v petek, 15. aprila, je bilo 6. zasedanje DS SOZD. Seja je bila vsa nekako v . svečanem vzdušju, saj je bilo na dnevnem redu tudi imenovanje novega pred-,r°y Sednika KPO SOZD Iskre. Seveda pa je zasedanje potekalo ob resni razpravi -V #' ° *anskem poslovanju, o oceni letošiqega dela v prvih treh mesecih in o po ,dne I a. *’*°b,iemh funkcijah Iskra banke. ' :vi 1° z8il«.0Vnih rezultatih v lanskem poslov- un Zoran Polič je poročal o °br etU' Rezultat* kažejo, da smo 6 :žav0pOSPoc*ar'*'’ čeprav ni manjkalo 'laht rav tu 56 je pokazala moč Iskre, ' Sni; °s svojimi notranjimi rezervami lov1 ' Sol a bvoJlml notranjimi rezervami oijj 'Varnostnim manevrskim prosto-ic5 ojii/6'3 * uspešno tudi v zaostrenih po-■. p gospodarjenja. V°mis| eSalr°’*' so tudi plan stroškov Iskri-drn- Plovnega letala ter ključ za 3 itoveVanie sredstev za odplačilo kre- roi^dK, aletOŠnj?™ letU' S° za IN T i ludl Porocil° 0 sodelovanju juda^ski Mk ‘n ^ Podi61!'- Koordina-za sl4aciie0d)3or je priporočil več sinhroni-,du< 8,3 Proizvodnem programu za te- pravnim organom vrsto strateških usmeritev in sprejem potrebnih samoupravnih aktov za to usmeritev. Tako imamo v Iskri skupen akt, ki načelno ureja delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v Iskri. Drug važen samoupravni dokument je sporazum o delu in statusu naših podjetij v tujini, kar pomeni velik korak v posodobitvi in poslovni okretnosti naših firm v zunanjetrgovinski dejavnosti. Anton Stipanič je posebej poudaril potrebo po reorganizaciji Iskre: »Iskra je živ organizem, ki mora rasti, se obnavljati in zato tudi doživeti organizacijske spremembe, ki so ustrezne času in pogojem, v katerih delamo. r*!" :tos izil svet SOZD Iskra. l,v~- ostale telekomunikacije, kar os 0>! vj^plošnem pomanjkanju sred-ilivA ^ ^tanjšanju investicij še posebej d0®* :dsp, . v tako bo treba bolj poživiti ;e* jJnton Stipanič je poročal o delu :trud ^ inda,°Ve|dal Je> da je KPO v zadnjem Sicer je lepo, da določene enote proslavljajo 20 in 30-letnico dela v enaki sestavi, vendar praksa kaže, da se moramo organizirati tako, kot zahteva današnji čas.« Z reorganizacijo bi rešili vrsto dezintegracijskih teženj, prekrivanje programov in ustvarili bi nove oblike v proizvodnem in poslovnem sodelovanju. Ker Anton Stipanič odhaja na novo funkcijo v Zvezni gospodarski zbornici, ga je delavski svet razrešil del in nalog predsednika KPO SOZD Iskra. Anton Stipanič se je zahvalil vsem sodelavcem v Iskri za plodno sodelovanje in zaželel svojemu nasledniku in delovnemu kolektivu Iskre mnogo uspehov. Delavski svet je na tej seji imenoval novega predsednika KPO SOZD Iskra, 46-letnega dipl. ing. tehnične fizike Borisa Lasiča. Boris Lasič se je DS in kolektivu Iskre zahvalil za zaupanje in poudaril, da »bomo uspešno delali in gospodarili le enotni, s skupnimi močmi«. Poleg tega je nakazal živo potrebo po reorganizaciji Iskre torej po takih organizacijskih oblikah, ki bodo življenjsko in tvorno povezane v proizvodne in gospodarske enote. FY Boris Lasič je bil rojen 16. decembra 1936 v Mariboru, kjer je končal tudi osnovno šolo. Gimnazijo in univerzo pa je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za diplomiranega inženirja tehniške fizike. V Iskri se je zaposlil leta 1962 v tovarni Elementov za elektroniko. Opravil je posebno enoletno šolo za delo v zunanji trgovini, ki jo je organizirala Iskra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po končani šoli leta 1966 se je zaposlil na področju Iskrine zunanje trgovine v Iskra Commercu. Tu je delal v izvozu v regionu dežel v razvoju in postal tudi vodja tega regiona. Od leta 1971 do 1976 je opravljal dolžnost direktorja uvoza. Februarja 1976 je bil imenovan za direktorja TOZD Zunanji trg in je to funkcijo opravljal do konca 1979, ko je bil imenovan za direktorja firme ISKRA Elektronik v Stuttgartu, kjer mu je potekel mandat konec januarja letos. Za predsednika KPO SOZD Iskra ga je imenoval DS SOZD Iskra na svoji seji 15. t. m. OPERATIVNI SESTANEK O DELU ISKRINIH ENOT NA RZ Slabšanje zanesljivosti in kakovosti Iskrinih izdelkov, vse več »šlampari-je«, tehnično zaostajanje za konkurenco, poslovna nedisciplina, večtirnost nastopanja in še kaj izredno negativno vplivajo na Iskrino poslovno uspešnost na svetovnem tržišču. Kljub temu imamo zdaj, sredi aprila, že več kot polovico načrtovanega letošnjega izvoza pokritega z naročili. To so osnovne ugotovitve petega letnega operativnega sestanka Iskrinih enot v Zahodni Evropi in Severni Ameriki. Tradicionalnega delovnega dogovora so se konec minulega tedna udeležili poleg vodij tega dela Iskrine zunanjetrgovinske in proizvodne mreže tudi vodje vseh tržnih področij za RZ ter vodilni delavci IC in SOZD Iskre, med njimi Boris Lasič, Ljuban Artič in Simon Primožič. Glavni cilj operativnega sestanka je bil, preučiti uresničevanje Iskrinega izvoza v tem letu ter analizirati eko-nomsko-finančni položaj Iskrinih poslovnih enot v deželah razvitega zahoda in v Severni Ameriki. Sestanek je vodil pomočnik glavnega direktorja zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Peter Cuderman, odprl pa ga je direktor IC Simon Primožič. O izvoznih rezultatih Iskre v letošnjem prvem četrtletju je uvodoma spregovoril v.d. direktorja TOZD Zunanji trg Miloš Resnik. V tem času smo skupno izvozili za 42 mio dolarjev, od tega na konvertibilno območje 31 mio dolarjev. S tem smo izvozno nalogo izpolnili 17%, na konvertibilnem območju pa 20%. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE O izvozu v ZDA, Kanado, V. Brita- Z operativnega sestanka v I.C. elematika podpisala ogodbo o izvozu tiskanih Bzij firmi IBM Delavci Iskre Telematike a vztrajno prizadevajo za povečanje izvoza, zlasti tistega, ki je najpomembnejši — na konvertibilni trg. Prav tako se zavedajo tudi pomembnosti novega tehnološkega znanja, Id je pogoj za napredek in večjo kvaliteto ter s tem seveda za večjo konkurenčnost na zahtevnih tržiščih. Pred nedavnim je Iskra Telematika na omenjenih področjih pridobila novo možnost: s firmo IBM Sindelfingen je podpisala pogodbo, po kateri bo omenjeni firmi dobavljala tehnološko zahtevna večslojna tiskana vezja. Da bo Telematika lahko v celoti ustregla zahtevam po visoki kvaliteti, ji bo firma IBM zagotovila tudi pomoč svojih strokovnjakov. O tem smo se pogovarjali z ing. Petrom Miheličem, direktorjem proizvodnje Iskre Telematike. v celoti zavreči. Osnovne plošče pa so zelo drage. Kako boste dosegli visoko kvaliteto, kakršna se zahteva? Mihelič: Po pogodbi nam IBM ponuja tudi potrebno znanje oz. ustrezno podporo, da bomo tehnološko obdelavo lahko popolnoma priredili prej opisanim zahtevam. Ponuja nam prenos znanja v obliki predpisov za to tehnologijo z možnostjo, da si naši strokovnjaki pri IBM natančno ogledajo ves proces proizvodnje. Ponuja tudi asistenco svojih strokovnjakov v naši tovarni, ki nam bodo pri vpeljavi kompliciranih postopkov stali ob strani. Ves ta prenos znanja nam IBM daje brezplačno. Po pogodbi je predviden pripravljalni čas, da se naši tehnologi v vseh podrobnostih seznanijo s tehnologijo, da prevzamejo dokumentacijo, da se instalira potrebna oprema in da izdelamo prve vzorčne plošče, ki bodo testirane in Za kakšno pogodbo gre, kakšen odnos predvideva med Iskro in firmo IBM? Mihelič: Gre za izvozno pogodbo. Firma IBM je pripravljena odkupiti približno 90.000 večslojnih tiskanih vezij v dveh letih. TOZD Tiskana vezja naj bi torej izdelala po 200 tiskanih vezij na dan. Gre za specialno večslojno tiskano vezje, ki je tehnološko izredno zahtevno. Zahtevnost izhaja predvsem iz zelo tenkih vezi na ploščah. Tanjše so od tistih, ki smo jih proizvajali doslej. S tem je tudi gostota vezja večja. Zahtevnost izdelave teh vezij je nekajkrat večja, v veliki meri tudi zato, ker je potrebno doseči čim večji izplen, oz. čim manjši izmet. V obdelavo pravzaprav dobimo polizdelek — štirislojna vezja. Naša obdelava se začne z vrtanjem in se nadaljuje z elektrokemično obdelavo, s fototiskom, nanašanjem bakra, jedkanjem in končno obdelavo. Slaba kvaliteta lahko prinese precejšnje izgube, saj je neustrezno obdelane plošče treba (Nadaljevanje na 3. strani) nijo in Irsko je uvodoma spregovoril direktor tržnega področja Razviti zahod L Tone Modic. Letošnji plan Iskrinega izvoza v ta del sveta je za 42 % večji od lanskoletnega rezultata, še dosti pogumne jšo nalogo pa si je Iskra začrtala pri izvozu v ZDA, ko naj bi bil izvoz letos večji od lanskoletnega za skoraj 45%. Predstavništvo Iskra Electronics v New Vorku vodi Marjan Henigman. Na operativnem sestanku je poudaril, da je letošnja uresničitev plana različna od tovarne do tovarne. Najhujši problem so previsoke cene Iskrinih izdelkov na tem tržišču, še huje pa je z zamudami v dobavah in od tod tudi verjetni izvozni izpadi. Dogovorjenih izvoznih rokov z ameriškimi partnerji ne spoštuje skoraj nobena Iskrina tovarna, še najbolj problematični pa so v Žužemberku, Semiču in Vegi. Direktor Marjan Henigman je dejal, da je v ZDA že čutiti pojemanje recesije, kar se pozitivno odraža na naš izvoz. Po njegovih besedah bi lahko Iskra — ob primernih cenah in poslovni disciplini — prihodnje leto izvozila na to tržišče za 30% več, kot pa načrtujemo letos., VELIKA BRITANIJA Cene, kakovost, poslovna nedisciplina in pomanjkanje atestov so glavni vzroki, da Iskrin izvoz v Veliko Britanijo ni še večji. Za letos načrtujemo povečanje izvoza v primerjavi z lanskim za dobrih 41 %, skoraj gotovo pa bo imela naša firma Iskra Limited v Londonu velikanske probleme z naročili. Direktor lija Medič je takole ocenil možnosti in prizadevnost posameznih Iskrinih tovarn na britanskem tržišču: »Zahtevam kupcev na Otoku se najhitreje prilagaja delovna organizacija IEZE, vse boljši pa so tudi Kondenza- (Nadaljevanje na 2. strani) Slabosti v naši proizvodnji in prodaji še kako vplivajo na izvoz ŠVICA, LICHTEN- (Nadaljevanje s 1. strani) tor ji iz Semiča.« Po njegovem mnenju, prožneje pa so se mu pridružili tudi drugi razpravljala, so ostale Iskrine delovne organizacije premalo tržno usmerjene. Pri Avtomatiki je vprašljiva kakovost relejev, pri Široki potrošnji je »odsoten interes tovarne Pržan, da o kakovosti ne govorim, skratka celotna delovna organizacija Široka potrošnja je problematična, le Idrija pozitivno izstopa po kakovosti in proslovni disciplini.« Kibernetika je šele začetnik na tem tržišču, Telematiki ne kaže najbolje, pri Avtoelektriki zamujamo tam, kjer ne bi smeli, itd. »Tovarne bi se morale hitreje prilagajati zahtevam tržišča, spoštovati bi morale dogovorjene roke tako pri vzorcih, kot pri poznejših dobavah. Primanjkuje tudi prospektov. Iskrine tovarne bi morale bolj slediti svetovni tehnologiji. Izjema je IEZE. Seštevek vseh 'šlamparij* in napak pa sta draga prodaja in slab iztržek. Pri Vsem tem je res tudi to, da vsako leto nazadujemo in mnogo izgubljamo v očeh kupcev; za marsikaterega našega dolgoletnega odjemalca nismo več resen poslovni partner, pač pa le trenuten prodajalec__,« je dejal lija Medič. »Rekli so. .« Misli udeležencev operativnega sestanka objavljamo po Izrečenem vrstnem redu Prihodnje leto naj bi se Iskrin izvoz v Veliko Britanijo, kljub vsemu, še povečal. Po mnenju Uje Mediča bi lahko tja izvozili za več kot 10 mio dolarjev, seveda ob takšni poslovnosti, kot je običajna na zahodu. Izvoz v Kanado in na Irsko zaenkrat še ni obembe vreden. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Preračunano v odstotke bo letošnji Iskrin izvoz v Zahodno Nemčijo bolj umirjen, kot pa na primer, v Veliko Britanijo in ZDA; večji bo za nekaj manj kot 7 % v primerjavi z lanskim letom. Po besedah direktorja firme Iskra Elektronik v Stuttgartu Draga Paušerja bo verjetno Iskra plan v celoti uresničila. Nekaj problemov bo le zaradi slabe kakovosti nekaterih izdelkov (asinhronski motorji, releji itd.) pa tudi zaradi neustreznega izvoznega plana. Po njegovih besedah bi morali v Iskri nameniti mnogo več pozornosti izhodni kontroli in kakovosti ter komercialnemu servisu. AVSTRO A, STEIN Letošnji izvozni načrt v te tri srednjeevropske države je za skoraj petino večji od lanskega. Po ocenah, ki jih je na operativnem sestanku posredoval ' vodja Tržnega področja Razviti zahod II. Julij Novljan, bo imela Iskra letos največje izpade pri izvozu v Avstrijo. Osnovni vzrok za to je na kratko naslednji: nekateri v Iskri rajši prodajajo na manj zahtevna tržišča... V Švici odpade na Perles skoraj 60 % Iskrinega izvoza. Direktor Ivo Bo-goev predvideva, da se bo to razmerje prihodnje leto povečalo celo na 70%. Direktor našega predstavništva v Švici Bogdan Košan je na sestanku poudaril, da letošnji izvozni načrt v Švico le za nekaj odstotkov presega lanskoletno realizacijo. SKANDINAVIJA Tržišče Švedske, Danske, Norveške in Islandije je eno redkih, na katerega bomo letos izvozili več, kot smo celo načrtovali, in sicer za 6 %. Po besedah vodje Iskrinega predstavništva v Stockholmu Igorja Trillerja je v Skan- Orodjarna nadomešča tuje znanje in tehnologijo z domačima Peter Cuderman — »Na razvitem zahodu še nimamo kupcev za načrtovanih 10,4 milijonov dolarjev izvoza. Čaka nas torej veliko dela, toda plan moramo, moramo uresničiti.« Miloš Resnik — »Takoj moramo v akcijo, da čim več izvoznih naročil pride v Iskrine tovarne, to pa zaradi priprave proizvodnje, pridobivanje sredstev in, nenazadnje, zaradi dobrega počutja v tovarni.« Julij Novljan — »To je nekaj nepojmljivega, s kakšnimi problemi vse še srečuje Iskrina proizvodnja.« Boris Lasič — »Kakršnakoli sprememba izvoznega načrta ne prihaja v upoštev. Govorimo o naročilih, ki so vsekakor naša stvar, sodeč po besedah vodilnih delavcev v naših predstavništvih na razvitem zahodu pa je osnovni izvozni problem v pomanjkanju blaga in ne naročil. Toda tudi v tem je samo delna resnica — verjetno ni pravega blaga za izvoz, saj tovarne blago imajo, kajti sicer četrtletnega načrta na domačem tržišču ne bi bistveno bolje izpolnjevale, kot izvoznega. Rezerve torej so. V vsakodnevnem razgovoru z Iskrinimi tovarnami je treba opozoriti na to. Če tovarne znajo narediti blago, ponavadi pravočasno za domači trg, potem ga bi morale dvakrat več in dvakrat hitreje za zunanji trg. Moramo najti načine, da bomo izvozni plan uresničili«. Jože Hujs — »To, da imamo sredi aprila izvozni načrt 58-odstotno pokrit z naročili, je po mojem mnenju izredno ugodno. Problem pa je v izterjavi naročil, torej v izplenu prodaje.« Igor Triller—»Konec je časov, ko so kupci naročali za leto dni naprej. Zdaj naročajo za mesec, največ tri naprej«. Julij Novljan — »Izvozne številke v nacionalnih valutah in izvozni rezultati so povsem drugačni, kot preračunani v dolarje.« Jože Hujs — »Nimamo trajne in čvrste izvozne politike, saj si Iskra ponekod v tujini konkurira celo sama sebi.« Ivo Bogoev — »Lastna distribucija omogoča mnogo boljši servis na tujem tržišču. Boljše proti po mojem mnenju ni, vprašanje je le organiziranosti naše ZT mreže.« Marjan Henigman — »Če bi imela Iskra še močnejšo ZT mrežo bi tudi bistveno več izvozila. Iskra premalo vlaga v marketing.« lija Medič — »Glede na številne probleme, pa tudi večtimost nastopanja, bi dejal tole: koncept trženja na zunanjih tržiščih, ki smo ga sprejeli pred 15 leti, nam vse bolj uhaja iz rok.« Boris Lasič — »V nas, v naših napakah moramo iskati krivca. — »Odločitev o organiziranju lastne mreže v tujini, o lastnih kadrih, o lastnem izvozu je edina pravilna.« — »Pri poslovni nedisciplini Iskrinih tovarn bi dejal, da je objektivnih razlogov od 30 do 40%, ostalo pa so subjektivni.« Ludvik Kranjc — »Iskra Elektronica Italiana bi moral biti edini Iskrin izvoznik v Italijo, ker pa to ni, nas italijanski kupci izkoriščajo. Poenotiti moramo izvoz, tudi izvoz v maloobmejnem prometu. ^D V sedanjem gospodarskem položaju si tudi TOZD Orodjarna uspešno prizadeva v nadomeščanju tujega znanja in tehnologije z domačim. Plod takšnega prizadevanja sta v zadnjem času tudi naprava (varilna proga) za navar-jevanje kontaktov na kontaktne priključke za TOZD Stikala in stiskalnica za lepljenje večplastnih tiskanih vezij za DO Telematiko. Podobne varilne proge izdelujejo tuji proizvajalci, vendar smo se ob vse večjem pomanjanju deviz odločili, da takšno varilno progo izdelamo doma. Srečevali smo se z mnogimi nevsakdanjimi problemi okrog varjenja, hitrosti pomika (160 zvarov v minuti), natančnosti delitve ter dvokoračnega pomika (dve različni delitvi). Tehnološki postopek zajema razne stopnje obrezovanja in izrezovanja traku, čiščenja traku s krtačenjem, na-varenje in oblikovanje kontakta, rezanje navoja in' dokončni izrez iz traku. Zaradi zahtevnega krmilja je naprava krmiljena z računalnikom. Naslednja naprava je stiskalnica, ki služi za lepljenje večplastnih tiskanih vezij. Ta vezja Smo dosedaj uvažali. Posebnost stiskalnice je v tem, da je potrebno delovno ploskev zaradi kemijskega procesa zelo hitro segrevati na približno 200°C in nato hitro ohladiti. Segrevanje in ohlajanje mora biti po celotni delovni ploskvi enakomerno. Sile stiskanja morajo biti v vseh območjih tlaka hidravličnega olja natančno nastavljive oziroma ponovljive. Ob-; Varilna proga za navarjevanje kontaktov. dinaviji vse bolj čutiti konjukturna gibanja in s tem tudi večje povpraševanje. Medtem pa večji Iskrin izvoz zavirajo neustrezna cenovna politika, pa večji Iskrin izvoz zavirajo neustrezna cenovna politika, zamude pri atestih, neprilagajanje zahtevam tržišča, pa občuten padec poslovne discipline, nepravočasnost pošiljanja vzorcev, itd. »Naše stranke v tej Skandinaviji preveč vlečemo za nos, so pa potrpežljivi, moram reči...,« poudarja Igor Triller. ITALIJA Zaradi razlik med valutnimi tečaji bo povečanje izvoza v Italijo letos v odstotkih različno v lirah, oziroma v dolarjih, bo pa občutno. Po besedah vodje Iskrinega predstavništva v Milanu Ludvika Kranjca bo skušala Iskra to povečanje doseči kljub recesiji, ki je prav v Italiji verjetno še najhujša. Prav pri izvozu v Italijo in v obmejnem proanetu prihaja največ do večtir-nosti nastopanja in neorganiziranosti, oziroma nespoštovanja dogovorjene izvozne politike v Iskri, francija, belgija, nizozemska, luxem-burg Izvozni načrt v te dežele, ki sodijo v Iskri Commerce v tako imenovano Tržno področje Razviti zahod III., od nedavnega pa ga vodi Marjan Berce, je moč j e tlaka je od 0 do 250 bar. Vsi ti pogoji zahtevajo glede na velikost izredno natančno izdelavo delovnih ploskev, kar pogojuje vrhunsko tehnologijo točnosti izdelave. Ob napravi sta plod sodelovanja strokovnjakov iz TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarna. Napravi sta zopet dokaz več, da lahko zaupamo domačemu znanju in sposobnostim in da moramo tudi temu področju posvetiti večjo pozornost in zaupanje, kar se v praksi ne dogaja vedno. Velikokrat smo mišljenja, da je podobno opremo enostavneje uvoziti. Nižja cena naših naprav od tujih proizvajalcev ter potrebe na trgu nas vodijo v razmišljanje, da bi te naprave izdelovali v manjših serijah. Vendar nam kapacitete Orodjarne in potrebe delovnih organizacij, za katere naprave izdelujemo to onemogočajo. Posebno težavo predstavlja velika heterogenost naročil, saj le malo naprav izdelujemo v večjem številu kosov. Ker je to področje vsekakor zanimivo tudi dohodkovno, v Kibernetiki pa imamo vse pogoje tudi za izdelavo potrebne elektronske krmilne opreme, si prizadevamo za povečanje kapacitet na vseh področjih samoopremljanja, tako da bomo lahko uporabili doseženo znanje in proizvajali specialno opremo tudi za zunanje naročnike. Ta dejavnost bo potekala v okviru novoustanovljenega Inženiringa v DO Kibernetika. Rajko Rozman za nekaj manj kot 6 % večji od la^ , letne realizacije. Največ seveda j, zimo v Francijo, sledijo pa ji Belg>r Nizozemska. ŠPANU A, PORTUGALSKA, JA, MALTA, CIPER , Se najbolj optimističen je izV > načrt v te dežele: načrtujemo p°Vu nje kar za 81 %. Ob tem je treba do^ da bomp imeli precej izpadov v Gf na Portugalsko bo izvoz večji kot s načrtovali, nekoliko manjši pa * šPanijo. ,.m Po obravnavi operativnih nacr. izvoza v tem letu za posamezna dročja Razvitega zahoda so udeleži; razpravljali o nujnih ukrepih za na^( njo rast Iskrinega izvoza ter za p(elj stitev problemov, ki zdaj tarejo ^ nike. Sklepe operativnega sestanka, v kratkem preučil kolegij glavnih djn torjev Iskrinih delovnih organizaciji krat pa jih bomo objavili tudi v na*’ tedniku. V posebni rubriki »Rekli . objavljamo tokrat posamezne misk^ katerih udeležencev iz razprave na rativnem sestanku. ^ Delovni dogovor je trajal dva pri čemer je bil drugi dan nameni ekonomsko-finančnim zadevam ls ^ nih poslovnih enot. Ta del sestanka! vodil Janez Vipotnik. l3Cj0 Ovire v ozkih podjetniških interesih Pred kratkim je bilo v Ljubljani posvetovanje na temo združevanja dela in sredstev proizvodno in poslovno povezanih organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu. Posvetovanja so se udeležili gospodarstveniki iz vse Jugoslavije in dobro pretresli to zelo aktualno in pomembno tematiko. Sobotna priloga »Dela« je opravila anketo med udeleženci tega posvetovanja in v njej je spregovoril tudi član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar, ki je dejal: »Kje so vzroki, da nam procesi združevanja dela in sredstev ne gredo tako, kot pričakujemo? Često nam ne uspeva združevanje dela in sredstev že znotraj organizacijsko povezanih subjektov, prav tako tudi ne med subjekti, ki sicer organizacijsko niso povezani, imajo pa poslovne povezave. Po mojem mišljenju je treba izhajati iz stališča, da pomeni pravica razpolaganja z dohodkom v temeljnih organizacijah tudi dolžnost delavcev, da sredstva združujejo v raznih oblikah, če so za to ekonomski pogoji. Tu so često ovire v podjetniško organiziranih temeljnih organizacijah in ozko gledanih interesih. Močan vpliv na to imajo tudi družbenopolitične skupnosti. Občina objektivno uravnava gospodarski razvoj na svojem območju, skrbi za kompletiranje svoje gospodarske strukture in zapostavlja ekonomske povezave v širšem prostoru. Ne smemo prezreti, da tudi skromna materialna osnova združenega dela in padanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v zadnjih letih predstavlja resno oviro za hitrejše združevanje dela in sredstev. Akumulacija je slabo mobilna, sredstva organizacij združenega dela se uporabljajo za nadomeščanje izrabljenih zmogljivosti. Tudi dosedanja bančna politika pogosto ni podpirala združevanja dela in sredstev. Pri banki je bilo ugodneje dobiti k^' kot pa podporo za združevanje del sredstev z raznimi subjekti. Misli1”’ tudi nekateri ukrepi ekonomske P tike niso podpirali združevanja oel sredstev, preveriti pa bi bilo treba nekatere pravne predpise. J Nesporno so organizacije, v katef vlagajo sredstva, privilegirane v P merjavi z organizacijami, ki sre® dajejo. Ustanovitelji imajo do org zacij v ustanavljanju veliko obvez ne pa tudi takih pravic, da bi ^ učinkovito sodelovali pri urejanj ju P’ J i’ P slovanja te organizacije. Tudi t samem konkretiziranju samoupr® j sporazumov o združevanju dela iflsJ' štev, zlasti na dohodkovnih osnova« pojavlja vrsta odprtih vprašanj, k° vprašanje cen, pri izvoznih poslih(( ■ • - • •• • ■ . Misli1”'; 'SKfi Al s GOs Ko •raj, že. “■tv, v|adu J>en 4tt0 Šli '“res, Nn N , lehni, K. vodi %r Peta > S TO?; I L len tečaj dinarja in podobno, da tudi med subjekti, ki se na ra-, področjih lotevajo raznih oblik zdf vanja dela in sredstev, ni dovolj zaai n j a. j Znotraj SOZD Iskra združuj6^ delo in sredstva za določene nan16,, tako na primer za rezervni sklad, za vesticije, za razne skupne razvojne grame, kot na primer za mikroelek niko. Pozitivno vlogo pri združe^ sredstev pa odigrava tudi naša inte banka. Ne smemo prezreti, da porm moupravno sporazumevanje in varjanje v naših pogojih, ko družbeno lastnino proizvajalnih s ( štev, sporazumevanje in dogovarja enakopravnih subjektov, v kate ; morajo priti do izraza temelji našega stema in začrtana ekonomska P0”^ y zadnjem času pa opažamo pri”1, da se nekateri pri sporazumevanj drugimi subjekti postavljajo v na® (monopolni) položaj. To se dogaja primer pri sporazumevanju o osKf ^ vanju z reprodukcijskim material« Takšno dogovarjanje pa ni v skla , taksno dogovarjanje pa ni v sm“ ,&, v. našim socialističnim samouprava11” ^ N( Sternom«. 