Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 58
Sreda, 25. julija 1934
Leto IX
Vzhodni pakt in VarSava
Pilsudski se še ni odločil
Na mesto trditev, da pomeni vzhodni pakt prikrito francosko sovjetsko vojaško zvezo, odgovorjajo v daljšem članku moskovska »Iz-vestja«.
Med drugim pravijo: Edino dejansko pomembno vprašanje je: Ali želi nemška vlada pred vsem svetom prevzeti odgovornost s svojim izmikanjem za trajno ustalitev miru v vzhodni Evropi? Ce se Nemčija boji francosko-angleške vojaške zveze, potem naj pomisli, da s tem, če se brani pristopiti k regionalnemu paktu, samo podpira zagovornike take zveze.
Istotako list zavrača poljske pol-oficielne izjave glede pakta. Pravi, da so enake nemškim, samo da se odlikujejo po splošnih frazah. Vzhodni pakt določa polonoma jasno krog interesov, ki ga danes Poljska noče razumeti, čeprav ga je včeraj še dobro razumela. Poljski zunanji minister Beck naj pouči svoje časnike, da sovjetska unija za sklenitev pakta ne stavi nikakršnih pogojev.
Projekt pakta ima samo namen mirovne politike. Nemčija je Poljski obljubila, da jo deset let ne napade. Toda^ ta obljuba nima značaja mednarodnega akta in je nezanesljiva.
Regionalni vzhodni pakt pa določa prav jasno dolžnosti vseh udeležencev, to je
respektiranje obstoječih mej in primerno jamstvo.
Poljska je na povsem napačnem stalisču, če se sklicuje na svojo žalostno zgodovino, toda prav zgodovina in spomin nanjo silijo, da se priključi paktu, ki vsebuje zgoraj navedeni točki in ji nudi največ garancij za neodvisnost in mir.
Meseca avgusta se bo vršila posebna konferenca o načrtu pakta. Vsaj do tedaj naj se Poljska odloči, da ne bo motila zgraditve mirovne politike v Evropi.
Dunajski delavci proti Mussoliniju
paSistiini plačanec jo I® izkupil
\l prvih dneh tega meseca je sklical dunajski podžupan Ernest Karl Winter diskuzijski večer v otakrin-škem delavskem domu ter privedel s seboj izdajalca Viktorja Ambrosija, ki je, bivši socialist, sedaj v službi Mussolinija. Večer je bil prirejen sicer samo za povabljene goste, so vendar delavci Mussolinijevemu plačancu priredili primeren sprejem. Pozdravili so ga z burnimi klici: »Eviva Mat-teotti!« Ko je pričel govoriti, so ga obsuli z najodločnejšimi protestnimi klici. Velik del zborovalcev je nato zapustil dvorano. Od ostalih je pa nek sodrug pošteno obračunal s fašisti. Ko je Ambrosi hotel govoriti svoj zaključni govor, je bil tako predrzen, da je trdil, da je prav takrat, ko je Mussolini začel očetovsko skrbeti za delavce, nastavil Matteotti bodalo Mussoliniju v hrbet. Na to nesramno izjavo so zborovalci ob vzklikih za Matteottija in proti Mussoliniju in Ambrosiju zborovanje razgnali.
Izjemna polnomočja belgijskemu ministrskemu predsedniku za dobo šest mesecev je parlament izglasoval s 86 proti 77 glasovom. 7 glasov se Je vzdržalo glasovanja.
Zmaga liste s. Klenovška v Trbovljah
Pri volitvah v oktobru mesecu lanskega leta je zmagala lista s. Klenovška. Proti volitvam vložena pritožba je bila zavrnjena. Do izročitve uprave novo izvoljenemu občinskemu odboru pa ni prišlo, ker je upravna oblast določila ponovno razmejitev občine.
Pri občinskih volitvah dne 22. julija pa je ponovno zmagala lista s. Klenovška s 1575 glasovi nad listo Mihe Korena, ki je dobila 812 glasov.
Delavstvo je z veseljem pozdravilo izid javnih volitev.
Sijajna zmaga delavsko>kmeike liste
v Hrastniku
z nosilcem sodr. Malovrhom Karlom
Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo 22. julija, je bilo oddanih za Malovrha 898 glasov. Na listo odpade 26 odbornikov, na nasprotno listo g. Roša pa 4 odborniki. Kljub vsemu pritisku od strani podjetnikov, kakor tudi nesramni agitaciji in grožnjam zlasti od nekaterih paznikov, se delavstvo v nobenem podjetju ni ustrašilo in se ni dalo zbegati. Volilo je po svojem prepričanju. — Namen in pomen ponovnih občinskih volitev je bil delavstvu znan, zato detajlno ne bomo naštevali vzrokov. Povemo pa le toliko, da je industrijsko kakor kmečko delavstvo ponovno in to odločno odgovorilo vsem, ki so mislili, da bo klonilo. Organizirano delavstvo noče več, da bi se mu samo nalagalo vsa najtežja bremena, ampak hoče biti enako vreden član v tej družbi, kar mu tudi zakon dovoljuje. Torej, gg. purgarji, bodite pomirjeni in vedite, da znata prav delavec in kmet najboljše gospodariti. Samo poizkusite vsaj 14 dni ali en mesec voditi svoje gospodarstvo z dohodki, ki jih prejemata delavec in kmet že več let
za svoje borno življenje, pa boste videli, kakšna umetnost je to.
Narobe pa so gospodje z več tisoč dinarji mesečne plače baš vsled svojega površnega gospodarstva v visokih dolgovih in ne znajo gospodariti.
V	svesti si svoje zmage je delavstvo zvečer obkolilo svoj Delavski dom in čakalo na volilni rezultat, S. Kosmos ga je sporočil množici in ga je delavstvo z največjim navdušenjem pozdravilo. Rudarska godba je zaigrala koračnico. Pevska zbora Svoboda I. in II. sta zapela. Pozdravljen, je spregovoril izvoljeni delavski župan s. Malovrh, ki se je s toplimi besedami zahvalil vsemu organiziranemu delavstvu in vsej javnosti za izraženo zaupnico in obljubil, da bo storil vse, kar bo največ mogoče, da bosta delavec in kmet imela svojo potrebno zaščito v tej občini. Delavstvo mu je prirejalo burne ovacije. Nato je župan s. Malovrh apeliral, da se naj delavstvo mirno razide in pokaže svojo disciplinirano moč. Zopet je zadonela delavska pesem, godba pa je zaigrala koračnico.
Naj živi delavski kmečki župan!
„Samomor“ pisatelja Miihsama v nemškem
taborišču
ji sporočil, da je nje mož umrl. O samomoru ni bilo govora. Mrtvemu pisatelju so ovili vrv okoli vratu, toda njegovo lice je bilo bledo, ne zamo-dreno, kakor pri obeščencih. Obdukcije niso dovolili. Pozneje je zvedela od fašistov samih, da ga je nekaj dni pred smrtjo vprašal fašist, koliko časa misli še živeti. Miihsam mu je odgovoril: »Samoumora ne bom izvršil.« — »Ce se v dveh dneh ne u-morite sami, Vam bomo pomagali.« Dne 9. julija pa je fašist Werner pisatelja umoril. Uradno so pa razglasili, da je Miihsam izvršil samomor. —
Uradno je bilo objavljeno, da je pisatelj Miihsam izvršil samomor v nemškem fašističnem taborišču. Te dni pa je njegova vdova pribežala na Cehoslovaško ter opisala časnikarjem silovito trplenje pokojnika ter zatrdila, da je bil umorjen. Miihsama so prepeljavali po raznih ječah in taboriščih. V enem taboršču je prosil, da sme pisati ženi, toda fašisti so mu u-stregli s tem, da so mu polomili oba palca. Oblekli so ga v kužohovino in ga s tepenjem prisilili, da je plesal kakor medved pred njimi. Snažiti je moral stranišča in lizati prah po stopnicah. Na vse te muke je ženi ponovno rekel, da samomora ne izvrži, naj se zgodi karkoli. Zena je bila pri njem zadnjič dne 8. julija, dne 11. julija pa je prišel k njej kriminalni komisar in
iz deiele klerofailzma
Skoraj 1200 let jeie
V	času od 27. junija do 11. julija so avstrijska sodišča prisodila 94 februarskim bojevnikom 137 in pol leta ječe. Devet sodrugov sta dala Doll-fuss in r ey obesiti. Šest sodrugov so njuni krvniški sodniki obsodili na dosmrtno ječo, 1072 sodrugov je pa bilo obsojenih skupaj na 1188 in pol leta ječe.
