YU ISSIM 0040-1978
Osnutek občinske resolucije 1984 (stran 2)
Svet skupnosti podravskih občin (stran 3)
Dolenje - naturaliziran Haložan (stran 4)
Umetnik in portret (stran 5)
LETO XXXVI, ŠT. 44
Ptuj, 10. novembra 1983
CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
V soboto, 5. novembra je bila
na območju občine Ptuj fKV
membna vojaška vaja. Njen cilj
je bil preskusiti pripravljenost in
usposobljenost občinskega vod-
stva in vodstev v krajevnih skup-
nostih in rOZI) za izvajanje
mobilizacije v najtežjih pogojih.
V KS Majšperk pa so mobilizaci-
jo izvajali tudi praktično z name-
nom. da preskusijo pripravlje-
nost m usposobljenost vsega pre-
bivalstva za izvajanje koncepta
SLO in družbene samozaščite v
danih pogojih.
Že v pripravah na vajo so v
ptujski občini sprejeli nekatere
pomembne dogovore, ki so poka-
zali izredno pripravljenost delo-
vnih ljudi in občanov za sodelo-
vanje v obrambnih pripravah.
Med drugim so se dogovorili in
do.sledno tudi izvedli, da je bil v
soboto. — na dan vaje, prosto-
voljni delovni dan. kar je brez
dvoma prispevalo tudi k stabili-
zacijskim naporom. Vse dejav-
nosti in' strukture, udeležene
v vaji. so nosile tudi svoj del
stroškov vaje. S tem so omogoči-
li. da se je tako pomembna vaja z
velikim številom udeležencev
izvedla z- minimalnimi stroški.
Na različnih funkcijah je namreč
v vaji sodelovalo čez 3000 ljudi.
Več o vaji preberite na 3.
strani.
Evakuacija učencev iz 0$ Majšperk je potekala pod ognjem »modrega«, ki ga je zaščitna
enota TO uspešno zadržala. foto: 1. kotar
TRNOVSKA VAS
Dela na cesti so se začela
Bilo je v ponedeljek, 24.
oktobra 1983, ko so ogorčeni
krajani Trnovske vasi s kmetij-
skimi stroji zaprli cesto proti Le-
nartu in ob tem zahtevali, da se
jim 12-letne obljube končno iz-
polnijo. Tiste, ki govore o asfaltu,
o asfaltu skozi krajevno središče, s
čimer bi bilo omogočeno znos-
nejše življenje ljudem, ki ob tej
cesti živijo v neprestanem prahu
— ali na kratko v nevzdržnih
razmerah, s čimer so tudi opravi-
čevali to svoje dejanje. Kako je z
uresničevanjem obljub sedaj —
po tej akciji, o kateri je pisala in
govorila vsa slovenska javnost, je
bilo vprašanje, ki smo ga zastavili
predsednici skupščine krajevne
skupnosti Trnovska vas Mariji
Kovačičevi.
»Zadnjega zbora krajanov, ki
smo ga imeli v zvezi z omenjeno
cesto .se je med drugimi udeležil
tudi podpred.sednik skupnosti za
ceste SR Slovenije Marjan
K rajne. Takrat smo se skupaj z
najvidnejšimi občinskimi pred-
stavniki dogovorili, da se bodo
začela dela na odseku te ceste še v
letošnjem letu. če bodo ugodne
vremenske razmere. Gre za kilo-
meter tega cestišča v najbolj na-
seljenem delu naše krajevne
skupnosti, ostalo pa b,i uvrstili v
prioritetni program republiške
SIS za ceste v kolikor bodo vsi
dogovori v okviru Slovenije to
omogočili. To bi za nas pomenilo,
da bi bila cesta v celoti asfaltirana
.še v tem srednjeročnem obdobju.
Kot delež krajevne skupnosti pa
bi bil — tako smo krajani sklenili,
da brezplačno odstopimo vsa
zemljišča.
Začetek dela je bil sicer plani-
ran že za 2. november, vendar ta
obljuba ni bila v celoti realizirana.
Zaradi tega je bilo v kraju po-
novno nezadovoljstvo, ki pa se bo
kot kaže poleglo, saj so v pone-
deljek prvi stroji že krenili na pot.
Na skupnosti za ceste občine
Ptuj "smo se pogovarjali tudi o
našem deležu, ki ga bomo morali
nekoliko razširiti. Poleg tega. da
smo se odpovedali odškodnini za
morebitno odvzeto zemljišče, bo
to verjetno premalo in potrebni
bodo nadalmi dogovori o sofi-
nanciranju. Ki bi bilo možno le z
dodatnim prispevkom krajanov, s
pogodbami. Zavedamo se. da bo v
sedanjih razmerah to zelo-težko.
V kolikor bo naša cesta resnično
uvrščena v prioritetni program
republiške SIS za ceste, bo iz tega
vira steklo tudi financiranje, v
kolikpr pa bi se situacija spreme-
nila v našo škodo pa bo perspek-
tiva modernizacije te ceste odvis-
na od občinskih možnosti.«
mš
Jutri ob 16. uri bo na parkirnem prostoru pri
pošti, v neposredni bližini novega predelovalnega
centra Slovenskih goric veliko Martinovo slavje, ki
je za ptujske kletarje in vinarje gotovo najpo-
membnejši datum, ki na najbolj neposreden način
obeležuje njihovo celoletno delo. Ptujčani in ostali
obiskovalci bodo lahko ob veselih zvokih ansamb-
la Toneta Kmetca na neposredni način doživeli
slovesni krst moštva., poleg tega pa si ogledali še
vinarsko zbirko na prostem, ki jo je ob velikem
prizadevanju celotnega kolektiva Slovenskih goric
in nekaterih turističnih dejavnikov v občini uredila
dr. Štefka Cobljeva.
Kljub temu. da razstavljeni predmeti ne bodo
mogli nadomestiti nekdanje vinarske zbirke v
grajski žiinici. ki je trenutno zaprta.- bo celotni
kompleks ob Vodnikovi cesti pomembno prispeval
k sami ureditvi, nekoč zelo neuglednega vpadnega
dela mesta, ohranil pa tudi del bogate vinogradni-
.ške preteklosti z nekaterimi eksponati in značilnim
ptislopjem ter njegovo notranjo opremo.
Ob jutrišnjem MARTINOVANJU v Ptuju
organizatorji obljubljajo, da dobrega mošta ne bo
zmanjkalo, pa tudi za druge dobrote bodo v
izobilju skrbeli. Pečeni kostanji so že ena takih
dobrot, ki najbolj sodi k dobremu mlademu vinu.
mš
Vinarska zbirka na prostem nastaja pod pridnimi rokami zidarjev, tesarjev, mizarjev in
pokrivačev. Fovo: M. Ozmec
PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ
Zamujeno bo težko
nadoknaditi
Kazalci ormoškega gospodarstva v zadnjih štirih letih so ugodni,
razvoj pa žal kljub temu ni takšen, da bi pripeljal to manj razvito občino v
klub razvitih. Nasprotno, razkorak je vedno večji in kot vse kaže, ga v
doglednem času ne bo moč zožiti. Skupnih ciljev razvoja v Podravju nismo
uresničevali tako, kot je bilo dogovorjeno, so dejali člani predsedstva
ormoškega občinskega komiteja Zveze komunistov. Podatki kažejo, da so
povezave ormoških organizacij združenega dela z asociacijami izven regije
rodile večje sadove in za primer navedli Slovin, Drogo in Mercator.
Kje so vzroki, da ni prišlo do uresničevanja sicer trdno dogovorjenih
razvojnih nalog? V Ormožu menijo, da jih je manj na njihovi strani kot na
strani razvitih območij v Podravju. Vedno so si prizadevali za odprto
razvojno pontiko, saj so le v tem videli poroštvo za lastni razvoj. Očitajo si
le premajhno angažiranost lastnega znanja, premajhno izkoriščenost
domačih potencialov — zemlje in ljudi. Premalo je bilo smelih naložb, kar
seveda postavlja ormoško gospodarstvo v slab položaj in povzroča počas-
nejši razvoj. Seveda ni moč trditi, da naložb ni bilo. Toda nove investicije
se v sedanjem času žal izražajo predvsem v obliki visokih izgub, ki so letos
v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večje kar osemkrat ali drugače
povedano — indeks izgub je 780, kar uvršča ormoško gospodarstvo med
rekorderje na tem področju. Zaskrbljujoče je, da so izgube v tistih
organizacijah združenega dela, ki same nanje ne morejo vplivati v tolikšni
meri, da bi jih popolnoma odpravile, saj so predvsem posledica naše
cenovne politike.
Člani predsedstva 'so na seji, ki je bila usmerjena v uresničevanje
skupnih ciljev družbenega razvoja Podravja glede na dolgoročni program
gospodarske stabilizacije, ocenili tudi gradivo za sejo medobčinskega sveta
ZKS Podravja, ki je bila prejšnji četrtek. Menili so, da so sicer teze, ki
opredeljujejo naloge komunistov na tem področju dokaj dobre, vendar
naloge niso časovno opredeljene. Strinjali so se, da je potrebno izdelati
akcijski program, da je treba spodbuditi nosilce razvoja k večjemu
angažiranju sredstev na manj razvitih območjih in tako dalje. Hkrati pa so
opozorili, da je bilo že doslej izdelanih mnogo akcijskih programov,
sklenjenih mtiogo čvrstih dogovorov, uresničenih pa bore malo. Obenem
■ so poudarili, da medobčinska gospodarska zbornica za Podravje namenja
■ srednjo pozornost mariborskim organizacijam združenega dela, tiste iz
ostalih občin Podravja pa so zgolj na obrobju njene aktivnosti. Zato bi
morali komunisti v zbornici usmeriti delo te in ostalih medobčinskih
institucij na področje enakomernejšega regionalnega razvoja, kot je to
zapisano v raznih dokumentih od republiških do medobčinskih.
Ormožani pa so opozorili na pomanjkljivosttgradiva, saj je v njem
zelo skromno omenjeno področje družbenih dejavnosti, ki je v izredno
težkem položaju, medtem ko v zaključkih tčh dejavnosti sploh ne
omenjajo. Zato so v tem smislu podali tudi pripombe na seji medob-
činskega sveta ZKS Podrsvja.
N. Dobljekar
Dvajset tisoč ton sladkorja
ORMOŽ
V ormoški tovarni sladkorja v teh dneh zaklju-
čujejo s predelavo letošnjega pridelka sladkorne pese.
Družbene kmetijske organizacije in zasebni kme-
tovalci so pridelali letos nekaj nad 150 tisoč ton
sladkorne pese, v tovarni pa bodo proizvedli okoli 20
tisoč ton sladkorja.
Ze večkrat smo poročali o količinsko nekoliko
slabši letini, takšna je tudi končna ocena, ki smo jo
slišali v Ormožu. Po drugi strani pa je kvaliteta pri-
delka letos med najboljšimi doslej. Nekatere
organizacije so dosegle zelo dobre rezultate. Med
temi TOZD Kmetijstvo iz Ormoža, ki je dosegla nad
43 ton pridelka po hektarju, povprečna sladkorna —
stopnja pa je bila 16,95 odstotka. Med zglednimi
kmetijskimi organizacijami omenjajo tudi kmetijsko
zadrugo Ptuj s povprečno stopnjo sladkorja 16,40 pa
tudi količinsko so dosegli dober pridelek.
Glede na dobro kakovost sladkorne pese so tako v
ormoški tovarni sladkorja iz količinsko manjšega
pridelka proizvedli toliko sladkorja kot lani, kar je
nedvomno uspeh našega kmetijstva.
V času, ko bodo v tovarni opravljali vzdrževanje in
pričeli s pripravami na naslednjo kampanjo, je
potrebno narediti vse za čim boljši pridelek v nasled-
njem letu tudi napoljih^ Prihodnje leto bi naj zasebno
in družbeno kmetijstvo posejalo peso na okoli 5.500
hektarih. Vse te hektare je potrebno jeseni
temeljito' globoko preorati in pognojiti z mineralnimi
gnojili. Le tako bo spomladanska setev uspešna. V
teh prizadevanjih pa bo poleg kmetijskih delovnih
organizacij sodelovalo okoli 4 tisoč kmetov-
kooperantov. jg
Člani medobčinskega sveta zveze komunistov
Podravja so na seji, ki je bila prejšnji četrtek, name-
nili razpravo uresničevanju družbenega in go-
spodarskega razvoja regija. Predstavniki manj razvi-
tih občin so opozorili na neuresničevanje dogovorov
o pospeševanju skladnejšega razvoja manj razvitih,
posebej še predstavniki občin Ormož, Slovenska Bi-
strica in Ptuj. Ugotavljali so, da je regijsko
povezovanje in sodelovanje Se najbolj zaživelo na
področju družbenih dejavnosti, čeprav teh v gradivu
za omenjeno sejo skorajda ne omenjajo. Toliko več
je zato napisanega o sodelovanju na področju
materialne proizvodnje, vendaf z vsebino vsi niso bili
zadovoljni.
Predstavniki omenjenih občin so z ogorčenjem
ugovarjali trditvi, da mariborsko združeno delo,
skoncentrirano v samem mestu, manj razvitim ob-
močjem več daje kot od njih dobiva. Opozorili so na
bližnjo preteklost, ko so manj razvite občine ,,dale"
Mariboru delovno silo, ki je pomagala ustvariti
gospodarski potencial v Mariboru. V zameno manj
razviti niso dobili dovolj, so dejali. To trditev so
utemeljevali z zaprtostjo mariborskega združenega
dela, s premajhno pripravljenostjo za investiranje na
manj razvitih območjih, poleg tega pa so
organizacije, povezane v asociacije v Podravju, manj
uspešne od tistih, ki so povezane izven regije.
Niso zanikali, da je iskati vzroke na obeh straneh.
Tudi sami se zavedajo, da so bili na manj rarvitih
območjih mnogokrat zaprti v ozke občinske meje,
premalo smeli pri načrtovanju lastnega razvoja in
neučinkoviti pri skupnem dogovarjanju. Vendar so
hkrati očitali Medobčinski gospodarski zbornici
Podravje, da se ukvarja predvsem z organizacijami
združenega dela v Mariboru oziroma v mariborskih
občinah, ostale občine pa so bolj na robu.
Predstavniki zbornice so take trditve delno zanika-
li, čeprav je res, da bi lahko zbornica storila mnogo
več pri skladnejšem regionalnem razvoju. So pa
povedali, da so pri vključevanju v razvoj manj razvi-
tih mnogokrat naleteli na odpor v posameznih obči-
nah ali pa odziva sploh ni bilo. Trenutno je težava v
tem, der v občinah oziroma njihovih organizacijah
združenega dela, ni nobenih konkretnih razvojnih
programov, ki bi naj prispevali k prestrukturiranju
gospodarstva v naslednjih dveh letih.
Člani medobčinskega sveta so se dogovorili, da je
treba predvsem poenotiti aktivnost komunistov na
vseh nivojih in zagotoviti uresničevanje sklenjenih
dogovorov. Poleg tega so zavezali komuniste v
medobčinski gospodarski zbornici da pripravijo ak-
cijski program uresničevanja skupnih ciljev, skupaj z
medobčinskimi znanstvenimi in razvojnimi in-
stitucijami ter z nosilci razvoja. Skupni razvojni cilji
pa morajo biti tudi podlaga za oblikovanje razvoja
Podravja do leta 2000.
N. Dobljekar
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10. november 1983 - TE^^fK
KMETIJSKJ KOMBINAT PTUJ
Oljna repica
na 305 hektarih
Na poljih kmetijskega kombinata Ptuj ima oljna repica pomemb-
no vlogo tako imenovane />rastline ugodnice«. Oljna repica namreč
puSča v zemlji veliko koreninsko osnovo, poleg tega jo lahko sejejo na
manj rodovitno zbito zemljo, ki jo rastlina razrahlja.
V preteklosti so sejali repico predvsem za podor, v zadnjih letih pa
za zrnje, saj je dobra oljarica, v zrnju je kar okoli 40 odstotkov olja.
Oljno repico uvajajo' v kolobar povsod tam, kjer zemlja ni primerna za
setev sladkorne pese. Pomembna pa je tudi za živinorejo, saj so oljne
tropine odlična živinska krma.
Lansko jesen so posejali na poljih kmetijskega kombinata oljno
repico na 100 hektarih in dosegli ob letošnji žetvi izredno dobre pride-
lovalne rezultate. Na hektar so pridelali okoli 3.200 kilogramov zrnja,
kar je pridelek na evropski ravni. Dober pridelek in precejšnje površine,
neprimerne za pridelovanje sladkorne pese so tudi vzrok za setev oljne
repice letošnjo jesen na 305 hektarih.
Traktor z brano, široko 9 m kakovostno potlači zemljo, na to je
treba zemljo poškropiti in pripravljena je za setev oljne
repice. Posnetek na njivi KK Pluj pri Kidričevem.
Foto: K. Zoreč
DO HIKO OLGA MEGL^
Režijci delajo
v neposredni proizvodnji
v delovni organizaciji so soglasno odločili, da vse delovne sobote do
novega leta, režijci" delajo v neposredni proizvodnji. Poleg tega bodo
neposredni proizvodnji pomagali tudi s »solidarnostno« soboto, za delo,
na ta dan ne bodo sprejeli osebnega dohodka.
Prve sobote so Dokazale, da je bila odločitev pravilna. Delavci iz
režije so se kar hitro navadili dela v neposredni proizvodnji! MG
Tudi žaganje drv sodi v pomoč neposredni proizvodnji
Foto: L. Kotar
Ekonomski položaj trgovine se slabša
v ptujskem Mipu imajo podobe težave kot
vsa slovenska trgovina, saj večji promet
izkazujejo le skozi povečanje cen. To pomeni,
da so količinsko prodali približno toliko, kot v
preteklem letu. Poviševanje cen pa ni vplivalo
na povečanje dohodka trgovcev, saj so maržje
od leta 1971 zamrznene. Vmes je bilo sicer
nekaj sprememb, posebno lani, ko se je položaj
trgovine nekoliko izboljšal. Vendar zaradi
zamrznjenege marže trgovina nima dovolj sred-
stev za zagotavljanje trajnih obratnih sredsev.
