UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047	
DOPISNIŠTVO za goriško	pokrajino :
34170 Gorica, Ul. XXIV. Telefon 24-36	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550	
lir. Poštni tekoči račun :	Trst 11/7000
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 7 (717)
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Treba je poraziti krščansko demokracijo, zmanjšati obseg strank, ki jo podpirajo, onemogočiti desnico.
LUIGI LO.NGO
TRST - 29. marca 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajetdnevnik
Quindicinale
Spedie. in abb. post. Grappo II
Ustvariti pogoje za novo večino
Na seji Centralnega komiteja KPI, ki je bila ta teden v Rimu, je generalni tajnik partije, tovariš Luigi Longo, Obrazložil splošni volilni program komunistov. Poudaril je, da je treba ustvariti pogoje za novo politično večino, ki naj zajame vse laične in napredno usmerjene katoliške sile, ki delajo že dalj časa za to da pride do konkretnih rezultatov v novi poslovni dobi parlamenta. Za dosego tega cilja — tako je poudaril tovariš Longo — je predvsem potrebno poraziti krščansko demokracijo, zmanjšati obseg strank, ki jo podpirajo; onemogočiti desnico.
KPI — tako je poudaril tovariš Longo — ni nikoli zapirala oči pred težavami, ki se opažajo v socialističnem svetu, kot je to ugotovil tudi tovariš Togliatti v znamen memorialu z Jalte, vendar pa so bili v socialističnem svetu storjeni koraki naprej, kar italijanski komunisti pozdravljajo. Tudi zato italijanski komunisti menijo, da so tovariši na Češkoslovaškem pravilno ravnali, ko so sprejeli potrebne korake za prenovitev in demokratizacijo življenja v svoj deželi. Vendar pa je treba italijansko pot v socializem ločiti od izkušenj v drugih deželah. V Italiji je* treba upoštevati lastne izkušnje, ki so drugačne od izkušenj v drugih deželah; upoštevati je treba obstoječe možnosti.
V zvezi z ravnokar zaključeno zakonodajno dobo je tovariš Longo dejal:
Levi center je popolnoma propadel. Na nobenem področju ne more pokazati pozitivnih rezultatov. Viada levega centra se ni pridružila tistim, ki se zavzemajo za brezpogojno prenehanje bombardiranja Vietnama; ni znala niti zajamčiti svobode in demokracije, kar potrjuje zadeva SIFAR. Leta vladanja levega centra so bila leta škandalov, leta nesreč. V kolikor je prišlo do nekaterih sprememb, npr. na gospodarskem področju, je do njih prišlo po težkih bojih delavskih množic.
Naš cilj je, kot je bilo že toliko krat poudarjeno, ustvariti socialistično državo. Za dosego tega cilja hočemo nadaljevati boj skupaj z vsemi delavskimi in demokratičnimi, laičnimi in katoliškimi silami. Borimo se za mir, neodvisnost, demokracija; za nov tip gospodarskega razvoja, ki naj zagotovi delo ter pristopitev k resničnimi reformam obstoječih gospodarskih in družbenih ustanov. V ta okvir spadajo tudi emancipacija žena in mladine, vprašanja šole, skrbstva in socialne varnosti, vprašanje pravičnih pokojnin itd.
Zahtevamo temeljito spremembo zunanje politike ter novo uvrstitev italijanske države na mednarodnem torišču. Zato zahtevamo, naj Italija ne obnovi pogodbe z atlantskim paktom, naj izstopi in NATO, naj NATO zapusti italijansko ozemlje, naj se ukinejo vsa raketna ter atomska oporišča. Zahtevamo tudi, naj italijanska vojska služi samo v obrambo, naj se italijansko gospodarstvo zaščiti pred penetracijo a-meriškega kapitala. Politika avtonomije in neodvisnosti,. ki jo zahtevamo, uvrščamo med prizadevanja za ustvaritev sistema evropske var-
nosti, ki je edina alternativa, ki se lahko in se mora upreti tako atlan-tizmu kot golističnemu nacionalizmu. Mi nasprotujemo sleherni o-bliki ekonomske autarkije, toda zahtevamo spremembo skupnega evropskega tržišča, pristopitev k ustvarjanju pravega evropskega tržišča, ki bo zajelo tako zahodne kot vzhodne države, omogočilo nove odnose z deželami takoimeno-vanega tretjega sveta ter napravilo konec sleherni obliki neokolonializma.
V Italiji se morajo stvari spremeniti. To je zahteva časa. To zahtevo potrjuje tudi sedanje nezadovoljstvo, potrjujejo protesti, ki prihajajo od vsepovsod. Nikdar poprej ni bil glas za KPI tako potreben, tako pomemben, tako odločilen. V preteklosti je bil glas za KPI odločilnega pomena v boju proti konservativizmu in avtoritarizmu krščanske demokracije, sedaj je odločilnega pomena za to, da se stvari spremene, za to, da bo država Izšla iz sedanje politične, družbene in moralne krize, v katero sta jo privedla krščanska demokracija in levi center.
Komunistična partija je edina stranka, ki more v resnici braniti interese in ideale delovnih ljudi. Zato mora KPI iziti iz bližnjih volitev še močnejša kot je sedaj !
Gagarin umrl
Jurij Gagarin, prvi vesoljski potnik, heroj Sovjetske zveze je tragično preminul med preizkušanjem nekega novega letala. Žalostno vest je moskovski radio sporočil v četrtek dopoldne. Nepričakovana novica se je v hipu razširila po vsem svetu ter presunila vse, ki so junaškega pilota, velikega sina sovjetske domovine cenili, občudovali in ljubili.
Pokojni Jurij Gagarin je bil rojen leta 1934. Izšel je iz kmečke družine. Kot otrok je okusil grozote vojne in nacistične okupacije in študiral je lahko šele po končani vojni. Postal je vesoljski pilot in dne 12. aprila 1961 je polete! okoli Zemlje.
Sovjetska vlada je tistega zgodovinskega aprilskega dne v posebnem sporočilu med drugim podčrtala, da se s poletom Jurija Gagarina v vesolje odpira nova doba človeškega rodu in da bo to dobo odprla dežela zmagovitega socializma.
Večna slava junaku Juriju Gagarinu!
(Ko je bila objavljena vest o tragični smrti Jurija Gagarina, je bil naš list že urejen in deloma v tiskarskem stroju, zato nam ni bilo mogoče obširneje poročati.)
V nedeljo, 31. marca ob 10.30
bo v kinu RITZ (Ul. s>/. Frančiška. 10' v Trstu
JAVNO
ZBOROVANJE
KPI
Govorili bodo tovariši
Paolo Sema Marija Bernelič Visorio Vidali
Ma zborovanju bodo obrazložili volilni program.
Volilni znak KPI prvi na glasovnici
Priprave na politične volitve so v polnem teku. Komunistična partija je že predložila kandidatne liste. Tako na Tržaškem kot na Goriškem bo voliini znak KPI na prvem mestu na glasovnici. Za senatne volitve nastopata skupno KPI in PSIUP.
Kandidatne liste KPI za poslansko zbornico in senat so bile sestavljene po daljšem posvetovanju v sekcijah in celicah.
V tržaškem volilnem okrožju so bili izbrani za kandidate KPI za poslansko zbornico naslednji tovariši:
Colli Mario, rojen leta 1921, novinar, pokrajinski svetovalec v Trstu, namestnik tainika deželnega komiteja KPI, član partije od leta 1945;
Russo Jolanda poročena Burlo,
UU< lUOOOOGOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOO >00000001 )i ooooooooooooooooooo
1 .jzlaiii sloueoshe leuice'
Prejeli smo «Izjavo slovenske levice», ki jo je podpisalo 20 oseb. Zaradi pomanjkanja prostora, m predvsem zaradi značaja našega časnika ne objavljamo vsebine «Izjavi» v celoti, saj je bila razdeljena javnosti v obliki letaka.
Zato objavljamo «Izjavo» v izvlečku, z nekaterimi našimi pripombami, ki se ne našajo toliko na odgovor določenim stališčem, ki jih vsebuje «Izjava», kolikor, da pojasnimo naša stališča do tega «dokumenta».
