Št. 44 (919) L. XVIII. NOVO MESTO, sobota, 4. 11. 1967 DOLENJSKI LIST Mirenska destilacija DANA je pred kratkim razpisala devet prostih delovnih mest, za katera pa je v petih dneh prišlo 110 prošenj. Gre pri tem samo za dober glas, ki seže v deveto vas? Verjetno gre bolj za primer, kako pri nas primanjkuje delovnih mest, hkrati pa je to opozorilo, da bo pri vprašanju nezaposlenosti treba čimprej priti dlje od ugotovitev. DANES: 0 Obrtniki se bojijo šuš-marjev str 4 Q Celotni odbor odstopil str. 4 ^ Za liter vina invalidnine str. 6 Q Rekord zaradi medveda str. 12 Q Škocjanu prva nagrada str- 18 9 »Zdaj ga bom ubil!« str- 23 Včeraj je bil nov motel odprt V ponedeljek, 30. oktobra, je občinska komisija izvedla tehnični pregled novozgrajenega Putnikovega motela pri bencinski črpalki v Trebnjem. Včeraj dopoldne je bil novti motel slovesno odprt in izročen svojemu namenu. Razstava o revoluciji V ponedeljek, 6. novembra ob 18. uri, bodo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli razstavo »Oktobrska revolucija in njend odmevi«. Prikazali bodo Lfiizu 100 fotografij, fotokopij in dokumentov o veliki proletarski revoluciji v Rusiji, katere 50-letnico praznujemo letos. Razstava bo odprta do sredine decembra. Priporočljivi so skupinski obiski, ki pa naj bi jih prej najavili. Dolenjski muzej je pripravljen organizirata v večjih krajih v občini in velikih podjetjih tudi potujočo razstavo Izbora teh dokumentov. KRKA“ - presenečenje leta! 7? Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije to-, variš dr. France Hočevar je v nedeljo na slavnostnem kosilu v restavraciji hotela Grad Otočec po otvoritvi novih prosto.ov tovarne zdravil KRKA zbranim predstavnikom občinske skupščine, organizacij in delovnega kolektiva nazdravil takole: »Ob tem pomembnem prazniku prisrčno čestitam vsem Novomeščanom, vsem, ki ste tu zbrani in vsem drugim! Čestitam tudi za-služnemu direktorju vaše tovarne magistru Borisu Andrijaniču, tovarišici Marti Slaparjevi kot vsem drugim sodelavcem ter vodstvu tovarne KRKA. Iz malih in skromnih razmer, tako rekoč iz nič se je razvijal in zrastel ta objeikt. Razvijali ste ga z lastnimi silami, z lastnimi sredstvi, mimo plana in kljub raznim težavam, pri čemer ste morali uresničevati razne probleme. Ko pa obudimo spomin na prehojeno pot, lahko ugotovimo: KRKA je danes podje- tje, ki je organsko in zdravo raslo. Ta kolektiv je primer, ki nas znova uči, da Je (Nadaljevanje na 18. str.) Zdravnikov ni bilo v službo V soboto, 28. oktobra, se je kmalu zjutraj po Črnomlju razvedelo, da v zdravstvenem domu ni zdravnikov in da ordinacije ne delajo. Izmed petih zdravnikov je bil v ordinaciji samo eden. Ostali zdravniki so dežurali samo za nujne primere in čakali .pozivov doma, v ambulante pa jih ni bilo. Ljudje so z ogorčenjem sprejeli to vest in ne glede na vzroke, ki so privedli do tega, obsodili zdravnike zaradi takega ravnanja. V ponedeljek, 30. oktobra, se je sestala delovna skupnost zdravstvenega doma, ki je na sestanku so- glasno sprejela sklep o odstranitvi pomočnika upravnika Vladimirja Seničarja z dela do poteka odpovednega roka, ker je po mnenju delovne skupnosti ta ustvaril taiko napete odnose, da Je normalno delo onemogočeno. TE Brestanica samo s pol moči V termoelektrarni Bresta,niča je v okvari eden od obeh generatorjev z zmogljivostjo 12,5 megavvatov. Okvara je nastala zaradi stika generatorskega navitja z ohišjem stroja. Poškodbo bodo odpravili s pomočjo strokovnjakov tovarne »Rade Končar«, ika je generatorje izdelala. Zaradi sedanjega kritičnega stanja z električno energijo po vsej državi je ta izpad še bolj občuten. Računajo, da bodo okvaro odstranili do 13. novembra. Zažgal je svoj skedenj V ponedeljek, 23. oktobra zjutraj, se je Jože Pirman iz vasi Klinje napil in potem grozil sosedom in ženi ter de- Peter, Anica in Pavle, trojčki iz Segonj, so julija dopolnili tretje leto starosti. Hodijo že na njivo in se pokroviteljsko vedejo do svoje leto dni mlajše sestrice Angelce. Kako živijo pri Korenetovih zdaj, berite na 6. strani! lal razno škodo. Nato je odšel v domači skedenj in ga zažgal. Vaščanom ni pustil, da bi ogenj pogasili. Odganjal jih je s sekiro in vilami ter govoril, da bo zažgal še najmanj 13 hiš. Vaščani so ga potem le ukrotili in mu zvezali roke, vendar jim je pobegnil v gozd, kjer so ga kasneje našli miličniki. Skedenj je pogorel do tal. škode je okoli 10.000 N din. Pirman je v priporu. OD 2. DO 12. NOV. Padavine okrog 5. in od 10. do 12. novembra. — Okrog 12. novembra sneg deloma do nižin. V ostalem suho oz. lepo vreme s pogosto jutranjo slano. Dr. V. M. Gnusen zločin pri Beli cerkvi 2IVA STA ZGORELA! Čeprav so domačini in potniki iz vozil, ki so bila v trenutku nesreče blizu, takoj priskočili na pomoč, niso mogli pomagati ponesrečenima Petru Rovanu (38) in Alojzu Banovšku (38) z Jesenic v volkswagnu, ki se jc v torek zjutraj v/gal na avtomobilski cesti pri Jezeru, potem ko je silovito trčil z italijanskim fiatom 13Đ0. Vzroke nesreče še raziskujejo. (Foto: M. Vesel) — Na praznik mrtvih, v torek popoldne in v sredo, sta se na našem področju pripetili samo dve manjši prometni nesieči. OKTOBRSKA REVOLUCIJA ija] ičije § Z zmago oktobrske socialistične revolucije so se začele spreminjati v stvarnost stoletne težnje človeka in plemenite ideje o osvoboditvi delavskega razreda in drugih izkoriščanih in zatiranih družbenih slojev. Vtem ko je nauk Manca in Engelsa, ki je odkrival zakonitosti družbenega razvoja, opozoril na pota nastajanja novih naprednih družbenih odnosov, je veliiki oktober prižgal revolucionarnega duha v sroih sto milijonov delovnih ljudi po vsem svetu in jih navdal z zavestjo o njihovem velikem boju za novti svet. Zato je oktobrska revoluciija, ta veličastni preobrat v življenju človeštva, bila in ostala trden temelj sodobne človeške zgodovine. Zato so dosežike oktobra, to veliko delo ruskih delavcev in kmetov, z radostjo sprejele delovne množice vsega sveta. Oktobrska socialistična revolucija in zmaga njenih idej in obstoj prve dežele socializma Sovjetske zveze so vsestransko in nenehoma vplivali na sodobno zgodovino narodov Jugoslavije. Josip Broz — Tito (Iz članka »Oktobrska revolucija in narodi Jugoslavije«) a ——■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! Priprti Alojz Lenart trdi, da je bil k dejanju nagovorjen V četrtek, 26. oktobra okoli 9. ure, je 27-letni Alojz Lenart iz Tomažje vasi, tapetniški delavec brez zaposlitve, z nožem dvakrat zabodel 30-letno Frančiško Jenič, roj. Hočevar, z Vinjega vrha,nad Belo cerkvijo in jo smrtno poškodoval, razen tega pa je poskušal umoriti tudi njeno sedemmesečno hčerko. njena mati, prt sebi pa sta imeli tudi sedem mesecev staro hčerko. Lenart je od žensk zahteval 15.000 Sdin, ki naj bi mu jih bil dolžan modi Jeničeve. V prepiru je hotel Lenart doseči Hočevarjevo, To popoldne je prišel Le- vi domačiji, kjer sta delali nart do njive pri Hočevarje- pokojna Frančiška Jenič in (Nadaljevanje na 23. str.) V petih dneh 110 prošenj! Ob navzočnosti podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Franca Hočevarja, generalnega direktorja tovarne zdravil KRKA mr. ph. Borisa Andrijaniča in sodelavcev je predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar s pritiskom na gumb pognal v obratovanje oddelek za proizvodnjo antibiotikov. tedenski mozaik Na Kitajskem morajo zdaj spet vsi nazaj v šolo. Pouka je bilo konec, ko se je začela »kulturna« revolucija. Vse kaže, da se na Kitajskem kultura in prosveta izključujeta ... Se ena kitajska: glasilo pekinškega zunanjega ministrstva graja »revizionistične kitajske diplomate«, ki so v tu: fini začeli pretepe, da bi dobili kako prasko na telesu in te potem kot junaki vrnili domov — obvezani... Alžirski premier Bumedien je dejal, da so Egipčani »naredili napako«, ko so privolili v premirje z Izraelom. Po njegovem bi se morali boriti še naprej. Do česa, ni povedal ... Ameriški »jastrebi« govorijo, da mora iti Amerika v Vietnamu »do konca«. Toda kje je začetek in kje konec? Edini resnični konec W bila atomska vojna, ki bi naredila križ čez vse konce... češkoslovaški premier Lenart je po obisku v Parizu dejal, da bi bilo treba hkrati odpraviti atlantski in varšavski pakt. Toda kdo jima bo tako natanko naravnal ure?... Ameriški minister za delo je dejal, da bi v ameriškem gospodarstvu nastopilo »kolcanje«, ki bi trajalo dva do tri mesece, če bi bilo konec vojne v Vietnamu. Dodal pa je, da ne bi bilo hujših posledic, »ker je doma še marsikaj nedokončanega«. Vsekakor bi ZDA lahko 25 milijard dolarjev na leto, ki jih zdaj mečejo v Vietnam, lahko pametneje zapravljale drugje... Iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlevija so kronali kot »kralja kraljev, luč Arijcev in monarha najstarejše kraljevine na svetu«. Prizor bi ogrel srce starega Barnuma, lastnika največjega cirkusa na svetu — je zapisal neki ameriški novinar. Dodal je, da je slavni šahov prestol Naderi pokrit z zlatom in 26.733 smaragdi, rubini in diamanti. »Videti pa je bil naravnost dolgočasen v primerjavi 2 drugim bliščem«.. Britanski finančni minister James Callaghan je dejal, da o najvažnejših zadevah odloča sam. Kaj pa če ni njega? »Odloča moj namestnik.« Kaj pa če tudi namestnika ni? »Odloča zdrav razum.« VOJVODINSKI KMET IN SAMOUPRAVLJANJE Ne zemlja — delo postaja vir dohodka! Po vojvodinskih vaseh Je opaziti zelo živahna in dinamična družbeno ekonomska povprečja, ki so se izoblikovala še pred reformo; odkar jo uvajamo v življenje, so še toliko bolj spodbudna. Ekstenzivna črta razvoja, ki je bila leta značilna za vas in kmetijstvo, se je pričela naglo izgubljati- Prav za to stopnjo gopodarskega razvoja na vasi se v tej pokrajini opaža še drugačna premoženjska diferenciacija. Ta se ne giblje več v stari smeri ustvarjanja zasebnih kmetij povprečne velikosti, marveč se stvari »daj razvijajo na dveh temeljnih točkah: | v povećavanju zasebne po* | sesti do največje mere na ■ eni strani, na drugi stra-| ni pa se pojavlja njeno g zmajšanje do minimuma. | Predvsem pa so izrazita | prizadevanja kmetov, da ■ bi dosegli večji hektarski ■ pridelek, s tem pa večji ■ dohodek. V zadnjih dveh letih je na Vedno več hranilnih vlog V Jugoslaviji smo imeli v bankah in hranilnicah konec 1962 1,48 milijarde Ndin hranilnih vlog, konec 1966 pa že 5,86 milijarde Ndin. Od tega smo v Sloveniji imeli 1,03 milijarde Ndin hranilnih vlog. — Konec letošnjega avgusta je bilo v Jugoslaviji že 6,58 milijarde Ndin hranilnih vlog, v vseh republikah (razen BiH) pa hranilne vloge še naraščajo. — V Sloveniji smo avgusta letos zbrali 1,07 milijarde Ndin hranilnih vlog, kar je največ v letošnjem letu. Skoda pa je, da banke in hranilnice ne namenjajo več denarja za potrošniške kredite. Hranilnih vlog je iz meseca v mesec več, kreditov pa vse manj. Predvsem tekstilno blago bi ljudje radi kupovali na potrošniške kredite kot nekdaj, prav tako pa tudi pohištvo in drugo blago, ki ima trajnejši pomen. primer opaziti, da na tisoče kmetov pridela več kakor pa sami porabijo, medtem ko so prej pridelali le za svoje potrebe. Pogoji gospodarjenja so postali danes takšni, da zemlja sama na sebi ni več vir dohodka, marveč je delo postalo vir dohodka- Tudi zemljiška renta zgubi v intenzivnem gospodarjenju svoj klasični značaj. V Vojvodini so sedaj bolj vidne zahteve po vključevanju zasebnih kmetijskih proizvajalcev v samoupravne družbene tokove. V praktičnem izvajanju teh zahtev pa je vendar še precej omahovanja, ki se pogosto ustvarja tudi na umeten način, kar samo zapleta in onemogoča delo in življenje na vasi. Eno takšnih napačnih mnenj je, da individualni proizvajalec ni prizadet pri samoupravljanju v širšem pomenu besede, ker že sam po sebi uresničuje vse samoupravne pra vice na svojem posestvu. Nekateri pa gredo tako daleč, da mu odrekajo celo možnosti in pravice, da bi -ode-loval v občinskem samoupravljanju! Razumljivo je, da je naglo vključevanje kmetov v samoupravljanje odvisno od značaja kmetijske obdelovalne zadruge in od odnosa zadruga — individualni proizvajalec. V Srbobranu, Opovu U. S.S.R, / pa še v odboru obči’.i- skala, tih in skromen je do-ske fizkulturne zveze in v čakal zasluženi pokoj. Pravi odboru Planinskega društva pa, da mu dela kljub temu Kočevje. Peter-Skala je res še ne bo zmanjkalo. BIROKRATOM ZADOŠČENO ALI: za liter vina invalidnine na mesec Gozdnemu delavcu Vinku Kodeku s Straškega vrha, p. Boštanj, je celjski komunalni zavod za socialno zavarovanje priznal 688 starih dinarjev invalidnine na mesec ali 26 starih dinarjev na dan, in to vse natančno po predpisih (!?) 7>Pogledal sem dvakrat, trikrat, pa svojim očem nisem mogel verjeti,« je govoril vodja sevniškega gozdnega, obrata tov. Ficko, ko mi je prinesel odločbo celjskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. »Za suho žemljo na dan! Da jih ni sram! Je Vinko to zaslužil, ko se je poškodoval pri teškem delu v gozdu?« Pojdimo po členih odločbe! Ze 22 let plačuje Vinko Kodek socialno zavarovanje in se preživlja z razmeroma skromnim Zaslužkom ob trdnem delu v gozdu. Imel je že nekaj nesreč, toda zadnja je bila tako huda, da je začela po njej pešati njegova delovna sposobnost, z njo pa tudi zaslužek. Na prigovarjanje drugih je zaprosil za invalidski dodatek-Prošnji je bilo ugodeno natančno po predpisih, možu so priznali invalidnost tretje stopnje, višino dodatka pa so izračunali takole: Vinko Kodek je imel pred nastankom invalidnosti povprečni mesečni zaslužek 36.607 starih dinarjev, po nastanku invalidnosti pa 35.515. Razlika je 1092 Sdin. Upoštevaje delovni učinek na novem delovnem mestu, se zmanjša ta osnova za 30 odstotkov na 764 Sdin. Ker pa zavarovančeva delovna doba znaša le tri četrtine pokojninske dobe, je upravičen le do 90 odstotkov te vsote ali do 688 Sdin na mesec, kar da 26 starih dinarjev na dan. Nadomestilo izplačuje GG Brežice, povrnjenega pa dobi iz. skladov socialnega zavarovanja- Pika!! Ko sem povprašal več ljudi v Sevnici, kaj bi naredili na njegovem mestu, je večina brez pomisleka odvrnila: »Tiste dinarje bi jirrf vrgel nazaj!« Izračunano je natančno, zadoščeno je predpisu, zadoščeno pa ni živemu človeku. Bolje bi bilo ne dodeliti ničesar, bolje bi bilo določito spodnjo mejo, pod katero zneska več ne izplačujejo. S tem bi se človek sprijaznil; vsaj ne bi imel občutka, da mu vladajo predpisi, dlakocepsko, uradniško obravnavanje ljudi, kateremu je uradniški predpis več kot človek, vzorec več kot živo življenje. M. LEGAN URADNO POROČILO O ŽREBANJU DENARNE LOTERIJE GASILSKE ZVEZE SRS dne 27. 10. 1967 Srečke s . so zadele končnicami Ndin 40 250 510 9250 41960 571 641 7531 42 62 0402 97012 584 60594 10 50 200 350 5.000 20 20 500 10 10 500 10.000 50 20.000 Srečke s končnicami so zadele Ndin 27 557 277 2657 7937 9357 9977 18647 628 818 159 919 10 20 20 300 1.000 300 300 5.000 Dobitke izplačuje Gasilska zveza Slovenije v Ljubljani, Prešernova 11, do vključno 27. 12. 1967. Dobitniki naj predložijo izžrebane srečke osebno (v dopoldanskih urah) ali po pošti. a Ko-konca Nekdanja slavna godba — danes v zatonu črnomaljska mestna godba obstaja še iz prejšnjega stoletja, vendar pa so časi njene slave minili — Tudi sedaj bi potrebovali dobro godb6, vendar pa za delovanje ni pogojev Mestna godba v Črnomlju je bila ustanovljena že pred letom 1900, torej bo kmalu slavila 70-letnico obstoja. Takratna občinska uprava je oskrbela sredstva za nabavo instrumentov v Zagrebu, kakor tudi honorar prvemu kapelniku Pitzmausu, ki \e bil po rodu Ceh. Ker je bil kapelnik zelo požrtvovalen, je kmalu zbral okoli sebe mnogo domačinov, ki so postali dobri godbeniki. Večina teh je že umrla. Po prvi svetovni vojni Je Bodba doživela svoj naj ve.1; ji razmah, v tem času so bili bolj znani kapelniki Tin? Rožanc, Teodor Pitzmaus, Srečko Koporc, Polde Bo j de in še nekateri drugi, 'ti pa so bili pri godbi le malo časa. Za časa Teodorja Pitzmausa, leta 1927, sta obstajali v Črnomlju kar dve godbi. Prva je bila sestavljena iz starejših godbenikov, druga pa je bila mladinska. Da bi prišli do denarja, so mladinci hodili igrat podoknice petičnim meščanom za rojstni dan, god in druge slavnosti. Z denarjem, ki so ga obrali, so dokupovali instrumente, nekaj pa so si razdelili med seboj. Tedaj se je Število aktivnih godbenikov povzpelo celo na 60. Vsako nedeljo koncert Da je bila mestna godba v tistem času zelo uspešna, kaže dejstvo, da je prirejala skoraj vsako nedeljo pred gradom koncert za meščane. Sodelovala pa je tudi na vseh športnih in diugih prireditvah, na festivalih in proslavah za državne praznike. Razen tega je gostovala večkrat v Metliki, na Uršnih Selih, v Dolenjskih Toplicah, Novem mestu, Bubnjarcih, v Karlovcu in celo v Ljubljani. Povsod je žela priznanje, saj je bila v tistem času med najboljšimi na Dolenjskem. Ves čas do druge svetovne vojne se je črnomaljska godba vzdrževala s pomočjo dotacij občine, z izkupičkom-lastnih prireditev in s prispevki podpornih članov. Godba ni delo\iala edino med okupacijo. Takoj po kapitulaciji Italije pa je bilo godbenike spet slišati. Pod vodstvom Rada Simonittija so igrali na kočevskem zboru leta 1943, leta 1944 pa so se črnomaljski godbeniki priključili godbi glavnega štaba. Za malo denarja malo muzike Leta 1945 so instrumenti prišli nazaj v Črnomelj, vendar-so bili vsi dotrajani, razen tega so godbeniki ostali brez kapelnika. .V tistem času bi se dalo pri takratnem črnomaljskem okraju dobiti sredstva za nove inštrumente, toda ni biio nikogar, ki bi se zanje potegoval. Godbeniki so se nato priključili gasilcem in oblekli njihove uniforme. Leta 1947 je zbral Franci Milek več kot 30 mladincev, s katerimi je hotel godbo pomladiti, toda kmalu je za-misel propadla, ker je tova- riš Milek odšel v Ljubljano. Mladinci so se brez vodstva razšli. Stari godbeniki so s 50 let starimi inštrumenti sicer ostali skupaj, niso pa imeli poklicnega kapelnika ne trdnega vodstva ne naraščaja. V tem obdobju je edinole godbenik Staniko Weiss iz Vojne vasi skrbel, da so preostali sploh ostali skupaj in da ni vse popolnoma zamrlo. Tako so črnomaljski godbeniki vse do danes nazadovali. Igrali so le še priložnostno, večinoma na gasilskih veselicah ali na- pogrebih. Leta 1963 jim je ob ol »letnici drugega zasedanja AVNOJ občinska skupščina kupila enotne obleke, potrebovali pa bi še kaj več, da bi godba pridobila nekdanji sloves. Mnogo starejših godbenikov je medtem umrlo, danes jih je samo 14. Ti igrajo le še na pogrebih za 400 N din. Od tega dobi vsak godbenik 26 N din, ostalo gre v blagajno za manjša popravila inštrumentov. To je kaj žalostno stanjel Potrebna bi bila ponovna pomoč Sedanji Zavod za kultumo-prosvetno dejavnost v Črnomlju ima v svojem programu tudi obnovo mestne godbe. Skupaj z družbeno-poli-tičnimi organizacijami in občinsko skupščino si prizadeva zbrati vsaj 20.000 N din za nabavo inštrumentov in honorar kapelniku. Obstaja več predlogov, kako zagot> viti stalen vir sredstev v te namene. Lahko bi /zeli za zgled sevniški primer, kjer vsak zaposleni prispeva mesečno 1—2 N din za godbo. V Trbovljah imajo podporne člane. Vsekakor je zadnji čas za obnovo črnomaljske godbe, kajti prava sramota za Črnomelj in vso občino je, da danes, ko lahko ugotavljamo velike uspehe v industriji, gospodarstvu, komunalni izgradnji in na drugih področjih, ne moremo zagotoviti mestni godbi osnovnih delovnih pogojev, čeprav ima godba že 70-letno tradicijo. KAMILO WEISS TEŽKO GRE, PA VSEENO POSKUŠAMO „LAB0D“: 40 odstotkov za izvoz! Do konca septembra je LABOD izpolnil po količini 97 odst. plana izvoza, če upoštevamo celotno vrednost izdelkov, 90 odst. letnega plana izvoza po vrednosti — Kes* ni denarja za pokrivanje precej nižje cene srajc na tujih tržiščih, so ustvarili 76 odst. letošnjega izvoza s storitvami tujim naročnikom Do 30. septembra letos je tovarna perila LABOD v Novem mestu izvozila na zahodno tržišče 102T000 srajc, iz surovin, ki so jih dobavili tuji naročniki z zahodnega tržišča, pa je izdelala po njihovem naročilu 332.000 srajc. Skupaj so torej izvozili 434.000 srajc, kar je po količini 97 odst. plana izvoza. S tem so po dejanskem obračunu ustvarili 267.000 dolarjev deviznega priliva in dosegli nekaj manj kot 50 odst. plana izvoza za 1967. določenega v dolarjih, če pa upoštevamo tudi celotno vrednost srajc, za katere so dobavili surovine tuji naročniki sami, je LABOD ustvaril 495.000 dolarjev realizacije na tujih tržiščih, ker je 90 odst. letnega plana • za 1967, izraženega v dolarjih. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Uspeh LABODA je toliko večji, če upoštevamo, da predstavlja 443.000 srajc, ki so odšle na zahodna tržišča, približno 40 odst. LABODOVE proizvodnje do konca septembra 1967! Letošnji plan izvoza je v primerjavi z lanskim, če upoštevamo število izvoženih srajc, večji za 7 odst., če upoštevamo vrednost v dolarjih, pa za 22 odst. od lanskega. Srajco iz jerseya prodaja LABOD na domačem tržišča po 2000 S din (če odbijemo stroške, ki jih prizna trgovini), za enako srajco pa dob; na tujem tržišču 1,15 dolarja, kar je 1600 S din. Na tujem tržišču je surovina cenejša, delo pa dražje, v obeh primerih pa je porabljena enaka količina dela, ker je njihova storilnost, kot zatrjujejo pri LABODU, že na zahodnoevropski ravni. Tuji proizvajalci so toliko na oolj-šem,. ker lahko z izboljšavami pri delu vplivajo na ceno, pri nas pa je ta #pliv zaradi visoke cene domačih surovin malenkosten. Kateri so torej vzroki, ki silijo LABOD k izvozu? Predvsem trije so: pomanjkanje obratnih in deviznih sredstev, s katerimi bi lahko do- baviteljem plačali surovine; visoke cene domačih surovin in tretjič dejstvo, da kvalitetnega blaga, kakršnega zahteva tuje tržišče, pri domačih proizvajalcih ni dobiti. Kratek pomenek o teh treh vzrokih ne bo škodoval. LABOD ima premajhna obratna sredstva. Za izvoz dobi takoj po sklenitvi pogodbe 3-mesečni kredit, s svojimi obratnimi sredstvi pa nekako krpa v proizvodnji za domači trg. Ustvarjena devizna sredstva so potrebna tudi za domači trg: naša podjetja delajo blago boljših vrst iz Glavni trg pred Borštnarjevo gostilno v Šmarjeti so te dni očistili in uredili. Pri uvoženih surovin in zahteva- kanalizacijskih ceveli so čakali otroci, da se bo v petem razredu pričel pouk. Pojo del plačila v devizah. vedali so, da imajo nekateri tudi po uro in več hoda do šole. (Foto: Ivan Zoran) Slavljenec in odlikovane® dr. Davorin Gros V Novem mestu je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan nam vsem znani dr. Davorin Gros. Skoraj po naključju mu je bil v dneh praznovanja izročen zaslužen red dela z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Dr. Gros se je rodil na Gorenjskem, v Stražišu, ki je zdaj sestavni del industrij- »SAJ IMAM UHO!<; se je razhudil starejši možakar in potegnil na svetlo žepno uro ter jo pokazal miličniku Mišu Mihajloviču, ko je ta opravljal s kolegom Jankom Bad o vincem v torek dopoldne po novomeškem trgu dokaj neprijetno dolžnost. Opozorilni znaki za omejeno parkiranje, ki so postavljeni na trgu že nekaj mesecev, niso navzlic opozorilom v našem listu nič zalegli. Občinska skupščina je upala, da se bodo vozniki mirno navadili na parkirni red, na žalost pa je bilo treba po neuspešnem »prijateljskem prepričanju« večkrat poseči po ostrejših opozorilih: v znesku 1000 Sdin! V treh dneh so nedisciplinirani lastniki avtomobilov brez par-, kirnih ur na trgu plačali okrog 50.000 Sdin! Ta denar gre v sklad za socialne namene. (Foto: M. Moškon). skega Kranja. V Novo mesto je prišel pred 40 leti, tako da se zdaj upravičeno šteje za Novomeščana, kot pravi sam. Pot dr. Grosa je bila pot revolucionarja, pot ovir, nastlana bolj s trnjem kot posuta z rožicami. Med prvo svetovno vojno, po izbruhu vojne z Italijo, je bil dr. Gros, tedaj star komaj sedemnajst let in pol, mobiliziran v avstrijsko vojsko. Ker je bil goreč rodoljub, to pa v takratnih razmerah ni bilo najboljše priporočilo, so ga kmalu posla- li na rusko fronto. Iz Rusije je bil poslan na zahod, na soško fronto, kjer je bil težko ranjen. Leta 1919 se je vil v prostovoljce za obram bo severnega dela naše do movine — Koroške. Na roškem je ostal do 1919. Po prvi svetovni vojni dr, Gros začel študirati pravo. študiral je v Zagrebu in Ljubljani. Po pravnih študijah se je zaposlil v industr -ji. Kasneje je delal pri sodiščih v Mariboru in Ljubljani. Leta 1927 je v Novem mestu nastopil odvetniško službo. To je opravljal do 1942, ko so ga zaradi sodelovanja z OF internirali na Ra bu. Z Raba so ga poklicali pred italijansko vojaško sodišče v Ljubljano. Obsojen je bil na osem let ječe in zaplembo premoženja. Iz ljubljanskih zaporov so ga odpeljali v kaznilnico Casteliran-co, kjer je ostal do 25. decembra 1943, ko so ga s skupino osmih zapornikov, ki so politično delovali med jetniki, premestili v disciplinsko kaznilnico Lucca. Iz te ka- znilnice je prišel sredi marca 1944. Ker se v Novo mesto ni smel več vrniti, je na pol ilegalno živel v Ljubljani. V Ljubljani so ga kmalu prijeli in zaprli, tako da je dočakal svobodo na prisilnem delu. Po osvoboditvi je bil dr. Gros najprej svetovalec v ministrstvu za narodno zdravje, zatem pa predsednik senata pri sodišču slovenske narodne časti. Nekaj časa je bil sodnik vrhovnega sodišča, potem pa je začel delati v ministrstvu za pravosodje. Leta 1950 se je vrnil v Novo mesto. Tu je najprej deT^l pri okrajnem ljudskem odboru, potem pa je bil več let samostojen odvetnik: Pred leti je postal v upravi občinske skupščine pravni svetovalec, v zadnjem času pa je bil v. d. tajnika. Za vestno in natančno de- lo je bil dr. Davorin Gros odlikovan z redom dela s zlatim vencem. Pred leti je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, razen tega pa je tudi nosilec koroške spomenice. Življenjski jubilej je dr. Gros obhajal v krogu svojih najožjih sodelavcev v. občinski skupščini. Vsi, ki ga poznamo, mu iz srca kličemo: ŠE NA MNOGA LETA! Ob visokem jubileju je dr. Davorin Gros prejel od predsednika občinske skupščine Novo mesto Francija Kuharja spominsko darilo. (Foto: S. Dokl) JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA RAZPOLAGA Z NAJSODOBNEJŠO TEHNIKO IN OROŽJEM Dan pred odločilnim spopadom med branilci na napadalci je bila cesta od Črnomlja do Vinice že prazna, le vojaški džipi in kamioni so vozili v obe smeri. Naša kolona, osebni avtomobil fiat 1300, vojaški džip in fičko, je neovirano prišla do Vinice, med potjo pa smo po vseh travnikih in poljih pa tudi ob cesti videli vojake v čeladah, kako so kopali zemljo. Polagali so minska polja. PRIPRAVE NA SPOPAD Na poti iz Vinice čez Bosiljevo in Lešče proti reki Dobri, nas je nekaj časa po zraku nizko nad nami spremljal helikopter. Ustavili smo se ob mostu čez Dobro na Hrvaškem. Vsa novinarska ekipa je z velikim zanimanjem ogledovala, kako so inženirske enote JLA postavljale čez precej široko reko montažni most. Nazaj grede smo pri Dragatušu isVa-ii vojaško bolnišnico, za katero smo približno vedeli, kje je, toda nismo je našli — tako dobro je bila skrita. Nekaj podobnega smo doživeli še malo naprej, blizu Kanižarice. Ustavili smo se na položaju, kjer so nam povedali, da imajo najsodobnejši top, ki ne more zgrešiti cilja niti podnevi, niti ponoči. Dovolili so nam, Šest »atomskih gob« nad čistim oktobrskim nebom Bele krajine in Korduna, forsiranje vodnih zaprek med premikom, dvoboj oklopnih enot, padalski desanti s podporo partizanskih enot, bojno streljanje z raketami in »napalm« bombami, so samo nekatere podrobnosti s skupnih vaj zagrebške armadne oblasti, v katerih so sodelovale vse enote suhozemne vojske in jugoslovansko vojno letalstvo. Te skupne vaje, ki so opazovalce navdušile z najmodernejšo tehniko in orožjem, so bile pred dnevi izpeljane v pogojih, podobnih pravi vojni z uporabo nuklearnega orožja na obeh straneh. ter s sodniki in domača bojna letala so se srečevali pod nebom, po tleh pa je bil vsaj na prvi pogled, sploh pravcati Babilon. Vendar samo na prvi pogled! Tanki, samohodni topovi, oklopna transportna vozila, kamioni, džipi in motorji so se komaj ki so ,morda vojaške vaje jemali bolj za terensko igro kot za resno preizkušnjo, je ta trenutek stisnilo pri srcu. Kakšna je smrt pod tako gobo (belokranjske so bile seveda samo markirane!), menda ni treba pisati! Sodniki so nato ocenili, da je prva atomska eksplozija uničila polovico branilčeve žive sile, druga je razdejala dve rampi za lansiranje raket, tretja pa je imela dokaj manjši uči-, nek, ker je branilec čez noč spremenil položaj. V jeku najhujše bitke je tudi branilec uporabil nuklearno orožje. Se ena strahovita eksplozija je stresla celo tiste, ki so bili skriti v varnih opazovalnicah. Takoj nato je branilec prešel v protinapad. Inženirci postavljajo pontonski most (Foto: Busić, DELO) Otroci in vojaki najprej najdejo skupni jezik (Foto: Busić, DELO) da ga fotografiramo, toda topa ni bilo nikjer videti. Malo za šalo, malo zares nam je oficir svetoval, naj se ozremo okoli in naj ga poiščemo. Vendar topa še vedno nismo videli. Sele ko smo že stali na cevi, smo zagledali med vejami topovsko cev. Ves ostali del velikega topa je bil z vojaki skrit pod maskirno mrežo, v kateri so bile zataknjene veje, kot da bi tam raslo grmovje ... Vse je bilo pripravljeno za veliko bitko! ZATRESLA SE JE ZEMLJA Naslednje jutro je jesen prinesla nad fronto jasen, sončen dan. Niti najbolj pridni poljedelci, ki vstajajo že s prvim svitom, tokrat niso mogli prehiteti vojakov. Obsežno področje spopada je še v temi drhtelo od tankovskih in težkih avtomobilskih motorjev. Megla iznad mejne reke Kolpe se je dvignila že kmalu po sedmi uri, vendar le za kratek čas. Ko je postajalo grmenje topov vse močnejše in prasketanje pušk vse gostejše, je nad dolino pri Vinici spet legla bela tančica Tokrat umetna, iz dimnih škatel! Napadalec, ki bi sicer ostal na svetlikajoči se gladini reke domala nezakrit, se je skril za plaščem umetne megle. Navzlic temu, da so nas o poteku operacij sproti obveščali in da smo imeli s strmega pobočja vsaj proti Vinici in Ziljam lep razgled, je bilo o vsem dogajanju težko imeti pravo predstavo. Srebrna reakcijska letala, helikop- ogibali drug drugemu na viniškem križišču. Vsak pa je imel svojo točno določeno nalogo in vojaški policisti — prometniki so hladnokrvno usmerjali tako tanke in džipe, kot voziček s peso, ki je slučajno zašel v kolono bojnih pošasti. NEKAJ ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI: MOST V MANJ KOT ENI URI! Medtem je neka pontonerska enota postavila v manj kot eni uri čez Kolpo most, ki lahko zdrži tudi najtežja vozila! Tehnika, s katero razpolaga ta enota, je res do skrajnosti izpopolnjena: do reke so prihajala velika vozila z deli mostu in jih povezovala med seboj kot ogrlico. Vse naprave pa so upravljali samo štirje vojaki! Cena mostu: za krajevne skupnosti previsoka ... Proti poldnevu je naša kolona krenila proti severu. Ko smo se peljali čez »ognjeno črto«, tam kjer sta se stikali fronti nasprotnikov, je bilo sicer ta čas mirno, vendar so mrzlične priprave na obeh 'straneh obetale ponoven spopad. Samo dvesto ali tristo metrov je bilo »mrtvega pasu« med najbolj izpostavljenimi nasprotniki. Tu vmes smo videli ekipe sodnikov z belimi oznakami. Medtem pa so se nekaj sto metrov nižje, na obali Kolpe, odvijali naj-dramatičnejši trenutki bitke. Ešalon težkih tankov T-55 se je v silnem jurišu od vasi Bosanci zagnal naravnost v deročo reko. Curki razpenje- - V zaledju branilcev so nam poka ne vode so brizgali med dimom in izstrelki na vse strani. Bili smo naravnost zaprepadeni nad borbeno sposobnostjo teh tankov, ki so meni nič tebi nič pregazili reko še preden so inženirci lahko postavili pontonski most. Tam, kjer je bila voda bolj globoka, so iznad gladine namesto tankov kukali samo periskopi, kot pri podmornicah. Vsej modemi tehniki navzlic pa mora imeti posadka takega tanka tudi doberšen kos — junaškega srca! Ker predstavljajte si trenutke v železni kletki na dnu Kolpe! POZOR! ATOMSKA SMRT! Nenadoma nam je oficir za zvezo sporočil, da je napadalec sklenil za še bolj učinkovit proboj uporabiti nuklearne projektile. Ni še dokončal stavka, ko se je zemlja pod nami stresla od treh silnih detonacij. Med polji in gozdovi proti severu so zrasle tri grozeče »atomske gobe«. Vse, zali vodenje protitankovskih raket, ki lahko uničijo vsako samohodno oklopno vozilo ne glede na debelino oklepa. Navadni vojaki, tako imenovani kadrovci, so tu samo pomagači, saj mora »raketaš« vedeti toliko o balistiki, da se tega med služenjem kadrovskega roka ne bi mogel naučiti. Podpolkovnik Josip Gregorič, ki nam je po zvočnikih razlagal te rakete, ni mogel skriti ponosa, ko je povedal, da so njegovi fantje potolkli vse matematične izračune. Računi namreč pravijo, da sta potrebni povprečno dve raketi za uničenje enega sovražnikovega tanka, njegovi »raketaši« pa so zmanjšali razmerje na 1:11 Na neki njivi z deteljo smo videli tudi kopalca rovov, ogromnega predpotopnega krta, ki lahko nadomesti tisoče rok. Rov, dovolj globok in udoben, ki je ostajal za njim, je imel tako ravne in gladke stene, kot bi ga kopal v sir, ne pa v rumeno belokranjsko ilovico. Vrnili smo se v Črnomelj, ki je bil te dni pravo vojaško mesto. Ljudje so razumeli potrebe vojske in ni- Kopalec rovov pri delu nekje blizu Kanižarice (Foto: Moškon, DOL. LIST) so godrnjali nad zaporami cest in omrtvičenim avtobusnim in drugim cestnim prometom. VAJE SO USPELE V 48 urah neprestanih spopadov so vojaki prikazali celokupno znanje, pridobljeno v kasarni. Vse je teklo kot ura. Boje so prekinjali samo za trenutke, da bi sodniki, nevtralci, opravili svoje delo. Toda tudi takrat ni bilo popolnega zatišja. Poročevalce Je mimo tehnike in modernega orožja najbolj zanimala partizanska brigada, ki je sodelovala z napadalci. V tej partizanski enoti je bil samo en aktiven oficir. Vendar so se rezervisti obnašali kot pravi partizani. Cez noč so nepredvideno menjali položaje, bili so mojstri za posebne naloge, kar pa ni čudno glede na tradicijo partizanskega vojskovanja prav tu, v uporniški Beli krajini. Stab te enote smo našli neko noč v zapuščeni vaški hiši, ko je pri petrolejki pripavljal načrt napada. Jugoslovansko vojno letalstvo, ki je sodelovalo na strani branilcev in na strani napadalcev, je na vajah demonstriralo moč raketnega orožja. To je bilo bojno streljanje z raketar mi na neko tankovsko kolono. V slabih desetih minutah so reakcijski lovci in bombniki »uničili« kolono tankov ln očistili teren za letalski desant.