Kljub temu pa so rezultati trgovine v primerjavi
z rezultati slovenskega in občinskega gospodar-
stva še kar zadovoljivi, predvsem to pokaže pri-
merjava v dohodku na delavca, sredstev za
reprodukcijo po delavcu, pa tudi osebnih
dohodkov. V Mipu so se poprečni osebni
dohodki delavcev že približali poprečju sloven-
ske trgovine.
,,Ekonomski položaj trgovine je sedaj kljub
temu slabši kot pred štirimi petimi leti," pravi
pomočnik direktorja DO Franc Zadravec." To
se najbolj odraža v trgovini na drobno, torej pri
osnovni oskrbi. Trgovci že dalj časa predlagamo
da bi odpravili absolutne marže, to je dinarske
pribitke, ki jih imamo za nekatere artikle že iz
leta 1971. Trgovini bi morali dati možnost neko-
liko večje akumulacije, ki bi jo vlagali y na-
ročeno proizvodnjo — predvsem hrana. V
sozdu to danes delno že delamo, vendar bi mo-
rali vlagati v večjem obsegu. Poleg tega bi mo-
rali imeti več sredstev za posodobitev prodajaln.
To velja tudi za našo občino, saj imamo precej
prodajaln hrane z zastarelo tehniko. Poleg tega
bi potrebovali več sredstev za boljšo založenost.
Torej marže ne bi pomenile več denarja za
osebne dohodke."
Kako je z investicijami?
,,2e po sedanjih predpisih smo investicijsko
popolnoma nesposobni. Po zakonu o
zagotavljanju obratnih sredstev pa se ta naša
investicijska nesposobnost še poveča. Če bodo
ti predpisi ostali nespremenjeni, v prihodnjih
letih ne bomo mogli investirati. Iz sredstev za
amortizacijo bomo lahko le zamenjali
dotrajano opremo. Pa še tu se poraja vpra-
šanje, koliko sredstev bomo lahko zbrali."
Podatki o poslovanju povedo tudi, za katero
blago potrošimo kupci največ denarja. Ali se
letošnji podatki precej razlikujejo od lanskih?
,,Ugotavljamo, da je realizacija v malopro-
daji in v veleprodaji glede na lanskih devet
mesecev porasla za 37 odstotkov. Vendar so
znotraj posameznih blagovnih skupin precejšnje
razlike. Občani trošijo precej več za prehrano,
saj je v maloprodaji indeks 167, v tekstilu je
tudi visok 149, vendar je to odraz cen, šele na
tretjem mestu je tehnična stroka. Podobno je v
veleprodaji, kjer sta prehrambena in tekstilna
blagovna skupina v porastu, poleg tega pa je
porast v kooperaciji. V Zaščiti smo količinsko
in vrednostno povečali proizvodnjo v usnjenem
programu, na novo pa smo pričeli z izdelavo
tekstilne konfekcije za izvoz. Tako lahko razbe-
remo, da občan letos porabi precej več sredstev
za prehrano, nekoliko manj za tekstil, še manj
pa za tehnično blago, ki pa ga na tržišču tudi ni
dovolj."
Tudi v trgovini so prizadevanja za zmanjše-
vanje stroškov. Seveda so mnogi taki, na katere
trgovci nimajo vpliva, pa vendar je nekaj uspe-
hov. Predvsem si prizadevajo, da , bi stroške
obdržali na lanski ravni." To nam je uspelo
predvsem pri večjih stroških," pravi Franc
Zadravec. ,,Naj omenim transportne stroške, ki
so veliki predvsem v tozdu Veleprodaja. Z
nekaterimi ukrepi, predvsem z racionalnimi
prevozi, smo jih v devetih mesecih tega leta
uspeli zadržati na lanski ravni. Pri pisarniškem
materialu imamo večje težave. Stroške sicer
obvladujemo, čeprav so med najvišjimi, posebej
drag je računalniški papir, ki ga potrebujemo v
velikih količinah. Izredno naraščajo tudi cene
zavojnega materiala, kar se pozna v malo-
prodaji, kjer se potrošnja ne da zmanjšati.
Izredno smo varčevali z električno energijo, saj
je bil strošek za devet mesecev za 15 odstotkov
manjši kot v lanskem enakem obdobju.
Nekoliko več smo potrošili za tekoča popravila,
saj imamo precej dotrajanih osnovnih sredstev.
Tudi sredstva za malice so porasla, saj se je
kolektiv nekoliko povečal, delavcem v nepo-
sredni proizvodnji pa smo namenili tudi
nekoliko močnejši obrok.
Izredno visoki so tudi PTT stroški, saj
mnogo bolj uporabljamo telefon in manj
hodimo na teren.
Omenil bi še področje združevanja sredstev
za samoupravne interesne skupnosti in za raz-
ne druge namene. Pristopili smo k večini
sporazumov In svoje ol)veznosu tuai reano
plačujemo. To so precejšnja sredstva in v neka-
terih tozdih beležijo glede na lani indeks 190
pri plačevanju teh obveznosti. Obremenjujejo
nas tudi obresti, ker imamo slabo strukturo
obratnih sredstev in moramo najemati tudi
kratkoročna posojila."
V Mipu so torej z osebnim prizadevanjem
vsakega zaposlenega precej vplivali na stroške
in na ustvarjanje dohodka. Celotni prihodek v
delovni organizaciji je večji za 37 odstotkov,
materialni stroški so bili večji kar za 78 od-
stotkov, dohodek pa za 54 odstotkov. Najnižji
porast imajo v maloprodaji, najvišji pa v tozdu
Zaščita, predvsem zaradi novih zmogljivosti.
Poprečni osebni dohodek je v delovni organiza-
ciji znašal 14.400 dinarjev, kar je v primerjavi z
lanskimi devetimi meseci za 28 odstotkov več.
Kljub temu pa imajo v Maloprodaji še vedno
najnižje osebne dohodke — okrog 13.300 di-
narjev. Zato razmišljajo o večji racionalizaciji
dela v tem tozdu, morda tudi o zmanjšanju
števila zaposlenih.
Iz vsega je razbrati, da trgovina resnično ni v
ugodnem položaju. Pa vendar pravijo, da si
bodo prizadevali za dovolj dobro oskrbo
potrošnikov, kar bodo lahko uresničili s
pomočjo sestavljene organizacije Mercator.
N. Dobljekar
Osnutek občinske resolucije 1984
Člani izvršnega sveta skupščine občine Ptuj
so že obravnavali osnutek resolucije o politiki
družbenega in gospodarskega razvoja občine v
prihodnjem letu. Temeljni cilji razvoja v letu
1984 izhajajo iz dolgoročnega programa gos-
xidarske stabilizacije. Tako si bomo v pri-
lodnjem letu prizadevali za dinamično rast
proizvodnje, za zmanjševanje inflacije in po-
večevanje produktivnega zaposlovanja. Le-
tošnji rezultati bodo nad resolucijskimi pred-
videvanji, kar je podlaga načrtom za leto, kije
pred nami.
V osnutku resolucije je predvidena 3,5-
odstotna rast industrijske proizvodnje, 5-
odstotna rast kmetijske proizvodnje in 2,5-
odstotna rast družbenega proizvoda. Izvoz bi
naj povečali za 20 odstotkov. V izvršnem svetu
ocenjujejo, da bo takšne rasti mogoče doseči,
razen na področju izvoza, kjer bo nekoliko
težav.
»Največja izvoznika — TGA in Perutnina —
ne načrtujeta tako visoke rasti izvoza,« pravi
predsednik izvršnega sveta Janko Bezjak.«
Zato se bodo morale vključiti v izvozna priza-
devanja ostale organizacije združenega dela,
saj vse možnosti še niso izkoriščene. Doseganje
planirane rasti izvoza je nujno, če hočemo
uresničiti 10-odstotno rast uvoza, ki jo na-
črtujemo v resoluciji. Logično je, da se ne
moremo zanašati le na omenjena nosilca izvoza
v občini, saj sta tudi med največjimi uvozniki.
Da vse možnosti vključevanja v izvoz niso iz-
koriščene priča tudi naš skromen delež izvoza
v družbenem proizvodu, kije za polovico nižji
kot je poprečje v republiki.«
V osnutku reso ucije je predvidena 1,5-
odstotna rast zaposlovanja, kar je za pol
odstotka več kot v republiški resoluciji. To po-
meni, da bi naj prihodnje leto na novo zaposlih
okrog 230 delavcev, ob tem pa predvidevajo še
zaposlitev 550 delavcev na izpraznjenih de-
lovnih mestih. Ob tem je v resoluciji predvi-
deno povečanje števila brezposelnih, ki je že
sedaj visoko. Investicije v gospodarstvu so sicer
v tem letu večja za 65 odstotkov, vendar gre za
takšno investiranje, ki ne prinaša novih de-
lovnih mest. Te investicije — vlaganje v zemljo
oziroma v pridelavo hrane — se bodo nada-
ljevale še v prihodnjem letu.
Proti koncu leta bi naj pričeli tudi s prvo fazo
modernizacije proizvodnje primarnega alumi-
nija. ki prav tako ne pomeni odpiranja novih
delovnih mest. Glede na število brezposelnih v
občini prav gotovo te investicije ne pomenijo
bistvenega premika na bolje. Vendarseje treba
zavedati, da so investicije izrednega družbe-
nega pi:)mena in so pozitivna za nacionalno
gospodarstvo.
Glede na hitrejšo rast proizvodnje od rasti
števila novo zaposlenih, bi naj produktivnost
porasla za 1.3 odstotka. S tem bi dosegli prirast
družbenega proizvoda za okrog 50 odstotkov.
V izvršnem svetu menijo, da bo produktivnost
torej takšna, kot v tem letu.
O osnutku resolucije, ki v nekaterih postav-
kah precej presega predvidene rasti v republiki
in Jugoslaviji, bodo na sejah, te bodo še v
mesecu novembru, razpravljali tudi delegati
zborov občinske skupščine. Povedati velja, da
je združeno delo načrtovalo precej višjo rast.
Tako na primer predvideva 4,5 odstotno rast
industrijske proizvodnje in več kot 6-odstotno
rast kmetijske proizvodnje, le izvoz bi naj po
načrtih združenega dela rasel počasneje kot
predvideva osnutek resolucije. Izvršni svet
skupščine občine Ptuj je načrtoval manj
optimistično, čeprav še vedno smelo, pač glede
na izkušnje iz preteklih let. N. Dobljekar
Vnovič prikazana prizadevnost ribiške družine Ptuj
žal v zadnjih letih vse pogosteje
po sredstvih javnega obveščanja
zvemo za davek civilizacije, ki ga
plačuje ribji živelj v domačih
vodah in drugod po svetu. Iz
dneva v dan znanstveniki objav-
ljajo nova in nadvse grozljiva po-
glavja o bioloških, fizikalnih in
kemjčnih lastnosti voda. Opozar-
jajo. daje življenjsko okolje rib in
ostalega vodnega prebivalstva
čedalje bolj zoženo. Naraščajoča
industrializacija ne pozna milosti
zunaj tovarniške ograje. Koliko-
krat smo bili priča ob prikazova-
nju prizorov ob pomoru rib. Se-
veda smo ob tem samo neme priče
s skeptičnim priokusom tolažbe;
češ bo nekdo že odgovarjal na to.
Žal ob organizaciji kolektivne
odgovornosti ne moremo po-
kazati s prstom na »njega_<<.
Vsi smo enotnega mneja, da se
bodo in se morajo uvajati strožje
sapkcije zoper storilce. Ko pa se
zopet pojavi črn madež človeštva
v obliki pomorjenih rib. se znova
zavedamo, da je brezupno sedeti
ob radijskem sprejeminiku in
poslušati nadvse opozarjajočo
pesem Mrtva reka. Prav nič se ne
smemo zanašati na dejstvo, da so
za varstvo narave za to usposob-
ljeni strokovnjaki in delavci ki so
zato plačani. Vsi, prav vsi vemo,,
da.nam zelene planjave in obrežja
rek in voda čedalje bolj razžira
»moderni« sivi beton. Naša zavest
mora kljubovati, moramo razu-
meti življenje v naravi, kateri to-
liko odvzemamo in tako malo
vračamo. Vračamo, kolikor je v
naših močeh.
Eno od teh moči že dobro po-
znamo — Ribiška družina Ptuj. S
svojim požrtvovalnim delom
znova in znova dokazuie. da se da
kljubovati še tako brezčutnemu
odnosu do narave. Prizadevni
ptujski ribiči so se znova izkazali
pri izpolnjevanju ribiško gojitve-
nega načrta RD Ptuj. Tokrat so se
izkazali v organizaciji odlova rib v
gojitvenem ribniku v Pacinju.
»Zadnji sak« je pokazal, da je
preko vage »preplavalo« več kot 6
ton rib. Največ je bilo amurjev,
krapKiv in linjev. Nekaj so jih
prodali takoj po odlovu, večidel
pa je bil vložen v ribolovni okoliš,
ki ga ima v upravljanju Ribiška
družina Ptuj. Ob organizaciji
odlova in prevoza so sodelovali
tudi delavci tozda Riba Agro-
kombinat Maribor.
Tudi mi se potrudimo, da nam
RD Ptuj ne bo edina iskra upanja
za onranitev vodnega življenja v
vodah ptujske obine. Skupaj
občudujmo naravo in voana
obrežja. Pomagajmo po svojih
močeh in veliko lažje nam bo.
Besedilo : S. Vičar
Člani RD Ptuj pri delu v gojitvenem ribniku v Pacinju
Sredstva iz samoprispevka za gradnjo šolskega prostora
Odbor za spremljanje izvajanja samoprispev-
ka za sofinanciranje programa gradnje šolskega
prostora v občini Ptuj ie zborom občinske skup-
ščine na zadnjem zasedanju predložil informaci-
jo o prilivu, porabi in stanju sredstev drugega
občinskega samoprispevka za gradnjo šolskega
prostora v ptujski občini za obdobje od 1. janu-
arja do 30. septembra 1983.
Iz poročila izhaja, da je bilo v devetih mese-
cih letošnjega leta zbrano nekaj nad 45,8 milijo-
na dinarjev, skupno s sredstvi iz prejšnjih let pa
133,3 milijona din. To predstavlja približno po-
lovico v referendumskem programu predvidenih
sredstev.
V letošnjem letu je priliv sredstev le iz tren vi-
rov, to je: samoprispevH< delovnih ljudi, ki pred-
stavlja 77 odstotkov, prisjjevek OZD po spora-
zumu (15,7 '^'o) in lastna sredstva SSC Ptuj
(3,4 o^o). Republiških sredstev letos ni. V devetih
mesccih je bil letni načrt priliva sredstev uresni-
čen 77-odstotno in stvarno kaže, da bo do konca
leta v celoti dosežen.
Prispevek po sporazumu z OZD tudi letos ne-
koliko zaostaja. Sredstva bi morala biti v celoti
odvedena do konca maja, saj gre za obveznost
po zaključnem računu za leto 1982, vendar vse
OZD te obveznosti niso izpolnile, to so: Intes
TOZD Mlini Ptuj, Peko Tržič, AGIS — TOZD
Orodjarna, Vzdrževanje, Komerciala in Kovin-
ska predelava, Sava TOZD Gumama in GP Dra-
va Ptuj.
Za gradnjo II. faze ie bila določena predra-
čunska vrednost objektov 109,845.435 din,
struktura ie naslednja: gradbeni objekti
65,103.702 din, oprema 35,053.570 din, ureditev
okolja 3,468.000 din, investicijsko-tehnična do-
kumentacija 5,520.163 din in energetski prispe-
vek 700.000 din.
Objekti učilnic in delavnic so v glavnem kon-
čani. Do 3U. septembra je bilo porabljenih sred-
stev za 106,252.478,90 din. Po oceni bodo nasto-
pile nekatere podražitve, za 9,056.813 jiin.
Podražitve so nastale pri ureditvi okolja, opremi
in gradbenih delih, pokriti pa iih nameravajo v
glavnem iz samoprispevka (oKoli 8 mio din),
ostalo pa iz sredstev SSC. Gradbeni odbor je na
seji, 7. oktobra te podražitve potrdil in predlagal
vire za njihovo pokritje.
Po predvidevanju, da je navedena predra-
čunska vrednost dokončna, bi pri investitorju
ostalo še 6,190.964,70 din za nadaljnjo gradnjo
srednješolskega centra.
Izobraževalna skupnost Ptui bo pripravila
program nadaljnje gradnje šolskega prostora v
skladu z referendumskim programom. Pri tem
bo morala upoštevali sedanje zakonske omejitve
pri financiranju gradnje investicijskih objektov
m se odločiti za fazno gradnjo.
V Ormožu več lastnih dohodkov
Bilanca prihodkov m odhodkov občine Ormož za 9 mesecev le-
tošnjega leta kaže vidno povečanje prihodkov predvsem od davkov na
premoženje in premoženjske pravice ter od davkov od prometa proiz-
vodov in storitev. Ta povečan priliv prihodkov bo omogočil, da bodo
lažje nadoknadili izpad dopolnilnih republiških sredstev, ki jih od
letošnjega polletja dalje ormoška občina več ne dobiva. Ugodno pro-
računsko bilanco pa pomaga u.stvarjati tudi varčno trošenje sredstev, ki
se kaže v manjši porabi. Presežek ob tričetrtletju daje realno zagotovilo,
da tudi letne proračunske bilance ne bodo zaključili z izgubo." -u
IZ DOBREGA MOŠTA -
DOBRO VINO
Jutri bomo v Ptuju, pa tudi v vseh vaseh in mestih, kjer ima
vinogradništvo pomembno mesto, slavili vinskega patrona Martina.
Danes še lahko torej pijemo mošt, od jutri dalje pa vino. Ker je znano, da
je kvaliteta letošnjega mošta odlična, bo-dobro tudi vino. Grozdje jdetos
vsebovalo precej sladkor/a — od 17 pa celo do 25 odstotkov.
Letos bo vina sicer nekoliko manj kot lani, bo pa zato v njem precej
več alkohola — od 11,5 do 12,5 odstotka in ga bo torej potrebno uživati
zmerno, sicer utegnemo imeti težave.
