Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 


Spoštovani bralci Našega kraja, 
Po poletnem premoru se v vaše domo­ve spet vraca naše informativno glasilo. Ker gre za dvojno številko, je ta ponovno malce obsežnejša. 
Upam, da so za vami prijetni in cim­bolj sprošceni poletni tedni. Poletni cas je v veliki meri namenjen polnjenju za-log energije, z dolgimi in soncnimi dnevi pa si moramo nabrati energijo za cas, ko je tega precej manj. 
Kljub poletnemu zatišju boste v tok­ratni številki našli porocila o štirih vec­jih prireditvah, ki so po dolgem casu na kupu zbrale vecje število ljudi. Še v dru­gi polovici junija smo bili tako prica od­kritju in blagoslovu novega spomenika bratoma Kralj, le teden kasneje osrednji proslavi ob letošnjem jubilejnem spomi-nu na našo osamosvojitev, prav ob kon-cu junija pa je sledil še množicni športno rekreativni dogodek – 18. Športni dan v Bruhanji vasi. Po julijskem zatišju se je vecje število ljudi sredi avgusta zbralo na gasilski slovesnosti v Zdenski vasi. K sreci do kakšnih neljubih dogodkov v zvezi s širjenjem koronavirusa zaradi teh prire­ditev ni prišlo, ceprav se v državi virus spet precej nenadzorovano širi. 
Vabljeni tudi k branju številnih dru­gih zanimivih prispevkov. Poleg porocila 
o junijski redni seji obcinskega sveta vas vabim tudi k branju informativno-izo­braževalnih prispevkov. Javno komu­nalno podjetje Grosuplje nam ponovno opisuje, kako moramo locevati odpadke, Policijska postaja Grosuplje nas opozarja na zacetek šolskega leta in na previdnost na cestah, center za socialno delo na po­stopke za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, obrtno-podjetniška zbornica ter druge podjetniške organizacije pa na 

Naš kraj 
novosti z njihovega podrocja. 
Vsekakor ne smemo spregledati raz­pisa za zbiranje predlogov za obcinska priznanja. Pomembno je, da znamo v tem svetu, ki velikokrat v ospredje po­govorov in medijskih novic postavlja negativizem, afere in senzacije, poiskati in izpostaviti posameznike in skupine, ki (ponavadi) tiho in konstruktivno gradijo lepši svet. Poglejmo torej okrog sebe in pokažimo, da znamo izkazati spoštova­nje ljudem, ki se trudijo. V našem glasilu jih vsako številko najdete veliko. 
Pozornost pri prebiranju Našega kra­ja naj velja vabilom na dogodke v sep­tembru. Že kmalu po tem, ko bodo izvodi na vaših mizah, se bosta na isti dan, v so-boto, 28. avgusta, odvili dve odmevni pri­reditvi. Turisticno društvo Dobrepolje s partnerji pripravlja drugo Dobrepoljsko krompirjevanje, Futsal klub Dobrepolje pa v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije državno srecanje trenerjev, sodnikov, delegatov in casomerilcev, ki bodo v novi sezoni skrbeli za nemoten potek tekmovanj. To srecanje se bo zak­ljucilo s tekmo futsal superpokala med dvema najbolj trofejnima slovenskima ekipama. Tako na tekmo kot na krom­pirjevanje lepo vabljeni. 
Športni navdušenci boste v novi špor­tni dvorani, ce bodo epidemiološke razmere seveda dopušcale, lahko od septembra dalje našli veliko potenja in adrenalina. Ekipe Futsal kluba Dobre­polje bodo odigrale v novi lepotici veliko tekem, clani celo v najmocnejši slovenski ligi, veliko pa bo tudi rekreativnih pro-gramov, tudi nekaj povsem novih. S pri­hodom še enega vadbenega programa za dekleta ter z dvema novima za odrasle 

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. 
Naslednja številka 

Naslednja številka izide v cetrtek, 30. septembra. Rok za oddajo prispevkov je 21. september 2021. 
nihce nima vec alibija za to, da ne bi bil gibalno dejaven. Seveda ob predpostav­ki, da napovedani cetrti val epidemije le ne bo pljusknil tako silovito, da bi vse to odplaknil. 
Ni pa seveda treba sedeti križem rok in cakati nanj. Imamo cepiva, poznamo preventivne ukrepe, imamo tudi že izku­šnje. Vsak pa sam najbolje ve, kaj viru­su omogoca, da nam že vec kot leto in pol križa nacrte. Žal se zdi v boju proti cloveku 21. stoletja še vedno mocnejši nasprotnik. 
Uvodnik želim zakljuciti v olimpij­skem duhu. Poletne igre v Tokiu so imele številne zmagovalce, na drugi strani tudi poražence. Po tej plati so bile, tako kot šport nasploh, zelo življenjske. Vcasih dobiš, drugic izgubiš. In kdo, ce ne ne­verjetno cloveški Primož Roglic, bi bil lahko naša najvecja inspiracija? Kdo, ce ne tisti, ki je zablestel kot meteor, nepri-cakovano izgubil, kar je mislil, da je že njegovo, se ponovno odpravil tisto iskat, a v žalosti obležal, na koncu pa zablestel pred svetovnim športnim avditorijem? Kdo se nam mora pokazati vedno, ko pa-demo, ko nam ne gre, ko smo premagani, ce ne on? Vsi, verujoci in ateisti, potre­bujemo tudi kak zelo cloveški navdih, in Slovenci jih imamo na pretek. 
Ko bomo zaceli novo šolsko in študij­sko leto, novo jesensko-zimsko obdobje, moramo že vnaprej vedeti, da se bomo kdaj prekucnili, zgrešili smer, obsedeli razocarani. A vedno se moramo iz tega dvigniti in vztrajati. Kot Primož in drugi naši izjemni olimpijci. 
Vsem želim prijeten prehod v popole­tno obdobje ter prijetno branje. 
Urednik Bojan Novak 


Vsako poletje ima svoje posebnosti. Naša vremena so postala nepredvidljiva. Ob tem se vsi ucimo! Predvsem, kako smo nebogljeni pred silami narave. Ko je Bog ustvaril svet, je cloveku narocil, naj z njim gospodari. Smo morda nekaj naro-be razumeli? 
Na zacetku poletja mi je naša obcanka razložila, da pri nas mladi nimajo kam iti. Ta stavek mi neprestano odzvanja v uše­sih. Pri vseh prostorih, ki so namenjeni mladim, nimajo kam iti? Sprašujem se, ce ni morda narobe to, da smo otroke naucili, da morajo vse dobiti na pladnju. Morda je pravilno ravno nasprotno. Mlad clovek se mora nauciti, da si stvari ali de­javnosti pridobi, da se potrudi zanje. Po-tem jih ceni, posvoji in so njegove, zanje skrbi in z njimi gospodari. 
Druga obcanka mi je povedala, da se v mojem mandatu nic ne da narediti, ker menda ni denarja. Vsaka stvar ima vec vi-dikov, vsak ima svoje prednosti, za kate-re meni, da bi jih bilo nujno narediti! V tem mandatu smo veliko vložili v stvari, ki niso prav dobro vidne (razen športne dvorane), so pa še kako pomembne za življenje, zlasti kadar v njihovem delo­vanju nastanejo motnje. Gre za vodovod in kanalizacijo, v kar zadnja leta vlagamo veliko sredstev. Veliko vec kot nekatere »uspešne« obcine. Na žalost pa imamo to »sreco«, da smo majhni in moramo zato skoraj vse zgraditi sami. Vecje obcine z vecjimi proracuni dobijo za izgradnjo ka­nalizacij evropska sredstva. In poleg vse­ga je naša obcina v statisticnih kazalnikih 



Ob zacetku šolskega leta 
opredeljena kot nadpovprecno razvita in smo zato deležni manjšega deleža držav­nih sredstev pri sofinanciranju naložb. Bolje smo razviti od obcin: Ig, Kranjska Gora, Borovnica, Brežice, Kostanjevica na Krki, Maribor, Metlika, Podcetrtek, Postojna, Ptuj ... sosednja Ribnica pa je le za eno desetinko boljša od nas. Meni to sicer ni razumljivo, popraviti indeks razvitosti pa je skoraj nemogoce! 
Zanimivo misel je povedal neodvisni obcan. Da nam politicne stranke nic ne pomagajo! Zelo zgrešeno razmišljanje. Ravno s pomocjo politicnih strank, ki so trenutno na oblasti (NSi, SDS, SMC, SLS), je naša obcina kar precej dobila. Uvršceni smo na seznam poplavno ogro­ženih obcin, kar bo dobilo svoj epilog, ce bomo sami dovolj modri. Ni veliko, je pa bilo v nekem trenutku zelo pomembno, da smo s pomocjo NSi dobili dva bivalna zabojnika, ki sta pomagala pri organiza­ciji zdravniške oskrbe na primarni rav­ni potem, ko sta nas oba koncesionarja zapustila; en zabojnik pa je pomagal pri organizaciji dela s kovidnimi bolniki v domu sv. Terezije. Naši glavni cesti (Pri Cerkvi–Videm in Rašica–Mlacevo) sta uvršceni v državni nacrt prenove cest, pri tem je velik del ceste med Rašico in Vidmom že dobil novo asfaltno prevleko. Prav tako je za nas pomembno, da je v nacrtu ureditve krožišce na Rašici (plan izvedbe 2027). Nadvse pomembno je, da ima sedanja vlada res posluh za obcine, kar so pokazali z vecjo povprecnino, ki jo dobimo, z vec sredstvi za gasilce. Veliko 


Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v Obcini Dobrepolje za leto 2021. 
Rok za oddajo prijav je 17. september 2021. 
Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani obcine: http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 
pricakujemo tudi od realizacije Nacrta za odpornost in okrevanje, s katerim naj bi pomagali malim obcinam pri gradnji kanalizacij, pri obnovi zdravstvenih do-mov, gradnji domov za ostarele itd., ce navedem le nekaj primerov. 
Sicer pa v poletnem casu pripravljamo projekt povezovalnega hodnika med šolo in športno dvorano, prometne ureditve okolice šole in vrtca, prav tako je v delu projekt oznacitve avtobusnih postaj, kar naj bi bilo narejeno letos in naslednje leto. Posebno pozornost pa želimo v sep­tembru posvetiti evropskemu tednu mo-bilnosti (ETM), pri cemer želimo spod­buditi vecjo uporabo javnih prevoznih sredstev (avtobusa in vlaka) in povecati prometno varnost. Ce navedem le nekaj aktualnih projektov. 
Dober, lep in uspešen zacetek šol­skega leta želim vsem ucenkam in ucencem, posebej tistim, ki prvic vsto-pate v šolo. Vse vas, obcanke in obcani, pa povabim, da jih na zacetku šolanja spremljate s posebno obcutljivostjo in ljubeznijo. Še posebej povabim k sodelovanju tiste, ki imate bolj »tež­ko nogo« in radi hitro vozite, bodite bolj obzirni do drugih udeležencev v prometu. Uciteljem in staršem pa tudi želim prijaznejše šolsko leto od pred­hodnih dveh. 
Igor Ahacevcic, župan 



Porocilo s 15. redne seje obcinskega sveta 
29. junija je na daljavo potekala 15. redna seja Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje. Svetniki so imeli na dnevnem redu deset tock. 
Poudarki s 15. redne seje: 

Svetniki so obravnavali osnutek pokrajinske zakonodaje in izrazili nekaj pripomb na predlog strokovne skupine. 
Clani obcinskega sveta so se seznanili s porocili Policijske postaje Grosuplje, Zdravstvenega doma Grosuplje in urednika Našega kraja. Obravnavali so nekaj kadrovskih in zemljiškoknjižnih zadev ter se seznanili z delovanjem Skupne obcinske uprave 5G 
ter z razmerami v kamnolomu Predstruge. 
Bojan Novak 
Kljub izboljšanju epidemioloških razmer so svetniki opravili junijsko sejo na da­ljavo, tako kot je bila praksa v preteklih mesecih. 
Pri sprejemanju dnevnega reda zaple­tov ni bilo, prav tako ne pri potrjevanju zapisnikov 14. redne seje in 5. dopisne seje obcinskega sveta. 
Direktorica obcinske uprave, mag. Mojca Špec Potocar, je predstavila pre­dlagane spremembe in dopolnitve Po-slovnika o delu obcinskega sveta. V poslovniku so tri manjše spremembe, zato je bil predlagan skrajšani postopek sprejema. Predlagane spremembe poso­dabljajo nacin delovanja in ga prilagajajo delu na daljavo, kar so svetniki soglasno podprli. 
Svetniki so obravnavali obsežno gradi­vo o osnutku pokrajinske zakonodaje, ki ga je v imenu državnega sveta pripravila skupina strokovnjakov. Obcinski svet so zaprosili za mnenje. Župan je predlagal, da svet izrazi željo, da se projekt obliko­vanja pokrajin pospeši in pripelje h kon-cu. Janko Nose je razpravljal o pomenu oblikovanja pokrajin za vsakega obcana naše obcine in izrazil skrb, da bi se nam organi upravljanja in odlocanja še bolj oddaljili (npr. v Domžale). Sodelovali so tudi drugi svetniki in vsi po vrsti poudari­li, da predvidena osrednjeslovenska po­krajina ni najbolj posreceno oblikovana in kot taka za nas ni najprimernejša. 
V sklepu so svetniki poudarili, da se strinjajo z oblikovanjem pokrajin, ne strinjajo pa se s predvidenim oblikova­njem osrednjeslovenske pokrajine. 
V cetrti tocki dnevnega reda so sve­tniki opravili z dvema imenovanjema. Imenovali so novega clana nadzornega odbora po odstopu prejšnje predsedni­ce. Na javni poziv se je javil en kandidat, Simon Jancar. Pristojna komisija je po­dala predlog, da se kandidat imenuje kot clan nadzornega odbora. 
Konstituira se nov svet zavoda Zdra­vstvenega doma Grosuplje. Na javni po­ziv se ni prijavil nihce, na seji pristojne komisije pa se je pojavil predlog, da za clana sveta zavoda predlagajo Alojzija Palcarja. 
Svetniki so oba predloga podprli. 
Svetniki so na predlog župana obrav­navali predlog sklepa o letnem nacrtu ravnanja s stvarnim premoženjem obci­ne. Izražen je bil interes za nakup parcel in menjav nekaterih zemljišc v obcinski lasti. Takoj v naslednji tocki dnevnega reda so svetniki sprejeli sklep o izvzetju dveh parcel iz javnega dobrega, pri eni parceli pa so s sklepom popravili napako pri knjiženju parcele. 
Del seje so bila tudi porocila predstav­nikov Policijske postaje Grosuplje, Zdra­vstvenega doma Grosuplje ter porocilo o uresnicevanju uredniške politike v glasi­lu Naš kraj. 
Prvi je svoje porocilo predstavil ko­mandir Policijske postaje Grosuplje, Bojan Petek. Posebej je poudaril, da so v preteklem letu obravnavali nekaj vec primerov kot leto poprej. Komandir je predstavil statistiko po posameznih pod-rocjih, vec o tem si boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk. 
Direktorica Zdravstvenega doma Grosuplje, Štefka Zaviršek, je v uvodu predstavila poslovni izid zavoda. Lansko leto je bilo za zdravstvene ustanove zelo posebno leto. Ukinjena je bila vsa preven­tivna dejavnost, kar ima nekaj posledic. Tudi nekatera druga podrocja delovanja so bila okrnjena (zobozdravstvo, dia­gnostika, fizioterapija). V zdravstvenem domu so pomagali reševati situacijo po odhodu obeh zdravnikov v naši obcini. V stalnem dogovarjanju med županom in direktorico zdravstvenega doma je prišlo do nekaj rešitev, ki so s pomocjo Zdra­vstvenega doma Ivancna Gorica rešile situacijo do prihoda zdravnika. 
Za delovanje otroškega dispanzerja je tudi težko leto, saj ga je precej ovirala epidemija. Odpadlo je nekaj preventiv­nih pregledov šolarjev, predvsem v leto­šnjem šolskem letu. V zadnjih mesecih je uspelo vecino zaostankov odpraviti. Žu-pan je povedal, da je tudi na najvišji ravni (ministra) narašcajoc problem pomanj­kanja družinskih zdravnikov. Vse vec je državljanov, ki nimajo opredeljenega osebnega zdravnika, saj se vec zdravni­kov upokoji, kot jih na novo doštudira. Župan je še izrazil pricakovanje, da pride do napredka glede prisotnosti pediatra v naši ambulanti. 
V razpravi je sodelovalo nekaj svetni­kov. Mateja Lohkar je spraševala glede logopedije. Trenutno so cakalne dobe zares dolge. V ZD Grosuplje cakajo na soglasje za še en tim logopeda, ki bi vsaj malo zmanjšal cakalne vrste. Logopeda potrebuje namrec skoraj tretjina otrok pred vstopom v šolo. 
Svoje porocilo sem podal tudi kot ure­dnik obcinskega glasila. 
Župan je svetnike seznanil s pogovo­ri, ki jih je imel z vodstvom Skupne ob­cinske uprave 5G. Dejstvo je namrec, da kot obcina ne moremo biti zadovoljni z delitvijo stroškov in višino sredstev, ki jih namenjamo za delovanje organa. Po žu­panovih besedah moramo biti nekoliko potrpežljivi, saj je delovanje skupne ob­cinske uprave tek na dolge proge. 
V razpravi so sodelovali številni sve­tniki in izrazili skrbi, ki postavljajo pod vprašaj naše nadaljnje sodelovanje v skupinski upravi. Vecina svetnikov je kljub pomislekom še vedno naklonjena sodelovanju v skupnem organu. 
Proti koncu seje je stekla razprava o kamnolomu Predstruge, ki ima koncesi­jo z državo do 31. decembra 2021. Župan je svetnike obvestil, da naj bi država za eno leto podaljšala koncesijo, saj do izte­ka roka ne bo možno speljati postopkov za zapisovanje. Koncesionar z obcino glede predvidene sanacije ne sodeluje, saj predvidevajo nadaljevanje dejavno­sti. Glede podaljšanja koncesije obcina nima pristojnosti, saj je koncesija pod-pisana med koncesionarjem in državo. Glede na predvidene nacrte zagona go-spodarstva in projektov za okrevanje se zdi, da bodo surovine v prihodnjih letih zelo pomembne. Zaprtja kamnoloma verjetno realno ne gre pricakovati. Tudi svetniki so v razpravi menili, da država potrebuje gradbene surovine in imajo obstojeci kamnolomi potencial. Kljucno pa je, da kamnolom spoštuje okoljske in koncesijske predpise ter živi z okoljem. 
Zadnja tocka je namenjena vpraša­njem in pobudam svetnikov. V Cetežu bo zamenjana napacna tabla za ime naselja. Tokrat so svetniki v glavnem izrazili po­hvale. Obcina je bila pohvaljena za obe izpeljani proslavi (ob odkritju spomeni­ka bratoma Kralj in ob državnem prazni­ku). Pohvaljen pa je bil tudi Futsal klub Dobrepolje za širitev športne ponudbe z novo vadbo za dekleta. 
Ob slovesu je župan svetnikom zaželel še prijetne poletne dopustniške tedne. ¦ 


