iSOKOLJCi
ii' СОКОЛИЋ r,
'wmJ ..........
V Ljubljani, oktober 1922.
DR. J. B.:
I. jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani 1922.
Dan naraščaja dne 23. julija. Vseh mladih dan.
uljave in trudne so njegove roke, sajast in zamazan mu je obraz, težka je njegova hoja. Globoko v temi zemlje odkopava črne zaklade, dviga vodo iz podzemeljnih globin, ves dan. Visoko v gorovju raz pečine smreke odsekava, obsekava in razžagava, jih žene v doline, na žage, v vlake, v tuje kraje — ves dan. Ob razgretih pečeh stoji, železo razbeljeno v rokah drži, ob nakovalu kuje orodje in stroje — ves dan. Ob bregovih deročih voda hita, skozi doline m ravnine beži in vodi železni voz v neznane kraje — ves dan.
Po polju in travnikih jih je polno. V žaru solnca iztrgavajo zemlji zaklade, potni in trudni, da čez zimo ne bo gladu v hiši in v hlevu. Kosa in srp, lopata in motlika reže in tolče — ves dan.
Po ulicah mest je divje vrvenje. Gori :n doli, povprek in počez življenje za življenjem hiti. Konji, vozovi, mladi ljudje ,in starci vpognjeni, žene in možje, vse je v gneči boja življenja — ves dan.
Preko države silne se to ponavlja dan na dan, vsaka dan po ves
dan.
Zvečer pa prihajajo v svoje domove. In nasproti se jim zasveti dvoje mladih, čistiih oči. Z rokami hrepene, z besedami ihte sinovi k očetom, sestrice k bratom, vnuki in nečaki — in v kipeči ljubezni se objema cvet mladosti, ki čaka doma m v šoli na sile telesa iin duha, z vsemi, ki so bili po poljih raztresenji, ki so orali in sejali, ki so bili sajasti in zamazani, ki so delali globoko pod zemljo in visoko v gorah, ki so ob razbeljenih pečeh stali — po ves dan.
Dvoje oči se sveti doma. Vse sobe v viisokih nadstropjih in v globokih kleteh so polne svetlobe mladih oči. In očetu se razjasni obraz, trudnost mu pade iz rok 'in nog, pozabljen je dan trpljenja in skozi čarovni kras svetlih oči gleda v jasnejše daljave, vidi bogatejše dni, smehlja se nad srečo svojih, svojih otrok, naroda svojega.
Tako je mladina zarja jutra, ki se preko gora razlije po dolinah in razprši megle iin razžene oblake, da je vse povsodi jasen dan in pogled na vse strani prostran.
Dvoje svetlih oči v družini — je zarja jutrova v družini, hi ta zarja obseva očeta v podzemeljskih rovih, da v temi ne omahne, ona greje sima in brata pri delu v mrzlih gorah, ona hladi čelo očetom pri razbeljenih pečeh. Ona je sila življenja, ki' dviga in krepi, vzpodbuja in ustvarja, ki trga obup iz zmučenili duš. Ona jasni pogled v bodočnost, da zahrepenimo po njeni lepoti, da višje dvigamo kladiva, da močneje udarjamo na nakovala, da bo pot do solnčnih višin našega življenja hitreje izkopana, utrjena in izravnana.
Sokolstvo je od svojega ustvarjenja dak'e iskalo vse oživljajočih in osvežujočih sil, ki bi narod objele z močjo zarje mladega, solnčnega jutra, ki bi narod obsevale z lučjo upanja v dneh bridkosti, ki bi ga grele v mrzlih dneh obupa — ki bi mu dajale moč v pesti in silo v pogumu, da močneje dvigne svoj glas po pravici in resnici, po bratstvu in ljubezni.
Sokolstvo je iskalo kvas, ki naj prekvasi narod in ga dvigne iz materijalizma k idealom, iz sovraštva k ljubezni, iz potov nemorale na bele ceste čistega hotenja, ki naj ga iz brezdelja pelje v kovačnice, kjer se kuje noč in dan usoda naroda.
Sokolstvo je hotelo velike, nikdar ugasljive luči, ki naj gre pred narodom skozi viharje noči, ki naj posveti na vse strani, kjer je še tema, ki naj mrtve k življenju vzbuja in ki naj ves narod vzname k hrepenenju po resnici in pravici k jednakosti iin bratstvu.
Sokolstvo hoče svojemu narodu dati — bodočnost na skalo zidano.
V tem hotenju in iskanju je Sokolstvo našlo Tebe, mladina! In v bridkosti dneva je posvetilo dvoje svetlih oči: jasen pogled moškega in ženskega naraščaja, ki je razgnal megle, da se vidi jasen dan. Tebe, mladina, je Sokolstvo zbralo, da mu služiš za temeljni kamen v veliki zgradbi narodove kulture, gospodarske in socialne veličine.
Težke boje živi narod. Tam zunaj preko meja se dvigajo pod pravično nebo temni dimi iz požganih domov naših ljudi, iiz ječ je čuti vzdih in hrepenenje. Tu doma besni sovraštvo, brat se je zajedel v meso bratovo, mati trga srce iz prs hčerinih in ga z vsemi dragimi zakladi ponuja za umazan groš. Po deželi je rop in uboj, po mestlih goljufije in brezsrčnost, po uradih in cerkvah se grehi vrše. Vse zato, da je domačija razmetana, da je nered in zbeganost, da narod ne vidi, kako je uboga žrtev.
Barko so na sredo morja zapeljali, vzdignili so viharje, da se je barka nagibala in potapljala. Sredi viharjev s,i se dvignila Ti, naša mladina, ukazala si viharjem mir in tišino in zbrala si se, da praznuješ vseh mladih dan.
Praznovala si vseh mladih dan, da Te narod vidi in ne obupa sredi valov in da spozna Tvojo silo, ki kroti viharje in ki pred sabo lomi stene gora, ki sta jih usoda in boj življenja postavila na pot, po kateri naj se narod naš povspne v višave.
Jugoslovensko Sokolstvo ie praznovalo vseh mladih dan. Nebesa so poslala v dar jasno nebo in gore ob mejah so okrasila s samim zlatom.
23. julij leta 1922., je bil naše mladine dan. Takrat je iz naše zemlje švignilo proti nebu tisoče in tisoče gorečih zubljev, da je nebo ožarelo in da so se plameni na nebu videli daleč tja v tuje zemlje, da so eni vztrepetali, kakor pred bližajočo se armado, drugii pa so začutili, da verige popuščajo. —
V Ljubljano so hiteli vsi goreči zublji mladih src, da se tu združijo v velik plamen, ki bo grel 'in gorel, dokler ni razstopljena in v nič razpršena zadnja tuga slovanskega srca.
Ti zublji se niso dvignili iz povojnih mlakuž. Zato niso omahujoči in pojemajoči, kadar se viharji razmajejo. Ti zublji so se dvignili iz src, ki so jim bili domovi zelene livade, šumeči potoki, jasne gore, bele ceste, katerim je bil kamenček v čisti vodi več od zlata v težki omari, pokanje biča pri čredi na paši milejše, ko slavospevi po javnih ulicah. Zato so ti zublji tudi v viharju kvišku koprneči, nikdar pojemajoči.
Prišli so od Soluna, Vardarja, iz Šumadiijej iz gora črnogorskih, iz banaških ravnjn, od Drave in Save, od morja adrijanskega, izpod snežnih gora triglavskih. Zašumelo je v zraku od severa in juga, od vzhoda m zahoda in se strnilo nad Ljubljano; nad njo je zagorelo tisoč in tisoč mladih src in si šušljalo pravlj:ce o kralju Matjažu, ki se je dvignil, da
maščui;'e krivico. Šele davno za srci in dušami so pridrveli vlaki v Ljubljano. —
Gori v deželi Libuše, v republiki naroda češkoslovaškega so zaslutili Tvoj praznik, sokolska mladina jugoslovenska. In dvignilo se jih je sto in sto, preletelo dolge ravnine in visoke gore, da pozdravijo Tebe, da pozdraviš Ti	one, da jih poljubiš Ti, da poljubijo oni Tebe	—	in	si
prisežete večno	zvestobo v boju za kulturo Slovanstvo, za	ljubezen
človeka do človeka. V znaik te prisege plapola med Tabo prapor, ki Ti ga je v ljubezni	izročil naraščaj češkoslovenskega Sokolstva.
Tam zunaj	na ljubljanskem polju, pred pričami gora, ki	so	se	v
tistem hipu zamajale in priklonile mladi Tvoji sili, se je združilo tisoče src, da je iz njih butnil proti nebu plamen, da je narod padel na obraz pred tolikim sijajem in Te — molil.
Tam zunaj gori steber, ki ga ie videti onstran meja in ki sveti v vse domove širne domovine jugoslovenske. Ta steber je delo Tvoje.
In to delo je dinamit v močnih --- čistih rokah.
1. B.:
Prihod naraščaja.
Od dne do dne živahnejše je postajalo življenje v zletni pisarni v drugi polovici julija. Vsi odseki so delovali s polno paro, po dve ali tri seje odsekov so se vršile hkratu v stranskih pisarniških prostorih, v glavnem prostoru pa so neumorno ropotali po štirje pisalni stroji, ki so odgovarjali na nebroj pisem, dopisnic in brzojavk, dajali navodila posameznim odsekom ter poročali župam in društvom. Stranke so prihajale in odhajale, da je bilo v zletni pisarni vrvenje in življenje kakor v čebelnem panju ob času najbujnešega ajdinega cvetja. Da šumenje ni bilo preveč enozvočno, zato je skrbel telefonski zvonec, ki se je venomer oglašal in zahteval svoje pravice. Zvečer tin večkrat pozno v noč so se vršile seje zletnega odbora, saveznega starešinstva in tehničnega odbora. Zunaj pa je gibalo sto in sto pridnih rok, kii so dokon-čavale telovadišče, zabavišče, skupne kuhinje in prenočišča, zakaj brzo se je bližal prvi predzletni dan. 23. julij, dan sokolskega naraščaja, prva preizkušnja zletnega odbora, ki naj dokaže, da je kos svoji veliki za-dači.
V	tem je nepričakovan in nenaznanjen prišel že dne 20. julija prvi oddelek sokolskega naraščaja iz Pančeva. Izmučeni po dolgotrajni in utrudljivi vožnji so si zaželeli miru in odpočitka. Zabrnel je telefonski zvonec im na vprašanje, kje stanuje moški naraščaj iz Pančeva? je javil načelnik stanovanjskega odseka: »Šola na Ledini!« in začudeno pristavil: »Ali je že tukaj?« To je bila prva lastavica, ki je naznanjala začetek vsesokolskega zleta.
Takoj prihodnji dan si je uredil stanovanjski odsek svojo podružnico na glavnem kolodvoru 'in odposlal tja svoje zastopnike, ki so imeli na-
logo odpremiti došle naraščajnike v odkazana stanovanja. Prihajale so ćete za četo, cddelek za oddelkom, najoddaljenejša društva so bila prva.
V	soboto zjutraj je dobilo mesto že svečano lice. Raz hiše so plapolale zastave, po ulicah pa je bilo videti mlade Sokoliće in Sokoličice v pisanih krojih, zbirajoče se za sprejem češkoslovaškega sokolskega naraščaja, čigar prihod je bil napovedan ob 9. uri zjutraj s posebnim vlakom.
Češki naraščaj je odpotoval iz Prage v petek zjutraj in dospel v soboto zjutraj na Jesenice. Vodil ga je podstarosta ČOS br. Štepanek, znan sokolski delavec in velik prijatelj Jugoslovenov, poleg njega so spremljali mladino sestra Milada Mala, načelnica COS. br. Očenašek, en zdravnik in ena zdravnica ter več voditeljev naraščaja. Veseli iin zadovoljni so se ustavili na Jesenicah in br. Štepanek jim je ginjenega srca zaklical: »Otroci, zdaj smo doma!« Jeseniški Sokoli in naraščaj so iskreno pozdravljali mlade brate iz Češke, ki so prvikrat stopili v strnjenih vrstah na slobodna jugoslovenska tla. V imenu jugoslovenskega Sokolstva je pozdravil češko mladež v iskrenih besedah podstarosta Jugoslov. Sokolskega Saveza br. Gangl, ki je prišel z načelnikom železniškega odseka br. Svajgarjem češkemu naraščaju do Jesenic nasproti. Po kratkem odmoru je odhitel vlak dalje proti Ljubljani. Na vseh železniških postajah, kjer obstoje v kraju Sokolska društva, so bili češki naraščajniki iskreno in bratsko pozdravljeni od našega naraščaja in članstva; posebno prisrčen je bil pozdrav v Kranju in Škofji Loki. Tako se je češka mladina že pred prihodom v Ljubljano prepričala, kako ljub iin dobrodošel gost je ona jugoslovenskemu narodu in kako dobro pojmi naš narod velik pomen zbližanja obeli slovanskih narodov, za kar v prvi vrsti skrbi Sokolstvo.
,v\ed tem se je na ljubljanskem kolodvoru zbrala veličastna četa sokolskega naraščaja in dece ter članstva s Saveznim starešinstvom na čelu. Točno ob naznanjeni uri je privozil češki vlak na glavni kolodvor. Zavihrale so čepice v pozdrav in iz tisoč grl je zaoril sokolski: Zdravo!, godba pa je zaigrala češko himno: Kde domov muj!
Starosta Jugosl. Saveza br. dr. Ravnihar je v iskrenih besedah pozdravil češki sokolski naraščaj, rekoč:
Bratje in sestre! \ imenu starešiustva Ji:S„ v imenu vsega jugosl. Sokolstva, da, v imenu vsega naroda j iu' osi o venskega Vas, ki prihajate iz severnega dela naše velike sokolske domovine, najiskrenejše oo-zdravljam. Ne smatrajte se za tujce, ne smatrajte se samo kot mile goste, smatrajte, da ste prišli bratje in sestre med brate in sestre. Bodite prepričani, da Vas tu pričakujejo vrela srca, da Vam izkažejo svojo veliko ljubav.
Pomemben dan je danes. Prvikrat je v zgodovini sokolski, da prihaja češka sokolska mladina oficijelno in v večjem številu med nas, a to ne samo z namenom, da se razgleda po južnem delu naše sokolske
domovine, da pobliže spoznava narod, ki prebiva tod; marveč da zajedno in vzajemno z mladino jugoslov. naroda vrši sokolsko delo in da tem načinom tudi ona pred vsem svetom posvedoči, da druži oba naša naroda ena velika in lepa misel, ideja sokolska.
S tem. da ste se odzvali našemu povabilu, ste pokazali, da politično prijateljstvo, ki sta je bila sklenila naša naroda, ni in ne ostane prazna fraza, marveč hočete in hočemo tudi mi to prijateljstvo poglobiti, je vko-reniniti prav v dušo obeh narodov, tako da je ni sile, ki bi je mogla kdaj izruvati.
Naš naraščajski dan bodi dan velike pobratimije mladine obeh narodov. To pobratimstvo bo najrealnejša vez med obema narodoma. Ljubezen, vsajena v mlada srca, živi preko moške dobe in preko dobe zrele žene tja do najskrajnejših meja človeškega življenja. Ona nam pomaga graditi oni koridor, ki ga nam visoka politika v naravi ni hotela nakloniti, koridor od naroda do naroda, ki naj se po njem pretaka vzajemno življenje obeh bratskih narodov. Iz tega spoznanja Vam kličem svojo dobrodošlico, Vam tem srčnejše prožim svoj jugoslovenski sokolski pozdrav: Zdravo!
Navdušeni zdravo-klici so odmeval; češki mladini nasproti. Pod-starosta ČOS, br. Štepanek se je zahvalil za pozdrav in naglašal, da je češka mladina prihitela z veseljem med jugoslovensko Sokolstvo, da se z njim združi in sklene trdno vez sokolskega pobratimstva, da v mladih srcih vzcvete ideja: Zvestoba za zvestobo. Tej ideji in pobratimstvu naj bodo posvečeni prvi dnevi jugoslovenskega vsesokolskega zleta, ki jih praznuje naša mladina. Medsebojno spoznavanje in prijateljstvo naj utrdi bratstvo med severnimi in južnimi Slovani.
Češki naraščaj so pozdravili še generalni konzul češko-slovaške republike dr. Otokar Beneš, želeč, da se poglobi sokolska ideja in sokolsko čustvovanje med obema narodoma ter br. Ružička in gospa Pečan-kova v imenu ljubljanskih Čehov.
