LETO I. ŠT. 18 / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. MAJA 1996 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGCE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996 REŠITEV JE LE V KVALITETI DRAGO LEGIŠA POMEMBNA NOVOST V ITALIJANSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU ZAKAJ SO KATOLIČANI 1 ČETRTEK ‘). MAJA 1 996 STRAN' 2 IdiMU 9.45 MLADINSKA MAŠA NA PLACUTI II. PASTIRČKOVE DELAVNICE 12.30 VSI NA KOSILO - IGRE 15. SKUPNE VAJE 15.30 OTVORITEV RAZSTAVE MLADINSKIH ILUSTRATORJEV: VESNA BENEDETIČ. JASNA MERKU*. MAGDA TAVČAR. LUISA TOMASETIG. HIJACINT JUSSA, DANILA KOMJANC. U/ALTER GRUDINA. JOŽE VRTOVEC 16. SLOVESNA PRIREDITEV V TELOVADNICI Severna liga je zabeležila lep uspeh tudi v Furlaniji. Glavni urednik katoliškega tednika Vita catto-lica, duhovnik Duilio Cor-gnali, je o tem napisal: "Avtonomija je problem, ki ga naši ljudje zelo čutijo. Glas za Ligo ni glas za odcepitev, je raje glas, ki nekaj predlaga in izraža potrebo po drugačnem razmerju med državljani in institucijami. Gre za glas, ki je v polnem sozvočju z naj-pristnejšo katoliško tradicijo, od De Gasperija do Sturza. KD je to tradicijo izdala in se ji izneverila. ------------STRAN 2 Andrej Bratuž QUOUSQUE TANDEM... ESI intervju DR. DRAGO ŠTOKA 1r Egidij Vršaj OB PAPEŽEVEM OBISKU SLOVENIJE m Sergio Pipan V SPOMIN NA SREČKA KOSOVELA GOVOR MARIJE FERLETIČ V RUPI Povod za to krajše razmišljanje je dal zbor v soboto, 4. t.m., v Kulturnem domu v Gorici, ki je izvolil novi upravni in nadzorni odbor Kmečke banke, s čimer je bilo tudi uradno konec dvoletne komisarske uprave. Slovenski dnevni lisk je pred dnevi z zadovoljstvom ugotavljal, da se ta denarni zavod končno vrača v upravo zakonitim lastnikom, skoraj povsem pa je prezrl, da je naša slovenska narodna skupnost morale ob tem plačati veliko ceno. Kmečka banka v Gorici - tako kot TKB v Trstu - ni več slovenski, temveč mešani slovensko-italijanski denarni zavod. Grenka in hkrati boleča novost je tudi dejstvo, da je bilo mesto glavnega ravnatelja Kmečke banke še pred sobotnim občnim zborom zaupano funkcionarju italijanske narodnosti. Nihče seveda nima nič proti njegovi osebi, saj gotovo gre za strokovnjaka na bančnem področju, ki tudi daje trdna jamstva za modro in uspešno vodenje banke. Na dlani pa je, da pomeni ta izbira klofuto celotni manjšinski intelektualni plasti. Zdi se, kot da je nekdo s tem ukrepom hotel s prstom pokazati, da naša manjšina ne premore osebe za takšno vodilno mesto, ali pa morda celo, da noben pripadnik slovenske manjšine v Italiji ni vreden zaupanja (kar je še hujše). Že ob imenovanju komisarjev pred dvema letoma je pisec teh vrstic grajal dejstvo, da je pristojna oblast (Banca dTtalia) popolnoma prezrla izvedence (pravnike, ekonomiste in ljudi podobne izobrazbe ter poklica) iz vrst slovenske manjšine. Tako se je celo zgodilo, da je morala taista oblast enega izmed komisarjev ali njihovih svetovalcev (to tudi ni važno) kmalu odsloviti, ker je bila proti njemu v teku kazenska preiskava! Kot vidimo, pa se takšna praksa z imenovanjem glavnega ravnatelja nadaljuje. l ik pred koncem komisarske uprave je med nas treščila novica, da so bili nekdanji upravitelji Kmečke banke (skupno 13 ljudi) prijavljeni sodišču, češ da so lastnemu denarnemu zavodu povzročili škodo v višini 17 miljard lir. Novica je seveda učinkovala kot mrzla prha na zborovalce, zbrane 4. t.m. v Kulturnem domu v Gorici. Zadeva je za vso našo skupnost preresna in kočljiva, da bi kdo lahko preprosto zamahnil z roko, češ da so vanjo vpleteni le nekateri posamezniki. Žal ni tako in bo treba zaradi splošnih koristi pobliže spremljati razvoj dogodkov. Kar se dogaja znotraj obeh nekoč popolnoma slovenskih bank in tudi znotraj marsikaterega večjega našega "družbenega" gospodarskega podjetja, bi slovensko narodno skupnost v Italiji moralo marsikaj naučiti. Najprej po našem to, kako bi se morali zavedati, da že živimo v novih razmerah. Konec je lepih, zlatih časov, ko so se vodilna mesta v ključnih podjetjih podeljevala brez kakršnekoli selekcije, ampak le po "naslovih" strankarske ali sorodstvene narave. Odslej se bo morala povsod zahtevati predvsem kvaliteta. VOLILI LIGO? "Moji verniki niso fanatiki," je dejal župnik v fari, kjer je prej 70 odstotkov volivcev glasovalo za Krščansko demokracijo; "ti ljudje delajo in jim prazno govoričenje gre na živce. Krščan-skodemokratska stranka je razpadla in ljudje so bili strašno razočarani. Zdaj so našli oprijemljivo bilko v ligi in niso zadovoljni z ostalimi strankami. Rimski centralizem jih je razdražil". Ligo je v tem kraju na zadnjih volitvah volilo 69 odstotkov upravičencev. "Liga je prva stranka na italijanskem Severu. Ni zbrala protestnih glasov, ampak politične glasove za neodvisnost Padanije. Naša govorica je preprosta: ali odločno stopimo na pot federalizma ali gremo naproti pravici do odcepitve, seveda vedno s sredstvi, ki nam jih priznava demokracija. Liga je diamantna konica federalnega mehanizma in v tem pogledu ne mislimo popustiti niti za las". Tako je izjavil glavni politični tajnik Severne lige Umberto Bossi pred kakimi desetimi dnevi v intervjuju za milanski dnevnik Cor-riere del la sera in je te misli v bistvu ponovil v soboto, 4. t.m., na zasedanju Ligi-nega parlamenta v Mantovi. Bossijeve besede in napovedi morajo nujno vzbujati največjo pozornost, ker prihajajo iz ust politika, ki je nesporni zmagovalec na državnozborskih volitvah 21. aprila. Njegovi politični nasprotniki so se prej mesece in mesece iz njega norčevali, Finijevi in Berlusconijevi pristaši pa so mu celo prerokovali, da bo po volitvah izginil s političnega prizorišča, a so se vsi krepko zmotili. Zgodilo se je namreč, da je Severna liga v mnogih krajih Veneta dejansko zamenjala Krščansko demokracijo, ki je tu več kot štiri desetletja bila zdaleč najmočnejša politična stranka. To pomeni, da so Ligo množično volili prav katoličani. Prav to dej- stvo je pomembna novost v italijanskem političnem življenju po 21. aprilu. Se do pred kratkim je namreč v Italiji veljalo pravilo, naj bodo katoličani v političnem pogledu enotni. "Hribovski človek čuti," je izjavil župnik v neki fari Cadoreja (pokrajina Bel-luno), "da ga davčni vijak naravnost trpinči. Plačuje davke, a ne ve, kam gre denar. Vroče si želi avtonomije, njegove želje pa je dobro razumel prav Bossi." 2 ČETRTEK *). MAJA 1996 SVET OKROG NAS JE TUDI MAVZOLEJ NAPRODAJ? SAŠA RUDOLF Državna celovitost, enostrankarski sistem, samoupravljanje in neuvrščenost: temelji, na katerih je slonela Titova Jugoslavija. Čeprav je od njegove smrti minilo le 16 let, so se ti temelji kaj kmalu podrli kot domine. Nastale so nove države s tržnim gospodarstvom in večstrankarskim sistemom. Tita se ob 16-letnici smrti skoraj nihče ni spomnil: ostala sta le beograjski mavzolej in rojstna hiša v Kumrovcu. Ce mavzoleja, kamor so se v 80. letih zgrinjale množice, da bi se poklonile spominu na očeta povojne Jugoslavije, maršala Tita, ne bodo podrli, kot to zahteva beograjska mestna oblast, češ da gre za črno gradnjo v popolnem nasprotju z regulacijskim načrtom, ga bodo morda prodali na dražbi, kot so pred nedavnim šolsko ladjo Galeb. Za dva milijona dolarjev jo je dobil ameriški magnat Joseph Mandel. Že v kratkem pa bodo prav tako na dražbi prodali Titovo rečno jahto Savo, ki je bila dograjena v Ukrajini pred 25 leti in meri dobrih 34 metrov. Sava je še povsem nova, saj se Tito z njo ni niti enkrat popeljal po Donavi. Beograjski mavzolej sameva. Najprej so odpravili častno stražo, nato skrčili število vrtnarjev, ki so skrbeli za park, končno pa čuvaje in protokolarno predstavništvo. C',c bo mavzolej prodan na dražbi, bo treba premisliti na premestitev Titovih posmrtnih ostankov. Vprašanje bodo morda postavili na dnevni red srbsko-hrvaških razgovorov, skupno z odprtjem avtoceste Beograd-Zagreb, polotoka Prevlake in vzhodne Slavonije. Morda bo Tudjman ponovil ponudbo o dokončnem pokopu Tita v rodnem Kumrovcu. S tem se bo oddolžil pokojnemu maršalu za generalsko imenovanje, saj je bil sedanji hrvaški predsednik najmlajši Titov general. S 1. STRANI REŠITEV JE LE V KVALITETI Znanje in strokovna u-sposobljenost naj bosta edino merilo za podeljevanje vodilnih in odgovornih mest, čemur mora stati nasproti primerna protiutež, da se nadzoruje delo vodilnih ljudi in se tako preprečijo zlorabe. In na koncu še tale misel: našo manjšino bo mogla ohraniti pri življenju le visoka kvaliteta na vseh podro- čjih in na vseh ravneh. Naš inženir, naš pravnik, naš ekonomist, skratka naš umski in ročni delavec naj si prizadeva, da bo poklicno usposobljen ne samo 100 odstotno, ampak tako rekoč 150 odstotno. To naj velja tudi za naše šole vseh vrst in stopenj. Enako naj velja - zakaj ne? - tudi in predvsem za nas časnikarje, ki smo odgovorni za obveščanje (informiranje) ljudi in njihovo oblikovanje (formiranje). VSE VEČJI POMEN STROKOVNOSTI IN CIVILNE DRUŽBE na od osrednjih značilnosti prehoda iz povojnega v novo obdobje je še posebej v družbah, ki so bile do nedavnega ideološko organizirane, izrazito okrepljen pomen tako imenovane civilne družbe. Sama oznaka mnogokrat marsikomu ni jasna, kar dokazuje, da si civilna družba kot resničnost šele utira pot. Gre preprosto za dejstvo, da postaja v sodobnem času vse bolj bistveno, v kolikšni meri takšne ali drugačne politične usmeritve svoje napore vlagajo v vse tisto, kar ljudi neposredno in življenjsko zanima. Z drugimi besedami: politični cilji, ki so zgolj samim sebi namen in ne prispevajo k reševanju neposrednih življenjskih problemov, nimajo več prave teže in ne smisla. Tovrstni politični cilji so bili tipični za že omenjene ideološke družbe, ki so v prvi vrsti skrbele za vzdrževanje svojega političnega sistema in šele nato za spopadanje z vsem tistim, kar je posamezniku izboljševalo njegove življenjske razmere. Civilna družba je torej takšna družba, v kateri pridobijo na pomenu najrazličnejše dejavnosti in njihovi rezultati, pa naj gre za gospodarsko, kulturno, znan- stveno, zdravstveno, prometno ponudbo in še številne druge. Obenem so nagrajene tiste politične usmeritve, ki lahko nudijo več na vseh omenjenih in seveda drugih ravneh. Jasno je, da civilna družba, ki je neprimerno bolj smiselna od mnogokrat povsem abstraktnih političnih ideologij, vse bolj postavlja v prvo vrsto strokovnost, saj lahko le slednja primerno odgovori na številne dobesedne težave, ki tarejo sodobnega človeka. Strokovnost postaja prevladujoča in mogoče se je spomniti dogodkov iz Slovenije, kjer so volivci mnogokrat podprli nosilce povojnega sistema zato, ker so v njih prepoznali strokovnjake na posameznih področjih. Zato je bilo dovolj, da so si takšni kandidati nadeli naziv nadstrankarskega oziroma neodvisnega in že je stopila v prvi plan njihova strokovnost, v pozabo pa povojna politična preteklost. Poleg tega je značilnost civilne družbe v tem, da povezuje celotno družbo in ukinja takšne ali drugačne ideološke ločnice. Civilna družba v tem smislu ukinja ločene politične bregove, delitev IANEZ POVŠE na "naše" in "vaše", saj so njeni sadovi namenjeni vsem. Na ta način prevladajo življenjski pogledi in reševanje konkretnih problemov, obenem izginjajo notranje narodnostne meje, ki so vzdrževale zaprta območja, na katerih so dejavnosti služile le enim in ne vsem. Medtem ko se tudi naša manjšina izvija iz povojnega ideološkega oklepa, je civilna družba s svojimi značilnostmi še kako koristen napotek, kam je pravzaprav treba priti iz še vedno obstoječe razcepljenosti: v odprto družbo, v kateri so vse dejavnosti namenjene vsem, ta prehod pa je mogoče izvesti le s takšnim ovrednotenjem strokovnosti na vseh možnih ravneh, ki postane bistvo vsakršne politike. To dejansko pomeni, da je znotraj manjšine v interesu celotne manjšine nujno dati strokovnosti tistega zamaha, prostora in pomena, ki do sedaj še ni bil izkoriščen. Uspešna bo zatorej tista politika, ki bo civilno družbo upoštevala kot prvi cilj. S 1. STRANI ZAKAJ SO KATOLIČAN J VOLILI LIGO? Glas za Ligo tudi ni v nasprotju s čutom za vzajemnost. V katoliškem svetu Furlanije Severna liga ni tujek, pokazala je večjo pozornost za potrebe teritorija. Ne strinjam se s tistimi, ki se boje prihodnosti. Glas za ligo je bil pri nas glas za vzajemni federalizem, ki omiljuje skrajnostne izpade Umberta Bossija. Katoličani so se pri nas osvobodili nekaterih hipotek iz preteklosti, so bolj prosti in lahko več prispevajo k skupni bla- NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 3417 0 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 5 3 3177 FAX 0481 / 536978 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 04 0 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT IN OBLIKOVANIE: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, (IISIB) INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749.) rc CENA OGLASOV: PO DOGOVORU ginji, ker niso več soudeleženi v bojih za oblast". Župnik Michelotti, ki pase duše v furlanskem kraju Villanova, je izjavil: "Cerkvena hierarhija in veliki politiki niso pokazali razumevanja za novo stvarnost. Preprosti ljudje se sprašujejo, če morda Berlusconi tolmači krščanske vrednote. Sam sem podežel-ni duhovnik in nisem sposoben delati globljih analiz. Gledam pa stvarnost in opažam, da so ljudje zaupali glas tistim, ob katerih so čutili, da so jim blizu. Pri nas je močno zakoreninjena vez z zemljo in jezikom. Vernik hoče klicati na pomoč Vsemogočnega v jeziku, v katerem kliče mater in očeta. Zateče se k tistim, ki mu nudijo več varstva in jamstev. ]e to kaj slabega?" Giorgio Rumi, ki je katoličan in redni profesor sodobne zgodovine na državni univerzi v Milanu, je ob tolikšni uveljavitvi Severne lige na zadnjih volitvah in ob dejstvu, da je mnogo katoličanov glasovalo za to politično skupino, napisal: "Politična tradicija italijanskih katoličanov je vedno bila federalistična, začenši z Risorgimentom. Po vsej Evropi so katoličani imeli federalistično vizijo države. Zakaj so katoličani v Italiji to vizijo zapustili? KD je zavrgla regionalizem iz strahu pred rdečimi področji, ki bi lahko razbila državo. Poleg tega se Cerkev zdaj upravičeno boji, da bi se federalizem sprevrgel v nekakšen sebični partikula-rizem. Drugače v Cerkvi takole modrujejo: Če bo federalizem pomagal, da bo vsa družina živela bolje, bo vse v redu; če pa bo vodil v razvezo zakona, to je v razpad države, se mu bo treba upreti. Vsekakor je treba zdaj izkazovati Ligi največjo pozornost, tem bolj zato, ker vemo, da večji del volivcev Lige živi po veri". Na koncu še mnenje katoliškega pisatelja Vittoria Messorija: "Med Risorgimentom je bil katoliški politični program federalističen (glej Giobertija). Paradoksalno je, da sta danes prav CEI (It. škofovska konferenca) in organizirani katoliški svet najodločnejša zagovornika tiste centralistične Italije, nastale proti volji Cerkve". Po volitvah 21. aprila je torej v Italiji veliko snovi za razmišljanje. --------- D.L. QUOUSQUE TANDEM... Iz rimske zgodovine vemo, da se je slavni Cicero s temi besedami obrnil na svojega političnega nasprotnika Katilino in se vprašal, kako dolgo bo še zlorabljal njegovo potrpežljivost. Danes bi se lahko tudi mi vprašali, kako dolgo bodo določeni krogi ljudi zlorabljali našo potrpežljivost v svojih anahronističnih in provoka-cijskih izpadih oz. pobudah. Pri tem imamo v mislih nedavno pismo znanega "zgodovinarja" Piri ne iz Pordenona, v katerem se obrača na samega papeža z vabilom, naj se med obiskom v Sloveniji zavzame za pravično rešitev vprašanja fojb in posmrtnih ostankov tistih, ki so v njih preminili. Sama po sebi bi taka prošnja sicer ne vzbujala zgražanja, toda poglejmo, kako v resnici izgleda širši okvir te iniciative. Pordenonski pisec se je namreč proslavil z raziskovanjem tega žalostnega vprašanja, ki se je po zadnji vojni pridružilo premnogim drugim podobne narave in morda po obsegu in sorazmerju še večjim. Pred dnevi je TV Slovenija na prvem omrežju predvajala zanimiv in stvaren dokumentarni film o nasilju, ki ga je italijanski fašizem izvajal v tragičnem dvajsetletju nad slovenskim narodom, tako na Primorskem kot v t.i. Ljubljanski pokrajini. Podobe in besede, ki so same na sebi dovolj zgovorne, kako je Mussolinijev režim načrtno hotel uničiti Slovence, in to z ognjem in mečem. Tragično zaporedje slik in podatkov, ki pričajo o imperialističnih težnjah naroda in države, ki se hvalita z dvatisočletno kulturo in civilizacijo! Oddaja je zato nedvomno osvetlila marsikateremu Slovencu (zlasti mlajšemu rodu) tragične strani naše polpretekle zgodovine, o kateri ni vedno dovolj informacije. Na koga naj se pa obrnemo Slovenci, da bomo dobili zadoščenje za vse gorje, ki smo ga prestali pod dvajsetletnim totalitarnim režimom? Kje in kdaj bosta država in narod, v imenu katerih se je vse to zlo počenjalo, izrekla vsaj besedo obžalovanja, če ne še opravičila za vse ječe, taborišča, usmrtitve, uničevanja kulturnih in materialnih dobrin, ki so tako usodno prizadele posebno primorske Slovence?! Prav stalno opozarjanje na fojbe in zapuščene imo-vine Istranov daje neobjektivno in enostransko podobo celotnega vprašanja, in to še posebno današnjih itali-jansko-slovenskih odnosov. Se bolj odvratno pa je, da se z vsem tem skuša še vedno zapirati republiki Sloveniji pot v Evropo! Do kdaj še? --------A.B. AKTUALNO INTERVJU / DR. DRAGO ŠTOKA SLOVENSKI DEŽELNI POSLANEC OB 20-LETNICI POTRESA DRAGO LECIŠA V torek, 6. t.m., je poteklo natančno dvajset let od strahovitega potresa v Furlaniji. Tedaj so bila hudo prizadeta tudi območja v Benečiji, na Tolminskem in v Kobariškem kotu. Dvajseta obletnica te velike naravne nesreče v naši bližini je priložnost, da se pogovorimo z bivšim dolgoletnim slovenskim poslancem v deželnem zboru Furlanije Julijske krajine dr. Dragom Štoko. Skrb za obnovo in njena organizacija sta bili namreč zaupani deželni upravi, kar se je izkazalo za modro in predvsem učinkovito odločitev. deželnem svetu sedel približno skupaj že nekaj let. Enako dramatična so bila pripovedovanja drugih furlanskih deželnih svetovalcev: nekdo je celo govoril o deset-tisočih mrtvih pod ruševinami. Najbrž bi res bilo tako, če bi se zemlja stresla uro prej: bil je namreč mesec maj, mesec majskih pobožnosti v cerkvah. Ogromno cerkva se je porušilo: k sreči so bile tedaj že vse prazne in zaklenjene. Kdo izmed kolegov v deželnem svetu oziroma vhuli se je po Tvojem na jbolj izkazal pri načrtovanju oziroma sprejemanju ukrepov za pomoč prizadetemu prebivalstvu? Vseh enainšestdeset svetovalcev! Lahko mirne vesti rečem, da si nismo bili v vseh letih življenja naše dežele tako blizu in tako enotni, kot smo si bili prav ob tem strahovitem potresu. To je bilo zelo važno potem skozi eno celo desetletje, kolikor je trajala popotresna obnova. Spomnim se Sergia Colonija, ki je bil takrat načelnik svetovalske skupine Krščanske demokracije, ko mi je rekel: "Štoka, sedaj moramo biti mi Tržačani posebej ob strani Furlanom. Tako kot še nismo nikdar bili. Gre za enotnost naše dežele. Če se ne bomo stoodstotno posvetili zdaj Furlanom, tvegamo, med drugim, da se jim upravičeno zamerimo in da se bo naša dežela razklala na dvoje: na Trst in na Furlanijo." Deželno vlado je tedaj vodi! od v. Antonio Comelli, na čigar ramena je nato padla glavna skrb za obnovo. Kaj sodiš o njegovem delu in o njegovi osebnosti sploh? Glavna odgovornost je bila seveda na ramenih predsednika deželne vlade Antonia Comellija. O tem nimam nikakega dvoma. Vendar bi bolj kot posameznim osebam dal priznanje zdravemu razumu kot takemu, ki je v tistih dramatičnih trenutkih zajel vrsto ljudi, ki so ime- Kako se spominjaš tistega za ta letni čas vročega