Sprejeti sklepi na 15. redni seji obcinskega sveta: 
Obcinski svet obcine Dobrepolje: 

• 
Sprejme zapisnik 15. redne in 5. dopisne seje obcinskega sveta. 

• 
Sprejme predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika o delu obcinskega sve­ta. 

• 
Sprejme Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje. 

• 
Imenuje Simona Jancarja za clana Nadzornega odbora Obcine Dobrepolje. 

• 
Imenuje Alojzija Palcarja za clana obcine v svet zavoda Zdravstvenega doma Grosuplje. 

• 
Sprejme predlagani sklep o dopolnitvi letnega nacrta ravnanja s stvarnim premoženjem. 

• 
Sprejme predlagane sklepe o izvzemu iz javnega dobrega. 

• 
Se je seznanil s porocili Policijske postaje Grosuplje, Zdravstvenega doma Grosuplje in urednika Našega kraja. 




Zasedenost terminov v Športni dvorani Dobrepolje 
Septembra se prvic zacenja izvajanje športnih dejavnosti v naši novi vecnamenski športni dvorani že ob zacetku sezone. Samo upamo lahko, da bodo epidemiološke razmere take, da se bodo dejavnosti lahko izvajale nemoteno. 
Jože Prijatelj 
V mesecu juniju letošnjega leta je bil objavljen razpis za najem oz. uporabo športne dvorane za sezono 2021/2022. Razpisani so bili prostori v športni dvo­rani (velika dvorana in mala dvorana 
1) ter avla v podružnicni šoli v Strugah. Na razpis so se prijavila športna društva s sedežem v naši obcini: Futsal klub Dobrepolje, RK Dobrepolje, ŠD Cesta, ŠD Dobrepolje, ŠD Kompolje, ŠD Po-nikve, ŠD Predstruge in zunanji društvi Denscity ter ŠD AS. 
Velika dvorana je tako z dejavnostmi polno zasedena od 15.00 do 22.30, le v sredo in petek do 21.00. Vecino termi­nov v veliki dvorani bo zasedel Futsal klub Dobrepolje, saj s svojimi številni-mi selekcijami nacrtno vzgaja mladino v tekmovalni šport. Ker pa je futsal bolj fantovski šport (ceprav trenira tudi nekaj deklet), smo zelo veseli, da so za letošnjo sezono v njihovem klubu pridobili vadi­telja in zaceli z novo vadbeno skupino – gibalna abeceda. Ta vadba je primerna za dekleta od 5. leta naprej. Nova panoga, ki jo je omogocila nova dvorana, je tudi badminton, ki ima kar veliko privržen­cev. 

Mala dvorana 1 pa je žal zasedena manj, tako da je še možno dobiti proste termine. Mala dvorana je primerna za dejavnosti za manjše skupine: za aerobi­ko, družabne plese, gimnastiko, gibalne vaje za starostnike itd. 
Z novo sezono pa prihaja k nam nov ponudnik storitev v malo dvorano 2. Dvorano bo v celoti opremil s svojimi rekviziti, izvajal pa bo vadbe za oblikova­nje in preoblikovanje telesa: bootcamp, bootycamp, poporodna vadba itd. Vec bo ponudnik napisal v svojem clanku. 
Zelo pa smo veseli, da je Futsal klub Dobrepolje prevzel organizacijo Dne­va slovenskega futsala, ki bo dogodek na ravni celotne države. Dan futsala bo v soboto, 28. avgusta. Zacelo se bo s predavanji in izobraževanji za trenerje, sodnike, delegate in drugo organizacij­sko osebje, zakljucilo pa z vecerno tek-mo dveh najboljših clanskih ekip za slo­venski superpokal. Tekmo si boste lahko ogledali tudi obiskovalci ob upoštevanju protikoronskih ukrepov. Vse to dogaja­nje bo odlicna promocija Futsal kluba Dobrepolje, naše nove športne dvorane in seveda tudi Obcine Dobrepolje. 
Vsi, ki so že videli novo športno dvora-no, so si enotni, da je prava lepotica. Zato si želimo, da bo dvorana polno zasedena celotno leto in uporabnikom nudila veli­ko zdravega druženja in zabave. ¦ 


Javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja 


Obcine Dobrepolje 
Na podlagi 9. in 10. clena Odloka o priznanjih Obcine Dobre­polje (Uradni list RS, št. 50/19, 55/19 in 69/20) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: Komisija) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Obcine Dobre­polje. 
(1) Priznanja, ki so predmet tega razpisa: 
• 
Priznanje castni obcan; 

• 
priznanja zlata, srebrna in bronasta plaketa Obcine Dobre­polje. 


(2) Kriteriji za priznanja: 
Priznanje castni obcan je najvišje priznanje in se podeljuje posameznikom, ki so izjemno zaslužni za ugled, prepoznav­nost, razvoj in napredek Obcine Dobrepolje ter za njeno pove­zovanje v Republiki Sloveniji in širše. Praviloma se podeljuje sedanjim in nekdanjim prebivalcem Obcine Dobrepolje za življenjsko delo oz. za izredne dosežke na raznih podrocjih družbenega življenja in dela. 
Zlata, srebrna ali bronasta plaketa se podeli posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizaci-jam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispe­vali h kakovostnejšemu življenju obcanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Obcine Dobrepolje na razlicnih podrocjih. 
Plaketa se podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. 
Priznanja se lahko fizicnim osebam podelijo tudi posmrtno, ce je smrt kandidata nastopila v letu oziroma v predhodnem letu oddaje predloga za priznanje (2021 ali 2020) in ce s tem soglašajo najbližji sorodniki kandidata. 
(3) Upraviceni predlagatelji: 
Predloge kandidatov za dobitnike priznanja Obcine Dobrepo­lje lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, poli­ticne stranke, župan in vaški odbori. 
(4) Obvezna vsebina predloga: 
Predlog mora vsebovati ime (imena) oz. naziv kandidata ter vrsto predlaganega priznanja (castni obcan ali plaketa). 
Predlog mora biti pisno utemeljen in mora vsebovati kronolo­ško urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki pred-log utemeljujejo v skladu s kriteriji za priznanja. 
Ce je kandidat fizicna oseba, mora predlog vsebovati soglas­je kandidata h kandidaturi ter soglasje kandidata za uporabo osebnih podatkov. Soglasje za umrlega kandidata podajo naj­bližji sorodniki. Obrazec za soglasje je na voljo na spletni strani obcine. 
(5) Rok in nacin zbiranja predlogov: 
Predlogi na osnovi tega razpisa se zbirajo od dneva objave do vkljucno 30. septembra 2021. Predlogi morajo biti posredo­vani v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »Predlog za ob­cinska priznanja« na naslov: Obcina Dobrepolje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. 
(6) Odlocitev o podelitvi priznanj: 
O podelitvi priznanj odloci Obcinski svet Obcine Dobrepolje na predlog Komisije. Komisija lahko v okviru postopka obli­kovanja predlogov spremeni vrsto predlaganega priznanja ob soglasju predlagatelja. Komisija ima tudi pravico, da za posa­mezno priznanje obcinskemu svetu ne predlaga nikogar, cetu­di so bili predlogi podani. 
Seja Komisije, na kateri se obravnavajo predlogi, je zaprta za javnost in mora biti sklicana najkasneje deset dni po izteku roka za oddajo predlogov. 
Odlocitev obcinskega sveta o podelitvi priznanj je dokoncna. 
(7) Informacije o razpisu in pripravi vloge: 
Za informacije o razpisu in pripravi vloge se lahko zainteresi­rani obrnejo na tajništvo Obcine Dobrepolje (tel. 01 786 7010) v casu uradnih ur ali na e-naslov obcina@dobrepolje.si. 
(8) Objava razpisa: 
Ta razpis se objavi v obcinskem glasilu Naš kraj in na spletni strani Obcine Dobrepolje (https://www.dobrepolje.si/Razpisi). 
Videm, 18. 8. 2021 
Jernej Stare, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 


Osrednja obcinska proslava ob 30-letnici samostojnosti 
V petek, 25. junija, smo se tudi v naši obcini s slovesnostjo spomnili 30-letnice prelomnih dogodkov, ki so nam omogocili življenje v samostojni državi. Na prostoru avtobusne postaje se je zbralo lepo število ljudi, ki so bili prica tudi postavitvi spominskega obeležja prve jurišne cete iz leta 1991. Na proslavi so bila podeljena tudi obcinska priznanja za 
leto 2020. 
Bojan Novak 
Osrednja govornika na proslavi sta bila župan Igor Ahacevcic in dr. Dejan Valen­tincic, državni sekretar na Uradu vlade za Slovence po svetu. V svojih nagovorih se oba govornika seveda nista mogla iz­ogniti omembi prelomnih odlocitev ta­kratnega vrha države, ki mu je v kratkem casu uspelo izpeljati tako dolgo želeno osamosvojitev od Jugoslavije in forma­cijo nove države, Slovenije. 
Seveda po 30-ih letih spomin nekoli­ko zbledi, a prav podobne proslave tudi današnji generaciji budijo nacionalni ponos in ljubezen do domovine. Ob tem je državni sekretar še posebej poudaril poglede Slovencev, ki živijo po svetu. Ker ne živijo tu, so njihova custva vcasih še mocnejša in ponos še vecji. 
Za zanimiv zacetek prireditve so pos­krbeli zastavonoše, ki so izpred Jaklice­vega doma za praporšcaki naših društev prinesli veliko zastavo, ki prostor pri av-tobusni postaji krasi od takrat. V vlogi zastavonoše so bili predstavniki gasilskih (Boštjan Hren, Jože Prijatelj, Ana Pugelj), turisticnih (Dušica Hocevar) in športnih (Aleš Tegel) organizacij ter Marko Kas­telic, pobudnik obujanja spomina na Dobrepoljsko jurišno ceto iz leta 1991. 
Zastavo so po prihodu na prireditveni prostor ob zvokih slovenske himne slo­vesno dvignili na povsem novo obeležje z drogom, župnik Franc Škulj pa je, kot je v lepi navadi, obeležje blagoslovil. 
Ob povezovalnih besedilih Marije Žnidaršic so v kulturnem programu so-delovali clani Godbe Dobrepolje in otro­ci iz vrtca Ringaraja pod vodstvom vzgo­jiteljic Mateje Lohkar in Mojce Mlakar. 
Zadnji del prireditve je bil posvecen podelitvi obcinskih priznanj za leto 2020. Zaradi epidemije namrec prej to ni bilo mogoce. Župnik Franc Škulj je prejel na­ziv castnega obcana, medtem ko je pri­znanje drugi castni obcanki, Ancki Lazar, že predhodno odnesel župan. 
Podeljene so bile tudi dve zlati in dve bronasti plaketi, s posebnim priznanjem pa so se spomnili tudi zlate maturantke Špele Strnad. 
Po koncu prireditve je bila v bližnji farni cerkvi še maša za domovino. ¦ 