Nato se je češki naraščaj uvrstil v četverorede, naši naraščajniki pa so hitro pospravili prtljago na avtomobile, ki so jo odpeljali na učiteljišče, kjer so bila pripravljena stanovanja za češki naraščaj. Ze takoj pri prihodu je pokazal češki nraščaj, pravo discipliniranost in vzoren red. Brez nepotrebnega govorjenja in prerekanja se je izvršilo izstopanje iz vlaka, brezhibno so se postavili v vrste, prtljaga vsakogar je bila lepo urejena z lastnikovim napisom. Voditelji so mirno korakali od reda do reda in pregledali, če je vse v redu in enako mirno so dajali potrebna povelja, ki so se izvršila točno in pravilno. V spremstvu naraščaja je bilo 23 vaditeljev, 10 vaditeljic in 10 zastopnikov ČOS. Brzo je bil sprevod urejen. Na čelu je korakalo 19 praporjev moškega in ženskega naraščaja in dva naša prapora, sledilo jim je 311 Sokoličev in 141 Sokoličic iz Češke ter lepo število domačega naraščaja in članstva. Številna množica občinstva se je zbrala pred glavnim kolodvorom in
ob cestah, kjer je korakal sprevod, je viharno pozdravljala mlado češko četo, ki je s krepkimi Zdravo! in Na zdar! odzdravljala.
V	vrstah češkega naraščaja smo videli jako mnogo krepkih, velikih in postavnih fantov ter deklet, tako da bi mnogoteri delali čast članstvu. To kaže, da se v češkem Sokolstvu točno držijo predpisa o starosti naraščajnikov, ki spadajo do 18. leta še vsi med naraščaj. Tudi to naj bo našim društvom in naši mladini za zgled, ker se pri nas večkrat opaža, da radi omalovažujemo to točko sokolskih pravil.
Sprevod se je ustavil pred učiteljiščem in se nato razšel. Češki naraščajniki so se takoj očistili in umili ter preoblekli v svoje sokolske kroje. Ko so opoldne korakali k obedu smo jih videli že v novih krojih, ki so šele predkratkem upeljani.
Moški naraščaj nosi bele hlače dokolenke, črne nogavice, ki segajo do podkolen, belo siajco z odprtim ovratnikom, rjav usnjen pas od katerega vodi preko desne rame drug tanjši pas. tudi iz usnja. Na glavi imajo članske čepice s sokolskim monogramom brez peresa. Obleka je posneta po slovaški narodni noši. Ženski naraščaj ima temnomodro obleko za telovadne nastope, čez to pa nosi sivo krilo in jopico brez rokavov, da je videti modre rokave telovadne obleke, to je slavnostni kroj za ženski naraščaj. Tako so Čehi dokaj praktično rešili vprašanje telovadnega in slavnostnega kroja za ženski naraščaj. Kako se bo obnesla ta obleka, bo Dokazala bodočnost.
Češki naraščaj je imel že popoldne skušnje za svoje telovadne nastope. Medtem so dospeli v Ljubljano po večini tudi vsi oddelki jugo-slovenskega sokolskega naraščaja, izvzemši najbližjih, ki se niso udeležili naraščajske tekme, za te je bil določen prihod v nedeljo zjutraj. Veselo vrvenje je zavladalo po ljubljanskih ulicah. Povsod je bilo videti skupine mladih Sokolov in Sokolić, ki so jih vodili prednjaki in prednjačice po mestu, da si ogledajo vse znamenitosti. Prepevajoč sokolske in narodne pesmi so bili povsod prijazno pozdravljeni od ljubljanskega občinstva, ki jim je rado postreglo 'in odgovarjalo na razna vprašanja. Ljubljanski naraščajniki pa so upravljali službo vodnikov po mestu in razkazovali mestne posebnosti. Vzorno vedenje in discipliniranost našega naraščaja naj bodeta pohvalno omenjeni.
Pozdravni večer sokolskemu naraščaju.
Zletni odbor je hotel nuditi sokolskemu naraščaju poleg trdega dela na telovadišču tudi primemo razvedrilo in zabavo. Vrhutega pri nedeljskem javnem nastopu ni bilo časa, da bi mogli vsi posamezni oddelki iz raznih sokolskih društev pokazati razne telovadne točke in posebnosti zato je bilo določeno, da se bodo na pozdravnem večeru izvajale vse take vaje v obliki akademije.
Za vse to je prireditveni odsek pripravil krasen in velik prostor, to je letno telovadišče ljubljanskega Sokolskega društva v drevoredu
Tivoli. Sredi telovadišča je bil postavljen velik oder, na katerem so se izvajale telovadne točke. Radialno od odra so bile postavljene mlize in klopi za občinstvo, ob kraju pa so stali razni paviljoni za jedi in brezalkoholne pijače, za sodbo in za garderobe. Ves prostor je bil prepre-žen z električnimi žarnicami v takem številu, da je bilo zvečer svetlo kakor po dnevu.
Proti 6. uri zvečer so se pomikale vse čete naraščajnikov iz raznih delov mesta proti prireditvenemu prostoru. Vaditelji in vaditeljice so se zbirale s svojimi oddelki na obširnem slavnostnem prostoru, ki se je kmalu napolnil tudi s Sokolstvu naklonjenim občinstvom. Oddelek za oddelkom se je v redu pomikal od paviljona do paviljona. V prvem je dobil vsak član naraščaja kos kruha in prekajenega mesa, v drugem čašo malinovca, v tretjem pecivo, v četrtem pa knjižico: Našemu naraščaju, v spomin na 1. jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani. Ta bro-šurica je prevod Karl Vaničkovega spisa, k'i ga ie posvetil češkemu naraščaju in v katerem očetovsko razlaga dolžnosti sokolskega naraščaja in velik pomen Sokolstva. Strešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza je dalo natisniti prevod v latinici in cirilici, ter podarilo vsakemu naraščajniku po en izvod. Značilno je, da je mnogo naraščajnikov iz Slovenije zahtevalo knjižico v cirilici, kar kaže, da se je naša mladina že priučila čitanja cirilice. Vedno slikovitejše je postajalo zabavišče, nekatere skupine so posedle k mizam, druge so korakale še okrog. Tu se je oglasila vesela pesem, tam prijazen razgovor, vmes pa je igrala vojaška godba. Neprisiljeno in veselo se je zabavala omladina med seboj.
Ob sedmi uri je v strnjenih vrstah prikorakal na zabavišče ves češki naraščaj v svojlih novih krojih. Tudi ta je bil primerno pogoščen. Kmalu so se pomešali češki naraščajniki med naše in začelo se je bratsko medsebojno občevanje. V početku jim je delalo razumevanje jezika nekoliko težav, pa so kmalu premagali tudi to in pri počasnem ter razločnem izgovarjanju so se popolnoma razumeli, če ni šlo drugače, so si pomagali tudi z rokami.
Veselo vrvenje in čebljanje je utihnilo. Na telovadni oder je stopil starosta Jugosl. Sokol. Saveza br. dr. Vladimir Ravnihar in nagovoril zbrano mladino:
Bratje in sestre! Danes se pričenjajo naši veliki prazniki, naš prvi Jugoslovenski vsesokolski zlet. Pa ne prihajamo praznovat, še manje veseljačit: hočemo polagati račun o svojem sokolskem delu ter nazornim prikazovanjem tega dela manifestirati za velike ideje sokolske misli.
Tebi mladin^, je posvečen ta prvi dan. Tebi je prihranjeno, da z uspehi svojega truda in dela posvetiš in krstiš naše vežbališče.
Hočemo, da ves izvensokolski svet gleda in vidi uspehe sokolske šole. Trda je ta šola: zahteva mnogo vztrajnosti, brezpogojne poslušnosti, samozatajevanja in čuta za izpolnjevanje dolžnosti. Te vrline,
mladina sokolska, hočemo vzgojiti v tebi. Hočemo li utrditi telo, v to telo pa vsaditi jekleno voljo in plemenito dušo. Hočemo iz tebe napraviti može in žene kremenitih značajev, verno in nesebično vdanih svojemu narodu, zakaj vrhovnJ zakon sokolske ideje je ta, da bodi sleherni po-edinec na brezpogojno službo svojemu narodu.
Prišla si, sokol, mladina, od blizu in daleč, vsa pa zbrana v enem duhu, v misli sokolski. Prišla si mladina jugoslovenska, ki si mladina enega naroda od Triglava, pa doli do Soluna. Zabrisane so granice med tremi deli tega naroda, zlivamo se v eno celoto, v eno nacijo jugoslo-vensko, ki vsrkaj vse lepe, vse krasne lastnosti srbskega, hrvat-skega in slovenskega plemena. Na tcb', mladina, je, da dopolniš to svečano oporoko onih naših mučenikov, onih naših junakov, ki so jo zapisali v smrtnem boju v rodno našo grudo, ko so dali radovoljno srčno svojo kri in svoje lepo mlado življenje za svobodo svojega naroda, za našo svobodo.
Bodi mi srčno pozdravljena, mladina jugoslovenska! Z vsesokol-skega zleta ponesi pozdrave v sleherno selo jugoslovensko. Pozdravi nam tam svoje roditelje, svoje sestre in brate, povej jim, da Jih željno pričakujemo na veliki dan sokolski. Svojim vaditeljem, prednjakom, in svojim sokolskim učiteljem pa daj zadoščenje z današnjim trdnim sklepom, da hočeš živeti sokolsko, da hočeš podvojiti ih potrojiti svojo marljivost, da hočeš vse svoje sile posvetiti sokolski vzgoji, svojega telesa in svoje duše. Naš naraščaj si! Naša nada, naša bodočnost! Glej, da nastopiš na bodočem vsesokolskem zletu, v kolikor ti dopušča starost, kot pravi Sokol in Sokolića, utrjen v svojem sokolskem prepričanju, zdrav po duši in po telesu kot koristen član svojega naroda. V to ime ti kličem, mladina jugoslovanska, svoj iskreni: zdravo!
In kaj naj rečem Vam, hčere Libušine, Vam ki ste potomci Žižkovi in
Husovi? Pozdravljam Vas v imenu ideje sokolske in zategadelj Vas pozdravljam kot odposlance naroda, ki je tudi nam dal Tyrša in Fiig-nerja, ki nam je dal misel sokolsko. S pozdravom se druži čustvo hvaležnosti, da smo Jugosloveni postali deležni dobrot sokolske misli in sokolskega dela.
Pozdravljena sokolska mladina češko-slovaške republike. Ti nam pomoreš izpolnjevati ono prisego v znamenitem letu 1918. v zlati Pragi, kipečo iz naših src z besedami: vernost za vernost! Zvestoba za zvestobo!
Dobro nam došla sredi naše omladine, spoznavajte se in vzljubite se! Prisezite ž njo na prapor sokolski, da hočete ohraniti misel sokolsko čisto in neoskrunjeno, da hočete očuvati vse narodove ideale, med katerimi bodi na prvem mestu: vzajemnost češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda!
V	spomin na današnji pomembni dan, v večen spomin na dan, ko je sokolska mladina obeh narodov prvikrat sklepala svoje nerazrušno
pobratimstvo, poklanja Jugoslovenski Sokolski Savez tebi, sokolska do-rost, tale skromni spominek. Vsprejmi ga tako dobrohotno, kakor ti je dan hvaležnim srcem. Tebe, jugoslovenski sokolski naraščaj, pa poživljam, da kličeš svojim pobratimom, svojim posestrimam najiskrenejši češki sokolski: na zdar!
Viharni pozdrav je zadonel iz tisoč mladih sokolskih grl, br. tajnik dr. Fux pa je izročil v tem veličastnem trenutku bratu Franu Očenašku, načelniku naraščajskega odbora Č. O. S. veliko bronasto plaketo, predstavljajočo kralja Matjaža, ki dviga k solncu svobode zasužnjenega brata, ukovanega v težke verige, pravkar razdrobljene.
V	kratkih besedah se je ginjeno zahvalil za dar br. Očenašek, po-vdarjajoč, da bo češko-slovaška sokolska mladina vedno visoko cenila poklonjeno darilo in se z veseljem spominjala lepih dni, ki jih preživlja med svojimi bratji na jugu. Ljubezen in bratstvo, ki se skleneta v teh dneh, naj bodeta temelj nadaljnemu razvoju sokolske ideje v obeh narodih.
Del sokolskega naraščaja je nato odšel v dramsko gledališče k mladinski predstavi »Snegulčica« in h koncertu v Filharmoniji. Obe prireditvi sta bili prirejeni za naraščaj.
Na prireditvenem prostoru pa se je pričela telovadna akademija. Vrstili so se telovadni nastopi posameznih oddelkov jugoslovenskega in češkega naraščaja. Najboljši telovadci in telovadke iz raznih društev so izvajali krasne sestave prostih vaj, rajalne nastope in vaje na bradljah. Češki moški naraščaj je nastopil z boksom tako dovršeno in strumno kakor najboljša vrsta članov. Ženski naraščaj je izvajal vaje s kiji in s kompliciranimi plesnimi figurami. Mnogi vaditelji in vaditeljice so dobili pri akademiji nove pobude za daljnjo vztrajno delo, naraščaj pa dokaze, kakšne uspehe rodi sokolska vztrajnost.
Po telovadni akademiji je vojaška godba zaigrala veselo jugoslo-vensko »Kolo« in brž so se prijeli za roke mladi Sumadinci in Beograd-čani, ki pa niso ostali dolgo sami, zakaj živahni takt godbe je potegnil v Kolo tudi ostale naraščajnike in kmalu so se pojavile vmes bele in modre obleke čeških naraščajnikov in naraščajnic. Prisrčno veselje in nedolžna radost sta objeli vso mladino, ki bi bila brezskrbno pozabila na težko delo prihodnjega dne. da niso nenadoma zadonele trobke prednja-kov, ki so klicali svoje oddelke »V vrsto zbor!«
Sokolska disciplina je klicala na odhod, zakaj deveta ura se je bližala in prihodnji dan je bil določen delu, trdemu sokolskemu delu na telovadišču pri tekmah in javnemu nastopu ter pri povorki. Treba je počitka in novih moči, da bodo uspehi popolni in zaključek časten, kakor ga zahteva sokolska zapoved. Četa za četo je strumnih korakov odhajala v svoja prenočišča, v noč pa so odmevale še zadnje pesmi odhajajočih Sokoličev.
Tekma moškega naraščaja,
Tekma ženskega naraščaja.
Tekme naraščaja.
Prvi žarki nedeljskega jutranjega solnca so zbudili mlade sokolske borce, ki se bodo ta dan kosali med seboj, da pokažejo svojo moč in vztrajnost, da posvedočijo uspehe svojega dela v sokolskih telovadnicah in vežbališčih pred javnostjo. Ob 5. uri zjutraj je bilo že vse živo po ljubljanskih šolah, kjer je prenočeval naraščaj. Hitro so vsi umiti, ležišča pospravljena in po ulicah vlada že vrvenje in tekanje. Iz vseh delov mesta se pomikajo mlade čete proti zletnemu telovadišču, nekatere si prepevaje narodne pesmi, druge pa si s svojimi trobentači dajejo takt za pravilno in strumno korakanje. Tudi na telovadišču je vse živo. Tesarji z naglico dokončujejo tribune, v garderobah vaditelji urejujejo vrste za nastop k tekmam, sodniki pa se zbirajo na telovadišču. Vse je zaposleno, mladina pa nestrpno čaka začetka tekme. Vodniki in vodnice, ki so pripeljali svoje vrste k tekmam in ki so vzorno in skrbno opravljali svoje posle 'izven telovadišča, so prepustili tekmovalce vodstvu tekme in odšli, ne vsi, nekateri so se zavedali, da je njih dolžnost vztrajati v garderobah in pomagati pri urejevanju vrst. Hvala jim, ostali pa naj prihodnjič pomnijo, da ne prihajajo kot gledalci ampak kot soodgovorni činitelji.