in soparnega večera, ko je med nas treščila novica o potresu? Stanovali smo na Proseku. Povečerjali smo in se pomenkovali ob mizi, ko zaslišimo najprej pasji lajež, potem pa zamolklo bobnenje in tresenje predmetov v kuhinji. Takoj sem se zavedel, da gre za potres. Zgrabil sem hčerko in v hipu smo bili na dvorišču. Na dvorišču stanovanjskega bloka smo bili v kaki minuti zbrani vsi sostanovalci. Čez dobro uro smo zaslišali prvo tuljenje siren rdečega križa in gasilskih avtov, ki so z vso hitrostjo hiteli proti Tržiču. Kmalu nam je bilo jasno, da se je zemlja stresla nekje v Furlaniji. Kje in kdaj si se seznanil z razsežnost jo te nesreče in kakšni so bili Tvoji občutki? Po radiu in televiziji. Z dejansko razsežnostjo te nesreče pa sem se kmalu zatem (če se ne motim že naslednjega dne) seznanil v deželnem svetu samem, ko sem se srečal s svojimi kolegi-Furlani. Bilo je zares hudo. Objemali smo se, se tolažili, si dajali poguma. V trenutku so med nami izginile vse politične razlike in strasti. Bili smo si bratje med seboj, kot še nikdar prej. V spominu mi je najbolj ostala predstavnica Furlanskega gibanja, ki je živela v Karniji in ki je za las ušla smrti. "Ko sem zbežala iz hiše, sotla pod mojimi nogami valovila. Mislila sem, da hodim po morju. Tla so mi pod nogami zmanjkala, padla sem in se z veliko težavo dvignila na noge. Mislila sem, da norim. Ne vem, kaj sem Počela. Spomnim se le tega, da sem svojo nekajletno hčerkico z vso silo tiščala k sebi in čakala, da mine. Sekunde pa so mi bile ure." Tako mi je še vsa pretresena in v solzah pripovedovala Cor-nelia Puppini, s katero sem v l li odgovornosti in pristojnosti s tem v zvezi. Najbolj so se izkazali po-tresenci sami. Ko so pokopali mrtve (še teden dni po potresu je kdo pod ruševinami ječal in prosil pomoči), potočili grenke solze in prišli nekoliko k sebi, so se z vso silo vrgli na delo. Niso čakali križem rok pomoči od drugod. S krampom in lopato v rokah so začeli čistiti svoje porušene domove. Največja in najbolj daljnovidna pa je seveda bila odločitev osrednje vlade, da prizna deželo kot subjekt v tem tragičnem času: deželi je rimska vlada priznala izredne pristojnosti in ji poslala svojega vladnega komisarja v osebi poslanca Giuseppeja Zamberlettija, ki je skupaj s Comellijem prevzel krmilo takoj v svoje roke. Zamber-letti in Comelli sta z izredno iznajdljivostjo in trudom koordinirala delo in odgovornosti, ki so se sproti porajale. Najprej je bilo treba evakuirati prebivalstvo, ki je o-stalo brez strehe: zaseči je bilo treba prazna turistična stanovanja v Gradežu, Lignanu in drugod. Dobiti je bilo treba takoj šotorišča in lesene barake, ker potresenci niso mogli spati pod milim nebom. Bližajoče se poletje je bilo v tem smislu pozitivna stvar. Deželni svet je zasedal dejansko vsak dan. Prav tako so zasedale v popoldanskih urah stalne komisije (bilo jih je pet) ter novonastala izredna komisija za potres in potresna področja. Bil sem kot edini svetovalec Slovenske skupnosti angažiran aktivno v vseh petih stalnih komisijah in potem seveda v novonastali izredni potresni komisiji. Ker je "komisija za potres", kot smo ji na kratko rekli, stalno zasedala in to povsod v potresnih krajih, kjer je bilo to potrebno, lahko rečem, brez vsakega pretiravanja, da sem ne samo prva popotresna leta, ampak eno celo desetletje bil več v Furlaniji in na potresnem področju kot doma v Trstu. Kdaj si prvič obiskal Benečijo po potresu? Potres je dejansko prizadel vse kraje, v katerih prebivamo Slovenci: Kanalsko | dolino, Rezijo, Tersko dolino, [Benečijo in tudi krminsko-jbriško območje s Štever-|janom vred. Ko sem kmalu po potresu bil v Bardu in Reziji, sem se zjokal: povsod sem videl same ruševine. Barda sploh nisem prepoznal, prav tako ne Rezije. Nekoliko bolje je bilo v Benečiji, pod Matajurjem in Kolovratom ter v Kanalski dolini. Zbal sem se, da bo potres pustil nepopravljivo škodo tudi z narodnostnega vidika. S tem v zvezi moram po-| vedati tole: bili so nekateri ar-[hitekti in gradbeni strokov-| njaki, ki so obnovo potresne-|ga področja začeli gledati po svoje in nekje iz svojega zornega interesnega kota: hoteli so zidati velike stanovanjske bloke oz. že kar naselja v rav-jninah. To bi bila neprecenljiva škoda za našo slovensko j narodno skupnost, saj bi bilo izredno nevarno, da bi se Benečija spraznila in njeno prebivalstvo preselilo dol v nižino. Pa je, hvala Bogu, po prizadevanju tudi deželnega sveta seveda, ta ideja kmalu šla v nič in sklep, da je treba vse vasi tako obnoviti, kot so bile pred potresom, z vsemi značilnostmi in arhitektonskimi prijemi, je postal velika pozitivna realnost. Prebivalstvu, kije doživelo tako hudo nesrečo, je priskočila, kot se še spominjam, takoj na pomoč tudi Slovenija. Ta je nato tudi krepko j)rispevala k obnovi. Kakšen vtis je to pustilo na italijanske politike v deželi? Tedanja Slovenija - bila je še socialistična in jugoslovanska - je velikodušno priskočila na pomoč potresnim krajem naše dežele, čeprav je bila v tolminskem, kobariškem in bovškem kotu sama precej prizadeta. To je bila z njene strani daljnovidna politična gesta in seveda veliko človekoljubno dejanje. To je nedvomno prispevalo k vse boljšim odnosom med našo deželo in Slovenijo, kar se pozna tudi danes. Če so danes neka politična trenja med Slovenijo in Italijo, gotovo ni za to kriva naša dežela. Nasprotno: še danes igra naša dežela med Rimom in Ljubljano pozitivno in pomirjevalno vlogo. HUMIN, 7. maja 1976: središče prestolnice potresa Se Ti ne zdi, da so prav ob tako budi nesreči nekako čez noč padle pregrade, ki so prej skoraj neprodušno ločevale Benečane od ostalih Slovencev v Italiji in zlasti v osrednji Sloveniji? Res je. Po potresu so med tržaškimi in goriškimi Slovenci ter med rojaki v Benečiji, Terski dolini in Reziji nastale vse drugačne, trajnejše in prijateljske vezi, ki jih pred potresom ni bilo. Isto velja za odnose med Slovenci potresnega področja in Slovenijo samo. Pomislimo samo na globoke vezi, ki so se po potresu stkale posebno med Benečijo in Tolminom, Kobaridom in Bovcem. Se strinjaš, daje potres pred 20 leti pomenil, kot bi se lahko čudno slišalo, tudi začetek narodnokult urnega prebujanja naših Benečanov? Nedvomno. Zavedali so se, kot morda še nikoli v svoji zgodovini, da bi lahko s potresom izginile tudi njihova narodnostna identiteta, jezikovna značilnost, narodna zavest, pripadnost nekemu narodu, ki ni seveda ne italijanski ne furlanski. Posebej blagodejno so na ta razvojni proces vplivali domačini, ki so se, rekel bi množično, vračali domov iz raznih evropskih držav in odločilno prispevali k potresni obnovi in okrepitvi narodne zavesti. Bil si deželni poslanec SSK skozi pel zaporednih mandatov, to je celih 20 let. Imel si zalo priložnost, da si dolgo lahko tudi "meril pulz" odnosom med italijansko večino in našo manjšino. Kakšna seje na zunaj kazala "krivulja " teh odnosov? Dežela Furlanija-Jul ijska krajina ima na vzhodni strani skoro dvestokilometrsko obmejno nevidno žico. To se gotovo pozna. Meja je meja, pa naj bo še tako odprta in nevidna, obmejni prebivalci pa še tako prijateljski med seboj. Ob vsakem napačnem političnem koraku z ene ali druge strani se na obmejnem prebivalstvu takoj zazna neprijetno občutje: o tem ni dvoma. Pomislimo samo, ka- ko čez noč spremeni vzdušje v obmejnih krajih tako podlo dejanje, kot je npr. bila ovadba anonimneža (morda pripadnika slovenskega rodu, torej narodnostne propalice!) v vasi Matajur, ko bi lahko povsem nedolžnega župnika Gujona tudi kmalu aretirali. Ali pa na Tržaškem vprašanje fojb! V hipu nekaj zavre na eni in drugi strani. Tako trdo skovano dobrososedsko prijateljstvo se lahko v hipu sesuje. In vemo s kakšnimi posledicami! Pa vprašanje vstopa Slovenije v Evropsko zvezo in metanje s strani Italije s tem v zvezi polen pod noge Sloveniji: kaj ne vpliva to avtomatično tudi na celotno obmejno prebivalstvo, tostran in onstran meje? Mnogo svojih let si post >etil političnemu delu. Kaj je zate politika? Politiko sem zmeraj jemal v narodnoobrambnem smislu. Bil sem v političnem življenju, ker sem hotel svojemu slovenskemu narodu in slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini biti ob strani v problemih in težavah. Vedno sem si ob tem prizadeval seveda za demokratično in mirno sožitje med Italijani in Slovenci v teh krajih, a slovenska narodna skupnost in dobrobit njenega prebivalstva sta bili vedno v ospredju mojega dela, mojih misli, prizadevanj in želja. ...in kaj naj bo j>o Tvojem politika za mlade? Prepričan sem, da isto, pa čeprav v drugačnem času in v drugačni politični, kulturni in etični razsežnosti. Če mi dovoliš, bi za zaključek tega pogovora, za katerega se Ti toplo zahvaljujem, rad dodal še nekaj: iskrena voščila Novemu glasu na njegovi komaj začeti poti. Bil sem med podporniki ideje združitve Katoliškega glasa in Novega lista, ker sem čutil, da je treba novim časom iti naproti z novimi prijemi, tako kot sem bil svojčas aktiven pobudnik za združitev kulturnih sil v Svet slovenskih organizacij. Novi časi zahtevajo pač nove prijeme. Vse dobro torej in veliko uspehov Tebi, prijatelju Bratužu in vsem pri Novem glasu. Zares srečno! 3 ČETRTEK 9. MAJA I 996 4 ČETRTEK 9. MAJA 1996 NOVI GLAS / ST. 1 8 1 996 ■ Z ŽIVLJENJA CERKVE JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUP- I I NOST JEZUSOVIH UČENCEV (18.) ZVONE ŠTRUBELI | 1 Prva skupnost kristjanov, ki jo prikazujejo Apostolska dela (2,42-47), je bila odprta in poslušna za pričevanje apostolov, krepila se je ob evharistični mizi in utrjevala zavest pripadnosti z delitvijo materialnih dobrin. Kristjani so se udeleževali skupne molitve v templju in bili priljubljeni pri ljudeh. Ta skupnost žive vere v Jezusa iz Nazareta in vstalega Gospoda je bila skozi vso zgodovino krščanstva model avtentične krščanske skupnosti. Vsi rodovni ustanovitelji so jo imeli za vzor občestev, ki so jih ustanavljali. Tudi danes je tako. Eden od pogojev za uresničitev take pričevalne skupnosti, ki je predvsem skupnost Jezusovih učencev, je številčna zaokroženost. Kot smo že nekajkrat poudarjali, je bilo število kristjanov v pivi skupnosti majhno, recimo vsaj pregledno, kar je omogočalo, da so se vsi med seboj dobro poznali in z lahkoto komunicirali. Zato je vloga majhnih temeljnih skupin, ki se vključujejo v občestvo Cerkve, prav danes spet tako pomembno. Vzemimo na primer župnijo. Župnija je temeljna strukturna enota Cerkve skorajda skozi vso njeno zgodovino. Krajevna občestva med pokristjanjevanjem v pivih stoletjih imamo lahko za njene zakonite predhodnike, s širjenjem škofije izven mest pa dobiva že tedaj čedalje bolj podobo sestavnega dela škofije. Današnja župnija, ki je v glavnem krajevna, je dobila svojo podobo iz tridentinskega koncila. Mirno lahko rečemo, da se danes model župnije vse bolj pastoralno oblikuje po vzoru prvih krščanskih skupnosti. Župnije prihodnosti si ne moremo predstavljati drugače kol občestvo manjših temeljnih in sekundarnih skupin, kjer se vsi med seboj dobro poznajo in se bogatijo z isto življenjsko usmeritvijo. Tu imamo v mislih večjo župnijo v predmestnem ali mestnem okolju. V manjših župnijah na podeželju še niso popolnoma v krizi ustaljeni strukturni modeli. Tako župnijo si lahko zamišljamo kot občestvo naslednjih temeljnih, bazičnih in sekundarnih (umetnih) skupin: župnijski svet, pevski zbori, mladinske veroučne skupine, študentske skupine, skupine skavtov, skupine prostovoljcev na področju sociale, skupine za pripravo na zakon, zakonske skupine, družinske skupine, skupine samskih, skupine obrobnih in oddaljenih kristjanov, skupine ostarelih in ovdovelih, biblične skupine, meditativne skupine, molitvene skupine, skupine izobražencev, birmanske skupine, skupine katehetov in pastoralnih sodelavcev, skupine sodobnih duhovnih gibanj, bratstvo bolnikov in invalidov, razne priložnostne skupine. Samo laka temeljna verska občestva so garancija nove evangelizacije, ki jo cerkveno učiteljstvo v sedanjem zgodovinskem trenutku tako zelo poudarja. Dogajanje v takih temeljnih občestvih, kjer sta zagotovljena poglobljen medsebojni odnos in osebna hoja za Kristusom, bo teren stare celine obdelalo tako kot štihanje vrta v zgodnji pomladi, ki zemljo prerahlja in jo pripravi za posev. Vsaka verska skupina v župniji bi bila živ in dejaven člen celotnega župnijskega občestva tako na liturgičnem, pri-čevanjsko-oznanjevalnem na diakonijskem področju. Papež v Lombardiji Sv. oče je konec prejšnjega tedna obiskal Lombardijo in imel v Comu, kjer ga je pričakalo nad sto tisoč vernikov, pomemben govor. To je mesto, kjer ljudje volijo pretežno Severno ligo. Prav v teh dneh pa je imel vodja te stranke odmevne politične govore, v katerih je nakazal možnost odcepitve razvitega Severa od nerazvitega Juga Italije, ki dejansko odžira denar razvitih, v zameno pa ne daje ničesar. Zato je med zbranimi ljudmi vladalo veliko pričakovanje na odgovor svetega očeta Bossiju. Seveda se papež )anez Pavel II. ni navezal neposredno na Bossijeve grožnje, je pa dejal: "Italija potrebuje soliden in trden politični sistem, takega, ki bo zagotovil razvoj razvitega Severa, a bo obenem lahko zadovoljil potrebe vseh tistih, ki danes iščejo delo. Politični sistem mora delovati v prid celotnega italijanskega naroda... Podjetnikom pa polagam na srce predvsem najbolj revne družbene sloje in zato ponavljam, da ne sme biti dobiček edini kriterij, na katerem se gradi neko podjetje! Želim si, da bi industrijci in podjetniki ustvarili v podjetjih pozitivno ozračje, ki bi izboljšalo odnose med delodajalci in zaposlenimi, le-ti bi morali biti tudi aktivno soudeleženi pri delitvi morebitnega dobička podjetja."———— JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI PAPEŠKE SOCIALNE OKROŽNICE IN SOCIALNA DRŽAVA (t.) Papeške socialne okrožnice dokazujejo dobro poznanje modeme ekonomije ter socialne države, kot se izraža -med drugim - v pravičnem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ter v zaščiti revnih družin in brezposelnih, zlasti mladincev. Ob letošnjem obisku Janeza Pavla II. v Republiki Sloveniji poglejmo glavne socialne okrožnice, to je družbeni nauk Cerkve. Glavne okrožnice so: - Immortale Dei, Leon XIII., 1885 - Rerum novarum, Leon XIII., 1891 - Graves de communi, Leon XIII., 1901 - Ubi arcano, Pij XI., 1922 - Quadragesimo anno, Pij XI., 1931* - Divini Redemptoris, Pij XI., 1937 - Mater et Magistra, Janez XXIII., 1961 - Pacem in ter ris, Janez XXIII., 1963 - Populorum progressio, Pavel VI., 1967 - Laborem exercens, Janez Pavel II., 1981 EGIDIJ VRSAJ - Sollicitudo rei socialis, Janez Pavel II., 1987 - Centesimus annus, Janez Pavel II., 1991. K okrožnicam je treba dodati vsaj še pastoralno Ustavo velikega cerkvenega zbora Vatikan II. o Cerkvi v sodobnem svetu Gau-dium et Spes (1965), medvojne radijske poslanice Pija XII. (1941-1945), zgodovinske govore Janeza Pavla II. o miru, zaposlitvi in narodnih manjšinah (slednje I. 1989) ter strokovno konferenco nad 80 škofov in znanstvenikov - laikov v Fribourgu (Švica, 1991). Z določeno previdnostjo lahko rečemo, da nekatere omenjene okrožnice in poslanice posvečajo večjo pozornost "razvoju sveta in svetovnemu miru", druge pa "človeku in delu". V prvi sklop spadajo: Mater et Magistra, Pacem in terris, Gaudium et Spes in Populorum progressio, v drugi sklop pa: Rerum novarum, Quadragesimo anno, Laborem exercens, Sollicitudo rei socialis in Centesimus annus. Vendar so vsi ti dokumenti tesno povezani enako kot vsa temeljna so-cio-ekonomska vprašanja. Izziv za ekonomiste, sociologe in pravnike v Italiji je primerjava papeških socialnih okrožnic z Ustavo (1948), s Statutom delavcev (1970) ter s Sporazumom družbenih sil (vlada, Industrijska zveza, sindikati CGIL-CISL-UIL) iz leta 1993 o "politiki dohodkov". RAZVO) SVETA IN SVETOVNI MIR (osnovne misli) GAUDIUM ET SPES 1. "Mir ni enostavna odsotnost vojne ter se tudi ne more skrčiti na zgolj ravnovesje med nasprotujočimi si silami; prav tako ni učinek despotičnega gospostva, marveč ga je treba definirati kot delo pravičnosti. Mir ni bil nikoli stabilno dosežen, marveč je zgradba, katero je treba stalno graditi." 2. "Človeštvo ne bo moglo zgraditi bolj človeškega sveta za vse ljudi in po vsej zemlji, če se ne bodo vsi ljudje obrnili s prenovljenim duhom k pravemu miru. Cerkveni zbor (Vatikan II.) obuja nečlovečnost vojne ter poziva vse ljudi k zgraditvi miru, ki bo temeljil na pravičnosti in ljubezni, za kar je treba poskrbeti primerna sredstva." 3. "Za gradnjo miru je nujno treba spoštovati druge ljudi ter druga ljudstva in njihovo dostojanstvo ter delati za bratstvo med narodi." 4. "Z vso strogostjo je treba obsoditi sistematične metode uničevanja ljudstev, narodov in narodnih manjšin. Ni mogoče opravičiti slepe pokorščine tistih, ki izvajajo te zločine. Vsa vojna dejanja, ki nediskri-minirano uničujejo cela mesta ali široke pokrajine in njihove prebivalce, so zločin proti Bogu ter jih je treba odločno obsoditi." 5. "Če ne bodo sklenjene vesoljne stabilne in pravične pogodbe za mir z odpravo neprijateljstva in sovraštva, bo človeštvo dalje v hudi nevarnosti, da nastopi dan, ko ne bo več miru razen miru strašne smrti." PACEM IN TERRIS 1. "Vsi ljudje so enaki po naravnem dostojanstvu. Zaradi tega so resne diskri- MISIJONARJEVO PISMO V N/ NEVSECNOSTI TUDI NA MADAGASKARJU Velikonočne praznike smo preživeli še kar lepo, četudi zelo preprosto. Tudi zdravje mi je pripomoglo k temu. A kmalu potem so se začele nevšečnosti. Na Veliko noč se je po peti maši moj katehist iz Za-zafosija napotil v tovornjaku proti Fianarantsui, da bi prisostvoval nekemu zborovanju. Na poti se je tovornjak prevrnil in katehet je imel tri rebra zlomljena. Ponoči, med ponedeljkom in torkom po Veliki noči, so roparji odvedli čredo goveda iz Zaza-fosija. V torek, 9. aprila, je zjutraj neko dekle, laična misijonarka luteranske veroizpovedi iz Združenih držav Amerike, ki je že dve leti in pol delovala v Baraketa Ma-lio (v bližnjem misijonskem distriktu), hotela s kolesom iti v Ranohiro po opravkih. Nekaj kilometrov od Barakete Malio, kjer je morala izstopiti s kolesa in iti peš, jo je nekdo ustavil. Našli so njeno telo, prebodeno s sulico. Blizu je ležalo kolo. Torbice ni bilo več. Ko je ameriška ambasada zvedela, je hitro poslala dva aviona po telo. Odpeljali so jo v Tananarive za avtopsijo. Te dni sta šla proti Rera-keta Malio dva tovornjaka orožnikov. Ne vem, kaj bodo ugotovili. Ljudje pravijo, da je bi lo tisto 25 let staro dekle zelo priljubljeno. Poučevala je šivanje, kuhanje in higieno. Ob nedeljah je vodila molitev, četudi je bil njen poklic bolj humanitarne narave. Živela je po malgaško in ni sumila nič slabega. V tem misijonskem distriktu ostajajo še trije laični misijonarji iz Združenih držav. Rekli so, da nadaljujejo svoje delo tam, kjer so, če predstojniki ne ukažejo drugače. Tistemu dekletu bi ostali še štirje meseci delovanja na Rudečem Otoku. A Bog je imel drugačen načrt. Prisrčen pozdrav vsem. ----------I. STANTA CLAUDELOVA PESEM - MOLITEV MARIJI JURIJ PALJK Mesec maj je tu - mesec, ki ga kristjani posvečamo Materi božji. Veliko molitev je posvečenih sveti Mariji, nekatere znamo na pamet, drugih pa ne poznamo. Morda je ena takih nepoznanih, a zato nič manj lepih, tudi poezija velikega francoskega poeta in dramaturga Paula Claudela, ki je umrl v Parizu leta 1955, star 87 let. Paul Claudel se je spreobrnil v kristjana v cerkvi Notre Dame, v katero je stopil čisto slučajno in v njej prisluhnil petju Magnificata. V trenutku je postal kristjan. Kasneje je napisal tudi to pesem in ji dal naslov Devica opoldan. Pesem sem prevedel iz italijanščine, zato prosim vse tiste, ki jo morda že poznajo v slovenskem prevodu - za katerega sam ne vem - naj jo vzamejo samo kot lepo religiozno poezijo, molitev, ki lahko vsakomur prav pride v mesecu maju. Poldan je. Vidim odprto cerkev. Morani vstopiti. Mati Jezusa Kristusa, ne prihajam molit. Ničesar ne morem dati in ničesar ne sprašujem. Prihajam samo, o Mama, da Vas gledam. Da Vas gledam, da jočem od sreče, da vem, da sem Vaš otrok, in da ste Vi tam. Ničesar reči, samo gledati Vaš obraz in pustiti srcu, da zapoje po svoje! Zato ker ste lepa, brezmadežna ste, Božje stvarjenje ste, ki je prišlo na dan v vsej lepoti jutra, zato ker ste mati Jezusa Kristusa, ki je resnica v Vašem naročju, zato ker ste žena, ki s pogledom odkrije skrivnosti srca in pomaga potlačenim solzam na dan, zato ker ste me rešili, zato ker je poldan in Vi ste tam za vedno, samo zato, ker ste Marija, samo zato, ker obstajate, Jezusova Mama, samo zato bodite zahvaljena. 