331 Naši dopisi Iz Ogerskega 1, okt. {Troje domoljubnih nasvetov mojim vojakom Slovencem.) Po blizo trimesečnem potovanji po gornji Italiji, Svajci, južni Nemčiji itd. vrnil sem se zopet na Ogersko , svoje začasno stanovališče. Na poti iz JNemčije vstavil sem se bil v Marijanskih kopelih na Ceskem dalje časa, kjer sem se z različnimi odličnimi osobami srečal in o različnih zadevah pogovarjal , o čemur bi rad „Novicam" nekaj poročal. Z enim teh mož, imenitnim gospodom , sva se posebno veliko menila o naših slovenskih zadevah; ta možje Avstrijan z dušo in telom, ki želi le mogočno Avstrijo, pa pravično vsem narodom, toraj tudi nam Slovencem, a želi. da bi tudi mi proti nemškim liberalcem in italijanskim kričačem na konservativni način demonstrativno našo avstrijsko lojalnost razodevali. V ta cilj mi je sledeče priporočal: Prvič naj bi se veteranske družbe po Kranjskem, Goriškem, Primorskem itd. kar mogoče množ il e in tako pomnoževale, da k njim ne pristopajo samo do-služeni vojaki, temuč tudi vojaki na odpustu. Vsi ti dosluženi in nedosluženi veterani naj bi se v patriotič-nem duhu tako vadili, da bi ob času kakošne vojske ali nevarnosti lahko brž domačo stražo ali brambo opravljati mogli. Tako bi veteranska društva ne bila samo za parade o posebnih svečanostih, temveč tudi domovini naši na korist ob času kake sile. 332 Drugič mi je isti imenitni gospod priporočal, naj bi se povsod na to delalo, da bi se v vsaki fari pri cerkvi spominski kamni stavili z imeni vseh onih farnih sinov, kateri so v kakem boji za domovino smrt storili; jaz mislim, da bi to posebno glede Bosne in Hercegovine, pa tudi glede zadnjih bojev proti Italiji in Prusiji bila lepa slovenska patrijoticna demonstracija. Ce se vojskovodjem stavijo velikanski spominki iz kamna ali brona, zakaj bi se v domačem kraji pri farni cerkvi ne naredile spominske plošče, na katerih bi bila zapisana imena rojakov, ki so kri prelili za Avstrijo in domovino! Na vseh vernih duš dan bi se tu lepo obhajal spomin na padle junake. Tretji svet imenovanega gospoda je specijalno meril na nemški časnik v Ljubljani ,,Laib. Zeitung", o katerem smo slišali, da je dobil novega vrednika*), česar je bilo uže davno želeti, to je vrednika, ki ima oko in srce tudi za domače slovstvo itd, Posebno naj bi se skrbelo za podlistek (feuilleton), kateri poleg odlomkov iz nemških knjig bi donašal tudi prevode dobrih slovenskih spisov, pregled slovenskega slovstva, članke iz domače zgodovine itd. To je trojica, katero rodoljubom v prevdarek na srce pokladamo z željo, da bi v „Novicah" svoje misli razodevali o tem. V Gorici 10. okt. — Veteranska svečanost 3. dne t. m. je svoj namen in pomen — blagoslavljanje društvene zastave — daleč presegla; — prekosila je vse, česar smo pričakovali; spremenila se je v velikansko avstrijsko-patriotično izkazbo z geslom: „vse za vero, dom, cesarja". Omenil sem uže uni pot olepšavo slavnostnega prostora na Rojicah z brezštevilnimi zastavami na visokih stožjih, okinčanih z raznimi grbi in zelenjavo. Vrhunec te jako okusne olepšave je bil odprt pavilj6n na sredi, na vzvišenem mestu, in pod njim na visokem odru altar tako napravljen, da je bilo videti preč. celebranta od vseh strani. Za celebrantom, gosp. proštom dr. Valussi-em, so klečali prečastitljivi nadškof