Tekme so pričele točno ob 6. uri. Tekmovalo je 12 vrst in 15 posameznikov moškega naraščaja v višjem oddelku v prostih vajah, v skoku čez 155 cm visoko kozo, v skoku v daljino 3’60 do 4 m, v skoku v višino, 1-30 do 1-40 m in v teku na hitrost 100 jardcv (91 -4 m) v 14 sek., v nižjem oddelku 37 vrst in 36 posameznikov v prostih vajah, v skoku čez 135 cm Visoko kozo, v skoku v daljino 3-20 do 3:60 m, v skoku v višino 1 TO do 1 *20 ni in v teku na hitrost 100 jardov v 15 sek.; 34 vrst in 40 posameznic ženskega naraščaja v prostih vajah, v skoku v daljino 2‘60 m in v teku na hitrost 75 m v 12 sek. V obeh oddelkih moškega naraščaja je bilo dosegtivih 50 točk, pri ženskem naraščaju pa 40 točk. Sodnikov je bilo za moški naraščaj pri prostih vajah 40, pri skoku 8, pri kozi 8, pri teku 10, sodnic pri ženskem naraščaju za proste vaje 40, za skok 9, za tek 4. Tekme je vodil član Saveznega tehničnega odseka br. Ambrožič. Uspehi so razvidni iz sledečega pregleda.
Tekma se je zavlekla čez določeno uro, vzrok temu, ker ni bilo na razpolago zadostno število telovadnega orodja, zlasti za skok v višino. Ta zakasnitev je bila deloma vzrok, da se sprevod naraščaja ni pravočasno pričel, tekmovalce, ki so bili vrhutega ves dan trdo zaposleni, pa je po nepotrebnem utrudila.
Udeležba pri tekmi je bila za veliko število naraščajnikov, ki jih izkazujejo vsa Sokolska društva v Savezu, premajhna. Uspehi tekme so vobče prav dobri, vendar pa so posamezni oddelki pokazali, da vadijo
preveč enostransko, ker so v nekaterih panogah dosegli izvrstne uspehe, medtem ko so v drugih daleč zaostali. Sicer pa so bili zahtevki v nekaterih panogah prenizko odmerjeni.
Raznožko čez kozo so izvajali naraščajniki dobro in dosegli splošno dobre rezultate. Nekateri tekmovalci še niso znali prav vlekniti križa in dvigniti glave. Čim bolj se predkloni glava tem slabši je skok, ker je nevarnost padca tem večja. Torej glavo kvišku! Pri skoku v višino in v daljino so dosegli tekmovalci vrlo lepe uspehe in bi bila zahtevana mera lahko nekoliko višja. Največ napak se je videlo pri teku, zlasti na startu. Tekmovalci so tek najbrže premalo gojili in ne poznajo še tehnike teka. Pogon, ki ga dobi tekač pri pravilnem startanju, je bil premalo izrabljen, tek sam na sebi je bil dober. Tekmovalke so bile pri startu preveč nervozne, plašil jih je strel iz puške kot znamenje za začetek teka. To kaže, da niso imele v tem nobene vaje. Kot dobri tekači so se izkazali Splitčani.
Disciplina in vedenje pri tekmi sta bili vzorni. Pohvalno je omeniti tudi vodstvo posameznih vrst, ki so jih vodili ponajveč naraščajniki sami. Večina vrst je kazala pravo vnemo in veselje pri teKmah, videlo se je, da so se večinoma vsi potrudili doseči najboljše uspehe in da so resnično tekmovali, se poglobili v vaje in napeli vse telesne in duševni sile za dosego višjih ciljev. Kot s prvo večjo tekmo sokolskega naraščaja smemo biti popolnoma zadovoljni, zakaj vsak začetek je težak. Pri prihodnjih tekmah bi kazalo prevzeti k tekmovalnim vajam tud' podajanje, lovenje in lučanje žoge ter metanje kamna ali krogle, ker so to za naraščaj tudi jako primerne vaije, za višje oddelke mogoče tudi plezanje ali plavanje.
Tekmovalci in prednjaki, ki ste se pri tekmi prepričali, kje ste močni in kje zaostajate, izkoriščajte te svoie izkušnje in izpopolnjujte se, da pokažete pri prihodnji priliki napredek. Tekme niso le merilo za moč celotne organizacije, pokažejo tudi posameznikom njih dobro in slabo stran napredka v telesni 'izvežbanosti in moči.
Tekme naraščaja na I. jugosl. vsesokolskem zletu v Ljubljani dne 23. julija 1922.
1.	Tekme moškega naraščaja.
Vrste, ki so dosegle veliko diplomo, so označene z eno zvezdico *, vrste, ki so dosegle malo diplomo, pa z dvema zvezdicama **. Prve tri vrste, z doseženimi najboljšimi uspehi, so zmagovalke pri tej tekmi, tem pripada poleg velike diplome tudi še lipov venec s trakovi (označene so z rimskimi številkami).
Tek.	Doseženo	Društvo	Zupa	Število doseženih	Od dosež- I nih 320
št.	mesto			točk	točk %
a) Tekma vrst višjega oddelka.
1.	I. zmagovalka	Ljubljana (I. vrsta)*	Ljubljana	310-8
2.	II. zmagovalka	Ljubljana I*	Ljubljana I	284’—
3.	III. zmagovalka	Šiška*	Ljubljana	281-2
4.	4.	Ljubljana II*	Ljubljana I	271-2
5.	5.	Bjelovar**	Bjelovar	266-8
6.	6.	Split**	Split	266'4
7.	7.	Sušak**	Rijeka	247-2
8.	8.	Ljubljana (II. vrsta)**	Ljubljana	245-8
9.	9.	Zagorje ob Savi**	Celje	244-—
10.	10.	Šiška	Ljubljana	225 —
11.	11.	Stara Pazova	Beograd	222-6
12.	12.	Jesenice	Kranj	189-2
b) Tekma vrst nižjega oddelka.
1.	I. zmagovalka	Ljubljana (I. vrsta)*	Ljubljana
2.	H. zmagovalka	Ljubljana I (I. vrsta)*	Ljubljana I
3.	III. zmagovalka	Maribor (I. vrsta)*	Maribor
4.	4.	Ljubljana (11. vrsta)*	Ljubljana
5.	5.	Ljubljana (III. vrsta)*	Celje
6.	6.	Celje (I. vrsta)*	
7. 8.	7.	1 Ljubljana I ,,, . \** 1 Studenci (H- vrsta)**	Ljubljana 1 Maribor
9.	8.	Ljubljana (IV. vrsta)**	Ljubljana
10.	9.	Domžale (I. vrsta)**	ft
11.	10.	Kragujevac**	Kragujevac
12.	11.	Karlovac (l. vrsta)**	Novomesto
13.	12.	Novomesto**	n
14.	13.	Prijedor**	Banjaluka
15.	14.	Škofjaloka**	Kranj
16.	15.	Šiška**	Ljubljana
17.	16.	Trbovlje**	Celje
18.	17.	Vrhnika**	Ljubljana
19.	18.	Litija-Šmartno**	Ljubljana I
20.	19.	Celje (II. vrsta)**	Celje
21.	20.	Ljubljana 11**	Ljubljana I
22.	21.	Subotica**	Novi Sad
23.	22.	Kranj (I. vrsta)** 1	Kranj
97-13
88'75
87-88
84-75 83-38 83-25 77-25 76-81 76-25 70 31 69-56 59-13
290-6	90-81
289-2	90-38
286-4	89-50
285-4	89-19
277-2	86-63
273-8	85-56
267-6	83-63
267-2	83-50
266-6	83-31
264-2	82-57
260-8	81-50
259’-	80-94
256'-	80'-
255-8	79-94
255-75	7992
255’-	79-68
25ГЗ	78-52
249-8	78-06
249-4	77-93
247-33	77-29
247-25	77-26
245-4	76-68
Tek. štev.	Doseženo mesto	Društvo	Župa	Število doseženih točk	Od dosežnih 320 točk %
24.	23.	Žiri**	Kranj	245'-	76-56
25.	24.	Senta	Novi Sad	239-75	74-90
26.	25.	Celje (111. vrsta)	Celje	238-8	74-50
27.	26.	Vič	Ljubljana	238-25	74-45
28.	27.	Kranj (II. vrsta)	Kranj	237-6	74-25
29.	28.	Požega	Osijek	237-2	74-12
30.	29.	Kamnik	Ljubljana I	233-2	7287
31.	30.	Karlovac (II. vrsta)	Novomesto	230-2	71-93
32.	31.	Sušak (I. vrsta)	Rijeka	229-6	71-75
33.	32.	(II. vrsta)	„	2196	68-62
34	33.	Maribor (II. vrsta)	Maribor	212 5	66-40
35.	34.	Celje (IV. vrsta)	Celje	199-4	62-31
36.	35.	Domžale (II. vrsta)	Ljubljana	194-—	60-62
37.	36.	Jesenice	Kranj	181-8	56-81
c) Posamezniki višjega oddelka.
Posamezniki, ki so dosegli veliko diplomo, so označeni z eno zvezdico *, oni, ki so dosegli malo diplomo, pa z dvema zvezdicama **. Prvi trije posamezniki, z doseženim najboljšim uspehom, označeni z rimsko številko, so zmagovalci pri tej tekmi; tem pripada poleg velike diplome tudi še lipov venec s trakovi.
Tekmovalci z enakim uspehom so navedeni po abecednem redu.
Tek.1 štev.	Dose- ženo mesto	Ime	Društvo	Župa	Število doseženih točk	Od dosežnih 50 totk %
1. 2. 3. 4.	I. zma;.	Gregorka Boris* Lindtner Viktor* Sajovic Oton* Sršen Srečko*	Ljubljana »» r> Zagorje ob Savi	Ljubljana »» Celje	50--	100--
5. 6.	II. zmag.	Burja Stanko* Pibernik Mirko*	Šiška Ljubljana	Ljubljana	49-_	98--
7. 8.	m. zmag.	Bičanič Rudi* Pirc Stane*	Bjelovar Ljubljana 1	Bjelovar Ljubljana I	48-—	96 —
9. 10. 11. 12.	4.	Burja Davorin* Godler Andrej* Kukar Zdenko* Robek Josip*	Šiška Ljubljana I Ljubljana Ljubljana 11	Ljubljana Ljubljana I Ljubljana Ljubljana I	47-—	94"—
13. 14. 15. 16.	5.	Bukovnik Vlado* Lavrič Josip* Rojc Viktor* Zelenik Vojko*	» Ljubljana Ljubljana II	» Ljubljana Ljubljana I	46’-	92"—
17. 18. 19. 20. 21. 22.	6.	Cvijetić Branko* Kovač Albin* Lepušič Vlado* Skaric Stanko* Stefanini Nikša* Zor Ivo*	Bjelovar Zagorje ob Savi Sušak Split n Ljubljana I	Bjelovar Celje Rijeka Split Ljubljana I	45 —	90-—
23. 24. 25. 26. 27.	7.	Femc Zdenko* Klančnik Gustav* Klemenc Franjo* Kulhavij Ivan* Lah Boris*	Siska Ljubljana I j Bjelovar Ljubljana	Ljubljana Ljubljana I Bjelovar Ljubljana	44--	88-- 1
Tek št.	Dose- ženo mesto	j Ime	Društvo	Zupa	Število doseženi točk	Od dosežnih i 50 točk °/o
28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36.	8.	Accetto Miloš* Adlešič Bože* Bokal Stanko* Kamnikar Alojz* Keber Herman* Kolenc Vekoslav* Litavski Andrija* Mikić Jože* Navračič Ivan*	Ljubljana I Šiška Jesenice Šiška Ljubi ana II Split Stara Pazova Ljubljana I Karlovac	Ljubljana I Ljubljana Kranj Ljubljana Ljubljana I Split Beograd Ljubljana I Novomesto	43 —	86--
37. 38. 39. 40. 41. 42.	9.	Han Zvonimir** Majer Vjeko’* Pavčič Josip** Pesek Mirko* * Podboj Ivan** Polajnar Karel**	Bjelovar Ljubljana II Ljubljana Ljubljana I	Bjelovar Ljubljana I Ljubljana •» Ljubljana I	42‘-	84--
43. 44. 45. 46. 47. 48.	10.	Berdajs Rudolf** Cipci Pavo*‘ Mikačić Antun** Pardubsky Rajko** Pindulić Nikola** Smokvina Vlado**	Šiška Split Ljubljana 1 Sušak »	Ljubljana Split Ljubljana I Rijeka 11	41-—	82‘-
49. 50.	11.	Ostojič Gavra** Rupnik Stane**	Stara Pazova Ljubljana I	Beograd Ljubljana I	40'-	80--
51. 52. 53. 54. 55. 56.	12.	Hojkar Rudolf** Lažič Vjekoslav** Lombar Ivan** Pristov Janko** Stanič Ciril** Vrcan Ivo**	Ljubljana II Sušak Ljubljana Jesenice Ljubljana II Split	11 Rijeka Ljubljana Kranj Ljubljana I Split	39'-	78'-
57. 58.	13.	Juvan Franjo** Mugerle Josp* ‘	Zagorje ob Savi Šiška	Celje Ljubljana	38--	76’-
59.	14	Neuhold Riko	Karlovac	Novomesto	37--	74- -
60. 61. 62. 63.	15.	Brtka Jano Macuratti Mirko Parcer Karel Skrtič Zvonko	Stara Pazova Ljubljana Ljubljana II Karlovac	Beograd Ljubljana Ljubljana I Novomesto	36--	. 72'-
64. 65. 66.	16.	Bostič Ivan Cosič Milan Uhrik Mišo	Zagorje ob Savi Bjelovar Stara Pazova	Celje Bjelovar Beograd	35-—	70--
67. 68. 69. 70.	17.	Arko Andrej Kriškovič Hrvoje Petr Vencel Slovinič Stanko	Ljubljana Sušak Bjelovar Split	Ljubljana Rijeka Bjelovar Split	34'-	68--
71.	18.	Oblak Ciril	Šiška	Ljubljana	33 —	66-
72. 73.	19.	Bonač Ivan Draksler Ivan	11 *»	n	32--	64’-
74. 75. 76.	20.	Budisavljević Petar Zupančič Sava Žlender Eligije	Sušak Ljubljana Sušak	Rijeka Ljubljana Rijeka	| 31-	62'-
77. 78.	21.	Avsec Otmar Bazelj Franjo	Šiška Zagorje ob Savi	Ljubljana Celje	30'-	60-—
79.	22.	Despot Stevan	Stara Pazova	Beograd	29 —	58-
					1	
Tek štev	Dose ženo mest	I m e	Društvo	Zupa	Število doseženi točk	Od dosežnih 50 točk %
80. 81. 82.	23.	Bertoncelj Kristjan Kovač Otmar Ostojič Bogoljub	Jesenice Zagorje ob Savi Stara Pazova	Kranj Celje Beograd	I 27,-	54--
83.	24.	Hrubik Jano	*»		25’-	50--
84.	25.	Han Vlado	Karlovac	Novomesto	24'-	48-
85. 86.	26.	Kleč Rado Ravnik Josip	Jesenice >»	Kranj »	22’-	44-—
87.	27.	Rauhekar Franc	n	»	18'-	36-—
	II	II č) Posamezniki nižjega		oddelka.		1
		Glede cen in drugega glej opombo pod c).				
