YU ISSIM 0040-1978 Osnutek občinske resolucije 1984 (stran 2) Svet skupnosti podravskih občin (stran 3) Dolenje - naturaliziran Haložan (stran 4) Umetnik in portret (stran 5) LETO XXXVI, ŠT. 44 Ptuj, 10. novembra 1983 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA V soboto, 5. novembra je bila na območju občine Ptuj fKV membna vojaška vaja. Njen cilj je bil preskusiti pripravljenost in usposobljenost občinskega vod- stva in vodstev v krajevnih skup- nostih in rOZI) za izvajanje mobilizacije v najtežjih pogojih. V KS Majšperk pa so mobilizaci- jo izvajali tudi praktično z name- nom. da preskusijo pripravlje- nost m usposobljenost vsega pre- bivalstva za izvajanje koncepta SLO in družbene samozaščite v danih pogojih. Že v pripravah na vajo so v ptujski občini sprejeli nekatere pomembne dogovore, ki so poka- zali izredno pripravljenost delo- vnih ljudi in občanov za sodelo- vanje v obrambnih pripravah. Med drugim so se dogovorili in do.sledno tudi izvedli, da je bil v soboto. — na dan vaje, prosto- voljni delovni dan. kar je brez dvoma prispevalo tudi k stabili- zacijskim naporom. Vse dejav- nosti in' strukture, udeležene v vaji. so nosile tudi svoj del stroškov vaje. S tem so omogoči- li. da se je tako pomembna vaja z velikim številom udeležencev izvedla z- minimalnimi stroški. Na različnih funkcijah je namreč v vaji sodelovalo čez 3000 ljudi. Več o vaji preberite na 3. strani. Evakuacija učencev iz 0$ Majšperk je potekala pod ognjem »modrega«, ki ga je zaščitna enota TO uspešno zadržala. foto: 1. kotar TRNOVSKA VAS Dela na cesti so se začela Bilo je v ponedeljek, 24. oktobra 1983, ko so ogorčeni krajani Trnovske vasi s kmetij- skimi stroji zaprli cesto proti Le- nartu in ob tem zahtevali, da se jim 12-letne obljube končno iz- polnijo. Tiste, ki govore o asfaltu, o asfaltu skozi krajevno središče, s čimer bi bilo omogočeno znos- nejše življenje ljudem, ki ob tej cesti živijo v neprestanem prahu — ali na kratko v nevzdržnih razmerah, s čimer so tudi opravi- čevali to svoje dejanje. Kako je z uresničevanjem obljub sedaj — po tej akciji, o kateri je pisala in govorila vsa slovenska javnost, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili predsednici skupščine krajevne skupnosti Trnovska vas Mariji Kovačičevi. »Zadnjega zbora krajanov, ki smo ga imeli v zvezi z omenjeno cesto .se je med drugimi udeležil tudi podpred.sednik skupnosti za ceste SR Slovenije Marjan K rajne. Takrat smo se skupaj z najvidnejšimi občinskimi pred- stavniki dogovorili, da se bodo začela dela na odseku te ceste še v letošnjem letu. če bodo ugodne vremenske razmere. Gre za kilo- meter tega cestišča v najbolj na- seljenem delu naše krajevne skupnosti, ostalo pa b,i uvrstili v prioritetni program republiške SIS za ceste v kolikor bodo vsi dogovori v okviru Slovenije to omogočili. To bi za nas pomenilo, da bi bila cesta v celoti asfaltirana .še v tem srednjeročnem obdobju. Kot delež krajevne skupnosti pa bi bil — tako smo krajani sklenili, da brezplačno odstopimo vsa zemljišča. Začetek dela je bil sicer plani- ran že za 2. november, vendar ta obljuba ni bila v celoti realizirana. Zaradi tega je bilo v kraju po- novno nezadovoljstvo, ki pa se bo kot kaže poleglo, saj so v pone- deljek prvi stroji že krenili na pot. Na skupnosti za ceste občine Ptuj "smo se pogovarjali tudi o našem deležu, ki ga bomo morali nekoliko razširiti. Poleg tega. da smo se odpovedali odškodnini za morebitno odvzeto zemljišče, bo to verjetno premalo in potrebni bodo nadalmi dogovori o sofi- nanciranju. Ki bi bilo možno le z dodatnim prispevkom krajanov, s pogodbami. Zavedamo se. da bo v sedanjih razmerah to zelo-težko. V kolikor bo naša cesta resnično uvrščena v prioritetni program republiške SIS za ceste, bo iz tega vira steklo tudi financiranje, v kolikpr pa bi se situacija spreme- nila v našo škodo pa bo perspek- tiva modernizacije te ceste odvis- na od občinskih možnosti.« mš Jutri ob 16. uri bo na parkirnem prostoru pri pošti, v neposredni bližini novega predelovalnega centra Slovenskih goric veliko Martinovo slavje, ki je za ptujske kletarje in vinarje gotovo najpo- membnejši datum, ki na najbolj neposreden način obeležuje njihovo celoletno delo. Ptujčani in ostali obiskovalci bodo lahko ob veselih zvokih ansamb- la Toneta Kmetca na neposredni način doživeli slovesni krst moštva., poleg tega pa si ogledali še vinarsko zbirko na prostem, ki jo je ob velikem prizadevanju celotnega kolektiva Slovenskih goric in nekaterih turističnih dejavnikov v občini uredila dr. Štefka Cobljeva. Kljub temu. da razstavljeni predmeti ne bodo mogli nadomestiti nekdanje vinarske zbirke v grajski žiinici. ki je trenutno zaprta.- bo celotni kompleks ob Vodnikovi cesti pomembno prispeval k sami ureditvi, nekoč zelo neuglednega vpadnega dela mesta, ohranil pa tudi del bogate vinogradni- .ške preteklosti z nekaterimi eksponati in značilnim ptislopjem ter njegovo notranjo opremo. Ob jutrišnjem MARTINOVANJU v Ptuju organizatorji obljubljajo, da dobrega mošta ne bo zmanjkalo, pa tudi za druge dobrote bodo v izobilju skrbeli. Pečeni kostanji so že ena takih dobrot, ki najbolj sodi k dobremu mlademu vinu. mš Vinarska zbirka na prostem nastaja pod pridnimi rokami zidarjev, tesarjev, mizarjev in pokrivačev. Fovo: M. Ozmec PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ Zamujeno bo težko nadoknaditi Kazalci ormoškega gospodarstva v zadnjih štirih letih so ugodni, razvoj pa žal kljub temu ni takšen, da bi pripeljal to manj razvito občino v klub razvitih. Nasprotno, razkorak je vedno večji in kot vse kaže, ga v doglednem času ne bo moč zožiti. Skupnih ciljev razvoja v Podravju nismo uresničevali tako, kot je bilo dogovorjeno, so dejali člani predsedstva ormoškega občinskega komiteja Zveze komunistov. Podatki kažejo, da so povezave ormoških organizacij združenega dela z asociacijami izven regije rodile večje sadove in za primer navedli Slovin, Drogo in Mercator. Kje so vzroki, da ni prišlo do uresničevanja sicer trdno dogovorjenih razvojnih nalog? V Ormožu menijo, da jih je manj na njihovi strani kot na strani razvitih območij v Podravju. Vedno so si prizadevali za odprto razvojno pontiko, saj so le v tem videli poroštvo za lastni razvoj. Očitajo si le premajhno angažiranost lastnega znanja, premajhno izkoriščenost domačih potencialov — zemlje in ljudi. Premalo je bilo smelih naložb, kar seveda postavlja ormoško gospodarstvo v slab položaj in povzroča počas- nejši razvoj. Seveda ni moč trditi, da naložb ni bilo. Toda nove investicije se v sedanjem času žal izražajo predvsem v obliki visokih izgub, ki so letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večje kar osemkrat ali drugače povedano — indeks izgub je 780, kar uvršča ormoško gospodarstvo med rekorderje na tem področju. Zaskrbljujoče je, da so izgube v tistih organizacijah združenega dela, ki same nanje ne morejo vplivati v tolikšni meri, da bi jih popolnoma odpravile, saj so predvsem posledica naše cenovne politike. Člani predsedstva 'so na seji, ki je bila usmerjena v uresničevanje skupnih ciljev družbenega razvoja Podravja glede na dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ocenili tudi gradivo za sejo medobčinskega sveta ZKS Podravja, ki je bila prejšnji četrtek. Menili so, da so sicer teze, ki opredeljujejo naloge komunistov na tem področju dokaj dobre, vendar naloge niso časovno opredeljene. Strinjali so se, da je potrebno izdelati akcijski program, da je treba spodbuditi nosilce razvoja k večjemu angažiranju sredstev na manj razvitih območjih in tako dalje. Hkrati pa so opozorili, da je bilo že doslej izdelanih mnogo akcijskih programov, sklenjenih mtiogo čvrstih dogovorov, uresničenih pa bore malo. Obenem ■ so poudarili, da medobčinska gospodarska zbornica za Podravje namenja ■ srednjo pozornost mariborskim organizacijam združenega dela, tiste iz ostalih občin Podravja pa so zgolj na obrobju njene aktivnosti. Zato bi morali komunisti v zbornici usmeriti delo te in ostalih medobčinskih institucij na področje enakomernejšega regionalnega razvoja, kot je to zapisano v raznih dokumentih od republiških do medobčinskih. Ormožani pa so opozorili na pomanjkljivosttgradiva, saj je v njem zelo skromno omenjeno področje družbenih dejavnosti, ki je v izredno težkem položaju, medtem ko v zaključkih tčh dejavnosti sploh ne omenjajo. Zato so v tem smislu podali tudi pripombe na seji medob- činskega sveta ZKS Podrsvja. N. Dobljekar Dvajset tisoč ton sladkorja ORMOŽ V ormoški tovarni sladkorja v teh dneh zaklju- čujejo s predelavo letošnjega pridelka sladkorne pese. Družbene kmetijske organizacije in zasebni kme- tovalci so pridelali letos nekaj nad 150 tisoč ton sladkorne pese, v tovarni pa bodo proizvedli okoli 20 tisoč ton sladkorja. Ze večkrat smo poročali o količinsko nekoliko slabši letini, takšna je tudi končna ocena, ki smo jo slišali v Ormožu. Po drugi strani pa je kvaliteta pri- delka letos med najboljšimi doslej. Nekatere organizacije so dosegle zelo dobre rezultate. Med temi TOZD Kmetijstvo iz Ormoža, ki je dosegla nad 43 ton pridelka po hektarju, povprečna sladkorna — stopnja pa je bila 16,95 odstotka. Med zglednimi kmetijskimi organizacijami omenjajo tudi kmetijsko zadrugo Ptuj s povprečno stopnjo sladkorja 16,40 pa tudi količinsko so dosegli dober pridelek. Glede na dobro kakovost sladkorne pese so tako v ormoški tovarni sladkorja iz količinsko manjšega pridelka proizvedli toliko sladkorja kot lani, kar je nedvomno uspeh našega kmetijstva. V času, ko bodo v tovarni opravljali vzdrževanje in pričeli s pripravami na naslednjo kampanjo, je potrebno narediti vse za čim boljši pridelek v nasled- njem letu tudi napoljih^ Prihodnje leto bi naj zasebno in družbeno kmetijstvo posejalo peso na okoli 5.500 hektarih. Vse te hektare je potrebno jeseni temeljito' globoko preorati in pognojiti z mineralnimi gnojili. Le tako bo spomladanska setev uspešna. V teh prizadevanjih pa bo poleg kmetijskih delovnih organizacij sodelovalo okoli 4 tisoč kmetov- kooperantov. jg Člani medobčinskega sveta zveze komunistov Podravja so na seji, ki je bila prejšnji četrtek, name- nili razpravo uresničevanju družbenega in go- spodarskega razvoja regija. Predstavniki manj razvi- tih občin so opozorili na neuresničevanje dogovorov o pospeševanju skladnejšega razvoja manj razvitih, posebej še predstavniki občin Ormož, Slovenska Bi- strica in Ptuj. Ugotavljali so, da je regijsko povezovanje in sodelovanje Se najbolj zaživelo na področju družbenih dejavnosti, čeprav teh v gradivu za omenjeno sejo skorajda ne omenjajo. Toliko več je zato napisanega o sodelovanju na področju materialne proizvodnje, vendaf z vsebino vsi niso bili zadovoljni. Predstavniki omenjenih občin so z ogorčenjem ugovarjali trditvi, da mariborsko združeno delo, skoncentrirano v samem mestu, manj razvitim ob- močjem več daje kot od njih dobiva. Opozorili so na bližnjo preteklost, ko so manj razvite občine ,,dale" Mariboru delovno silo, ki je pomagala ustvariti gospodarski potencial v Mariboru. V zameno manj razviti niso dobili dovolj, so dejali. To trditev so utemeljevali z zaprtostjo mariborskega združenega dela, s premajhno pripravljenostjo za investiranje na manj razvitih območjih, poleg tega pa so organizacije, povezane v asociacije v Podravju, manj uspešne od tistih, ki so povezane izven regije. Niso zanikali, da je iskati vzroke na obeh straneh. Tudi sami se zavedajo, da so bili na manj rarvitih območjih mnogokrat zaprti v ozke občinske meje, premalo smeli pri načrtovanju lastnega razvoja in neučinkoviti pri skupnem dogovarjanju. Vendar so hkrati očitali Medobčinski gospodarski zbornici Podravje, da se ukvarja predvsem z organizacijami združenega dela v Mariboru oziroma v mariborskih občinah, ostale občine pa so bolj na robu. Predstavniki zbornice so take trditve delno zanika- li, čeprav je res, da bi lahko zbornica storila mnogo več pri skladnejšem regionalnem razvoju. So pa povedali, da so pri vključevanju v razvoj manj razvi- tih mnogokrat naleteli na odpor v posameznih obči- nah ali pa odziva sploh ni bilo. Trenutno je težava v tem, der v občinah oziroma njihovih organizacijah združenega dela, ni nobenih konkretnih razvojnih programov, ki bi naj prispevali k prestrukturiranju gospodarstva v naslednjih dveh letih. Člani medobčinskega sveta so se dogovorili, da je treba predvsem poenotiti aktivnost komunistov na vseh nivojih in zagotoviti uresničevanje sklenjenih dogovorov. Poleg tega so zavezali komuniste v medobčinski gospodarski zbornici da pripravijo ak- cijski program uresničevanja skupnih ciljev, skupaj z medobčinskimi znanstvenimi in razvojnimi in- stitucijami ter z nosilci razvoja. Skupni razvojni cilji pa morajo biti tudi podlaga za oblikovanje razvoja Podravja do leta 2000. N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. november 1983 - TE^^fK KMETIJSKJ KOMBINAT PTUJ Oljna repica na 305 hektarih Na poljih kmetijskega kombinata Ptuj ima oljna repica pomemb- no vlogo tako imenovane />rastline ugodnice«. Oljna repica namreč puSča v zemlji veliko koreninsko osnovo, poleg tega jo lahko sejejo na manj rodovitno zbito zemljo, ki jo rastlina razrahlja. V preteklosti so sejali repico predvsem za podor, v zadnjih letih pa za zrnje, saj je dobra oljarica, v zrnju je kar okoli 40 odstotkov olja. Oljno repico uvajajo' v kolobar povsod tam, kjer zemlja ni primerna za setev sladkorne pese. Pomembna pa je tudi za živinorejo, saj so oljne tropine odlična živinska krma. Lansko jesen so posejali na poljih kmetijskega kombinata oljno repico na 100 hektarih in dosegli ob letošnji žetvi izredno dobre pride- lovalne rezultate. Na hektar so pridelali okoli 3.200 kilogramov zrnja, kar je pridelek na evropski ravni. Dober pridelek in precejšnje površine, neprimerne za pridelovanje sladkorne pese so tudi vzrok za setev oljne repice letošnjo jesen na 305 hektarih. Traktor z brano, široko 9 m kakovostno potlači zemljo, na to je treba zemljo poškropiti in pripravljena je za setev oljne repice. Posnetek na njivi KK Pluj pri Kidričevem. Foto: K. Zoreč DO HIKO OLGA MEGL^ Režijci delajo v neposredni proizvodnji v delovni organizaciji so soglasno odločili, da vse delovne sobote do novega leta, režijci" delajo v neposredni proizvodnji. Poleg tega bodo neposredni proizvodnji pomagali tudi s »solidarnostno« soboto, za