Zaradi precej nizkih stopenj kisHne v vinu je potrebno letos še
po.sebno pozorno kletarjenje. Takoj ko mošt odvre, gaje zato potrebno
pretočiti, potrebno je normalno žveplanje, torej žveplenico na 100
litrov mošta oziroma vina. Ce pa je vino nagnjeno k poijavenju, kar
opazimo, če ga za določen čas izpostavimo zraku, je potrebno žveplati
nekoliko izdatneje. JB
TEDNIK ~ november 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Občinsko vodstvo je hitro ukrepalo
Naj uvcxioma povemo, da se v
tem poročilu omejujemo na delo
občU-kega vodstva, njegovih or-
ganov in služb. Nekatere naloge so
izvajali tudi v po^4meznih krajev-
nih s!:"pr;r»«Mh in orgaiii/^djah
£družeri-:g3 tkla, večinoma bolj
fiktivno, to je riami^itcno.
Obč! 'ko vcujstvo je v ^-^boto
zjutraj ob -prejemu uka/^ o splo-
šni j^^nl mobiiU^cii; na kratko
ccciiilo z .ipi^urn vzrokov za
iMijavo spS-.-ne javne mobll^acije.
Vo=^>ivo je hUro reagis^Jo in anga-
irrilo v^a in druga sred-
stva za se^ianjanje prebivaUtva z
novonastalimi razmerami in z na-
logami vsakega občana. Prav tako
so bile poklicane ustrezne službe,
ki so aktivirale ostale organe, or-
ganizacije, skupnosti in službe,
predvsem pa oborožene sile in dru-
ge prednostne dejavnosti, tehnična
sredstva itd. V kratkem času so bili
aktivirani mobilizacijski in obram-
bni načrti za delovanje občine,
družbeno političnih organizacij in
drugih v novih razmerah.
Prvi se je sestal občinski komite
za SLO in družbeno samozaščito,
ki ie že dobro uro po objavi splo-
šne javne mobilizacije ocenil
razn-cre, ki so zelo resne in lahko
»dri" vsak trenutek izvrši agre-
sijo. Zato je tudi sprejel ustrezne
ukrepe za čim hitrejši prehod na
novo organiziranost in delovanji
vseh struktur v skladu z oceno vo-
jaSko-političnih in varnostnih raz-
mer. Sočasno je predsedstvo ob-
činske skupščine sprejelo ustrezne
odloke, ki so bili v razmeroma
kratkem času tudi objavljeni.
1 ako so vsi dejavniki in strukture
v občini, vzporedno z izvajanjem
lastne mobilizacije, izvajale tudi že
vse načrtovane naloge, to je:
pospešena mobilizacija ljudi in
materiala z upoštevanjem načrto-
vanih prednosti, okrepili in inten-
zivirali so politično delo in in-
formativno-propagandno dejav-
nost. S tem so seznanjali prebival-
'vo z nastalimi razmerami, ukrepi
in nalogami. Pripravljali so se za
ni-daljevanje mobilizacije, če treba
tudi v najtežjih razmerah, za uspo-
sabljanje vseh struktur in družbe-
no-političnega sistema za delova-
nje v najtežjih razmerah, zagotovi-
li in zaščitili rezerve za boj in od-
por in izvajali druge nujne naloge.
Pokazalo se je, da je bila ocena
občinskega komiteja za SLO in
družbeno samozaščito pravilna, saj
je že nekaj ur za objavo splošne
javne mobilizacije „modri" začel
agresijo. Občina se je znašla v po-
ložaju, da je morala nadaljevati
mobilizacijo v pogojih stalnih
bombnih in raketnih napadov ter
delovanju nekaterih prikritih di-
verzantsko-terorističnih in izvidni-
ških skupin ,,modrega". Na ob-
močju občine je bilo izvedenih tudi
več helikopterskih desantov, s ci-
ljem, da bi preprečil ali vsaj oviral
mobilizacijo in oslabil našo
obrambno sposobnost.
Take in podobne namišljene
predpostavke so se nadaljevale v
naslednjih urah vaje vse do naj-
tei.iih Dogojev, rta zavzete, učinko-
vite obrambe in zadajanja uaarcev
napadajočemu ,,modremu" reše-
vanja življenj in premoženja, pa
vse do priprav za učinkovito delo-
vanje na začasno zasedenem ozem-
lju.
Po vaji je občinski komite za
SLO in DS skupno z vodstvom va-
je kritično ocenilo priprave in sam
potek celotne vaje. Ocena bo prav
gotovo dobro napotilo, kaj je tre-
ba v naših obrambnih in mobiliza-
cijskih načrtih izpopolniti, dopol-
niti, s čim vse seznaniti izvajalce
načrtov, prebivalstvo in podobno.
FF
O inšpekcijskem nadzoru, toči in drobnem
gospodarstvu
Minub teden je v Ormožu zasedal
svet skupnosti podravskih občin.
Delegati so najprej razpravljali o
aktualnih vprašanjih inšpekcijske-
ga nadzora v Podravju. Odgovorni
so to vprašanje predstavili z dveh
vidikov: problematike organizira-
nja in možnosti delovanja inšpek-
torjev in predstavitve problemov
posameznih inšpekcij. Ob tem so
razpravljala tudi skušali odgovori-
ti na vprašanje, ali so inšpektorji
dovolj učinkoviti dejavniki stabili-
zacijskih prizadevanj v naši
družbi? Poseben problem so ka-
drovski problemi, dalje tehnična
opremljenost in tudi nagrajevanje
inšpektorjev.
V zaostrenih pogojih ne moremo
širiti inšpekcijski nadzor. Nujno se
je dogovoriti, da se nadzor usmeri
v okolje, kjer so ve^e kršitfe in
kjer obstoja širši dru2)eni interes.
Prav tako še niso izkoriščene vse
možnosti podružbljanja inšpekcij-
ske problematike.
Del^ati so se seznanili tudi z
vzroki neuspešnosti posameznih
akcij obrambnega sistema proti to-
či v letu 1983. RazfM^ava je bila os-
tra, saj si takih napak v priho-
dnjem letu več ne moremo dovoli-
ti. O teh problemih smo na stra--
neh Tednika že pisali, zato stvari
ne bomo ponavljali. Razprava je
izluščila, da je potrebna večja do-
slednost in zavzetost subjektivnega
faktorja pcJeg tehnične opremlje-
nosti. Podobno je razpravljal tudi
ptujski delegat Branko Voljč, ki je
poudaril, da se je potrebno tako
organizirati, da bo sistem brezhi-
bno deloval in da ne bo strokovne-
ga voluntarizma. Precej vprašanj
je bilo tudi o vključitvi letal v ta
sistem. Mi se tega ne poslužujemo,
čeprav drugje po svetu najbolj
uporabljajo ta sistem.
Poseben problem je financiranje
skupnosti. Svet je predlagal, da se
razširi krog podpisnikov. Program
obrambe pred točo za leto 1984 je
potrebno pripraviti že v letu 1983,
je eno izmed stališč sveta skupnosti
podravskih občin.
Z nekateri dopolnili je svet skup-
nosti podravskih občin potrdil
skupne naloge pri pospeševanju
drobnega gospodarstva v Podrav-
ju. Ob tem so delegati načeli vrsto
konkretnih vprašanj. Vse pa v pri-
zadevanjih, da enkrat že realizira-
mo cilje razvoja drobnega gospo-
darstva.
Zavedati se je potrebno, da
drobno gospodarstvo problemov
jugoslovanske ekonomije ne bo re-
šilo. Kljub temu pa ima le-to še ve-
liko rezerv. Družbeni sektor obrti
praviloma stagnira. Drobnemu go-
spodarstvu tudi ne delamo usluge,
ko poudarjamo, da je vir novih
zaposlitev. Drobno gospodarstvo
mora biti zanimivo zaradi novih
programov in ničesar drugega. Ve-
deti pa tudi moramo, da bomo ce-
lotno moč industrije, gospodar-
stva, okrepili z malim gospodar-
stvom. V drobnem gospodarstvu si
moramo zagotoviti kakovostnega
partnerja za industrijo in to ne gle-
de na sektor obrti. Gre tudi za po-
litičen odnos do tega vpra-šania.
Sprejete skupne naloge pa mora-
jo biti usklajene z aktivnostmi po-
sameznih izvršnih svetov. Če tega
ne bomo dosegli, so odveč vsi vi-
soko doneči sklepi, predlogi, pri-
poročila in ne vem še kakšne reso-
lucije ter drugi papirji. Potrebno
pa je spremeniti tudi družbeno kli-
mo, družbeni odnos do malega go-
spodarstva. Tu še vedno gre za
globoka ideološka nasprotja.
MG
DHUSTVO KMETUSKIH INŽENIfUEV m TEHNIKOV
JUTRI DRUŠTVENO SREČANJE
Jutri se bodo sestali člani ptujskega društva
kmetijskih inženiijev in tehnikov v motelu Podleh-
nik na tradicionalnem društvenem srečanju. V
uradnem delu srečanja si bodo ogledali diapozitive
o strokovni ekskurziji v Makedonijo in se pogovorili
o delu društva v naslednjem letu. V nadaljevanju pa
bodo razpravljali o prispevku kmetijstva k izvajanju
programa gospodarske stabihzacije. V tem pogo-
voru bo sodeloval tudi Milan Kneževič, predsednik
republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Srečanje bodo zaključili s tovariškim
srečanjem, združenim z martinovanjem.
JB
Občni zbori naj ne bodo
formalnost!
Tako je z.aključilo predsedstvo oDCinskega sveta ZSS Ormož na
seji. 4. novembra. Dopolnila pa razprava na posvetu predsednikov
Dsnuvnih organizacij in konference osnovnih organizacij, ki je bil 7.
novembra. Predsedstvo je imelo pri[X)mbe na rokovnik. Ormoški
sindikati ug«'tavljajo. da so imeli dobro utečen sistem, ki se z novim
rokovnikom ruši. V b»
novno močno
razmahnila. Oslabljene čebelje
družine tako ne bodo prezimile
in dt^akale pomladi.
V lett>šnjem lelu je bil v
Budimpešti 29. mednarodni če-
belarski kongres »APIMON-
DIE«. Največ referatov je bilo
pimečenih prav zajedalski čebe-
lji bi^lezni varoatozi in o rezulta-
tih borbe proti njej. Ugotovljeno
je bilo, da je bila povzročena
velika materialna škoda, ki je
nastala z uničenjem celo do 50 %
čebeljih družin na območju posa-
meznih držav. Na Poljskem so
raziskovalci le bolezni sporočili,
da so mnogi čebelarji v dveh,
treh letih i>siali brez čebel, ker
niso uspešno ukrepali za zaščito
čebel prou varroi. Ugotovitve
brazilskih, jugoslovanskih, mad-
žarskih. češkoslovaških in pol-
jskih znanstvenikov so. da se
varroa hitro širi, kljub temu, da
NO na \I.Kl/ar^kem in Češkoslo-
vaškem pi»skušali preprečiti širje-
nje / likvidacijo, uničenjem prvih
okuženih čcbdjih družin m okoli
iyih Raziskave VI, Peraulke iz
Ceški>sk»v aške si> potrdile, da so
družine, v katerih je od 100 čebel
60 napadenih pi> varroi. da niso
spi»s«^>bne prezimili in di^akati
pi>mladi. Slofmja t>kužbe gnezda
v eni družini jc mnogo večja kot
pa i>kužha odraslih čebel.
Zato smo se po ogledu filma
zmenili, da bo potrebno predva-
jati in prikazovati film na ob-
čnem zboru ZCD — Ptuj in po
občnih zborih čebelarskih dru-
štev občine Ptuj. Razvoj čebelar-
stva v občini in boj proti varroi
K> uspešen samo takrat, če se
bomo vsi čebelaiji zavedali ne-
varnosti. ki preti našim čebelam.
Parazit varroa pa širi še drugo
nevarno bolezen, hudo gnilobo
čebelje zalege, ki je v naši občini
ponovTK) prisotna na območju
krčevine pri Vurberku in v Halo-
zjh na obmo^u 21g. Leskovca.
Le čebelaiji, usposobljeni s
pridobljenim znanjem, zaščitni-
mi sredstvi in sodobnimi čebelar-
skimi potrebščinami bomo kos
nak>gam. ki stojijo pred nami.
zato c4>iščtte poučne strokovne
filme in predavanja, ki vam jih
• nudijo vaša čebelarska driištva.
S. R.
Dolenje - naturaliziran Haložan
Prelepi hribi haloški! Da, zares
ste lepi! Ze sama besedica Haknze
zadostuje, da začutim v sebi nek
nemir, ki me nezadržno žene v ta
svet gozdov, vinogradov, nepopis-
nih barv, toplih doma^ in
svobodnega prostranstva.
Prostranstva, ki se ne konča na
sosednjem bregu, temveč se kot va-
lovito morje razprostira z vrtia na
vrh, dokler se ne izgubi
v daljnih meglicJh. Oko se
ustavi, ni mu dano čez meglice: A
duša, polna toplih čustev, ta se ik
ustavi, čez meglice pojde, serad^
po vrheh in grabah ter jih vsrka
vase kot sliko neminljive lepote. A
je že tako na tem svetu, da tudi
lepota terja svoj davek, če se hoč^
vanjo naseliti, jo zajemati in uži-
vati nje prelestne barve,
S trdim, skoraj surovim delom se
je tukaj treba preživeti smi
neukrotljive strmine z znojem zali-
ti vsak trs zase, laporju in pjščavi
z žulji iztrgati sleherno betvo njivi-
ce, jo obdelati, zasaditi in se bati
za pridelek. Tudi za pitno vodo je
težko. Pa še kako težko! Visako
kapljico je treba varovati in
trepetati zanjo, da se dragocessa
kot kri, ne razlije v prazno.
Odmaknjenost od sosedov in
krajevnih središč, se sčasoma, dasti
pri starejših, sprevrže v fandp
osamljenost, otopelost. maloduSje
in brezizhodnost. Ko so bili mlatfii,
je haloška žemljica žejno pila
njihove življenjske moči. Vsrkava-
la jih je, dokler jih docela ni
vsrkala vase, da so pognafi
korenine; trde, grčave kol samova-
stniško drevo, ki osamljeno sredS
travnatega pukla kljubuje visem
viharjem, dokler se utrujeno ne
izsuši. Ko so se ovedli, niso
mogli vstran. To je plaSlo, je
žrtev, ki je halcKka naravazataBeva
za ponujene lepote in listo
skromno prgišče jesenskih radosai
ob mladem vinu. O žemljica, veS-
ko zahtevaš, a malo daješ! Todla
tukajšnji ljudje so se sčasooma
navadili. Tako pač je in tako pa£
mora biti ter doživljali Haloie lak-
šne kot so — z vsemi njihotiimi
dobrimi in slabimi lastnostmL V
dolini — v grabi tako in tako ime
more biti nič boljše. Le kaj bod®
tam? Od česa bodo živeli, saj deta
še za dolinske ni.
A so se časi spremenili. Po liopm
porajajoča se industrija je
zahtevala delavce — mlade ljudi
Možnosti za zaposlitev in zasluieft
je bilo več kot dovolj. G raba je
vabila! Nič več ne bo treba olcipali
siromaščine, se spoprijemati s sko-
po haloško zemljo, ki je s svojimi
sokovi bolj naklonjena gcrid on
sadju kot poljščinam. Mladim seje
svet na široko odprl in življenje v
Halozah se jim je nenadonma
zazdelo kot kazen. Začdi so
odhajati, se zaoosljevati in ostajaci
v grabi. Haloške domačiK se
praznile in sčasoma popolnomna
opustele. A so nekateri vendaite
vztrajali in ostali.
Take in podobne misli so ume
obhajale tisto prvo jesensko nede-
ljo, ko me je pot po dolini Dravi
nje, tik ob vznožju Haloz, vodiia
proti VabČi vasi. Skozi Niarapije
sem se bil namenil v žetaLski ko-
nec, a me je pri Polucah čez pue^^k
Jesenka kar samo potegnilo na de-
sno — na ožjo cesto prod Jekni-
cam. Zgodnje dopoldansko vreme
je bilo kisJo, megleno in vlažno —
pravo jesensko. Čez noč je deževa-
lo in bal sem se, da bi mi preveč
razmočoia cestLa ne dovolila na
vrh. Pa jc bia bojazen odveč. Nič
hud^ ni bilo in kaj kmalu me je
kalifca po vijugasti, v pobočje
viezani cesti pripeljala oa manjšo
ravnino, ki nudi svoj prostor,
veijdi, aS ne .. . nogometnemu
igHfioB. Pravijo, da je to najvgje
ležeče ipSSc v ptujski občini. Pa
bo najbri res tako, saj leži okoli
3001 n všsoko in pomeni edino
sSnajjal^če tter irazvedrilo mladih iz
osmA zase{kiiw, ki se kot venec
sidetajo ofcoi Jdovic (624 m)
SttMDajsH ktt je tega kar sem bil
prvfi tukaj. PeS je bilo treba
navkrebeii, saj o cesd takrat ni bilo
me duilDa cdc ^imliaL In štirinajst let
je mnoralo gMrelieči, da sem prišel v
cfirnugOL A nned tem časom se je tu-
kaj ve&iko s^nrememlo. Nekaj se jih
jfc odidliilk!! m zapustilo domove,
li&miip spet pvi^ in zgradili nekaj
gnootiniSkiiBn bSk;. ISdtateri pa so
m vefitknK!« zaposstiii ta svet. M^ nji-
mm ttuiii zg!i?f««nnsa in osamljena
nsnežmai-kai Tteza. Več kot osemde-
set jiiBii je Itdla, ko jo je položila
bdlezeni; im če bi ne Mio dobrih
sfijsesSo«, M se p sLabo pisalo. A
onnipjsime' s slamo krite
kiaj staire cerkve s
poiktofaliBČeinD, mkakoir ni hotela
TinKSi takirat ne, ko jo je
soicKsItaiiai ofidlaflika: vabila dot — v
garaboi tjor sfe bo preskrba zanjo
innmioesoi Sa^ im b)o{j^
„lNie, t® ura me", .ie ck-faia še ved-
mo HivaBnira Tieza. .,S tega
špaumgTeta, ki ga je naredil moj
iraainjkn, me gmm m:ftaniiiair. On je na
mjen ummiHi pa maj se jaz. Ne bojim
se me Bnuuličai me vvaga, ne škofa in
me žimpomoi... dol v grabo pa ne
penm"'! Im tako je tudi bilo. Na
Tiicfinno ^jiuiinn^ — ma njeno godov-
mKJi — so jo m:^ v Ipampetu . . .
nnomrmo nm omemiidio. Zvon, ki ga je
več kot šesaefieset k® poganjala v
skieirmeimiuE Jielo>včanu, je to-
btan zviDonS mjej.