1. 2.	I. zmag	Malej Anton* Visintin Rudolf*	Ljubljana I Maribor	I Ljubljana I Maribor	49 —	98-
3. 4.	II. zmag.	Hoge Vilko* Mladič Franc*	Ljubljana I	j Ljubljana I	48'-	96'-
5. 6. 7. 8. 9.	III. zmag.	Avsec Dušan* Grgič Bojan* Ravnikar* Topolavec Vladimir* Umljenovič Ranko*	Ljubljana Maribor Ljubljana »» Prijedor	Ljubljana Maribor Ljubljana M Banjaluka	47'-	94--
10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.	4.	Anžlovar Zmagoslav* Bohinec Lado* Brezigar Danilo* Han Mladen* Jančar Franc* Kievsky Rudolf* Mihelič Tomo* Nikolič Marijan* Rovšek* Taufer Vencel* Vojnovič Tošo*	Celje Ljubljana »» Karlovac Ljubljana I Ljubljana Vrhnika Ljubljana v» Litija-Smartno Požega	Celje Ljubljana Novomesto Ljubljana I Ljubljana n V n Ljubljana I Osijek	46'-	92-
21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37.	5.	Baebler Aleksij* Blažič Edi* Ekar Dušan* Frelih Hubert* Fugina* Jalen Franjo* Korenini Drago* Medica Zdenko* Mohorko Josip* Nikolajevič Nikola* Ravnikar Oto* Razboršek Karel* Tosič Franc* Volmut Pavel* Vrtačnik Jože* Zidanek Kazimir* Žitnik Maks*	Celje Ljubljana I Ljubljana Litija-Smartno Ljubljana Studenci Ljubljana »» Maribor Kragujevac Skofjaloka Trbovlje Celje Ljubljana Ljubljana I Mvaribor Šiška	Celje Ljubljana I Ljubljana Ljubljana I Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Kragujevac Kranj Celje n Ljubljana Ljubljana I Maribor Ljubljana	45'—	90-
38. 39. 40. 41. 42.	6.	Antosievvicz Franc* Binter Bogdan* Bohinec Dušan* Bohinec Marijan* Čeh Egidij*	Vič Ljubljana D У) »>	» V H » >»	44'—	88 —
Tek. štev.	Dose- ženo mesto	Ime	Društvo	Župa	levilo doseženih točk	Od dosežnih 50 lofk %
43.		Čermak Beno*	Domžale	Ljubljana		
44.		Govekar Leopold*	Žiri	Kranj		
45.		Jarc Lojze*	Hrastnik	Celje		
46.		Kopušar Martin*	Celje	„		
47.		Konig Juro*	„	„		
48.		Krče Stane*	Ljubljana	Ljubljana		
49.		Lazič Milutin*	Kragujevac	Kragujevac		
50.		Letnik Ivan*	Trbovlje	Celje		
51.	6.	Liska Janko*	Celje	n	44'—	88--
52.		Mervar Marijan*	Novomesto	Novomesto		
53.		Mišič Anton*	„	u		
54.		Petrič Alfonzo*	Draga	Rijeka		
55.		Pretnar Stojan*	Novomesto	Novomesto		
56.		Rak*	Ljubljana	Ljubljana		
57.		Rakič Radivoj*	Subotica	Novi Sad		
58.		Skok Mitrij*	Domžale	Ljubljana		
59.		Viličič Ivan*	Split	Split		
60.		Živkovič Aleksander*	Senta	Novi Sad		
61.		Černila Oton*	Domžale	Ljubljana		
62.		Dragar Ludovik*	Hrastnik	Celje		
63.	(	Juntes Ernest*	Ljubljana II	Ljubljana I		
64.		Kraut Bojan*	Kamnik	„		
65.		Kutlješič Andrag*	Kragujevac	Kragujevac		
66.		Maravič*	Karlovac	Novomesto		
67.		Monjar Smiljan*	Maribor	Maribor		
68.	7.	Nakrst Rado*	n	99	43 —	86-
69.		Rebec Nikolaj*	Ljubljana	Ljubljana		
70.		Sever*	99	*»		
71.		Sonc Milan*	Celje	Celje		
72.		Šik Đuro*	Karlovac	Novomesto		
73.		Tratar Marijan*	Ljubljana I	Ljubljana I		
74		Vrtačnik Voje*	»»	.		
75.		Wudler Boris*	Petrovče	Celje		
76.		Ankelc Viktor**	Škofjaloka	Kranj		
77.		Čančar Vili**	Celje	Celje		
78.		Hren Branko**	Studenci	Maribor		
79.		Hudnik Stane* *	Ljubljana	Ljubljana		
80.		Kopajtić Andre**	Draga	Rijeka		
81.	8.	Ledinek Miloš**	Studenci	Maribor	42--	00 Г
82.		Maurovic**	Ljubljana	Ljubljana		
83.		Pajič Slavko**	Senta	Novi Sad		
84.		Soršak Ivan**	Trbovlje	Celje		
85.		1 Veras Slavko**	Studenci	Maribor		
86.		Završnik Niko**	Ljubljana I	Ljubljana I		
87.		Borko Franc**	Ljubljana II	99		
88.		Brodnik Stane**	Vič	Ljubljana		
89.		i Brtoncelj Stanko**	Maribor	Maribor		
90.		Crnko Josip**	Draga	Rijeka		
91.		Devic Duro**	Karlovac	Novomesto		
92.		Dolenc Cvetko*'*	Studenci	Maribor		
93.		Gril Aleksander**	Ljubljana II	Ljubljana I		
94.	9.	1 Jarc Andrej**	Novomesto	Novomesto	41 —	82'-
95.		Kavčič Franc**	Kranj	Kranj		
96.		Kavčič Franc**	Škofjaloka			
97.		j Kraševič Mladen**	Sušak	Rijeka		
98.		Malnerič Milan**	Ljubljana I	Ljubljana 1		
99.		Milanovič Milorad**	Kragujevac	Kragujevac		
100.		Njegovan Vlado**	Karlovac	Novomesto		
101.		Oblak Stane**	Vič	Ljubljana		
Tek.	Dose-			Župa	Število	Od dosežnih
štev.	ženo	Ime	Društvo		doseženih	50 točk
	mesto 1				točk	°/o
102.		Petan Arnošt**	Šiška	Ljubljana		
103.		Pivko Franc**	Maribor	Maribor		
104.		Potočnik Filip** Pretnar Ivan	Žiri	Kranj		
105.	9.		Šiška	Ljubljana	41--	82-
106.		Pucelj Ivan**	Ljubljana			
107.		Rudolf Miro**	Celje	Celje		
108.		Vigujevič Juraj**	Sušak	Rijeka		
109.		Ahlin Bojan**	Kranj	Kranj		
110.		Berčič Ivo**	Skofjaloka			
111.		Bonač Stanko*'	Šiška	Ljubljana		
112.		Burkeljca Milan**	Domžale			
113		Čačič Ivo**	Karlovac	Novomesto		
114.		Čehovin Slavko**	Trbovlje	Celje		
115.		Dodoš Boško *	Prijedor	Banjaluka		
116.		Dolenc Milan**	Novomesto	Novomesto		
117.		Ganter Pavel**	Žiri	Kranj		
118.		Hafner Franc**	Kranj			
119.		Hlede Tone**	Novomesto	Novomesto		
120.		Hojkar Viktor**	Ljubljana I	Ljubljana I		
121.	10.	Janežič Jožef**	Domžale	Ljubljana		
122.		Kavčič Franc 11**	Žiri	Kranj	40--	80'-
123.		Križman Ivan**	Karlovac	Novomesto		
124.		Lalič Ljubo**	Prijedor	Banjaluka		
125.		Mavri Miha’*	Vrhnika	Ljubljana		
126.		Pešac Josip" Petrovič Nikola**	Petrovče	Celje		
127.			Kragujevac	Kragujevac		
12 .		Pucelj Rihard*’	Jesenice	Kranj		
129.		Sedovnik Rudolf**	Šiška	Ljubljana		
130.		Skočir Mirko**	Celje	Celje		
131.		Slijepčevič Vuk**	Karlovac	Novomesto		
132.		Štern Jakob**	Prijedor	Banjaluka		
133.		Tekavc Ivan**	Šiška	Ljubljana		
134.		Terzin Vladimir**	Subotica	Novi Sad		
135.		Večerina Milan’*	Draga	Rijeka		
136.		Bačar Franc**	Vič	Ljubljana		
137.		Engelman Ivan**	Kranj	Kranj		
138.		Engelman Marijan”	»»			
139.		Gobce Ivan**	Celje	Celje		
140.		Gorenc Joško**	Domžale	Ljubljana		
141.		Hajdukovič Vinko**	Sušak	Rijeka		
142.		Kavčič Ferdinand**	Studenci	Maribor		
143.		Lalič Milan**	Prijedor	Banjaluka		
144.	11.	Levičnik Ivan**	Kranj	Kranj	39-	78-
145.		Lukič Đuro**	Požega	Osijek		
146.		Matkovič Janko**	Sušak	Rijeka		
147.		Oblišar Hinko**	Celje	Celje		
148.		Osolin Anton”	Trbovlje			
149.		Rozman Rudolf**	Jesenice	Kranj		
150.		Štiglic Rudolf”	Kranj			
151.		Trošt Metod*’	Ljubljana	Ljubljana		
152.		Turanov Stanko”	Subotica	Novi Sad		
153.		Žic Stjepan”	Split	Split		
154.		Ahlin Stanko”	Kranj	Kranj		
155.		Benigcr”	Ljubljana	Ljubljana		
156.	12.	Golob Ivan’*	Kamnik	Ljubljana I	38‘-	76--
157.		Jakofčič Adolf**	Kranj	Kranj		
158.		Kovač Josip”	Petrovče	Celje		
159.		Kozarski Simon”	Kragujevac 1	Kragujevac		
Tek. štev.	Dose- ženo mesto	I m e	Društvo	Zupa	Število doseženih točk	Od dosežnih 50 toEk %
160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172.	12.	Kralj Josip** Krigs Mijo** Kunstler Maks** Marinčič Rudolf** Mihelič Vladko** Prusnik Ivan** Sedmak Zvonimir** Stepančič Slavko"* Šinkovec Ivan** Škafar Ivan** Tomac Josip’* Veble Franc** Viličič Vladimir**	Kranj Požega Litija-Šmartno Vič Vrhnika Kamnik Karlovac Celje Vrhnika Ljubljana I Maribor Celje Subotica	Kranj Osi ek Ljubljana I Ljubljana »> Ljubljana I Novomesto Ce.je Ljubljana Ljubljana I Maribor Celje Novi Sad	38-	76--
173. 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. 181. 182. 183. 184. 185.	13.	Aradski Sever Borko Ivan Golub Ivan Krhlikar Franc Markovič Milivoj Naraks Josip Nešič Miroslav Pipan Leo Primožič Janko Pahalovič Juraj Skalicki Bruno Smrke Ivan Večerina Luka	Senta Ljubljana II Sušak Litija-Šmartno Subotica Celje Kragujevac Domžale Škofja Loka Sušak Šiška Krani Sušak	Novi Sad Ljubljana I Rijeka Ljubljana I Novi Sad Celje Kragujevac Ljubljana Kranj Rijeka Ljubljana Kranj Rijeka	37 —	74’-
186. 187. 188. 189. 190. 191. 192. 193. 194. 195.	14.	Aradski Emil Bernik Ivan Borčič Vjekoslav Homan Silvo Kramar Franc Mlakar Ivan Perko Franc Piki Franc Stanič Franc Stanič Stanislav	Senta Škofjaloka Draga Kamnik Celje Litija-Smartno Vrhnika Trbovlje Celje »t	Novi Sad Kranj Rijeka Ljubljana I Celje Ljubljana I Ljubljana Celje »» »	36-—	72' -
196. 197. 198. 199. 200. 201. 202.	15.	Hafner Martin Lucijanič Đuro Robek Edvard Rudolf Henrik Stojanovič Zivorad Sušanj Janko Vujadin Ačim	Ljubljana I Karlovac Ljubljana II Vrhnika Sušak Split	Ljubljana I Novomesto Ljubljana I Ljubljana Rijeka Split	35-	70--
203. 204. 205. 206. 207. 208. 209. 210. 211.	16.	Čarman Jakob Karabaš Trifun Mikuličič Miroslav Pecher Jože Poljanšek Milan Toplak Stjepan Tušar Albin Vitaj Milojko Zupančič Josip	Škofjaloka Senta Sušak Škofjaloka Žiri Požega Celje Požega Šiška	Kranj Novi Sad Rijeka Kranj n Osijek Celje Osijek Ljubljana	34-	68--
212. 213. 214. 215. 216. 217. 218.	17.	Bajc Franc Klobučarič Josip Laznička Josip Stančulov Milan Stare Radovan Svetina Benjamin Zelenika Ilija	Domžale Subotica Maribor Senta Kamnik Ljubljana Prijedor	»» Novi Sad Maribor Novi Sad Ljubljana I Ljubljana Banjaluka	33-	66'-
Tek. štev.	Dose- ženo mesto	I m e	Društvo	Zupa	Število doseženih točk	Od dosežnih 50 točk »/o
219. 220.	18.	Oblak Jože Steiner Ivan	Vič Požega	Ljubljana Osijek	32--	64-—
221. 222. 223. 224. 225. 226.	19.	Cado Dragoljub Jurca Vladimir Lebar Jože Pipan Slavko Ptičar Ivan Simnic Peter	Prijedor Maribor Trbovlje Domžale Litija-Smartno Jesenice	Banjaluka Maribor Celje Ljubljana Ljubljana I Kranj	31-	62--
227. 228. 229. 230. 231. 232. 233.	20.	Jedretič Rudolf Kavčič Franc I Lavtižar Rudolf Logar Stanko 'Lotovšek Janko Roblek Vinko Strojan Slavko	Celje Žiri Kamnik v » Šiška Kranj Maribor	Celje Kranj Ljubljana I »» Ljubljana Kranj Maribor	30'—	60-—
334. 235. 236. 237. 238. 239. 240.	21.	Črnila Avgust Grisogono Nenad Papa Mijo Pirc Franc Plahota Ivan Ručman Tine Strajner Bogumil	Domžale Split Karlovac Domžale Ljubljana II Domžale Novomesto	Ljubljana Split Novomesto Ljubljana Ljubljana I Ljubljana Novomesto	29-—	58'-
241. 242. 243. 244.	22.	Ankerst Alojzij Dobravc Branko Galič Stane Kralj Anton	Kranj Celje Vič Celje	Kranj Celje Ljubljana Celje	27-	54-—
245.	23.	Skok Ferdo	n	»»	26’-	52‘-
246. 247.	24.	Borčič Davor Pezdir Ivan	Sušak Šiška	Rijeka Ljubljana	25-—	50-
248.	25.	Zmitek Nande	Jesenice	Kranj	24-—	48‘-
249. 250.	26.	Strojan Josip Zagorc Josip	Maribor Celje	Maribor Celje	23 —	46'—
251. 252.	27.	Drinovec Boris Smuk Drago	Kranj Karlovac	Kranj Novomesto	22 —	44--
253. 254. 255. 256.	28. 29. 30. 31.	Cufer Stanislav Pajduh Milan Jotič Artur Regitnik Alojz	Jesenice Domžale Sušak Jesenice	Kranj Ljubljana Rijeka Kranj	21-— 18-— 16-- 11-—	42’— 36-— 32'- 22--
257. 258.	—	Popovič Mihajlo Križaj Jože	Prijedor Hrastnik	Banjaluka Celje	nista dokončala tekme radi nezgode.	
						
2.	Tekma ženskega naraščaja.
a)	Tekma vrst.
Vse vrste, ki so dosegle 85 ali več odstotkov (označene z eno zvezdico*), dobe veliko diplomo; one vrste s 75% in več, pa manj nego 85 °/o (označene z dvema zvezdicama**), dobe malo diplomo. Prve tri vrste, ki so dosegle vsaj 85 °/o (označene z rimskimi številkami), so zmagovalke pri tej tekmi ter dobe poleg diplome tudi še lipov venec s trakom.
Tek.	Doseženo		Zupa	Število	Od dosež-
		Društvo		doseženih	nih 260
štev.	mesto			točk	%
1.	I. zmagovalka	Ljubljana (prva vrsta)*	Ljubljana	244-—	93-85
2.	H.	Ljubljana 11*	Ljubljana I	243 75	93-75
	zmagovalka				93-08
3.	III. zmagovalka	Ljubljana (druga vrsta)*	Ljubljana	242' -	
4.	4.	j Ljubljana II*	Ljubljana I	239’ -	91-92
5.	5.	Ljubljana I (prva vrsta)*	V	238-50	91-73
6.	6.	Ljubljana (tretja vrsta)*	Ljubljana	238'—	91-54
7.	7.	Novomesto*	Novomesto	234'25	9001
8.	8.	Šiška* (prva vrsta)	Ljubljana	231-67	89-87
9.	9.	Maribor* (prva vrsta)	Maribor	231"—	88-84
10.	10.	Ljutomer (prva vrsta)*	»»	226"—	8692
11.	11.	„ (druga vrsta)*	n	225'67	86-41
12.	12.	Karlovac*	Novomesto	224 -	86-15
13.	13.	Bjelovar*	Bjelovar	221-	85--
14.	14.	Ljubljana (četrta vrsta)**	Ljubljana	220-—	8461
15.	15.	Ljubljana I (druga vrsta)**	Ljubljana I	215-50	82-88
16.	16.	Bakar**	Rijeka	209'—	80-38
17.	17.	Ljubjana I (tretja vrsta)**	Ljubljana I	208-50	80-19
18.	18.	Šiška (druga vrsta)**	Ljubljana	204-30	78-57
19.	19.	Ljubljana I (četrta vrsta)**	Ljubljana I	20233	77-81
20.	20. j	Kranj (prva vrsta)**	Kranj	j 202"—	77-69
21.		Ljubljana I (peta vrsta)**	Ljubljana I		
22.	21.	Ljubljana (peta vrsta)**	Ljubljana	199"—	76-53
23.	22.	Maribor (druga vrsta)**	Maribor	198"50	76-34
24.	23.	Ribnica	Ljubljana I	185 —	71-15
25.	24.	Celje	Celje	180-—	69-23
26.	25.	Kranj (druga vrsta)	Kranj	179-—	68-84
27.	26.	Prijedor	Banja Luka	174*50	67-11
28.	27.	Kragujevac	Kragujevac	167-33	64-36
29.	28.	Litija-Šmartno	Ljubljana I	164-—	63-07
30.	29.	Kamnik		163- —	62-69
31.	30.	Draga	Rijeka	150--	57-69
32.	31.	Sušak (prva vrsta)		142-75	54-90
33.	32.	Vrhnika	Ljubljana	108-—	41-53
34.	33.	Sušak (druga vrsta)	Rijeka	99-66	38-33
b)	Tekma posameznic.