z 2 kanonikoma (mons. Bensa o in dr. Zorn-om). Sv. maša na tem odru o jako ugodnem vremenu v pričo 500 **) naših veteranov, deputacij iz Ljubljane, Trsta in Pulja in kakih 12.000 druzih deležnikov — to je bil krasen prizor! Kdor ne ve, kaj je „veličastnost", prišel naj bi bil tisti dan sem in opazoval na pr. povzdigovanje pri maši, ali pa blagoslavljanje zastave in nje izroČevanje tistim, katerim je namenjena. V nadrobno popisovanje svečanosti, ki je trajala blizo 2 uri, ce morem se spuščati; povem naj samo to, da je bil nemški in italijanski govor društvenega predsednika z gromo-vitimi klici sprejet, katere so pa še prevpili „živio"-klici, ko je veteran gosp, Prinčio slovenski govor bral. Zastavnih družic je bilo 8, izbranih iz vseh stanov. Nek poseben cerkveno-patriotičen značaj je podelil vsej dopoldanji slavnosti izvrstno primerni govor goap. celebranta, prosta V all us si-a, kateri seje naslanjal na to, kar sv. cerkev obhaja na „roženkrančno nedeljo" — na spomin namreč bitve pri Lepanto-u — in na to, kar je avstrijska zastava nekdaj bila v bojih s Turki. — Dopoldanja veselica je bila skoz in skoz dostojna, prava ljudska veselica. Na videz ni nobena nevšečnost veselja kazila, pač pa je bilo ,,za kulisami" nekaj zamere zarad predstva pri zabijanji žebljev i. dr. Okinčanje hiš v mestu in sosebno v ulici Franc Jožefovi (proti železnici in Rćjicam) je neke ljudi v oči bodlo; dokaz temu, da smo videli drugo jutro dve hiši s črnilom pomazani. *) Zalibog, da le polovičnega! Vred. **) Društvo šteje zdaj 1300 pravih in 50 častnih udov. Pis. Pa to ste le muhi, ki vola pikate. — Hujše je bilo v sredo popoldne o pogrebu nekega veterana, in sicer prvega od kar je društvo ustanovljeno. Predsednik vitez C o ti ne ili je prosil* da bi smel iti sprevod od prvostolne cerkve skoz mesto (Kaste! — Travnik itd.) proti pokopališču; municipij pa ni hotel tega po nikakem dovoliti. Po novi magistratovi naredbi morajo namreč voziti vse mrliče iz prvostolne cerkve po stranski poti okoli Grada, zato izjeme za veterana niso hoteli dopustiti. Od tod splošna razdraženost in vitez C o tine ili se je vsled tega odpovedal svoji službi v mestnem starešinstvu. Vse to ima kolikor toliko političen pomen. — Dne 4. oktobra je bil pri slovesni pon-tifikalni maši c. kr. namestnik baron De Pretiš. Izbral si je mesto sred presbiterija. Videli smo ta dan novo, pri nas nenavadno šego, da je po evangeliji mašne bukve poljubil in da se mu je izkazala čast incenza 'ije (kajenja) ne le po darovanji, temuč tudi po evangeliji. Veterani so bili se svojo novoblagoslovijeno. krasno zastavo v cerkvi. — Naša „Sorbona" (bogoslovsko uči-lišce) se je — glede učiteljstva — pomladila: polovico profesorjev imamo novih — za zdaj še začasnih. Mon-s^gnor dr. Zornov predmet — dogmatiko — je prevzel dr. Anton Gregorčič; mons. Valussi evo moralo prvostolni vikar gosp. Dom. Alp i; Respetovo pastirstvo je prevzel — ves mož za to — gosp. dv. Jos. Gabrijel čio, do sedaj profesor sv. Phma nove zaveze, in ta njegov predmet je izročen gosp. Ant. Mahnič-u, prefektu v Andrejevišči. — Naš deželno-zborni in de-želno-odborni veteran, više deželne sodnije svetovavec, g. Anton Gor j up, se je odpovedal deželnemu poslanstvu zarad starosti in bolehnosti. Težko bo pogrešal naš zbor tega starega