1. Al Potrebe po sodelavcih Na tem mestu bomo redno objavljali v« prosta del* in nalove v Iskri, tekA, kot za sodetovsnje v občasnih projektno zasnovanih netopeh v o**. redno delo kot zb sooRiovsnio v oocseim proftKmo zzanovantn meafMi-T SOZD ali posameznih DO. Prav tako bolho v skladu z 88. Členom samouprava --------------------------------- - - in Hm v TO*; Kort ptov s )% “Pite ti sporazuma 6 združevanju v SO?D objavljali sproščene sodelavce, Id v oziroma Delovni skupnosti ne morejo zegotoviti ustreznega dela ter tiste, želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise ze v0»L in vostvena dela in naloge. V glasilu, Id Izhaja ob petkih bomo objavili vse pd#** l' SrffiS Ttg.moludJ, 3. U* Ijarur, E-11. telefon 324-061. int. 21-2S. ŠIROKA POTROŠNJA TOZD RAZISKOVALNI INŠTITUT Uti8’. ISKRA IJANA 1. Pomočnik direktorja TOZD za finančno-ekonomske vodenje .. Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj sposobnosti pri vodenju in organiziranju dela s finančno-ekonomskega področja 2. Razvijalec za razvijanje merilnih metod in izdelkov s področja mikroračonalniši nnKroeieKironiK-e —* j suuemvuc . . Pogoji: Visoka izobrazba elektrotehniške smeri in 3 leta ustreznih delovnih izK šenj 3. Konstmkterja za konstruiranje sestavnih delov Pogoji: Končana srednja strojna šola, lahko tudi pripravnik < Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili p° Ijite v 15 dneh na naslov: Iskra Široka potrošnja, TOZD Raziskovalni inštitut, Lju liana, Tržaška 2. ISKRA ELEKTROZVEZE, DSSS 1. Samostojni kalkulant .. Pogoji: gimnazija z maturo, znanje angleškega jezika, 2 leti delovnih izkušenj ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD TTS 1. Samostojni referent za operativni plan Pogoji: TSŠ — elektro, 3 leta delovnih izkušenj <. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazih P° Ijite v 8 dneh na naslov: Iskra, Elektrozveze Kadrovska služba, Stegne 11, Ljubi)3" Stiskalnica za lepljenje večplastnih tiskanih vezij. _ — "n sni, iC 'vnih r°gra M :=0b s1,: Sin Hlž, -s ti ti ti ti, Se % gia 'lo st an# j iz’: lgiia izv' >ovf ots^ a b« narf prei6' )izV ink3 * *. bdtij atiji1* ikii^ na°r AVTOELEKTRIKA Akcijska konferenca komunistov V sredo, 13. aprila je bila v novogoriški Iskri Avtoelektrild letos prvič akcijska konferenca komunistov, ki so se je udeležili poleg izbranih delegatov OO iz vseh 10 TOZD in DSSS tudi vodstvo delovne organizacije ter sekretar •n izvršni sekretar novogoriškega komiteja. Konferenca je osvetlila in razrešila več nerešenih bistvenih vprašanj, poleg bogate razprave pa so vsekakor najvažnejša soglasno sprejeta stališča te akcijske konference, Id jih tud v celoti objavljamo. 1)0 znotraj večjih ^pODARSKIH SISTEMOV 0munisti v Iskri Avtoelektriki sma- ____________________________ žJ0, da le povezane organizacije zdru-iti .e®a dela lahko na osnovi odkritega vL|V°rnega sodelovanja uspešno ob-Zrtie ei° današnje gospodarske ra-, naš** £a.re ‘n uresničujejo zastavljene cilje, .ni S6 pQi0 Je njihova naloga, da trajno izpo-lSKnpej° njihova razmerja v SOZD A ter z drugimi organizacijami ;enega dela na osnovi skupnih in-Part °V’..ter da njihovo povezovanje s .^uže ,er^ov. »is«! anltal' jroV1 menK sCtnnverii v tujini še poglabljajo, predv-'' tehn'- °bliki kooperacij in poslovno-^'čnega sodelovanja. VQdinjihovim največjim kupcem, Za-sV pvena zastava, bodo poiskali pu™ jnteres za večjo prodajo kom-Oj a njihovih izdelkov. Določili so tudi tj "0v°rne nosilce za izvajanje stališča, ~ vodstvo DO in TOZD ter ^ Komerciala. trebno upoštevati specifični položaj dislociranih TOZD — uvajanje kolektivnega dela pri izvajanju poslovne politike ter pri koordiniranju dela v DO — tako samoupravno organiziranost proizvodnje in spremljajočih dejavnosti, ki bo zagotavljala krepitev samoupravljanja in s tem omogočila delavcem, da dejansko odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Odgovorni nosilci so komisija za reorganizacijo, komisija za uresničevanje ZZD v DO ter vodstvo DO in direktorji TOZD. Odprta vprašanja urejanja družbe-no-ekonomsldh odnosov ter delitve čistega dohodka skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in ZZD — komunisti menijo, da mora urejanje odprtih vprašanj družbenoekonomskih odnosov temeljiti na načelih, kater{l e v sreds' i °r8 j vezi bi,1 , anjvl* rudi ( upraV ai°i nova11 * 13 'nferenco delegatov Z K iz vseh TOZD. oW»! vodi£ l.U* ji#'. enj i” )čja niš*’1 , izkv iHpe , Uub' & 'Vfio predsedstvo konference Z K. -*{1ena sedanje ORGANIZI- ^OSTI DO IN CIUI REORGA- L^unisti menijo, da je glede na vse L °vljene slabosti in težave reorgani-ije 13 nujna, zato si bodo prizadevali za t,e ? uresničitev in s tem nadaljno iaiP!tev družbeno-ekonomskega polo-Sii delavc3 v Iskri Avtoelektriki, zato j prizadevali za: r®°rganizacijo, ki bo zagotavljala ji, "‘čcvanje razvojnih ciljev, ki so si rJ^avili v temeljih plana srednjega razvoja DO ni. Ustreznejšo proizvodnjo zaganjal-0Vnv- alternatorjev, elektronike, de- r?'11 sredstev in drugih proizvodnih Samov v DO ilip°š' blja113. iv Predlog nove organiziranosti proi-nJe naj na osnovi strokovne ana-tiju 0bst°ječega stanja in ob upošteva-u nai_novejših dognanj s tehnično-sL 0 °ških področij pripravi delovna i^zjua komisije za reorganizacijo, Zer>a za proizvodnjo, v sodelova-ir,^ tehnološkimi pripravami TOZD do, 8°vornimi delavci na nivoju DO 4- 1983 " boljše in racionalnejše izkorišča-i^L^Položljivih strojnih in kadrov-kapacket v celotni DO p,,'bltrejši razvoj in osvajanje novih stop Vodn'h programov s ciljem po-tje v Prestrukturiranja proizvod-& al(umulativnejše proizvode s čim t!ja° stopnjo vgrajenega lastnega zna- ^ pim racionalnejše združevanje Pnih del in nalog, pri čemer je po- ki so opredeljena v SaS o združitvi v DO — prizadevali si bodo za urejevanje posameznih področij družbeno-eko-nomskih odnosov skladno s programom dela komisije za izvajanje ZZD DO ter za razreševanje odprtih vprašanj in vsklajevanje različnih pogledov skozi javno obravnavo, na osnovi ustvarjalnega in kritičnega dialoga — v bodoče bodo zaostrili odgovornost za izvajanje in uresničevanje sprejetih samoupravnih splošnih aktov in dogovorjenih nalog oz. aktivnosti — komunisti smatrajo, da je potrebno načelo »za približno enako delo in rezultate dela enak osebni dohodek« uveljaviti skozi nadaljne uvajanje ISDD. Zato pozivajo komuniste v TOZD, kjer .referendumi za sprejem sprememb in dopolnitev SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov niso uspeli, da na osnovi analiz vzrokov za neuspeh vložijo vse sile v pripravo in izvedbo ponovnega referenduma, da aktivnosti uvajanja ISDD v DO ne bi zastale. Na podlagi rezultatov ponovljenih referendumov bo komisija za izvajanje ZZD DO pripravila rokovnik uvajanja vrednotenja zahtevnosti del in nalog po TOZD. AKTUALNA VPRAŠANJA KADROVSKE POLITIKE V DO Komunisti poudarjajo, da je kadrovska politika ena bistvenih sestavin gospodarskega in družbenega razvoja. Rezultati raziskave o internem posojilu zato podpirajo usmeritve v gradivu za doseganje kvalitetnejših premikov v kadrovski strukturi. Zato si bodo prizadevali za: — zmanjševanje fluktuacije, predvsem strokovnega kadra, kar bodo dosegli z ustreznejšim nagrajevanjem, stimuliranjem in motiviranjem njihovega dela. Ustreznejše nagrajevanje ustvarjalnega dela morajo zagotoviti skozi merilo uspešnosti in na osnovi SaS o vzpodbujanju in nagrajevanju ustvarjalnega dela. Pri tem se morajo predvsem komunisti v vseh sredinah boriti za odpravljanje miselnosti o nagrajevanju po položajih in ne po delu in rezultatih dela! . — selektivnejše nameščanje delavcev na opravljanje del in nalog, za katere nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Pri tem se morajo bolj posluževati preizkusov znanja itd. — vzpodbujanje in vključevanje sposobnih in marljivih delavcev v potrebno izobraževanje ob delu in iz dela. — zaposlovanje pripravnikov, ki naj bi pripravniško dobo v čim večji meri opravljali v neposredni proizvodnji — pridobivanje strokovnih kadrov iz zunanjih virov. — ustrezno povečanje štipendiranja mladih na rednih šolah. — odgovornejše razreševanje konfliktov v medsebojnih odnosih. — čim ustreznejšo porazdelitev strokovnega kadra ob reorganizaciji, s ciljem kadrovske krepitve proizvodnih TOZD. Odgovorni nosilci sb kadrovska služba, direktorji TOZD, vodje sektorjev v DSSS in vodstvo DO. Predlog ureditve odnosov med TOZD AET in drugimi TOZD ter DSSS v DO ISKRA — Avtoelektrika Nova Gorica, kot osnova za nadaljnje Na pobudo KOS so sodelavci dejavnosti tržnih raziskav TOZD Marketing opravili mnenjsko raziskavo - ustmeno anketo v reprezentačnem vzorcu zaposlenih v SOZD Iskra. Omenjena anketa je zadevala presojo glede razpisa internega posojila, s katerim bi premostili izredno težavne razmere na področju zagotavljanja sredstev za obratna sredstva. Raziskavo so opravili v 12 delovnih organizacijah, oziroma njihovih TOZD. Vzorec je zajel 359 anketiranih in reprezentančnost vzorca so zagotovili predvsem po sledečih kriterijih: delovna doba v Iskri, spol, starost, izobrazba ineosebni dohodek. Anketa je pokazala, da se 27 % anketiranih ne strinja s predlagano akcijo razpisa internega posojila, da se jih polovica delno strinja in da se v celoti s predlogom razpisa internega posojila strinja le 14,5 % anketirancev. razreševanje odnosov v DO Komunisti pozdravljajo gradivo za ureditev odnosov med TOZD AET in drugimi TOZD in DSSS v delovni organizaciji kot osnovo za nadaljnje urejevanje odnosov v DO in zahtevajo dosledno izvajanje dogovorjene delitve delovnih nalog na dogovorjenih druž-beno-ekonomskih osnovah, da bi s tem odpravljali nedorečenosti in nesoglasja, ki vodijo v dezintegracijske težnje. Odgovorni nosilci: vodstvo DO, direktorji TOZD, vodje sektorjev v DSSS. M.R. Sama individualna pripravljenost za sodelovanje z vpisom internega posojila pa kaže sledeča struktura: da je 33,4 % anketiranih delavcev kategorično odklonilo svoje sodelovanje pri vpisu posojila, da je 53,5 % anketirancev bilo pripravljenih na sodelovanje z vpisom, m da se 12,5 % anketirancev ni opredelilo. Iz analize izhaja, da je bil predlog razpisa internega posojila pri delavcih v Iskri kot oblika reševanja nastale problematike sprejet pozitivno in da pomeni v prvi vrsti izraz solidarnosti, ne glede na njihovo siceršnjo pripravljenost za sodelovanje. Anketa je tudi pokazala še na neko, zelo pomembno plat razmišljanja Iskrinih delavcev. Ne gre samo za korekten odnos do ankete in vprašanja posojila, temveč predvsem za številne predloge, ideje, pripombe in sugestije o tem, da bi lahko z boljšo notranjo organiziranostjo, z izkoriščanjem notranjih rezerv v zvezi z zalogami in terjatvami, z racionalnejšo nabavo in porabo re-promateriala, s smotrnejšimi naložbami, z zmanjšanjem administriranja itd., občutno lahko popravili finančne probleme in zmanjšali potrebo po dodatnih sredstvih s pomočjo notranjega posojila. Kot je znano, je sindikat na zadnji seji predsedstva KOS podrobno obravnaval rezultate raziskave, poslušal poročilo o njej ter se na podlagi ugotovitev raziskave odločil, da preneha z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi s predlagano akcijo. D.Ž. Telematika podpisala pogodbo o izvozu tiskanih vezij firmi IBM sprejete s strani IBM. Pripravljalno obdobje obsega od 24 do 30 mesecev. To pomeni, da se bo naš izvoz začel šele čez dobri dve leti. Pogodba o dobavi tiskanih vezij je načelno neomejena, vendar zaenkrat zajema le obdobje petih let. Kaj ta pogodba pomeni za IskroTe-lematiko? Mihelič: V tej pogodbi je za nas več dobrih stvari. Najpomembnejše je dejstvo, da gre za izvozno pogodbo na konvertibilno tržišče. Vemo, da je izvoz na to področje trenutno naš problem številka ena. Druga pomembna stvar je ta, da bomo dobili tehnologijo, ki jo že sicer želimo razvijati. TOZD Tiskana vezja si že dalj časa prizadeva za povečanje proizvodnje večslojnih tiskanih vezij. V omejenih količinah jih za potrebe Telematike že dela. Vendar — v elektroniki se zahteva vse večja gostota vezi in vedno večja zanesljivost, kvaliteta. Z novo tehnologijo bomo lahko napravili pomembne razvojne korake naprej, pa tudi naši izdelki bodo lahko postali cenejši. Ta tehnologija je naravnana tako, da je maksimalno racionalna pri sorazmerno veliki zahtevnosti. Kot sem že omenil, je pri večslojnih ploščah tiskanega vezja potrebno, da se izplen čim bolj poveča, S to tehnologijo bomo prišli v razvojni vrh svetovne proizvodnje na tem področju, saj je znano, da je firma IBM na tem področju vodilna. Slišati je bilo nekatere glasove, da se iz te pogodbe lahko izdini nekakšna (Nadaljevanje s 1. strani) Inženir Peter Mihelič, direktor proizvodnje Iskre Telematike. konkurenca slovenskemu združenemu računalništvu. Kaj menite o tem? Mihelič: Podpis kakršnekoli direktne, izvozne pogodbe med Telematiko — ali kako drugo DO Iskre — in firmo IBM ne pomeni nikakršnega namena, da bi ustvarjali kakršnokoli konkurenco programu, ki ga ima Iskra Delta, oz. slovensko združeno računalništvo. Vedno ga lahko samo dopolnjuje. To je jasno in okrog tega ni bilo nikoli nobenega dvoma. Res pa je, da se bo treba dogovoriti, katera področja namerava in zmore obvladovati Iskra Delta in katera bodo ostala prepuščena iniciativi ostalih proizvajalcev.