Tega ne smemo nikoli pozabiti! 
Letos se še na poseben nacin spominjamo 30-letnice usodnih dogodkov ob nastajanju naše države. V prispevku 
o letošnji osrednji obcinski proslavi ob dnevu državnosti ste lahko prebrali, da je bil na pobudo posameznikov iz nekdanje Dobrepoljske jurišne cete postavljen spomenik, ki nas opominja na dogodke izpred treh desetletij. O njih sem se pogovarjal z nekaterimi clani takratne cete, ki so si edini – o dogodkih v tistih casih se premalo govori. 
Bojan Novak 
V razlicnih medijih smo letos videli šte­vilne oddaje in komentarje o dogodkih v letih 1990 in 1991, ki so pripeljali do osamosvojitve. Le redko o dogodkih go-vorijo nekdanji clani oddelkov Teritori­alne obrambe, ki so na terenu skrbeli za varnost in branili naša življenja in domo-vino. 
Tudi zaradi tega so se po velikem an-gažiranju Marka Kastelica zaceli nek­danji clani Dobrepoljske jurišne cete povezovati, obujati spomine in o takra­tnih casih javno govoriti. Prepricani so namrec, da v preteklih treh desetletjih zmagovite vojne za Slovenijo nismo znali (ali želeli) postaviti v pravo perspektivo. 
Tako pravijo: Zdi se nam absolutno ne­sprejemljivo, da se o desetdnevni vojni in 
o dogodkih pred in po njej govori bodisi narobe bodisi z nekim podcenjevanjem. Ali pa da se o njej sploh ne govori in da današnji mladi pac mislijo, da nam je bila samostojnost podarjena, kar absolu­tno ne drži. Vojna je trajala najmanj od datuma, ko je levi del slovenske politike s komunisticnim vodstvom tedanje Terito­rialne obrambe izdal ukaz o razorožitvi tedanje TO, kar je pomenilo kapitulacijo. Od tega trenutka naprej oziroma že prej pa so slovenski domoljubni strategi zace­li postavljati novo oboroženo strukturo. Kljub embargu na uvoz orožja jim je z izredno velikimi napori uspelo pridobiti dolocene kolicine orožja iz tujine. Vojna pa je trajala, vse dokler ni slovenskih tal zapustil zadnji vojak JLA. Vsi pripadni­ki slovenske TO smo bili na položajih oz. dolžnostih za takojšnje posredovanje. Danes je velika težava, da imamo zmedo na podrocju veteranskih organizacij. Or-ganizacija, ki združuje veterane vojne za Slovenijo, se je zelo zbližala z zvezo bor­cev druge svetovne vojne. Kar pa je naro-be, saj gre za dve povsem razlicni vojni, mnogi pripadniki zveze borcev pa so bili v vojni za Slovenijo odkrito ali skrito na nasprotni strani. Iz leta 1991 obstajata dve veteranski organizaciji, a po našem mnenju ima korist od tega le nekaj posa­meznikov iz Zveze vojnih veteranov Slo­venije. Mi, zmagovalci vojne za Slovenijo, bi morali biti najbolj cenjeni, v preteklih desetletjih pa so nas odrinili na stran. 
Clani nekdanje Dobrepoljske jurišne cete so zaradi tega prišli na idejo krajev­nega povezovanja. Pogrešajo dogodke in proslave, ki bi jih pripravili v cast na takratne dogodke. Žal je preteklo že veli­ko casa in je podatke o vseh pripadnikih takratnih cet težko dobiti. Pravijo, da je zdaj zadnji cas, da poskusijo povezati vseh 50 do 60 Dobrepoljcev, ki so sode­lovali v takratnih cetah. Sicer bo šlo vse v pozabo. 
O dogodkih pred usodnim letom 1991 povejo naslednje: Ko smo prišli nazaj z obveznega služenja vojaškega roka, so nas vpoklicali v Teritorialno obrambo, ki je bila pod poveljstvom JLA. Vse to je bilo prisilno, saj se služenju nisi mogel izogni-ti, ker so te v nasprotnem primeru zaprli. Po našem trdnem prepricanju je bilo ko­nec TO pod poveljstvom JLA, ko je prišlo do razorožitve naših struktur. Slovenski vojaški strategi s Tonetom Krkovicem na celu so takrat zaceli postavljati vojaške strukture na novo, od zacetka. 
Tako je bila oblikovana tudi dobrepolj-ska ceta, ki je bila sestavljena iz vecine nekdanjih clanov prejšnje TO in mladih fantov, ki so pravkar odslužili JLA. Na zacetku priprav smo bili nastanjeni v gasilskem domu v Zdenski vasi, še brez oborožitve, imeli smo le dve puški in se pripravljali na morebitno vojno. 
V zacetku je bilo še nekaj sprošcenosti, kasneje, ko se je bližala osamosvojitev, pa je pritisk narašcal. Obcasno je bilo precej panike, ki so jo sejali v komandi, saj so želeli, da smo pripravljeni na vse. 
V tistem casu smo pregledali vse jame, ceste, nadvoze, mostove in drugo po­membno infrastrukturo v okolici. Tako smo se pripravljali na najhujše. V tistem casu smo res veliko prehodili. 
Ko se je situacija zaostrila, je bila naša ceta iz Zdenske vasi – vecji del nas – pre­mešcena na Mlacevo, ki je na barikadah nadzirala prehod in bila tudi zadolžena za odpor na tem obmocju, da poskuša za­ustaviti sovražne sile z juga. Pripravljeni smo bili tudi na napad na grosupeljsko vojašnico, ki smo jo imeli obkoljeno, dok­ler nismo dosegli njihove predaje. Drugi del naše cete pa so bili minerji, ki so bili namešceni bolj proti jugu, sprva v Lucah, nato pa v Spodnji Dragi ob kamnolomu. Tam so imeli skladišce razstreliva in pro-tioklepnih min, s katerimi bi postavili minsko polje ob morebitnem preboju jugoslovanskih tankov na Medvedjeku. Istocasno pa so bili pripravljeni tudi za­minirati AC Ljubljana– Zagreb. Torej de­lovali smo po izredno dobri strategiji, ki jo je postavil vrh naše vojske z brigadirjem Tonetom Krkovicem na celu. Temeljila je na tem, da smo poskušali vse, kar je bilo povezano z JLA, blokirati (vojsko v voja­šnicah, njihove domace v stanovanjih). Tako ni prišlo do množicnega vojskova­nja, tudi razmere v diplomaciji in svetu pa so nato pripomogle, da se je vojna na sreco hitro koncala. 
Še na nekaj opozorijo clani nekdanje dobrepoljske cete: Ljudje so nam zelo po­magali. V dneh, ko so potekale priprave na spopad, so nam pogosto nosili hrano in pijaco. Ko pa se je zacela vojna, pa je prebivalstvo v strahu molilo in jokalo kot že dolgo ne, mi pa smo nekaj dni ostali celo brez hrane in smo v teh dneh bili na položajih vec noci in dni brez odmora. 
O dneh po koncu vojne povejo nasled­nje: Ko je bila vojna koncana, smo šli za en teden domov, potem pa spet nazaj. To je trajalo, vse dokler se niso zadnji vojaki umaknili. V tem casu so se stražili strate­ško pomembni objekti in infrastruktura, to je trajalo nekje tri do štiri mesece. 
Pogovor smo zakljucili s tem, kako nas mora izkušnja slovenske osamosvojitve­ne vojne danes nagovoriti. 
Vojna leta 1991 je bila edina prava voj­na za samostojno Slovenijo. Prejšnje voj­ne niso bile za Slovenijo, ampak so imele druge cilje. Ce hocemo Slovenijo združiti in ponovno dvigniti, moramo o tem imeti pravo sliko. Dogodki leta 1990 in 1991 so temelj naše države. Žal so ta temelj v casu do danes prekrile plasti omalovaževanja, tudi laži in potvarjanj dejanj. 
Želimo, da se o slovenskem vodstvu oboroženega upora proti mocnejši jugo-


Zahvala 
slovanski vojski in o vseh, ki smo se tru­dili na terenu s puškami v rokah, govori dostojno. Država ima premalo obeležij, ki nove generacije Slovencev spominjajo na prelomne trenutke naše zgodovine. Ves­te, da je obeležij iz druge svetovne vojne bistveno vec, in to ni prav. Upamo, da držijo govorice, da naj bi zdajšnja vlada popravila neke stvari na tem podrocju in pripadnikom slovenskih enot Teritorialne obrambe izrocila spominska priznanja. 
Vsekakor pa ne smemo pozabiti na takratno enotnost in upor proti mocnej­šemu nasprotniku in odlocnost v kljucnih mesecih naše zgodovine. Vsi se moramo truditi, da tega ne bomo nikoli pozabili! ¦ 

Zelo sem vesel in ponosen, da smo ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije postavili obeležje s slovensko zastavo na Vidmu. Obeležje je sporocilo vsem Dobrepoljcem in Stružancem, našim otrokom, vnukom ... o najpomembnejšem mejniku v zgodovini slovenskega naroda. 

Marko Kastelic 
Še posebej sem ponosen na vas, moji so-borci, jurišniki, da smo se skoraj vsi zbra­li pri pripravah in postavitvi tega obelež­ja, se udeležili lepe proslave in zakljucili slovesen dan z jurišnim golažem. 
Zahvaliti se moramo tudi vsem nasto­pajocim na proslavi in tudi vsem ljudem, ki so bili v podporo temu dogodku. Še posebej moram izpostaviti vecje dona-torje: Romana Bukovca, Jožeta Kraševca, Staneta Zabukovca in gospoda z velikim srcem iz Zdenske vasi, ki noce biti ime­novan, pa je že veckrat doniral. Za naš logotip je poskrbel Jano Nose, hvala tudi Mojci za arhitekturno zasnovo obeležja in nacrte. Zahvala vojnima veteranoma Slavcu in Štefanu za kuhanje golaža. Zahvaljujem se tudi Toniju, Maticu, Ma-teji in Mojci za strežbo po proslavi. 
Še enkrat, dragi jurišniki, glavnina priprav in postavitve je bila na vas, z mojstrom zidarjem Ivanom na celu, se­veda je primaknila tudi obcina, za kar se ji zahvaljujem, še posebej g. županu in podžupanu, v bodoce pa pricakujem, da bo na ta dan na tem mestu vsako leto slovesna proslava in tudi da bo treba na tem mestu še kaj postoriti v smislu spo­minskega parka. 
Na koncu še zahvala vsem drugim oboroženim pripadnikom Dobrepoljske doline iz leta 1991, ki ste pokazali veliko naklonjenost ob tem dogodku, in da bi vsi skupaj zaživeli v združenju (za veli­ko vas še nisem prejel vaših podatkov 
o udeležbi v oboroženem odporu leta 1991). Kaže se nek državni dogodek, na katerem naj bi bila podeljena priznanja vsem pripadnikom, in upam, da takrat dobimo podatke od vseh. 
Hvala vsem obcanom, ki ob držav­nih praznikih izobešate zastave in s tem izražate domoljubje in pripadnost naši državi. 
Združeni bomo mocnejši! Lep pozdrav! ¦ 

Središce Vidma krasi spomenik bratov 


Toneta in Franceta Kralj 
18. junija 2021 smo na trgu na Vidmu pred Jaklicevim domom odkrili in blagoslovili spomenika v cast in spomin na naša velika umetnika Franceta in Toneta Kralj. 
Stane Škulj 

Prireditev, ki je bila nacrtovana v letu  
2020, ko smo leto v naši obcini poime­ 
novali leto bratov Kralj, smo zaradi sve­ 
tovne zdravstvene kuge in s tem omejitve  
druženj dostojno izpeljali leto kasneje v  
letu 2021.  
Prireditve se je udeležilo pricakovano  
število povabljenih, kar pa še posebej  
veseli, se je odkritja udeležilo tudi veli­ 
ko število Zagoricanov, ki so z obiskom  
pokazali veliko spoštovanje do svojih  
rojakov.  
Prireditev je povezovala Maricka Žni­ 
daršic, po domace Žloganckova, iz Za­ 
gorice, ki je v povezovalnem besedilu  
uporabila citate, ki sta jih France in Tone  
Kralj zapisala za spomin na njuno delo in  
njun pogled na življenje tistega casa. Ma- Toneta Kralj, torej z Vintarjeve domacije  hišnega izrocila – zgodbic in pripetljajev,  
ricka je kot ljudska pripovedovalka pove- v Zagorici. Družina mojega starega oceta,  ki so se jim dogajali. Po pripovedovanju  
dala tudi nekaj štorij iz Dobrepoljske do- torej brata Toneta in Franceta, je štela šest  staršev in tet so bili to živahni in vseh nor- 
line. Pozdravne besede je udeležencem  clanov. Poleg pradeda Janeza in mame  cavosti polni fantje, ki pa so bili vzgajani  
namenil tudi župan Obcine Dobrepolje,  Margarete sta bila še moj stari oce Jože,  v ljubezni do vere, izobraževanja in slo­ 
g. Igor Ahacevcic. Sorodnica Marjeta  ki je kot veterinar in prvorojenec nasledil  venstva. Na tej osnovi so si izbrali vsak  
Trebušak pa je v nagovoru povedala:  domacijo, in njihov najmlajši brat Igna­ svojo pot in svoje poslanstvo.  
»Hvala za besedo. Za vse tiste, ki me  cij, po domace Nac, in pa tudi Igo, ki si  Vesela sem, da smo danes tukaj na tej  
še ne poznate:  moje ime je Marjeta, pri­ je pridobil izobrazbo pilota. Otroci smo  slovesnosti – da nam je uspelo uresniciti  
hajam iz rojstne hiše bratov Franceta in  rastli in spoznavali svoje stare strice preko  idejo o postavitvi spomenika. Postavljeni  





budili željo po ustvarjalnosti. Ustvarjal­nosti vseh vrst, za kar se cutimo poklicani 
– naj bo to izdelava poprtnika, izdelava ogrlic, risanje, aranžiranje cvetja ali kar koli drugega. Želim si, da bi bil spomenik spodbuda za našo ustvarjalnost. Še zlas-ti si želim, da bi to sporocilo doseglo cim vec mladih, da bi si upali slediti svojim sanjam, kajti njihova je prihodnost. 
Na tem mestu bi se želela tudi zahvali-ti,  v prvi vrsti g. Stanetu Škulju, sosedu in pobudniku postavitve spomenika. Stane, zahvaljujem se ti za neomajno vztrajnost in povezovalno vlogo, ki si jo odigral. 
Želim se zahvaliti tudi g. Ediju Zgon-cu, ki si že vec desetletij skupaj z drugimi clani fundacije trudi ohranjati Kraljevo dedišcino. Posebna zahvala gre tudi ge. Vandi Vremšak Richter, ki se je hitro in s predanostjo odzivala na naše prošnje. 
Na drugi strani pa smo imeli sogovor­nika v g. županu Igorju Ahacevcicu, ki Tako gre iskrena zahvala tudi g. Igorju in obcinskim svetnikom. Ter seveda še mnogim drugim, ki ste nas podpirali na tej poti, pa vas tukaj poimensko nisem naštela. 



Dobrepolje je zaradi vseh vas danes drugacno in bogatejše.« 
Pobudnik za postavitev spomenikov Stane Škulj pa je v nagovoru spomnil na zapisane besede To-neta Kralja eno leto pred njegovo smrtjo leta 1974: »Zgodi se, da pride umetnik kot clovek v pozabo v kraju svojega bivanja, tako ni ne razstave ne mo-nografije, pac, doživel sem svojo jubilejno razstavo v Kostanjevici.« Kot pa sem v tem nagovoru pou­daril, vedno pride cas, in prišel je cas, ko imamo v središcu obcine dva lepo izdelana spomenika, ki sta postavljena v cast in spomin na naša rojaka in svetovno znana umetnika. 
Spomenika je izdelal akademski kipar gospod Mirko Bratuša, ki je v svojem nagovoru poudaril svoj pogled na delo dveh velikih umetnikov naše domovine in tudi svoj pogled na njegovo ustvarjanje ob zaupanem mu delu. 
Slavnostni govornik je bil direktor Javnega zavoda Galerije Božidar Ja­kac iz Kostanjevice na Krki gospod Goran Milovanovic. Njegov nagovor si lahko preberete v posebnem okvircku. 
Blagoslov spomenikov je opravil domaci župnik gospod Franc Škulj, ki je tudi poudaril velicino naših rojakov umetnikov v sakralni umetnosti. 
Zagoriški fantje so z izbranima pesmima Oj preljuba Zagorica in Ko rodno zemljo zapustim izlili duha na spomin našima rojakoma iz Zagorice. 
Da je bila prireditev na kulturno slišni višini, so poskrbeli violinska ci­trarka Veronika Zajec, ženska vokalna skupina Mavrica, otroci iz Osnovne šole Dobrepolje, ki so z lepimi vokalnimi in instrumentalnimi vložki pope-strili kulturni program. Še posebno pa se bomo spomnili ucenke Ane Žni­daršic z Vidma, ki je imela odlicen recitatorski nastop pod mentorstvom uciteljice slovenšcine gospe Eme Sevšek. 
Dragi bralci, želim, da bi ta zapisani dokument ohranili v trajen spo-min z vsem slikovnim gradivom, ki ga je pripravil g. Bojan Novak, urednik našega glasila. ¦ 
Edi Zgonc, profesor zgodovine, dolgo­letni ravnatelj osnovnih šol v Dobre­polju in Velikih Lašcah, ustanovni clan Fundacije Toneta Kralja in clan odbo­ra za postavitev spomenika bratoma Kralj, je ob tej priložnosti zapisal: 

Spomenik Francetu in Tonetu Kralj 

Koncno smo dobili sredi vaškega trga na Vidmu imeniten spomenik Fran-cetu in Tonetu Kralj. Bil je cudovit in bogat kulturni dogodek na nivoju, ki sodi v okvir nenadkriljivih umetniških stvaritev bratov Kralj. Vse cestitke, da je prišlo do tega prepotrebnega dogod­ka, zaslužijo g. župan Igor Ahacevcic, g. Stane Škulj, ga. Marjeta Trebušak, svojci z go. Vando na celu, slavnostni govornik, kipar in vsi, ki ste na kakršen koli nacin sodelovali. 
Spomenik stoji. Vsi si moramo pri­zadevati, da bo živel med nami in z nami, da bo naš svetilnik, ki bo osvet­ljeval, ožarjal naše duše, naše misli, razmišljanja, nove pobude in hotenja ter plemenitil nove spodbudne kora­ke vsesplošnega razvoja naše obcine. Zaustaviti in se zadovoljiti s spomeni­kom, da smo s tem vse storili, bi bila usodna napaka in spomenik bi postal ena gmota brez vsebine in življenja. 
Med mnogimi pobudami bi omenil le nekatere. V krajšem casu bi morali izdelati kakovosten vodic skozi tocke Dobrepolja, kjer sta prisotna brata Kralj s svojimi umetniškimi deli, zgodbami. 