svojega prvaka. — Nekaj šolske statistike prihodnjič. Z Vrhnike 6. okt. — Občina naša je Nj. ekscelenco gosp, predsednika ministerstva grofa Taaffe-a izvolila za svojega častnega občana in mu 10. dne u. m. poklonila dotično diplomo. Kako radosten je visoki gospod sprejel navedeno diplomo, pričuje pismo, ki ga je županstvo 29. dne u. m. prejelo, v prevodu tako-le se glaseče : ,,Ca*titi gospod župan! Priznanje mojega delovanja s podelitvijo diplome častnega občana in pa tople besede Vašega dopisa od 10. dne septembra so me živo ganile. Zahvaljujem se Vam in vsem zastopnikom tržne občine za srčna čut3tva, s katerimi ste navdani do mene. Zaupanje , katero ste mi objavili, mi je v veliko čast, in rad se nadejam, da me boste z istim zaupanjem tudi v prihodnje zvesto spremljevali v mojem javnem delovanji. Sprejmite zagotovilo mojega posebnega spoštovanja, s katerim se počastujem biti Vašega blagorodja udani sluga grof Ed. TaafFe. Na Dunaji 29. sept. 1880." Iz Ljubljane. — Tri stvari so, okoli katerih se je pretekli teden sukalo največ pbanja v časnikih in razgovorov druzih. V prvi vrsti stoji okrožnica papeža Leona XIII. od 30. dne septembra, s katero sv. Oče za ves katoliški svet 5. dan julija (malega srpana) proglaša za praznik sv. Cirila in Metoda. Obširno to pismo, v katerem ravno sedaj, ko se je posebno v Avstriji pričela duševna borba nemštva proti slovanstvu in so se iz turškega jarma začeli reševati Slovani na vzhodu, papež Leon posebne simpatije razodeva do Slovanov, se po pravici sme imenovati zgodovinsko dejanje, adresirano ne samo do Slovanov katoličanov, terauc tudi do Slovanov pravoslavnih. Da je papeževa 333 okrožnica velevažna za ves svet, priča nam tudi to, da se dunajski Slovanom neprijazni časniki ne drznejo napadati papeževe objave* Dozdaj je le en nemško-liberalen časnik se oglasil s potuhneno togoto takole: „Gospodstvo Slovanov stopa na dan, po Griliparzerjevem preroškem vidu „na široko sicer in daleko, a ni visoko ni globoko". Slovanstvo se pripravlja, mogočen prostor zavzeti na odru sveta; slovenska idea je sicer v narodnem in političnem oziru mlada, al velikansko napreduje. NiČ pa, kako se dandanes slovanska idea razširja po svetu, ne naznanuje očitnejše kot Rim, ki je zmerom natančniše čutstvo imel za to , kar svet v resnici hoče, in ki se je zdaj z gibanjem slovanstva, kolikor cerkvene meje dopuščajo, ongaviti pričel. Prvikrat se godi to, da se slovanskim svetnikom taka čast ska-zuje, da je slovanstvo tako rekoč med cerkvene velike oblastnije sprejeto. Najnovejša izjava rimska — enciklika papeževa od 30. septembra — je zato velike po-membe in vredna, da je tudi oni v nemar ne puščajo, ki so vajeoi, cerkvene prikazni soditi po svetnem merilu". Druga važna stvar, ki se posebno nas Avstrijance tiče, je vladni program ministra Taaffe-a, ki sta ga ob enem razglasila peštanski časnik ,,Pester Lloyd" in pa francoski „Journal des Debats". Oba Časnika objavljata, da je grof Taaffe želel „srednje stranke", al ker vidi, da se mu ta želja noče izpolniti, opušča za zdaj to idejo. Grof Taaffe veli, da mu je glavna naloga, da narodi avstrijski dobijo narodne svoje pravice, katerih dozdaj niso vživali v dovoljni meri, in da se narodnostno vprašanje reši v smislu zgodovinskih tradicij, toži pa o tem, da so