3. "Javne oblasti morajo delati v korist ne samo enega ali maloštevilnih, marveč v korist vseh ljudi, zlasti najbolj šibkih članov družbenega telesa." 4. "Zgodovinski razvoj od 19. stoletja dalje je privedel do tega, da geografske meje ne sovpadajo vedno z etničnimi. Tako so nastali narodne manjšine in njihovi zapleteni problemi. Kar najbolj jasno je treba povedati, da je zatiranje življenja manjšin huda kršitev pravičnosti, zlasti kadar se jih hoče uničiti. Pravičnost zahteva, da javne oblasti pomagajo pri človeškem razvoju manjšin z učinkoviti- mi ukrepi v korist njihovega jezika, kulture, običajev in gospodarskih pobud. Manjšine naj bodo most za pretok življenja med raznimi oblikami različnih tradicij ali civilizacij, ne pa področje trenj, ki prinašajo veliko škodo in zastoj." 5. "Ustaviti je treba atomske poskuse in oboroževalno tekmo. Nič -kot je dejal Pij XII. - ni izgubljeno z mirom, vse pa je lahko izgubljeno z vojno. Odnose med ljudmi in političnimi skupnostmi (državami) je treba urejati na podlagi resnice, pravice in solidarnosti, na podlagi medsebojnega zaupanja, odkritosrčnosti pogajanj ter zvestobe sprejetim obveznostim." POPULORUM PROGRESSIO 1. "Cerkev se postavlja v službo ljudi ter pozorno spremlja razvoj ljudstev, zlasti tistih, ki se borijo za osvoboditev izpod jarma lakote, revščine, bolezni in nevednosti ter skušajo bolj minacije popolnoma neupravičene. To je temeljni kamen na poti do človeškega sožitja." 2. "Etične značilnosti, ki označujejo razne človeške skupine, je gotovo treba smatrati za činitelj skupnih dobrin." obsežno sodelovati pri sadovih civilizacije in bolje ovrednotiti svoje človeške kakovosti." 2. "Slehernik se mora zavedati današnjega najpomembnejšega dejstva, to je, da socialno vprašanje zavzema svetovni obseg. Stradajoča ljudstva na dramatičen način kličejo bogate narode. Cerkev poziva vse, da z ljubeznijo odgovorijo na ta tesnobni klic svojih bratov." 3. "Ljudje se hočejo osvoboditi revščine ter najti večjo varnost za obstoj, zdravje, stalno zaposlitev in izobrazbo, hočejo bolj sodelovati pri javnih odgovornostih ob spoštovanju človeškega dostojanstva in izven zatiranja. Ljudstva, ki so dosegla politično svobodo, zahtevajo tudi socialni in gospodarski razvoj ter primerno mesto v zboru narodov." 4. "Socialni konflikti so zavzeli svetovni obseg. Živa zaskrbljenost se je polastila revnih slojev v državah, ki so v fazi industrializacije. Ponekod majhna oligarhija uživa rafinirano civilizacijo, medtem ko ostali del prebivalstva živi v revščini brez možnosti osebnih pobud in odgovornosti ter v življenjskih in delovnih razmerah, ki niso vredne človeka. Kdo ne vidi nevarnosti silovitih ljudskih reakcij, vstaj in nastopov totalitarnih ideologij?" 5. "Razvoj pa ne more biti omejen zgolj na gospodarsko rast. Pravi razvoj mora biti integralen, to je posvečen vsakemu človeku in vsemu človeku. Razvoj je novo ime za mir." 6. "Dolžnost solidarnosti, ki velja za osebe, velja tudi za narode. Razvite države imajo nujno dolžnost, da pomagajo deželam v razvoju. Vsaka država mora proizvajati več in bolje, da po eni strani lahko nudi svojim državljanom človeka vredno življenje in da po drugi strani istočasno prispeva k solidarnemu razvoju vsega človeštva." 7. "Socialna pravičnost tudi obvezuje, da mednarodna trgovina - če naj bo humana in moralna - vzpostavi med obema partnerjema vsaj relativno enakost v možnostih." 8. "Prevelike gospodarske, socialne in kulturne neenakosti med narodi povzročajo neslogo in napetosti ter spravljajo v nevarnost mir. Mir se ne omejuje zgolj na odsotnost vojne, ker je takšna odsotnost samo sad vedno nezanesljivega ravnovesja sil. Mir je treba graditi dan za dnem ob spoštovanju božjega reda, ki prinaša popolnejšo pravičnost za vse ljudi." ----------DALJE OB SKAVTSKI OBLJUBI IZNAJDLJIVI GAMS "Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal svojemu bližnjemu in spolnjeval skavtske zakone." Enostavno besedilo, prav nič težko, ki se ga moraš naučiti še kot mlad deček, šele na prehodu iz otroške dobe igranja v pubertetniško dobo samostojnosti. In vendar, čeprav je to besedilo lahko, se ga ne naučiš takoj, kot ti vodnik ali voditelj reče, da ga moraš znati; naučiš se ga šele takrat, ko ti starejši skavt, (upravičeno) naveličan stalnega odlašanja, zabiča, da ne boš obljubil, če na naslednjem sestanku ne boš znal obljube na pamet. Res, na naslednjem srečanju mu jo prestrašeno zrecitiraš od A do Z in se celo spomniš, na katerem mestu so vejice! A Pomena teh nekaj vrstic še ne razumeš. Znaš ga sicer razložiti, suhoparno in priročni-ško, vendar osebne, bolj čustvene razlage si ne znaš dati. Obljuba je kot krst, ki uvede novinca v skupnost. In kakor se pri krstu začudeno in prestrašeno zbudiš, ko te kdo nepričakovano "tušira", si pred zastavo enako boječ in ponižno zijaš v mogočno postavo načelnika, ki čaka, da mu poveš tistih nekaj znanih vrstic, ki ti - vrh vsega - v tistem trenutku ne pridejo na misel. Obljube pač ne moreš razumeti takoj. Krst in njegovo pomembno vlogo v uvajanju človeka v krščansko skupnost razumeš šele tedaj, ko se v tebi ustali vera in se lahko imaš za Kristusovega učenca, to je, ko črpaš načela in nauke iz Odrešenikovega življenja in si jih postavljaš kot temeljne principe. Prav tako je z obljubo: ko je tvoja skavtska pot toliko prehojena, da se lahko oziraš nazaj, se spomniš, da si nekoč s tremi iztegnjenimi prsti in s palcem, ki pokriva mezinec, s stegnjeno levo roko nad zastavo izrekel tistih "usodnih" nekaj vrstic, ki so pripomogle, da sedaj nadalje vztrajaš na poti skavtizma. In si vesel. Vesel si, ker se zavedaš, kaj si obljubil, in skušaš to spolnjevati ne samo v skavtskem krogu, ampak tudi v vsakdanjem življenju. S tem ti skavtizem počasi prodira pod kožo, še več, v kosti; in naenkrat izveš, da spadaš v/ krog fanatikov, ki so sposobni govoriti o skavtizmu celo na šolskem izletu ob dveh zjutraj. Poleg tega žrtvuješ za skavtizem marsikaj. Ko pa ti "navadni smrtniki" rečejo, da si se popolnoma zmešal, češ da postavljaš skavtizem pred katerokoli stvar (najpogosteje zabavo), razumeš, da si skavt v pravem pomenu glagola biti, skratka, da je skavtizem postal del tebe. Tedaj pomisliš na obljubo, na tistih deset skavtskih zakonov (ki niso zapovedi!), po katerih sedaj živiš ali - bolje - po katerih si podzavestno odločil, da boš živel. Zahvaljuješ se tisti Višji sili, ki te je ustvarila, pa naj bo to Bog, jahve, Zeus ali Primum mo-bile (kajti za skavta se predpostavlja, da je veren), kateremu si obljubil vestno služenje in si ne pričakuješ druge hvale "kakor zavest, da vršiš Njegovo sveto voljo." Tesna povezanost z Absolutnim je torej neizbežen in pogumen korak na skavtski poti, ki se ga pa ne kesaš, ko si ga naredil. Poleg služenja Bogu pa predvideva obljuba tudi zvestobo domovini. To načelo je najosebnejše in najbolj dvoumno. Zvestoba domovini namreč ne pomeni nikakršnega nacionalizma, še manj pa neumnih žrtev in ubijanja za domovino, kajti skavt, naj si bo partizan ali domobranec, je vedno skavt in ljubi svojega bližnjega, še bolj pa svojega sovražnika. Vse to potrjuje rek Semel scout, semper scout, ki ga je izrekel ustanovitelj Baden Powell. Končno se po vsem tem zaveš, kaj in predvsem zakaj si obljubil, ter razumeš, da skavtizem ni "svetovno gibanje", ki združuje fante in dekleta vseh starosti in narodnosti, ampak je dar tistega Višjega bitja-Boga, ki je stalno ob strani skavtu-človeku in ga vodi na (strmi) poti do končnega cilja. BESEDA ŽIVLJENJA 1 6. VELIKONOČNA NEDELJA SILVESTER ČUK | "CE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI" Starejši rod s lovenskih kristjanov, tudi na Primorskem, je svoje dokaj trdno versko znanje črpal iz tako imenovanega "velikega katekizma" -razmeroma drobne knjige, kjer so v obliki vprašati j in odgovorov na zgoščen in vsem razumljiv način obrazložene temeljne resnice in zapovedi krščanske vere. Ta katekizem je doživel precej izdaj. Pod naslovom Krščanske resnice - nauk in molitve ga je leta 1933 izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Na začetku poglavja o zapovedih stoji vprašanje: "Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel?" Odgovor se glasi: "Za zveličanje tli zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati, kar Bog zapoveduje." Isto nam govori Jezus v današnjem evangeljskem C odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej je njegova oporoka, četrtek ' Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: MA'A "Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi" in 1<>9(> "Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi". Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s lem, da jim otroci z besedami ponavljajo: "Rad te imam!" Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi, v kateri je povzet dekalog ali deset božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta "največja zapoved" enako težo. Pobožen ljudomrznež je od Boga bolj oddaljen kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava. Pomembno je odpret i se delovanju Svetega Duha -kot novokrščenci iz Samarije, ki smo jih srečali v današnjem prvem berilu. Ta Duh resnice, ki ga obljublja Jezus apostolom in vsem svojim učencem, je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene "sadove duha: ljubezen, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje". Roditi te sadove pomeni "imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati" ali, z drugimi besedami, ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora "učlovečiti". To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlomkih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: "Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev." Prošnja, s katero se obračamo k Bogu pri maši na božič, praznik učlovečenja božjega Sina, velja za vse dni kristjanovega življenja: "Vsemogočni Bog, tvoja učlovečena Beseda nas je obsijala z novo lučjo. Naj odseva v naših delih, kar se po veri sveti v naši duši." Sodobni mučenci za Kristusa Znamenje naših časov je tudi verski fanatizem. V Alžiriji. Javlja se kot muslimanski fundamentalizem. Med njegove žrtve spada tudi sedem trapistov v Alžiriji. Trapisti so menihi samotarji, ki molijo in v glavnem niso misijonarji. Nasilneži so jih odpeljali in se še ne ve, kaj je z njimi. Sv. oče se je javno spomnil tudi nanje: "Naša molitev naj velja tudi sedmim trapistom v Alžiriji, ki so še vedno v rokah roparjev." Primeri v Indiji. Še hujši so pojavi verske nestrpnosti v Indiji. Mater Terezijo so obdolž i Ii, da nasiIno krsti pred smrtjo reveže, ki jih pobira na cestah in jim preskrbi dostojno umiranje v svojih hišah. Posebno hud pa je naslednji iz severne Indije; misijonar piše: "Naša skupnost lepo raste, toda zgodi se, da nekateri trpijo za vero kot Simon iz Cirene. Tako se je zgodilo, da se je dal krstiti mož s svojo družino, edini v vasi hinduistov. Pa so ga pripeljali pred sodišče skupaj z ženo, češ da se je spreobrnil k neki tuji veri. Zahtevali so od njega, da se tej »tuji veri« odpove. Toda mož je vztrajal, odpeljali so ga izven vasi in tam pobili." 6 ČETRTEK 9. MAJA 1996 ZAKAJ SE KOMUNISTI VRAČAJO NA OBLAST "Glede našega (italijanskega op. ur.) komunizma mislim, da je njegov demokratični razvoj nujen in neizogiben iz dveh razlogov. Tradicionalni komunizem, to je komunizem sovjetskega tipa, bi nas prisilil, da politično zapustimo zahodni svet, pa naj bo to tisti ubogi prismodi, kot je Bertinotti, všeč ali ne. Toda kam naj bi nas v tem primeru vodila pot in kje naj bi se zasidrali, ko Rusija zdaj nima več nobene sredotežne moči ne v ideološkem ne v vojaškem pogledu? Če se komunisti v vseh nekdanjih sovjetskih satelitskih državah po 50 letih vračajo na oblast, še ne pomeni, da se z njimi vrača na oblast tudi komunizem. Komunisti se vračajo na oblast, ker po 50 letih komunizma samo oni znajo v teh državah vladati. Po 20 letih fašizma -ki' je bil parodija totalitarizma - je italijanska demokracija morala sprejeti v svoje vrste mnoge bivše fašiste, ker so edini poznali kolesja politike in države. Toda še sanjalo se jim ni, da bi truplo fašizma oživili. D’Alema po mojem nima izbire: ali DSL postane demokratična stranka po laburističnem vzori ali strohni in izgine s političnega prizorišča". INDRO MONTANELLI, CORRIERE DELLA SERA NOVI GLAS / ST. 1 8 1 996 y SPOMIN NA SREČKA KOSOVELA Primorska pod škornjem nacionalizma SERGIO PIPAN Vojaška zasedba Primorske, ki jo je Italija izvedla po "veliki vojni", je sledila spopadu velikih imperializmov: Italija je vstopila v to vojno z osvajalnimi nameni, in sicer ne le s starimi zahtevami po Tridentu in Trstu, temveč tudi po širšem ozemlju z neitalijanskim prebivalstvom, kot je bilo nemško na lužnem Tirolskem ter slovensko in hrvaško na Primorskem in v Istri. Za vse to prebivalstvo se z italijansko zasedbo začenja obdobje, ki ga označuje zatiranje, še posebej za okoli 350.000 Slovencev (četrtina vsega naroda) in 200.000 Hrvatov, ki so prišli v okviru italijanskega kraljestva. Dne 13. julija 1920 so fašisti v Trstu zažgali Narodni dom, kjer so imeli svoj sedež osrednja slovenska društva, gledališče, hranilnica in hotel Balkan. V naslednjih dneh so se fašistične bande spravile nad slovenska društva po vaseh na Krasu in nad hrvaška po Istri. Italijanski režim je začel z nasilnim potujčevanjem Slovencev in Hrvatov, s prepovedjo njihovega jezika v javnosti in njihovega kulturnega dela. Slovanska narodnost naj bi bila izbrisana. Kosovel je bil, četudi še zelo mlad, pogumen nasprotnik zatiralskega nacionalizma... NA NIKOGARŠNJI ZEMLJI Izvirnost in presenetljiva aktualnost Kosovela - še 70 let po njegovi smrti -sta jasno prepoznavna v kulturnem in moralnem vzdušju današnjega časa, ko so tradicionalne ideološke strukture nezmožne oblikovati nov sistem družbenih vrednot in se tudi na obzorju ne vidi ničesar enako trdnega in pomirjevalnega. Na zapuščeni, na nikogaršnji zemlji, med preteklostjo, ki ne velja več, in 'bodočnostjo, ki je še ni - v tistih časih kot tudi danes -se je končala poetična in tragična pustolovščina eksistencializma v življenju Srečka Kosovela. V svojih stihih nam odkriva nenavadno lepoto in čar kraške krajine. Njegova izredna občutljivost ga spodbuja k temu, da se po-I istoveti s pred njim mrtvo kraško planjavo, ki jo potem poživlja s pesniško govorico, opevajoč samoto, sivino, trpljenje, pokoj, mrak, slutivši smrt. Toda j iskanje estetske izvirnosti olajša tragičnost same vsebine, kot je razvidno še zlasti iz pesmi Slutnja: Polja./Podrtija ob cesti. I/ Tema. / Tišina bolesti // V dalji / okno svetlo. / Kdo?/Senca na njem. // Nekdo gleda /za menoj, /z menoj/nepokoj/ in slutnja/smrti. Slutnja bolezni, ki napoveduje njegovo smrt, ga vklepa brez rešitve: Vsi bodo dosegli svoj cilj, /le jaz ga ne bom dosegel... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel. // Ogenj me v prsih bo žgal / in me ne bo mogel izžgati, / neutrujen jaz bi rad spal / takrat in ne bom mogel spati. Kosovel iskreno razkriva svoj boječi, vendar uporni in ponosni značaj, povsem v skladu z njegovo rodno zemljo. Brez kakršnegakoli pretiravanja se nam razkrije v pesmi Spomni se: Tam pod tistim zidom / sem poslavljal se od tebe / in sem te težko poljubljal / na oči otožnovdane/ in na tvoje temne lase/in tajil besede rahle, /da bi Krasu bil podoben. Prvo obdobje Kosovelove lirike je čustveno, impresionistično. V njem se pojavljajo jesenske barve, bori, kraška vas, samotna brinjevka in privid njegove bojazni pred bivanjem v tej pokrajini. Vse to lahko zaznamo v pesmi Balada: V jesenski tihi čas/prileti brinjevka / na Kras. // Na polju/že nikogar več ni /le ona /preko gmajne / leti. /In samo lovec/ji sledi...// Strel v tišino; / droben curek krvi; / brinjevka / obleži, obleži. Četudi je sreča nedosegljiva, jo vendarle išče prav v tem neponovljivem mi-krokozmu. Pesnika muči po njem neizrekljivo domotožje, kot nam odkriva motiv v Pesmi s Krasa: Zakaj v tej pokrajini kamniti/je vse lepo in prav, /biti, živeli, boriti se/in bili mlad in zdrav. --------DALJE PODLISTEK PRIHOD SLOVENCEV NA PODROČJE BENEČIJ XVI. ZAKLJUČEK JANKO JEŽ Kar sem napisal v petnajstih podlistkih, je bil moj dolžni odgovor na Tummulov skrajno izzivalni pamflet glede nas Slovencev. Do njemu dosegljivega dna je žalil naš ponos, narodnostno čustvovanje, zgodovinsko preteklost in dokazani kulturni vzpon. Pri tem je pokazal največjo pristranost in popolno nedostopnost za vsako stvarno razmišljanje. Njegovo izzivanje je posledica njegove prirojene izzivalnosti. Kaže, da je dejansko prepričan, da je vse, kar črhne, gola resnica. Je skratka človek, ki je v bistvu nevaren za okolje, kjer se izživlja. To je samozvani vodja nevarne gonje proti slovenstvu. Namen te je bilo uničenje Slovenije oz. njene geopolitične vloge. Vse je bilo v zadnjih petih letih usmerjeno v nov krvavi obračun, ki naj bi mednarodno javnost našel nepripravljeno in presenečeno kot za Chamberlainovih časov. Chamberlain pa je k sreči sprevidel igro mednarodnega fašizma in še pravočasno [zamenjal marelo s puško. Se vedno pa je bilo pozno, l k a j t i Nemčiji je s posredovanjem Italije le uspelo j spremeniti samostojno češko državo v Reichsprotektorat Boehmen! Izkustvo z drugo svetovno vojno narekuje največjo iodgovorno pristopanje do takšnih žarišč, kakršno je jdanes na jadranskem prostoru, kjer smo Slovenci potisnjeni v vlogo, ki morda prekaša našo zmogljivost. Imamo pa zato dolžnost, da razvoj zelo od blizu zasledujemo, na ugotovitve pa opozarjamo forume, v katere smo vključeni, da skupaj sproti in pravočasno ukrepamo. Kaže, da je mednarodna volja usmerjena v težnjo po preprečitvi vsake zaostritve, ki bi nas nujno zavrtela v tretjo svetovno vojno. Clinton ni Chamberlain! Z marelo sploh ni nikdar nastopil. V današnji Munchen, to je Sarajevo, je prispel s puško. S pestjo je udaril po mizi. Mir v Daytonu je drugi svetoštefanski mir. Kakor se je tega zavedala pred nekako sto leti Rusija glede (Bolgarije v zvezi s Trakijo, tako se mora s tem sprijazniti tudi Italija s Srbijo glede Bosne ter še prav posebno glede Hrvaške in Slovenije. V Trstu živimo pod pritiskom strašne blokade, zdržati pa moramo do kraja. Zgodovina bo tako morala spet |steči po utrjenih tirnicah. Srednjeevropska zgodovinska stvarnost je nedotakljiva. Zato je ne smemo zavreči ali se ji odpovedati. Stopamo v tretje tisočletje evropske zgodovine. Vanj stopamo kot zavestni in ponosni Slovenci! Pri Tummulu pa je pri natančni analizi njegovega rjovenja zaslediti tudi poskus seči po dosegljivem zgodovinopisju, da lahko tudi na ta način spelje vodo na svoj mlin. Nemci in Italijani so na zgodovinskem področju marsikaj hote in namenoma zagrešili v našo škodo. Tummolo skuša to doseči tudi na področju svojske interpretacije etnogeneze in jezikoslovja, pri čemer ne upošteva možnega in celo verjetnega prepletanja oziroma tako imenovane etnične ozmoze med staroselci in novoselci. Le na ta način bomo pravilno razumeli nastajanje in presnavljanje kultur z zgodovinskim dogajanjem. razreda VELIK USPEH MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV V PARIZU Od ponedeljka, 22. aprila, do sobote, 27. aprila, je potekalo v Parizu mednarodno klavirsko tekmovanje Nikolai Rubinstein, zelo pomembna glasbena preizkušnja, ki se je je letos udeležilo zelo veliko število tekmovalcev iz Francije, Italije, Švice, Jugoslavije, Slovenije, Kanade, Japonske in Rusije; nastopali so v devetih kategorijah. Pomembnega tekmovanja sta se udeležili tudi gojenki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, in to iz profesorja Sijavuša Gadžijeva: Maja Furst in Aleksandra Pavlovič. Iz Kopra se je tekmovanja udeležila Urška Babič, medtem ko je bila iz Nove Gorice Mateja Gruntar. Slovenske barve sta (zastopala še Nastasja Žibrat iz Velenja in mladi ter obetavni goriški pianist, ki je sedaj |na šolanju v Parizu, Miran Devetak. Prav slovenski pianisti so poželi izreden uspeh, če povemo, da so tekmovali z vrstniki iz Rusije in tudi iz Jugoslavije, kjer delujeta zelo znani klavirski šoli. Nastasja Žibrat iz Velenja je prejela prvo nagrado v ka-tegoriji debitantov; njena profesorica klavirja je Aleksandra Alavanja. V drugi kategoriji - kategoriji pripravnikov - je Urška Babič dosegla velik uspeh, saj je zasedla prvo mesto. V prvi osnovni kategoriji je Maja Furst odnesla prvo nagrado, v drugi osnovni kategoriji pa je dobila prvo nagrado Mateja Gruntar. Aleksandra I Pavlovič pa je v višji kategoriji zasedla drugo mesto. Vse pianistke so gojenke goriške-ga profesorja gruzijskega ro-du Sijavuša Gadžijeva, ki je redni profesor klavirja v centru Komel, kar samo govori o kvaliteti klavirske šole na (Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. Vendar moramo še povedati, da je visoko nagrado -prvo mesto v višji kategoriji - prejel bivši gojenec cen-(tra Komel, Miran Devetak, ki nadaljuje študij klavirja v razredu Igorja Lazka na Evropskem konservatoriju v Parizu. Miran Devetak je prejel še posebno nagrado: [dvotedensko štipendijo za poletno šolo klavirja v Ženevi v Švici. Mladim glasbenikom in (profesorju Gadžijevu gredo seveda vse naše čestitke za tako izvrsten mednarodni uspeh. GREGOR V. KARANTANSKI PAPEŽ (996 - (4. DEL) -999) JOŽKO ŠAVLI GREGORIV5 lit an.i.inenf. 