« Kazimir Mohar »Menjava straže« »Danes bo menjava straže na vrhu«, je dejal pred sejo delavskega sveta SOZD Iskra eden izmed delegatov. Na seji, v petek, 15. aprila letos je namreč delavski svet razreši! dosedanjega predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča in Imenoval novega: Borisa Lasiča. Seveda smo oba ob tej priložnosti vprašali prvega, s kakšnimi občutki zapušča Iskro in drugega, s ANTON STIPANIC dosedanji predsednik kolegijskega poslovodnega organa Iskre je to zahtevno nalogo opravljal 4 leta. V Iskri pa je bil zaposlen 10 let. K nam je prišel z republiškega Izvršnega sveta, še prej pa je delal v diplomatski službi. Za razrešitev svoje funkcije v Iskri je prosil zato, ker odhaja na novo dolžnost v Beograd, kjer bo opravljal nalogo v predsedstvu Zvezne gospodarske zbornice. »Iz Iskre odhajam z občutkom, da so bila to moja najplodnejša leta pa tudi najlepša leta mojega življenja. Seveda mi je tudi težko, saj zapuščam v Iskri tisoče znanih in neznanih prijateljev,« je dejal Anton Stipanič ob slovesu za naše glasilo. »Pa ne pozabite se v glasilu Iskra zahvaliti vsem Iskrašem za res plodno sodelovanje vseh deset let, kar sem jih preživel v Iskri. Vsi skupaj, nas je nad 30 tisoč, smo ta leta ustvarjali in naredili veliko. Morda nad našim delom res ni svet ostrmel, vendar smo za razmere, v katerih smo delali, gospodarili in sodelovali, naredili velik korak naprej.« BORIS LASIČ, diplomirani inženir tehnične fizike pa je na isti seji, bil imenovan za novega predsednika KPO SOZD Iskra. Po imenovanju se je zahvalil delavskemu svetu za izkazano čast in zaupanje ter nadaljeval: »K samoupravnim odločitvam moramo pritegniti tudi širše strukture v Iskri, tako k upravljanju in samoupravljanju in k iniciativnemu delovanju. Tako bomo dobili zrele, pretehtane in strokovne odločitve, ki nam bodo omogočale redno delo, socialno varnost in perspektive za nadaljnje obdobje.« FY BULAWAIA 28. 4. — 8. maja 1983 Jugoslovanska gospodarska razstava v tem mestu v Zimbabveju. Iskra se bo predstavila s telefonijo. Organizator: Jugoslavija public in Iskra Marketing ZAGREB 9. — 13. maja 1983 Mednarodna razstava medicine in tehnike. Iskra se bo predstavila s kibernetiko Organizacija: Iskra Marketing BRATISLAVA 10.—15. maja 1983 Razstava električnih ročnih orodij Iskra se bo predstavila z ERO in Perle-som. Vodja stojnice: Julij Novljan Organizacija: Iskra Marketing KRANJ 13. — 19. maja 1983 Razstava malega gospodarstva Borza programov za kooperacijske ponudbe. Iskra bo predstavila izdelke iz kooperacij in izdelke, za katere iščemo kooperante. Projektant: Drago Novak Organizator: Iskra Marketing a—............... . BEOGR D 10. — IS. maja 1983 Predstavili se bosta delovni organizaciji Delta in Avtomatika. Projektant: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing 9 ......-■—-—"-O—« NOVI SAD 13. — 22. maja 1983 Kmetijski sejem Iskra se bo predstavila na dveh stojnicah. Na zunanjem prostoru bomo predstavili delovanje ERO in razstavili telefonsko centralo v kontejnerju, v notranjem pa izdelke Avtomatike. Projektant: Polona Pogačar Organizator: Iskra Marketing m «>"*'** MOSKVA 25. 5. — 8. 6. 1983 Razstava avtomatike Iskro bo predstavljala Avtomatika Projektant: Drago Novak Organizacija: Iskra Marketing OB 60-LETNICI TOVARNE BATERIJ ZMAJ 10-letnica vključitve v Iskro V prostorih družbene prehrane SGP Grosuplje so delavci DO ZMAJ praznovali 60-letnico ustanovitve njihove tovarne in 10-letnico vključitve v SOZD Iskra. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občin Ljubljana-Šiška, Ljubljana — Center, v kateri je tovarna Zmaj delovala polnih 55 let in predstavniki SOZD Iskra ter drugi gostje. Po govoru predsednika delavskega sveta Marijana MAVERJA o zgodovini tovarne in po govoru direktorja DO Franca Smoliča, v katerem je orisal današnji gospodarski trenutek te delovne organizacije, je spregovoril še predsednik Izvršnega sveta Ljubljana — Šiška, Dušan Brekič, v imenu SOZD Iskra pa je navzoče pozdravil namestnik predsednika KPO SOZD Iskra, Pavle Gantar. Po kulturnem programu z Logaškim oktetom so podelili priznanja jubilantom 10,20, in 30-Ietnega dela v ZMAJU, nakar so delavci DO ZMAJ proslavili svoj pomemben jubilej v prijetnem in prijateljskem vzdušju. J Govor predsednika DS DO Marjana Mayerja Tovarišice in tovariši! V imenu samoupravnih organov in druž-beno-političnih organizacij v naši tovarni, vam na današnjem srečanju ob jubileju našega Zmaja izrekam prazničen pozdrav in dobrodošlico. Naš delovni vsakdan, vpet v zaostrene gospodarske razmere v tem obdobju, v katerem se z velikimi težavami borimo za dosega -nje načrtovanih ciljev, naj danes 15. aprila označimo za trenutek oddiha. Ob prehojeni 60-letni poti naše tovarne baterij, pošto j mo malce in se ozrimo nazaj, v našo preteklost. Pred 60. leti, bilo je v ponedeljek, 26 marca leta 1923 ob 16. so se v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 10, zbrali takratni delničarji na svojem ustanovnem občnem zboru. Rodila se je HYDRA, nova slovenska industrija, namenjena za proizvodnjo baterij, ki se je že čez dobra tri leta preimenovala v ZMAJ. Samo nekaj skromnih let po ustano- Predsednik DS Marjan Mayr govori. vitvi so takratni delavci obveščali javnost, da je ZMAJ prva tovarna za žepne, paličaste, anodne in mrežne baterije v Jugoslaviji. V letu ustanovitve, pred 60 leti so bile v mesecu decembru izdelane prve ploščate baterije. To se je zgodilo v prostorih hiše prvega slovenskega župana Grassellija na Mestnem trgu. In kadarkoli vas danes pot zanese v staro Ljubljano, tja pred Magistrat, poleg Državne založbe, se ozrite na hišno številko 25. Tam so naši predniki začeli z delom, ki so ga nato prenašali na kasnejše generacije, vse do današnjih dni. Zgodovina naše tovarne je pestra in burna in težko bi jo v tem kratkem času predstavili nazorno. Pa vendar, nekaj pomembnih uspehov, vzponov in padcev velja omeniti ob tej priložnosti. Zmaj iz leta 1926 je imel že tretjo obletnico obstoja, imel je za seboj že prvo likvidacijo, prvo selitev na Miklošičevo cesto, hkrati pa načrtoval že naslednjo, ki jo je uresničil 1929. leta, na Šmartinsko cesto 28, kjer se je delo, proizvodnja in obstoj nekoliko umiril. Delavci, katerih število nikoli ni preseglo 100, so izdelovali baterije, ki so za takratne pojme predstavljale dobršen del luksuza. Prišla je vojna in vrste so se razredčile. Tisti, ki so ostali in delali, so imeli namen obdržati tovarno, stavbo, proizvodno tehnologijo, hkrati pa po raznih kanalih pošiljali izdelke osvobodilni vojski. Leta obnove so prinesla odprta vprašanja o naši nadaljni usodi. Zastarela tehnologija, izključno na osnovi ročnega dela in kopica drugih vplivov so Zmaju omajali temelje. Iskal je svoj nadaljni obstoj v povezavi z drugimi tovarnami, iskal najboljše rešitve, in se s prvim delavskim svetom leta 1952 krepko postavil na lastne sile in v nekaj letih doživel razcvet, svoj višek, ki se je nekaj let kasneje ponovno prevesil v poraze in boje za nadaljni obstoj. Danes, in ne samo danes, temveč je bil na vseh naših jubilejih, praznovanjih in raznih svečanostih ZMAJ in njegov pojem naše tovarne v ospredju z oznako ponosa yseh ak- Marija Kočiš v montaži. Ivanka Stariha in Fikreta Simonovič v montaži. tivpih in upokojenih sodelavcev. Beseda ZMAJ je bila etiketa naših uspehov in v času porazov in padcev, je bila gonilna sila, s katero smo v strnjenih vrstah premagovali težave. To so bila leta 48, 52,63. To so letnice boja delavcev za obstoj tovarne ZMAJ, če omenimo le tri. Leto 1948: Tovarno Zmaj je treba sanirati, nima nobene perspektive. Inšpekcijske in druge službe grozijo. Razmere so obupne. Leto 1952. Prva seja prvega delavskega sveta v Zmaju z eno samo točko dnevnega reda. Zapreti tovarno, ali se boriti za uveljavitev in razvoj. Leto 1963. ZMAJ bo odpustil 400 delavcev. Tako so pisali časopisi. Takratni ukrepi, da kolikor izvoziš, toliko uvoziš, so delavce Zmaja pritisnili ob zid. Še bi lahko izpostavili nekatere kritične letnice, toda, bila so tudi leta naših večjih uspehov. Največ strojev smo kupili leta 1964. Z njimi smo odpravili ogromno ročnega dela. Največji tehnološki dosežek je bil leta 1968. Kupili smo stroje in licenco VIDOR iz Anglije. Na teh strojih delamo klasične baterije še danes. Ivica Dolanc v oddelku alkalnih baterij. Pred petimi leti smo si zgradili novo tovarno. Pred desetimi leti smo se povezali z Iskro. Prav 17. aprila bo poteklo natanko 10 let, ko smo s temeljitimi pripravami izvedli nadvse uspešen referendum o integraciji s takratnim združenim podjetjem Iskra. Vsi ti dogodki pa so povezani s prizadevanjem vseh delavcev Zmaja, ki so oblikovali razvoj, dograjevali notranjo organiziranost in se po samoupravni poti in z družbeno politično aktivnostjo vedno naravnavali na širše ekonomske in politične tokove in kar je treba poudariti, vselej uspešno. Zgodovino oblikuje človek, zgodovino naše tovarne pa so oblikovali delavci. Ne samo sedanji, aktivni, zaposleni v Zmaju že dolgo vrsto let, temveč tudi naši upokojenci, ki so danes med nami in so žive priče nekdanjih dogodkov. Veselili so se prvega stroja, prvega avtomobila, veselili so se vsakega novega, četudi skromnega uspeha. Danes ima tovarna ZMAJ 95 upokojencev. Precej izmed njih jih je prvič prestopilo prag Zmaja leta 1926. Večina jih je prav v naši tovarni napolnila polno delovno dobo. Pozornost do njihovega minulega dela je naša dolžnost, zahvala in priznanje. Prav zato so tudi danes med nami. Zanje organiziramo že vrsto let pred dnevom republike tradicionalno srečanje v Zmaju. Vsako leto se v njihove vrste vključujejo novi. Kajti, tudi med aktivnimi delavci imamo mnogo — da tako rečem »starih zmajevcev«, katerim se bo pravkar iztekla polna delovna doba v Zmaju. Za njimi prihajajo nove generacije, mlajši delavci in še bodo prihajali za nami, z novimi močmi, novimi idejami in tudi ustrezno usposobljeni. Stremeli bodo za novimi dosežki, za novimi uspehi in nanje je treba računati. In naj vedo, da tako, kot so bili dani temelji naši proizvodnji baterij pred 60 leti, kot so bili dani temelji našemu razvoju pred J$ei Jubilantke 30-letnega dela: Marija Grošelj, Marija Kerznar in Milena Peteri^ nam povedale, da se je v teh letih kar so one v ZMAJU precej spremenilo,saj je* ,> delo sprva povsem ročno in zato tudi bolj naporno, malicali so kar na dvorišču j tople vode za umivanje ni bilo. Skratka, veliko so v tem času naredHi, izboljšali‘n J gradili, precej pa še bodo tako, da so na svojo delovno organizacijo kar pon°™\ 20 leti, tako se danes ustvarjajo pogoji za ju: trišnji dan. To pa hkrati pomeni, da bo moralo vsako dograjevanje, vnašanje novosti v kakršnikoli obliki sloneti na tistih osnovah, ki so že temeljito preizkušene. To pa je hkrati napotilo vsem sedanjim in prihodnjim delavcem, da negujejo tradicijo Zmaja z vsemi svojimi značilnostmi, in dosežki, za katere smo že pred 10 leti prejeli visoko odlikovanje RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI. Današnji delavec v Zmaju ima široko paleto možnosti, da se razživelo vključuje v samoupravno in družbeno politično aktivnost v ožjem in širšem smislu. Dani so pogoji in takšne tudi negujemo in bogatimo. Naj zaključim z ugotovitvijo, da marsičesa nisem povedal. Ostalo je še veliko nedore- jki i čenega. Toda, tako kot naši predhodni* , tudi sedanji delavci borimo za uspešnej51* I trišnji dan. Kot doslej, se tudi vtem obd°1 j. intenzivno vključujemo v vse napredn6 j kove našega družbenega sistema in si®0 povezavi z Iskro naravnani v sfere isk3®* najboljših izhodov za prihodnost. In moramo ostati. Tovarišice in tovariši! Ob letošnjem našem praznovanju t® . lahko priznali, da smo ponosni na našo P\( teklost in našo sedanjost in da bomo še u3, [| gojili našo tradicijo. . Da takšen namen imamo, smo pon° dokazali tudi danes, ko smo se zbrali na ju° lej ni slovesnosti ob 60-letnici obstoja ^ jije vame baterij in našega ZMAJA. Govor direktorja DO Zmaj Franca Smoliča 5-Id' ^ >oč, K, d Spoštovane sodelavke, sodelavci, dragi upokojenci in vabljeni gostje! 