudij. Naša fara se sme ponašati s takim dušnim pastirjem in pač lahko bomo letos veselo alelujo zapeli. Daj Bog, da bi jih vsi farani lepo ubogali, da bodo oni in jim izročena čreda lahko veselo alelujo prepevali — na veke! J. K.