1® Yiee, Iz Turnlš prl Polčanab. Ko je bil 30. avg. I. I. okrajni shod štajeiskih kmetovavcev v Kleinstetenu, in je nastalo vprašanje, kaj je vzrok sedanjega obožanja in o.siroinašenja pri Ijudstvu, se je med drugim tndi to le odgovorilo: ,,Der schlechte Zustand der Landschulen, auf deren Verbesserung nichts verwendet vfird^. Jaz pa k temu odgovoru rečem: ,,Teneatis risura amici, in se nikar ne serdile zoper vsako pušico, ki le prepogoato lete od vseh strani na šolo". Bože moj! kako more vendarle šola vzrok biti obožanja Ijudstva, če pa taisto za solo nič ne stori, in mu po takem šola ne zavdaja nobenih stroškov Kaj da vse nekteri zanešenjaki od šol ne tirjajo, in se tako ponujajo za sodnika v stvari, ktero le slabo umejo, nam kaže tudi dopis od sv. Trojice v 39. 1. ,,Novic", kjer g. dopisnik sploli razodeva nezadovoljnost nad šolskim ukorn in učitelji, in pravi, da se v nekterih šolah v tretjem razredu to uči in sprašuje, kar je za drugi in pervi razred, kar je pa skoraj neverjetno. Sej imamo za vsaki razred posebej zapovedane učne knjige, in ravno po knjigah razred od razreda razločujemo in podučujcmo. Kar pa g. dopisnik govori od pet dečkov in deklic, ktere si učitelji izurijo, da pri izpitu za druge odgovarjajo, jez mnenje rajnega učenega Fr. Verbujaka tako le raztolinačim: nUnter hundert slovenischen Schulkindem finden sich gevvohnlich fiinf bis zehn, die alles aufsassen, was man ihnen vortragt, unter den Deutschen aber hochstens zwei bis drei". Tako je govoril pred desetimi leti mož, ki je bil član več učenih družeb, in menda ni tako enoslransko šol sodil, kakor midva z omenjenira trojičkim dopisnikom. Ali je menda g. učitelj takrat dmge učence iz šole spodil, ko je teh deselero podučeval, in ker se gospodje poslusalci pri izpitih pri prostih odgovorih dolgočasijo, zatorej g. učitelji le bolj irnenitne struue uapeujajo, naj bi se jim prikupili iu se umaknili nezadovoljni kritiki. G. tr. dopisnik blodi tudi nekaj glede našega živeža in plačila, kar pa je le samo prazna mišljija, in mu morern uaravnost povedati: ^Vedi, brate! boljšeje, derži ga, kakor lovi ga". ^Maii muss sich strekken nach der Decken". ,,Si fueris Romae, romano vivito more, si autem alibi, vivito sicut ibi", in v nekej nemski knjigi sem bral: ,,Besser ist Gehalte fliissig mahen, als sie zu erhohen". Ako g, nadžupniki, koji so dobro fasionirani, in imajo svoje bogate letne rente, in namesto, da bi tako zvane letne Hpomine svojim kaplanom prepustili, še taiste od enega goldinarja na dva od leta povišati hočejo, in ne pomislijo, kakor je g. Hojzl prav dobro omenil: wAls unbefugte Kollektu>°anten auftreten", pokaj bi torej ini učitelji od Hvojih ntarih navailnih in fasioniranih pravic odstopili, dokler zato nobenega povračila iiiinaino. Vsak naj (o svoje brani, kdor pak sega prek ineje, temu po perstih. ,,Boni paHtoris est titillare, non tondere pecus" bodi rečemi g. župnikom brez zarncre, vsakemu Bvoje; nikar pa ne mislite, da bodete čres vas' abusoni udpravili uaš uhoiii, zvun, ako zato dobirno gotovo dnar, in takrat se ne bodemo več mešali med kolekturante in Ijuilslvu novih brcinen nakladali. Sapicnti sat. Iz Štnrje. Ker vidiin, da ,,Tovarš" rad prejema spise posebno o učiteljskili zadevah in nam učiteljem prina.ša mnogo koristnega in potrebnega, naj (udi dovoli, spregovoriti o neki reči, o kteri, če se ne inotim, še nobeden ni nič omenil. *) V ,,Tovaršu", kteri nas učitelje kakor neka posebna vez obsega, naznanjajo se tudi premembe v učiteljskem stanu, ktere večidel vsaki naj popred pogleda, ko dobi ,,Tovarša" v roke, pa ravno pri tej pri- •) Ne enkrat, že vcčkrat je ,,Tov." o tem govoril. Vredn. liki pogreša se niinenik" (Schematisem) Ijudskih ačiteljev, iz kterega bi 8e razvidilo, koliko in kteri učitelji v tej ali uni šoli delajo, od kod so doina, koliko so slari i. t. d. Sej irnajo take imenike tudi drugi stanovi, kakor : častita duhovščina, redovniki, vojaki, vradniki itd. MiBlim, da bi bil la nasvet večini mojih tovaršev všeč, ter bi se gotovo radi na to delo naročevali; pa tudi mnogi gospodje duhovniki bi pristopili in si ga naročevali. Morebiti bi bilo prav, da bi se zavoljo prepogoslih stroškov ta iincnik vsako drugo ali celo tretje leto na svitlo dajal? *) Iz Marlbora. (Konec.) Kakor mi je prijatelj Chorkoloušek pravil, bo na Českem v Ijudskih šolah take biljarske in rudninske male zbirke v navadi, in, seveda, uauk kaj pospešujejo. Skusile, moida tudi šolski odbor z denarjem kaj v ta namen pripomore, kajli veliko berilo ima v sebi člauke za življenje, nc satno da bi se