TcKfia ^tjemje teče dalje . . . tudi
tukaj___ma JdkFvicah! Sicer ne
ttako Bmti\ai, ta&.o sunkovito kot v
mesJiife, teče pa vendarle. Tiho,
mmirmo, počasi, usta^ieno in brez
večjiih prefiires«}!«. ZA se, da mu da-
j£ nOeiDD Be mairava s svojimi večno
se spremljajočimi kmimi časL In
kdor ga zrna ujeti ... ta ritem . . .
da postane njegovo bistvo, da se
zaje vanj tako da mu duša zapoje
v večni pesmi narave, zmore tudi
laporju izcediti življenjske sokove
tCT jih spremeniti v kruh in vino.
Kdor to zmore, ta je srečna halo-
ška korenina. In zdi se mi, da me
je k takšnemu srečnežu tudi prine-
slo.
Lepi zidani hiši, obkroženi z
gozdovi na eni in z vinogradi na
drugi strani, se je poznalo, da so ji
šele pred kratkim prenovili fasado,
da se je kar bleščalo. Okolica lep>o
urejena. Nad vrati napis: Jelovice
18, kmečki turizen, višina 497 m.
V zraku je dišalo po svežem, po
grozdju in moštu. Tu so torej do-
ma Novinovi. Želel sem gospodar-
ja Milana, a razen gospodinje, ni
bilo nikogar. Vsi so bili v
vinogradu na Plateh, čeprav je
vreme bilo i^prijazno, megleno in
vlažno. Celo rahel dež se je ponu-
jal. Bila je prva jesenska noJdja.
Cas letošnje zgodnje bratve. Pa
pojdem na Plate, saj ni daleč. Tu
so si Novinovi poleg nove gCM"ice in
stare kleti, pKJStavili majhno hišico,
ki jo imenujejo vikend. Rabi pa
jim za spravilo orodja, za krajši
počitek ob južini in kot pribežali-
šče pred slabim vremenom. In tu-
kaj sem ga našel . . , Milana Novi-
no. Po tolikih letih sva si zopet
segla v roke. Prav nič se ni
spremenil v tem času. Tak je kot
sem ga ohranil v spominu: srednje
postave, bolj suhljat kot ne, nape-
tih mišic, raskavih dlani in toplih
oči. Tudi govorica... da tudi
njegova govorica se prav nič ni
spremenila in še vedno ga izdaja,
da ni iz naših krajev.
Milan Novina je Dolenje, a ga je
vojna vihra kot partizana zanesla v
Štajersko. Pri Smartnem ob Paki
so ga Nemci ujeli in vtaknili v
kazensko taborišče v Rogatcu.
Zverinsko so ga mučili, omeni voda
v Halozah, ve samo Haložan.
Okoli leta 1970 so na Jelovice
vrezali še pravo pravcato cesto.
Bolj ozko sicer, makadamsko pa
vendar cesto, ki jc kot pravijo
domačini, prevozna skozi vse leto.
Lani so jo od zaselka Plate po-
daljšali do Grdine in s tem do Sto-
perc. Svet se je odprl in postal do-
stopnejši. K hišam je sedaj prišla
kmečka mehanizacija in celo
avtCMnobil. Tudi k Novinovim, ki
se izključno ukvarjajo le s kmetij-
stvom.
Kar štirinajst hektarjev površin
že imajo danes: nekaj vinogradov,
gozdov, njiv in p>ašnikov. Vendar
kaže, da je gorfca Milanova
ljubezen. Povsod jo postavi na
prvo mesto. Kar štiri tisoč trsov
mu rase in daje vinoe na enem
hektarju — nekaj vrstno, nekaj te-
rasasto obdelanega vinograda. Za
gozdne Jelovice, kjer vinogradni-
štvo ni več v tistem razcvetu kot
nekoč, prav gotovo ogromna po-
viiina! A mu vina nikoli ne osta-
ne, saj ga že več kot dvajset let
prodaja vedno istemu gostilničar-
ju. Veliko cvenka mu primakne
tudi sirvovka — pnavzaprav veliko
slivovke in nato Se živina, ki jo
izključno goji le za razplod. Seve-
da tudi svinj ne manjka. Krompir,
koruzo pa tudi p^k:o, vse to
Novinovi pridelajo sami in skrer na
njivah, ki so si jih vrezali v strmine
svojega okolja. Vsak, tudi laik,
zlahka presodi, da je tukaj mogoča
obddava le z vohni ne pa s trak-
torjem, Pa vendar pri Novinovih
zmorejo tudi to. Nekaj iznajdlji-
vosti sina Marjana je bilo potreb-
no in premagana je bila tudi ta
težava. Na traktorjevo kardansko
os je montiral vitlo, na njo pritrdil
en konec žične vrvi, drugega pa na
plug, frezo, ali brano. Tako prire-
jen traktor postavijo na vrh njive,
ali vinograda, na spodnji konec pa
pjug. Poženo traktor, vitla se zavr-
ti, napne žično vrv, ta pa za seboj
v hrib potegne prfug, ki ga je treba
sedaj le voditL Milan pravi, da
lahko tako obdelajo vse površine
sami in da jim je sedaj „ljudska"
pomoč le malo potrebna. Pred
nedavnim so se pri Novinovih lotili
še kmečkega turizma. Za sedaj so
ga bolj nameniti najavljenim
skupinam planincev kot pa slučaj-
nim gostom, kajti pri njih je ena
izmed postojank hakjške planin-
ske poti z oznako KT 8. Tu se lah-
ko planina odpKJČijejo, zaužijejo
nekaj tople hrane, se vpišejo v
knj^o in naposled tudi prespijo,
če jih prav tukaj zaloti noč.
Petinšestdeset letni Milan je da-
nes srečen človek; predvsem zato,
ker lahko še vedno dela kot vsak
mlad čtovek. V življenju pa je do-
segel tisto gla>no kar je ždel:
čudovito raztunevajočo družino, s
katero je zgradil svoje kraljestvo v
Halozah.
Se bi se lahko tisti dan pogo-
varjala, a sonce, ki se je prikazalo
izza oblakov in zasijalo s polno
močjo, da so barve kar zažarele, je
bilo niočnej§c. Vabilo ga je v gori-
co — k bratvi. Poslovila sva s sti-
skom rok in vTSto p>rijazn^ besed
o zdravju ter izpolnitvi vseh želja.
Besedilo in foto: I. C.
Milan BCoTina: »Vino in slivovke za prodajo, ostalo pridelamo
xa dsiBaeo porabo«
Haloško »kraljestvo« družine Novina na Jelovicah, levo cerkvica Sv. Bolfenka (539 m), zidana
1649
Prelepi hribi haloški
v srcu ste najdražji mi,
tu vinska trta je doma,
ki voljo moč nam da!
TEDNIK ~ november 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POGOVOR Z VIKTORJEM GOJKOVtČEM
UMETNIK IN PORTRET
Rojen 24. 6. 1945 v Ptuju. Leta
1971. diplomiral na oddelku za
kiparstvo pri prof. D. Tršarju.
Študij nadaljeval na spedalki za
restavratorstvo in konservatorstvo
pri j)rof. M. Subicu. Zaposlen kot
restavrator — specialist pri Zavo-
du za six)meni§ko varstvo v Mari-
boru. Je član Društva likovnih
umetnikov Maribor. Tako na krat-
ko je predstavljen akademski kipar
Viktor Gojkovič v katalogu, ki
spremlja razstavo njegovih portre-
tov in grafik akademskega slikarja
Franca Curka. Videli smo jo v
Mariboru, obiskala bo še Slovenj
Gradec in Zagorje. Seveda so v
katalogu omenjene, kot se spodo-
bi, dosedanje samostojne razstave,
ki jih je imel v zadnjih desetih- le-
tih, naštete so nagrade: 1967. leta
je prejel Prešernovo nagrado za
študente, 1969 nagrado Politike na
simpoziju Kamen in zvoki v
Arandjelovcu. Naštete so skupin-
ske razstave doma in v tujini. Na-
šteti so kraji, kjer stoje njegovi
javni spomeniki in spominska
obeležja. Podatki, ki govore o ti-
stem delu njegovega ustvarjanja,
ki ga vidimo obiskovalci raz-
stav . . .
,,Zakaj sem se odločil zt. portret,
me vprašujete? Portret je zanimiv
in z njim se ukvarjam že deset let.
Na razstavi, ki jo omenjate, so
portreti, nastali v tem letu. Portre-
tiranci so moji ožji prijatelji,
znanci . . . Vprašljivo je, koliko so
dobri. Nekateri so, drugi niso . . .
nasploh mislim, da so kar v redu,"
pravi Viktor Gojkovič. Pa stvar
sploh ni tako enostavna. Posebej
še zato ne, ker je Gojkovič,
posebno pri zadnjih portretih, iz-
bral kočljiv material — mavec.
Vendar je očitno, da mu je ta
material blizu, da z njegovo ob-
delavo zmore izraziti to, kar sicer
portret naj izraža. Intimno vez
med umetnikom in portretirancem,
vez, ki jo je morda s tem mate-
rialom lažje prikazati, saj mu ne
dopušča predaha, ne daje časa za
premislek, preoblikovanje zasno-
ve. Torej velja ponoviti besede
Mete Gabršek-Prosenc, ki je med
drugim zapisala: ,,Na razstavi so
zbrani portreti, nastali v letošnjem
letu. Kot da kiparju, ki ga časovno
omejujejo najrazličnejše obvezno-
sti, predstavlja srečanje z modelom
trenutek odmora, trenutek, ko
lahko z vsem svojim temperamen-
tom oblikuje izbrani material. To-
krat je to mavec, zaradi hitrega
sušenja relativno zahtevna snov, ki
pa je blizu umetniku, ki ne pozna
obotavljanja."
Res je, da umetnik pri svojem
delu ni obotavljiv, je pa toliko
bolj, ko govori o svojem delu, o
samem sebi. Da dela v kleti bloka
kjer stanuje in še to pretežno ob
večerih, prikrajšan za dnevno
svetlobo, pomembno sooblikoval-
ko portreta in vsakega umetniške-
ga dela, je omenil bolj mimogrede.
Zato pa s toliko večjim zanosom in
veseljem omenil gradnjo lastne
hiše, kjer bo imel dovolj prosto-
ren in svetel atelje. Gradi s posoji-
li, ki jih je dobila žena in ki jih je
dobil sam — vse torej brez kakšne
širše družbene podpore. Pa kaj, ko
je kulturni dinar tako pičel, da od
tam ni pričakovati pomoči, pravi
Gojkovič. Čeprav domačin, z
dolgoletnim uspešnim delom, ki je
poneslo prek meja tudi ime Ptuja,
ni nič zagrenjen. Z vitalnostjo,
pridnostjo, s humorjem, z neugna-
nim delom dokazuje, da ga nič ne
vrže s tira. Stalna zaposlitev je
gotovo tudi pripomogla k temu,
čeprav 3e zanjo ni odločil zgolj
zaradi eksistence — predvsem,
pravi, zaradi družinske tradicije.
,.Ukvarjam se tudi z zunanjo
plastiko, s spomeniki. Zadnje delo
je spomenik padlim športnikom
Branika v Mariboru, otvoritev je
bila letos maja. Trenutno priprav-
ljam osnutek obeležja delavskemu
gibanju v Mariboru. Vse skupaj je
še v zasnovi, rezultati bodo vidni
prihodnje leto . . ."
Načrtov in dela je dovolj, tudi
družinskih obveznosti, tako da je
njegov dan izpolnjen do zadnje
minute. Pa kljub temu najde čas
za sprostitev, v kolikor ni zanj
sprostitev predvsem portretiranje.
Umetnik in portret, ki nastaja pri
umetni svetlobi v kletnem ateljeju.
Pa temu portretu ni kaj očitati,
poznavalci so ga ocenili kot
enakovredni delež njegove kipar-
ske ustvarjalnosti. In, kot sam
pravi, mu bo ostal zvest.
N. Dobljekar
Viktor Gojkovič v svojem ateljeju, (foto OM)
ZAHTEVA ORMOŠKIH
SINDIKATOV
Dediščina preteklosti lepe delavce v
vzgoji in izobraževanju ormoSke obči-
ne. Nesmisel je. da bolj ko gospodar-
stvo cveti, manj ostaja za to dejavnost.
Sindikat zahteva, da se sredstva
usmerijo na področje vzgoje in izobra-
ževanja. da ne bo nazadovanja.
Kot je povedala Darinka Rakuša.
predsednica občinskega odbora de-
lavcev v vzgoji in izobraževanju, so
vodilni delavci v osnovnih šolah
doslej imeli v povprečju 20 tisoč
dinarjev, povprečje učitelja pa je 14
tisoč dinarjev. Taki osebni dohodki
dejansko destimulirajo. R^umljivo
Narediti carski rez
jc. da se sredstva oziroma prispevna
stopnja za vzgojo in izobraževanje
znižujejo; pri tem pa imajo delavci v
vzgoji in izobraževanju smeSno nizke
osebne dohodke.
O tem vpra.šanju je bila vroča
razprava na družbeno-političnem
zboru SO Ormož, ki je zasedal 3.
novembra in je izkristalizirala zahte-
vo. da se naredi carski rez in da se
sredstva, ki so na voljo v skupnosti, ne
vračajo nazaj v združeno delo. Združe-
no delo. ki napaja to sfero, zahteva, da
se iz viškov sredstev popravijo osebni
dohodki delavcev v vzgoji in izobraže-
vanju.
Izvršni svet je sindikat zadolžil, da
ob p kemične snovi, nič
manjšo nevarnost nam ne pred-
stavljajo večje količine žita, sla-
me, sena zložene v kopol ali sprav-
ljene v manjših prostorih. Pogosto
so vzroki za požar napačno graje-
ne različne stavbe in lahkomiselni
postopki ljudi.
Druga večja naloga društev je bi-
la osveščanje šolske mladine. Na
OS Središče deluje društvo mladi
gasilec, katero je pomemben sub-
jekt pri usposabljaniu in obvešča-
nju pionirjev s požarnovarnostno
kulturo. Da bi bilo delo mladih
gasilcev popolno je gasilska zveza
Slovenije izvedla v mesecu požarne
varnosti republiško tekmovanje
mladih gasilcev in likovnikov na
temo ,,Preprečujemo požare," ki
je bilo v Titovem Velenju. Tega
tekmovanja so se iz občine Ormož
udeležile le tri ekipe in sicer Sre-
dišče, Velika Nedelja in Tomaž,
kar dokazuje, da bo potrebno še
veliko truda preden bo dejavnost
prešla na vse OS.
Tretja naloga gasilcev je bila
speljati mokro vajo v KS Središču
in tako preiskusiti gasilsko
pripravljenost. Vaja je potekala v
vasi Salovci, ki spada pod gasilsko
društvo Obrež, ta vas leži delno v
hribovitem delu, skoznjo teče
majhen potok, tako bi v primeru
požara potrebno bilo dovajati vo-
do iz večje oddaljenosti. Tako so
društva Središče, Obrež in Kog-Vi-
tan izvedle vajo in se spoznale s
terenom in razmerami v tem kraju.
besedilo m posnetek
Slavko Tkalec
Pionirji iz občine Ormož v Titovem Velenju
TEDNIK ~ november 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Iz retrospektive slikarja Maksa Kavčiča
v četrtek, 10. novembra bo ob
17. uri v paviljonu Dušana Kvedra
ob Dravi otvoritev razstave del sli-
karja Maksa Kavčiča, s katero bo
v našem razstavišču gostovala ma-
riborska Umetnostna galerija.
Razstava bo obsegala izbor del iz
velike retrospektive, ki jo je konec
lanskega leta priredila Umetnostna
galerija Maribor v spomin na dese-
to obletnico slikarjeve smrti.
Ime slikarja Maksa Kavčiča zve-
ni domače tudi mnogim Ptujča-
nom, saj je bil na Ptuju čest gost.
Pod njegovim čopičem je nastala
vrsta del z motivi iz Ptuja in okoli-
ce, udeležil pa se je tudi prve sli-
karske kolonije Poetovio — Ptuj
leta 1969. Prav to je bil razlog, da
uvrSčaniu v ^/logiam lazsiavo
njegovih del in se tako tudi mi
sponmimo siiKarja, Ki ze aeset let
ne ustvarja več.
Avtorica razstave je umetnostna
zgodovinarka Gordana Spremo,
kustodinja iz mariborske Umet-
nostne galerije, ki je napisala tekst
za katalog in bo na otvoritvi tudi
predstavila umetnika. V kuUurnem
programu bo nastopil moški
komorni zbor pod vodstvom tov.
Franca Lačna.
Razstava zajema vsa obdobja
Kavčičevega ustvarjanja. Začenja
seveda z leti po končanem študiju,
ko je Kavčič leta 1937 diplomiral v
Zagrebu pri profesorju Tartagliu
skupaj s slovenskimi rojaki Preg-
ljem, Omerso, Sušmeljem in Golo-
bom. Iz Zagreba se je vrnil v
Maribor, kjer je preživel svojo
mladost in je temu mestu ostal
zvest do konca življenja. Kot slikar
je Kavčič ves čas spremljal novosti
in jih vgrajeval v svoje delo. Ze
profesor Tartaglia ga je znal pri-
tegnhi k barvi kot poglavitnemu
izraznemu sredstvu. To nagnjenje
je razvijal in plemenitil z novimi
smermi v shkarstvu. Izredno velik
vtis je napravil nanj slikar Mušič,
prav tako tudi Pregelj. S Pregljem
in Miho Malešem se je leta 1950
prvič predstavil ljubljanskemu ob-
činstvu na veliki razstavi v Mo-
derni galeriji.