8 ■ Saxo,Qctonu Diicu if.Ium; miac)6.Se tiies 4..0bitt clie Sed r lui Pripadnost tevtonskemu (nemškemu) jeziku, ki še ni obstajal, kot jo omenja napis, se nanaša na očeta, ki je pripadal takrat že oblikovani skupnosti ali naciji oz. kraljestvu, ki pa še ni imelo enotnega jezika. Vsled tega je kasneje omenjeno, da je "govoril frankovsko". Druga navedba jezika z besedo vuangia se nanaša gotovo na mater Judito in njeno karantansko poreklo, ki ni bilo tevtonsko, temveč vendsko ali venetsko. Nemška stran je Karantance oz. Slovence vse do tega stoletja nazivala za Venele ali Vinde (Venete). Oblikovalec napisa je moral slišati naziv vendski iz nemških ust, v narečni izgovarjavi in ga je približno temu tudi zapisal. Ni mogel zapisati slovanski, ker Judita ni pripadala Slovanom nekje za Karpati ali na Balkanu. Tudi ni bilo mogoče zapisati venetski, kot se je v kronikah poprej pisalo, saj so se že razvile Benetke (Venetia), kjer se je govorilo romansko narečje. Gregor V. je po starših pripadal torej tevtonski in vendski (slovenski) etniji, bi rekli danes. Mati Judita je bila sestra Henrika Prepirljivega, voj- vode Bavarske in Karantanije, po materi Juditi iz rodbine Luitpoldincev. Njen ded je bil Luitpold, bratranec (propinquus) kralja in cesarja Arnulfa Koroškega. Po izvolitvi za kralja ga je Arnult' imenoval za svojega namestnika, mejnega grofa Karantanije. Luitpold ali Leopold je padel v bojih z Madžari pri Bratislavi leta 907. Da bi Gregor V. gladko obvladal slovensko, ni verjetno. Toda jezik je znal še iz otroških let, saj je bil rojen v Karantaniji kot sin karantanskega vojvode. Glede na to bi ga lahko imenovali tudi edini slovenski papež. Zdi se, kot da se nemška stran tega zaveda. V mnogih knjigah, kjer so navedeni rodovniki Otonov in Salijcev, je ime Judite, sestre Henrika Prepirljivega, vojvode Bavarske in Karantanije, matere tega papeža, prerosto izpuščeno. Šele po dolgem iskanju je bilo mogoče dognati, da je Judita pripadala karantanski rodbini Luitpoldincev. --------DALJE 1 JEZIKOVNI KOTIČEK NADA PERTOT | Za slovenščino je značilno (in to je njeno bogastvo in ne hiba), da nima točno določenega besednega naglasa. Ko nas muči kak dvom, je naša dolžnost, da pogledamo v Pravopis in se odločimo za tisto možnost, ki je bliže naši govorici. Prav gotovo se mora v javnosti govorjeni jezik čim bolj približati zbornemu jeziku, vendar brez nasilja. Naj navedem nekaj primerov: starost lahko naglašamo kot starost ali starost, tega naglašujemo kot tega ali tega, repek kot repek ali repek, megla kot megla in tako naprej. Ker se komu zdi vse, kar je izumetničeno, bolj v redu, se bo tudi odločil, da bo še tako govoril in še marsikatero neumnost naredi'1, namesto da bi enostavno govoril in naredil. Odrski jezik je sprejel naglas osrednjih slovenskih narečij, v javni rabi pa vendar lahko naglašujemo besede tako, kot jih zares čutimo. Zelo me moti, ko slišim, da kdo v stavek, ki je po melodiji in sintaksi daleč od slovenske knjižne norme, vpleta besede s tujim naglasom in se mu zdi, da je tako zadostil pravilom kulturnega izražanja. Če vtakne v stavek še nekaj besed, kot so praktično, napram, dočim in potom, pa je prepričan, da je dosegel višek izražanja. Ker se mi zdi, da je tako govorjenje sad čudnega občutka manjvrednosti, saj se tak človek boji izražati tako, kot sta ga naučila mati ali oče, ni to najboljši pokazatelj naše pokončnosti. Kako neprijetno je, da moramo stalno poslušati, da se otvarja razstava, namesto da bi enostavno rekli, da se razstava odpira. Prav tako se zdi nekaterim lepo reči, da se je kaj vršilo, namesto da bi enostavno rekli, da je bilo. Nekateri so nujno izvršili kako delo, namesto da bi rekli, da so ga opravili ali naredili. Tudi vpisovanje otrok se ne vršijo, ampak se otroci vpisujejo. Vrši (gl. vršeti) pa lahko veter ali drevje v njem. Beseda praktično je nepotrebna in je samo neke vrste mašilo. Praktično je lahko le, kar je v nasprotju s teoričnim. Teorični študij in praktično delo. Napram pa je po slovensko do, potom pa v, z ali s ali s pomočjo, dočim pa lahko tako lepo nadomestimo npr. s (ko)pa. Za primer brez neslovenskih predlogov in veznika: S pomočjo starega prijatelja si je opomogel, spremenil svoje obnašanje do staršev, prave zaposlitve pa še sedaj nima. Bodimo torej pozorni do drugih tudi z lepim govorjenjem! Vzemimo na primer njegovo razlikovanje med jezikoslovnima pojavoma jezikovnih skupin satem in kentum, ki sta usmerjali kulturnojezikovni razvojni razplet v Evropi. Med obema skupinama je prišlo do višje kulturne integracije in ne do cepljenja. Nastajanje narodnostnih skupnosti je bilo drugače pogojeno. Narodnostna diferenciacija je celo bogatila kulturno skupnost v novi Evropi. Tummulo se sklicuje naTiziano Pontillo, ki je v uvodu k svojemu sanskrtskemu-italijanskemu slovarju (Vallardi-Garzanti 1993) zapisala: "Indoiranska ali azijska jezikovna skupina spada z armenščino, trakofrizijščino, albanščino, ilirščino in hieroglifsko hititščino v skupino tako imenovanih satem jezikov. Ti se razlikujejo od tako 'imenovanih kentum jezikov (grščina, makedonščina, latinščina, italski jeziki, keltščina, venetščina, klinopisna hititščina, tokariščina) na osnovi izteka palatalnega k v besedi kmtom (kentum, cento). Jeziki kentum ohranijo Palatalni glas k, medtem ko satem jeziki spremenijo Palatalni glas v sičnik (sto)." Tiziana Pontillo pri tem jezikovnem razvoju ne upošteva pojava in vlogo Etrurije, etruščine in njenega razvoja. V domet etruščanske kulture naj bi bil iz grške Male Azije prišel Enej in v etruščanskem kulturnem objemu prispeval k nastanku Rima in latinske kulture. To pa ni neposredna razvojna posledica etruščanske kulture. Med grščino in etruščino je latinica nekaj povsem novega. Nastala je iz hotenja po razlikovanju, osamosvojitvi iz kulturnega kroga, ki je bil novoselcem tuj. Rimljani so celo pospešili razpad etruščanske kulture. Tudi to si lahko razlagamo z dejstvom, da so Kelti segli po etruščanskem časopisju, da so lahko začeli dokazovati svojo kulturno identiteto. Kelti so sprejeli latinico kasneje, potem ko so jih Rimljani vojaško premagali in politično ter kulturno podjarmili. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da se je keltsko kulturno osrčje prav ob nastajanju latinske kulture [jreselilo v Srednjo Evropo z otipljivimi sledovi na Češkem ter v severno-vzhodno Evropo z ne manj pomembnimi arheološkimi in tipografskimi ter celo jezikovnimi ostalinami na Irskem in sploh na britanskem otočju, ki jih marsejski raziskovalec Pytheas imenuje: insulae prettanikai. —---------- DALJE DEVETA ŠTEVILKA PASTIRČKA v svoji izredno lepi in skrbno pripravljeni rubriki o naših pticah Čiv, čiv, še dolgo bom i/Vtokrat opisuje prepelico in njene navade. Sledi moderna in lepa Grudinova pobarvanka, nakar piše Mariza Perat o mravljici lenuški. Rubrika Evangelij uči je tokrat posvečena pogovoru z Bogom, na strani pa je še prostor za prošnjo za boljši svet, ki jo morajo otroci sami napisati, in prostor za sliko, ki jo bodo malčki doma napravili in na njej prikazali, kako molijo. Miran Rustja je napisal pesem Nagajivček moli, o Pastirčkovi zgodovini pa piše Ljuba Smotlak. Barbara Rustja nadaljuje z dobro kuharsko rubriko Superkuharhari svetuje. Sledi zajetna rubrika Pastirčkova pošte, potem je še prostor za križanko in Pastirčkovo vabilo na nagradni natečaj za naslovnico Pastirčka za drugo šolsko leto. Pesem primorske mladineje napisala goriška pesnica Ljubka Šorli, uglasbil pa jo je njen sin prof. Andrej Bratuž. Lepo številko Pastirčka zaključuje Pastirčkovo razvedrilo. --------ZUTA- V Novi Gorici simpozij o jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu V Novi Gorici bo danes in jutri (9. in 10. maja) potekal simpozij o delu jezikoslovca patra Stanislava Škrabca. Slovenskemu jeziku se je posvečal več kot 42 let, ki jih je preživel v samostanski celici frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico. Tema letošnjega simpozija, ki sta ga pripravila Frančiškanski samostan in Slavistično društvo Slovenije, j e Zgodovinska slovnica. Sodelovalo bo 23 slavistov in strokovnjakov za slovenski jezik. Med njimi bodo nekateri tudi z Visoke šole za tuje jezike v Trstu. Poudarjamo, da je bil prvi simpozij o Stanislavu Škrabcu lani, takšna znanstvena in strokovna srečanja pa bodo prirejali tudi v prihodnje. Frančiškanski pater in jezikoslovec iz samostana na Ko-stanjevici je obravnavan tudi v novem Leksikonu o slovenski književnosti. Ocenjen je kot slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom in znanjem, njegovi pogledi in spoznanja pa so močno vplivali na slovenske jezikoslovce in na slovenski jezik.------M. Zahodnik, časnik občine Miren-Kosta-njevica Pred nekaj dnevi je izšla prva, poskusna številka novega časnika občine Miren-Kostanjevica. Za zdaj se imenuje Zahodnik, pač zaradi tega, ker je občina na najza-hodnejšem delu slovenske države. V prvi številki je objavljenih veliko prispevkov, ki ponazarjajo življenje, dogodke in številne druge aktualnosti, ki jih prinašata čas in razvoj. Večino prispevkov je napisal časnikar Valter Pregl. Aktualno in zanimivo je poročilo o delovanju Ekološkega društva Biljenski griči. Njegov predsednik Benjamin Klančič meni, da so člani društva veliko prispevali k temu, da ostanejo sončni Biljenski griči takšni, kot so, da bo na njih še naprej uspevala kakovostna trta. "Dosegli smo namreč, da Goriške opekarne ne bodo iz gričev naredile še enega glinokopa in nam sredi vasi vsilile polovico slovenske opekarske proizvodnje. Še preveč nam je v zavesti in spominu mačehovski odnos Goriških opekarn do ekološke in bivanjske problematike v preteklosti." Med prispevki v prvi številki Zahodnika omenjamo tudi problematiko sanacije reke Vipave, pogovor o vlogi Osnovne šole v Mirnu (obiskuje jo 421 učencev), pogovor z županom Zlatkom-Martinom Marušičem ob prvi obletnici ustanovitve občine Miren-Kostanjevica ter pogovor z založnikom Radivojem Humarjem, ki je zaradi svojih izdaj izvirnih del z raznih področij postal znan po vsej Sloveniji."1 M. Te dni prejemajo naši malčki deveto številko Pastirčka, ki je tudi tokrat zanimiva, saj prinaša vrsto pesmic, slikanic in formativnih člankov. Zora Saksida je napisala pesem V maju, Danila Komjanc pa je pripravila slikanico z naslovom Legenda o zlatih čeveljčkih, sicer pa skrbna Danila poskrbi za vse ilustracije v Pastirčku. Mariza Perat piše v rubriki Samostani v naših krajih o frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici, Janez Povše je zaključil z zgodbo o dečku, ki ni hotel videti dobrega, prispeval pa je še članek Kdaj se čudež zgodi. V Pomenkih piše Zora Saksida o pošasti, Vojan Tihomir Arhar pa je prispeval dve pesmici. V rubriki Tudi mi smo rasli s Pastirčkom so tokrat zbrana pisma Ivana Peterlina, Barbare Rustja in Marka Brajnika. Berta Golob piše o praznem gnezdu, sledi veliko vabilo na 17. Pastirčkov dan, ki bo v nedeljo, 12. maja, v Katoliškem domu v Gorici. Danilo Čotar 7 ČETRTEK 9. MA|A 1996 INTERVJU / DR. PETER MOČNIK SMRT V TURINU UMRLA JE MILENA JERKIČ-PAVLIN 8 Na veliki petek smo v Turinu pospremili k večnemu počitku našo drago so-rojakinjo, učiteljico v pokoju Mileno jerkič por. Pavlin, rojeno v Gorici. Pokojnica je poučevala na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, med drugim v Bazovici in v Šempo-laju, nakar je bila po nekaj letih službovanja na šolah premeščena na šolsko skrbništvo v Trstu, kjer je delo- vala na oddelku za slovenske šole vse do prostovoljne upokojitve. S sinom je namreč odšla za svojim možem v Turin, kjer je bil zaposlen . Čeprav si je ustvarila v Turinu nov dom in novo okolje, je ostala vedno tesno navezana na rodno goriško in tržaško ozemlje, kamor je vsako leto prihajala z velikim zadovoljstvom. Vedno nam bo ostala v spominu njena dobrosrčnost. PRI)ATELJI IZ ZAMEJSTVA ČETRTEK 9. MAJA 1996 Tudi v Devinu priprava na sinodo Bliža se sinoda goriške nadškofije in s tem se po župnijah vrstijo srečanja, ki naj bi vernike seznanila s smernicami in cilji, ki si jih postavlja pripravljalni odbor. Tako srečanje je bilo v torek, 30. aprila, tudi v Devinu. Sestanka na sedežu devinskih zborov so se udeležili verniki iz vseh treh vasi te fare, a tudi nekateri pevci Fantov izpod Grmade, ki prihajajo iz drugih župnij. Vsem je spregovoril član pripravljalnega odbora sinode g. Karel Bolčina. Orisal je ozadja, ki so privedla do sklicanja sinode, in nato v strnjeni obliki predstavil probleme, ki naj bi jih sinodalni bratje in sestre v prihodnjih dveh letih obravnavali. Izdelane smernice bodo zbrani v različnih delovnih skupinah in nato v skupščini prediskutirali, jih sprejeli ali zavrnili in v tem zadnjem primeru odredili njihov ponoven pretres v okviru delovnih skupin. Udeležence je zanimalo, v kolikšni meri bo sinoda lahko odgovorila na stvarne potrebe župnij, ki se morajo soočati z vse hujšo sekularizacijo in pomanjkanjem duhovnikov, obenem pa bo med sinodalnim delom prišla tudi do izraza specifičnost večkulturnosti goriške nadškofije. Ti problemi so v devinski dekaniji zelo občuteni in zato je razumljivo, da so prišli tudi v tem primeru na dan. Iz daljšega pogovora pa je bilo tudi razvidno, da bo uspešno pastoralno delo med mladimi, a tudi odraslimi, odvisno od odgovorne angažiranosti pastoralnih delavcev v župniji. Edino sistematično in organizirano delo, ki bo stremelo po vzgoji k odgovornosti med župljani, bo lahko obrodilo dobre sadove. ———— Krožek Šček in Združenje zasebnih kraških lastnikov o Kraškem parku V petek, 10. t.m., bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza ob izidu gradiva s posveta Zasebna uprava kraškega parka: edino učinkovito sred-stvo za razvoj in ohranjanje teritorija. V slovenščini in italijanščini je nedavno izšel 18. zvezek knjižne zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgi I Šček z naslovom Posvet o kraškem parku -Convegno sul Parco del Carso. Posvet je bil 10. decembra 1994 na Padričah in je vzbudil veliko pozornost. Udeleženci niso le spoznali izkušenj domačinov s parkom Dolomiti d'Ampezzo in Colli Euganei, temveč so lahko razpravljali o varstvu in upravljanju Krasa. Močno je prišlo do izraza spoznanje o razliki med golim uživanjem jusarskih pravic in izvajanjem lastninskih pravic nad skupno, nedeljeno lastnino "srenj" ali "jusov". Člani srenj, ki jih je na Tržaškem okoli 2.000, so ravno po posvetu poživili svojo dejavnost in postavili zahtevo po soudeležbi pri odločanju o načrtovanem kraškem parku in po priznanju lastninske pravice nad površinami, ki v tržaški pokrajini presegajo 37 milijonov kvadratnih metrov. V knjigi, ki ima 158 strani, so poleg referatov in prepisa razprave s posveta še besedilo deželnega zakona o pravnem prizanju srenj, seznam 22 srenjskih odborov na Tržaškem in 11 odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v tržaški pokrajini. Te odbore bodo, kot je znano, v kratkem obnavljali na volitvah. O dragoceni publikaciji in o problemih, ki jih obravnava, bodo v petek govorili na okrogli mizi na Opčinah predsednik koordinacije odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Zoran Sosič in zastopnik Združenja zasebnih kraških lastnikov Karlo Grgič, ki je vodil posvet leta 1994, strokovnjaka inž. Vladimir Vremec z Opčin in inž. Silvester Čehovin iz Šmarij, predsednik Agrarnih skupnosti v Sloveniji dr. Rudi Šimac in Ivo levnikar, ki je urednik zbirke Krožka Virgil Šček. —■■■. "OMEJENE MOŽNOSTI PRIZIVA" TRŽAŠKE OLJKE ERIK DOLHAR Tržaški del politične koalicije Oljke je dal mandat slovenskemu odvetniku in tržaškemu pokrajinskemu tajniku stranke Slovenske skupnosti (ki je vstopila v koalicijo Oljke) dr. Petru Močniku, da preveri možnost vložitve priziva glede izida volitev v poslansko zbornico v obeh tržaških volilnih okrožjih. To nam je dalo povod, da smo dr. Močniku postavili nekaj vprašanj. odločala upravna sodišča. Drugo je stališče glede krajevnih volitev; toliko je res, da so bile pokrajinske volitve razveljavljene dvakrat ali trikrat. Zato bi mi morali nasloviti priziv direktno na poslansko zbornico, v kateri pa velja pravilo, da se volitve ne razveljavijo, če glasovi vseh spornih list ne presegajo razlike med prvim in drugim izvoljenim. Desnica Vas obtožuje, da ste to storili predvsem zaradi neugodnega razpleta volitev na Tržaškem. Je to deloma res? Rekel bi, da je bila prav desnica tista, ki je prva opozorila na nepravilnost pri volitvah. Zaradi tega Kakšne bi lahko bile posledice lega priziva, oz. ali obstaja možnost razveljavitve izidoi> volitev v tržaškem volilnem okrožju? Priziv bi temeljil na tem, da sta bili prepuščeni dve listi, ki nista imeli povezave med uninominal-nim in proporčnim delom volitev za poslansko zbornico. Posledice rekurza bi lahko bile, da bi morali še enkrat glasovati za poslansko zbornico, tako za uninominalni kot za pro-porčni del. To pomeni, da bi bili razveljavljeni tudi deželni rezultati propor- čnega dela. Priznam, da so možnosti tega priziva precej omejene, ker je, kot kaže, edino telo, ki je pristojno za ta priziv, volilna komisija poslanske zbornice. Splošno pravo je namreč proti temu, da bi o vsedržavnih volitvah je že sama pripravila izgovor v primeru, da