delo, na ta dan ne bodo sprejeli osebnega dohodka. Prve sobote so Dokazale, da je bila odločitev pravilna. Delavci iz režije so se kar hitro navadili dela v neposredni proizvodnji! MG Tudi žaganje drv sodi v pomoč neposredni proizvodnji Foto: L. Kotar Ekonomski položaj trgovine se slabša v ptujskem Mipu imajo podobe težave kot vsa slovenska trgovina, saj večji promet izkazujejo le skozi povečanje cen. To pomeni, da so količinsko prodali približno toliko, kot v preteklem letu. Poviševanje cen pa ni vplivalo na povečanje dohodka trgovcev, saj so maržje od leta 1971 zamrznene. Vmes je bilo sicer nekaj sprememb, posebno lani, ko se je položaj trgovine nekoliko izboljšal. Vendar zaradi zamrznjenege marže trgovina nima dovolj sred- stev za zagotavljanje trajnih obratnih sredsev. Kljub temu pa so rezultati trgovine v primerjavi z rezultati slovenskega in občinskega gospodar- stva še kar zadovoljivi, predvsem to pokaže pri- merjava v dohodku na delavca, sredstev za reprodukcijo po delavcu, pa tudi osebnih dohodkov. V Mipu so se poprečni osebni dohodki delavcev že približali poprečju sloven- ske trgovine. ,,Ekonomski položaj trgovine je sedaj kljub temu slabši kot pred štirimi petimi leti," pravi pomočnik direktorja DO Franc Zadravec." To se najbolj odraža v trgovini na drobno, torej pri osnovni oskrbi. Trgovci že dalj časa predlagamo da bi odpravili absolutne marže, to je dinarske pribitke, ki jih imamo za nekatere artikle že iz leta 1971. Trgovini bi morali dati možnost neko- liko večje akumulacije, ki bi jo vlagali y na- ročeno proizvodnjo — predvsem hrana. V sozdu to danes delno že delamo, vendar bi mo- rali vlagati v večjem obsegu. Poleg tega bi mo- rali imeti več sredstev za posodobitev prodajaln. To velja tudi za našo občino, saj imamo precej prodajaln hrane z zastarelo tehniko. Poleg tega bi potrebovali več sredstev za boljšo založenost. Torej marže ne bi pomenile več denarja za osebne dohodke." Kako je z investicijami? ,,2e po sedanjih predpisih smo investicijsko popolnoma nesposobni. Po zakonu o zagotavljanju obratnih sredstev pa se ta naša investicijska nesposobnost še poveča. Če bodo ti predpisi ostali nespremenjeni, v prihodnjih letih ne bomo mogli investirati. Iz sredstev za amortizacijo bomo lahko le zamenjali dotrajano opremo. Pa še tu se poraja vpra- šanje, koliko sredstev bomo lahko zbrali." Podatki o poslovanju povedo tudi, za katero blago potrošimo kupci največ denarja. Ali se letošnji podatki precej razlikujejo od lanskih? ,,Ugotavljamo, da je realizacija v malopro- daji in v veleprodaji glede na lanskih devet mesecev porasla za 37 odstotkov. Vendar so znotraj posameznih blagovnih skupin precejšnje razlike. Občani trošijo precej več za prehrano, saj je v maloprodaji indeks 167, v tekstilu je tudi visok 149, vendar je to odraz cen, šele na tretjem mestu je tehnična stroka. Podobno je v veleprodaji, kjer sta prehrambena in tekstilna blagovna skupina v porastu, poleg tega pa je porast v kooperaciji. V Zaščiti smo količinsko in vrednostno povečali proizvodnjo v usnjenem programu, na novo pa smo pričeli z izdelavo tekstilne konfekcije za izvoz. Tako lahko razbe- remo, da občan letos porabi precej več sredstev za prehrano, nekoliko manj za tekstil, še manj pa za tehnično blago, ki pa ga na tržišču tudi ni dovolj." Tudi v trgovini so prizadevanja za zmanjše- vanje stroškov. Seveda so mnogi taki, na katere trgovci nimajo vpliva, pa vendar je nekaj uspe- hov. Predvsem si prizadevajo, da , bi stroške obdržali na lanski ravni." To nam je uspelo predvsem pri večjih stroških," pravi Franc Zadravec. ,,Naj omenim transportne stroške, ki so veliki predvsem v tozdu Veleprodaja. Z nekaterimi ukrepi, predvsem z racionalnimi prevozi, smo jih v devetih mesecih tega leta uspeli zadržati na lanski ravni. Pri pisarniškem materialu imamo večje težave. Stroške sicer obvladujemo, čeprav so med najvišjimi, posebej drag je računalniški papir, ki ga potrebujemo v velikih količinah. Izredno naraščajo tudi cene zavojnega materiala, kar se pozna v malo- prodaji, kjer se potrošnja ne da zmanjšati. Izredno smo varčevali z električno energijo, saj je bil strošek za devet mesecev za 15 odstotkov manjši kot v lanskem enakem obdobju. Nekoliko več smo potrošili za tekoča popravila, saj imamo precej dotrajanih osnovnih sredstev. Tudi sredstva za malice so porasla, saj se je kolektiv nekoliko povečal, delavcem v nepo- sredni proizvodnji pa smo namenili tudi nekoliko močnejši obrok. Izredno visoki so tudi PTT stroški, saj mnogo bolj uporabljamo telefon in manj hodimo na teren. Omenil bi še področje združevanja sredstev za samoupravne interesne skupnosti in za raz- ne druge namene. Pristopili smo k večini sporazumov In svoje ol)veznosu tuai reano plačujemo. To so precejšnja sredstva in v neka- terih tozdih beležijo glede na lani indeks 190 pri plačevanju teh obveznosti. Obremenjujejo nas tudi obresti, ker imamo slabo strukturo obratnih sredstev in moramo najemati tudi kratkoročna posojila." V Mipu so torej z osebnim prizadevanjem vsakega zaposlenega precej vplivali na stroške in na ustvarjanje dohodka. Celotni prihodek v delovni organizaciji je večji za 37 odstotkov, materialni stroški so bili večji kar za 78 od- stotkov, dohodek pa za 54 odstotkov. Najnižji porast imajo v maloprodaji, najvišji pa v tozdu Zaščita, predvsem zaradi novih zmogljivosti. Poprečni osebni dohodek je v delovni organiza- ciji znašal 14.400 dinarjev, kar je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci za 28 odstotkov več. Kljub temu pa imajo v Maloprodaji še vedno najnižje osebne dohodke — okrog 13.300 di- narjev. Zato razmišljajo o večji racionalizaciji dela v tem tozdu, morda tudi o zmanjšanju števila zaposlenih. Iz vsega je razbrati, da trgovina resnično ni v ugodnem položaju. Pa vendar pravijo, da si bodo prizadevali za dovolj dobro oskrbo potrošnikov, kar bodo lahko uresničili s pomočjo sestavljene organizacije Mercator. N. Dobljekar Osnutek občinske resolucije 1984 Člani izvršnega sveta skupščine občine Ptuj so že obravnavali osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v prihodnjem letu. Temeljni cilji razvoja v letu 1984 izhajajo iz dolgoročnega programa gos- xidarske stabilizacije. Tako si bomo v pri- lodnjem letu prizadevali za dinamično rast proizvodnje, za zmanjševanje inflacije in po- večevanje produktivnega zaposlovanja. Le- tošnji rezultati bodo nad resolucijskimi pred- videvanji, kar je podlaga načrtom za leto, kije pred nami. V osnutku resolucije je predvidena 3,5- odstotna rast industrijske proizvodnje, 5- odstotna rast kmetijske proizvodnje in 2,5- odstotna rast družbenega proizvoda. Izvoz bi naj povečali za 20 odstotkov. V izvršnem svetu ocenjujejo, da bo takšne rasti mogoče doseči, razen na področju izvoza, kjer bo nekoliko težav. »Največja izvoznika — TGA in Perutnina — ne načrtujeta tako visoke rasti izvoza,« pravi predsednik izvršnega sveta Janko Bezjak.« Zato se bodo morale vključiti v izvozna priza- devanja ostale organizacije združenega dela, saj vse možnosti še niso izkoriščene. Doseganje planirane rasti izvoza je nujno, če hočemo uresničiti 10-odstotno rast uvoza, ki jo na- črtujemo v resoluciji. Logično je, da se ne moremo zanašati le na omenjena nosilca izvoza v občini, saj sta tudi med največjimi uvozniki. Da vse možnosti vključevanja v izvoz niso iz- koriščene priča tudi naš skromen delež izvoza v družbenem proizvodu, kije za polovico nižji kot je poprečje v republiki.« V osnutku reso ucije je predvidena 1,5- odstotna rast zaposlovanja, kar je za pol odstotka več kot v republiški resoluciji. To po- meni, da bi naj prihodnje leto na novo zaposlih okrog 230 delavcev, ob tem pa predvidevajo še zaposlitev 550 delavcev na izpraznjenih de- lovnih mestih. Ob tem je v resoluciji predvi- deno povečanje števila brezposelnih, ki je že sedaj visoko. Investicije v gospodarstvu so sicer v tem letu večja za 65 odstotkov, vendar gre za takšno investiranje, ki ne prinaša novih de- lovnih mest. Te investicije — vlaganje v zemljo oziroma v pridelavo hrane — se bodo nada- ljevale še v prihodnjem letu. Proti koncu leta bi naj pričeli tudi s prvo fazo modernizacije proizvodnje primarnega alumi- nija. ki prav tako ne pomeni odpiranja novih delovnih mest. Glede na število brezposelnih v občini prav gotovo te investicije ne pomenijo bistvenega premika na bolje. Vendarseje treba zavedati, da so investicije izrednega družbe- nega pi:)mena in so pozitivna za nacionalno gospodarstvo. Glede na hitrejšo rast proizvodnje od rasti števila novo zaposlenih, bi naj produktivnost porasla za 1.3 odstotka. S tem bi dosegli prirast družbenega proizvoda za okrog 50 odstotkov. V izvršnem svetu menijo, da bo produktivnost torej takšna, kot v tem letu. O osnutku resolucije, ki v nekaterih postav- kah precej presega predvidene rasti v republiki in Jugoslaviji, bodo na sejah, te bodo še v mesecu novembru, razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine. Povedati velja, da je združeno delo načrtovalo precej višjo rast. Tako na primer predvideva 4,5 odstotno rast industrijske proizvodnje in več kot 6-odstotno rast kmetijske proizvodnje, le izvoz bi naj po načrtih združenega dela rasel počasneje kot predvideva osnutek resolucije. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je načrtoval manj optimistično, čeprav še vedno smelo, pač glede na izkušnje iz preteklih let. N. Dobljekar Vnovič prikazana prizadevnost ribiške družine Ptuj žal v zadnjih letih vse pogosteje po sredstvih javnega obveščanja zvemo za davek civilizacije, ki ga plačuje ribji živelj v domačih vodah in drugod po svetu. Iz dneva v dan znanstveniki objav- ljajo nova in nadvse grozljiva po- glavja o bioloških, fizikalnih in kemjčnih lastnosti voda. Opozar- jajo. daje življenjsko okolje rib in ostalega vodnega prebivalstva čedalje bolj zoženo. Naraščajoča industrializacija ne pozna milosti zunaj tovarniške ograje. Koliko- krat smo bili priča ob prikazova- nju prizorov ob pomoru rib. Se- veda smo ob tem samo neme priče s skeptičnim priokusom tolažbe; češ bo nekdo že odgovarjal na to. Žal ob organizaciji kolektivne odgovornosti ne moremo po- kazati s prstom na »njega_<<. Vsi smo enotnega mneja, da se bodo in se morajo uvajati strožje sapkcije zoper storilce. Ko pa se zopet pojavi črn madež človeštva v obliki pomorjenih rib. se znova zavedamo, da je brezupno sedeti ob radijskem sprejeminiku in poslušati nadvse opozarjajočo pesem Mrtva reka. Prav nič se ne smemo zanašati na dejstvo, da so za varstvo narave za to usposob- ljeni strokovnjaki in delavci ki so zato plačani. Vsi, prav vsi vemo,, da.nam zelene planjave in obrežja rek in voda čedalje bolj razžira »moderni« sivi beton. Naša zavest mora kljubovati, moramo razu- meti življenje v naravi, kateri to- liko odvzemamo in tako malo vračamo. Vračamo, kolikor je v naših močeh. Eno od teh moči že dobro po- znamo — Ribiška družina Ptuj. S svojim požrtvovalnim delom znova in znova dokazuie. da se da kljubovati še tako brezčutnemu odnosu do narave. Prizadevni ptujski ribiči so se znova izkazali pri izpolnjevanju ribiško gojitve- nega načrta RD Ptuj. Tokrat so se izkazali v organizaciji odlova rib v gojitvenem ribniku v Pacinju. »Zadnji sak« je pokazal, da je preko vage »preplavalo« več kot 6 ton rib. Največ je bilo amurjev, krapKiv in linjev. Nekaj so jih prodali takoj po odlovu, večidel pa je bil vložen v ribolovni okoliš, ki ga ima v upravljanju Ribiška družina Ptuj. Ob organizaciji odlova in prevoza so sodelovali tudi delavci tozda Riba Agro- kombinat Maribor. Tudi mi se potrudimo, da nam RD Ptuj ne bo edina iskra upanja za onranitev vodnega življenja v vodah ptujske obine. Skupaj občudujmo naravo in voana obrežja. Pomagajmo po svojih močeh in veliko lažje nam bo. Besedilo : S. Vičar Člani RD Ptuj pri delu v gojitvenem ribniku v Pacinju Sredstva iz samoprispevka za gradnjo šolskega prostora Odbor za spremljanje izvajanja samoprispev- ka za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj ie zborom občinske skup- ščine na zadnjem zasedanju predložil informaci- jo o prilivu, porabi in stanju sredstev drugega občinskega samoprispevka za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini za obdobje od 1. janu- arja do 30. septembra 1983. Iz poročila izhaja, da je bilo v devetih mese- cih letošnjega leta zbrano nekaj nad 45,8 milijo- na dinarjev, skupno s sredstvi iz prejšnjih let pa 133,3 milijona din. To predstavlja približno po- lovico v referendumskem programu predvidenih sredstev. V letošnjem letu je priliv sredstev le iz tren vi- rov, to je: samoprispevH< delovnih ljudi, ki pred- stavlja 77 odstotkov, prisjjevek OZD po spora- zumu (15,7 '^'o) in lastna sredstva SSC Ptuj (3,4 o^o). Republiških sredstev letos ni. V devetih mesccih je bil letni načrt priliva sredstev uresni- čen 77-odstotno in stvarno kaže, da bo do konca leta v celoti dosežen. Prispevek po sporazumu z OZD tudi letos ne- koliko zaostaja. Sredstva bi morala biti v celoti odvedena do konca maja, saj gre za obveznost po zaključnem računu za leto 1982, vendar vse OZD te obveznosti niso izpolnile, to so: Intes TOZD Mlini Ptuj, Peko Tržič, AGIS — TOZD Orodjarna, Vzdrževanje, Komerciala in Kovin- ska predelava, Sava TOZD Gumama in GP Dra- va Ptuj. Za gradnjo II. faze ie bila določena predra- čunska vrednost objektov 109,845.435 din, struktura ie naslednja: gradbeni objekti 65,103.702 din, oprema 35,053.570 din, ureditev okolja 3,468.000 din, investicijsko-tehnična do- kumentacija 5,520.163 din in energetski prispe- vek 700.000 din. Objekti učilnic in delavnic so v glavnem kon- čani. Do 3U. septembra je bilo porabljenih sred- stev za 106,252.478,90 din. Po oceni bodo nasto- pile nekatere podražitve, za 9,056.813 jiin. Podražitve so nastale pri ureditvi okolja, opremi in gradbenih delih, pokriti pa iih nameravajo v glavnem iz samoprispevka (oKoli 8 mio din), ostalo pa iz sredstev SSC. Gradbeni odbor je na seji, 7. oktobra te podražitve potrdil in predlagal vire za njihovo pokritje. Po predvidevanju, da je navedena predra- čunska vrednost dokončna, bi pri investitorju ostalo še 6,190.964,70 din za nadaljnjo gradnjo srednješolskega centra. Izobraževalna skupnost Ptui bo pripravila program nadaljnje gradnje šolskega prostora v skladu z referendumskim programom. Pri tem bo morala upoštevali sedanje zakonske omejitve pri financiranju gradnje investicijskih objektov m se odločiti za fazno gradnjo. V Ormožu več lastnih dohodkov Bilanca prihodkov m odhodkov občine Ormož za 9 mesecev le- tošnjega leta kaže vidno povečanje prihodkov predvsem od davkov na premoženje in premoženjske pravice ter od davkov od prometa proiz- vodov in storitev. Ta povečan priliv prihodkov bo omogočil, da bodo lažje nadoknadili izpad dopolnilnih republiških sredstev, ki jih od letošnjega polletja dalje ormoška občina več ne dobiva. Ugodno pro- računsko bilanco pa pomaga u.stvarjati tudi varčno trošenje sredstev, ki se kaže v manjši porabi. Presežek ob tričetrtletju daje realno zagotovilo, da tudi letne proračunske bilance ne bodo zaključili z izgubo." -u IZ DOBREGA MOŠTA - DOBRO VINO Jutri bomo v Ptuju, pa tudi v vseh vaseh in mestih, kjer ima vinogradništvo pomembno mesto, slavili vinskega patrona Martina. Danes še lahko torej pijemo mošt, od jutri dalje pa vino. Ker je znano, da je kvaliteta letošnjega mošta odlična, bo-dobro tudi vino. Grozdje jdetos vsebovalo precej sladkor/a — od 17 pa celo do 25 odstotkov. Letos bo vina sicer nekoliko manj kot lani, bo pa zato v njem precej več alkohola — od 11,5 do 12,5 odstotka in ga bo torej potrebno uživati zmerno, sicer utegnemo imeti težave. Zaradi precej nizkih stopenj kisHne v vinu je potrebno letos še po.sebno pozorno kletarjenje. Takoj ko mošt odvre, gaje zato potrebno pretočiti, potrebno je normalno žveplanje, torej žveplenico na 100 litrov mošta oziroma vina. Ce pa je vino nagnjeno k poijavenju, kar opazimo, če ga za določen čas izpostavimo zraku, je potrebno žveplati nekoliko izdatneje. JB TEDNIK ~ november 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Občinsko vodstvo je hitro ukrepalo Naj uvcxioma povemo, da se v tem poročilu omejujemo na delo občU-kega vodstva, njegovih or- ganov in služb. Nekatere naloge so izvajali tudi v po^4meznih krajev- nih s!:"pr;r»«Mh in orgaiii/^djah £družeri-:g3 tkla, večinoma bolj fiktivno, to je riami^itcno. Obč! 