Proizvodno delo učencev v usmerjenem izobraževanju
Za uresničitev takšnega izobraževanja kot ga potrebuje naša družba za svoj razvoj, je potrebno izvesti vrsto vsebinskih in organizacijskih sprememb v izobraževalnem sistemu. Takšna sprememba, ki pomeni konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobraževanje za delo in samoupravljanje, uvajanje usposabljanja z delom in na delu kot obvezne sestavine vzgojnoizobraževalnega dela pri vseh programih za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
ritev proizvodno delo v delovnem procesu materialne proizvodnje.
Delovne organizacije se morajo za proizvodno delo dobro pripraviti. Pomembno je ustvariti ugodno vzdušje za sprejem učencev, ker so to mladi ljudje, ki se prvič seznanjajo z delom v neposredni proizvodnji.
Zavedati se moramo, da bo šla skozi proizvodno delo cela generacija mladih in da je od tega veliko odvisno, kakšen bo njihov bodoči odnos do fizičnega dela.
Proizvodno delo bodo vodili delavci, ki so opravili
31-umi seminar. Iz naše delovne organizacije je ta seminar opravilo 5 kandidatov. Ti voditelji proizvodnega dela bodo učence sprejemali na določena dela in naloge, skrbeli za varno delo, jih pri delu spremljali ter o njihovem delu dajali šoli poročila.
K nam bodo prišli predvsem naši štipendisti, nekaj pa tudi neštipendistov iz različnih šol, ki so doma na našem območju.
Proizvodno delo učencev bo doseglo svoj namen, če mu bomo posvetili potrebno skrb.
Jordan
Mednarodni salon pohištva v Beogradu
Usposabljanje z delom in na delu pa se izvaja kot proizvodno delo. Tako bodo učenci prvega letnika usmerjenega izobraževanja opravljali proizvodno delo strnjeno v 10 delovnih dneh (80 ur) po skupinah od februarja do junija meseca.
Prvi učenci bodo prišli na proizvodno delo v našo delovno organizacijo v februarju
1982.	V prvem letniku opravljajo vsi učenci vseh usme-
Številne novosti, vidne na salonu pohištva, pričajo, da jugoslovanski ■ proizvajalci pohištva prehajajo pri designu občutno na boljše. Z uvedbo cenenih in razno-
likih materialov z lahkotno oblikovanimi konstrukcijami posnemajo tuje proizvajalce, ki še vedno prednjačijo.
Vedno več pohištvenih proizvajalcev je usklajeno s potrebami potrošnikov in velikostjo poprečnih kvadratur blokovske gradnje ali drugih stanovanjskih površin. Z uvedbo tehnoloških novosti je velik poudarek pri mladinskih in otroških sobah, bogat program sedežnih garnitur, garnitur za jedilnice in programov za kopalnice.
Beograjski salon pohištva je danes najbolj pomembna tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Zato ni čudno, da ga obišče mnogo poslovnežev iz tujine.
Trenutno je pohištvena industrija v težki situaciji s poslabšanimi kreditnimi pogoji. Domače tržišče se je občutno začelo ohlajati, kupna moč kupcev pohištva pada, zato vedno bolj poskušamo trkati na vrata izvoznikov, kar je tudi izhod za nadaljnji razvoj jugoslovanskega pohištva v prihodnosti.
Do sedaj so si bili jugoslovanski pohištveniki med seboj zelo podobni, ker so proizvajali enake vrste pohištva. Prav na zadnjem sejmu pa je bilo opaziti zelo raznovrstno pohištvo po materialih, designu, kontrukciji, funkcionalnosti, barvnih tonih . . .
Priprava in odprema opažnih plošč za izvoz
Na salonu pohištva smo razstavili poleg rednega proizvodnega pohištvenega programa tudi omarasti program sistem P-12. Projektivni razvojni biroje imel v planu dela za leto 1981 v dogovoru s TO, da razvije omarasti program do izdelave prototipov.
Število omarastih elementov se sestoji iz lOkom dimenzijsko različnih elementov, iz katerih se sestojijo garniture po- potrebi kupca, namenjene za dnevno sobo, spalnico in mladinsko sobo. Omarasti elementi so zasnovani tako, da so pogojeni z možnostmi naše proizvodnje in kooperanta, to je: obod je pleskana iverna plošča (izbran nevtralni barvni ton), fronta masivna lamelasta izvedba in steklo.
Vendar pa prikaz oma-rastega sistema P-12 na salonu pohištva v Beogradu ni bil zadovoljiv. S skromno odmerjenim razstavnim prostorom, pohištvo postavljeno nekje v ozadje na slabo vidnem mestu, ne dajemo možnosti za še boljši odziv pri kupcih.
Poleg osebnih razgovorov z obiskovalci, trgovci smo pripravili tudi vprašalnik, preko katerega naj bi izvedeli za mnenje obiskovalcev in oceno strokovnjakov.
Iz anketnih listov je razvidno, da je 74% anketirancev omaraste elemente dobro
ocenilo. V približno enakem razmerju se odločajo za barvni ton: svetlo luženo (enak ton kot je obod), temno luženo in naravni barvni ton smreke z dodatkom belila. Prav tako so pozitivno ocenili prikazane sestave, estetski iz-gled in funkcionalnost.
Pripombe, ki so jih navajali obiskovalci, so nam več ali manj poznane in bistveno vplivajo na obstoječo izvedbo pohištva.	Iz	navedenega
lahko zaključimo, da je pohištveni sistem P-12 za tržišče sprejemljiv, z upoštevanjem želja večjih kupcev — trgovcev za dokompletiranje ambientov.
Zato imamo v osnutku plana programa dela za leto 1982 razvoj dopolnilnega programa	k	omarastemu
programu	za	zaključene
ambiente.	Kupci odobra-
vajo usmeritev proizvodnje v masivo, ker na domačem trgu ni veliko izbire. Le za izvoz ta ne pride v poštev zaradi kombinacije z iverno ploščo (cene strahotno nizke). Pri razvoju pohištva pa moramo upoštevati kvaliteto, funkcionalnost,	design,
cene . . .
Kot vsako leto je bila tudi tokrat podelitev tradicionalnih nagrad za najkvalitetnejše, oblikovno in funkcionalno najuspešnejše pohištvo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za les se obetajo dobri časi
Avstrijski gozdarji in lesarji so priredili v Inomostu kot odgovor na »betonsko delo in betonsko utrujenost« posvetovanje o »lesu v gradbeništvu«.
Še pred 25 leti bi bilo tveganje prerokovati lesu neko svetlo bodočnost v gradbeništvu spričo navala betona, jekla in umetnih mas. Izgle-dalo je, da se les umika! Danes je drugače ! Beton že preseda, umetne mase ogroža surovinskoenergetski problem (Nafta je vse bolj odmerjena)! Napočila je doba gozda, les je pred vrati.
Gozd in les odgovarjata na vse takole:
les je živeče gradivo,
les diha,
les izpolnjuje optimalne življenjske pogoje,
les uravnava vlažnost — pri pravilnem postopku zadržuje lastnosti za sprejemanje in oddajanje vlage in s tem uravnava vlažnost prostorov,
les vpija dišave, s svojimi številnimi porami na velikih površinah čisti zrak, ima odlično absorbcijsko sposobnost in ni primerljiv po tej lastnosti z nobenim drugim gradbenim materialom. Naraven les ima zaradi smole in eteričnih olj prijeten vonj,
les označuje notranjo izravnavo zraka z zunanjo, ima dokazane lastnosti bioloških norm,
les je elektrodinamično nevtralen, elektromagnetska polja se oblikujejo ob napeljavah in elektrotehniških objektih (visokonapetostni vodi, trafo postaje, idr.). Les vzpostavlja normalne pogoje (Nadaljevanje na 2. strani)
Mednarodni salon pohištva v Beogradu
Prikazani sestavi dnevne sobe in spalnice na razstavnem prostoru Beograjskega salona pohištva dnevna soba: fronta temno luiena; spalnica: fronta naravni barvni ton
Najvišje priznanje ZLATO SKRINJO so prejeli:
— Meblo Nova Gorica za otroški pograd Modul
Lahko rečemo, daje Meblo poleg Stola Kamnik imel enega najlepše predstavljenih ambientov na primerno veliki in lično opremljeni površini, kar je nujno potrebno, da razstavljeni izdelki dobijo svojo veljavo
—	Stol Kamnik za stole, namenjene za jedilnico in dnevno sobo (materiali: bukovina v kombinaciji naravnega platna)
—	Kosovodrvo za otroški program, imenovan Bambi (materiali: mediapan v kombinaciji bukovega furnirja)
—	Uzor Vršac za otroško
sobo (material:	ultrapas
v kombinaciji z masivnimi robnimi nalimki)
—	Novi dom 20. oktober Kruševac za sedežno garnituro — trosedi (materiali: smrekov furnir z bogatim oblazinjenjem v dekorativnem blagu)
—	Šipad za stole, namenjene za jedilnice
Prikazani sestav mladinskeK sobe-fronta: svetlo luiena, enak y barvni ton kot obod
Za les se obetajo dobri časi
SREBRNI KLJUČ so prejeli:
—	Meblo za garnituro za jedilnice
—	Zeta Drvoimpex za omaraste elemente
—	Bohor Šentjur pri Celju za garnituro za jedilnice (materiali: mizna plošča z raztegljivim sistemom, ki prehaja v elipso, z obloženim filcem)
—	Treska Skopje za sedežno garnituro (materiali:
vsa je oblazinjena iz mehke pene)
Novost na jugoslovanskem tržišču, ki je omembe vredna, je predstavitev opreme za invalide, proizvajalca gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Prikazan je bil human pristop k notranji opremi kuhinjskih in sanitarnih prostorov, kar lahko menimo, da je novost pri oblikovanju v jugoslovanski pohištveni industriji.
Ana Šifrer
(Nadaljevanje s 1. strani)	površinska temperatura (15
—20 ° C) ni nizka, nizki K atrnos/ers^e^a ravnotežja, faktor propustnosti postavlja-približno 130 V/m,	ta jes neposredno za pluto-
les ima minimalno lastno ra- vino. Zaradi stabilne klime dioaktivno žarčenje in to naj- v prostorih vladajo tudi bio-manjše od vseh gradbenih loško zelo ugodni pogoji, materialov. Opečni 2,4-krat |es je toplotni akumulator; več in beton 2,8-krat večje. primerjava z drugimi males zadržuje toploto, visoka teriali:
Sposobnost toplotne akumulacije		
	kcal °C	kcal/dm3 ° C
voda	0,999	0,999
les	0,30—0,60	0,15—0,76
aluminij	0,22	0,59
beton	0,21	0,50
jeklo	0,11	0,85
Voda je najboljši toplotni akumulator, tako po teži, kot volumnu.
Nasproti kratkotrajnosti naših surovinskih in energetskih virov je gozdarstvo vzpostavilo v gozdovih trajno gozdno gospodarjenje. Les ima svoj delež pri tem, da za svoj prirastek porabi 3,5-krat manj energije kot proizvodnja opeke, 23,5-krat manj kot jeklo in 126-krat manj kot aluminij.
Vendar poraba lesa hitreje narašča kot priraščanje lesa. Tako nakazujejo študije FAO
leta 2000 v Evropi 15 milijonov kubikov primanjkljaja.
Zanimiva je preglednica cen lesa kot vira energije. O bio masi za energijo se danes vse več govori. Avstrijci so izdelali primerjavo vrednosti lesa z oljem (za enako kurilno vrednost) po stanju 1. 1. 1981:
Tona olja m3 lesa Tona lesa 100	0,19	0,38~
vzeto je olje 42 MJ les (20% vi). 16 MJ HK 5/81
iz revije LES
Nova nadstrešnica
v TO Tomaž Godec
Potreba po pokritih prostorih nam je narekovala, da zgradimo še eno novo nadstrešnico, namenjeno predvsem za skladiščenje žaganega lesa.
Odločili smo se za dvokapni sistem »PRIMORJE« Ajdovščina. Z zemeljskimi deli in gradnjo temeljev, katere je izvajalo GP Bohinj smo pričeli v mesecu oktobru, montažna in krovska dela pa so bila izvršena v mesecu novembru in decembru (izvajalo jih je »PRIMORJE« Ajdovščina). Vsa dela so potekala po planu razen krovskih del, ki so se nekoliko zavlekla zaradi dobave salonita.
Nadstrešnica je delno že uporabna, dokončno pa bo, ko bo zgrajena čelna stena in postavljeni podstavki s tračnicami za žagan les.	pp
Informacije INDOK centra Radovljica
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
25.	novembra 1981 so se sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine na 20. skupno zasedanje. Osrednji poudarek med devetimi točkami dnevnega reda je veljal osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981/85 v letu 1982 v občini Radovljica. Razprava delegatov družbenopolitičnega zbora je bila bogata, medtem ko delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti niso imeli pripomb. Razprave v združenem delu o osnutku resolucije verjetno še niso izpeljali, odtod molk v delegatskih klopeh. Upati je, da bo združeno delo ne le v okviru strokovnih služb, temveč tudi širše, v samoupravnih organih in na delegacijah obravnavalo ta pomembni dokument, ki naj bi bil osnovno vodilo za gospodarjenje v naslednjem letu. Na ta način bo o svojih zadolžitvah seznanilo tudi neposredne proizvajalce in doseglo večjo pripravljenost za izvajanje plana.