Tekmovalke, ki so dosegle 85 ali več odstotkov dosežnih točk, označene z eno zvezdico *, dobe veliko diplomo; one, ki so dosegle 75 °/o in več, pa manj nego 85%, označene z dvema zvezdicama **, dobe malo diplomo. Tekmovalke z doseženimi enakimi uspehi so navedene po abecednem redu.
Prve tri, z doseženimi najboljšimi uspehi (označene z rimskimi številkami) so zmagovalke pri tej tekmi; tem pripada poleg diplome tudi lipov venec s trakom.
Tek.	Dose-			Zupa	Število	Od dosežnih
	ženo	Ime	Društvo		doseženih	40 točk
štev.	mesto				točk	%
1.		Ahčin Minka*	Ljubljana	Ljubljana		
2.		Čubej Lidija*	Ljubljana II	Ljub jana I		
3.	I.	Erbežnik Ema*			40--	100,-
4.	zmag.	Prevec Silvica*	Ljubljana	Ljubljana		
5.		Strgar Erna*	Ljubljana 11	Ljubljana I		
6.		Širca Mira*	Ljubljana	Ljubljana		
7.		Canar Frida*	Ljubljana I	Ljubljana I		
8.	II.	Goršič Pepca*	Ljubljana II	n		
9.		Kovačič Zdenka*	Karlovac	Novomesto	39 —	97-50
10.	zmag.	Mulej Alma*	Maribor	Maribor		
11.		Plečko Alojzija*	Ljubljana I	Ljubljana I		
12.		Bucik Ana*	Ljubljana	Ljubljana		
13.		Butina Milena*	Ljubljana I	Ljubljana I		
14.		Kukovec Olga*	Ljutomer	Maribor		
15.		Leinfellner Tončka*	Ljubljana II	Ljubljana I		
16.		Paderšič Marija*	Novomesto	Novomesto		
17.	III.	Soršak Marica*	Maribor	Maribor	38'-	95 —
18.	zmag.	Strajher Silva*	Ljubljana I	Ljubljana I		
19.		Santel Dušica*	Ljubljana	Ljubljana		
20.		Santel Vojica*	n			
21.		Škerlj Eva*	Novomesto	Novomesto		
22.		Wenier Jelena*	Bjelovar	Bjelovar		
23.		Volf Berta*	Ljutomer	Maribor		
24.		Bergant Stana*	Ljubljana II	Ljubljana I		
25.		Bežek Petra*	Ljubljana I	»»		
26.		Cimperman Marica*	Ljubljana	Ljubljana		
27.		Golčar Pepca*	Ljutomer	Maribor		
28.		Kapus Josipina*	Bled	Kranj		
29.		Komac Dušica*	Ljutomer	Maribor		
30.		Kreutz Mimi*	Novomesto	Novomesto		
31.		Ludvig Elza*	Ljutomer	Maribor	37-	9250
32.	4.	Marijan Nevenka*	Karlovac	Novomesto		
33.		Mrak Zdenka*	Bjelovar	Bjelovar		
34.		Pajnhard Elvira*	Ljutomer	Maribor		
35.		Paljaga Pavica*	Bakar	Rijeka		
36.		Resnik Dana*	Ljubljana	Ljubljana		
37.		Ručigaj Regina*	Ljubljana II	Ljubljana I		
38.		Schaup Milica*	Maribor	Maribor		
39.		Urbančič Vera*	Ljubljana	Ljubljana		
40.		Valentinčič Draga*	Šiška	»		
41.		Akicki Milka*	»			
42.		Boltauzer Zora*	»»	»»		
43.		Bras Milena*	M	»		
44.		Cimerman Erna*	Ljubljana			
45.		Cimerman Nada*	»»	V		
46.		Ciuha Mira*		»»		
47.		Fatur Olga*	Ljubljana II	Ljubljana I		
48.		Furlan Milena*	Novomesto	Novomesto		
49.	5.	Lipovšek Marta*	Ljubljana	Ljnbljana	36 —	90-—
50.		Medica Divica*	Litija-Smartno	»»		
51.		Medič Mira*		Ljubljana I		
52.		Petrovič Julka*	Karlovac	Novomesto		
53.		Prkut Draga*	Split	Split		
54.		Rebek Nevina*	Ljubljana	Ljubljana		
55.		Sever Minka*	Ljubljana II	Ljubljana I		
56.		Sever Živka*	Ljubljana	Ljubljana		
57.		Sondič Ljerka*	Bjelovar	Bjelovar		
58.		Strajher Tinca*	Ljubljana I	Ljubljana I	1	
Tek. w.	r Dose-				Število	Od dosežnih
	ženo	I m e	Društvo	Župa	doseženih	40 tofk
stev.	mesto				to£k	%
59.		Vodeb Zvezdana*	Maribor	Maribor		
60.	5.	Vrabelj Marica*	Ljutomer	У)	36--	90--
61.		Zota Ljubica*	Bjelovar	Bjelovar		
62.		Вауег Mimi*	Ribnica	Ljubljana I		
63.		Bizjak Minka*	Litija-Smartno	>»		
64.		Bregant Julči*	Ljubljana	Ljubljana		
65.		Goričan Angela*	Maribor	Maribor		
66.		Gorjanc Poldka*	Ljubljana I	Ljubljana I		
67.		Gregorin Danica*	Ljubljana	Ljubljana		
68.		Grmšek Ana*				
69.	6.	Latal Irena*	Prijedor	Banjaluka	35-—	87-50
70.		Matanc Zorka*	Karlovac	Novomesto		
71.		Mrzlikar Anica*	Ljubljana	Ljubljana		
72.		Podpac Marta*	Ljubljana I	Ljubljana I		
73.		Punčuh Julči*	Ljubljana	Ljubljana		
74.		Rupelj Milica*	Ljubljana I	Ljubljana I ..		
75.		Šinkovec Pepca*	Ljubljana II			
76.		Volkar Stana*	»»			
77.		Birtič Slavka*	Kranj	Kranj		
78.		Burja Slavuška*	Siska	Ljubljana		
79.		Cirkelbach Mila*	Ljubljana I	Ljubljana I		
80.		Gogala Vera*	Šiška	Ljubljana		
81.		Hribar Breda*	Maribor	Maribor		
82.		Jenko Ida*	Ljubljana II	Ljubljana I		
83.		Kiferle Danica*	Ljubljana	Ljubljana		
84.		Koželj Miroslava*				
85.		Kralj Ana*	Maribor	Maribor		
86.		Lampič Fanči*	Ljubljana II	Ljubljana I		
87.	7.	Margitič Ružica*	Bakar	Rijeka	34-—	85-
88.		Mihačić Draga*	Split	Split		
89.		Nabergoj Marija*	Maribor	Maribor		
90.		Ogrizek Vojeslava*	Šiška	Ljubljana		
91.		Pavenik Mara*	Ljubljana I	Ljubljana I		
92.		Pavletič Leonora'	Bakar	Rijeka		
93.		Pirc Vera*	Kranj	Kranj		
94.		Presinger Vera*	Celje	Celje		
95.		Svetina Ana*	Ljubljana	Ljubljana		
96.		Volčanšek Alojzija*	Ljubljana I	Ljubljana I		
97.		Zega Zora*	Novomesto	Novomesto		
98.		Bata Danica**	Bjelovar	Bjelovar		
99.		Bogateč Vida**	Ljutomer	Maribor		
100.		Bradaška Frančiška**	Kranj	Kranj		
101		Čuček Pepca**	Novomesto	Novomesto		
102.		Jordan Hermina**	Ljubljana I	Ljubljana I		
103.		Kamnikar Mira**	Šiška	Ljubljana		
104.	8.	Koser Mira**	Maribor	Maribor	33-	8250
105.		Lovše Pavla**	Ljubljana	Ljubljana		
106.		Mihelič Marija**	Ljubljana I	Ljubljana I		
107.		Paljaga Pepica**	Bakar	Rijeka		
108.		Pepelnak Ema**	Ljubljana II	Ljubljana I		
109.		Rebolj Silva**	Ljubljana I	»»		
110.		Stare Krista**	»»	n		
111.		Valenčič Nuša**	Kranj	Kranj		
112.		Cioti Iza**	Sušak	Rijeka		
113.		Čenčur Olga**	Ljubljana I	Ljubljana I		
114.	9.	Erber Lidija**	Šiška	Ljubljana	32--	80'-
115.		Karba Marta**	Celje	Celje		
116.		Koželj Erna**	Ljubljana	Ljubljana		
117.		Kranjc Darinka**	Maribor	Maribor		
Tek.	Dose-	I m e		Zupa	Šlevi o	Od dcsežnih
štev.	ženo		Društvo		doseženih	40 točk
	mesto				točk	°/o
118.		Krapež Veruška'*	Ljubljana	Ljubljana		
119.		Lužnik Zorana**	Celje	Celje		
120.		Marks Slava**	Ljubljana I	Ljubljana I		
121. 122.	9.	Mlakar Olga** Mohorič Katarina**	Ribnica Ljutomer	»» Maribor	32’-	80--
123.		Sušnik Mihaela**	Ljubljana I	Ljubljana I		
124.		Štrukelj Anica**	Kamnik			
125.		Sumi Jela**	Kranj	Kranj		
126.		Cvijetič Danica**	Bjelovar	Bjelovar		
127.		Čibej Iva**	Šiška	Ljubljana		
128.		Filipič Fani**	Brežice	Zagreb		
129.		Hauptman Zora**	Ljubljana	Ljubljana		
130.		Kump Malči**	Ljubljana I	Ljubljana 1		
131.	10.	Oreščanin Darinka**	Karlovac	Novomesto	31 —	77-50
132.		Rudolf Fanči**	Šiška	Ljubljana		
133.		Rupnik Zora**	Maribor	Maribor		
134.		Srebot Slava**	Ljubljana	Ljubljana		
135.		Tratar Vlada**	Ljubljana I	Ljubljana I		
136.		Volf Marija**	Ljutomer	Maribor		
137.		Birtič Elka**	Kranj	Kranj		
138.		Bizjak Toni**	Litija-Smartno	Ljubljana I		
139.		Bregant Metka**	Ljubljana	Ljubljana		
140.		Granini Viki**	Ljubljana I	Ljubljana I		
141.		Grudenić Nevenka**	Bakar	Rijeka		
142.		Jančigaj Joža**	Ljubljana I	Ljubljana I		
143.		Kajč Vera**	Ljutomer	Maribor		
144.		Križekar Zdenka**	Karlovac	Novomesto		
145.	11.	Lozej Slava**	Ljubljana I	Ljubljana I	30-	75‘-
146.		Lužar Zofija*'	Maribor	Maribor		
147.		Nešič Jelena**	Kragujevac	Kragujevac		
148.		Nerat Sonja**	Ljubljana I	Ljubljana I		
149.		Pernuš Zora**	Ljubljana	Ljubljana		
150.		Pertot Vlasta**	Maribor	Maribor		
151.		Pogačnik Marija**	Kranj	Kranj		
152.		Ravtar Lea**	Ljubljana	Ljubljana		
153.		Rumac Fana+*	Bakar	Rijeka		
154.		Boltavzer Silva	Šiška	Ljubljana		
155.		Demšar Neda	Novomesto	Novomesto		
156.		Kubiček Marija	Karlovac			
157.	12.	Kutlješič Dušanka	Kragujevac	Kragujevac		
158.		Lopan Inka	Maribor	Maribor	29--	72-50
159.		Perera Regina	Split	Split		
160.		Predalič Justina	Ljubljana I	Ljubljana I		
161.		Rakoš Ivanka				
162.		Umnik Majda	Ljubljana	Ljubljana		
163.		Bufon Matilda	Šiška			
164.		Drobnič Anica	Ribnica	Ljubljana I		
165.		Glavan Marija	Ljubljana I			
166.		Hafner Pavla	Šiška	Ljubljana		
167.		Margan Leonora	Draga	Rijeka		
168.		Mihelič Marija	Ribnica	Ljubljana I		
169. 170.	13.	Mikuličič Milena Molerovič Desanka	Bakar Kragujevac	Rijeka Kragujevac	28 —	70--
171.		Petrovič Dana	Karlovac	Novomesto		
172.		Skok Karlina	Kamnik	Ljubljana I		
173.		Strodl Kata	Prijedor	Banjaluka		
174.		Schenermann Margita	n			
175.		Tomc Dana	Kranj	Kranj		
176.			Zadnik Boža	Ljubljana I	Ljubljana I		
Tek. štev.	Dose- ženo mesto	Ime	Društvo	Župa	Število doseženih točk	Od dosežnih 40 točk %
177. 178. 179. 180. 181. 182.	14.	Komac Zdenka Mazi Pepina Planinšek Ljubica Sepič Marica Sinichen Darinka Zakrajšek Milena	Ljutomer Ljubljana I Maribor Sušak Bjelovar Maribor	Maribor Ljubljana I Maribor Rijeka Bjelovar Maribor	71-	67-50
183.| 184. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. 192. 193.	15.	Divjak Majda Finderle Marija Grudenič Rajna Homan Ivanka Mihajlovič Marija Mikunovič Dušanka Pojavnik Milka Ponikvar Ela Rebolj Minka Štiglic Štefka Zagovorčič Ljubica	Ribnica Sušak Bakar Kamnik Kragujevac Prijedor Celje Kamnik Ljubljana I Kranj Kragujevac	Ljubljana I Rijeka M Ljubljana I Kragujevac Banjaluka Celje Ljubljana 1 r. Kranj Kragujevac	26--	65‘-
194. 195. 196. 197.	16.	Kriškovič Zora Kunstler Milka Prosnik Marija Schvvab Marta	Sušak Litija-Šmartno Vrhnika Celje	Rijeka Ljubljana I Ljubljana Celje	25--	62-50
198. 199. 200. 201.	17.	Latal Mariška Pirc Danica Strojan Slava Zupanc Ana	Prijedor Ljubljana I Maribor Kranj	Banjaluka Ljubljana I Maribor Kranj	24-—	60--
202. 203. 204. 205.	18.	Ažman Heda Pavletič Jelka Skorić Ružica Zor Mira	n Draga Split Šiška	Rijeka Split Ljubljana	23'-	57-50
206. 207. 208. 209.	19.	Bončar Milena Mazi Ernesta Modic Lea Stare Mira	Ljubljana I Celje Kamnik	Ljubljana I Celje Ljubljana I	22-	55- -
210. 211. 212. 213. 214. 215. 216. 217. 218. 219. 220. 221. 222. 223. 224.	20.	Bahorčič Ivka Barkovič Julka Crnko Ljubica Kiselič Julka Krenner Elca | Pretnar Dani a Obračunič Mila	Draga H »» Kranj Litija-Smartno	Rijeka »» Kranj Ljubljana I	21--	52-50
	21.	Borojević Gordana Janša Mimi Supin Dobrila Zagorčič Cana	Prijedor Litija-Šmartno Split Kragujevac	Banjaluka Ljubljana I Split Kragujevac	20--	50-—
	22.	Borojević Zivana Haas Draga Sikič Ivka Vrhljan Mira	Prijedor Vrhnika Sušak n	Banjaluka Ljubljana Rijeka V	19‘-	47-50
225. 226. 227. 228.	23.	Divjak Mara Logar Fanči Tičar Anica	Ribnica Litija-Smartno Ljubljana 11	Ljubljana I » n	18-—	45--
	24.	Plankar Franja	Litija-Šmartno	y>	17--	4250
						
Tek. štev.	Dose- ženo mesto	Ime	Društvo	Zupa	Število doseženih tofk	Od dosežnih 40 točk %
229. 230. 231. 232. 233. 234. 235. 236.	25.	Haas Dana Pavešić Zora Rubeša Cvijeta	Vrhnika Sušak *»	Ljubljana Rijeka »»	16 —	40 —
	26.	Jereb Fani Oman Fani Sajovic Silva Sonc Zora	Litija-Smartno Vrhnika Litija-Šmartno Celje	Ljubljana I Ljubljana Ljubljana 1 Celje	15 —	37-50
	27.	Svarc Zora	Sušak	Rijeka	14--	35 —
237. 238.	28.	Naprta Danica Turk Anka	9 n	-	13-	3250
239. 240. 211.	29.	Homan Minka Oman Olga Masten Alojzija	Kamnik Vrhnika	Ljubljana I Ljubljana	12'—	30--
242. 243.	30.	Banjamin Slava Šetinc Milena	Sušak Vrhnika	Rijeka Ljubljana	11-—	27-50
244.	31.	Jurinčić Slavica	Sušak	Rijeka	10--	25‘-
						
1. zlet Sokolske župe v Beogradu. Ženski naraščaj v sprevodu. (Glej str. 99. št. 7.)