'ko vcujstvo je v ^-^boto zjutraj ob -prejemu uka/^ o splo- šni j^^nl mobiiU^cii; na kratko ccciiilo z .ipi^urn vzrokov za iMijavo spS-.-ne javne mobll^acije. Vo=^>ivo je hUro reagis^Jo in anga- irrilo v^a in druga sred- stva za se^ianjanje prebivaUtva z novonastalimi razmerami in z na- logami vsakega občana. Prav tako so bile poklicane ustrezne službe, ki so aktivirale ostale organe, or- ganizacije, skupnosti in službe, predvsem pa oborožene sile in dru- ge prednostne dejavnosti, tehnična sredstva itd. V kratkem času so bili aktivirani mobilizacijski in obram- bni načrti za delovanje občine, družbeno političnih organizacij in drugih v novih razmerah. Prvi se je sestal občinski komite za SLO in družbeno samozaščito, ki ie že dobro uro po objavi splo- šne javne mobilizacije ocenil razn-cre, ki so zelo resne in lahko »dri" vsak trenutek izvrši agre- sijo. Zato je tudi sprejel ustrezne ukrepe za čim hitrejši prehod na novo organiziranost in delovanji vseh struktur v skladu z oceno vo- jaSko-političnih in varnostnih raz- mer. Sočasno je predsedstvo ob- činske skupščine sprejelo ustrezne odloke, ki so bili v razmeroma kratkem času tudi objavljeni. 1 ako so vsi dejavniki in strukture v občini, vzporedno z izvajanjem lastne mobilizacije, izvajale tudi že vse načrtovane naloge, to je: pospešena mobilizacija ljudi in materiala z upoštevanjem načrto- vanih prednosti, okrepili in inten- zivirali so politično delo in in- formativno-propagandno dejav- nost. S tem so seznanjali prebival- 'vo z nastalimi razmerami, ukrepi in nalogami. Pripravljali so se za ni-daljevanje mobilizacije, če treba tudi v najtežjih razmerah, za uspo- sabljanje vseh struktur in družbe- no-političnega sistema za delova- nje v najtežjih razmerah, zagotovi- li in zaščitili rezerve za boj in od- por in izvajali druge nujne naloge. Pokazalo se je, da je bila ocena občinskega komiteja za SLO in družbeno samozaščito pravilna, saj je že nekaj ur za objavo splošne javne mobilizacije „modri" začel agresijo. Občina se je znašla v po- ložaju, da je morala nadaljevati mobilizacijo v pogojih stalnih bombnih in raketnih napadov ter delovanju nekaterih prikritih di- verzantsko-terorističnih in izvidni- ških skupin ,,modrega". Na ob- močju občine je bilo izvedenih tudi več helikopterskih desantov, s ci- ljem, da bi preprečil ali vsaj oviral mobilizacijo in oslabil našo obrambno sposobnost. Take in podobne namišljene predpostavke so se nadaljevale v naslednjih urah vaje vse do naj- tei.iih Dogojev, rta zavzete, učinko- vite obrambe in zadajanja uaarcev napadajočemu ,,modremu" reše- vanja življenj in premoženja, pa vse do priprav za učinkovito delo- vanje na začasno zasedenem ozem- lju. Po vaji je občinski komite za SLO in DS skupno z vodstvom va- je kritično ocenilo priprave in sam potek celotne vaje. Ocena bo prav gotovo dobro napotilo, kaj je tre- ba v naših obrambnih in mobiliza- cijskih načrtih izpopolniti, dopol- niti, s čim vse seznaniti izvajalce načrtov, prebivalstvo in podobno. FF O inšpekcijskem nadzoru, toči in drobnem gospodarstvu Minub teden je v Ormožu zasedal svet skupnosti podravskih občin. Delegati so najprej razpravljali o aktualnih vprašanjih inšpekcijske- ga nadzora v Podravju. Odgovorni so to vprašanje predstavili z dveh vidikov: problematike organizira- nja in možnosti delovanja inšpek- torjev in predstavitve problemov posameznih inšpekcij. Ob tem so razpravljala tudi skušali odgovori- ti na vprašanje, ali so inšpektorji dovolj učinkoviti dejavniki stabili- zacijskih prizadevanj v naši družbi? Poseben problem so ka- drovski problemi, dalje tehnična opremljenost in tudi nagrajevanje inšpektorjev. V zaostrenih pogojih ne moremo širiti inšpekcijski nadzor. Nujno se je dogovoriti, da se nadzor usmeri v okolje, kjer so ve^e kršitfe in kjer obstoja širši dru2)eni interes. Prav tako še niso izkoriščene vse možnosti podružbljanja inšpekcij- ske problematike. Del^ati so se seznanili tudi z vzroki neuspešnosti posameznih akcij obrambnega sistema proti to- či v letu 1983. RazfM^ava je bila os- tra, saj si takih napak v priho- dnjem letu več ne moremo dovoli- ti. O teh problemih smo na stra-- neh Tednika že pisali, zato stvari ne bomo ponavljali. Razprava je izluščila, da je potrebna večja do- slednost in zavzetost subjektivnega faktorja pcJeg tehnične opremlje- nosti. Podobno je razpravljal tudi ptujski delegat Branko Voljč, ki je poudaril, da se je potrebno tako organizirati, da bo sistem brezhi- bno deloval in da ne bo strokovne- ga voluntarizma. Precej vprašanj je bilo tudi o vključitvi letal v ta sistem. Mi se tega ne poslužujemo, čeprav drugje po svetu najbolj uporabljajo ta sistem. Poseben problem je financiranje skupnosti. Svet je predlagal, da se razširi krog podpisnikov. Program obrambe pred točo za leto 1984 je potrebno pripraviti že v letu 1983, je eno izmed stališč sveta skupnosti podravskih občin. Z nekateri dopolnili je svet skup- nosti podravskih občin potrdil skupne naloge pri pospeševanju drobnega gospodarstva v Podrav- ju. Ob tem so delegati načeli vrsto konkretnih vprašanj. Vse pa v pri- zadevanjih, da enkrat že realizira- mo cilje razvoja drobnega gospo- darstva. Zavedati se je potrebno, da drobno gospodarstvo problemov jugoslovanske ekonomije ne bo re- šilo. Kljub temu pa ima le-to še ve- liko rezerv. Družbeni sektor obrti praviloma stagnira. Drobnemu go- spodarstvu tudi ne delamo usluge, ko poudarjamo, da je vir novih zaposlitev. Drobno gospodarstvo mora biti zanimivo zaradi novih programov in ničesar drugega. Ve- deti pa tudi moramo, da bomo ce- lotno moč industrije, gospodar- stva, okrepili z malim gospodar- stvom. V drobnem gospodarstvu si moramo zagotoviti kakovostnega partnerja za industrijo in to ne gle- de na sektor obrti. Gre tudi za po- litičen odnos do tega vpra-šania. Sprejete skupne naloge pa mora- jo biti usklajene z aktivnostmi po- sameznih izvršnih svetov. Če tega ne bomo dosegli, so odveč vsi vi- soko doneči sklepi, predlogi, pri- poročila in ne vem še kakšne reso- lucije ter drugi papirji. Potrebno pa je spremeniti tudi družbeno kli- mo, družbeni odnos do malega go- spodarstva. Tu še vedno gre za globoka ideološka nasprotja. MG DHUSTVO KMETUSKIH INŽENIfUEV m TEHNIKOV JUTRI DRUŠTVENO SREČANJE Jutri se bodo sestali člani ptujskega društva kmetijskih inženiijev in tehnikov v motelu Podleh- nik na tradicionalnem društvenem srečanju. V uradnem delu srečanja si bodo ogledali diapozitive o strokovni ekskurziji v Makedonijo in se pogovorili o delu društva v naslednjem letu. V nadaljevanju pa bodo razpravljali o prispevku kmetijstva k izvajanju programa gospodarske stabihzacije. V tem pogo- voru bo sodeloval tudi Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Srečanje bodo zaključili s tovariškim srečanjem, združenim z martinovanjem. JB Občni zbori naj ne bodo formalnost! Tako je z.aključilo predsedstvo oDCinskega sveta ZSS Ormož na seji. 4. novembra. Dopolnila pa razprava na posvetu predsednikov Dsnuvnih organizacij in konference osnovnih organizacij, ki je bil 7. novembra. Predsedstvo je imelo pri[X)mbe na rokovnik. Ormoški sindikati ug«'tavljajo. da so imeli dobro utečen sistem, ki se z novim rokovnikom ruši. V b»
  • novno močno razmahnila. Oslabljene čebelje družine tako ne bodo prezimile in dt^akale pomladi. V lett>šnjem lelu je bil v Budimpešti 29. mednarodni če- belarski kongres »APIMON- DIE«. Največ referatov je bilo pimečenih prav zajedalski čebe- lji bi^lezni varoatozi in o rezulta- tih borbe proti njej. Ugotovljeno je bilo, da je bila povzročena velika materialna škoda, ki je nastala z uničenjem celo do 50 % čebeljih družin na območju posa- meznih držav. Na Poljskem so raziskovalci le bolezni sporočili, da so mnogi čebelarji v dveh, treh letih i>siali brez čebel, ker niso uspešno ukrepali za zaščito čebel prou varroi. Ugotovitve brazilskih, jugoslovanskih, mad- žarskih. češkoslovaških in pol- jskih znanstvenikov so. da se varroa hitro širi, kljub temu, da NO na \I.Kl/ar^kem in Češkoslo- vaškem pi»skušali preprečiti širje- nje / likvidacijo, uničenjem prvih okuženih čcbdjih družin m okoli iyih Raziskave VI, Peraulke iz Ceški>sk»v aške si> potrdile, da so družine, v katerih je od 100 čebel 60 napadenih pi> varroi. da niso spi»s«^>bne prezimili in di^akati pi>mladi. Slofmja t>kužbe gnezda v eni družini jc mnogo večja kot pa i>kužha odraslih čebel. Zato smo se po ogledu filma zmenili, da bo potrebno predva- jati in prikazovati film na ob- čnem zboru ZCD — Ptuj in po občnih zborih čebelarskih dru- štev občine Ptuj. Razvoj čebelar- stva v občini in boj proti varroi K> uspešen samo takrat, če se bomo vsi čebelaiji zavedali ne- varnosti. ki preti našim čebelam. Parazit varroa pa širi še drugo nevarno bolezen, hudo gnilobo čebelje zalege, ki je v naši občini ponovTK) prisotna na območju krčevine pri Vurberku in v Halo- zjh na obmo^u 21g. Leskovca. Le čebelaiji, usposobljeni s pridobljenim znanjem, zaščitni- mi sredstvi in sodobnimi čebelar- skimi potrebščinami bomo kos nak>gam. ki stojijo pred nami. zato c4>iščtte poučne strokovne filme in predavanja, ki vam jih • nudijo vaša čebelarska driištva. S. R. Dolenje - naturaliziran Haložan Prelepi hribi haloški! Da, zares ste lepi! Ze sama besedica Haknze zadostuje, da začutim v sebi nek nemir, ki me nezadržno žene v ta svet gozdov, vinogradov, nepopis- nih barv, toplih doma^ in svobodnega prostranstva. Prostranstva, ki se ne konča na sosednjem bregu, temveč se kot va- lovito morje razprostira z vrtia na vrh, dokler se ne izgubi v daljnih meglicJh. Oko se ustavi, ni mu dano čez meglice: A duša, polna toplih čustev, ta se ik ustavi, čez meglice pojde, serad^ po vrheh in grabah ter jih vsrka vase kot sliko neminljive lepote. A je že tako na tem svetu, da tudi lepota terja svoj davek, če se hoč^ vanjo naseliti, jo zajemati in uži- vati nje prelestne barve, S trdim, skoraj surovim delom se je tukaj treba preživeti smi neukrotljive strmine z znojem zali- ti vsak trs zase, laporju in pjščavi z žulji iztrgati sleherno betvo njivi- ce, jo obdelati, zasaditi in se bati za pridelek. Tudi za pitno vodo je težko. Pa še kako težko! Visako kapljico je treba varovati in trepetati zanjo, da se dragocessa kot kri, ne razlije v prazno. Odmaknjenost od sosedov in krajevnih središč, se sčasoma, dasti pri starejših, sprevrže v fandp osamljenost, otopelost. maloduSje in brezizhodnost. Ko so bili mlatfii, je haloška žemljica žejno pila njihove življenjske moči. Vsrkava- la jih je, dokler jih docela ni vsrkala vase, da so pognafi korenine; trde, grčave kol samova- stniško drevo, ki osamljeno sredS travnatega pukla kljubuje visem viharjem, dokler se utrujeno ne izsuši. Ko so se ovedli, niso mogli vstran. To je plaSlo, je žrtev, ki je halcKka naravazataBeva za ponujene lepote in listo skromno prgišče jesenskih radosai ob mladem vinu. O žemljica, veS- ko zahtevaš, a malo daješ! Todla tukajšnji ljudje so se sčasooma navadili. Tako pač je in tako pa£ mora biti ter doživljali Haloie lak- šne kot so — z vsemi njihotiimi dobrimi in slabimi lastnostmL V dolini — v grabi tako in tako ime more biti nič boljše. Le kaj bod® tam? Od česa bodo živeli, saj deta še za dolinske ni. A so se časi spremenili. Po liopm porajajoča se industrija je zahtevala delavce — mlade ljudi Možnosti za zaposlitev in zasluieft je bilo več kot dovolj. G raba je vabila! Nič več ne bo treba olcipali siromaščine, se spoprijemati s sko- po haloško zemljo, ki je s svojimi sokovi bolj naklonjena gcrid on sadju kot poljščinam. Mladim seje svet na široko odprl in življenje v Halozah se jim je nenadonma zazdelo kot kazen. Začdi so odhajati, se zaoosljevati in ostajaci v grabi. Haloške domačiK se praznile in sčasoma popolnomna opustele. A so nekateri vendaite vztrajali in ostali. Take in podobne misli so ume obhajale tisto prvo jesensko nede- ljo, ko me je pot po dolini Dravi nje, tik ob vznožju Haloz, vodiia proti VabČi vasi. Skozi Niarapije sem se bil namenil v žetaLski ko- nec, a me je pri Polucah čez pue^^k Jesenka kar samo potegnilo na de- sno — na ožjo cesto prod Jekni- cam. Zgodnje dopoldansko vreme je bilo kisJo, megleno in vlažno — pravo jesensko. Čez noč je deževa- lo in bal sem se, da bi mi preveč razmočoia cestLa ne dovolila na vrh. Pa jc bia bojazen odveč. Nič hud^ ni bilo in kaj kmalu me je kalifca po vijugasti, v pobočje viezani cesti pripeljala oa manjšo ravnino, ki nudi svoj prostor, veijdi, aS ne .. . nogometnemu igHfioB. Pravijo, da je to najvgje ležeče ipSSc v ptujski občini. Pa bo najbri res tako, saj leži okoli 3001 n všsoko in pomeni edino sSnajjal^če tter irazvedrilo mladih iz osmA zase{kiiw, ki se kot venec sidetajo ofcoi Jdovic (624 m) SttMDajsH ktt je tega kar sem bil prvfi tukaj. PeS je bilo treba navkrebeii, saj o cesd takrat ni bilo me duilDa cdc ^imliaL In štirinajst let je mnoralo gMrelieči, da sem prišel v cfirnugOL A nned tem časom se je tu- kaj ve&iko s^nrememlo. Nekaj se jih jfc odidliilk!! m zapustilo domove, li&miip spet pvi^ in zgradili nekaj gnootiniSkiiBn bSk;. ISdtateri pa so m vefitknK!