Kavčičevo slikarstvo zgodnejših
let bi lahko označili z izrazom
barvni realizem. Mnogo je slikal
krajine, ki jih je v 50. letih poživil'
s figuraliko. Hkrati je začela v
njem naraščali potreba po
deformaciii oblik, ki se vse bolj
racionalizirajo v osnovne geomet-
rijske like. Barvne lise objemajo
temne konture, ki ustvarjajo
strukturalno parcelacijo, značilen
mozaični sestav. Vendar tu še ni
bilo konec Kavčičevega razvoja.
Po prvi veliki retrospektivni
razstavi, ki mu jO je leta 1969 ob
šestdesetletnici priredila Umetnost-
na galerija Maribor, je sledilo še
eno ustvarjalno obdobje. Kavčič je
naslikal niz kompozicij v smelih
kontrastnih barvah, ki jih je nana-
šal na platno v pastoznih potezah.
V času, ko je že slutil bližajočo se
smrt, pa je preživel še najbolj
tragično obdobje svojega ustvarja-
nja. Ko se je zdravil po bolnišni-
cah, sta nastala ciklus pretresljivih
ekspresionističnih risb in nedo-
končani avtoportret.
Kavčičevega ustvarjanja pa ne bi
smeli ocenjevati zgolj skozi slika-
rstvo. Po vojni je bil med prvimi
organizatorji mariborskega kul-
turnega življenja in ves čas ena vo-
dilnih osebnosti v likovnem utripu
severovzhodne Slovenije. Bil je pe-
dagog in je vzgojil več generacij
učiteljev likovnega pouka. Ukvar-
jal se je tudi z restavratorstvom in
ustanovil restavratorski oddelek
pri mariborski Umetnostni galeriji,
ki je tam deloval do leta 1958, ko
se jc preselil v na novo ustanovlje-
ni Zavod za spomeniško varstvo.
Pred propadom je rešil prenekate-
ro umetnino in izpod beleža odkril
mnogo fresk. Od vsega naštetega
pa je verjetno najvažnejša njegova
vloga v scenografiji. Oblikoval je
nešteto predstav, predvsem v mari-
borski in ljubljanski operi. Za to
delo, ki strokovno še vedno ni do-
volj obdelano in ovrednoteno, je
leta 1949 prejel zvezno in leta 1956
Prešernovo nagrado.
Razstava del slikarja. Maksa
Kavčiča bo odprta do 20. novemb-
ra vsak dan od 8. do 11. in od 15.
do 17. ure,- v soboto in nedeljo pa
od 10. do 12. ure. Vabljeni!
Marjeta Ciglenečki
Sliko Po cestah Prekmurja (o. pl.) iz leta 1955 poseduje Po-
krajinski muzej Ptuj (inv. št. G 407 s)
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Ob zgodovinskih virih je na-
vzočnost legije XIII Geminae v
Ptuju izpričana tudi z raznimi
napisi, ki jih najdemo na žigosa-
nih opekah, na posvetilnih in
nagrobnih spomenikih in navse-
zadnje tudi na napisnih ploščicah,
ki so si jih vojaki in stotniki
pritrjevali na svojo vojaško opre-
mo. Žigi z napisom legije XIII
CJeminae najdemo na tegulah in tlakovcih, ki so jih izdelovali v legij-
skih opekarnah. V napisih na posvetilnih in nagrobnih spomenikih se
navadno vojaki legije omenjajo kot posvetitelji ali pokojniki. Iz njih
tudi izvemo, kdo je bil pokojnik, kje je bil rojen, v kateri starosti je
umrl. kje je pokopan, o njegovih funkcijah in napredovanjih za časa
življenja.
Zelo zanimiva je tanka pravokotna bronasta ploščica, v vehkosti
14 cm x 13 cm, kije bila odkrita leta 1955 na^g. Bregu. Po vsej verjet-
nosti je bila pritrjena na vojaško opremo centuriona (stotnika), kateri
st jo je sam kupil. Iz ohranjenega napisa se da razbrati, da jo je nosil
L(ucii) CO(RNELLI) MAE(cia) Cl(LONIS) (centurionis) LEG(ionis)
XIII G(E)M (inae). Glede na način pisave in oblike črk je ta napisna
ploščica iz druge polovice 1. stoletja.
Bronasta ploščica centuriona legije XIII Geminae, iz druge
polovice 1. stoletja.
B. Jevremov
ČUDNI FOTOGRAFI
Na naših šolah že nekaj let opažajo pojave, ko gre uejansko za
manipuliranje s čustvi staršev otrok. Po šolah se namreč često pojavlja-
jo »fotografi«, ki niso bili naročeni, fotografirajo otroke, fotografije
tudi izdelajo in jih hočejo potem otrokom drago prodati. So primeri,
da mora potem otrok za svoj. često tudi slabo narejen posnetek v črno-
beli tehniki odšteti kar 300 dinarjev. Otrok tako fotografijo prinese
domov in marsikateri od staršev to tudi plača, ker pač ne bi rad priza-
del svojega otroka. So pa tudi taki, ki odločno zahtevajo, da otrok
odnese fotografijo nazaj.
Ob tem bi se najbrž bilo treba vprašati, kaj k takim primerom
pravijo vodstva šol in učitelji, cena pa bi najbrž bila zanimiva tudi za
tržne inšpektorje.
Lage bo delo v lastnih prostorih
Ljubiteljska kultura v ptujski občini je
minulih nekaj letih segla takorekoč v vse pore
našega življenja in dela kar zgovorno potrjujejo
številne sekcije in društva, ki združujejo v
svojih vrstah mladino, delavce, kmete —
občane vseh poklicev in starosti, ki jim je delo v
pevskih zborih, raznih ansamblih in orkestrih,
gledališču, folklori in ostalih sekcijah ne samo v
razvedrilo in sprostitev, ampak jim f)omeni že
nekaj več — vsakodnevno potrebo. Omejitve v
porabi bencina in njegova visoka cena so sicer
tudi na to področje posegle z nekaterimi
negativnimi učinki. §e vedno pa ljudje s svojo
iznajdljivostjo in voljo premagujejo tudi to.
Ponekod so s skupno akcijo uspeli tudi v
urejanju dvoran, opremljanju odrov in
pomožnih prostorov, drugje pa še vedno delajo
v zelo težkih prostorskih pogojih.
V današnjem zapisu bi radi nekoliko več
pozornosti namenili likovni sekciji DPD
Svoboda v Ptuju, ki se je v preteklem letu
okrepila z dvema novima članoma tako, da jih
danes aktivno dela enajst. Njen predsednik Julij
Ošlovnik, ki je gotovo eden med najaktiv-
nejšimi slikarji — amaterji v ptujski občini nam
je delo sekcije takole predstavil:
,,Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da
svoje vrste ptujski likovniki še okrepimo in
tako še bolj aktiviramo delo sekcije in
posameznih članov. V zadnjem obdobju se
lahko pohvalimo s skupinsko razstavo, ki smo
jo imeli v paviljonu Dušana Kvedra, v mesecu
juniju pa smo imeh slikarsko kolonijo naGorci
in nato .še razstavo v hotelu Poetovio.
V samem delu likovne sekcije doslej ne bi
mogli govoriti o posebno dobrih pogojih.
Imamo sicer sobico, kjer se sestajamo, vendar
pa je za svoje delo ne moremo uporabljati, ker
nas v tem prostoru gostuje več sekcij Svobode.
Obetajo pa se nam vendarle nekoliko boljši
časi. Kot je zapisala^ dr. Štefka Cobljeva v
prejšnji številki Tednika, so nam delavci tozda
Elektro Ptuj ljubeznivo odstopili stare tran-
sformatorske prostore v ptujskem parku, ki jih
bomo po izpraznitvi uredili v manjšo galerijo
oziroma razstavni prostor. Tako bo naša sekcija
prišla do lastnih prostorov kar je velika
spodbuda za še večjo aktivnost v njej in tesnejše
povezovanje z likovniki, ki delujejo v okviru
PD Alojz Arnuš na Rogoznici. Več nas bo, lažji
bo izbor kvalitetnejših del za razstave in tudi
pogosteje se bomo lahko predstavili.
Pri našem delu v sekciji nam veliko
pomagajo posamezni člani žirije, ki tudi iz-
birajo dela za razstavo in akademski slikar
prof. Albin Lugarič, ki smo mu za vsa
prizadevanja in dobro voljo iskreno hvaležni.
Sicer pa imamo v sekciji še tri likovnike —
predmetne učitelje, ki imajo tudi več znanja in
osnov za delo.
Med našimi prihodnjimi načrti je najprej
ureditev tega malega paviljončka, nato pa
razstava v TGA Boris Kidrič Kidričevo, ki jp
bomo pripravili v počastitev njihovega
tovarniškega praznika in odprli 21. novembra."
mš
Luknjica pri luknjici - vodo dra ^
v vrsto jesenskih hišnih opra-
vil in popravil na podeželju
spada tudi popravilo slamnate
strehe, kjer jo pač še imajo.
Slama, eden izmed najstarejših
gradbenih materijalov, je razšir-
jena tudi na našem območju
(današnje občine Ptuj) nekje
bolj, drugje manj. Po zelo splošni
presoji lahko rečemo, da je
danes, ko se že bližamo koncu
20. stoletja, v Slovenskih goricah.
Ptujskem in Dravskem polju ter
v Halozah še presenetljivo dosti
hiš s slamnatimi strehami. To je
prav gotovo tesno povezano s
prevladujočo obliko gospodar-
stva (kmetijstvo) in tudi s struk-
turo prebivalstva (tako starostno
kot socialno in poklicno). Nekdaj
je bila oblika hiš, način gradnje
in uporaba značilnega gradbene-
ga materijala dosti bolj pogojena
z geografskimi in klimatskimi
pogoji. Vendar pa se je ta odvis-
nost z gospodarsko rastjo, uved-
bo novih gradbenih materijalov
in ne nazadnje tudi socialnih
sprememb in pravnih odredb
čedalje bolj izgubljala. Sprva je
prihajalo v tem pogledu do vse
večjih sprememb med mestom in
vasjo (V 18. stoletju so Ptuj
prizadeli številni požari: »dne 8.
oktobra 1705 je pogorelo vse
mesto razen obeh samostanov in
štirih meščanskih hiš. Vse požare
sta nepoškodovano preživela edi-
no le oba samostana in mestna
cerkev, sicer pa so pogoreli vsi
važnejši mestni objekti vsaj po
enkrat.«)^. Prvotno le.sene in s
slamo krite hiše so zamenjale
zidane ter z opeko krite hiše. Ta
razvoj, oziroma spreminjanje
stavb pa je bil dosti počasnejši na
podeželju. Tako je prelomnico
pomenila šele 2. svetovna vojna,
pra še ta ni bila povsod v enaki
meri odločilna. V južnem delu
Slovenskih goric, kjer je danes
morda še največ s slamo kritih,
ohranjenih hiš na ptujskem ob-
močju. so začeli šele nekako po
letu 1952 prekrivati hiše. sprva z
opeko, kasneje pa s salonitnimi
ploščami, ki so se povsod zelo
razširile.
Tako le redko še srečamo
pokrivače slame ali »slamnate
može« kakor jim tudi pravijo. Do
2. sv. vojne je imela skoraj vsaka
vas 2-3 pokrivače slame, ki so
prekrili celo streho, če je bilo
treba ali pa tudi le zamenjali del
preperele slame z novo.
Danes se s prekrivanjem slame
ukvarjata v J delu Slovenskih
goric le še Simon Visenjak doma
iz Hlaponcev, star 64 let in Franc
Roškar doma iz Rotmana, star 69
let; do nedavnega pa je prekrival
slamnate strehe tudi Jakob Mik-
ša, doma iz Kukave, prav tako
star 69 let, ki pa ga je bolezen
prisilila, da se je odpovedal tej
svoji dolgoletni dejavnosti. Si-
mori Visenjak opravlja svoje delo
že nad 45 let, Jakob Mikša je
prekrival strehe čez 40 let, med-
tem ko jih Franc Roškar prekriva
že 55 let. V času stare Jugoslavije,
ko so začeli kot mladi fantje
prekrivati slamnate strehe, jim je
bil vsak zaslužek dobrodošel.
Zaslužiti pa je bilo dosti težje kot
danes. Tako je Franc hodil s
svojim očetom in mu pomagal
ter se od njega naučil te umetno-
sti. Simon pa se je pridružil
nekemu starejšemu mojstru in
mu sprva le podajal škope na
streho, sčasoma pa se je tudi
sam poudi iia sucno m pujci v
roke »špreklo« ter pridno »peg-
lal« slamo, da se je enakomerno
razporedila. Na dan je zaslužil 12
din, hlače pa so takrat stale 20 din,
žemlj'i 2 din. liter vina v
gostilni pa 4 din. Ce je bilo treba
prekriti vso streho na novo je
odšlo štiri do pet pokrivačev
skupaj. Za srednje veliko hišo
porabijo okoli 10()0škop(na Im^
pride 5 do 6 škop). kar sta prekri-
vala dva pokrivača pet dni.
Delajo ves dan. Pred vojno so
delali po dva. tri dni v tednu,
ostalo pa so morali delati na svoji
kmetiji. Ce je bila sila je doma
najel m plačal človeka, ki mu je
delal na kmetiji, sam pa je šel
prekrivat streho. Vendar je bilo
to vseskozi le sezonsko, prilož-
nostno delo. zaslužek pa postran-
ski. Večinoma so prekrivali stre-
he od avgusta (po žetvi in mlač-
vi) do vseh svetnikov (1. novem-
ber). ko je že mraz pritisnil.
Prekrivali so največ v svojem
okolišu: Hlaponci, Polenšak. Po-
lenci. Bratislavci. Savci. Strejaci.
Juršinci. Kukova. Mostje, Mo-
škanjci. Dornava. včasih tudi v
Halozah in na Ptujskem polju.
Plačilo za opravljeno delo je bilo
različno: včasih denar, včasih
protiusluga. včasih pa tudi živila.
Po osvoboditvi so plačani večino-
ma v denarju. Ce je šel prekrivat
znancem pa so mu dali drva ipd.
Cim dlje so šli. več so računali.
Vest o njih seje širila od ust do
ust. Uspešno opravljeno delo —
lepo izgotovljena slamnata stre-
ha. je bila najboljša reklama.
Ljudje, ki so jih potrebovali, so
jih prihajali presit na dom ali pa
kar na mesto, kjer so popravljali
oz. prekrivali streho.
Material — slamo je imela
vsaka hiša s slamnato streho
doma. Tako še danes, kjer imajo
slamnate strehe, vsako leto pose-
jejo nekaj rža. Mlatijo ga s cepci,
da slama ostane lepo ohranjena.
Rž zraste do dva metra visoko in
je najprimernejši za kritino. Pred
2. sv. vojno pa so krili tudi s
pšenico — »bavarsko« in »staro
pšenico«, ki je zrasla čez en
meter visoko. Slamnata streha
zgubi barvo po dveh do treh
letih. Ce je dobro narejena drži
čez trideset let.
Danes le redko na novo prekri,-
jejo vso streho s slamo. Večino-
ma so to vikendi ali pa stare hiše.
kjer bi bilo potrebno zamenjati
vse ostrešje (»rušt«). če bi hoteli
kriti z opeko ali salonitkami. ker
so le te dosti težje od slame, bil
pa bi dosti večji strošek. Edina
velika slabost slame je njena,
velika gorljivost, saj so ljudje
prav v strahu pred požarom na
novo prekrivali strehe z bolj
varnimi materiali. Sicer pa vsak
kmet dobro ve. da se najlepše
suši meso na »dilah« — podstreš-
ju. kije krito s streho iz slame.
Postopek prekrivanja strehe s
slamo poteka nekako tako, da
najprej pritrdijo na ostrešje
vzdolžne dolge palice — »rajice«,
ki pozneje držijo škope. Pokrivač
rabi pri svojem delu tri priprave:
»(adamovo) rebro« — to je
podolgovata, zaobljena lesena
priprava v obliki rebra s katero
privzdiguje »rajice«, da lahko
zatika škope; »hlapca« — majh-
na zaobljena lestev z dvema ali
tremi prečkami ter železno ostjo
na enem koncu — na njega se
mož opira oz. na njemu stoji,, ko
je na strehi s tem da zarine ost v
slamo, sam pa stopi na eno
izmed prečk; tretja priprava pa je
»šprekla« — krajša deska z
vrezanimi žlebovi, ki ima prav
tako na eni strani železno ost. S
»špreklo« pokrivač slamo enako-
merno ravna, gladi — »pegla«.
Ost pa ima zato. da jo lahko
zapiči v streho, ko je na rabi.
Ko so »rajice« pritrjene je
nadaljne delo zatikanje škop in
ravnanje le teh. Na slemenu
pokrivač škope zveže v kite. Ko
je streha gotova se niti ne opazi,
kje so zataknjene škope. Simon si
je naredil orodje sam. Francu pa
gaje naredil mizar.
Nedavng sta popravila streho
vikendašu v bližini Juršincev in
kmetu v Kukavi; čakalo ju je še
nekaj streh, vse do 1. novembra,
ko sta za letos prenehala s to
staro umetnostjo — prekriva-
njem slamnatih streh.
RalfCeplak
OPOMBE:
' Zal je prispevek osiromašen,
ker manjkajo fotografije, ki sem
jih poslal na terenu v Kukavi. Pa
je prišlo do neljubih tehničnih
motenj.
' Curk Iva in Jože. Ptuj. Lj. 1970.
su. 120.