« Taka vaja stane blizu 2 milijardi starih dinarjev, medtem ko stane orožje in oprema večje oklopne edi-nice od 20 do 30 milijard. To je poročevalcem, ki so prav tako delali v »vojnih« pogojih, izjavil komandant zagrebške armadne oblasti general polkovnik D joka Jovanovič. Komandant je pohvalno ocenil vse enote, ki so sodelovale v skupnih vajah. Vojaki so opravili praktični izpit pripravljenosti, da branijo neodvisnost domovine ln socialistični sistem, če bo treba. Na vajah pa so pridobili tudi dragoceno dopolnilno znanje. RIA BACER MARJAN MOSKON SLOBODAN SIMIČ edtem ko pišem te bese- M de, begajo po listu papirja neznosne, v vse luknje predirajoče mravlje in pada nanj lesk partizanske svetilke. Take svetilke delajo vojaki iz stekleničk mentolovega alkohola, ki služi za vtiranje v kožo, objedeno od komarjev. Stemnilo se je naglo, kakor je to običajno v tropskem pasu, kjer ne poznajo mraka in prihaja nočna tema skoraj nasilno m pogasi dan. Preden bom šla spat — čaka me prenočevanje na ležišču iz bambusa — moram dobro pregledati sleherno odprtino. Danes zjutraj sem našla med njimi škorpijona; če te uje, ti grozi visoka temperatura in nekaj dnevna bolezen. Treba je paziti... Džungla igra naokoli v neustavljivem koncertu škržatov, cvrčkov in v nemirnem pokričavanju nočnih ptic. Stavim, da veliko bralcev zavistno vzdihuje, ko prebira besedo »džungla«. Ta beseda vznemirja kot velika prigoda. Zdi se, da je nenavadna in skrivnostna. V sebi skriva zatohli vonj tropskega gozda. Gozda, v katerem so drevesa večno zelena in ne poznajo zimskega počitka. Gozda, v katerem obkroža prišleca drevje m rastlinje, ki je drugačno kot pri nas, še imena mu ne vemo. Kadar hodim skozi ta gozd Po komaj vidni stezi, pogosto mislim, da je lažje o džungli brati in poslušati kakor po njej hoditi. Džungla, to so do neba segajoča drevesa, mogočna, zdi se, da se s krošnjami naslanjajo na komaj vidni strop iz oblakov. Spodaj je senčen, vlažen, zelenkast polmrak. Iz zbite, stisnjene goščave izparevajo zatohli hlapi mokrega aelenja in prhnečega listja. V džungli ni poti. Tukaj so le kar se da ozke, komaj utrte steze, po katerih se plazijo vozlate korenine in štrlijo neižruva-ni štori. Dostikrat se je treba po celem prebijati skozi grmovje, prepleteno z listjem. Ugrezi j iva tla, razmehčana od deževja, potoki, ki jih je treba preplaviti — to je džungla. Majhni, klaviaturi podobni mostovi, napravljeni iz koščkov bambusa, ki se vdajajo pod korakom, mostovi iz posameznih drogov, po katerih je treba previdno stopati s Medtem ko Američani barbarsko pustošijo deželo demokratične republike Vietnam in ubijajo iz dneva v dan več nedolžnih ljudi — njihova bombardiranja neusmiljeno naraščajo iz tedna v teden — pa se po vsem svetu čedalje bcflj množe glasovi: KONČAJTE UMAZANO VOJNO V VIETNAMU! Ena najbolj umazanih vojn vseh časov, ki jo Američani zadnje tedne še posebno razpihujejo in nevarno približujejo mejam Kitajske, čedalje bolj izziva tudi proteste državljanov v ZDA: število Američanov, ki nasprotujejo vojni v Vietnamu, se je v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo, že kar 46 odst. javnega mnenja v ZDA pravi, da je ameriško vmešavanje v Vietnamu zgrešeno. Iz knjige ALARM NA RIŽEVIH POLJIH, ki jo je napisafa Poljakinja Monika Warnenska, izdala pa Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Sinjega galeba, objavljamo črtico o »čebelah-bojevni-cah«, ki prepričljivo govori, kako se v Vietnamu ljudje bore za svobodo in neodvisnost. počasnim, drsajočim korakom in z roko, oprto na ročaj iz goste liane — tudi to je džungla. V goščavi pod preprogo iz listja čemijo strupene kače, po barvi kože podobne listju. Treba je gledati pod noge, paziti in imeti odprta ušesa in oči Kadar kdo iz naše skupinice zakriči v opozorilo: k o n j at! — se ve, da se je na golo nogo prisesala siva drevesna pijavka in da pohlepno sesa kri. Ugriz ne boli preveč, le kri se potem dolgo cedi iz odprte ranice, težko jo je zaustaviti Oficir Hoang, čigar ukaze smo morali poslušati, me je z odločnim gibom zaustavil na stezici. Drugi so potišali. Nekdo je s kazalcem kazal v goščavo. Kaj se tam skriva? Srce mi je začelo hitreje utripati. Morda preži v grmovju tiger ali kakšna druga roparska zver? E, menda ne. Kača .. ? Kačo — to sem že vedela — je treba pobiti s palico, da se izogneš smrtonosnemu ugrizu. Morda čez stezo kot živ potok bežijo nadležne mravlje? Ne, kajti v takem primeru moraš pohite- ti, da uideš rdečkasto rumenim žuželkam, ki tako hitro oblezejo gole noge idočih. Tokrat pa smo se ustavili. Ho- ang mi je z gibom ukazal, naj si zakrijem obraz s karirastim šalom, ki sem ga nosila vedno na ramenih, kakor ga nosdjo južnovietnamske ženske Ko sem si zastrla obraz, me je tako popeljal po stezi. Kaj se v bližini skriva sovražnik? Prav ničesar nisem mogla uganiti. In težko je bilo kogarkoli povpraševati; • moj prevajalec Thanh je kakor nalašč izginil nekje med rastlinjem. Nihče drug pa ni govoril niti francosko niti angleško »Čebele so bile. Gnezda divjih gozdnih čebel, ki smo jih pravočasno zagledali. Na srečo, saj bi se srečanje z njimi lahko žalostno končalo,« je pojasnil Thanh, ko smo trenutek pozneje odšli naprej, tokrat brez ovir. Med pohodom sem izvedela veliko zanimivih reči o divjih čebelah. Njihov med ni užiten. Gnezda, podobna gnusni krogli, postavljajo čebele visoko na drevesu. Ko se neužitni med odstrani, služi v mehak prah zdrobljeno čebelje satovje za izdelavo zdravil. Piki divjih čebel so ne le boleči, ampak tudi nevarni. Obkladki ali blažilna mazila ne zadošačjo. Srečanje z razjarjenimi žuželkami je mo goče plačati z boleznijo. Par- VIETNAMSKI PARTIZANI na nevidnih stezah v džungli, kjer na tujca na vsakem koraku preži smrt _ iz zemlje, z dreves in iz zraka:.. (Ilustracija iz knjige ALARM V RIŽEVIH POLJIH — izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Sinji galeb; knjiga je izšla pred kratkim kot izredna izdaja v tej zbirki.) Avtorica knjige je poljska vojna korespondentka Monika Warneri-ska vedno izgovarjal tako nekako zaničljivo, kakor da bi bilo ime kakega berača — česar je bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sodnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, kateremu pa ni bilo Brezarju na sramoto. XIV. Nemoško se je zdelo Sddniku, da bi svoji ženi razodeval svoje gospodarske razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam je bil za vse odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Lizi ni bilo težko uganiti in razvideti, v kakem stanju je sedaj Sćdnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko se je bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu je bila ta pomoč, ne zdravilo. Vendar ženska ne obupa tako hitro; na vse strani je uboga žena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vsaj iz najhujše stiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, se ji v glavi zasveti misel, katera, ako se ji posreči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali kaj poreče tej misli Andrej? Poskusiti je treba. Takoj ko je bil dan, gre k svojemu možu. Nepri- . jazno jo sprejme, kakor po navadi; osorno jo zavrne, ko je izpregovorila prve besede, da ve, kako je s Sodnikovo hišo: »Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj pomoči, ti si zadnja, pri kateri bi je iskal.« Vse to je ne ostraši, mimo, a odločno mu odgovori: »Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj mislim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili.« »Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!« »UMAZANI FAŠIST!« je zavpil ta študent iz Wiscon-sina na policaja, ko so pred dnevi oblasti v Madisonu v Združenih državah Amerike uporabljale gumijevke in solzilni plin, da bi zatrle demonstracije proti vojni Tu je bil samo del teden dni trajajočih vseljudskih demonstracij. (Objavljamo reprodukcijo klišeja in prevod podpisa k sliki s prve strani International Herald Tribune, ki je mednarodna izdaja ameriških časopisov The New York Times in The Washington Post — številka 26.366 z dne 20. okt. 1967) tizani iz vasi jih pogosto porabijo v boju. »Kako pa to delajo? Povej!« sem prosila Thamha. Nasmehnil se je. »Naj povedo tisti, ki so se takšnih »čebeljih akcij« udeležili. Prav gotovo jih boš srečala, potrpi...« Po dolgem pohodu smo prišli v eno izmed osvobojenih vasi. Tu nas je čakal cel dan postanka in dela. Za zdaj smo počivali v eni izmed hiš, ki je bila podobna kmetiji in kjer so nas pogostili z vsem, kar je bilo v hiši. Osvežili smo se s sadjem. Na mizi so se kopičili šopki banan — nevelikih, za prst dolgih, zelo sladkih in okusnih, z lupino, ki je spominjala na rumeno žametno rokavico. Gospodinja je prinesla debel zelen kokosov oreh, velik kakor otrcjLa glava. Iz strte lupine se je v pristavljen kozarec cedila tekočina motno mlečne bavre, oživljajoča in rahlo kiselkasta. Sedeli smo, kakor ukazuje vietnamska navada, ob oltarčku prednikov, ki ima v vietnamski koči prostor nasproti vhoda. Na oltarčku je stala ploščata porcelanasta skodela, v katero so bile potaknje-ne paličice nedogorelih kadilnih svečic. Poslušali smo zgodbe o borbi prebivalstva te vasice, ki jo je hotel sovražnik pod vodstvom Ameri-kancev prisilno izseliti in pognati v koncentracijsko taborišče. »Včasih je bilo težje in hujše, saj smo imeli zelo malo orožja,« je govoril komandant krajevne partizanske skupine. »Sedaj imam zadosti orožja. Hočeš pogledati, sestra iz Poljske, sledove uničenj in bojev?« i (Konec prihodnjič) Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. Skonca je gospodaril in kmetoval samo z materjo; čr- nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezarju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi zgledi zapeljujejo, a včasih ravno narobe, človeka svare, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in zapravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopati iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval iri vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal, slednjič si je kupil celo konje. Ljudje so govorili: Brezarjev, ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pepelarnico, daleč naokrog ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sam pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nif zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je le mogel, kakor je kje videl in brn.l. rin se dela Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu je bila tako rekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, kar je bilo njegovega. Poleg tega je kupčeval z lesom, suhim sadjem, skratka: služil si je denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal s svojo staro materjo, ženica je imela na stare dni lepo življenje pri svojem sinu. Delati je smela samo kaj lahkega, bolj za kratek čas; pri hiši; časa je imela zdaj dovolj moliti in v cerkev hoditi. Bogata gospa ne more skoraj prijetnejše živeti, vsaj nji se je tako zdelo. Ni torej čudo, da je ženica svojega Antona spoštovala in rada imela nad vse na svetu. Prepričani je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih — to moramo reči njim v sramoto — Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene ne' med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je bilo glasno očitanje; poleg tega so jim ga žene rade stavile v zgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodisi kmet ali gpspod. Stfdniku se sicer ni tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebno sovražil in na videz zaničeval; ime Brezar je r m 'l Franček Saje: £J| ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE L V nekaterih vaseh je intervenirala vojska, ki je aretirala stavkajoče kmete in kmečke straže. Po vseh jugoslovanskih pokrajinah so uporabljali srbsko vojsko za boj proti revolucionarnem vrenju, ki je zajelo delavske in kmečke množice. O tej svoji vlogi je vrhovna komanda 3. januarja 1919 vojnemu ministru med drugim poročala: »Skoraj vsa operativna vojska je sedaj uporabljena za uvajanje in vzdrževanje reda in miru na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda red in mir nista popolnoma zagotovljena ... Civilne oblasti niso sposobne uveljaviti pravni red na svojem področju, ker nimajo niti ugleda niti sredstev, da ga dvignejo in zadrže. Zavoljo tega skoraj z vseh strani prihajajo nujne zahteve, naj v posamezne" kraje pošljemo vojsko za vzdrževanje reda in miru ...« Vendar tudi vojska kot čuvajka reda in miru ni bila tako čvrsta in zanesljiva, kot so mislili generali. Zlasti velja to za hrvatske in slovenske enote. Tako so se na primer 18. decembra 1918 uprli hrvaški* vojaki v Osijeku in 21. januarja 1919 v Našicah. ODMEVI V NAŠIH KRAJIH Trpljenje in pomanjkanje med vojno sta v ljudeh kopičila nezadovoljstvo in željo po miru. V to razpoloženje je šinil žarek upanja, ko so časopisi začeli prinašati novice o revoluciji v Rusiji, ki je zahtevala takojšen mir in odpravo zemljiške veleposesti. Na mirovnih shodih v začetku decembra 1917 je delavstvo sprožilo mirovno gibanje. 'To gibanje se je kmalu povezalo z deklaracijskim gibanjem, ko so v vseh krajih in vaseh zbirali podpise za mir in samostojno jugoslovansko državo. Revolucionarno narodnoosvobodilno gibanje se je širilo po mestih in vaseh, med delavci in kmeti. Slovensko ljudstvo je vse bolj upalo, da bo ob koncu vojne prišlo do narodne osvoboditve, vse več ljudi pa si je želelo tudi socialne osvoboditve po zgledu v Rusiji. Pod vplivom boljševiških idej, ki so jih prinesli povratnici iz ruskega ujetništva, in narodnoosvobodilnega gibanja za jugoslovansko državo so se začeli upirati jugoslovanski vojaki v avstrijski vojski, ki so' jih v zaledju pripravljali za odhod na bojišča. Tako so se maja 1918 vrstili vojaški upori v Judenburgu, kjer je bil 17. pehotni. polk, v Murauu in Radgoni. Tudi v Ljubljani so pripravljali upor, v Celju in Mariboru pa je vojaško poveljstvo ugotavljalo sumljivo razpoloženje vojakov. »Da se bo bolje godilo našim potomcem ...« Ti upori so bili sicer zadušeni, toda med ljudmi je ostalo uporniško razpoloženje, saj so se po zidovih v Judenburgu pojavili napisi: »Naj živi sedemnajsti! Proč z gladovno voono! Dol z vojno! Mir mora kmalu priti, sicer bo znova počilo!« Belokranjski kmet Alojz štefanič pa je pred ustrelitvijo v Judenburgu pisal materi: • »... če nismo mogli mi doseči svojega cilja, pridejo za nami drugi, ki bodo to delo nadaljevali in dovršili. Naša kri bo prelita zato, da se bo bolje godilo našim potomcem...« Mnogi fantje in možje se z dopustov niso več hoteli vračati na bojišče. V spontanem odporu proti vojni so se skrivali okoli doma. Precej vojnih ubežnikov je moralo biti okoli Kostanjevice in na Krškem polju, ker so orožniki s pomočjo 400 avstrijskih vojakov in 10 oficirjev konec avgusta 1918 izvedli proti njim tridnevni pogon. Konec oktobra 1918, ko je začela Avstro-Ogrska razpadati, so na poziv Narodnega veča v Zagrebi^ in Narodnega sveta v Ljubljani po mestih in večjih krajih na podeželju ustanavljali narodne svete in narodne straže. V številnih krajih so jih sestavljali ljudje, ki so hoteli izvesti narodno revolucijo. Zato so odstavljali avstrofilske uradnike in župane, raaoroževali orožnike in sami prevzemali oblast. Narodni svet na Vinici je 1. novembra sklical zborovanje, na katerem je občane na svečan način celo zaprisegel novi Državi SHS in republiki. Vodstvi klerikalne in liberalne stranke, ki sta se zbali revolucionarnih množic in revolucije, sta brez posvetovanja z Narodnim svetom v Ljubljani na hitro sestavili narodno vlado Slovenije in do- segli telefonsko odobritev Narodnega veča v Zagrebu^ Narodna vlada je na svoji prvi seji sklenila, da ostanejo v veljavi vsi dotedanji zakoni, civilne oblasti in uradi. Tako je svojo oblast naslonila na stari aivstrijski upravno-politični aparat, čeprav je bil še tako osovražen med ljudmi. Narodna vlada je s tem prišla v ostre spore z mnogimi narodnimi sveti, ki so bili razočarani nad tem sklepom. Nekateri narodni sveti so iz protesta odstopili, nekateri, kot na primer v Sevnici in Brestanici, pa so se še nekaj časa trdovratno borili proti županstvom in okrajnim glavarstvom. V nekaterih krajih, kjer ni bilo narodnih svetov ali pa so ti bili zadovoljni, da je vse ostalo po starem, je ljudstvo samo začelo uveljavljati svojo demokratično voljo in svoje predstave o svobodi. »Vstaja« v Cerkljah na Krškem polju Ob prevratu se je v Cerkljah 1. novembra 1918 zbrala v gostilni skupina vojnih ubežnikov in kmptov iz Cerkelj, Krške vasi, črešenc in Velikega Mraše-vega. Takrat so sedeli v gostilni tudi trije orožniki iz Cerkelj. Kmetje so se pogovarjali o orožnikih, kako so med vojno strogo pazili, da.so se dopustniki pravočasno vračali v svoje vojaške enote, in očitali orožnikom, ker so na postaji imeli še vedno nemški napis ter nosili avstrijske oznake in rozete na kapah. Med kmeti je naraščala razburjenost. Končno so sklenili, da bodo sneli nemški napis z orožniške postaje in iz nje pobrali orožje, ker so menili, da je s koncem Avstrije konec tudi osovraženega avstrijskega orožništva. Dvajset do trideset kmetov, ki so bili Dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, je v prošnji za milostni odpust kazni 4. oktobra 1919 zatrjeval, da so obsojeni to dejanje storili le »iz narodnega navdušenja in iz veselja, da je vendar enkrat poginila gnila Avstrija ... Zato se niso mogli obrniti na nikako oblast, ker takrat je bila oblast volja osvobajajočega se naroda, ki se je kazala v nekaterih krajih v narodnih svetih, kakršen se pa v Cerkljah in Krški vasi ni ustanovil... Predmetno dejanje napram orožnikom v Cerkljah je bil političen čin... Za politične čine, naperjene proti starim avstrijskim oblastem in razmeram, se ne more zaslužiti kazni. Dejanje se je izvršilo v najbumejših dneh prevrata...« Okrožno sodišče: »Boljševi-ško razpoloženje se še ni poleglo« Okrožno sodišče v Novem mestu je 14. novembra 1919 zavrnilo Dimnikove razloge. Menilo je namreč, da so obtoženci zagrešili kaznivo dejanje »iz bolj še viškega razpoloženja, ki se v teh krajih še do danes ni poleglo«. x V prevratnih dneh se je tudi sam dr. Ivan Dimnik vznemirjal zaradi teh nastopov proti orožnikom. Kot predstavnik narodnega sveta v Krškem je 5. novembra 1918 po telefonu sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani, »da je nujno potrebno poslati nekoliko vojakov pod Gorjance in da se narodni obrambi preskrbi orožje..« Dodal je, da je v Krškem »še precej dobro osnovana narodna obramba, ni jih pa po sosednjih občinah Krška vas, Cerklje, Sv. Križ«. Na koncu je prosil, naj čim-prej pošljejo iz Ljubljane orožje in municijo, ker »so ljudje razorožili orožnike v nekoliko krajih in torej preti nevarnost glede postanka zelenega kadra«. V v* f ' K Ustanovni kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) je bil v Beogradu od 20. do 23. aprila 1,919. — Na sliki: delegati kongresa pred Delavskim domom na Slaviji. delno oboroženi z bajoneti, je krenilo pred orožniško postajo. Sneli so napis in ga nosili po vasi. Zatem so se vrnili pred postajo, v katero je vdrla skupina kmetov, ki je obkolila edinega orožnika, mu odvezala ključ in iz orožniške sobe pobrala tri puške s strelivom, tri bajonete in sabljo. Medtem so prihiteli trije orožniki. Ker je eden držal v roki bajonet, ga je/ nekdo udaril s puškinim kopitom, nakar je skupina oboroženih kmetov krenila proti Čatežu in na cesti pretepla še nekega orožnika. Zvečer 1. novembra 1918 je najbrž ista skupina napadla tudi orožniško postajo v Čatežu pri Brežicah in poškodovala hišna vrata. Orožniki pa nikdar niso mogli ugotoviti napadalcev. V teh dneh so ljudje skušali razorože-vati osovražene avstrijske žandarje tudi drugod po Krškem polju, tako na primer 4. novembra pri Kostanjevici. Zaradi »vstaje« v Cerkljah, kot so napad označili orožniki v svoji prijavi, so aretirali nekaj udeležencev, vendar so jih hitro izpustili zaradi splošne razburjenosti ljudstva. Toda nekateri so se morali 30. maja 1919 zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ki je šest udeležencev zaradi »hudodelstva javnega na-silstva« obsodilo na zapor od dveh dni do šestih mesecev. Naslednjega dne — 6. novembra 1918 — pa je odbor narodnega sveta v Kostanjevici sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani, da so nastali »izgredi zoper orožnike v nekaterih krajih (Čatež, Cerklje)« in nato takole opisal tedanje razpoloženje kmetov na Krškem polju: »Kakor strela z jasnega neba so prišli odloki narodne vlade, s katerimi se potrjuje stari režim, začasno z edino spremembo, da se nekoliko z jugoslovanskimi barvami prevleče ... Strahoma so začeli na deželi nekateri razsodne j ši državljani šteti na prste dni, ko bo tudi pri nas Lenin izpodrinil Kerenskega, ki je hotel sedeti med dvema stoloma, ako se kmalu še bolj ne omili stari režim ...« Zahteve rudarjev v zasavskih premogovnikih V Hrastniku so se tgruče rudarjev 1. novembra začele zbirati pred rudniško upravo. Množica je vse bolj naraščala in zahtevala takojšen odstop rudniškega ravnatelja Leillerja. Osovraženi ravnatelj se je moral ukloniti, iti peš na železniško postajo in se odpeljati iz Hrastnika. Proti postaji je odšlo tudi nekaj delavcev, ki so se spotoma sprli z nekim orožnikom. Ker je ta nanje streljal, so delavci planili nanj in ga ubili. Naslednji dan je bil v Hrast- niku shod, na katerem so dali rudarji zaupnico novemu ravnatelju inž. Drolcu, hkrati pa zahtevali odpustitev delovodje Zalaznika, ker je bil »pravi tiran«. Drolc je takoj obljubil, da se Zalaznik ne bo več vrnil na delo. Tudi v Trbovljah so rudarji obračunavali z osovraženimi uradniki. Da bi zavrla to spontano gibanje, je socialna demokracija sklicala 3. novembra shod, na katerem so rudarji sklenili, da mora upravo Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Brestanici prevzeti Narodno veče v Zagrebu. »Vsi navedeni rudniki se imajo torej podržaviti in so last naroda«. Narodno veče naj se zaveže, da se bo brigalo za redno preskrbo. V tem primeru bo delavstvo po možnotsi celo zvišalo produkcijo premoga. Zadnja zahteva pa se glasi: »Delavstvo zahteva nadalje: soodločanje v celi upravi v demokratičnem smislu in soudeleženost odstotnega dobička.« Na te zahteve se Narodni svet in narodna vlada v Ljubljani sploh nista ozirala. V odgovor je narodna vlada 9. novembra poslala v Trbovlje četo srbskih vojakov, sestavljeno iz vojnih ujetnikov. Toda kljub vojaštvu se je revolucionarno vrenje v trboveljskem revirju nadaljevalo. Revolucionarno gibanje v tej »rdeči trd-najvi« je postajalo vse širše in močnejše. Že spomladi 1919 so bili razen nekaj izjem vsi rudarji organizirani v rdečem sindikatu. Tedaj je morala pred toliko silo kloniti tudi rudniška uprava, ki je morala neorganizirane delavce odpustiti in vsem delavcem pobirati sindikalno članarino kar pri izplačevanju mezd. Kako je bilo v Brestanici in Semiču Revolucionarne dogodke v Brestanici in Semiču sem že obširneje opisal v »Dolenjskem listu« leta 1959. Ker o njih nisem našel novih podatkov, jih sedaj le na kratko omenjam. Rudarji in kmetje iz okolice Brestanice so 4. novembra pregnali nemške uradnike iz uprave senovskega rudnika. Naslednji dan je okoli 50 delno oboroženih rudarjev ih kmetov odkorakalo, v Brestanico, kjer so hoteli prisiliti trgovce, ki so skrivali blago, da jim ga prodajo po starih cenah. Razpostavili so oborožene straže in pregnali orožnike. Zatem so šli pred trgovino osovraženega župana Preskarja, ki pa je ni hotel odpreti Zato so s silo vdrli v trgovino. 6. novembra je šlo 11 oboroženih upornikov na lov v grajski gozd v Globokem, ker je »lov zdaj vsem. prost«. V Semiču so kmetje v začetku novembra napadli orožniško postajo iif pregnali orožnike. Nato so odstavili osovraženega klerikalnega župana in za župana postavili podžupana Mihelčiča, ker je bil nekaj časa tudi v vojski V začetku novembra je prišlo do velikih nemirov med delavstvom v Mežiški dolini, ki so omenjeni v raznih virih. Doslej pa še niso znani zanesljivejši podatki, da bi jih bilo možno rekonstruirati in oceniti njihov značaj. V Libeličah pri Dravogradu je nad 300 kmetov 8. novembra napadlo in oplenilo Pugelnikovo veleposestvo. Pugelnika, ki je bil nemški občinski komisar, pa so tako pretepli, da je čez štirinajst dni umrl. Prav tako so kmetje plenili po gradovih ob premiku koroške fronte maja 1919. »Ne priznavamo več grajskega posestva!« Kmetje iz Dolenje vasi pri Cerknici so sredi novembra v velikih skupinah začeli sekati les v gozdovih graščine Haasberg v Planini. Oboroženi kmetje so gozdnemu čuvaju 15. novembra dejali, da »ne priznavajo več grajskega posestva«, ker je »sedaj vse prosto«. Mnogi kmetje, ki so se vrnili s soške fronte, so v Loški dolini zadržali orožje, kar oboroženi hodili po vaseh in se zbirali v gostilnah. 17. novembra so šli v grad Snežnik, streljali okrog gradu in odpeljali 9 volov, 2 kravl in .eno telico. Živino so razdelili po vaseh, jo pobili in meso porazdelili. V naslednjih dneh so napadali orožniške patrulje in se obnašali »zelo oblastno«. Imeli so se za boljševike in izjavljali, kot so v svoji prijavi kasneje poročali orožniki, »da hočejo imeti tako, kot je v Rusiji, da hočejo odpraviti vojne dobičkarje in one trebušnike, ki so bili med vojno doma«, šele 24. novembra so poslali iz Ljubljane na pomoč 33 orožnikov, iz čabra In Prezida pa Je prišlo 60 mož narodne straže, ki so upor zadušili J Slavnostna izročitev Trdinovih nagrad V petek, 27. oktobra, so v Dolenjski galeriji v Novem mestu slavnostno podelili letošnje Trdinove nagrade. Nagrajencem je to visoko priznanje izročila predsednica sveta za prosveto in kulturo pri novomeški občinski skupščini prof. Ema Muser. V govoru, ki ga je imela pred zbranimi nagrajenci ter prisotnimi občani, je poudarila pomen Trdinovega bistrega pogleda na svet in aktualnost njegovih idej, ki ne zastarajo. Nagrajenci: prof. Janko Jarc, dr. Ivo Smreč-nik, člani Odra mladih in Ciril Podbevšek so se vpisali v knjigo Trdinovih nagrajencev, prejeli čestitke prijateljev in znancev ter predstavnikov občinske skupščine, ki,so bili zbrani v Dolenjski galeriji. V imenu nagrajencev je spregovoril še prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja in pisec Partizanskega Roga. Tovarišica Ema Muser je sporočila sklep sveta za prosveto in kulturo o podeljevanju Trdinovih nagrad v prihodnje. Trdinove nagrade bodo področne ter bodo zajele vse dolenjske občine. Kostanjeviški umetniški večer V OKVIRU PROSLAV letošnjega občinskega praznika so pretekli petek zvečer v Dolenjski galeriji slovesno podelili letošnje Trdinove nagrade. Prejeli so jih: (z desne proti levi) prof. Janko Jarc' primarij dr. Ivo Smrečnik, Oder mladih Kostanjeviške sobote v La- Miha Maleš je za Kostanje- spektiva pesnikovega ustvar- (zanj so nagrado in diplomo prevzeli Lojze Kastelic, Alenka Bole-Vrabec in Zvonka Colarič) in intarzist — samouk Ciril Podbevšek. (Foto: Marjan Moškon) mutovem likovnem salonu vico pripravil vrsto slik, ki janja in prizadevanja za od-postajajo vse zanimivejši jih preveva lirika in pose- prto izpoved dognanj in re-umetniški večeri. Organizator- ben barvni izraz. Miha Ma snice. Bral in komentiral je ja Dolenjski kulturni festi- leš je bil ves čas zelo blizu pesmi iz predvojne zbirke val ter Gorjupova galerija besedni umetnosti. To njego- zemlja, iz pesniške zbirke dajeta tem večerom polnost vo nagnjenje se je svojčas Groza ter nekaj pesmi, ki s posebno, pretehtano in za- kazalo tudi v tem, ko ,e iz- b0cj0 sestavni del nove pe-nimivo izbiro »programa« ter polnjeval svojo revijo Umet- sniške zbirke, res dovršeno organizacijo, nost s teksti slovenskih pe- Pionirji so razstavili gradivo o NOB V soboto, 28. oktobra, so Žužemberku, na Prevolah, sedah tov. Grašiča je vzgoj-se ob deseti uri dopoldne v Otočcu, v Šmihelu in dru- ni pomen zbiranja gradiva o Pianist Tcrar npkipvn 10 nh avli Dolenjskega muzeja god. Veliko dokumentarnega NOB velik in razveseljivo je, Prepričan sem, da podobnih snikov. »Malešev slikarski , g , t p . zbrali pionirji in predstavni- gradiva je bilo vrnjeno last- da so se pionirji tako lepo intimnih umetniških večerov °PUS obširen, motivno m RamfW*a k* občinske skupščine ter nikom,ki te predmete skrb- izkazali. Besedo je povzel še tudi Ljubljana nima na pre- slogovno pester. Vendar je „ , & , šol, da bi prisostvovali otvo- no čuvajo. Razstava v Do- letošnji Trdinov nagrajenec tek. Kostanjevici daje men- vseskozi prežet z umetnino- b0 Preludij m vrnitve. Po .. . . ------- ... - - - - - - ritvi razstave o NOB. Gre za lenjskem miuzeju je zače- prof. Janko Jarc, ki je pre- da prav oddaljenost od slo- vo osebnostjo, ki je tako besedah Lada Smrekarja je gra™ POLJE »OMEGA« Rsktc veliko jfi / zelenik® »V in znnogott;1 / rož po zernlV /. HcrmcliM /jc najimenitnej5 OB 50-LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Spomenik preprost kot resnica Nemški vojak Albert Ne-imghen je z bojišča pred Moskvo pisal svojim sorodnikom: »Videl sem polk naših grenadirjev, ki naj prvi odkoraka čez Rdeči trg, mimo groba njihovega Lenina ... To je konec. Saj veš, da nisem eksaltiran mladenič, ne navdušujoči se nevednež. To je konec, Moskva je naša ■.. Hitim. Jutri zgodaj ti bom pisal iz Moskve in opisal, kakšna je ta čudovita aziatska prestolnica ...