Večina pripomb se je nanašala na preveliko splošnost resolucije, nujnost, da se resoluciji dodajo tudi potrebni spremni dokumenti, potrebo po opredelitvi razvoja posameznih panog gospodarstva, opredelitev prednostnih investicij, investicij za odpravo ozkih grl in tistih, ki so zgolj namere; resolucija naj določi realno in nominalno rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka; glede na to, da skoraj dve tretjini blagovnega izvoza ustvarjajo Elan, Lip in Veriga, naj resolucija zadolži tudi ostale potencialne posredne in neposredne izvoznike, opredeli naj razvoj delegatskega sistema, saj smo v letu tretjih volitev v delegatske skupščine. V uvodnem delu naj bo na kratko predstavljeno izvajanje resolucije za leto 1981.
Predsednik izvršnega sveta Stanko Slivnik je delegate seznanil z rezultati obiskov članov IS v OZD, kjer so se pogovarjali o izvozno uvoznih gibanjih v letu 1981 in 1982, fizičnem obsegu proizvodnje, investicijskih programih in časovni oceni investicij ter izrazil prepričanje, da bomo lahko s tako zbranimi podatki, razpravo v OZD, DPO ter v skupščini in na podlagi pripomb, ki jih bomo na osnutek resolucije do konca javne razprave še prejeli, oblikovali dokaj konkreten in zavezujoč dokument. Podrobneje je spregovoril tudi o rezultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih.
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Radovljica. Statut prinaša uskladitev posameznih določb z ustavnimi dopolnili, in sicer je predsednik skupščine voljen za dve leti in se ponovno lahko izvoli še za dve leti, prav tako predsedniki in podpredsedniki zborov. Mandatna doba predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta. Predsednik in podpredsednik ne moreta biti ponovno izvoljena, člani pa so lahko izvoljeni še za štiri leta.
Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta po dodatni obrazložitvi sprejela predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje Temeljnega sodišča
v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju.
Obravnavali in sprejeli so predloga odlokov o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Ribno in Gotje tudi za vikendaše.
SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
8.	decembra je bila 26. seja občinske zdravstvene skupnosti.
Delegati so obravnavali in sprejeli predlog statuta Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Ta se bistveno ne razlikuje od osnutka, ki so ga delegati poslali v javno razpravo v začetku leta. Gre za prilagoditev statuta novemu zakonu o zdravstvenem varstvu, ki prinaša nekatere bistvene spremembe predvsem na področju delegatske sestave organov skupnosti. Število delegatskih mest v zboru uporabnikov in izvajalcev ostaja nespre-
menjeno — 50 in 18, odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov, novost so koordinacijski odbori za razvojne in skupne naloge, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela (5 članov), odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima tri člane, odbor za varstvo pravic uporabnikov ima 5 članov, komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev pa ima 3 člane.
Obravnavali so tudi osnutek statuta Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj in ga poslali v 30-dnevno javno razpravo. Vzrok za spremembo statuta je
prav tako prilagoditev zakonodaji; osnutek predlaga naslednje organe skupnosti: skupščino kot mesto sporazumevanja uporabnikov in izvajalcev, odbor za samoupravni nadzor ter organe skupščine medobčinske skupnosti: koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V nadaljevanju seje so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja do zdravstvene-
("Nadaljevanje na 4. strani)
Sklepi
samoupravnih
organov
Delavski svet DO (22. 12. 1981)
1.	Ugotovil je, da so zbori vseh temeljnih organizacij sprejeli smernice za plan 1982, zato je le-te potrdil.
2.	Potrdil je spremembe in dopolnitve predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in sprejel sklep o razpisu referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma (vključno z dopolnitvami), ki bo 18. 2. 1982.
3.	Sprejel je poslovnik o arhiviranju.
4.	Ugotovil je, da sta bila samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v DO LIP Bled in aneks k samoupravnemu sporazumu o delovnih razmerjih (Slovles) sprejeta na vseh zborih, zato je omenjena akta potrdil.
5.	— Merila za obračun OD v letu 1982 je dal v 15-dnevno javno obravnavo.
—	Predlagal je DS TO in DSSS, da sprejmejo konstanto 10%.
—	Vrednost točke je povečal iz 0,38 na 0,45 in velja od L L 1982.
—	Del OD, ki smo ga sprejemali v gotovini, se iz 1.500 din poveča na 3.000 din; sklep velja od 1. 12. 1981 dalje.
—	Sprejel je dodatke in prejemke za leto 1982 in veljajo od 1. L 1982,
—	Pooblastil je odbor za gospodarjenje, da da v javno obravnavo predlog plana za 1982.
—	Sprejel je tolmačenje nadomestila OD za praznike in dopuste:
Nadomestila OD za praznike in dopuste (redni, izredni, študijski, krvodajalske akcije, mladinska delovna akcija) se obračunavajo na osnovi poprečne izplačane tromesečne urne postavke za redno delo, ki se tekoče računa za tri mesece pred obračunskim mesecem (79. in 80. člen sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP Bled ter ustrezni členi pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO in DSSS).
Sklep:
Kot plačilo za redno delo je treba razumeti plačilo osnovne obračunske postavke ter preseganje brez vseh dodatkov in delitve čistega dohodka na del za OD po 23. členu samoupravnega sporazuma.
6.	Na osnovi že sprejetih ocen na zborih delavcev je potrdil ocene novosistemiziranih nalog in spremembe ocen na podlagi spremembe opisa nalog v TO Tomaž Godec; v javno obravnavo pa je dal ocene novosistemiziranih nalog v TO Tomaž Godec, TO Rečica in TO Mojstrana.
7.	Ugotovil je, da je referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG v TO Podnart uspel, saj je ZA glasovalo 44 delavcev ali 59,46%, zato so spremembe in dopolnitve sam. sporazuma sprejete.
8.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb statuta GLG, ki bo 18. 2. 1982.
9.	Sprejel je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled za obdobje 1981—1985 in za podpis pooblastil direktorja Franca Bajta.
10.	Sprejel je tolmačenje izplačila akontacije 33% na neto OD (zahteva samoupravne delovne skupine kovinskega obrata TO Tomaž Godec):
Teh spornih 33% na neto OD, prejetih v novembru in decembru ni nič drugega kot plačilo po 23. členu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP, torej to ni »dobiček«, temveč obračun OD po 23. členu.
Kako in na kakšen način pa se izplačuje OD po 23. členu pa je zapisano v 54. členu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO Tomaž Godec.
11.	Sprejel je višino dodatka za montažo v zimskem času:
Delavcem, razporejenim na dela in naloge »montaža strojev, transportnih in drugih naprav« (brez vzdrževanja), ki jih le-ti opravljajo na prostem in v zimskem času, pripada dodatek za zimsko montažo, ki v letu 1981 znaša 5,00 din, v letu 1982 pa 6,00 din bruto za opravljeno uro.
Omenjeni dodatek pripada delavcem za tiste mesece, v katerih poprečna mesečna temperatura ne preseže 3°C.
12.	Na osnovi predloga oddelka za tržne raziskave in ekonomsko propagando je sprejel sklep, da bomo na vse avtomobile DO LIP Bled odtisnili ime firme LIP in zaščitni znak.
13.	Sprejel je sklep, da se odpiše neodplačani del stanovanjskega posojila, ki ga je prejel Rafko Šolar v času službovanja v LIP Bled in znaša še 47.792,64 din.
14.	Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo v času od julija do septembra 1981.
15.	Na osnovi predloga odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je sprejel sklep:
—	da Miru Kelblu, TO trgovina dodelimo 80.000 din kratkoročnega stanovanjskega posojila; stanovanje v Radovljici, Gradnikova lllpa naj izprazni do 1. 11. 1982;
—	da Mirko Arh, ki je prekinil delovno razmerje, preostalo dolgoročno stanovanjsko posojilo odplača v 36 mesecih s 4% obrestno mero.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (21. 12. 81, 6. 1. 82)
L Obravnaval je spremembe in dopolnitve predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled ter pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled ter pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO in DSSS ter jih predlagal v obravnavo DS DO in TO ter DSSS.
2.	Imenoval je komisijo za ogled stanovanj prosilcev za stanovanja, ki jo sestavljajo: Zdravko Knaflič, Franc Mencinger, Miha Koman in Ivan Robič.
3.	Stanovanji v novozgrajenih blokih v Mojstrani je dodelil: Petru in Milki Močnik ter Juditi Veber.
4.	Marku Klariču iz TO Mojstrana je dodelil 30.000 din kratkoročnega stanovanjskega posojila kot del soudeležbe za stanovanje, ki mu bo dodeljeno v novo zgrajenih de-vetorčkih v Mojstrani.
Odbor SDK DSSS (18.12. 1981)
Odbor je razpravljal o zakonitosti in objektivnosti sklepa DS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica sprejetega na seji 29. 10. 1981, ki se glasi:
Zaradi zmanjšane prodaje na domačem tržišču in večanja zalog izdelkov naj prodajna služba v roku enega meseca stanje popravi ali spremeni zasedbo komercialista za plošče, pohištvo in iso-span.
Po obširni razpravi in posameznih izjavah je odbor sprejel naslednja sklepa:
1.	Odbor SDK ugotavlja, da sklep DS TO Tomaž Godec ni bil osnovan na poznavanju pogojev dela prodaje in dejanskega stanja na tržišču, zato ni objektiven. Komercialist za opažne plošče, iso-span in pohištvo ne more bistveno vplivati na splošno stanje na tržišču in zato za njegovo zamenjavo ni pravne osnove — sklep ni izvedljiv.
2.	Odbor SDK predlaga, da DS TO Tomaž Godec Boh. Bistrica svoj sklep z dne 29. 10. 1981 ustrezno spremeni, da ne bi prišlo do neželjenih pravnih zapletov.
Pri ponovni razpravi so pripravljeni sodelovati tudi predstavniki prodaje. DS TO Tomaž Godec ima vso pravico in dolžnost, da o prodaji in njenih uspehih razpravlja in pri tem postavlja svoje zahteve, pri čemer pa morajo biti sklepi zakoniti in izvedljivi.
3.	Obravnaval je pritožbo Borisa Maleja na sklep DS TO Tomaž Godec. V njej med ostalim govori, da je njegova naloga samo zbiranje in obdelava naročil za gradbene plošče, opažne sisteme, iso-span zidake in sobno pohištvo in to v skladu z začrtano prodajno politiko.
Odbor je sprejel naslednji sklep:
Odbor SDK ugotavlja, da je v opisu del in nalog komercialistov navedena tudi zadolžitev: iskanje, zbiranje in obdelava naročil in ponudb. Torej navedbe komercialista za opažne plošče, iso-span in pohištvo v tem delu pritožbe niso popolne.
(Nadaljevanje s 3. strani)
ga varstva, ki natančneje ureja le tista področja, ki so v danih družbenoekonomskih in gospodarskih možnostih specifična za gorenjsko regijo ter niso v skladu s sprejetimi sporazumi, plani in programi zdravstvenega varstva sedanjega srednjeročnega obdobja. Vrsta določb, ki so sprejete in uveljavljene tudi v ostalih 51 občinskih zdravstvenih skupnostih v Sloveniji, pa velja tudi za uporabnike Gorenjske.
Ob obravnavanju prihodkov in odhodkov občinske zdravstvene skupnosti v devetih mesecih so ugotovili, da je bila realizacija prihodkov 179 milijonov 179.000 dinarjev, realizacija odhodkov pa je bila za
502.000	dinarjev višja, kar pomeni, da so v prvih devetih mesecih poslovali z izgubo v višini
502.000	din. Če pogledamo indekse rasti posameznih vrst odhodkov, so najvišje prekoračili planirane indekse pri postavki združevanje sredstev (148,1). Največji delež zbranih sredstev porabimo za neposredno zdravstveno varstvo — 143.846.000 dinarjev, za združevanje sredstev smo namenili 18.291.000 din in za nadomestila 16.944.000 dinarjev. Kljub izkazani izgubi so v nekaterih postavkah vidni rezultati stabilizacijskih prizadevanj: nadomestila osebnega dohodka za nego niso uresničili niti v planiranem znesku, dosegli so indeks (82,0), zmanjšali so potne stroške, materialne in druge odhodke (68,7). Strokovna služba ocenjuje, da je negativni finančni rezultat ugoden, če upoštevamo, da je bila izguba ob polletju 7.140.000 dinarjev.
Pregledali so še poslovanje SOZD Gorenjskega zdravstvenega centra v devetih mesecih, sprejeli osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Radovljica za obdobje 1981—1985 in sklep o valorizaciji nadomestil osebnega dohodka.
SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
V ponedeljek, 7. decembra 1981 so se sestali delagati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Radovljica.
Obravnavali so enajst točk dnevnega reda in med drugim sprejeli povečanje denarnih pomoči od 1. maja 1981 dalje.