Avstrijske oblasti priznavajo, da so sodišča končno pripravila do tega, da »pravično« sodijo. — Odgovorni za krvave obsodbe so Dollfuss, Star-hemberg in Schuschnig. — Schusch-
nig je hotel govoriti v Švici (Ziirich) o »evropskem duhu«, toda švicarski delavci so se temu uprli in oblast je njegovo predavanje prepovedala. Bilo bi Švici v posmeh.
Pasivna italijanska bilanca
Uradno je bila objavljena italijanska trgovska bilanca za prvih šest mesecev letošnjega leta, ki izkazuje 1.424,982.620 lir primanjkljaja. V istem času lanskega leta je znašal primanjkljaj samo 804,708.482 lir. To so katastrofalni uspehi fašističnega gospodarstva.
K drugemu Hainfeldu!
V »Arbeiter-Zeitung« z dne 8. julija 1934 je napisal O. B. članek, ki ga deloma navajamo v naslednjem:
Kaj pomeni ime Hainfeld? Starejši sodrugi že vedo, mlajšim pa moramo povedati.
V	osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili avstrijski delavci brez pravic in brez moči. Taaffejeva klerikalna vlada je s krvavimi preganjanji uničevala delavske organizacije. Kar je pa preganjanje preživelo, je bilo razcepljeno in raztreseno in še to je zapravljalo v bratomornem boju svoje sile.
Tedaj je prišel Viktor Adler k avstrijskim delavcem. V nobeno prepirajočo se skupino ni vstopil, ker je hotel obe prepirajoči se organizaciji združiti. V ta namen je ustanovil list »Gleichheit« (Enakost), ki je bila takoj prepovedana in je potem izšla pod imenom »Arbeiter-Zeitung«.
Po težkih naporih se je poizkus posrečil. Na Silvestrovo 1888 so se sešli delegati socialističnih frakcij, ki so se doslej pobijale med seboj, v Hainfeldu na strankin zbor. Ta je u-stanovil enotno stranko avstrijskega delavstva.
Enotnost je čudežno namah povečala ugled in moč stranke, samozavest in pogum delavskega razreda. Od tega trenutka dalje so se razvijale tudi strokovne organizacije, ki so se borile z uspehom za zvišanje mezd, skrajšanje delovnega časa in svobodo delavskega gibanja ter za politične pravice.
To je bil Hainfeld. Ali danes ne potrebujemo novega Hainfelda?
Sedanji razvoj delavskega gibanja.
Za svet je avstrijsko delavstvo nezaslišana igra. Ce so bili delavci prej v krvavih revolucionarnih bojih premagani, je trajalo vedno mnogo let, večkrat desetletja, preden se je delavstvo zgenilo, se upalo pričeti zopet borbo. Tako je bilo po porazu dunajskega delavstva v oktobru 1848, tako po poraz pariškega delavstva v juniju 1848 in v maju 1871. Tudi po zmagi fašizmov v Italiji 1921 in Nemčiji 1933 je bilo delavstvo izprva poparjeno; le majhni krožki so tam vzdrževali socialistično misel pri življenju. Drugače je sedaj v Avstriji. Takoj po krvavem porazu februarja meseca se je zopet zbral del delavstva, da iznova nadaljuje boj.
Ogromna organizacija avstrijske socialne demokracije je bila razbita. Nove organizacije, novi centri so nastali. Doba nekoliko sliči oni v osemdesetih letih, vendar pa je delavstvo danes bolj zrelo, zato tudi gibanje zasnovano širše in smotrenejše kakor takrat. Kakor takrat je pa delavstvo tudi danes zopet brezpravno, brez moči, preganjano in mučeno. Kakor se je cepilo takrat, se cepi tudi danes.
Zato potrebujemo drugi Hainfeld, ki naj združi vse za boj sposobne sile avstrijskega delavstva v enotno revolucionarno soialistično stranko.
Ali je združenje mogoče?
Združenje z vsemi ni mogoče in ga tudi ne maramo. Ljudje, ki so se kompromitirali, ne spadajo več v revolucionarno stranko. Nekateri ljudje se pridružujejo vedno močnejšim; drugi so brez prepričanja in prodajajo svoje prepričanje fašistom v nadi, da bodo vživali milost v fašistični diktaturi. S takimi ljudmi socialistično delavstvo ne more meti nič skupnega.
Toda teh je malo. Velika večina avstrijskega delavstva misli popol-
noma enotno. Devetdeset odstotkov avstrijskega delavstva misli, da mora biti cilj tega novega boja diktatura proletarijata, ki naj obračuna z delavskimi morilci in gospodstvom aristokratov in kapitalistov nad kmeti itd., socializira podjetja in obrate, ki se nahajajo v posesti velekapitala, ter uvede skupno svobodo in enakost.
Enotnost v mišljenju je tu. Pot-trebna je enotnost organizacije, ki šele omogoča enotnost stranke. V ta namen je potreben drugi Hainfeld.
Mi in komunisti.
Poleg nove socialistične stranke moramo misliti še na dragoceni ostanek stare stranke, če hočemo novi Hainfeld. Ta je komunistična stranka.
Po februarskih dogodkih je nekaj dobrih socialistov prešlo h komunistom. To se je zgodilo iz različnih vzrokov. Komunisti so vršili propagando s tiskom in ker s socialističnimi organizaijami niso prišli v stik. Mnogo jih je šlo tja iz ogorčenja in radikalizma. Drugi zopet, ker so mislili, da je boj za diktaturo proletarijata mogoče voditi le pod komunistično zastavo, ker je bil proletarijat oropan možnosti zakonitega boja. Mnogi so se pa zopet vrnili k revolucionarnim socialistom, kakor se nazivlje nova grupacija. Komunistična stranka je danes drugače sestavljena kakor je bila in mora biti naš namen, da nova stranka zajame vse te so-
druge, ki končno danes ne mislijo drugače kakor so mislili in kakor mislimo mi.
Vprašanje je le, kaj bo rekla komunistična internacionala. Danes ta še ne želi enotne socialistične stranke. Še nedavno so na Francoskem izključili nadarjenega Doriota iz stranke, ker je ustanovil v svojem okrožju enotno fronto s socialisti proti fašizmu.
Bati se je torej, da bo ta intena-cionala nasprotovala združenju proletarijata v Avstriji v enotno fronto. Avstrijsko delavstvo bo kljub temu po ogromni večini uvidelo, da je združenje potrebno po vseh porazih in še v sedanjem težkem položaju.
Pot k cilju.
Nimamo iluzij. Casa in težkoč bo preveč, preden cilj dosežemo. Odpraviti je treba samoljubje, egoizem, sebna stališča posameznih skupin v interesu združenja celega razreda. Cilj imamo in delavstvo samo bo za to skrbelo, da ga dosežemo.
Akcijska skupnost in skupna borba med skupinami sicer še ni novi Hainfeld. To je akcijska skupnost in bojna zveza, ki je jako važna priprava za novi Hainfeld. S sodelovanjem v akcijah se najučinkoviteje pripravlja — združenje, ki mora slediti po logiki pokojnega Viktorja Adlerja, ker je delavstvo po svojem socialnem položaju enoten razred.
Državna in obtinska podjetja
Naj bodo vzorni plaCniki mezd In Izpolnjevalci zakonov
Naše svobodno delavsko gibanje se bori za zakonito zaščito in boljši socialni položaj delavcev in nameščencev. Delodajalci so vsa bremena gospodarskega zastoja prevalili na delavce. Okoli 100.000 delavcev v naši državi zasluži manj kakor 250 Din mesečno. Drugih 200.000 delavcev zasluži komaj 500 Din mesečno in tretjih
100.000	zasluži poprečno 700 Din mesečno. Šele ostalih 250.000 delavcev in nameščencev prejema povprečno 1000 Din plače na mesec. To dokazuje, da se nahaja v naši državi do enega in pol milijona oseb, vračuna-joč žene in otroke, na najnižji socialni stopnji.
Naše gibanje neprestano predlaga in zahteva, da se položaj delavca izboljša.. Naše gibanje hoče narod rešiti pred sigurno degeneracijo, ki je ob takem slabem socialnem položaju neizogibna. Zahteva izboljšanje plač potom zakona. Zahteva skrajšanje delovnega časa. Zahteva zavarovanje starih in nezaposlenih delavcev, Prevzelo je velik del bremena javne preskrbe za velik del naroda, predvsem za mestno prebivalstvo. Prevzemajoč nase to breme, delavsko gibanje s popolno pravico zahteva tudi pomoč države in občine. To pomoč lahko dasta država in občina na več načinov. Predvesm s sprejemom potrebnih zakonov in potrebno izpremembo že veljavnih.