« zaposstiii ta svet. M^ nji- mm ttuiii zg!i?f««nnsa in osamljena nsnežmai-kai Tteza. Več kot osemde- set jiiBii je Itdla, ko jo je položila bdlezeni; im če bi ne Mio dobrih sfijsesSo«, M se p sLabo pisalo. A onnipjsime' s slamo krite kiaj staire cerkve s poiktofaliBČeinD, mkakoir ni hotela TinKSi takirat ne, ko jo je soicKsItaiiai ofidlaflika: vabila dot — v garaboi tjor sfe bo preskrba zanjo innmioesoi Sa^ im b)o{j^ „lNie, t® ura me", .ie ck-faia še ved- mo HivaBnira Tieza. .,S tega špaumgTeta, ki ga je naredil moj iraainjkn, me gmm m:ftaniiiair. On je na mjen ummiHi pa maj se jaz. Ne bojim se me Bnuuličai me vvaga, ne škofa in me žimpomoi... dol v grabo pa ne penm"'! Im tako je tudi bilo. Na Tiicfinno ^jiuiinn^ — ma njeno godov- mKJi — so jo m:^ v Ipampetu . . . nnomrmo nm omemiidio. Zvon, ki ga je več kot šesaefieset k® poganjala v skieirmeimiuE Jielo>včanu, je to- btan zviDonS mjej. TcKfia ^tjemje teče dalje . . . tudi tukaj___ma JdkFvicah! Sicer ne ttako Bmti\ai, ta&.o sunkovito kot v mesJiife, teče pa vendarle. Tiho, mmirmo, počasi, usta^ieno in brez večjiih prefiires«}!«. ZA se, da mu da- j£ nOeiDD Be mairava s svojimi večno se spremljajočimi kmimi časL In kdor ga zrna ujeti ... ta ritem . . . da postane njegovo bistvo, da se zaje vanj tako da mu duša zapoje v večni pesmi narave, zmore tudi laporju izcediti življenjske sokove tCT jih spremeniti v kruh in vino. Kdor to zmore, ta je srečna halo- ška korenina. In zdi se mi, da me je k takšnemu srečnežu tudi prine- slo. Lepi zidani hiši, obkroženi z gozdovi na eni in z vinogradi na drugi strani, se je poznalo, da so ji šele pred kratkim prenovili fasado, da se je kar bleščalo. Okolica lep>o urejena. Nad vrati napis: Jelovice 18, kmečki turizen, višina 497 m. V zraku je dišalo po svežem, po grozdju in moštu. Tu so torej do- ma Novinovi. Želel sem gospodar- ja Milana, a razen gospodinje, ni bilo nikogar. Vsi so bili v vinogradu na Plateh, čeprav je vreme bilo i^prijazno, megleno in vlažno. Celo rahel dež se je ponu- jal. Bila je prva jesenska noJdja. Cas letošnje zgodnje bratve. Pa pojdem na Plate, saj ni daleč. Tu so si Novinovi poleg nove gCM"ice in stare kleti, pKJStavili majhno hišico, ki jo imenujejo vikend. Rabi pa jim za spravilo orodja, za krajši počitek ob južini in kot pribežali- šče pred slabim vremenom. In tu- kaj sem ga našel . . , Milana Novi- no. Po tolikih letih sva si zopet segla v roke. Prav nič se ni spremenil v tem času. Tak je kot sem ga ohranil v spominu: srednje postave, bolj suhljat kot ne, nape- tih mišic, raskavih dlani in toplih oči. Tudi govorica... da tudi njegova govorica se prav nič ni spremenila in še vedno ga izdaja, da ni iz naših krajev. Milan Novina je Dolenje, a ga je vojna vihra kot partizana zanesla v Štajersko. Pri Smartnem ob Paki so ga Nemci ujeli in vtaknili v kazensko taborišče v Rogatcu. Zverinsko so ga mučili, omeni voda v Halozah, ve samo Haložan. Okoli leta 1970 so na Jelovice vrezali še pravo pravcato cesto. Bolj ozko sicer, makadamsko pa vendar cesto, ki jc kot pravijo domačini, prevozna skozi vse leto. Lani so jo od zaselka Plate po- daljšali do Grdine in s tem do Sto- perc. Svet se je odprl in postal do- stopnejši. K hišam je sedaj prišla kmečka mehanizacija in celo avtCMnobil. Tudi k Novinovim, ki se izključno ukvarjajo le s kmetij- stvom. Kar štirinajst hektarjev površin že imajo danes: nekaj vinogradov, gozdov, njiv in p>ašnikov. Vendar kaže, da je gorfca Milanova ljubezen. Povsod jo postavi na prvo mesto. Kar štiri tisoč trsov mu rase in daje vinoe na enem hektarju — nekaj vrstno, nekaj te- rasasto obdelanega vinograda. Za gozdne Jelovice, kjer vinogradni- štvo ni več v tistem razcvetu kot nekoč, prav gotovo ogromna po- viiina! A mu vina nikoli ne osta- ne, saj ga že več kot dvajset let prodaja vedno istemu gostilničar- ju. Veliko cvenka mu primakne tudi sirvovka — pnavzaprav veliko slivovke in nato Se živina, ki jo izključno goji le za razplod. Seve- da tudi svinj ne manjka. Krompir, koruzo pa tudi p^k:o, vse to Novinovi pridelajo sami in skrer na njivah, ki so si jih vrezali v strmine svojega okolja. Vsak, tudi laik, zlahka presodi, da je tukaj mogoča obddava le z vohni ne pa s trak- torjem, Pa vendar pri Novinovih zmorejo tudi to. Nekaj iznajdlji- vosti sina Marjana je bilo potreb- no in premagana je bila tudi ta težava. Na traktorjevo kardansko os je montiral vitlo, na njo pritrdil en konec žične vrvi, drugega pa na plug, frezo, ali brano. Tako prire- jen traktor postavijo na vrh njive, ali vinograda, na spodnji konec pa pjug. Poženo traktor, vitla se zavr- ti, napne žično vrv, ta pa za seboj v hrib potegne prfug, ki ga je treba sedaj le voditL Milan pravi, da lahko tako obdelajo vse površine sami in da jim je sedaj „ljudska" pomoč le malo potrebna. Pred nedavnim so se pri Novinovih lotili še kmečkega turizma. Za sedaj so ga bolj nameniti najavljenim skupinam planincev kot pa slučaj- nim gostom, kajti pri njih je ena izmed postojank hakjške planin- ske poti z oznako KT 8. Tu se lah- ko planina odpKJČijejo, zaužijejo nekaj tople hrane, se vpišejo v knj^o in naposled tudi prespijo, če jih prav tukaj zaloti noč. Petinšestdeset letni Milan je da- nes srečen človek; predvsem zato, ker lahko še vedno dela kot vsak mlad čtovek. V življenju pa je do- segel tisto gla>no kar je ždel: čudovito raztunevajočo družino, s katero je zgradil svoje kraljestvo v Halozah. Se bi se lahko tisti dan pogo- varjala, a sonce, ki se je prikazalo izza oblakov in zasijalo s polno močjo, da so barve kar zažarele, je bilo niočnej§c. Vabilo ga je v gori- co — k bratvi. Poslovila sva s sti- skom rok in vTSto p>rijazn^ besed o zdravju ter izpolnitvi vseh želja. Besedilo in foto: I. C. Milan BCoTina: »Vino in slivovke za prodajo, ostalo pridelamo xa dsiBaeo porabo« Haloško »kraljestvo« družine Novina na Jelovicah, levo cerkvica Sv. Bolfenka (539 m), zidana 1649 Prelepi hribi haloški v srcu ste najdražji mi, tu vinska trta je doma, ki voljo moč nam da! TEDNIK ~ november 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POGOVOR Z VIKTORJEM GOJKOVtČEM UMETNIK IN PORTRET Rojen 24. 6. 1945 v Ptuju. Leta 1971. diplomiral na oddelku za kiparstvo pri prof. D. Tršarju. Študij nadaljeval na spedalki za restavratorstvo in konservatorstvo pri j)rof. M. Subicu. Zaposlen kot restavrator — specialist pri Zavo- du za six)meni§ko varstvo v Mari- boru. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor. Tako na krat- ko je predstavljen akademski kipar Viktor Gojkovič v katalogu, ki spremlja razstavo njegovih portre- tov in grafik akademskega slikarja Franca Curka. Videli smo jo v Mariboru, obiskala bo še Slovenj Gradec in Zagorje. Seveda so v katalogu omenjene, kot se spodo- bi, dosedanje samostojne razstave, ki jih je imel v zadnjih desetih- le- tih, naštete so nagrade: 1967. leta je prejel Prešernovo nagrado za študente, 1969 nagrado Politike na simpoziju Kamen in zvoki v Arandjelovcu. Naštete so skupin- ske razstave doma in v tujini. Na- šteti so kraji, kjer stoje njegovi javni spomeniki in spominska obeležja. Podatki, ki govore o ti- stem delu njegovega ustvarjanja, ki ga vidimo obiskovalci raz- stav . . . ,,Zakaj sem se odločil zt. portret, me vprašujete? Portret je zanimiv in z njim se ukvarjam že deset let. Na razstavi, ki jo omenjate, so portreti, nastali v tem letu. Portre- tiranci so moji ožji prijatelji, znanci . . . Vprašljivo je, koliko so dobri. Nekateri so, drugi niso . . . nasploh mislim, da so kar v redu," pravi Viktor Gojkovič. Pa stvar sploh ni tako enostavna. Posebej še zato ne, ker je Gojkovič, posebno pri zadnjih portretih, iz- bral kočljiv material — mavec. Vendar je očitno, da mu je ta material blizu, da z njegovo ob- delavo zmore izraziti to, kar sicer portret naj izraža. Intimno vez med umetnikom in portretirancem, vez, ki jo je morda s tem mate- rialom lažje prikazati, saj mu ne dopušča predaha, ne daje časa za premislek, preoblikovanje zasno- ve. Torej velja ponoviti besede Mete Gabršek-Prosenc, ki je med drugim zapisala: ,,Na razstavi so zbrani portreti, nastali v letošnjem letu. Kot da kiparju, ki ga časovno omejujejo najrazličnejše obvezno- sti, predstavlja srečanje z modelom trenutek odmora, trenutek, ko lahko z vsem svojim temperamen- tom oblikuje izbrani material. To- krat je to mavec, zaradi hitrega sušenja relativno zahtevna snov, ki pa je blizu umetniku, ki ne pozna obotavljanja." Res je, da umetnik pri svojem delu ni obotavljiv, je pa toliko bolj, ko govori o svojem delu, o samem sebi. Da dela v kleti bloka kjer stanuje in še to pretežno ob večerih, prikrajšan za dnevno svetlobo, pomembno sooblikoval- ko portreta in vsakega umetniške- ga dela, je omenil bolj mimogrede. Zato pa s toliko večjim zanosom in veseljem omenil gradnjo lastne hiše, kjer bo imel dovolj prosto- ren in svetel atelje. Gradi s posoji- li, ki jih je dobila žena in ki jih je dobil sam — vse torej brez kakšne širše družbene podpore. Pa kaj, ko je kulturni dinar tako pičel, da od tam ni pričakovati pomoči, pravi Gojkovič. Čeprav domačin, z dolgoletnim uspešnim delom, ki je poneslo prek meja tudi ime Ptuja, ni nič zagrenjen. Z vitalnostjo, pridnostjo, s humorjem, z neugna- nim delom dokazuje, da ga nič ne vrže s tira. Stalna zaposlitev je gotovo tudi pripomogla k temu, čeprav 3e zanjo ni odločil zgolj zaradi eksistence — predvsem, pravi, zaradi družinske tradicije. ,.Ukvarjam se tudi z zunanjo plastiko, s spomeniki. Zadnje delo je spomenik padlim športnikom Branika v Mariboru, otvoritev je bila letos maja. Trenutno priprav- ljam osnutek obeležja delavskemu gibanju v Mariboru. Vse skupaj je še v zasnovi, rezultati bodo vidni prihodnje leto . . ." Načrtov in dela je dovolj, tudi družinskih obveznosti, tako da je njegov dan izpolnjen do zadnje minute. Pa kljub temu najde čas za sprostitev, v kolikor ni zanj sprostitev predvsem portretiranje. Umetnik in portret, ki nastaja pri umetni svetlobi v kletnem ateljeju. Pa temu portretu ni kaj očitati, poznavalci so ga ocenili kot enakovredni delež njegove kipar- ske ustvarjalnosti. In, kot sam pravi, mu bo ostal zvest. N. Dobljekar Viktor Gojkovič v svojem ateljeju, (foto OM) ZAHTEVA ORMOŠKIH SINDIKATOV Dediščina preteklosti lepe delavce v vzgoji in izobraževanju ormoSke obči- ne. Nesmisel je. da bolj ko gospodar- stvo cveti, manj ostaja za to dejavnost. Sindikat zahteva, da se sredstva usmerijo na področje vzgoje in izobra- ževanja. da ne bo nazadovanja. Kot je povedala Darinka Rakuša. predsednica občinskega odbora de- lavcev v vzgoji in izobraževanju, so vodilni delavci v osnovnih šolah doslej imeli v povprečju 20 tisoč dinarjev, povprečje učitelja pa je 14 tisoč dinarjev. Taki osebni dohodki dejansko destimulirajo. R^umljivo Narediti carski rez jc. da se sredstva oziroma prispevna stopnja za vzgojo in izobraževanje znižujejo; pri tem pa imajo delavci v vzgoji in izobraževanju smeSno nizke osebne dohodke. O tem vpra.šanju je bila vroča razprava na družbeno-političnem zboru SO Ormož, ki je zasedal 3. novembra in je izkristalizirala zahte- vo. da se naredi carski rez in da se sredstva, ki so na voljo v skupnosti, ne vračajo nazaj v združeno delo. Združe- no delo. ki napaja to sfero, zahteva, da se iz viškov sredstev popravijo osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraže- vanju. Izvršni svet je sindikat zadolžil, da ob p kemične snovi, nič manjšo nevarnost nam ne pred- stavljajo večje količine žita, sla- me, sena zložene v kopol ali sprav- ljene v manjših prostorih. Pogosto so vzroki za požar napačno graje- ne različne stavbe in lahkomiselni postopki ljudi. Druga večja naloga društev je bi- la osveščanje šolske mladine. Na OS Središče deluje društvo mladi gasilec, katero je pomemben sub- jekt pri usposabljaniu in obvešča- nju pionirjev s požarnovarnostno kulturo. Da bi bilo delo mladih gasilcev popolno je gasilska zveza Slovenije izvedla v mesecu požarne varnosti republiško tekmovanje mladih gasilcev in likovnikov na temo ,,Preprečujemo požare," ki je bilo v Titovem Velenju. Tega tekmovanja so se iz občine Ormož udeležile le tri ekipe in sicer Sre- dišče, Velika Nedelja in Tomaž, kar dokazuje, da bo potrebno še veliko truda preden bo dejavnost prešla na vse OS. Tretja naloga gasilcev je bila speljati mokro vajo v KS Središču in tako preiskusiti gasilsko pripravljenost. Vaja je potekala v vasi Salovci, ki spada pod gasilsko društvo Obrež, ta vas leži delno v hribovitem delu, skoznjo teče majhen potok, tako bi v primeru požara potrebno bilo dovajati vo- do iz večje oddaljenosti. Tako so društva Središče, Obrež in Kog-Vi- tan izvedle vajo in se spoznale s terenom in razmerami v tem kraju. besedilo m posnetek Slavko Tkalec Pionirji iz občine Ormož v Titovem Velenju TEDNIK ~ november 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Iz retrospektive slikarja Maksa Kavčiča v četrtek, 10. novembra bo ob 17. uri v paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi otvoritev razstave del sli- karja Maksa Kavčiča, s katero bo v našem razstavišču gostovala ma- riborska Umetnostna galerija. Razstava bo obsegala izbor del iz velike retrospektive, ki jo je konec lanskega leta priredila Umetnostna galerija Maribor v spomin na dese- to obletnico slikarjeve smrti. Ime slikarja Maksa Kavčiča zve- ni domače tudi mnogim Ptujča- nom, saj je bil na Ptuju čest gost. Pod njegovim čopičem je nastala vrsta del z motivi iz Ptuja in okoli- ce, udeležil pa se je tudi prve sli- karske kolonije Poetovio — Ptuj leta 1969. Prav to je bil razlog, da uvrSčaniu v ^/logiam lazsiavo njegovih