Za otroke delavcev in upokojencev bo otroški dodatek znašal od 350 do 1.100 dinarjev, odvisno od dohodkovne skupine, za kmečke otroke bo 400 dinarjev, za otroke edinih hranilcev 250 in za telesno in duštevno prizadete otroke 450 dinarjev. Potrebna srdstva za izplačilo denarnih pomoči 3403 upravičencem v občini znašajo 27,253.496 dinarjev.
Obravnavali in sprejeli so predlog organizacije varstvenih družin v občini Radovljica. Znano je, da je naša občina edina med gorenjskimi občinami, ki te oblike varstva najmlajših še ni organizirala, prav tako pa nimamo jasli. Sklenili so, da bodo do konca 1981. leta uredili zakonske osnove in materialne možnosti za pričetek varstva na domu, najprej v Radovljici, kjer so starši prijavili največ potreb po varstvu otrok od osmega meseca do dveh let starosti, potem pa po potrebi tudi v drugih krajih. Varstvene družine naj bi začele z delom januarja 1982.
V nadaljevanju seje so delegati obravnavali gospodarje-
nje v prvih devetih mesecih. Prihodki Skupnosti otroškega varstva Radovljica so znašali 68,984.076,42 dinarjev, 79% letnega plana, odhodki pa so dosegli višino 56,093.722,20 dinarjev oziroma 64% planiranih odhodkov.
Sprejeli so rebalans finančnega načrta Skupnosti otroškega varstva za leto 1981.
Ob obravnavanju ocene finančnega načrta Skupnosti otroškega varstva Radovljica za leto 1982 so ugotovili, da bodo planirana sredstva znašala
67,620.000	dinarjev, prispevna stopnja pa se bo znižala od 2,77 na 2,35.
Sprejeli so predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi republiške in občinske skupnosti otroškega varstva ter družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza, po katerem morajo nosilci skupne in splošne porabe v občini Radovljica zagotoviti 16,313.000 dinarjev sredstev za stimulacijo, od tega Skupnost otroškega varstva Radovljica 1,754.000 dinarjev.
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
V	sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo pri delu smo organizirali tečaj za voznike viličarjev. Prvi del tečaja je bil v TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Tu je imel predavanje iz motoroznanstva in vzdrževanja viličarjev ing. Niko Taler.
Drugi del predavanj iz varstva pri delu je vodil Božo Pan-tar, dipl. ing. iz zavoda SR Slovenije za varstvo pri delu.
Tečaja se je udeležilo 20 zaposlenih: 5 iz TOZD Tomaž Godec, 5 iz TOZD Rečica, 7 iz TOZD Mojstrana in 3 iz TOZD Podnart.
V	30-umem tečaju so si pri-
pridobili solidno teoretično znanje, kar jim bo koristilo pri nadaljnjem delu.	Jordan
Iz proizvodnje oblog
Sortaci]a in vezava oblog TO Rečica
V naši TO Rečica izdelamo precejšnje količine oblog, vsa prizadevanja pa so usmerjena v proizvodnjo le nekaj vrst profilov.
Razvoj pa bo treba usmeriti v pravilne izbire mnogokratnikov za manjšo porabo surovine kvadratnega metra izdelanih oblog. Treba bo izbirati tudi tako obliko mnogokratnika, da bi dosegali dobro kvaliteto oblog. Vendarle pa bi bilo nujno iskati možnosti za vrednotenje in proizvodnjo oblog v zalogah manj kvalitetnega lesa.
Več elastičnosti pa bo potrebno posvetiti tudi pri uveljavljanju sodobnih profilov in elementov (enot) za zunanja oblaganja in pregrajevanja prostorov.
Priznanje Elektro Gorenjske
ELEKTRO GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Delavci Elektro Gorenjska so na praznovanju Dneva samoupravljalcev, 20. novembra 1981 podelili naši delovni organizaciji
PRIZNANJE ZA USPEŠNO SODELOVANJE
Na proslavi, ki je vsako leto ob otvoritvi kakšnega pomembnega objekta, podelijo priznanja tudi zunanjim sodelavcem in OZD.
Letošnja proslava je bila v dvorani Iskre na Laborah. Povabljeni so bili vsi delavci Elektro Gorenjska. Povabili so tudi vse upokojence in nagradili jubilante za deset, dvajset in trideset let službe.
LIP Bled je dobil priznanje za razumevanje pri reševanju elektroenergetske situacije s financiranjem prehoda iz 10 na 20 kV napajanje na območju svojih TO kot tudi za skupno rešitev dvostranskega napajanja, ki rešuje rezervo za napajanje svojih TO in ostalih distribucijskih odjemalcev.
-as-
Sejem gradbeništva v Bologni - SAIE 81
Bologna leži nekako na SV Apeninskega polotoka v trikotniku: Ferrara, Ravena. Bologna. Od Jadranskega moija je oddaljena dobrih 100 km. Kot mesto Bologna ni posebno zanimiva. Pečat ji daje staro mestno jedro: velik trg z nekaj velikimi, starimi, »zadimnjenimi« objekti, tipične ulične galerije, mnoge mračne, s kamnom tlakovane ulice. Mesto pa je imelo prvo univerzo v Evropi, ustanovljena je bila 1119. ieta.
Bologna je že pred desetimi leti v Italiji slovela kot mesto, ki prometni ureditvi posveča veliko pozornost. Prometu so posvetili nekaj zelo dobrih študij in ukrepov. Danes se to obrestuje in v samem mestnem središču ni čutiti ravno pretiranega prometa.
Sicer pa je Bologna prizorišče vsakoletnega velikega oktobrskega sejma gradbeništva. Kot običajno je bil vsebinsko in prostorsko zelo obširen.
Praktično je nemogoče, da bi se dotaknil vseh področij. Omejil se bom na tista, ki so za nas zanimivejša in ki sem jim posvetil večjo pozornost.
Na področju OPAŽAR-STVA ni novosti. Prisotna je bila izbira vseh mogočih izvedb, sistemov: kovinski, leseni in kombinacija obeh, stikalni, velikotabelni, raster, tunelski ter specialni. Med lesenimi opaži so bili zastopani poznani sistemi: Peri, Steidle, Doka. Tudi v Italiji, ki je gradbeno visoko razvita dežela, ni občutiti, da bi šel razvoj v smeri poenotenja opažnih sistemov.
Zato pa so FASADNI ODRI v Italiji toliko bolj unificirani oz. standardizirani. Odri so kovinski, cevni, H-sistema, različnih izvedb, vendar istih dimenzij.
Posebno pozornost sem posvetil podu fasadnih odrov. V leseni izvedbi sta bili prikazani dve rešitvi brez preklopov, ki nista bili ravno vzgled-ni. Kot pod fasadnih odrov največ uporabljajo lesene plohe. Novost je bila izvedba ploha v perforirani kovinski izvedbi iz pocinkane pločevine (sistem PRATICUS). Za plošče za odre je v Italiji zanimanje in so zaprosili tudi za našo ponudbo.
Za področje STAVBNEGA POHIŠTVA je bilo od-meijeno kar veliko prostora. Vrata je razstavljalo preko 20 proizvajalcev. Vsa vrata so bila izredno lepo izdelana. Preko 90% razstavljenih vrat je bilo lesenih oz. furniranih. Pretežno so bila zastopana stilna vrata z vloženimi tablami in okrasnimi letvicami. Tudi konstrukcija podboja je pri stilnih vratih dosledno ista: masiven lesen podboj na slepem podboju in profilirana okrasna zaključna letev, ki je skoraj nevidno pribita na podboj. Suhomontažni podboj je bil prikazan le v dveh primerih.
Pri oknih je nastopala lesena, aluminijasta in plastična izvedba. Tudi pri oknih izstopa predvsem prefinjena izdelava. Izvedba oken s trojno zasteklitvijo ni bila prikazana.
Tudi okovje je pri stavbnem pohištvu posebno področje, ki pa se mu nisem mogel posvetiti.
TERMOAKUSTIČNE
IZOLACIJE
Med toplotnimi in zvočnimi izolacijami so vsekakor bolj zastopani toplotno izolacijski materiali in izvedbe. Osnovni izolacijski materiali:	poliuretanske pene,
ekspandirani poliestireni (styropor), pluta, mineralna volna, lesocementni materiali.
Zanimivo je, da so poliuretanske pene (PP) v Italiji močno zastopane, vsekakor znatno bolj kot je to pri nas. Vzrok za to so predvsem surovina, cena in naprave za brizganje »poliuretana«.
Poleg običajnih izvedb v sendviču, oblogah, polnilih je zelo zanimiva uporaba poliuretanske pene za strešne konstrukcije. Peno nabrizgajo po strešini (lahko je že stara npr. valoviti salonit) v različnih debelinah (najbolj običajno je 3 cm). Zaključno plast predstavlja poseben lak, ki je za UV žarke nepropusten, ki je vodotesen in dovolj elastičen. Običajno ima kovinski izgled. Po podatkih specializiranega proizvajalca oziroma izvajalca je tlačna trdnost 40—50 N/cm2, torej dovolj trdna, da je hoja po taki strehi dopustna.
Ekspandirani poliestireni so različnih kakovosti in »izvedb«:	od trdih plošč
do sipkega ali penastega materiala. Precej je razširjen sistem nasipanja izolacijskega materiala med dve, običajno pečni steni.
Pluta kot izolacijski material je bila še bolje zastopana kot na prejšnjem sejmu. Tako je bila prikazana uporaba plošč iz mlete plute za oblaganje fasadnih zidov (izolacija na plašč).
Pri uporabi mineralne volne praktično ni bilo zaslediti novosti.
Med proizvajalci LESO-CEMENTNIH IZDELKOV so bili zastopani: Eraclit, Velax, Alamak, Celenit; ti uporabljajo kot osnovno gradivo lesno volno, ostala dva proizvajalca pa lesno iverje.
Pri vseh so osnovni element plošče različnih dimenzij. Prav zato so grobe frakcije iverja lahko še toliko bolj izrazite (celo 70—80 mm dolžine in 20 mm preseka). Kot vezivo uporabljajo cement razen pri Eraclitu, kjer je vezivo magnezit. Kolikšna je poraba cementa nisem uspel zvedeti, po izgledu pa bi lahko trdil, da je poraba cementa na m3 precej nizka.
Zanimiv je švicarski sistem KtB, ki ga po licenci
izdeluje Alamak (Varese). Gre za velike votle stenske elemente iz lesocementne-ga materiala. Te bodisi zalivajo z betonom ali pustijo votle.
Z njimi sem navezal stike že pred dvema letoma in pokazali so pripravljenost za izmenjavo izkušenj.
Med LESENIMI KONSTRUKCIJAMI igrajo seveda glavno vlogo lepljeni nosilci. Tudi v Italiji je izrazit primanjkljaj lesa, zato so vse bolj interesantni lepljeni elementi tudi manjših presekov s široko uporabnostjo. Holzbau ima nekaj tipiziranih pre-
Inovatorstvo je dejavnost, ki je zlasti v tem stabilizacijskem času zelo pomembna. Delavci razmišljajo o svojem delu, ob njem teže k boljšemu, lažjemu delu in k izboljšanju proizvodov svojega dela. Vendar njihova prizadevanja in uspehi ne smejo ostati zaprti med zidove posamezne temeljne in delovne organizacije. Njihovemu delu je treba dati neko priznanje. Zato občinska raziskovalna skupnost skupaj z občinskim sindikalnim svetom, SZDL, občinsko konferenco ZK in izvršnim svetom SO Radovljica vsako leto razpiše nagrade za najboljše inovacije leta. Odziv delovnih organizacij na letošnji razpis ni bil najboljši. V prihodnjih letih bo potrebno čimveč delovnih organizacij v občini spodbuditi, da bi se udeležile razpisa.
Izmed prejetih predlogov je moral odbor za ocenjevanje izbrati 4 inovacije, ki najbolj ustrezajo kriterijem za podelitev nagrade. Ti so predpisani v posebnem pravilniku in so: višina prihranka, uporabnost inovacije, izvirnost, nastanek izven področja rednega dela in pomembnost za stabilizacijo. Odbor ni imel lahkega dela.
Nagrade inovatorjem je podelil tovariš Petriček, predsednik skupščine raziskovalne skupnosti občine Radovljica na osrednji proslavi ob Dnevu republike, 29. novembru, z naslednjimi utemeljitvami:
1.	Tovariša Stane Rozman in Niko Ločniškar prejmeta priznanje za inovacijo »izdelava elektrod za Mibach stroje iz domačega materiala.
Oba tovariša sta zaposlena v TOZD vzdrževanje v Verigi Lesce. Samoiniciativno sta našla način za izdelavo elektrod za Mibach stroje iz domačega materiala. Inovacija predstavlja po eni strani zamenjavo uvoženih delov z domačimi, poleg tega pa so doma narejene elektrode mnogo cenejše.
2.	Tovariši Marjan Bizjak, Peter Planinšek, Janko Kralj in Niko Podgornik prejmejo priznanje za inovacijo »predelava in izboljšanje stružnih avtomatov GF2«.
sekov v redni proizvodnji (10.3/23.2,	12.5/30.1,
16/39,	16/50.8,	16/61).