60-letnica je častitljiv jubilej v življenju vsakega posameznika, kaj šele v delovanju in obstoju delovne organizacije. 60 let vztrajanja in dela številnih generacij nam je omogočilo, da danes po tolikih letih s ponosom zremo na prehojeno pot. Kljub temu, da živimo v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko iz dneva v dan s težavami rešujemo tekočo poslovno problematiko, moramo vseeno z več optimizma gledati v prihodnost, kajti generacije pred nami so bile postavljene pred enake, ali celo pred težje preizkušnje. V 60 letih snl^i ustvarili ugled in prostor na jugoslovanskem trgu, v zadnjih letih pa se uspešno uveljavljamo tudi v svetovnem merilu. Dovolite mi, da omenim samo nekaj pomembnejših nalog, ki smo jih uresničili od h 021 S k Pod •'ajra 18 do v našega zadnjega jubileja, ko smo ob 55 niči otvorili novo tovarno. . Naj na začetku poudarim, da smo v . ^. času naredili pomembne premike v na3' S3.l|icilv^l moupravni organiziranosti, ko smo iz vite delovne organizacije prešli na D , , ^ dvema temeljnima organizacijama zdruZi|k& nega dela in delovno skupnostjo skup" *- 1 služb. Takšna samoupravna organizira® se je v praksi v celoti potrdila z nadaljni®3^ zvojem samoupravljanja in imela odra2 uspešnem gospodarjenju v obeh tem®')1® organizacijah. Začeto delo moramo ®j Ijevati, še zlasti pri razvijanju odnosov s bodne menjave dela in ustreznega sis delitve po delu. [TO, V obdobju od zadnjega jubileja do da®‘ ^ j je za DO izredno pomembna usmeril®* izvoz. V letu 1979 je Zmaj po daljšem®0 dob ju zopet začrtal izvoz kot svojo P0’ membno plansko nalogo. V tem letu sl® realizirali 250.000 dolarjev izvoza s tem.1 smo lani že ustvarili 1,5 milijona dolarje*. letos pa planiramo 1,8 milijona dolaO izvoza. To so izredno pomembni rezu®3 saj je večina našega izvoza usmerjena konvertibilna tržišča Zahodne Evf°r til tiji. iva ''»'"la Ko »ovil Kči S, K <, So I Kv Ntoi-n Kljub velikim prizadevanjem, na katera® ^............. - ramo biti ponosni pa z ustvarjenim izvoz® še vedno ne uspevamo pokrivati naših P1; treb po uvozu reprodukcijskih materia'®_ Ker pospešen izvoz tudi v bodoče ne zadostoval našim uvoznim potrebam, h°rj morali intenzivno delati na zamenjavi ne» terih uvoženih surovin z domačimi, r čemer vidimo realne možnosti že leto* področju naravnega mangana in elektn skega papirja. Zaradi omejenih uvozil možnosti bomo morali tudi večino stroj opreme izdelati doma. . J V zadnjih letih smo tudi bistveno razi®": naš proizvodni program, kar še posebejv® “ za program svetilk, ki smo jih v lanskem11 Direktor DO Franc Smolič med govorom. proizvedli in prodali že prek 600.000. P*0' j (Nadaljevanje na 5.3tfSlV Delavci so se na proslavi prijetno poveselili. — ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Perspektivna proizvodnja ^ervomotorjev Povečanje konvertibilnega izvoza je osnovna zahteva, pri vseh razmišljanjih o novih naložbah. Kadar pa gre za investicijo, Id naj bi poleg večjega ■zvoza pripomogla tud k naglejši preorientaciji iz obstoječega proizvodnega programa k zahtevnejšemu, v smer profesionalizacije, je seveda zahteva še toliko bolj upravičena. #rav to pa velja za nameravano naložbo v Tovarni elektromotorjev v Železnikih, kjer nameravajo pričeti z vlaganji v proizvodnjo zahtevnih servomotorjev. I u8otovitev ni zgolj »lokalnega« I Va potriuie tudi ugotovitev delav-| ložf SVeta SOZD Iskra, ki je to na-opredpo,eg naložbe v TOZD TV Pržan F3 kal- V vrstn' red za letošnje leto. 1 \ ®ne motorje pa pravzaprav gre? ki!g0dovini 50 se najprej pojavili eiier^erni motorji, ki so pač izkoriščali pij kakršno so tedaj tudi proizva-Proizvajali pa so enosmerno. Te motorje so nadomestili predvsem izmenični asinhronski motorji, ki so bili po pričetku proizvodnje izmenične električne energije primernejši za široko uporabo. Asinhronski motorji s kratkostično kletko namreč nimajo relativno hitro obrabi ji vih. delov (ščetke in kolektor), obrabo ležajev z drsnimi kontakti pa lahko zanemarimo. Asinhronski in sinhronski stroji z navitjem 6 i 'n mo*1, Iniki'3 5 dne srne' iskati1 ,taki» SS^Vor direktorja DO Zmaj ^nca SmOllČa (Nadaljevanje s 4. strani) notor — obetajoč proizvodni program. ono^ naj (ir ateJa SVetilk in drugih naprav, ki trošijo nam direktno pomaga pri večji pro-bo^j, zato bomo z njo nadaljevali tudi kij d e’ hkrati pa bomo k temu spodbujali titjg jugoslovanske proizvajalce, saj !■ Irij n Sm° Jugoslovani glede porabe ba-5-16 1^ Sarnem repu v Evropi. iva|j. *h prizadevanj nismo nikoli obrav-tkdn' 00 ^ naa*h razvojnih usmeritev, b J* času se namreč izredno hitro ši-naj r°čja profesionalne uporabe baterij a do az'’čnejših področjih od medicine pa Oljske tehnike. Tem tokovom se ^i0 Prilagajati tudi v naši delovni orga-Čli , v ^ taši s3' iz en6- VO' kup”" jra””3 nin'1*' tdrat' dv ;ist«# taji .alanjem alkalnih in gumbastih baterij )feil)(astn' tehnologiji in z domačo strojno neu* l tiov,ter z intenzivnim razvojnim delom 1,3 o- l||og0' ,.e*ektrokemijskih sistemih, bomo V*' "tuje la Postopno programsko prestruktu-tacj; ’ ,ecj° profesionalizacijo in miniatu-. ip|as ’ 'i bo hkrati nudila realne možnosti £*all(( ^ inrna ‘zdelkov na zahtevna zahodna tr-*l*zdelk-n°®0^'*a večii dohodek, saj bo v ’tn°. Ho«., hib vgrajenega več našega znanja in jo ? ?;° manj materiala. |u SIT1. WjrijrilVe^eno poslovno usmeritvijo in na-razvojem samoupravljanja si bo de- lovna organizacija Iskra — Industrija baterij ZMAJ tudi v bodoče zagotovila mesto med poslovno uspešnimi DO, kot je bila večino let v svoji 60. letni zgodovini. V današnjem trenutku nas najbolj pesti oskrba z domačimi in uvoznimi materiali, kar nam povzroča težave in občasne zastoje v proizvodnji, ki pa jih s skupnimi močmi zadovoljivo rešujemo. To kažejo tudi doseženi rezultati v prvih treh mesecih, ko smo uspeli realizirati 22 % letnega planiranega izvoza in kolikor toliko zadovoljivo pokrivati tudi potrebe domačega trga. Ob tem pa moramo opozoriti na vedno večji razkorak med cenami vhodnih materialov in zamrznjenimi cenami naših finalnih izdelkov, ki že predstavlja resno oviro v nadaljnjem poslovanju. Zaostrene gospodarske razmere bodo tudi v prihodnje od nas vseh zahtevale veliko prizadevnosti, pri čemer računamo na pomoč Iskrinih strokovnih služb in še posebej Iskre Commerce. Dovolite mi, da se na koncu najlepše zahvalim vsem zaposlenim, upokojencem in bivšim delavcem Zmaja za njihov tvorni delovni prispevek v preteklih 60 letih. na rotorju imajo sicer tudi ščetke in drsne obroče, vendar ima ta kombinacija gibljivega kontakta vseeno bistveno daljšo življenjsko dobo kot kombinacija ščetke — kolektor. V novejšem času se pojavljajo krmiljeni in regulirani pogoni. Ti pa zahtevajo motorje, pa naj bodo to pogonski ali krmiljni, ki jim je možno spreminjati karakteristiko n - f(M) (število obratov je funkcija momenta). Asinhronskim in sinhronskim strojem lahko spreminjamo karakteristike brez uporabe močnostne elektronike le z velikimi, pogosto nesprejemljivimi izgubami in velikimi regulacijskimi časi. Prav zato so se ponovno uveljavili enosmerni motorji (predvsem v paralelni vezavi s tujim vzbujanjem), ki jim lahko že s transformacijo napetosti enostavno in z majhnimi izgubami spreminjamo karakteristike. Z uporabo kvalitetnih trajno mag-_ netnih materialov so se karakteristike motorja še izboljšale, zmanjšali pa sta se tudi masa in volumen motorja glede na dimenzije motorjev s klasično navitimi statorji. Z razvojem močnostne elektronike so se bistveno izboljšale tudi regulacijske karakteristike sistema (regulator — motor), tako da se je odprla možnost uporabe izmeničnih servomotorjev v regulacijskih sistemih. Poglavitna prednost izmeničnih servomotorjev pa je, da nimajo ščetk kot najbolj »kritičnih« —obrabijivih delov motorja. Pri enosmernih servomotorjih je namreč komutacija izvedena mehansko s pomočjo kolektorjev in ščetk. Te pa se seveda obrabljajo, zato je treba po določenem času očistiti kolektor in zamenjati ščetke. Pri izmeničnem ser-vomotorju pa je krmilno statorsko na-vitje, permanentni magneti pa so na rotorju; komutacija je elektronska. Motorja ni potrebno vzdrževati, življenjska doba je odvisna od vzdržljivosti ležajev, kajti življenjska doba stator-skega navitja je dvakrat ali trikrat daljša. Opis delovanja pa prikriva dejstvo, da gre za izredno zahtevne izdelke, ki so doma in v svetu vse bolj iskani. Uporaba servomotorjev se je še posebej povečala z razvojem NC (numerično krmiljene) obdelovalne tehnologije, kjer je zahtevana velika natančnost po-zicioniranja (razred ^ 2 Jim). V Jugoslaviji ni proizvajalca takih elektromotorjev, čeprav so potrebe velike, možnosti pa so seveda tudi za konkuriranje na svetovnih trgih. Osvojitev proizvodnje tako zahtevnih izdelkov — za kar bo potrebno osvojiti tudi najsodobnejšo tehnologijo — bo imela potem dvojni učinek. Pokrite bodo vse potrebe na domačem trgu in tako zmanjšan uvoz, hkrati pa bo Tovarna elektromotorjev iz Železnikov lahko te motorje tudi izvažala. Sicer pa je eden od ciljev osvajanja te zahtevne proizvodnje tudi pospešeno razvojno delo na področju krmilja in ostalih elektronskih elementov in slednjič osvojitev — skupno z ostalimi Iskrinimi organizacijami — proizvodnje celotnih regulacijskih sistemov. Že v začetku smo poudarili, da gre zi osvajanje proizvodnje, ki bo izvozno intenzivna, saj v Železnikih predvidevajo, da bodo več kot polovico proizvodnje lahko izvozili, pa tudi doma prodani motorji bodo nadomestili uvožene. Tako že za prihodnje leto predvidevajo več kot 1,5 milijona nemških mark neto deviznega učinka, če bo seveda zaključena investicija v skupni vrednosti 89,1 milijona dinarjev. Fleischman RAZGOVOR Z DIREKTORJEM BIROJA ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING BLEDVEISOM Znanstveno in praktično za boljšo organizacijo dela Omenili ste, da ste večkrat postavljeni pred take zahteve, oz. komplicirane naloge, da je izvedba teh nalog na robu vašega znanja. Kako takšne naloge sploh rešujete? »Če zanemarim družbeno problematiko, ki redno spremlja vse naše delo, potem oblikujemo pot do rešitve kakršnekoli naloge s področja naše dejavnosti na osnovi znanih, osvojenih in večinoma že preizkušenih strokovnih podlag, to je tehnik in metod, ki so dejansko naše orodje. V splošnem velja, da lahko obvladaš organizirana dela, če dobro poznaš elemente dela in če znaš te elemente optimalno združiti. Mogoče je še najbližja primerjava z abecedo. Vse kar povemo ali napišemo, sestavlja 25 črk. To so elementi... S kombinacijo teh elementov lahko sestavimo besedo ali roman. Pri sestavljanju v smiselno celoto pa je potrebna druga polovica znanja, veliko izkušenj, daru, inteligence. V naši dejavnosti moramo obvladati tako znanje za obvladovanje elementov dela (to so temeljna znanja) in za združevanje teh elementov. Združevanje teh elementov v organizacijo dela pa je od primera do primera drugačno. Na tem področju pa se moramo neprenehoma učiti, dopolnjevati, razvijati in preverjati v praksi. To je tisti del znanja, ki ga pridobiš z izkušnjami, to je bistvo našega razvoja.