Toda najprej morata država in občina prednjačiti kot delodajalca z dobrimi deli. Velika delodajalca sta država in občina. Na državnih želez-
nicah, v državnih rudnikih, v državnih monopolnih podjetjih, v podjetjih metalurgije (kovinstva), predelovanju lesa, sladkorja itd., dela okoli
150.000 delavcev in nameščencev. V podjetjih mestnih občin dela okoli
25.000 delavcev in nameščencev. V banovinskih podjetjih dela okoli 25 tisoč delavcev in nameščencev. To pomeni, da so država, banovine in mesta delodajalec za dvaset odstotkov naših delavcev in nameščencev. Te jaVne korporacije bi morale z zgledom pokazati, kako je treba in kako se more delavca bolje plačati in kako se morejo in morajo respekti-rati zakonite določbe.
Državna metalurška industrija naj bo zgled ostali industriji stroke; državna sladkorna tovarna ostali sladkorni industriji; državna lesna industrija privatni lensi industriji; državni tobačni monopol in solni monopol ostalim tovarniškim obratom; državna tekstilna industrija ostali tekstilni industriji; državni rudniki privatnim rudnikom; občinski tramvaji, delavnice, vodovodi in razsvetljava z vsemi drugimi podjetji po mestih. Banovinska podjetja, tekstilna, predilnice, prerejevalnice, zemljiške veleposesti — drugim sličnim podjetjem.
Fatalna pregreha je, zavzemati se no privatnih podjetjih za vse ono, kar te delajo z gaženjem delavske zaščite.
Ta pregreha nas buta v glavo ob vsakem koraku: »Ej, če sme država, smemo tudi mi.« Tako ne bi smelo
biti. Država, banovine in občine morejo potom svojih številnih gospodarskih podjetij vplivati blagodejno na dvig splošnega blagostanja med na-
rodom, Pričakujemo, da se pojde po načrtu na delo ter se z dobrim zgledom podpre našo akcijo ter se reši, kar se še rešiti da. Po»R. N.«, B.
Izjava solidarnosti U/estnovim delavcem
Celje, 23. julija.
Krajevni medstrokovni odbor v Celju se je na svoji zadnji seji obširno havil s položajem delavstva v West-novi tovarni in sklenil njegovo akcijo z vsemi svojimi silami pdpreti. Krajevni medstrokovni odbor poziva vse delavstvo in nameščenstvo v svojem okrožju, naj budno spremlja akcijo delavstva v Westnovi tovarni, ga moralno podpre in se pripravi na vsakršno pomoč. Boj tega delavstva je čin samoohrane in zasluži popolno podporo vsega delavskega pokreta in vse javnosti. Obenem prosi Krajevni medstrokovni odbor organizirano delavstvo v ostalih mestih in krajih za moralno pomoč.
Krajevni medstrokovni odbor v Celju. *
Naš list je že v preteklih dveh številkah podrobnejše opisal, kako je prišlo do te spontane akcije Westno-vega delavstva. Danes prinašamo poziv celjskega medstrokovnega odbora, ki jasno kaže, da so duhovi do skrajnosti napeti in da je sila priki-pela do vrhunca. Ce pa pomislimo, da traja skrajšani delovni čas in z njim skrajšani zaslužek že skoro štiri leta, potem je človeku razumljiv delavski odpor. V vseh štirih letih si večina teh delavcev ni mogla nabaviti niti enega novega komada perila, obutve, kaj šele obleke. Skromen zaslužek je komaj zadostoval za borno prehrano. Obleke in perilo, ki so bile nekdaj nove, so dobivale krpo za krpo, in slednjič so v takem stanju, da še krpanja ne preneso več. Treba je torej misliti na novo modo, tako, da oblek sploh ne bodo več potrebovali. Poleti bi se dalo na ta način morda izhajati. Toda čez dobra dva meseca bo treba misliti na zimsko preskrbo. Ali naj še za Westnove delavce uvedemo pomožno akcijo? Predlanskem se je za brezposelne res nabralo en cel avtomobil starih oblek. Letos bi se jih najbrž ne! Toda kaj bo, če bomo morali iz javnih sredstev podpirati delavstvo takih tovarn, kakor je Westnova, ki je po svoji kapaciteti peta ali šesta te stroke na svetu. Kaj bomo pa počeli z delavci iz malih obratov .ki komaj vegetirajo in ki jih poleg splošne krize preganja še konkurenca velikih podjetij?
Westnovo podjetje se je nekako pred petdesetimi leti rodilo v mali baraki v Gabrju, ki je imela komaj tak kamin, kakor ga imajo večje pra-žarne za kavo. Nič ne rečemo, da ni k prospehu podjetja, ki je danes zmožno take kapacitete,mnogo pripomogla agilnost starega in in sedanjih Westna, toda levji del grandi-joznega uspeha je pa priborilo vendarle delavstvo s svojim dnevnim in nočnim delom.
Sedaj je pa nastopila kriza. Nič ne rečemo, da bi kriza g. Westnu ne delala hudih skrbi, toda njegovo ma-
terijelno stanje je vendar nedotaknjeno. Njegovi delavci pa stoje sredi te krize bosi, raztrgani in gladni in ne vedo, kako bi si pomagali. Ali nimajo prav, če se obrnejo v prvi vrsti na samega g. Westna in zahtevajo od njega, da jim vrne vsaj mali del tega, kar so mu s pridnim delom prigospodarili! Seveda je tudi res, da je West-novo podjetje plačevalo državi mnogo davkov in odručanavalo velike vsote v socialne in bednostne fonde. In kdor je skupnosti kaj dal, ima od nje pravico kaj zahtevati. Toda kakor rečeno, pomoč od te strani je mogoče zahtevati in moralno zagovarjati šele takrat, ko je tisti, ki je izvlekel iz podjetja največje koristi, že prav izdatno segel v — svoj žep.
Razburjenje med delavstvom je izredno veliko, vsled ponovnih groženj s skrajšanim delovnim časom. Zaupniki, ki se morajo na eni strani pogajati z vodstvom tovarne, na drugi strani pa miriti svoje razburjene tovariše, imajo neizrekljivo težko stališče. Upamo, da bo njihova velika požrtvovalnost našla primerno razumevanje v sredo, ko se bodo pogajanja pri vodstvu tovarne nadaljevala. Naj se merodajni faktorji zavedajo, da je položaj do same skrajnosti napet in da je treba najti čimpreje rešitev iz neznosnega stanja, v katerem to delavstvo živi.
Cerkev krije avstrijski režim
Moški-božjepotniki v Mariazellu na Štajerskem so imeli dne 7. t. m. slavnostno zborovanje. Na tem zborovanju je govoril dunajski kardinal Innitzer. Rekel je med drugim:
»Osebnost iz inozemstva mi je rekla:	Avstriji je treba zavidati nje
zveznega predsednika in nje zveznega kanclerja.« Tu je Avstrija edinstvena na svetu. Ali ni to milost božja? Zahvaliti moramo boga in ga prositi, da nam ohrani predvsem ta dva moža. Ce nam bog podari take može, moramo jih braniti kakor zid. Škofje so kljub napadom složno na strani vlade.«
Besede kardinala so dovolj jasne.
Enotna fronta v Posarju
V	Posaarju se bo vršil januarja meseca 1935 plebisit, ali naj pripada Posaarje Franciji ali Nemčiji ali pa naj ohrani sedanji režim pod kontrolo Društva narodov. Socialnodemokra-tična in komunistična stranka v Posaarju sta se zedinili v protifašistični fronti, da preprečita priključitev Po-saarja Hitlerjevi Nemčiji. Obe stranki sta se izrekli za sedanjo upravo ter izdali oklic v tem zmislu. Nevarnost, da bi delavstvo Posaarja utegnilo priti v kremplje Hitlerjevega fašizma, ju je združila k skupni obrambi.
Tone Maček:
88
StuZai IUun
Videti pa še vedno ni bilo ničesar, še vedno jih je obdajalo gosto bukovje. Le tu in tam se je skozi razredčeno vejevje moglo opaziti svetlikanje nečesa belega.