Primerjalni vozniki
kakor, kot, ko
,,V Delu ste 3. junija t. 1. objavili zapis ,,Laž(j)e bi ga nosil ko(t)
poslušal". V tem zapisu se oblik ,ko' oz. ,kot' sploh niste dotaknili. Prav
besede ,ko, kakor in kot' pa me posebno zanimajo. Prešeren v primerah
rabi ,ko', ne ,kot'; Levstik je v Martinu Krpanu izražal primerjavo
dosledno samo z be.sedama ,kakor' in ,ko', niti enkrat s ,kot'; tu-
di Kersnik (Agitator) je izražal primerjavo s ,kaKor', lastnostni pa ,kot'
je primerjalni ,ko' pogovoren, ,kot' pa ,bolj samo knjižen', torej ,kakor'
navaden. C. Kosmaču je primerjalni veznitf ,kakor', lastnostni pa ,kot'
(Govorim ti kakor tvoj oče proti Govorim ti kot tvoj oče). Slovar
slovenskega knjižnega jezika pa je besedi ,kakor' in ,kot' povsem izenačil,
tako da bi bilo po SSKJ povsem prav reči ,Kakor oče je manj strog kot
kakor učitelj'. In tako ni čuda, da se je, bolj samo knjižni' kot uveljavil
vsestransko in da sedaj lahko beremo vsakodnevno novinarske fraze ,kot
se je zvedelo' ali strokovna pojasnila, kakor je naslednje: ,da je kWh kot
obračunska enota za (el.) energijo primernejša kot džul kot enota
mednarodnega sestava SI'. (Iz dopisa univ. prof.)
Ste se pa res potrudili, kakor kak vesten jezikoslovec. Vidi se, da se
zavzemate.za to, da bi se kot uporabljal samo pred samostalnikom v vlogi
t. i. povedkovega prilastka, npr. ,vsi ga poznajo kot odličnega govornika,
ne pa tudi v primerjalnih zvezah, kakršna je npr, ,bela kot sneg' Za
primerjalni ko se menda strinjate s SKJ J. Toporišiča in s SSKJ, ki oba
pravita, da je primerjalni ko pogovoren, zato se nanj vnaprej ne bomo
več ozirali. SP 1962 primerjalnemu ko pripisuje vzporednici kot in
kakor, primerjalnemu kot pa ko in kakor, (tako da samo kakor nima ta-
kih — boljših menda — sopomenk). SSKJ je v nasprotju SKJ in SP
1962 tudi stilno izenačil vrednost primerjalnih kot in kakor, ne pa tudi
lastnostnega kakor, kot zatrjujete Vi, saj mu je pravilno pripisal oznako
.starinsko', zato slovarju delate krivico, ko pravite, da je ,,pomen besede
,kakor' razširil tudi na izražanje funkcije, položaja (primer: jaz kakor
dekletov varuh)".
Pri primerjalnih veznikih se boste torej morali sprijazniti tako s ka-
kor kakor tudi s kot. Take dvojnice včasih prav pridejo (prim. tudi in, pa,
ter v isti, tj. vezalni vlogi), da se izognemo stilni puščobi, tj. ponavljanju
iste besede na premajhni razdalji. Vaš primer iz strokovnega besedila stil-
no gotovo ni dober, saj je za take primere prav zapovedan sopomenski iz-
raz, torej: ,je kWh kot obračunska enota primernejša kakor džul kot
enota . . .
Zanimivo je, da je Breznik lastnostni kot imel za romansko-nemški
vpliv v .pismenem' jeziku, češ da ljudstvo v takih primerih veznika sp!o^
ne uporablja. — Veznika kot in ko sta se sicer razvila iz kakor, kot je
prepričljivo dokazal Skrabec že 1. 1878. V naši razsodbi smo s pisavo
kod) hoteli nakazali le variuntnost, tj. razliko med starejšim (laže ko in
no\ejšim (lažje kot).
Tudi v jezikovnih zadevah ne smemo siliti k preozkim rešitvam, ki
jeziku škodijo.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
8- NAŠIDOPISiViiKI
10. november 1983 - TEDNIK
DAN MRTVIH
Na dan mrivih smo okrasili
mnoge grobove in spomenike. Na
la dan se spominjamo padlih
lx)rcev in svojih sorodnikov. Pri-
žgali smo svečke in položili mno-
go različnega cvetja. V šoli smo
okra.sili spomenik Tone Žnidarič.
Ob sindikalnem domu smo obis-
kali spominsko ploščo Franca
Krambergerja. Na dan mrtvih se
vsi ljudje spominjajo svojih
umrlih sorodnikov.
Simona Turnšek,
3/c OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
NAŠ RAZRED
Flodim v peti razred osnovne
šole Tone Žnidarič Ptuj — po-
družnica Vinko Jurančič Vito-
marci. V razredu je 22 učencev.
Od tega je trinajst deklic in devet
dečkov. Naša učiteljica je Anica
Kostanjevec. Smo zelo živahen in
nagajiv razred. Posebno nagajivi
so dečki, deklice pa se ne pustimo
zafrkavati, zato je včasih v razredu
preglasno.
Daija Pignar, OŠ Vitomarci
PROMETNA NESREČA
Vsak dan lahko beremo ali pa
slišimo, da seje zgodila prometna
nesreča.
Nesreče zahtevajo veliko žrtev
ali pa ljudje ostanejo celo življenje
invalidi. Tudi jaz sem videla ne-
srečo, ko smo se peljali v Maribor.
Avto je zadel pešca. Bil je lažje
poškodovan. Odpeljali so ga v
bolnišnico. Kriv je bil pešec, ker je
stekel čez cesto.
Suzana Dobnik,
2/a, OS Ivan Spolenjak,
Ptuj
V TRGATVI
V petek zjutraj smo se odprav-
ljali v \ inograd. Peljali smo se v s
traktorjem in prikolico. Ko smo
prispeh v Haloze, smo odšli v go-
rico in pričeli z delom. Bilo nas je
mnogt) in kljub temu smo ves dan
hiteli, da smo potrgali grozdje.
Vreme je bilo lepo. zato je bilo še
b<.)ljše razpoloženje. Clrozdje je
bilo precej sladko. Zelo sem se ga
nazobala in mi je bilo slabo. Ko
smo se otroci utrudili in nismo več
mogli trgati grozdja, smo se šli
lovit, skrivat in druge igre. Tudi po
kostanje smo hodili in kmalu je
prijetno zadišalo po pečenih kos-
tanjih. Pojedli smo v.se kostanje.
Starejši so prepevali razne pesmi.
Ko je bilo grozdje obrano, so za-
čeli stiskati grozdje v stiskalnici.
Vso noč so v stiskalnici prepevali,
tekel je mošt in bili so veseli.
Drugo jutro smo vstali in se
pripravljali na odhod. Kmalu smo
se zapeljali proti domu.
Nataša Hrea*. 5/a.
OŠ Franc Belšak,
Gorišnica
MOJ DOM
Imamo novo hišo. Pred hišo je
stala stara hiša. Nove hiše še ni-
mamo ometane. Je visokopritlič-
na. Stoji na hribu ob cesti. Za hišo
imamo majhen hlev. V hlevu
imamo tri prašiče. V hiši imamo
štiri sobe. kuhinjo, jedilnico, ko-
Dalnico. stranišče. Moj najljubši
cotiček je otroška soba. Tam se
učim in delam naloge. Včasih se
igra z mano brat Želiko.
Nada Žmauc,
OS Vitomarci
DOBILI SMO PSIČKA
Avgusta smo dobili psička. Ko
smo ga dobili, je bil star en mesec.
Imamo ga že dva meseca. Zelo je
že velik. Vedno se podi za ko-
košmi. Če ga pripnemo, užaljeno
sedi.
Včasih strga verigo. Ko se pelje
kolesar ali pa motorist, se zapodi
za njim. Ime mu je Črni. Ko grem
v trgovino, gre z mano. Imam ga
rada.
Janja, Nedeljko,
OŠ Vitomarci
STABILIZACIJA V NAŠI
HIŠI
Bilo je sončno sobotno popol-
dne. Na vrtu so žvrgoleli ptički.
Sedela sem na stolu in brala
knjigo. Naenkrat me premoti klic:
»Pridi h kosilu!« S težavo sem se
odmaknila od napete zgodbe. Pri
mizi so bili zbrani že vsi domači.
Mama je postavila na mizo lonec z
zeljem, zraven pa krompir?« Nato
gaje razdelila. »K.aj bomo že spet
jedli to zelje in krompir?« je
vprašal brat. Tudi meni ni bilo
vseeno, saj smo jedli že tretjič ta
teden zelje. Mama se je nasmeh-
nila in rekla: »Tudi pri hrani seje
treba stabilizacijsko obnašati.«
Brat ni mogel zadržati jezika, zato
ji je odvrnil: »Pa zakaj ravno pri
hrani. Saj vsak dan varčujemo z
vodo, elektriko in drugimi stvar-
mi!« Oče ga je potolažil in mu
rekel, da nismo edini, ki jemo zelje
in krompir. Tudi ostali varčujejo
na vseh področjih. Po kosilu sem
odšla v kopalnico in si umila roke.
Vode nisem do konca zaprla, zato
je iz pipe še malo teklo. Odšla sem
na dvorišče, da bi nadaljevala z
branjem. Takrat prihiti mama iz
hiše in nekaj maha z rokami. Vsa
obupana mi pove, daje kopalnica
polna vode in vse brisače so mo-
kre. Hitro sem vstala in odhitela v
kopalnico, da ji pomagam pobri-
sati tla. Bilo je vse polno vode. Ko
sva brisali kopalnico, mi je mama
ves čas pripovedovala o stabi-
lizaciji. Sklenila sem, da se bom
sedaj vedno prepričala, če je pipa
zaprta.
Vsi bi morali varčevati na vseh
področjih. Le tako bomo prema-
gali krizo.
Romana Tovornik,
6/a, OŠ Olga Meglič,
Ptuj
VARČUJEMO NA VSA-
KEM KORAKU
Mesec oktober je mesec varče-
vanja že zato, da se človeštvo vsaj
v tem času zave, kako pomembno
je razsodno živeti. Zato smo se
tudi pri nas morali odločiti, da
bomo varčevali na vsakem kora-
ku. Predvsem bomo varčevali s
trdim gorivom, obleko, s hrano,
ter s šolskimi potrebščinami. Naša
družina šteje štiri družinske člane,
pri tem pa nastajajo veliki izdatki
za šolo m za primerno obutev in
oblačila. Zato smo se dogovorili,
da bomo na stopnišču odklopili
nekaj žarnic, mama pa nama je s
sestro zabičala, naj malce bolj
paziva na svojo obleko. Glede
toplote smo se dogovorili, da
bomo vsako jutro dvignili zastore
in tako privabili več sončne ener-
gije v sobo. Ker pa je v vsej državi
nastala stiska z elektriko, s sestro
Majo zvečer ne smeva brati knjig
Na naši šoli smo se tudi letos
udeležili precej akcij obiranja
grozdja. Tudi te so del varčevanja
Na ta način pomagamo pospraviti
to, kar smo pridelali. Letos je \
vseh vinogradih precej dobrega ir
kvalitetnega grozdja, ki gaje trebž
pravočasno potrgati. Na šoli se
tudi sicer obnašamo varčno. Zbi
ramo odpadni papir in druge su
rovine, varčujemo z materialen-
pri likovnem in tehničnem pouku
predvsem pa bi učenci moral
malo bolj čuvati svoje šolske po
trebščine in svoja oblačila.
Tudi s hrano moramo razsod
neje ravnati kot doslej. Bliža se 31
oktober-svetovni dan varčevanja
Na ta dan še posebej pomislimo
kako bomo živeli čimbolj varčno
Varčni smo lahko na vsakem ko
raku: doma. v šoli, v trgovini, kjei
se lahko odoovemo nepotreBnin
stvarem. Vsak človek se naj za
veda ljudske modrosti: »KDO!
VARČUJE, SI SREČO KUJE!«
Igor Škerboi
7/b OŠ Olga MegW
KNJIGA. KI JO BEREM
DVAKRAT
Že od mladih let sem občudo-
vala svojo starejšo sestro, ki je
brala knjige. V začetku sem pre-
birala le slikanice, v prvem raz-
redu pa sem začela segati po bolj
zahtevnih knjigah. Zelo rada be-
rem pravljice, partizanske knjige,
potopise, zgodbe o mladini.
Doma imam kot vsak otrok
knjižno polico. N a njej je seveda iz
dneva v dan več knjig. Se vedno se
spominjam prvih knjig, ki sem jih
dobila v prvem razredu, saj so mi
bile takrat nekaj zelo dragocene-
ga. Knjige dobim kot darilo ali pa
jih naročim pri Mladinski knjigi.
Pred kratkim sem od Sveta
knjige dobila novo knjigo Dnev-
nik Ane Frank. Knjiga me vedno
znova pritegne, saj sem jo pre-
brala že dvakrat.
Dnevnik Ane Frank je dekliški
dnevnik, med drugo svetovno
vojno gaje pisalo dekle iz židov-
ske družine.
Frankovi, Van Daanovi in zo-
bozdravnik Diissel so se skrivali v
okupiranem Amsterdamu. V tem
skrivališču so prebili dobri dve
leti, ne da bi kdaj stopiU na prosto
ali sploh pogledali skozi okno.
ImeH so prijatelje, ki so jih po-
redkoma obiskali, jim prinašali od
zunaj hrano, novice in knjige. Tu
so živeli, lupili in kuhali krompir,
se kregali, poslušali angleške ra-
dijske vesti in nihah med strahom
in upom. Ana se je velikokrat
spričkala s svojci in drugimi sta-
novalci skrivališča. Tuje doživela
tudi svojo prvo ljubezen. Nemci
so proti koncu vojne odkrih skri-
vaHšče. Vsi skrivači so bili areti-
rani in odpeljani v koncentracij-
ska taborišča. Od taboriščnikov je
preživel Anin oče. Ana je umrla
marca 1945 v koncentracijskem
taborišču Bergen Balsen, dva
meseca pred osvoboditvijo Ho-
landske.
Ob knjigi se marsičesa nauči-
mo: tovarištva, nesebičnosti, do-
moljublja. Velikokrat ljudje sploh
ne vedo, da jim knjiga lahko ko-
risti, saj spoznamo v njih veliko-
krat kaj novega in zanimivega. Ob
njih spoznamo resničnost tega
pregovora: Knjiga nas uči nese-
bično ljubiti ljudi in spoštovati
njihovo delo.
Majda Karo, 7/a,
OŠ Markovci
MOJA OPAŽANJA V PRO-
METU
Otroci in odrasli se vsak dan
srečujemo s prometom. Se dovolj
pogosto vprašamo, kako se pio-
nirji vključujemo v promet kot
pešci in kolesarji? V prometu smo
udeleženci pešci, kolesarji, avto-
mobihsti, vprežna vozila v drugi.
Ko smo na cesti, moramo upoš-
tevati predpise in prometne zna-
ke.
Nekega poDoldneva sem se
odpravil pred naša vhodna vra-
ta. Nenadoma se zakadita
po naši ulici dva kolesarja,
za njim pridrvita še avto in
mopedist. Vsi so krepko kršili
predpise. Odpravim se na
vogal pri prodajalni Peko. Na
parkirišču je gneča. Tudi tu je
nekulturnega vedenja na pretek:
izsiljevanje prednosti, parkiranje
na pločniku . Nenadoma zape-
lje s preveliko hitrostjo na parki-
rišče modra zastava in se ustavi na
pločniku pred starko. Namesto
opravičila voznik vsuje nanjo točo
neprijetnih besed. Po tem do-
godku sem se raje odpravila do-
mov.
Lansko leto sem bila tudi jaz
pionir-prometnik. Pri tem krožku
sem .se veliko naučila. Zgodaj
zjutraj sem prihajala v šolo. V šoli
sem se preoblekla v uniformo.
Spominjam se, ko sem si prvii
oblekla uniformo, sem se počutila
kot pravi miličnik. Na to svojo
dolžnost sem bila ponosna in sem
jo vestno opravljala.
Vsak pionir ve, da cesta ni igri
šče, da prometni znaki niso tarče
za streljanje, mnogi se ponašajc
na cesti z akrobatskimi veščinam
na kolesu.
Premalo se zavedamo, da mo-
ramo biti bolj humani in obzirni
drug do drugega v prometu.
Vedno bolj si moramo prizadevati
za več prometnega znanja in za
večjo varnost na cestah.
Milena Zvrnik, 7/a.
OŠ Olga Meglič, Ptuj
IZLET K LOVRENŠKIM
JEZEROM
29. septembra smo se v okviru
pionirskega dneva odpravili na
izlet k Lovrenškim jezerom.
Zjutraj je bilo še jesensko
megleno in hladno, a kmalu se je
pokazalo sonce. Avtobus je drvel
proti Slovenski Bistrici in po cesti
mimo Oplotnice ter se kmalu za-
čel vzpenjati na Pohorje. Blizu
koče na Pesku seje ustavil. Izsto-
pili smo člani biološkega krožka,
taborniki in drugi učenci, ki so se
prijavili. Najprej smo se ustaviH
ob lesenem spomeniku kurirčku,
ki je nekoč prenašal pošto par-
tizanom. Po strmini sm_o odšli do
visokega razglednega stolpa na
Rogli in se povzpeli nanj po dolgih
in ozkih stopnicah. S stolpa smo
videli vrhove Kamniških .Alp in
širne iglaste gozdove. Do Lov-
renških jezer je bilo še nekaj ki-
lometrov. Ozka gozdna pot je
vodila zdaj navkreber pa spet
navzdol. Kmalu smo sedli v mah
in si potešili lakoto. Med potjo
smo občudovali pokrajino ter
obirali borovnice in brusnice, ki so
se nam obilno ponujale. Tudi gob
m manjkalo, toda največ je bilo
pisanih strupenih mušnic. Sonce
je vse topleje sijalo, postajalo je
vse boli vroče, vendar smo bili
zadovoljni, da imamo lepo vreme.
Iglavci so postajali vsebolj pritli-
kavi in grmičasti. Začutili smo. da
smo blizu gozdne meje. Svet seje
prevesil v planoto. Vse večje bilo
pritlikavega ruševja, kjer so se v
kotanjah svetlikala bistra Lov-
renška jezera. Mehka travnata
preproga se nam je udirala, ko
smo hoteli priti do vode. Lovren-
ška jezera so poseben primer
gorskega močvirnatega sveta.
Učiteljica, kije bila z nami. nam je
razlagala, kako je tu prilagojeno
rastlinstvo in živalstvo.