« Verjetno morate v Biroju opraviti veliko razvojnega dela? »Če pogledamo malo v preteklost ugotavljamo, da rezultatov razvojnih nalog, ki so bile financirane iz »dejavnosti 1« in ki so bile edini vir preživljanja takratnega Oddelka za študij dela, nismo mogli ali znali preizkusiti v delovnih organizacijah Iskre. Od leta 1970 dalje je Bil nabiral izkušnje in znanje ter širil področje svoje dejavnosti predvsem izven Iskre, z direktno prodajo v obliki projektov. Zaradi neustrezne kadrovske strukture je bil vsa ta leta razvoj sistemov in metod le spremljajoča nujnost, če smo hoteli slediti željam in potrebam naročnikov in usposabljati naše sodelavce za zahtevnejše ali kompleksnejše naloge, oz. strokovnejše rešitve. Velik del razvoja je baziral na znanju oz. motivaciji posameznikov, ki ga je usmerjalo povpraševanje kupcev ter spoznanje o našem neznanju. Z zaostrovanjem gospodarske situacije in z odhodom nekaterih sodelavcev smo morali razvojno delo začeti plansko usmerjati, tako po vsebini kot po stroških. Osnovni odnos do razvojnega dela pa je, da Bil ni razvojna inštitucija, ampak rabi svoj razvoj za boljše, širše in ne nazadnje cenejše izvajanje osnovnih dejavnosti (razvojna dejavnost naj bi bila le orodje in ne cilj). Pridobivanje, ali širše urejanje znanja, predvsem teoretičnega, pa predstavlja osnovo razvojnega dela, ki pa se mora v praksi preko posredovanja praktičnega znanja potrditi. Razvojne naloge brez praktične aplikacije so v preteklosti pomenile tudi nekakšno »uspavanje«. V srednjeročnem planu razvojnih nalog (1981—1985) smo predvideli predvsem v prvih dveh letih znatnejša sredstva iz fonda združenih sredstev za Ca Cifer pri izdelavi baterijske celice. ISKRA — SOZD Elektrokovinske industrije Svet za nagrajevanje uspešnih diplomskih nalog razpisuje Nagrade za uspešne diplomske naloge po dokončanem višješol skem, visokošolskem in podiplomskem študiju. NAMEN NAGRAJEVANJA diplomskih nalog je spodbuditi diplomante, da bi se seznanili s svojim bodočim delom, da bi spoznali problematiko dela in poslovanja v organizaciji združenega dela Iskra in da bi preizkusili strokovno raziskovalni način dela na praktičnem problemu ter pri tem prispevali k razvojnemu delu v Iskri. POGOJI Kandidati lahko na razpis prijavijo diplomsko nalogo, ki obravnava problematiko v okviru dejavnosti Iskre in so jo opravili v letu 1982 in 1983 do zaključka razpisa. V poštev za nagrado pridejo naloge, ki so ocenjene z oceno prav dobro in odlično. Naloge se ocenjujejo z vidika: — koristnosti nalog za Iskro — možnosti praktične uporabe — naslonitve na domače vire Skupaj s prijavo dostavijo kandidati izvod naloge z oceno in obrazložitvijo, najkasneje do 15. julija 1983 na naslov: Skupne službe SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljub- ljana (nagrade za uspešne diplomske naloge). Nalog, k: - z-----------! J •' ' tevali. i so bile že nagrajene v drugih razpisih ali so bile objavljene ne bomo upoš- NAGRADE IN PRIZNANJA: — 10 denarnih nagrad v višini po 12.000 din — 5 pismenih priznanj — priznanja mentorjem nagrajenih nalog Podelitev nagrad in priznanj bo novembra 1983. .fazvoj strokovnih podlag, v nadaljevanju pa bomo te strokovne podlage uporabljali pri uvajanju v OZD v obliki konkretnih projektov. Prehod od razvoja na uvajanje bo postopen. Od leta 1979 dalje, ko je nastal ZORIN, smo ponovno kandidirali za združena sredstva SOZD z razvojnimi nalogami, ki pomenijo pripravo stroj kovnih podlag za izvajanje dejavnosti BIL Zadnja leta smo tudi v svojih letnih planih izločili del svojih kapacitet za razvoj metod in adaptacijo ter dopolnjevanje strokovnih podlag in za izobraževanje oziroma dopolnjevanje znanja naših sodelavcev. Razvojno delo na področju organizacije dela ni laboratorijski način dela. Rešitve problemov si sicer lahko zastavimo najprej teoretično, na ravni pisarne. Vendar moramo nato takšne rešitve preveriti v praksi, v sodelovanju pri organiziranju dela v tozdu, službi, izdelku itd. Šele s preverjanjem namreč lahko ugotovimo pravilnost oz. nedoslednosti in pomanjkljivosti teoretično opredeljene rešitve. V obdobju zadnjih treh let smo porabili znatna združena sredstva za razvoj naših pristopov, metod, znanja, zdaj pa bi.morali tisti, ki so združevali sredstva za ta razvoj, postati koristniki pridobljenega znanja, oz. nam bi morali omogočiti, da teorijo preverimo v praksi. Šele preverjanje lahko pokaže potrebne nadaljnje razvojne korake. Poleg tega pa ugotavljamo, da tudi delo na klasičnih projektih, ki jih izvajamo, zajema del razvoja, če že ne osnovnega pa vsaj aplikativnega. Zato smo v sozdu ponudili v začetku srednjeročnega obdobja do 50% svojih kapacitet ža razvoj (sprejeto je bilo le okrog 29%), da bi, oboroženi z ustreznimi znanji, v nadaljevanju posegli s svojim delom v živo delo. Zaradi naštetih vzrokov program dela Bll-ja sestavljata dva dela. Prvi del zajema našo vizijo razvoja znanja in strokovnih predlog, drugi del pa ponuja storitve, ki bazirajo na že osvojenem znanju. Zavedamo se, da drugi del ne spada v področje razvojne dejavnosti sozda, je pa nujno nadaljevanje te dejavnosti; v nasprotnem se pojavlja vprašanje, zakaj sploh razvijati, če ni uporabnikov tega znanja. Mislimo, da le takšna pot lahko pripelje do poenotenja določenih strokovnih podlag, rešitev in znanja, kar je edina trdna osnova za poenoten informacijski sistem, boljšo fizično produktivnost, optimalno izrabo kapacitet, pravičnejšo rešitev po delu itd.« Za naše bralce bi bilo verjetno zanimivo tudi to, kako se vgrajuje dejavnost Vašega biroja v dejavnost organizacij iz okvira Iskre? Veliko premalo se zavedamo, da je treba na področju' organizacije dela vložiti veliko dela in časa, če hočemo doseči rešitve, ki naj bi brez korenitih sprememb v tehnologiji in gospodarjenju trajale med 5 —7 let. Po tem času pa se spet pojavi potreba po natančnejšem renoviranju in dodelavi organizacije dela. Po takem času že uvedene rešitve delno zastare, oz. pokažejo svoje hibe, ki se sčasoma tudi nakopičijo, tako da se na koncu pokaže, kot da so rešitve slabe. Dodaten problem, ki se prav tako pogosto pojavlja, pa je dejstvo, da se dobre rešitve v praksi lahko uporab-. Ijajo napačno.« Torej je po vašem mnenju razvoj organizacije in njeno izboljševanje zahteven in dolgotrajen proces? Vsekakor, vendar bi ob tem opozoril na naslednje: organizacijski problemi niso vsi enako pomembni niti ne enako zahtevni. Pogosto se dogaja, da se v OZD v praksi lotevajo prenekaterih problemov, ki bi jih glede na učinke lahko uvrstili v »c« kategorijo, pri čemer pa zanemarijo učinkovitejše in zahtevnejše naloge, za katere pa je potrebno veliko več strokovnega dela. V delovnih organizacijah je že kar nekako navada, da žele organizacijske probleme rešiti kar čez noč. Ker časa za strokovno delo ni, ostanejo edino še politične rešitve, ki pa so žal večinoma pragmatične.« Tako reševanje organizacijskih problemov nedvomno ni ustrezno in ne perspektivno? Kako to stanje preseči? »Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Tu bi opozoril, da ne zadošča, da za lasten razvoj delovnih metod in pristopov k reševanju organizacijskih problemov skrbimo samo znotraj našega Biroja, ampak bi morala biti ustrezna, nam kompementarna skrb prisotna istočasno tudi v OZD v Iskri. Za uspeh (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA — AVTOMATIKA Obisk v Dobrepolju v torek, 5. tm. je bil na pobudo delavcev TOZD Stikalni in zaščitni elementi iz Dobrepolja skUcan delovni sestanek, kateremu so prisostvovali predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Grosuplje; Janez Koščak predsednik skupščine, Franc Gruden, predsednik izvršnega sveta skupščine, Andrej Ambrožič, sekretar občinskega komiteja ZK in Janez Lučar, sekretar občinskega sindikalnega sveta; iz delovne organizacije Avtomatika: Marcel Božič, predsednik poslovodnega odbora DO, Bruno Štiglic, član poslovodnega odbora za tehnično področje, Vika Zupan, koordinator ZK, Franci Čeme, predsednik KOOZS in Brane Habjan, predsednik OOZSM Avtomatika. S strani TOZD so sestanku prisostvovali; Anton Drobnič, direktor TOZD in predstavniki DPO, samoupravnih organov in proizvodnje. Namen sklica sestanka je bil, da se prisotne seznani s tekočo problematiko v TOZD, ki se pojavlja pri realizaciji proizvodnje. V uvodu je direktor TOZD, Anton Drobnič podal nekaj rezultatov poslovanja v preteklem letu, planske postavke za tekoče leto in rezultate prvega trimesečja. S proizvodnjo bimetalnih relejev TRB 20-27, pomožnih relejev TRP 41-50, PR 100 in TRA ter izdelavo raznih tipk, podnožij in pribora, so v lanskem letu povečali celotni prihodek za 32 % nasproti letu 1981, dohodek za 15 % in čisti dohodek za 3,5%. Letošnje leto naj bi zaključili s 510 milijoni celotnega prihodka, 143, milijoni dohodka in 30 milijoni čistega dohodka. Podatki iz prvega trimesečja kažejo, da so na domači trg prodali za 30% plana, na tuji pa za 18%. Čeprav rezultati nikakor niso slabi, je iz primerjave za pretekla obdobja razvidno, da akumulativnost TOZD hitro pada in s tem tudi uspešnost poslovanja. V temeljni organizaciji vidijo vzroke predvsem; v pomanjkanju novih proizvodov, v neprestani rasti cen repromateriala (kositer, žlahtne kovine) in podsestavov, medtem ko so cene njihovih izdelkov ostale praktično nespremenjene, v povečanem deležu za amortizacijo (dograditev novega tovarniškega poslopja), v povečanju prispevkov za dejavnosti skupnega pomena v okviru DO in SOZD ter zaradi povečanega števila zaposlenih, kar je vezano na sprostitev delovnih prostorov, v povečanju sredstev za osebne dohodke. Kot je v nadaljevanju povzel besedo Marcel Božič, predsednik poslovodnega odbora Avtomatike, je potrebno TOZD gledati kot del delovne organizacije. »S tem se tudi težave temeljne organizacije odražajo v delovni organizaciji in obratno. Zato so nekatere pripombe, ki ste jih izrekli, upravičene, pri nekaterih pa je potrebno pogledati obe strani. Poglejmo primer akumulacije: za celotno Avtomatiko lahko trdimo, da ji akumulativnost pada. Kako bo v letoš-. njem letu, je v prvi vrsti odvisno od nas samih, kako bomo gospodarili, in od širšega okolja, ki nam okvire in pogoje gospodarjenja postavlja. Skoraj Tnako je s cenami. Analize za nazaj so pokazale, da stanje na področju elementov, predvsem relejev ni najbolj rožnato. Izhod je v novih proizvodih in drugič v povišanju cen, kolikor nam predpisi to dopuščajo. Po drugi strarii pa se dnevno sreču- jemo z rastjo cen repromateriala, kot ste že sami omenili. Če še nekoliko po- gledamo delovno organizacijo kot celoto, smo lansko leto zaključili nekje v povprečju in s takšnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Izvozili smo nekaj več kot 50 %, uvozili nekaj manj in zadržali devizno ravnovesje. Povprečen vpogled daje zadovoljivo sliko, globji pa odkriva marsikatero pomanjkljivost. V prvem četrtletju so se na primer pojavile posledice lanskoletnega restriktivnega uvoza ob zaključku leta. Zato so tudi proizvodni rezultati nekoliko skromnejši. Približno 20% realizaciji plana (v posamezni TOZD različno) sledi 22 % realizacija prodaje, kar pomeni, da smo prodali nekaj več kot naredili in s tem vsaj nekoliko znižali zaloge, ki pa še vnaprej ostajajo eden izmed večjih problemov. Prav tako ni bilo izvozno napravljenega dovolj. Prav v tem času se pojavlja razširitev klasičnih trgov — Zahodna Evropa in Amerika, vendar naročil še vedno primanjkuje. Druga pomanjkljivost, ki jo bolj občutimo je v tem, da delovna organizacija nima zgrajenega modernega informacijskega sistema. Prav na tem področju smo zastavili akcijo, da TOZD v čim krajšem času opremimo s potrebnimi terminali, ki naj bi jih nekje do konca srednjeročnega obdobja povezali s centrom v delovni organizaciji. Moramo se zavedati, da je prihodnost limit, ki ga moraš povezati z znanjem in dobro opremljenostjo.