»Kmalu bomo na cilju!«
Ta ugotovitev je vzpodbodla zaostajajoče, da so pospešili korake. Nekateri so obstali in si začeli popravljati obleko, brisali so znoj raz lic z robci, s katerimi so si nato stepali pral^ raz čevljev. Oblačili so suknjiče in se obuvali. Ženske so si zopet privezovale rute na glave in odvezovale visoko izpodrecana krila. Tisto malo drobiža, kar so ga imeli seboj, so trdneje zavezovali v vozle svojih robcev, ki so jih skrbno zavarovali v svojih najglobokejših žepih.
Pot je nekoliko zavila na desno in naenkrat, kakor bi odrezal, je zmanjkalo gozda. Pred njimi se je razprostrla svojevrstna slika. Majhna kotlina, ki se je amfiteatralno dvigala proti ozadju, se je na desni in levi zaključavala z malim gričkom in na obeh gričkih je stala po ena cerkev. Oba grička je družilo nizko, ostro grebenasto sedlo,
da se je zdelo, da ima vrh gore obliko hrbta dvogrbe kamele. To je gora Kum v dolenjskem! Posavju, visoka 1219 metrov, z znamenito božjo potjo.
Cerkvica na levem, nižjem vrhu, je bila posvečena svetemu Joštu, precej velika cerkev na desnem vrhu pa sveti Neži. Poleg slednje je stal, ločeno, sam zase, ogromen štirioglat zvonik, kakor močen, srednjeveški trdnjavski stolp. Obe cerkvi kakor tudi zvonik so bili od zunaj neometani, da je bilo videti velike gmote kaminov, ki so sestavljali zidovje in se je nehote moral človek vprašati, kako so ljudje s svojimi primitivnimi sredstvi mogli spraviti to kamenje sem gori na vrh in ga zložiti drugega vrh drugega. Podi cerkvijo Svete Neže, na južni strani hriba, se je nahajala velika cerkvena romarska hiša, v katere prostrani pivnici se je vse trlo ljudi. V kotlini na severni strani je stala druga, nekoliko manjša romarska hiša, nasproti nje pa kapela z »zvoncem želje« v stolpiču, ki je neprenehoma pozvanjal.
Po kotlini in po grebenu med obema gričema so kramarji in prodajalci jestvin razpostavili svoje šotore, katerih platnene strehe so venomer plahutale v močnem mrzlem vetru, ki je tu gori bril, da so si ljudje nehote morali tesneje zape-
njati svoje obleke in iskati zatišja. V kotlini ni bilo tako hude sape in se je v njej gnetlo največ ljudi, ki so posedli po polkrožno se dvigajočih terasah pod cerkvama in okrog kapele, ter so začeli izlagati iz svojih košar, cekrov in cul razne jestvine in jesti.
Janez in France sta bila predvsem žejna. Šla sta v romarsko hišo, da si kupita kako pijačo. Točili so kislo vino in sadjavec. Ni pa bilo priti do točilnice; ljudstva se je krog nje kar trlo in vpilo se je vsevprek, da ni drug drugega razumel.
»Tu lahko umreva od žeje. predno bi kaj debila,« je godrnjal Janez in odšla sta drugam. V drugi romarski hiši je bilo isto. Iudi v nekaterih šotorih so prodajali pijačo iti klobasice, a povsod je bila gnječa. Med množico so hodili tudi vodonosci, ki so v brentah in sodčkih nosili vodo eno uro daleč iz doline in so jo prodajali romarjem. France se je pri enem ustavil:
»Daš vode?«
»En krajcar za kozarec.«
»Skoraj dražje kakor jabolčnik.«
»Kakor hočete. Nositi jo moramo od daleč.«
»No pa daj.«
(Dalje prihodnjič.)
Doma in po | svetu
Noben moški se ne more več poročiti, če nima zdravniškega izpričevala, da je zdrav. V veljavo je stopil nov zakon o pobijanju spolnih bolezni, ki med drugim tudi določa, da ne sme noben moški biti poročen, če nima zdravniškega spričevala, da je zdrav. Ministrstvo za narodno zdravje je že razposlalo vsem cerkvenim in občinskim predstojništvom v državi nalog, da se po tem ravnajo. V Beogradu je že bila cela vrsta porok odloženih, dokler mladi pari ne predložijo spričeval. S stališča narodnega zdravia je ta odredba nedvomno zelo pametna.
žLiigiai aaiinl delavstva. Dne 15. julija 1.1. se je zbralo v dunajskem gozdu okoli 3000 delavcev in žena delavk, da se spomnijo žrtev 15. julija 1927. Dollfuss-Starhembergova vlada ie izvohala ta ^»zločin«, pa je poslala za njimi policijo in oddelek brambe. Junaki so se skrili v gozdu ter se priplazili na streljaj in pričeli streljati med množico, ne da bi prej opozorili ali svarili. Dva delavca sta mrtva, en sodrug je težko, mnogo jih je pa lahko ranjenih. Policija pravi, da je streljala v silobranu.	j	*	ker
so pričeli streljati med zborovim pet-iem in predavanjem. Pač pa je krajevni policist takrat, prišedši iz gozda, napadel ob gozdu stoječega so-druga, nakar so padli streli iz gozda.
J „ 1.	.Metili	IIII101
Veličasten pogreb delavca v Stey-rti v Avstriji. Dne 6. julija so v Stey-ru v Avstriji vpepelili truplo sodruga Walenta. V delavskih bojih dne 12. februarja je dobil strel v trebuh in sedaj podlegel rani. Pogreba se je udeležilo 4000 oseb. 600 republikanskih šucbindlerjev je korporativno spremljalo rakvo do krematorija. Šele pri krematoriju so močni oddelki policije skušali razgnati šucbindlerce.
Imovina avstrijske kovinarske organizacije je bila shranjena v inozemstvu, deloma pri strokovni internacionali, deloma drugod. Uradnik te zveze se je sporazumel z režimom in je drugod naloženo imovino v inozemstvu dvignil in spravil v Avstrijo. Imovina pa, ki jo hrani strokovna internacionala, ni bila dvignjena in se v imenu te tudi ni nikdar kdo pogajal z zastopniki režima. — To v pojasnilo, ker je avstrijska vlada širila vest, da se je sporazumela glede tega imetja s predstavniki organizacije.
Vzgoja učiteljstva za demokracijo. V Štubianske Teplice so sklicali mlade učitelje na državno konferenco. Na konferenci je bilo okoli 800 čeških in slovaških mladih učiteljev. Na konferenci je govoril profesor Masary-kovega vseučilišča dr. Fischer o prednosti demokracije napram drugačnim režimom. Povdaril je veliki pomen učiteljstva v tem oziru, ker je v rokah učiteljstva bodočnost naroda. — Na Cehoslovaškem je demokracija svetinja, ki jo zagovarjajo predsednik republike, politične stranke in znanstveniki.
Knjige Uptona Sinclairja, ameriškega pisatelja, je nemška vlada brez izjeme prepovedala. Gotovo na ljubo težki industriji, ki jo Sinclair najbolj razgalja.
J Holandiji je bil sprejet zakon za zaščito javnega reda s 24, proti 10 socialističnim glasom.
Anglija in podaljšanje šolske dobe. V sedanji krizi so že marsikje razpravljali o podaljšanju šolske obveznosti, da bi se mladina prenaglo ne odgnala v vrste nezaposlenih. Tudi v Angliji razpravljajo o tem, toda predlog odklanjajo, ker bi veljalo podaljšanje šolske obveznosti 8 milijonov funtov šterlingov. Oficielni krogi pravijo, da bi bila ta stvar predraga. Na drugi strani pa vlada razsiplje denar za kmetijstvo in industrijo. Nam ni znano, kako velike so te svote za industrijo. Znano nam je le, da država dodeljuje posestnikom mlekarn vsakega pol leta pet milijonov in živinorejcem tri milijone funtov šterlingov; za zgojo mladine pa ni denarja.
V znamenju pestrosti
Komaj dve leti je od teža, kar je slavil precej visok starostni jubilej ljublanjski »Slovenec«. Pri tisti priliki mu je napisal tudi zelo star ,in že vpokojen cerkveni dostojanstvenik poklon, v katerem živahno potrjuje, da je »Slovenca« vedno rad bral, zlasti ;pa »Slovenčeve« uvodnike, ki so kaj pestri in poučni. Ni nam znano, ali je dotični dostojanstvenik mislil ironično, ko je tako razporedil »Slovenčeve« uvodnike, ali ne, spomnili pa smo se na takratno idilo, ko nam je prišel pred oči »Slovenec« od 20. julija, št. 162. »Bodi luč« in smo ga prebrali in zastrmeli ob pestrosti tega .uvodničarskega prispevka, ob poučnosti tega slavospeva
demokraciji
v dnevniku, ki priznava, da je ‘glasilo katoliške akcije, ki je last najvišjega cerkvenega funkcionarja v Sloveniji in ki je tudi edini slovenski dnevnik, ki se je nedvoumno izrekel za uvedbo stanovščine. Dvoje krilatic v uvodniku nam* je pa vzelo vso sapo, tako da moramo po njo kar v »Delavsko Politiko«.