del in se tako tudi mi sponmimo siiKarja, Ki ze aeset let ne ustvarja več. Avtorica razstave je umetnostna zgodovinarka Gordana Spremo, kustodinja iz mariborske Umet- nostne galerije, ki je napisala tekst za katalog in bo na otvoritvi tudi predstavila umetnika. V kuUurnem programu bo nastopil moški komorni zbor pod vodstvom tov. Franca Lačna. Razstava zajema vsa obdobja Kavčičevega ustvarjanja. Začenja seveda z leti po končanem študiju, ko je Kavčič leta 1937 diplomiral v Zagrebu pri profesorju Tartagliu skupaj s slovenskimi rojaki Preg- ljem, Omerso, Sušmeljem in Golo- bom. Iz Zagreba se je vrnil v Maribor, kjer je preživel svojo mladost in je temu mestu ostal zvest do konca življenja. Kot slikar je Kavčič ves čas spremljal novosti in jih vgrajeval v svoje delo. Ze profesor Tartaglia ga je znal pri- tegnhi k barvi kot poglavitnemu izraznemu sredstvu. To nagnjenje je razvijal in plemenitil z novimi smermi v shkarstvu. Izredno velik vtis je napravil nanj slikar Mušič, prav tako tudi Pregelj. S Pregljem in Miho Malešem se je leta 1950 prvič predstavil ljubljanskemu ob- činstvu na veliki razstavi v Mo- derni galeriji. Kavčičevo slikarstvo zgodnejših let bi lahko označili z izrazom barvni realizem. Mnogo je slikal krajine, ki jih je v 50. letih poživil' s figuraliko. Hkrati je začela v njem naraščali potreba po deformaciii oblik, ki se vse bolj racionalizirajo v osnovne geomet- rijske like. Barvne lise objemajo temne konture, ki ustvarjajo strukturalno parcelacijo, značilen mozaični sestav. Vendar tu še ni bilo konec Kavčičevega razvoja. Po prvi veliki retrospektivni razstavi, ki mu jO je leta 1969 ob šestdesetletnici priredila Umetnost- na galerija Maribor, je sledilo še eno ustvarjalno obdobje. Kavčič je naslikal niz kompozicij v smelih kontrastnih barvah, ki jih je nana- šal na platno v pastoznih potezah. V času, ko je že slutil bližajočo se smrt, pa je preživel še najbolj tragično obdobje svojega ustvarja- nja. Ko se je zdravil po bolnišni- cah, sta nastala ciklus pretresljivih ekspresionističnih risb in nedo- končani avtoportret. Kavčičevega ustvarjanja pa ne bi smeli ocenjevati zgolj skozi slika- rstvo. Po vojni je bil med prvimi organizatorji mariborskega kul- turnega življenja in ves čas ena vo- dilnih osebnosti v likovnem utripu severovzhodne Slovenije. Bil je pe- dagog in je vzgojil več generacij učiteljev likovnega pouka. Ukvar- jal se je tudi z restavratorstvom in ustanovil restavratorski oddelek pri mariborski Umetnostni galeriji, ki je tam deloval do leta 1958, ko se jc preselil v na novo ustanovlje- ni Zavod za spomeniško varstvo. Pred propadom je rešil prenekate- ro umetnino in izpod beleža odkril mnogo fresk. Od vsega naštetega pa je verjetno najvažnejša njegova vloga v scenografiji. Oblikoval je nešteto predstav, predvsem v mari- borski in ljubljanski operi. Za to delo, ki strokovno še vedno ni do- volj obdelano in ovrednoteno, je leta 1949 prejel zvezno in leta 1956 Prešernovo nagrado. Razstava del slikarja. Maksa Kavčiča bo odprta do 20. novemb- ra vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure,- v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. Vabljeni! Marjeta Ciglenečki Sliko Po cestah Prekmurja (o. pl.) iz leta 1955 poseduje Po- krajinski muzej Ptuj (inv. št. G 407 s) IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Ob zgodovinskih virih je na- vzočnost legije XIII Geminae v Ptuju izpričana tudi z raznimi napisi, ki jih najdemo na žigosa- nih opekah, na posvetilnih in nagrobnih spomenikih in navse- zadnje tudi na napisnih ploščicah, ki so si jih vojaki in stotniki pritrjevali na svojo vojaško opre- mo. Žigi z napisom legije XIII CJeminae najdemo na tegulah in tlakovcih, ki so jih izdelovali v legij- skih opekarnah. V napisih na posvetilnih in nagrobnih spomenikih se navadno vojaki legije omenjajo kot posvetitelji ali pokojniki. Iz njih tudi izvemo, kdo je bil pokojnik, kje je bil rojen, v kateri starosti je umrl. kje je pokopan, o njegovih funkcijah in napredovanjih za časa življenja. Zelo zanimiva je tanka pravokotna bronasta ploščica, v vehkosti 14 cm x 13 cm, kije bila odkrita leta 1955 na^g. Bregu. Po vsej verjet- nosti je bila pritrjena na vojaško opremo centuriona (stotnika), kateri st jo je sam kupil. Iz ohranjenega napisa se da razbrati, da jo je nosil L(ucii) CO(RNELLI) MAE(cia) Cl(LONIS) (centurionis) LEG(ionis) XIII G(E)M (inae). Glede na način pisave in oblike črk je ta napisna ploščica iz druge polovice 1. stoletja. Bronasta ploščica centuriona legije XIII Geminae, iz druge polovice 1. stoletja. B. Jevremov ČUDNI FOTOGRAFI Na naših šolah že nekaj let opažajo pojave, ko gre uejansko za manipuliranje s čustvi staršev otrok. Po šolah se namreč često pojavlja- jo »fotografi«, ki niso bili naročeni, fotografirajo otroke, fotografije tudi izdelajo in jih hočejo potem otrokom drago prodati. So primeri, da mora potem otrok za svoj. često tudi slabo narejen posnetek v črno- beli tehniki odšteti kar 300 dinarjev. Otrok tako fotografijo prinese domov in marsikateri od staršev to tudi plača, ker pač ne bi rad priza- del svojega otroka. So pa tudi taki, ki odločno zahtevajo, da otrok odnese fotografijo nazaj. Ob tem bi se najbrž bilo treba vprašati, kaj k takim primerom pravijo vodstva šol in učitelji, cena pa bi najbrž bila zanimiva tudi za tržne inšpektorje. Lage bo delo v lastnih prostorih Ljubiteljska kultura v ptujski občini je minulih nekaj letih segla takorekoč v vse pore našega življenja in dela kar zgovorno potrjujejo številne sekcije in društva, ki združujejo v svojih vrstah mladino, delavce, kmete — občane vseh poklicev in starosti, ki jim je delo v pevskih zborih, raznih ansamblih in orkestrih, gledališču, folklori in ostalih sekcijah ne samo v razvedrilo in sprostitev, ampak jim f)omeni že nekaj več — vsakodnevno potrebo. Omejitve v porabi bencina in njegova visoka cena so sicer tudi na to področje posegle z nekaterimi negativnimi učinki. §e vedno pa ljudje s svojo iznajdljivostjo in voljo premagujejo tudi to. Ponekod so s skupno akcijo uspeli tudi v urejanju dvoran, opremljanju odrov in pomožnih prostorov, drugje pa še vedno delajo v zelo težkih prostorskih pogojih. V današnjem zapisu bi radi nekoliko več pozornosti namenili likovni sekciji DPD Svoboda v Ptuju, ki se je v preteklem letu okrepila z dvema novima članoma tako, da jih danes aktivno dela enajst. Njen predsednik Julij Ošlovnik, ki je gotovo eden med najaktiv- nejšimi slikarji — amaterji v ptujski občini nam je delo sekcije takole predstavil: ,,Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da svoje vrste ptujski likovniki še okrepimo in tako še bolj aktiviramo delo sekcije in posameznih članov. V zadnjem obdobju se lahko pohvalimo s skupinsko razstavo, ki smo jo imeli v paviljonu Dušana Kvedra, v mesecu juniju pa smo imeh slikarsko kolonijo naGorci in nato .še razstavo v hotelu Poetovio. V samem delu likovne sekcije doslej ne bi mogli govoriti o posebno dobrih pogojih. Imamo sicer sobico, kjer se sestajamo, vendar pa je za svoje delo ne moremo uporabljati, ker nas v tem prostoru gostuje več sekcij Svobode. Obetajo pa se nam vendarle nekoliko boljši časi. Kot je zapisala^ dr. Štefka Cobljeva v prejšnji številki Tednika, so nam delavci tozda Elektro Ptuj ljubeznivo odstopili stare tran- sformatorske prostore v ptujskem parku, ki jih bomo po izpraznitvi uredili v manjšo galerijo oziroma razstavni prostor. Tako bo naša sekcija prišla do lastnih prostorov kar je velika spodbuda za še večjo aktivnost v njej in tesnejše povezovanje z likovniki, ki delujejo v okviru PD Alojz Arnuš na Rogoznici. Več nas bo, lažji bo izbor kvalitetnejših del za razstave in tudi pogosteje se bomo lahko predstavili. Pri našem delu v sekciji nam veliko pomagajo posamezni člani žirije, ki tudi iz- birajo dela za razstavo in akademski slikar prof. Albin Lugarič, ki smo mu za vsa prizadevanja in dobro voljo iskreno hvaležni. Sicer pa imamo v sekciji še tri likovnike — predmetne učitelje, ki imajo tudi več znanja in osnov za delo. Med našimi prihodnjimi načrti je najprej ureditev tega malega paviljončka, nato pa razstava v TGA Boris Kidrič Kidričevo, ki jp bomo pripravili v počastitev njihovega tovarniškega praznika in odprli 21. novembra." mš Luknjica pri luknjici - vodo dra ^ v vrsto jesenskih hišnih opra- vil in popravil na podeželju spada tudi popravilo slamnate strehe, kjer jo pač še imajo. Slama, eden izmed najstarejših gradbenih materijalov, je razšir- jena tudi na našem območju (današnje občine Ptuj) nekje bolj, drugje manj. Po zelo splošni presoji lahko rečemo, da je danes, ko se že bližamo koncu 20. stoletja, v Slovenskih goricah. Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah še presenetljivo dosti hiš s slamnatimi strehami. To je prav gotovo tesno povezano s prevladujočo obliko gospodar- stva (kmetijstvo) in tudi s struk- turo prebivalstva (tako starostno kot socialno in poklicno). Nekdaj je bila oblika hiš, način gradnje in uporaba značilnega gradbene- ga materijala dosti bolj pogojena z geografskimi in klimatskimi pogoji. Vendar pa se je ta odvis- nost z gospodarsko rastjo, uved- bo novih gradbenih materijalov in ne nazadnje tudi socialnih sprememb in pravnih odredb čedalje bolj izgubljala. Sprva je prihajalo v tem pogledu do vse večjih sprememb med mestom in vasjo (V 18. stoletju so Ptuj prizadeli številni požari: »dne 8. oktobra 1705 je pogorelo vse mesto razen obeh samostanov in štirih meščanskih hiš. Vse požare sta nepoškodovano preživela edi- no le oba samostana in mestna cerkev, sicer pa so pogoreli vsi važnejši mestni objekti vsaj po enkrat.«)^. Prvotno le.sene in s slamo krite hiše so zamenjale zidane ter z opeko krite hiše. Ta razvoj, oziroma spreminjanje stavb pa je bil dosti počasnejši na podeželju. Tako je prelomnico pomenila šele 2. svetovna vojna, pra še ta ni bila povsod v enaki meri odločilna. V južnem delu Slovenskih goric, kjer je danes morda še največ s slamo kritih, ohranjenih hiš na ptujskem ob- močju. so začeli šele nekako po letu 1952 prekrivati hiše. sprva z opeko, kasneje pa s salonitnimi ploščami, ki so se povsod zelo razširile. Tako le redko še srečamo pokrivače slame ali »slamnate može« kakor jim tudi pravijo. Do 2. sv. vojne je imela skoraj vsaka vas 2-3 pokrivače slame, ki so prekrili celo streho, če je bilo treba ali pa tudi le zamenjali del preperele slame z novo. Danes se s prekrivanjem slame ukvarjata v J delu Slovenskih goric le še Simon Visenjak doma iz Hlaponcev, star 64 let in Franc Roškar doma iz Rotmana, star 69 let; do nedavnega pa je prekrival slamnate strehe tudi Jakob Mik- ša, doma iz Kukave, prav tako star 69 let, ki pa ga je bolezen prisilila, da se je odpovedal tej svoji dolgoletni dejavnosti. Si- mori Visenjak opravlja svoje delo že nad 45 let, Jakob Mikša je prekrival strehe čez 40 let, med- tem ko jih Franc Roškar prekriva že 55 let. V času stare Jugoslavije, ko so začeli kot mladi fantje prekrivati slamnate strehe, jim je bil vsak zaslužek dobrodošel. Zaslužiti pa je bilo dosti težje kot danes. Tako je Franc hodil s svojim očetom in mu pomagal ter se od njega naučil te umetno- sti. Simon pa se je pridružil nekemu starejšemu mojstru in mu sprva le podajal škope na streho, sčasoma pa se je tudi sam poudi iia sucno m pujci v roke »špreklo« ter pridno »peg- lal« slamo, da se je enakomerno razporedila. Na dan je zaslužil 12 din, hlače pa so takrat stale 20 din, žemlj'i 2 din. liter vina v gostilni pa 4 din. Ce je bilo treba prekriti vso streho na novo je odšlo štiri do pet pokrivačev skupaj. Za srednje veliko hišo porabijo okoli 10()0škop(na Im^ pride 5 do 6 škop). kar sta prekri- vala dva pokrivača pet dni. Delajo ves dan. Pred vojno so delali po dva. tri dni v tednu, ostalo pa so morali delati na svoji kmetiji. Ce je bila sila je doma najel m plačal človeka, ki mu je delal na kmetiji, sam pa je šel prekrivat streho. Vendar je bilo to vseskozi le sezonsko, prilož- nostno delo. zaslužek pa postran- ski. Večinoma so prekrivali stre- he od avgusta (po žetvi in mlač- vi) do vseh svetnikov (1. novem- ber). ko je že mraz pritisnil. Prekrivali so največ v svojem okolišu: Hlaponci, Polenšak. Po- lenci. Bratislavci. Savci. Strejaci. Juršinci. Kukova. Mostje, Mo- škanjci. Dornava. včasih tudi v Halozah in na Ptujskem polju. Plačilo za opravljeno delo je bilo različno: včasih denar, včasih protiusluga. včasih pa tudi živila. Po osvoboditvi so plačani večino- ma v denarju. Ce je šel prekrivat znancem pa so mu dali drva ipd. Cim dlje so šli. več so računali. Vest o njih seje širila od ust do ust. Uspešno opravljeno delo — lepo izgotovljena slamnata stre- ha. je bila najboljša reklama. Ljudje, ki so jih potrebovali, so jih prihajali presit na dom ali pa kar na mesto, kjer so popravljali oz. prekrivali streho. Material — slamo je imela vsaka hiša s slamnato streho doma. Tako še danes, kjer imajo slamnate strehe, vsako leto pose- jejo nekaj rža. Mlatijo ga s cepci, da slama ostane lepo ohranjena. Rž zraste do dva metra visoko in je najprimernejši za kritino. Pred 2. sv. vojno pa so krili tudi s pšenico — »bavarsko« in »staro pšenico«, ki je zrasla čez en meter visoko. Slamnata streha zgubi barvo po dveh do treh letih. Ce je dobro narejena drži čez trideset let. Danes le redko na novo prekri,- jejo vso streho s slamo. Večino- ma so to vikendi ali pa stare hiše. kjer bi bilo potrebno zamenjati vse ostrešje (»rušt«). če bi hoteli kriti z opeko ali salonitkami. ker so le te dosti težje od slame, bil pa bi dosti večji strošek. Edina velika slabost slame je njena, velika gorljivost, saj so ljudje prav v strahu pred požarom na novo prekrivali strehe z bolj varnimi materiali. Sicer pa vsak kmet dobro ve. da se najlepše suši meso na »dilah« — podstreš- ju. kije krito s streho iz slame. Postopek prekrivanja strehe s slamo poteka nekako tako, da najprej pritrdijo na ostrešje vzdolžne dolge palice — »rajice«, ki pozneje držijo škope. Pokrivač rabi pri svojem delu tri priprave: »(adamovo) rebro« — to je podolgovata, zaobljena lesena priprava v obliki rebra s katero privzdiguje »rajice«, da lahko zatika škope; »hlapca« — majh- na zaobljena lestev z dvema ali tremi prečkami ter železno ostjo na enem koncu — na njega se mož opira oz. na njemu stoji,, ko je na strehi s tem da zarine ost v slamo, sam pa stopi