Že sam naslov «Izjave», s katerim se njeni podpisniki predstavljajo, zahteva pojasnilo. Kaj sploh pomeni «slovenska levica» v sedanji stvarnosti? Ali hočejo morda s tem poudariti, da pred «Izjavo» slovenska levica sploh ni obstajala? Ali so morda slovenski komunisti kaka desničarska ali sredinska politična sila? Razumljivo je, da ne postavljamo resno teh vprašanj, saj so bili in so slovenski komunisti vsak dan aktivno na pozornici političnega življenja in zato ne potrebujejo izjave», ki so jo podpisale nekatere osebe, čeprav so lahko vsega spoštovanja vredne.
Razumljivo je tudi, da biti slovenski levičar ne zadostuje samo neka «Izjava» in ne zadostuje, da nekdo samo pravi, da je socialist (v protikapitalističnem smislu). V «Izjavi» je tudi izražena predanost antifašizmu in odporniškemu gibanju; v njej najdemo strogo in pravilno oceno o položaju Slovencev pri nas, o nevarnosti asimilacije zaradi nespoštovanja mednarodnih obveznosti in pomanjkanja ustreznih zakonodajnih določb. Res je, da Slovenci niso enakopravni. Nihče tega ne ve bolj kot mi komunisti, ki se toliko let borimo za slovenske pravice v parlamentu, deželnem, pokrajinskih in občinskih svetih; saj je vsa naša dejavnost v tem, da dosežemo za Slovence enakopravnost na vseh področjih političnega, javnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Da tega Slovenci nismo še dosegli so krivi ljudje, ki jih vsi dobro poznamo. V vrvi vrsti je zato kriva Krščanska demokracija, nato združena PSI-PSDI, se pravi vse sile leve sredine, ki vodijo takšno politiko, v kateri vprašanja demokracije in pravic Slovencev ne najdejo mesta. Zato ni težko dognati, kdo je za vse to kriv. Med temi so
tudi voditelji «Slovenske skupnosti», ki sicer izjavljajo, da so edini predstavniki Slovencev, hkrati pa vsestransko podpirajo Krščansko demokracijo, ki nosi največjo krivdo za mirno in tiho raznarodovanje Slovencev.
Iz «Izjave» pa je razvidno, da postavljajo njeni podpisniki vse v en koš, vse na isto raven. Podpisniki se postavljajo nad vse, kot edini zagovorniki pravičnih načel. V «Izjavi» je govora o «strankah levice na Tržaškem, ki so uničile pogum in duh odpora Slovencev». Pri tem podpisniki ne delajo nobene razlike med tistimi, ki sodelujejo v levi sredini in podpirajo KD, kot združeni socialisti in Sle zenska skuv-nost, in ljudmi, ki predstavljajo je-d’?. ljudske, demokratične in antifašistične opozicije, ki se odločno bori za pravice Slovencev, kot na primer komunisti. Zato se žaljiva obtožba «Izjave» proti «strankam levice» ne tiče komunistov.
Res je sicer, da «Izjavo» ni mogoče imeti toliko za politični dokument, kolikor predvsem za izraz splošnega nezadovoljstva in kritike «skupine razumnikov», s precej zmedenimi pojmi in brez življenjske povezave s političnim, gospodarskim in socialnim življenjem Slovencev in vsega prebivalstva. Zato ne bomo dajali tej «Izjavi» večje vrednosti, kot jo sicer ima. Do morebitne dejavnosti podpisnikov «Ir. jave» v krajevnem političnem življenju pa bomo vedno kritični kot smo do vsakogar, ki se izjavlja za protimarksista in se zaganja v ko-muniste.
Politiko se ne dela za kratek čas ah razvedrilo. Vprašanja Slovencev pa se ne rešujejo le z besedami. Zato bodo se enkrat dejstva jasno pokazala, da kar je napisano v «Izjavi» ne prispeva k utrditvi prizade-vau/ za dosego pravic Slovencev, borba za te pravice zahteva enotnost in jasna stališča. Zmeda in razdvojenost služita le sovražnikom, ki zavirajo razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Zato si pridržujemo pravico, da bomo sodili delovanje podpisnikov «Izjave» po tem kar bodo pokazali z dejstvi. Pred nami je volilna borba. In prav ob tej priložnosti bo-■mp videli, kdo bo napravil svojo dolžnost do Slovencev.
rojena leta 1924, predsednica Zveze italijanskih žena v Trstu in občinska svetovalka, vpisana v partijo od leta 1945;
Millo Gastone, rojen leta 1919, delavec, župan v Miljah, vpisan v partijo od leta 1945 ;
Škerk Albin, rojen leta 1921, delavec, občinski svetovalec v Nabrežini in pokrajinski svetovalec v Trstu, član partije od leta 1944.
(Pripominjamo, da na Tržaškem ni nosilca liste KPI j
V volilnem okrožju Videm - Gorica, Pordenone - Belluno kandidirajo na listi KPI naslednji tovariši:
Lizzerò Mario, Andrian Gastone, Bortot Giovanni, Bristot Antonio, Burini Olivo, Cappelletto Aldo, Fa-bris Giuseppe, Modoio Aldo, Murer Augusto, Papette Luciano, Pelizzon Guglielmo, Poletto Silvino, Scaini Antonino, Selli Maria.
Nosilec liste v tem okrožju je Mario Lizzerò, dosedanji poslanec, rojen leta 1913, član Centralne kontrolne komisije KPI, bivši komisar skupine divizij garibaldincev v Furlaniji, odlikovan s srebrno medaljo, čian KPI od leta 1929.
Iz Gorice sta dva kandidata : Silvino Poletto, rojen leta 1921, deželni tajnik Zveze zadrug, bivši partizan, član KPI od leta 1944; Maria Selli, rojena leta 1913, pokrajinska tajnica sindikata tekstilcev, pokrajinska svetovalca v Gorici, članica partije od leta 1945.
Kandidati za senat so naslednji tovariši :
Trst I. — Costa Roberto (neodvisni), rojen leta 1924, docent na univerzi.
Trst II. — Sema Paolo, rojen leta 1915, pravnik, sedanji tajnik tržaške federacije KPI, bivši partizan, član KPI od leta j 932.
Gorica — Albarello Adelio, rojen leta 1918, senator PSIUP.
(Kot je znano, na volitvah za senat nastopata skupaj stranki KPI in PSIUP).
Kandidati KPI za deželni svet so naslednji tovariši:
V	Trstu: Ing. Antonino Cuffaro, Silvano Bacicchi, Arturo Calabria, Antonio Gattonar, Lino Crevatin, Galliano Donadel, Dušan Furlan, Gabrijela Gerbec, dr. Ivan Godnič, Franc Gombač, Dušan Lovriha, Walter Lunardelli, Slavoljub Štoka, Dario Supancic, Claudio Tonel.
Za deželni svet tržaška federacija KPI predlaga listo po abecednem vrstnem redu in z nosilcem liste, bo pa svetovala volivcem, naj oddajo preferenčni glas kandidatom: Cuffaro, Bacicchi, Lovriha, Calabria.
V	Gorici : Fulvio Bergomas, dosedanji deželni svetovalec ; Italo Chia-rion, član vodstva goriške federacije KPI ; Umberto Clapis, pokrajinski svetovalec; Jože Jarc, dosedanji deželni svetovalec; Bruno Ma-rizza pokrajinski tajnik zveze «Alleanza Contadini»; Rizzieri Mauri, pokrajinski tajnik obrtniške zveze; Spartaco Zorzenon, občinski svetovalec v Tržiču in član tajništva goriške federacije KPI.
Slišimo, da v drugih stran kali in gibanjih niso poznali demokracije. Kot običajno so prevladovali najrazličnejši in tudi osebni interesi. Sicer pa ni to nič izrednega, zlasti pri demokristjanih.