Tudi pri nas se vse bolj kaže zanimanje za takšne tramiče oziroma nosilce in tega prav gotovo ne kaže zanemarjati.
To so za nas najbolj zanimiva področja, čeprav ne manjka tudi drugih: solarna tehnika in toplotne črpalke (tudi majhnih izvedb in nizkih cen), hidroizolacije, keramika,	konstrukcijski
elementi in montažna gradnja (letošnja novost je pre-fabriciran nosilni element iz lahkega betona za sanitarije in kuhinje firme C. M. C. iz Ravenne), gradbeni stroji itd.
Omenjeni tovariši, vsi zaposleni v Verigi Lesce, so predlagali in izboljšali stružne avtomate GF2. Z delom, ki so ga opravili izven področja svojih del in nalog, so praktično nadomestili uvoz dragega stroja.
3.	Tovariša Andrej Mehle in Jože Justin prejmeta priznanje za inovacijo »sprememba pritrjevanja merilnega sistema B-5 v okrov univerzalnih instrumentov«.
Zaposlena sta v Iskri, TOZD Instrumenti Otoče. Avtorja sta našla originalno rešitev za pritrditev merilnega sistema, ki je glede na staro varianto veliko kvalitetnejša in cenejša. V enem letu je znašala čista gospodarska korist 490.544 din.
4.	Tovariša Anton Tramte in Hubert Pogorevc prejmeta priznanje za inovacijo »orodje za nov način oblikovanja in žigosanja škopcev«.
Razstavljen je bil celo »balet vodometov«, ki z najrazličnejšimi curki sledi predvajani glasbi. Deležen je bil množičnega občudovanja; prav gotovo je predstavljal prijetno sprostitev med tako natrpanim programom.
Še ena — ne ravno vzpodbudna ugotovitev: večina raz-stavljalcev uporablja stare enote (kcal, kp, kp/cm2 ...)
Obisk sejma je bil zelo velik, vsaj v času mojega obiska, organizacija dobra, vidno skopaijenje s pro-spektnim materialom, vendar velika pripravljenost na razgovore.
Tovariša Anton Tramte in Hubert Pogorevc sta naredila serijo orodij za hladno oblikovanje in žigosanje škopcev, ki so se prej toplo oblikovali. Predlog pomeni tudi odpravo ozkega grla v proizvodnji. Enoletna gospodarska korist znaša 165 tisoč 963 dinarjev.
Občinsko priznanje seveda pomeni afirmacijo tako za inovatorja kot za organizacijo združenega dela, ki na ta način pravzaprav tudi pokaže, da v tem času stabilizacije zna poiskati notranje rezerve. Prav na področju novatorstva se da še mnogo doseči brez vlaganja velikih sredstev.
Vse OZD v občini pa že vabimo tudi k naslednjemu razpisu nagrad.
PREDSEDNIK komisije za inovacije Jože Jelenc
MIMO
Podelitev nagrad za najboljše inovacije leta
Občinska resolucija za 1982. leto -odraz stvarnosti
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica je za razliko od preteklih let tokrat veliko bolj stvarna. Po dokaj obsežnih razpravah in dopolnilih so resolu-cijska določila dodobra prilagodili dejanskim potrebam in možnostim razvoja s konkretnimi podatki in številkami, o katerih so temeljito razmislili, preden so jih napisali v predlog resolucije. V letu 1982 predvidevajo rast nominalnega dohodka in družbenega proizvoda v gospodarstvu za 22%, realno pa za okoli 16%. Fizični obseg proizvodnje bo v celoti večji za okoli 2,5%. Od tega računajo na porast v industriji za 2,5, v kmetijstvu za 3, v gozdarstvu
V prostorih osnovne šole s prilagojenim poukom Matevža Langusa v Radovljici je bil 14. decembra občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim v občini Radovljica. Okoli 50 udeležencev, od tega so bili razen dveh predstavnic Društva prijateljev mladine Radovljica in SIS za zaposlovanje, le starši prizadetih in člani izvršnega odbora društva. Pogrešali pa so predvsem predstavnike družbenopolitičnih in delovnih organizacij, ki so sicer člani društva, to pa izkazujejo zgolj s plačevanjem članarine, ki znaša za posameznika 50, za kolektivne člane pa 200 din. Na občnem zboru so ugotovili, da je v zadnjem letu število članstva naraslo tako, da šteje društvo zdaj že 206 individualnih in 24 kolektivnih članov. Člani društva so vsi starši prizadetih otrok, delavci Zavoda Matevža Langusa in drugi strokovni in prosvetni delavci. V raziskavi, kjer so bile društvu v veliko pomoč KS, patronažna služba in skupnost socialnega skrbstva, so ugotovili, da v občini živi 85 prizadetih občanov v težkih živ-Ijenskih razmerah. Vseh prizadetih je 187, od teh 155 lažje, 17 zmerno, 11 težje in 4 težko duševno prizadetih. Ta raziskava je bila obravnavana tudi na problemski konferenci o zdravstvu v radovljiški občini in je edina te vrste v naši republiki. Spodbuden je tudi podatek, da so se vsi učenci s prilagojenim
za 2,5, v prometu 8, v trgovini za 2, v gostinstvu za 3 in za prav toliko odstotkov tudi v obrtniški dejavnosti. V resoluciji ni predvidena rast v gradbeništvu, stanovanjsko komunalni dejavnosti in v finančni in drugih poslovnih storitvah. Zaposlovanje bodo povečali za en odstotek. Pri naložbah pa bodo imele prednost investicije v industriji, ki proizvaja za izvoz ter pri obnovi pomembnejših turistično gostinskih objektih. Kot že več let nazaj si bodo prizadevali tudi za nekatere manjše naložbe v družbene kmetijske objekte, odpadejo kakršnekoli naložbe v družbene oz. negospodarske objekte.
poukom vključili v uk in so večidel uspešno zaključili poklicno šolanje.
Le nekaj jih je zaradi prizadetosti ostalo brez dela. Te, bilo jih je 9, so leta 1979 vključili v usposabljanje v delavnico pod posebnimi pogoji pod pokroviteljstvom skupnosti socialnega skrbstva in Šolskega centra Radovljica, ki je odstopil prostor. Za predšolske prizadete otroke so v vrtcu na Bledu odprli istega leta poseben oddelek. Za takšne oddelke v drugih krajih trenutno ni materialnih pogojev in prostorskih možnosti. Z izgradnjo nove sodobne šole s prilagojenim poukom v Radovljici so uspešno rešili problem rednega šolanja prizadetih otrok. Učenci so letos bili trikrat v šoli v naravi na Stenjaku, 4. razred pa v Novem gradu, zahvaljujoč finančni pomoči združenega dela in SIS. Zaradi skromnih sredstev, ki so na voljo društvu, ni bilo možno nuditi denarno pomoč družinam prizadetih, pač pa je društvo pomagalo pri zagotavljanju pravic za ustrezne pomoči socialnega skrbstva.
Poročilo izvršnega odbora društva vsebuje tudi podatke o svojem finančnem poslovanju, ki je odvisno predvsem od denarnih sredstev socialnega skrbstva in deležev delovnih organizacij in izjemne pomoči Zavoda Matevža Langusa. Člani društva znajo ceniti to pomoč, zato so vsem izredno hva-
ležni. Istočasno pa se čutijo nekoliko odrinjene, ko je potreb no spregovoriti o brigah in težavah neposredno s predstavniki združenega dela in DPO, kar je dokazala tudi udeležba na občnem zboru.
Za prihodnje leto so sprejeli na občnem zboru obsežen delovni program, vsebovan kar v 14 točkah, ki so jih sprejeli kot svoje naloge, v prepričanju, da jih bodo izpolnili, posebno še, ker računajo na razumevanje vseh dejavnikov, ki jim solidarnostna in humanitarna za-
Ko sta si leta 1941 nemški nacizem in italijanski fašizem začela prisvajati našo deželo, se je ljudstvo s Titom in KP na čelu, uprlo agresorjem. Tovariš Tito je dejal: »Kdo nam bo prinesel svobodo, če si jo sami ne bomo priborili? »Začel seje boj za osvoboditev izpod okupatorja, obenem pa tudi socialistična revolucija. Povsod po deželi so se začele ustanavljati partizanske enote.
Že v začetku so partizani pokazali, da bodo skeleč trn v sovražnikovi peti. Kmalu so se začela pri nas pojavljati osvobojena ozemlja, ki so, bila kakor otoki svobode sreai zasužnjene Evrope. Partizanske enote so izbojevale zmago nad okupatorjem in zmago socialistične revolucije. Po vojni so se iz teh partizanskih enot razvile oborožene sile SFRJ. Glavna sestavna dela oboroženih sil sta JLA in teritorialna obramba.
vest ni bila tudi doslej tuja. Naša DO je prispevala lani 2000 din.
Predvsem želijo pridobiti več novih individualnih članov iz delovnih organizacij. V SIS bodo preko svojih delegatov skušali doseči pravico do uveljavljanja statusa invalidov tudi za prizadete izpod 15 let starosti.
Devetčlanski izvršni odbor društva, ki so ga izvolili, bo do konca leta izvolil novega predsednika. Predlagali Sb tovarišico Marijo Benedik, pedagoško delavko osnovne šole Matevž Langus v Radovljici.
V JLA mora služiti vsak državljan, ki dopolni 18 let. Pripadniki JLA so strokovno usposobljeni za vse vrste boja. Naše morje varuje VM, ki ima v svoji sestavi predvsem lahke in hitre čolne, saj so ti najbolj primerni za obrambo našega morja. VL in PZO sta usposobljena in opremljena za boj v zraku in za obrambo pred napadi iz zraka. Najbolj množične so enote kopenske vojske, ki so izurjene za boj na kopnem. JLA je sodobno opremljena, skoraj 80% opreme pa je izdelane doma. Tito je vedno poudarjal, da se moramo naslanjati na lastne sile.
Mlade fante, ki vstopijo v JLA, pa učijo in usposabljajo oficirji. Za zadostitev svojih potreb po oficirskem kadru ima JLA lastne izobraževalne centre po vsej državi. S svojo opremljenostjo in usposobljenostjo pa je JLA sposobna zavrniti
čez mejo vsako tujo vojaško silo, ki bo prestopila meje SFRJ.
Najbolj množičen del oboroženih sil pa je teritorialna obramba. Ta ni v redni sestavi oboroženih sil, ampak se sestaja le občasno, da se izpopolnjuje. Usposobljena je predvsem za boj na kopnem. Ce bi agresor napadel našo deželo, bi se morali vsi in povsod boriti proti okupatorju.
Tito je rekel, daje vsak državljan, ki se bori z orožjem ali brez njega proti sovražniku, pripadnik oboroženih sil. Vedno moramo biti pripravljeni braniti pridobitve NOB in socialistične revolucije. Važen faktor v odporu pa sta SLO in DS.
Čeprav se v tujini pojavlja misel, da ta obramba ni učinkovita, pa mi vemo, da sta bila SLO in DS na izpitu že med NOB.
(učenec je prejel za spis prvo nagrado)
Marko Odar, 8. c OŠ dr. J. Mencigerja Bohinjska Bistrica
★★★
Ko je svet zajela najstrašnejša katastrofa v njegovi zgodovini, ko je druga svetovna vojna pokazala svoj najbolj krut obraz v času, v katerem so se izničile vse usode, takrat so bili borci in vojaki vsi. Tudi najmlajši — pionirji so reševali in večkrat je prav hitrost drobnih nog odločala o usodi borcev.
Tudi v miru smo pionirji združeni v več organizacij, ki nas vzgajajo in pripravljajo na morebitno težko nalogo. Tovariš Tito je večkrat dejal: »Če hočemo mir, bodimo pripravljeni! »To je nam pionirjem vodilo in v miru se pripravljamo, da bomo znali ohraniti mir in svobodo. Seveda ne bomo mogli prenašati najtežjih dolžnosti, toda včasih majhne stvari rešujejo velike. Tega se moramo pionirji zavedati in po svojih močeh prispevati, da bo veriga vse naše celotne obrambe celovita in trdna.
Prav gotovo je, da je glavni steber naše obrambe armada, ki je zrasla v težkih trenutkih naše revolucije. Iz malih odredov je nastala mogočna armada, ki pa se nikoli ni pripravljala na napad, ampak vedno le za obrambo. To pa je vedno velika prednost in prav zato tudi najmodernejše orožje, s katerim razpolaga naša armada, ni nikoli grožnja, vedno le opomin vsem tistim, ki bi hoteli kaliti naš mir in razvoj.
Minili so dnevi, ko so partizani jemali sovražnikovo orožje, da bi branili domovino. Na-
("Nadaljevanje na 7. strani)
Krvodajalska akcija
V	Bohinju je bila 11. decembra 1981 krvodajalska akcija, katere se je udeležilo 327 krvodajalcev, 15 udeležencev je bilo odklonjenih, kar je manj kot 5%. Veliko je bilo stalnih krvodajalcev, ki so darovali kri po 20-krat in več. Letos se je udeležilo akcije tudi večje število mladih. Največ krvodajalcev je bilo iz vrst delavcev obrata TOZD Tomaž Godec, kar 159.