« Vojak Albert je res korakal čez Rdeči trg in po moskovskih ulicah kot‘še toliko njegovih tovarišev, toda z rokami nad glavo. Tako se je pokazalo, da je bil vojak Albert Neimhgen vendarle velik zanesenjak, kajti do Leninovega sarkolaga nemška noga ni prišla. Nepretrgana reka ljudi, ki je bila usahnila v letih vojne, spet nadaljuje svoj tek mimo Vladimira Iliča Lenina. Naj bo dež ali sneg, naj bo temperatura nizko pod ničlo, sprevod se nikoli ne pretrga. Ljudje ure in ure čakajo v vrsti, ki se počasi pomika čez široki Rdeči trg s kovčki v rokah, z otroki v naročju, z berglami pod pazduho ... V dneh, ob proslavah Oktobra, ni vrsti konca ne kraja. Vleče se čez ves Rdeči Mesta v Sloveniji V Sloveniji živi v mestih dobra tretjina vsega prebivalstva. Ob koncu lanskega leta je imela Slovenija dve mesti z nad 100.000 prebivalci, in sicer Ljubljano s 190.000 in Maribor s 110.000 prebivalci. Na tretjem mestu je bilo Celje s 33.000 prebivalci, medtem ko jih je imel Kranj 25.000. Nad 10.000 prebivalcev je imelo pet slovenskih mest: Trbovlje 16.500, Jesenice 16.000, Koper 14.000, Nova Gorica 10.900 in Novo mesto 10.700. V naslednji skupini so bila mesta Ptuj (9.400), Murska Sobota (8400), Izola (8000), Kočevje (6700), Idrija (6100), Škofja Loka (6500), Kamnik (5950), Piran (5800), Postojna (5400) in Slovenska Bistrica (5000). Nekatera druga slovenska mesta so imela naslednje število prebivalcev: Slovenj Gradec 4700, Bled 4500, Ilirska Bistrica 3900, Ajdovščina 3650, Brežice 3150. Lendava 2750 in Tolmin 2300. HlUUillliiiiUlitUIIttJIHUIilllllililllHiHtilli]iRlilillllililliiiUUIi!iillUllllll!lllllUlUllllH!inilU!HltillilllIIIHiltlllllll!illillllOII!liimiltllllUilinilllHlllllliliHUIIi!ll trg in se izgublja nekje daleč v stranskih ulicah. Marsikdo sploh ne bo mogel videti obličja velikega vodje, kajti te dni vsa pota peljejo v Moskvo in iz nje v mavzolej. Dva in pol milijona obiskovalcev na leto Leninov mavzolej obišče na leto dva in pol milijona obiskovalcev. Številka bi bila gotovo še večja, ko bi bil mavzolej odprt ves dan. Procesija ljudi, ki gredo skozi Leninov mavzolej, so pravzaprav nadaljevanje tistega nepretrganega sprevoda, ki je dneve tekel mimo Leninovega mrtvaškega odra pozimi 1924. 24. januarja 1924 zvečer, tri dni po Leninovi smrti, je arhitekt A. V. ščusev dobil nujno nalogo — da do trenutka Leninovega pogreba naredi načrt in zgradi na Rdečem trgu pod zidovi Kremlja začasni mavzolej z grobnico za truplo Vladimira Iliča. Mavzolej je bilo treba postaviti, da bi skozi njega lahko šle množice ljudi, ki niso mogli o pravem času priti na pogreb, pa bi se radi poslovili od Lenina. To noč je ščusev dolgo hodil po Rdečem trgu ... Zgodaj zjutraj je bila idejna skica za mavzolej narejena. Ker je bil mavzolej projektiran le za nekaj časa, so ga zgradili iz lesa, materiala, ki je najlažji za obdelavo. Sedemindvajsetega januarja ob štirih popoldne je bila grobnica končana in je sprejela sarkofag z Leninovim truplom. Skozi stekleno odprti- Z* V<<4 9 ih t 0 Za mlada bolnika ste zbrali 546.453 S din Čeprav smo 26. oktobra poročali, da je zbiralna akcija za nakup TV sprejemnika za mlada bolnika v Slepšku pri Mokronogu zaključena, smo vedeli, da bo te .dni denar še prihajal. Vida zupančič nam je 27. oktobra še enkrat poročala, kdo je njenemu malemu bratcu medtem še poslal prispevek za nakup sprejemnika: Anton Bevc ml. in Anton Bevc st., oba iz Belega griča — vsak po 1000 Sdin; iz Loga: Janez Janežič 1000 Sdin; in Frančiška Janežič 500 Sdin; Anton šalehar iz Prelesja 1000 Sdin; Ivan Hrovat iz Zaloke pri Šentrupertu 1000 Sdin; Sandi Bizjak iz Rakovnika 25 1000 Sdin in Sindikalna podružnica GO Trebnje 10.000 Sdin; — Otroka sta torej do 27. oktobra sama dobila še 16.500 S din. Ponovni pozdravi iz Nemčije »Tudi mi smo naročniki Dolenjskega lista, doma iz Krškega; smo v Nemčiji in prejemamo sem domači Dolenjski list. S skromnim prispevkom se pridružujemo zbirki za Vido in Rafaela in vam pošiljamo 20 DM. Želimo otrokoma vsaj malo razvedrila in ju lepo pozdravljamo!« — so nam 25. oktobra letos pisali: Jože in Irena Kos (Leverkusen) in Simona ter Aloj/ Jakš (Schwendi, Nemčija). Iz Stuttgarta pa nam je 22. oktobra poslal v pismu 20 DM rojak Božidar Cesar iz Bojanje vasi 25 pri Metliki, zdaj začasno v Nemčiji; takole nam piše: »Ko sem prebral v Dolenjskem listu željo Vide in Rafaela, sem sklenil takoj poslati pomoč, da se jima prošnja uresniči in da jima damo pogum za življenje. Toda odmaknilo se mi je, zato nisem takoj poslal; skušal sem nekaj zbrati tudi med znanci in tako zdaj prilagam svojih 10 DM, po 5 mark pa sta darovala: Franc Ilasanec iz Ludbrcga in Zorka Radivojevič iz Beograda. — Vidi in Rafaelu želim novih moči in poguma ter dober TV sprejem! Naslov obeh otrok sem dal še drugim znancem, da jima bodo skušali pomagati. Kakor berem v Dolenjskem listu, akcija lepo napreduje. Lepo Vas pozdravljam in vam želim še mnogo uspehov pri vodenju našega Dolenjskega lista!« Vida nas tudi prosi, da popravimo napako v imenu med obvestili o darovalcih z dne 19. 10.: namesto »Zali Jusek« iz Arnovega sela 24 bi moralo biti pravilno zapisano Janko Zorko iz Arnovega sela, ki je podaril otrokoma 2000 Sdin. 30. oktobra smo v podružnici NB v Novem mestu zamenjali še 40 nemških mark, ki so jih hkrati z lepimi pozdravi mladima bolnikoma poslali iz Nemčije naši rojaki: Irena in Jože Kos iz Leverkusna — 10 DM, Simona in Alojz Jakš iz Schwen-dija — 10 DM, Božidar Cesar — 10 DM, Franc Hasanec — 5 DM in Zorka Radivojevič — 5DM (vsi trije začasno v Stuttgartu). Za 40 DM smo dobili v banki 12.376 Sdin in jih pripisali v dobro posebnemu računu »Za Vido in Rafaela«. Po banki pa so nam poslali »Za Vido in Rafaela« od 24. do 30. oktobra: Trgopro-met Kočevje 7000 Sdin; Tončka štamp-felj, Vera Urh, Ivanka Levstik, Julija Pirnar, Pepca Arh, Ančka Skvarč in Nežka Polmilje, vse iz Cestnega podjetja v Novem mestu: 16.500 Sdin; Favla Flajšman iz Metlike 1000 Sdin; Rozalija Berlan, Jožefa Pavlin in Mimica Pirc, delavke Kemične čistilnice in pralnice: 2500 Sdin; Modna oblačila, obrat Trebnje: 25.000 Sdin. SKUPAJ od zadnjega torka: še 52.000 Sdin. USPEH AKCIJE do 31. oktobra: Vida in Kafacl sta dobila od raznih dobrotnikov na roke 103.500 Sdin; pri blagajni Dol. lista so zanju prispevali posamezniki 149.833 S din, po banki pa smo dobili zanju do zadnjega torka 293.120 Sdin. SKUPAJ zbranih za televizor: 546.453 Sdin. Otrokoma in njunim staršem smo medtem pisali, kako bi zbrani denar porabili, prihodnje dni pa bo družino Zupančič spet obiskal naš novinar. Ko se bomo o vsem potrebnem dogovorili, bomo kupili najboljši televizijski sprejemnik, stabilizator, drog in anteno ter poskrbeli, da bo vse strokovno postavljeno in pripravljeno za sprejem. Kaj bo z razliko oz. zbranim viškom denarja, bomo natanko poročali, čim se z družino o vsem potrebnem dogovorimo. Dotlej pa prosimo naročnike in bralce za malo potrpljenja! V imenu obeh otrok: vsem darovalcem ponovno PRISRČNA HVALA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA no na kovinskem pokrovu so Ljudje lahko videli Leninovo truplo do pasu. Kolona obiskovalcev se je razlila po Rdečem trgu. Spomladi isto leto so začasni mavzolej zamenjali z novim, prav tako lesenim. Leta 1929 je bil sprejet sklep, da namesto lesenega mavzoleja postavijo kamnitega. Obenem so rekonstruirali ves Rdeči trg. Na obeh straneh Mavzoleja so zgradili tribune za 10.000 ljudi, uredili so grobove herojev revolucije, popolnoma prenovili kremeljsko obzidje od spaskega do arzenalskega stolpa, porušili so Iverska vrata, spomenik Minjinu in Požarskemu pa so prestavili s srede trga ob cerkev Vasilija Blaženega. Trg so tlakovali z granitnimi kockami in je dobil z mavzolejem na naj višji točki svoj slavnostni značaj. »Preprost kot resnica« Mavzolej je zelo preprost. Nekateri so mislili, da bi bilo treba spomin na velikega voditelja ovekovečiti z veličastne j šim in razkošnejšim objektom. Toda sedanji mavzolej je vendar bližji značaju Vladimira Iliča Lenina, o katerem je neki delavec rekel, da je »preprost kot resnica«. In prav tak je njegov mavzolej: najpreprostejša, obenem pa tudi ena od najlepših zgradb svetovne arhitekture. Poleti 1941, ko so začele nad Moskvo odmevati sirene letalskih alarmov, so Leninovo truplo prenesli začasno na Ural. Prenos je bil zelo težaven, vendar se je srečno končal- Aprila 1945 so Leninovo truplo vrnili v Moskvo in 16. septembra isto leto je bil mavzolej spet odprt. 2e 43 let se vrstijo ljudje mimo Leninovega sarkofaga, in brez mavzoleja si je Moskvo težko zamisliti. Na Rdečem trgu „stoji r'vo-je slavnih svetišč: mavzolej s truplom Lenina in prelepa cerkev Vasilija Blaženega. Ta je samo zgodovinski spomenik, pred mavzolejem pa je nepretrgoma vrsta ljudi brez konca in kraja. BORA LALIĆ Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, I pije Hermeliko { Človeška ribica tudi v studencu človeška ribica, ki jo je našel Jože Križe iz Občic pri Dolenjskih Toplicah, ni prva, ki se je pojavila na Dolenjskem. Pred leti so jo našli tudi v studencu, ki na drugi strani zdraviliškega vrelca odtelca v potok Sušico. Ljudje so strmeli v nenavadno kraško živalco, šele tedanji šolski upravitelj jim je povedal, da je to človeška ribica, in svetoval, naj jo izročijo novomeški gimnaziji- DRAGO GREGORC Proteza čiste vesti Pred sodiščem v New Yor-ku je Mabel Tarant zahtevala ločitev zakona zaradi moževe duševne krutosti. Teodor Tarant je vedno, kadar je odšel na potovanje, jemal s seboj ženino zobno protezo. Trgovski potnik Tarant se je branil, da je to počel iz ljubosumnosti, ker je hotel preprečiti, da bi se žena med njegovo odsotnostjo sestajala z drugimi moškimi. HIODimiVIlEZ SMEH STOLETIJ Vic tor Hugo ni nič kaj rad videl, če so ga imeli za starega, vse dokler ni že močno ostarel. Ko se je v jeseni življenja vrnil v poštni kočiji, je neka dama opazila, da nima sedeža, in je zato rekla hčerki: »Vstani, ljubi otrok, in prepusti svoje mesto staremu gospodu!« Hugo je ni nič kaj ljubeznivo pogledal in v veliko zabavo sopotnikov in znancev dejal: »Ni potrebno, dragi otrok! Reci svoji ljubeznivi babici, da še nisem tako star, da ne bi mogel stati!« Francoska pisateljica George Sandova se je seznanila z mladim nemškim skladateljem. Napisala mu je besedilo opere v francoskem jeziku in mladi komponist se je takoj lotil dela. V francoščini sicer ni bil posebno podkovan, toda zaradi spoštovanja do George San-dove je mislil, da mora uglasbiti vsako besedo. Tako je uglasbil za zbor tudi opazko: »Odide skozi zadnja vrata.« Sandovo je spričo te navdušenosti spreletela groza in zaklela se je, da ne bo nikdar več ničesar napisala za nemške skladatelje. * George Sandova je poročila svojo hčer s slavnim kiparjem Clesingerjem. Kot tašča je bila precej zahtevna, zato se ni razumela s svojim zetom. Zagrozila mu je, da se bo nad njim maščevala tako, da ga bo opisala v svojem romanu. »Ne bom povedala vašega imena, toda vse vaše muhe bom opisala tako točno, da vas bodo vsi prepoznali.« Clesinger je odgovoril: »Jaz pa bom naredil vaš kip z nago postavo in zastrtim obrazom, in vendar vas bodo vsi spoznali.« Pogled na Rdeči trg v Moskvi. V ozadju desno Kremelj« njim mavzolej. (Foto: E- Šelhaus) •' • • * ‘ -# Zaradi medveda postavil ‘ekord Medved je pripomogel, da je Kavčič prišel z MestneSj^9 v Kočevj enkrat hitreje, kot je za to razdaljo e se Ko je v soboto, 21."oktob- Kdo se je bolj ra, okoli 14. ure nesel pla- zgodovina ne pove. Pač pa je ustrašil, lis°-Pa jo je ucvrl proti ^ }0 • Tekel in skakal ninec Dušan Kavčič >iz Ko- Kavčič povedal, da je videl na je. u steklenice v na-čevja v kočo Planinskega medvedovem trebuhu le belo hrbt^ff, pozvanjale. Ves društva na Mestnem vrhu hrano in pijačo; je bil kar dobre volje, saj je pred odhodom iz Kočevja potagn:l dve »špagi« (spil dva kozarčka žganja). S težkim nahrbtnikom na ramah, da je hodil sključen v dve gubi, si je brundal neko pesmico in za mišljeno gledal le predse na pot, ko je nenadoma zagledal pred seboj — medveda. Oba sta se bliskovito /zravnala oziroma postavila na zadnje noge. otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA Pa r Je ustavil šele v K° ^1« Podš°rski .ulici pri i jSkU planinske"a dr ■ Adamiču, ki gaj«i'WZ domačo »špago«/1 ^*0 spet spravil k sebi- j* je tovariš Kavčič pri trustu vrhl 1'latf-81 Planinski icord- porabijo — isto P jt Jttianj 40 minut, on Pretekel v 20 mi- z Mestnega planinski reza NA ROJSTNI HIŠI skladatelja in akademika Marjana Kozine so v nedeljo dopoldne odkrili spominsko ploščo. Na sliki: med govorom dr. C. Cvetka, ki je znova predstavil zaslužnega Novomeščana njegovim rojakom. (Foto: M. Moškon) 10. V ladji je postalo temačno. Nad oknom so sc gnetli napadalci. Na stropu je zazijala razpoka. Ostra če* ljust črnega bojevnika je odkrhnila del pločevine. razpoke se je pocedila jedka tekočina. Zadušljiv, Pc’ koč duh je napolnil ves prostor. Duh je bil podoben duhu mravijinčne kisline. No, ni bilo časa ugibati, a*1 je to res ta kislina in ali so napadalci samo orjaške mravlje ali pa so inteligentna bitja neznanega planeta-Eno je bilo jasno: dihati v ladji ni bilo mogoče. Morala sta ven kakorkoli! sla nahrbtna reaktivna vozila. Peter je ■o & '.pUknil pokrov. Curki smrdeče tekočine kloff! naz»j v ladjo Na strehi se je trlo sov-ladje, fcthJ::. Postalo je očitno, da bi vsak korak iz smrt... ■je ir sta čeladi skafandrov in dihala posled-Kazalo je. da so pred njima zadnji Ha. \ h,l reene odisejade po vsemirju. Razen, seve- ‘f ?godl čudež • • gtfeJ** ie se je zgodil! Ropot in škrtanje po yrieelo nepričakovano pojenjavati. Razmak- nila se je tudi stena črnili teles ob oknu. Prvi vojščaki so zapuščali ujeto ladjo. Drugi, ki so iz rovov v hribu drveli v napad, so se neodločno ustavljali in odhajali v drugo smer. Očitno se je dogajalo nedaleč od tod nekaj važnejšega. Nič nista ugibala naša vesoljca. Saj tudi ni bilo več časa za to! Jean je sunil pokrov. Dva čmuha sta odletela vstran s pokrova. Zapele so rakete na hrbtih kozmonavtov in iz ladje sta v svobodno nebo zletela vesoljca... Prispevek in predvidevanja sovjetskih znanstvenikov pri osvajanju vsemirja Piše: Djordje Miloševič, prejšnji dopisnik Tanjuga iz Moskve 4. oktobra 1957 so svetu sporočili senzacionalno novico: Sovjetska zveza je izstrelila prvi satelit v vesolje. Zelja, ki je stara kot človek, se je tega dne začela uresničevati, človek ni več ali pa vsaj noče biti več ujetnik planeta, na katerem živi. Pričela se je »kozmična doba«. Novica se je kot blisk raznesla po vsem svetu. Sovjetske agencije in radijske postaje so skoraj vsako minuto sporočale tako, kot da se nič drugega ne godi po svetu, kot da je vse drugo podrejeno temu pionirskemu podvigu človeškega genija. časopisi so med seboj tekmovali, kdo bo prinesel bolj privlačne novice in več podrobnosti o poletu satelita. Sporočali so podrobnosti o prvem vesoljskem satelitu: težak je 83 kg njegov vozni red pa je povedal, da leti nad Južnim Atlantikom, Afriko in Azijo. • Na ulicah so se zbirali ljudje, se ozirali v nebo in mislili, da bodo videli satelit. Radijski sprejemni centri so mrzlično iskali valovno dolžino, na kateri je vesoljski satelit oddajal znake, potem pa so te skrivnostne znake oddajali s pomočjo radijskih postaj. Kmalu so te znake ujeli tudi v sprejemnem središču agencije Tanjug v Beogradu. Prvi vesoljski potnik Vihar se še ni polegel, časopisje je še kar brnelo o prvem vesoljskem podvigu, ko so sovjetski znanstveniki že dosegli drugi uspeh. Samo mesec dni kasneje je bil iz nekega sovjetskega kozmodroma izpuščen drugi satelit — »Sopotnik II«. * Takrat je satelit ponesel v svojem tesnem in nepro-dušno zaprtem prostoru tudi živo bitje: psičko Lajko. — Najstarejši in najzvestejši človekov prijatelj pes je bil žrtvovan, samo da bi nakazali poti v nadaljnjem osvajanju vesolja. Lajka je navdihnila pesnike, njeno ime je prešlo v zgodovino. Zadnjega januarja 1958 je’ prišla 'tudi z druge strani Atlantika dolgo pričakovana novica: Amerikanci so spustili svoj prvi umetni satelit. To je pomenilo, da sta se dve svetovni velesili hkrati pognali s svojimi programi v osvajanje vesolja, za kar sta žrtvovali ogromno denarja. Kasnejša izstreljevanja umetnih satelitov so postala tako pogostna, skoraj vsakdanja stvar, časopisna poročila so postala krajša, naslovi pa niso bili več tako senzacionalni. Smer poletov: Mesec In vendar se vesolje ni umaknilo s strani svetovnega tiska. Napovedane so bile nove senzacije. Govorili so o pripravah za prvi polet človeka z vesoljsko ladjo, o izstrelitvi prvega satelita na Mesec, štabi znanstvenikov vseh vrst so pripravljali kozmonavte. Te urijo v posebnih središčih, v zelo strogem režimu in daleč od človeških oči. Opolnoči 13. septembra 1959 je sovjetska kozmična raketa padla na Mesec. V zgodovini osvajanja vesolja bo ta dogodek in ta datum gotovo zavzel izredno pomembno mesto. Prvič v zgodovini je predmet, ki so ga izdelale človeške roke, padel na neko drugo nebesno telo. Najbližji sosed Zemlje ni nič več nedosegljiv. Od tega trenutka je postal popolnoma otipljiv cilj, prva stopnica v raziskovanju kozmičnega prostranstva. Moskva je 11. aprila 1961 opolnoči spala v svojem vsakdanjem snu. Po- ulicah ni bilo ljudi, v podzemski železnici so ropotali zadnji vagoni z zakasnelimi potniki. Samo na Rdečem trgu je bilo bolj živo kakor druge dni ob tem času. Popolnoma neopazno se je približala k Leninovemu mavzoleju manjša skupina ljudi; med njimi je bil tudi pilot Jurij Gagarin. Nepoučenim ljudem se je ta skupina zdela čisto vsakdanja. Ni redkost, da mavzolej na Rdečem trgu obiščejo radovedni turisti ob vsakem času, podnevi in ponoči. Rdeči trg je namreč »Meka«, ki jo obiščejo turisti vseh ras in barv kože, in so oboroženi s fotografskimi aparati in kamerami. > — A vi ste bili? Mislila sem, da sem nekoga povozila ... BREZ BESED Odlikovanja in darila Na slavnostni seji občanske skupščine v Brežicah je predsednik Vinko Jurkas izročil dvoje odlikovanj predsednika republike. Ignac Re-govdč iz Dobove je prejel orden za vojne zasluge s srebrnim mečem, Anton Harapin iz Globokega pa medaljo za vojne zasluge. Na sejo so bili povabljeni tudi udeleženci oktobtrske revolucije- To so Ivan Kostevc iz Paivlove vasi,'Jože Kene iz Pišec, Ivan Klun iz Bušeče vasi, Ivan Zajc z Velikega Obreža in Anton Krhne iz Trnja. Dobili so spominska darila. Namesto tisoč le 289 krvodajalcev Zadnja krvodajalska akcija v brežiški občini spet ni izpolni lna pričakovanj. Udeležba je bila kljub pozivom vseh družbenih organizacij zelo majhna, čast občine so rešili mladinci in dijaki brežiške gimnazije ter kolektiva IMV. Tega, žal, ne moremo reči za kolektiv Tovarne pohištva, ki ni pokazal prav nobenega razumevanja do te humane akcije. Udeležilo naj bi se je tisoč občanov, prišlo pa jih je komaj 289. Tam velja naj toplejša zahvala občinskega odbora Rdečega križa. Zahteva iz Samobora zavrnjena Na zadnji seji temeljne izobraževalne skupnosti Brežice so obravnavali predlog srednjeročnega plana in se ustavili pri poglavju o razvoju šolstva v letih 1966—1970. Dana je bila tudi informacija o stanju šolstva v ofcCini in šolskih uspehih ob zaključku lanskega šolskega leta. Poročilo je vsebovalo misli o šolski mreži, kadrih, učencih, predšolskem varstvu in posebnem šolstvu. Na seji so sprejeli finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti Brežice za drugo polletje, člani skupnosti so se na kancu seznanili še z zahtevkom izobraževalne skupnosti Samobor za povrnitev stroškov šolanja otrok iz naše občine. Zahtevek je bil zavrnjen. V Velikih Malencah zidajo Družbene organizacije iz Velikih Malene bodo za občinski praznik odprle dva prostora za sestanke vaščanov. Ljudje so se sami lotili zidave. Hiša za družbene dejavnosti bo dokončana prihodnje leto. Vaščani ne bi ČJ&ali pomladi, če bi imeli že zdaj na voljo 300.000 S din. Ujpajo, da bodo prihodnje leto deležni nekaj pomoči. Za požrtvovalnost pri delu in koristno pobudo zaslužijo pohvalo. Na ovinku v tovornjak 27. oktobra zjutraj se je iz Brežic prati Dobovi peljal z osebnim avtomobilom Mirko Fridl iz Brežic. v Trnju je sekal ovinek in se zaletel v tovornjak, ki ga je pripeljal naproti Zvonko Vučajnik iz Malega Obreža. Voznik se ni poškodoval, na osebnem avtomobilu pa je za okrog 5000 Ndin Bkode. Tovornjak je pripeljal po sredini 29. oktobra popoldne se je proti Čatežu peljal z osebnim avtomobilom Ernest Ferk Iz Brežic. Pri mostu čez Savo se Je umaknil na skrajno deisno stran in pri tem zadel ob ograjo mostu. Tedaj Je naproti pripeljal tovornjak Rudo Kuševič iz Laduč; ker Je vozil po sredini ceste, je zadel osebni avto, 4n napravil za okrog 300 Ndin škode. Polet mladih pred konferenco SLAVNOSTNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE so se udeležili v soboto dopoldne V brežiški občini je 33 mladinskih aktivov. Večina vodstev je že sklicala letne konference. Ta teden se sestajajo aktivi v Brežicah, Dobovi in črešnjicah. člani občinskega komiteja ZM obiskujejo aktive na vasi. Mladi so ta čas zelo zaposleni doma, zato jih predsedniki s težavo privabijo na konference. So pa tudi vodstva ponekod premalo prizadevna, zato so morali na primer v Artičah in Sromljah konferenco preložiti na kasnejši čas. V Skopicah so ustanovili nov aktiv. 26 mladink in mladincev je bilo pripravljenih vstopiti vanj in se lotiti organiziranega dela. O poteku letnih konferenc, o pripravah na obfrn- tudi zvezni in republiški poslanci Spodnjega Posavja, predstavniki sosednjih sko konferenco, o krvodajal- občin, garnizije JLA iz Cerkelj ter člani raznih delovnih organizacij. (Foto: M. Vesel) ski akciji, reorganizaciji ZK in pripravah na oddajo »Spo- SREDNJEROČNI PLAN PRED ZBORI VOLIVCEV V OBČINI Gospodarstvo v ogledalu perspektive znavajmo svet m domovino« je v sredo 11. oktobra razpravljal občinski komite ZMS na razširjeni seji. ŠVEDI SO SE NADVSE ZADOVOLJNI POSLOVILI OD TOPLIC Le kdaj pa kdaj preveč olja na solati" Na tiskovni konferenci v čateških Toplicah so 17. oktobra švedski gostje odgovarjali na vprašanja slovenskih in hrvaških časnikarjev. Z bivanjem v zdravilišču so bili izredno zadovoljni, in ko so vpraševalci želeli zvedeti tudi za pomanjkljivosti in vzroke morebitnega nezadovoljstva, so soglasno in malce hudomušno izjavili, da nimajo pripomb in da je bilo kvečjemu kdaj pa kdaj »pre- nih sort kmetijskih kultur, več olja na solati«. ................................... , , . ... racionalnejšo,- uporabo kemič- i7r<»dnn so nnHvaiiii ,Hrav- V obdobju, ki \e sledilo gospodarski in družbeni reformi, zasledimo v gospo- nih sredstev in mehanizaci- stveno nego zlasti Sdividul darstvu že kvalitetnejše spremembe, kot so povečanje produktivnosti in jo ter določanje proizvodnih len priStop ’ zdravnika k pa-racionalnejše gospodarjenje z denarjem — Produktivnost se bo povečala okolišev. cientom, kakor tudi vse ho- za 0,7 do 11,3 odst. na leto Razmerje pri ustvarjanju telske usluge. Zelo so jih na- narodnega dohodka med vdušili skupni izleti na Bi-družbenim in zasebnim s ek- zeljsko, v Kostanjevico in dohodka Lani je znašal torjem se ne bo bistveno Pleterje, v Ljubljano, na Oto- je 104,598.418 N din; Na nekoliko večji porast računamo v družbenem sek- spremenilo. Sedaj se je to čec in v Zagreb. Tudi prire-razmerje ustalilo pri 62,7 ditve v Toplicah so pozdra-odst. za družbeni sektor in vili. Zapel jim je Slovenssi pri 37,3 odst. za zasebni sektor. Glede na to, da se število delovnih mest v gospodarstvu in družbenih služ bah ne bo povečalo, ne pri- oktet, in obiskala jih je folklorna skupina I. G. Kovačič iz Zagreba. V čateške Toplice je po- Občino Brežice štejemo merjavi s predhodnim ob-med gospodarsko slabše raz- dobjem se bo vrednost inve vita področja v republiki, saj sticij povečala za 14,6 odst. je lani prišlo na prebivalca Pri tem vidimo, da so gospo- le 4083 S din narodnega do- darske organizacije planirale torju (7,3 odst.) zlasti zaradi hodka. V naslednjih letih je pretežno lastna sredstva večje rasti v gostinstvu, in- pričakovati stopnjevan raz- Vsi omenjeni činitelji bo- dustriji in prometu. V zavoj predvsem v turizmu, go- do vplivali na rast narodne- sebnem sektorju bo ta po- stinstvu in trgovini, za kar ga dohodka, ki se bo večal rast največji v kmetijstvu, ki w puvcv*™«, slala Švede njihova bolnica so dani dobri naravni pogo- vzporedno z družbenim fcru- je lani ustvarilo 81 odst. na- cakujemo spremeni D v struK- Link5pping Paoientov je bi-ji. Tudi kmetijstvo, zlasti za- toproduktom. Povprečna let- rodnega dohodka v okviru tun prebivalstva. JL>ani je di-sebno, naj bi se pospešeno na stopnja porasta ND naj celotne panoge. Zato mu mo- 1<^..krne^^ega, P^bival^tva v razvijalo, industrija pa naj bi dosegla 7,2 odst. Tako bi ramo nuditi več pomoči pre- občim 42,3 odst., leta 1970 pa bi z dolgoročnejšo proizvod- leta 1970 ustvarili v občini dvsem v obliki kooperacije jih b° predvidoma 42,4 odit. no politiko dosegla stabiliza- 138,353.000 N din narodnega in nasvetov za uvajanje rod- MAJDA HABINC cijo. V BREŽIŠKI OBČINI SO SLAVILI OBČINSKI PRAZNIK Ob umerjenejši rasti gospodarstva pričakujemo, da se bo družbeni brutoprodukt povečeval s stopnjo 7,3 odst. letno. V posameznih panogah je ta stopnja različna in se giblje od 0,9 v gozdarstvu, kjer zaradi velike izkoriščenosti gozdov ne moremo povečevati sečnje, do 13,3 odst. v gostinstvu, kjer so predvidene največje investicije. Povprečno stopnjo porasta bodo presegli le še v industriji, gradbeništvu in prometu. Do leta 1970 niso predvide- Bogat in prijeten praznični teden lo 55, spremljale pa so jih medicinske sestre, bolničarka in fizioterapevtka. Mted bolniki jih je bilo ob prihodu osem priklenjenih na posteljo. Vsem se je zdravje zelo izboljšalo in nekateri ponovno lahko stopijo na noge. Vsi po vrsti so presenečeni nad velikim zdravilnim učinkom hidroterapije in splošne nege. Prihodnje leto bi s 3 mnogi spet radi vrnili. Takrat bi želeli imeti v sobah V Čateških Toplicah so odprli zimski bazen olimpijskih razsežnosti, kavar- radijSke sprejemnike, poleg no za 55 obiskovalcev in bar za 85 gostov — V Bušeči vasi so za praznik zdraviliške zgradbe pa šport-dobili vodovod —‘ Občanom je na slavnostni seji skupščine zaželela še veliko uspehov delegacija iz Velike Plane na igrišča. Tudi kolesa za krajše izlete v okolico so pogrešali. Veliko praznovanje je mamo. V brežiški občini so se minuli teden zvrstile številne ne večje razširitve obstoječih kulturne in zabavne prirediit- zmogljivosti ali izgradnja novih, kjer bi lahko zaposlili večje število delavcev, zato se bo letno povprečje zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečevalo le s stopnjo 2,3 odst. ali za 63 ljudi, kar je več kot za polovico’ manj kot v obdobju ve. Z njimi so ljudje počastili občinski praznik in spomin na 50- obletnico oktobrske revolucije. Uvod v praznovanje so napravili v Skopicah. V nedeljo, 22. oktobra, so odprli asfaltirano cesto skozi vas. Neizmerno so bili veseld, ko 1961—1965 (6,5 odst.). 2e niž- se jim je za praznik izjpolni- ja pa je stopnja povečanja zaposlenih v negospodarstvu, in sicer 1,2 odst. Ker sta ustrezna kvalifikacija in izobrazba zaposlenih eden od pogojev za intenzivnejši način gospodarjenja, pričakujemo v tem obdobju menjavo strukture zaposlenih. To pa predvsem, ker ka- la dolgoletna želja. Asfaltno preprogo so dobili tudi na igirdšču pred gimnazijo v Brežicah. Pri urejanju igrišča so se dijaki zelo potrudili. V četrtek zvečer so Breži-čani in okoličani do zadnjega kotička napolnili dvorano prosvetnega doma, kjer so z navdušenjem pozdravila pred-drovska politika doslej ni bi- stavo Cankarjevih »Hlapcev«. la zadovoljiva. Izboljšan kadrovski sestav zaposlenih v gospodarstvu bo imel večji vpliv na povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Na vse to bodo vplivala tudi nova investicijska vlaganja. Od celotnih investicij družbenega sektorja v letih 1966—1970 (63,507.254 N din) odpade na gospodarstvo 71 odst. V pri- BREŽIŠKE VESTI Prvič v tej gledališki sezoni je gostovalo v Brežicah celjsko gledališče. Naslednje dopoldne je bila majhna slovesnost v poslovalnici »SLOVENIJA VINO«. V brežiškem obratu so odprli trenutno najsodobnejšo vinsko polnilnico v Jugoslaviji. V prosvetnem domu je Posavski muzej uredil v mali dvorani v pritličju razstavo dokumentarnih fotografij o oktobrskih dogodkih v Rusiji pred 50 leti. Na tey razstavi so predstavili tudi udeležence revolucije iz brežiške občine. Trgovsko podjetje KRKA je 27. oktobra odprlo uprav- ne prostore v nadzidani trgovini na Oesti prvih borcev v Brežicah. Zvečer je bila v veliki dvorani prosvetnega doma slavnostna akademija, na kateri so se predstavili štirje pevski zbori iz občine. Uvodno besedo je imel predsednik občinske konference SZDL Janez Pirnat. Na dan občinskega praznika, 28. oktobra, so se zbrali odborniki in gostje na slavnostni seji občinske skupščine. Med gosti sta bila predsednik prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek in pomočnik republiškega sekretarja za kulturo Boris Lipužič. Odborniki so ob tej piriložnosti pozdravili v svoji sredi delegacijo iz bratske občine Velike Plane, udeležence oktobrske revolucije iz domače občine, starše padlih borcev Brežiške čete, predstavnike garnizije Cerklje, zvezne in republiške poslance ter zastopnike sosednjih občin. Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je na slavnostni seji izročil odlikovanja predsednika republike. Prisrčno je čestital prisotnim udeležencem oktobrske revolucije in jim poklonil spominska darila. Za praznik je čestital brežiškim občanom tudi predstavnik Velike Plane. Dejal je, da so njihovi občani veseli sodelovanja z Brežičani in da si želijo še nadaljnjega zbliževanja na vseh delovnih področjih. Po seji so se gostje in domačini odpeljali v čateške Toplice, kjer so prisostvovali otvoritvi olimpijskega bazena, kavarne in bara- Z odprtjem vodovoda v Bušeči vasi so občani brežiške občine v nedeljo, 29. oktobra, zaključili praznovanje. Solarji iz Bušeče vasi in Cerkelj so za to priložnost pripravili lep kulturni program. Jt. Z avtomobilom do bolnišnice 29. oktobra popoldne se Je pripetila prometna nesreča v Cer-neličevl ulici v Brežicah. 16-letni Bruno Filipčič iz Trnja je brez vednosti staršev vzel dostavni avto. Z neprimerno hitrostjo je zavozil v desni ovinek na Černeliče vi cesti. Ko ga je zaneslo na levo stran, je Se močneje zavil v desno, se prevrnil in trčil v steber pri vratih brežiške bolnišnice. Pri tem se je hudo poškodoval. Na avtomobilu je za 2000 Ndin škode. Z otvoritve ceste v Skopicah. Pionirka izroča šopek nageljnov direktorju Cestnega podjetja Novo mesto znak hvaležnosti občanov za dobro opravljeno delo-(Foto: J. Teppey) # Obračun pred zbori volivcev 25. oktobra so se začeli po vsej občini zbori volivcev. Na dnevnelh redu je razprava o Programu gospodarskega in komunalnega razvoja občine Krško, povezana z novo vlogo in delom krajevnih skupnosti. Skupščinska uprava je Pripravila za vsako krajevno skupnost pregled vseh družnih dajatev, ki se stekajo z njihovih območij. V števil ZAPIS S PRVE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK V KRŠKEM Čimprej spremeniti miselnost komunistov --------------------------------------------------------------------------------------nodnje bodo poskrbeli za ................................, ... ....... več seminarjev in predavanj, Iz organizacije je odšlo vec elanov, kot so jih na novo sprejeli — Pomlaje- ^ katerih se bodo čiam zk vanj'e bo treba v prihodnje vzeti zares — Komunisti se niso izkazali v delu lahko izobraževali, krajevnih skupnosti niti na zborih volivcev — Odslej več pozornosti izobra- Ko so obravnavali kadrov- ževanju članstva sko p?1^-50 ugotovili, da J v vrstah Zveze komunistov --------------------------------------------------------------------------------------- pomlajevanja skoraj ni. Celo V Krškem je bila v sobo- Komunisti so obravnavah hodnje aktivirali predvsem nasprotno, od minule konfe-kaih bodo na drugi strani po- to, 28. oktobra, prva seja ob- potek reorganizacije ZK v tam, kjer živijo. Od 33 osnov- re^°® je izstopilo ali bilo izvzete tudi vse vsote, ki jih činske konference Zveze ko- občini, na katero so se pri- nih organizacij jih je ostalo ključenih več, članov, kot so družba nakaže nazaj za šol- munistov. Prisostvovali so ji pravljali že od oktobra lani. le še 9, od tega 6 na terenu jih sprejeli na novo. To je stvo, socialne podpore, ceste, tudi ugledni gostje in poli- V okviru dosedanjih organi- in 3 v delovnih organizaci- tudi odraz vsebinsko nezado- vaške poti in podobno. Ob tični delavci, med njimi čla- zacijskih oblik je bilo zad- jah. Na konferenci so po- volj ivega dela v ZK. Ob tej koncu samo še tale podatek, na CK ZKS dr. Jože Brilej nje čase čutiti zastoj dela, udarih, da reorganizacija še priložnosti je bilo slišati ne- v občini je predpisanih dav- in Zdenko Picelj ter repub- zato so se člani radi usme- ne daje poroštva za uspeš- kaJ kritike na račun mladincev za 112. milijonov S din, liški poslanci ( Milan Ravbar, rili v iskanje novih poti or- nejše delo in da bo tareba ske organizacije, češ da presnovno šolstvo samo pa do- Stane Nunčič in Edo Komo- ganiziranosti Zveze komuni- poglabljati zlasti idejno raz- slabo pripravlja člane na od- bi 340 milijonov S din. čar. stov. člani naj bi se v pri- gledanost komunistov. V pri- govorne naloge v prihodno- Tudi pri delu krajevnih skupnosti in na zborih volivcev aktivnost komunistov ni bila zadovoljiva. Ta pasivnost je vzrok, da krajevne skupnosti še do danes niso prav zaživele. Na konferenci so kritično ocenili tudi stanovanjsko politiko v občini. Denar, namenjen za gradnjo v družbenem sektorju je razdrobljen na devet stanovanjskih enot. To povzroča veliko zaostajanje v financiranju družbenih gradenj in velik porast zasebnih gradenj. 