bi izgubila volitve. Torej zavračam to trditev, ker menim, da je bilo ravno obratno. Drugo je, da sedanji položaj verjetno ne bo pripeljal do konkretnejših rezultatov. Kaj pa se razburja Stranka komun is t ične prenove? SKP ni edina, ker sem dobil še namig drugih strank, ki so konkretno skeptične, če ne celo nasprotne prizivu. Trdijo namreč, da moraš analizirati vzroke izgube, če si izgubil na polju, in popraviti za prihodnjič, medtem pa ostajaš v opo-ziciji. Normalno je, da SKP kot tradicionalna stranka opozicije, razmišlja tako. Drugo pa je, če se neki vladni stranki izplača narediti ta priziv in ugotoviti, ali se da kaj storiti. TISKOVNA KONFERENCA SSk ZA PREDLOŽITEV ZAKONSKEGA PREDLOGA ZA GLOBALNO ZAŠČITO JUSARSKE VOLITVE BODO 26. MAJA Slovenci v Italiji ne bi smeli zamuditi priložnosti, ki nam jo bo po vsem sodeč nudila nova zakonodajna doba za rešitev vsaj nekaterih temeljnih vprašanj, s katerimi se že desetletja brezuspešno spopada naša narodnostna skupnost. V tem smislu bi bilo med drugim potrebno, da bi čimprej in s čim širšo parlamentarno podporo predložili v parlamentu zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga sooblikovale najpomembnejše komponente naše narodnostne skupnosti. To stališče je izrazilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ko se je v petek, 3. maja, zbralo v Nabrežini na svoji prvi redni seji po nedavnih parlamentarnih volitvah. Vztrajanje na zahtevi po čimprejšnji odobritvi pravičnega globalnega zaščitnega zakona po mnenju SSk nikakor ne preprečuje, da bi vzporedno skušali reševati tudi posamezna vprašanja, kot bi lahko bilopriznanje dvojezične šole v Spetru Slo-venov ali publicizacija slovenskega glasbenega šolstva v Italiji, in to na vseh uprav-no-političnih ravneh, tudi in še posebej v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Seveda pa bi si ne smeli delati utvar, da bo v novem političnem položaju vse preprosto. Po mnenju SSk bo veliko odvisno tudi od stopnje enotnosti, ki jo bo znala doseči naša narodnostna skupnost, začenši s Slovenci, ki se prepoznavamo v levosredinskem zavezništvu Oljke. Sicer pa SSk vztraja tudi na svojem predlogu o oblikovanju novega skupnega demokratično izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji, o katerem je februarja izvedla uspešno anketo. Vodstvo stranke bo v kratkem povabilo predstavnike ostalih komponent naše narodnostne skupnosti na pogovor o tem predlogu. OPČINE: posnetek s tiskovne konference V soboto, 4. t.m., je bila v Prosvetnem domu na Opčinah tiskovna konferenca ob jusarskih volitvah, ki bodo v kratkem potekale v sedmih vaseh, in sicer na Opčinah, Proseku, Padričah, v Lonjer-ju, Bazovici, Barkovljah, Banih in Medji vasi. Predsednik koordinacijskega odbora jusarskih odborov Zoran Sosič je najprej navedel imena vseh kandidatov enotnih list in pri tem opozoril, kdo so volilni upravičenci. V nedeljo, 26. t.m., lahko voli vsak polnoletni vaščan omenjenih krajev; v določenih vaseh, kot so Trebče, Gro-pada, Kontovel, Nabrežina, Vižovlje in druge pa ljudje ne bodo volili, ker njihovi jusarski odbori niso "pravno enaki" onim, v katerih bodo volili ostali. Gre za dokaj zapleteno zadevo, ki je večkrat povzročala nevšečnosti, trenja in velike nesporazume. Zato smo gospoda Sosiča vprašali: Kako naj se sploh voli? "Volilcem svetujemo, naj prečrtajo samo znak krajevne enotne liste, ne pa ime posameznega kandidata, ker bi tako po nepotrebnem razprševali glasove. V ta namen smo jusarji ponekod predstavili tudi po dve listi, ali pa samo eno z enim posameznikom." --------E.D. TRŽAŠKA KRONIKA DSI / ZGODOVINSKA PREDAVANJA KONČAL SE JE NIZ PREDAVANJ O LETU 1945 IVAN ZERIAL S predavanjem dr. Tamare Pečar Griesser o slovenski Cerkvi ob koncu vojne se je v ponedeljek, 6. maja, v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev končal krajši niz predavanj o letu 1945 na Slovenskem z naslovom Izbrana poglavja slovenskega zgodovinopisja o letu 1945. Prejšnji ponedeljek pa je v DSI predaval mag. Boris Mlakar o nasprotnikih partizanstva ob koncu vojne. t DSI: dr. Tamara Pečar-Griesser med predavanjem OBVESTILA Če skušamo podati sintetično obnovo zadnjih dveh predavanj, lahko rečemo tole: mag. Boris Mlakarje v svojem referatu zelo natančno in objektivno podal stanje v protipartizanskem (ne samo domobranskem) taboru v letih 1944 in 1945. To stanje je označeval po eni strani optimizem zaradi vojaških uspehov domobrancev proti partizanom, po drugi strani pa neenotnost v tem, kakšno politiko voditi, ko se bo vojna končala. Zavezniška zmaga je bila v očeh vseh očitna, vprašanje je bilo, kaj pa se bo zgodilo v Sloveniji. Proti part ižanska stran je upala, da bodo Slovenijo zasedli zahodni zavezniki, a je imela pri tem pred očmi samo do- To so popotna doživetja s tritedenskega potovanja po Kitajski avgusta lani, ki jih je s kamero zabeležil Sveto-ivančan Pino Rudež. V skoraj dveh urah smo si tako lahko ogledali mesta, ki so bila v raznih obdobjih prestolnice kitajskega cesarstva: mesta Peking, Zhengzhou, Luoyang, do Xian, pa še Na-njing, Suzhon, Šangaj, Hang-zhov ter Hong Kong. S slovenskim besedilom, kot tudi s primerno glasbo, nas je videokamera gospoda Rudeža "popeljala" v to deželo, tretjo na svetu po površini, prvo pa po številu prebivalstva. Veliko budističnih svetišč, muzejev, spomenikov, na j večje arheološko odkritje tega stoletja - v bližini mesta Xian so odkrili armado glinastih vojakov - predstava vojaških borilnih veščin, plesov ter še marsikaj drugega obstaja v tej deželi, ki je tako daleč od našega življenja in mišljenja. Videokamera pa se ni ustavila le v preteklosti, temveč se je stalno pojavljal sedanji utrip, ki je s preteklo-stjo-zgodovino še kako povezan. In v tem je Rudežev mači slovenski kontekst, ne pa tudi jugoslovanskega in evropskega. Zanimivo je bilo tudi mnenje predavatelja, da si v protipartizanskem taboru - razen mogoče skupinice ob generalu Leonu Rupniku -nihče ni želel, oz. ni nihče verjel v nemško zmago. trak še posebno aklualen in zanimiv, saj smo lahko tako ujeli vsaj malo tega, kako se Kitajska počasi spreminja v -kot mu pravijo - socialistični tržni sistem. Gledalci so bili presenečeni nad kvaliteto filma, saj je to, kot je sam gospod Ru- V galeriji Isis v Trstu smo si od 29. aprila do 9. maja lahko ogledali razstavo 22 slik in osmih skulptur - delo mladega umetnika Aleksandra Starca. Starc, ki je doma s Kontovela, je doslej le poredko razstavljal. To pa predvsem zaradi tega, ker je u-metniško ustvarjanje že njegov poklic, saj je stalno zaposlen kot scenograf v gledališču Giuseppe Verdi v Trstu. Starc črpa motive za svoja dela zlasti iz sveta narave in Dr. Tamara Pečar-Griesser je v svojem predavanju podala sliko odnosov med novo komunistično oblastjo in Cerkvijo v Sloveniji ob koncu 2. svetovne vojne. Pri tem je obravnavala ozemlje, ki je takrat pravno pripadalo Sloveniji oz. Jugoslaviji, torej ljubljansko in mariborsko škofijo. Zlasti se je zaustavi la dež "priznal", njegov prvenec. Da je bil večer še bolj pester, pa je poskrbelo nenavadno presenečenje: med odmorom je bil gledalcem ponujen odličen kitajski prigrizek, ki ga je pripravila gospa Mariucia Ofizia. Na koncu ni mogel gospod Rudež mimo zahvale tistim, ki so mu pomagali pri izdelavi tega nadvse zanimivega videofilma: Marku Kandutu za tehnično opre- antične mitologije. Poseben pomen ima zanj morski svet, saj je že leta 1994 skupaj z bratom Davorinom ob regati Barcolana priredil v prostorih društva Sirena v Barkovljah razstavo lesenih kipov na morsko temo, ki so imeli pomembno mesto tudi na letošnji razstavi. Z antičnim mitom pa se je srečal lani, ko je ob priložnosti opere Christo-pha G lučka Orfej in Evridika v dvorani Tripcovich imel v foyerju tematsko razstavo skupaj s Carlom Furlanom Mit Evridike in Orfeja med vizijo in besedo. pri stanju v ljubljanski škofiji, ki je ostala brez svojega nad-pastirja, saj se je škof Rožman umaknil v begunstvo. Takrat je pobegnilo tudi veliko število duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev, mnogi pa so bili v domovini zaprti, mnogi tudi ubiti. Cerkev je takrat priznala novo oblast in izjavila, da bo do nje lojalna, čeprav je le-ta takoj dokazala, da jo želi uničiti oz. si jo podjarmiti, ali pa jo ločiti od Rima. Predavateljica je pri tem navedla statistiko preganjanih duhovnikov v Sloveniji in citirala kopico dokumentov iz tistega časa, tudi takih, ki so bili doslej nedostopni. Niz zgodovinskih predavanj, ki ga je organiziralo DSI, je bil vsekakor uspešen, saj je vsakič občinstvo napol-nilo Peterlinovo dvorano. Tudi razprava je bila vsakokrat živahna in zanimiva, čeprav ne moremo mimo ugotovitve, da se je v nekaterih primerih ustvaril vtis, da gre bolj za izjavljanje in potrjevanje lastnih stališč in resnic kot pa za postavljanje vprašanj, kar je med občinstvom povzročilo nelagodje. mo (video je bilo mogoče gledati na velikem sodobnem ekranu), Manuelu Fer-folji za pomoč pri montaži ter Davidu Čoku za glasbeni aranžma. Lep večer, vreden pozornosti, kot so to dokazali polno zasedeni sedeži sveto-ivanskega Marijinega doma. To je prenovljena dvorana, naša, slovenska, ki si ne želi drugega kot to, da jo za take pametne prireditve tudi izrabimo. Priložnost se nam ponuja že to nedeljo, 12. maja, ko bo ob 17. uri koncert opernih arij in narodnih pesmi vokalno instrumentalne skupine Nomos. Kot je v spremni besedi zapisal kritik Sergio Molesi, je celotno delo Aleksandra Starca "prepredeno s prvinami, ki izvirajo iz njegovega notranjega sveta." "Starc," nadaljuje Molesi, "je vedno zasledoval enotnost in doslednost kreativne izkušnje z izjemno umirjeno naravnostjo", vendar je začutil potrebo po komuniciranju s samim seboj preko rielabo-racije lastne izrazne poti. To pot označuje fantastična dimenzija, v sklopu katere Starc "spoznava in osvobaja samega sebe in posreduje vsem nam model za koristno rabo notranje kreativnosti." TRST. Marijin dom pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, vabi na koncert vokalne in instrumentalne skupine Nomos, ki bo v nedeljo, 12. maja. Izvajala bo operne arije in narodne pesmi. Pel bo basist Aldo Žerjal. Pričetek ob 17. uri. TRST. SSG-Maurizio Co-stanzo: Izpraznjeno vrni, režija Saša Jamnik (prvič v slovenščini). V soboto, 11.5., ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 12. 5., ob 16. uri, abonma red C. TRST. ZCPZ obvešča pevce-udeležence množičnega nastopa ob bližnjem papeževem obisku v Sloveniji, da bo zadnja vaja v sredo, 15. maja, ob 14. uri v Postojni. Odhod z avtobusom v sredo, 15. maja, ob 12.15 na Opčinah pri zadnji tramvajski postaji. DOMJO. Cerkvena skupnost vabi na praznovanje svojega zavetnika sv. Bog-dana-Leopolda Mandiča. Glavna slovesnost bo v nedeljo, 12. maja, popoldne. Ob 16. uri sv. maša v kapeli, ob 17. uri kulturni spored na dvorišču. Sodeluje zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Priložnostno misel bosta podala g. Dušan Jakomin in dr. Drago Štoka. TRST. DSI vabi v ponedeljek, 13. maja, v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige Gorica v slovenski književnosti, ki jo je uredila prof. Lojzka Bratuž za Goriško Mohorjevo družbo. Delo bo predstavila prof. Marija Cenda Klinc. Začetek ob 20.30. SLOMŠKOV DOM iz Bazovice in ACM iz Trsta pripravljata dvodnevno potovanje v Maribor Po Slomškovih poteh ob priložnosti papeževega obiska v Sloveniji 18. in 19. maja. Odhod avtobusa bo v soboto, 18. maja, ob 7. uri s trga Oberdan v Trstu. Na razpo- V torek, 7. maja, se je s podiranjem maja končala Majenca, ki je tudi letos privabila v Dolino veliko število obiskovalcev. Praznovanja so se pričela v petek. Istega dne je bila tudi pokušnja domačih vin. V soboto so lago je še nekaj mest v avtobusu. Tel. št. 281276. OPČINE. Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade na duhovno pripravo na papežev obisk. Šrečenje bo v nedeljo, 12. maja, v Marijanišču s pričetkom ob 19. uri. DAROVI Za Slovensko Vincenci-jevo konferenco -odsek pri Sv. Ivanu: Mimi in Pina namesto cvetja na grob Dine Canziani 200.000 lir; Marija Bizjak v isti namen 40.000 lir; Ksenija Levak 60.000 lir. Za lačne otroke v misijonih: K.K. 100.000 lir. Za cerkev v Nabrežini: ob blagoslovu družin 300.000 lir; društvo I.Gruden 250.000; Gobbo 50.000; Gruden 80.000; Ferlat 35.000; Slavec 5.000; Gregori 35.000; Zavadlal 15.000; N.N. 30.000; SSO 500.000; Renzi 15.000; Caharija 15.000; Rudež 5.000; Verri 15.000; N.N. 5.000; Petelin 50.000; Kakež 100.000; Jožefa Žorč 400.000; Leban 40.000; Jamšek 20.000; Makovec 5.000; Saksida 30.000; Petelin M. 160.000; Gruden Ant. 130.000; ob krstu Verza Ch. 150.000; ob pogrebu Ferfolja R. 150.000; bolniki 80.000; ob pogrebu Metli-kovec M. 150.000 lir. Za misijonarja Ernesta Saksida (Brazilija): Franc Saksida ob prodaji znamk 100.000 lir. Za slike v slivenski cerkvi: v spomin na ljubljeno mamo Boženo Kralj hči Jasna 200.000 lir. Za zgoniško cerkev: ob smrti dragega moža, očeta in nonota Ladislava daruje družina Piculin 300.000 lir. Za begunske otroke v Ajdovščini A.G. 50.000 lir. dvignili maj, v nedeljo pa so na vaški trg prišli parterji in parterce, ki so pod majem odprli ples, ki je bil na sporedu ob zvokib znanih domačih ansamblov tudi v ponedeljek in torek. PRI SV. IVANU USPEL OGLED VIDEOFILMA CESARSKA KITAJSKA GORAZD BAJC V petek, 3. maja, sta Marijin dom pri Sv. Ivanu in KD Škamperle v nabito polni dvorani Marijinega doma v ul. Brandesia priredila ogled videofilma Cesarska Kitajska. RAZSTAVA ALEKSANDRA STARCA V GALERIJI ISIS TUDI LETOŠNJA MAJENCA JE ZA NAMI DOLINA: parterji in parterce na dolinskem vaškem trgu 9 ČETRTEK 9. MAJA 1996 il Oli) n iip GORIŠKA KRONIKA OBVESTILO UDELEŽENCEM SREČANJA S PAPEŽEM V POSTOJNI URNIKI ODHODA: ob 8. uri Gorica (Travnik), ob 8. uri Sovodnje (pri cerkvi), ob 8.15 Štandrež (s trga). m7YV7T:f.viI< ob 12. uri Števerjan (na trgu), ob 12.15 Gorica (Travnik), ob 12.30 Štandrež (na trgu), ob 12.15 Sovodnje (pri cerkvi), ob 12.45 Jamlje (pri orožnikih) S seboj vzemite veljavno osebno izkaznico ali potni list. Stroške (20.000 lir) lahko oddaste ta teden svojemu župniku ali voditelju avtobusa na dan odhoda. 10 ČETRTEK 9. MAJA 1996 Koncert semeniščnikov - Marijin evangelij Marijin evangelij je naslov koncerta duhovne glasbe, ki ga bo novoustanovljeni zbor medškofijskega bogoslovnega semenišča, poimenovan po sv. Kromaciju Oglejskem, izvedel v Gorici, Trstu in Vidmu v Marijinem mesecu maju. Večer duhovne glasbe in bogate poglobitve bo potekal ob starih himnah, gregorijanskih psalmih, črnski duhovni glasbi, orgelski glasbi (Bach, Perosi, Bettinelli), recitacijah poezij, branju božje besede in duhovnih spisov. Prvi koncert bo v univerzitetni kapeli (cerkev sv. Krištofa) v Vidmu 10. maja ob 21. uri. V petek, 17. maja, bo koncert ob isti uri v cerkvi sv. Ulderiha v Aiellu za goriško nadškofijo. V petek, 31. maja, pa bo prav tako ob 21. uri v cerkvi sv. Janeza in Pavla v Miljah. Preval: sv. Marija Kraljica narodov Po več kot petdesetih letih se je 25. aprila v cerkvi sv. Marije Kraljice narodov na Prevalu obnovila tradicija velike molitve in poljubljanja križev. Kljub grdemu vremenu je precej vernikov prehodilo v procesiji pot od župne cerkve v Mošu do svetišča na Prevalu. Tam je župnik g. Mauro Belletti vodil obred in poudaril vlogo Ogleja kot izvira, od koder se je razširila evangelizacija različnih narodov in kultur. "Združujejo nas en sam Gospod, ena sama vera, en sam krst," je dejal. Na poziv so se podružne skupnosti moške župnije (Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo, Vrh sv. Mihaela, Sv. Martin na Krasu in Rubije) približale s svojim križem, da bi prejele "poljub" križa župnije iz Moša. Na prvo nedeljo Marijinega meseca je bila 5. maja v svetišču za praznovanje Marije Kraljice narodov ob 15.30 molitev rožnega venca, ob 16. uri pa je nadškof vodil mašo. Na zadnjem srečanju je župnijski pastoralni svet župnije sv. Andreja v Mošu pregledal prvo leto življenja obnovljenega svetišča. Zaradi dobrega odziva je bil potrjen red urnikov tudi za prihodnje leto. Urnik od maja 1996 do septembra: ob nedeljah je cerkev odprta od 18. do 20. ure. Maše bodo 14. maja (praznik posvetitve), ob 7.30; 1. junija, ob 19.30; 29. junija (praznik svetih Petra in Pavla), ob 19.30; 6. julija, ob 19.30; 2. avgusta (Perdon v Assisiju), ob 19.30; 3. avgusta, ob 19.30; 7. septembra, ob 19.30; 8. septembra, ob 7.30. —— Krstni nastop mladih kotalkarjev Kulturno in športno društvo Vipava s Peči je v mesecih marcu in aprilu organiziralo kotalkarski tečaj. Udeležilo se ga je 21 mladih, tudi še otrok od štirih let naprej. Krstni nastop so imeli mladi kotalkarji v petek, 3. maja, v sovodenjski telovadnici. Predsednik društva se je med nastopom kotalkarjev zahvalil staršem otrok in voditeljem tečaja: Katji in Štefanu Tommasiju, Barbari Kovic in Tiziani Tomšič, mladim kotalkarjem pa je skupno z odbornico društva Batičevo podelil tudi potrdila o opravljenem tečaju. Društvo si sedaj seveda želi, da bi mladi kotalkarji postali člani kotalkarske skupine društva. Zaradi velikega zanimanja bodo kotalkarski tečaj ponovili jeseni. V pripravi pa imajo tudi mednarodno tekmovanje v kotalkanju.------------ R. DEVETAK PRAZNIK FRTALJE / GOVOR MARIJE FERLETIČ "LE KDAJ BOMO VSI SPOZNALI, DA MORAMO NA SKUPNO POT?" Predsednica SSO Marija Ferletič je bila slavnostna govornica na prazniku fr-talje v Rupi. Tu v glavnem povzemamo njena izvajanja. "Dragi prijatelji, pred letom dni smo se prav tu spomnili 50-letnice osvoboditve ne samo z besedami, temveč z novo obvezo, da bomo še odločneje zagovarjali človekove pravice in pravice do svobode in enakopravnosti; vrednote, ki so zapisane tudi s krvjo slovenskega naroda, vrednote, brez katerih ne moremo pričakovati kulturne rasti, socialnega in gospodarskega razvoja, dobrin, ki so danes v ospredju pozornosti. (...) Pogled v preteklo polovico stoletja ni navdušujoč, zlasti ne, če se ozremo na našo slovensko stvarnost in v veliki meri brezplodna prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za uresničitev tistih idealov in pravic, ki so zapisane z velikimi črkami tudi v italijanski ustavi. Lansko leto ni bilo lahko, naše ustanove so v veliki finančni stiski, ker italijanska država, ki je dolžna skrbeti za finančno podporo naši manjšini, ni pravočasno pripravila zadostnih sredstev za preživljanje naših ustanov. Hvaležni moramo biti matični domovini Sloveniji, ki je z ljubeznijo, razumevanjem in požrtvovalnostjo ter veliko uvidevnostjo priskočila na pomoč slovenski zamejski skupnosti... Kako naj bomo brezbrižni, ko mladi državi Sloveniji, naši mati- čni domovini, neposredni sosed Italija odreka vstop v Evropsko unijo? Kako smo lahko neobčutljivi, ko vidimo, kako italijanska država krši mednarodne sporazume, ko ne izvaja na evropski ravni sprejetih obvez do slovenske manjšine? (...) Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da smo tudi mi pomagali izvoliti slovenskega senatorja Darka Bratino in tako pomagali premagati desnico. Praznično vzdušje po volitvah in volilni uspeh pa nas ne smeta zavajati. Čaka nas mnogo dela, saj bomo morali senatorja Bratino podpirati, ga bodriti, z njim delati, preverjati uspehe in popravljati neuspehe. (...) Se vedno sem globoko prepričana, da je vsakdo svoje sreče kovač in kovači svoje sreče smo vsi Slovenci, ne glede na ideološko prepričanje! (...) Rabimo ljudi, ki nam bodo pomagali v našem boju za naše pravice in za naše lepe slovenske družine! (...) Uspeh našega skupnega boja za pravice bomo dosegli le v primeru, če bomo složni. (...) JURIJEVANJE SGS 1996 Najpomembnejši dogodek za vsako večjo skupnost je gotovo praznovanje lastnega zavetnika. Zato smo se tudi goriški skavti odločili, da - kot vsako leto - skupaj počastimo patrona sv. Jurija in sprejmemo v svojo družino nove, mlajše člane. Tako smo se prvega maja zbrali v cerkvi v Doberdobu (zaradi slabega vremena, sicer poteka jurijevanje na prostem), kjer je duhovni vodja msgr. Oskar Simčič daroval sv. mašo z obredom obljub. Domačnost doberdobske cerkve, zbranost prisotnih skavtov iz vseh starostnih vej, strnjen krog staršev in prijateljev so pripomogli k temu, da je obred zaživel v pravem skavtskem duhu in Danes je v ospredju debata, ki jo je sprožil sporni zbornik Na obrobju, razmere zadnjih petdesetih let pa se same po sebi tolmačijo in zato ne moremo in ne smemo poneverjati resnice, ki je jasna in jo je del Slovencev občutil na lastni koži. Posledice so danes vidne vsem. Če se danes Slovenija obnaša do nas v novih razmerah državniško in se, mora tudi z naše strani priti do izraza naša dobra volja, da pomagamo mladi slovenski državi in s tem pomagamo uresničiti sen vseh Slovencev in mlade slovenske države. (...) Danes, prvega maja, bi se morali spomniti na 20. maj v Gorici, na veliko slovensko zborovanje na Travniku, ki je vlilo našim ljudem novega upanja za uspeh v borbi za naše pravice. Ob skorajšnjem obisku sv. očeta moramo svetu in domu poka- zati, da smo Slovenci složna družina, da smo del samega srca Evrope in njene stvarnosti. (...) Obenem moram povedati, da nas čakajo novi napori, novi cilji. Izpolniti moramo tudi nova pričakovanja; prišli smo namreč do spoznanja, da so prepotrebne volitve za skupno predstavništvo Slovencev v Italiji, po stari poti ne moremo več naprej. (...) Naše družine se krčijo, ni več številnih družin in starši se danes upravičeno sprašujejo, kaj bo z našimi otroki. Sole se praznijo. (...) Ni skupnega govora o reševanju slovenskih skupnih težav. Še vedno se delimo na večino in manjšino; le kdaj bomo vsi spoznali, da moramo na skupno pot? (...) Naj sklenem z mislijo, da mora vsak posameznik kaj narediti za skupno blaginjo. Staršem, ki so zaskrbljeni za svoje otroke in gledajo z veliko skrbjo v bodočnost, pravim, naj se borijo proti kulturi nasilja in pobijanja, naj zberejo bogastvo razuma in upanja. Vsi mi moramo upati v lepšo bodočnost, saj je Bog tisti, ki blagoslavlja delo naših rok!" DEZIDERIJ ŠVARA: NEMIR IN SPRETNOST SASA QUINZI v tesni povezanosti med brati in sestrami skavti. Letos je pred načelnikom |u-lijanom Čavdekom in načelnico Mirjam Černič obljubilo 14 izvidnikov in vodnic. Lep porast pa smo zabeležili v veji volčičev in vol-kuljic, kjer je kar 23 mladičev sleklo kožuh in sprejelo ruto, s katero so postali pravi volkovi. Obred obljub je sklenil načelnik, ki je v svojem govoru poudaril pomen in sporočilo obljube, ki jo skavt izreče pred Bogom in je zato večna. Po maši smo se vsi prisotni skavti (z nami šobili tudi bratje in sestre iz Trsta in Nove Gorice) srečali v do-berdobski župnijski dvorani, kjer se je s pesmijo slovesa jurijevanje končalo. --------IG Znova si lahko v galeriji Katoliške knjigarne ogledamo kvalitetno razstavo. Do 21. t.m. so namreč razstavljene slike tržaškega rojaka De-ziderija Švare. Na odprtju razstave v petek, 2. maja, je o umetniku spregovoril Sergij Cesar, za glasbeni užitek pa je poskrbela komaj 9-let-na odlična Nina Kruh. Postavitev del - predstavljeno je najnovejše umetnikovo ustvarjanje - ne skriva posebnih pomenov, obilica razstavljenih platen pa nam omogoča novo "potovanje". Švarovo slikarstvo označujejo topli toni, pretežno zemeljskih barv, med katerimi prevladuje rjava. Na videz enobarvne slike pa ne učinkujejo monotono, še manj plosko. Nasprotno. Barvna polja so uokvirjena v like, ki v zalomljenih črtah in ostrih kotih nakazujejo človekov notranji nemir, iskanje. Barvna polja tudi skoro neopazno prehajajo v svetlejše tone in končno barve. S tem doseže umetnik globino in plastičnost, vtis, ki snovnost barvila in tenki nanosi še povečajo. Te značilnosti lahko zasledimo v vseh razstavljenih pokrajinah, v katerih je prostor razpoznaven prek nam domačih likov in barv. Tako zasledimo v jeseni rumene polkroge, modro bele trikotnike v Solinah ali pa obris ladje med liki Ladjedelnice. Na istih platnih pa nas liki, ki visijo z gornjega roba slike, spominjajo, da je vendar umetnik predelal realni svet, kateremu je vtisnil svoj pečat in v katerega je vlil tudi svoja čustva. Tudi v abstraktnih figu-racijah ostaja plastični in snovni princip stalno prisoten. Kompozicije so zgoščene, včasih strnjene okoli jedra (Kompozicija v prostoru), včasih pa razporejene v medsebojnem ravnotežju (Kompozicija v rdečem, Kompozicija s polkrogom). Stalno lahko čutimo, kako Švarov navdih ostaja v bistvu isti, kot ga lahko prepoznamo v krajinah. Švarovo slikarstvo je očitno zelo premišljeno in tehtno zgrajeno. V njem sobivajo tako človekov nemir kot umetnikova spretnost, ki je vsekakor sad truda in premagovanja enostavnih občutkov in končno banalnosti. To pa označuje umetnino in jo tudi dviga nad vsakdanjo raven. NOVI GLAS / ŠT. 1 8 1 996 30 - LETNICA ZBORA NAJ ŽIVI "MIRKO FILEJ"! Gorica je v nedeljo, 5. maja, v Kulturnem domu prav pevsko zadihala, saj je doživela jubilejno slavnost kot že dolgo ne. Lahko rečemo, da je moški zbor Mirko Filej iz Gorice proslavil svoj 30-letni jubilej na najboljši možni način. Vsebinski "scenarij" je po-menil skladno prepletanje govorice pesmi in besede. Program pesmi je bil razvrščen v dva smiselna dela, ki sta kot celota predstavljala simbolni prerez zborovega repertoarja iz celotnega obdobja delovanja; prvi sklop zelo raznovrsten: Gallus, Mozart, črnska duhovna glasba, Mokranjac in nato še štiri slovenske umetne pesmi (Vrabec, C. Vremšak, Srebotnjak in Delak), drugi sklop pa "folklornejši", z dvema furlanskima, z nekaterimi povsem domačimi avtorji (Simoniti, Vodopivec), Korošcema (Kramolc, Kernjak) in "železnim" Jerebom in njegovo O kresu. V izjemno prisrčnem vzdušju so pevci dodali še tri pesmi: Komelovo Korotanki, Fileje-vo Rož'cam in Foersterjevo Večerni a ve. Besedni del programa je prerasel v žlahtno dopolnitev zborovskim melodijam, od #> veznega teksta v slovenščini in italijanščini, pozdravnega govora predsednika zbora Andreja Čevdka, pesmi-pri-godnic, od katerih sta prvo iz Celja poslala Peter in Nada Simoniti, drugo pa je svojim pevcem posvetil sam dirigent Zdravko, vse do številnih čestitk, voščil, zahval in ne nazadnje do občutene besede dirigenta samega. Za Zvezo slovenske katoliške prosvete je zboru čestital predsednik dr. Damjan Pavlin, za zbor Rupa-Peč Ivič Kovic, sam dolgoletni član Fileja, za Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica Anka Černič, za Župnijski zbor Miren Cirila Pregelj, za MePZ Bratuž Marilka Koršič, za Moški zbor Miren Armand Cotič, za pevce Krmin Pleši-vo Boris Fabiani, Ivo Kralj za Fante izpod Grmade in Dekliški zbor Devin, za Slovensko prosveto - Trst Marij Maver, za Zvezo cerkvenih zborov - Trst Humbert Ma-molo, za občino Števerjan župan Hadrijan Corsi. Se posebej pomenljivo je bilo srečanje z gosti, ki so prišli od daleč: iz znamenite Krope je prišel s simbolnim darilom iz tega kraja Rado Zupan in čestital v imenu podjetja UKO Kropa in zbora Stane Žagar Kropa. Za MoPZ Medvode pa je čestital predsednik Lado Ločniškar. Pisno so voščili g. Viljem Žerjal, ga. Marija Ferletič, Amatersko gledališče Teharje, zakonca Simoniti iz Celja ter Slovenci iz Maasmeche-lena v Belgiji. Zbor je obdaroval svojega dirigenta Zdravka Klanjščka. Ob tem smo čutili, da je v izbranem darilu (gre za umetniško sliko Andreja Kosiča z motivom Zdravkovih Jazbin) več kot to, da je v tej simbol n i izročitvi žlahtno spojeno vse dirigentovo razdajanje zboru na eni strani in vsa hvaležnost pevcev na drugi. Spontan aplavz ganjene publike je pričal, da je temu res tako. V en glas se je občinstvo strnilo s prepričljivim ploskanjem že prej, takoj ko je izzvenela Zdravkova posvetilna pesem vsem nekdanjim in sedanjim pevcem: "Zato naš cilj naj bo 'naprej', da živel bo 'Mirko Filej'!" Priložnostni šopek je zbor izročil tudi prof. Andreju Bratužu, nekdanjemu pevcu in vedno zvestemu sodelavcu in prijatelju, Damjani Čev-dek, mladi korepetitorki zbora, in seveda pridnima napovedovalcema Valentini Pahor in Janu Leopoliju. Zborovo ime ni po naključju Mirko Filej; pokojni profesor je bil tisti, ki je zbiral naše pevce in že začutil potrebo po moškem zboru. Uresničili so ga njegovi u-čenci in njim sorodne duše. Za najlepšo popotnico pa je enkratno poskrbela, čisto na koncu in povsem spontano, Adela Ferletič, ki ima v zboru dva sina. Povabila je vse mame, naj se zboru pridružijo tudi njihovi sinovi. ----------P.B. KONEC KOMISARSKE UPRAVE V KMEČKI BANKI Kmečka banka ima od prejšnje sobote nov devetčlanski odbor, ki bo v naslednjih treh letih zadolžen za upravljanje banke. To je najvažnejše dejstvo občnega zbora Kmečke banke, ki je bil v Kulturnem domu v soboto, 4. maja. Tako se je tudi končala prisilna komisarska uprava, ki pa bo žal imela za delovanje Kmečke banke še vrsto posledic. Odbor sestavljajo: dr. Peter Sanzin, dr. Diego Marvin, Damjan Klanjšček, Ivan Plesničar, Ivan Miklus, Angel Pahor, Gianluigi Ban-diera, Bernardo Frascaroli in Gracco Gotti; dr. Albert Vetrih bo odslej predsednik nadzornega odbora, dr. Marija Marc, dr. Mauro Verdi-conti, dr. Marisa Provedel in dr. Robert Lonzar pa so člani nadzornega odbora. Komisarska prisilna uprava se je s tem dejanjem končala. Večinski delničar banke so še vedno slovenski delničarji, novi večinski delničar pa je tudi italijanski holding CAER iz Bologne, ki ima 35 odstotkov delnic. Slovenski delničarji so izvedli dokapitalizacijo banke in vplačali štiri milijarde in 750 milijonov lir. Seveda čaka upra- vitelje Kmečke banke težka naloga, saj morajo banki dati spet tisti ugled, ki ga je imela pred komisarsko upravo. Dejstvo je namreč, da je komisarska uprava, ki je sledila nespretnemu u-pravljanju Kmečke banke, zelo prizadela ta nekoč v celoti slovenski bančni zavod, njegov ugled se je zamajal, gotovo pa je vse skupaj tudi zelo škodilo vsemu slovenskemu in ne samo slovenskemu gospodarstvu na Goriškem. Za zelo kratko izjavo o izteku občnega zbora Kmečke banke smo zaprosili e-nega najvidnejših slovenskih goriških gospodarstvenikov, števerjanskega župana Hadrijana Corsija. Bil je zelo kratek, obljubil pa nam je, da bo v prihodnjih dneh, ko se bo stvar ohladila, dal našemu časniku intervju. Na vprašanje, kako ocenjuje novo stanje v banki, je Corsi odgovoril takole: "Če lahko kaj rečem o prvem vtisu, ki ga dajem še »na vroče«, lahko enostavno rečem, da najraje ne komentiram ničesar, ker se v Kmečki banki v soboto ni končalo vse najbolj pametno." OBČNI ZBOR SOVODENJSKE ZADRUŽNE BANKE V Sovodnjah je bil prejšnji teden redni letni občni zbor Zadružne kreditne banke iz Sovodenj. Ta se lahko pohvali z izredno zglednim in dobrim poslovanjem, saj je dobiček poslovanja za lansko leto znašal dobrih 600 milijonov lir, čemur je gotovo pripomoglo dejstvo, da je sovodenj-ska posojilnica odprla lani svojo podružnico v bližnjem Standrežu. Lanskoletno poslovanje je izredno uspešno, nad vsemi pričakovanji, če pomislimo, da je imela sovodenjska banka lansko leto enajstodstoten porast hranilnih vlog in 1 7-odstotni porast posojil. Na občnem zboru se je predsednik posojilnice Mirko Hmeljak sicer potožil, da je delovanje banke izredno otežkočeno tudi zaradi dejstva, da imajo iz leta v leto na Goriškem večjo konkurenco, saj prihajajo v Gorico vedno nove banke z izredno konkurenčnimi pobudami, tako da je u-speh Zadružne kreditne banke več kot dober. Govorili so tudi o novem sedežu v Sovodnjah, ki ga bodo morali najbrž zgraditi zaradi varnostnih razlogov. Omenili so tudi možnost združitve z drugimi posojilnicami, a danes tudi v osrednji italijanski banki Banca dltalia niso več mnenja, da je treba ljudske posojilnice na silo združevati. Na občnem zboru so govorili Hmeljak, predsednik nadzorstva dr. Stefan Bukovec in ravnatelj banke Savo Ušaj. Prav ravnatelja banke smo zapro-sili za kratko izjavo o izidu rednega občnega zbora: "Jasno je, da smo lahko s poslovanjem naše banke zadovoljni. Seveda moram povedati, da se težave v bankah iz leta v leto večajo in zato moramo skrbno paziti, da delamo dobro in vestno upravljamo našo banko. Kar se pa tiče občnega zbora banke, lahko samo z velikim zadovoljstvom rečem, da sem zelo zadovoljen z udeležbo članov banke in še posebno z njihovimi posegi na občnem zboru." DAROVI Za Pastirčka: ob 3. obletnici smrti predrage mame Ljubke Šorli darujeta Lojzka in Andrej 200.000 lir. Za cerkev sv. Ivana: v spomin na Avguština Strgarja uslužbenci pokrajinske zveze Neposrednih delavcev 1 70.000 lir. Za Zavod sv. Družine: v hvaležen spomin na očeta Franca Simčiča daruje ob njegovi obletnici rojstva hčerka Jožica z družino 100.000 lir. Za slov. goriške skavte: Colja Rozina 50.000 lir. Za društvo krvodajalcev iz Sovodenj: namesto cvetja na grob Klare Čevdek Jožko Kosič 100.000 lir. Za Novi glas: Ladislav Gorenc 40.000 lir. Za priprave na obisk sv. očeta v Sloveniji: Štefka v spomin na Ljubko Šorli Bratuž 100.000; R.R. 25.000; Marija Kogoj 40.000; Cilka Kovač 50.000 lir. Za lačne v misijonih: M. K. 100.000; v spomin na drago gospo Fani Koršič 50.000 lir Vida. Za cerkev na Peči: D.K. 5.000; N.N. za obnovitev 85.000 lir. Za cerkev v Rupi: N.N. 50.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000 lir. Za MePZ Rupa-Peč: N.N. 20.000; N.N. 50.000 lir. Za cerkev v Gabrjah: Lojzka Pipan Boškin 50.000 lir. Za svetišče v Medjugor-ju: Lojzka Pipan Boškin 50.000 lir. Za Katoliški dom: Roza v spomin na pok. Albino Čopič 100.000 lir. OBVESTILA VIDEM. Fantovski pevski zbor medškofijskega bogoslovnega semenišča vabi na večer duhovne glasbe Marijin evangelij, v cerkvi sv. Krištofa 10. maja ob 21. uri; 17. maja ob 21. uri v Aiellu. V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku je do 21. maja odprta razstava slikarja Deziderija Švare. Razstavo si lahko ogledate po urniku knjigarne. Škofijski šolski urad obvešča, da so do konca maja na razpolago na goriški škofiji novi obrazci za prošnje za pouk verouka. Urad je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18. ure. V galeriji Kulturnega doma bo v petek, 10. maja, ob 18.30 otvoritev razstave goriške slikarke Laure Gru-sovin. Razstava bo odprta do 25. maja. ČESTITKE Družina in prijatelji čestitajo Miranu Devetaku ob o- sebnem uspehu na pariškem klavirskem tekmovanju. SOŽALJE Ob smrti dragega očeta izrekajo prof. Nadji Paulin občuteno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki pedagoškega liceja Simon Gregorčič. Katoliška knjigarna v Gorici V petek. 10. maja 1996. ob 18. uri predstavitev Publikacij S. Gregorec - IVČEK NAGAJIVČEK ilustr. J. Urtovec M. Perat - KRALJIČNA Z LEDENIM SRCEM ilustr. D. Komjanc 50 LET PASTIRČKA ki so izšle ob zlatem jubileju otroške revije Pastirček. Predstavili jih bodo Olea Tavčar. Barbara Rustja in Marjan Markežič. Vljudno vabljeni! GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku V petek, 17. maja 1996, bo ob 18. uri PREDSTAVITEV DVEH NOVIH PUBLIKACIJ DUŠANA JELINČIČA TEMA NA POMOLU in PRAZNE SOBE Dela bo predstavil Janez Povše. Sodeluje Jan Leopoli. Vljudno vabljeni! ^Crattona 1670 - 1990 zaprto di Devetak Agostino & C. s.n.c. v ponedeljek in torek VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči) tel. 882005 11 ČETRTEK 9. MAJA 1996 12 ČETRTEK 9. MAJA 1996 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA m 70 LET IZHAJANJA TEDNIKA LA VITA CATTOLICA ERIKA JAZBAR GOVORITI SLOVENSKO V KANALSKI DOLINI Že smo poročali o vsedržavnem posvetu časnikarjev FISC, ki je bil v Vidmu oz. Pušji vesi konec aprila. Ob pomembnih smernicah, ki so jih nakazale vidne osebnosti današnjega novinarskega sveta, je pomenilo srečanje tudi priložnost, da sodelujoči primerno počastijo 70-letnico izhajanja tednika videmske nadškofije La vita cattolica. Predsednik FISC-a don Duilio Corgnali je namreč tudi urednik omenjenega časopisa, obenem pa ga marsikdo še pozna zaradi njegovega postavnega in vztrajnega boja za pravice furlanskih ljudi. La vita cattolica je začel tedensko izhajati januarja 1926. leta na štirih straneh kot glasilo Azione cattolica iz Vidma. V polnem fašističnem obdobju je časopis izhajal redno, kar pomeni, da se je prilagodil zahtevam tedanjega režima, ki poleg drugega ni dopuščal niti besedice v furlanskem jeziku. V prvem povojnem času je jasno odigral svojo vlogo; spomnimo predvsem na prve parlamentarne volitve iz leta 1948, ko je začelo veljati geslo "križ na križ". Po 2. vatikanskem koncilu in predvsem po potresu v Furlaniji se odpira novo obdobje v zgodovini te zemlje in posledično tudi tednika. Furlanski človek SKTT1M ANALE DEL ERIUI.l v« A v . "V ' ' ' ' - t začenja zahtevati spoštovanje svojega dostojanstva. Pred nastankom dežele F-)k I. 1963 je tednik objavil več prispevkov v zvezi z avtonomno furlansko regijo, ki naj bi temeljila na zgodovinskih postavkah in bila vraščena v furlanski teritorij. L. 1966 je nastalo gibanje Movimento Friuli, zbrali so 125.000 podpisov za univerzo v Vidmu, do uresničitve katere je prišlo I. 1978. Medtem je Furlanija spremenila tudi svojo zunanjo podobo s preno- nitvenimi deli po potresu pred dvajsetimi leti. Od I. 1978 je urednik tednika don Duilio Corgnali, človek bojevitega značaja, ki se v teh časih - ključnih tudi za furlanski jezik -lahko ponaša s 53.000 zbranimi podpisi za avtonomni sedež RAI-a v Vidmu. Tednik izhaja na 36 straneh in je med drugim zelo pozoren tudi do družbenega dogajanja v slovenski Benečiji. Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je pred kratkim predstavil štiri publikacije, ki jih je izdal že pred časom. Študije bogatijo niz letnih priro-čnikov, ki jih krožek izdaja od leta 1991. Med temi knjigami poglejmo predvsem študijo Govoriti slovensko v Kanalski dolini; njena avtorja sta antropologinja Irena Sumi, višja raziskovalna sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, in družbeni delavec iz Žab-nic Salvatore Venosi, ki dela na sedežu SLORI-ja v Ukvah. Avtorja tudi vodita tečaje slovenskega jezika v Kanalski dolini. Knjiga je nastala na predlog Rafka Dolharja, da bi raziskovalca objela v enotno objavo tekste in besedila, ki so nastajala v njunem večletnem delu v teh slovenskih vaseh. Sam Dolhar je tudi napisal predgovor, ki v prvih stavkih pravi tudi: "Slovenščina je v Kanalski dolini doma. Od vedno in v pravem pomenu besede: kajti prav po domovih domačinov je bila slovenska koroška beseda prva, ki so jo otroci slišali in izgovorili." Študija obravnava zgodovino slovenskega jezikovnega pouka na tej zemlji v določenih sklopih, ki so vezani predvsem na družbeno-politične spremembe v tem stoletju: od zadnjih let terezijanske dobe prek priključitve doline h kraljevini Italiji, prek medvojnega in povojnega obdobja do prelomnega I. SPOMIN NA VINKA ŽAKLJA ZORKO HAREj Spoznal sem ga na Sv. Višarjah v letih, ko je tam v poletnih mesecih opravljal duhovniško službo. Z njim sem velikokrat govoril in ga tudi pospremil, ko jev prostih urah, navadno po popoldanski maši, hodil v naravo, pogosto proti Lovcem, kjer je narava v tem letnem času tako bujna, kjer vse kipi in raste, opremljen s fotografsko kamero, da posname prizore, ki so bili zanimivi za njegovo estetsko izurjeno oko. Vinko Žakelj je naravno pripadal Višarjam. Kadarkoli sem se spomnil nanje, sem vedno pomislil tudi nanj. Rad je imel ta sveti kraj, okoliške gore, domačine in romarje, ki so prihajali od vsepovsod. Mnoge je spoznal in mnogi so njega poznali. Tudi mi smo ga radi imeli: tako človeški je bil, obziren, skromen. Veliko je vedel in znal; veliko je potoval in videl in dolgo let živel v Belgiji in na Holandskem, v krajih z drugačno življenjsko filozofijo. Zato je bil pogovor z njim vedno zanimiv in prijeten, tudi ko je ponovno poudarjal, naj bodo Slovenci v svetu značajni, dosledni, pokončni, ker le tako jih bodo cenili in spoštovali ljudje drugih jezikov in kultur; in naj bodo pogumni pričevalci načel krščanske omike. Lik takih Slovencev in kristjanov je pogosto obravnaval v svojih premišljenih in zgoščenih pridigah med mašami v višarski cerkvi. Slovenskega človeka je vedno nosil v mislih in v srcu. To znajo bolje povedati rojaki v Belgiji in na Holandskem, ki so bili skoraj pol stoletja v njegovi duhovni oskrbi, okušali njegovo narodno gorečnost in bili deležni njegove dobrote. Božja pot Svetih Višarij je na meji Italije, Slovenije, Avstrije, v izjemnem kraju, na stičišču slovenskega, romanskega in germanskega sveta. Na Višarje prihajajo ljudje z vsega sveta. Za časa Žakljevih daljših bivanj na Višarjah, ko se je do prihoda frančiškanov pred desetimi leti ustavljal tam tudi do dveh mesecev, so na to sveto goro prihajali tudi mnogi Slovenci, ki domov niso mogli in so tu blizu doma in ob velikem Slovencu, Vinku Žaklju, našli majhno domovino. V tem ambientu se mu je porodila zamisel o slovenskem domu na Višarjah, kjer bi Slovenci, predvsem oni po svetu, imeli svoj dom, kamor bi lahko prihajali v vsakem letnem času. Ta misel mu ni dala več miru. Preganjala ga je, dokler se ni ponudila priložnost odkupa novejše hiše, last domačinke s Trbiža. Žakelj je šel takoj v akcijo in prebredel pol sveta, da je zbral potrebni denar. Letos se je v dogovoru z novim žabniškim župnikom že pripravljal, da pride poleti na Svete Višarje. Imel je tudi pripravljen načrt, kako preurediti odkupljeno stavbo v funkcionalni slovenski dom. Prometna nesreča v Belgiji tik pred Veliko nočjo - podrl ga je avto, ko je zvečer peš prečkal cesto - nam ga je v hipu za vedno odvzela. Prvo nedeljo avgusta, ko se bodo zbrali, kakor so se na njegovo pobudo zbirali prejšnja leta na njegovem domu na Sv. Višarjah krščansko usmerjeni Slovenci iz zdomstva, zamejstva in iz domovine, bomo boleče pogrešali začetnika in izvajalca akcije za dom slovenske kulture na Višarjah. Meni bodo manjkali tudi njegovi obiski v Žabnicah, kamor je prihajal nenapovedan, navadno zvečer, včasih s kosom kruha, sira, morda salame kakor kakšen študent, vedno na poti, vedno poln zamisli in načrtov. Prespal je po eno samo noč in zjutraj kmalu odšel. Potem se ni dolgo več oglasil. Zadnjič mi je pisal konec februarja in med drugim napovedal svoj prihod poleti na Višarje. Nesreča mu je prekrižala načrte in za vedno ustavila njegov korak. Manjkal nam bo on, ki so ga velike preizkušnje, predvsem umor bratov, sestre in svaka v rodnem Šentjoštu nad Horjulom med stalinistično revolucijo na Slovenskem, prečistile in prekalile, da je njegova osebnost kakor luč sijala, pomirjevala in hrabrila. Vinka Žaklja bomo ohranili v hvaležnem in svetlem spominu kot dobrega, pametnega, razgledanega moža, zglednega duhovnika, vnetega narodnega kulturnega delavca. 1976. 3. februarja tega leta je namreč župnik Mario Gariup organiziral v poslopju italijanske osnovne sole v Ukvah tečaj slovenskega jezika. Poučevanje je prevzel Salvatore Venosi, ki je - ne brez ovir - dočakal I. 1988, ko so tečaje preselili v prostore krajevnega sedeža SLORI-ja v Ukvah. Študija torej priča o zgodovini neslovenskega šolstva v Kanalski dolini. Po prvi svetovni vojni in priključitvi doline k Italiji ne moremo več govoriti o javnem šolstvu v slovenskem jeziku; zato je bilo I. 1976 prelomno: odtlej se popoldanski zasebni tečaji slovenskega jezika vrstijo redno do današnjih dni. Iz omenjenega prereza se publikacija ne omejuje le na problem šolstva v tem delu zamejstva, ampak nam nudi tudi z njo vedno povezano sliko zgodovinskih viharjev, ki jih je preživel slovenski človek. Posebno zanimiv je še uvodni geografski oris, ko nam avtorja predstavljata dvanajst vasi, v katerih se lahko še pogovarajmo v slovenščini. V nekaj manj kot dvestotih straneh lahko torej spoznamo kraje, njihovo zgodovino in sedanjost tega dela zamejstva. Študijo lahko kupite na sedežu krožka v Trstu ali v slovenskih knjigarnah v Gorici oz. Trstu za sprejemljivih 16.000 lir. --------- E.J. Seminar klavirske didaktike Glasbena matica in Glasbena šola Špeter organizirata v nedeljo, 12. maja, v občinski dvorani v Špetru seminar klavirske didaktike, ki ga bo vodil Sijavuš Gadžijev. Na programu je od 9. do 10.30 srečanje z učitelji, nato pa srečanje z učenci Glasbene šole Špeter. Cena seminarja na osebo znaša 20.000 lir. —- LASBA GLASBA GLASBA NOVA KASETA IZOLSKEGA KVARTETA 7+ ERIK DOLHAR Pred kratkim (21. aprila), je v zgoniški telovadnici nastopil priznani izolski Vokalni Kvartet Sedem Plus in ob tej priložnosti predstavil svojo drugo kaseto z naslovom Sijaj mi sončece, ki jo je posnel v koprskem studiu Hendrix, izdelal pa v izolskem studiu Racman -audio video studio. Na traku so posnete slovenske ljudske pesmi v moderni priredbi, absolutno novost pa predstavlja aranžma, saj so vse pesmi pete na glasbeni podlagi. Na sicer ne predobro obiskanem zgoniškem koncertu smo lahko občudovali in z veseljem prisluhnili štirim primorskim fantom, ki so se izkazali z izrednimi pevskimi veščinami. V prvem delu so zapeli pesmi s kasete, to se pravi slovenske ljudske, v drugem pa, žal, še ne posnete črnske duhovne pesmi, ki so jih komaj naštudirali. Vsem svetujemo nakup nove kasete Vokalnega Kvarteta Sedem Plus (cena 10.000 lir); na njej lahko dobite pesmi iz slovenske ljudske zakladnice v zanimivi sodobni verziji: stran A: Sijaj mi sončece, Nocoj pa, oh, nocoj (solist Bruno Petvar), Pozimi pa rožice ne cveto, Jaz 'mam tri ljubice, Kaj ti je, deklica (solist Bruno Petvar), Ma-jol'ka bod' pozdravljena; stran B: Mrzel veter tebe žene (solist Stelio Grbec), Pa se sliš', Ljubca moja, Barčica, Dekle na vrtiču rož'ce sadi in Prelepa moja rožica (instrumentalna). Kdo pravzaprav pozna Vokalni Kvartet Sedem Plus? Mnogi izmed vas se ga nedvomno spomnijo s štever-janskih festivalov, kjer so nastopili z ansamblom Primorski fantje. Izolčani so se prvič predstavili širšemu občinstvu junija 1993 na koncertu v Portorožu. Do sedaj je kvartet izvedel že prek 100 koncertov in samostojnih nastopov po Sloveniji in v zamejstvu, septembra 1993 pa je izdal svojo prvo kaseto slovenskih narodnih in zborovskih pesmi z naslovom PriiatJi. V poltretjem letu, odkar delujejo v tej sestavi, so poleg samostojnih nastopov veliko sodelovali tudi z znanimi ansambli, kot so Primorski fantje, s katerimi so se udeležili nekaterih festivalov (Steverjan, Ptuj, Vesela je-sen-Maribor) in bili z njimi povsod tudi med nagrajenci. Z obalnim 3-Big ban-dom so leta 1994 izvedli v Izoli božični koncert z jazzovsko tematiko, poleti 1995 pa so sodelovali s priznanim gledališkim igralcem Gojmirjem Lešnjakom v njegovem projektu Domovina, ljubezen moja. PAPEŽ V SLOVENIJI ČIMVEČ LJUDI NA SREČANJA S SV. OČETOM SLOVE N IJ A V VEČNOST JE ODŠEL MARJAN DROBEZ V Sloveniji je že vse pripravljeno na bližnji obisk svetega očeta Janeza Pavla II. O tem dogodku, ki bo med najpomembnejšimi v zgodovini našega naroda, javna občila objavljajo čedalje več člankov, razmišljanj ter radijskih in TV-od-daj. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v pogovoru za mesečnik Ognjišče po- udaril, da bomo ob papeževem obisku "doživeli izredne dneve." Povedal je tudi, kar je bilo doslej neznano, da bo gost prenočeval v zgradbi ljubljanske nadškofije, in sicer v sobi, kjer ima nadškof svojo spalnico. Dodajmo, da v tem poslopju ni prenočil še noben papež. Papež Pij VI., ki je I. 1782 čez naše ozemlje potoval na Dunaj, je prenočil v Križankah, torej ne v škofijskem dvorcu. Dr. Alojzij Šuštar pričakuje, da bo sv. očeta ob obisku pričakalo tudi okoli 30 kardinalov ali škofov iz raznih tujih držav. Ljubljanski nadškof, ki ima morda največ zaslug za papežev obisk, je v intervjuju dejal tudi naslednje: "Nekoliko se bojimo, da - vsaj sodeč po dosedanjih prijavah po župnijah - ne bo prav veliko ljudi na srečevanjih s sv. očetom. Izgovarjajo se s tem, da bo nanj treba dolgo čakati, da so pota dolga, da bo gneča in podobno. Zaradi tega poskušamo vedno zno- va poudarjati: sprejmite nase to žrtev! Če papež osebno pride k nam, potem hočemo tudi mi osebno biti zraven. Saj po televiziji ga lahko vidimo iz Rima." Za papeževo varnost v Sloveniji bo po uradnih informacijah skrbelo 8 tisoč policistov, raznih varnostnikov in drugih pooblaščenih oseb. Varnostne ukrepe pristojne službe in organi izvajajo že skoraj eno leto. Bog daj, da bo ta obisk v vsakem oziru uspel! Govori, ki jih bo imel papež, so že pripravljeni, vse bo govoril v slovenščini," je še povedal nadškof Šuštar. V AJDOVŠČINI BREZ OMEMBE DOGODKOV IZ MAJA 1945 V Ajdovščini, središču Zgornje Vipavske doline, potekajo v mesecu maju razne kulturne, družabne in druge prireditve s skupnim naslovom Ajdovščina v maju. V tem okviru je bilo v Vipavskem Križu tudi slavnostno zasedanje občinskega sveta. V tej vasi, ki je znana po kapucinskem samostanu, obnovljeni cerkvi in grajskem kompleksu, ki je last goriške veje grofov Attemsov, so namreč odprli prenovljeno osnovno šolo. V njej bo mogoč pouk po najsodobnejših pedagoških načelih in skladno s programom devetletne osnovne šole, kakršno so uvedli v Sloveniji. Šola v Vipavskem Križu je bila sicer usta- novljena že I. 1829; letos jo obiskuje 81 učencev. Obnovili so tudi otroški vrtec, v katerem je zdaj 28 predšolskih otrok. Tudi za slovenske politične razmere je nekoliko nenavadno, da župan Ajdovščine Kazimir Bavec v govoru na zasedanju občinskega sveta ni omenil najvažnejšega povoda za njihov občinski praznik. To je bila ustanovitev slovenske vlade 4. maja I. 1945, katere prvi predsednik je postal revolucionar in eden izmed vodilnih komunističnih voditeljev v Sloveniji Boris Kidrič. Na zasedanje v Vipavski Križ tudi prvič doslej niso povabili edinih dveh še živečih ministrov tedanje vlade, Vide Tomšič in Zorana Poliča. Ajdovski župan je dejal, da bi se morala obletnice ustanovitve vlade I. 1945 spomniti zlasti sedanja slovenska vlada, ki pa je ob tem dogodku, ki pač sodi v novejšo zgodovino našega naroda in države, ostala ravnodušna. Najbrž sta prevladala politična preračunljivost in nelagodje, ker menijo, da v predvolilnem obdobju v Sloveniji pač ne gre omenjati vlade, ki je bila del komunistične strategije za osvojitev oblasti v Sloveniji. ---------M. POMEMBEN PRIROČNIK K pomembnejšim delom, ki so izšla v zadnjem času, gotovo sodi nova izdaja Leksikona slovenske književnosti. Prvič je izšel I. 1982, v novi izdaji pa je bistveno dopolnjen. Večino sprememb je prinesel s sabo čas, ki terja dopolnitev leksikona z novimi gesli pa tudi z novimi pogledi na književnost. Med dopolnili so najštevilnejša in najobsežnejša seveda gesla o avtorjih, ki so stopili v slovensko literarno življenje po I. 1982. Pri pisateljih, ki jih je upoštevala že prva izdaja, je bilo potrebno razširiti gesla z njihovimi novimi besedili; pri teh in tudi starejših avtorjih je dodana novejša strokovna literatura o njihovem delu. Predvsem velja omeniti vključitev številnih piscev slovenske emigracije, ki so jih v prvi izdaji leksikona I. 1982 izločili. Uredništvo je upoštevalo načelo, naj nova izdaja zajame kar najširši krog literarnih ustvarjalcev, leposlovnih piscev in njihovih sopotnikov. Pri uvrstitvi novih imen pa je uporabilo strožja merila, saj je število V LEKSIKONU SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI TUDI DOSLEJ ZAMOLČANA IMENA natisnjenih književnih del v zadnjih desetih letih nenavadno naraslo. Odločili so se za upoštevanje vseh avtorjev, ki so se že močneje uveljavili in pritegnili pozornost javnosti ne glede na žanrsko, estetsko ali generacijsko pripadnost. Nova leksikonska obravnava se izogiba vrednostnim sodbam o posameznih piscih. Novi Leksikon so pripravljali tri leta, vsebuje pa 1325 gesel; v primerjavi s prvo izdajo je 235 gesel novih. Napisalo ga je 20 avtorjev in 6 sodelavcev, uredili pa so ga Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik. Tisti del, ki predstavlja številne v tujini živeče slovenske pisatelje in pisatelje emigracije, ki so bili prej zamolčani, je napisal France Pibernik. Druga izdaja Leksikona vsebuje tudi veliko imen iz slovenskega zamejstva v Italiji. Iz njega je nemara prvič povsem razvidno, kako velik delež so naši avtorji prispevali v zakladnico slovenske književnosti. Vseh imen seveda ne moremo našteti, ker jih je preveč; poleg tega pa bi njihovo navajanje morda kdo razumel kot poskus dajanja vrednostnih sodb o posameznih piscih v našem zamejstvu. Navajamo le Ivana Trinka-Za-mejskega, ki lahko velja za starosto in vzor slovenske književnosti pri nas, v marsičem pa tudi v vsej Sloveniji. O njem je v Leksikonu 1 3 vrstic besedila. Leksikon slovenske književnosti (izdala ga je Cankarjeva založba v Ljubljani) je nov dokaz o tradicijah in visoki kulturni ravni Slovenije, v njenem okviru pa tudi o prispevku slovenskih piscev, ki žive zunaj države (v Argentini, Združenih državah Amerike, Avstraliji, Kanadi, pa v Gorici, Trstu in na Koroškem). Nova izdaja je skratka pomemben pričevalec žilavosti slovenskega duha in visoke umetniške ravni naše književnosti; knjigo bo mogoče uspešno uporabljati tudi kot priročnik na raznih področjih. Koristna bo npr. tudi za slovenske šole v našem zamejstvu. ---------- M. Prezgodnja smrt župnika v Renčah V soboto zvečer je v šempetrski bolnišnici po težki bolezni v 52. letu starosti umrl župnik v Renčah Milan Peternelj. Pokojnik je v tem kraju služboval od I. 1985, zato je bil tam tudi pokopan. Pogrebne slovesnosti v ponedeljek, 6. maja, je vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Renato Podbersič. Več o pokojnikovem življenju in pogrebu v prihodnji številki. MSGR. ALOJZIJ VETRIH Prvi dan maja so zvonovi v Vrtojbi žalostno zvonili v slovo svojemu dolgoletnemu župniku dr. Alojziju Vetrihu. Na ta dan je sicer bil državni praznik; kljub temu se je za pogreb nateklo vernih ljudi, da vsi niso mogli v precej prostorno cerkev, posvečeno Srcu jezusovemu. K oltarju je ob 15. uri pristopil škof msgr. Metod Pirih, okrog oltarja in v cerkvi so se zbrali pokojnikovi sobratje iz škofije pa tudi iz ljubljanske in mariborske; bilo jih je nad sto, ki so prišli, da se skupaj z verniki zadnjič poslovijo od dragega pokojnika. Prišlo je tudi nekaj sobratov Italijanov, ki so skupaj z njim študirali v semenišču v Castelleriu pri Vidmu, kjer so med vojno bivali goriški semeniščniki, ker je bila stavba semenišča v Gorici rekvirirana za vojaško bolnico. Med mašo se je g. škof takole spomnil pokojnika: "Rajni je bil rojen dne 25. februarja 7 926 v Batujah in je tri dni potem s krstom postal božji otrok. Srednješolsko izobrazbo si je nabiral v Castelleriu in Gorici (1945-46). Bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil posvečen v mašnika na praznik apostolov Petra in Pavla 1951. leta. Prvo leto po novi maši je bil semeni-ški duhovnik v Ljubljani. Nato je bil osem let župnijski upravitelj v Kobjeglavi in Štanjelu, pet let na Otlici. V tem času je napravil doktorat iz teologije z disertacijo o lanezu Svetokriškem. Nato je bil osem let dekan in župnik v Črničah, šest let pa rektor v semenišču v Vipavi, štirinajst let župnik v Vrtojbi, zadnja tri leta pa je kot bolnik preživel v Du- hovniškem domu v Šempetru. Opravljal je razne službe v škofiji in imel čut za umetnost, zato je bil tudi voditelj komisije za cerkveno umetnost (čut za cerkveno umetnost je izčrpal tudi v Vrtojbi, kjer je vrnil cerkev v njeno prvotno stanje)... V svoji sredi imamo zadnjič pok. duhovnika A-lojza. Kakor ob mašniškem posvečenju ga tudi danes obdaja občestvo sorodnikov, duhovnih sobratov in občestvo vernih iz vseh župnij, v katerih je opravljal duhovniško službo. S svojim trpljenjem v zadnjih treh letih in s svojo smrtjo se je daroval Bogu v čisto, sveto in brezmadežno žrtev skupaj z žrtvijo Jezusa na križu..." G. škofje zaključil: "Molimo tudi, da bi kdo drug iz božjega ljudstva stopil na njegovo izpraznjeno mesto. S tem bomo izpolnili naročilo dobrega Pastirja: Žetev je velika, delavcev pa malo." Od pokojnega župnika so se še poslovili zastopnik župnijskega občestva in dva duhovnika v imenu sobratov in semenišča v Vipavi. Med mašo in na pokopališču je ubrano pel številni domači vrtojbenski zbor. Na pokopališču je pokojniku zapel v slovo tudi cerkveni zbor iz Batuj, njegove rodne vasi. K.H. Miren: blagoslov novih orgelskih piščali Letošnja Jurijeva nedelja, 28. aprila, je bila za župnijo Miren, katere zavetnik je ta svetnik, še posebej slovesna. Slovesno je bilo že dopoldne, ko je somaševanje več duhovnikov vodil domačin, v Ljubljani delujoči lazarist Jurij Devetak. Pevski zbor je ubrano prepeval redko izvajano Vodopivčevo latinsko mašo v čast sv. Terezije Deteta Jezusa. Popoldne so bile na vrsti slovesne večernice z izpostavljenim Najsvetejšim in petimi litanijami Matere božje. V cerkvi so bile na ogled nove piščali, s katerimi se bodo za dva registra obogatile 10-registrske Kacinove orgle iz leta 1927. Gre natančneje za jezičnike, in sicer osemčeveljsko trombo za II. manual in šestnajstčeveljski fagot za pedal. Orgle bodo tako pridobile mehak, prijetno zveneč manualni solo register in krepko podlago za pedal, ki bo še posebej prišla do izraza v polni igri. Nove jezične piščali za mirenske orgle je blagoslovil šempeterski dekan Jože Pegan. Ob domačem župniku Cirilu Ceju so bili prisotni še nekateri mirenski rojaki -duhovniki, ki so se pridružili številnim botrom, ki so prispevali za nove jezičnike. Na koru je spet prepeval domači cerkveni pevski zbor, pred levim Marijinim stranskim oltarjem pa na novo ustanovljeni otroški pevski zbor. Slovesnosti v Mirnu se je pridružila skupina skavtov z Goriškega, ki so pred kratkim položili zaobljube. Nedeljsko praznovanje sv. Jurija z blagoslovom novih piščali je hkrati pomenilo uvod v obhajanje bližnje 750-letnice prve omembe župnije Miren. ' M.V. 13 ČETRTEK 9. MAJA 1996 14 ČETRTEK 9. MAJA 1 996 NOVI GLAS / ŠT. 1 8 1 996 ZADRUZNA KRAŠKA BANKA JE V LETU 1995 DOBRO GOSPODARILA MOC ZDRAVILNIH RASTLIN Obračun za poslovno leto 1995 kaže zavidljiv uspeh Člani Zadružne kraške banke (bivših kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic z Opčin in iz Nabrežine) so se v četrtek, 25. aprila, že drugič po združitvi v novembru leta 1994 zbrali, da bi prikazali obračun svojega dela. Tudi v letu 1995 so v ZKB kljub pičli gospodarski rasti tako v deželnem kot v vsedržavnem merilu dosegli vidne uspehe, saj je poslovni prebitek za leto 1995 presegel 6,606 milijard lir, kar znaša 82,5% več kot leta 1994, ko je imel ta zadružni zavod 3,619 milijarde lir dobička. Premoženje ZKB dosega skoraj 51 milijard lir; tako se kraška banka uvršča na tretje mesto med zadružnimi zavodi v deželi. Zaupana sredstva so presegla 480 milijard in 260 milijonov lir in se povečala za skoraj 6%, kar je v deželnem povprečju zadružnega sistema (posredne vloge na 201 milijardo lir, neposredne vloge pa so znašale 277 milijard in 973 milijonov lir). Posojila so presegla 139 milijard in se povečala za 7,5%. T.i. viseče terjatve pa dosegajo le 4,2% skupne vrednosti podeljenih posojil, kar je pod deželnim povprečjem zadružnega sistema in krepko pod državnim merilom drugih bank, ki presega po najnovejših vesteh 10% podeljenih kreditov. Dohodkov je bilo za 40,573 milijarde lir, stroškov pa za 33,966 milijarde lir. Poslovni dobi- ček so člani na predlog upravnega odbora in po za-konskih določilih takole porazdelili: 4,6 milijarde lir v rezervni sklad, 2,6 milijonov lir članom za njihove jdeleže, 59 milijonov lir v vzajemni zadružni sklad, 