V	imenu neznanih pacientov, ki bodo to kri potrebovali in v imenu Rdečega križa
ISKRENA HVALA
Vse sedanjim in tudi starejšim krvodajalcem želi ob novem letu zdravja in osebnega zadovoljstva
Rdeči križ Boh. Bistrica
Dejavnost društva za pomoč duševno prizadetim
Mladi pišejo, dedje pripovedujejo
Ob dnevu JLA so učenci iz posebne in iz vseh osnovnih šol v naši občini sodelovali pri razpisu na tèmo »40 let po Rudu« in najboljše spise v celoti objavljamo:
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA*
Srečanje aktivistov
Na proslavi 40-letnice JLA
V okviru proslav ob 40-let-nici vstaje naših narodov ter 40-letnici jugoslovanske ljudske armade so se 19. 12. 1981 srečali zgornje-gorenjski aktivisti v Mojstrani.
Na tem srečanju so poudarili poseben pomen in veličino junaškega boja, ki so ga vodili borci in aktivisti na tem področju. Ko je okupator zasedel to gorenjsko področje, so se nekateri komunisti takoj odzvali klicu komunistične partije, ustanavljale so se prve vojaške enote. V tistem času pa so organizacijsko začeli po vaseh delovati tudi prvi aktivisti in na-
stajale so prve zanesljive javke za pomoč prvim partizanom. Partizanske enote so se širile, prihajali so novi borci. Ob pomoči velikega števila predanih aktivistov in mladine je partizanska vojska osvobodila domovino.
Lani so v znak zahvale za borbene dosežke v krajevnih organizacijah vsem aktivistom in borcem podelili posebne znake OF in lepo izdelano listino. Tu je napisano, da je to samo skromno priznanje za herojsko in junaško delo v NOB in naj vsakega udeleženca spominja na plemenito
delo v težkih vojnih letih. Velja omeniti, da so udeleženci na tej priložnosti ostali skromni ter tihi, to pa je tudi velika vrednost našega človeka.
Nekdanjim borcem in aktivistom takšno srečanje pomeni zares dragocenost, srečo in vzpodbudo za nadaljnje življenje v Titovi domovini.
Marsikomu se je na srečanju s tovariši iz vojnih dni od radosti utrnila solza. Razšli so se z željo, da srečanje postane tradicionalno in da se letos spet snidemo.
Vovk Jernej
V ponedeljek, dne 21. decembra lani smo prisostvovali osrednji proslavi ob 40-letnici naše jugoslovanske ljudske armade. Proslava je bila v festivalni dvorani na Bledu, ki je bila kljub slabemu vremenu skoraj polna.
Uvodno besedo je podal tov. Pangerc, ki je opisal zmagovito pot naše armade od vojnih let dalje pa do današnjih dni. V programu, katerega je povezovala tov. Alenka Bole-Vrabčeva, je sodeloval otroški zbor iz osnovne šole Bohinjska Bistrica, godba na pihala iz Lesc ter instrumentalni ansambel iz garnizona Bohinjska Bela. Preproste, pa vendar veli-
častne besede nad odrom ARMADA SMO MI VSI, so nam potrdile odločno voljo ter pripravljenost vseh, da se bomo tudi v mirnem obdobju pripravljali za obrambo naše domovine.
Naši rezervni vojaki, druž-beno-politični delavci ter društva pa so za marljivo delo prejeli pohvale in priznanja.
V zaključku proslave pa so nam člani ansambla iz vojaškega garnizona Bohinjska Bela zapeli pesem (napisal jo je eden od članov posebej za 40-letnico JLA), ki izraža pripravljenost vseh mladih in starejših, vsega naroda za obrambo naše dežele.
Vesna
Mladi pišejo, dedje pripovedujejo
(Nadaijevanje s 6. strani)
stopilo je plodno obdobje graditve in krepitve naše JLA.
Naše svobodno morje se visoko peni za hitrimi torpednimi čolni, ki so last jugoslovanske mornarice. Ponos letalstva — letala ter bobnenje tankovskih enot jasno govorijo, da so orožja v rokah sposobnih vojakov, ki bi bili zmožni zaustaviti vsakogar in vse.
(učenec je prejel za spis prvo nagrado)
Primož Čemažar 6. d OŠ dr. Josipa Plemlja
ili BLED
IX*
Pred štiridesetimi leti je tov. Tito izdal odlok o ustanovitvi prve proletarske udarne brigade. Oblikovali so jo 22. decembra 1941 v bosanskem mestu Rudo. Namen ustanovitve te brigade je bil, da se bori kjerkoli bo to potrebno in kamorkoli jo bodo poslali. Le tako bodo lažje premagali močnega sovražnika. Ta datum pa si je JLA izbrala za svoj praznik, ki že štirideset let nadaljuje tradicije prve proletarske brigade. Lahko smo srečni, da imamo takšno armado. Vojaki budno varujejo naše meje, da se mi otroci lahko v miru igramo in učimo.
Lansko leto je bila na Bledu akcija NNNP. V to akcijo je šel moj očka. Zgodaj zjutraj ga je prišel iskat kurir. Očka se je hitro oblekel v vojaško uniformo in odšel na dogovorjeno mesto. Namen te akcije je bil, kako smo pripravljeni ob vsakem času braniti našo domovino. Tudi štirideset let po vojni smo pripravljeni kot udarna brigada braniti naše prodobitve in našo svobodo, kajti obramba domovine je prva in največja dolžnost vsakega državljana.
Datja Koren, 4. a
it**08“'"
Najbolj mračne sile Evrope so v svojem pohlepu po obvladanju celega sveta začele drugo svetovno vojno. Stara jugoslovanska armada se je hotela izogniti spopadu s tem, da je proti volji svojega naroda podpisala sramotno pogodbo o sodelovanju in pokorščini. Ljudstvo se je tej sramoti uprlo z velikimi demonstracijami pod vodstvom zveze komunistov Jugoslavije. Sovražniki so napadli Jugoslavijo in jo v nekaj dneh zavzeli, ker jugoslovanska vojska ni bila organizirana z ljudstvom.
Najbolj zavedni državljani, zbrani okrog komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, so se zavedali, da je edini izhod v oboroženem boju s sovražnikom. Množično so odhajali v partizane — tako kmetje, delavci in študentje. Šli so v borbo, ne samo, da strejo sovražnikovo okove, temveč tudi za boljši in pravičnejši družbeni red. Iz teh pogumnih mož in žena je nastala jugoslovanska armada. V Rudu je bila 22. decembra 1942 ustanovljena prva proletarska brigada in ta dan praznujemo kot rojstni dan naše armade. Po Rudu se je naša partizanska armada iz dneva v dan večala do končne zmage s podporo vseh naprednih Jugoslovanov.
Po končani vojni je bila naša naloga poleg obnove porušene
domovine tudi krepitev jugoslovanske ljudske armade, da bo sposobna braniti svobodo in ostale pridobitve. Z razvojem delavskega samoupravljanja smo razvili tudi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Obramba naših pridobitev ni samo naloga oboroženih sil, ampak celotne družbe. Vsak državljan ima svoje mesto in naloge v obrambi svobode, samoupravnega socialističnega sistema in neuvrščene politike.
Braniti moramo vse te pridobitve, ki smo jih ustvarili na poti razvoja, po kateri nas je vodil tovariš Tito in nadaljevati pot, ki nam jo je jasno pokazal. Tudi mi pionirji lahko veliko prispevamo k družbeni samozaščiti z discipliniranim obnašanjem v cestnem prometu in s pravilnim odnosom do svoje in družbene lastnine. Veliko se moramo naučiti od starejših in od njih sprejeti revolucionarne tradicije, da bomo kos nalogam, ki nas čakajo kot odrasle.
(učenka je za spis prejela prvo nagrado)
Tadeja Rozman 6. a Osnovna šola bratov Žvan Zgornje Gorje
Veselo v novo leto!
V soboto, dne 19. decembra lani so gorjanski godbeniki priredili svojim krajanom večer polk in valčkov v domu TVD Partizana. Kljub temu, da krajani cenijo godbenike, ni bilo dosti poslušalcev. Gotovo so verjeli, da so ceste neprevozne oziroma slabo izplužene.
Gorjanska godba na pihala je znana daleč naokoli in je ni potrebno posebej predstavljati. Ti godbeniki so tudi redni gostje Ljubljanske kmečke ohce-ti. V letu 1981 so imeli 67 javnih nastopov, poleg tega spremljajo pokojnike v naši občini na njihovi zadnji poti, tedensko imajo dvakrat vaje.
Ta podeželska godba je amaterska in jo sestavljajo člani iz različnih delovnih organizacij
iz radovljiške in jeseniške občine in vseh članov ni vedno na vajah zaradi različnih delovnih izmen. Gorjanska godba je sestavljena iz 36 članov, spomladi pa bodo pridobili še 6 novih članov. Da je godba zelo napredovala v zadnjih letih, gre zahvala dirigentu, Lojzetu Velkavrhu. On je redni profesor glasbe v Ljubljani, uči na glasbeni šoli v Radovljici in oddelek te šole vodi tudi v Gorjah. To je pedagog, ki z dušo in srcem predano poučuje glasbo.
Lani so gorjanski godbeniki dosegli odlično tretje mesto na tekmovanju amaterskih godb iz vse Slovenije. Na Jesenicah (prisotnih 16 amaterskih godb) pa so zasedli prvo mesto in prejeli zlato odličje.
Pestra galerijska dejavnost v radovljiški
občim
Razstavna dejavnost, predvsem likovnih del, ki jo vodi muzejsko galerijski odbor pri Kulturni skupnosti Radovljica je zadnjih nekaj let dosegla zavidljivo količinsko, zlasti pa kakovostno raven. Galerijski prostori v Sivčevi hiši, ki je že sama po sebi vabljiv spomeniški objekt v starem mestnem delu Radovljice, so postali že znani tudi v širšem slovenskem prostoru. Vse bolj kakovostne razstave priznanih umetnikov privabljajo tudi vse več obiskovalcev. V iztekajočem 1981. letu je bilo v teh prostorih že 12 razstav, od teh 8 likovnih, ki jih je organiziral muzejsko galerijski odbor, oz. izvajalec Muzeji radovljiške občine. Dve razstavi risb in ročnih izdelkov so pripravili mentorji 21avoda Matevža Langusa iz Kamne gorice in Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica. Eno razstavo so zagotovili iz Narodne galerije Ljubljana, eno — fotografsko pa je organiziral radovljiški Fo-tokino klub. Konec novembra so se skupaj predstavili člani likovnih skupin pri ZKO Radovljica in likovni ustvarjalci iz prijateljskega Varaždina.
Ftazen razstav sta bila v galerijskih prostorih Sivčeve hiše tudi dva literarna nastopa, na katerih so se predstavili številnim obiskovalcem člani Linhartovega odra KUD Radovljica skupaj s člani Društva slovenskih književnih prevajalcev. Drugo srečanje je bilo organizirano v obliki literarnega ve-
čera s pesniki začetniki z Gorenjske. Vse razstave, ki so jih v zadnjem času redno popestrili z glasbenimi in literarnimi recitali, so bile izredno dobro obiskane. Poprečno si je vsako razstavo ogledalo nad 700 obiskovalcev, od teh tudi veliko tujih turistov v letnih mesecih.
Zelo uspešna je tudi galerijska dejavnost na Bledu, kjer spet prirejajo v letnih mesecih, od maja do septembra, redne razstave v festivalni dvorani. Svoja dela razstavljajo najvidnejši slovenski slikarji in kiparji. Vsako sezono likovna sekcija pri KUD Bled v festivalni dvorani pripravi pet razstav, ki jih po ocenah organizatorjev obišče v sezoni tudi do 10.000 do-
mačih, predvsem pa tujih gostov. Razen tega pet likovnih razstav pripravi sekcija tudi v avli osnovne šole dr. Josip Plemelj na Bledu.
Podoben program galerijske dejavnosti izvajajo tudi v Bohinju, kjer tamkajšna likovna skupina Alpalik organizira razstave v avli osnovne šole dr. Janez Mencinger in v avli doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Likovna skupina LIKÖR pri ZKO Radovljica prireja v okviru kulturne akcije za delovne kolektive šest do osem razstav letno po delovnih organizacijah v radovljiški občini. Öani skupine LIKOR pa se udeležujejo tudi vseh območnih in drugih razstav izven občine.
Razvejano žičničarsko omrežje
Po opremljenosti smučišč v večjih in manjših zimsko športnih središč radovljiška občina šteje med prve v Sloveniji. Po zadnjih podatkih, ki so na začetku zimske turistične sezone zbrani pri upravnih organih občinske skupščine, obratuje na območju občine 24 različnih žičnic. O teh je ena gondolska, šest sedežnic in sedemnajst vlečnic. Mreža žičnic je najbolj razvejana v Bohinju na Voglu in Kobli ter na Zatmiku. Vseh teh naprav, vključno z vlečnicami je skupno 16.651 m dolžine, ki
pokrivajo domala sto hektarjev urejenih smučišč. Njihova zmogljivost znaša okoli 17.500 oseb na uro.