2 • DELO
29.3.1968
Bližnjim 'državnozborskim in deželnim voiitvam komunisti pripisujemo izredno velik pomen in jim zato posvečamo največjo pozornost. Značilnost teh volitev je v tem, da se bodo vršile v času, ko vlada v svetu velika napetost in ko je svetovni mir v hudi nevarnosti; da se bodo volitve vršile potem, ko je v Italiji propadla politika levega centra, tista politika, ki ni privedla nikamor in ni bila sposobna rešiti niti skromnih programov, ki so bili svojčas sprejeti.
Ameriški imperialisti nadaljujejo zločinsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu, katerega edina «krivda» je v tem, da ljubi svojo svobodo, zahteva neodvisnost in hoče biti samo gospodar svoje usode.
Svetovni mir je v nevarnosti tudi zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu, zaradi izraelskih pusto 'lovščin, za katerimi stoji ameriški imperializem. Isti imperializem je pripomogel tudi k temu, da je bil v Grčiji izveden državni udar. Imperializem ZDA je bil zapleten tudi v afero Sifar v Italiji.
Vlada levega centra, to je vlada, v kateri so zastopani tudi socialisti, tudi spričo tako resnih dogodkov izkazuje svojo vzajemnost z ameriško imperialistično politiko. Tembolj čudno je to, da se tej vzajemnosti z imperialisti ne protivijo niti socialisti, ki so izšli iz vrst antifašizma in ki so se udeležili boja za strmoglavljenje fašistične tiranije v Italiji. S privoljenjem socialistov se tudi v Italiji trosijo težke milijarde v oboroževalne namene, za širjenje nesmiselnih vojaških služnosti v okviru NATO, tistih služnosti, ki predstavljajo veliko oviro za gospodarski in socialni napredek.
Zaradi take politike italijanska vlada levega centra ni mogla ali ni bila sposobna pristopiti k reševanju številnih perečih vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, kar že toliko časa terjajo delavske množice.
Vse dosedanje italijanske vlade niso pokazale razumevanja za naše probleme, niso pokazale potrebnega razumevanja za pravične zahteve delovnih množic. Toda tudi razne obljube, ki so kdajkoli prišle iz Rima, niso bile izpolnjene.
Tako kot prejšnje se tudi sedanja vlada levega centra ni ozrla na Trst in deželo, temveč je šla naprej po stari poti velikih nikdar uresničenih obljub. Vlada in stranke ki jo sestavljajo, namesto resnih gospodarskih ukrepov so vedno pripravljene prirediti pa-triotične manifestacije, 'katere Trstu ne prinašajo nobene koristi. Mnogo bolje bi bilo, da bi ohranili in posodobili tržaško industrijo, ustvarili pogoje za nemoten razvoj trgovine potom pristanišča itd.. Če bi to storili, ne bi bilo potrebno nadaljevati z razlastitvami za graditev tovarn, katere, četudi zgrajene, ne bodo rešile tržaškega gospodarstva, kot ga ni rešil tako opevan naftovod.
Zadnje čase razni krogi skušajo zadovoljiti Slovence, češ, da so se odnosi med slovensko narodno manjšino in oblastjo izboljšati. Tega nihče noče zanikati, ampak to ni dovolj, s tem se niso še ustvarili pogoji za uresničitev vseh pravic manjšine in za nemoten razvoj iste na gospodarskem, socialnem, političnem in kulturnem področju. Boljši odnosi ne morejo nadomestiti slovenskega strokovnega zavoda, dvojezičnih napisov v slovenskih krajih, ne dokončno rešiti vseh vprašanj slovenskih šol, dvojezičnosti v javnih uradih itd., itd..
Za vsa ta in še druga vprašanja smo se komunisti dosledno borili in bomo boj nadaljevali, drugi pa, ki so obljubili, da bodo ta vprašanja rešili, jih niso ker jih niso mogli, ker se ta vprašanja dajo rešiti samo v okviru velikih reform v državi, kar pomeni spremeniti dosedanjo politiko levega centra, pomeni demokratizacijo vsega državnega ustroja, pomeni še zasledovati politiko miru in neodvisnosti. V taki politiki tudi vsa slovenska narodna skupnost v Italiji bi prišla do svojih pravic in do nemotenega narodnega razvoja. Za tako politiko se bomo slovenski in italijanski komunisti borili enotno, -sklicujoč se na Slavno tradicijo antifašistične in partizanske 'borbe.
Glasovati za K.P. bo pomenilo glasovati za mir, za enotnost, za uresničitev demokratičnih načel ustave, za učinkovito borbo za slovenske pravice.
DUŠAN LOVRIHA
Spomenik padlim partizanom v Gorici
Na eni izmed zadnjih sej gori-škega občinskega sveta je župan Martina odgovoril na vprašanje glede spomenika padlim partizanom. Zadevno vprašanje je predložil svetovalec RPI tovariš Battello.
V županovem odgovoru je rečeno, da je v načrtu predviden izdatek za gradrijo omenjenega spomenika, ni pa nič konkretnega o tem, 'kdaj in kje naj bi spomenik zgradili. Prav tako ni nič konkretnega glede zahteve, naj bo na spomeniku dvojezičen napis.
Tovariš Battello je še enkrat podčrtal stališče komunistov. Poudaril je, da komunisti že dve leti zahtevajo, naj se postavi spomenik partizanom v mestnem središču. Prav tako je podčrtal, da komunisti nasprotujejo načrtu, za katerega se ogreva občinska uprava, to je, da bi spomenik postavili na mestnem pokopališču, še enkrat je podčrtal tudi zahtevo, naj bo na spomeniku italijanski in slovenski napis.
Na žalost, lahko že danes pripomnimo, da zahteva komunistov ne bo uresničena brez odločnega političnega boja.
Sredozemlje v strategiji ZDA
OOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOoooouOO
Po treh letih uprave levega centra v Nabrežini
Najavljeni občinski program se ne izvaja
V devinsko - nabrežinski občini, po treh letih upravljanja s strani strank takozvane leve sredine, ne opažamo nobenih vidnih uspehov. Mislim, da se' ne motimo, ako trdimo, da se je splošno stanje s političnega in gospodarskega vidika poslabšalo. Politični sporazum, ki je bil dosežen med Slov. skupnostjo in KD, se ne izvaja. Z omenjenim dogovorom so se krščanski demokrati obvezali, da bodo prenehali z gradnjami begunskih naselij; da se bo spoštovalo obstoječe etnično stanje na podeželju ter skratka, da se bodo korektno vedli do Slovencev. Komunisti v občinskem svetu so označili ta sporazum, kot prevaro in «pesek v oči» za Slovence! Dejstva so pokazala, da je bila naša ocena točna. KD ne spoštuje prevzetih obveznosti. V Sesljanu je v teku gradnja nadaljnih 98 stanovanj za priseljence. Pred par meseci je bil z dekretom predsednika deželne vlade imenovan novi desetčlanski upravni odbor letoviščar-ske ustanove za Sesljan - Devin. V odboru tako važne ustanove, ki deluje na obalnem delu naše občine, nimajo Slovenci nobenega predstavnika, čeravno so lastniki 70% vseh gostinskih in turističnih obratov na tem področju - Slovenci.
Prejšnje občinske uprave so postavile tu pa tam dvojezične napise po naših vaseh. Ti napisi, iz raznih razlogov, počasi izginjajo in razpadajo. Na njihova mesta pa se ne postavlja novih, kar prav gotovo ugaja KD, ki vedri in oblači v naši občinski upravi.
Negativna politika strank leve sredine poraja zelo škodljive gospodarske posledice tudi v naši občini. Kot odraz obupnega gospodarskega stanja v Trstu je bila zadnje čase zaprta tudi tovarna Pecas-Ma-rossi; naj večji nabrežinski kamnolom preživlja veliko krizo. Kmetijstvo nadalje peša ter mladina v vedno večjem številu išče zaposlitev v 'tujini.