« Iz besed Bruna Štiglica je bilo razbrati, da bi v primeru redne oskrbe z re-promaterialom in naročili, ki bi sledila dinamiki proizvodnje, v Avtomatiki lahko naredili 30 — 40 % več. To pomeni, da nimamo' zasedenih vseh proizvodnih kapacitet. Našteti pogoji niso odvisni samo od nas. Zato moramo rešitve poiskati doma. Eden od izhodov je v tem, da z dvigom rešitve poiskati doma. Eden od izhodov je v tem da z dvigom znanja in pametno kadrovsko politiko naredimo tehnološki korak naprej. Ko že govorimo o temeljni organizaciji, ki ima svoj sedež v občini Grosuplje, torej v eni od manj razvitih slovenskih občin, povzemimo besede občinskih predstavnikov: Računano po prihodku zavzema Tovarna Stikalnih in Zaščitnih elementov četrto mesto v občini, zato ji ne gre odrekati pomena, ki ga ima za razvoj domačega kraja. Tudi po izvoznih rezultatih se nahaja med prvimi petimi organizacijami združenega dela. Iz tega razloga je razumljivo, da si občina želi, da bi delovna organizacija še pospešeno spremljala in prispevala k razvoju TOZD. In to ne v smislu večjega zaposlovanja, temveč v programski obogatitvi in s tem v možnosti za nemoten potek proizvodnje in zagotovitve socialne varnosti 262 članskega kolektiva. Zavedamo se, da se nahajamo v času splošne gospodarske krize, da so težave povsem razumljive, da pa jih z dobrim programom, ki ga mora dati delovna organizacija, vsaj omilimo, če že ne odpravimo. S strani občine bo TOZD dobila pomoč, ki jo lahko nudimo in to v prepričanju, da se bo medsebojno sodelovanje še vnaprej dobro odvijalo. Kje so torej rešitve? Odgovor je takle: — predvsem v osvojitvi novih programov. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo osvojili dva nova izdelka, ki naj bi dopolnila proizvodni program. Vendar pa bi bilo potrebno programsko usmeritev dolgoročnejše opredeliti, — v obnovitvi strojnega parka z novo opremo, ki je vezana na proizvodnjo novih elementov — v zvišanju cen nekaterim izdelkom — in v večjem angažiranju nabavne in prodajne službe v DO in SOZD. Z delovnega sestanka. Znanstveno in praktično za boljšo organizacijo dela (Nadaljevanje s 5. strani) skupnega reševanja organizacijskih problemov je potrebna določena raven strokovnosti in pripravljenosti na obeh straneh, tako na strani Biroja, kot tudi na strani našega naročnika. Ker pa to ni tako, niso tako redki primeri, ko naročniki naročajo tako interdisciplinarne naloge, da segajo že na sam rob naših današnjih zmogljivosti.« Očitno je, da se mora vaš Biro prilagajati trgu? Tako je. Vendar bi dodal, da je naš Biro v sedanjem obsegu primeren nekako za projekte manjšega obsega, na ravni DO. V nasprotju s tem pa so projekti, kakršni se lahko oblikujejo na ravni večjih sistemov, kot so SOZD, branže ali celo republike, ob normalnih projektih prevelik zalogaj.« »In kaj potem, če se srečate s prevelikimi nalogami? »Ob tem vprašanju bi raje opozoril na dejstvo, da v planskih dokumentih potencialnih uporabnikov našega dela običajno naloge organizacijske narave niso navedene ali pa niso jasno opredeljene. Posledica tega je, da nam manjka osnova za usmerjanje našega lastnega Olgi Bizjak v slovo razvoja tako, da bi se že danes pripravili za naloge, ki nas čakajo. Pomen tega bi bil še toliko večji ob dejstvu, da je potrebno za takšne akcije pravočasno pripraviti ustrezne kadre, saj usposobitev strokovnjaka takega formata praviloma po končani visoki šoli traja še več let. Gre namreč za to, da mora strokovnjak pridobiti zadostno količino in tudi zadostno raznovrstnost znanja in izkušenj in si poleg tega pridobiti še zaupanje naročnikov. Poleg vsega tega pa je treba upoštevati tudi neizogibne osebnostne lastnosti, ki so za svetovalca odločilnega pomena. Problem priprave, oz. planiranje kadrov za najzahtevnejše in velike projekte je namreč v tem, da potrebnih osebnostnih lastnosti nimajo že vsi tisti, ki si sicer pridobe ustrezno šolsko izobrazbo in izkušnje, kar pa pomeni, da se šele iz določenega večjega števila kandidatov »naredijo« strokovnjaki, ki jim je mogoče zaupati velike in najzahtevnejše projekte. Naj zaokrožim: naravna posledica pomanjkanja planiranja organizacijskih projektov je ta, da potrebnih kadrov enostavno ne moremo imeti na zalogi v trenutku, ko nastane potreba po njih.« Pomladnega jutra se je v naših srcih naselila boleča resnica, ko smo zvedeli, da te ni več, da smo te izgubili za vedno —dobro delavko, tovarišico in prijateljico. Vsi smo te poznali kot vestno in DOBRO. Kadar smo te srečevali, poklepetali, želeli tvoj nasvet ali pomoč, si bila vedno pripravljena pomagati, svetovati. Nobena naloga ti ni bila pretežka, pa čeprav je bilo tvoje življenje težko in te je zaznamovalo že v otroški dobi, ko si triletna izgubila očeta. Zaposlila si se najprej v Planiki, od januarja 1958pa si delala '> naši delovni organizaciji Iskra Kranj, in sicer nazadnje kot vknjiževalka. Ustvarila si družino in topel dom. Bila si ljubeča mati hčeri Bojani in sinu Urošu. Smrt, ki je kruta in ne prizanaša niti dobroti in skromnosti, jima je vzela najdražje, kar sta imela —mater. Izguba je nenadomestljiva. Življenje ti tudi kot materi ni ponujalo dobrot z veliko žlico. Pred sedmimi leti te je sinova težka nesreča hudo prizadela in zapustila sinu trajne posledice. Nihče več mu ne bo mogel, kot ti, nadomestiti božajoče materine roke in vsakodnevnih drobnih nežnosti, ki jih pozna le mati. Neozdravljiva bolezen te je spremljala že leto dni. Vse dneve, ko si se borila proti zahrbtni bolezni smo da bosta zmagali tvoja volja do upali, življenja in dobra volja. Tako rada si se smejala. Upala si in z njo mi vsi, ki smo te poznali, da se boš vrnila med nas in nas bodrilo kot vedno. V petdesetih letih tvojega življenja, ko je bilo pred teboj še toliko nalog, upov, želja, si klonila pod kruto usodo smrti, ki je zahtevala svoje. Vsi sočustvujemo s tvojimi najdražjimi, v naših srcih pa boš ostala zapisana kot nasmejana, dobra, vesma Olga, ki smo jo občudovali, kajti vedno si bila človek v pravem pomenu besede, izredno voljo do življenja. ~ Sodelavci DS Komerciala Iskra Telematika S SEJE ODBORA ZA GOSPODARJENJE IN DOHODKOVNE OD^ Zagotoviti spremljanje delitve OD »Tudi v letu 1982 jugoslovanskemu gospodarstvu ni uspelo slediti ^ mm usmeritvam, Id so bile dane z zvezno in republišldmi resolucij® vedno nam ni uspelo izdelati take ekonomske politike, Id bi vzpoau"-'^| tudi primorala tako gospodarstvo kot celotno našo družbo k odgov f izpolnjevanju skupno dogovorjenih ciljev. Produktivnost dela se še * uspela uveljaviti kot osnovni kriterij za pridobivanje dohodka. nja sredstev za odplačilo kredi Kljub restriktivnim ukrepov se vrsta nesorazmerij še vedno pojavlja. Tako cene kljub zamrznitvi še naprej rastejo. Tudi dohodkovna motiviranost izvoza je kljub devalvaciji v preteklem letu še vedno prenizka. Kljub vsem tem neugodnim pogojem pa je slovensko gospodarstvo kljub tudi nizkim razpolagalnim pravicam z devizami, vendar doseglo boljše rezultate kot jugoslovansko. V prispevku slovenske industrije pa je imela pomemben delež prav elektroindustrija. Njen porast je znašal kar 7,4 %, ob nizki rasti zaposlovanja. Tako v celoti lahko ugotavljamo, da je SOZD Iskra v letu 1982 dosegla relativno dobre rezultate. V zadnjem kvartalu je precej povečala proizvodnjo, kar pa je vplivalo tudi na druge pokazatelje, da so bile vse postavke v porastu glede na poprejšnje leto; tako je letni načrt Iskra izpolnila. To leto je obenem pomenilo drugo leto srednjeročnega obdobja. Zato so na seji Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose, ki je bila pretekli četrtek v Iskrini stolpnici v Ljubljani spregovorili tudi o njem. V nadaljevanju seje so govorili tudi o planu stroškov za poslovno letalo za leto 1983 ter predlog za obračunsko vrednost ure poleta in ključ združeva- zadnji točki pa so obravnav ali A1*6]. Irži Letnemu programu SOZD Iskr®2". 1983 za izvajanje družbene usn16 delitve dohodka, 3 Pr P, d« Pr se Pi v "< Nizv V >čni Pri tem so poudarili, da Dof5° leč nar( uresničevanju družbene usmeritv fej v porejanja dohodka v letu 1983 Pjle | videva, da delavci v delovnih stih in TOZD in DO skupnega £ ki opravljajo delo za TOZD v .. vtj SOZD usklajujejo delitev osebri1 ien]0 t hodkov z gibanji le-teh v TOZD' :0nlcur( ja3 iaS|e SOZD nesprejemljivo. a * ___________________________________ kitni LETNA PROGRAMSKA KONFERENCA SINDIKATA IEZE Optimistično, a kritično V ponedeljek, 11.1 m. je bila letna programska konferenca osnovm" ganizacij sindikata Industrije elementov. Zbrali so se delegati vse*^jsC# k k predstavniki poslovodnih organov in na konferenco je prišel tudi pr Občinskega sindikalnega sveta občine Ljubljana Šiška Maks Cebek. Letno poročilo je bilo zelo kritično in se je dotaknilo vseh področij samoupravnega, družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v delovni organizaciji. Ugotovili so, da je bilo poslovno leto uspešno, vse TOZD so poslovale pozitivno, le izvoza niso realizirali v celoti po načrtu, čeprav so izvozili 17% več kot leto poprej. premalo analiziralo dosežke, ki n1'1. bili slabi, a vse preveč poudarjal0 \. drsljaje, ki pa so kljub vsemu v a’ dopustnosti. Sprejeti sklepi so kar velika ov nost za sindikalno konferenco 1 , rati t osnovne organizacije TOZD- ^go njeno je bilo, da naj se bolj akti vir®., delavskega nadzora, naj se poživll ražv. Kot negativno pa so ugotovili, da vse preveč rastejo stroški in da se kaže upadanje zdrave ekonomike, čeprav se veča storilnost. Tudi samoupravni odnosi še niso na višini, kot bi želeli, zlasti to velja za dohodkovne odnose med tremi, proizvodno povezanimi TOZD. Zato je konferenca tudi dala pobudo za srečanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij prizadetih TOZD, kjer naj bi uredili nesoglasja. uv iti v aivvga tiaviz-via, ittij av koče informiranje o vseh vpra®a' ' ki ( sindikat naj se aganžira pri reaev ^ problemov v poslovanju TOZD VP| ^jsk zvodnji. Zlasti pa mora skrbeti z® sledno izvajanje sistema delitve ° , nih dohodkov po delu in ob tem je l(i c^ot slediti enotnim sprejetim aktom v % SOZD Iskra. ' ., JSt Tudi inventivni dejavnosti sveti sindikat več pozornosti, saj je ‘T k 0$re Posl »s: Prvo trimesečje letošnjega leta tudi ni tako kot so načrtovali. Proizvodnjo so dosegli z 90% in tudi izvoz ni bil v celoti realiziran. Zato so razpravljalci menili, naj bi zlasti poslovodni delavci storil še več, da bi bili doseženi zastavljeni cilji, kar velja zlasti za izvoz. Hkrati so zvedeli, da je bilo v proizvodnji kopica težav zaradi pomanjkanja materialov in negotovega deleža ustvarjenih deviz, kar je botrovalo nižjemu doseganju načrtov v proizvodnji. Po poročilu je bila precej živahna debata o posameznih točkah poročila. Tako so nekateri menili, da je poročilo nje potrebno za prodor na svetov,č!f.kv in za napredek domače elektroni je še pomembnejše ob prizadevanj V !"TOav zmanjšanje uvoza. Sklenili so tudi, da prenesejo I®5. /ti tvo počitniške hiše na Krvavcu, bila doslej sindikalna, na TOZ 'p K(f 1111 mika. Magneti, Orodjarna, Spea‘T'* t elementi, Feriti in DSSS. .(jzoi1^ Izvoljen je bil tudi nov odbor: Marija Jevnikar iz Elektt°i'!, >v i [) tV'*- • -«U člane Izvršilnega odbora Sindik*1 Ob Slavko Hudoklin iz Feritov in Nt Sluga iz HIPOT. Izvolili so 'tudi ni iena $0$ !(jit titj razrešenih^ N konference namesto sicer: Štefko Kmet iz Orodjarne, /ilciji Špiletič iz KEKO in Sergeja Oml-1 ^ ^viz ^ bc iz TOZD SEM. ;°gn mm I*-”"®* I Z ^ Še do nedavnega je kraljevala v centru Beograda v Njegoševi 13 mogočna šgra ^ v kateri smo imeli dolgo vrsto let tudi mi, SOZD Iskra svoje prostore, svojo Častitljivo zgradbo je načel zob časa, morali so jo podreti. Nanjo spominja^ /e /j/L, nji posnetek. Trgovino so odprli med prvimi v naši državi, vseskozi je uspešnopujj • vala in nudila prebivalcem našega glavnega mesta to in ono iz Iskrinega bog ^ programa. Sedaj so trgovino preselili na drugi konec Beograda, ki pa še zdn'6 , tako dostopna in privlačna. Izvedeli smo, da želijo Beograjčani in mesto BeogM j lokal, nove prodajne prostore na istem mestu, še nadalje prisotnost SOZD JtKffl, poznani lokaciji. Narejen je že načrt zgradbe v izmeri 300 kvadratnih zgradba je izredno reprezentančna, sodobna, vsklajena z okolico, žal pa vsi ^ kako je v tem trenutku na investicijskem področju. Upanje Beograjčanov po temu ostaja, saj dolgoletna tradicija tudi nekaj pomeni. dodaja sistemov TOZD TTS M oro4 ,ej)i & izgube TOZD TTS v lanskem etu postavljajo že same po sebi ''Prašanja o ključnih problemih, ,So v tem trenutku najusodneje Pnsotni v tej delovni organizaciji. osebej je še zanimivo mnenje delavcev iz različnih služb, Predvsem iz prodaje in zato smo Se °l>rnili na Janeza Hitija, vodjo Prodaje sistemov ter mu zastavili nekaj vprašanj, j, »° poteka prodaja? CZVOdni program TOZD TTS je seveda pa veljajo zanj specifičnosti, ki so nekoliko itgu >ne na domačem, kot na tujem 'g0'1’ vei n a domače tržišče velja, da imamo itve; ifliji.. ročil, kot smo jih sposobni ure-3 P( le h v kratkih dobavnih rokih, kar pa ikuP1 ali0 ^ni, da nimamo konkurence, Kti# la je |~°mače, kot tuje. Omenim naj, ' s£sl!fe(jj 0r|kurenca tem močnejša, čim iniP lern0 ° Pr°iekti, sicer pa lahko nave-;D' ionu.,tr' najodločilnejše argumente a ivr^nce" 1 “3; tj le kompletnost programa, pose-it6,v, an0 8re za tuje konkurente. Tu mo- 2 lff5 litiniU®otov'ti, da lahko ponudimo u^stik ne s'steme, vendar pomeni to I5 j toitir, at v's°k odstotek uvoženih imiSemnent’ a*' ce*° °preme kar je v se-P0;.