Navzlic razmeroma dobri urejenosti in vodenju ter opravljanju teh naprav, ki so redno nadzorovane od inšpekcijskih organov pa ugotavljajo, da imajo zlasti manjše vlečnice, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti ali telesnokulturnih društev v rokah nekvalificirani delavci. Na te pomanjkljivosti so upravljalci že opozotjeni.
Na sobotnem decemberskem večeru so nastopili z novimi melodijami in je bila prava poživitev za krajane. Lani so dobili tudi nova glasbila ter obleke s pomočjo organizacij združenega dela in drugih finančnih virov.
Letošnje leto je posebej pomembno, saj bodo praznovali 75-letnico svojega delovanja. Želimo jim še veliko uspehov in naj še naprej nosijo najvišjo sestavo kulture v Gorjah.
Jože Ambrožič
Na obisku pri dedku Mrazu
V	krajevni skupnosti Rib-nem so pred zaključkom starega leta pripravili za otroke zelo pester in zanimiv program. V nedeljo, dne 20. 12. 1981 so mladi igralci iz Ribnega in okoliških vasi ponovili lansko mladinsko igrico Plešoči osliček.
V	soboto, dne 26. decembra 1981 smo si ogledali Piko nogavičko med svojimi. Dvorana je bila nabito polna, obiskovalcev pa je bilo mnogo, med njimi je bilo največ otrok. Igro so mladi odlično odigrali, saj so zelo vestno preštudirali svoje vloge. Pika nogavička je stopila med gledalce ter navezala neposreden stik z otroki. Zategadelj je bila tudi igra bolj živahna. S to pravljično igrico so se predstavili tudi drugim krajevnim skupnostim: Zgornje Gorje, Lesce, Kamna gorica, Radovljica in Zasip.
V	nedeljo, 27. 12. 1981 ob
14.00	uri pa je v Zadružnem domu v Ribnem najmlajše krajane obiskal dedek Mraz. Zbor iz osnovne šole je zapel nekaj veselih poskočnih pesmi. Najmlajši pa so težko pričakovali dedka. Končno so Rdeča kapica, lovec ter Sneguljčica napovedali njegov prihod, ki je prešerno nasmejan in dobro-voljno prikorakal iz balkona v sivi kučmi in toplem kožuhu ter dolgo, belo brado. Vse navzoče je lepo pozdravil, nato pa je razdelil darila otrokom ter jih povprašal zanimive stvari. Majhni otroci so pogumno zapeli nekaj pesmic, preden so prevzeli v pisanem papirju zavito dedkovo darilo. Prav je, da staro in lepo navado — obisk dedka Mraza vsako leto znova oživimo. Nepozabni in hvaležni so otroški obrazi, ki niso preveč zahtevni. Mnogi med njimi bi se razveselili tudi samo koščka čokolade.	Vesna
Kegljanje 81
Kljub slabemu vremenu se je sindikalnega prvenstva v kegljanju, 13. 12. 1981 na kegljišču hotela Jelovica udeležilo zadovoljivo število tekmovalcev. Udeležba iz TO Tomaž Godec je bila najštevilnejša — 39, iz TO Rečica 19, iz TO Mojstrana 7 in iz DSSS 5. Kegljači iz TO Podnart in trgovine se niso odzvali, čeprav so predhodno najavili udeležbo. Ne glede na odsotnost omenjenih TO in nekaterih prijavljenih posameznikov pa je tekmovanje potekalo tekoče ter v pravem športnem razpoloženju.
REZULTATI:
Priimek in ime	TO	Štev. kegljev
ŽENSKE
1.	LEBAR Marjeta
2.	ŠIFRER Ana
3.	SINKOVIČ Janja
4.	CERKOVNIK Polona
5.	ŽVOKELJ Branka
6.	RISTIČ Albina
7.	CERKOVNIK Nada
8.	SAMARDŽIČ Branka
9.	AMBROŽIČ Tončka
10.	URANKAR Marija
MOŠKI NAD 40 let
1.	ARH Franc
2.	KNAFLIČ Zdravko
3.	JUSTIN Janko
4.	POLAJNAR Janez
5.	KAVČIČ Janko
6.	CESAR Ciril
7.	LOMOVŠEK Ivan
8.	AŽMAN Stanko
9.	SAMARDŽIČ Alaga
10.	MAVRIČ Miha
MOŠKI DO 40 let
1.	HIKEL Bruno
2.	HORVAT Anton
3.	STARE Srečo
4.	FRJAN Martin
5.	STARE Zdravko
6.	ZALOKAR Drago
7.	KOČEVAR Franc
8.	STARE Branko
9.	KOTNIK Franci
10.	CESAR Branko
11.	P IKON Drago
12.	ŽVAN Jurij
13.	OBLAK Alojz
14.	SMUKAVEC Marjan
15.	STRES Edi
16.	ARH Anton
17.	ŽITNIK Franci
18.	STARE Joža
19.	AMBROŽIČ Marjan
20.	RUTAR Joža
21.	ODAR Pavel
22.	LEBAR Dušan
23.	JENSTRLE Franc
24.	GAŠPERIN Matjaž
25.	RABIČ Ivan
26.	GRILC Alojz
27.	ROZMAN Darko
28.	GRM Janez
29.	TROJAR Srečo
30.	ŠMID Stane
31.	KRIVIĆ Dževad
32.	TROHA Ante
33.	ZALOKAR Zdravko
34.	GREGOROVIČ Mato
35.	ČERNE Albin
36.	PETKOŠ Alojz
37.	BRATINA Stane
38.	RAVNIK Franc
39.	SODJA Boris
40.	POLAJNAR Andrej 4L SELAN Blaž
42.	PODBEVŠEK Jaka
43.	SMUKAVEC Ivan
44.	LOJEVEC Miro
45.	MIKELJ Anton
46.	ROBIČ Peter
47.	ROPRET Franc
48.	SVETLIN Jure
49.	ČAJIČ Šaban
50.	RAVNIK Branko
EKIPNA RAZVRSTITEV
1.	TO REČICA
2.	TO »TOMAŽ GODEC«
3.	TO MOJSTRANA
4.	DSSS
Rečica	201
DSSS	191
rečica	186
DSSS	177
Tomaž Godec	176
Tomaž Godec	171
Tomaž Godec	130
Tomaž Godec	128
Rečica	111
DSSS	82
Tomaž Godec	199
Rečica	196
Rečica	188
Tomaž Godec	184
Tomaž Godec	169
Tomaž Godec	167 (48)
Rečica	167 (43)
Rečica	152
Tomaž Godec	138
Tomaž Godec	130
Rečica	244
Rečica	207
Tomaž Godec	202
Rečica	200
Tomaž Godec	199 (60)
Rečica	199 (49)
Tomaž Godec	197 (70)
Tomaž Godec	197 (50)
Rečica	195
DSSS	192
Tomaž Godec	191
Rečica	190
Tomaž Godec	189
Tomaž Godec	184 (59)
Rečica	184 (51)
Tomaž Godec	184 (50)
Tomaž Godec	183
Tomaž Godec	182
Rečica	181
Tomaž Godec	179 (53)
Tomaž Godec	179 (45)
Rečica	178
Tomaž Godec	177 (60)
Tomaž Godec	177 (54)
Tomaž Godec	177 (45)
Mojstrana	176 (44)
Tomaž Godec	176 (36)
Tomaž Godec	176 (32)
Tomaž Godec	175
Mojstrana	174 (63)
Rečica	174 (45)
Mojstrana	172
Tomaž Godec	171
Rečica	166
Rečica	165
Tomaž Godec	161
Mojstrana	159
Tomaž Godec	158 (33)
Tomaž Godec	158 (30)
DSSS	156 (35)
Tomaž Godec	156 (33)
Tomaž Godec	151
Tomaž Godec	150
Mojstrana	138
Tomaž Godec	134
Mojstrana	133
Tomaž Godec	129
Mojstrana	121
Tomaž Godec	115
Tomaž Godec	114
1247 kegljev	
1185 kegljev	
952 kegljev	
798 kegljev (5 tekmovalcev) J. M.
Prvenstvo v šahu
Odbor za šport in rekreacijo pri OOS TO »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica je organiziral drugo prvenstvo v šahu. Za tekmovanje seje prijavilo 12 tekmovalcev, nastopilo pa je 10 tekmovalcev. Po zanimivi borbi je zmagal Fujs
Partizan Gorje je priredil že trinajsto mednarodno nočno tekmovanje v smučarskih tekih ob baklah za Memorial Marjana Jakopiča. Kot vsako leto je bila pokrovitelj tega tekmovanja tudi letos DO LIP Bled.
Marjan Jakopič, rojen 23. septembra 1947 v Spodnjih Gorjah, je bil kot mladinski smučarski tekač član TVD Partizan Gorje in delavec LIP Bled. Žal je pred leti tragično umrl v prometni nesreči. To je bil hud udarec za starše in velika izguba na področju tekaškega športa ne le za gorjansko športno društvo, temveč tudi za vso Slovenijo in Jugoslavijo, saj je že kot mladinec nosil dres državne reprezentance in dosegal v smučarskih tekih velike uspehe. Prav gotovo bi se bil razvil v tekača članskih vrst in se povzpel v sam svetovni vrh.
Tekmovanje je bilo v sredo, 30. 12. 1981 ob 18. uri v Gorjah. Tudi letos so sodelovali na tej prireditvi športniki iz zamejske Koroške.
Jože Ambrožič
PIONIRJI — tek na 2 km:
1. Standmann Martin, Union Rosenbach, 6.27,2; 2. Gräber Reinhold, Union Rosenbach, 6.37,0;	3. Velepec Uroš,
TVD	Dol,	6.46,8;
4.	Kosmač Janez, TVD Gorje, 6.50,6; 5. Flere Mare, TVD Dol, 7.06,6; 6. Krajšek Primož, SK Ihan, 7.22,8; 7. Ovsenak Gorazd, TVD Gorje, 7.41,5; 8. Frčej Florjan, TVD Gorje, 7.58,5; 9. Zupan Branko, TVD Gorje, 8.03,2; 10. Kovič Bojan, SK Ihan, 8.15,5; 11. Pogačar Marjan, TVD Gorje, 9.30,8; 12. Zupan Peter, TVD Gorje, 10.03,0
PIONIRKE — tek na 2 km:
1. Nagode Irma, TVD Gorje, 7.31,3; 2. Schimdhofer Barbara, Union Rosenbach, 7.34,5; 3. Ferjan Tatjana, TVD Gorje, 7.46,2; 4. Smolnikar Ksenija, SK Kamnik, 8.11,0; 5. Krničar Vlasta, TVD Gorje, 8.48,9
MLAJŠI MLADINCI — tek na 4 km: 1. Standamann Michael, Union Rosenbach, 12.13,1; 2. Slabanja Robert, TVD Dol, 12.44,3; 3. Povirk Marko, SK Ihan, 13.19,0; 4. Klemenčič Janez, SK Triglav, 13.20,2; 5. Velepec Jure, TVD Dol, 13.24,4; 6. Hammarschal Robert, Union Rosenbach, 13.27,6; 7. Flere Bojan, TVD Dol, 13.38,6; 8. Šolar Boštjan, SK Triglav, 13.56,6; 9. Fajfar Janez, SK Bled, 14.00,4; 10. Šimenc Roman, TVD Dol,
14.00,9;	11. Lekan Boštjan,
SK Ihan, 14.02,8; 12. Wirth Tomaž, TSK Olimpija, 14.04,7;
13.	Kavčič Grega, SK Triglav, 14.05,8; 14. Rovšnik Matjaž, TSK Olimpija, 14.24,9; 15. Ka-
Štefan ml. iz odd. Vzdrževanje, drugo mesto je zasedel Pikon Drago iz odd. opažne plošče in tretje mesto je dosegel Fujs Štefan st. iz oddelka ISO-SPAN. V bodoče vabimo vse ljubitelje šaha, da se tekmovanj udeležijo v večjem številu.
REZULTATI:
1.	FUJS Štefan ml.	7
2.	PIKON Drago	6
3.	FUJS Štefan st.	6
4.	VOJVODA Lovro	6
5.	ŽITNIK Franci •	5.5
6.	SEDLAR Pavel	5
7.	PIKON Franc	5
8.	PIKON Janez	2
9.	SAMARDŽIČ Alaga	1.5
10.	MIKELJ Anton	1
trašnik Lojze, SK Triglav, 14.25,0; 16. Cigler Jože, TVD Gorje, 14.44,2; 17. Katrašnik Milan, SK Triglav, 14.45,8; 18. Kosmač Peter, TVD Gorje, 15.02,2;	19. Hafner Marko,
SK Triglav, 15.10,6; 20. Kor-dež Matej, SK Triglav, 15.36,8
MLAJŠE MLADINKE —
tek na 4 km: L Smolnikar Andreja, TVD Dol, 14.04,8; 2. Kokalj Zvonka, SK Ihan, 15.14,6; 3. Bertoncelj Vida, SK Triglav, 15.43,2; 4. Pogačnik Mateja, SK Ihan, 16.01,9; 5. Bešter Ivi, SK Triglav, 16.05,7;
6.	Mlakar Darja, SK Triglav, 16.50,2
STAREJŠI MLADINCI —
tek na 6 km: 1. Kršinar Jani, TSK Olimpija, 18.09,3;	2.