2e danes se v občini zaskrbljeno sprašujejo, kako zagotoviti stanovanja delavcem v družbenih službah, če pa bodo s tako politiko nadaljevali, se bodo razmere še poslabšale. Konferenca je na podlagi razprave sprejela sklepe in idejne smernice za bodoče delo, katerega cilj je predvsem odstranjevati dosedanje slabosti in pomladiti organizacijo z novimi člani iz neposredne proizvodnje. VELIKO VOLJE IN RAZUMEVANJA ZA GASILSKE AKCIJE Ves teden pripravljeni na klic sirene Centri v Kostanjevici, na Senovem in v Krškem so pripravili večje gasilske vaje v sodelovanju s sosednjimi društvi — Na vajah so se gasilci povsod Postavili z novo gasilsko opremo — V tednu požarne varnosti so učitelji seznanjali učence s pomenom gasilstva nastopilo z novo motorno brizgalno znamke Rosenbau-er, ki jo je dobilo šele letos. Zanjo so morali zbrati precej denarja, zato se vsem darovalcem in tistim, ki so kako drugače pomagali društvu do napredka, tepo zahvaljujejo. Tudi gasilsko društvo Prekopa, ki je prihitelo na po-žarišče z novim gasilskim avtomobilom znamke F ar 620, je eno izmed najboij delavnih in naprednih društev, V zelo kratkem času si je postavilo gasilski dom, nabavilo nov gasilski prapor in si sedaj omislilo še gasilsni avto, ki bo društvu na Prekopi še bolj utrdil gasilsko zavest. Gasilski center Senovo je priredil večjo gasilsko vajo na Velikem Kamnu v nedeljo, 1. oktobra. Razen sonov- skih gasilcev so sodelovala še gasilska društva Velikega in Malega Kamna ter gasilci iz Brestanice in elektrarne. Gasilsko društvo Senovo je nastopilo z novo gasilsko brizgalno znamke Rosenbauer. Vaja je dobro uspela. V tednu požarne varnosti so člani društev prodajali srečke, za gasilsko denarno loterijo. Žrebanje bo 27. oktobra. Teden so zaključili s skupno sejo upravnega odbora in nadzornega odbora zveze. Prisotni so bili tudi predsedniki društev. Pregledala so potek akcij in ugotovili velike uspehe in polno razumevanja za delo Teden požarne varnosti je Za nami. Člani gasilskih društev z območja občinske gasilske zveze Krško so se nanj dobro pripravili. S posredovanjem Zavoda za pro-svetno-pedagoško službo so učitelji v vseh razredih imeti z učenci razgovore o polenu požarnovarnostne službe. Vsi krajevni uradi so razglasili,' da bodo gasilci Pregledovali podjetja, zavode gospodarska poslopja. Komisije gasilskih društev so P° končanih preventivnih ukrepih pojasnjevale prebival-opm, kaj vse morajo ukreni-u, da ne bo prišlo do nesreče. Gasilske enote so bfle v tednu požarne varnosti v stalni pripravljenosti. Organizirale so Več praktičnih vaj v svojih okoliših. Vaje je nadzoroval operativni štab občinske zveze in dajal vsa Potrebna navodila za pravil-110 gašenje požarov. Gasilski centri v Kostanjevici, Krškem in na Senovem so pripravili večje gasilske vaje v sodelovanju s sosednjimi društvi. Gasilski center v Kostanjevci je imel vajo v soboto, 30. septembra, zvečer. Na z^ak sirene so prihiteli gasilci iz Kostanjevice, s Prekope in iz Podbočja na požari šče zadružnega doma v Kostanjevici. Prav dobro so opravili nalogo, pogasili-ogenj in rešili stanovalce ’z doma. tej priložnosti je gasil- Nastop gasilcev tovarne celuloze in papirja na tekmovanju v Radečah. Ta ga-sko društvo iz Kostanjevice silska desetina je osvojila prvo mesto. ' - * Resolucija prosvetnih delavcev Prosvetni delavci krške in sevniške občine, zbrani na delovni konferenci v Krškem, izražamo popolno solidarnost z vietnamskim ljudstvom, ki se junaško bori za neodvisnost. Hkrati ostro obsojamo agresorja v tej vojni in zahtevamo, naj jo takoj prekine. Naj živi svobodno vietnamsko ljudstvo! Prosvetni delavci sevniške in krške občine Filatelistična razstava Po osnovnih šolah krške občine že potuje filatelistična razstava mladih zbirateljev znamk. Za to razstavo so člani filatelističnega društva pripravili izbor znamk na temo oktobrske revolucije. Učenci povsod z zanimanjem ogledujejo razstavno gradivo. skrb za duševno manj razvite otroke in posebne šole Ena šola za tri posavske občine? Ko bo v Krškem zgrajena nova osnovna šola, bo sedanja šolska zgradba na Vidmu lahko sprejela pod streho vse tiste učence, ki ne morejo slediti hednemu pouku v osnovnih šolah — V njej bo dovolj prostora za otroke iz vseh spodnjeposavskih občin y peti številki »Napreane «usli« Iz leta 1912, ki jo je ^rejal in izdajal sedaj že pogojni univerzitetni profesor Qr- Mihajlo Rostohar, je v Sestavku z naslovom »Skrb duševno nerazvite otrobe ^ Pomožne šole« med dru zapisano tudi tole: »Ni ^ dolgo tega, ko smo videli se narodno delo v prireja-JU veselic in shodov, v zad-Jem času pa se je pridri 10 gospodarsko, socialno in Predvsn->i '"’*mq‘nitetno delo Pri nas je seveda še vse v povojih, vendar smo na d >• sedanje uspehe društev za varstvo otrok lahko ponosni ... Hočemo biti kulturen SLAVKO SMERDEL: narod, zato pa moramo povsod slediti delu inteligence drugih narodov. Ves narod mora stati na kulturni v;šmi, vsak posameznik naj postane uporaben član človjške družbe. Mi pa imamo na stotine ljudi, ki jih narava ni obdarila z enakimi duševnimi darovi kakor večino dru gih in ti so že v mladosti ovira ostali šolski mladini, pozneje pa pridejo v prisilne delavnice in ječe. S pravočasno vzgojo in podporo pa se lahko duševno slabe otroke vzgoji za koristne člane človeške družbe.« Od takrat, ko je pisec navedenega sestavka ugotavljal, kakšno je varstvo duševno manj razvitih otrok, je minilo dobre pol stoletja. In šele zdaj smo začeli reševati ta problem v naši občini. V šolskem letu 1964/65 je bil ustanovljen prvi oddelek posebne šole, naslednji dve leti drugi in tretji, z letošnjim šolskim letom pa še četrti. Tako se bo šola lahko postopoma razvila v popolno osnovno šolo z vsemi osmimi razredi. Vzporedno z njenim razvojem se pojavljajo naslednji problemi: 1. Kako zajeti v posebno šolo vse prizadete otroke, tudi tiste, ki so oddaljeni od Krškega in nimajo možnosti voziti se v šolo z javnimi prometnimi sredstvi? 2. Kje in kako organizirali v sedanjih razmerah praktični del pouka, kjer naj bi se učenci posebne šole usposabljali tudi za razne poklice? 3. Kje dobiti potrebna finančna sredstva in kako pri- ti do strokovnih kadrov, ki bodo poučevali na tej šoL? Najprej se moramo pogovoriti, ali bo reševala problem posebnega šolstva v Posavju vsaka občina zase ali bi bilo smotrneje reševati to vprašanje skupno, ker vem, da se kakor v krški tako tudi v sevniški in brežiški občini ukvarjajo s podobnimi problemi. Vsekakor bo pravilneje, da vse tri posavske občine denar združijo in ustanovijo centralno posebno šolo, v kateri bi bile tudi delavnice za praktično delo učencev in v kateri bi lahko stanovali učenci iz oddaljenih krajev. (Konec prihodnjič) KRŠKE NOVICE ZA PODROČJE KRŠKEGA, ZDOL IN RAKE je bila 27. oktobra organizirana krvodajalska akcija. Odziv je bil zadovoljiv. Kri je dalo 245 ^ prostovoljcev. Zahvalo zasluži predvsem TSŠ, ki je pridobila med dijaki največ krvodajalcev. Tudi v CELULOZI je dalo kri več delavcev, kot so pričakovali po izredni akciji v avgustu. V PETEK SO V DOMU SVOBODE proslavili obletnico oktobrske revolucije s svečano akademijo. Osnovna šola in tehniška srednja šola sta pripravili pester kulturni program, s katerim je bilo občinstvo zelo zadovoljno. POROKE LE ENO SOBOTO V MESECU. Odkar so v občinski upravi vpeljali proste sobote, so novoporočen-ci v zagati: poročijo se lahko le zadnjo soboto v mesecu ali pa druge delovne dneve v tednu. Nevšečnost rešujejo krajevni uradi, ki so do bodočih zakoncev bolj uvidevni. Nasploh pa veliko občanov meni, da bi morala občinska uprava delati tako kot do nedavnega. KEMIČNA CISTILNICA IN PRALNICA je zaradi kakovostnega čiščenja znana v vsem Spodnjem Posavju, še več pohvale pa bi doživela, če bi očiščene obleke strankam tudi zakrpali, prišili gumbe ipd. Marsikdo si bo mislil: malenkost. Res je, vendar takšna, da je človek večkrat slabe volje, ker na to niso pozorni. Predlog je dobronameren. V čistilnici Kodrič nasproti bencinske črpalke na primer takšne reči opazijo. SOS ZA ŠOLO. Da bi ie-šili vprašanje šolskih prostorov v mestu, bi potrebovali okoli 400 milijonov S din. Sedanji šolski prostori so tako tesni, da morajo v nekaterih primerih učiti v treh ali celo štirih izmenah. Pri tem trpi kakovost pouka, zato bo treba čimprej sezidati hovo šolo. Občini bomo morali priskočiti na pomoč občani s samoprispevkom. Izbira peči na olje V prodajalni ELBKTRO TEHNE v Krškem imajo veliko izbiro domačih in uvoženih peči na olje: ■ QUEEN (10.000 kal.) ■ EMO 5 (5000 kal.) ■ KONTAKT (7500 kal.) ■ LIFAM (7500 kal.) ■ FENIX (7500 in 5500 kal.) Prav tako lahko dobite v tej prodajalni različne električne peči, infra peči za kopalnice in druga grelna telesa- Za mrzle dni — peč pri ELEKTROTEHNI! DROBNE S SENOVEGA V SREDO, 25. OKTOBRA, -je bila na Senovem krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 145 krvodajalcev. Kri je dalo 127 ljudi. Večje število prej prijavljenih krvodajalcev ni prišlo na odvzem krvi v osnovno šolo. REMONT V RUDNIŠKI SEPARACIJI so že končali. Zopet je začela obratovati v dveh izmenah, med remontom pa so bile tri izmene. GRADNJA STOLPICA NAGLO NAPREDUJE. Kaže, da poteka delo brez težav. Sedaj zidajo že drugo nadstropje. Ce bo vreme le Se nekaj časa naklonjeno, bodo zidanje kmalu končali. ?2Sr ’ In vendarle ne samo dinarju 21. oktobra je v Krmelju preminila v 77. letu starosti Gizela B e r j a k , vdova po rudarju in mati devetih ot-od katerih sta sinova Emil in Bogo dala življenje v vrstah borcev NOV• Pokojnica je bila znana kot dobra žena, skrbna mati, svoje otroke pa je vzgojila v ljubezni do domovine. Zadnja leta je preživela pri svojih otrocih. Pred 13 leti je izgubila tudi moža. Pokopali so jo v torek, 24. oktobra, na njeno željo na Mirni. Na zadnjo pot so jo spremili številni znanci in prijatelji. D. B. Konferenca ZK v Sevnici V soboto dopoldne, 28. oktobra, je bila v dvorani gasilskega doma prva seja občinske konference Zveze komunistov, na kateri so obravnavali reorganizacijo ZK in idejne naloge pri uveljavljanju gospodarske in družbene reforme. Referat je imel sekretar občinskega komiteja Jože Bogovič. O seji bomo podrobneje poročali prihodnjič. Zahtevam Studenča-nov ni ugodeno 2e dalj časa je od tega, odkar so na Studencu nekatere družbenopolitične orga nizacije razpravljale o dostavljanju pošte na Studenec. Zahtevale so, naj bi avtobus Gorjancev, ki pelje v Maribor, zjutraj oddal pošto na Impoljci, od koder bi jo odnesel pismonoša do studenške pošte. Na ta način bi lahko naslovljenci prejeli pošiljke dan prej kot sedaj, ko pošto na Studenec prevaža iz Sevnice šolski avtobus. Ta avtobus pa pripelje na Studenec včasih šele ob 11. uri. Predvsem so težave v zimskem času, ko na Studenec sploh ne more priti. Upravni odbor podjetja za PTT promet Novo mesto je o tem razpravljal in žal zahtevi ni mogel ugoditi, ker ima ta pošta malo prometa in posluje z izgubo, ki znaša letno okrog 24.000 N din. Tržišče: malo prijav vinskega pridelka Vinogradniki morajo tudi letos prijaviti vinski pridelek. čeprav so letos večje količine na enega člana družine oproščene plačevanja zveznega prometnega davka, ljudje zelo malo prijavljajo. Do konca prejšnjega tedna je na območju tržiškega krajevnega urada prijavilo pridelek le 14 vinogradnikov. Res je, da so letos prodali precej grozdja, vendar je prijav mnogo premalo. Posebna komisija bo pregledala stanje in kršitelje kaznovala, zato je treba vino prijaviti. Cas za prijavo je do 1. novembra. Danes se bo sestala skupščina sevniške temeljne izobraževalne skupnosti, ki bo pretresla predložene teze o enotnih osnovah in merilih za financiranje šol. Na dnevnem redu bo tudi obravnava zakona o varstvu otrok Nalog na področju izobraževanja in šolstva je toliko, da se sevniški izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti velikokrat sestaja. Spodbudno je, da so začela pedagoška vprašanja že odrivati nenehno prisotne denarne težave. Kot je zatrdila v predsednica IO Elka Grilc, šolstvo ne bo dobilo manj, kot bi sicer dobilo iz občinskega proračuna, dotok dohodkov je dober in ni težav z nakazovanjem denarja Izvršni odbor je prepričan, da bi na osnovnih šolah potrebovali več kmetijskega pouka, ker tolikšen del ljudi živi od zemlje. Najprej bo pri starših ugotovil potre be po tem dodatnem prostovoljnem pouku, zatem pa razpisal mesto kmetijskega strokovnjaka za poučevanje kmetijstva na več osnovnih šolah. Za zdaj ni še ničesar narejenega na področju nagrajevanja prosvetnih delavcev, kot so v soboto, 28. oktobra, ponovno ugotovili na seji občinske konference ZK. Prosvetni delavci bodo moraii pri tem več narediti sami, saj je gotovo, da niso vsi učitelji enako prizadevni in uspešni. Čeravno je merila teže ugotoviti kot pri drugi vrsti dela, vendar obstaja jo tudi pri tem delu. V sevniški temeljni izobraževalni skupnosti se bodo teh stvari načrtneje lotili prihodnje leto. Večer med krmeljskimi krvodajalci V četrtek, 26. oktobra, je bila v Krmelju proslava krvodajalstva, katere so se udeležili tudi krvodajalci iz Tržišča in Šentjanža, predsednik ObS Franc Molan, zastopnik občinske konference SZDL tov. Stopar, predsednik občinskega odbora RK Rudi Lisec, direktor METALNE Vlado Senčar in drugi. Na svečanosti so bili tudi pisatelj Ingolič, pesnik Šmit in tajnik Prešernove družbe tov. Dimc. Po uvodni besedi predsednika krvodajalske komisije tov. Skočirja je bila podelitev značk za desetkratno in petkratno darovanje krvi. Na področju Krmelja so desetkrat dali kri štirje ljudje, petkrat pa kar 33. Zatem so Dve novi stavbi V lepem jesenskem vremenu lepo napredujejo gradbena dela na dveh novih stavbah pri železniški postaji. Bodoči trgovski dom železnine je že pod streho, prav tako pa dobiva iz dneva v dan popolnejše lice stavba nove restavracije. Obe stavbi bosta novemu delu Sevnice, ki raste pri železniški postaji, v izreden okras. S. Sk. Za jarke in jame močnejši plug Cesta Sevnica—Loka je vsa kotanj asta, da je prav nevarna za voznike motornih vozil in kolesarje. Treba jo bo urediti. Cestar Prašnikar je povedal, da so že poslali plug, ki bi cesto zoral, ko pa so ugotovili, da potrebujejo težjega in močnejšega, so se s prešibkim plugom vrnili. Vaščani Loke in Račiče se že odločajo za samoprispevek, s katerim bi asfaltirali cesti skozi obe naselji. Oglašujte v DL! razdelili knjižne nagrade 12 učencem osnovnih šol, učenka Merica Fuks iz Tržišča pa je ob tej priložnosti prebrala svojo lepo nalogo o pomenu krvodajalstva, v dar pa je prejela knjigo Prešernove družbe o pionirski razstavi slik. Še en mesec časa za kroniko Ko se je pred kratkim v Sevnici sestala komisija, za turizem pri občinski konferenci SZDL, so člani menili, da je najvažnejša naloga pomagati zbrati čimveč podatkov in gradiva za sevniško kroniko, ki bi predstavljala zaokroženo podobo o ljudeh in krajih v tem delu Slovenije. Gradivo naj bi zbirali še do začetka decembra. Komi- Po kratkem odmoru so kr-meljski pionirji recitirali pesmi, zatem pa je najprej prebral svoje pesmi tov. Šmit, za njim pa nekaj odlomkov iz svojih del pisatelj Ingolič. Z žrebom izbrani udeleženci so prejeli nekaj lepih knjig Prešernove družba. Vodna skupnost Dolenjske je začela popravljati strugo Mirne pod Tržiščem, kjer je voda že začela spodjedati cesto, lsi pelje v Sevnico. Na sliki sta dclavca Alojz Gričar iz Dol. Jesenic in Vinko Judež iz Gabrja, ko ugotavljata nagib nove struge, kamor bodo spustili vodo, ko bo vsek dokončan. (Foto: M. Legan) ZA IZOBRAŽEVANJE BODOČIH MLADIH KMETOVALCEV Zakaj nimamo šol za kmete? Kmeta je treba tudi z znanjem usposobiti za sodobno obdelavo zemlje in sodobno kmetovanje — Začnimo s tem pri kmečki mladini! Občina Sevnica je kljub verza prizadevala, da bi tiste,tega pa je vedno manj pro-vsemu še občina, kjer se ki so ostali po končani osem- stih delovnih mest. skoraj polovico prebivalcev letki doma na kmetiji, izo bavi s kmetijstvom. Analize braževala v sodobnem kme sija je tudi sklenila, da je so pokazale, da je na pose- tovanjU vendar pri tem ni imela preveč uspehov, ker ni treba sklicati turistična društ- stvih največ starih ljudi in va in skupaj z njimi načrto- otrok, medtem ko mladi od- ohiska xftnrav bi lahv0 vati, kaj vse je treba nare- hajajo v centre. Da bi mlade bll° oblska’ ^ diti za lepšo podobo krajev, ljudi pridobili tudi za obde- Po mnenju članov bi bilo treba spregovoriti tudi o tem, zakaj spreminjajo urbanistični načrt mesta Sevnice brez vednosti občanov. lovanje zemlje, jih je najprej treba; usposobiti za to, da bodo zemljo znali obdelovati tako, da bo tudi ta donosna. 2e lani se je delavska uni- pričakovali v Zabukovju, Bučki in Studencu, da bodo ljudje na taka predavanja z veseljem hodili, ker so kraji od Sevnice, kjer bi se lahko zaposlili, precej oddaljeni. Vrhu Najprej zajetje, potem ostalo Krajevna skupnost Loka se loteva gradnje vodovoda — Z zvišano vodarino, s posojilom občine in s pomočjo od drugod bo treba zbrati 18 milijonov Sdin za gradnjo zajetja Krajevna skupnost Loka predstavniki občinske skup- namerava začeti z napeljavo ščine že pogovarjali na giav- novega vodovoda in izgrad- nem odboru RK v Ljubljani njo zajetja, za kar ima že in republiški vodni skupno- izdelane načrte. Po predra- sti. Za dotacije in kredite ni čunu bodo dela veljala veliko možnosti, pri republi- 18,200.000 S dinajrev. To je ški vodni skupnosti pa so velika investicija za tako na- _____________________________________ sel j e. Zato so že v začetku leta zvišali vodarino, s čimer bodo letno zbrali nekaj več kot milijon starih dinarjev, kar bi komaj zadostova zbrali člani PD Lisca iz Sev- ^a bilo mogoče v prvi fa- lo za odplačevanje najetih nice. Ogledali so si diapoziti- zi zgraditi zajetje, s čimer posojil v znesku 7 milijonov, ve fotoamaterjev, članov pla- bodo lahko ugotovili, ali bo medtem ko bi morali osta.a ninskega društva, z letošnjih res d0voij Vode na izviru, od sredstva do predračunske izletov na Grossglockner, na k0cjer j0 nameravajo črpati, vrednosti zbrati v obliki do- Cortino d’Ampezzo, na Viso- za prihodnjih nekaj let. tacij. *■“ J_ " ” “ Kako bo z izobraževanjem mladih kmetovalcev v letošnjem letu? Z izobraževanjem bodočih kmetovalcev bi morali začeti že v šoli, vendar za to ni najboljših možnosti, o čemer je obširno razpravljal na zadnji seji svet za izobraževanje. Predhietni-ki osnovnih šol so za vso republiko enaki in preobširni, da bi lahko dodatno uvedli še pouk kmetijstva. Ne; kateri so predlagali, naj b* otroci imeli kmetijske krožke. Sklenjeno pa je bilo, naj bi temeljna izobraževalna skupnost z upravitelji šel proučila možnost zaposlitve agronoma, ki bi predaval na vseh šolah o smetijstvu. Predvsem je to važno zaradi čedalje večjega uvajanja meha-nizac5je, umetnih gnojil, plan-dov ipd. Odstrelil je jelena V nedeljo, 15. oktobra, je priredila lovska družina W* v znesku 2,600.000 S din iz ka reden lov na zajce in faza-sredstev matematičnih rezerv ne. Lovec Mavricij Jurkovše* DOZ. Ce bo v letošnjem le- iz Celovnika nad Loko je tu še kaj sredstev iz tega vi- opazil jelena, ki sta pridrvela ra. bo občina dodelila tej iz smeri Jurkloštra. Prvi m11 jim obljubili, da bo mogoče s prošnjo delno uspeti prihodnje leto. Občinska skupščina Sevnica je na seji dodelila krajevni skupnosti Loka posojilo Planinci na Lisci 14. oktobra so se na Lisci skupnosti še toliko sredstev, je ušel, drugega pa je zadel z dvema streloma. Očiščen Je tehtal 127 kg. Lepi jelenovi rogovi bodo srečnega Jurkov-fcka še dolgo spominjali na izredno lovsko doživetje. S.SK- O tem so se predstavniki krajevne skupnosti skupaj s SEVNIŠKI PABERKI ■ TUDI VRTAČA ZA POTREBE TURIZMA. Sevniško turistično društvo je predlagalo, naj bi hrib Vrtaća rezervirali za potrebe gradu in Lutrove kleU, kjer bo v prihodnje postala najpomembnejša turistična postojanka v sevni-žki občini. Grič, ki naj bi bil zaščiten, je zdaj pod upravo kmetijskega kombinata. ■ MOST ZAPRT SE IM) KONCA LETA. Pleskanje železniškega mostu čez Savo počasi napreduje. Most 30 za prehod pešcev predvi- SftVNISKL VESTNIK doma zaprt še do konca letošnjega leta. ■ OBNOVITEV POTRDIL O POZNAVANJU PREDPISOV. Vsi vozniki motornih vozil, ki imajo potrdilo o poznavanju cestnoprometnih predpisov, posebej pa še mopedisti,- morajo ta potrdila obnoviti do konca leta. Hkrati z vlogo prošnje morajo plačati še takso, priložiti dve sliki in zdravniško spričevalo. V novembru bodo začeli podaljševati vozniška dovoljenja v>em tistim, ki so jim že potekla. Zamudniki in tisti občani, ki s>i že dopolnili 65. leto, bodo morali priložiti tudi zdravniško spričevalo. Zdravniški pregledi bodo v zdravstvenem domu v Sevnici, za krajevni urp.d Šentjanž in Tržišče 5. novembra od 8. ure naprej, za krajevni urad Sevnica in zamudnike pa 12. novembra. Ta dva dneva bodo pri AMD Sevnica na voljo vse tiskovine in fotograf. ke in Nizke Tatre in v Budimpešto. Vsi so izrazili željo, naj bi bilo v prihodnjem letu še več takšnih izletov. Udeležencem so na Lisici postregli z moštom . in pečenim kostanjem. S. Sk. Avtomatska telefonija, toda več pritožb Odkar je Sevnica dobila avtomatsko telefonsko centralo, se je povečalo število pritožb zaradi slabih telefonskih zvez. V drugi polovici oktobra so bili ljudje dva dni celo brez njih, zato so preko Socialistične zveze zahtevali, naj novomeško PTT podjetje pojasni, zakaj je tako, in pomanjkljivosti čimprej odpravi, da bodo imeli od telefona to, kar jim mora dajati: zanesljivo in hitro zvezo. Breg: zmanjkalo je denarja Prebivalci Brega in Šentjurja so si večinoma s prostovoljnim delom in prispevki zgradili gasilski dom, k’ ie vreden čez 10 milijonov Sdin. V njem nimajo prostora samo gasilci, marveč sta v domu tudi trgovina in večja dvorana za javne shode in prireditve. Kot se to rado dogaja, je tudi na Bregu zmanjkalo denarja, še preden je bil dom manjša dvorana, pisarna in prostor, namenjen za klub mladih, niso za vselitev. Za dokončno ureditev teh prostorov bi potrebovali še 700.000 Sdin, vendar tega ljudje ne morejo sami prispevati, ker jih čaka tudi gradnja novega vodovoda, ki bo zahtevala veliko denarja. Ker nabiralna akcija ni dala sadov, so 10 dni sklenili zaprositi za P°" moč občinsko organizacij^ SZDL, da bi z njeno pomočjo le prišli do družbenih prostorov. Nagrajene organizacije Občinski odbor RK Sevni- dograjen, tako da ca je na zadnji seji za uspehe pri krvodajalstvu nagrt^1 več osnovnih organizacij # z denarnimi zneski. Nagr^ so prejele organizacije n Bučki, v Loki, ZabukovP-Krmelju, Šentjanžu in Tr ču. Organizacijam naj bo P ^ grada spodbuda za delo krvodajalstvu. S. =>*" 10 DOLENJSKI LIST St. 44 (919)* KONFERENCA O ZASEBNIH GOZDOVIH V OBČINI „Bili smo nepošteno izigrani!” Občinska konferenca ZK: »S sklepom republiškega sekretariata za gospodarstvo se ne strinjamo!« Direktor GG Novo mesto je dobil pred kratikm ultimat pod grožnjo prijave javnemu tožilcu, da mora te dni izvesti predajo zasebnih gozdov Gozdnemu gospodarstvu Brežice, kot to zahteva republiški sekretariat za gospodarstvo. Ko je Nace Dežman načel to vprašanje, je bila vsa razprava dlje časa preusmerjena na gozdove. Ivan Gole: »Zakaj ne bi dogovora na izvršnem svetu, ki je bil tik pred volitvami in po katerem bi GG Brežice sporne gozdove začasno oddalo GG Novo mesto, tudi uresničili? Menim, da takšno početje vodilnih ljudi v sekretariatu ni na mestu. Gozdove so obljubili samo zato, da so volitve minile brez zapeti jajev.« Franci Kolar: »Gre za grobo kršitev samoupravne prakse.« Riko Kolenc: »Izhajajte iz tega, kar je bilo obljubljeno, pa ne uresničeno. Stvari prikažite predsedniku izvršnega sveta.« Ciril P°vec: »Strokovni problem je prerasel v političnega- Bistvo je v tem, ah bo zmagalo kabinetsko stališče ali gospodarske utemeljitve in zdrava pamet « Na predlog Romana Ogrina je konferenca sprejela skupno stališče, da se ne strinja s sklepom sekretariata za gospodarstvo. Še ena mesnica v Trebnjem KPD Dob, ki ima tudi svojo klavnico, se je začel zanimati, da bi v Trebnjem odprl svojo prodajalno mesa. To bi bilo najceneje urediti v delu Pavlinove gostilne, kjer je nekdaj že bila prodajalna, vendar prostori, taki kot so sedaj, ne ustrezajo sanitamo-tehničnim predpisom. Tre-banjci bi pozdravih otvoritev še ene .prodajalne, saj konkurenca koristi porabnikom, kot je pokazal tudi primer Mirne, kjer ljudje pohvalijo pre- Reorganizacija ZK je v spremembi mišljenja V soboto, 28. oktobra, je bila v Trebnjem prva seja občinske konference Zveze komunistov, ki je bila posvečena predvsem izvajanju gospodarske in družbene reforme. Na seji so izvotlili nov občinski komite ZK, v katerem so: Roman Ogrin, Janez Gart-nar, Ivanka Pavlin, Stane Hribar, Ivan Gole, Avgust Gregorčič, Jože Zorenč, Ciril Bukovec in Milan Turk; za sekretarja občinskega komiteja je bil izbran dosedanji sekretar Roman Ogrin. Konferenca je izvolila tudi člane petih komisij, sprejela delovni program in poslovnik občinske konference ter sklep o organiziranosti komunistov in delovanju organov ZK v občini. Seje sta se udeležila tudi Riko Kolenc in Jaka Žen. člana CK ZKS. Roman Ogrin je podal obširen referat o idejno-politič-nih problemih pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Opozoril je na vrsto napačnih pogledov, na premajhno odločnost članov ZK forme še danes v delovnih organizacijah premalo vedo o gospodarskih ukrepih in jih zato nenadne težave presenetijo. Po kolektivih obstaja zmotna miselnost, da podjetij ni mogoče ukinjati in da bo organizacija prinaša predvsem spremembe v miselnosti komunistov. V prihodnje bo treba biti bolj učinkovit in hiter pri ukrepanju, bolj prizadet, bolj delaven in idejno razgledan. Lotiti se bo treba tudi odločnejših idejnih spopadov,« je menil v razpravi. Slavko Kržan je opozoril na pomanjkanje dolgoročnejših načrtov v delovnih organizacijah, ki premalo vedo predvsem o potrebah tržišča. Izobraževanje na delovnem mestu še vedno ne doživlja takega razmaha, kot bi ga lahko. Zasedanja samoupravnih organov so premalo pripravljena, v delovnih organi- zacijah pa preveč popuščamo tistim, ki ne dajejo dovolj od sebe. Sledila je obravnava o gozdovih v trebanjski občini, ki jo objavljamo posebej, za tem pa je direktor KZ inž. Slavko Nemanič govoril o tem, kako državne rezerve ne spoštujejo pogodb za krompir ter o težavah zaradi uskladiščenja pridelka, kar znova slabi vero proizvajalca v učinkovite posege v kmetijstvu. Janez Mihevc je govoril o kadrovskih vprašanjih v delovnih organizacijah, Anton Komar pa o vzrokih, ki preprečujejo, da mladi ne stopajo v večjem številu v vrste članov ZK. M. L. skrbo z mesom, odkar je odprl prodajalno tudi zasebni mesar. Novomeško Invalidsko obrtno podjetje pa se zanima za možnosti, da bi v Trebnjem odprlo delavnico za popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov. Kraj talke delavnice zdaj nima, čeravno število aparatov nenehno narašča in morajo ljudje v druge večje kraje, če naprave odpovedo. OBIŠČITE KAVARNO RESTAVRACIJO IN KLETNO RESTAVRACIJO HOTELA METROPOL NOVO MESTO pri avtobusni postaji ter na premajhno budnost mogoče že kako šlo. Podatki pri nekterih pojavih v življenju, na premajhen vpliv komunistov v več delovnih organizacijah v občini. Govoril je tudi o zunanjepolitičnih dogodkih in o naši zunanji politiki. Komunisti ne smejo stati ob strani in opazovati vrvež ter čakati, kaj se bo zgodilo; potrebna je akcija, je o zmanjšanih skladih, hkrati pa velike potrebe po rekonstrukcijah obratov kažejo, da vodstva podjetij marsikje ne gledajo dlje od jutrišnjega dne. To dokazuje tudi resnica, da se kljub mnogim klicem kadrovska zasedba bistveno ni spremenila. Janez Gartnar je govoril o Ribniki nadomeščajo regulirano Mirno Urejanje struge zmanjšuje življenjski prostor ribam, zato so se prizadevni mirenski ribiči lotili urejevanja ribnikov poudaril. Govoril. je , tudi o ’ dosedanjem idejnopolitičnem nerazumevanju bistva našega samoupravnega sistema in njegove vloge ter o poskusih skrivanja za odločitvami samoupravnih organov ter be-žanja pred odgovornostjo. Na koncu je govoril o reorganizaciji ZK, kjer so za organizacijskimi spremembami na vrsti spremembe v dejavnosti, in novi vlogi ZK v sedanjih razmerah. Jože Godnjavec je v razpravi menil, da po dveh letih re- delovanju članov: »Nekatere osnovne organizacije so se spreminjale v diskusijske krožke, kjer si je vsak stvari po svoje razlagal, tako da so člani že začeli dvomiti o Zvezi komunistov, češ da samoupravne družbe ni treba voditi. Pojavilo se je malodušje in neprizadetost, kar je pospešila še pretirana kampanjska kritičnost. Zadnje volitve so pokazale mnogo bolj spodbudno podobo. Nova re- do vodne črpalke Ne drobiti, potem ni učinka! S prostovoljnim delom zgrajeni ribnik v Prelesju ribnik že daje prve sadove, je zdržal največjo letošnjo sušo. V njem je že videti Čeravno se ribniško dno še lepe krape, ščuke in klene, ribnik pa je zelo prime- ni učistilo, je v ribniku že ren za ribiška tekmovanja. Pod mirenskim građom veliko rib, ki dosegajo težo so uredili drstni ribnik za krape, tako da v prihod- blizu treh kilogramov, nje mladic ne bo treba več kupovati drugod. V oktobru so pri tem rib- niku priredili prvo tekmo-Struga Mirne bo prej ah bom. Taka struga pa pome- vanje in nbišfci piknik. V slej urejena, saj to že *eta ni manjše možnosti za ribji dveumem tekmovanju je gospodarstveniki, svet, zato se je mirenski zmagaj Lino Brec, drugi je kmetijci in komunalci, ure- pododbor nekdanje velike ri- bil Janez špiletič, tretji Bo-sničitev načrta pa omejuje biške družine Mirna, katere ^o Ponikvar. Milan Prijatelj le pomanjkanje denarja. Le- dokončna usoda še vedno ni je d0ku tej priložnosti tos so zravnali tok Mirne že znana, odloči1 gojiti ribe tu- diplomo za vestno varovanje Do- dl v nt>nikih. , ribnika, škoda, da na prlre- S 500 prostovoljnimi delov- ditev ni bilo ribičev iz so-nimi urami so člani tega naj- sednih ribiških pododborov, bolj delavnega pododbora le- saj ima preleški ribnik vse tošnjo pomlad v opuščeni ja- možnosti, da se ob njem mi opekarne v Prelesju utr- začne stalno ribiško tekmo-dili bregove in spustili vodo; vanje. pod Predsednik Ivan Janežič o najvažnejših nalogah mirenske krajevne skupnosti »Da bi za dejavnost krajevne skupnosti dobili denar, smo pred kratkim potrkali na vrata vseh mirenskih podjetij, pri KPD na Dobu in pri KZ Trebnje. Naleteli smo na presenetljivo veliko razumevanje, zlasti zaradi tega, ker smo rekli: to in to bomo naredili, stane toliko, koristilo pa bo tudi vam in vašim delavcem. Odgovorni so nam zagotovili, da bomo dobili ali denar ali pa usluge v obliki prevozov. Gradbeno opekarsko podjetje 30 kamionskih ur, KZ Trebnje traktor in nakladalec, Dob dva kamiona in traktor, Dana denarni prispevek, Tovarna šivalnih strojev kovinsko ograjo za prehod čez Mimo it>d. Z vsem tem so nas že razveselila podjetja,« je povedal Ivan Janežič, novi predsednik sveta krajevne skupnosti, ko smo ga pred kratkim obiskali. Močno naraščanje prometa in vse manj ustrezne poti in ceste, so tudi v mirenski KS odrinile te probleme na prvo mesto. Kakšna je cesta Mirna—Selo, ki je na litijski strani dobro urejena, ve samo tisti, ki mora voziti po njej. Dosti boljša ni cesta Brezovica—Sevnica ali pot do koče na Debencu ali do mirenskega pokopališča. Te stvari, zraven pa še ureditev javnega smetišča, ki je zdaj dobil nov prostor v opuščenem ribniku desno od Fužin, in ureditev prehoda čez Mirno pri Dani, vse to je dobilo mesto v kratkoročnem programu krajevne skupnosti, ki ga je svet obravnaval te dni. Predsednik sveta KS meni, da je treba prekiniti z dosedanjim načinom razdeljevanja dotacije v okviru krajevnih skupnosti, ko je vsaka vas nekaj dobila, ne oziraje se na pripravljenost vaščanov, da bi tudi sami kaj prispevali. Tako se je denar samo razdrobil in ni da: ustreznega učinka ali vsaj ne tolikšnega, kolikršnega bi lahko. Dober načrt, ki sloni na pripravljenosti ljudi in pameten prednostni red dei — vse to bo v prihodnje lahko povečalo učinek dodeljenega denarja. Mirensko krajevno skupnost že dolgo časa tarejo težave zaradi šolstva in otroškega varstva. Ljudi že mineva potrpljenje, zato sprašujejo, kje je tisti denar, ki ga zbirajo s samoprispevkom vseh prebivalcev trebanjske občine. Seveda ne gre tako naglo. Najprej je treba zbrati dovolj veliko vsoto, šele zatem lahko začno kopati. Kot je znano, je bilo posojilo že odobreno, člani sveta KS pa so si skupaj s predstavniki občine ogledali nova šolska poslopja v Velikih Laščah, Črnomlju in na Igu. Ugotovili so, da bi bila Črnomelj ska izvedba z nekaj popravki najprimernejša, ker bolj ustreza kot šola v obliki atrijske stavbe, ki je bila prvotno v načrtu. Graditi bodo začeli spomladi, v stari šoli bo dobil prostor otroški vrtec, s tem pa bodo imeli Mirenčani dve pomembni pridobitvi hkrati, M. L. Oblika uspešnega sodelovanja Večina krajevnih skupnosti je začela delovati že v začetku 1966. Ukvarjale so se s popravili potov, urejanjem cest, z napeljavo vodovodov, asfaltiranjem ceste Trebnje — Mirna — Mokronog, urejanjem krajev, pokopališč, z elektrifikacijo in podobnim. Svojo dejavnost so financirale z dotacijami iz proračuna, s prispevki podjetij in s samoprispevki občanov, pa tudi z dohodkom od najemnine zemljišč SLP, ki so v njihovi upravi. Precejšen del denarja za popravila gozdih poti so dobile od GG Novo mesto. KS so dejansko že postale najširši lokalni samoupravni organ občanov, ki rešuje skupne zadeve. Precej težav pa jim povzroča finančno materialno poslovanje, ker na podeželju ni ljudi, ki bi bili vešči takšnega dela. Temu je delno krivo to, da je bilo od 8 milijonov dotacij, ki so bile odobrene krajevnim skupnostim letos, izkoriščenih do 30. septembra le 3 milijone 120 tisoč S din ali 38,8 odst. Proslava 50-letnice Oktobra Jutri in v nedeljo, 4. in 5. novembra, bosta v Trebnjem dve prireditvi v čast 50-letnice oktobrske revolucije. Prvi dan bo v avli osnovne šole sprejem za družbeno-politič-ne delavce iz vse občine in slavnostna akademija s svečanim govorom, nastopom pevcev Mirenske doline in recitatorjev. V nedeljo se bo ob pol osmih zvečer v prosvetnem domu predstavil Oder mladih, najbolj delavna kulturna skupina iz Novega mesta, z igro Federica Garcie Lorce: Dom Bernarde Albe. Vstopnice lahko že prej kupite v knjigami. Poravnalni sveti slabše? Poravnalni sveti so koristen samoupravni organ pri reševanju sporov med občani. živahna dejavnost poravnalnih svetov v občini Trebnje pa je zadnje čase precej zamrla. Vse kaže, da so jim krajevne skupnosti posvečale premalo pozornosti. Izvršni odbor občinske konference SZDL je zato sklenil prirediti posebno posvetovanje s člani poravnalnih svetov. Vedno več mejnih sporov Občinsko sodišče v Trebnjem mora reševati vedno več mejnih sporov in sporov zaradi služnosti, čeprav takih sporov še pred nedavnim ni bilo veliko. Lastniki postajajo vedno bolj občutljivi tudi zato, ker se vrednost zemljišč povečuje, reči pa je treba, da po drugi strani kršitelji mislijo, da lahko počno, kar se jim zljubi. Precej sporov zaradi meje ali služnosti pride po nepotrebnem pred sodišče, ker bi lahko bili rešeni s pametno poravnavo pred poravnalnim svetom. Naj omenimo samo znani spor za pot v Gorenji vasi, pri katerem je bilo za okoli 400.000 Sdin pravdnih stroškov. 