Nato smo se čez nekaj strmin in
vzpetin podali proti Ribniški koči,
ki smo jo kmalu zagledali v da-
ljavi. Spotoma smo popili ves svoj
sok. Utrujeni, a veseli smo prispeli
do koče in posedli po stolih. Tam
nas je čakal tudi avtobus. Zado-
voljni. da smo dosegli svoj cil'
smo se dravski dolini vrača
proti domu.
Lidija Korošak, 7/c.
OŠ F. Osojnik Ptuj,
biološki krožek
Ogledali smo si delavnico
Obiskujem 3. razred. V šoli se učimo od česa živimo v domačem
kraju. Tovarišica nam je povedala, da je tu kmetijsko področje. V
zadnjih letih se je razvila tudi zasebna obrt.
Obiskali smo ključavničarsko delavnico Hanželič Franca. To je očka
naše sošolke Karmen. Tam smo si ogledali delavnico, v kateri izdelujejo
peči za centralno kurjavo in kolesa za trosilnice.
Najprej so nam pokazali stroj za rezanje železa. Okrog stroja so
padale iskre. Pri tem delu ni treba uporabljati zaščitnih očal. Potem smo
šli k stroju za poliranje in si ogledali kako deluje. Videli smo tudi aparat
za varjenje. Vsak od nas je lahko pogledal skozi zaščitna očala, ki se
uporabljajo zaradi močne svetlobe. V pisarni smo videli peč, kakršne
izdelujejo.
Tovariš Hanželič nam je še povedal, da dela v delavnici osem delavcev.
Karmen nam je razdelila prospekte, kjer je naslikana peč, ki jo izdelujejo
v očetovi delavnici. Po končanem ogledu so nas pogostili s keksi. Skupaj
smo se fotografirali. Bili smo zadovoljni, saj tako prijaznega sprejema
nismo pričakovali. Vrnili smo se v šolo, kjer smo naslikali svoje vtise.
Manica Klenovšek 3. a
OS ,,dr. Franja Zgeča"
Dornava
DELOVNI NAČRT PH
(PIONIRSKE HRANILNICE)
OSmVIC ŠOl£ OLGA MEGLIČ PTUJ
September
Razpis del in nalog v PH.
Zbor vlagateljev in izvolitev sveta PH.
Sestanek sveta PH o načinu varčevanja in poslovanja v letu 83/84.
Sestanek z blagajniki RS.
Delovni načrt za KMB — PE Ptuj.
Ureditev prostora PH na šoli.
Oktober
Vključitev učencev 1. razredov med rnlade varčevalce: svečan sprejem,
hranilha knjižica z začetno vlogo, darilce.\
Priprava oddaje po radiu o dnevu varčevanja.
Zbiranje likovnih in literarnih prispevkov za ureditev razstave pri
KBM — PE Ptuj v oddelku za mladinsko varčevanje.
Sestanek sveta PH.
Akcija zbiranja odpadnih surovin.
Izdaja glasila ob dnevu varčevanja.
November
Tekmovanje v varčevanju med razredi oz. oddelki.
Pregled uspešnosti poslovanja in problemi.
Literarni in likovni prispevki za glasilo Pikapolonico.
December
Udeležba na zboru mentorjev PH.
Prenos poročila sveta PH — z zbora mentorjev.
Pregled uspešnosti tekmovanja — medrazredna tekmovanja.
Januar
Pregled poslovanja za 1. polletje.
Sestanek sveta PH.
Februar
Udeležba na natečaju, ki ga razpisuje KBM z literarnimi in likovnimi
prispevki.
Obresti PH — predlogi za razdelitev.
Marec
Ureditev prostora v PH.
Namensko varčevanje za šolske izlete.
Medrazredna tekmovanja.
April
Sestanek sveta PH.
Predlogi za podelitev Musijeve značke delavcem PH.
Akcija zbiranja surovin.
Maj
Razdelitev glasila Pikapolonica.
Letno poročilo o delu PH.
Razglasitev najuspešnejše razredne skupnosti v varčevanju.
Junij
Zbor varčevalcev: letno poročilo o delu PH, nagrade delavcem PH.
Pregled dela: pregleda tovarišica za mladinsko varčevanje pri KBM —
PE Ptuj.
Med stalne naloge delavcev PH so še maečria poročila za KMB — PE
Ptuj in mesečni obračuni za malico.
MISLI PRVOŠOLCEV O VARČEVANJU
Doma imam hranilnik. Skrbno varčujem. Za privarčevani denar si
bom kupil avto.
Gregor Alič, l/c
Moj hranilnik je cvenk. Je roza barve. Stoji na polici. V njegadajem
denar.
Maja Dobljekar, l/a
Moj očka varčuje z bencinom. Vozi se v službo. Na izlet se peljemo
samo včasih.
Brigita Gorišek, 1 /b
Pri nas doma varčujemo s hrano. Skuhamo toliko kot pojemo.
Hrane ne odmetujemo.
Varčujem z zvezkom. Pišem na vsako stran. Z zvezka ne trgam
listov. Lepo ga ovijem.
• Saša Kranjc, 1/b
Imam dva hranilnika. To je striček cvenk in zmaj. V nje spuščam
denar. Denar dobim od mamice, babice in drugih.
Petra Hvaleč 1 b
Imam strička cvenka. V rijem imam denar. Prazmm ga v hranilnici.
Denar dobim od vseh sorodnikov.
Milan Leskovar, I/a, OS Olga Meglič, Ptuj
RISBA: Delo v stiskalnici — linorez, Marjana Brumen OŠ
Tone Žnidarič Ptuj
V RAZREDU
Deklice se med odmorom pogovarjamo, dečki tekajo po razredu.
Reditelja brišeta tablo. Nekateri sošolci ne pojedo vse malice.
Suzana
Deklice najraje tekajo na stranišče. Tudi pri lovu po razredu so
navzoče, čeprav tega ne priznajo. Maijan
S sošolcem najraje pohitim na šolski hodnik. Sošolkam v odmoru
nagajam, ker me ne pustijo, da bi lovil sošolce. Ko pride tovarišica, sem
že na svojem prostoru in mimo sedim.
Stanko
Večkrat pridem h pouku brez naloge. To tovarišico zelo jezi. Najraie
se pogovarjamo in se obračamo k sošolcem, ki sedijo v zadnjih klopeh.
Čas za malico nekoristno izrabimo. Hitro pojemo in že tekamo po
razredu.
Albert
Ker se mnogokrat neprimerno obnašamo, nas tovarišica kaznuje.
Jezi se, če ne pišemo nalog. Tudi sami smo že spoznali, da ne ravnamo
prav, ko smo preveč razigrani.
^ Daniel
V šoli sem večkrat poreden, ker pozabim, da moram biti priden.
Vid
Mnogokrat se sošolci neprimerno obnašajo in drug drugemu na-
gajajo. Tovarišica ni vesela, pravi, da smo neugobljivi. Ni prav, dase med
seboj spremo.
Petra
Imam devet sošolk in petnajst sošolcev. Nekateri so zelo poredni. V
odmoru tekmujejov borilnih igrah, se obmetavajo s kredo in neprimerno
govorijo. Sošolke so pridne in tovariške.
Tina
Ker nas je v razredu mnogo, večkrat prihaja med nami do prepirov.
Na razredni uri smo sklenili, da bomo naše obnašanje poboljšali. Upam.
da bodo opomini in graje razredničarke zalegli in bomo postali vzoren in
tovariški kolektiv. Sklenih smo, da bomo več časa posvetih učenju,
reševanju nalog in prijetnim razgovorom. Samo na tak način bomo
postali vzoreakolektiv. Povedali smo, 'cakšni smo v našem razredu. Ah
ste tudi v vašem takšni?
Jože
vsi učenci 2. a
OŠ Ivan Spoleiijak
Ptuj
TEDNIK - november 1983
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
_ROKOMET_
Nove zmage Drave, Velike
Nedelje in Ormoža
v predzadnKin kohi prvega dela prvenstva v republiških roko-
metnih ligah so ode vse našt članske ekipe uspešne in zmagale pred
svojiini privrženci Tako so članice Drave in člani Velike Nedelje pri-
dobih mesto, dve na Icslvid, Ormožani pa prvega mesta v drugi
republiki ligi ne mislijjo prepustiti drugim.
DRAVA-ZAGORJE IZLAKE 28:16 (14:12)
Stadion Drava, skdakev 50, sodnika Gomboši in Kolmanko
(krog).
Drava: Fant Hentak 3, Gomilšek 1, Stehamik, Korošak 1, Vičar 7,
Vraber, Lah U Radanovič 14, Majcenovič 1, Vtič, Sitsenfraj.
Domačinke so v prvem delu vodile tudi s petijni zadetki razlike,
vtendar so sejimgo6;l^ vedno približale. Tako je bilo tudi do 48. minute,
ko je bil rezulut 11:16 za Dravo. Takrat pa je prišlo do velikega
i^reohrata. Go&tjam se je ob dobri igri od domačink v obrambi popol-
ncmna ustavilo. Plujjtbiue so to izkoristile In Jim do konca srečanja
dodobra napolnile mrežo. Razlika bi lahko bila še višja, če ne bi
^>mačinke zasUndjale kajr petA sedenunetrovk. Tudi na tem srečanju je
izredno Slo Radanovi^hevL ki i^"dosegla polovico zadetkov, pomemben
delež pa so dodale tudi ostaW igra&e. Drava je na lestvici prehitela
Zagoije—Izlake in je peta.
VHJCA ira^UA-POLET 2523 (12:9)
igrišče v Veliki Kede^ gledalcev 200, sodnika Janžekovič in Krajnc
(Maribor);
Vehka Nedela: Balkan. Majcen 8, Cvetko 5, Bezjak 6, Lah 4, Sok.
Zorko. Hrga. Ra^ X Jurkovič, Ranfl.
Derbi sosedov so k^ub napakam dobili domačini, gostje bi jih ob
koncu skoraj ujet vendar se domačini niso dali. Velika Nedelja seje z
dvnna zaporednima zmjigama povzpela na Šesto mesto.
0RM02-SEMPETER 3120 (17:7)
IgriiSče Onnoiža. gkdakev 100, sodnika Seruga in Babič (M. So-
bola)j
Ormož:Gahc«xKirstič5.Šalamun 3, Kačičnik l,Hebar8,Polak 10,
Zem^ič K Pavlovič 3. Vakan 1, Fridrih, Hedžet, Vaupotič.
Domačini so odličiio odigrali prvi polčas. V začetku drugega je
mlada postava viselo prednost izgubljda, vendr je prva nato znova
postavila razliko. Se poe^bg sta se kazala Hebar in Polak.
Gaberc, ouMsIjhri Tntar Ormožanov (foto 1. kotar)
DRAVA-MINERVA 2724 (13:12)
Mladinci RK Drava so zasluženo, vendar tesno premagali dobro
diipo iz Griž, ki jc na fcs«vid pred Ptujčani. Spolzko igrišče je vzrok, da
^ra ni t^ na pričaktonrani ravni čeprav je bila zanimiva. Drava:
Matjašič. Potočnik U Teibuc 7, Gobec 2, Korpar 2, Habjanič 6, Horvat
I, Žimvc 8, l^avec. Mihmič.
Žmave (z iago) je aclkrfil sobotno srečanje
DRAVA-SLOVENSKA BISTRICA 18:18 (11:7)
Kljub temu. da ve«^i del vodili domačini, je neodločen izid
pravičen. s;ay so v dragem delu bili gostje boljši, ko se je domačinom
skoraj popoLnotna ustavilo.
Drava: Valenkou Baklan. Gajzer 1, Matjašič 3, Bezjak 1, Sabo 9,
Gregorin 3. Kuincr, Ptklar, Kelenc 1, Skok, Koštomaj;
Slovenska Biisluriica: Vidačkovič, Jurak 6, Jugovec, Keršič 3, Kapun
2. Krašič4. Golob. Ptk 3.
TITOVO VaENJE-ORAVA 18:17 (10:10)
PtuBke mladimke so prod neporaženi ekipi liee igrale odlično, z
malovečšpofftnesirečeinbMjšim izvajanjem kazen.skih strelov bi jo celo
presenetile.
Drava: Sirmnik. Štefaamik 1, Vraber 1, Lah, Korošak 7, Lašič,
Župec, Hentak 3. Malek. Soba 5, Majcenovič, Gregorec. l. kotar
PROGRAM PRIHODNJIH
PRIREDITEV
v repubbškiihi irok.oiinetnih in nogometnih ligah bo ob koncu tega
ledna na sporedu zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Članice RK
Drava bodo gostovale v Beltincih, člani RK Velika Nedelja v Smartnem
pri Lit^ člani RK Ormož v Dolu. člani RK Drava pa v Zlatoličju.
Nogometaši .Aluminija se bodo v nedeljo v Kidričevem (ob 14. uri)
poinehh z Ojjstrko. Drava pa bo gmtovala v Zagoiju. Koi^rkaiji KK
nuj bodo K»JK>vah vZjttoiju. članice pa se bodo doma (sobota ob 18.
uri) pomc3w z Noivim Mestom. V soboto popoldan bo v Gerečji vasi
derbi A medobčmske nogometne lige Gere^a vas — Sp>odnja Polskava.
Nia sporedu bodo tudi srečanja v mladinskih in kadetskih ligah v vseh
ekipnih Športih. 1. k.
NOGOMET
Drava-Boč3:0(3:0)
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Žekš (M. Sobota)
Strelci: 1:0(5) Hvaleč, 2:0(35) Mihelič, 3:0(42) Mihelič.Drava: Majce-
novič. Levanič (Žitnik), Potočnik. Poolatnik. Temeni. Krali. Mihelič,
Gkxiež (Ivanuša). Vogrinec, Hvaleč, Cuš(KmetecVBoč; Ambmi. Mla-
kar. Kocjan, Marguč, Brodnjak, Majal. Justinek. Babšek. Kurei. Papež
(Utenkar), Ramadani.
Domačini so hilropovedli. Že v peti minutije dobro akcijo Vogrinca
in Cuša z odličnim strelom zaključil Hvaleč. Domačini so bili vseskozi
boljši nasprotnik in so do polčasa dosegli še dva zadetka. Pri drugem je
Mihelič kaznoval napako Brodnjaka. pri tretjem pa usp^o zaiiljučil
hiter nasprotni napad. Ob tem so domačini zamudiU §e tri čiste prilož-
nosti (Vogrinec in Mihelič). Med gosti se je z ostro igro »odlikoval«
Ramadani, rumeni karton pa si je prislužil z zelo nešpoitno potezo.
Potem ko je s prekrškom zaustavil Kralja, gaje nato še pohodil.
V drugem polčasu ni bilo zadetka, čeprav so domačini imeli §e več
čistih priložnosti, zalo so jo gostje zelo sre^o odnesli. Ostra igra gostov
(Ramadani) je povzročila f)oškodbi CuSa in Levaniča. Sodnik je v 75.
minuti zaradi ugovarjanja izključil Majala, sedem minut pred koncem
pa zaradi grobe igre še Ramadanija. Tudi takšno premoč domačini niso
izkoristili, čeprav so dvakrat zadeli okvir vrat. Gostje so edino priložnost
zapravili tik pred koncem, ko je bil Justinek sam pred Majcenovičem.
Zmaga domačinov je fKjpolnoma zaslužena, dosegli pa so jo v sila
poprečni igri. Sodnik je imel težko delo, ob izključitvi Ramadanija pa bi
skoraj prišlo do prekinitve po zaslugi gostov. Za nogomet seje vse si^no
končalo, manj pa za noge domačih igralcev.
S to zmago se je Drava prebila na drugo mesto vzhodne območne
republiške lige, za vodilnimi Brežic?mi pa zaostaja za tri točke.
Pred srečanjem članov so mladina Drave in Osankarice igrali 1:1,
kadeti Drave pa so v Rogaški Slatini domačega Steklaija premagali kar
z 9:0.
Nafta-Aluminij 1:1
Kidričani so nastopili v soboto in v Lendavi pokazali najboljšo igro
v prvem delu prvenstva. Z malo več prisebnosti in športne sreče bi lahko
napolnili mrežo domačinov, saj so imeli kopico lepih priložnosti. Tako
pa so domačini povedli. Aluminij pa je točkoosvojil z zadetkom Krajnca.
Aljuminij: Simonič, Rihtarič, Kokot, JuSevec, Panikvar, Mesarič,
Koren, Šketjanc, Krajnc, Bek in Špehonja.
Nova zmaga Gerečje vasi
V A medobčinski nogometni ligi so v nedeljo odigrali srečanja
predzadnjega kola prvega dela prvenstva. Izidi: Stojnci — Gerečja vas
1:4, Tržeč — Zgornja Polskava 4:2, Spodnja Polskava — Gorišnica 6:2,
Hajdina — Dornava 3:3, Središče — Skorba 3K) in Slovenja vas —
Markovci 5:1. Vodi Gerečja vas pred Spodnjo Polskavo.
Rezultati zadnjega kola v B ligi: Apače — Lovrenc 1:5, Rogoznica
— Oplotnica 1:0, Gr^ena — Osankarica 1:1, Pragersko — Leskovec 4:1
in Partizan — Kicar 0:5.
Čevljarji V polfinalu
Ekipa Čevljarstvo Miloš, zmagovalci tega območja v malem no-
gometu, se je po zmagi v Mariboru uvrstila v republiški polfinale.
L kotar
Dravaši so na srečanju z Bočem zapravili ducat priložnosti
(foto 1. kotar)
NAMIZNI TENIS
ZMAGA IN PORAZ
Člani NTK Petovia so v soboto
in nedeljo nastopile v Ptuju. V
soboto popK)ldan so se v Mladiki
pomerile z Orehovico z Reke in jo
premagale z 8:1. Po tri zmage sta
dosegli Sonja Marinkovič in Ta-
mara Kampuš. dve pa je prispe-
vala Sanja Džankič. ki ji proti
Miloševičev ni in ni šlo.
Vehko bolj zanimivo je bilo v
nedeljo dopoldan, ko je v Ptuju
gostoval zagrebški Maraton, ena
vodilnih ekip medrepubliške lige.