Standamnn Hans, Union Rosenbach, 18.30,9; 3. Lapajne Mirko, SK Bohinj, 19.28,6; 4. Pustovrh Jani, TSK Olimpija, 19.53,4;	5. Gregorič Peter,
SK Ihan, 19.59,4; 6. Vetovšek, TSK Olimpija, 20.02,1, Trstenjak Brane, SKKr. gora, 20.52,3;
8.	Sušnik Ivan, SK Kamnik, 20.57,9; 9. Piber Borut, SK Bled, 21.16,1;	10. Kaštrun
Robi, SK Tržič, 21.17,5; 11. Jošt Peter, SK Tržič, 21.24,5;
12.	Kustec Štefan, SK Kr. gora, 22.43,1; 13. Frčej Jože, TVD Gorje, 25.48,0; 14. Česnik Tomaž, TVD Gorje, 27.30,3
STAREJŠE MLADINKE
— tek na 4 km: L Smolnikar Tatjana, SK Kamnik, 14.41,8;
2.	Čebulj Mojca, TSK Olimpija, 15.14,6; 3. Martinovič Mirjana, SK Kr. gora, 23.14,9 (6 km)
ČLANICE — tek na 6 km:
L Jelovčan Jeli, SK Triglav,
22.20,6
ČLANI — tek na 8 km: L
Klemenčič Jože, TVD Dol, 23.58,6;	2.	Djuričič Dušan,
SK Mojstrana, 24.10,8; 3. Reberšak Janez, SK Triglav, 24.17,2; 4. Podlogar Cveto, TVD Gorje, 24.56,5; 5. Podlogar Dušan, TVD Gorje, 25.19,5;	6. Djuričič Tone,
SK Kr. gora, 25.34,1; 7. Piber Ivan, TVD Gorje, 25.45,0;
8.	Poklukar Vinko, TVD Gorje, 25.56,5;	9. Cvajnar
Bojan, TSK Olimpija, 26.02,7; 10. Jelenc Maks, SK Triglav, 26.27,6;	11. Zupan Tine,
SK Triglav, 26.36,1; 12. Pibernik Peter, SK Ilirija, 26.53,8;	13.	Kopač Srečo,
SK Triglav, 27.04,3; 14. Pavliha Marjan, SK Ilirija, 27.16,9;	15.	Kordež Božo,
SK Triglav, 27.29,0; 16. Vidic Drago, SK Bled, 27.55,2;
17.	Jerman Marko, Argentina, 28.33,3;	18. Kunaver
Tone, TVD Dol, 31.53,8; 19. Milazzi Segio, Union Rosen-bach, 31.53,8
Lipovi
planinci
Preteini del naše ožje domovine pokrivajo gozdovi in gorski vrhovi, ki dajejo temu kraju videz izjemne lepote. Ta gorski svet je posebno mikaven v poletnih dneh, ko so planinski pašniki v polnem cvetju in zelenju. Te lepote narave vabijo vedno več mladih in starejših v naravo, da si na čistem in svežem zraku nabero novih moči. Neka naravna sila in sla nas vleče v lepši planinski svet. Hoja po gozdovih in planinskih pašnikih, posejanih z različnim planinskim cvetjem in blagodejnim vonjem človeka prevzame z neizmerno močjo.
Tudi na LIP-u nas je čedalje več, ki se ob vsaki priložnosti srečujemo z vabljivo gorsko naravo. Hitro smo sklenili dogovor, da organiziramo naš prvi skupni pohod na Križno goro. Ob meglenem jesenskem vremenu smo se ob napovedani uri odpravili na pot. Hitro, kot se za preizkušena voznika spodobi smo se pripeljali v Križe, od koder se lepo urejena gozdna cesta strmo dviga proti vasi Gozd. Po kratkem postanku smo se odpravili na pot proti našemu cilju-planinski postojanki na Križni gori.
Ko zapuščamo vas, se pot vedno bolj strmo dviga in hitro smo se znašli v objemu strnjenega smrekovega gozda. Po dobro urejeni poti se počasi vzpenjamo v breg. Med potjo prebiramo na počivališčih duhovita planinska gesla. Strmina ne popušča, zato so naši zastoji vedno bolj pogosti. Ko zapuščamo gozd in se približujemo planinskemu pašniku, zaslišimo prijetne glasove zvoncev in kmalu zagledamo trop ovac. Geslo na zadnjem počivališču nas prijetno preseneti, da smo v neposredni bližini planinske postojanke.
Po dobri uri hoda smo se veseli zbrali v lepo urejeni in prijetni planinski koči. Ko smo se v zavetišču okrepčali in popili Šilce domačega žganja, smo ob prijetnem kramljanju prišli do spoznanja, da bi na Lipu lahko organizirali planinsko društvo.
Na pohodu so bile zastopane vse strukture, zato organizacijskih in komercialnih težav nismo imeli. Vse naše odločitve so bile enoglasne. Zal vam moramo sporočiti, da smo istočasno evidentirali tudi vodstvo bodočega planinskega društva in o tem obvestili LIP Bled. Držali smo se načela, da mora biti naš predsednik že po zunanjem videzu izjemna osebnost s primerno telesno težo in dežnikom. Ponosno je biti predsednik in to je naš bodoči prezident na poti domov tudi dokazal. Dostojanstveno se je vračal z razpeto marelo, da ne bi deževne kaplje zmočile komaj rojene ideje.	G. F.
Žitnik Franci
Teki za memorial Marjana Jakopiča
Korzika - otok divje romantike in burne preteklosti
SARTEN)
Mrzlega februarskega jutra 1975. leta smo v organizaciji Viatorja z Brnika odleteli, polni pričakovanj neznanega, na največji francoski otok v Sredozemlju — Korziko. Tako kot vselej na takšnih izletih, ki jih zadnja leta vse pogosteje prirejajo naše potovalne agencije, smo bili zbrani iz vseh koncev Slovenije. Sami neznanci.
Pred mano sta si v udobnih naslanjačih DC-9 dala opravka Z varnostnimi pasovi starejši kmečki par iz Žirovnice. Bolj izkušenj oča je kar naprej dopovedoval trepetajoči mami, da naj za hudiča vendar ne »caga« kot kakšna kura, saj bomo vsi enkrat »tok al' tok, konc vzel«. Pri tem jo je trdno privezal s pasom, da je reva komaj dihala. Ko je vse to opravil in kot bi barai privezano ženo »boh ve, a je še kešen Gorenc tle«, je iskajoč pogledoval okoli sebe. Tako sva se kot Gorenjca spoznala in ugotovila, da nas je vseh skupaj le tri v »celmo aroplanu«, da pa je »glih prov za fest dribo«. Mati pa je tiho, vsa trda strmela pred sabo, dokler jo brhka stjuardesa z nasmeškom ni malo opogumila. Čeprav nas ima Gorenjce ves vesoljni slovenski narod za trde in »vohrne«, je oča iz Žirovnice kar hitro od nekod privlekel ploščato stekleničko in ko j ponudil vsem okoli sebe s »ta močnim« domačim.
» Kako pa to, da sta se podala na tako pot?« sem ga vprašal, ko smo leteli visoko v temnem prostranstvu nad oblaki.
»Oh, koga b’ se furov z vlakom po tel Italiji, k’ s' pa vohko u an ur dol z aroplanom«. Povedal je, da se je odločil za potovanje z Ženo, da bi videl nekaj sveta, saj sta celo življenje samo garala. Seveda sem mu pritrdil in mu pojasnil, da gremo v Francijo ne pa v Italijo, kot je mislil. To ga seveda ni nič motilo — Italija ali Francija, vseeno, samo da bo nekaj videl in da bo »fletno«, je dejal. Počasi se je tudi mama otresla strahu in je vse bolj živahno začela prikimavati oču, ki se je kar razvnel po dobrem požirku svojega žganja. Ko smo se začeli spuščati nad mogočnimi zasneženimi korziški-mi vrhovi, je celo pokukala skozi okence. »Ježeš, kako bomo pa dol pršle, k’ so pa tač hribe«, je zaskrbljeno vprašala.
»Ti kr Tpo čedn potrpe. Če bojo druh živ dol pršle, bova tud medva«, jo je pokroviteljsko tolažil oča in z zanimanjem opazoval bežeče vrhove in prepade pod nami, dokler se ni pokazala sinja morska gladina, lesketajoča se od prvih jutranjih sončnih žarkov.
Že ob osmi uri smo se spustili na letališče Ajaccio, ki ima pristajalno stezo speljano prav od obale proti komaj 2 km oddaljenim pobočjem hriba. Piloti morajo očitno zelo paziti, kajti najmanjša ne-orevidnost bi lahko pomenila tragedijo. Letalo bi ali pristalo na morju ali pa bi se zaletelo v hribe.
Sašu v slovo
Pred nedavnim smo ponovno izgubili dolgoletnega sodelavca, tokrat Saša Pogačnika. Njegova življenjska pot se je tako hitro in mnogo prezgodaj iztekla, saj je omahnil pod težo krute in težke bolezni, star komaj 52 let, v letih ko bi lahko še delal in ustvarjal. Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega in vestnega delavca.
V naše podjetje je prišel kmalu po končani vojni, leta 1947 in s krajšo prekinitvijo ostal njemu zvest vse do svoje smrti. Več kot 29 let je razdajal svoje delovne moči za kolektiv, ne oziraje se na dolžino delovnega urnika in na druge, predvsem vremenske težave, ki so bile mnogokrat prisotne pri njegovem delu. Ves čas je bil zaposlen na skladišču žaganega lesa kot prevzemalec in razvrščevalec ter opravljal dela pri odpremni službi. Kot kvalificirani razvrščevalec je opravljal zelo odgovorne delovne naloge. Dela je bil navajen, saj so ga kalila težka povojna leta, že kot otrok pa je okusil tudi tegobe revnega življenja, kasneje pa še tegobe izgnanca med zadnjo vojno. Pri svojem delu ni klonil, zavedajoč se, da si z dobro opravljenim delom ustvarjamo boljši jutri.
Z njegovo smrtjo nismo izgubili le dobrega sodelavca, pač pa tudi dobrega prijatelja in tovariša. Vedno se ga bomo radi spominjali. Pogrešali ga bomo tudi v vrstah družbeno-političnih organizacijah in društvih v TO in KS, katerih član vodstev je večkrat bil, kakor tudi v samoupravnih organih.
Za njegovo dolgoletno delo in velik delovni doprinos bomo vedno hvaležni, saj je v našem kolektivu opravil veliko delo.
Razen našega DC-9 ni bilo na letališču nobenega letala. Vse je bilo nekam prazno in zapuščeno tudi v letališki stavbi, kjer smo kar hitro opravili pri sicer strogih francoskih mejnih organih. Pred Zgradbo so nas že čakali trije udobni avtobusi in Viatorjevi vodniki.
Oča in mama iz Žirovnice sta se vzpela v najbližje vozilo in mi rezervirala sedež spredaj, da smo imeli boljši razgled. Imel je srečno roko, kajti dobili smo tudi odličnega vodnika, mladega in šegavega Zvoneta Levstika, ki nas je vso pot prijetno zabaval, hkrati pa tudi zelo podrobno seznanjal z zanimivostmi krajev, kjer smo potovali.
Letališče je 4 km oddaljeno od glavnega mesta Korzike Ajaccia, vendar smo po programu odšli najprej na ogled v notranjost otoka do skrajne točke na jugu, v mesto Bonifacio. Do te stare utrdbe smo imeli pred sabo »samo« še 139 km vožnje.
Za začetek nam je Zvone povedal nekaj spodobnih vicev, dokler ni ugotovil, da ima med svojimi potniki tudi Gorenjce. Potem je odprl vse svoje registre. Seveda smo bili Gorenjci glavna tema njegovih duhovitosti v splošno zadovoljstvo ostalih, ki so se režali, da ni bilo konca. Še oča iz Žirovnice se je nalezel smeha, z nami vred, nato pa pobaral Zvoneta od kod je doma. Ko je zvedel, da je fant iz Ljubljane, ga je kar hitro vprašal, če pozna tistega Ljubljančana, ki ga je Ribničan spraševal o Nebotičniku. Potem smo imeli Gorenjci in vsi ostali nekaj časa mir.
Po ozki vijugasti cesti smo se vzpenjali med gozdnimi bregovi skozi slikovite tesni in po 40 km dospeli v Bastelico, priljubljeno letovišče ki slovi po odličnem ovčjem siru. Nad njim se v strmini razgleduje zaselje Dominicacci, rojstni kraj slovitega narodnega junaka iz 15. stol. Sampiera Corsa, ki je bil najhujši sovražnik Genove. Skozi kostanjeve gozdove preko treh prelazov se
Sortene — panorama, stari del mesta, procesija Catenaccio
cesta spusti v tipično korzijsko vas Cauro, odkoder se odpira na zahod lep razgled proti zalivu Ajaccio. 11 km od tod je najpomembnejše predzgodovinsko mesto Ftlitosa. Ta slovi po svojih kamnitih spomenikih in drugih ostankih predzgodovinske civilizacije, imenovane megalitska kultura.