12 milijonov za stanovanja borcev Komisija za skrb za borce je 17. oktobra sklenila, da bodo obiskovali vse borce kmete, ki imajo vložene prošnje za kredite ali pa imajo slaba stanovanja. Ugotovila bo stanje, nato pa bodo najbolj prizadetim razdelili razpoložljivi denar. Letos bo za preureditve stanovanj borcev kmetov na voljo 12 milijonov Sdin. Polovico tega zneska bo prispe-val republiški sklad za borce, polovico pa občina Trebnje. S tem denarjem bodo rešili 25 zelo perečih stanovanjskih zadev kmetov borcev v trebanjski občini. Lovci: sklad naj bo pri občini Pred 'kratkim so se sestali lovci s področja treoanjske občine in razpravljali o nalogah na področju lovstva. Znova so ugotovili, da ima področje možnosti za turistično lovstvo, vendar je treba zanj še precej narediti, zlasti pa veliko vlagati. Po njihovem prepričanju naj bi bil sklad za gojenje divjadi pri občini in ne pri lovski zvezi, ki bi sicer zbrani denar samo vračala družinam. Cesta do koče na Homu Ljubitelji parave vedo povedati, kako mikaven je Hom, gričevje z gozdovi in vinogradi severno od Šentruperta. Odkar pa so šentru-perški lovci tam zgradili še lovsko kočo, je Hom postal pribežališče lovcev, zakaj na tem področju je tudi veliko divjadi. Težko pa je s potmi in cestami. Ko so lani gradili cesto na Okrog in Hrastno, se je pokazalo, kako ljudje to potrebujejo, saj so zelo veliko pomagali. Prav gotovo so zato veseli novice, da bodo dobili še eno cesto, ki so jo začeli delati ta teden. Krožno bo povezovala več vasi m peljala v bližini lovske koče. Zanjo bo precej prispevalo GG Novo mesto, ki je doslej upravljalo z zasebnimi gozdovi na tem območju. V ponedeljek seja skupščine V ponedeljek, 6. novembra, bo v domu telesne kulture seja občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu bo obravnavanje in sprejem družbenega plana razvoja občine od leta 1966 do 1970, poročilo o zaposlovanju v občini, več predlogov odlokov, personalne zadeve in vprašanja odbornikov. Danes seja občinske konference ZK Danes, 3. novembra ob 9. uri, se bo v sejni sobi občinskega komiteja ZK začela prva seja občinske konference Zveze komunistov Kočevje. Na dnevnem redu bo razen izvolitev organov, ki bodo vodili sejo, še: sprejem poslovnika občinske konference, sprejem sklepa o oblikah in' načinu organizacije komunistov v občini, referat sekretarja Staneta Lavriča »»Idej-no-politična vloga komunistov pri izvajanju gospodarske m družbene reforme«, razprava, volitve organov konference Okomite, komisije) in sprejem kratkoročnega programa dela občinske konference. Zapetljaji pri davku V avgustu in septembru lete* je kontrola uporabnikov ni. Večina napak je bilo ugotovila nekatere nepravilnosti v poslovanju delovnih organizacij (največ na področju gospodarstva) v kočevski občini. Večino napak je bilo ugotovljenih v zvezi s plačevanjem prometnega davka še po starih predpisih. Delovnim organizacijam, ki prometnega daivtka niso pravilno obračunavale, so bile izdane odločbe, naj plačevanje uskladijo s predpisi. Nekatera podjetja bodo morala ponovno napraviti obračune tega davka po deikadah, razen tega pa plačati obresti, če so davek nakazale preikasno. 570 m glavnega kanala Prvi del glavne kanalizacije Kočevja na levi breg Rinže je narejen.. Kanal, ki je dolg 570 m, je speljan od raztežil-nika pri kemični tovarni do Rinže pod zapornicami. Dela so veljala 44 milijonov S din ali 13 milijonov več, kot so predvidevali. Podražitev je nastala predvsem zaradi dodatnih del, ki niso bila v predračunu. V nadaljnji fazi gradnje kanalizacije na levem bregu Rinže bo položenih še okoli 490 m kanala, se pravi, do montažnih hišic kemišne tovarne, kjer bodo tudi čistilne naprave. Za nadaljevanje gradnje pa trenutno ni denarja. Cene v Ribnici in Kočevju Preteklo soboto so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju ln Ribnici naslednje maloprodajne cene: krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula česen solata paradižnik paprika korenje peteršilj ovetača Špinača ribe jabolka hruške pomaranče mandarine limone banane grozdje kostanj jajca Kočevje Ribnica cene v Ndin za 1 kg 0,74—0.84 0,70 0,55—1 1,00 1,83 1,80 1,83 — 4,30—4,95 — 1,68 1,70 10,23 14,00 2 2 2,25 270 1,93 a 1,84 1,50 4,86 3,60 — 2,60 — 2,50 7,35 — 1,10—2,80 1 3,16 2,90—3,90 5,40 5,50 7,20 6,70 5,30 5,40 5 4,80 3,50 3,50 1,35 2,30 0, «4—0,78 0,70-0,80 S SEJE SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE V KOČEVJU Kdo bo v bodoče vzdrževal občinske ceste? — ——.................................................................. - žave; boljša kontrola nad po- Po dosedanjih predlogih naj bi občinske ceste vzdrževal: ali cestni sklad, rabljenim denarjem in nad ali Komunala, ali krajevne skupnosti, ali pa bi delo dali na licitacijo in ga d£Jrom itd- odstopili najugodnejšemu ponudniku — Člani sveta se niso mogli odločiti za] šTpeU? inačico?°naT tl za noben predlog — Nova razprava bo še ta mesec vsa komunalna dela oddajali ---------------------------------——------------------------------------------delovnim organizacijam in O reorganizaciji službe za bile predlagane naslednje sko enoto, nadzor nad opra- morda celo zasebnikom na vzdrževanje občinskih cest štiri inačice reorganizacije vljenim delom in porablje- podlagi licitacije, se pravi ti- je 26. oktobra razpravljal svet cestne službe: nim denarjem pa naj bi stemu, ki bo za isto oprav- za urbanizem, gradbene in — Cestno vzdrževalna služ- opravljale krajevne skupno- ljeno delo zahteval najmanj komunalne zadeve občinske ba naj bo pri cestnem skla- sti in cestni sklad. denarja. skupščine Kočevje. Sedem du, ki bi zaposlil 12 cestar- Vsaka izmed naštetih .na- Iz razprave se je videlo, članov sveta je predlagalo jev in delovodjo. Nekatera čic je imela svoje dobre da želi vsak član sveta, da bi oziroma razpravljalo kar o dela pa bi sklad še vedno strani: bile ceste kar najbolje vzdr- štirih inačicah bodoče orga- naročal pri Komunali 'ora- boljša kontrola nad delam ževane. Predlogov o reorgani-nizacije cestne službe. Spre- nje snega, dobava gramoza cestne službe; združena ko- zaciji cestne službe je bilo jeta ni bila nobena. Sklenili itd.). Za vzdrževanje cest in munalna dejavnost; za vzdr- kar preveč. Zato m čudno, so, da bodo o reorganizaciji ulic bi porabili okoli 29 mi- zevanje manj denarja, več da so razpravo za nekaj tete službe razpravljali pono-.’- lijonov S din letno ali pri- pristojnosti krajevnim skup- dnov preložili, medtem pa no v novembru. bližno 11 milijonov več kot nostim, in hkrati prispevek bodo podrobno proučili vse Ceste četrtega reda in doslej. k postopnemu odmiranju dr- Dredloge. ostale občinske ceste vzdržu- — Vzdrževanje cest bi še je podjetje Komunala. Za naprej pustili Komunali in ji ————————————————— vzdrževanje občinskih cest je dali tudi več denarja, bilo doslej na razpolago pre- — Ceste naj bi vzdrževale malo denarja; vendar bi bi- krajevne skupnosti (z enako le tudi s tem denarjem ce- ali morda več denarja, kot ga ste lahko bolje vzdrževane, če je bilo za vzdrževanje cest bi bili cestarji redno nadzo- porabljenega doslej), rovani in če bi vedno 7ede,i, — Komunala, ki se zdaj kaj morajo delati. ukvarja tudi s proizvodnjo, Ceste je potrebno vseka- naj bi imela za komunalno kor bolje vzdrževati, zato so dejavnost ločeno obračun- Prekop že — kaj pa zapornice? RiJiža je prestopila bregove, napravila je škodo, to pa se bo ponavljalo, dokler ne bo prekopa — je pisalo v Dolenjskem listu. Res je, da Rinža prestopa bregove in dela milijonsko škodo, samo ne zaradi prekopa. Pred leti so bile zgrajene velike, lepe zapornice za precej milijonov-Morda zato, da nastaja zdaj ob nalivih milijonska škoda, ker zapornic (verjetno niz. rentabilne) nihče ne odpira. Ce bi jih namreč odprli, bi voda odnesla preveč nesnage, blata, vodnega plevela, pa tudi ribe bi prelepo živele, medtem ko se ne bi imeli meščani in turisti ob čem zgražati, ko bi ne bilo gnojnice in poginulih rib .. • FRANC GREGORČIČ Vedno več denarja gre za vodo Hotel bo letos plačal 62-krat več za onesnaženje vode — Prispevkov v zvezi z vodo je vedno več Gostinsko podjetje »Hotel kratno večji prispevek kot tih precej prispevala za ure-Pugled« v Kočevju je lani lani ne zdi pravično odmer- janje kočevske Rinže. Zara-plačalo 66.000 S din prispev- jen. Povišani vodni prispe- di čistih računov, ki so pod-ka Vodnemu skladu Sloveni- vek bi pobral namreč prav laga za dobro prijateljstvo, je, letos pa znaša prispevek ves denar, ki bi hotelu ostal, pa bo verjetno le treba en-kar 4,103.000 S din, kar po- ker mu ni več treba plače- krat v zvezi z vodo »natočiti meni, da je prispevek letos vati obresti od poslovnega čistega vina«. Prispevkov v sklada. 62-krat večji Hotel Pugled je tako letos zvezi z vodo je namreč kar precej, saj podjetja plačuje- •laulgi rugicu jc Luruj icius Plačevanja teh obresti je ■ ~ • ' " , postal četrti največji plačnik občinska skupščina oprostila 3.’ ^ni ^”spev? za. „a tega prispevka v občini. Pred vse gostinstvo zato, da mu m s ^ ’ PrisPev^ njim so le KGP, Rudnik in bo oltalo več denarja za mo- onesnaženje vode, Svet je zavrnil odlok Ni se strinjal, da bi iz sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš prispevali še za ureditev okolice in vzdrževanje gasilske službe Predlog osnutka odloka, Predlagali so tudi več na- Melamin, za njim pa Teksti- dernizacijo. Zdaj pa naj bi T Vubliani- po katerem naj bi iz sred- činov, kako bi stanovalci sa- lana> LIK itd- ta denar odnesla voda. ca-Sava), vodarino prispevek stev za tekoče vzdrževanje mi skrbeli za čim lepšo oko- Zoper letošnjo odmero vo- Vodna skupnost Ljubljani- za razširitev vodovodnega hiš vzeli 15 odstotkov za lico svojih stanovanjskih dnega prispevka se je hotel ca-Sava in Vodni sklad Slo- omrežja, kanalnino in mor- vzdrževanje parkov ter na- zgradb (prisilni ukrepi, novi pritožil, saj se mu nad 60- venije sta v zadnjih dveh le- da še kakšnega, daljnih 15 odstotkov za gasil- prispevki, tekmovanja za čim sko službo, je svet za urba- lepšo podobo hiš in okolice — .....................■■—■..■■■■i i ■■■...■n———■—————i — nizem, gradbene in komu- itd.). Predstavnik stanovanj- nalne zadeve odklonil. Člani skega podjetja Kočevje je tu- KOČEVJE PRED 15 LETI sveta so menili, da je do- di poudaril, da vzdrževanje volj, če plačujejo stanovanj- stanovanjskih hiš že zdaj m ska podjetja za hiše zavaro- popolnoma zadovoljivo, bivanje in mora biti potem za lo bi pa še slabše, če bi iz varovalnica zainteresirana za sredstev za vzdrževanje po- LT b^l?L™JrSr°Jk0V denarla Ceste so bile mestu v sramoto - Tudi cestne razsvetljave ni bilo - »Ali ma čimboljšo gasilsko službo, za druge namene. . „. _ , , _______________________________________res m pomoči?« so sprasevale »Novice« pred 15 leti Od blatne vasi do lepega mesta DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ NOVICA. DA BO ZOPET VOZIL MOTORNI VLAK na progi Kočevje—Ljubljana, je občane zelo razveselila. Minuli teden so se sestali predstavniki železniškega podjetja Ljrnljane in prizadetih občinskih skupščin ter med drugim predlagali, da bi spet uvedb potniški promet do Kočevja. Vse kaže, da bosta na tej progi vozila dva para motornih vlakov od 1. decembra dalje. ■ ■ ■ KOSTANJARJ1 SO PRIČELI PECI KOSTANJ. Tako je Izpopolnjena jesenska slika mesta. Izpolnila se je tudi želja mnogim, vendar bi bilo na mestnih ulicah potrebno več obzirnosti, reda in snage. Kostanjeve luščine in zmečkane papirnate vrečke so razmetane povsod. Je pač tako, da se reda res ne moremo navaditi, posebno ne, ker za nami čistijo drugi. Ce čistimo stanovanje sami, si pa že v predsobi nataknemo krpe, da ne umažemo stanovanja. Tak je hišni red. Morda ulica nima svojega reda? ■ ■ ■ KO GRE3 PO PLOČNIKU PROTI RUDNIKU, moraS biti zelo previden ali pa imeti srečo, da se ne spotakneš na razbitih betonskih pokrovih Jaškov. Tudi ne bi riilo odveč pokositi podivjani plevel ob pločniku. Bilo bi koristno ln mesto bi bilo lepSe. ■ ■ ■ PRVE MOČNEJŠE SLA NE so požgale občutljivo zelenje. Listje odpada z drevja, zato Je nujno vsakodnevno čistiti ulice in rke. Iz parkov pobirajo cvetlice jih vozijo v steklenjak na prezimovanje. Tudi priprave za zaščito okrasnega grmičevja, ki bo prezimovalo na prostem, so se že začele. Upajmo, da nas sneg nebo presenetil. ■ ■ ■ IZKOPI ZA CESTO PIU KEMIČNI TOVARNI so dali toliko zemlje, da smo končno lahko zasuli nekdanji bajar med novimi bloki v Podgorski ulici ln domom telesne kulture. Uprava doma se je že tri leta trudila za ta zasip in je imela tudi precej stroškov. Sedaj je dovožene zemlje dovolj, čakamo samo še buldožer, da jo bo zravnal. Tako bo nastala lepa parcela in razsežen prostor, ki ga fx> treba izkoristiti. Zdaj si nekateri že sami delajo bližnjice in steze čez to zemljišče in tako nanašajo v dom kakor tudi v šolo ogromno blata. Urediti hi bilo treba prečno stezo, za kar naj bi poskrbela krajevna skupnost. Tudi odmetavanje smeti sem iz novih blokov bi bilo treba prepovedati. Odvažajo naj jih s smetnjaki, kakor jih drugod. »Dober večer!« — medved pa nič! Slemenci so pogumni ljudje, toda še takšnega junaka obide strah, če se na samem sreča z medvedom- Te nadloge je v gozdovih na Slemenih in Šobi nad Ortnekom vedno več. Ljudje pripovedujejo grozljive zgodbe o srečanjih s kosmatincem. Neki vaščan s Hudega konca se je po temi vračal skozi gozd domov. Ob poti je opazil temno postavo in si mislil: »Tale se ga je pa nabral!« Ko je prišel blizu, Je pozdravil, toda glej spaka: bil je medved! Nekaj je zagodrnjal in jo ubral v gozd, Hudo-končan pa jo je ucvrl proti domu in si je šele doma opomogel.. • Ljudje pravijo, da so kraji v okolici Slemen in Sobe »medvedji narodni park« ter ugibajo, kdo jih bo I velike rešil nadloge. V. P. »Imeti bi morali zelo trdo srce, da bi se ti ne zasmilili ljudje, ki se mučijo in izogibajo blatnih poplav po uli1 cah Kočevja. Ceste so v takem stanju, da bi bile v sramoto najbolj zakotni vasi. Vsi volilni sestanki in zbori volivcev nič ne pomagajo. Vse je opravljeno enostavno z izgovorom, da je za čiščenje ulic — premalo sredstev. Sicer so pričeli nasipati gramoz po glavni cesti, in to kar na blato. Nihče pa ni očistil obcestnih jarkov, ki so polni blatne brozge. Najbrž še ni ugotovljeno, kdo mora to čistiti. Po pločnikih je blata skoraj več kot po cesti, za kar poskrbijo brezobzirni avtomobilisti, ki drvijo skozi mesto s tako hitrostjo, da brizgajo blato ne le po pločnikih, ampak tudi visoko po pročeljih komaj popravljenih hiš. če srečaš ka- kega brezvestnega šoferja, ki si domišlja, da je nekaj več kot pešci, si še prej, preden se zaveš, do vratu ometan z blatom. O vseh takih pojavih se je že veliko pisalo, pa brez uspeha. Bila je samo volika užaljenost nekaterih merodajnih. Občani so pa prepričani, da za strganje blata ne bi bilo potrebnih nekih posebnih problemov in kred: tov, samo malo več volje ln gospodarskega smisla ter obzirnosti do občanov, katerih upravičene želje bo treba končno le upoštevati. Novo tlakovani del ceste je tako blaten in zanemarjen, da se človek nehote sprašuje, ali je bilo sploh potrebno žrtvo vati toliko denarja. S cestno razsvetljavo je Isto. Nešteto odgovorov in zvračanje krivde drug na drugega ne bo privedlo do uspeha. Prav gotovo je, da bi bila razsvetljava že urejena, če bi se občina energično zavzela. So to vprašanja, ki zadenejo občane v živo, zato je pa dolžnost občine, da najde pota in sredstva, jih čim prej reši. Da to ni nepremostljiv problem, nanj izpričujejo drugi kraji, k imajo to že zdavnaj urejeno.« Kočevske novice oktobra 1952, §t. 49 Bilo je mogoče. S P°s®b’ nim zadovoljstvom bere c.o vek po 15 letih ta sestave > ker nam kaže, da je ®eS v tem času naredilo veli* n predek. 2al se vsega tega c sto ne zavedamo. Ne zaveC? mo pa se tudi tega, ko-1 _ je družba žrtvovala, da bi o čani prijetneje živeli. Krvodajalci so spet dobili značke V občini bo letos podeljenih skupno 139 značk krvodajalcev, od tega 45 zlatih * 32 zlatih in 63 srebrnih značk krvodajalca so 27 oktobra podelile zastopnice občinskega odbora Rdečega križa Kočevje krvodajalcem, ki so doslej 10-krat oziroma 5-krat oddali kri. K slovesnosti v hotel Pugled so bili povabljeni dobitniki krvodajalskih značk iz mesta in bližnje okolice, medtem ko bodo ostale krajevne organizacije Rdečega križa (Stara cerkev, Kočevska reka, Vas-Fa-ra) podeljevale značke na svojih proslavah. Skupno bo v občini prejelo značke 139 krvodajalcev, od tega 45 zlatih. Na slovesnosti ob podeljevanju značk je govoril tudi predsednik občinske konference SZDL Nace Karničmk, ki je med drugim poudaril, da je v kočevski občini že vsak dvajseti občan krvodajalec, če odštejemo otroke, pa že vsak Štirinajsti, kar Je znatno nad republi&kim povprečjem. Na proslavi so nastopili še harmonikarji glasbene Sole in recitatorja osnovne šole. Imena prejemnikov Blatih srebrnih značk bomo obj\ li v prihodnji številki naše0 lista. So sklepi izpolnjeni? Člani sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zaa ve občinske skupščine čevje so na zadnji seji vali, da Jim mora biti v Bodoče pred vsako sejo dan P gled, kako so bili sklepi prejšnje seje. P° rili so, da je to potrebno to, da imajo pregJed, Q sklepi izjpolnjujejo, da lan*" tolmačijo občanom, kako sklopi izpolnjeni, in da n tl vodo. zakaj kakšen skleP ni izpolnjen Rafe farovi hot vodovod" // irOu je OU CU1C ii. septembra letos objavljen članen, ki se nam aUi smešen, kot bi čian-kar napisal, »da se- kmetje raje vozijo v gnojnem košu kot v avtomobilu«. Prav gotovo pa to ne drži, ampak igrajo glavno vlogo pri tem finančne razmere. Naše župnišče je stalo mogoče že 100 let. Med drugo svetovno vojno je bilo požgano. Gorniki smo se pripravljali že 20 let, da bi ga obnovili, seveda smo upali, na kakSno pomoč kot vojno odškodnino. čakali pa smo zaman, zato smo se lotili dela sami in stavbo spravili pod streho. Vse to smo dosegli s prostovoljnim delom in prispevki Gornikov in ostalih občanov, ki so nam mnogo pomagali, za kar se jim tudi lepo zahvaljujemo. Smo pa tudi za gradnjo vodo. voda. O njem smo že večkrat govorili, nismo pa prišli Se do sklepa o graditvi, ker nas od tega odvračajo številke, ki jih vidimo po 'Nova vas) in zakaj na (ion ne odkupu, jt jo mieka. Zvedeli smo, da ga ne ouKupujejo zato, ker bi tu odkupili na dan le 150 do 300 litrov mleka, prevoz pa bi bil tako drag, da se odkup ne izplača. Zadruga je res obljubila, da bo mleko odkupovala tudi na Gori, ko je uvecL la novo cdkupovalno progo: Žima-iice—Sušje—Podklanec—Nova vas. Vendar pa ni čaaa, da bi zavili po m.eko še na Goro, ker mora biti mleko najkasneje ob 9. uri v mlekarni v Novi vasi. Vendar pa v zadrugi pravijo, da bodo tudi za Goro organizirali od. kup mleka, ko bo izpolnjen samo eden izmed naslednjih treh pogojev: 1. oe jim bo uspel dogovor s kmetijsko zadrugo Loški potok, da bi loška zadruga organizirala od kup mleka za to območje; 2. če vaščani sami dostavijo mleko nekam na odkupovalno pro. go (2imarice—Sušje—Poklan ec— drugih krajih (50, 70, 80 milijo, nov) — to pa je veliko več, kot stane adaptacija župnišča. Prosili bi člankarja, naj bi se pozanimal, zakaj na Gori ne od kupujejo mleka, kot smo se na mičnem zboru SZDL letos dogovorili. Prisotni so bili zastopniki občin, skega odbora SZDL, občinske skupščine in kmetijske zadruge Ribnica. Nekaj je bilo na tem tudi narejenega; ko pa bi se moral odkup začeti, je vse utihnilo. S tem bi lahko Gora dobila na leto okoli milijon Sdin dohodka, kar bi nam zelo koristilo. GORNIK Pripomba uredništva: To pismo nam je poslal nekdo iz Kračalov. Želel je, naj ga ne podpišemo z njegovim imenom, ampak z. »Gor-niki«. Zeljo smo mu delno izpolnili in ga podpisali le z »Gornik«, ker je pač podpis le en, in ne vsaj trije, kar bi opravičevalo množino. Na njegovo pobudo smo se pozanimali tudi pri kmetijski zadrugi REFORMA POSTAJA VSAKDANJA PRAKSA Je kriva tudi nesposonnost? Reforma se je že uveljavila: v težjih pogojih se je celotni dohodek povečal — Zakaj se izdatki povečujejo tako hitro? — Rentabilnost se je zmanjšala — Za hitrejše prilagajanje tržišča ra uspešno poslovanje. \?V1- Ce pogledamo, pokazovalce doseči večjo produktivnost mo v naši občini: pomanjka- gospodarskih gibanj v ribni- in ekonomičnost, ki '>o na nje obratnih sredstev in med- ški občini v letošnjem letu, višjem nivoju, kot pa je se- sebojna zadolženost, ki zvemo, da se je gospodarska daj. reforma že povsem uveljavua. Kljub težavam so bili dose-Reforma je tako postala se- ženi uspehi. Tako je celotni stavni del vsakdanjega življe- dohodek v prvem polletju te-nja. Vendar pa, kljub temu ga leta v primerjavi z istim da je razpoloženje delovnih obdobjem lani porastel za 20 ljudi v prid reformi, opaža- odst., podoben rezultat opa- ^ mQ> da je še precej nejasno- žamo tudi v pokazovalcih za sti v naših kolektivih, s kak- tretje četrtletje. Največji šnimi ukrepi in sprememba- uspeh so dosegli v podjetju ml v proizvodnih programih Pletilnica žičnih mrež v So- -----------------------------------dražici, kjer se je dvignil najmanj 500 do 600 litrov mleka Za vodovod nam še ni uspelo dobiti povsem zanesljivih podatkov. Po teh, ki smo jih dobili, pa vodovod za Goro ne bi veljal 50 do 80 milijonov Sdin, ampak okoli 15 milijonov Sdin. V tem znesku pa ni vračunano prostovoljno delo. Veseli nas, ko dobimo kakšno pismo naših bralcev. Zato bi to priložnost izkoristili za spodbudo bralcem, naj nam še pišejo. Posebno si želimo vprašanj, ki zanimajo vse občane ali vsaj večji dei njih (na primer: odkup mleka, ostali odkupi, vprašanja v zvezi z delom raznih organizacij ali podjetij, o preskrbi prebivalstva, šolstvu, zdravstvu in o vsem ostalem). Na vsa vaša dobronamerna vprašanja bomo skušali dcoiti pri pristojnih ljudeh odgovore. Vpra. šanja lahko pošljete na uredništvo Dolenjskega lista v Novam mestu ali še bolje: iz občin Ribnica in Kočevje na naslov Jože Primc, Ljubljansika cesta 33, Kočevje. SZDL o kmetijstvu in šolstvu celotni dohodek za 70 odst., medtem ko so pri Gradbeni- Referendum v GRADBENIKU Kolektiv ribniškega podjetja »Gradbenik« je imel 18. oktobra referendum, na katerem so odločali o nadaljnji usodi podjetja. 87 odst. članov kolektiva je glasovalo za redno likvidacijo pod- RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Mnogo pripomb k novem zakonu 20 odst. Zakaj tak padec v V Ribnici je bilo 24. okDob- tem podjetju, ne bi razlaga-ra bazensko posvetovanje n( saj je splošno znano, da predstavnikov občinskih kan- imajo velike težave, ferenc SZDL iz Kočevja, Gro- Značilnost v naših podjet- supljega in Ribnice, katerega jih je ta, da v nekaterih go so se udeležili tudi predstav- spodarskih organizacijah ra-niki republiške konference stejo materialni izdatki, iz-SZDL Slovenije. Obravnavali datki za osebne dohodke in so vprašanja s področja kme- druge izdatke hitreje kot ce-tijske problematike, šolstva lotni dohodek. Posledica tein izobraževalnih skupnosti, ga je zmanjševanje čistega -r dohodka. Imamo pa tudi po-_ djetja, kjer je porast proizvodnje takšen, da ustvarjajo več sredstev za sklade kot v preteklem letu. Zaskrbljuje nas pa nekaj — upadanje rentabilnosti. Ce bi iskali vzroke, bi jih morali iskati najprej v samih kolektivih ter zlasti v tem: ----------------------------------------------------------------------------------------------- ne dokončno izdelani instru- Prispevek od katastrskega dohodka za zdravstveno zavarovanje kmetov naj menti oblikovanja cen, nedo-odvajajo vsi lastniki zemlje — Lastniki do 10 arov zemlje naj bi bili opro- dohSdkanekaterih rodjet-ščeni prispevkov — Občina naj plačuje za stare in onemogle kmete in jih ko za vsak0 ceno vzdržu-svoje plačilo intabulira v breme posestva jejo visoka povprečja oseb- -----------------------------------------------------------------------------------------------nih dohodkov neglede na sta- Na razširjeni seji izvršne- posesti v sklad zavarovanja ka njej na njihovo lastnino, nje v podjetju. Eden od ga odbora obč. konference kmetov odvajali vsi lastniki Sinovi in hčerke oz. ostali vzrokov je tudi premajhna SZDL v Ribnici 24. oktobra zemlje, tako čisti kmetje kot dediči pa morajo po smrti sposobnost gospodarskih or-so obširno razpravljali o na- ostali (obrtniki, delavci, lastnikov najprej poravnati ganizacij, da bi bolj • sledile Črtu novega zakona o zdrav- uslužbenci, upokojenci itd.), dolg občini, če hočejo dedna- integracijskim procesom in stvenem zavarovanju kmetov. Prispevek, ki bi ga zbrali, ti posestva. Govorili so tudi elastičneje prilagajale proiz-K predlaganemu načrtu so naj bi uporabili predvsem o izterjatvi prispevkov in vodnjo potrebam domačega imeli več pripomb. Načrt za- kot pomoč za finansiranje predlagali OS, naj bi le-ta in svetovnega trga. S tem pa kona govori, kdo je lahko zdravstvenega varstva kmeč- po svojih organih pobirala bi lahko načeli vprašanje po-kmetijski zavarovanec, nada- kih otrok do 15. leta staro- redno in dosledno, da ne b. manjkanja ustreznih stročje o pravicah iz zdravstve- sti in kmetov in njihovih več prišlo do zaostankov in kovnjakov. nega zavarovanja kmetov, fi- članov, starih nad 65 let. La neljubih rubežni. Pa še nekaj tare gospodar- nansiranju, organizaciji za stniki zemlje, ki nimajo več — r ske organizacije, in te ne sa- varovanja itd. kot 10 arov (ohišnica), naj ---------- V zakonskem načrtu je za- “ ““ Pri*P«** ^ popadena kompleksna pro- s ‘ blematika zdravstvenega za- Udeleženci seje so vrili varovanja kmetov. Člani iz- mnenja, naj republika s po vršnega odbora so se v na- sebnim zakonom določi občilu strinjali z novim pred- seS zdravstvenega varstva logom, dali pa so nekaj pri- kmetov, ker tega v načrtu za-Pomb, tako na primer pred- kona še ni. lagajo, naj bi prispevke od Bill so tudi mnenja, naj bi posekanega lesa ne odvajali v občina delno ali pa v c-^oti sklad zdravstvenega zavaroi/a- krila prispevek za stare in nja lastniki gozda — kmetje, onemogle kmete, ki sam; ni-temveč gozdna organizacija, ^ veg zmožni obdelovati zeki gospodari z gozdovi. mije in zato tudi ne plače- Nadalje so k načrtu zako- vati prispevke. Ker pa so ti na predlagali, naj bi mini- ljudje lastniki posestev, naj malni prispevek od katastr- občina za te in podobne iz-skega dohodka od zemljiške datke knjiži kot dolg lastni- ku zabeležili padec skoraj za jetja. člani Gradbenika želijo, da bi pristojni čimprej poskrbeli za novo obliko oz. dejav- nost gradbeništva v Ribnici. Dokončno je treba odločiti ali se gradbena dejavnost in opekama združita s stanovanjsko-komunalnim podjetjem ali pa se ustanovi novo gradbeno podjetje, ki bi ga sestavljala dosedanji Gradbenik in zidarska skupina Komunale. -r Pred občnim zborom ObSS Ribnica Občinski sindikalni svet Ribnica se pripravlja na let ni občni zbor, ki bo v drugi polovici novembra. Tako so sklenili na zadnji seji predsedstva Obč. SS. V ribniški občini deluje 24 sindi kalnih podružnic, ki so bolj ali manj uspešno delovale še vedno pa je premajhna samostojnost pri delu sindikalnih podružnic. To velja posebno za manjša podjetja in obrate, čigar sedeži so iz-ven občine. Članov sindikata imajo v občini okrog 1900, to je domala vse zaposlene. To predstavlja močno politično silo. Na predsedstvu so se podrobno pogovorili o tehničnih pripravah na občni zbor. Govorili so tudi o tekočih nalogah. Letos precej manj ostanka dohodka Skupščini zmanjkalo časa za razpravo o gospodarstvu, katerega položaj pa ni rožnat — Najbolj uspešno so do polletja gospodarili v Pletilnici žičnih Priprave za izvedbo reelekcije Volilna komisija pri ob činski konferenci SZDL Rib-nica je na seji, ki je bila pred kratkim v Ribnici, T,az-Pravljala o reelekoiji direktorjev v nekaterih gospodar-skih organizacijah, ustanovah in šolah v prihodnjem letu. V začetku prihodnjega leta bo reelekcija zajela direktorje v podjetju INLES, KZ Ribnica, trg. podjetje »Jelka«, veterinarski postaji In glasbeni šoli, do konca te. Ra leta pa še v osnovni šoli Sodražica. Na seji so sprejeli sklep, da bo še ta mesec posvet o reelekciji, na katerem bodo sodelovali poleg članov volilne komisije tudi predstavni, ki samoupravnih organov In Političnih organizacij lz pod Jetij in ustanov, kjer bodo ^heli drugo leto reelekcijo. Ra7nrri sprejemu zvezne štafete. Ob volitvah so mladinci in mladinke okrasi- li volišče v mladinski sobi ter pomagali pri organizaciji jurjevanja. Zelo dobre stike je imela gimnazijska mladina z garnizonom JLA, sodelovanje s Klubom belokranjskih študentov pa je bilo šibkejše, ker so visokošolci močno obremenjeni z delom. Na konferenci so poudarili, da bo treba v prihodnje vso pozornost posvečati re ševanju problemov v zvezi z nadaljnjim študijem, štipendiranju in zaposlovanju. V razpravi, ki se je razvnela po izvolitvi novega odbora, je sodeloval tudi ravnatelj gimnazije, ki je poudaril, da je prva skrb dijakov učenje, razen tega pa naj bi se zavzemali za humane od nose med seboj in v širši družbeni skupnosti. Ob koncu konference je bila izglasovana še resolucija, s katero so črnomaljski gimnazijci obsodili nasilje v svetu in vietnamsko vojno. M. HUTAR in A. LATERNER stov, toda ob tem je navadno prišlo do naštevanja ?a-slug prizadetega, in ker bila vmes še familiarnost, je akcija zvodenela. Konferenca je ugotovila, da je v vrstah ZK premalo občanov, zlasti mlajših ljudi, saj je na področju celotne občine okoli 600 komunistov. Glede tistih posameznikov, ki so zadnja leta zapustili organizacijo, pa so ugotovili, da gre v glavnem za ljudi, ki so se hoteli okoriščati ali pa so bili užaljeni, ker Zveza komunistov ni hotela sastaviti svojega vpliva za reševanje njihovih osebnih zadev. Zavzeli so stališče, da je treba poslej vrata v organizacijo na široko odpreti in predlagati v članstvo ziasti mlajše, sposobne ljudi, ki so se izkazali s svojim delom bodisi v društvih ali na delovnem mestu. Obenem s tem pa nameravajo sproti razčiščevati napake komunistov in obračunavati s tistimi, ki delajo drugo kakor pa govore, ter morebiti s svojim vedenjem v službi ali v zasebnem življenju kvarijo ugled organizaciji. Konferenca se tudi ni ognila vprašanjem reforme. V zvezi s tem so dejali, da za kadrovsko strukturo niso storili toliko, kolikor bi bilo potrebno narediti na področju, ki nosi pečat manjše razvitosti. Ker pa število strokovnjakov ni zadostno, včasih pa tudi znanje sedanjih ni zadovoljivo, ni čudno, če v vsej občini ni ene gospodarske organizacije, ki bi imela izdelan 5- ali 10-let-ni razvojni načrt. Ob koncu je govoril še Leopold Krese, nato pa se je v imenu konference in dosedanjega občinskega komiteja 2an Škrinjar toplo zahvalil sekretarju Milanu Malešiču za požrtvovalno delo v dveh mandatnih dobah. Za sekretarja novega komiteja je bil nato iz; voljen Jože Vajs, gozdarski tehnik iz Črnomlja. Konferenca je poslala tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Za reveže se lepo zavzema soseska Na področju metliške občine dobiva 30 ljudi stalno mesečno socialno podporo, toda če se ne bi zanje zavzemali tudi dobri sosedje... Potrebam socialnega varstva v metliški občini je bilo ‘etos namenjenih dobrih 37 milijonov S din, kar je precej več kot lani, vendar v re snici socialno varstvo ni prav nič na boljšem. V tej vsoti so vračunane tudi priznavalnine, katerih je bilo lani le za 19 milijonov S din, letos pa odpade zanje 25 milijonov S din. Zaradi tega socialna služba v nekaterih primerih ne more pomagati z drugim kot z dobro besedo. Na področju občine dobiva 30 ljudi stalne mesečne socialne podpore od 1000 do 7000 S din. Prošenj za nove podpore je še nekaj, vendar novim prosilcem prav zaradi stiske z denarjem ne morejo ugoditi, čeprav vedo, da bi bili potrebni pomoči. Socialna delavka, referentka za socialno skrbstvo in zdravstvo v upravi metliške občine, je o tem povedala: na našem področju so res dobri ljudje, pripravljeni pomagati sosedu v nesreči. Tudi tistim, ki dobivajo našo mesečno podporo, pomagajo dobri sosedje ali sorodniki, sicer ne bi mogli izhajati s tako majhnimi dohodki. Za reveže se zelo lepo zavzema soseska, nekaj pa imamo prav izrednih primerov: Fi-lakovo v Podzemlju, nepokretno in več kot 70 let staro ženico, oskrbuje nečakinja iz Ljubljane. Ima sicer svojo družino, hodi pa tudi dvakrat na teden negovat teto. Podoben primer je pri Marentičevih v Gradcu. Dve sestri, bivši dninarki, dobi- Svež veter v metliškem DPM Vsakdanja praksa terja več skrbi za razvoj mladega rodu Občinska zveza društva prijateljev mladine v Metliki obstaja sicer že dalj časa, vendar se v preteklosti z delom ne more pohvaliti. Ker življenje samo nalaga društvu vsak dan nove naloge v skrbi za otroke in mladino, so pred kratkim nedelavne člane odbora zamenjali z novimi. Pretekli teden se je novi odbor sestal, kot gosta pa sta se udeležila seje tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije tov. Sagadinova in še en član republiške zveze. Razpravljali so o otroškem varstvu, ki je v Metliki še prav na začetku Poti. Predšolska varstvena ustanova deluje v neprimer-nih prostorih, varstvo šol' skih in skrb za pošolske otroke pa sta tudi še potreb na pomoči. Ugotavljali so, zakaj na nekaterih šolah delujejo šolske kuhinje, na drugih pa ne, ter sklenili, da bodo ustanovili pionirske komisije po vseh odborih DPM. V razpravi o delovanju društev DPM so zavzeli stališče, da je treba poživiti delo v društvih Podzemelj, Suhor in Metlika, medtem ko naj bi v manjših krajih, kot so Božakovo, Drašiči itd., delovali le pododbori DPM pri šolah, ki bi pomagali pri organizaciji raznih akcij Predsednik občinske zveze DPM Miloš Tancig je izjavil, da se bo resno zavzel za ustanovitev krožkov. V sodelovanju s šolo in tovarnami bi po njegovem mnenju lahko deloval strelski, šahovski in modelarski krožek. Prav tako meni, da bi bilo koristno v Metliki ustanoviti lutkovno gledališče. O omenjenih načrtih i3 bodoče bo odbor še razpravljal, skušali pa jih bodo čim-prej uresničiti. 