Prav bi bilo, da bi na vpadnicah za Dobrepolje postavili vidne oznake, da sta doma v naši dolini brata Kralj. Mnogi so zmogli to opraviti. Poseben poudarek bi dali ustrezni predstavitvi življenja in dela bratov Kralj, otrokom vrtca in osnovne šole, da bi skozi igro razne motivacijske pristope približali njihovi duši velicino umetnikov Fran-ceta in Toneta Kralj. 
Prav je, da se ob spomeniku bratov Kralj zaiskrijo nove in nove pobude, kako naj živimo, ustvarjamo in opleme­nitimo njuno in svoje delo. Priložnost naj bo v rokah vsakega Dobrepoljca. 

Slavnostni nagovor Gorana Milovanovica, direktorja Javnega zavoda Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki: 
Spoštovani gospod župan Igor Ahacev-cic, spoštovani kipar, akademik Mirko Bratuša, spoštovani sorodniki, spoštova­ni slavnostni zbor! 
Štejem si v veliko cast, da lahko danes skupaj z vami delim obcutke ob odkritju spomenika dvema velikanoma slovenske umetnosti, bratoma Francetu in Tone-tu Kralj. Današnji dogodek smo skupaj snovali vec let, pri cemer nam je pošte-no zagodla epidemija, ki je še vedno naš spremljevalec. 
Preprican sem, da nikomur izmed vas ni treba posebej predstavljati obeh ume­tnikov, saj vem, da je tako med sorodniki, domacini, predvsem pa med zbranimi cenjenimi strokovnjaki vecina takšnih, ki o bratih Kralj vedo veliko vec kot jaz sam. V nagovoru bom zato poskušal po­udariti pomembnost današnjega dne in pomembnost povezav med Kostanjevico na Krki in Dobrepoljem. 
Brata Kralj štejemo za zacetnika slo­venskega ekspresionizma, in ta podatek boste našli v vseh relevantnih ucbenikih in enciklopedijah. Gre za zelo pomem­ben podatek, tudi zaradi tega, ker je slovenska likovna umetnost takrat na ta nacin stopila v korak s srednjeevropskim prostorom, in to v casu velikih svetovnih sprememb, kar je bilo za mali narod, ki stopa izpod velikega dežnika avstro-ogr­skega imperija na svojo pot, izjemne­ga pomena. Danes namrec mnogokrat deklarativno izjavljamo eksistencialno povezanost slovenske kulture kot biti obstoja naroda, v obdobju med obema vojnama pa sta brata Kralj na manife­stni ravni tvorno postavljala temelje tega obstoja, saj ti v tistih turbulentnih casih še zdalec niso bili samoumevni. Samou­mevni pravzaprav niso niti danes, vendar nam v današnjih, z doktrino potrošništva prežetih casih pomen kulture in odnos do nje polzita v abstraktno in nepo­membno polje, pri cemer se potem za-man cudimo, zakaj nam grajenje samo­bitnosti naroda ne gre prav dobro od rok. 

Seveda bi se slepili, ce bi dejali, da sta brata Kralj vsak svojo bogato življenjsko pot cutila precej drugace, saj je znano, da jima je umetniška pot ves cas njunega delovanja bila bolj tlakovana s trnjem kot rožami. A prava pot nekoc v casu vedno najde svoj prav in potrditev, zato smo se danes tudi zbrali, da se Francetu in To-netu Kralj v zahvalo globoko priklonimo in zahvalimo. 
Prav gotovo velika vecina ve, da ima­ta tako France kot Tone Kralj v Galeriji Božidar Jakac vsak svojo monumental-no stalno postavitev njunega bogatega in vecplastnega opusa, ki se pri obeh razte­za od risbe, grafike, slikarstva pa vse do kiparstva. V zbirki Franceta Kralja Galeri­ja Božidar Jakac hrani 536 avtorjevih del, pri cemer jih je vec kot polovica razsta­vljenih. Stalna razstava je v Kostanjevi­ci na Krki na ogled od leta 1983, zadnja postavitev leta 2002 pa je avtorsko delo Francetovega sina, žal že pokojnega gos-poda Zlata Kralja. V zbirki Toneta Kralja pa Galerija Božidar Jakac hrani 392 del. Njegova stalna razstava v Kostanjevici na Krki je na ogled od leta 1974, kar sovpa­da tudi z datumom ustanovitve galerije, zadnja postavitev pa je bila osvežena leta 2013. Pomembno je poudariti, da za opusa skrbimo skrbno, ju preucujemo, pri cemer se ves cas opiramo na izvrstne temeljne študije dr. Igorja Kranjca, in tudi, kar je zelo pomembno, dopolnju­jemo. 
Zbirki v galeriji tvorita temeljni uvod pri sprehodu skozi najpomembnejše se­gmente razvoja likovne umetnosti med obema svetovnima vojnama na Sloven-skem. Obiskovalcu nazorno predocita vstop naše likovne umetnosti v prostor evropskega ekspresionizma, nekoliko bolj prefinjen gledalec pa bo v obeh po­stavitvah lahko prepoznal spokojnost in temeljne vrednote življenja v teh krajih, ki so prav gotovo tukaj prisotne še da­nes. Ce se v mislih skupaj sprehodimo najprej skozi zbirko Franceta Kralja, se bomo kot dobrodošlice spomnili najprej monumentalne skulpture Evrope, ki kra­si tudi prostor še enega pomembnega temelja slovenstva, prostor pred sede­žem Univerze v Ljubljani. Nato se nam v vsej svoji vnetljivi energiji predstavijo temeljna dela slovenskega ekspresio­nizma, prežeta s kršcansko motiviko. Ob nekaj pomembnih upodobitvah pomembnih Slovencev, kot je denimo Ignacij Borštnik, pridemo do podob, ki se predvsem navezujejo na umetnikov intimni prostor kroga njegove družine, tako tukaj v Zagorici kot tudi kasneje v Ljubljani. Seveda ne bomo mogli mimo njegovih alegoricnih upodobitev živa­li in kmeckega življenja v maniri nove stvarnosti, kot tudi ne do keramicnih iz­delkov iz tridesetih let, ki s sinonimom »keramicna šola Franceta Kralja« pred­stavljajo zacetek razvoja umetnoobrtne keramike na Slovenskem. Tam je tudi znameniti Žrebicek, ki je požel slavo in uspeh leta 1937 na veliki razstavi v Parizu, predstavljena pa je tudi zadnja faza umetnikovega ustvarjanja s sedaj že znamenitimi abstraktno-ekspresiv­nimi monotipijami. Vstop v razstavišce Toneta Kralja, ki je prav tako kronološko zastavljen, nas najprej pozdravi že z iz­razito abstraktnimi barvami samih zi­dov razstavišca, ki samo poudarijo dra­maticno poetiko njegovega zgodnjega ustvarjanja. Ekspresivne slike in grafike zacetka dvajsetih let kaj hitro preidejo v cas socialne stiske tridesetih let prej­šnjega stoletja, ki je ob nesrecni izgubi brata pilota tragicno zaznamoval tudi Kraljevo družino. Na koncu postavitve nas pricaka nekaj vedrejših tem, med katerimi izstopa sedaj že kanonicna upodobitev Levstikovega Martina Krpa­na. Nacionalnega junaka, skozi katerega lahko na simbolni ravni prepoznamo kar samega avtorja, ce nanj pogledamo skozi pronicljive in odmevne interpre­tacije njegovega likovnega delovanja na Primorskem, ki nam jih v zadnjem ob-dobju sistematicno predstavlja dr. Egon Pelikan. V Kostanjevici smo še posebej ponosni, da lahko naši najmlajši rodovi že pol stoletja v hram ucenosti, kot radi poimenujemo osnovno šolo, stopajo skozi monumentalna vrata, ki jih je iz­delal Tone Kralj, kot tudi na dejstvo, da je za kraj svojega zadnjega pocitka Tone Kralj izbral ravno Kostanjevico na Krki. 

Preprican sem, da se bosta pomen in vloga bratov Kralj v zgodovini našega naroda samo utrjevala. Zato sem toliko bolj zadovoljen, da je zahtevno nalogo izdelave spominskih kipov bratov Kralj nase prevzel še en izjemen slovenski umetnik, kipar in profesor Mirko Bratu­ša, ki ga prav tako s ponosom povezuje-mo s svojo galerijo, saj smo pred leti, po odmevni razstavi v nekdanji samostan-ski cerkvi kostanjeviške galerije, skupaj predstavljali Slovenijo še na prestižnem beneškem bienalu, v naslednjem mese-cu pa bo ob 60-letnem jubileju pri nas kot castni gost ustvarjal tudi na Med-narodnem kiparskem simpoziju Forma viva. Pred tednom sem cenjenega kipar­ja obiskal v njegovem ateljeju pri zad­njih pripravah za transport skulpture na današnjo lokacijo. Atelje sem zapušcal zadovoljno pomirjen, saj sem ob rahlo navzgor usmerjenem pogledu na upo­dobitvi obeh mojstrov zacutil velicino in spoštovanje, ki ga skulptura izžareva. Spoštovanje in odgovornost, ki smo ju do umetnikov, kraja in domovine mi vsi dolžni prenašati iz roda v rod, pri cemer nam bo vsem skupaj ta upodobitev tukaj kot vodilo. ¦ 




Uvedba nove avtobusne linije in nove možnosti za sprošcena potovanja iz naših krajev 
V casu evropskega tedna mobilnosti, od 16. do konca septembra, bo uvedena nova avtobusna linija Predstruge– Videm/Dobrepolje–Struge OŠ, ki bo v Predstrugah imela navezavo na vlak. To pomeni, da bodo potniki na ta nacin imeli boljšo povezavo in vec možnih odhodov, saj bodo za potovanje v Ljubljano in obratno lahko izbrali avtobus ali vlak. Ce se bo v poskusnem obdobju izkazalo, da je linija dobro sprejeta med potniki, bo vpeljana kot redna linija. 
Mojca Mohar (za LPP) in Dubravka Urban (za SŽ) 
Ni lepšega kot za trenutek ustaviti cas in odpotovati na izlet, sploh ce se lah­ko izognemo drvenju z avtomobilom in spopadanju z gneco na cestah. Potovati z vlakom je prijetno, sploh ker lahko že na poti izkoristimo cas za druženje, igro, se razmigamo ter obišcemo toaleto brez potrebnih postankov. Predstavljamo vam nekaj izbranih namigov za izlete z vlakom in doživetja v bližini železniških postaj. 
1. Na kopanje v Bohinj 
Z vlakom se zapeljete do Ljubljane, tam prestopite na vlak za Jesenice in nato po­tujete naprej po slikoviti bohinjski progi do železniške postaje Bohinjska Bistrica, od koder vodi lepo urejena kolesarska pot. Pot s kolesom od železniške postaje do jezera traja približno 20 minut. Lah­ko izberete kopanje v Bohinjskem jezeru, lahko pa obišcete tudi Vodni park Bohinj, kjer z veljavno vozovnico za vlak uvelja­vite 10 % popusta pri kopanju. Lahko pa izberete ugoden enodnevni izlet, paket »Z vlakom v Bohinj«, ki so ga pripravi-

oz. Ukanc in nazaj, povratno vožnjo s loci le okoli pet minut hoje, od koder 
le Slovenske železnice v sodelovanju s panoramsko elektricno ladjo po Bohinj-si lahko privošcite umirjen sprehod ob 

Turizmom Bohinj in poleg vozovnice skem jezeru, povratno vožnjo z nihalko Blejskem jezeru, si privošcite kremšnito 

vkljucuje tudi prevoz s poletnim avtobu­na Vogel, kosilo (enoloncnica in zavitek) in kmalu tudi pecen kostanj. 

som iz Bohinjske Bistrice v Ribcev Laz 

ter vstopnino v cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribcevem Lazu. 3. V Pivko v vojaški muzej in na simulator letenja 
2. Na kremšnito na Bled 

Obišcite muzejsko in doživljajsko sre-Priljubljena izletniška tocka je tudi Bled. dišce v Pivki, ki je nastalo na obmocju Železniška postaja Bled Jezero je v ne-starih italijanskih vojašnic in je boga­posredni bližini jezera in je tudi videti to z vojaško in zgodovinsko dedišcino zelo pravljicna. Tukaj so celo snemali tega obmocja. Preizkusite se lahko tudi reklamo za znano cokolado v vijolicnem na simulatorju letenja z letalom MiG-21 ovitku. Spiti kavo v kavarni na vogalu te ali simulatorjem Spitfire IX in doživite stavbe ima tudi poseben car. Do kopali-prepricljivo izkušnjo letenja z vojaškima šca pri Veslaškem centru pa vas potem letaloma. Vlak vas pripelje do železniške postaje Pivka, od koder v desetminu­tnem sprehodu pridete do muzeja. 