^ casu, ob neugodnem uvozno-11 'očerazmerju zelo obremenju- r I ‘Minerju zeio ooremenju- < kšite nas’včasih celo nesprejemljivo. naj atlju Vv v*dimo predvsem v nadomeš-0 Ve^ uvoznih komponent z do- .odnegln kompletiranju našega proi- ^; %enU8i argument so cene. Tuja kon-Ai doslej, vsaj na mednarodnih 3, , '»st Pokazala večjo konkurenč- e a< Nej !’as- Pri domači pa je problem ,. UJ1 • maršikdai se sreeniemn 7 marsikdaj se srečujemo z Tga, rateCe fOi fceM Janez Hiti. dejstvom, da gredo domači konkurenti pod našo ceno, smo pa po drugi strani relativno solidnejši in si tako kljub temu zagotavljamo tržišče. Tretji argument so dobavni roki. Tu se zaradi naše sorazmerne majhnosti ne moremo primerjati z velikimi tujimi firmami. Domača konkurenca ponuja sicer ugodnejše roke od naših, pri realizaciji roka pa se marsikdaj pokaže, da so naši roki realnejši. In kakšno je trenutno stanje? Kljub problemom, ki smo jih navedli lahko rečemo, da imamo veliko sklenjenih pogodb, iz česar tudi sledi, da problemi TOZD TTS niso v prodaji, ampak v proizvodnji. Prav ti problemi v proizvodnji pa nam povzročajo težave tudi v prodaji. Prodaja se trudi ponuditi ^bisk gojencev vojaške Akademije ni««* ilos? ? i« t^a tema razgovora, ki je bila Sil iil0 Ud' Pov°d za obisk v Retečah, je jra* ih |asP°darjenje v zaostrenih razme-£jvi!irgžv Seda je tekla najprej o nastanku jlaiiji i, k ?iu sedanje temeljne organizaci-še',alll 0Sebnanes zaPos!uje že 60 delavcev. vp(' icji., .° Pozornost so namenili organi-za I * po osem ur dnevno meče aluminijev.®, AS|^ padke v peč, je komaj dva metra oddalČj^^ — ---- - — - jilll r. peči s 700 stopinjami Celzija, pozi n11,', temperatura pogosto na tem mestu tu<111 0 stopinj Celzija. Komenski livarji so prepričani, d3 letos le začeli graditi novo Nvr epričani, da i ,,«1.L, novo tovarn^'jTu ^ vztrajajo na prepihu, plinih, ob zaS T ..-:u..:x--------m, in ob na) i n*v./amnstl'^ r. y strojih, v najhujšem mrazu in ob j1^ vročini, v stalni življenjski nevarnosti ^ sodobitev Livarne manjka še priblih11 - nVlt* milijonov dinarjev , -ibli^ V Primorske no' Sindikalno šahovsko prvenstvo v Ljubljani Uspehi tretje ekipe Na sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljana je tretja ekipa Iskre igrala v tretji ligi. Najprej je premagala z rezultatom 3 : 1 ekipo Slovenija-ceste. Zmagala sta Andrej Erman in Dane Černe, remizirala pa Vojko Novina in Drago Pergar. V drugem kolu so igrali z ekipo Teritorialne obrambe neodločeno 3 : 3. Svoji partiji sta dobila Erman in Čeme. Neodločen rezultat so dosegli tudi z moštvom Ilirije - Vedrog. Uspešen je bil Erman, remizirala pa sta Černe in Pergar. Tesno zmago 2,5 : 1,5 so dosegli proti ekipi Emona I. Zmagala sta Erman in Černe, pol točke pa je osvojil Novina. Šahiste Avto-montaže pa so premagali z rezultatom 3 : 1. Uspešni so bili Erman, Černe in Marko Ribičič. V šestem kolu so ekipo Tiskarne Toneta Tomšiča premagali s 3 : 1. Zmagali so Erman, Čeme in Pergar. Edini poraz 1,5 : 2,5 je tretja ekipa utrpela s šahisti Gradisa. Celo točko je osvojil Erman, a polovičko Černe. Že naslednjega nasprotnika Kar-tonažno tovarno pa so premagali z rezultatom 2,5 : 1,5, pri čemer sta zmagala Erman in Černe, remiziral pa je Ribičič. Še zadnji nasprotnik, moštvo Jugobanke, je moral priznati poraz 1 : 3. Svoje partije so dobili Erman, Peiger in Jereb. Ekipa Iskre III je v tretji ligi z 22,5 točkami osvojila drugo mesto in tako bodo drugo leto igrali v drugi ligi. Daleč najbopi rezultat je dosegel Andrej Erman, ker je premagal vse nasprotnike in sam osvojil devet točk. Po doseženih uspehih se je izkazal tudi »veteran*1 Dane Černe, kije od devetih partij dosegel kar sedem točk. K uspehu ekipe pa so še prispevali Drago Pergar, Marko Ribičič, Vojko Novina in Pavle Jereb. REZULTATI ČETRTEGA IN PETEGA MOŠTVA Šahisti Iskrine četrte in pete ekipe so sodelovali v četrti ligi sindikalnega prvenstva Ljubljane. Za četrto moštvo so igrali šahisti Centra za elektroniko: Marjan Rupnik, Lado Kosednar, Milorad Tomič, Miro Gorenc, Zdenko Vižintin in Dušan Bevc. Skupno so osvojili 14,5 točk in zasedli sedem do osmo mesto. Popolni uspeh so dosegli proti ekipi Kolinske in šahistom PAP. Moštvo Emone II so premagali z rezultatom 3 : 1. Vse ostale dvoboje pa so izgubili. Samo po eno točko so si priborili z ekipami Slovenijales, Fronta II in Inter-trade. Pol točke pa jim je uspelo iztržiti z ekipo Inštituta za ekonomske raziskave. Medsebojni dvoboj med četrto in peto ekipo se je končal s popolnim uspehom pete ekipe. Zmagali so: Hugo Zaplotnik, Bogo Mayer, Lado Anžur in Janez Grčar. Peta ekipa je v postavi Mayer, Anžur, Grčar in Alojz Gorup premagah z rezultatom 4 : 0 tudi ekipo Kolinske. Rezultat 3 : 1 je bil s šahisti Stovenijalesa. Zmagali so Anžur, Grčar in Gorjup. Neodločen rezultat so dosegli proti moštvu Fronte II, pri čemer sta si točki priborila Zaplotnik in Grčar. Peta ekipa je premagala s 3 : 1 Intertrade. Popoln uspeh so dosegli šahisti Mayer, Anžur in Gorjup. S 3 : 1 je peta ekipa odpravila tudi moštvo Emone 11. Zmagali so Zaplotnik, Mayer in Darko Božič. Najslabši rezultat pa so dosegli z ekipo PAP. Samo Grčarju je uspelo osvojiti pol točke. Neodločeno so igrali še z moštvom Inštituta za ekonomske raziskave. Uspešna sta bila Zaptotnik in Grčar. Šahisti Avtomatike, ki so sestavljali peto ekipo, so z 21,5 točkami osvojili drugo mesto in se plasirali v tretjo ligo. Janez Grčar je od šestih partij zbral kar 5,5 točk. Okrepitev za ekipo pa je bilo sodelovanje Huga Zaplotnika, ki je v štirih odigranih partijah dosegel popoln uspeh. Za uspeh ekipe pa so prav tako zaslužni Bogo Mayer, Lado Anžur, Alojz Gorjup in Darko Božič. Vse Iskrine ekipe pa že v marcu čakajo tekmovanja za pokal Maršala Tita. Bogdan Brezigar ISKRA KRANJ Šahovsko prvenstvo Šahovska sekdja Iskre Kranj je priredila 16. marca 1983 prvo prvenstvo med TOZD delovnih organizacij Kibernetika, ERO in Telematika. Prvenstva se je udeležilo enajst ekip iz devetih temeljnih organizacij. Najboljše tri temeljne organizacije so prejele lične pokale v trajno last. Rezultati: 1. Stikala, 33; 2. Števci L, 30; 3. Vzdrževanje, 28,5; 4. ATC, 26; 5. Orodjarna, 25,5; 6. RR — razvoj II., 18,5; 7. Števci II., 16; 8. ERO, 15.5; 9. RR — razvoj L 15,5; 10. MKD, 9,5; 11. TIV, 1,5 točke. Razveseljiva je bila številna udeležba, saj imamo v kranjski Iskri veliko dobrih šahi-stov. Potrebno jih je le organizirati, vključiti v razna tekmovanja, s čemer se bo povečala tudi kvaliteta šahovske igre. Igralni čas 20 minut za partijo je bil najbolj primeren za šahiste, ki igrajo šah za sprostitev in rekreacijo. Vinko Zorman Obvestilo Poročali smo že, da bodo 13. in 14. maja v Poreču druge letne športne igre Avtomatike. Tokratno obvestilo pa je namenjeno kolesarjem. V kolikor bo dovolj interesentov, tekmovalcev, ali navijačev, bo isti dan organizirana tudi vožnja s kolesom v Poreč. Vse, ki imajo dobro kondicijo in kolo, vabimo, da se do 5. maja prijavijo pri Dolinarju na Savski c. 3 (tel.: 320—441, int.: 338). Ura in kraj odhoda bosta javljena naknadno. V________________________-V Izlet v Polhograjske dolomite bo priredila Planirfska sekcija DO Iskra Kranj v soboto, 14. maja. Vodnika J. Šparovec in F. Ješe nas bosta vodila po delu Loške planinske poti in TV transverzale čez vrhove Grmade, Tošča in Osdvnika. Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 7. izpred Creine, se bomo peljali v dolino Ločnice, od tu pa nas bo čez omenjene vrhove, ki se bohotijo v pomladnem zelenju, pot vodila do približno 6 ur oddaljene Škofje Loke. Domov se bomo vračali z rednim avtobusom. Prijavite se Volgi Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 28-22 db srede, 11. maja. V_________________________________________________-—j rgt l Črnomaljski občinski sindikalni svi, pravlja skupaj z osnovnimi organizacij ^ tradicionalno tekmovanje kovinarjej- ^ 22. aprila v delovnih organizacija! , Iskra, Kovinar, Gorenje in Integral-1L devajo, da se ga bo udeležilo približno3 lavcev — Dolenjski list. Poslovodni delavec Iskrine TOZD ^ v predsednika konference OO ZSS in I voru na občinskem sindikalnem sveta v Makolah kljub pravočasnemu OP*^ |ej^* ei®1 kovostne informacije o lanskem p0510, (s Ker se ta temeljna organizacija že ^hia iei»1>i] venski Bistrici ni zagotovil pravočasn6^ ^ 'vnil d\ ubada z resnimi težavami, pripravlja 6«%] ^ skisindikalni svet ustrezne ukrepe"*3 ! y ska enotnost. Tovarni gospodinjske opreme, oz. njeni TOZD Hladilniki, je gabili jCi bodo morali ustaviti proizvodnjo. ._ L maljska tovarna kompresorjev mibdJT mreč že več kot 10 dni. V Gorenju v zadnjem trenutku rešili problem, samo začasno. Iskrini tovarni za 11,0 J elektromotorjev v Idriji so namreč za« vili uvoženo bakreno žico tako, da bo« 1 novih delo tudi v črnomaljski tovarn1 JI presorjev, ki te elektromotorje vgra)u*| Delo. Že nekaj likovnih sezon deluje v »3 lepo urejeno razstavišče v avli ATC t°,j Iskra na Laborah. Prostor, ki je bil v za čil namenjen predstavitvam del članov - « nega društva Iskra, je kmalu postal č pen tudi drugim slikarjem in kiparil Vsako leto se zvrsti v Iskri približno i stav, ki jih obiskujejo predvsem v ^ zaposleni delavci in številne delegadr' prihajajo na obisk v Kranj. j V marcu je v avli pripravila samo* j razstavo kranjska slikarka Vida Štcinb6^ S svojimi ekspresivno zasnovanimi nJ J, ki jih je to pot obogatila tudi z olji in a* J drugače obarvanih Ukovnih smeri, sej6y časom predstavila v Gorenjskem mujjgj Kranju in na razstavišču kranjskega plana — Delo. lej »Lani mi je na kombiniranem št6d|!ji Iskra —Venera odpovedal phnski gon Jore Iskala sem ga v vseh tehničnih trgovllL);l|:!> -bližnji okolici, toda dela nisem mogla ® nikjer. Zato sem se obrnila na Iskro v N ,1., in že v nekaj dneh so mi po pošti P°s'a čti 1 dva gorilnika. Lepo se sliši, če je takov® delovna organizacija, kot je Iskra, p0'j(| tvisii «0 toVza vi 1 n tj i v" im tudi na take malenkosti«. Kristina P®.5 Polzela — Pisma bralcev — ljubi) Dnevnik. Zagrebški Večernji list je objavil bj članek z naslovom »Ko bi vsi tako kot Iskra.« V njem so nanizani naši darski podatki poslovanja za lans!0... zraven pa še poslovni načrt, skupno Z zom za letošnje leto. Ob koncu Večernji list takole: »V teh težkih p°8%l uspela Iskra dobro organizirati proizv(y| in prilagoditi razvojne programe za p0' ,! tržišča. Treba je reči, da večina izgub®) 1 naši državi nima tega, kar ima Iskra kovnega in racionalnega gospoi .darj6"! Zbral in 1 Marjan t ISKRA — glasilo delovnega W ktiva SOZD Iskra — Industrije^ ektroniko, telekomunikacij ektromehaniko, avtomatiko emente — Ljubljana , — Glavni urednik: Pavle Gam ' omočnlk glavnega uredm, lilošPavlica,odgovorni uredb, ušan Željeznov, tehnični ut®" Ik: Janko Čolnar, novinar: M* vsenik. — Ureja uredniški odbor: Aior oc (Kibernetika), Špela Dittoj Avtomatika), Lado Drobež (is11 ommerce), Stane Fleisehm’, »Iroka potrošnja), Franc !*% f(v EZE), Kazimir Mohar (Telema1 ■ a), Marko Rakušček (AvtoeiJJ 'J Ika) — Izhaja tedensko — Isov ne vračamo. ... « — Naslov: Ljubljana Trg revo'" le Ije 3, tel.: 213-213, Int.: a*95",, »a 4-98 — Tisk: Časoplsno-tlsk", ^ ko podjetje PRAVICA—DNc' , MK, Ljubljana. a mnenju sekretariata z® r' nacije IS SRS je glasilo oP’0^ f o plačila temeljnega davk® k imeta oroizvodov.