na eno izmed prečk; tretja priprava pa je »šprekla« — krajša deska z vrezanimi žlebovi, ki ima prav tako na eni strani železno ost. S »špreklo« pokrivač slamo enako- merno ravna, gladi — »pegla«. Ost pa ima zato. da jo lahko zapiči v streho, ko je na rabi. Ko so »rajice« pritrjene je nadaljne delo zatikanje škop in ravnanje le teh. Na slemenu pokrivač škope zveže v kite. Ko je streha gotova se niti ne opazi, kje so zataknjene škope. Simon si je naredil orodje sam. Francu pa gaje naredil mizar. Nedavng sta popravila streho vikendašu v bližini Juršincev in kmetu v Kukavi; čakalo ju je še nekaj streh, vse do 1. novembra, ko sta za letos prenehala s to staro umetnostjo — prekriva- njem slamnatih streh. RalfCeplak OPOMBE: ' Zal je prispevek osiromašen, ker manjkajo fotografije, ki sem jih poslal na terenu v Kukavi. Pa je prišlo do neljubih tehničnih motenj. ' Curk Iva in Jože. Ptuj. Lj. 1970. su. 120. Primerjalni vozniki kakor, kot, ko ,,V Delu ste 3. junija t. 1. objavili zapis ,,Laž(j)e bi ga nosil ko(t) poslušal". V tem zapisu se oblik ,ko' oz. ,kot' sploh niste dotaknili. Prav besede ,ko, kakor in kot' pa me posebno zanimajo. Prešeren v primerah rabi ,ko', ne ,kot'; Levstik je v Martinu Krpanu izražal primerjavo dosledno samo z be.sedama ,kakor' in ,ko', niti enkrat s ,kot'; tu- di Kersnik (Agitator) je izražal primerjavo s ,kaKor', lastnostni pa ,kot' je primerjalni ,ko' pogovoren, ,kot' pa ,bolj samo knjižen', torej ,kakor' navaden. C. Kosmaču je primerjalni veznitf ,kakor', lastnostni pa ,kot' (Govorim ti kakor tvoj oče proti Govorim ti kot tvoj oče). Slovar slovenskega knjižnega jezika pa je besedi ,kakor' in ,kot' povsem izenačil, tako da bi bilo po SSKJ povsem prav reči ,Kakor oče je manj strog kot kakor učitelj'. In tako ni čuda, da se je, bolj samo knjižni' kot uveljavil vsestransko in da sedaj lahko beremo vsakodnevno novinarske fraze ,kot se je zvedelo' ali strokovna pojasnila, kakor je naslednje: ,da je kWh kot obračunska enota za (el.) energijo primernejša kot džul kot enota mednarodnega sestava SI'. (Iz dopisa univ. prof.) Ste se pa res potrudili, kakor kak vesten jezikoslovec. Vidi se, da se zavzemate.za to, da bi se kot uporabljal samo pred samostalnikom v vlogi t. i. povedkovega prilastka, npr. ,vsi ga poznajo kot odličnega govornika, ne pa tudi v primerjalnih zvezah, kakršna je npr, ,bela kot sneg' Za primerjalni ko se menda strinjate s SKJ J. Toporišiča in s SSKJ, ki oba pravita, da je primerjalni ko pogovoren, zato se nanj vnaprej ne bomo več ozirali. SP 1962 primerjalnemu ko pripisuje vzporednici kot in kakor, primerjalnemu kot pa ko in kakor, (tako da samo kakor nima ta- kih — boljših menda — sopomenk). SSKJ je v nasprotju SKJ in SP 1962 tudi stilno izenačil vrednost primerjalnih kot in kakor, ne pa tudi lastnostnega kakor, kot zatrjujete Vi, saj mu je pravilno pripisal oznako .starinsko', zato slovarju delate krivico, ko pravite, da je ,,pomen besede ,kakor' razširil tudi na izražanje funkcije, položaja (primer: jaz kakor dekletov varuh)". Pri primerjalnih veznikih se boste torej morali sprijazniti tako s ka- kor kakor tudi s kot. Take dvojnice včasih prav pridejo (prim. tudi in, pa, ter v isti, tj. vezalni vlogi), da se izognemo stilni puščobi, tj. ponavljanju iste besede na premajhni razdalji. Vaš primer iz strokovnega besedila stil- no gotovo ni dober, saj je za take primere prav zapovedan sopomenski iz- raz, torej: ,je kWh kot obračunska enota primernejša kakor džul kot enota . . . Zanimivo je, da je Breznik lastnostni kot imel za romansko-nemški vpliv v .pismenem' jeziku, češ da ljudstvo v takih primerih veznika sp!o^ ne uporablja. — Veznika kot in ko sta se sicer razvila iz kakor, kot je prepričljivo dokazal Skrabec že 1. 1878. V naši razsodbi smo s pisavo kod) hoteli nakazali le variuntnost, tj. razliko med starejšim (laže ko in no\ejšim (lažje kot). Tudi v jezikovnih zadevah ne smemo siliti k preozkim rešitvam, ki jeziku škodijo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 8- NAŠIDOPISiViiKI 10. november 1983 - TEDNIK DAN MRTVIH Na dan mrivih smo okrasili mnoge grobove in spomenike. Na la dan se spominjamo padlih lx)rcev in svojih sorodnikov. Pri- žgali smo svečke in položili mno- go različnega cvetja. V šoli smo okra.sili spomenik Tone Žnidarič. Ob sindikalnem domu smo obis- kali spominsko ploščo Franca Krambergerja. Na dan mrtvih se vsi ljudje spominjajo svojih umrlih sorodnikov. Simona Turnšek, 3/c OŠ Tone Žnidarič, Ptuj NAŠ RAZRED Flodim v peti razred osnovne šole Tone Žnidarič Ptuj — po- družnica Vinko Jurančič Vito- marci. V razredu je 22 učencev. Od tega je trinajst deklic in devet dečkov. Naša učiteljica je Anica Kostanjevec. Smo zelo živahen in nagajiv razred. Posebno nagajivi so dečki, deklice pa se ne pustimo zafrkavati, zato je včasih v razredu preglasno. Daija Pignar, OŠ Vitomarci PROMETNA NESREČA Vsak dan lahko beremo ali pa slišimo, da seje zgodila prometna nesreča. Nesreče zahtevajo veliko žrtev ali pa ljudje ostanejo celo življenje invalidi. Tudi jaz sem videla ne- srečo, ko smo se peljali v Maribor. Avto je zadel pešca. Bil je lažje poškodovan. Odpeljali so ga v bolnišnico. Kriv je bil pešec, ker je stekel čez cesto. Suzana Dobnik, 2/a, OS Ivan Spolenjak, Ptuj V TRGATVI V petek zjutraj smo se odprav- ljali v \ inograd. Peljali smo se v s traktorjem in prikolico. Ko smo prispeh v Haloze, smo odšli v go- rico in pričeli z delom. Bilo nas je mnogt) in kljub temu smo ves dan hiteli, da smo potrgali grozdje. Vreme je bilo lepo. zato je bilo še b<.)ljše razpoloženje. Clrozdje je bilo precej sladko. Zelo sem se ga nazobala in mi je bilo slabo. Ko smo se otroci utrudili in nismo več mogli trgati grozdja, smo se šli lovit, skrivat in druge igre. Tudi po kostanje smo hodili in kmalu je prijetno zadišalo po pečenih kos- tanjih. Pojedli smo v.se kostanje. Starejši so prepevali razne pesmi. Ko je bilo grozdje obrano, so za- čeli stiskati grozdje v stiskalnici. Vso noč so v stiskalnici prepevali, tekel je mošt in bili so veseli. Drugo jutro smo vstali in se pripravljali na odhod. Kmalu smo se zapeljali proti domu. Nataša Hrea*. 5/a. OŠ Franc Belšak, Gorišnica MOJ DOM Imamo novo hišo. Pred hišo je stala stara hiša. Nove hiše še ni- mamo ometane. Je visokopritlič- na. Stoji na hribu ob cesti. Za hišo imamo majhen hlev. V hlevu imamo tri prašiče. V hiši imamo štiri sobe. kuhinjo, jedilnico, ko- Dalnico. stranišče. Moj najljubši cotiček je otroška soba. Tam se učim in delam naloge. Včasih se igra z mano brat Želiko. Nada Žmauc, OS Vitomarci DOBILI SMO PSIČKA Avgusta smo dobili psička. Ko smo ga dobili, je bil star en mesec. Imamo ga že dva meseca. Zelo je že velik. Vedno se podi za ko- košmi. Če ga pripnemo, užaljeno sedi. Včasih strga verigo. Ko se pelje kolesar ali pa motorist, se zapodi za njim. Ime mu je Črni. Ko grem v trgovino, gre z mano. Imam ga rada. Janja, Nedeljko, OŠ Vitomarci STABILIZACIJA V NAŠI HIŠI Bilo je sončno sobotno popol- dne. Na vrtu so žvrgoleli ptički. Sedela sem na stolu in brala knjigo. Naenkrat me premoti klic: »Pridi h kosilu!« S težavo sem se odmaknila od napete zgodbe. Pri mizi so bili zbrani že vsi domači. Mama je postavila na mizo lonec z zeljem, zraven pa krompir?« Nato gaje razdelila. »K.aj bomo že spet jedli to zelje in krompir?« je vprašal brat. Tudi meni ni bilo vseeno, saj smo jedli že tretjič ta teden zelje. Mama se je nasmeh- nila in rekla: »Tudi pri hrani seje treba stabilizacijsko obnašati.« Brat ni mogel zadržati jezika, zato ji je odvrnil: »Pa zakaj ravno pri hrani. Saj vsak dan varčujemo z vodo, elektriko in drugimi stvar- mi!« Oče ga je potolažil in mu rekel, da nismo edini, ki jemo zelje in krompir. Tudi ostali varčujejo na vseh področjih. Po kosilu sem odšla v kopalnico in si umila roke. Vode nisem do konca zaprla, zato je iz pipe še malo teklo. Odšla sem na dvorišče, da bi nadaljevala z branjem. Takrat prihiti mama iz hiše in nekaj maha z rokami. Vsa obupana mi pove, daje kopalnica polna vode in vse brisače so mo- kre. Hitro sem vstala in odhitela v kopalnico, da ji pomagam pobri- sati tla. Bilo je vse polno vode. Ko sva brisali kopalnico, mi je mama ves čas pripovedovala o stabi- lizaciji. Sklenila sem, da se bom sedaj vedno prepričala, če je pipa zaprta. Vsi bi morali varčevati na vseh področjih. Le tako bomo prema- gali krizo. Romana Tovornik, 6/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj VARČUJEMO NA VSA- KEM KORAKU Mesec oktober je mesec varče- vanja že zato, da se človeštvo vsaj v tem času zave, kako pomembno je razsodno živeti. Zato smo se tudi pri nas morali odločiti, da bomo varčevali na vsakem kora- ku. Predvsem bomo varčevali s trdim gorivom, obleko, s hrano, ter s šolskimi potrebščinami. Naša družina šteje štiri družinske člane, pri tem pa nastajajo veliki izdatki za šolo m za primerno obutev in oblačila. Zato smo se dogovorili, da bomo na stopnišču odklopili nekaj žarnic, mama pa nama je s sestro zabičala, naj malce bolj paziva na svojo obleko. Glede toplote smo se dogovorili, da bomo vsako jutro dvignili zastore in tako privabili več sončne ener- gije v sobo. Ker pa je v vsej državi nastala stiska z elektriko, s sestro Majo zvečer ne smeva brati knjig Na naši šoli smo se tudi letos udeležili precej akcij obiranja grozdja. Tudi te so del varčevanja Na ta način pomagamo pospraviti to, kar smo pridelali. Letos je \ vseh vinogradih precej dobrega ir kvalitetnega grozdja, ki gaje trebž pravočasno potrgati. Na šoli se tudi sicer obnašamo varčno. Zbi ramo odpadni papir in druge su rovine, varčujemo z materialen- pri likovnem in tehničnem pouku predvsem pa bi učenci moral malo bolj čuvati svoje šolske po trebščine in svoja oblačila. Tudi s hrano moramo razsod neje ravnati kot doslej. Bliža se 31 oktober-svetovni dan varčevanja Na ta dan še posebej pomislimo kako bomo živeli čimbolj varčno Varčni smo lahko na vsakem ko raku: doma. v šoli, v trgovini, kjei se lahko odoovemo nepotreBnin stvarem. Vsak človek se naj za veda ljudske modrosti: »KDO! VARČUJE, SI SREČO KUJE!« Igor Škerboi 7/b OŠ Olga MegW KNJIGA. KI JO BEREM DVAKRAT Že od mladih let sem občudo- vala svojo starejšo sestro, ki je brala knjige. V začetku sem pre- birala le slikanice, v prvem raz- redu pa sem začela segati po bolj zahtevnih knjigah. Zelo rada be- rem pravljice, partizanske knjige, potopise, zgodbe o mladini. Doma imam kot vsak otrok knjižno polico. N a njej je seveda iz dneva v dan več knjig. Se vedno se spominjam prvih knjig, ki sem jih dobila v prvem razredu, saj so mi bile takrat nekaj zelo dragocene- ga. Knjige dobim kot darilo ali pa jih naročim pri Mladinski knjigi. Pred kratkim sem od Sveta knjige dobila novo knjigo Dnev- nik Ane Frank. Knjiga me vedno znova pritegne, saj sem jo pre- brala že dvakrat. Dnevnik Ane Frank je dekliški dnevnik, med drugo svetovno vojno gaje pisalo dekle iz židov- ske družine. Frankovi, Van Daanovi in zo- bozdravnik Diissel so se skrivali v okupiranem Amsterdamu. V tem skrivališču so prebili dobri dve leti, ne da bi kdaj stopiU na prosto ali sploh pogledali skozi okno. ImeH so prijatelje, ki so jih po- redkoma obiskali, jim prinašali od zunaj hrano, novice in knjige. Tu so živeli, lupili in kuhali krompir, se kregali, poslušali angleške ra- dijske vesti in nihah med strahom in upom. Ana se je velikokrat spričkala s svojci in drugimi sta- novalci skrivališča. Tuje doživela tudi svojo prvo ljubezen. Nemci so proti koncu vojne odkrih skri- vaHšče. Vsi skrivači so bili areti- rani in odpeljani v koncentracij- ska taborišča. Od taboriščnikov je preživel Anin oče. Ana je umrla marca 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen Balsen, dva meseca pred osvoboditvijo Ho- landske. Ob knjigi se marsičesa nauči- mo: tovarištva, nesebičnosti, do- moljublja. Velikokrat ljudje sploh ne vedo, da jim knjiga lahko ko- risti, saj spoznamo v njih veliko- krat kaj novega in zanimivega. Ob njih spoznamo resničnost tega pregovora: Knjiga nas uči nese- bično ljubiti ljudi in spoštovati njihovo delo. Majda Karo, 7/a, OŠ Markovci MOJA OPAŽANJA V PRO- METU Otroci in odrasli se vsak dan srečujemo s prometom. Se dovolj pogosto vprašamo, kako se pio- nirji vključujemo v promet kot pešci in kolesarji? V prometu smo udeleženci pešci, kolesarji, avto- mobihsti, vprežna vozila v drugi. Ko smo na cesti, moramo upoš- tevati predpise in prometne zna- ke. Nekega poDoldneva sem se odpravil pred naša vhodna vra- ta. Nenadoma se zakadita po naši ulici dva kolesarja, za njim pridrvita še avto in mopedist. Vsi so krepko kršili predpise. Odpravim se na vogal pri prodajalni Peko. Na parkirišču je gneča. Tudi tu je nekulturnega vedenja na pretek: izsiljevanje prednosti, parkiranje na pločniku . Nenadoma zape- lje s preveliko hitrostjo na parki- rišče modra zastava in se ustavi na pločniku pred starko. Namesto opravičila voznik vsuje nanjo točo neprijetnih besed. Po tem do- godku sem se raje odpravila do- mov. Lansko leto sem bila tudi jaz pionir-prometnik. Pri tem krožku sem .se veliko naučila. Zgodaj zjutraj sem prihajala v šolo. V šoli sem se preoblekla v uniformo. Spominjam se, ko sem si prvii oblekla uniformo, sem se počutila kot pravi miličnik. Na to svojo dolžnost sem bila ponosna in sem jo vestno opravljala. Vsak pionir ve, da cesta ni igri šče, da prometni znaki niso tarče za streljanje, mnogi se ponašajc na cesti z akrobatskimi veščinam na kolesu. Premalo se zavedamo, da mo- ramo biti bolj humani in obzirni drug do drugega v prometu. Vedno bolj si moramo prizadevati za več prometnega znanja in za večjo varnost na cestah. Milena Zvrnik, 7/a. OŠ Olga Meglič, Ptuj IZLET K LOVRENŠKIM JEZEROM 29. septembra smo se v okviru pionirskega dneva odpravili na izlet k Lovrenškim jezerom. Zjutraj je bilo še jesensko megleno in hladno, a kmalu se je pokazalo sonce. Avtobus je drvel proti Slovenski Bistrici in po cesti mimo Oplotnice ter se kmalu za- čel vzpenjati na Pohorje. Blizu koče na Pesku seje ustavil. Izsto- pili smo člani biološkega krožka, taborniki in drugi učenci, ki so se prijavili. Najprej smo se ustaviH ob lesenem spomeniku kurirčku, ki je nekoč prenašal pošto par- tizanom. Po strmini sm_o odšli do visokega razglednega stolpa na Rogli in se povzpeli nanj po dolgih in ozkih stopnicah. S stolpa smo videli vrhove Kamniških .Alp in širne iglaste gozdove. Do