Naraščajev sprevod.
Že med tekmo so se vršile skušnje za popoldanski nastop, vzlic temu so trajale preko določene ure, tako da se je sprevod zakasnil za dobrei pol ure. Češki naraščaj je dopoldne položil krasen venec pred Prešernov spomenik, nato pa točno ob določeni uri zavzel prostor na B!eiweisovi cesti, kjer se stika z Dunajsko cesto ter čakal na prihod našega naraščaja. Ko je dospel tudi ta, je bil sprevod hitro formiran in ob uri se je začel pomikati po Dunajski cesti.
Na čelu sprevoda je jezdilo 8 Sokolov na belih konjih, njim je sledila vojaška godba in vse zastave češkoslovaškega in jugoslovenskega naraščaja, nato pa starešinstvo Jugosl. Sokol. Saveza z zastopniki C. O. S. ter ves naraščaj v sledečem redu: češki moški in ženski naraščaj, jugo-slovenski ženski (720) in moški naraščaj (580) v šesteroredih. Moška in ženska deca se sprevoda nista udeležili, ker bi bilo to za te mladiče prenaporno pri hudi vročini in glede na popoldansko telovadbo. Deca je tvorila ob cesti, kjer je šel sprevod, špalir in potem odšla takoj k obedu.
Sprevod je bil impozanten. Občinstva se je vzlic zakasnitvi zbralo ob glavnih cestah velika množina in je navdušeno pozdravljala sokolsko mladino, ki je z iskrenim veseljem odzdravljala. Ljubljansko občinstvo je s tem pokazalo, kako visoko ceni sokolsko mladino in kako ljub ji je poset češkega sokolskega naraščaja. Iz mnogih hiš so prebivalci sipali cvetje na mlade čete in z zastavicami pozdravljali krasno povorko. Matere so otrokom v naročju kazale na radostne in disciplinirane So-količe in mnogim se je porosilo oko, ko so videle prihajati svoje sinove, odločno in krepko korakajoče v strnjenih vrstah.
Sprevod se je ustavi! pred starodavno, častitljivo mestno hišo in čete naraščaja so se postavile s čelom proti pročelju, kjer sta na stopnišču pričakovala mladino magistratni ravnatelj dr. Zarnik in češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš. Vsi prostori, ki vodijo na mestni trg, so bili natrpani občinstva, ki je došlim Sokoličem viliarno vzklikalo v pozdrav. Mladi praporščaki s svojimi prapori so se postavili pred stopnišče, poleg njih je stopil dr. Zarnik, ki je v fmenu mestne občine pozdravil mlade Sokole:
Bratje in sestre! Naš starodavni magistrat je že večkrat videl mimo korakati sokolske čete in g. župan oz. njegov zastopnik sta Sokole vedno prav iskreno pozdravljala. Danes 'slavimo in čutimo nove vrste dan, ki ga še nikdar ni videla Ljubljana, ker se klanjamo danes prihodnji gene-' raciji, ki pride, da bo gradila in dogradila naš dom. Ker je za to treba žilavih ljudi, si je naša omladina izbrala prav in dobro, da si je izvolila
Stik naraščaja pred mestno hišo.
Sprevod naraščaja.
Sokola za svojega voditelja in učitelja, ker je Sokol tista skala v vsem razburkanem morju viharjev in neviht, ki nam vedno daje trdno oporo 111 uteho. Sokol je za nas najboljši učitelj naroda, najboljši vzgojitelj značajev. Vi ste se rodili v težkem času, na početku nove dobe. Vaša naloga je, da naš dom, ki smo si ga postavili, še naprej dogradite in ga utrdite proti notranjim in zunanjem sovražnim silam.
Vaša sveta dolžnost bo, da dovedete k svobodi na poziv stotisoče naših ljudi, ki čakajo odrešenja.
Bratje in sestrice iz Češke! Pozdravljam Vas z isto plamtečo ljubeznijo, kakor Vas llubi Ljubljana, Vas sinove slavnih Žižka in Jana Husa, Vas sinove, ki ste ponosni na svojo slavno domovino. Iskreno Vas pozdravljam kot sinove onega bratskega naroda, od katerega smo mi Slovenci dobili politično, gospodarsko in kulturno podporo. Iz Prage nam je pred desetletji zasijala sokolska ideja, zasijal nam je veliki sokolski evangelij. Vaši očetje so našim ljudem vsadili v srce sokolsko idejo, bili so nam pravi voditelji in sokolski učitelji. Češki sokolski generali lahko danes sežejo z radostjo v roko jugoslovenskim sokolskim generalom. S ponosom lahko gledamo, da smo mogli iz nič nekaj ustvariti.
Govornik dalje omenja oz. primerja položaj češke mladine in naše jugoslovenske. Češka mladina je srečna, ker ji mati ob zibelki govori; »Ti si Čeh! Bodi Sokol!«
Naglasujoč velike cilje obeh narodov, cilje onrladine dveh slovanskih suverenih narodov, je pozval sokolski naraščaj, da brani dom-ovino in mu zaklical končno dobrodošlico: »Zdravo! Nazdar!«
Pozdravu zastopnika mestne občine je odgovoril br. dr. Vladimir Ravnihar:
Dragi brat namestnik županov!
Imenom sokolske omladine češkoslovenske kakor jugoslovenske, bodi Ti na Tvojih prisrčnih in vznešenih besedah izrečena najiskrenejša zahvala.
Soko'lski rog jo je pozval in prihitela je ta mladina v belo Ljubljano veselih src na delo sokolsko. Z delom pa manifestira za idejo sokolsko.
Naš naraščaj je to, bodoči Sokoli in Sokoliće, nova generacija, vsa prožeta ene velike in lepe misli: krepiti svoje telo, bistriti svojega duha, plemenititi svojo dušo, da bodi iz takih poedincev sestoječ narod velik in silen v mednarodni tekmi z drugimi, po kulturi starejšimi, po svojem številu močnejšimi narodi.
Sokolstvo, ki so o njem trdili, da je z našim osvobojenjem dopolnilo svojo nalogo, je tu dobilo v obdelovanje nove deviške njive. Nacijona-ližem, ki je v njem zasidrano Sokolstvo, je s H a za novo delo. Vzgajati in oblikovati nova pokolenja, boljša od sedanjih, svobodna medvojne navlake, prosta povojnih grehov. Nazaj k idealom in idealizmu!
To velja malodane za vse civilizovane narode. Ker vse je več ali manj otrovala in okužila velika svetovna tragedija; tembolj velja za nas male narode, ki moramo iz lastnih svojih skromnih sil biti boj za svojo eksistenco. Gre za moralno prerojenje naših narodov, ki nam ga je treba v tem višji meri, ko si snujemo in ustvarjamo svojo svobodno državno organizacijo. Dosegli smo telesno svojo svobodo, ko smo vrgli raz se
tuje gospodstvo; a duševno nismo še toliko svobodni, da bi znali vseskozi ceniti svojo svobodo in vedeli spoznavati njeno vrednost.
Evo, nove naloge sokolske. Kako široko polje se nam tu odpira!
Glej jih pred seboj te tisoče in tisoče mladenčev in mladenk, ki so v soli sokolski; a mnogi tisočeri so ostali še doma ter obžalujejo, da niso
mogli slediti našemu pozivu. To je naš novi rod. Požrtvovalno in nesebično hoče služiti svojemu narodu in njegovim idealom.
Sokolstvo je bilo vseh 60 let svojega obstoja avantgarda za vse velike in lepe cilje. Nacijonalizem je imel v njem svojega prvoboritelja; socializem je Sokolstvu realiziral svoji gesli o enakosti in bratstvu; našemu osvobojenju fizičnemu in duševnemu je dalo smer in cilj; ujedinjenje naših narodov ter edinstvenost naših držav, govorim o češkoslovaški republiki prav tako lahko kakor o jugoslovenskem kraljestu, imata v njem svojega naravnega pokrovitelja in zaščitnika.
V smeri teh idej pojdi vzgoja naše mladine. Naj bi nas v tem podpiralo vse, kar misli in čuti z nami patriotično, vse kar hoče svojemu narodu dobro in mu želi srečno bodočnost.
Mesto Ljubljana je bila vsikdar, odkar jo je bila probudila narodna zavest, verna pospeševateljica sokolskih teženj. Malodane vsi župani slovenske Ljubljane so igrali v Sokolstvu odlično vlogo. Tudi danes se je napredna Ljubljana zavedla svoje nacijonalne dolžnosti ter gostoljubno sprejela pod svoj krov slovanskega Sokolstva mladnio. Bodi jej in njenemu meščanstvu izrečena globoka sokolska zahvala. Zdravo! Nazdar!
Mogočno so doneli pozdravi: »Zdravo! in Nazdar!«, godba je zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko himno in prapori so se poklonili mestu.
Sprevod je odšel proti Narodnemu domu in se tam razšel, naraščaj je odkorakal k obedu. Veličastna manifestacija mladega Sokolstva je pričala o disciplini in vztrajnosti, o zavesti narodnega čustvovanja mladine, pokazala je pa tudi ljubezen in simpatije naroda do sokolske misli in dvignila sokolski ponos jugoslovenske in češke omladine.
Pred sprevodom sta bili iz zletne pisarne I. jugoslovenskega vse-sokolskega zleta odposlani vdanostni brzojavki visokima prijateljema Sokolstva — Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in predsedniku češko-slovaške republike T. G. Masaryku sledeče vsebine:
Kabinetni pisarni Bled. — Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
V vernem pobratimstvu združeni češkoslovaški in jugoslovenski naraščaj pošilja na današnji prvi dan jugoslovenskega vsesokolskega zleta Tebi, naš kraljevi Sokol ter Nj. Vel. kraljici svoje vdane sokolske pozdrave.
Dr. Vladimir Ravnihar, starosta Jugoslov. Sokolskega Saveza. — Vincenc Stepanek, mistostarosta Češkoslovaške Sokolske Obci.
T. G. Masaryk, prezident Češkoslovaške republike, Praga.
Na prvem jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani zbrani češkoslovaški in jugoslovenski naraščaj, sklenivši nerazrušljivo pobratimstvo, pošilja Tebi, prezident in brat Sokol, svoje vdane sokolske pozdrave.
Dr. Vladimir Ravnihar, starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. — Vincenc Stepanek, mistostarosta Češko-slovaške Sokolske Obci.
Že tekom poldneva je dospel zletni pisarni odgovor Nj. Vel. kralja, ki se glasi: Bled, 23. julija ob 12-55. Njihova Veličanstva se prisrčno zahvaljujeta za pozdrave, poslane z zleta sokolskega naraščaja. — Jankovič, m. p.
Zastopniki češkega naraščaja so predali Savezu nastopno izjavo na naslov jugoslov. sokolskega naraščaja:
Jugoslovenskemu sokolskemu naraščaju!
Prvič nas je Češkoslovenska Sokolska Obec poslala k Tebi, ponosni naraščaj jugoslovenski, da Ti sporočimo iskrene pozdrave čeških gor in dolin, moravskih mest in sel, krajev Bezruča in osvobojene Slovaške.
Smo priprosti sinovi in hčere svojega naroda, katerim sokolska misel nalaga dolžnost, da se ljubimo med seboj, da se dobro pripravimo za življenje v obrti, trgovini, industriji in pri poljskem delu, da s pridnimi študijami dosežemo izobrazbo in da zrastemo v naših telovadiščih ne le v krepke može in dobre žene, temveč tudi v dobre Sokole in državljane.
Mi ljubimo svojo domovino, v kateri smo se narodili in za katero bomo storili vse, da bi mogli svojo osvobojeno očetnjavo, kadar jo prevzamemo iz rok svojih dedov in očetov, v bodoče ohraniti neokrnjeno in ojačeno.
Prinašamo Vam samo svojo ljubezen in ne znamo dati izraza vsem občutkom, ki jih poznata le naša duša in naše srce, katero zvesto bije za Vas, ki ste nada jugoslovenskega Sokolstva.
V	dokaz iskrene ljubezni in v potrdilo obljub, ki so jih za nas tolmačili naši bratje voditelji, prejmite iz naših rok zastavo, ki jo je izdelala češka roka in jo darovala naša Československa Obec Sokolska.
Vzemite jo čisto in neomadeževano iz naših rok, nosite jo moško in junaško k cilju in imejte pri tem v mislih svoje kosovske borce in nesmrtne čine svojih junakov v boju za osvobojenje.
Stojte zvesto ob boku drug svojemu drugu, družica svoji družici in zaobljubite si: Ne zapustimo tovariša svojega in vztrajamo do poslednjega diha pri praporu sokolskem za prostost in svobodo ujedinjene Jugoslavijie! — Na zdar!
23. julija 1922.
Naraščaj Československč Obce Sokolske.
(Konec prihodnjič.)
ПДШ
JOSIP JERAS:
Sokolić — komita.
(Konec.)
oč je bila temna m ničesar nismo mogli videti, kaj se godi na nasprotni strani Drine. Tišina je vladala pri nas in pri sovražniku. Dovoljeno nam je bilo odpočiti se, ampak vsak je moral imeti pripravljeno puško in bombe v slučaju, da bi sovražnik poskusil udariti na našo stran. Večina naših je zaradi velike utrujenosti pospala, le oni, кл so stali na takoime-novani mrtvi straži, so morali imeti odprte svoje oči.
Proti jutru nas naenkrat prebudi močno streljanje. Del naše čete, desno od nas, je bil v boju s sovražnikom. Nekoliko čolnov napolnjenih z avstrijskimi vojaki je odplulo od nasprotnega brega proti našemu. Pustili so jih, da so prišli do srede reke; tedaj pa so se vsule na sovražnika svinčenke naših komitov, od katerih so nekateri poskakali celo v vodo, ki ni bila tu posebno globoka, in so zalučali nekoliko bomb proti čolnom. Eksplozije bomb je spremljal strašen učinek. Preklali so se čolni in vojaki so popadali ranjeni in mrtvi v vodo, ki jih je odnesla proti Savi. To je bil naš prvi spopad s sovražnikom. Odbiti so bili s težkimi izgubami. Kmalu je postalo zopet vse tiho...
Vod, v katerem sta bila čiča Mato in Dušan, pri tem spopadu ni posebno sodeloval. Dušan se je seveda zaradi močnega streljanja tudi prebudil. Ležal je poleg svojega varuha in je prijel takoj za svojo karabinko. Čiča Mato ga je med potjo naučil streljati in Dušan je že večkrat slišal pokanje pušk in brzo streljanje strojnic — ali uvidel je takoj, da je streljanje v borbi vse bolj živahno. Ko je prišlo povelje, da strelja tudi naš vod na nasprotno obal, je Dušan prav pridno repetiral svojo karabinko in pri tem mu je dajal čiča potrebna navodila.
Ta spopad je stal tudi našo četo nekoliko žrtev. Ubiti so bili poročnik Petar S., eden najhrabrejših komitskiih oficirjev in še nekoliko do-brovoljcev.
Čez dan in še dva dneva po tem spopadu smo imeli še precej miru. Le aeroplani so neprestano brenčali nad nami in iskali pozicije srbske armade.