1. »Ideja demokracije, ki temelji na krščanskem etosu osebne svobode itd., je bila močnejša od odpora očetovske despotije, ki je paganskega izvora.«
2. »Demokracija sama ni ničesar kriva, ampalk je nasprotno edino zdravilo te bolne družbe.«
Uvodniki v dnevniki veljajo po splošnem občutku, po vidnem mestu in po vsem, kar se drži žumalistike po pravem ali po krivem, za smernične izpovedi dotičnega lista. Uvodniki zavzemajo tisto vlogo v listih, ki jo imajo v vojski odredbe generalnega štaba. To so dnevna povelja-. Zato bo vsakdo dejal generalu, ki je svojo vojsko dne 19. julija 1934 spravil v pohod proti Rimu, z vsemi treni, kanoni in tanki, da je norec, ako bo dne 20. julija 1934 izdal na vse zgodaj povelje, da mora vojska marširati na Kančatko. Že samo radi spremembe povelja v času, ko je celotna masa vojske že usmerjena po prejšnjem povelju. Kaj šele potem, ako bo general svojo novo povelje razložil kot edino pravo smernico pravilom, ki jim1 je vedno sledil Če je namreč tako, zakaj je pa dne 19. julija 1934 dal povelje marširati v Rim?
Ta— mogoče šepavi — primer nam pojasni, kako malo resnosti more biti v izpovedi »Slovenca«, da je
demokracija krščanskega izvora,
očetovska despotija (»Slovenec« je vtaknil očetovsko besedo heretično v narekovanje!) pa paganskega izvora. Kajti »očetovska despotija« je vendar samo poljudni izraz za avtoritarni režim, režim, v katerem volja samozvanca diktira, kaj je dobro, kaj slabo, režim, pri katerem izve ljudstvo šele od voditelja, kaj je njegova korist, kaj njegova škoda, režim, pri katerem je ljudstvo dobrosrčna ali neumna zmes preprostnikov, ki naj gledajo, da višjih ne žalijo, da jih spoštujejo, se jim pokoravajo in se v slučaju žalosti zaupajo lepšemu življenju nekje drugje, vse tuzemske dobrine pa bodo ljudstvu razložili in razdelili po »najboljši vednosti in možnosti« voditelji.
In kjer je demokracija zmagovala:	s
kom je imela največ opravka: -s cerkvami! Kam se je obrnil prvi srd sproščene mase prej vklenjenih ljudi: zoper cerkve! S kom
in poučnosti
je bilo italijansko ljudstvo nahujši boj za demokracijo: s cerkvijo! Od koga je doseglo najslabšo konstitucijo in po najdaljšem boju: od cerkve! Kdo mu jo je najprej pobral:
cerkev!
Nadalje: Čim se v zgodovini človeštva pojavljajo prve sledi duhovne civilizacije, ni skoro avtokracij, ki ne bi posredno ali celo neposredno slonele na religioznem čutu ljudstva, ki ne bi baš religiozni čut ljudstva1 angažirale za sebe, ni nobene avtokracije, kateri bi kaka cerkev odrekla pomoč, da se vzdrži, če treba zoper ljudstvo. Ruski primer ni izjema, temveč potrditev:	kajti	v
Rusiji avtokracija odklanja, da bi se naslonila na tradicionalni religiozni čut ljudstva. Slovenčevo stališče, da ie demokracija krščanskega izvora, je
zgodovinska neresnica,
je čisto navaden žurnalistični atentat na spomin javnosti. Pač pa je očetovska despotija verskega porekla, to je oblika države, ki je nastala v času verske nadvlade nad vsem javnim in zasebnim življenjem — podrejenih. Demokracija, in sicer prav ona, ki vodi »vladanje v soglasju z vladanimi«, je bila in je še danes tipično laična oblika države, ona oblika, ki zanika, da bi po kate-rem-koli »božjem«, t. j. nadnaravnem pravu nekdo od začetka imel oblast nad ostalimi, oblika, ki zanika, da bi kdorkoli mogel sploh imeti sam od sebe kako oblast. Na drugi strani pa je tesarjev sin iz Nazareta, torej avtentični početnik krščanstva, izrečno odklonil vmešavanje v politiko, kajti »Pustite cesarju, kar je cesarevega«, in s tem baš še on potrdil, da je tudi v politiki versko misleč, avtoriteti pokoren in podrejen državljan, ki hoče zboljšati samo socialne in moralne razmere orienta njegove okolice. V drugi polovici je »Slovenčev« generalštabni uvodničar proglasil demokracijo za edino zdravilo današnje bolne družbe. Sicer je res »Slovenec« že večkrat poskusil križati zajca s slonom, t. j. vihtel je meč svojega britkega uma za to, da nam dopove, da ie stanovščina le moderna demokracija, toda doslej je »Slovenec« trdil, da je treba
bolno demokracijo ozdraviti
s stanovsko injekcijo. Zato se nam »Slovenec« ne bo izvil, če bo nastopil spet kak umik. Konj se ne zdravi s konjem, temveč z zdravilom, in če je »Slovenec« trdil dosledno, da bo zdravil demokracijo z uvedbo stanovščine, kakor je po njegovem tako že toril neki besnoparkljič, mu damo samo toliko prav, da mu pritrdimo, da stanovščina ni demokracija, pač pa moderna in po »Slovenčevem« zatrdilu celo krščanska o-četovska despotija. Zato na najnovejše »Slovenčevo« stališče ne smemo dati niti poče-nega groša, nego bi s tako lahkovernostjo prodali demokracijo najljutejšemu, ker prepričanemu in verskemu sovražniku. S tem bodi zadoščeno naši izguhljeni sapi. Ugotovimo še, da se je »Slevenec« spet enkrat nedostojno poigral s spominom svojih bralcev, da je pestro in poučno zapisal dejstva, ki jih je obsojal in jih še bo kot herezije, pa jih bo tudi spet pohvalil ali pohvaliti dal obenem pa se zaklinjal, da je veren glasnik krščanskega etosa, zato pa gori za stanovščino, kadar nima drugega materijala. Toda etiko takega uvodničarstva mi laiki pač nikdar ne bomo razumeli — Arouet,
KRONIKA
Lista umorjenih socialdemokratov v
Nemčiji. »Neuer Vorvvarts«, emigrantski tednik, ki izhaja v Karlovih Varih na Češkem in ki ga socialdemokratična organizacija v velikih množinah tajno širi po Nemčiji, objavlja v svoji 57. številki listo 78 socialdemokratov, ki so jih v zadnjem času hitlerjevci umorili, ubili ali mučili do smrti. Na tej listi smrtnih žrtev fašizma beremo med drugimi ta-le imena:
1. Breslau: Philipp, ‘bivši upravnik doma strokovnih organizacij ustreljen.
2. Chemnitz: Landgraf, ravnatelj bivše »Volksstimme«, ustreljen.
3. Braunschvveig: Theissen, tajnik stav-binskih delavcev, pobit do smrti.
4. Breslau: Hans Aleks, tajnik social. »Reichsbanner-ja«, ustreljen v koncentracijskem taborišču Papenburg,
5. Duisburg: Schlosser, tajnik kovinarjev, so ga vrgli v Ren.
6. Sonnenburg: Ritter, v koncentracijskem taborišču do smrti mučen.
7. Berlin: Odvetnik Giinther Joachim, pretepen do smrti.
8. Ki el: Odvetnik Spiegel, ustreljen v svojem stanovanju.
9. Spandau: Erich Mayer, vodja socialistične mladine, najdeno popolnoma ska-ženo truplo.
10. Berlin: Arthur Miiller, funkcionar socialdemokratične stranke, mučen do smrti.
11. Frankfurt am Main:	Dr. Schafer, ustreljen.
12. Plauen: Fritsch, urednik »Volks-zeitung«, pobit do smrti pri transportu v koncentracijsko taborišče Hohnstein.
13. Kopenick: Stelling, član predsedstva socialdemokratične stranke, umorjen.
14. Marienbad: Theodor Lessnig, profesor, umorjen.
15. Liibeck:	Dr. Selmitz, urednik »Volksbote«, umorjen v ječi.
16. Berlin: Ernst Katz in njegova žena Lina, Scheidemannova hčerka, se umorila sama.
Tako bi na več straneh mogli nadaljevati mrtvaško listo socialdemokratičnih voditeljev, urednikov in delavcev, ki so padli kot sovražniki fašizma. Koliko jih pa trpi po ječah in taboriščih? Za koliko ljudi se sploh ne ve, ali so živi ali mrtvi! Ali ni mar brez-primerna žalitev borcev proti fašizmu, če nekdo napiše, da se socialna demokracija fašizira?! Fašizem je smrtni sovražnik sve-ga proletarskega gibanja, zato je proti njemu potrebna popolna solidarnost vsega delavskega razreda. Tu se morajo podrediti enotnemu boju vsa strankarska nasprotstva.