V prvem srečanju je Džankičeva
premagala Eiblovo. nato pa sta
Marinkovičeva in Kampuševa
izgubili. Tako so gostje povedle z
2:1. Po zmagah Kampuševe proti
Eiblovi in Džankičeve proti Bor-
kovičevi je Petovia prešla v vo-
dstvo s 3:2. Vendar so gostje do-
bile naslednji dve partiji in po-
vedle s 4:3. Izenačila je Marinko-
vičeva. odločilno srečanje pa je
Džankičeva izgubila in gostje so
zmagale s 5:4. Odločila je Joviči-
čeva. ki je premagala vse tri Ptuj-
čanke. Resnici na ljubo je treba
Kamouševa med nastopiHn
(foto L Kotar)
priznali, da so se Plujčanke držale
bolje kolje bilo pričakovali in bi z
malo več sreče in prisebnosti lah-
ko zmagale.
I. kotar
Nastop judoistov
Judoisti se tudi tokrat niso borili za prvenstvene točke v republiški
ligi. Nastopili so na memorialu Ivo Reye v Celju. Judo klub Drava je
nastopil s petimi tekmovalci, ki so osvežili tri tretja mesta. To jc uspelo
Firbasu v kategoriji do 60 kilogramov, Tajhmanu v katcgorui do 86 kg in
Murku v absolutni kategoriji. Nastopila sta tudi Stcbih m Kostcc. ki pa
sta že v začetku dobila premočna nasprotnika. L k.
Keglajči ptujske Drave
slavili
Kegljaški klub Drava Ptuj jc bil gostitelj ekip, ki sodelujejo v 1
skupini. V soboto in nedeljo so na kegljišču K K Drava nastopile vse eki«
in sicer: KK Hoče, CerSak. MikUvž, PWtar, Fala, Marjeta, GnOm,
Kovinar. Prepolje in Drava. Poleg pravega športnega vzdušja moramo
omenili odlično organizacijo ptujskih ke^aških delavcev. Tudi gk4e
sojenja ni bilo nobenih pripomb.
Kegljači so bili mnenja, da jc kegljišče izredno »težko.« To ie
razumljivo, sai nobena od ekip ni dosegla pričakovanih rezultatov, lo
velia tudi za domačine, ki so na domačem terenu pričakovali veliko veC,
kljub temu. da sla manjkala Kokol in Ivančič. O težavnosti kegljišča priča
tudi podatek, daje odstopil odlični kegljač in najboljši posameznik D^e,
član KK Prepolje Ivan Klep. Od njega so kegljači Prepolj in Pt«^
pričakovati največ, vendar jc bila želja veliko v^ja od športne sreče.
Kljub skromnim rezultatcMn ie slavila ekipa KK Drave in si s tem
izboljšda mesto na lestvid. Rezultati: KK Drava 2282, Marjeta 2263,
Kovinar 2256, Gradiš 2216... podrtih kegljev.
Končni vrstni red po 7. kolu: KK Prepolje, 16675, Kovinar 16504.
Drava 16452, Gradiš 1M25... c^rtih kegljev.
Rezultati nastopa plinske ekipe: Seruga 395, Plajnšek 393, Colnarič
392. Seidl 384, Spehonja 370 in Krajnc 348 podrtih kegljev.
Tudi tokrat je bil najboljši posameznik Alojz Seruga. Kot običajno
seje kegljalo 100 lučajev mešano. Do konca tekmovanja je preostalo Se
eno kolo, ki bo na kegljišču Habakuk v Mariboru.
Besedilo in posnetek: S. Viča«-
Najboljši posameznik Semga na desni, levo klubski toTmrti
Seidl.
KROS CICIBANOV
Ob koncu prejšnjega meseca jc bik) zaključno občinsko tekmovanje
v krosu za cicibane. Nastopilo jc 14 ekip s 70 nastopajočimi. V ekipni
uvrstitvi je zmagala organizacijska enota Hajdina, pred OE Raičeva 12
in OE Potrčeva 9. med posamezniki pa Vasja Cmjakovič (Med vrti 2)
pred Majo Ladič (Raičeva 12) in Žigo Golobom (Hajdina). Najboljše
ekijje in posamezniki so prejeli pohvale, medalje in diplome ZTKO. V
predtekmovanju pa je nastopilo kar 1200 cicibanov. Zaključno tekmo-
vanje je bilo pri organizacijski enoti Med vrti 2.
I. k.
Prvenstvo v šahu
SD MIP organizira od jutri dalje člansko prvenstvo za leto 1983.
Igralo se bo v klubskih prostorih (dvorana Mladika) ob torkih in petkih,
sistem pa bo odvisen od števila prijavljenih šahistov. Na turnirju bo moč
osvojiti vse naslove do mojstrskega kandidata. Prijave sprejemajo še jutri
15 minut pred začetkom tekmovanja, ki sc bo začelo ob 17. uri. Vabijo vse
ljubitelje šaha! i. k.
PETI V CEUU
Ekipa slepih in slabovidnih je nastopila na tradicionalnem turnir-
ju za Strausov memorial v Celju. V tekmovanju z zvenečo žogo so
ptujski tekmovalci osvojili 5. mesto. Zmagala je ekipa Murske Sobote,
kije s tem osvojila lep prehodni pokal v trajno last. Za Ptuj so nastopili
Kurjan. Hrenko in Vuk. anc
KOŠARKA
Ptuj-Kovinar Štore
75:70(38:35)
V športni dvorani Mladika je bila prva prvenstvena tekma novin-
cev v slovenski ligi. Domači košarkarji so nastopili v najmočnejši
postavi in zasluženo zmagali.
Začetna nervoza domačinov je gostom omogočila, da so kaj hitro
prišli v vodstvo v 8 min. s 6:15. Do 15. min. so domačini povezali svoje
vrste in prešli v vodstvo, ki ga do konca niso več izpustili.
V drugem delu so se borbeni gostje nekajkrat približali na točko
razlike, toda domačinom je zlasti v zadnjih minutah uspelo zagotovili
zmago. Sodnika Tkavc — Maribor in V. Potočnik — Slov. Konjice sta
lekmo dobro sodila pred 100 gledalci.
Za domačine so bili uspešni: Vlah 10, Volmajer 6. Marčič 12,
Beranič 10 Cobelj 8. Purič 15. Kotnik 5, Dobrijevič 9;
za goste pa Bokšan 2, Lamul I. Džurič 13. Planko 18. Jurič 26,
s
Pozdrav pred tekmo (foto Kost)
anc
10-ZA RAZVEDRILO
10. november 1983 - TEIMNTIK
TEDNIK
10. november 1983
OGLASI IN OBJAVE - 11
, Zima je takorekoč pred vrati,
zato je prav, da izvemo kako so
nanjo pripravljeni v temeljni or-
ganizaciji za vzdrževanje in varst-
vo cest v Ptuju, kjer opravljajo
zimsko službo na naših cestah. Za
odgovor smo prosili Janija
Premužiča, namestnika vodje zim-
ske službe v tej temeljni
organizaciji, ki je dejal:
,,Menim, da smo na zimsko
službo popolnoma pripravljeni.
Stroji, kamioni, plužna vozila in
posipalci .so bili že pregledani in
čakajo, oziroma so pripravljeni ta-
ko, da jih lahko ob vsakem času
koristimo. Pričeli smo tudi z iz-
vajanjem ostalih del, ki so potreb-
na za večjo varnost v prometu v
zimskem času. Tu mislim na
nameščanje opozorilnih prometnih
znakov pred poledico ter na
postavljanje snežnih koljev. Vsa
dela pa potekajo seveda po
prioritetnem vrstnem redu; od
magistralnih cest do lokalnih,
ipd."
Kako pa je s posipnim materia-
lom? Ali bo letos na voljo dovolj
soli in peska?
,, Prepričan sem, da bodo
letošnje količine zadostovale, tako
da s te plati ni pričakovati težav.
Tudi strojni in avtopark sta tako-
rekoč pripravljena. Z uporabniki
cest smo se dogovorili za prioritet-
no izvajanje zimske službe, tako,
da istočasno ne bo potekala na
vseh cestah hkrati, ampak po
pomembnosti. Občani morajo
vedeli, da bodo najprej splužene
magistralne ceste, zatem regional-
ne, in šele nato lokalne manj
obremenjene ceste."
Kako pa je z delovno silo, s
cestarji, jih je dovolj za kvalitetno
opravljanje zimske službe?
,,Naši cestarji so pripravljeni,
saj je zimska služba pravtako red-
no vzdrževanje cest. Posameznike
smo določili za težje odseke cest,
ostale pa smo razporedili v
dežurne ekipe, ki jih bomo — ko
bodo razmere zahtevale — aktivi-
rali 24 ur na dan."
Glede na toplejšo jesen se nam
verjetno obeta hladnejša zima.
Kljub temu bo zanimivo odgovori-
ti na vprašanje: koliko soli
predvidevate, da bomo porabili v
letošnji zimi na naših cestah?
,,Na razpolago imamo 700 ton
soli in okoli 1.800 kubikov
posipnih materialov. Po našem
mnenju bo to zadostovalo za
letošnjo zimo, če bo podobna zad-
njim. V slučaju, da bi česarkoli
pričelo zmanjkovati pa imamo
dogovorjene še naknadne količi-
ne.^'
Po vsem tem se nam uporabni-
kom cest torej ni treba bati da bi
bile v tej zimi težke vozne razmere
zaradi nečistih in neposutih cest.
Zavedati pa se moramo, kot je bilo
že povedano, da bodo ceste pluže-
ne in posipane po prioritetnem re-
du. V tem pa je predvideno takoj-
šnje pluženje ob pričetku sneženja
le za magistralno cesto Hajdina-
Macelj, vse ostale ceste pa bodo
plužili po potrebi. M. Ozmec
Za takšne razmere se res velja dobro pripraviti (foto I. kotar)
IZ ZAKONA O VARNOSTI CBTNBSA PROMETA
Dolžnosti ob prometni nezgodi (64. člen)
,,Kdor je ali pride na kraj prometne
nezgode, v kateri je kdo poškodovan in mu je
potrebna zdravniška pomoč, mora' takoj ob-
vestiti najbližji zdravstveni zavod ah reševalno
postajo ali najbližjo postajo milice oziroma
drugi pristojni organ za notranje zadeve.
Voznik, ki je na kraju prometne nezgode ali
je prišel na kraj prometne nezgode, v kateri je
kdo poškodovan, mora na zahtevo pooblaščene
uradne osebe organa za notranje zadeve takoj
prepeljati poškodovanca do najbližjega
zdravstvenega zavoda.
Voznik iz prejšnjega odstavka je dolžan
prepeljati poškodovanca do najbližjega
zdravstvenega zavoda še preden pride
pooblaščena uradna oseba organa za notranje
zadeve, razen če se nezgoda pripeti na kraju,
kjer je pričakovati hiter prihod vozila za prvo
pomoč ali če glede na naravo in težo poškodb
utemeljeno sklepa, da bi se s takim prevozom
stanje poškodovanca lahko poslabšalo."
— Kdor ob prometni nezgodi ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka 64. člena,
se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od
800 do 4.(XX) din ali s kaznijo zapora do 60 dni.
— Voznik, ki na zahtevo pooblaščene
uradne osebe organa za notranje zadeve ne
odpelje poškodovanega do najbližjega
zdravstvenega zavoda, se kaznuje za prekršek z
denarno kaznijo od 500 do 3(XX) din ali s
kaznijo zapora do 30 dni.
—OM
Teden od 1. do vključno 8. novembra je na cestah ožjega
območja ptujske občine minil razmeroma mirno, sai so mi-
ličniki posr^ovali le v šestih prometnih nesrečah in zabe-
ležili eno hujšo ter tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so
bili neprevidno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in.ne-
primerna hitrost. Na vozilih je tokrat le za okoli 310.000 din
materialne škode.
HUDO POŠKODOVANA
PEŠKA
Do hujše nesreče je prišlo v so-
boto, 5. novembra ob 10.30 na
Rogozniški cesti v Ptuju. Peška
Marija Statler (33 let) iz Ptuja je
šla skupaj s svojim možem peš ob
kolesu iz Ptuja proti Rogozniške-
mu pokopališču. Blizu žage ju je
dohitel voznik kombija Mirko
Vertič (41 let). Kljub temu, daje v
tistem trenutku vozil nasproti
neznan voznik traktorja, se je
Vertič odločil za prehitevanje
obeh pešcev. Pri tem je zaradi
pretesnega prehitevanja zbil
Stadlerjevo po cesti, kjer je
obležala huje poškodovana, pre-
peljali sojo v ptujsko bolnišnico.
-OM
NA TRAVNIK IN
V DREVO
Na magistralni cesti pri Lan-
covi vasi je nedeljo. 6. novembra
voznica osebnega avtomobila
Jana Kramarič iz Petrinje zape-
ljala s ceste na travnik in se tam
zaletela v drevo. Voznica in so-
potnik Martin Kramarič sta bila
težje poškodovana.
Letošnja jesen je bila zares polna različnih naravnih presenečenj,
zlasti pa je ugodno presenetilo lepo in toplo vreme. To vreme je prav
gotovo tudi vzrok, daje Katarina Zavec iz Plencev našla prejšnjo soboto
v gozdu med grabljanjem listja nenavadno družino jurčkov. Kar šest jih
je zraslo iz skupne korenine, zdravih kot dren.
V novembru sicer rastejo nekatere vrste gob, zlasti sivke, vendar pa
so jurčki in še šesterčki povrh, prav gotovo redkost.
Jurčki — šesterčki fotografirani na gramofonski plošči.
(Foto: JOS)
NOV KIOSK NA ZIHERLOVI PLOŠČADI
V PTUJU
Namesto rož-
krompirček
Ema Smigoc iz Pragerskega je v soboto, 29. oktobra odprla nov kiosk
na Zlherlovi pToščaai v "Ptuju. S ponudbo: hot-doga, pomirita, ham-
burgerjev in piščancev, je razveselila številne krajane, ki so že dalj časa
pričakovali takšno ponudbo. Kiosk je zanimiv tudi za šolaije. Zanimivo
je. da v kiosku redno kupujejo tudi prebivalci doma upokojencev.
Tovarišica Ema razmišlja že naprej. Rada bi dopolnila ponudbo.
Razmišlja o palačinkah, pečenki. Zainteresirani lahko naročijo tudi
celega pi.ščanca, zraven kupijo krompir in kosilo je tu. Manjka samo še
solata. Poseben problem je beli kruh. V Ptuju ga ni, zato ga dobavlja iz
Maribor^.
Pri pridobitvi obrtnega dovoljenja ni imela posebnih težav. Kot je
povedala, so »občinski« možje znali prisluhniti.
MG
Ema Šmigoc rada postreže... foto: M. Ozmec
1. RAZSTAVA TURISTIČNIH SPOMINKOV
Odprli jo bomo v torek
popoldan
V primerjavi z drugimi, Slovenci zelo zaostajamo pri spominkar-
stvu. Vzroki .so različni. Za ptujsko občino lahko rečemo, da je izbira
skromna. Imamo kurenta, klopotec, nekaj keramike ... in seznam se
izčrpa. Je pa naša okolica etnološko zelo bogata in iz nje bi lahko črpali
mrsikateri motiv za turistični spominek.
Da bi turistom v sezoni 84 v občini ponudili več, seje komisija za
turistične spominke ri TD Ptuj odločila za organizacijo razstave. Pri-
prave so v zaključni fazi.
Krajša slovesnost ob otvoritvi razstave bo v torek, 15. novembra ob
16. uri pred MlP-ovo Blagovnico. Razstava b«p namreč v izložbenih
oknih Blagovnice.
Razstavljeni spominki bodo tudi ocenjeni. MG
Rodile so:
Milena Vukovič. Kvedrova. 5
— Adnano; Renata Pečnik,
Zadružni trg 5 — deklico; Marija
Kozel. Dolena 6 — dečka; Mar-
jana Grašič. Rotman 57 —
Romano; Bernarda Šegula. Ma-
riborska 32 — Sanjo; Danica
Turk. Podlehnik 7/a — deklico;
.Marta Šori.Rotman 24 —deklico;
Štefanija Šegula. Bukovci 141 —
Martina; Anica Šmigoc, Skorišn-
jak 41 — dečka; Alojzija Ceglec,
Lešnica 65 — deklico; Ljudmila
Rajh. Vrazova 4, Ormož —
Mihaela; Danica Vidovič, Straj-
na 53 — Dušanko; Katarina
Samperl, Drbetinci 57 — Simo-
no; Zdenka Emeršič, Cirkulane
46/a —■ dečka; Marija Ivanovič,
Župečja vas 11 — Simono;
Danica Vaupolič, Hardek 20 —
deklico; Janja Pušenjak, Noršin-^
ci I/a. Ljutomer — deklico;
Marjanca Bračko, Slovenja vas
61 — Janjo; Marjeta Emeršič,
Gradišča 52/a. — Barbaro; Dra-
gica Šori. Sp. Velovlak 41 —
Adrijano; Zdenka Žula. Vel. vrh
3 Andreja; Irena Potočnik,
Obrež 143 — Tamaro; Zdenka
Lovrenčič. Svrženjakova 10/a —
dečka; Angela Kelc. Sp. Velovlak
40 — deklico; Kristina Vrzel,
Osluševci 52 — deklico ; Marija
Krajnc. Pav lovci 35 — Roberta;
Poroke:
Darko Lovric, Rijeka, dr. Z.
Kučiča 29 in Draga Radin, UL
Jožefe Lacko 9; Ivan Sirec,
Medvece 3/a in Milena Šober,
Pragersko 102; Dušan Pernek,
Tržeč I in Katarina Kmetec,
Lancovavas 17.
Umrli so:
Marija Peršuh, Pleterje 48, roj.
1902, umrla 31. oktobra 1983;
Elizabeta Toplak, Potrčeva 42,
roj. 1910. umrla 1. n9vembra
1983; Dinko Tasovac, Županči-
čeva 4. roj. 1918, umrl 2. novem-
bra 1983; Roza Krošl, Majšperk
7. roj. 1901. umrla 27. oktobra
1983; Ana Vesenjak, Gorišnica
35. roj. 1938, umrla 3. novembra
1983.
TEDNIK
zdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
Dredal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FPANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljek^,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec in Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročrioa znaša 450 di-
narjev, za tujino 1.125 dinar-
lev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.