50 milijonov lir v dobrodelni sklad, iz katerega se sme j po navodilih zakona podeljevati podpore le pravno priznanim ustanovam (za potrebe kulturnih in športnih društev, organizacij in [ustanov ter za nagrade ob raznih priložnostih pa je upravni odbor v lanskem letu podelil nad 300 milijonov lir podpor in prispevkov), preostali znesek 1,8 milijarde lir pa v zakonito (rezervo. To so pokazatelji, ki "dokazujejo trdnost na-jšega zavoda," je ob koncu svojega poročila poudaril predsednik Pavel Milič. Po poročilu nadzornega odbora, ki je opravljal svoje delo v skladu s pristojnostmi, ki jih tovrstnim organom nalagajo veljavni predpisi in nadzorstveni organ zavoda Banca d'lta-lia, je bila razgibana razprava, med katero je prišlo do izraza zadovoljstvo vseh prisotnih ob takem poslovnem uspehu. Nekateri so poleg drugega predlagali, |da bi se v bodoče povišali zneski za vzajemnostne sklade, za prispevke in podpore našim društvom, organizacijam in ustanovam. Poročili sta bili soglasno odobreni. Člani so odobrili tudi pravilnika za vodenje ob- čnega zbora in za volitve [zadružnih organov, določili sejnino za upravitelje in nadzornike ter izvolili tri člane upravnega odbora, ki jim je zapadel mandat, ter nadzorni odbor, ki se mu je tudi iztekel triletni mandat. V upravni odbor so člani z veliko večino glasov potrdili dosedanje odbornike. To so: Pavel Milič, Rado Andolšek in Franko Pisani; [v nadzorni odbor sta bila !potrjena Stevo Kosmač in Marijan Bajc, namesto Edvarda Daneua, ki ni več kandidiral, pa je bil izvoljen Vojko Lovriha; namestnika sta Robert Novello in j Boris Valentič, v razsodišče pa sta bila izvoljena Štefan Bukavec in Severina Peric, njuna namestnika pa sta Federik Hmeljak in Klavdij Radetti. Na občnem zboru je bil kot gost prisoten tudi podpredsednik Deželne zveze [zadružnih bank Del Negro, ki je po pozdravu čestital vsem ob tako izredno dobrem poslovnem uspehu in poudaril pomen, ki ga imajo zadružne banke, kot so ga že do pred kratkim imele hranilnice, za razvoj doma-[čega gospodarstva in ce-j lotne skupnosti, kar zmorejo le tisti zavodi, ki so dejansko zraščeni s krajevno stvarnostjo. Redni letni občni zbor je bil tokrat na Opčinah pod platnenim šotorom na dvorišču društva Tabor, katerega člani so ob zaključku odlično poskrbeli za pogostitev in za dobro domačo kapljico, člani ZKB pa so se še dolgo v popoldan zadržali v prijetnem kramljanju. -----------(S+R) Pavel Milič potrjen za predsednika ZKB Na svoji prvi seji po občnem zboru je upravni odbor Kraške banke soglasno ponovno potrdil za predsednika tega našega denarnega zavoda ind. izv. Pavla Miliča, ki je z veliko mero požrtvovalnosti, prizadevnosti in z vidnim uspehom tudi doslej vodil to ustanovo. Kot predsednik ZKB je Pavel Milič član upravnega odbora Deželne zveze zadružnih bank in član raznih zadružnih ustanov, ki delujejo v Osrednji vsedržavni zvezi zadružnih bank. Srčno mu čestitamo in mu želimo, da bi ustanovo, ki jo vodi, popeljal do novih uspehov. ........ 1CE predstavlja bivše jugoslovanske republike Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE bo skupno z italijanskima ministrstvoma za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino predstavil v mesecu maju možnosti gospo- darskega sodelovanja v treh južnih državah, ki so nastale iz bivše SFR). Prva Country Presentation (predstavitev države) se nanaša na Federativno republiko Bosno in Hercegovino in bo no Trgovski zbornici v Trevisu od 7. do 9. maja. Druga, ki bo posvečena Federativni republiki lugoslavije (Srbija in Črna Gora), bo od 14. do 16. t.m. na sedežu tržaške trgovinske zbornice. Predstavitev F.Y.R.O.M. (mednarodno ime za Makedonijo) pa bo od 21. do 23.5. v Rimu na sedežu ustanove ICE in bo potekalo v sodelovanju z Inštitutom Italija-Makedonija. Na vseh treh Country Presenlations so predvidena srečanja z uradnimi zastopstvi gospodarstvenikov. V okviru predstavitev so na razpolago projekti iz najrazličnejših sektorjev, od infrastruktur do velikih tehnoloških, servisnih, turističnih naložb in raznih možnih mešanih pobud. Poteh predstavitvah so napovedane gospodarske misije v omenjene države, ICE pa bo naknadno priredil še obiska italijanskih podjetnikov v Slovenijo in Hrvaško. Sodelovanje podjetij na treh predstavitvah je prosto, a se je treba nanje prijaviti v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). IELENA STEFANČIČ VNETJE ZRELA (Farin-gitis) Dva ščepa lučnikovih cvetov namakamo čez noč v skodelici prekuhane vode. Zjutraj izvleček precedimo skozi krpo, ga nekoliko ogrejemo in sladkamo z medom. Na dan popijemo dve skodelici izvlečka. ZADAH IZ UST (Slab vonj iz ust, halitoza) Slab zadah iz ust odpravimo z žajbljevim čajem. Ščep drobno narezanih listov polijemo s skodelico vrele vode in pustimo še v pokriti posodi pol ure. S čajem izpiramo usta in grgramo. Vonj po česnu in čebuli omilimo, če prežvečimo svež ali suh žajbljev list ali pa si izpiramo usta z žajbljevim čajem. Neprijeten zadah odvzame tudi kamilični po-parek. Izboljšamo ga, če dodamo še nekaj zmečkanih brinovih jagod. ZAPNENJE ŽIL (Otrde-nje žil, ateroskleroza) Dobro domače zdravilo pri zapnenju žil je čema-ževa čebulica in česen. Dve do tri čemaževe čebulice (ali toliko strokov česna) drobno narežemo in namakamo čez noč v sko-delici hladne vode ali mleka. Hladen izvleček pijemo čez dan v požirkih. Zapnenje žil preprečuje redno uživanje kislega zelja. Zadostuje, če na dan pojemo za pest surovega kislega zelja. Ne smemo ga zabeliti ne soliti. ZGAGA Zgago odpravlja encijan. Ko nas začne mučiti zgaga, zgrizemo nekaj koščkov encijanove korenine, jih pojemo in popijemo kozarec vode. Tudi žvečenje brinovih jagod prežene zgago. Nekaj jagod dobro prežvečimo in popijemo kozarec vode. Pekočo zgago prežene čaj iz angelike. Ščep drobno narezane korenine poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati, da se malo ohladi. Poparek pijemo čez dan po požirkih. ZVIŠANA TELESNA TEMPERATURA (Vročina) Visoko telesno temperaturo uspešno znižamo, če pijemo hladno limonado, pomešano z malinovcem. Posebno je ta pijača dobra za otroke. Visoko telesno vročino znižuje čaj iz tavžentrož. Za skodelico čaja vzamemo ščep zeli ali jo samo poparimo s kropom. Popijemo po požirkih tri skodelice na dan. Tudi sporišev čaj znižuje visoko telesno temperaturo; za pol litra čaja vzamemo 1 5 do 25 g drobno narezane zeli, ki jo kratko prekuhamo. Čaj lahko pijemo namesto druge tekočine. ŽELODČNA KISLINA Preobilno želodčno kislino zmanjšuje kamilični čaj. Ščep kamilic poparimo s skodelico vrele vode in pokrijemo, da se malo ohladi. Lahko popijemo več skodelic poparka na dan po potrebi. Dobro sredstvo proti želodčni kislini je tudi krompir, ki ga olupimo, drobno naribamo in iz njega stisnemo sok. Pred vsako jedjo vzamemo po 2 jedilni žlici svežega soka. Vedno si ga pripravimo sproti. Priporočljiva je tudi čajna mešanica iz dveh delov drobno narezanih listov trpotca in kamilic ter enega dela pelina in planinskega maha. Ščep čajne mešanice polijemo s skodelico kropa in pustimo malo stati. Na dan popijemo dve skodelici poparka po požirkih, najbolje nekaj pred jedjo, nekaj po jedi. ---------DALIE Tunina s koprcem in šampinjoni: za ta recept sta enako primerna svetlo in temno meso. Odlična priloga so testenine v obliki školjk. Za 4 obroke potrebujemo: 3 žlice olivnega olja; 15 g surovega masla; drobno sesekljano čebulo; na drobne kocke narezan korenček; drobno sesekljan strok česna; 2 drobno sesekljana sardelna fileja; 3 na rezine zrezane in očiščene gomolje koprca; žlico sesekljanega peteršilja; 4 žlice posušenega pelina; 1 kg steakov tunine (debelih po 2 cm); sol in poper; žlico janeževega likerja. Za šampinjone: 3 žlice olivnega olja, drobno sesekljan strok česna, 250 g na tanke rezine narezanih šampinjonov, žlico sesekljanega peteršilja. 1. Olje in maslo segrejemo v ponvi. Dodamo čebulo in korenček ter 2-3 minute previdno dušimo, da se vse zmehča, vendar ne porjavi. Dodamo česen in sardele ter dušimo 1 minuto med mešanjem. Dodamo koprc, peteršilj, lov-rov list in pelin ter vse skupaj po malem dušimo, da se koprc zmehča. 2. Ribje steake po obeh straneh posolimo in popopramo, nato jih položimo na zelenjavo v ponvi in prelijemo 125 ml juhe. Pokrijemo in dušimo 5-7 minut na srednji vročini. Steake obrnemo in dušimo še 5 minut, da se da meso skoraj raztrgati. 3. Medtem razgrejemo olivno olje in pražimo česen na njem 30 sekund. Dodamo šampinjone in jih dušimo 3-5 minut na močni vročini, da tekočina izpari. Potem dodamo peteršilj. 4. Ko je tunina skoraj mehka, stresemo nanjo šampinjone in vse skupaj dušimo še 1-2 minuti, da se da riba brez težav raztrgati. Odstranimo lovorov list, prelijemo ribo z janeževim likerjem in začinimo koprc. Tunine steake serviramo v posodi, v kateri so se dušili, ali pa jih položimo na pladenj in okrasimo s koprcem in gobami. --------- DALIE rrmC3- IELENA STEFANČIČ Si/ ŠČEP LJUBEZNI TUDI V LONEC SEMINAR GORIŠKEGA ZSŠDI POSVET ZA ODBORNIKE ŠPORTNIH DRUŠTEV TEČAJ TURNEGA SMUČAN|A SPDT NA KOMNI POD TRIGLAVOM ERIK DOLHAR AMATERSKI NOGOMET JUVENTINA V ELITI • ••••••• EDVIN BEVK Juventina v elitni ligi, Sovodnje in Zarja v promocijski ligi, Primorje in Vesna v I. a-materski ligi, Kras in Primorec v 2., Dolina, Gaja in Mladost v 3- a-materski ligi. Takšen bo razpored slovenskih enajsteric v prihodnji sezoni. Na seznamu manjka Breg, ki mora še i-grali dodatna srečanja za napredovanje v 2. amatersko ligo. Največji uspeh je v nedeljo dosegla štan-dreška Juventina, ki je z remijem proti Mara-neseju obdržala prvo mesto na lestvici, kar ji omogoča, da bo drugo leto igrala v elitni ligi. Sovodenjci pa se iz prvenstva poslavljajo s porazom, njihova sezona pa vseeno ostaja nepozabna. Po odločilni tekmi je predsednik |uveniine Ladi Marchi uredniku naše športne strani povedal: "Zmagali smo prvenstvo in tako postali piva slovenska ekipa, ki se je uvrstila v elitno amatersko ligo. Od danes dalje je v Štandrežu be-lo-rdeči vaški praznik Juventine." Kako sle proslavili napredovanje? "Proslavili smo ga v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu, kjer smo imeli praznik z vsemi igralci, navijači in ostalimi vaščani." Ka j pa bi lahko povedal o lej zadn ji odločilni tekmi? "Tekma ni bila posebno lepa. Ko smo izvedeli, da naš neposredni tekmec za napredovanje, Št a ranča n, izgublja, smo zaigrali bolje." V 1. amaterski ligi so Prosečimi, žal, izgubili in tako ob istočasni zmagi Basaldelle zdrsnili na 3- mesto, kar ne vodi v višjo ligo. Zarja, ki si je že pred dvema koloma zagotovila napredovanje, je zmagala. Tudi kriška Vesna je slavila zmago, prav posebno pa velja pohvaliti Petra Sedmaka, ki je v nedeljo dosegel kar štiri zadetke. Slabe novice pa prihajajo iz Doberdoba, kjer je domača ekipa 'Zgubila in mora tako opustiti misel na napredovanje. VILI PRINČIČ V torek, 7. t.m., se je v Gorici pričel seminar za odbornike športnih društev, ki ga prireja goriški pokrajinski odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. V prostorih glasbene šole Emil Komel je po uvodnih besedah predsednika goriške-ga ZSŠDI Marka Lutmana spregovoril dr. Damjan Paulin (SSO), ki je svoj poseg usmeril v manjšinski politični trenutek s posebnim poudarkom na odnose manjšina-krajevne javne uprave. Sledilo je predavanje prof. Emidija Su-siča, ki se je dotaknil socialnih problemov družbe, v kateri tudi šport in telesna kultura odigravata pomembno vlogo, zlasti še v sklopu neke narodnostne manjšine. Torkov večer je sklenil prof. Ivan Pe-terlin, deželni tajnik ZSŠDI, ki je pazljivim u-deležencem seminarja obrazložil ustroj in pomen naše krovne športne organizacije. Sklep o temeljitem posvetu o goriškem športu je padel na zadnji seji pokrajinskega odbora ZSŠDI za Goriško, kjer so povsem pravilno ugotovili, da zlasti mlajše generacije društvenih odbornikov sicer dobro poznajo Predsednik noriškega P.(). ZSŠDI dr. Marko Lutman trenutno stanje, niso pa dovolj seznanjene z vlogo, pomenom in zgodovinskim razvojem naše telesne kulture. Namen seminarja je tudi predstaviti celovito sliko ustvarjalnega naboja, ki ga naši športni krogi vsakodnevno prispevajo k bogatitvi te-lesno-kulturne ponudbe na Goriškem, Tržaškem in sploh v obmejnem prostoru. Seminar se bo nadaljeval še v sredo, 15. t.m., v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici, kjer bosta na sporedu dve predavanji. Najprej bo spregovoril dr. Boris Peric o manjšinski politični in gospodarski stvarnosti na Goriškem, nakar se bo prof. Aldo Rupel dotaknil vseh pomembnejših zgodovinskih etap naše telesne kulture in športa. Slovensko planinsko društvo Trst je od 26. do 28. a-prila priredilo tečaj turnega smučanja z bazo v koči na Komni pod Triglavom. Udeležilo se ga je šest navdušencev, ki so vztrajali kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram, saj sta jih dva dneva stalno spremljala dež in megla, v nedeljo pa je vendar iz velikih sivih oblakov občasno pokukalo bledo sonce. Vsekakor so se u-deleženci navdušili nad turnim smučanjem. To je smučanjem izven teptanih prog, ki pride na vrsto šele tedaj, ko se peš, z derezami, ali s "psi" pod smučkami povzpneš do vrha kakega primernega pobočja. Tečajnike sta vadila ljubljanska gorska vodnika Grega in Katja, ki sta dala vse svoje znanje na razpolago radovednim ljubiteljem gora. Seznanila sta jih z nevarnostjo plazov, pokazala, kako iskati zasutega človeka z lavinsko žolno (nekakim oddajnikom - spreje- mnikom), učila sta jih osnov turnega smučanja in hojo z derezami ter ustavljanje s cepinom. Vse to sta Gregor in Katja razlagala prvi dan, medtem ko je bila v soboto in nedeljo na sporedu turna smuka. Tečajniki so se povzpeli od Doma na Komni (1500 m) do Vratič med Lan-ževico in Malim Bogatinom (2000 m), kjer je nekoč potekala italijansko-avstroogr-ska meja, katere priča so še vidni ostanki vojaške karavle. Odtod se je ena skupina spusti la po širokem, a strmem sedlu nazaj proti planoti pod Bogatinom, drugi pa so skušali doseči najprej vrh Lan-ževice, nato pa še špik Malega Bogatina, a jim vzpona nista uspela zaradi pregoste megle. Smuka proti Domu na Komni pa je bila vseeno zabavna in polna užitka, čeprav je teča jn i ke del no moti I rahel dež. Tečaj se je končal v nedeljo s turno smuko proti Kalu (2001 m) in Mahavščku (2008 m). KOŠARKA JADRAN ZA 2. MESTO Združena ekipa Jadrana se bo v soboto v zadnji tekmi končnice prvenstva B-2 lige borila proti Padovi za osvojitev drugega mesta na lestvici. Izid tekme bi lahko bil velikega pomena, saj bi drugouvrščena peterka lahko še upala v napredovanje v elitno B ligo. Prepričani smo, da bodo "modri bojevniki" dali vse od sebe in skušali uspešno končati doslej že itak pozitivno sezono. Navijači naj se vsaj tokrat malo opogumijo in glasneje kot doslej bodrijo naše najboljše košarkarje. V C-2 ligi se Bor še vedno bori za obstanek v ligi, saj je v soboto na domačih tleh doživel pekoč poraz. Cicibona si še ni prislužila napredova-nja v to ligo, saj je v soboto v mestnem derbiju klonila pred Cu-som. Svetoivančane čaka še ena težka preizkušnja, saj se bodo morali prav v zadnjem kolu spopasti s tretjeuvrščeno Goriziano. — E. D. Ob zaključku promocijske lige Ekipa Brega je s častnim porazom sklenila nastope v promocijski ligi. Vseeno pa so lahko Brežani zadovoljni z letošnjo sezono, kot potrjujejo besede njihovega play-makerja Andreja Pavlica: "Če pogledamo nazaj, smo imeli po prvem delu samo dve točki in smo bili že odpisani za izpad. V drugem delu pa smo igrali res kot prerojeni: uspelo nam je celo se uvrstiti v play-oft, kjer pa smo žal izpadli v četrtfinalu. Sicer lahko ocenim letošnjo sezono kot pozitivno. Kako jja bo naslednje leto pri Bregu ? "Tega še ne vem, ker sami igralci ne vedo, kaj bodo počeli. Mislim, da bo treba počakati konec poletja in šele takrat bomo vedeli, kaj in kako z Bregom." In še beseda o drugi slovenski ekipi v promocijski ligi, t.j. o Poletu. "Polet je imel nekako nasprotno sezono, če jo primerjamo z našo, ker so oni začeli dokaj solidno, so nanizali tri, štiri zmage takoj na začetku. Potem se je po vsej verjetnosti v ekipi nekaj zata-knilo, saj so v drugem delu zmagali le enkrat in so na koncu žal izpadli." ---------- G. BAJC )ADRAN)E Zmaga Čupinih optimistov Na kvalifikacijah za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu za kategorijo optimist, ki so bile pretekli konec tedna v Riminiju, so mladi jadralci JK Čupa dosegli izjemen u-speh, saj je Johana Križnič zmagala, Daniel Piculin je bil peti, Erik Masten pa 22. ODBOJKA SOCA VODA JE ŠUMELA Sovodenjci si tokrat zaslužijo prvo mesto, saj imajo največ možnosti za napredovanje v B-2 ligo, kjer naj bi ostal Valprapor, kateremu se bo v prihodnji sezoni pridružila še Sloga. Slogašice pa popuščajo ravno sedaj, ko bi morale stisniti zobe in ugrizniti v sladko jabolko B-2 lige. Mirne duše lahko zaigrajo Borovke, ki so si zagotovile obstanek v C-1 ligi, kjer se jim ne bo pridružila Olympia, saj soCorsijevi in ostale zaplavale v mirne vode C-2 lige. Tu so še Sokolovke, ki se niso uspele strezniti v Dragon pubu. V moški konkurenci iste lige sta Bor in Olympia le z glavo pri poletnih pripravah, med katerimi bo moral nekdo izumiti čarobno formulo, s katero bi lahko bolje izkoristili nedvomni talent odbojkarjev obeh šesterk. V ženski D ligi se Valovke še vedno potegujejo za napredovanje. ——— DOI.FO DEKLICE IN DEČKI ESPEGOVCI DRUGI, BOROVKE ČETRTE V DEŽELI Prejšnji teden sta se na deželnih finalih deklic in dečkov (under 16) potegovala za naslov tudi dva slovenska predstavnika. Pri moških je goriške barve branil Espego, pri dekletih pa tržaške prvakinje Bora Friulexport. Medtem ko so se Goričani dobro odrezali in končno zasedli 2. mesto, so Borovke nekoliko razočarale in pristale na zadnjem, 4. mestu. Finalni moški del je bil v Pordenonu, Espegovci pa so prvi dan klonili po samih treh setih pred kasnejšim prvakom. Za 2. mesto je odločitev padla drugi dan finala KOMNA: tečajniki sproščeno pričakujejo spust po sedlu proti videmskemu predstavniku, kajti Pordenon je bil objektivno slabši tekmec. Espegovci pa so se morali za zmago pošteno potruditi, kajti v nizih so že izgubljali z 2-1, a nato le obrnili izid v svojo korist. Pri dekletih pa je bil za Borovke usoden ravno tie-break, kajti dvakrat so v njem potegnile krajši konec. Še posebno "kriminalko" so zakuhale prvi dan (v nedelja, 28.4.), ko so proti domačinkam (turnir je bil v Tržiču) vodile v nizih že 2-0, v tretjem pa 9-1, toda to ni bilo dovolj. Neverjetni preobrat na račun zbeganih Tržačank pa je tržiška ekipa kronala v tie-breaku. Tudi na prvem srečanju drugega dne (v sredo, 1. t.m.) so Borovke klonile v petem nizu (z razliko 17-15), popoldne pa gladko izgubile s premočnoJuvenilio.--------------D. FURLANIČ BAVISELA AFRIČANOM Vodilna skupina tekačev na nedeljski Baviseli se približuje cilju pri miramarskem gradu. 15 ČETRTEK ‘). MA|A 1 996 PORAZDELITEV OSEM OD TISOČ V MILJARDAH LIR 1994 1995 Katoliška Cerkev realizirati na tisoče verskih in Potrebe za verske dejavnosti ljudstva karitativnih dejavnosti v Italiji in v svetu prav zah Karitativne dejavnosti valjujoč se skladu osem od tisoč, katerega ste omogočili Vzdrževanje duhovnikov vi s svojim podpisom na davčni prijavi. To je gesta, ki ne stane nič. Podpiši tudi letos na obrazcih 740,730-1, 101 iti 201. Ko pa moreš,daruj tudi svoj prispevek za vzdrževanje duhovnikov na poštni tekoči račun št. 57803009, ki je Chiesacattottca — (a seopi religiosi o ca rita ti vi) naslovljen na Istituto Centrale Sostenamento Clero.V primeru, da bo prišlo dovolj darov, bomo lahko s skladom osem od tisoč naredili veliko več Osem od tisoč in Darovi za vzdrževanje duhovnikov.Tvoja pomočtvoji Cerkvi