Upravni program, s katerim so se predstavili sedanji upravitelji, se v glavnem ne izvaja. Večji del dovršenih javnih del so plod dediščine prejšnje uprave. Razen asfaltiranja nekaterih občinskih cest ter neznatne razširitve vodovodnega omrežja in javne razsvetljave, ni bilo stor-
jenega ničesar. Ljudstvo po vaseh se sprašuje : Kdaj bosta zgrajena otroška vrtca v šempolaju in Devinu? Kdaj bosta zgrajeni novi i> snovni šoli v Slivnem in Štivanu? Kdaj bodo zgrajena že odobrena številna delavska (GESCAL) in ljudska stanovanja? Kdaj se bo poskrbelo za razširitev omrežja greznice v Nabrežini in Devinu ter z izgradnjo nove greznice v Sesljanu? Kdaj bodo odprti strokovni večerni tečaji? Omenjena in še druga slična vprašanja si upravičeno postavlja naše ljudstvo. Razumemo težkoče občinske uprave vsled velikega birokratičnega zavlačevanja nadrejenih organov ter omejenih finančnih sredstev s katerimi razpolaga, kljub temu pa mislimo, da bi bilo treba v tem oziru hitreje in več narediti. Prav tako smo prepričani, da bi se dalo nekoliko več doseči v obrambi narodnostnih pravic, z večjo odločnostjo in borbenostjo s strani predstavnikov Slov. ' skupnosti v občinskem odboru.
ALBIN ŠKERK
V svetovni politiki in strategiji Združenih držav Amerike zavzema Sredozemlje vidno mesto. Poglavitnega vzroka za to ne bi smeli iskati le na področju gospodarskih interesov Washingtona, čeprav njegovega vpliva ne gre podcenjevati (predvsem pliva tistih koristi, ki so v zvezi z nafto na Srednjem vzhodu ir. zalaganju kapitala v nekaterih državah južne Evrope). Kaže, da je stališče ZDA do Sredozemlja odločilno odvisno od političnih in vo-j aško-s trateških in teresov.
Ameriško zanimanje za Sredo-zemlje včasih izenačujejo z zanimanjem NATO, vendar je to zmotno. Za številne države NATO ima Sredozemlje omejeno vrednost. Samo za nekatere med njimi je ro območje življenjskega pomena. Za Pentagon je to člen v verigi strateških oporišč, s katerimi želi ločiti Sovjetsko zvezo in druge socialistične države od ostalega sveta, pa tudi pomembna opora za morebitna ofenzivna dejanja proti Vzhodu.
Vojaška aktivnost ZDA v Sredozemlju je zelo živahna in pestra. Njene poglavitne oblike so: NATO, dvostranske pogodbe z nekaterimi državami tega območja in samostojno ravnanje ameriških oboroženih sil, ki so tu nastanjene.
Sredozemlje je zajeto z evropsko vojaško organizacijo NATO. V operativnem pogledu ga «pokriva» poveljstvo NATO za južno Evropo, katerega sedež je v Neaplju, vodi, pa ga ameriški admiral. Poveljstvo v Neaplju je podrejeno vrhovnemu poveljniku NATO za Evropo, ki je prav tako Američan. V rokah ameriškega admirala je tudi novo sosednje poveljstvo NATO,, «odgovorno» za atlantske dostope k Sredozemlju, vkljujuoč tudi Portugalsko. Ameriški generali poveljujejo kopenskim in letalskim silam Grčije in Turčije, ki sta jih dali vladi teh držav na voljo atlantskemu paktu. Glavni poveljnik vsega letalstva NATO na jugu Evrope je Američan. Tudi nekatere pomembne poveljniške položaje v vojaškem mehanizmu NATO na jugu Evrope zavzemajo ameriški visoki častniki, v vseh povelj styih pa dela mnogo Američanov.
Poleg tega so sredozemske članice NATO odprle svoja vrata ne le posameznim častnikom in vojaškim misijam ZDA, marveč celim enotam ameriške armade. Na ozemlju Italije, Grirje in Turčije stalno bivajo deli ameriških kopenskih, ra-katnih in letalskih sil, katerim se
Vietnamske narodno osvobodilne si'e so zadale ameriškim napadalcem hude izgube. Kljub tem izgubam Američani še sanjajo o vojaški zmagi. Kljub protestom vse demokratične javnosti pošiljajo nova ojačenja v
Vietnam
od časa do časa pridružujejo tudi ladje šestega ameriškega ladjevja. Tu (je uskladiščeno jedrško orožje, ki ga morejo uporabiti tudi proti volji države gostiteljice. Navzočnost in aktivnost teh sil povzročata upravičene bojazni in sume.
Dvostranske pogodbe z nekaterimi državami so druga oblika ameriške vojaške dejavnosti v Sredozemlju. S takšnimi pogodbami so ZDA dobile vojaške baze v Španiji in Libiji, na podlagi pogodbe z Marokom še iz časov francoske vladavine nad to deželo pa se zelo žele obdržati tam še nekaj časa. V ameriški strategiji «izpostavljene o-brambe» bi bila Španija poglavitna baza za sprejem in oskrbovanje «ekspedicijskih sil», ki bi jih poslali iz metropole na evropsko, sredozemsko ali afriško bojišče.
Washingtonu se je posrečilo v krog svoje sredozemske politike in strategije vplesti še nekatere države, predvsem Izrael. S tem je spo-polnil verigo oporišč v Sredozemlju, prepričan, da mu bo ta omogočila laže doseči smotre na tem območju.
Težišče teh prizadevanj ZDA je usmerjeno k ustvarjanju zanesljivih opor na treh ključnih območjih Sredozemlja, ki združujejo Evropo z Afriko in Azijo. To so: Španija (in morda Maroko), osrednji del Sredozemlja in Srednji vzhod. Številne poteze ameriške vlade v Sredozemlju postanejo jasnejše, če jih pogledamo tudi v tej luči.
Zlasti pomembna manifestacija a-meriške vojaške aktivnosti v Sredozemlju je navzočnost šestega ladjevja in nekaterih drugfh delov oboroženih sil.
V	petdesetih letih je bila poglavitna naloga šestega ladjevja priprava za strateške jedrske posege v primeru vojne (z letali nosijo a-tomske bombe). Druga naloga — demonstracija sile in lokalne intervencije (kakor npr. v Libanonu leta 1958) so bile bolj obrobne, čeprav jih je šesto ladjevje vestno izpolnjevalo.
V	zadnjem času je vloga šestega
ladjevja nekoliko spremenjena. To je predvsem posledica novih gledišč o povečani možnosti za izbruh o-menjenih vojn na področju Sredozemlja, v katerih bi bilo šesto ladjevje eden poglavitnih činiteljev. K tem spremembam sta pripomogla še dva dogodka:	v Sredozemsko
morje so priplule jedrske podmornice oborožene z raketami pola-ris, in prevzele večji del strateških nalog šestega ladjevja; na to območje so priplule tudi močne pomorske sile Sovjetske zveze in precej omejile svobodo ameriškim vojnim ladjam v manevriranju.
V	Sredozemlju so nastanjene tudi močne letalske sile ZDA, katerih izvidniški poleti in pogoste vaje 'povečujejo napetost na tem razburkanem območju. Občasen pojav ameriških bombnikov B-52, oboroženih z atomskimi bombami, in njihove nesreče pri španskem mestecu Palomaresu (v zàcetku leta 1966), krepe prepričanje, da je v načrtih Pentagona Sredozemlje obsojeno na to, da bo torišče spopadov, v katerih bi utegnila biti uporabljena tudi jedrska orožja ogromne moči.
Američani presojajo sile na Sredozemlju predvsem na vojaških po-kazovaicih in merilih ter na podlagi tega prihajajo do zmotne predstave o svojih možnostih. Ne upoštevajo dovolj tistega velikega potenciala, ki se skriva v narodih Sredozemlja, in njihove odločenosti, da ohranijo svobodo in neodvisnost ter miroljubno rešujejo nastala vprašanja. Te lastnosti so mnogi narodi na področju Sredozemlja zelo prepričljivo pokazali tudi v nedavni preteklosti.