4. V Sevnico, na ogled železniške makete 
Ce želite doživeti železniški promet v mi-niaturi, obišcite železniško postajo Sev­nica. Z vlakom se zapeljete do Ljubljane in tam prestopite na vlak za Sevnico. 
Na postaji Sevnica je na ogled pos­tavljena cudovita železniška maketa, ki na 50 metrih tirov ponuja 40 razlicnih lo-komotiv in motornih garnitur in vec kot 150 potniških in tovornih vagonov. Po-poln utrip življenja dajejo maketi še že­lezniška signalizacija, razlicne zgradbe, avtomobili, drevesa in lucke. Seveda pa Sevnica ponuja še vrsto turisticnih zna­menitosti, kot so Sevniški grad, Ajdovski gradec, Grajski vinograd in vinoteke in drugo. 
5. Z vozovnico za vlak cenejše kopanje v Termah Laško 
Ce vas mika kopanje v Termah Laško, se z vlakom zapeljete do Ljubljane in tam prestopite na vlak za Laško. S postaje Laško vas caka okoli petminutni sprehod do bazenov. Z veljavno dnevno vozovni-co za vlak pa lahko izkoristite 20 % po­pusta pri nakupu vstopnice za kopanje. 
6. Cenejše kopanje tudi v Rimskih termah 
Tudi Rimske terme so dosegljive z vla­kom. Z vlakom se zapeljete do Ljubljane, tam pa prestopite na vlak, ki vas pripelje v Rimske Toplice. S postaje in do term vas caka okoli pet minut hoje. Vsi, ki se boste pripeljali z vlakom, ste nagrajeni še s posebnimi popusti na dolocene stori­tve. Z veljavno dnevno vozovnico za vlak lahko uporabite 25 % popust za štiriurno ali celodnevno kopanje, 20 % popust za štiriurni ali celodnevni vstop v Deželo savn Varinka ter 10 % popust na masaž­ne in beauty storitve ter kopeli v Wellness centru Amalija. 
Predstavili smo le nekaj namigov, kako si popestriti dan ali izlet z vlakom. Zanimivi so izleti v številne druge kraje, kot je Ljubljana, kjer lahko obišcete tudi Muzej Slovenskih železnic. Ali pa Celje, kjer lahko spoznate grajsko življenje. Bli­zu nas je tudi Divaca, kjer se prav tako lahko z javnim prometom pripeljete do Škocjanskih jam. Vec o teh in drugih na­migih lahko preberete na spletni strani www.slo-zeleznice.si. 
In ne pozabite, da je tudi pot v služ­bo lahko bolj sprošcena, ce imate možnost izbrati za pot vlak. Hkrati boste veliko prispevali k cistejšemu zraku, ki ga dihamo. Spomnimo, da predstavljajo emisije toplogrednih plinov za cestni promet 72 %, za železniški promet pa le 0,5 %. 
Po poteh naše železnice nas lahko zapeljejo tudi novi, sodobni vlaki. Do konca naslednjega leta bodo železnice v promet vkljucile kar 52 novih vlakov. Med njimi bodo tudi dvopodni (dvo­nadstropni) vlaki. Potovanja z vlakom postajajo tako še bolj popularna. Tudi v »covid casih« z upoštevanjem vseh ukre­pov in priporocil vlade ter stroke Sloven-ske železnice zagotavljajo varen prevoz potnikov. ¦



PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE. Na www.ooz-grosuplje. si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. 
• 
Spletna interaktivna delavnica GO­OGLE MY BUSSINES, v cetrtek, 16. septembra 2021, ob 9.00, po spletu. GOOGLE MY BUSINESS – brezplacna storitev za vecjo vidnost na spletu in pridobivanje novih strank. Namenje­na vsem podjetjem, tudi ce nimajo Fa-cebooka ali drugih družbenih omrežij ali celo lastne spletne strani! Izvajalka: Biserka Kišic, KISIK KOMUNIKACIJE. 

• 
Desetdnevni racunalniški tecaj AU­TOCAD 2D, v obdobju 18.–29. okto-


bra 2021, ob 16.00, Dom obrtnikov Grosuplje. Cilj izobraževanja je samo­stojna izdelava in urejanje zahtevnej­ših ravninskih nacrtov (2D) s progra-mom AutoCAD, njihova priprava za izris in sam izris na papir. Izvajalec: Agora d.o.o., Ljubljana. 
RAVNAJMO ODGOVORNO IN SE CEPIMO PROTI COVIDU-19: Deloda­jalske organizacije pozivamo prebi­valce Republike Slovenije, da tudi po izteku epidemije ravnajo odgovorno in se udeležijo cepljenja proti covidu-19 ter s tem prispevajo k temu, da se v jesenskem casu gospodarske razmere zaradi porasta okužb s koronavirusom ne bodo ponovno zaostrile. Vlada Repu­blike Slovenije ni podaljšala veljavnosti Odloka o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na obmocju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 73/21), s cimer se je s 15. junija 2021 epidemija covida-19, ki 
je bila razglašena za obmocje Republike Slovenije, iztekla. Posledicno je vlada od­pravila tudi vecino ukrepov, ki so se na­našali na omejitve zbiranja prebivalstva ter opravljanje storitvenih dejavnosti. Po sprostitvi omejitev se zato obracamo na prebivalce Republike Slovenije, pravza­prav na vsakega izmed nas, da skupaj vsi še naprej ravnamo odgovorno in se držimo pravil NIJZ-ja. V nasprotnem pri­meru lahko v jesenskem casu ponovno nastopi povecano število zabeleženih primerov okužb s koronavirusom, s tem pa lahko pride do ponovne razglasitve epidemije in posledicno do sprejema novih omejevalnih ukrepov pri opravlja­nju številnih gospodarskih dejavnosti. Ponovnih ukrepov, ki bi prinesli omejitve ali celo prepovedi opravljanja dolocenih dejavnosti, slovensko gospodarstvo po našem prepricanju ne bi vec preneslo, saj je glede na trenutne financne razme-re težko pricakovati dodatno pomoc iz 
proracunskih virov. Ce bi se gospodarska kriza zaradi ponovne epidemije zaostri-la, bi to neobhodno pomenilo konec po­slovanja številnih podjetij in še dodatno izgubo delovnih mest. Glede na navede-no se Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obr­tno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije obra-camo na vse prebivalce Republike Slo­venije, da v casu po zakljucku epidemije še vedno ravnamo kar se da odgovorno 
do sebe, svojih bližnjih in drugih soljudi, pri cemer moramo dosledno spoštovati ukrepe, ki so še v veljavi, in se udeležiti cepljenja proti covidu-19 ter tudi na ta nacin prispevati k stabilnemu gospodar­skemu in družbenemu okolju. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja koronavirusa možen samo s predhodnim dogovorom. Vsa komuni­kacija poteka po elektronski pošti: ooz. grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na sple­tni strani OZS: www.ozs.si, pod zavih­kom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 

Že cetrta priložnost za bodoce podjetnike  

s poslovnimi idejami 
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že cetrti razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in vešcine, ki so nujni za uspešen in ucinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. 
Barbara Boh 
V okviru projekta jih cakata zaposlitev na agenciji ter po­polno podporno podjetniško okolje. S pomocjo mentor-jev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in nacrta, marketinških in promocijskih dejavnosti, poslovne komu­nikacije, upravljanja z IKT in pridobivanja virov financira­nja ter osnovna pravna in financna znanja. 
V projekt se lahko vkljucijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali zacasno bivališce v eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred zacetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas štirih mesecev. 
Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prija­ve so možne do 17. septembra 2021, udeleženci pa bodo v projekt vkljuceni predvidoma s 1. novembrom 2021. 
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in raz­pisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vkljucno 16. septembra 2021 med 8.00 in 13.00, na te­lefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@ rralur.si. Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo potekal 6. septembra 2021 ob 10. uri v veliki sejni sobi, Stavba B, Teh­nološki park 19, 1000 Ljubljana, oziroma v primeru novih ukrepov po video povezavi Zoom. Obvezne so predhodne prijave z obrazcem, objavljenim na www.rralur.si. 
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Pod­jetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vred­nosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. 


Ustanovitev zadruge IN SITU 
Obcina Sodražica je 1. julija 2021 ustanovila Rokodelsko zadrugo Sodražica s pomocjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki jih je pridobila s partnerji na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe – IN SITU, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., 
socialno podjetje. 
Miran Mate in Pavle Hocevar, po pooblastilu delovne skupine za ustanovitev zadruge 
Poglavitni cilji nove zadruge bodo pove­zovanje in razvoj rokodelskih in lesno­predelovalnih dejavnosti, pospeševanje gospodarskih koristi clanov, njihov bolj­ši status in vecja prepoznavnost na trgu. Združeni bodo lažje poiskali nove tržne poti, se povezali za uspešnejše trženje in promocijo ter imeli mocnejše izhodišce za pogajanje o nabavnih cenah surovin, strojev, opreme in orodij. Rokodelska zadruga Sodražica bo po eticnih nacelih zadružništva in socialnega podjetništva spodbujala solidarnost in sodelovanje med clani. Krepila bo njihovo socialno, gospodarsko, okoljsko in promocijsko povezovanje z lokalnim okoljem. Vecala bo prepoznavnost obcine in regije, bla­ginjo in pripadnost prebivalcev, s tem pa tudi zanimanje zunanjih investitorjev, poslovnih partnerjev in turistov za obci-no in celotno regijo. 
Zakaj je našla Rokodelska zadruga svoj dom ravno v Sodražici? 
Sodražica z okolico je imela v preteklosti in ima tudi danes najvec »suhorobarjev« 
– izdelovalcev lesenih izdelkov. Obcina Sodražica je od leta 2005 tudi nosilec ene redkih in zato še toliko bolj dragocenih geografskih oznacb v Sloveniji: »Ribniška suha roba«, ki povezuje obcine Sodraži-ca, Ribnica, Kocevje, Loški Potok, Velike Lašce, Dobrepolje in Bloke. 
Rokodelstvo je najbolj trajnostna ob-lika proizvodnje dobrin … Energijo crpa predvsem iz cloveškega telesa, uma in rok. Materiale za izdelke poišce in najde v svojem najožjem okolju, ne da bi mu pri tem škodovala. Zadružništvo pove­zuje poslanstvo trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva z vrednotami socialnega podjetništva, medsebojnega sodelovanja, pomoci in demokraticne­ga soodlocanja. Namesto k profitu teži k poštenemu placilu za delo zadružnikov. 
Rokodelska zadruga Sodražica bo po zgoraj navedenih nacelih povezovala dobavitelje naravnih surovin, rokodelce, izdelovalce suhe robe ter izdelkov do-polnilne dejavnosti kmetij na obmocju Lokalne akcijske skupine ter obcin, kjer je suha roba prepoznana kot izvirna in geografsko zašcitena. 

Koristi za zadružnike, obcino in regijo 
Razen tega, da bodo povezani zadružni­ki skupaj mocnejši tržni akter, jim bo za­druga pomagala pri razvoju novih izdel­kov, pri njihovem oblikovanju in pripravi za trženje in prodajo. Z njo bodo skratka dosegali višjo dodano vrednost svojemu delu. 
V oktobru bosta zaživeli zadružna spletna stran in spletna trgovina. Kmalu se jima bo pridružila še fizicna trgovina, ki bo hkrati prodajni in razstavno-pro­mocijski prostor z zadružnimi izdelki. Vse to pa bo pomenilo tudi vse vecjo pri­sotnost rokodelcev v turisticni ponudbi okolja. 
Povezovanje v regijsko gozdno lesno verigo 
Ustanavljanje Rokodelske zadruge Sod-ražica je sprožilo še eno zanimivo po­budo, in sicer oblikovanje gozdno-lesne verige za podrocje LAS Od Turjaka do Kolpe. Obrtno-podjetniška zbornica Ribnica že vec let povezuje svoje clane 
– lesne predelovalce – z zadrugo Festival lesa iz Kocevja, katere osnovni namen je oblikovanje in razvijanje novih izdel­kov. Ob novici, da se »lesarji« povezujejo v zadrugo, je svoj interes pokazalo tudi podjetje Kocevski les, ki želi pripravljeno, avtohtono in certificirano lesno surovino zagotavljati predvsem podjetnikom v do­maci regiji. 


Cilj gozdno lesne verige bo povezova­nje gozda kot ekosistema in hkrati vira avtohtone surovine z lesnimi prideloval­ci in predelovalci ter strokovnjaki števil­nih podrocij. Njeno poslanstvo je vzpo­stavitev sistema krožnega gospodarstva v regiji od Turjaka do Kolpe, v deželi, ki jo druži geografska oznacba Ribniške suhe robe. Lesa avtohtonih sort ne želimo vec zgolj prodajati. Oplemenitili ga bomo z novo vrednostjo svojega znanja in dela, za koncne izdelke z višjo dodano vre­dnostjo ter za naravno in družbeno oko­lje kot vrednote. 


Vodstvo zadruge 
Na ustanovitvenem obcnem zboru 1. julija 2021 so bili kot vodje zadruge so-glasno izglasovani: Andrej Pogorelc, De-korles d.o.o. Sodražica, predsednik za­druge in predsednik upravnega odbora; Gregor Pirc, Gregor Pirc s.p., Sodražica; podpredsednik upravnega odbora, ter clani Marko Košir, Plantera Marko Košir s.p., Sodražica; Pavel Hocevar, Obmocna obrtno podjetniška zbornica Ribnica; in Aleš Marolt, Kocevski les. 

Še nekaj besed o krstnem imenu … 
»In situ« so narecne besede, ki pome­nijo »tudi sito«, tradicionalni izdelek iz Sodražice, ki je našel mesto celo v obcin­skem grbu. 
Sicer pa je »in situ« tudi pogosto uporabljana latinska fraza, ki bi jo lah­ko prevedli »lokalno, na kraju samem, v prvotni, naravni legi« in se najpogosteje uporablja pri varstvu kulturne dedišcine. Ima pa tudi številne druge pozitivne ko­notacije. V arheologiji se nanaša na ar­tefakt, ki ni bil premaknjen s prvotnega mesta odlaganja. Artefakt, ki je na mes-tu, je kljucnega pomena za interpretacijo tega artefakta in posledicno tudi kulture, ki ga je oblikovala. V gastronomiji se izraz »in situ« nanaša na umetnost kuhanja z razlicnimi viri, ki so na voljo na samem kraju dogodka. 
Podobno kot velja za varovanje kul­turne dedišcine, arheologijo in gastro­nomijo, to velja tudi za In situ, Roko­delsko zadrugo Sodražica. Lesarsko rokodelstvo je avtohtono za deželo suhe robe, ravno tako lesna surovina, iz katere nastajajo izdelki. Le tu lahko spoznamo prave suhorobarske mojstre, poltisoclet-no tradicijo kakovosti njihovih izdelkov, hkrati pa svežo inovativnost, s katero od­govarjajo na potrebe sodobnega kupca in sveta ... 
Podatki za stik: 
E:
 miran.mate@siol.net, M: 041 263 107 in 

E:
 pavle.hocevar@gmail.com, M: 041 780 864 





Zacenja se šola – previdno na cestah! 
V sredo, 1. septembra 2021, se zacenja novo šolsko leto. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena 
najpomembnejših nalog policije. 
Bojan Petek, komandir Policijske postaje Grosuplje 

Na cestah bomo veliko pogosteje kot med pocitnicami srecevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvic. Skrb za tiste, ki prvic stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lah­ko srecajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na ucence, ki se po dolgih pocitnicah vracajo v šole in so še razigrani. 
Otroci so kot prometni udeleženci ne­predvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obvešca­jo o varni hoji). Poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajocega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem dru­gi udeleženci v cestnem prometu. 
Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udele­žencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzrocitelji prometnih nesrec. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! 
Za vecjo varnost otrok vam policisti svetujemo: 
Starši! 

Te in prihodnje dni cim vec casa name-nite prometnovarnostni vzgoji otrok! 
• 
Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v av-tomobilu. 

• 
Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim ot­rokom! 


• 
Pri prevozu otroke dosledno zava­rujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. 

• 
Poskrbite, da bodo otroci v avto vsto­pali in iz avta izstopali na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil 


in prometa. Nevarno je tudi vsako pre­rivanje otrok ob avtu! Mlajšega otroka starši iz vozila vzemite sami. 
• Tudi sami se vedno pripnite! 


Vozniki! 

• 
Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilago­dite tudi nacin svoje vožnje. 

• 
Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se mor­da otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkirišcih ...). 

• 
Pešcem odstopite prednost, da bodo lahko varno preckali cesto. 

• 
Parkirati morate pravilno, saj z ne­pravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temvec otroke in druge pešce tudi ogrožate. 

• 
Izogibajte se uporabi mobilnega te­lefona med vožnjo, ki nevarno preu­smerja pozornost s ceste in dogajanja v prometu. 


Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpo­membnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na podrocju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bomo poli­cisti ob zacetku šolskega leta izvedli usta­ljene dejavnosti. S stalno navzocnostjo ob šolah in šolskih poteh bomo prispe­vali k umirjanju prometa. 
Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v proble­matiko otrok in mladoletnikov kot po­tnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na ob-mocjih, kjer se otroci najpogosteje zadr­žujejo oz. v okolici šol. 