Drava je pogoltnila svojo novo žrtev.
Minulo nedeljo je utonil v valovih Drave medičarski vajenec Ivan Vogrin. Utopljeni je hotel v družbi nekaterih mladeničev preplavati Dravo, Pri Kaferjevem kopališču v sredini Drave pa je omagal in izginil v valovih predno, so mu mogli tovariši priti na pomoč.
Vlomilca v Cverlinovo trgovino so izsledili že drugi dan po izvršenem vlomu. Piše se Milan Širok in je brezposeln bolničar, ki je pred kratkim prišel iz Italije v Jugoslavijo. Vlom je baje že priznal.
Jesenice, Zenica in ata „Narod”
V zadevi razširitve Zenice in tamošnjih poskusov izdelovati iste izdelke kakor na Jesenicah, so ata »Narod« vedno »najboljše« poučeni. Svojčas, ko so se vršila na Jesenicah zborovanja proti neumnostni konkurenci Zenice do Jesenic, zlasti ko je pri nas še toliko predmetov, ki jih ne izdeluje nobena tovarna, so ata »Narod« poročali, da je vsa nevarnost minila in da Zenica ne bo izdelovala Jesenicam konkurenčnih stvari. Takrat je neki list dobro povedal, da bodo ata »Narod« že prav vedeli, ker so oni nad vse blizu ljudem, ki so sodelovali pri razširitvi Zenice, zdaj pa, ko je občni zbor Zenice sklenil povišati v svrho razširitve obrata delniško glavnico zeniške železarne, pa ata pripominjajo, da bo ta ražiritev imela katastrofalne posledice za Jesenice. Kaj bo zdaj res? Najbrž nič, razen tega, da so ata »Narod« že stari in bolj slabega spomina, zaradi tega ga radi kdaj kaj ustrele in s teim napravijo zmešnjavo. Mi bi priporočali, naj ata delajo vozle na »šnajcu«, pa bodo morebiti bolj točno pisali. Je pač treba za telesno in duševno bolj šibke stvore umetnih pripomočkov, da gre vse v redu. — Mh—m.
Ruše
Precej zanimanja se opaža zadnje čase za naš list »Delavsko Politiko« med delavstvom v Rušah. A tudi merodajni gospodje kažejo mnogo interesa, osobito pa nek gospod, katerega najbolj zanimajo novice iz Ruš, da takoj ob prihodu pošte ‘poišče en izvod »Delavske Politike« ne ‘glede na koga je naslovljen. — Da se tudi gospodje zanimajo za delavski list, to je odobravanja vredno. Ne moremo pa odobravat! to, da bi delavec s svojim borim zaslužkom naročal list tudi za gospoda, ki prav gotovo zmore na mesec 10 Din za naročnino »Delavske Politike«. — Dober dan! — Niči
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl izključno z lastnimi sredstvi. —
Maribor
Trije 80-letni železničarji, ki so služili preko 30 let v mariborski delavnici, eden celo 55 let, so nas te dni obiskali. Z neštetimi drugimi upokojenci, odpuščenimi in aktivnimi železničarji ter vdovami čakajo že 10 let na razliko mezde, ki bi jo morali dobiti plačano leta 1924. Ker je železniška uprava sporočila sedaj na razne prošnje, da ne ve niti, če bo mogla do konca tega leta plačati razliko, ampak se bo zgodilo to morda«, so sklenili tudi naši trije 80-letni starčki, da bodo za svojo razliko tožili. Predno se preselijo na Pobrežje, bi baje vendarle še radi videli svojo zasluženo mezdo, na katero že čakajo 10 let. Saj imajo italk težko življenje, ker ‘prejemajo neznatno pokojnino, tisti, ki je bil v službi 55 let, celo komaj nekaj čez Din 300.— mesečno.
Radio-govor je kriv mariborske ločitve zakona. Malo čudno se sicer to sliši, ali vendar je res. Pred tukajšnjim sodiščem so namreč razpravljali nedavno sledečo ločitev zakona:	Petični	mariborski	purger	je
sedel neki večer pri »Zamorcu« in tam prvič poslušal Hitlerjev govor po radiju. Naenkrat se je razkačen dvignil, udaril po mizi, da so se razleteli zadnji ostanki njegove mastne večerje in odhitel domov. Tam je zagrmel na svojo ženo.* »Sedaj sem jaz našel enega, ki mi je dal korajžo. Hitler, to je mož, on zahteva komando, red in spoštovanje podložnih. Silo je treba pokazati, pa je vse dobro.« In že so letele klofute in batine po ženi, da je prišla drugi dan vsa marogasta k zdravniku. Jo se je potem redno ‘ponavljalo, kadarkoli je gospod soprog poslušal po mariborskih oštarijah Fiihrerjeve govore o avtoriteti in diktaturi v državi in familiji. Končno se je podložna žena vendarle ojunačila, da je šla Hitlerjevo podružnico v Mariboru, diktatorskega moža, tožiti za ločitev zakona.
Muzika je pač draga. Sicer je že precej star naš pregovor, da brez denarja ni muzike. Kljub temu si marsikdo v Mariboru in okolici misli, da bi se dalo tudi brez denarja nuzicirati. In tako so začele zadnji čas rasti godbe, kakor gobe po dežju. Tudi okoliška Krčevina ni hotela zaostajati in si je ustanovila godbo z lepimi imenom »Lira«. Dobila je celo od mariborske občine podporo. Ko so že imeli godbo in instrumente, so hoteli imeti tudi še lepe unifor-
me. Pa so naročili blago pri trgovcu g. Jančiču v Mariboru. Plačali seveda muzikanti niso. Ko le ni bilo denarja od nikoder in so bile uniforme že uguljene, je g. Jančič izbral nekaj odbornikov »Lire« in jih tožil na plačilo lepih muzikantskih uniform. Seveda se muzikant ne da kar tako hitro položiti, posebno ne da rad cvenka od sebe. in tako so odborniki muzike »Lire« pri sodišču ugovarjali trgovčevi tožbi, da so naročili le za društvo, ne pa za sebe, drugi zopet, da so prišli samo vprašat, koliko stane blago in zato niso osebno dolžni ničesar plačati. Razprava je bila preložena in bodo v jeseni zasliševali priče o tem', ali je dolžno plačati oguljene »Lirine« uniforme društvo ali odborniki, ki so naročili. »Lira« je sicer ponudila trgovcu, da mu da uniforme nazaj, češ, saj je on hotel imeti to muziko in uniforme, a trgovec se je lepo zahvalil za ponošene obleke in zahteva plačilo. Torej prijatelji godbe: Najprej denar, potem šele muziko in uniforme, drugače boste plačevali trgovske račune z obrestmi, advokatske stroške in sodne takse, kar pa muziko precej ogreni.
Zaradi slabih izkušenj, ki jih je imela mestna občina z nekaterimi svojimi iztirje-valci, bodo morali iztirjevalci, ki se bodo nanovo sprejeli, položiti 10.000 Din kavcije.