Lov- renških jezer je bilo še nekaj ki- lometrov. Ozka gozdna pot je vodila zdaj navkreber pa spet navzdol. Kmalu smo sedli v mah in si potešili lakoto. Med potjo smo občudovali pokrajino ter obirali borovnice in brusnice, ki so se nam obilno ponujale. Tudi gob m manjkalo, toda največ je bilo pisanih strupenih mušnic. Sonce je vse topleje sijalo, postajalo je vse boli vroče, vendar smo bili zadovoljni, da imamo lepo vreme. Iglavci so postajali vsebolj pritli- kavi in grmičasti. Začutili smo. da smo blizu gozdne meje. Svet seje prevesil v planoto. Vse večje bilo pritlikavega ruševja, kjer so se v kotanjah svetlikala bistra Lov- renška jezera. Mehka travnata preproga se nam je udirala, ko smo hoteli priti do vode. Lovren- ška jezera so poseben primer gorskega močvirnatega sveta. Učiteljica, kije bila z nami. nam je razlagala, kako je tu prilagojeno rastlinstvo in živalstvo. Nato smo se čez nekaj strmin in vzpetin podali proti Ribniški koči, ki smo jo kmalu zagledali v da- ljavi. Spotoma smo popili ves svoj sok. Utrujeni, a veseli smo prispeli do koče in posedli po stolih. Tam nas je čakal tudi avtobus. Zado- voljni. da smo dosegli svoj cil' smo se dravski dolini vrača proti domu. Lidija Korošak, 7/c. OŠ F. Osojnik Ptuj, biološki krožek Ogledali smo si delavnico Obiskujem 3. razred. V šoli se učimo od česa živimo v domačem kraju. Tovarišica nam je povedala, da je tu kmetijsko področje. V zadnjih letih se je razvila tudi zasebna obrt. Obiskali smo ključavničarsko delavnico Hanželič Franca. To je očka naše sošolke Karmen. Tam smo si ogledali delavnico, v kateri izdelujejo peči za centralno kurjavo in kolesa za trosilnice. Najprej so nam pokazali stroj za rezanje železa. Okrog stroja so padale iskre. Pri tem delu ni treba uporabljati zaščitnih očal. Potem smo šli k stroju za poliranje in si ogledali kako deluje. Videli smo tudi aparat za varjenje. Vsak od nas je lahko pogledal skozi zaščitna očala, ki se uporabljajo zaradi močne svetlobe. V pisarni smo videli peč, kakršne izdelujejo. Tovariš Hanželič nam je še povedal, da dela v delavnici osem delavcev. Karmen nam je razdelila prospekte, kjer je naslikana peč, ki jo izdelujejo v očetovi delavnici. Po končanem ogledu so nas pogostili s keksi. Skupaj smo se fotografirali. Bili smo zadovoljni, saj tako prijaznega sprejema nismo pričakovali. Vrnili smo se v šolo, kjer smo naslikali svoje vtise. Manica Klenovšek 3. a OS ,,dr. Franja Zgeča" Dornava DELOVNI NAČRT PH (PIONIRSKE HRANILNICE) OSmVIC ŠOl£ OLGA MEGLIČ PTUJ September Razpis del in nalog v PH. Zbor vlagateljev in izvolitev sveta PH. Sestanek sveta PH o načinu varčevanja in poslovanja v letu 83/84. Sestanek z blagajniki RS. Delovni načrt za KMB — PE Ptuj. Ureditev prostora PH na šoli. Oktober Vključitev učencev 1. razredov med rnlade varčevalce: svečan sprejem, hranilha knjižica z začetno vlogo, darilce.\ Priprava oddaje po radiu o dnevu varčevanja. Zbiranje likovnih in literarnih prispevkov za ureditev razstave pri KBM — PE Ptuj v oddelku za mladinsko varčevanje. Sestanek sveta PH. Akcija zbiranja odpadnih surovin. Izdaja glasila ob dnevu varčevanja. November Tekmovanje v varčevanju med razredi oz. oddelki. Pregled uspešnosti poslovanja in problemi. Literarni in likovni prispevki za glasilo Pikapolonico. December Udeležba na zboru mentorjev PH. Prenos poročila sveta PH — z zbora mentorjev. Pregled uspešnosti tekmovanja — medrazredna tekmovanja. Januar Pregled poslovanja za 1. polletje. Sestanek sveta PH. Februar Udeležba na natečaju, ki ga razpisuje KBM z literarnimi in likovnimi prispevki. Obresti PH — predlogi za razdelitev. Marec Ureditev prostora v PH. Namensko varčevanje za šolske izlete. Medrazredna tekmovanja. April Sestanek sveta PH. Predlogi za podelitev Musijeve značke delavcem PH. Akcija zbiranja surovin. Maj Razdelitev glasila Pikapolonica. Letno poročilo o delu PH. Razglasitev najuspešnejše razredne skupnosti v varčevanju. Junij Zbor varčevalcev: letno poročilo o delu PH, nagrade delavcem PH. Pregled dela: pregleda tovarišica za mladinsko varčevanje pri KBM — PE Ptuj. Med stalne naloge delavcev PH so še maečria poročila za KMB — PE Ptuj in mesečni obračuni za malico. MISLI PRVOŠOLCEV O VARČEVANJU Doma imam hranilnik. Skrbno varčujem. Za privarčevani denar si bom kupil avto. Gregor Alič, l/c Moj hranilnik je cvenk. Je roza barve. Stoji na polici. V njegadajem denar. Maja Dobljekar, l/a Moj očka varčuje z bencinom. Vozi se v službo. Na izlet se peljemo samo včasih. Brigita Gorišek, 1 /b Pri nas doma varčujemo s hrano. Skuhamo toliko kot pojemo. Hrane ne odmetujemo. Varčujem z zvezkom. Pišem na vsako stran. Z zvezka ne trgam listov. Lepo ga ovijem. • Saša Kranjc, 1/b Imam dva hranilnika. To je striček cvenk in zmaj. V nje spuščam denar. Denar dobim od mamice, babice in drugih. Petra Hvaleč 1 b Imam strička cvenka. V rijem imam denar. Prazmm ga v hranilnici. Denar dobim od vseh sorodnikov. Milan Leskovar, I/a, OS Olga Meglič, Ptuj RISBA: Delo v stiskalnici — linorez, Marjana Brumen OŠ Tone Žnidarič Ptuj V RAZREDU Deklice se med odmorom pogovarjamo, dečki tekajo po razredu. Reditelja brišeta tablo. Nekateri sošolci ne pojedo vse malice. Suzana Deklice najraje tekajo na stranišče. Tudi pri lovu po razredu so navzoče, čeprav tega ne priznajo. Maijan S sošolcem najraje pohitim na šolski hodnik. Sošolkam v odmoru nagajam, ker me ne pustijo, da bi lovil sošolce. Ko pride tovarišica, sem že na svojem prostoru in mimo sedim. Stanko Večkrat pridem h pouku brez naloge. To tovarišico zelo jezi. Najraie se pogovarjamo in se obračamo k sošolcem, ki sedijo v zadnjih klopeh. Čas za malico nekoristno izrabimo. Hitro pojemo in že tekamo po razredu. Albert Ker se mnogokrat neprimerno obnašamo, nas tovarišica kaznuje. Jezi se, če ne pišemo nalog. Tudi sami smo že spoznali, da ne ravnamo prav, ko smo preveč razigrani. ^ Daniel V šoli sem večkrat poreden, ker pozabim, da moram biti priden. Vid Mnogokrat se sošolci neprimerno obnašajo in drug drugemu na- gajajo. Tovarišica ni vesela, pravi, da smo neugobljivi. Ni prav, dase med seboj spremo. Petra Imam devet sošolk in petnajst sošolcev. Nekateri so zelo poredni. V odmoru tekmujejov borilnih igrah, se obmetavajo s kredo in neprimerno govorijo. Sošolke so pridne in tovariške. Tina Ker nas je v razredu mnogo, večkrat prihaja med nami do prepirov. Na razredni uri smo sklenili, da bomo naše obnašanje poboljšali. Upam. da bodo opomini in graje razredničarke zalegli in bomo postali vzoren in tovariški kolektiv. Sklenih smo, da bomo več časa posvetih učenju, reševanju nalog in prijetnim razgovorom. Samo na tak način bomo postali vzoreakolektiv. Povedali smo, 'cakšni smo v našem razredu. Ah ste tudi v vašem takšni? Jože vsi učenci 2. a OŠ Ivan Spoleiijak Ptuj TEDNIK - november 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 _ROKOMET_ Nove zmage Drave, Velike Nedelje in Ormoža v predzadnKin kohi prvega dela prvenstva v republiških roko- metnih ligah so ode vse našt članske ekipe uspešne in zmagale pred svojiini privrženci Tako so članice Drave in člani Velike Nedelje pri- dobih mesto, dve na Icslvid, Ormožani pa prvega mesta v drugi republiki ligi ne mislijjo prepustiti drugim. DRAVA-ZAGORJE IZLAKE 28:16 (14:12) Stadion Drava, skdakev 50, sodnika Gomboši in Kolmanko (krog). Drava: Fant Hentak 3, Gomilšek 1, Stehamik, Korošak 1, Vičar 7, Vraber, Lah U Radanovič 14, Majcenovič 1, Vtič, Sitsenfraj. Domačinke so v prvem delu vodile tudi s petijni zadetki razlike, vtendar so sejimgo6;l^ vedno približale. Tako je bilo tudi do 48. minute, ko je bil rezulut 11:16 za Dravo. Takrat pa je prišlo do velikega i^reohrata. Go&tjam se je ob dobri igri od domačink v obrambi popol- ncmna ustavilo. Plujjtbiue so to izkoristile In Jim do konca srečanja dodobra napolnile mrežo. Razlika bi lahko bila še višja, če ne bi ^>mačinke zasUndjale kajr petA sedenunetrovk. Tudi na tem srečanju je izredno Slo Radanovi^hevL ki i^"dosegla polovico zadetkov, pomemben delež pa so dodale tudi ostaW igra&e. Drava je na lestvici prehitela Zagoije—Izlake in je peta. VHJCA ira^UA-POLET 2523 (12:9) igrišče v Veliki Kede^ gledalcev 200, sodnika Janžekovič in Krajnc (Maribor); Vehka Nedela: Balkan. Majcen 8, Cvetko 5, Bezjak 6, Lah 4, Sok. Zorko. Hrga. Ra^ X Jurkovič, Ranfl. Derbi sosedov so k^ub napakam dobili domačini, gostje bi jih ob koncu skoraj ujet vendar se domačini niso dali. Velika Nedelja seje z dvnna zaporednima zmjigama povzpela na Šesto mesto. 0RM02-SEMPETER 3120 (17:7) IgriiSče Onnoiža. gkdakev 100, sodnika Seruga in Babič (M. So- bola)j Ormož:Gahc«xKirstič5.Šalamun 3, Kačičnik l,Hebar8,Polak 10, Zem^ič K Pavlovič 3. Vakan 1, Fridrih, Hedžet, Vaupotič. Domačini so odličiio odigrali prvi polčas. V začetku drugega je mlada postava viselo prednost izgubljda, vendr je prva nato znova postavila razliko. Se poe^bg sta se kazala Hebar in Polak. Gaberc, ouMsIjhri Tntar Ormožanov (foto 1. kotar) DRAVA-MINERVA 2724 (13:12) Mladinci RK Drava so zasluženo, vendar tesno premagali dobro diipo iz Griž, ki jc na fcs«vid pred Ptujčani. Spolzko igrišče je vzrok, da ^ra ni t^ na pričaktonrani ravni čeprav je bila zanimiva. Drava: Matjašič. Potočnik U Teibuc 7, Gobec 2, Korpar 2, Habjanič 6, Horvat I, Žimvc 8, l^avec. Mihmič. Žmave (z iago) je aclkrfil sobotno srečanje DRAVA-SLOVENSKA BISTRICA 18:18 (11:7) Kljub temu. da ve«^i del vodili domačini, je neodločen izid pravičen. s;ay so v dragem delu bili gostje boljši, ko se je domačinom skoraj popoLnotna ustavilo. Drava: Valenkou Baklan. Gajzer 1, Matjašič 3, Bezjak 1, Sabo 9, Gregorin 3. Kuincr, Ptklar, Kelenc 1, Skok, Koštomaj; Slovenska Biisluriica: Vidačkovič, Jurak 6, Jugovec, Keršič 3, Kapun 2. Krašič4. Golob. Ptk 3. TITOVO VaENJE-ORAVA 18:17 (10:10) PtuBke mladimke so prod neporaženi ekipi liee igrale odlično, z malovečšpofftnesirečeinbMjšim izvajanjem kazen.skih strelov bi jo celo presenetile. Drava: Sirmnik. Štefaamik 1, Vraber 1, Lah, Korošak 7, Lašič, Župec, Hentak 3. Malek. Soba 5, Majcenovič, Gregorec. l. kotar PROGRAM PRIHODNJIH PRIREDITEV v repubbškiihi irok.oiinetnih in nogometnih ligah bo ob koncu tega ledna na sporedu zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Članice RK Drava bodo gostovale v Beltincih, člani RK Velika Nedelja v Smartnem pri Lit^ člani RK Ormož v Dolu. člani RK Drava pa v Zlatoličju. Nogometaši .Aluminija se bodo v nedeljo v Kidričevem (ob 14. uri) poinehh z Ojjstrko. Drava pa bo gmtovala v Zagoiju. Koi^rkaiji KK nuj bodo K»JK>vah vZjttoiju. članice pa se bodo doma (sobota ob 18. uri) pomc3w z Noivim Mestom. V soboto popoldan bo v Gerečji vasi derbi A medobčmske nogometne lige Gere^a vas — Sp>odnja Polskava. Nia sporedu bodo tudi srečanja v mladinskih in kadetskih ligah v vseh ekipnih Športih. 1. k. NOGOMET Drava-Boč3:0(3:0) Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Žekš (M. Sobota) Strelci: 1:0(5) Hvaleč, 2:0(35) Mihelič, 3:0(42) Mihelič.Drava: Majce- novič. Levanič (Žitnik), Potočnik. Poolatnik. Temeni. Krali. Mihelič, Gkxiež (Ivanuša). Vogrinec, Hvaleč, Cuš(KmetecVBoč; Ambmi. Mla- kar. Kocjan, Marguč, Brodnjak, Majal. Justinek. Babšek. Kurei. Papež (Utenkar), Ramadani. Domačini so hilropovedli. Že v peti minutije dobro akcijo Vogrinca in Cuša z odličnim strelom zaključil Hvaleč. Domačini so bili vseskozi boljši nasprotnik in so do polčasa dosegli še dva zadetka. Pri drugem je Mihelič kaznoval napako Brodnjaka. pri tretjem pa usp^o zaiiljučil hiter nasprotni napad. Ob tem so domačini zamudiU §e tri čiste prilož- nosti (Vogrinec in Mihelič). Med gosti se je z ostro igro »odlikoval« Ramadani, rumeni karton pa si je prislužil z zelo nešpoitno potezo. Potem ko je s prekrškom zaustavil Kralja, gaje nato še pohodil. V drugem polčasu ni bilo zadetka, čeprav so domačini imeli §e več čistih priložnosti, zalo so jo gostje zelo sre^o odnesli. Ostra igra gostov (Ramadani) je povzročila f)oškodbi CuSa in Levaniča. Sodnik je v 75. minuti zaradi ugovarjanja izključil Majala, sedem minut pred koncem pa zaradi grobe igre še Ramadanija. Tudi takšno premoč domačini niso izkoristili, čeprav so dvakrat zadeli okvir vrat. Gostje so edino priložnost zapravili tik pred koncem, ko je bil Justinek sam pred Majcenovičem. Zmaga domačinov je fKjpolnoma zaslužena, dosegli pa so jo v sila poprečni igri. Sodnik je imel težko delo, ob izključitvi Ramadanija pa bi skoraj prišlo do prekinitve po zaslugi gostov. Za nogomet seje vse si^no končalo, manj pa za noge domačih igralcev. S to zmago se je Drava prebila na drugo mesto vzhodne območne republiške lige, za vodilnimi Brežic?mi pa zaostaja za tri točke. Pred srečanjem članov so mladina Drave in Osankarice igrali 1:1, kadeti Drave pa so v Rogaški Slatini domačega Steklaija premagali kar z 9:0. Nafta-Aluminij 1:1 Kidričani so nastopili v soboto in v Lendavi pokazali najboljšo igro v prvem delu prvenstva. Z malo več prisebnosti in športne sreče bi lahko napolnili mrežo domačinov, saj so imeli kopico lepih priložnosti. Tako pa so domačini povedli. Aluminij pa je točkoosvojil z zadetkom Krajnca. Aljuminij: Simonič, Rihtarič, Kokot, JuSevec, Panikvar, Mesarič, Koren, Šketjanc, Krajnc, Bek in Špehonja. Nova zmaga Gerečje vasi V A medobčinski nogometni ligi so v nedeljo odigrali srečanja predzadnjega kola prvega dela prvenstva. Izidi: Stojnci — Gerečja vas 1:4, Tržeč — Zgornja Polskava 4:2, Spodnja Polskava — Gorišnica 6:2, Hajdina — Dornava 3:3, Središče — Skorba 3K) in Slovenja vas — Markovci 5:1. Vodi Gerečja vas pred Spodnjo Polskavo. Rezultati zadnjega kola v B ligi: Apače — Lovrenc 1:5, Rogoznica — Oplotnica 1:0, Gr^ena — Osankarica 1:1, Pragersko — Leskovec 4:1 in Partizan — Kicar 0:5. Čevljarji V polfinalu Ekipa Čevljarstvo Miloš, zmagovalci tega območja v malem no- gometu, se je po zmagi v Mariboru uvrstila v republiški polfinale. L kotar Dravaši so na srečanju z Bočem zapravili ducat priložnosti (foto 1. kotar) NAMIZNI TENIS ZMAGA IN PORAZ Člani NTK Petovia so v soboto in nedeljo nastopile v Ptuju. V soboto popK)ldan so se v Mladiki pomerile z Orehovico z Reke in jo premagale z 8:1. Po tri zmage sta dosegli Sonja Marinkovič in Ta- mara Kampuš. dve pa je prispe- vala Sanja Džankič. ki ji proti Miloševičev ni in ni šlo. Vehko bolj zanimivo je bilo v nedeljo dopoldan, ko je v Ptuju gostoval zagrebški Maraton, ena vodilnih ekip medrepubliške lige. V prvem srečanju je Džankičeva premagala Eiblovo. nato pa sta Marinkovičeva in Kampuševa izgubili. Tako so gostje povedle z 2:1. Po zmagah Kampuševe proti Eiblovi in Džankičeve proti Bor- kovičevi je Petovia prešla v vo- dstvo s 3:2. Vendar so gostje do- bile naslednji dve partiji in po- vedle s 4:3. Izenačila je Marinko- vičeva. odločilno srečanje pa je Džankičeva izgubila in gostje so zmagale s 5:4. Odločila je Joviči- čeva. ki je premagala vse tri Ptuj- čanke. Resnici na ljubo je treba Kamouševa med nastopiHn (foto L Kotar) priznali, da so se Plujčanke držale bolje kolje bilo pričakovali in bi z malo več sreče in prisebnosti lah- ko zmagale. I. kotar Nastop judoistov Judoisti se tudi tokrat niso borili za prvenstvene točke v republiški ligi. Nastopili so na memorialu Ivo Reye v Celju. Judo klub Drava je nastopil s petimi tekmovalci, ki so osvežili tri tretja mesta. To jc uspelo Firbasu v kategoriji do 60 kilogramov, Tajhmanu v katcgorui do 86 kg in Murku v absolutni kategoriji. Nastopila sta tudi Stcbih m Kostcc. ki pa sta že v začetku dobila premočna nasprotnika. L k. Keglajči ptujske Drave slavili Kegljaški klub Drava Ptuj jc bil gostitelj ekip, ki sodelujejo v 1 skupini. V soboto in nedeljo so na kegljišču K K Drava nastopile vse eki« in sicer: KK Hoče, CerSak. MikUvž, PWtar, Fala, Marjeta, GnOm, Kovinar. Prepolje in Drava. Poleg pravega športnega vzdušja moramo omenili odlično organizacijo ptujskih ke^aških delavcev. Tudi gk4e sojenja ni bilo nobenih pripomb. Kegljači so bili mnenja, da jc kegljišče izredno »težko.