(Po «Komunistu»)
29.3.1968 -
DELO • 3
Ob 147. obletnici osvoboditve izpod turškega jarma
Solidarnost z grškim ljudstvom
Dne 25. marca je miini1!o 147 ' let od oborožene vstaje v Grčiji ter boja za osvoboditev dežele izpod turškega jarma. To obletnico, ki je tako draga slehernemu grškemu rodoljubu, so proslavili tudi v Grčiji, čeravno je trenutno ;na vladi skupina fašističnih polkovnikov, ki je zadušila demokracijo.
Rodoljubi in demokrati so to zgodovinsko obletnico proslavili v znamenju boja proti sedanji diktaturi in boja za svobodo. V Solunu so bile hude demonstracije. Fašistična policija je aretirala o-irog 200 visokošolcev.
Solidarnost z grškim ljudstvom so izrazile tudi protifašistične in delavske organizacije v Trstu. V posebnem poročilu, ki ga je objavila tržaška federacija KPI je med drugim rečeno : «Grško ljudstvo se bori proti polkovnikom, ki so ob podpori mednarodnega imperializma in s pomočjo ameriške vojaške obveščevalne službe zadušili svobodo in 'demokracijo, ki sta se bili porodili prav v Grčiji.»
V brzojavki, ki je bila poslana grškemu konzulatu v Trstu tajništvo federacije pravi : «Tržaški komunisti izražajo odločen protest proti mučenju, preganjanju in deportacijam grških demokratov, želeč zmago 'ljudstva in poraz vo-
jaške fašistične vlade polkovnikov.»
Odporniške organizacije v Trstu, združenje partizanov AMPI, združenje protifašističnih političnih preganjancev ANPPIA in združenje političnih 'deportirancev v nacistična koncentracijska taborišča so ob 25. marcu, poslale grškem konzulatu v Trstu pisma, v katerih izražajo svojo solidarnost grškemu ljudstvu ter obsojajo nasilja, telesno in moralno močenje, ki ga nad 'tem ljudstvom izvaja sedanji fašistični režim v Grčiji.
Nova delavska zbornica CGIL je ob tej priliki objavila posebno poročilo, v katerem poveličuje obletnico neodvisnosti grškega ljudstva. V poročilu je med drugim rečeno : «Po 147 letih od osvoboditve Grčije izpod turškega jarma se morajo grške demokratične sile in delavci zopet boriti za svojo svdbodo, ki jim jo krati sku- : pina polkovnikov. Tržaški delavci še enkrat izražajo bratsko solidarnost z grškim ljudstvom in delavci ter so prepričani, da bodo slavne tradicije grške zgodovine, omike, demokracije in svobode ponovno premagale strahovlado.»
V tolmačenju gori omenjenih , čustev je tajništvo nove delavske I zbornice CGIL poslalo grškemu veleposlaništvu v Rimu brzojav-
ko, ki pravi: «Ob 147. obletnici neodvisnosti grškega ljudstva tržaški 'delavci zahtevajo osvoboditev grških delavcev in sindikalnih voditeljev, ki so v zaporih, ter ponovno obnovitev demokratičnih svoboščin v Grčiji.»
Grška protifašistična fronta je naslovila na grški konzulat v Trstu brzojavko, ki pravi: «25. marca 1821 je grško ljudstvo začelo svoj boj za neodvisnost, 2. marca 1968 se grško 'ljudstvo znova enotno bori za svojo čast proti hunti polkovnikov. Živelo novo odporniško gibanje Grčije!»
KULTURNI DOM V TRSTU
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega René de Obaldia VETER V VEJAH SASAFRASA
Prevod :
Janez Negro in Janko Moder Režija :
Žarko Petan
V	soboto, 30. marca ob 20,30. (Abonma I. ponovitev; sindikalni — red G, dijaški — red F) — V nedeljo, 31. marca ob 17. uri —• (Abonma nedeljski popoldanski, invalidski — red D, okoliški — red E). — Vstopnice so še na razpolago.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	soboto, 30. marca ob 20.30
V	nedeljo, 31. marca ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici: Italo Svevo-Tullio Kezieb
ZENOVA IZPOVED Drama v dveh delih
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Osmi marec v Moskvi
Naš sodelavec tovariš Stojan Spetič nam je iz Moskve, kjer se trenutno nahaja zaradi študija, poslal dopis, ki je v zvezi z osmim marcem. Dopis je dospel v naše uredništvo z dokajšnjo in nerazumljivo zamudo.
Morda je prekasno, a kaj, ko mora osmi marec pač miniti, ako ga j hočem opisati. Lani sem večer med- j narodnega praznika žena prebil pri J Banih, v družbi naših žena, letos sem ta veličastni praznik preživel med sovjetskimi ženami.
Naj opišem samo vzdušje, ki me je spominjalo na božično vzdušje, ko se ljudstvo gnete po trgovinah In nakupuje, nakupuje..»
V vsaki moskovski trgovini se disciplinirati klient postavi v vrsto. Taka je pač stara navada. In naj si bralec ne misli, da gre za kaj «strašnega», kakor berem v italijanskem dnevniku «Corriere della Sera». Ruska navada vrst je tako udomačena, da če dva človeka čakata skupaj avtobus, se bosta enostavno uvrstila drug za drugim, kakor pač zahteva pravilo reda pri vstopu.
No, tako je bilo v trgovinah. A teden dni pred osmim marcem si že opažal, kako se vrste... daljšalo. Vedno več ljudi je stalo pred blagajnami, kjer se plačuje nakupljeno blago. In v teh vrstah je vedno bolj naraščalo število moških. Tradicija je, da se ženskam podari kaj : morda parfum, morda kolonsko vodo, ogrlico ali prstan; pa tudi servis za čaj in podobno. Vse pride prav v družinskem življenju.
Vnaprej so nas opozorili, da ne bomo na predvečer dneva žena našli "Več ničesar. Pa le nismo verjeli. Kako je mogoče, da se spraznejo trgo-,’rine, ki so nekolikokrat večje od Jržaške ali goriške Stande? Ko so Pa v nas zevale prazne police in kupi zmečkanega papirja, vse, kar je v trgovinah ostalo, in so zad-
I

nji klienti prestopali prag in se je nato trgovina zaprla, ne zaradi urnika, temveč zaradi izčrpanja blaga, smo razumeli, kaj pomeni sovjetskim državljanom svečani praznih osmega marca.
Ko se kdaj pa kdaj sprehajamo po moskovskih ulicah nas pretresa pogled na številne delavke, ki zidajo hiše, vozijo kamione, tramvaje, pometajo ceste ari kidajo sneg. To so vendarle težka dela, ki jim bi moral biti kos samo moški. Res je ženska enakopravna, a vseeno treba je upoštevati njene fizične specifičnosti.
Toda tako ne mislimo samo mi. Tako mislijo tudi sovjetski tovariši. A zaenkrat, zaenkrat se da vprašanje le stežka rešiti.
Kaj je naredila za domovino sovjetska ženska! Med vojno, ko so možje umirali na frontah, so se
oooooooooooooooooooooooooooi
Kulturna prireditev na Opčinah
Prosvetno društvo Tabor priredi v nedeljo, 31. marca 1968 ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah kulturno prireditev. Na sporedu so:
—	Nušdčeva veseloigra Gumb;
—	folklorni plesi;
—	nastop pevskega zbora.
Gostuje prosvetno društvo Slovenec iz Boršta. Vljudno vabljeni.
ženske mučile na traktorjih, pri strojih, ki so proizvajali. Cele dneve so prebile v tovarnah, 16 in več ur na dan. Celo spale in jedle so v tovarni. Njihovo geslo je bilo: vse za fronto! Konec vojne in zmaga sta pomenila samo kratko obdobje oddiha. Račun je bil neusmiljen: petindvajset milijonov padlih, večinoma fantov in mladih mož, ki so se borili v vrstah Rdeče armade ali v partizanskih odredih. Torej, petindvajset milijonov delovnih ljudi manj. Strašna bilanca!