Nekega popoldne so udarili Avstrijci z vso silo na nas. Najprej so nas začeli obsipati z granatami in šrapneli, vmes so drdrale hitre strojnice. Nastalo je strahovito grmenje. Hoteli so nas najprej prisiliti, da zapustimo svoje postojanke in nato so nameravali prekoračiti reko. Bilii so tam regimenti, na naši strani samo peščica ljudi. Odgovarjali smo neustrašeno, in sicer s puškami in bombami, a naše izgube so postajale vedno večje. Popustila je leva zveza, ki je bila skoro vsa uničena in tako smo morali v mraku odstopati od Drine. Tedaj je sovražnik prvič stopil na srbska tla ter takoj začel svoje barbarsko delo zažiganja in pustošenja. Vse, kar je srbskega mora zginiti — tega načela so se držali :n se res po njem točno ravnali.
Vsak naš korak nazaj jih je stal veliko žrtev. Počakali smo jih, da so se nam približali, tedaj so zazvižgale iz naših vrst po zraku bombe, grozanski tresk in pobesneli Madžari so padali kot snopje.
Odstopali smo vso noč do opoldne naslednjega dne. Nismo hodili po cestah, ampak pomikali smo se po temnih gozdovih, ako nismo hoteli biti obkoljeni od sovražnika. Silno smo bili utrujeni. Prejšni dan borba, sedaj pa še tako naporno umikanje. Marsiikdo je padel in ni mogel naprej. Čiča Mato je naprtil popolnoma iznemoglega Dušana na svoj hrbet in se je umikal ž njim -— boreč se sam, da ga ne premagajo napori.
Proti poldnevu smo prišli v selo Zavlake. Selo je bilo izpraznjeno, mrtvo in nad njim na brdu so bili izkopani strelni jarki — določeni za nas. Prišli smo že v neposredni stik s srbskimi rednimi četami. Popoldne tega dne smo porabili za počitek; prav potrebni smo ga bili, posebno pa mali Dušan, ki je spal, da ga je bjilo veselje gledati.
Ko se je jelo mračiti, smo morali biti vsi na nogah. Govorilo se je, da je sovražnik zasedel postojanke na nasprotni strani sela Zavlake in da se pripravlja na nočni napad.
Sloneli smo vsak na svojem mestu	v strelnem jarku.	Čiča Mato	je
začel govoriti Dušanu:
»Sedaj si že nekoliko Videl (in sam poskusil, kako velikanske napore zahteva vojska od vojaka. Koliko se mora pretrpeti še predno se pride na bojišče. Ko pa prideš tja, razvije se borba, napori postanejo še večji in končno položii branilec svobode svoje telo na žrtvenik domovine. — Zakaj pada na eni in drugi strani toliko nedolžnih mož, zakaj to prelivanje krvi med ljudmi, ki stoje s svojimi razumom visoko nad drugimi živimi bitji. In ti ljudje, ki ne bi drugače ubili niti najmanjšo živalico, se v vojski koljejo med seboj. Zakaj vse to? Kako kruta je vojska! Matere in otroci plakajo za padlimi očeti, družine padejo v bedo in tam, kjer je bilo prej blagostanje, je sedaj revščina	in nesreča.	— Ljudje	ne
bi smeli biti taki krvoloki. Ljubiti bi se	morali	med seboj,	spoštovati	bi
morali lastnino svojega bližnjega, bratstvo in sloga bi morala vladati med njimi..
»Da«, je dejal Dušan, »take lepe besede sem slišal tudi v sokolani v Beogradu, kjer so nam starejši in izkušenejši bratje vedno povdarjali, da moramo bifi med seboj bratje, se ljubiti in si pomagati. Zavisti in prepira ne sme biti med nami, temveč resnično bratstvo in sloga, kakor pravite tudi vi.«
»Tako je,« je nadaljeval čiča Mato, »ali če nas sramotno napade mnogo večjii sosed z namenom, da nas zasužnji, da nam odvzame svobodo, za katero je prelil naš narod že toliko krvi, se moramo postaviti v bran, kajti sužnji nočemo biti. Zato se bomo tudi sedaj borili do poslednje kaplje krvi. Živela svobodna Srbija in živeli osvobojena in ujedinjeni Jugosloveni!
Temna noč je nastopila. Tišina je vladala vsenaokrog. Tu in tam oster strel predstraž — pa zopet vse tiho.
Daleč, levo od nas se čuje grmenje topov, kot da se trga nebo. Sliši se vse bliže in bliže. In že zagrmi prva salva iz sovražnikovih topov nad nas. Kakih dvajset metrov od nas udari granata v zemljo. Silovit tresk in po zraku lete kosci granate s kosi zemlje. Grmenje je vse hujše in hujše; granate brenče po zraku, šrapneli se razpoka vajo nad nami in mečejo kosce železa v telesa branilcev. Mi odgovarjamo. Brzi ogenj! Ta razdalja, ta smer. Naši topovi na višini nad nami delajo čuda. Vsak strel pogodi. Ampak sovražnik jih ima več in cel polk je tam, tu četa! Izgube na naši strani so velike; vsak se bor,i do zadnje kaplje krvi. — Mali Dušan strelja na strani čiče Mata in trese se od silnega grmenja. — Sovražnik nas začne napadati s strani. V tem trenutku raz-pršne nad nami šrapnel s silnim treskom. V našem vodu so zopet izgube. Svinčena krogljica prebije Dušanu desno stegno, k sreči samo meso, čiča Mato je ranjen v prs'i. Skočimo v pomoč našemu mlademu junaku in njegovemu varuhu. Dušan milo plaka — otrok je še — in se stiska k Matu, ki ga tolaži. Obvežemo ju za silo in ker rana oiče Mata na bila težka, vodil je sam Dušana v zasilno poljsko bolnico. Želeli smo jima skorajšne ozdravljenje in svidenje.
I ako je Dušan - Sokolič prvič prelil svojo kri za domovino.
Od takrat ga nisem več videl. Slišal sem pozneje, da je bil še dvakrat ranjen, da je postal jako hraber vojak, bil je odlikovan in napredoval je do podnarednika.
Ko јз morala Srbija napraviti trudapolno pot čez Albanijo, udeležil se je tega umika tudi Dušan. Bil je na solunski fronti 'in danes je — 20-letni mladenič — šugoslovenski podporučnik.
BH
Stoletnica rojstva Jindricha Fugnerja.
ne 12. septembra tekočega	leta je preteklo 100 let,
odkar se je rodil v Pragi	Jindrich Fiigner, sousta-
novitelj in prvd starosta praškega Sokola, ki sta ga skupno z dr. Miroslavom Tyršem ustanovila 1. 1862.
Fiigner ni učakal visoke starosti — umrl je komaj 43 let star in Sokolu	je starostoval jedva tri
leta — toda njegove ideje	in njegovo delo je tako
pomembno in važno za vse Sokolstvo, da bo njegovo ime ostalo večno v	zgodovini Sokolstva in
Slovanstva Njegovo geslo	»Ne‘dobička, ne slave!«,
s katerim je začel delovati	v prvem sokolskem društvu in	s	katerim	je dal smernice za nadalnjo	delo v Sokolstvu, je postalo	temeljno	načelo celokupnega Sokolstva.	Kako je Fiigner umeval
svoje geslo,	nam	jasno spričuje dejstvo, da je	dal takoj ob ustanovitvi
Sokola vse svoje skromno premoženje društvu na razpolago in s tem omogočil delovanje društvu. Najel je na lastne stroške telovadnico in kot neimenovani posodil društvu glavnico za nabavo telovadnega orodja. Hitri napredek v društvu in naraščajoče število članstva sta tako vzpodbudila njegovo sokolsko požrtvovalnost in nesebičnost, da je kupil stav-bišče in sezidal prvi Sokolski dom s krasno telovadnico, ki je še danes ponos praškega Sokola.
To pa ni bilo edino delo, ki ga je žrtvoval Fiigner Sokolstvu. Demokratičnega naziranja in prevzet ljubezni do svojega naroda kakor je bil Fiigner, je skušal uvesti te čednosti tudi v društvo, kar se mu je izborno posrečilo. Pravi Sokol ne pozna razlike med učenjakom in delavcem, med bogatašem in revežem, tako je oznanjeval svoj sokolski evangelij. Bratstvo in ljubezen naj vladata med članstvom, tvoji uspehi naj bodo uspehi tvojega brata — Sokola, ne mržnje, ne sovraštva ne pozna Sokol, vsi smo enaki, vsi pa delamo v dobrobit ‘in za napredek svojega naroda
—	bratje smo. Tudi ta svoj nauk je uveljavil v društvu in vsi Sokoli so se ga točno držali ter se v znak bratstva tikali.
Fiigner je bil mož širokega obzorja. Njegov oče, trgovec v Pragi, je želel, da se tudi mladi Jindrich posveti trgovskemu stanu, zato ga je poslal v svet, da spozna tuje dežele in da se temeljito izobrazi. Mladi Fiigner je prepotoval Nemčijo, Belgijo, Francosko, Angleško in Holandijo ter prišel v Trst, kjer je ostal daljšo dobo. Tu se je priučil italjan-ščine, navzel pa se je tudi revolucionarnega duha, ki se je takrat širil po Italiji in imel tudi v Trstu mnogo privržencev. Italija je v tem času skušala osvoboditi in ujediniti svoj narod, ki je bil deloma pod habs-
bursko vlado. To mišljenje je prinesel mladi Fiigner v Prago in bil je prepričan, da je tudi češkemu in slovanskemu narodu treba osamosvojitve izpod habsburškega gospodstva. Živo se je zanimal za to gibanje v Italiji in točno zasledoval uspehe Garibaldija in njegovih dobrovolj-cev. Visoko je cenil Garibaldija kot rodoljuba in narodnega borca, posebno pa mu je imponiralo njegovo ljuto sovraštvo do habsburškega rodu. To svoje naziranje je širil tudi v svoji družim, med znanci in prijatelji, o čemer je doznala policija in ga klicala na zagovor. Fiigner je imel sliko in kip Garibaldija v svojem stanovanju, tako visoko je cenil njegovo rodoljubno delo. Pozneje je dobil Fiigner dve rdeči srajci iz Italiije. Rdeča barva je bila že za časa francoske revolucije znak revo-lucijonarstva, zaito so jo prevzeli tudi Garibaldinovci kot svojo barvo. Fiigner je smatral rdečo srajco kot najprikladnejše sredstvo za izraz svojega mišljenja in narodne osvoboditve. Od teh dveh srajc je podaril eno svoji hčerki Renati, drugo pa je obdržal zase. Ob ustanovitvi Sokolskega društva in pri določitvi sokolskega kroja je Fiigner dosegel, da se je rdeča srajca sprejela v sokolski kroj. S tem je hotel dati Sokolom vidni znak revolucijonarstva in stremljenja po narodni osvoboditvi. Tako je prišla rdeča srajca v sokolski kroj ter je še danes bistven znak istega.
Ob ustanovitvi prvega Sokolskega društva je bil Fiigner poleg Tyrša glavni sokolski delavec. Bistri um, visoka izobrazba in dobrohotno srce, vse to je dal na razpolago Sokolu in kar pomeni Tyrš v tehniškem oziru za Sokola, to velja Fiigner v upravnem pogledu. Tyrš je ustvarjal v telovadnici temelje sokolskega življenja, Fiigner pa je gradil v društvu, zato sta imeni Tyrš in Fiigner v neločljivi zvezi. Za vsakega pravega Sokola sta ustanovitelja Sokolstva dva vzora, ki naj se jim skuša približati pri sokolskem delu.
Ob stoletnici rojstva Fiignerja pa je tem bolj naša dolžnost, da se seznanimo podrobno z delom, ki ga je posvetil zaslužni ustanovitelj Sokolstvu ter ga žrtvoval v svoji nesebični ljubezni svojemu češkemu narodu 'in vsemu Slovanstvu. Slava njegovemu spominu!
мшшитшин
&
J. TRDINOVA:
Rajalna vaja za ženski naraščaj.
Prirejena po Pospišilovi „Rytmicka rej pro ženy“.
Število telovadk 32—40.
Velikost telovadišča najmanj 8X12 m.
Rimske številke značijo takte, arabske dobe taktov.
Klavirsko partituro za to rajalno vajo pod imenom Rytm!icka rej ima v zalogi tvrdka Češke lidove knihkupectvi (J. Springer) Praga L, naroži Jilske a Karlovy ulice. — Iz te partiture je treba izpustiti sledeče: prvih 16 takov pod črko F, vse	takte pod črko H,	prvih	8	taktov pod
črko J, 9.—16. takt pod črko L,	5.—12. takt pod črko N.
Temeljna postava: Telovadke stoje v četveroredih; prvi četvero-red je pri točki »e« s čelom proti sredi.
Povelje k vaji: »Napred —	stupaj!« Istočasno	začne	igrati	godba.
Nastop: četverored stopa krog telovadišča in	pride	z	80.	koraki
zopet do točke »e«, s čelom protli sredi.
Pri črki A (klavirske partiture) začne rajalna vaja.
A—B
Smer in tvorba: V četveroredu srednja smer »e« »g«. Pri točki »g«, dvoreda ven okrog do točk »a« 'in »fr«. (Slika št. 1.)
g	d	c	g	d
f
-<—
b
e
a
f
4—
b
a
e
Sl. št. 1.	Sl.	št.	2.
Gibi nog in rok:
I.	1. izstopna stoja z 1. naprej — zaročiti dlani gor,
2., 3., 4. drža,
II. 1. izstopna stoja z d. naprej — priročno skrčiti, dlani spredaj,
2., 3., 4. drža,
III. 1. izstopna stoja z 1. naprej — z d. predročiti gor h. p.,
1.	zaročiti dlan gor;
2., 3., 4. tri koraki naprej d., 1., d., — roki drža;
IV. 1. izstopna stoja z 1. naprej — zaročiti, dlani gor;
2. drža,
3. izstopna stoja z d. naprej — priročno skrčita, dlani spredaj;
4. drža;
V.—VIII. = I.—IV.
IX. 1. izstopna stoja z 1. naprej — prirooiti,
2. drža,
3. (izstopna stoja z d. naprej — roki drža,
4. drža,
X. štiiri koraki naprej L, d., 1., d., — roki v priročenju,
XI., XII. = IX., X.
XIII,—XIX. = I,—VII.
XX. spretna stoja — prirooiti.
B—C
S m e r ii n t v o r b a:	V točki »e« se dvoreda združita v četve-
rored, ki stopa do srede: tu se četverored zopet deli na dva dvoreda, ki korakata v navpični smeri proti točkama »f« in »Л«. V teh dveh točkah se vsak dvored deli na dva reda, ki korakata proti ogloma »«« in »c« ter »b« in »</«. V oglih napravijo vsi štiri redi zavoj za 90° in sicer dva proti točki »e« in dva proti točki »g« (sFika št. 2). V točkah »e« in »g« se reda združita v dvoreda, ki si stopata nasproti proti sredi. V sreda se dvoreda delita na rede, ki se zopet združijo v dva nova dvoreda, ki stopata v navpični smeri proti točkama »/« in »Л«. Tu napravita zavoj za 90° in stopata proti ogloma »a« in »&« (slika št. 3.) in odtod proti točki »e«, kjer se spojita v četverored, ki stopa proti sredi. Tu se razdeli četverored v štiri rede, ki napravijo zvezdo. Vnanja reda v četveroredu napravita zavoj za 135° in stopata v prečni smerti proti ogloma »a« in »fr« (slika štev. 4), notranja reda napravita zavoj 45° in stopata v prečni smeri proti ogloma »c« in »d«.
c	s	d	c	g	d
f
Y Y
b
a
e
f
b
a
e
SI. št. 3.	Sl. št. 4.
G 'i b ii nog in rok:
I.	II. 8 hitrih korakov — roki v priročenju,
III.	IV. 16 kratkih tekovih poskokov po prstih — skrčiti odročno dol, dlani spred (gib rok mehak),
V.—VIII. = I.—IV.
IX. 4	navadni	korakii — roki v priročenju,
X. 8	tekovih	poskokov — skrčiti odročno dol,	dlan	spred.
XI. XII = IX. X.
XIII. 1.	2. dva	navadna koraka — roki v priročenju,
3.	4. štiri	tekova poskoki — skrčiti odročno	dol, dlan	spred,
XIV. = XIII.
XV. 1. korak z 1. — roki v bok.
2. dva tekova poskoka — roki drža,
3., 4. = 1. 2.