Podaljševanje pravic iz javnih sredstev 
Centri za socialno delo smo v mesecu avgustu zaceli s povecanim obsegom dela pri odlocanju o pravicah iz javnih 
sredstev. To je cas, ko se vlagajo vloge ob zacetku šolskega oziroma študijskega leta in ko prvic otrok vstopi v vrtec. 
Špela Batis, CSD Ljubljana 

Pri tem je pomembno, da smo pozorni na to, katere pravice imamo. 
• 
LETNE PRAVICE (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, malice in kosila) podaljšujemo po uradni dolžnosti. To pomeni, da vloge za podaljševanje omenjenih letnih pravic stranka ne vlaga, saj CSD-ji po uradni dolžnosti odlocamo o nadaljnji upravicenosti do pravice. 

• 
MESECNE PRAVICE (denarna pomoc, varstveni dodatek, subvencija najemnine): upravicenci morajo sami vložiti vlogo za priznanje prve pravice, za podaljšanje pravice in v primeru sporocanja sprememb. 


• 
Kdaj oddati vlogo? 

• 
ce pravico uveljavljate prvic, vlogo oddate na obrazcu »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev«, na primer rojstvo otroka ali vpis v vrtec; 

• 
ce sporocate spremembo (spremembo števila oseb ali upra­


vicencev, spremembo ali vkljucitev v vzgojno izobraževalni zavod, spremembo statusa ucenca, dijaka ali študenta in spremembo vrste periodicnega dohodka, pri državni štipen­diji pa tudi druge okolišcine, ki jih ureja Zakon o štipendi­ranju Zštip-1), spremembo oddate na obrazcu »Obrazec za sporocanje sprememb«. Rok za izdajo odlocbe je dva meseca. NOVOST: Od 1. julija 2021 o podaljšanju letnih pravic odlo-
camo tudi z informativnim izracunom. 
CE UVELJAVLJATE LETNE IN MESECNE PRAVICE, VAŠE VLOGE REŠUJEJO ENOTE CENTRA, CE PA UVELJAVLJATE SAMO LETNE PRAVICE, PA VLOGE REŠUJE SLUŽBA ZUPJS. 
Informacije in številke za stik CSD Ljubljana: 
Služba ZUPJS, 01/475 08 50, 01/475 08 75 Enota Grosuplje: 01/781 80 50, gpcsd.grosu@gov.si 
Vec informacij najdete tudi na spletni strani CSD Ljubljana. ¦ 

Evropska komisija vabi: Konferenca o prihodnosti Evrope 
Konferenca o prihodnosti Evrope je nova odprta in vkljucujoca oblika posvetovalne demokracije, njen namen pa je Evropejcem omogociti vecji vpliv pri oblikovanju evropskih politik. Zacela se je maja letos, potekala bo pa do junija 2022. Skupno predsedstvo (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU) se je zavezalo, da bo spremljalo njen 
potek in ugotovitve. 
Tina Radakovic, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji 
K sodelovanju na konferenci želimo pri­tegniti cim vecje število ljudi vseh staros-ti, spolov in prepricanj iz vseh družbe­nih okolij, še posebej lokalne skupnosti, nevladne organizacije, izobraževalne in kulturne ustanove, socialne zavode ter skupine državljanov. 
Kako se lahko vkljucite? 
• Na spletni platformi objavite svoje zamisli in predloge na kakršno koli temo o prihodnosti Evrope 
-Platforma je vecjezicna, vse objavlje­
ne zamisli in ideje pa racunalnik sa­
modejno prevede v izbran jezik EU. 
-Objavlja lahko kdor koli, ki se zaveže k spoštovanju temeljnih nacel konfe­rence. 
• Komentirajte, delite ali podprite že objavljene ideje 
• Udeležite se dogodkov o prihodno­sti Evrope 
-Na platformi poišcite dogodke v svoji bližini ali spletne dogodke, ki potekajo pod okriljem konference. 
• Organizirajte in objavite lasten do-godek o prihodnosti Evrope 
-Primeri vkljucujocih in sodelovalnih dogodkov v živo ali prek spleta: pogo-vor, debata, srecanje … 
-Na platformi lahko objavite tudi že nacrtovane dogodke, ki se dotikajo tem, ki so pomembne za prihodnost Evrope. 
-Vsi udeleženci in dogodki morajo spoštovati listino konference o priho­dnosti Evrope, ki doloca standarde za spoštljivo vseevropsko razpravo. 
• Po koncu dogodka zapišite zamisli in ideje, ki so jih udeleženci podali na dogodku 
-Za napotke se lahko obrnete na Pred­stavništvo Evropske komisije v Slove­niji ali na EUROPE DIRECT informa­cijske tocke v šestih slovenskih regijah. 
Kaj se bo zgodilo z zbranimi idejami? 
Kljucne ideje in priporocila s platforme bodo prispevali k omizjem z evropskimi državljankami in državljani ter plenar­nim zasedanjem Evropskega parlamen­ta, kjer se bo razpravljalo o teh zamislih in priporocilih, vse skupaj pa bo pripo­moglo k oblikovanju zakljuckov konfe­rence. 
Vec na spletu: 
-futureu.europa.eu (spletna platforma konference o prihodnosti Evrope), -slovenia.representation.ec.europa.eu 
(Predstavništvo Evropske komisije v 
Sloveniji), -europedirect.si (informacijske tocke 
EUROPE DIRECT). ¦ 




Kako pravilno odlagamo odpadke? 
V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje se vseskozi trudimo, da ohranjamo cisto okolje, in vsa naša prizadevanja gredo v smer, da je naše okolje urejeno, predvsem pa brez odpadkov. Pomembno pa je, da pri tem sodelujete tudi vi, s tem da vsak odpadek pravilno odložite v ustrezen zabojnik. Napacno loceni ali neustrezno odloženi odpadki 
povecujejo stroške obdelave in nepotrebno onesnažujejo okolje. 
JKP Grosuplje 
Žal na terenu velikokrat opažamo, da ljudje še vedno ne vedo, kam in na kak­šen nacin ustrezno odlagamo dolocene vrste odpadkov. 
Na kakšen nacin odlagamo odpadke v ekoloških otokih? 
V svojih ekoloških otokih zbiramo ste­kleno embalažo ter papir in karton. Zabojniki za papir in karton imajo rdec pokrov, zabojniki za stekleno embalažo pa belega. 
STEKLENA EMBALAŽA 
Med stekleno embalažo spadajo: 
• 
steklena embalaža živil in pijac, 

• 
steklena embalaža zdravil in kozme­tike, 

• 
stekleni kozarci vloženih živil, 

• 
druga steklena embalaža. 


Med stekleno embalažo NE sodijo: • okensko, avtomobilsko in drugo ravno 
steklo; • ogledala; 
• 
kristalno in ekransko steklo; 

• 
steklo svetil; 

• 
pleksi steklo; 

• 
karbonsko steklo; 

• 
laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo; 

• 
porcelan; 

• 
keramika; 

• 
žarnice; 

• 
svetlobne cevi. 


Stekleno embalažo odlagamo na eko­loške otoke v zabojnike z belim pokro­vom ali v zbirnem centru v CERO Špaja dolina. Stvari, ki ne sodijo med stekleno embalažo, lahko vedno pripeljete v zbir­ni center. 
Steklenice in drugo stekleno em-balažo je pred oddajo treba izprazniti zmanjšamo neprijetne vonjave. Etiket ni treba odstranjevati. V zabojnik nikoli ne odvržemo polne steklene embalaže, prav tako ne delno polne. Pred oddajo je treba odstraniti zamaške in pokrovcke, ki se odlagajo med mešano embalažo (ru­men pokrov). Plutovinast zamašek pa se odloži v crn zabojnik med preostanek odpadkov. 

PAPIR IN KARTON, PAPIRNA IN KAR­TONSKA EMBALAŽA 
Med odpadni papir in karton spadajo: 
• 
casopisi in revije; 

• 
zvezki, knjige; 

• 
papirnate vrecke; 

• 
reklame, brošure, katalogi, prospekti; 

• 
pisemske ovojnice; 

• 
pisarniški papir; • ovojni papir; 

• 
papirnate nakupovalne vrecke; 

• 
papirna in kartonska embalaža živil; 

• 
lepenka. 

Med odpadni papir in karton NE sodijo: 

• 
kartonska votla embalaža tekocin (tetrapak); 

• 
kopirni (indigo), povošceni in plasti­ficirani papir; 

• 
celofan; 

• 
tapete; 

• 
higienski papir (servietki, robcki, bri­sace); 

• od živil pomazana ali prepojena pa-pirnata ter kartonska embalaža; 

• 
umazan ali moker papir in karton. 


ekološkem otoku v zabojniku z rdecim pokrovom ali v zbirnem centru v CERO Špaja dolina. 
Pri odlaganju kartonov je pomembno, da jih prej prepognemo in s tem zmanj­šamo njihovo prostornino. Pozorni mo-ramo biti, da papir ali karton ni masten ali kakor koli povoskan, saj takšnega ni mogoce reciklirati. Iz papirja in kartona­ste embalaže pa vedno odstranimo pri­lepljene trakove in sponke, saj v zabojnik odlagamo izkljucno papir in karton. 
Ob tem opozarjamo, da rabljeni pa-pirnati robcki, uporabljene kuhinjske brisace in drugi umazani papirni izdel­ki NE sodijo v ta zabojnik, temvec jih odlagamo med biološke odpadke. Tudi tetrapak in embalaža drugih, predvsem zamrznjenih živil NE sodi v ta zabojnik. Kadar se zgodi, da je zabojnik že poln, pocakajte, da ga izpraznimo. 
V primeru vecjih kosovnih odpadkov pa jih lahko pripeljete v naš zbirni center ali narocite odvoz. Vsekakor pa odpad­kov ne odlagamo ob zabojnikih ali odlo­žimo kje drugje. 
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI 
V zabojnik za mešane komunalne od­padke sodijo odpadki, ki jih ne morete razvrstiti drugam. Odlagamo jih v crni zabojnik: 
• 
povošceni papir; 

• 
vžigalnike; • ostanki kosti in mesa (ostanki hrane); • ohlajen pepel; 

• 
plenice in sanitarni izdelki; 

• 
iztrebki malih živali, macji pesek; 

• 
lase in dlake; • ogorki cigaret; 

• 
umazan papir, tapete; 

• 
cevlji; 

• 
vrecke za sesalnike, smeti od pome­tanja; 

• 
keramika, porcelan; 



in ocistiti z vodo. S tem pripomoremo Zbran odpadni papir in karton ter papir-• žicno steklo, pleksi steklo; tudi k vecji cistosti ekološkega otoka in no in kartonsko embalažo odložimo na • šiviljski ostanki, usnje; 

• 
kasete, filmi, fotografije; 

• 
zgošcenke, diskete; 

• 
celofan, lepilni trakovi; 

• 
manjši plasticni izdelki za gospodinj­stvo; 

• 
umazani papirnati kozarci in krožniki; 

• 
tekstil (samo neuporaben, raztrgan, zapacan). 


Pri odlaganju med mešane komunal­ne odpadke moramo biti pozorni, da v zabojnik NE odlagamo ostankov hrane, ki sodijo med biološko razgradljive od­padke. Odpadkov prav tako nikoli ne odložimo ob zabojnik ali jih odvržemo kje drugje. 
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI 
Vec kot tretjina odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu, je biološko razgradlji­vih. Biorazgradljive odpadke odlagamo v zabojnik z zelenim pokrovom za bio-razgradljive odpadke ali v hišni kompo­stnik. Zeleni vrtni odrez in odpadni les oddamo v Zbirnem centru v Špaji dolini. 
Med biološko razgradljive odpadke so-dijo: 
Zeleni vrtni odpad, zlasti: • odpadno vejevje, 
• 
trava, 

• 
listje, 

• 
stara zemlja loncnic, 

• 
rože, 

• 
plevel, 

• 
gnilo sadje, 


• 
stelja malih rastlinojedih živali, • ohlajen lesni pepel. 

Kuhinjski odpadki, zlasti: 

• 
zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, 

• 
jajcne lupine, 

• 
kavna usedlina, 

• 
filter vrecke, 

• 
pokvarjeni prehrambni izdelki, 

• 
kuhani ostanki hrane, 

• 
higienski papir (robcki, brisace), 

• 
umazane papirnate vrecke, 

• 
moker casopisni papir. 

V posode za biološko razgradljive od­padke NE sodijo: 

• 
plastika, 

• 
steklo, 

• 
kovine, 

• 
keramika, 

• 
kosti in meso, • olja in mašcobe, • ostanki tekstila, 

• 
vsebina vreck za sesalnike, 

• 
zdravila, 

• 
iztrebki malih živali, 

• 
nevarni odpadki, 

• 
plenice. 


Pri odlaganju biološko razgradljivih ku­hinjskih odpadkov smo pozorni, da jih odvržemo v biorazgradljivi ali papirnati vrecki in nikakor NE v plasticni. Odpad­ke lahko zavijemo tudi v casopisni pa-pir. Za odlaganje biološko razgradljivih odpadkov si lahko postavite tudi hišni kompostnik. Na vrtu izberemo pol­sencen ali sencen prostor, zavarovan z vetrom in lahko dostopen. Pomembno je, da je primerno prezracen in da ne povzroca smradu sosedom. Kompost iz kompostnika uporabimo kot gnojijo pri vrtnarjenju. 
MEŠANA EMBALAŽA 
Mešana embalaža so vsi izdelki iz ka­terega koli materiala, namenjeni temu, da blago obdajajo ali držijo skupaj za­radi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njihove dostave ali prestavitve na poti od embalerja do koncnega upo­rabnika. Drugace povedano, vsi izdelki, v katerih je nekaj zapakirano. Mešano embalažo odlagamo v zabojnik z rume­nim pokrovom. 
V zabojnik za mešano embalažo sodijo: 
• 
vse vrste plastenk; 

• 
plasticne posode in druga plasticna embalaža iz trde plastike; 

• 
drobna embalaža (jogurtovi loncki ipd.); 

• 
kovinska embalaža (konzerve od hra­ne, plocevinke ipd.); 

• 
sestavljena embalaža (tetrapak od mleka, sokov, jogurtov ...); 

• 
embalažni stiropor (pri nakupu go-spodinjskih aparatov); 

• 
folije vseh vrst; 

• 
PVC vrecke. 

V zabojnik za mešano embalažo NE so-dijo: 

• 
steklena embalaža (steklenice, stekle­ni kozarci za vlaganje ipd.); 

• 
kartonasta embalaža; 

• 
lesena embalaža (gajbice, deli palet ipd.). 


Pred oddajo embalažo popolnoma izpraznimo in jo splahnemo z vodo. Pa-zimo, da embalaža ne vsebuje organskih ostankov ali katerih koli drugih ostankov. Embalažo stisnemo, saj tako zmanjšamo prostornino in ohranimo vec prostora za odpadke. 
ZBIRNI CENTER CERO ŠPAJA DOLINA 
Druge odpadke lahko pripeljemo v zbir­ni center CERO Špaja dolina, Spodnje Blato 1, ki je v casu od 1. marca do 31. oktobra odprt od ponedeljka do petka od 
7. do 19. ure in v soboto od 8. do 14. ure. 
Vecino odpadkov, ki nastanejo v go-spodinjstvu, prevzamemo brezplacno. 
Proti placilu gospodinjstva lahko pripe­ljete mešane gradbene odpadke, lahke izolacijske materiale, zemljo, kamenje, biološko razgradljive odpadke, odpadni les in ostanek odpadkov za odlaganje. ¦ 





Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA 
Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). 


ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. 

ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) 
Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Cetrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net.  

ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. 

LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
Ponedeljek in cetrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. 

FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. 

OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. 

KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. 

KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
Delovni cas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Cetrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. 

ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
Torek: 18.00 do 20.00 


POŠTA VIDEM 
Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. 

Torek, cetrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. 

KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. 

POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) 
www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. 

KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA 
Pogrebne storitve Novak 
Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 

PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 


Prvošolska zabava na plaži 
Vroci dnevi so napovedovali bližajoci se konec šole. Da bi lažje pocakali zacetek težko pricakovanih poletnih pocitnic, smo za prvošolce pripravili prav posebno zabavo. 
Špela Strmec, Tina Škrjanec, Martina Prhaj, 
uciteljice 1. razreda 
Teraso in travnik pred šolo smo z malo otroške domišljije spremenili v pravo plažo. Zato sreda, 23. junija 2021, za nas ni bila navadna sreda. Nismo imeli pou­ka, nismo racunali do 20 in nismo brali. Smo pa poceli vse in še vec, kar se pocne na plaži. Pogrnili smo si brisace, se na­mazali s soncnimi kremami in se soncili. Taki gusarji, kot so naši prvošolci, pa tež­ko dolgo poležavajo. Kaj kmalu se je na plaži, poleg vodnih iger, odvila še prava bitka z vodnimi pištolicami in baloncki. 
Ko so bili poškropljeni vsi sošolci in tudi kah. Zdaj ko ucenci verjetno že cofotajo uciteljice, pa smo imeli še piknik. Na te-v morju, se z navdušenjem spominjamo rasi pred ucilnico ni vec dišalo samo po tega dne in nestrpno pricakujemo pono­bližajocem se poletju, ampak tudi po vitev takih dogodkov. ¦ slastnih cevapcicih in sladkih palacin­



Slovo struških devetošolcev 
Poslovila se je še ena generacija, cetverica fantov, ki je bogatila našo šolo z mirnostjo, ravno pravšnjo zagnanostjo, predvsem pa z zavedanjem, da je njihova naloga uspešno koncati osnovno šolo in se vpisati na želeno srednjo šolo. 
Andreja Polzelnik Marolt 
Po fantovsko – brez kompliciranja – so se odlocili, da ne želijo imeti klasicne valete s svojimi starši v popoldanskem casu, ampak da se bodo poslovili od vseh struških ucencev in uciteljev na svoj nacin. Izbrali so si crne majice z belim napisom, ki so jih ponosno nosili že v pe­tek, 11. junija, ko so še v hladnem jutru zaceli postavljati mlaje. Mlajši ucenci so z navdušenjem opazovali dogajanje in kovali nacrte, kako se bodo pa oni lotili teh stvari. Med vikendom smo si malo oddahnili, v ponedeljek pa se podali v nove zmage, ko so na šolskem igrišcu potekale športne igre. Pomerili sta se ekipi osmošolcev in uciteljev. Pokazati smo morali spretnosti nošenja vode cez ovire, metati na koš, vleci vrv, se zbijati z žogami, skakati z nogami v vrecah in na koncu pokazati še glasbeno znanje. Bilo je veliko smeha, navijanja in zdrave tekmovalnosti. 
V torek dopoldne pa je bil na vrsti še uradni del – podelitev spriceval. Ob prisotnosti ravnatelja Ivana Grandov-ca, pomocnice Sonje Lenarcic ter vodje šole Mojce Pugelj smo se s spodbudnimi besedami poslovili od Andraža, Anžeta, Danijela in Miha. Med drugim so slišali tudi besede: »Imejte se radi in zaupajte vase. Da to zmorete, boste dokazali tudi s tem, da boste uspešno zakljucili izbrano srednjo šolo. Vedite pa, da so poleg šole pomembne še druge stvari v življenju. Bodite prijazni, odkritosrcni, poišcite si prave prijatelje, in ti vam bodo vedno stali ob strani. Bodite odgovorni do sebe in do drugih, imejte radi življenje, tudi ce vam bo kdaj pokazalo svojo sencno stran. Poletite skupaj s ptico mladosti s široko razprtimi krili in ne pozabite, da ste cudež, ki je bil na svet poslan s po­sebnim namenom.« Na koncu smo se vsi okrepcali s picami in popili kozarec soka. 

Tako so se poslovili struški deveto­šolci. ¦ 


Generacija 2006 se je poslovila 
Ponedeljek, 14. junija 2021, je bil dan, ko se je z valeto od osnovnošolskih klopi poslovila generacija 2006. 
Razrednicarki Breda Božic (9. a) in Ema Zajc (9. b) 
Generacija 2006 je generacija devetošol­cev, ki jo je koronavirus zaznamoval kar dve leti zapored, saj je zaradi epidemije morala velik del pouka izvesti na daljavo. Tudi zakljucek – valeta – je bil vprašljiv, saj vse do zadnjega nismo vedeli, kako, kje in na kakšen nacin ga bomo izpeljali. Na sreco se je epidemija zacela umirjati, tako da smo valeto z upoštevanjem vseh ukrepov NIJZ-ja lahko na Vidmu izpeljali v Jaklicevem domu in na PŠ Struge v avli šole. 
Valete so se na Vidmu udeležili starši ucencev in ucitelji, ki so jih v teh devetih letih šolanja poucevali. Ucenci videmske šole so s pomocjo razrednicark pripravili raznolik program, peli so, plesali in igrali, pokazali so, da znajo biti tudi iznajdljivi, in tako posneli dve reklami, ki sta pope-strili program. Fantje iz 9. b so pripravili zabavno plesno tocko. Valeta ni minila brez podelitve priznanj ucencem, ki so dosegli odlicen uspeh, ter priznanj, ki so jih dosegli v tem posebnem šolskem letu. Pokazali in dokazali so, da so generacija raznolikih talentov. 
Kot razrednicarki bi radi devetošol­cem še enkrat povedali naslednje: »Na svoji nadaljnji življenjski poti zaupajte vase, raziskujte, bodite iskreni, sledite svojim sanjam, delajte dobra dela in se veselite novih zmag. Cetudi ne veste, kaj vse vas caka v življenju, bodite drzni in predani, ne obupajte, spoštujte sebe in druge ter ostanite zaljublje­ni v svoje življenje. 
SRECNO.« 
Zahvaljujeva se vsem uciteljem, ki so kakor koli prispevali k valeti, prav tako hvaležnost izrekava gos-podu županu Igorju Ahacevcicu in ravnatelju Ivanu Grandovcu za iz­recene besede ter pomocnici rav­natelja Sonji Lenarcic za pomoc in spodbudne besede. ¦ 


Mednarodno matematicno tekmovanje 
V šolskem letu 2020/21 so bili naši ucenci zelo uspešni na Mednarodnem matematicnem tekmovanju Kenguru, dosegli so srebrno, zlato in diamantno Vegovo priznanje. 







Magda Tanko 

Vsako šolsko leto na naši šoli izvedemo šolsko tekmovanje iz matematike, Med-narodni matematicni Kenguru. Tekmo­vanje je bilo izvedeno v cetrtek, 24. aprila 2021. Letos se je tekmovanja udeležilo 147 ucencev tekmovalcev. Na šolskem tekmovanju ucenci lahko dobijo bronas-to Vegovo priznanje, ki ga lahko osvoji do tretjina tekmovalcev iz posamezne tek­movalne skupine (razreda), razvršcenih po dosežku, pri cemer mora imeti zadnji prejemnik vsaj tretjino možnih tock. 
Ucenci Erik Ahacevcic in Žan Marolt iz 5. a (mentorica Marjana Rus), Nika Novak iz 7. b (mentorica Renata Pelc), Svit Dušcak iz 8. b in Emil Šinkovec iz 9. a (mentorica Magda Tanko) so se uvrsti-li na državno tekmovanje, ki je potekalo 
Razred  Šolsko tekmovanje  
Število tekmovalcev  Bronasta priznanja  
1.  29  10  
2.  30  10  
3.  15  7  
4.  19  6  
5.  21  7  
6.  10  3  
7.  13  4  
8.  6  2  
9.  4  1  

15. maja 2021. Na državno tekmovanje se uvrsti najvec 250 tekmovalcev v vsaki tekmovalni skupini, ki dosežejo najboljši dosežek v državi. Na državno tekmova­nje se uvrstijo vsi prvouvršceni tekmo­valci v posamezni tekmovalni skupini na šoli, ce dosežejo vsaj 80 % možnih tock na šolskem tekmovanju. 
Zelo smo veseli in ponosni na svo­je tekmovalce, saj so Žan Marolt, Nika Novak in Emil Šinkovec na državnem tekmovanju dosegli srebrno Vegovo priznanje, ucenec Erik Ahacevcic pa je dosegel zlato Vegovo priznanje. 
Ucenec Emil Šinkovec je letos prejel tudi diamantno Vegovo priznanje, ki ga prejmejo tisti osnovnošolci v zakljucnem razredu šolanja, ki v svojem osnovnošol­skem šolanju vedno osvojijo bronasto Vegovo priznanje. 
Vsem ucencem, ki so prejeli prizna­nja, iskreno cestitamo! ¦ 


Postavitev temeljnega kamna za regijski vadbeni poligon v Grosuplju 
Usposabljanje gasilcev je temeljno in osnovno opravilo v casu, ko ne posredujemo na intervencijah. Pogoji za izobraževanja in usposabljanja se od kraja do kraja razlikujejo. Nekje so za to že sedaj ustvarjeni odlicni pogoji, drugod pa primanjkuje predvsem objektov, kjer se lahko varno izvajajo vrvna tehnika, vstop v objekt, gašenje višjih 
objektov itd. 

Uroš Gacnik 
Gasilska zveza Slovenije (GZS) je že pred leti pristopila k projektu izgradnje regij­skih poligonov, s cimer je zacrtala smer-nice, da se zgradijo regijski poligoni v vseh 17 gasilskih regijah. GZS, skupaj z Upravo republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZ) in lokalno skupnostjo, financira izvedbo in izgradnjo regijskih vadbenih poligonov. 

Tako smo se 5. julija 2021 zbrali v Grosuplju, kjer smo položili temeljni kamen ter tako s simbolicnim dejanjem zaceli gradnjo regijskega poligona, ki bo namenjen usposabljanju gasilcev v re-giji Ljubljana II. V regijo Ljubljana II. je vkljucenih šest gasilskih zvez, 84 prosto-veljniku GZS in županu Obcine Grosu-ligona, predstavniki izvajalcev gradnje, voljnih gasilskih društev ter s tem 11.554 plje, ki sta jo položila in zabetonirala. clani regijskega sveta regije Ljubljana clanov in clanic. Gradnjo, temeljni kamen in vse prisotne II., clani gasilskih in drugih organizacij, 
Na slovesni prireditvi, ki jo je spre-je blagoslovil grosupeljski župnik Martin predstavniki lokalnih skupnosti, pokro­tno povezovala Tadeja Anžlovar, je iz ust Golob. vitelji in donatorji. Tine Kadunc – Tiane slovesno zadonela Vsekakor si štejemo v cast, da so se Po koncani slovesnosti smo se v pri­državna himna in s tem naznanila zace-položitve temeljnega kamna udeležili jetnem ambientu in v družbi gasilskih tek. Uvodoma nas je vse skupaj pozdravil gostje na celu z namestnico predsedni-tovarišev okrepcali z dobrotami, ki so jih predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrho-ka GZS dr. Janjo Kramer Stajnko, direktor pripravili clani PGD Grosuplje, za kar se vec, ki je v svojem nagovoru poudaril obcinske uprave Grosuplje mag. Dušan jim zahvaljujemo. pomen sodelovanja med vsemi gasilci, Hocevar, predsednica komisije za clani-Poligon bo velika pridobitev tako za zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, ce pri GZS Elizabeta Campa, poveljnik Grosuplje kot celotno regijo. Se že vese­da bo investicija, vredna 641.000 EUR, regije Ljubljana II. Borut Loncarevic, cla-limo gradnje in prevzema objekta v ga­služila svojemu namenu. Župan Obcine ni gradbenega odbora za izgradnjo po-silsko uporabo! ¦ Grosuplje dr. Peter Verlic je izrazil veselje ob zacetku gradnje nove pridobitve ter se zahvalil vodstvu GZS kot tudi regijskemu svetu za zaupanje in potrditev lokacije. Osrednji govornik prireditve, povelj­nik GZS Franci Petek, pa je podrobneje orisal projekt in navedel vse deležnike, ki so ustvarjalni del pri izgradnji poligo­nov. Veseli ga, da se izgradnja poligonov nadaljuje kljub težavam, s katerimi se spoprijemajo gradbeniki v povezavi s koronaomejitvami. 
Z glasbo in plesom so prireditev obo­gatili folklorna skupina Racna in ljudski pevci ter godci. 
Temeljno plošco sva odkrila skupaj z regijskim poveljnikom in jo predala po­



Praznovanje 95-letnice prostovoljnega gasilstva 


v PGD Zdenska vas 

4. julij 1926 je bil razlog za praznovanje 95 letnice Prostovoljnega gasilskega društva Zdenska vas v letu 2021. Tedaj se je sestal ustanovni obcni zbor društva pri Antonu Perku, ki je bil povod vztrajnemu delu in neomajnemu udejstvovanju 
v gasilstvu vse do današnjih dni. 


Rok Klinc, PGD Zdenska vas 
Odlocitev o praznovanju 95 letnice ko­nec poletja je bila sprejeta na spomla­danskih sejah upravnega odbora, ki so zaradi epidemije potekale po Zoom vi-deokonferencah. Vse skupaj je bilo zara­di razmer spomladi videti zelo negotovo, vendar smo upali, da se razmere umirijo in prireditev 14. avgusta izpeljemo po najboljših zmožnostih. 
Priprave so potekale kar nekaj casa, intenzivneje pa v tednu pred prireditvijo, ki ni bila majhen zalogaj. 
Kot je v navadi, smo slovesnost zaceli z gasilsko povorko, ki je startala iz vaške luže v središcu vasi in je šla do prizorišca pri gasilskem domu. V povorki so sode­lovali gasilci vseh sedmih društev Ga-silske zveze Dobrepolje (PGD Zdenska vas, PGD Ponikve, PGD Hocevje, PGD Videm, PGD Kompolje, PGD Zagorica, PGD Struge), gasilci iz sosednjih društev (PGD Cušperk, PGD Mala Ilova Gora, PGD Velika Ilova Gora) ter prijateljskih društev PGD Ponova vas in PGD Vrhni­ka. Castno tribuno so zasedali: podžu-pan in predsednik GZ Dobrepolje tova­riš Jože Prijatelj, poveljnik GZ Dobrepolje tovariš Boštjan Hren, tajnica GZ Dobre­polje tovarišica Mateja Lohkar, castni po­veljnik GZ Dobrepolje tovariš Jože Zrnec st., predsednik PGD Zdenska vas tovariš Davorin Babic, poveljnik PGD Zdenska vas tovariš Aleš Strnad in namestnik po­veljnika PGD Zdenska vas tovariš Gregor Perko. 
Povorki je sledila proslava z nagovo­ri Davorina Babica, Jožeta Prijatelja in Boštjana Hrena ter podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim clanom. Za kulturni vložek je s svojim petjem in glasbo pos­krbela družina Klinc s Ceste. 
Po koncanem slavnostnem delu pri­reditve je sledila prava domaca gasilska veselica z bogatim srecelovom in tradi­cionalno govejo tombolo. Za pravi žur je poskrbela skupina Calypso, ki smo je v Zdenski vasi že vajeni. Bila je dobra družba, veselo vzdušje in polno plesišce vse tja pozno v noc. Vse to pa nam ne bi uspelo brez nesebicne pomoci pokrovi­teljev, donatorjev, dobrotnikov in prijate­ljev gasilstva, predvsem pa brez pridnega in požrtvovalnega dela naših clanic in clanov. Vsem se iskreno zahvaljujemo. 
95 let dela je nanizalo kar nekaj mej­nikov v PGD Zdenska vas. Želimo si, da bo nov mejnik dokoncanje ter prevzem in blagoslov novih prostorov v prizidku gasilskega doma. 
Naj zakljucimo, kot je v navadi, z gasil-skim pozdravom: »Na pomoc!«¦ 