In tako se je ženska roka ponovno oprijela traktorjev, lokomotiv in kamionov. Polagoma je narava sicer nadomeščala praznino z novimi ljudmi, a -vrzeli niso še odpravljene. Še danes vidiš v Moskvi in drugod v Sovjetski zvezi žensko, ki sedi za volanom kamiona, v taksiju, v avtobusu, še danes vidiš žensko na ulici, ki čisti cesto, odvaža sneg. Problem, ki je ostal, in ga ni mogoče pripisati socialistični u-reditvi. Nasprotno, socialistični u-stroj se trudi, -da bi se ta nenormalni pojav odpravil čimprej. A koliko časa bo to še trajalo?
'Seveda niso vse sovjetske žene traktoristke ali pometačice. Nasprotno, ženske roke so marsikje skoraj popolnoma monopolizirale nekatere stroke. Tako npr. so skoraj samo ženske osnovnošolski učitelji, 90 procentov je žensk med zdravniki, veliko število jih je med inženirji in arhitekti, v tekstilnih tovarnah itd. Tako v sodstvu, pri cestni policiji, med taksisti, da o trgovini sploh ne govorimo. Marsikje se je ženska oprijela državniških poslov. Vsak tretji član Vrhovnega sovjeta je ženska.
Pa se le še čuje kakšna kritika. A tokrat ne na račun države temveč na račun moških. Večkrat se ženska pritožuje, da mora po delu doma sama kuhati, prati, pospravljati stanovanje.
Država je priskočila na pomoč (Nadaljevanje na 4. strani)
MAKSIM GORKI
utemeljitelj socialističnega realizma v ruski literaturi
Sto let je minilo od dneva, ko -se je rodil Maksim Gorki, veliki ruski 'pisatelj, utemeljitelj socialističnega realizma v literaturi. Stoletnice rojstva tega velikega borca proti vsemu, kar ponižuje dostojanstvo človeka se -ne spominja samo sovjetska domovina, temveč tudi svobodni ljudje in ljudje, jd se -za svobodo borijo vsepovsod po svetu.
Znani srbski pisatelj Oskar Davi-čo je v Komunistu objavil poseben sestavek, posvečen stoletnici rojstva Maksima Gorkega. Iz tega sestavka povzemamo -naslednje:
Srečni so pisatelji, ki nikoli niso spravili nikogar v dvom ne z vrednostjo knjige, ki so jo kdaj napisali, ne z revolucionarnim značajem svoje opredelitve. In tak je Maksim Gorki.
Detin-s'tvo Maksima Gorkega je vsekakor bilo, če že ne p-rva knjiga, ki sem jo prebral v svojem osmem letu, -pa vsaj prva knjiga, katere vrednote so za zmeraj ostale v meni ter me spravljajo v dolga in hrepenenja polna sanjarjenja. Če so mi Tolstoj in Dostojevski, Gogolj in Čehov pozneje pomenili nekaj drugega, je 'to zato, ker so bili ljudje, o katerih so pripovedovali, bolj razgibani od razgibanega toka življenja, manj zaliti v bron bodočnosti, manj determinirani z objektivnimi faktorji, bolj ljudje v iskanju svojih subjektivnih determinant brez posredovanja česarkoli, v realnosti čisto kratko ali v realnosti domišljije se niso mogli pošteno spoprijeti z zgodovinskim zlom, s katerim se niso sprijaznili. Neodpustljivo bi bilo, če bi oporekali dejstvo, da so bile ravno te osebnosti, ki jih je Gorki drugače videl, eden od razlogov, zakaj so revolucionarni aktivisti v njem odkrili svojega pisatelja. Njim je pomenil ta pogled ljudi na resnico življenja.
Seveda ne pomeni vsega, kar se je pojavilo kot novost v umetnosti tega stoletja. Grdo bi bilo, če bi podcenjevali -druge, ki jih je izpovedala sodobna umetnosti. Ne gre -samo za človeško opredelitev za revolucijo, temveč tudi za nove razsežnosti tega, angažiranega človeka. Razumljivo je, da brez boja za socializem ne bi bilo tudi njih.
-Gorki se je p-rvi med vsemi delavskimi literati, izhajajoč iz istih nižin, povzpel -do največje pomemo-no-sti in omogočil vrsti pesnikov in prozaistov, da so se po njem in -mnogo laže kakor on s kvalitativno nove platforme zavestno potrudili za neverbalno sintezo med tistim, kar se je okrog leta 1830 imenovalo spor klasicistov, z romantiki, pozneje spopad romantikov z realisti in se je naprej kazalo kot nasprotje apolitičnemu in dionizičnemu načelu. Z Gorkim ta protislovja prvič ugasnejo in se glasijo: ne samo politično angažiranje v boju zoper teze o umetnosti, marveč opredelitev za proletarsko revolucijo, slkupno z vsemi starimi in novimi -književnimi vrednotami, kakor tudi -s tistimi v nastajanju, a proti vsemu, kar je dotlej bilo kot odtujoča in deposesivna človeška parcialnost. Če izhajamo iz tega, se nam figura Gorkega zdi ini-ciator zmage revolucije tudi na torišču kulture.
Ali je potlej čudno, če v teh jubilejnih dnevih najdemo v tislku in časopisih vsega sveta toliko spominov in odzivov na srečanja s tem velikim in plemenitim človekom, s tem na j pristnejšim človekoljubom. 'Njegova osebnost je očarujo-če učinkovala na vse, ki so ga kdaj srečali, toda tisto, kar je Gorki delal ne samo, da bi pomagal mladim pisateljem ob nastopu, prese-
ga vse, kar je bilo dotlej znano kot nesebičnost in 'kot solidarnost, oznanjujoč tudi tako nove medčloveške odnose, ki si jih ni mogoče misliti brez socializma.
Gobki ni posredoval samo zato, ker bi imel nekakšno rousseaujev-sko zaupanje v človeško naravo, temveč tudi zato, ker se je trudil, da v vsaki 'konkretni priliki omogoči revolucijo, da z dejanjem pokaže svojo humanistično osvobodilno in kulturnoljubno naravo.
Pa tudi zato, ker se angažiranost proletarskih pisateljev ne 'končuje -s tem, da postaviš vejico ali piko na zadnjo napisano stran, ki se še ni posušila od črnila. Angažma, za katerega gre, je absoluten. V izjemnih, prevratniških situacijah, ki so bile v življenju Gorkega, išče več od literarnega dela, zahteva vso njegovo osebnost, ves njegov čas, vse akcije, vso navzočnost. Kadar
tak pisatelj in človek v schillerov-ski naivnosti (brez 'katere si ni moč misliti popolnega človekoljubja) začne iskati boga, ali kadar v politični, metafizični ali filozofski nekompetentnosti zavzame kakšno drugo zgodovinsko zastarelo . pozicijo, kmalu spozna svojo zablodo. Gorki je revolucionaren pisatelj, ki ne trpi za nečimrnostjo meščanskih intelektualcev, vendar je tudi nov človdk. Resda je k temu, da je zlahka spoznal lastne zablode, največkrat pripomoglo tudi dejstvo, da je njegov osebni prijatelj Lenin kljub breobremenjenosti z delom, našel čas, pred revolucijo pa tudi pozneje, da mu je v dolgih pismih tovariško in potrpežljivo razlagal točko za točko vzroke, razloge in povode, zakaj si je on, Gorki, navzkriž z resnico ali s trenutnim kurzom boljševikov.
Drži, da je Gorki prvi delavski pisatelj, ki mu za življenja nihče, tudi najbolj zaslepljeni reakcionar v svoji ekskluzivnosti ni odrekal literarnih kvalitet, potrebnih, da kdo velja za svetovnega pisatelja. Hkrati je on tudi prvi tak svetovni pisatelj, ki se je že pred letom 1905 opredelili za stvar revolucije in je prvi veliki proletarski angažirani pisatelj.
Če bo kdo od velikih ustvarjalcev prvih desetletij tega stoletja živel in ostal, da bo zapomnjen in stalno bran deloval na prihodnje generacije, bo to vsekakor Gorki, navzlic tistim esejistom, ki so skušali da bi z lakaj stvom razredu, ki mu služijo, blatili nasprotnikove veličine in vrednote. Vzlic temu bo Gorki še nadalje ostal tako kot pisatelj kakor tudi kot družbena osebnost.