« To ie razumljivo, sai nobena od ekip ni dosegla pričakovanih rezultatov, lo velia tudi za domačine, ki so na domačem terenu pričakovali veliko veC, kljub temu. da sla manjkala Kokol in Ivančič. O težavnosti kegljišča priča tudi podatek, daje odstopil odlični kegljač in najboljši posameznik D^e, član KK Prepolje Ivan Klep. Od njega so kegljači Prepolj in Pt«^ pričakovati največ, vendar jc bila želja veliko v^ja od športne sreče. Kljub skromnim rezultatcMn ie slavila ekipa KK Drave in si s tem izboljšda mesto na lestvid. Rezultati: KK Drava 2282, Marjeta 2263, Kovinar 2256, Gradiš 2216... podrtih kegljev. Končni vrstni red po 7. kolu: KK Prepolje, 16675, Kovinar 16504. Drava 16452, Gradiš 1M25... c^rtih kegljev. Rezultati nastopa plinske ekipe: Seruga 395, Plajnšek 393, Colnarič 392. Seidl 384, Spehonja 370 in Krajnc 348 podrtih kegljev. Tudi tokrat je bil najboljši posameznik Alojz Seruga. Kot običajno seje kegljalo 100 lučajev mešano. Do konca tekmovanja je preostalo Se eno kolo, ki bo na kegljišču Habakuk v Mariboru. Besedilo in posnetek: S. Viča«- Najboljši posameznik Semga na desni, levo klubski toTmrti Seidl. KROS CICIBANOV Ob koncu prejšnjega meseca jc bik) zaključno občinsko tekmovanje v krosu za cicibane. Nastopilo jc 14 ekip s 70 nastopajočimi. V ekipni uvrstitvi je zmagala organizacijska enota Hajdina, pred OE Raičeva 12 in OE Potrčeva 9. med posamezniki pa Vasja Cmjakovič (Med vrti 2) pred Majo Ladič (Raičeva 12) in Žigo Golobom (Hajdina). Najboljše ekijje in posamezniki so prejeli pohvale, medalje in diplome ZTKO. V predtekmovanju pa je nastopilo kar 1200 cicibanov. Zaključno tekmo- vanje je bilo pri organizacijski enoti Med vrti 2. I. k. Prvenstvo v šahu SD MIP organizira od jutri dalje člansko prvenstvo za leto 1983. Igralo se bo v klubskih prostorih (dvorana Mladika) ob torkih in petkih, sistem pa bo odvisen od števila prijavljenih šahistov. Na turnirju bo moč osvojiti vse naslove do mojstrskega kandidata. Prijave sprejemajo še jutri 15 minut pred začetkom tekmovanja, ki sc bo začelo ob 17. uri. Vabijo vse ljubitelje šaha! i. k. PETI V CEUU Ekipa slepih in slabovidnih je nastopila na tradicionalnem turnir- ju za Strausov memorial v Celju. V tekmovanju z zvenečo žogo so ptujski tekmovalci osvojili 5. mesto. Zmagala je ekipa Murske Sobote, kije s tem osvojila lep prehodni pokal v trajno last. Za Ptuj so nastopili Kurjan. Hrenko in Vuk. anc KOŠARKA Ptuj-Kovinar Štore 75:70(38:35) V športni dvorani Mladika je bila prva prvenstvena tekma novin- cev v slovenski ligi. Domači košarkarji so nastopili v najmočnejši postavi in zasluženo zmagali. Začetna nervoza domačinov je gostom omogočila, da so kaj hitro prišli v vodstvo v 8 min. s 6:15. Do 15. min. so domačini povezali svoje vrste in prešli v vodstvo, ki ga do konca niso več izpustili. V drugem delu so se borbeni gostje nekajkrat približali na točko razlike, toda domačinom je zlasti v zadnjih minutah uspelo zagotovili zmago. Sodnika Tkavc — Maribor in V. Potočnik — Slov. Konjice sta lekmo dobro sodila pred 100 gledalci. Za domačine so bili uspešni: Vlah 10, Volmajer 6. Marčič 12, Beranič 10 Cobelj 8. Purič 15. Kotnik 5, Dobrijevič 9; za goste pa Bokšan 2, Lamul I. Džurič 13. Planko 18. Jurič 26, s Pozdrav pred tekmo (foto Kost) anc 10-ZA RAZVEDRILO 10. november 1983 - TEIMNTIK TEDNIK 10. november 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 , Zima je takorekoč pred vrati, zato je prav, da izvemo kako so nanjo pripravljeni v temeljni or- ganizaciji za vzdrževanje in varst- vo cest v Ptuju, kjer opravljajo zimsko službo na naših cestah. Za odgovor smo prosili Janija Premužiča, namestnika vodje zim- ske službe v tej temeljni organizaciji, ki je dejal: ,,Menim, da smo na zimsko službo popolnoma pripravljeni. Stroji, kamioni, plužna vozila in posipalci .so bili že pregledani in čakajo, oziroma so pripravljeni ta- ko, da jih lahko ob vsakem času koristimo. Pričeli smo tudi z iz- vajanjem ostalih del, ki so potreb- na za večjo varnost v prometu v zimskem času. Tu mislim na nameščanje opozorilnih prometnih znakov pred poledico ter na postavljanje snežnih koljev. Vsa dela pa potekajo seveda po prioritetnem vrstnem redu; od magistralnih cest do lokalnih, ipd." Kako pa je s posipnim materia- lom? Ali bo letos na voljo dovolj soli in peska? ,, Prepričan sem, da bodo letošnje količine zadostovale, tako da s te plati ni pričakovati težav. Tudi strojni in avtopark sta tako- rekoč pripravljena. Z uporabniki cest smo se dogovorili za prioritet- no izvajanje zimske službe, tako, da istočasno ne bo potekala na vseh cestah hkrati, ampak po pomembnosti. Občani morajo vedeli, da bodo najprej splužene magistralne ceste, zatem regional- ne, in šele nato lokalne manj obremenjene ceste." Kako pa je z delovno silo, s cestarji, jih je dovolj za kvalitetno opravljanje zimske službe? ,,Naši cestarji so pripravljeni, saj je zimska služba pravtako red- no vzdrževanje cest. Posameznike smo določili za težje odseke cest, ostale pa smo razporedili v dežurne ekipe, ki jih bomo — ko bodo razmere zahtevale — aktivi- rali 24 ur na dan." Glede na toplejšo jesen se nam verjetno obeta hladnejša zima. Kljub temu bo zanimivo odgovori- ti na vprašanje: koliko soli predvidevate, da bomo porabili v letošnji zimi na naših cestah? ,,Na razpolago imamo 700 ton soli in okoli 1.800 kubikov posipnih materialov. Po našem mnenju bo to zadostovalo za letošnjo zimo, če bo podobna zad- njim. V slučaju, da bi česarkoli pričelo zmanjkovati pa imamo dogovorjene še naknadne količi- ne.^' Po vsem tem se nam uporabni- kom cest torej ni treba bati da bi bile v tej zimi težke vozne razmere zaradi nečistih in neposutih cest. Zavedati pa se moramo, kot je bilo že povedano, da bodo ceste pluže- ne in posipane po prioritetnem re- du. V tem pa je predvideno takoj- šnje pluženje ob pričetku sneženja le za magistralno cesto Hajdina- Macelj, vse ostale ceste pa bodo plužili po potrebi. M. Ozmec Za takšne razmere se res velja dobro pripraviti (foto I. kotar) IZ ZAKONA O VARNOSTI CBTNBSA PROMETA Dolžnosti ob prometni nezgodi (64. člen) ,,Kdor je ali pride na kraj prometne nezgode, v kateri je kdo poškodovan in mu je potrebna zdravniška pomoč, mora' takoj ob- vestiti najbližji zdravstveni zavod ah reševalno postajo ali najbližjo postajo milice oziroma drugi pristojni organ za notranje zadeve. Voznik, ki je na kraju prometne nezgode ali je prišel na kraj prometne nezgode, v kateri je kdo poškodovan, mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve takoj prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda. Voznik iz prejšnjega odstavka je dolžan prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda še preden pride pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, razen če se nezgoda pripeti na kraju, kjer je pričakovati hiter prihod vozila za prvo pomoč ali če glede na naravo in težo poškodb utemeljeno sklepa, da bi se s takim prevozom stanje poškodovanca lahko poslabšalo." — Kdor ob prometni nezgodi ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 64. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 800 do 4.(XX) din ali s kaznijo zapora do 60 dni. — Voznik, ki na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve ne odpelje poškodovanega do najbližjega zdravstvenega zavoda, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 3(XX) din ali s kaznijo zapora do 30 dni. —OM Teden od 1. do vključno 8. novembra je na cestah ožjega območja ptujske občine minil razmeroma mirno, sai so mi- ličniki posr^ovali le v šestih prometnih nesrečah in zabe- ležili eno hujšo ter tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili neprevidno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in.ne- primerna hitrost. Na vozilih je tokrat le za okoli 310.000 din materialne škode. HUDO POŠKODOVANA PEŠKA Do hujše nesreče je prišlo v so- boto, 5. novembra ob 10.30 na Rogozniški cesti v Ptuju. Peška Marija Statler (33 let) iz Ptuja je šla skupaj s svojim možem peš ob kolesu iz Ptuja proti Rogozniške- mu pokopališču. Blizu žage ju je dohitel voznik kombija Mirko Vertič (41 let). Kljub temu, daje v tistem trenutku vozil nasproti neznan voznik traktorja, se je Vertič odločil za prehitevanje obeh pešcev. Pri tem je zaradi pretesnega prehitevanja zbil Stadlerjevo po cesti, kjer je obležala huje poškodovana, pre- peljali sojo v ptujsko bolnišnico. -OM NA TRAVNIK IN V DREVO Na magistralni cesti pri Lan- covi vasi je nedeljo. 6. novembra voznica osebnega avtomobila Jana Kramarič iz Petrinje zape- ljala s ceste na travnik in se tam zaletela v drevo. Voznica in so- potnik Martin Kramarič sta bila težje poškodovana. Letošnja jesen je bila zares polna različnih naravnih presenečenj, zlasti pa je ugodno presenetilo lepo in toplo vreme. To vreme je prav gotovo tudi vzrok, daje Katarina Zavec iz Plencev našla prejšnjo soboto v gozdu med grabljanjem listja nenavadno družino jurčkov. Kar šest jih je zraslo iz skupne korenine, zdravih kot dren. V novembru sicer rastejo nekatere vrste gob, zlasti sivke, vendar pa so jurčki in še šesterčki povrh, prav gotovo redkost. Jurčki — šesterčki fotografirani na gramofonski plošči. (Foto: JOS) NOV KIOSK NA ZIHERLOVI PLOŠČADI V PTUJU Namesto rož- krompirček Ema Smigoc iz Pragerskega je v soboto, 29. oktobra odprla nov kiosk na Zlherlovi pToščaai v "Ptuju. S ponudbo: hot-doga, pomirita, ham- burgerjev in piščancev, je razveselila številne krajane, ki so že dalj časa pričakovali takšno ponudbo. Kiosk je zanimiv tudi za šolaije. Zanimivo je. da v kiosku redno kupujejo tudi prebivalci doma upokojencev. Tovarišica Ema razmišlja že naprej. Rada bi dopolnila ponudbo. Razmišlja o palačinkah, pečenki. Zainteresirani lahko naročijo tudi celega pi.ščanca, zraven kupijo krompir in kosilo je tu. Manjka samo še solata. Poseben problem je beli kruh. V Ptuju ga ni, zato ga dobavlja iz Maribor^. Pri pridobitvi obrtnega dovoljenja ni imela posebnih težav. Kot je povedala, so »občinski« možje znali prisluhniti. MG Ema Šmigoc rada postreže... foto: M. Ozmec 1. RAZSTAVA TURISTIČNIH SPOMINKOV Odprli jo bomo v torek popoldan V primerjavi z drugimi, Slovenci zelo zaostajamo pri spominkar- stvu. Vzroki .so različni. Za ptujsko občino lahko rečemo, da je izbira skromna. Imamo kurenta, klopotec, nekaj keramike ... in seznam se izčrpa. Je pa naša okolica etnološko zelo bogata in iz nje bi lahko črpali mrsikateri motiv za turistični spominek. Da bi turistom v sezoni 84 v občini ponudili več, seje komisija za turistične spominke ri TD Ptuj odločila za organizacijo razstave. Pri- prave so v zaključni fazi. Krajša slovesnost ob otvoritvi razstave bo v torek, 15. novembra ob 16. uri pred MlP-ovo Blagovnico. Razstava b«p namreč v izložbenih oknih Blagovnice. Razstavljeni spominki bodo tudi ocenjeni. MG Rodile so: Milena Vukovič. Kvedrova. 5 — Adnano; Renata Pečnik, Zadružni trg 5 — deklico; Marija Kozel. Dolena 6 — dečka; Mar- jana Grašič. Rotman 57 — Romano; Bernarda Šegula. Ma- riborska 32 — Sanjo; Danica Turk. Podlehnik 7/a — deklico; .Marta Šori.Rotman 24 —deklico; Štefanija Šegula. Bukovci 141 — Martina; Anica Šmigoc, Skorišn- jak 41 — dečka; Alojzija Ceglec, Lešnica 65 — deklico; Ljudmila Rajh. Vrazova 4, Ormož — Mihaela; Danica Vidovič, Straj- na 53 — Dušanko; Katarina Samperl, Drbetinci 57 — Simo- no; Zdenka Emeršič, Cirkulane 46/a —■ dečka; Marija Ivanovič, Župečja vas 11 — Simono; Danica Vaupolič, Hardek 20 — deklico; Janja Pušenjak, Noršin-^ ci I/a. Ljutomer — deklico; Marjanca Bračko, Slovenja vas 61 — Janjo; Marjeta Emeršič, Gradišča 52/a. — Barbaro; Dra- gica Šori. Sp. Velovlak 41 — Adrijano; Zdenka Žula. Vel. vrh 3 Andreja; Irena Potočnik, Obrež 143 — Tamaro; Zdenka Lovrenčič. Svrženjakova 10/a — dečka; Angela Kelc. Sp. Velovlak 40 — deklico; Kristina Vrzel, Osluševci 52 — deklico ; Marija Krajnc. Pav lovci 35 — Roberta; Poroke: Darko Lovric, Rijeka, dr. Z. Kučiča 29 in Draga Radin, UL Jožefe Lacko 9; Ivan Sirec, Medvece 3/a in Milena Šober, Pragersko 102; Dušan Pernek, Tržeč I in Katarina Kmetec, Lancovavas 17. Umrli so: Marija Peršuh, Pleterje 48, roj. 1902, umrla 31. oktobra 1983; Elizabeta Toplak, Potrčeva 42, roj. 1910. umrla 1. n9vembra 1983; Dinko Tasovac, Županči- čeva 4. roj. 1918, umrl 2. novem- bra 1983; Roza Krošl, Majšperk 7. roj. 1901. umrla 27. oktobra 1983; Ana Vesenjak, Gorišnica 35. roj. 1938, umrla 3. novembra 1983. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni Dredal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FPANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljek^, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročrioa znaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- lev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.