Ostanki megalitske kulture
Korzika je veljala za predzgodovinsko nepomembno deželo, dokler jo ni 1954. leta podrobnejše preučil francoski
znanstvenik Eßger Grosjean. Leta 1956. so znanstveniki naleteli na senzacionalna spomeniška najdbišča pri Filitosi. To so beli kamni-menhiri, ki so oblikovani v obliki človeškega obraza. Na glavi z resnim obrazom se razpoznajo pričeska, na trupu pa rebra in orožje. Ti kamniti spomeniki sodijo brez dvoma med najlepše in najbolj zanimive tovrstne najdbe, kar so jih odkrili doslej v Evropi. Z najnovejšimi odkritji so se razblinili dvomi, da je menhir resnični sim-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke:
Vodoravno: k, uspehov polno novo leto, Silvestrovo, Jabla-nac, suh, polkovnik, imate, trak, Piave, vranarja, Bear, bič, Crei-na, gan, Mlinotest, e, d, Rein, n, d, s, siva papiga, Stan, Omer, Titan, veletok, a, val, Brigita, t, Leibel, otoskop, JL, jelka, moto, leva, Kanaan, okno, log, Erna, i, sod, Kotorani, Tiers etat, Vega, ami, a, n, n, g, TK, naroda, FAO, a, opast, komat, r, stoletni, kov, vi, EV, Vakajama, reki, narkomanija, Otomani, atm, Anka, gora, ar, šelak, nrt, BT, Paris, LD, č, era, Aalto, trd, javno, Ink, V, ZA, gobar, Živ, let, peč, B, kamižola, iks, Popit, enak, los, dila, Oleg, k, vrata, ofer, Košir, nomadi, AG, RC, siderit, sneg, Ali, ba, Oto, Pag, LA, Trianon, nad, ale, oves, UT, križ, k, žila, LKO, žig, Merku, revir, pekel, Kostič, Sora, NP, Vukas, Lika, oh, al, koreta, RA, kotira, TJ, nos, sl, dia, Read, n, Petrol, slast, Riad, reč, Elan, Visla, kilovati, mušnica, klan, om, Akosombo, Stanislav, alga
Prispelo je 54 rešitev.
Žreb je določil nagrade naslednjim:
1.	nagrado ( 1.000,00 din) Mihu Komanu (DSSS)
2.	nagrado (750,00 din) Darku Benčini (TO Tomaž Godec)
3.	nagrado (500,00 din) Pavli Bizjak (DSSS)
4.	nagrado (knjiga) Metki Ahačič (DSSS)
5.	nagrado (knjiga) Ireni Benčina (DSSS)
Zahvale
Ob smrti dragega očeta
ANTONA PAPLERJA
se zahvaljujem delavcem iz DSSS za podarjeno cvetje in vsem, ki so ga spremljali na poslednji poti.
sin Zvonko
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
SAŠA POGAČNIKA
se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu za izkazano sočutje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Družina Pogačnik
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta IVANA LUŠINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Lip Bled za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Njegovi najbližji: žena Irena, hči Saša in sin Iztok z ženo Mojco
Ob izgubi naše mame
FRANČIŠKE KNAFLIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Zdravko Knaflič
Živali pozimi
K nam prišla je starka Zima, spremljata jo sneg in mraz.
V gozdu zajček, srnica v snegu hrano iščeta.
Medved je odhlačal v brlog. Polži, kače, ježki in krastače, jazbeci in polhi mali bodo do pomladi mirno spali.
Hej, otroci! Kaj pa ptice?
Hišice jim naredite, ali pa stare prinesite in na okno jih denite! Vsak dan naj bodo zrna zbrana, dobra ptičja hrana! Spet je na obisku Zima, sneg vam bo v veselje, v smeh.
Spustite se po griču na saneh in na smučeh!
VESNA
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1981
	delavcev		učencev v poklicnih šolah
TOZD Tomaž Godec			
Boh. Bistrica	482	+	8
TOZD Rečica	317	+	5
TOZD Mojstrana	63	+	1
TOZD Podnart	75	+	2
TOZD Trgovina	24		
DSSS	84	+	6 pripravnikov
Skupaj:	1045		
ZAPOSLILI SO SE:
Zvone Urbas (TOZD Mojstrana), 1961 — NK
Angela Eržen (TOZD Podnart), 1953—NK
Alojz Ličar (TOZD Podnart), 1950 — NK
ODŠLI IZ DO:
Aleksander Pogačnik (TOZD Tomaž Godec), K—smrt
Ivanka Arh (TOZD Tomaž Godec), PK — sporazumno prenehanje
Vlasta Saftič (TOZD Rečica), K— sporazumno
Andrej Maček (TOZD Rečica), K—sporazumno
Dobran Ribič (DSSS) — SS
Stanku Staretu (TOZD Tomaž Godec) — hči
Štefanu Arhu (TOZD Tomaž Godec) — sin
Tanji Strgar (TOZD Rečica)
—	sin
Anici Tomič (TOZD Rečica)
—	hči
Lovru Legatu (TOZD Rečica) — sin
Marjetki Sedej (DSSS) — sin
V novem letu
Januarja z novimi močmi za delom bomo se pognali,
če plani pravi so, nič več ne bomo barantali.
II.
Februarja račun zaključni bo očiten, pokazal bode pretekle proizvodnje ritem.
III.
Marca bo utrujenost
pomladna v duhu časa,
spet prišla čez mejo bo: kofeta masa.
IV.
Aprila regrat nadomestil bode vitamine, veseli bomo, ker končno zima mine.
V.
Maja že znan nam bo rezultat kvartalni,
pokazal bode, če računi so bili realni.
VI.
Junija na vrsti bodo prvi že dopusti, zanimali se bomo, kje večji so popusti.
VIL
Julija vročine ne bo hotelo biti konec, spet vse dražje bo, kar bomo dali v lonec.
VIII.
Avgusta gobja letina ne bo rešitev, potrebna bode v proizvodnji popestritev.
K
S
Lovro Žemva in Matevž Kordei — tekmeca v športu, sicer pa nerazdružljiva prijatelja
Lovrovo ustvarjalno in polno življenje
27.	decembra lani smo izvedeli žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas znan smučarski tekač in mentor mladih tekačev in Gorij — Lovro Žemva.
Smrt ga je iz naše sredine iztrgala na smučeh, ko je s svojo tekaško ekipo iz Gorij pripravljal progo za nočno tekmovanje ob baklah za memorial njegovega ličenca, odličnega mladega tekača — Marjana Jakopiča.
Lovro se je rodil v številni delavsko-kmečki družini 1911. leta v Zgornjih Gorjah. Še zelo mlad se je vključil v športno društvo »ORLA« in se kmalu navdušil za smučarske teke in skoke. Že v letu 1934 je postal član državne reprezentance. Nastopil je v Zakopanih na Poljskem, na vseslovanskem prvenstvu v Banjški Bistrici na Češkem. Tam je dosegel na tekih peto mesto, v skokih pa tretje mesto. Leta 1936 je postal član olimpijske reprezentance, ki je nastopila na zimski olimpiadi v Garmisch-Parterkirchnu v Nemčiji. Na tekaški progi 50 km je dosegel odlično 20. mesto. Na vseslovanskem sokolskem tekmovanju na 10 km je dosegel prvo mesto, ravno tako na 18 km, na 50 km pa tretje. Leta 1937 je zopet dosegel prvo mesto na Češkem na mednarodnem smučarskem tekmovanju na 10 km, na 18 km pa je bil izmed 162 tekmovalcev peti, v vojaškem patrolnem teku pa prvi. V Franciji je bil na FIS tekmah deveti na 50 km. Isto leto si je v Bohinju pridobil naslov vseslovanskega prvaka v smučarskih skokih. V etu 1938 si je zopet na vseslovanskem prvenstvu na češkem priboril kar tri prva mesta. Nato je nastopil pred vojno še na Poljskem in v Romuniji, kjer je še vedno dosegal odlična mesta.
Med vojno je športna dejavnost v Gorjah popolnoma izumrla. Člani tedanjega sokolskega društva so odšli v partizane, med njimi tudi Lovro, ki se je pridružil koroškim borcem.
Že v februarju 1946. leta je športna dejavnost v Gorjah spet polno zaživela. Lovro je bil izvoljen v prvi društveni odbor TVD Partizana. Nekaj let pa je še vedno tekmoval in bil po vojni še enkrat državni prvak. V letu 1948 pa je tekmovanje opustil in odslej vse svoje znanje in tekaško prakso prenašal na mlade, ki so kmalu zasloveli po doseženih odličnih mestih. Mnogi Lovrovi učenci so oblekli članski in mladinski državni dres, nekateri pa danes uspešno zastopajo barve našega državnega grba doma in v tujini.
Lovro je bil dolga leta predsednik TVD Partizana v Gorjah. Bil je vesten in vzoren učitelj mladih, posebno v smučarskih tekih, znan je bil vsej naši športni javnosti in tudi v tujini. Bil je tudi najstarejši član gorjanskega pihalnega orkestra. Sodeloval je tudi v odborih v družbenopolitičnih organizacijah. V jeseniški železarni je bil zaposlen preko 40 let v obratih mehaničnih delavnic, več let pa kot delovodja.
Lovro bo v Gorjah v svoji dejavnosti in marljivem delu nenadomestljiv, s hvaležnostjo se ga bomo vedno spominjali.
Jože Ambrožič
IX.
Septembra resno bode poprijeti, saj plani niso kar za »hec« sprejeti.
X.
Oktobra bode zadnja nada, da polna bode z ozimnico ograda.
XI.
Novembra: adijo lepi dnevi!
Več časa šlo bo ogrevalni vnemi. . .
XII.
Decembra, ko bode plan dosežen, na zdravje! Dobre kapljice naj bode vsak deležen.
Lovru Žemvi v spomin
Obstalo je srce moža, ki smo ga vsi imeli radi.
Na beli je snežni livadi mirno, za vedno zaspal.
Kako otrokom govoriti je znal o palčkovi deželi ob sončni morski obali. Ob zvokih njegove violine smo včasih zaplesali. Rad se je šalil, imel je dobro in pošteno srce. Življenje je drugim razdal, nenehno je v delu smisla, veselja iskal.
Nikoli ne bomo pozabili Lovra, ki je bil dober in vedno vesel, v spominu bo našem vedno živel!
Vesna
Korzika...
(Nadaljevanje z ». strani)
bol človeka. Ugotovili so, da so davna ljudstva v Filitosi mrtve sežigala na grmadi in da so verjela, da je mrtvec živel naprej v kamnu. Danes je okolica tega kraja središče korziške megalitske kulture.
V prvi polovici 2. stol. pr. n. št. so prišli na jugovzhodni del otoka nosilci nove kulture, ki so gradili okrogle stolpe, po katerih je to ljudstvo dobilo ime toreanerji. Tudi Filitoso so pozidali s stolpi, ki so še danes dobro ohranjeni. Naslednje naselje je znamenito in prijazno mestece Olmeto, ki se terasasto dviguje nad ozko dolino in cesto. V njem je živela glavna junakinja znanega romana Colomba Carabelli pisatelja Merimeja. Za kratek čas smo se ustavili, da smo lahko videli staro dvonadstropno stavbo, na kateri je tudi marmornata plošča, ki opozarja, da je bila v tej hiši rojena lepa Colomba. Iznad mesteca so razvaline gradu Rocca, katerega gospodarji so se posebno izkazali v bojih za svobodo Korzike. Vsa okolica je polna gostih, skoraj neprehodnih gozdov, v katerih baje kar mrgoli divjih prašečev. Lov na te zveri je v tem kraju posebna zanimivost. Tudi mi smo ob cesti kar naprej srečevali lovce, ki so s puško, pripravljeno na strel tavali na gozdnih obrobjih ob cesti.
Po dobrih 10 km smo se spustili v pristaniško mesto Propriano, ki šteje nekaj čez 2000 ljudi. To je trgovsko in ribiško pristanišče, ki se vse bolj spreminja v turistični center tega dela obale z mikavnimi peščenimi plažami in mirnim zalivom. V bližini so Žveplene toplice za zdravljenje revme. Ob cesti naprej proti srednjeveškemu mestu Sortene z okoli 6000 prebivalci, pa smo na obali reke Riz-zanese občudovali dva menhi-ra-meniha in nuno, visoko 3 in 1,6 m. Domačini so iz tega spletli legendo, da sta oba oka-menela, ko sta pobegnila iz bližnjega samostana.
nadaljevanje
prihodnjič
Ob odhodu iz vašega kolektiva se zahvaljujem vsem sodelavcem za sodelovanje, hkrati pa želim celotnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov in srečno novo leto 1982.
Dobran P. Ribič
Portorož, 6. 1. 1982
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani:	Branko Sodja, Franc
Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.