4- DELO
- 29.2.1968
____Iz goriške pokrajine___
Vojaške služnosti ovirajo gradnjo avtomobilske ceste
Neštetokrat smo že poudarili, da vojaške služnosti močno škodujejo gospodarstvu na Goriškem. Med drugim ovirajo tudi priprave na gradnjo avtomobilske ceste Villesse-Gorica - Ljubljana - Maribor; priprave, ki so, kot kaže, v polnem razvoju.
Cestno podjetje ANAS je pred nedavnim odobrilo načrte za prvi del omenjene ceste, tj. za odsek Viilesse - Maj niča. Družba Avtovie Venete je najavila dražbo, deželna uprava pa je nakazala 500 milijonov lir za dela na odseku Štandrež-Sovod-nje-Zagraj. Občinski svet v Gorici je odobril načrt za gradnjo parkirišča, carinarne in drugih objektov pri Štandrežu, kjer bo tudi mednarodni mejni prehod. Stroški za ureditev parkirišča in mejnega prehoda bodo znašali okrog 2 milijardi in 800 tisoč lir.
Tudi Jugoslavija je sklenila, da bo dala prednost gradnji avtomobilske ceste Ljubljana - Gorica.
Ko bodo vsa predvidena dela dokončana bo treba zgraditi še most čez Sočo. Ta bo stal nekje pri So-vodnjah. In v prav v zvezi s tem mostom so nastale težave. Vojaška oblast se «zaradi varnosti» prativi gradnji tega mostu. Zaradi tega bodo morali tovornjaki, namenjeni preko meje — vsaj zaenkrat — voziti čez most v Zagraju ter nato nadaljevati vožnjo po pokrajinski cesti do državne meje.
Zato je potrebno okrepiti pritisk, ki naj privede k odpravi vseh ovir, ki jih povzroča vojaška oblast. O-krepiti je treba boj proti vojaškim služnostim.
Sestanek slovenskih aktivistov KPI
Pred kratkim je bil v Gorici sestanek slovenskih komunistov iz goriške pokrajine. Sestanka so se udeležili tudi pokrajinska svetovalka Marija Selič, tajnik zveze mladih komunistov Valentin Duca in deželni svetovalec Jože Jarc. Slednji je imel uvodni govor. Iz živahne razprave povzemamo naslednje:
V četrti zakonodajni dobi niso bile izpolnjene obljube, ki so jih vladne stranke razglašale v vse štiri vetrove. Nerešena so vprašanja kmetijstva, ni bila uresničena a-grarna reforma, odprta so vprašanja socialne zaščite malih posestnikov in spolovinarjev, dočim so plače delavcev še naprej prenizke. Na delu se množe nezgode, kar še bolj potrjuje pomanjkljivost zadevnih zakonov. Vprašanje pokojnin je še vedno odprto. Šolska ureditev je zastarela. Skratka, levi center ni rešil nobenega izmed bistvenih vprašanj, ki tarejo predvsem delavski razred. V ta okvir je treba postaviti tudi vprašanje slovenske šole.
Stanje Slovencev v Italiji se v zadnjem času ni prav nič izboljšalo, čeprav obstaja dežela s posebnim statutom. Ni še dovoljena raba slovenskega jezika v javnem in političnem življenju, zanemarja se slovenske šole, slovenske kulturno-prosvetne organizacije ne uživajo ustrezne podpore iz državnih in deželnih sredstev. Dežela ni pristojna za reševanje vprašanj Slovencev. Do Slovencev se še vedno vodi politika počasne asimilacije; politika torej, ki je bila značilna tudi za prejšnje centristične vlade.
Združena socialistična stranka bo na bližnjih volitvah kandidirala dva Slovencem nenaklonjena socialdemokrata. Kandidirala ju bo z namenom, da bi. bila oba izvoljena. Ta kandidata sta: Zucalli, ki naj bi ponovno zasedel mesto v poslanski zbornici in Devetag, ki naj bi' se vrnil v deželni svet. Glasovi, oddani slovenskim kandldatorri na listi PSU bodo torej pomagali k izvo-
litvi dveh protislovenskih kandidatov. Na izvolitev Slovenca na listi PSU sploh ni moč računati.
Slovenska demokratska zveza še vedno hlapčuje demokristjanom in njihovim prijateljem, ki izvajajo več ali manj prikrito politiko raznarodovanja Slovencev. SDZ hlapčuje KD četudi kdaj graja njeno politiko do Slovencev.
Samo Komunistična partija Italije se dosledno bori za pravice slovenske narodne manjšine in za socialni ter gospodarski napredek v deželi in državi. Kot v preteklosti bo tudi v bodoče KPI ostala zvesta načelom proletarskega internaciona-lizma.
,, Ascari”
Kat. Glas je pretekli teden «modroval» glede slovenskih kandidatov na listi KPI za deželni svet. V tem članku je Slovence imenoval «zamorce» KPI, katerim bo «partija preskrbela kak sladkorček, da ne bodo vekali».
Zelo lahko je odgovoriti pri-scem Kat. Glasa. ' tiazumljivo je, da smo v času volilne kampanije in da KG, ko vedno skuša sejati razdor ter zmedo med Slovenci), nasprotnika ).
Poudariti moramo predvsem to, da je KPI edina izmed velikih vsedržavnih strank, ki ima svojo lastno politično linijo za zaščito slovenske narodne manjšine. To potrjujejo izdelani dokumenti državnega vodstva stranke. V preteklosti je KPI, dosledna tej liniji, vedno zagotovila izvolitev slovenskih predstavnikov od občinskih svetov do parlamenta. O-menili bomo samo junaško ime Jožeta Srebrniča, ki je v rimskem parlamentu predstavljal Slovence in Italijane našega ozemlja. Temu principu bomo ostali zvesti tudi ob priliki teh viitev. V zvezi Z deželnimi volitvami kandidirajo slovenski predstavniki bodisi v I rstu bodisi v Gorici ( tu kandidira dosedanji deželni svetovalec Jože Jarc) in stranka zagotavlja slovensko predstavništvo v deželnem svetu. Tega pa ni storila nobena druga stranka, čeprav imajo nekatere več svetovalcev v deželnem svetu kot KPI. Nedvomno pa je, da vzdevek «zamorci» o-dlično pristaja piscem okrog Kat. Glasa. Niso slovenski komunisti tisti, ki so ob priliki vseh političnih volitev hlapčevsko podeljevali slovenske glasove krščanski demokraciji, ki je vodila in še vedno vodi do Slovencev sovražno politiko. Kako se bodo obnašali ob tej priliki voditelji «Lipe»? Bodo še vabili slovenske katoličane naj volijo za tisto KD, ki se je uprla temu, da bi avtonomna dežela imela pristojnost za reševanje problemov Slovencev? Ali bodo spet agitirali za KD, o kateri je sam odv. Sfiligoj dejal, da hoče izbrisali slovenski živelj iz naše zemlje? V tem primeru je imel prav tisti svetovalec, ki je v goriš kem občinskem svetu imenoval esdezejevce «ascari» (afriške kolonialne čete v službi belih gospodarjev) krščanske demokracije.
Počastitev spomina
Družina Sulčič iz Križa se spominja svojega dragega sina odnosno brata Ivana. V počastitev tretje obletnice njegove smrti daruje 2.000 lir v sklad «Dela».
Milan Komar iz Ricmanj, zdaj bivajoč pri Sv. M. Magdaleni spodnji, se spominja svojega očeta. V počastitev obletnice njegove smrti daruje 2:000 lir Za «Delo».
__ S tržaškega ozemlja
Pokojninski prispevki bivšim avstro-ogrskim vojakom
Pokrajinski sindikat upokojencev — CGIL in delavski patronat — INČA v Trstu sta v zvezi z odobritvijo zakona o priznanju pravic bivških pripadnikov bivše avlro-ogrske armade objavila naslednje skupno obvestilo :
«Obveščamo vse prizadete, da sta po tolikih letih čakanja, obe veji parlamenta končno odobrili zakon, ki priznava pravico, da se prebivalcem, rojenim v naših krajih, ki so pozneje postali italijanski državljani, za zaračunavanje pokojnine upošteva tudi doba obvezne vojaške službe v bivši avstro-ogrski armadi.