Cehi s svojimi zahtevami presi Ini itd. Jedro vse te objave o vladovini Taaffeovi je to, da ministerstvo noče biti strankarska narodna vlada, in da raje odstop^, predno bi imelo to biti. (Prav tako! Vsaj tudi ne Cehi ne Slovenci tega ne zahtevamo, al besede naj stopijo vendar enkrat v dejanje, da dobimo, kar minister Taaffe sam priznava, da nam gre, da bode tako konec tistega večnega „heruber und hiniiber". Vred,) Na tem stališči Taaf-feovem, da ima Avstrija vsem narodom pravična biti, ne bodo ustavoverci njegovega ministerstva vrgli, Če tudi še več smodnika postrelgo v časnikih in , partei-tagih"; le avtonomistična stranka bi ga mogla vreči, kar pa ne bode storila ustavovercem na ljubo, dokler zaupanja do njega ne izgubi. Tretja stvar, na katero je pozornost vsega sveta obrnena. jeodstop Ulcinja Crnogorcem z lepo ali z vojno silo združenih vlad. Telegram iz Carigrada od 12. dne t. m. objavlja, da je sultan izročil poročnikom vladnim pismo, v katerem ukazuje, da se ima Ulcinj nemudoma odstopiti Crnigori, pa vrhu tega nado izreka, da bodo velevlade za zdaj odložile rešitev ostalih nalog, ki jih ima Turčija izpolniti po konferenci berolinski. — Vse to obotavljanje kaže, da na mirni poti Turek ne bode storil, kar ima storiti, in da je tedaj Turčija še zmerom tisti sod strelnega prahii, ki utegne vžgati veliko evropsko vojsko. — (V seji družbe kmetijske 3. dne t. m.) je odbor razpravljal 12 obširnih vprašanj , katera je si. ministerstvo kmetijstva v obravnavo dalo družbam kmetijskim in katera vprašanja vsa merijo na to , da bi se gledć na prihodnjo zaprtijo ruskih in rumunskih mej reja goveje živine pomnožila in zboijšala v našem cesarstvu. Odbor je z odkritosrčno besedo razodel svoje mnenje o vseh dvanajsterih vprašanjih, povdarjaje , da poduk in kapital sta tudi napredku živinorejskemu zaslomba, da pa naša dežela nima kmetijske šole, nima stalnih popotnih učiteljev umnega kmetijstva, nima z ozirom na potrebni nauk kmetijstva urejene učiteljske pripravnice, ki bi kmetijskim nadaljevalnim šolam dajala sposobnih učiteljev, — da dalje občine nimajo dobrih plemennih juncev, česar je deželna postava od leta 1879. kriva, katera občinam ne zapoveduje vzdrža-vanja vsaj enega junca na 80 do 100 krav, kakor je družba kmetijska postavo nacrtala, ampak vzdržavanje plemennih juncev po sklepu deželnega zbora prepušča se le prosti volji občin, katere pa žalibog v la3tno škodo občinam so večidel zelo zanikerne o tem; — konečno prosi odbor si. ministerstvo kmetijstva, katero resno voljo kaže na pomoč biti kmetijstvu, naj bi snovalo državne posojilnice, pri katerih bi pošteni pa manj premožni kmetovalci v sili dobili denarja na posojilo za ne visoke obresti in brez velicih težav. — Peticijo učitelja gosp. M. Ranta o podpiranji naprav šolskih vrtov pri ljudskih šolah, ki jo je vložil letošnjemu deželnemu zboru, ta pa izročil c. k deželnemu šolskemu svetu, šolski svet pa družbi kmetijski, katera od c. kr. ministerstva subvencije dobiva, je odbor vzel s tem na znanje, da se pri prihodnjih državnih subvencijah bode oziral na to peticijo. — Odbor dunajski, ki napravi prihodnje leto aprila meseca razstavo pitane živine, prosi družbo kmetijsko, naj to razstavo razglasi po deželi; odbor bo v ta namen naprosil vredništvo „Novic" in „Laib. Zeitg." — Gosp. Ogulin poroča, da dozdaj zakasneaa nova volitev odbora podružnice kmetijske novomeške se bode izvršila kmalu. — Deželni odbor priporoča prošnjo občine v Griža h za podelitev podpore o napravi vodnjaka; — odbor je rešil to prošnjo s tem, da bode prošnjo, kedar mu v roke pride, s priporočilom izročil c. k. deželni vladi, katera podeluje te podpore. — Dobrodelni Vincencijevi družbi sklene odbor podeliti 10 mernikov krompirja za deški azil. — (P seji deželnega odbora 9. dne t. m.) ste oddani bili službi kurjača v novi deželni blaznici na Studencu in pa služba vrtnarskega pomagača na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu, — 4 deželne štipendije za to šolo pa se vnovič razpišejo. — C. k. deželni predsednik se je včeraj podal na pot proti Idriji itd., da posebno ogleda ondašnje cestne razmere. — Gosp. H. Gagern iz Mokric na Dolenjskem, od kodar je družba kmetijska prejela po pravici hvaljeno svetlo pšenico (Glanzwe^zen), nam poroča, da ima te izvrstne in prav čiste pšenice še kakih 50 hektolitrov na prodaj, po 12 gold, hektoliter, na železniško postajo Brežice (Rann) postavljene. Ob enem priporoča dve sorti posebno plodnega in lepega ovsa, enemu je ime Ligo v oves, drugi pa Hoptorn oves, katerega je na 1 oralu pridelal 34 vaganov, vagan je tehtal 68 funtov, slama pa mu je bila ko mož visoka. Na postajo Brežice postavljen velja 1 hektoliter 10 gold. — Pretekli teden smo imeli dva rodoljuba Slovana v Ljubljani; obiskal nas je gosp. Matija Maj ar iz Koroškega in pa c. kr. vladni svetnik prof. Sembera z Dunaja, ki se je potovaje v Gorico in Benetke mudil en dan v Ljubljani. — Dopis „iz Ogerskega" v današnjem listu željo razodeva, da bi se ,,Laib. Zeitg." pod novim vredni-štvom prestrojila v feuiletonu in lokalnih noticah tako, da bi podobna bila časniku, ki v deželi izhaja, katera je po veliki večini slovenska in katera založnika največ redi z inserati, ki oklicujejo eksekutivne prodaje zemljišč ubozega našega ljudstva. Kakor se pa častiti naš dopisnik moti o zaželenem predrugaČenji „Laib. Zeitg.", tako smo se zmotili tudi mi, ko smo z vstopom pl. P. Radiča v vredništvo pričakovali popolne reforme „uradnega časnika". Zdaj še le vemo, da gosp. Radič vre-duje le politični del „Laib. Zeitg.", katera je poprej popolno plavala „im Fahrwasser" ustavovercev, vsemu drugemu vrednik pa je ostal gosp. Leon S up pan t-schitsch, prejšnji vrednik cele „Laibacherice". — (O Wolfovem slovensko nemškem slovarji), katerega gradivo uže toliko let odrešenja čaka, da pride urejeno na dan, poroča „Slov. Nar." v 229. listu takole: „Zadnji ponedeljek popoludne so se bili tukaj v Ljubljani v škofiji sešli pri škofijskein kaplanu g. Koblerji na posvetovanje zarad slovensko nemškega slovarja gg, graške univerze profesor dr. Krek, poslanec dr. Vošnjak, profesorji Pleteršnik, Leveč, Tomaž Zupan, Kermauner, Vodušek in Wiesthaler. Tudi knezoškof g. dr. Pogačar sam je bil k zboru prišel. Vseučiliščni profesor dr. Krek je prvi izrekel svoje mnenje, da naj bi bil slovar osnovan tako , da bi bil na vrhunci zdanje leksikalne znanosti in torej obširen. Proti temu je ugovarjal knezoškof z razlogi, da bi potem zopet leta in leta Slovenci morali čakati na-nj , in da bi preveč veljal; da je uže prvega dela več natisnenega bilo nego treba