brati učili in posamne stavke razlagali, ampak tndi predmetov jegovih se imajo nančiti učenci. Zato naj se pri skusnji tudi spiašujejo zemljopisni, družbinski, naravoslovski, naravopisni itd. članki po obsegu, kakor se sprašuje katehisem ali slovnica. Na nauk teh predmetov se ima toliko časa obračati, kolikor na slovnico, ali ria računstvo, ali na katehizem, ali na branje, in ker se branje in učenje (eh predmetov lehko lehko združi, tedaj gotovo dvakral toliko truda kot na vsak drug predmet. Če mi porečete, da preveč tirjam, vam odgovorim, da pridni učenci se to lehko nančijo in se gotovo naučijo, le pomislite, kaj so, postavim, pri sv. Jnrji iz vcronauka vse pravili. Ne saino da su ves katehizem znali in razuineli, so še pravili toliko in toliko dogodeb iz sv. pisma starega in novega zakona, toliko životopisov od svetnikov itd., da so se poslušalcu lehko solze vtrinjale samega veselja in učudnvanja nad (olikim vspehom. Ljudska šola je ljudsko vseučelišče, v njem se (edaj res ima vse naučiti, kar navaden Ijudski človek o navadnein krogu za živIjenje potrebuje; tudi o soparni in umetni moči, o parostrojih, o brzojavih, kakor o navadnih opravilnih pismih bi imel učenec dobiti vsaj kako grobo tenjo spoznanja, to zahteva čas in jegove tirjatve. Naj ne zato slovnica malo okraj.ša, posebno teorctična, in naj se le toliko uči, kolikor je učenec povžije. Povžije pak nilada pamet slovnice silno malo, večina slovntških pravil ko nauči in pozabi, ter ostaue brez koristi. Koliko pa inladi razum slovnice povžije, nc pozna v pisavi. 8lovniško pravilo znajo, pišejo le inače, in kedar pišejo, ne nii.slijo na slovnico. Homer ni znal slovnice in Herodot ne, šc pozneji Haniostalnika in priloga niso razločevali, in kako iinenitno so pisali! pri nas se pak na painet učimo, kaj je Hamostalnik, prilog, glagol itd. večkrat take zavite omcje, da jih komaj ra/.uinemo, in če jih razumemo, kaj nam to korisli, kaj v pisavi, kaj v govoru? Iu vse to se sc uči navadno v iieinškein in Hloveimkcin jeziku. Tačas bi se Ichko naučili pozuati vmc avntrijske, celo vse evropejske dužele in glavna mesta. Bral scni lisle lepo uinevne, navdušene, in poslušal sem enake govore, in pisavci in govorniki ne bi znali reči, kajje glagol, kaj samostalnik? Če jaz iinam voliti nad bistveniini predmeti koii.stnimi za življenje in pa slovnico, izvolim si **) Ta ,,imenik" naj bi imel ljudske nčitelje vseh slovenskib škofij. Vredn. prve. Sicer slovnica niora biti, ona mišljenje vedri in obliko vtrjuje, toda razmerno kot en piedmet in samo praktična, to je, besede spoznavati in pregibati brez vseh umetnih in zavitih pravil, iu zavedeuje govora, ki ga govoriti že znamo, s poimenovanjem skladnjinih prikazni. Vcliko berilo tedaj ne hiiic biti samo zarad branja ali izgled slovniških pravil, auipak posebno zarad predmetov, ki se po kolobarji v večih letih naj več preberejo, prebrani pa po obsegu ponavljajo, kijihiz šole iztopivši učenci znajo, iu tako učenje uaj se pri skušnjah tudi kaže. V občem tedaj prav zadovoljen, zarad poduka v sadjo-, bčelo- in svilorcji še posebno vesel šolskega vnpeha, in od petja iu deklamovanja v obeh šolah radostno ganjen ni.sein mogel zamolčati želje , da bi se tudi drugi predmeti velikega berila spravili na islo stopnjo natančnega in skerbnega poduka kot sadjo-, bčelo- in sviloreja, in če se pri tem celo glovnica malu prikrajša. Morda se šoliski možje dajo pripraviti, da za kazavni nauk v velikem berilu kupijo kake zbirke, slike, orodja, slroje, vse polagoma, tačas pak, kolikor nai kraj nanaša, uaših učiteljev znana in cenjena marljivost naj satna skupi. Gotovo pričakujoč da mi č. gg.t ki He za to reč brigajo iu marajo, na moje piijazne oponibe v ,,Učiteljskern Tovaršu" odkrito in prijazno odgovorijo, v čein da se niotim, ali kaj iniam prav, (islajain h primčniin pozdravom ves vas Ivan. Iz LJablJane. Nevtrudljivi pisatelj gosp. prof. A. Janežič je dal na svetlo v drugem zelo popravljenem in pomnnženem natisu svoj ,,l)eutsch - slovenisches Taschen -Worterbuch fur Schule und Haus", ki se dobiva pri bukvarjih za 2 gold. 40 kr. Zivo ga priporočamo posebuo Ijudskim učiteljem, šolskim in učitclj.skim knjižnicam in sploh vsem, ki potrebujejo ročnega slovarja. — Zaklad kranjske sirotnice je pri poslednjem srečkanji oblagacij od 1. 1860. dobil 5000 gold. Gotovo vesela novica. — Domoljubne, blage gospe in gospodičine že o večerih prav pridno hodijo v čitalnico šivat obleko ubogim išolskiin otrokom. Bog jim daj srečo! — Dobili smo važni ukaz, ki vreduje učiteljske duhodke; prihodujič več o njem.