Samostane je vodil za nos neki ruski emigrant, Konštantin Roško, pustolovec, ki se je izdajal za vse mogoče in je ‘bil v raznih jugoslovanskih gledališčih angažiran z uspehom tudi kot operni ipevec. Končno je začel obiskovati razne ženske samostane, kjer je lahkovernim redovnicam znal na-tveziti, da ima pri vplivnih krogih v Beogradu dobre zveze in more marsikako zadevo in željo samostana ugodno »urediti«. Take intervencije pa so ga stale ‘baje vedno dosti denarja, ki so mu ga zaupljive redovnice radevolje dale, v nekaterih slučajih tudi do 100.000 dinarjev, V samostanu sv. Jožefa v Sarajevu se je simpatični pevec tako prikupil redovnicam, da so ga dalj časa za-posljevale kot učitelja petja. Kakor poroča beograjska »Politika«, mu je tudi neki ženski samostan v Mariboru izplačal 50.000 Din za neko intervencijo v Beogradu. Sarajevsko okrožno sodišče ga je za njegove sleparije obsodilo sedaj na dve leti ječe.
Filip Uratnik:
Zakaj je potreben zakon o minimalnih mezdah?
Še bolj opasne primere bi se dalo navesti iz onih strok, ki so v zvezi z gradbeno delavnostjo. Tu se opaža zlasti konkurenca podeželja, — na eni strani nedovoljno zaposlene podeželske delovne moči, na drugi strani pa vendar delno zaposlene. Delavec, ki ima prehrano in stanovanje morda že v naprej zasi-gurano, lahko proda nadurno delo za ceno, ki je povsem nenormalna in ki bi bila tudi zanj nezadostna, ako bi se mu plačale vse ure tako. Pod vplivom takega dumpinga lahko cene potem na splošno tako padejo, da zaslužki cele stroke ne zadoščajo več za preživljanje, v kolikor gre pri tem za delavce, ki so navezani samo na zaslužke v tej stroki
Zgoraj smo pokazali, da je s cestnimi deli, vodo-gradnjami že danes tako. V rastoči meri nastopa isti položaj tudi pri visokih zgradbah. Končni rezultat tega razvoja bo ta, da bodo ljudje celo poletje delali, pozimi pa bodo padali v breme javne dobrodelnosti. Ker se oddajajo pri gradbah vsa dela običajno na licitacijah, ker tvorijo pri teh delih baš mezde pretežen del produkcijskih stroškov, dobivajo dela dumping podjetja, podjetja s solidno mezdno kalkulacijo pa izpadajo iz konkurence. Tako se bližamo vedno bolj stanju, ko bo morala doplačevati sploš-nost, — vseeno, ali je to javno socialno skrbstvo ali privatna dobrodelnost, objekte in naprave, ki jih grade poedinci.
Na dlani leži, da je to nezdravo in da mora sploš-nost proti temu reagirati.
Zakon o reguliranju minimalnih mezd je zakon proti parazitski industriji in dumping mezdam. Na njem je interesirana splošnost, država, solidna obrt in solidna industrija, kakor tudi delavstvo. To daje dovoljno garancijo, da se more ta zakon ne le uzakoniti, temveč izvajati. Tak zakon obstoja v velikem številu držav. Ti zakoni so dveh tipov. V manjšem delu se skušajo določiti minimalre mezde že v zakonu. Drugi, večji del zakonov pa minimalnih mezd ne določa sam, ker se mezde po kraju, stroki in času stalno spreminjajo, temveč vpostavlja upravno sodni aparat za določanje minimalnih mezd za poedine primere.
Ta druga pot je brez dvnma pravilnejša. Njo osvaja tudi Mednarodni urad dela v svoji konvenciji o minimalnih mezdah, ki slom na tej predpostavki in določa v glavnem, da mora obstojati tak upravno-sodni aparat iz predstavnikov vlade, delodajalcev in delojemalcev.
Praktično je pri takem ustroju za vrednost institucije odločilnega pomena, kakšni so v teh ustanovah zastopniki vlade. Biti morajo to samostojne, jake, gospodarsko in socialno naobražene in poštene osebnosti.
Delo tega upravno-sodnega aparata ne bo lahko. Kjer posluje dumping industrije brez pravega razlogi z nadnormalnimi dobički, intervencija ne bo zvezana
s posebnimi težkočami. Izkazalo pa se bo, da plačujejo nezadostne mezde predvsem one industrije, ki so ustanovljene že s početka z nezadostnim lastnim kapitalom, ali take, ki so potrošile svoj lastni kapital, tako da jih obremenjujejo nesorazmerno velika obrestna bremena. Taki obrati se skušajo rešiti z nenormalno nizkimi mezdami. To je za nje stran najmanjšega odpora.
Mi smo pokazali, da škodujejo take nenormalno nizke mezde javnim interesom. To bi se videlo Še bolj, ako bi izpopolnili to sliko še z zdravstveno sta-tistiko. Tovarne z nezadostnimi mezdami so običajno tudi leglo tuberkuloze in vseh mogočih bolezni. Zato se ne sme dovoljevati nikomur, da bi ustanavljal solidne in nezadostno fundirane industrije, temina0/' ako ovirajo take industrije solidna podjetja v razma^0'
Kako se je odrialo v Sloveniji konjunkturno valovanje v Številu zavarovanega delavstva ?
Sestavil Ivo Lah, šef statističnega oddelka OUZD v Ljubljani.
1.	Gibanje delavstva na ozemlja bivše Kranjske (ljubljanska oblast) v letih 1894 do 1914.
	•i**	’»}*		iS91	t»j#			'1*	'9*t	»•*»	1 »#*	19*»			190«		1r*		19*1			Ijts	1J1V	tet?
MM« *M0 1*000 11600 \eoeo tl ooo Ib 000 t**000 ti 000 loooc 41000 licoo										•	K													
			'Jcdilo u		ih Mi	xeo					A													3*000
		ncnjunkliimo imooanje lapceimosa • 1 1 I I 1													k						M	(\		
		1 i 1 1 5Utlstični podiiki so erpšTU iz .Jmllic/u JUehruhUn des k. k TTluusttrtums drsjnmm.										A		A_		A		A				h		JtOO«*
												M	Tv	lA	\	1\		i			4	■p	—r —	
	oersidicrung 4er Arbeikr'. Utruhi isst> * A>-												\	M	-H	Tl		1						Zl 000 l*oeo tjooo
												l			j		/ ^					1		
				K								v		J	i									
				\																				
		A	A										nf obratne, stavinc,2Adniinf LidruStoenr), kattrrsojx> slouilt na ozemlju btoše oojoodine Kranjske število ui\s roouidi delivcev so bivše avstrijske bolniške blagajne up taol/ale samo osaJtena prvega 0 mesccu, kar ni popolnom.											
		yL\																				>		1I00O 16000
	A	rP	y									privdno. krr (slučajen ’)s&lsi					nsga dn		rus npr	•eientira				
		J																									
	t«9*	H9S			1191	1199	1500	13 o*	1 sel	190*	190**	1)05	1906	1907	'90» | '303		1910		1911			1913	191-*	Sefb
2.	Gibanje delavstva v Sloveniji v letih 1920 do 1932.
Vkrajna bolniška blagajn* Slovenijo
ini urad ta iao&roD*n/r deUoceo
o Zjubljani
o ijubljanl
Otevilc iamrv»&nih idioeto tlcr.junJitumc utJcrjt/\jr
SUfntdnipoditJli dautk >9U TUM)pcftoiiKrr*ptrcitnL, ker je Gicrvnt beliuiha bUgijnA u Slocaujo o Ljubljani uqct*ijjau število uatroovrih delavcev ta/no iruAepi prorgt o marcu Od Uit rtu *Mlje ngaUs(jA 01/20 itt vilo dtlicctD vs&A dasi rn i trtčunsva mneerm
'ato
t/c zaposlenosti po scetboni oqjni je zelo podobno seitjsketn.il valovanju pred svetovno OQ)na u tem pogledu vetji ose.ktr smo omenili v sliki t). fkdeeseiijske &\poslenosa_ o juliju vsakega leti je od 1923 dalje zelo izrazil radi prtciznejše statistike. Padci v Juliju 1923 na.  sliki ni videti, ker je to leto radi izredne Mirne nekoliko perturbirano Fbdrobne/ša analizi (dnevna. -
alt pa tedenska stimja Mamite)pokaže padec sezije tudi v juliju rsz?