233 hektarov gozda zastonj Prošnja krvodajalcem Občanski odbor Rdečega križa v Metliki prosi vse krvodajalce, -naj se 14. novem-vembra ob sedmih zjutraj zberejo pred hotelom Bela krajina- Od tam se bodo z avtobusom prepeljali v Novo mesto, ksjer jim bodo v bolnišnici odvzeli kri. Za zadnjo krvodajalsko akcijo se je priglasilo 61 ljudi. Naj bi tudi tokrat število krvodajalcev ne bilo manjše! Novi komite ZK v Metliki 28. oktobra so na 1- seji občinske konference ZK v Metliki sprejeli poslovnik konference in sklep o tem, da bo ZK organizirana v metliški občini po teritorialnem in proizvodnem načelu. Na konferenci so izvolili tudi nov občinski komite ZKS. Za političnega sekretarja je bil izvoljen Franc Vrviščar, za člane komiteja pa Jože Došen, Franc Jakljevič, Zvone Jerman, Jože Jankovič, Mimica Molek, Anton Muc, Anton Pezdirc, Slavo Prevalšek, Andrej Smuk in Ivan Žele. O poteku konference bomo poročali več v prihodnji številki. Gripa jim ne bo prišla do živega Društvo upokojencev v Metliki je tudi letos za svoje člane organiziralo zaščitno cepljenje proti gripi, ki je zlasti za starejše ljudi še'posebno nevarna. Obvestili so svoje člane, da predvidevajo zdavniki letos močnejši nami gripe, vendar se je prijavilo v vsej metliški občini samo 15 interesentov. Deloma je ---------------------------------------------------------------------------------— majhno število posledica na- Do konca septembra je metliška temeljna izobraževalna skupnost dobila giice glede prijav, deloma pa le 101 milijon Sdin namesto 135 predvidenih milijonov speva namreč socialno zava- Ivan 2ele, poslanec pro- povprečen izpod občin- ni skupnosti redneje in rovanje le polovico stroškov, svetno - kulturnega zbora skih izdatkov. pravičneje nakazovali sred- 1400 do 1500 Sdin pa mora SRS in ravnatelj metliške Ker je za prevoze otrok stva. plačati vsak sam. osemletke, je na zadnji v golo že zmanjkalo de- občinski ’seji protestiral, narja, se otroci vozijo k ker je izobraževalna skup- pouku na račun posameznost letos prejela spet nib šol. Ob vsem tem pa mnogo manj sredstev, kot se po šolah še kopičijo je bilo planirano. To pa neplačani računi. Metli- se je dogajalo tudi že ška osnovna šola je že vata od občine 5000 S din, ve čino hrane pa jima dajo go spodinje, pri katerih sta nekdaj delali. Gornikova iz Bojanje vasi, stara in napol slepa, dobiva le 6000 S din podpore; tudi zanjo skrbi večinoma soseska. Težave imamo s starejšimi Cigani. Dvema že več let dajemo socialne podpore, novih pa načelno ne odobravamo. Spoznali smo, da bi se neredno življenje v ciganskih družinah, popivanje itd. še bolj razpaslo, če bi stari dobivali vsaj nekaj tisočakov na mesec. Mlajši Cigani, čia-ni njihovih družin, bi potem sploh ne bili voljni delati. Vsem nujno potrebnim pomoči pa dajemo tudi občasne podpore. Te so deležni predvsem stari in onemogli občani, družine alkoholikov in hudo bolni. Največ občasnih podpor razdelimo v jesenski in zimski sezoni za nakupovanje drv, čez leto pa se teh izdatkov izogibamo. Z avtom podrl pešca 24. oktobra dopoldne se je Jože Suklje iz Trnovca pripeljal z osebnim avtom na Mestni trg v Metliko. Na desnem robu ceste je opazil pešca Josipa Peršiča iz Dol. Stranice pri Ribniku. Ko je dal pešcu znak, da se bo peljal mimo, se le le-ta zmedel in skočil pred avto. Vozilo je pešca zbilo, da si je poškodoval nogo tn so ga odpeljali v bolnišnico. SGP Pionir iz Novega mesta je v Metliki začelo graditi nov stolpič. Novo stanovanjsko naselje bo že letos dobilo še en 20-stanovanjski blok. Zgrajen bo le do strehe, ob nastopu prihodnje gradbene sezone pa bodo dela nadaljevali. (Foto: Ria Bačer) Izobraževalna skupnost spet pastorek Veliko boljše, kot je bilo Z odlokom občinske skupščine Metlika je odslej paša in košnja v steljnikih okoli Primostka in Podzemlja prepovedana, ker bi sicer živina in kqsa uničila naravni podmladek smreke in bora. Podmladek, velik 5 do 30 om, je gost in zdrav, zato bi bilo res škoda, če ga ne bi varovali in s tem omogočili na- ravno premeno steljnikov na okoli 233 hektarskih površin. Ce bi se tod lotili pogozdovanja, bi morali na 1 hektar površin vložiti najmanj 600 tisoč S dinarjev. Da pa ne bi bili lastniki prikrajšani za steljo in da podmladek ne bi imel preveč sence, priporočajo strokovnjaki, naj kmetje praprot žanjejo s srpom. Preureditve, ki sta jih bili deležni obe stavbi se je uugajcuu tuui o*« ^uv^ j« podzemeljske osnovne šole, so razmere v mar- prej, ko je obstajal še zdaj dolžna za več kot 2 sičem spremenile - Šolarji pa sprašujejo, kdaj sklad za šolstvo. milijona Sdin, postopoma # fc>0 malica * , ._____pa plačuje le tiste račune, __________________________________________________ Izpad skoro 26 milijo- ^ ^ pred tožbo, nov S dm ob tncetrtletju v osnovni šoli Podzemelj doživeli večja popravila: do- pomeni, da manjka za 3- »Naj mi ne zameri ob- se pouk ocivija §e vedno v trajane in vegaste hodnike iz mesečne osebne dohodke činska uprava,« je dejal dveh stavbah: v stari in novi slabe opeke so zamenjan s vseh prosvetnih delavcev tovariš Žele, »če se mi §oli gola je Sicer popolna teraco tlakom; letos so za-v občini. Poudaril je, da zdi* da je izpad sredstev osemletka, v kateri je 189 menjali tudi vso električno doslej zaradi tega mate- Pr^ njej rnalo premajhen učencev, vendar imajo le 7 instalacijo, ter notranjost šo-rialnih izdatkov sploh ni v primerjavi s solstvom.« oddelkov. Prvi in drugi raz- ie prebelili. Delovni pogoji bilo mogoče uresničevati in Glede na resnost prika- red imata letos začasno kom so nedvomno veliko boljši, da ima izobraževalna zanega položaja v šolstvu biniran pouk, ker je ena uči- kot so bili, še vedno pa mo-skupnost za 10 odstotkov je bilo nato sprejeto pri- teljica obolela. V obeh raz- rajo nekateri otroci od da-manj sredstev, kot znaša poročilo, naj bi v nasled- redihje le 39 otrok. leč hoditi peš v šolo in tudi ni ih mesečih izobraževal- Obe šolski stavbi sta lani šolska kuhinja letos Se ni za- ; :___________________________ ____________ _________________________________________________čela delovati, šolskih prevo- zov ne morejo organizirati, ker prihaja , iz posameznih oddaljenih krajev !e nekaj otrok, zakaj pa malic Se nimajo, «pa v pisarni šole niso vedeli povedati. Na šoli se zadnje čase tudi vse bolj razvija 'izvenšolska dejavnost v krožkih. Letos so začeli delovati že športni, dramatski in fotokrožek. V njih se zbira precejšnje število otrok, ki koristno ter pod nadzorstvom prebijejo del prostega časa. SPREHOD PO METLIKI ■ DO METLIŠKEGA POKOPA LISCA so pred kratkim delavci Komunalnega podjetja položili vodovodne cevi. Čeprav do dneva mrtvih po njih še ni pritekla voda — napeljavo morajo montirati Se v mrtvašnici — vsaj v prihodnje ne bo treba hoditi ljudem skoraj 150 metrov daleč na 'avno pipo. Obenem je Komu-munalno podjetje, ki takšnih po-nabavilo pesek, ki so ga svojci umrlih posuli po poteh in okoli grobov. Gl METLIŠKO POKOPALIŠČE je postalo pretesno. Ker pa v bližnjem času ni misliti, da bi izbrali zanj nov prostor, bo treba starega razširiti. Nameravajo ga * raztegniti na bližnji Malešičev vrt, ki ga 00 treoa odkupiti, iarek oziroma bivšo vozno pot med pokopališčem in vrtom pa bi zasuli. Z zemljo, ki ostaja pri novih gradnjah, bi zravnali tudi ostali valoviti del vrta, hkrati pa bi zgradili nov zid. Tako bi bil problem metliškega pokopališča rešen za prihodnje desetletje in morda še za kaj dalj. ljo o K. tog hiš bodo zravnali in napravili zelenice in nasade. ■ MED BORSTKOM IN CESTO, ki drži na železniško postajo, naj bi po dopolnjenem urbanističnem načrtu, ki Je bil sprejel letos, stalo dpset družinskih hiš. Parcele so bile takoj prodane in razen enega so poleti vsi lastniki pričeli graditi. Do vseh gradbišč je položena vodovodna napeljava. Dve hiši sta že pod streho in prav tako je zadnje mesece v neposredni bližim zrasla tudi nova hiša Martina Stefanlča. ■ VEČERNO SOLO, ki jo obiskuje 26 učencev, je odprla ljudska univerza v Metliki. Ker je večina učencev zaposlena v domačih tovarnah, v katerih delajo en teden dopoldne, drugi teden pa popoldne, so temu primemo prilagodili tudi šolski umik. Tako imajo obiskovalci večerne šole pouk vsak drugi teden, ln sicer po šest ur na dan. Pouk bo trajal do junija prihodnjega leta. MALI OGLAS, Kl ga objavite v Dolenjskem listu - zanesljiv uspeh! Predre ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev Kmetovalcev dijakov, uslužbenk lo vojakov doma in po svetu! — Poskusite! ■ CESTNO PODJETJE iz Novega mesta, ki je asfaltiralo ce- podzemeljski Soli je zaSelo v letošnjem žol^em letu d^ovaM SolAo i^rtPO « «.o*™* 4vo. Po nonlni vadija na zasilnem ignscu pod vodstvom učitelja telesne vzgoje prejsnjih cestnih delih nagrmadili Petra Trinka- (Foto: Ria Bačer). ' ------ - okoli stanovanjskih blokov Zem- ZA NAPREDEK ŠOLSKIH KUHINJ Škocjanu prva zvezna nagrada Nagrado 300.000 Sdin je izročil sekretar GO RK Maks Klanjšek Z NEDELJSKE PROSLAVE V TOVARNI ZDRAVIL KRKA: predsednik novomeške občinske skupščine Franci Kuhar je pravkar prerezal trak pred vhodom v novi oddelek za proizvodnjo antibiotikov. (Foto: Mirko Vesel) — presenečenje leta! Sekretar glavnega odbora RK Slovenije Maks Klanjšek je 24. oktobra izročil pod-mladkarjem RK na osnovni šoli v Škocjanu prvo zvezno nagrado 300.000 S din za uspehe v izboljševanju šolske prehrane. Izročitvi nagra- Proslava oktobrske revolucije V Zuežemberku sta krajevni organizaciji SZDL in ZB te dni priredili proslavo v počastitev. Slavnostni govor je imel predsednik KO SZDL Ciril K osmina, šolska mladina pa je izvedla kulturni spored. Med slavnostjo je tajnik občinskega ZZB Franc škof iz Novega mesta razvil prapor krajevne organizacije ZB in ga predal v varstvo predsedniku KO ZB Stanetu Gorinšku. Za zastavonošo so imenovali Jakoba Goloba, za namestnika pa Jožeta Smrketa in Lojzeta Puclja. Po proslavi so prikazali slovenski film »Trenutiki odločitve«. V razpravi je bilo največ govora o samoupravljanju, pri tem pa so opozorili na dvoje: vodenje v delovnih organizacijah je preveč pomešano s samoupravljanjem; in druga ugotovitev: samo- upravljanje je v delovnih organizacijah preveč zaprto vase, širši družbeni vpliv nanj pa je v sistemu onemogočen. Upravno vodenje, pomešano s samoupravljanjem, odpravlja osebno odgovornost v strokovnih in upravnih de za prvo mesto v tekmova nju šolskih kuhinj v Jugoslaviji so prisostvovali družbe-no-politični delavci iz občine, zastopniki občinskega <>d bora RK in drugi, škocjanski učenci so imeli ob tej priložnosti krajšo kulturno prireditev. škocjanska osnovna šola je povsem zasluženo dobila prvo nagrado. Po zaslugi celotnega šolskega kolektiva, podmladka RK in učencev, ki so se zelo potrudili v nabiralni akciji za šolsko kuhinjo, imajo učenci te šole zelo bogate in neenolične malice. Pet novih mostov Na območju krajevne skupnosti Škocjan so letos zgradili pet manjših betonskih mostov: Na cesti Dule—Mačkovec, čez potok pod Zloga-njem, med Goriško vasjo in Gabemikom, dva pa na cesti Škocjan—Osrečje. V Dol. in Gor. Dulah, Goriški vasi, Os-rečju in drugih vaseh so popravili poti. Pri delih sta pomagala krajevna skupnost in brežiško gozdno gospodarstvo. službah podjetja. Zaprtost samoupravljanja v delovnih organizacijah pa dopušča, da posamezniki ali skupine uporabljajo samoupravljanje kot ščit tudi takrat, kadar uveljavljajo osebne interese. Ob tem so širši samoupravni organi (organi krajevne samouprave, občinska skupščina itd.), ki so dolžni povezovati delovanje samoupravljanja, brez moči. V sistemu namreč ne poznamo pripomočkov za njihove učinkovite posege. Posledica tega V jelenski nabiralni akciji je šolska kuhinja dobila več ton krompirja, večje količtne kislega zelja, grozdja in drugih pridelkov ter med drugim pripravila več kot 700 litrov sadnih sokov. Ob sprejemu nagrade so obljubili, da bodo še nadalje marljivo zbirali pomoč za šolsko kuhinjo. Stopiče: ljudsko knjižnico urejajo Stopiška šola ima v pritličju lep prostor za knjižnico. Tam zdaj urejajo šolsko knjižnico, ki ima okoli 1500 knjig, in ljudsko knjižnico, ki ima okoli 600 knjig. Knjižne police so naredili sami prosvetni delavci. V tern prostoru nameravajo kasneje urediti tudi klub. Most v Dobravi popravljen Ob koncu oktobra so v Dobravi' popravili most čez Krko., Razen drugega so odstranili rjo in prepleskali železne dele. je neučinkovitost samoupravnega sistema. Zaprtost samoupravljanja v delovnih organizacijah pa je tudi ena glavnih ovir za integracije in za širše povezovanje našega ze- lo razdrobljenega gospodarstva. . Samo delavec v proizvodnji je osebno odgovoren za napake, vsi drugi pa se radi skrivamo za kolektivno odgovornostjo, za napakami v sistemu in podobnim. Vsako izgovarjanje na sistemske rešitve hromi delovanje in zavzetost ljudi ter komunistov in prav zato se mora ZK povsod zavzemati za uveljavljanje osebne in neposredne odgovornosti. Na konferenci so obsodili samovoljne sklepe o znižanju članarine, ki so jih sprejeli v nekaterih organizacijah. Zveza komunistov je organizirana sila, zato ne more kar tako mimo pravil in statutarnih določil, ki obvezujejo vse članstvo in vse organizacije. Prva seja konference bi v zvezi z reorganizacijo v ZK morala nakazati nove delovne metode, ki naj pripomorejo k okrepitvi idejne vloge Zveze komunistov v sedanjem času. O tem je bilo povedanega, žal, zelo malo, ker je bila večina časa porabljenega za razpravo o samoupravljanju. Tov. Bogdan Osolnik je, govoreč o tem, poudaril, da bije ZK danes boj na zelo široki fronti. Dolžni smo pomagati vsakemu posameznemu Komunistu, da se bo počutil sposobnega za ta boj. Pri iskanju novih delovnih oblik naj zato organizacije s svojo pobudo, s sprotnim reagiranjem in akcijo, ne pa s čakanjem na direktive, ustvarjajo večji vpliv Zveze komunistov na vseh področjih družbenega življenja. To bomo dosegli samo, če bomo v organizacijah ZK ustvarili organizacijsko povezanost in iz nje naredili organizacijo, ki se enotno bori in enotno živi in deluje. M. J. „KRKA“ (Nadaljevanje s 1. str.) tudi v socialističnem gospodarstvu človeik, človek — strokovnjak, tisti činitelj, za katerega moramo nalagati največ sredstev, če nalagamo v človeka, za nove strokovnjake, se nam bodo take naložbe prej ali slej bogato obrestovale. Zelo poučno je tudi razmerje v tovarni KRKA glede visokostrokovnih in strokovnih kadrov. Osnovni razlog doseženih uspe-hov je torej treba iskati v skrbnih in vsestranskih dosedanjih pripravah, v dosedanjih naložbah, predvsem pa v vaši skrbi za ljudi, za vzgojo kadrov. Ne samo osebno, temveč tudi v imenu izvršnega sveta Slovenije čestitam za dosežene uspehe in vam želim, da bi to pot nadaljevali in tudi v bodoče dosegali mnogo novih uspehov!« Vendar se je letos izredno pestro in svečano proslavljanje občinskega praznika novomeške občine začelo že nekaj dni prej. V ponedeljek so v študijski knjižnici Mirana Jarca odprli razstavo »100 let slovenske drame«. Oder mladih je tiste dni začel gostovati po občini s Tavčar-Mairinčevo igro »Otok in struga«. V četrtek zvečer se je v spodnji dvorani Dolenjske galerije zbralo precej prijateljev in znancev pokojnega Skladatelja Novameščana Marjana Kozine. Po uvodnih besedah ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca je o Kozini govoril dr. Dragotin Cvetko, univerzitetni profesor in vodilni slovenski muzikolog. Otvoritvi je prisostovala tudi Rozinova družina iz Ljubljane. Bogata in lepo urejena razstava je prevzela vse obiskovalce. Odprta bo do sredine novembra. Ob 20. uri isti dan je v zgornji dvorani, kjer je Še vedno odprta čudovita Gor-jupova razstava, koncertiral »Trio Lorenz« iz Ljubljane. Novomeško »kulturno« občinstvo se je tokrat slabo odrezalo, sat) je bilo navzlic priznani kvaliteti tria več kot pol dvorane prazne. V petek dopoldne sta predsednik občinske skupščine Franci Kuhar in predsednik občinske konference SZDL Slaviko Dokl izročila 25 občanom odlikovanja predsednika republike. Opoldne je bil pri predsedniku občine sprejem za dr. Davorina Grosa ob njegovi 70-letnici, zvečer pa so v Dolenjski galeriji podelili letošnje Trdinove nagrade. V soboto je bila v Dolenjskem muzeju odprta razstava »Pionirji zbirajo gradivo o NOB«. Razstavo je odprl Ivan Grašič, prisostvo- val pa ji je tudi narodni heroj Franc Krese-Ooban. Ob desetih je bil v Ločni ogled novega obrata antibiotikov za kolektiv tovarne KRKA, zvečer pa je v domu kulture gostovalo slovensko narodno gledališče iz Ljubljane s Cankarjevimi »Hlapci«. Na dan praznika, v nedeljo zjutraj, je bil ogled novih prostorov študijske knjižnice, potem pa se je v domu kulture začela slavnostna seja občinske skupščine. Predsednik Franci Kuhar je govoril o hitri rasti gospodarstva v občini, nato pa so na predlog odbora za proslavo občinskega praznika podelili spominsko plaketo Novega mesta tovarni KRKA v znak priznanja za izredno hiter in uspešen razvoj. Po slavnostni seji so na hiši »Na vratih«, v kateri se je rodil Marjan Kozina, odkrili skladatelju spominsko ploščo. Ploščo je odkril predsednik občinske skuoščine Franci Kuhar, po odkritju pa je govoril v imenu društva skladateljev Slovenije še ravnatelj slovenske filharmonije dr. Ciril Cvetiko. Odikritja se je udeležil mimo številn’h drugih Novomeščanov, Marjanovih svojcev in uglednih gostov iz Ljubljane tudi akademik Božidar Jaka^, ki se zdravi v Laškem. Ob 11. uri so v Ločni slovesno odprli objekte novega obrata antibiotikov tovarne zdravil KRKA. Pred novim poslopjem je navzoče pozdravil predsednik delavskega sveta podjetja imž. Silvo Oblak. Med številnimi uglednimi gosti so bili tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar, član zveznega izvršnega sveta inž. Marko Bulc, članica republiškega izvršnega sveta Zora Tomič in popredsednik zveznega sveta za zdravstvo in socialno varstvo magister Pavlov. Po govoru, v katerem je čestital kolektivu KRKE za veliko delovno zmago, je predsednik občinske skupščine prerezal trak, pritisnil na gumb na komandni plošči in tako svečano spustil v tek zamotane mehanizme novega obrata. Gostje so si potem v spremstvu direktorja to- varne magistra Borisa Andrijaniča, šefa obrata antibiotikov inž. Zamole in drugih strokovnjakov ogledali prostore in naprave celotne lo-čenske tovarne. Medtem je na Glavnem trgu novomešika godba na pihala izvajala promenadni koncert, na različnih krajih v mestu pa so se odvijale številne športne prireditve: v »Teflcu po ulicah Novega mesta« je pri moških zmagal Josip Drviš (JLA), pri dekletih pa Katja Močnik. Na balinarskem turnirju na Loki je zmagala LOKA pred ŽELEZNIČARJEM iz Novega mesta. Na šahovskem hitropoteznem dvoboju, ki je bil v šahovskem domu med reprezentancama Kočevja in Novega mesta, so zmagali gostje, iz Kočevja z rezultatom 28,5:22,5. Na zaključku delavskih športnih iger, ki se jih je udeležilo G00 tekmovalcev iz 27 delovnih organizacij, so podelili v' sindikalnem domu priznanja zmagovalcem. Pokal skupnega zmagovalca je osvojila športna ekipa tovarne zdravil KRKA. Na slavnostnem kosilu opoldne na Otočcu so posamezniki v svojem imenu in v imenu svojih kolektivov še vedno navdušeno čestitali strokovnjakom KRKE: direktor kolektiva zadruge »METAL« iz Zagreba je čestital delavnemu kolektivu tovarne zdravil KRKA za zgodovinski praznik, ko je začela obratovati prelepa in modema tovarna oz. njen oddelek za antibiotike. Posebej je poudaril, da so spremljale to veliko investicijo mnoge težave, ki pa jih je kolektiv s sodelavci vred in svojim vodstvom znal vedno pravočasno premagati. Naša farmacevtska proizvodnja je dobila z otvoritvijo današnjega objekta nove pomembne zmogljivosti s sodobno tehnologijo na področju tetraciklične farmacevtike. Kolektivu tovarne in vsem občanom Novega mesta je nato zaželel novih uspehov, KRKI pa se je Še posebej zahvalil za dobro sodelovanje ob uresničevanju doseženih del v novi tovarni. Hkrati se je zahvalil tudi kolektivu in predstavnikom ENERGOINVESTA iz Sarajeva. »METAL« iz Zagreba je tudi ob tem primeru dokazal, da so naši kolektivi sposobni, da uresničijo najbolj zapletene zaupane jim naloge. Direktor Josip Katulič, dipl-inž., je nato podaril kolektivu KRKE umetniško sliko. Tudi predstavnik podjetja ENERGOINVEST je čestital kolektivu KRKE in izročil spominske albume. — Kolektivu in gostom je na kosilu spregovoril tudi generalni direktor KRKE mag. p&-Boris Andrijanič. S svečanim kosilom, s®" stavljenim izključno iz dolenjskih specialitet, se )e pred tako pestrim zborom gostov dostojno odrezal tudi kolektiv nove restavracije na Otočcu. V okviru praznovanj občinskega praznika so v torek odprli tudi obnovljeni ljudski knjižnici v Šmihelu Birčni vasi. TRDINOV NAGRAJENEC prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja, se podpisuje v spominsko knjigo Trdinovih nagrad. Nagrade je razdelila prof. Erna Maser, predsednica sveta za kulturo in prosveto pri ObS. (Foto: Marjan Moškon) M. S. OBČINSKA KONFERENCA ZK NOVO MESTO Zelo malo o novih delovnih metodah Zveza komunistov bo v novomeški občini organizirana tudi v bodoče v večjih podjetjih in na terenu — V razpravi je bilo porabljenega veliko časa za sicer zanimive ugotovitve o samoupravljanju, zato pa je bilo povedanega zelo malo o tem, kako naj ZK z novimi delovnimi metodami doseže večji idejni vpliv v družbenem življenju Prve seje občinske konference ZK v Novem mestu sta se kot gosta udeležila člana CK ZK Slovenije dr. Franc Hočevar in Bogdan Osolnik. Na konferenci so sprejeli poslovnik, sklep o teritorialnem in proizvodnem načinu organiziranosti ZK, razpravljali so o poročilu dosedanjega političnega sekretarja Slavka Zierkelbacha, potrdili poročilo revizijske in kontrolne komisije ter izvolili nov komite in orgarfe konference. Za novega političnega sekretarja ZK je bil izvoljen Slavko Vute, direktor Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu. ■ NOVEGA TAJNIKA ObS DU. SANA ZUPANCA Je v torek, 31. oktobra, predstavil občinskim uslužbencem podpredsednik občinske skupSčine Avgust Avbar. ■ KOŠARICE Z KOZAMI SO PllODAJALI v ponedeljek, torek in sredo dopoldne na Glavnem trgu pred cvetličarno in v cvetličarni, pri kiosku nasproti KZ ob Cesti komandanta Staneta, pri kiosku pred hotelom Metropol in na tržnici. ■ ŽALNE SVEČANOSTI SO BILE v sredo, 1. novembra, na novomeškem in Smihelskem pokopališču. Svečanosti so priredile organizacije Zveze borcev. ■ PI/OCNIKE SO POPRAVILI pred občinskim praznikom na Glavnem trgu vzdolž Ceste komandanta Staneta in drugod. ■ KNJIGE PO ZNIZANIIl CENAH so začeli prejšnji toden prodajati pred prodajalno Mladinske knjijte na Glavnem trgu. Leposlovne in druge knjige so bile po 50. 100 in 200 Sdin. ■ OBČINSKA KOMISIJA ZA ŠOLSKO prebrano Je 27. oktobra sklicala posvet s predstavniki Sol, na katerem so med drugim povedali, da Je v prvem nadstropju slaščičarne na Glavnem trgu predvidena dija&ka restavracija Restavracijo naj bi začeli urejati predvidoma prihodnje leto. ■ V KANDIJI JAVNA RAZ-SVETIJAVA večkrat ugasne, prav tako na mostu in na Glavnem trgu. Ljudje negodujejo, temo pa izrabijo avtomobilisti, ki nekontrolirano dirkajo po cestah sem in tja in ogrožajo javnost. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Marija Pršina iz Jerebove ulice — dečka, Olga Simič z Ljubljanske ceste 15 — Blaža In Jožica Mrvar s Smihelske ceste — Boža. ■ ŽIVILSKI TRG JE BIL V PONEDELJEK pa tudi v torek dobro založen. Naprodaj so bile razne povrtnine, zelenjava, kostanj, fižol, Jajca in podobno Cene se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile. V ponedeljek in torek so na tržnici prodajali tudi vence, Šopke, košarice z rožami in drugo cvetje za dan mrtvih. TV RADIO Slavko Petre Partizanska T — tel. 21-597 O čistoči Novega mesta b' se dalo veliko povedati, pa žal vse preveč molčimo. Opažamo, kako malo je našim meščanom — ne vsem — za zunanjo podobo njihovega naselja, hkrati pa smo priče vedno večjemu številu obiskovalcev in gostov iz tujine. Muzejska ulica je slabo vzdrževana. Kdor gre po njej, se mu pod nogami valijo kamni, kot bi se vzpenjal na Gorjance. Vanjo zaide veliko ljudi, saj sta tu Dolenjski muzej in Dolenjska galerija, ki s svojimi razstavami in zanimivostmi privabljata ne le domače (učence, dijake, ljubitelje likovne in glasbene umetnosti in druge), marveč čedalje bolj tudi tuje obiskovalce. Ta ulica pa slovi tudi po neprijetnih presenečenjih. Kaj rado se zgodi, da dobiš iz tega ali onega okna jabolčni ogrizek v glavo, skoz vrata pa zleti tudi kakšna ciga- Pralni stroji in peči na olje V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu sd lahko nabavite pralni stroj domače ali inozemske proizvodnje. V zalogi imajo su-peravtomatske pralne stroje: ■ IGNIS ■ ZOPPAS ■ CANDY ■ C ASTOR—KONČAR Prav tako imajo v prodajalni izbiro peči na olje in električnih peči različnih oblik in velikosti. »Če kdo kaj misli na otroke...« Stanovalci Mestnih njiv v Novem mestu bi radi, da bi se kdo spomnil nanje■ Omenjajo, da jim je bila obljubljena trgovina, iz česar pa ni nič nastalo. 2e lani je bilo napovedano, da jim bodo asfaltirali cesto med bloki, pa je spet vse ostalo pri napovedi, kotanje pa morajo Se naprej sami zasipavati. Avtomobili dvigajo prah, da ljudje ne morejo imeti odprtih oken in vrat. Zato želijo, da bi jim vsaj enkrat ali dvakrat na teden polivali cesto, »če kdo kaj misli na naše najmlajše,« pripominjajo, »bo to keljo razumel.« Mesto, da je človeka sram! V Novem mestu bi lahko marsikaj uredili, tudi brez milijonov refcna ali vžigaiična škatla, zidovih in stebrih, po plaka-večkrat pa tudi cigaretni tih in drugih javnih obvestii-ogorek. lih ni lepa navada, čitalniška Na Cesti komandanta Sta- ulica pa je celo postala javno neta je pešec lahko deležen stranišče. Tudi trava in ple-nezažedene prhe. Stranka, ki vel, ki obraščata hiše, ne lep-stanuje v hišni mansardi, naj- sata mestne podobe. Kaj je brž zliva vodo v žleb, to pa hišnemu lastniku tako težko opravi tako nerodno, da plju- z motiko to odstraniti in vre-sne voda na cesto. (Tako pr- či na smetišče? Kaj je res ho je dobil tudi pisec teh treba čakati, da to opravijo vrstic.) komunalni delavci? In kak- Okolica Doma kulture je šen je naravni park Ragov vedno nasmetena, četudi jo log! Klopi so razbite, na hišnik vsak dan skrbno oči- mnogih mestih jih sploh ni, sti. Pod zidom pri domu leže mizic nikjer, kjer pa je še odpadki, papir, stare vstopni- klopca, je okrog nje navlaka, ce za kino in podobna šara, da je človeka sram, ko to ki ne spada tja. Čečkanje po vidi. Težka socialna problematika Osnovna organizacija zveze ljenjskih potreb. To zadeva slepih Novo mesto, ki zaje- še posebno tiste člane, ki po-ma območje sedmih občin, trebujejo pomoč drugih oseb. ima 106 članov. Med temi jih Z delom organizacije so b&-je precej zaposlenih, nekaj li v glavnem zadovoljni. 