Na podlagi omenjenega zakona lahko vsi tisti, ki so bili med prvo svetovno vojno mobilizirani v avstro - ogrsko vojsko, s predložitvijo prošnje dosežejo, da se jim za odgovarjajočo vojaško dobo priznajo pokojninski prispevki. S tem si lahko pridobijo povišanje pokojnine, če je doslej zaradi nezadostnega deleža prispevkov niso imeli.
Zaradi tega vabimo vse, ki imajo pravico do omenjenih ugodnosti, da se zglasijo na Patronatu INČA, ki ima svoj sedež v Ulici Pondares 8 v Trstu, ali pri podružnicah v Miljah in v Nabrežini (Urad na Trgu v Nabrežini je odprt ob četrtkih od 17. do 19. ure). Patronat bo povsem brezplačno sestavil prošnjo prizadetim, katero je treba poslati pristojnemu uradu, opremljeno s potrebno dokumentacijo.»
Indipendentisti in Volkspartei
Ob raznih prilikah so prvaki tako imenovanega Gibanja za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja izjavljali, da je njihova skupina «levo usmerjena» in da temelji na protifašistični osnovi. Toda pred kratkim se je izkazalo, da je drugače. Gospod Marchesich, ki načeluje tej skupini, se je podal v Verono, kjer se je srečal z nekaterimi prvaki avtonomističnih skupin iz Piemonta, Lombardije in celo s predstavniki nemške Sudtiroler Volkspartei. Na sestanku so se dogovorili, da bodo na bližnjih volitvah skupaj nastopili. Sprejeli so tudi skupen volilni znak, planiko, ki je, volilni znak južnotirolskih volkspartejevcev. Namen te zelo čudne koalicije je očiten: dobiti iz ostankov glasov vsaj enega poslanca.
Znano je, da ima izmed vseh o-menjenih gibanj prav južnotirolski
Volkspartei največje število glasov in pri dodeljevanju poslanskih sedežev ima prednost najmočnejša skupina koalicije. Izhajajoč iz te ugotovitve , j e lahko priti do zaključka, da tržaški indipendentisti ne bodo imeli svojega poslanca, lahko pa pomagajo, da se prerine v rimski parlament še en predstavnik južnotirolskih nemških nacionalistov, ki so še vedno močno prežeti z nacističnim duhom.
Tako torej : Marchesich je šel v Verono zato, da «svoje» gibanje proda južnotirolskim klerikalcem in filonacistom. Kje je potemtakim toliko opevano «levičarstvo»?
Kaj naj o tem mislijo tisti volivci, ki so na prejšnjih volitvah glasovali za indipendentistično listo?
* vV
Strumentalizem !
V	soboto, 23. marca ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah gostovanje zabavnega ansambla Rokovnjači s humoristično skupino, i Tako oglas v Katoliškem glasu.
V soboto, 23. marca od 20. ure dalje v Finžgarjevem domu na Opčinah podpisovanje kandidatnih < list «Slovenske skupnosti». Tako «Vabilo», ki ga je svet SS poslal slovenskim družinam, med katerimi so tudi nekatere, ki nimajo s SS nič skupnega.
Strumentaliziranje;, Pa še kakšno !
V	nedeljo, 24. marca ob 17. uri | Rokovnjači v župnijski dvorani v Bazovici; od 18.30 do 19.30 podpisovanje kandidatnih list SS v Slomškove mdomu. (Morda se motimo, toda zdi se nam, da je župnijska dvorana in Slomškov dom eno m isto.) Toda tu je zadeva bolj «široka». Na prireditev Rokovniačev so bili pritegnjeni tudi šolski otroci, govoril pa je Drago Štoka, ki bo, kot slišimo, kandidat SS.
Ali ni smešno, da SS zbira podpise za svoje kandidate ob zvokih zabavnega ansambla, recimo, tipa «bit» in ob sodelovanju humoristične skupine, ki je, kot smo slišali, bila precej neslana.
Izlet kmetovalcev v Verono
V	nedeljo, 17. marca so naši kmetovalci imeli priložnost, da si ogledajo kmetijski sejem v Veroni. Do te priložnosti je prišlo po zaslugi Kmetijske zadruge, ki ima svoj sedež v Ulici Foscolo štev. 1 v Trstu.
V	zgodnjih jutranjih urah sta odpeljala dva avtobusa udeležen-
Revija pevskih zborov
Preteklo soboto in nedeljo je bila v Kulturnem domu v Trstu revija slovenskih pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega. V soboto zvečer so nastopili naslednji zbori : Rdeča zvezda iz Saleža - Zgonika, Srečko Kosovel iz Ronk, Valentin Vodnik iz Doline, Slavec iz Ricmanj, Kras iz Dola - Poljan, Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, Gallus iz Trsta, otroški zbor Glasbene matice z Opčin in iz Trsta in dekliški zbor Glasbènè matice. V nedeljo
popoldne pa so nastopili naslednji zbori :	Kraški slavček, mladinski
zbor iz Devina - Nabrežine, Lipa iz Bazovice, Prešeren iz Boljunca, 0-ton Župančič iz Štandreža, Slovenec iz Boršta, Primorec iz Trebč, Jezero iz Doberdoba in zbor iz Repna.
To pomembno prosvetno manifestacijo, ki je nadvse lepo potekla, je priredila Slovenska prosvetna zveza.
(Na sliki zbor iz Saleža.)
cev iz raznih vasi. Leto število: 150 oseb. Izredno ugodno vreme je prispevalo k veselemu razpoloženju.
Ogled sejma se je v bistvu vršil sproščeno, tako da si je posameznik lahko ogledal razstavljene predmete po svoji volji, živinorejci so se zlasti zanimali za plemensko živino. Posebno pozornost so naši obiskovalci posvečali tudi kmetijskim strojem, zlasti manjšim in srednjim, ki najbolj ustrezajo kmetijstvu v naših krajih.
Z obiskom v Veroni so bili naši kmetovalci zelo zadovoljni. Zares je ta pobuda Kmetijske zadruge vse hvale vredna.
F. G.
Umrl je tovariš Martin Montanja
Umrl je tovariš Martin Montanja iz Dom j a, eden izmed tovarišev, ki so sodelovali že pri ustanavljanju komunistične partije na Tržaškem, neuklonljiv protifašistični borec, bivši občinski svetovalec v Dolini.
Pokojni tovariš se je še zelo mlad vključil v delavsko gibanje. Zaradi sodelovanja v delavskih organizacijah je prestal mnogo hudega, zlasti za časa fašizma. Sojen je bil tudi od zloglasnega posebnega sodišča. Več kot dve leti je bil v zaporu. Toda vse to ni zlomilo njegove odločnosti. Že med prvimi se je pridružil tudi osvobodilnem gi-manju in njegov dom je bil pravo zbirališče partizanov.
Dragega tovariša boho ohranili v trajnem spominu.
Žalujočim svojcem izražamo globoko sožalje.
Rarpis natečaja
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije v Trstu nam je poslal v objavo naslednje sporočilo :
Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt razpisuje natečaj za 60 mest inženirja v staležu vodilnega osebja rudniškega kadra. Rok za predložitev prošenj zapade 15.4.1968.
Osmi marec
lNadaljevanje s 1. strani) s tako imenovanimi trgovinami «kulinaričnih polizdelkov», to je s prodajo jedi, ki so napol že pripravljene in jih je treba samo kuhati ali ocvreti. Prav tako se vedno bolj uveljavlja sistem pralnic.
Medtem pa mislijo še na drugo vprašanje: v redu, to je pri socializmu. Tam, pravijo ženski časopisi, bo treba misliti na to, da bo ženska delala manj, da bo njena vloga matere in vzgojiteljice dobila odraz tudi pri delu, v tovarni, v ustanovi; manj delovnega časa za enako plačo.
Pora v na j te
naročnino
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12