XVI. štiri navadni koraki — roki v priročenju.
C—D
Smeriin tvorba: 4 redi v prečnih smereh (zvezda).
Gibi nog in rok:
I.	1. predročiti h. p.,
2., 3., 4. drža,
II. 1. odročiti h. p.,
2., 3., 4. drža,
III. 1.—4. s štirimi majhnimi koraki po prstih dvojni obrat v 1. na mestu — upogniti odročno, roke na tilniku, hrbti zad,
IV.	1.	počep odnožno z L,	odklon v 1., pogled na 1.	nogo —	roki	drža,
2.	vzklon — prinožiiti	z 1. do spetne stoje,
3.,	4. = 1., 2. v nasprotno stran,
V.	1.	drža v spetni stoji	— suniti v odročenje gor	h.	p.,	(dl.	spred),
2., 3., 4. drža,
VI. 1. počep zanožno z I. — predklon — priročiti,
2., 3., 4. drža,
VII. 1.—4. roki v bok — s štlirimi majhnimi koraki po prstih dvojni obrat v 1. na mestu,
VIII. 1, počep odnožno z 1. — 1. odročiti h. p., d. predročno skrčiti h.
p., prsti se dotikajo 1. rame,
2. vzravnava — prinožiti — priročitd,
3., 4. = 1. 2. v nasprotno stran,
IX. 1. poklek z d. — predročiti h. p.,
2. drža,
3. v pokleku drža — odročiti h. p.,
4. drža,
X. 1. vzravnava do zanožne stoje z d. — drža v odročenju, dlani
vzklopiti,
2. drža v stoji — dlanii sklopiti,
3. s prisunom d. spetna stoja — dlani vzklopiti,
4. drža v stoji — dlani zravnati,
XI. XII. = IX. X. v nasprotno stran,
XIII. XX. = I.—VIII.
D-E
Smer in tvorba: Iz zvezde narede vsi redi zavoj za 45° na not, in sicer dva reda prot točki »e«, dva pa proti točki »g-«. Pri »e« in »g« se spoje redi v dva dvoreda, ki si stopata nasproti proti sredi. V sredi se dvoreda delita na rede, ki se zopet združijo v dva nova dvoreda (slika št. 5), ki stopata v navpični smeri proti točkama »/« »Л«. V teh dveh točkah zavijeta oba dvoreda v levo in napravita gornji in dolnji polkrog, ki se združita v en veliki dvoredni krog (slika št. 6). Pri večjem številu telovadk je lahko mesto kroga elipsa.
Sl. št. 5.
Sl. št. 6.
Sl. št. 7.
Gibi rok in nog: navaden pohod v % taktu, na vsako četrtinko je napraviti en korak; v XVI. taktu spetna stoja. Roki v priročenju, lahno mahata.
E—F
Smer in tvorba: Ostane dvoredni krog.
Gibi rok in nog:
1. telovadki se primeta z notranjima rokama v višini ram; vnanji roki v bok — 6 tekovih poskokov naprej, začne vnanja noga,
II. 1. z vnanjo nogo izstopna stoja naprej ven, z notranjo nogo skrižna
stoja spred, vzpon — roki v bok — telo zasukati na ven, pogled not v oči druge telovadke,
2. 3. drža,
III. = I.
IV. na prstih vnanje noge Vz obrat na ven do spetne stoje — roki v bok,
V. = I.
VI. 1. izstopna stoja z vnanjo nogo naprej ven — priročiti,
2. na vnanji nogi vzpon, zmerno prednožiti not z notranjo nogo
—	predroč:ti vzporedno z notranjo nogo, dlani sklopljene,
3. spetna stoja — 'dlani vzklopiti in priročiti, (gib 2. 3. je izvesti počasi in spojeno),
VII. = I.
VIII. na prstih vnanje noge 'h obrat na ven do spetne stoje — notranjo roko v bok, vnanjo uločeno vzročiti, dlan gor, na 3. dobo priročiti,
IX,—XV. = I.—VII.
XVI.—XX. 36 tekovih poskokov, začne pri vseh 1. noga — notranji roki spojeni v višini ram, vnanji v bok.
F—G
Smer in tvorba: Ostane dvoredni krog.
Gibi nog in rok; Notranji roki ostaneta spojeni, vnanji v bok.
I.	1. izstopna stoja z 1. naprej — zmerni predklon — notranji spojeni roki zaročiti, vnanji v bok,
2., 3. drža,
II. 1. vzklon, izstopna stoja z d. naprej — notranji roki vzročiti (spo-
jeni) — lahen zaklon,
2., 3. drža,
III, IV. 12 majhnih teko v. h poskokov po prstih — 'lahen predklon — zaročiti,
V. 1. vzklon, izstopna stoja z 1. — predročiti gor notranji roki,
2., 3. drža,
VI. 1. izstopna stoja z d. — lahen predklon, — zaročiti,
2. 3. drža,
VII.	VIII. 12 majhnih tekovih poskokov po prstih — z notranjima rokama predročiti gor,
IX. 1. skok z 1. nogo naprej — notranji roki spojeni v višini ram,
2. dva hitrejša skoka d., L,
3. skok na d. nogo,
X. 1. 2. 3. tri skoki 1., d., 1.,
XI. XII. = IX. X. z drugo nogo,
XIII. 1. spetna stoja — notranji roki spojeni v višini ram, vnanji vzro-
čiti, dlani vzklopljene, dlani gor, pogled gor,
2. 3. štiri tekovi poskoki — drža rok,
XIV.—XVI. 18 tekovih poskokov — drža rok.
G—H
Smer in tvorba: Protihod v dveh sosrednih krogih.
Gibi nogin rok: Roke v bok.
a) Vnanji krog (melodija).
I.—IV. 4 koraki naprej’, drža v zanožni stoji na drugo dobo — roki v bok.
b) Notranji krog (spremljcvanje).
1.	II. dva koraka naprej, — roke v bok,
III.	cel obrat v levo (nazad — čelom),
IV. s prisunom d. spetna stoja.
a) Vnanji krog:
V.—VIII. 8 navadnih korakov, 1. začne,
IX. 1. korak z 1.,
2. dva hitra koraka d., h,
X. 1. korak z d.,
2. dva hitra koraka 1., d.,
XI. dva koraka 1., d.,
XII. 1. korak z 1. do zanožne stoje z dn 2. drža v stoji,
XIII.—XX. = V.—XII.
b) Notranji krog:
V.—X. 6 korakov naprej, drža v zanožni stoji na drugo dobo takta,
XI.	XII. 8 majhnih tekovih poskokov po prstih,
XIII.—XX. = V.—XII.
H—I
Smer in tvorba: Ostaneta sosredna kroga, telovadke s čelom druga proti drugi.
Gibi nog in rok:
a) Vnanji krog:
1. 1. polobrat v levo,
2. pri roči ti,
II. 1. upogniti priročno, dlani spre'd,
2. suniti v predročenje, dlani vzklopiti,
III. 1. počep zanožno z d. — zaročiti, dlani gor — lahen predklon,
2. drža,
IV. 1.	poklek z d. — odročiti p. p.,
2.	drža v pokleku — upogniti odročno, prsti na tilniku,
V. 1.	vzravnava do zanožne stoje z d. — odročiti gor,	dlani	spred.
2. krožek v zapestju na not,
VI. 1.	drža v stoji — odročiti h. p.,
2.	krožek v zapestju na not,
VII. 1.	izpad z d. nazaj — skrčiti priročno, dlan spred,
2.	vzravnava z d., prenos teže te<lesa na 1. nogo do	zanožne	stoje
z d. — suniti v odročenje, dlani vzklopiti,
VIII. 1. prinožiti — priročiti,
2.	'drža.
IX. 1. 2. drža,
X.—XVI. = II.—VIII.
b) Notranji krog:
I.	1. polobrat v desno,
2.	priročiti,
II. 1. 2. štiri majhni koraki po prstih nazaj — polagoma v pred-
ročenje h. p.,
III. 1. izstopna stoja z 1. nazaj — odročiti gor h. p. (dl. spred),
2.	drža,
IV. 1. drža v stoji — krožek v zapestju na not,
2.	kakor 1.
V. 1. poklek z d. — predklon — zaročiti, dlani gor,
2.	drža,
VI. 1. vzklon, vzravnava do zanožne stoje z d. — predročiti gor h. p.,
2.	drža,
VII. 1. 2. roki v bok — štiri majhni koraki po prstih naprej,
VIII. 1. prinožiti — priročiti,
2.	drža,
IX. 1. 2. drža,
X,—XVI. = II.—VIII.
I-K
Smer in tvorba: Ostaneta sosredna kroga, telovadke s čelom druga proti drugi.
Gibi nog in rok:
I.	1. izpad z d. nazaj — telovadke notranjega kroga odročiti dol, dlani spred (1. roka pred d. roko druge telovadke), telovadke vnanjega kroga predročiti gor h. p. — zaklon zmeren,
2.	vzklon, vzravnava,
II.	III. z 8imi majhnimi koraki po prstih menjati mesta — nasproti si stoječi telovadki se primeta za d. roki v višini raon, 1. v rok,
IV. 1. počep odnožno z d. — odklon v 1. — roke v bok,
2.	vzklon, vzravnava, spetna stoja — roke drža,
V. = IV. v nasprotno stran,
VI. VII. II. III., telovadke so na svojih mestih,
VIII.	= I.
K—L = H—I L—M
Smerin tvorba: Pri črki L znače tek, ki traja do konca. S prvim skokom napravijo telovadke notranjega kroga polobrat v levo, telovadke vnanjega kroga pa polobrat v desno.
Prvi dve telovadki, ki sta sedaj ne daleč od točke »e«, tečeta dalje po obodu kroga do točke »g«, in sicer z majhnimi skoki, tako da napravijo druge telovadke stik naprej. V točki »g« se obrneta in tečeta v srednji smeri do srede. Roke v odročenju dol, dlani vzklopljene. V sredi zavije 1. red v levo in napravi gornji krog, d. red zavije v d. in tvori
dolnji krog. (Slika 7. in 8.) Telovadke tečejo toliko časa po krogu, dokler je 2/4 takt, to je 18 taktov, torej 72 tekovih poskokov.
M—N
Smer in tvorba: Ko začne °/8 takt, si podajo telovadke roke in s poskoki krožijo dalje, dokler prideta prvi dve telovadki do srede. Od tu s poskoki, menjata oba kroga mesto z mimohodom v levo. (Slika št. 9.) Telovadke so zdaj s čelom s kroga ven, roke so ves čas spojene.
c/ C
e4
Sl. št 11.
Sl. št. 8.
Sl. št. 9.
Gibi nog in rok:
I.	1.	poskok	na 1. nogi, d. prednožno skrčiti, v pravem	kotu	—	roke
spojiti —	telo obrnjeno s	čelom v krog — glava	v	smeri	giba,
2.	poskok na d. nogi, 1. prednožno skrčiti,
II.—XX. = I.
S temi 40timi poskoki sta kroga izmenjana.
N—O
Smer in tvorba: ostaneta kroga, a tvorita se reda, roke v bok. Gibinog in rok:
I.	1.	poskok	z	1., d. prednožno	skrčiti — roke v bok,
2.	poskok	z	d., 1. prednožno	skrčiti — roke drža,
II. 6 hitrih tekovih koračkov po prstih — lahen predklon — odročiti dol, dlani vzklopiti,
III. IV. = I. II.
V.—VIII. 8 poskokov, kakor I.
O—P
Smer in tvorba: spojiti roke in s tekovimi poskoki (32) zopet menjati kroga — po izmeni s čelom iz kroga.
P do konca.
Smer in tvorba: Tek, vsaka osminka je en skok. Ko prideta prvi dve telovadki do srede, se obrneta in tečeta v navpični smeri proti
točki »/«. (Slika št. 10.) Odtod po obodu in v prečni smeri »6 c«, tako da tvorijo veliko črko S, ter v prečni smeri »d o« drugo veliko črko S; odhod je v točki »e«. (Slika št. 11.)
c	g	d
f
b
e
a
Sl. št. 10.
Gibi rok: Ko prideta prvi dve telovadki skupaj, odročita dol, dlani vzklopljeni. Ko se tvori črka S, v IX. taktu na 1. dobo vse telovadke z d. predročiti gor, z 1. zaročiti, dlani vzkiopljene in tako tečejo proti točki »e«, kjer je odhod.
' ‘j u
„Živ šopek", poročni dar kraljici Mariji. (Glej str. 100. št. 7.)
тргетлеттиЕЈин -i i пирктаг
тт>^у-т1>ттгвд^гттдгв«л1
Majski izlet sokolskega naraščaja na Kum iz gorenjega posavskega okrožja celjske Sokolske župe. Dne 21. maja 1922. se je ob krasnem vremenu vršil majski pcšizlet sokolskega naraščaja »Gorenjega posavskega okrožja« bratskih Sokolskih društev:	Trbovlje,	Zagorje, Hrastnik in
Radeče z odsekom Zidani most na Kum. Dasi je vreme ves prejšnji teden kazalo jako neprijazno lice ter je v nedeljo prej celo snežilo na Kumu, vendar to ni oplašilo naših malih pri pripravah za izlet. Po sklepu okrožnega načelstva je imelo vsako društvo nalogo, da odide zjutraj ob 6. \7. lastne postaje na vrh Kuma, kjer je bil določen sestanek vsega naraščaja. Udeležba je bila prav povoljna, izvzemši Sokolsko društvo Zagorje, ki se izleta ni udeležilo. Posamezna društva so poslala sledeče število: Trbovlje 113 naraščaja, 29 članstva, Radeče in Zidani most 12 naraščaja, 4 člane, Hrastnik 12 naraščaja, 3 člane, Zagorje 1 člana, skupaj 174 oseb.
Naraščaj iz Radeč in Zidanega mosta je imel ta dan doma dramatično predstavo, zato se ni mogel izleta udeležiti polnoštevilno. Skupni izlet je pokazal, kako primerni so taki izleti, kjer se mladina med seboj spozna in sklene prijateljstvo, dobi priliko za razen pouk in prosto zabavo ter-se po svoji volji raduje in v čistem gorskem zraku uživa svojo prostost in okrepi svoje telo. Dolga pot ni prav nič utrudila mladine, zakaj dečki so si takoj po prihodu na vrh preskrbeli v gozdu lesene palice ter nastopili z vajami, ki so predpisane za tekoče leto in za vsesokol-ski zlet. Temu zgledu so sledile tudi ženske naraščajnice in ženska deca. Razvila
se je naenkrat javna telovadba, ki je bila povsem zadovoljiva in ni kazala nikake pomanjkljivosti kljub triurni hoji na goro. .Tavni telovadbi je sledilo kosilo in daljši odmor. Br. Sušnik iz Trbovelj je nato piedaval o zgodovini Slovencev in o pomenu Kuma v davnih časih, ko so na vrhu zažgali kresove, ki so naznanjali divje vpade turških krvoločnikov v naše kraje. Predavanje so z zanimanjem poslušali tudi ostali izletniki. Predavanje je zaključilo petje naših jugoslovenskih himen. Dekleta ženskega naraščaja iz Trbovelj so zapele nekaj narodnih pesmic, ki so privabile mnogo izletnikov v njih krog; vsi so hvalili naš naraščaj.
Starosta Sokolskega društva Trbovlje br Josip Letnik je razkazal naraščaju vso širno okolico, ki se jo vidi iz Kuma, lepe razgledne točke. Nato je mladina igrala najrazličnejše telovadne igre in se pri tem izvrstno zabavala. Vaditelji in vaditeljice naraščaja so z veseljem in navdušenjem sodelovali, tako da je zavladalo veselo razpoloženje med vsemi izletniki. Vsako društvo je izvajalo svoje igre, deklice pa so igrale kolo, o utrujenosti ni bilo govora.
Ob 3 popoldne smo začeli odhajati. Prvi se je poslovil od vesele družbe ra-deški naraščaj, na to pa hrastniški, zadnji je odkorakal v lepih vrstah trboveljski, ki je vso pot korakal v najlepšem redu do , doma ter pokazal pravo sokolsko disciplino.
Izlet na Kum je bil zopet dokaz, da se posavsko okrožje zaveda, kako važnost je treba posvetiti vzgoji sokolskega naraščaja.	G.	Kostanjšek.
remn