-Jioniunktumo valovijire zaposlenosti traja po vojni zoperpoj M.in sicer vzgon t fileti inpadanje ~
5osvodarski Bdeti so trajali •	Sospodaislv depresije so trajale■■
Sd začetki 1919 do sredine rsts • o ’A Itib	&d sredine i9Z3 dokonča iets-i H Idi.
ffd začetka isz£ do sredine isso-v H leti	Bd sredine 1930 dalje
Jlko imamo pred sebq} s kor\junAtuniih valov (spred vojno in z po vejm ■ zadnji še m zaključen), ki se vjemajone _ samo po svoji celotni dolžini flet.ampak tudi o dolžini posameznih svojih delov -i’/i leti vzgon in z fileti padanje -—in o celi vrsti drugih lastnosti, petem moramo t zelo veliko verjetnostjo pričakovati konec sedanje gospodarslie ttrtze
žeproti koncu 1932 ali pa. v začetku tsss.	_	 ..	...	.	-
Slikal.) je objavil 61120 že o lanski publikiciji sMističniA podatkoa Cmer koryunktiirnegi padanja od sredine mo dalje je ostili popolnoma neiiprtmenjena. tako daje bilo potrebno letos samo okoli tt smeri mlrtati članstvo za eno leto dalje - dejs.00, . /d v polni mm potrjuje lansko prognozo.
Delavski pravni svetovalec
Kdaj zastara delavska mezda?
(Celje.)
Vprašanje: Blagajničarka je bila v službi pri delodajalki od 15. VIII. 1919 do 31. VIII. 1927 in ima prejeti še za vseh teh 7 let plačo. Doslej blagajničarka ni mogla ničesar izterjati, ker delodajalka ni ničesar imela. Sedaj pa je delodajalka podedovala -v Ljubljani milijonsko premoženje in bi rada blagajničarka svoj zaslužek izterjala.
Odgovor: Po § 330 o. z. zastarajo terjatve iz službenega razmerja za plačo in povračilo izdatkov, kakor tudi za povračilo predujmov v 3 letih. Po preteku 3 let, ko je končalo službeno razmereje, se torej take terjatve ne morejo več iztožiti. To zastaranje se prekine le tedaj, če je bila me.d tem terjatev od dolžnika priznana, ali pa če je dolžnik med tem kaj plačal na račun terjatve, Ker je v Vašem slučaju od konca službenega razmerja, t. j. od leta 1927 preteklo že več kot 3 leta, in ne trdite, da Vam je delodajalka tekom zadnjih treh let svoj dolg priznala, ali zopet obljubila plačilo, in se to menda tudi ni zgodilo, žal svoje plaže ne morete več iztožiti, četuidi
je postala med tem Vaša delodajalka milijonarka. Povrhu tega pa trdi v priloženem pismu bivši zastopnik delodajalke, da so bile medsebojne terjatve z delodajalko že septembra 1927 poravnane. Ob tem dejanskem stanju 'bi torej bila tožba brezupna.
Odškodnina za bolezen pri 14 dnevni plači.
Vprašanje; Pri veletvrdki X. v Celju smo zaposleni delavci, ki imamo 14 dnevno plačo, a poprej smo imeli mesečno plačo. Koliko moramo dobiti plačano v slučaju bolezni?
Odgovor: § 219 o. z. pravi, da mora dobiti delojemalec v slučaju bolezni mezdo za največ en teden. Pri Vaši tvrdki Vam torej marajo plačati v slučaju bolezni ravno tako mezdo za največ en teden, torej polovico tega, kar dobite vsakih 14 dni. Če je pa kdo bolan manj kot en teden, bo seveda dobil zopet toliko, kolikor odpade od 14 dnevne mezde na dneve bolezni. Računati pa se mora tako, da je plača za 12 dni, ker ob nedeljah gotovo ne delate in torej prejemate vsakih 14 dni mezdo le za 12 delovnih d11*-
Književnost
»Der Kamp!« zopet izhaja. V februarski revoluciji avstrijskega socialističnega delavstva je moral z vsemi drugim časopisjem prenehati tudi socialistični znanstveni mesečni »Der Kampf«, ki ie bil znan po celi Evropi kot ena najodličnejših socialističnih revij. Meseca julija t. 1. pa je začel v Pragi »Der Kampf« zopet izhajati kot mesečnik in se je združil z revijo nemške socialne demokracije na Češkem. »Tribiine«. Takšna revija je seveda sedaj tembolj potrebna za prosto teoretično razpravljanje o različnih mnenjih načinov boja in ciljev borbe socializma pod fašistično nasilno
vlado. List se naroča: Praha XII, Fochova 62/V, ali pa tudi potom našega upravništva iti stane vsaka številka Din 10.—. Priporočamo sodrugom, da naročajo revijo vsaj za organizacije in društva.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Preklic, Podpisani Bregant Albin, tov. delavec, Javornik na Gorenjskem, preklicu-jem in obžalujem izraze »Ti zelenec ti«, ki sem jih izrekel zoper Reven Suzano, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Jesenice, dne 23. julija 1934. Bregant Albin.
Litija
I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo, podružnica Litija, je imelo v nedeljo 22. julija klubsko prvenstveno dirko na 28 km dolgi progi Litija—Temenca. Prvi je prišel na cilj s. Černe Ivan, drugi s. Vidmar Jože, tretji s. Braton Franc, četrti pa s. Voga Rudo. Vsi štirje so bili odlikovani s srebrnimi kolajnami. Tri je poklonilo društvo, eno pa s. Dermota. — V nedeljo, 29. julija bo imelo isto društvo klubsko tekmo na cesti Litija—Dolsko. Tekma se prične ob 2 uri popoldne. Po tekmi pa se bo vršila zabava in razdelitev štirih diplom, katere bo darovalo društvo najboljšim vozačem. Prosta zabava se vrši v Dolskem pri Medvedu. Vabimo vse sosedne podružnice.
Delavski šport
SK Svoboda. Maribor : SK Dobrna, Trbovlje 6:1 (3:1).
Nedeljska kvalifikacijska tekma med gornjima delavskima kluboma je končala s precej visoko zmago Mariborčanov, kar pa odgovarja poteku igre. Gostje so pokazali lepo igro in tudi voljo do čim lepšega rezultata, vendar pa se jim tokrat žal to ni posrečilo. Zlasti dobro imajo ožjo obrambo, «iapad pa je prešibak in je le parkrat brezuspešno prodrl do Svobodinih vrat. Častni gol je padel iz enajstmetrovke. Tudi Svobo-daši nam niso pokazali vsega svojega znanja, bili pa so izredno prodorni. Zlasti je ugajala nova leva zveza Stcrn, centerfor je bil tokrat v napadu najšibkejši, vendar je to bržkone prehodnega značaja. Dva gola je Svoboda zabila potom enajstmetrovk. Sodil je g. Nemec. — To nedeljo igrajo Mariborčani z istim kluibom v Trbovljah.
Rezultati z olimpijade
b) Težka atletika.
1. Dviganje uteži.
Perclahka: Smolka (ATUS) 70 kg. Bantam: Fischer (ATUS) 92% kg. Lahka; Jenny (Švica) 230 kg. Srednja: Gorgner (ATUS) 222 K> kg. Poltežka: Hampel (ATUS) 280 kg. Težka: Pšeniička (ČSR) 300 kg.
b) Grško-rimska rokoborba.
Bantam: Rangswald (Norveška). Pcr®* lahka: Hovorka (ČSR), Lahka: Olfen (Norveška). Srednja: Liška (ČSR). Poltežka: Li-ška (ČSR). Težka: Tarrany (Madjarska). N** raščaj: Lebeda (ATUS).
c) Kolesarstvo.	M«it<>k
Cestno tekmovanje na 60 ^«45 Wi-(ČSR) L53 44. Zahradnik (ga&Jfiid (An-liams (Anglija) 1:53.46. C. V>TTV^ 1 z? ac HiW 1:53.47. SchSnfetder gfS.,gf
Stoletnica osvoboditev sužnjev v Angliji, Predsednik spodnje zbornice je dne 17. t. m. priredil banket parlamentarcev v proslavo stoletnice odprave suženjstva v britski državi. Zakon, ki je bil takrat sklenjen, je osvobodil 700.000 sužnjev. V zadnjem stoletju je britska vlada popisala okoli 600 mednarodnih pogodb glede odprave trgovine s sužnji in odprave sužnjev. Kljub temu pa utegne še danes živeti v suženjstvu okoli pet milijonov oseb na daljnjem vzhodu in v Afriki. Trgovcev s sužnji do danes še ni bilo mogoče zatreti.
Nabirajte
nove naročnike
Išče se izurjeni
barvarski mojster
tekstilne stroke za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo lista pod „Prima*
run m mn iz
i v Mariin. -
[ftala: Ljudska tiskarn«, 1 <1. ▼ Maribor«, predstavite!! Josip OU*k r Maribora. — Za Vonzorcif Izdaja la «r«W« Viktor Er*e» v Maribor«,