in se zdaj ne prodaje povoljno; vsled tega, da je treba bolj praktičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi uže nabranega materijala. Tej želji so se navzočni koncem uklonili in izbrali odbor za priprave slovarja. V ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in škofov dvorni kaplan g. Kobler. Profesor dr. Krek je obljubil prevzeti konečni pregled po odboru pripravljenega materijala in bode ostal v vedni zvezi z delujočim odborom , kateremu je bil za podpredsednika izbran gosp. Pleteršnik." — Naj bi zdaj le kmalu slišali, da se uže tiska slovar! — (Kdor menažerijo nemcurskih divjakov) videti hoče, naj potuje v mesto Kočevje, pa jo bode videl. Lastniki te menažerije so: apotekar Braune, c. kr. okrajni zdravnik dr. Eržen in pa c. k. gimnazije vodja Knapp; trobentač njih pa je apotekarjev sin, ki s svojimi pisarijami streže nekdanjim „Laib. Tagblattu". smo v 275. listu „Politike" brali dopis „aus Krain 1. Oktober", mislili smo, da je škandal kočevarski morebiti vendar le nekoliko pretiran, al včerajšnji „Slovenec" nam kaže, da je vse resnica, kar se je 29. dne u. m. zvečer v Kočevji zgodilo našima državnima poslancema gosp. knezu Windischgratzu in pa gosp. Karolu K lunu. Velečastiti naš poslanec knez Ernest Win-dischgratz šel se je predstavit svojim volilcem na Dolenjskem, med katerimi so tudi nekateri v kočevskem okraji; spremljal ga je na tem potovanji kolega njegov v državnem zboru, gosp. Klun. Bil je knez Windisch-gratz, s katerim se moremo ponašati, da je naš poslanec, po vseh krajih, kamor je prišel, sijajno sprejeman in tako radostno, da si te dni naši slovenski volilci zapomnijo kot posebno imenitne, nepozabljive dni. Al prav to slavnostno sprejemanje in pa nekaterim kočevskim meščanom prirojeni „furor teutonicus" napotil je gori imenovano trćjico , da je , ko sta gospoda poslanca na večer 29. septembra iz Kočevja v kočiji odpotovala v Ribnico, izpustila svojo menažerijo na cesto, ki je tulila in tako divje razsajala, da je le sreča bila, da se konja kočije nista splašila in se ni gospodoma kaka velika nesreča zgodila. Tako se kočevarska nemčurska „inteligenca" obnaša proti mirnim svojim gostom! Dopisnik „Slovencev" pričakuje, da c. kr. sodnija ne bode brez kazni pustila tacega pouličnega škandala. — (Razglas.) Na željo, uže mnogokrat izrečeno, hoče R. Milic izdati orgljavcem in vodijem cerkvene glasbe jako potrebno knjigo: „Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, kontrapunktu, imitaciji, kanonu in fugi", sestavil A. F o erst er. Da bi cena knjigi ne prišla previsoka, prosimo uljudno, naj bi p. n. čč. naročniki blagovolili po dopisnici ogla- siti se pri R. Milic-u, tiskarju v Ljubljani, ker le tako se more preračuniti število izrisov in cena. Vrednistvo „Tovariša". — (Prošnja.) Z dopisom od 1. dne septembra t. 1. št. 617 je podpisani odbor več gospodov prosil, naj bi blagovolili popisati izid letošnje letine v poslanem jim litografiranem izkazku in ga brž ko mogoče odboru nazaj poslati. Ker pa nekateri gospodje dosihmal še niso odgovorili, zato jih uljudno prosimo, naj blagovolijo dotični prošnji prav kmalu vstreči, da odbor more zadostiti nalogi, ki jo je prejel od si. poljedelskega mi-nisterstva. Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 11. oktobra 1880. 334