2ele-upokojenih, velika večina pa li pa bi več pomoči od širše prejema socialne podpore. družbene skupnosti, zlasti ka-Na zadnjem občnem zboru, dar gre za pomoč pri uve-kd je bil v nedeljo, so pouda- ljavljanju osnovnih aivljenj-rili zelo pereče vprašanje: so- skih zahtev, cialne podpore, ki jih preje- Na občnem zboru so izvolili majo člani organizacije, nam- novo vodstvo, ki je zaupano reč ne krijejo osnovnih živ- Jožetu KLANČARJU. Sd 5000 UR V VODOVODNIH JARKIH Konji na udarniškem delu pri Grmovljah Tri vasi pri Škocjanu si napeljujejo vodovod -Vsak dan v oktobru povprečno po 20 ljudi na delu - Traso so vrezovali konji Novo »DOLENJKINO« trgovino bodo predvidoma odprli v decembru Naposled bodo dobili trgovino tudi prebivalci bo dobavilo mostarsko pod- Mestnih njiv, tega severovzhodnega naselja Novega jetje »SOKO«, ki se je s po- mesta. Ob. Cesti herojev, poleg Novakove gostilne, godbo obvezalo, da bodo deso začeli pred kratkim pripravljati temelje za novo la končana v devetdesetih samopostrežno trgovino trgovskega podjetja DO- dneh. Ce bo med gradnjo le- LENJKA. Trgovino bodo predvidoma odprli v drugi po vreme in če SGP Pionir, polovini decembra. ki nastopa kot kooperant, ne bo imelo ovir, bodo samopo- Samopostrežni paviljon cz. in drugih krajev bo s tem strežno trgovino odprli čez provizorij, ki se bo razpro- precej olajšano nakupovanje dva meseca. Paviljon bo imel stiral na 225 m2, bo preskr- predmetov za vsakdanje pre- tudi dovolj prostorno skladi-boval potrošnike s špecerij- življanje. - šče in hladilno komoro, skim blagom, sadjem, zelenja- Postavitev, oprema in ure- Predvidevajo, da bo ta vo, kruhom, mlekom in sve- ditev okolice stavbe bodo ve- prodajalna ustvarila na me-žim mesom. Prebivalcem Me- ljale okoli 43 milijonov S din. sec 20 milijonov S din pro-stnjih njiv, stanovalcem ob Stavbne elemente za montaž- meta, zaposlovala pa bo de-Cesti herojev, bližnje Ločne ni način gradnje in opremo set ljudi. Več kot 30 Grmoveljčanov je 26. oktobra dopoldne poglabljalo vodovodni jarek na strmini, kakšnih štiristo metrov nad Zavinkom. Pri tem delu so uporabili tudi konje. Kar nenavadno je bilo videti preznojenega vranca, vpreže-nega v plug, v skoraj meter globokem in širokem jarku. S plugom, ki ga je vlekel par konj, so vrezog/ali in poglabljali jarek še naprej proti Grmovljam. Kot skoraj vsak dan, odkar so pričeli delati, je delovišče tudi ta dan obiskal občinski odbornik, predsednik krajevne skupnosti Škocjan in pobudnik ter organizator del Pavle Zupet. Opazovaje marljive Grmoveljčane s kraja, od koder je lep razgled proti Škocjanu in okolici, je razlagal:- »Okoli 70 hiš v Stari vasi, Zavinku in Grmovljah bo imelo vodovod, brž ko bodo urejeni glavni vodi. Mnogi so si že prej uredili hišno napeljavo. Vsi vaščani omenjenih krajev so trdo delali. Jarek proti Stari vasi so morali vsekati v kamnit teren. V Zavinku so morali prav tako sekati v živo skalo. Glavni vodi v vse tri vasi so dolgi oko- li 4 km. Prebivalstvo je opravilo okoli 5000 udarniških ur, za udarniško pa štejejo tudi delo s konji. Dela nenavadno hitro potekajo, kar pa je tudi razumljivo: ljudje bi ta-di imeli čimprej vodovod tudi v hiši.« V Grmovljah računajo, da bodo izkopavanje jarka končali v nekaj dneh. Potem bodo sezidali rezervoar, ki bo imel dovolj vode tudi v primeru, če bi vodovod iz Grmovelj podaljšali še v kakšen kraj. ZARES GLOBOKO ORANJE — S konjem gre hitreje, so si rekli Grmoveljci, ko so prejšnji teden kopali skoraj meter globok in več kot pol metra širok vodovodni jarek na pobočju nad Zavinkom. Tako globoko do zdaj v teh krajih še niso orali. Delo s konji je bilo prav tako brezplačno. (Foto: Ivan Zoran) Odlikovance je sprejel predsednik Obs Novo mesto Franci Kuhar Predsednik občinske skup- štvo je bilo odlikovano z re- vič, Stefan Galič, Slavko Ku- ščine v Novem mestu Franci dom zasluge za narod s sre- melj, Jože Kenda, Franc Ko- Kuhar je 27. oktobra dopol- brnimi žarki. Red dela z zla- 8°j. Vlado Mali, dr. Marina dne v Dolenjski galeriji izro- tim vencem so prejeli: dok- Masten, Ludvik Simonič, Alojz čil zaslužnim občanom odli- tor Ema Primožič, dr. Davo- Udovč ^r' želena Zakraj- kovanja, s katerimi jih je rin Gros in Jože Pekolj. Z scek'Sever‘,Z ” u' _j1S1__, _ _ ge za narod« je bil odlikovan odlikoval predsednik repub- redom zasluge za narod s Rudi N z medaljo dela hke Josip Broz-Tito. Po po- srebrno zvezdo je bil odla- vilma Božeglav Jožefa delitvi odlikovanj je priredil kovan Alojz Kos. Red dela s Gričar Marija Grubar Franc predsednik Kuhar za odliko- srebrnim vencem so dooili: Ivanetič, Marjan Moškon, vance kratek sprejem. Ernest Bele, mgh. Hedvika Andrej Pelko, Jože Rotar in Novomeško gasilsko dru- Bergmann, Gabrijel Damjano- Ana Kavčič. OB CESTI HEROJEV V NOVEM MESTU Nova samopostrežna trgovina Odlikovanci, družbeno-politični in drugi javni delavci med slavnostjo ob podelitvi odlikovanj v Dolenjski galeriji. (Foto: Ivan Zoran) Odlikovani meščani Novega mesta Brusniška pošta v novih prostorih Sredi novembra se bo brusniška pošta preselila v stavbo kmetijske zadruge, kjer imajo že prostore krajevni urad, krajevna skupnost in druge družbeno-politične organizacije in kjer je tudi ena učilnica osnovne šole. Kratke iz Straže ■ GLASBENI POUK V DOMU — V Straškem zadružnem domu že nekaj časa poučuje v glasbi tamkajšnje učence glasbeni učitelj iz Novega mesta. B zelja ZA DPM — v S‘rjt-ži želijo ustanoviti društvo prijateljev mladine. Pobudniki so se že začeli dogovarjati s prosvetnimi delavci iz Va.v-te vasi. ■ POT POPRAVLJAJO — Vaščani Rumanje vasi že nekaj tednov popravljajo eno najslabših poti skozi naselje. Za ta dela so si preskrbeli veliko materiala. ■ STANOVANJ PRIMANJKUJE — V Straži, ki dobiva vsako leto nove priseljence, primanjkuje stanovanj. Menijo, da bi bilo potrebno sezidati še kakšen blok. ROKOMET Premirje v ženski ligi V ženski republiški rokometna ligi so končali z jesenskim delom tekmovanja. Dekleta BRE2IC so ponovno blestele in zasluženo »vrgle sidro« na tretjem mestu. Za uspeh zaslužijo iskreno priznanje. Obe moški ekipi sta tokrat klonili. Ribničani so Trboveljčane pestili v prvem delu igre. Kasneje so nekoliko zamenjali strune, pa so jim rudarji zaigrali »knapovsko«. Slovenjgrajčani, ki slovijo kot izkušeni strelci, so preizkušali svoje sposobnosti pri vratarju Brežic. Kakor g vsako ekipo, ki jim ni dorasla, so tudi tokrat pospravili Brežičane ■ precejšnjo zalogo zadetkov. Ta poraz pa ne pomeni neuspeha, ker imajo domačini najboljši napad v ligi. V dolenjskem »plavalno-rokometnem« srečanju ni bilo zmagovalca. Kot kaže, so Grosupeljčani le boljši plavalci od Novomeščanov. Slovenj Gradec - Brežice 19:9 V predzadnjem kolu moške republiške rokometne lige so Brežl-čani gostovali v Slovenj Gradcu, kjer so se pomerili z lanskim republiškim prvakom. Enakovredni z domačini so bili le v prvem delu igre, v drugem pa so popolnoma popustili. Za Brežice so igrali: Mars, Rovan, Šetinc 2, Kukoviča, Avsec 1, Bosina 3, Jurišič, Novak II., Pavlič 3 in Novak I. Gledalce opozarjamo na štafeto Delo-šport, ki bo to nedeljo v Brežicah. V. P. Ribnica - Rudar 17:13 V počasni in ne posebno zanimivi tekmi so domači izpustili priliko, da obračunajo s solidno ekipo Rudarja iz Trbovelj. V prvem delu so domači Igralci poka-zali dokaj dober rokomet, v drugem delu pa so gostje zlahka zmagali. Za Ribnico so igrali: Kers-tdč I., Matelič 1. Kersnič II., An-dolšek, Joras, Mikulin 1, Ponikvar S, Radič 2 in Glavšie. Krško - Kranj 19:13 Zadnja tekma Jesenskega dela rokometnega prvenstva, ki so Jo odigrali domači igralci ▼ Krškem, Je obetala lep rokomet, saj je Kranj drugi na prvenstveni razpredelnici. Partizan je vse svoje moči vložil proti koncu igre in zmagal. Največ zaslug za zmago ima vratar Škoberne, ki je odlično' branil. Zmaga je plod dobre igre rokometašev in podpore številnih gledalcev. Za Partizan so Igrali: Skoberne, Kovačič, Arh, Koman 2, Humar 1, Jankovič, R. Iskra 7, Slamnik 2, Šulc 3, Levičar in S. Iskra. S. I. Grosuplje - Novo mesto 13:3 V nedeljo so novomeški rokometaši gostovali v Grosupljem. Sodnik je tekmo pri rezultatu 13:3 za domačo ekipo prekinil, ker je bilo igrišče zaradi blata in vode neprimerno za igro P. Kranj - Brežice 19:13 Zadnjo nedeljo je bilo na sporedu končno srečanje jesenskega dela ženske republiške lige. Bre-žičanke so gostoval® v Kranju, od koder so Odnesle obe točld. Za Brežice so igrale: Božičnik, Bužančič 2, Molan 2, Mišič I. 5, Kolar 3, Mišič n. 2, Engel, Zorko in Slak. V. J Na tradicionalnem teku po ulicah Novega mesta je teklo 32 tekmovalcev, ki so se odlikovali z veliko borbenostjo (Foto: S. Dokl) NOGOMET Novomeščani samo do remija Kje in kdo to nedeljo? V drugi slovenski nogometni ligi se bosta srečala Bela krajina in Piran ter Nanos in Novo mesto-— V moški republiški rokometni ligi bo Slovan iz Ljubljane imel v gosteh Ribnico, Brežice pa ptujsko Dravo. — V ljubljanski conski rokometni ligi se bodo srečali: Olimpijar Ljubljana : Krmelj, Duplje : Krško, Novo mesto: Medvode in Šentvid : Grosuplje. ODBOJKA Liga: kocka je padla To nedeljo so zaključili s tekmovanji v odbojkarskih ligah. Novomeščani niso odšli na prvenstveno srečanje T Maribor. Srečali so se doma c odbojkarsko ekipo Veteranov, ki so jih v tekmi leta prema, gali s 3:2. Odbojkarjem z Kočevja je uspel tud zadnj met. Verjetno so si priborili mesto v višjem re ptibliškem tekmovanju, kar pomeni velik uspeh športa ▼ Kočevju. Trebanjci so obračunali s Kamno gorico in zasedli 3. mesto, kar je tudi lep uspeh za dolenjske odbojkarje. Odbojkarji gredo na zimski počitek. Trebnje - Kamna gorica 3:1 Srečanje zadnjih dveh na nogometni razpredelnici se je končalo z zasluženo delitvijo izkupička. Novomeščani so namreč odščipnili Kamničanom dragoceno točko in tako postali »kralji remijev«, _ saj imajo kar štiri. Ob tem pa so edini brez zmage! Belokranjci, ki so gostovali v Izoli, so nekoliko prepoceni, »prodali svojo kožo«. Štirje zadetki v njihovi mreži so nekoliko preveč, saj so v prvem delu igre »vrtiU« domačine, kakor so hoteli. Tudi oni bolehajo za isto boleznijo kot Ncvomeščani. Znajo igrati nogomet, ne znajo pa doseči zadetka. V glavnem pa velja pravilo: igra se pozabi, zadetki pa ostaenjo. Zlasti je prijetno, če so ti v nasprotnikovi mreži! Celulozar - Osankarica Rog - Novo mesto 1:3 Nogometno srečanje med ekipo Roga iz Kočevja in mladinci Novega mesta se je končalo z zmago gostov. Zmaga mladincev Novega mesta je zaslužena. Odlikovala se je vsa ekipa in zasluži pohvalo. J. M. V zadnjem kolu tekmovanja v republiški odbojkarski ligi je mo-Sfcvo TVD Partizan iz Trebnjega v privlačni igri v radovljiški telovadnici premagalo moštvo Kamne gorice z rezultatom 3:1 (15:5, 16:16, 8:15 15:9). S tem se je končalo tekmovanje, v katerem sta oba dolenjska zastopnika igrala pomembno vlogo. Pravzaprav je škoda, da so prav Trebanjci odščipnili Kočevju dve odločilni točki, tako da se do zadnjega kola ni moglo reči, kdo bo prvak v ligi in kdo bo šel v prvo slovensko ligo, kjer bo izpadlo edino dolenjsko moštvo — Novo mesto. TVD Partizan Trebnje Je dosegle 12 zmag in 4 poraze in s prednostjo štirih točk zanesljivo zasedlo tretje mesto. Sele ▼ jesenskem delu se Je moštvo zavedelo, da bi lahko poseglo tudi v boj ca najvišji naslov, vendar je bilo takrat že pozno. M. L. Veterani - Novo mesto 3:2 V soboto popoldne sta se na odbojkarskem igrišču na Loki po- ----- - ekipa Ntovega mesta. V dciw1 in aelo merili ekipi Veteranov In zanimivi igri so zmagali starejši igralci, ki so nekoč igrali v prvi zvezni ligi, s 3:2. V ekipi Veteranov so igrali: Pučko, Simič, Sonc, Fujs, Penko in Medic; za Novo mesto pa so nastopili: Berger, Potrč, Lapajne, Golež, Primc in Murn. Jap Branik - Novo mesto 3:0 b.b. V nedeljo bi morali Novomeščani potovati v Maribor. Ker niso odšli, so tekmo Izgubili s 3:0. P. J. Kočevje - Jelšane 3:0 V zadnjem kolu n. republiške odbojkarske lige so odbojkarji Partizana iz Kočevja gostovali v Jelšanah in v odločilnem srečanju zmagali nad domačo ekipo s 3:0. S to tekmo so kočevski odbojkarji verjetno osvojili prvo mesto v tej ligi in si priborili pravico sodelovati v višjem tekmovanju. Dokončno odločitev bo prinesla tekmovalna komisija pri odbojkarski zvezi Slovenije, ker ni razčiščeno stanje zaradi izstopa Mebla iz Nove Gorice. Ni glede na to odbojkarji zaslužijo vse priznanje. A. A. 2:1 V glavnem srečanju med vodečimi moštvi celjske nogometne podzveze med Osankarico iz Slovenske Bistrice in nogometaši Ce-lulozarja se Je končalo z zasluženo zmago Krčanov z 2:1. Že v prvem dem igre sta domača igralca Klinai in Stanojevič povedla Celulozarja v vodstvo 2:0. V drugem delu igre pa Je srednji napadalec gostov zmanjšal rezultat na 2:1, ki se ni spremenil do konca tekme. Pri domačih so se posebno izkazali Rabič, Zorko in Krstič, kakor tudi vratar Vuko-tič, ki Je branil dva zelo močna udarca. v. n. Brežice - Štore 5:1 Pred maloštevilnim občinstvom so nogometaši Brežic v nedeljo dosegli že peto zaporedno zmago. Najboljši pri domačih je bil Belko, ostali pa so bili povprečni. Tokrat je Djokič dosegel 4 zadetke, enega pa Kandič. V. P. ATLETIKA Drviš in K. Močnik zmagala tl Na letošnjem tradicionalnem teku po ulicah Novega mesta je nastopilo 32 tekmovalcev iz Kočevja, Trbovelj, Novega mesta in JLA. Tek Je bil kljub slabemu vremenu zanimiv. Pri moških je proti pričakovanju zmagal Stjepan Drviš (JLA), pri dekletih pa kot po navadi Novomeščanka Katja Močnik. Mošld 1000 m: 1. Stjepan Drviš (JLA), 2. Metod žužek (Kočevje), 3. Tone Medvešek (Trbovlje). Ženske 500 m: 1. Katja Močnik (Novo mesto), 2. Marija Bratkovič (šola za zdravstvene delavce), 3. Marjeta Martinčič (glmn. Novo mesto). Kočevje zmagalo v šahu V nedeljo Je bH v Novem mestu šahovski povratni dvoboj med ekipama Kočevja in Novega mesta. Tekmovalci so igrali na sedmih deskah. Zmagala je ekipa Kočevja s 26,5:22,5. Za Kočevje so nastopili: Ivčič 5,5, Cimer 4,5, Kaničnik 4, Zupanc 3,5, Praznik 3, Obradovič ln Gornik 3, za Novo mesto pa: Penko 6, Sunjič 6, Šporar 4, Nagel 3, Sitar 2, Stoka-novič 1,5 in Hrovatič. Po končanem dvoboju so se igralci Obeh ekip pomerili še v brzotumirju. Med dvajsetimi Igralci je zmagal Ivič. Vrstni red: Ivič 16,5, Penko 15,5, Sunjič 15, Nagi 14, Šporar hl Čimer 13,5. JP. Za najboljše tekmovalce so prispevali praktične nagrade »No-voteks«, »Krka« ln »Labod«. sd Športni dan v Črnomlju V oktobru so na poklicni šoli v Črnomlju priredili prvi športni dan. Na programu je bilo atletsko tekmovanje. Rezultati tekmovanja: 100 m: 1. Peršič 14,7, 700 m: Mihelič 2.05,0; 1000 m: Brine 2.50,9; daljina: Žarkovič 4.90 m in višina: Palčič 1.60 m. J. D. Športni dan TSŠ Krško Na srednji tehnični šoli v Krškem je bilo organizirano prvenstvo šole v atletiki. Vsak dijak je sodeloval v dveh panogah. Ekipno je zmagal 4. razred. Rezultati tekmovanja: 100 m: 1 Medvešek 12,0; 300 m: Medvešek 37,9; krogla: Pečar 13,10; daljina: Kokalj 5,80; višina: Kokalj 163. S. I. Loka zmagovalec v balinanju Balinarski klub Pionir Je organiziral na Loki v počastitev občinskega praznika in 20-letnlce podjetja balinarski turnir. Na njem so sodelovali novomeški klubi Loka, Železničar, Pionir ln Celulozar iz Krškega. V srečanju za prvo mesto Je Loka premagala železničarja, Celulozar pa Pionirja s 13:12. Za zmagovito ekipo so nastopili Sturm, Cvar, Škerlj in Zupančič. Rogatec - Senovo 2:4 Senovčani so v nedeljo v gosteh prikazali dobro in učinkovito igro. Najboljši strelec Senovega Gaser Je z lepimi potezami neprestano spravljal v kritično stanje obrambo domačih. Gole za Senovo so dosegli: Gaser 3 in vratar Avsenak iz enajstmetrovke. J. K. Izola - Bela krajina 4:0 Črnomaljski nogometaši so v 9. kolu gostovali v Izoli in Izgubili tekmo s 4:0. Prvi polčas in polovico drugega dela igre so bili gostje boijši in nevarnejši. Proti koncu jim je zmanjkalo moči in je domačim napadalcem uspelo spraviti v mrežo gostov kar štiri zadetke. Najboljše pri gostih sta igrala Gabrič in Švajger. Z nedeljskim porazom so si nogometaši Bele krajine pokvarili razliko v golih. LATERNER Kamnik - Novo mesto 2:2 Neodločen rezultat ustreza poteku dogodKov na igrišču. Obe ekipi sta vložili precej truda ln sta pokazali precejšnjo mero fizičnih zmogljivosti. Domačini so bili v prvem delu igre boljši, gostje pa so v drugem delu nadoknadili izgubljeno. Tokrat se je odlikovala vsa ekipa, najzaslužnejši za osvojeno točko je igralec Maksimovič, ki je bil tudi najboljši mož tekme. J. M. KEGLJANJE PIONIR prvi Prvo mesto v kegljaški ligi Novega mesta je osvojila ekipa PIONIRJA, ki je zbrala 14 točk. Enako število točk je dosegel tudi KK Vseh devet, vendar je odločala razlika podrtih kegljev. V drugi skupini sta dosegla Toplice in Krka po 12 točk, prvo mesto je zaradi boljše razlike osvojil KK Toplice, ki bo prihodnje leto tekmoval v višjem tekmovanju. J. M. Drugo mesto za kegljačice V Ljubljani je bilo preteklo nedeljo republiško kegljaško prvenstvo za ženske dvojice, ki je bilo tudi obenem kvalilikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo v Slavonskem Brodu. Odlično sta se uvrstili kegljačici Kočevja An-dolškova (410 kegljev) in Šercer-jeva (384 kegljev) na drugo mesto. Par Sčap in Potočnik je zasedel 12 mesto. A. A. Zmage favoritov V 3. in 4. kolu kegljaške lige so se srečali favoriti in vodeči v medsebojnih igrah Rezultati v A skupini: Starih devet : Pfbnir 355:474, železničar : Vseh devet 452:467, Šentjernej : Luknja 344:418, Vseh devet : Pionir 450:516, Železničar : Starih devet 461:288, Luknja : Vseh devet 432:457. Vodijo Vseh devet, Pionir in Železničar s po 12 točkami. Rezultati v B skupini: Toplice : Bolnišnica 353:335, Elektro : Krka 0:50, Krka : Iskra 373:377, Bolnišnica : Elektro 50:0. Vodijo Toplice in Krka s po 12 točkami. JM (en) V nedeljo dopoldne so v sindikalnem domu v Novem mestu podelili priznanja športnikom iz delovnih organizacij, ki so tekmovali na letošnjih športnih igrah. Na sliki vodje zmagovitih ekip (od leve proti desni): MNKO GOLES (NOVOLES), MARJAN GREGORČIČ (KRKA) in MILAN MATJAŠIČ (PIONIR). (Foto*. S. Dokl) KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški trarofuzijskl postaji: Milka Janežič, Vera Gričar, dr. Dragan Zateilč, dr. Ivo Podrgajs in Vida Kren, člani kolektiva zdravstvenega doma Novo mesto; dr. Željko fi ribar in Marjan Cesar, člana kolektiva spločne bolnice Novo mesto; Alfont Čučnik, član kolektiva Hmeljnlk, Novo mesto; Marija Dolenjšek m Lado Unetič, člana kolektiva PTT Novo mesto; Zinka Jarc, Kosija Virant in Franc Kotnik, člani kolektiva občinske skupščine Novo mesto; Dragica Peric, Karel Bartolj ln Vinko Dragman, člani kolektiva osnovne šole Katje Rupena, Novo mesto; Ludvik Kebe, član kolektiva zavoda za zaposlovanje delavcev Novo mesto; Viktor Kranjc, upokojenec te Novega mesta; Ivan Čampa, upokojenec iz Novega mesta; Jožica Klajder in Anica Janko, članici kolektiva centra m socialno delo Novo mesto; Marija Grgič, upokojenka iz Metlike; Alojz Cajnko, Jože Frinc, Jože Senica in Franc Murn, člani kolektiva Iskra, žužembcik; Janez Beljko, član kolektiva ŽTP Novo mesto; Franc Beg in Stane Uren, Alana kolektiva Ela, Novo mesto; Inž. Jože Kure, član kolektiva GG Novo mesto; Pepca Gajič In Franc Kuplenik, člana kolektiva Nov oteta. Novo mesto. Izberimo športnika v Dolenjske! Pred koncem leta bomo objavili tradicionalno anketo za izbor »športnika Dolenjske« v letu 1967. Dragi bralci, vsak teden vas bomo v našem listu spomnili na najpomembnejše dosežke naših športnikov, da se boste lažje odločili, ko boste izpolnili anketo. Tako vam želimo pomagati, nikakor pa nimamo namena vplivati na vašo odločitev. MARJAN SPILAR Marjan Špilar Telesno vzgojni učitelj Marjan špilar iz Novega mesta je v preteklem letu dosegel nekaj lepih uspehov. Kot član drfavne reprezentance je v metu kopja dosegel naj večji uspeh na mednarodnem atletskem dvoboju z reprezentanco Švice v Celju — osvojil je prvo mesto. Orodje je vrgel nad 71 m daleč. TakAen met je Se večkrat ponovil. Da se nd poškodoval, bi verjetno orodje letelo tudi več kot 75 metrov. Marjan prenaša svoje izkušnje tudi na mlajše atlete in dosega ? njimi izredne uspehe. Kot tekmovalec celjskega Kladi* varja v prijateljskih srečanjih nastopa za barve Novega mesta in Dolenjske. Pogovor z zdravnikom Spolne bolezni V vsakem časopisu že beremo o naraščanju spolnih bolezni. Vzroki za ponovno razširjanje že skoraj zatrtih bolezni prav gotovo niso samo eni, pač pa gre za skupino vzrokov, od katerih vplivajo nekateri v določenih okoliščinah bolj, drugi pa manj. Ni moj namen spuščati se v razpravljanje o tem pojavu, dovolj bo, če omenim hiter razvoj prometa, večji prihod tujcev v naše kraje, alkoholizem, nepravilno pojmovanje spolne sproščenosti, negativen vpliv zanemarjene vzgoje mladih ljudi itd. O vsem tem se v zadnjem času povsod dosti piše. y naših krajih sicer nastopajo štiri vrste spolnih bolezni, vendar dveh praktično ni Zato se bomo zadržali Pri kapavici in sifilisu, ki sta najbolj pogostna in ki ju je vedno več. Kapavice je veliko več kot sifilisa, vendar sta obe bolezni v porastu, če primerjamo število obolenj zadnjih let. Kapavica ali gonoreja povzroči pri moškem po dveh do -desetih dneh po okužbi gnojenje sečne cevi. Bolnik opazi gnojen izcedek, posebno zjutraj, pri opravljanju potrebe pa ga sečna cev močno peče. Pri ženi lahko obole žleze ob vhodu v nožnico, pa tudi notranja rodila. Seveda se lahko tudi pri moškem vnetje razširi v spolne žleze, v takem primeru ima bolnik vročino. Povzročitelj bolezni je okrogla klica, gonokok, ki ga lepo vidimo pod drobnogledom, če pregledamo bolnikov gnoj. Kdor se noče zdraviti, se mu lahko vnetje spremeni v kronično, ker se gnojenje vsidra v razna kotišča spolnih organov, odkoder okužba neprestano grozi. Brez zdravljenja zapusti bolezen je navadno hitro, ozdravljenje popolno, če adravnik poišče je navadno hitro, ozdravljenje popolno, če bolnik poišče zdravnika pravočasno. Pri kronični obliki pa posledice pač ostanejo, čeprav bolezni ni več. Sifilis ali lues povzroča posebna svedrastva klica, spi-roheta palida. Tudi to klico si lahko ogledamo pod drobnogledom. Deset dni do tri tedne po okužbi se pojavi na spolovilu ali v bližini izpuščaj ali ranica, ki ima trde robove, je navadno ovalne oblike in v velikosti graha, se sveti kakor mast, in kar je zelo značilno, ne boli. To velja za oba spola, za moške in za ženske. Ta ranica se Počasi zazdravi. Približno šesti teden pa se začne drugi stadij bolezni: najprej zatečejo krajevne bezgavke, pojav; se poseben izpuščaj. Tudi zatečene bezgavke niso boleče in se nikdar ne zagnoje. Navadno potem zatečejo vse bezgavke, ki jih moremo otipati. Izpuščaj je podoben tistemu pri kozah ali ošpicah. Ta doba sifilisa traja do štin leta, pozneje pa se razvije tretji stadij, ki nastopi lahko dve leti po okužbi, lahko pa šele čez 15 let, pa seveda vse vmesno dobo tudi. Povzročitelji so sedaj izginili iz kože v notranjost telesa. Nastanejo večje ali manjše mrtvine tkiv, od velikosti pšeničnega zrna pa do velikosti kurjega jajca ali še celo večje. Ker so prožne kot kavčuk, zmehčano mrtvo tkivo pa je podobno tekočemu kavčuku, jim pravimo Sume. Taka guma spremeni vsako tkivo, ki ga napade, v žrtvino, ga uniči. Pozneje se lahko razvije še uničenje možganskega tkiva in hrbtenjače Tedaj govorimo o sifilitičnem ohromevanju z okvaro duševnosti in o sušenju hrbtenjače. V vsakem primeru je zdravljenje sifilisa O igo trajno, in če bolnik ni prišel k zdravniku pravi čas, tudi lahko zamu jeno. Vsaj popolnoma odpraviti razdejanje, ki ga je bolezen povzročila v telesu, ni več mogoče. Ker se zaradi okužbe razvije v krvnem serumu posebna snov, je dokazovanje in kontrola bolezni sorazmerno lahka. Bolezen ne povzroča jalovosti, zato imajo lahko sifilitični starši otroke, in so se z boleznijo rodili. Pri takih otrocih se razvije seveda le drugi štadij in potem naprej. Brez dvoma je zdravljenje spolnih bolezni nujno, še veC Po zakonu obvezno. Oboleli se zdravijo v posebnih oddelkih zdravstvenih domov, v dispanzerjih za spolne bolezni. Tajnost obolenja je seveda zajamčena. ' H koncu še to: spolne bolezni se prenašajo s spolnim ob Sevanjem z okuženo osebo, izredno redko pa tudi drugače. Dr. Božo Oblak Kuharske bukvice PODRUŽNICA LJUBLJANA, TITOVA 32 POVEČUJE OBRESTI ZA DEVIZNE RAČUNE OBČANOV: - za vloge na vpogled od 4 % na 6 % (4 % v devizah in 2 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 13 mesecev od 6% na 7% (6 % v devizah in 1 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5 % (6 % v devizah in 1,5 % v dinarjih) Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršujebanka brezplačno. Obresti za hranilne vloge: - vloge na vpogled - vezane vloge preko 13 mesecev - vezane vloge preko 24 mesecev - 6,25 - 7 % - 7.5 < % Vsak vlagatelj pri naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini Ndin 1.000,00 ali več, je zavarovan za primer nezgode. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije o varčevanju, deviznih računih in drugem. Kdaj dovoliti splav? Pričakujemo temeljni zakon o pogojih za prekinitev nosečnosti Ocvrti krompirjevi rogljički Napravi iz krompirjevega testa majhne rogljičke ali kifeljčke, jih povaljaj v raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah in ocvrt na masti Krompirjeve polpete Iz testa, ki je namenjeno *a štruklje, lahko napravimo tudi polpete ali hlebčke in jih spečemo na bolj oblim toasti na obe strani lepo ru n* eno. Med testo vmešamo lahko tudi drobno sesekljale ostanke raznega mesa k. ga prepražimo s čebulo in česnom ter peteršiljem na toasti. Iz tega in krompirjevega testa oblikujemo nieoč ke in jih spečemo na masti. Olju ali maslu. Krompirjev kruh Vzemi pol litra bele moke. 2 dkg kvasa in osem debe-1Jh olupljenih krompirjev Skuhaj, ohladi in nastrgaj. « mešanice: sol, janež, dva J^tnenjaka, eno celo jajce in 14 dkg raztopljenega surovega masla zgneti testo in ga Pusti shajati. Potem ga še ®nkrat premesi in pusti v •tručnicd ponovno shajali. Speoi ga kakor navaden -kruh. Krompirjevi zrezki Nareži iz prst debelega krompirjevega testa za otroško ped velike četverokotnike, ki jih po sredi dvakrat narežeš s koleščkom za testo Kakor flancate. Speci jih na masti, da bodo na obeh straneh lepo rumeni. { KROMPIRJEVI i ^.SVALJKI Krompirjevo testo zvaljaj z roEo v daljše, za prst debele klobase, ki jih potem narežeš za dolžino prsta Skuhaj jih v slanem kropu in dobro odcedi ter preplakni z mrzlo vodo. Potem jih malo prepeci na masti z nekaj žlicami kruhovih drobtin. KROMPIRJEVA POTICA Napravi krompirjevo testo in ga razvaljaj. Potresi ga z ocvirki in prepraženimi kruhovimi drobtinami. Nato zvij testo v potico. Deni Jo v pekačo, z mastjo pomazano, in speci v pečici. Takšno potico jemo toplo. PREKINITEV NOSEČNOSTI JE MEDICINSKI UKREP V KORIST Požar pri Starih žagah NOSEČNICE, ZANJO MORAJO OBSTAJATI DOLOČENE MEDICIN- 16. oktobra zvečer je začelo SKE, SOCIALNE OZIROMA PRAVNE INDIKACIJE g°reti v gospodarskem po- slopju Jožeta Černeta na Novi gori pri Starih žagah. Zgoreli so moped in nekateri drugi predmeti, vredni okoli 1.500 N din. Černetovi so ogenj kmalu opazili in ga pogasili. V preiskavi so do-_ gnali, da sta požar zanetila mladoletna R. P. iz Starih žag in B. S. z Malega Rig-lja. V Černetovo poslopje sta Nič novega ne bomo od- jih lahko ureja samo zakon«, skušamo zagotoviti predvsem prišla zato, da bi iz mope- krild, če povemo, da so spla- Poleg tega je po mr. en ju zve- obvezne materialne osnove da vzela bencin. Ker sta sve- vi zelo pereč družbeni pro- znega izvršnega sveta potreb- pa tudi najbolj učinkovite tila ž vžigalnikom, se je ben- blem pri nas. Ponekod pri- no urediti s takim zakonom organizacijske oblike. K. L. cin pri pretakanju vnel. deta na en porod kar dva še nekatera druga vprašanja, splava. Splavi so veljali druž- ki so se pojavila ob uporabi bo v Sloveniji samo v letu sedanje uredbe. 1965 pet milijonov N din. Ve- Osnovna izhodišča, po ka liki nevarnosti za zdravje 'Ji terih naj bi bodoči zakon celo življenje prizadetih že dovoljeval prekinitev nosečno-na se pridružuje še velika sti, naj bi bila podobna kot družbena škoda zaradi mva v uredbi: prekinitev noseč lidnostd in zmanjšane delov- nosti je medicinski ukrep v ne sposobnosti mnogm žena korist nosečnice, zanjo mokar je lahko dolgotrajna po rajo obstajati določene me sledica splavov, in končno dicinske, socialne oziroma tudi njihov vpliv na aašo po pravne indikacije; prekinitev pulacijsko perspektivo. nosečnosti določa ustrezni Toda kljub tako velikemu organ po predpisanem po-družbenemu pomenu ureja stopku. to vprašanje za zdaj samo V predlogu je rečeno, naj uredba o pogojih in postop bi ta zakon dovoljeval preki-ku za dovolitev splava fUr. nitev nosečnosti v primeru, list FLRJ 9/60). Le-ta določa, to zahtevajo medicinske kdaj se splav lahko dovoli, indikacije in če bi nosečni-" kakšen je postopek za dovo- ca zaradi rojstva otroka žalitev, katere so pristojne Sla v hude osebne, družin-ustanove itd. Uredba pravi s^e ah materialne razmere med drugim, da se splav lah- Tudi predlog za novi za ko dovoli: kon vsebuje obveznost zdrav — kadar se z zdravniško stvenih in drugih delovnih znanostjo ugotovi, da - druga- organizacij, ki se ukvarjajo če ni mogoče rešiti žensKi z zaščito matere in otroka, življenja ali odvrniti nude da v okviru svojih pravic in škode njenemu zdravju me o možnosti opozarjajo noseče nosečnostjo porodom ali po ženske na možnost in meto porodu; - d0/ preprečevanja nezaželene kadar se da z zdravili- nosečnosti iti na škodljive ško znanostjo sklepati, ua se posledice, ki lahko nastane bo zaradi bolezni staršev io- jo pri prekinitvi nosečnosti dil otrok s hudimi telesnimi Podobno določilo ima 14 ali duševnimi hibami; člen prej omenjene uredbe. — kadar je nosečnost posledica določenih kaznivih Kontracepcijo v zakon! dejanj; Menimo, da bi moral novi — kadar se da utemeljeno Zakon ravno tej preventivi pričakovati, da bi zašla nose- posvetiti največjo pozornost, ča ženska zaradi otrokovega Ce se ne bo mogel spuščati rojstva v hude osebne, dru- v podrobnosti, pa naj vsaj za-žinske ali gmotne razmere, veže republiško zakonodajo ki jih ni mogoče drugače od- ^a se podrobneje ukvarja s vrniti. tem. Kontracepcija, ki je do- Zavedajoč se pomena tega živela pri nas mnoge polemi problema, je zvezni izvršni ke, se še ni mogla razviti ta svet junija letos predložil ko na široko, kot bi želeli zvezni skupščini, naj sprej- (kajti sicer se ne bi ukvar-me osnovni zakon o pogojih jali s tolikšnim številom za prekinitev nosečnosti. V splavov), in nujno terja tudi tem predlogu pravi, da bi bi- učinkovito pravno podporo, lo treba namesto sedanje Toda ta podpora naj ne bo uredbe sprejeti zakon, ker Le v tem, da kontracepcijo uredba »ureja vprašanja, ki priporočamo, marveč da ji Volan vašega avtomobila ne bo več tresel — vožnja bo varna in udobna! To pa le potem, ko boste zaupali uravnoteženje koles avtomehanični delavnici SGP „PIONIR" v NOVEM MESTU ki bo delo opravila NA NAJNOVEJŠEM avtomatičnem stroju HPA! ■ delo za eno kolo samo 5 Ndin ■ uteži: 1 kos 2 Ndin 130.000 ljudi prebere Vaš oglas v Dolenjskem listu Gradbenik Pepe pravi: najsolidnejši temelj za novo hišo je hranilna knjižica DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO! Dobite jo v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in v Metliki ter pri vseh poštah na področju teh občin! Vsak pameten človek, ne le gradbenik Pepe, pa pravi po 1. avgustu 1967 tudi tole: »Zdaj se še posebno izplača varčevati v domačem denarnem zavodu! Obresti za navadne vloge so povečane na 6,50%, za vezane vloge pa celo do 8%i« IN NIKAR NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica zelo ugodno obrestuje tudi vaše vloge na deviznem računu — od 4 do 6% na leto! Za sodoben okus... m*#'*« Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. KMETIJSKA ŠOLA GRM, Novo mesto prireja šolo za mlade kmetovalce Rok za prijave je do 15. novembra 1967. Pogoji: kandidati morajo imeti opravljenih vsaj 6 razredov osnovne šole. Pismeni prijavi priložite zadnje šolsko spričevalo in kolek za 50 Sdin. Šola bo trajala 2 leti, pouk pa bo samo v zimskih mesecih. Podrobnejše informacije dobite na šoli in v 43. številki DOLENJSKEGA LISTA. POZIV Delovne in druge organizacije ter občane pozivamo, da do 10. novembra 1967 prijavijo pri pristojnih krajevnih uradih, v Novem mestu pa ▼ sprejemni pisarni uprave občinske skupščine škodo, ki jim jo je povzročila Jugoslovanska ljudska armada s svojimi vajami v času od 12. do 31. oktobra 1967. Prijav, vloženih po 10. novembru 1967, pristojni organi ne bodo obravnavali. Številka: 8-01/63-2 Datum: 30. 10. 1967.' Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri Cestnem podjetju v Novem mestu razpisuje LICITACIJSKO PRODAJO za: izklicna cena: 1. osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1965, v voznem stanju, z radioaparatom 20.000 Ndin 2. dva poltovorna avtomobila IMV-KURIR, nevozna po 3. ŽELEZNO BLAGAJNO 600 Ndin Prodaja bo v ponedeljek, 13. novembra 1967, v Stranskih obratih Cestnega podjetja v Novem mestu, v Bučni vasi; pričetek ob 9. uri. Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene, oziroma predložiti bianco barirani ček. Kupnino in 20 odst. prometnega davka mora kupec plačati takoj po licitaciji. Ogled predmetov je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih uprave podjetja oziroma v Stranskih obratih podjetja v Bučni vasi. Informacije dobite po telefonu: Novo mesto 21-571 ali 21-085. 4.000 Ndin K Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje v nedeljo, 5. novembra 1967, licitacijo za naslednja osnovna sredstva: Stanovanjska hiša Trebnje 35 — ob 8. uri Del gradbene parcele št. 1734/1 k. o. Mirna — ob 10. uri Del gradbene parcele št. 1009/1 k. o. Medvedje selo — ob 9. uri Gospodarsko poslopje - hlev v Šentrupertu — ob 11. uri Licitacije bodo na kraju samem. Za mlatilnico, traktor »Zadrugar« in kosilnico BCS bo licitacija v Mokronogu ob 12. uri. Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja na debelo in drobno // DOLENJKA rr Novo mesto OBJAVLJA za prodajalno »STRAŽA« v Gornji Straži prosta delovna mesta: 1. poslovodje 2. dveh prodajalcev Pogoji: pod 1. VKD trgovske stroke s 5 leti prakse ali KD trgovske stroke s 3 leti prakse; pod 2. KD trgovske stroke (živilska ali mešana). Na prosta delovna mesta se sprejmejo delavci za nedoločen čas, razen na eno delovno mesto pod 2., ki se sprejme za določen čas. Za vsa prosta delovna mesta je določeno poizkusno delo. Rok za vlaganje prijav je 8 dni od dneva objave. ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO Ljubljana, ŠMARTINSKA 154 IN PEKARNA TREBNJE NA DOLENJSKEM obveščata vse poslovne stranke, da se je pekarna Trebnje s 1. oktobrom 1967 pripojila k živilskemu kombinatu »ŽITO«, Ljubljana, in bo poslovala odslej kot ŽITO Ljubljana, DELOVNA ENOTA PEKARNA TREBNJE Vse poslovne stranke naprošamo, da odslej nakazujejo svoje obveznosti do pripojene pekarne na žiro rEtčun kombinata »2ITO« pri NB Ljubljana št. 501-1-161/1. Cenjenim strankam se priporočamo za nadaljnje uspešno poslovno sodelovanje. »ŽITO«, LJUBLJANA OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE raz pj suje na podlagi sklepov seje z dne 29. 6. in 24. 8. 1967, v zvezi z določili zakona o prometu z zemljišči in stavbami JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. poslovne zgradbe KU Cerklje ob Krki št. 26 s funkcionalnim zemljiščem in drvarnico. Izklicna cena znaša 56.800,— Ndin; 2. treh stavbišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v k. o. Cerklje (pri KU)-, vsaka parcela v približni izmeri 7 a. Izklicna cena za 1 m’ stavbišča je 10,- Ndin; 3. stanovanjsko-poslovne zgradbe na Čatežu ob Savi št. 33 (KU - ob avto cesti) s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena znaša 130.000,— Ndin. Dražba bo 14. novembra 1967 ob 8. uri pri KU Cerklje št. 26 za nepremičnine pod 1. in 2.; ob H* uri pri KU Čatež ob Savi za nepremičnine pod 3. Vsak dražitelj mora ob pričetku dražbe položiti 10-odst. varščino v gotovini. Obširnejše podatke o javni dražbi lahko dobe interesenti pri premoženjskopravni službi občinske skup’ ščine Brežice, soba št. 23. Oddelek za gospodarsko-upravne zadeve labod NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih! „Zdaj ga bom pa ubil!" Stepla sta se najprej v gostilni, potem pred domačo hišo in končno še v zdravstvenem t domu Vsa zadeva še ni popolnoma raziskana, saj so zaslišane le nekatere priče, zato bomo podrobne po-datke o obeh udeležencih krvavega pretepa izpustili. A. Z- je ondan pil v neki gostilni v okolici Kočevja. V gostilno je prišel F• I. in mu zabrusil: — Tebe so pa takrat premalo nabunkali. Nisi vreden drugega, kot da bi te ubili. — To tebe nič ne briga-Pojdi stran! — mu je vrnil A. Z. Ker besede niso pomagale, se je A. Z- celo presedel k drugi mizi. F. I- pa je prišel za njim in ga udaril po obrazu. Potem se je začel ravs brez prič, ker je gostilničarka zbežala. Ko se je po nekaj minutah vrnila, sta se onadva še tepla v veži, ki je bila že vsa krvava in pretepača seveda tudi- Gostilničarka, ki je premagala prvi strah, je zgrabila F. I. za ovratnik in ga potegnila na dvorišče ter zaklenila vrata- F. I. se zdaj ni mogel več tepsti z A. Z., zato se je spravil nad njegovo kolo, ki je bilo zunaj, in ga krepko obrcal, metal ob tla, končno pa ga je pustil uničenega sredi ceste. Potem je dejal: — Zdaj pa grem pred stanovanje A. Z- Počakal ga bom in ubil! V neki drvarnici je vzel kol ali morda sekiro (ne ve se še, kaj je biloJ in napadel A. Z., ko se je ta vračal proti domu- A. Z. je dobil le en udarec, potem pa je ušel v svoje stanovanje-Pri sosedih je potem F. I. jemal sekire in nože, da bo šel nad A. Z., vendar so mu nevarna orodja vaščani sproti jemali iz rok. Medtem je nekdo obvestil miličnike, ki so oba strpali v »marico«, seveda vsakega v svoj prostor-A- Z. so miličniki pustili v zdravstvenem domu, F. I. pa odpeljali na postajo milice, še prej so naročili dežurni bolniški sestri, naj pošlje po F. 1- šele ko bo A. Z zapustil zdravstveni dom. No, potem je res prišel rešilni avto in pripeljal F. I. Vendar prezgodaj! A. Z. je bil še v zdravstvenem domu- Ko sta se zagledala, se je spet začel pretep in miličniki so morali ponovno posredovati. Miličniki bodo zadevo še raziskali in predali krivca sodniku za prekrške ali celo tožilcu. Grdo je izkoristil gostoljubje Husein Bečič je v Krškem okradel svoja rojaka Na Gor. Kamencah uboj 13. oktobra je na kirurškem oddelku v novomeški bolnišnici umrl Anton Medved, 40, iz Gor. Kamene pri Novem mestu. Medved je podlegel poškodbam, ki jih Zaradi velike tatvine v Kr- ki je bil že nekajkrat Kazno- novembra lani vlomil v zarje dobil v noči od 8. na 9. škem se je moral pred krat- van zaradi kaznivih de.jinj klenjeno dvokrilno garderob- oktober. kim zagovarjati pred novo- zoper imovino. no omaro ter vzel iz nje moške hlače, 2 srajci in 9. oktobra okoli 8. ure so meškim okrožnim sodiščem «~natnm tr. Medveda našli hudo poško- Husein Bečič iz okolice Tu- &<» niirn i ni športno torbo (vredno okoli dovanega na tleh pred nje- zle, delavec brez zaposlitve ’ 1 onnnn s cio™ govo hišo in ga odpeljali v bolnišnico. Glede na poškodbe in okoliščine menijo, da je bil Medved napaden. Tako sodijo tudi sosedje. Preiskava se nadaljuje. Požig na Dolžu 18. oktobra okoli 19.30 je na Dolžu gorel vinski hram Franca Lukžiča iz Iglenika. Škodo so ocenili na 700.000 S dan. Menijo, da gre za požig. Ukradel 314 tisočakov ., 1 . . . 20.000 S din), last Save Le- videl m da je potoval skoz. ^ 8600 <^1^ 2 por Slavonijo le k vojakom, je ’ J ' ^ bila veriga dokazov o njegovi krivdi sklenjena. ion srajci, čevlje in suknjič (v vrednosti 26.000 S din) na škodo Avdiča Halida. Okrožno sodišče v Novem 20. oktobra dopoldne je ne- ugotovljeno je bilo, da je obtoženec lani jeseni pripo- mestu je obtoženca spoznalo ___________ _ toval v Krško, kjer ga je za krivega in ga obsodilo na znanec vdrl v stanovanje Ci- spravil na prenočevanje v Pi- 1 leto in 3 mesece zapora, te Gorenc podnajemnice v onirJev samski dom v Reki oškodovancema pa mora ra-hiši Ignaca Rabzela v Dob- ro^ak Letw. 2a Je priporo- zen tega povrniti vrednost za ravi r»ri škocianu Poiskal ie upravi kot rojaka. Po ne ukradene stvari. Sodišče ni na- skrite ključe, prišel v sobo, ^eh bivan^ nohenih s silo odprl omaro in iz nje vem domu P* Je Beči00 slovenski ansambli žaloval. Okrožno sodišče je za žaljivke izreklo kazen, ki je medtem postala že pravnomočna. Traktor se je prevrnil na njivo Z avtomobilom v železen drog ob cesti Vladimir Zupanc lz Sotelskega Je 24. oktobra zjutraj peljal z osebnim avtomobilom iz Brestanice proti domu. Ker je cesta ko-tanjasta, je hotel zadržati steklenico olja, ki jo je imel na sedežu, oa ne bi padla. Pri tem pa ga Je »aneslo v desno, da se je zaletel v železen električni drog ob ce-«i. Voznik se je poškodoval po oradi, na vozilu pa Je za okrog «000 Ndin škode. Poslovno sodelovanje veletrgovine MERCATOR in perutninarstva »KRAS« - Pivka, vam odslej omogoča sveže piščance po 9 Ndin KILOGRAM v prodajalnah mercator ivan Požun iz Podgorja se je 23. oktobra dopoldne peljal s traktorjem s Senovega proti Velikemu Kamnu. Na traktorju je bil tudi pomočnik Ivan Macur iz ( 22.05 ZADNJA Mrčnih sel. Na ravnem delu 4,5 metra široke ceste je iz neznanega vrzoka zapeljal na desno in se s traktorjem prevrnil na njivo. Ivan Macur je dobil hude poškodbe po glavi in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, voznik pa ima lažje poškodbe po obrazu in prsih. Na traktorju je za okrog 500 Ndin škode. TEKMUJEJO — javna radijska oddaja (Ljubljana) 17.15 ČLOVEK S FILMSKO KAMERO — vzhodnonemški do-kumentami fillm (Ljubljana) 19.10 DOLGO, VROČE, POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA (Beograd) 21.50 Ivo Andrič: MOST NA DRINI — oddaja st Sarajevo — (Ljubljana) POROČILA (Ljub- ljana) PONED., 6. NOVEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO. BRAZBE (Beograd) 11.40 LEPOTA IN ZDRAVJE MOJIH ZOB - TV v šoli (Ljubljana) 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) Marija Poček iz Globokega se 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) Vožnja po levi strani se je slabo končala je 29. oktobra proti večeru peljala z osebnim avtom iz Brežic proti Globokemu. V Brežini ji je pripeljal naproti po levi strani mopedist £nton Kostrevc iz Bre- oddaja za 17.10 MALI SVET otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) xin 1. , 17*40 KJE JE, KAJ JE oddaja žic. Voznica je iz bojazni pred „ Ofrojre (Beoerad) trčenjem zavozila na levo stran, otroKe uragraaj vendar se je mopedist kljub temu 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) zalete) v desno stran avtomobila 18-30 ZADNJI DAN, PRVI DAN — RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 5. NOVEMBRA: 6.00 tuje goste. 12.10 Radovan Gobec: —8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli to- Svobodna zemlja — kantata za bogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 soliste, zbor in orkester. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo r DAN: poročila ob 5.15, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, in 22.00. Pisan glasbeni spo- r°d od 4.30 do 8.00. _ _ ^____________ ________ PETEK, 3. NOVEMBRA: 8.08 Se pomnite, tovariši.., ^ Franček Jurhar: Gozdna stelja. lŠib 'ft-Č " " poročajo vam. .. 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Družba in čas. 19.15 Minute z zabavnimi zbori. 20.00 Radijska igra — John Reed-Duško Car: Deset dni, ki so pretresli svet. SREDA, 8. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski o. n\/V£*lTIDlUl. O.UO C* J T«. .... , Glasbena matineja. 9.25 Rezika Saje; Uj^^v ^Kan^j^ docembra *^rttnik poje slovenske narodne ’n’° 'n c 1 Efsntf. li.oo Poročila — Turistič-™ napotki za tujo goste. 12.30 J^tiJski nasveti — inž. Mirko "ukos; Predzimsko dognojevanje V««nnloam. 12.40 Cez hrib in dol 13.30 Pripoiročajo vam . . . 14.35 .Poslušalci čestitajo in po-“J^vljajo. 15.20 Napotki za turi-S®- 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 in 5lcert P° željah poslušalcev, in™ Na mednarodnih križpotjih. f».00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jf^ljene razelednice. 20.00 Glas- 1918. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.50 Pesem godal. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Vsevolod Viš-njevski — Gerhard Rentzsch: Vo- ter obležal nezavesten. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 350 Ndin Škode. Mopedistu so odvzeli kri. »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, S. NOVEMBRA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne tebe! poljski serijski film (Ljubljana) 10.00 PORTRET PROF. ING. CL RILA JEGLIČA (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19.40 ZBORI SAMOUPRAVLJAVCEV — aktualna tema (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE — prenos iz Športne dvorane Tivoli (Ljubljana) 21.40 GREH - kultumd film (Ljubljana) 22.05 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 7. NOVEMBRA 11.00 SLOVESNA SEJA OB 50. »Srce — znanost« (Ljubljana) 22.40 ZADNJA POROČILA (Ljub. ljana) ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Ljubljana) 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) IG.10 LEPOTA IN ZDRAVJE MOJIH ZOB - TV v šoli (Ljub-ljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIK TAK: MALA LUPINICA - II. del (Ljubljana) 17.25 PIONISKI TV STUDIO — (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 18.35 GODALA V RITMU (Ljub. ljana) 19.00 DEŽURNA ULICA - humoristična oddaja (Beograd) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) 21.10 RISANKA (Ljubljana) 21.20 KAPETAN KAPETANU — predstava Ateljeja 212 (Beo. grad) 22.20 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK, 10. NOVEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.50 TV V SOLI — ponovitev) — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev (Beograd) 17.25 POROČILA (Beograd) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE STUDIA SARAJEVO (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI — 10. oddaja (Ljubljana) 18.50 REZERVIRAN CAS (LJuh. ljana) 19.05 BREZ PAROLE — mladinska oddaja (Ljubljana) 19.35 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 REZERVIRAN CAS (Ljubu ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) RE- K ŠStA^pSS^ češka zadeva VOLUCUE (Beograd) 16.20 FILM ZA OTROKE (Ljub-KnvFMnn a ljana) 16.40 PRENOS PARADE OB 50- »uuija \/vc- TT7THTpT rkVTVMjDCTV-c’ Dir coctall. 21.15 Oddaja o mor-JU m pomorščakih. d! 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski 9.10 _Iz nasveti — inž. Lojze Briški: Zalo- ~ žno gnojenje v sadovnjakih. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Igramo — -t. ihuviutidua; o.uo **— o———. - ------j—_ —.—■ za razvedrilo. 14.35 Naši poslušal- Jfasbena matineja. 10.15 Pri vas — ^ Janez Brglez: Zajedavske cl čestitajo in pozdravljajo. 15.45 .............. — - —J "* 'n‘n Naš podlistek — A. Solohov: 2re- biček. 17.05 Mladina so(ji in vam. 18.15 Odskočna deska — tretja vrsta. 19.00 Lahko noč, otroci! jugoslovanskih studiev. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tu-SOBOTA, 4. NOVEMBRA: 8.08 J® goste. 12.30 Kmetijski nasveti LETNICI OKTOBRSKE RE. VOLUCIJE IZ MOSKVE -(Ljubljana) 18.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.25 POZDRAV Z AURORE — prenos 12 vizija) 19.45 CIK CAK (Ljubljana) 19.55 ODMEV OKTOBRA V SLO- Len ln grada (Inter- aoma. ll.oo Poročila — Tualstič-S? napotki za tuje goste. 11.15 £ar po domače. 12.10 S koroškega v Makedonijo / .. 12.30 Kme-HJSki nasveti — inž. Milica Ob-Oskrbovanje črnega ribeza 12.40 Popevke lz studia rfv. *3 30 Priporočajo vam .. . ir 0(1 melodije do melodije. i£-45 NaS podlistek — S. Babel: Jr*53 konjenica. 17.05 Gremo v 17.35 Igramo beat! 18.15 f^vkar prispelo. 19.00 Lahko noč, h'r^° 20 00 »Tekmovanje ansam- v<1- 21.30 Iz fonoteke radia Ko-■ 22.10 Oddaja za na5e izseljen- bolezni pri živalih. 12.40 Pojeta Sentjemejskl oktet in Jože Ceme. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln po- zdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- 20.00 Richard Wagner: »Walktlre« mezzo. 17.05 Koncert znamenitih operadh pevcev. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 4G0a. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Pojo Los Paraguayos. 20.00 Na predvečer velikega Jubileja. 22.10 Radi ste Jih posluSall. TOREK, 7. NOVEMBRA: 8.08 Z naSimi solisti v slovanskih ope- — radijska priredba opere. ČETRTEK, 9. NOVEMBRA: 8 08 Iz romantičnega opernega repertoarja. 9.25 Srbska narodna kola Djordje Karakljajiča. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Prizor »Tičnica«. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Ivo Jelačin: Tradicija žlvinorej- NEDELJA, 5. 11.00 — Poročila janov: Srednjeročni plan 'razvoja občine Brežice do 1. 1970 (zdravstvena dejavnost in socialno varstvo) — Ta teden v Delavski enotnosti — Maks Toplišek: Kaj smo storili v letošnji turistični sezoni na našem območju — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lup-šina — škropljenje sadnega drav-ja. — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Velike oktobrske revolucije - se spominja udeleženec Anton Krhne iz Trnja — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. — 12.45 — Občani čestitajo in pozdrav-Ijajo. TOREK, 7. NOVEMBRA: 18.00 n 00 POROČILA (Zagreb) do 19*)0 Reportaža ob letošnjem 17.05 GLODALCEK MIŠKO — se. filmska sajka (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub-ljana) 22.30 DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE — Koncert. S. Richterja (Zagreb) SOBOTA, 11. NOVEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) VENSKEM LEPOSLOVJU — ”.40 VSAKO SOBOTO - pregled TV sporeda (Ljubljana) _________________ 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) sovjetski celovečerni film — 18.15 LUTKOVNA PREDSTAVA — (Ljubljana) 20.40 KRIŽARKA POTEMKIN — (Ljubljana) 32.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) SREDA, 8. NOVEMBRA praznovanju velike oktobrske re. volucije — Nove plošče Jugotona — Tedenski športni komentar — rljska lutkovna Igra (Zagreb) (Beograd) 19.15 SPREHOD SKOZI CAS — (Ljubljana) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 LJUBEZEN, OH, LJUBEZEN — humoristična oddaja (Beo-grad) rah. 9.25 Belokranjske narodne v skih organizacij v Sloveniji. 12.40 Iz naše glasbene šole — Obvestila 17.56 TV OBZORNIK (Ljubljana) 17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI — 21.40 JUNAKI CIRKUSKE ARENE serijski film (Ljubljana) — serijski (Zagreb) priredbi Marjana Vodopivca. 11.00 Pr*roč)ln - TnrjKtlftnl nnnot.kl za Igra ameriSkl pihalni orkester. n 30 Prlmročalo vam . . 14.46 in . filmski pregled. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: Iz naše diskoteke beat glasbe. 18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE-2 EV — oddaja sa otroke — (Zagreb) 23.10 GIDEON IZ SCOTLAND VARDA - serijski film — (Ljubljana) 23.00 POROČILA (LJul> V TEM TEDNU VAS ZAN Petek, 3. novembra — Silva Sobota, 4. novembra — Karel Nedelja, 5. novembra — Savina Ponedeljek, 6. novembra — Lenart Torek, 7. novembra — Zdenka Sreda, 8. novembra — Bogomir Četrtek, 9. novembra — Nevenka cev 32, da bi bila kaj rekla o življenju Petra šveba, ki kot vaščan Učakovcev živi v Kanadi. . Izjavljam, da so vse besede, ki sem jih izrekel zoper Ivana Majerleta iz Starega trga ob Kolpi St. 8, neresnične, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Albin Vidmar, Deskova vas št. 20, Stari trg ob Kolpi. B Dragi in dobri mami Ivanki Gril, ki živi v Nemčiji, želita za njen rojstni dan še mnogo zdravih let hčerka Zofka in sin Ivan. Enako Drago, Marica, Marjanca, Vilma in Sini. Lep pozdrav atu. Cvetki, Anici, Tomažku in Gu-stiju. Jakob Derganc, mizar iz Malin 13, p. Semič, preklicujem, kar sem trdil o zasebnem tožilcu Jožetu Plutu iz Božič vrha 6, p. Suhor pri Metliki, dne 3. septembra 1967 v gostilni Petra Ba-dovinca na Jugorju, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - * Franc Vrbanec iz Učakovcev 30 izjavljam, da nisem slišal govoriti Frančiške Špehar iz Učakov- Ob bridki izgubi naše mame in stare mame FRANČIŠKE HOČEVAR iz Stopič se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo kolektivom splošne bolnišnice, komunalnemu podjetju in OPREMA-LESU iz Novega mesta za darovane vence. Žalujoči: hčerki Angelca, Fani in Ivan z družinami. Ob bridki izgubi moje ljube mame TILKE DRČAR iz Mirne se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj in mi izkazali vso dobroto in pomeč, Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage mame Urške Pureber iz žabje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za zdravljenje in skrb, pevskemu zboru »Dušan Jereb« za žalostinke, orga-ganizacijam ter vsem posameznikom za številne vence, cvetje in tople poslovilne besede. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Slavko, Ivan, Marjan in Jože ter hčerki Iva in Marica z družinami. SLUŽBO DOBI POTREBUJEM dekle, ki bi hodila pomagat v gostilno. Naslov u upravi lista C1619/67). ZA VARSTVO dveh otrok iščem žensko. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Magda BartolJ, Zalog 27, Novo mesto. DEKLE za pomoč v gospodinjstvu — začetnico iščemo. Peč-nikar, Ljubljana, Dolenjska 74. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam ženski. Ogled od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (1633/67)«- MOTORNA VOZILA AMD SEVNICA PRODA osebni av-to fiat 1100 v nevoznem stanju. Licitacija bo v ponedeljek, 6. novembra 1967 v delavnici AMD Sevnica: za družbeni sektor od 8. do 10. ure, za zasebni sektor od 10. do 12. ure. PRODAM ODLIČNO' OHRANJEN opel kadete 63. Vprašajte po telefonu štev. 7, Kostanjevica. MOPED »Partizan«, nov, ugodno prodam. Ogled v nedeljo dopoldne na Cesti herojev 7. MOPED prodam ali zamenjam za motorno žago. Naslov v upravi Usta (1625/67). MERCEDES K1PER 4 t, tip 312, v dobrem stanju prodam. Janez Kora.su, Majde Sile 2, Novo mesto. KUPIM PRODAM KROŽNO 2AGO z dolgim podstavkom, nov motor in pripadajoče, poceni prodam. Vpta&ajte v Kleti, Kostanjevica. KMETOVALCI - OBRTNIKI! — Prikolice za moped ter posamezna kolesa za prikolice ali ročne vozičke (gare) prodam. Mehanična delavnica AMBR02, Ljubljana, Tržaška IS, tel. 20-173, nasproti tobačne tovarne. . INVALIDSKI motorni voziček »Tomos« moped r. motorjem, nov, prodam. C«me, Gerbičeva 4& Ljubljana. RAZNO darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so mi pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebna hvala družini Vidmar ter učiteljskemu zboru in pionirjem z Mime, ki so mamo na zadnji poti tako lepo spremili in ji izkazali veliko hva. ležnost za vso njeno dobroto. Žalujoča hčerka z družino in drugo sorodstvo. Dr. Fornazeriču, zdravniku železničarske ambulante v Bršlinu, zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Novo mesto — otroški oddelek, otroškim negovalkam in družini Ravnič se za nesebično in požrtvovalno skrb pri zdravljenju hčerke Sonje Rupar ob njeni težki bolezni zahvaljuje hvaležna družinica Rupar Brežice: 3. m 4. 11. ameriški barvni film »Za ljv»ezen ali denar«. 5. in 6. 11. ameriški film »Volkovi Teksasa«. 7. in 8. 11. ameriški film »Junaki velikih dirk«. Črnomelj: 3. m 5. 11. ameriški barvni film »Svet Suzie Wongo-ve«. 7. in 8. 11. vzhodnonemški film »Kronika nekega umora«. Kostanjevica: 5. 11. mehiški barvni film »Vrni se iz Mehike«. Metlika: 3. do 5. 11. jugoslovanski film »Priti in ostati« in ameriški barvni film »Tolpa angelov«. 8. in‘ 9. 11. italijanski film »Učitelj iz Vidjevana«. Mokronog: 4. in 5. 11. ameriški barvni film »Robin Hood«. Novo mesto — »Krka«: 3. do 6. 11. ameriški barvni film »Tajni agent — Mat Helm«. 7. do 9. 11. angleško-francoski film »Sherlock Holmes — ogrlica smrti«. Ribnica: 4. in 5. 11. italijanski barvni film »Rimske device«. Scvnica: 4. in 5. 11. ameriški film »Moje pesmi, moje sanje«, 8. 11. španski film »Samba«. Sodražica: 4. in 5. 11. španski barvni film »Krvavi kapetana. Šentjernej: 4. in 5. 11. ameriški film »Izgon iz pekla«. Trebnje: 4. in 5. 11. ameriški pustolovski film »Hatari«. PKODAM TRAKTOR »Ferguson« s prikolico — enoosno, plug (dvobrazdnl), mlatilnico »Šentjur« in zapravljivček. Ciril Se-ničar, Mali Slatnik 6, Novo mesto. PRODAM televizor »Cajavec« — šivalni stroj »Bagat« (lahko tudi na ček), žično mrežo za ograjo (višina) 1,30 m. dolžina 66 m). Po naročilu defoite razne širine mreže. Naslov v upravi lista (1624/67). PRODAM PARCELO in hišo, dograjeno do prve plošče. Pevec, Partizanska 2, Novo mesto. PRODAMO peč za kopalnico, umivalnik, bakren kotel za perilo in 2 pisalni mizi. Klub upokojencev, Novo mesto. PO ZELO UGODNI ceni prodam šivalni stroj »Bagat«, še z garancijo, in stroj za pobiranje zank (popravilo nogavic) znamke »Pronto« — NYL«. Informacije pri: Lavrič, Kidričeva II/7, Kočevje. PRODAM trodelno hrastovo omaro, stole in novo ogrodje za divan. 2ibert, Ljubljanska 20, Novo mesto (pri Keramiki). VINOGRAD, sadovnjak in gozd (skupaj dva hektara) ter hram z vsem inventarjem prodam v Sromljah pri Brežicah. Pečni-kar, Ljubljana, Dolenjska 74. PRODAM superavtomatični pralni stroj. Ogled po 15. uri. Malenšek, Prešernov trg 11, Novo mesto. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Vrtačič 1z Zadvora — Ireno, Terezija Až-noh iz Straže — Anico, Ana Ka-bur iz Jedinščice — Rctjerta, Marija Ješelnik iz Ljubljane — Maričko, Marija Božič iz Leskovca — Martina, Terezija Slapničar iz Dolnje Straže — Bojano, Ivanka Osolnik iz Domžal — Igorja, Francka Longar iz Sahovca — Jožeta, Marija Knafeljc iz Šmihela — Darjo, Ana Radelj iz Ponikev — Janeza, Marija Skedelj iz Hruševca — Vojka, Angelca Trščinar iz Jur-ne vasi — Martina, Milka Krese z Gornjih Sušic — Dominika, Zofija Slak iz Trebnjega — Sabrino, Alojzija Berk iz Straže — Marjeto, Anica Jelen iz Krškega — Vesno, Stanka Cemoša iz Krškega — Lidijo, Ana Kos iz Ločne — Duška, Ivanka LukSe iz Velikega ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico j ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA EJ3 Podloga — Jožeta, Marjana Gvo-zdanovski iz Krškega — Biljano, Milena Kraševec iz Gomje Lokvice — 2 dečka, Cilka Brine iz Skrilja — deklico, Marija Tomažin z Rake — deklico, Štefka Koncilja iz Podgozda — deklico, Slavka Pečjak iz Stavče vasi — deklico, Zofija Podlogar iz Šentruperta — deklico, Marija Ilnikar z Luže — deklico, Marija Hlebec iz Straže — deklico, Marjeta Pavkovič z Bučke — dečka, Jelka Prah iz Kostanjevice — 2 deklici, Ana 2am iz Velikega Mraševega — deklico, Marija Grandljič iz Hrastja — dečka, Boža Muc iz Metlike — dečka in Marija Hajsinger iz Dolšc — deklico. BVESTILAI GUMI VOZOVE, traktorske prikolice, stroje za opeko, osi za gumi vozove (felge) lahko dobite vsak dan pri Francu Špehu, Gorenje, Šmartno ob Paki. Cenjene stranke obveščam, da sem spet začel z rednim delom ter se priporočam za vsa popravila ter nova naročila. Čevljarstvo Štefan Spudič, Paitizanska 5, Kandija. * Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. NAŠIM BRALCEM! V zadnji številki DL smo napovedali, da bo ta teden naš časopis zaradi praznika izšel v petek 3. novembra. Ker so v tiskarni DELA morali spremeniti vrstni red tiskanja nekaterih listov, smo lahko izšli šele danes. Naročnike prosimo, da nam zamudo z razumevanjem oproste. — Prihodnja številka bo izšla v četrtek 9. novembra na 32. straneh! SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI CANDY 75 samo 68.000 lir! VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona 068-21—G39 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 3 PEROTTI-EKSPORT S. FRANCESCO 41, TRST KUPIM manjši stroj za čiščenje in luščenje pšenice. Naslov v upravi lista (1628/67). POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolftu in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovinll V Novem mestu in ga dobite pri I1MELJNIKU in STANDARDU (MERCATORJU). S TAKOJŠNJO DOBAVO VAM NUDIMO OSEBNA VOZILA: ZASTAVA 750 ZASTAVA 1300 ŠKODA 1000 MB de lux Vse informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 21-132. Pri nakupu se poslužite ugodnega kredita, ki ga odobravamo po hitrem postopku. NOVOTEHNA TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO Avtobus trčil v kombi 29. oktobra Je Momčilo frič iz Kikinde potoval s kambijem po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Trebnjem se je ustavil, ker je bil pred njim neki avto v okvari. Proti Zagrebu pa je šla kolona vozil. Za Eričem je vozil Cveto Stefanovič avtobus ljubljanskega podjetja SAP in zadel kombi. Škode je bilo za 700 Ndin. Mopedist zbil pešca v živo mejo Anton Anžiček iz Žužemberka se je 29. oktobra zvečer peljal z mopedom iz Lokve v Črnomelj. V Ulici 21. oktobra se je pripeljal po levi strani ceste in zbil Franca Bahorja. Mopedist je padel, pešca pa je odbilo v živo mejo. Prekucljaj pri Poljanah Efstratie Hatzigeorgiev se je 29. oktobra z osebnim avtom nemške registracije pripeljal po avtomobilski cesti od Poljan in začel prehitevati tovornjak. Naproti je pridrvelo neko vozilo, zato je Hatzigeorgiev zavil pred tovornjak. 1o se je zgodilo tako naglo, da se je osebni avto prekucnil na streho in obstal na kolesih. Škodo so ocenili na 5000 Ndin. Spet varnostna razdalja! Ana Stankovič iz Nemčije se je 29. oktobra dopoldne peljala z oseonim avtom proti Zagrebu. Pred njo se je z osebnim avtom peljal Ljubljančan Marjan Hudoklin. Pri Trebnjem je Hudoklin zmanjšal hitrost, ker je stalo na cesti pokvarjeno vozilo, Stanko-vičeva pa je trčila vanj, ker je vozila tik za njim. Škode je bilo za 5000 Ndin. Cik-cak z gladkimi gumami Marko Petrovič se je 29. oktobra peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Trebnjem ga je začelo zaradi neprimerna hitrosti in gladkih gum zanašati. Ko se je po cikcakasti vožnji vrnil na desno Stranj, je zadel nasip in obstal. Škodo so ocenili na 10.000 Ndin. V betonski jašek in na travnik Novomeščan Jože Zupančič se Je 28. oktobra zvečer peljal z osebnim avtom iz Straže, pri Srebrničah pa ga Je zaradi neprimerne hitrosti med srečanjem z nekim vozilom zaneslo v jašek in od tam na travnik. Škode je bilo za 5000 Ndin. Iznenadil naproti vozečega Dragoljub Pantović iz Progore-lice pri Kraljevu se je 27. oktobra zvečer peljal v belgijskem avtu iz Ljubljane v Zagreb. Pri Dragi jo srečal osebni avto, ki ga je vozil Ljubljančan Jtkob Jesih Pantović je nenadoma zavil na levo pred Jesihov avto ln vanj trčil. Škode Je bilo za 6000 Ndin. Na ovinku sta trčila 26. oktobra popoldne se je iz smeri Cateških Toplic pripeljal z osebnim avtomobilom Djeman Anton z Dunaja. Ko je zavijal na avto cesto, je z njegove leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Baškovič iz Krške vasi. Zaradi nepreglednega ovinka in močno posute ceste sta trčila. Voznika sta ostala nepoškodovana, pa tudi škoda je majhna. Na posuti cesti ga je zaneslo 26. oktobra popoldne se je iz Jesenic na Dol. peljal proti Brežicam z osebnim avtomobilom Peter Radosavljevič iz Samobora. Zaradi močno posute ceste je vozil skrajno po desni. Pri tem ga je zaneslo čez rob cestišča, da se je prevrnil. Voznik se ni poškodoval, na avtomobilu pa je za okrog 900 Ndin škode. Po prehitevanju ga je zaneslo 25. oktobra popoldne se je iz Šentjerneja proti Kostanjevici peljal z osebnim avtomobilom Franc Božič iz Kotredeža. V Dobravi ga je, ko je prehitel motorista Franca Jorga, zaneslo s ceste na levo stran. Pri tem se le avto poškodoval. Skoda znaša okrog 500 Ndin. Po levi strani v tovornjak 25. oktobra ponoči se je Albin Mavsar iz Zdol pri Krškem peljal z osebnim avtomobilom po levi strani Cankarjeve ulice v Krškem. Pri tem se je zaletel v parkirani tovorni avtomobil s prikolico Transportnega podjetja Krško. Zaradi močnega udarca je osebni avtomobil na prednjem delu popolnoma uničen in *e škode za okrog 4000 Ndin. Voznik se je težje poškodoval. Pešec na avtomobilski cesti 29. oktobra popoldne se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. V bližini Bregane je v gosti megli prečkal cesto pešec Miško Semenič iz Obrežja. Tedaj je iz smeri Zagreba pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Komočar in Krške vasi, ki ni mogel več zavreti in je pešca zadel. Poškodovanca je odpeljal v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili težje poškodbe. Na avtomobilu je za okrog 400 Ndin škode. Kolesarka je obležala v nezavesti 17. oktobra popoldne se je ko-.esarka Terezija 2uraševič peljala s precejšnjo hitrostjo po klancu navzdol od Zabukovja proti Sevnici. V Zurkovem dolu ni mogla speljati blagega ovinka, ampak je zavozila s ceste pod jablano, kjer se je zaletela ter obležala v nezavesti. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico. NESREČNI ZALJUBLJENI TISKARSKI ŠKRAT! Zadnji četrtek smo na prvi strani poročali, da smo 26. oktobra tiskali 29.080 Dolenjskih listov, kar je bilo, mimogrede povedano, čista resnica. Tiskarski škrat (tak na dveh nogah, verjetno pa hudo zaljubljen in zavoljo tega kratkoviden!) pa nam jo je spet pošteno zagodel: v rokopisu smo napisali, da dobijo stalni naročniki 26 749 izvodov, drobna prodaja 2095 izvodov, za arhiv ter dokazne izvode pa smo tiskali 236 številk lista. Tiskarski škrat je prezrl napako strojnega stavca, ki nam je s številko »36.749 izvodov« za stalne naročnike sicer nehote namenil visoko priznanje — toda žal imamo za zdaj komaj 26-749 stalnih naročnikov! Nove naročnike pa zares še sprejemamo! (čudno je, da nas zaradi te tiskarske napake ni »zagrabil« še noben republiški dnevnik in nas vtaknil v katerega izmed svojih okenčkov...) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnjo UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 sta rili din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-R-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.