Poletne intervencije in delo PGD Videm - Dobrepolje 
V poletnih mesecih, ko se konca šola, si ljudje radi vzamemo cas za pocitek. Tudi letošnja vrocina in utrujenost od novega nacina življenja zaradi covida-19 sta naredili svoje. Vsi smo bili potrebni pocitka, vendar kljub vsemu gasilci ves cas izvajamo ter izpolnjujemo operativno pripravljenost. Suša je naredila svoje, tako smo poleti izvedli kar nekaj prevozov pitne vode, vode za komunalno cistilno napravo, pomagali Obcini Dobrepolje pri pripravi slovesnosti, zbirali star papir, nadzirali izdelavo nadgradnje novega vozila, ki ga v uporabo prejmemo konec letošnjega leta. 
Uroš Gacnik, za PGD Videm izmerili krvni tlak ter namestili masko s 25. junija 2021 je potekala obcinska 
kisikom in spremljali stanje do prihoda slovesnost ob praznovanju 30-letnice Tako smo bili gasilci iz PGD Videm -reševalcev nujne medicinske pomoci samostojne države Slovenije. Poleg slo-Dobrepolje pozvani na vec dogodkov. (NMP). Oseba je bila kasneje prepeljana vesnega razvitja slovenske zastave, ki je 
1. julija ob 11.24 smo odhiteli v Stru-v Univerzitetni klinicni center Ljubljana simbol slovenstva, je bila na tej slove­ge, kjer smo bili pozvani na pomoc pri (UKC). snosti podeljena zlata plaketa Obcine uporabi avtomatskega eksternega defi-10. junija 2021 ob 12.30 smo bili v Ho-Dobrepolje, ki jo je prejelo PGD Videm brilatorja (AED). Ob prihodu uporaba cevje klicani na pomoc osebi, ki ni kaza-Dobrepolje za 120 let dela na podrocju AED-ja ni bila potrebna, na lokaciji pa so la znakov življenja. Skupaj z gasilci PGD zašcite in reševanja. S ponosom je pla­bili že clani PGD Struge. Oseba je bila pri Hocevje smo izvajali temeljne postopke keto iz rok župana g. Igorja Ahacevcica zavesti, tako smo jo namestili v stabilni oživljanja do prihoda reševalcev, ki so prevzel predsednik društva, tov. Ivo Kri­bocni položaj, izmerili nivo kisika v krvi, ugotovili, da osebe žal ne morejo oživiti. vec. Gasilci smo ponosni in veseli, da je 


Intervencija v Strugah 
obcina prepoznala vsa prizadevanja in energijo, ki jo gasilci z Vidma vnašamo v operativno pripravljenost in pomoc v primeru interveniranj, in nas nagradila s tako visokim priznanjem. 
27. junija 2021 smo bili v sodelovanju s Športnim društvom Dobrepolje priso­tni na 18. Športnem dnevu v Bruhanji vasi. Tudi letošnje leto smo na prireditvi poskrbeli za požarno varnost in za more-bitno oskrbo poškodovanih ali nenadno obolelih. 
2. julija 2021 ob 12.24 smo z AED-jem pomagali v Podgorici oboleli osebi, ki se je nenadoma zgrudila. Ob prihodu na kraj dogodka so prisotni že izvajali ma-sažo srca, za kar vsem izrekamo pohvale, saj je to izrednega pomena za uspešno oživljanje. Namestili smo AED in nada­ljevali z reanimacijo in dodajanjem kisi­ka. Kmalu zatem se je obcan zavedel. Ob prihodu NMP Ljubljana in urgentnega zdravnika iz Grosupljega so ga naložili v vozilo, kjer je ponovno prišlo do zastoja srca, ki je bil za obcana usoden. 
9. julija 2021 ob 20.07 smo skupaj z gasilci PGD Ponikve nudili pomoc one-mogli osebi. Glede na podatek, da je nenadno oboleli sladkorni bolnik, smo opravili meritev krvnega sladkorja, cez masko se je skušal aplicirati kisik. Obcan je prišel k zavesti, tako smo ga v nadalj­njo oskrbo predali reševalcem NMP, ki so obcana odpeljali v UKC Ljubljana. 
21. julija 2021 ob 16.57 je v naselju Podgora oseba pri cišcenju žleba padla z lestve na balkon in si težko poškodova-la gleženj. Ob prihodu na kraj smo ugo­tovili, da poškodovanec leži v mocnih bolecinah na balkonu. Zaceli smo s pre­gledom stanja poškodovanega, namestili vratno opornico, s sterilno gazo in povo­jem prekrili odprt zlom gležnja, zaceli mobilizacijo poškodovanega, dodajali kisik. Ob prihodu reševalcev in zdravni­ka NMP se je nastavil kanal, dodali so se analgetiki, nato se je z zajemalnimi nosili prenesel do reševalnega vozila, ki ga je prepeljalo v UKC Ljubljana. 
23. julija 2021 ob 12.59 se je pripetila delovna nesreca v kamnolomu. Ob pri­hodu na lokacijo smo pridobili podatke 
o nacinu delovne nezgode, sledil je hiter pregled poškodovanega. Nato smo rano, v kateri je bila vidna kost, površinsko ocistili, pokrili s sterilno gazo ter poško­dovano podlaket fiksirali oz. imobilizirali z vakuumsko opornico. Oseba je bila pri zavesti, spremljala jo je mocna boleci­na. Ob prihodu urgentnega zdravnika in NMP Ljubljana smo predali porocilo in predali poškodovanca v oskrbo. Oseba je bila odpeljana v UKC Ljubljana na na­daljnje zdravljenje. ¦ 


Intervencija v Ponikvah Intervencija v kamnolomu 

Groševo poletje 2021 
Konec avgusta je cas za inventuro poletja. In kaj lahko recemo o Groševem poletju? To, da je 
bilo polno, pestro, zabavno, družabno, nasmejano ... skratka pozitivno. 


Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 
Kaj vse se je dogajalo pod okriljem Štu­dentskega kluba GROŠ? No, naj obudimo spomine na pestro poletno dogajanje. Zaceli smo že junija, ko smo na Srednji šoli Josipa Jurcica v Ivancni Gorici or-ganizirali Grošev zajtrk, ki je potekal v sodelovanju z Zvezo Škis. Dijakom, štu­dentom in drugim mimoidocim smo na stojnici ponudili zdrave oblike zajtrkov, ki so bili sestavljeni iz izdelkov lokalnih pridelovalcev. Za tkanje prijateljskih vezi smo v zacetku julija priredili heng na ve­randi. Seveda pa to ni bil edini dogodek, na katerem smo širili poznanstva. Družili smo se na nekaterih že znanih projektih, kot so karting tekmovanje, pohod na Ve­liko planino ter kopanje na reki Kolpi. Poleg tradicionalnih srecanj pa se lahko pohvalimo z nekaterimi svežimi dogod­ki, tako smo v okviru projekta šapice na izletu peljali svoje kosmatincke na izlet do izvira reke Krke, bili pa smo tudi v Wake parku Dooplek. Nismo pozabili niti na športno obarvane dogodke, tako je bila ena avgustovska nedelja name-njena turnirju odbojke na mivki, dejavni smo bili tudi pri igri paintballa. Ker smo dijaki in študentje vedno željni znanja, smo se izobraževali na VHF-tecaju in Photoshop/Illustrator delavnici. Seveda pa nadaljujemo niz dogodkov tudi v pri­hodnje. Že septembra pripravljamo prav poseben projekt, ki bo pika na i Groševe-mu poletju 2021. 
Mesec september bo namenjen tudi za Groševo umetniško razstavo, ki si jo bo mogoce ogledati od 6. do 10. septembra v casu uradnih ur v prostorih našega klu­ba na Industrijski cesti 1 g v Grosupljem. Z razstavo želimo vsem svojim clanom dati priložnost, da pokažejo svoje ume­tniške stvaritve. Groševci, vabimo vas, da svoje umetnine oddate do 3. septembra na e-naslov: studentski@klub-gros.com, lahko pa jih tudi osebno predate na ura­dnih urah. 
Uradne ure, kljub pocitniškemu casu, potekajo po ustaljenem urniku. V Grosu­plju uradujemo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovo­ru. Za konec pa lepo povabljeni k spre­mljanju naših spletnih omrežjih: profilov Facebook in Instagram ter spletne stra­ni www.klub-gros.si, na katerih najdete vec informacij o delovanju kluba in vsem prihajajocem dogajanju, ki bo zagotovo zanimivo. 
Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ 




Poletje v Prizmi 


Jerusalema je pesem južnoafriškega glasbenika in je izšla leta 2019. V zadnjih dveh letih je preplavila družbene medije in s tem celoten svet. Pesem spremlja plesni izziv, ki smo ga sprejeli tudi mi, zaposleni ter stanovalci Prizme Ponikve. 
Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve 
Dva tedna skupaj smo pridno vadili. Ple­sali smo med telovadbo, po hodnikih, v jedilnici, na vrtu, igrišcu in bivalnih enotah. Neizmerno smo bili ponosni na svojo pripravljenost, koordiniranost ter sodelovanje. Na dan D pa se je ves naš trud posnel na filmski trak. Plesanje in dogajanje je pricaralo nepozabne trenut­ke, ki si jih boste v prihajajocem mesecu lahko ogledali tudi vi sami. 
Dopoldneve, ko vrocina še ni bila huda, smo izkoristili za mnoge sprehode. Nabrali smo bezeg za caj in razlicno polj­sko cvetje za svoj herbarij. Cvetje smo sušili v casopisu med knjigami. Med de­lavnico smo ugotavljali, kako se imenuje posamezna roža, in ni nas sram priznati, da smo morali pokukati v marsikatero knjigo ter na splet. Rožice smo nalepili na dekorativne krožnike ter vstavili v raz­licne okvirje, ki sedaj krasijo naš zavod. 
S ponosom in veseljem lahko povemo tudi, da smo že pobrali svoje prve pridel­ke na svojem vrtu. 

Ob soncnih žarkih pa naše misli od­pihne na morje in košcek tega si prica­ramo med ustvarjalnimi delavnicami. Na naš drugi vhod je priplavala velika hobotnica, ki skrbi, da vse naše male bar­cice pridejo varno v pristan. Po hiši je za­dišalo po sivki, saj smo jo tudi letos sušili in zapakirali v vrecice. Lotili smo se tudi pticjih hišic, ki bodo krasile naša drevesa in nudile domek okoliškim pticam. 





Karitas v poletnem casu 

Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm 

Sodelavci Župnijske karitas smo poromali k Magdaleni Gornik na Goro pri Sodražici. Obiskali smo dve devetdesetletnici, go. Anko Zalar iz Predstrug in go. Ivano Cešnovar iz Kompolj. Organizirali smo srecanje za starejše, 
bolne in invalide. 
Marta Šuštar 

Romanje na Goro 
Sodelavci Župnijske karitas obicajno enkrat letno organiziramo dan skupne­ga bivanja. V lanskem letu je to odpadlo zaradi epidemije covida-19, letos pa smo izkoristili izboljšanje epidemioloških razmer na zacetku poletja in šli na kratko romanje. Podali smo se na Goro pri Sod-ražici oz. v vasico Petrinjci, kjer je cerkev Marije Snežne in ob njej na pokopališcu grob mistikinje Magdalene Gornik. Bil je krasen soncen dan. Na Gori, ki je visoka kar 800 metrov, ni bilo vroce, ampak prav prijetno sveže. 
Pomolili smo na grobu Magdalene Gornik, v cerkvi Marije Snežne smo imeli sv. mašo, kjer smo svoje delo pri Karitas izrocili v Božje in Marijino varstvo. Ogle-dali smo si tudi kraj, kjer je bila Magdale­na rojena, križ, ob katerem je Magdalena imela prvo videnje, in kapelico, kjer je pogosto molila. Na koncu smo obiskali še župnijsko cerkev v Sodražici, kjer so v glavnem oltarju štiri lepe slike Toneta Kralja. Romanje je organizirala naša so-delavka Jolanda Mihelic, ki je doma iz teh krajev, in se ji za organizacijo in vo­denje lepo zahvaljujem. 
Magdalena Gornik (1835–1896) je s svojim trpljenjem in stigmami obnav­ljala Kristusovo trpljenje, imela darove zamaknjenja, videnja, lebdenja, desetle­tja je živela brez zemeljske hrane, tocila krvave solze, prejemala misticno obha­jilo … Kar cudno je, da imamo Slovenci tako izjemno osebnost, pravo svetnico, pa je bila dolgo let ljudem tako malo znana. 


V zadnjih 20 letih se je zadeva spre­menila: izšla je obširnejša knjiga, ki jo je napisala leta 2008 Martina Kraljic, študentka teologije; na spletu je mogoce dobiti veliko podatkov o Magdaleni Gor­nik, posnet je bil tudi film. Ljudje romajo na Goro na Magdalenin grob, zacel se je postopek za beatifikacijo. Nagrobnik so obnovili. 


O življenju Magdalene Gornik 
Povzeto s spletne strani Ognjišca: https:// revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pri­cevanje/2026-magdalena-gornik. 
Ribniški dekan Ignacij Holzapfel je leta 1851 takole porocal o njej ljubljan­skemu škofu Alojziju Wolfu: »Magdale­na Gornik je petnajstletna deklica, hci revnih kmeckih staršev, ki se ukvarjajo izkljucno s poljedelstvom in veljajo v kraju za poštene kristjane. Že od svojih najnežnejših let je kazal ta otrok prijazno in tiho skromnost in je pri kršcanskem nauku kot pri pripravi na prvo spoved in prvo obhajilo izprical opazno znanje ver­skih resnic. Njena zamaknjenja, ki imajo vse znacilnosti svetih zamaknjenj, so se zacela avgusta 1848 ... Vsebina zamak­njenj so slikoviti dogodki iz Jezusovega trpljenja: strah na Oljski gori, bicanje, kronanje, križanje in smrtni boj na križu. Pri tem zacnejo krvaveti njene stigme, ki jih vidno nosi.« 
Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 kot tretji od sedmih otrok preproste kmecke družine v zaselku Ja­neži in bila še isti dan kršcena v cerkvi Marije Snežne na Gori nad Sodražico. Mala Magdalena je bila povsem obicaj­na deklica. Staršem je rada pomagala pri delu, do ljudi je bila prijazna in ljubezni­va. Rada je bila v družbi svojih vrstnic. 
Že kot otrok je gojila posebno ljubezen in spoštovanje do Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Bog je na poseben nacin posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Mati jo je poslala na njivo po krmo za prašice. Ko je prišla blizu njive, je pred seboj zagledala neznano ženo, ki se ji je po prisrcnem pogovoru predstavila kot Jezusova mati in mati vseh ljudi. Poucila jo je, naj Jezusa ljubi, kolikor more, in mu daruje vsako delo. Na dan prvega obhaji-la ji je dal Jezus zacutiti del svoje ljubez­ni. Njene telesne moci so zacele slabeti, vedno mocneje pa je cutila Jezusovo bli­žino. Leta 1847 je zacela obiskovati ne­deljsko šolo, a je tako hudo zbolela, da je morala ostati v postelji. Nobeno zdra­vilo ji ni pomagalo. Avgusta 1848 pa je z drugim Marijinim prikazanjem cudežno ozdravela. Marija ji je obljubila, da bo, ce bo trdno zaupala v Boga, od njega prejela vse, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja (47 let) ni zaužila nobene telesne jedi, hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. 
Pri Magdaleni so se zacele vsak dan dogajati nenavadne reci: zamaknjenja, videnja, stigme (znamenja Jezusovih ran), misticno obhajilo, dar spoznava­nja notranjega stanja duše ... To se je hitro razvedelo in ljudje so v procesi­jah prihajali na Goro, kar je vznemirilo svetne oblasti, ki so zahtevale pojasnila od cerkvenih oblastnikov. Leta 1852 je sodraški župnik Jožef Lesjak s škofovim dovoljenjem izvedel cerkveno preiska­vo. Magdalena je bila 40 dni v župnišcu v Sodražici. Ob koncu preiskave je ško­fu porocal: »Pri vseh svojih opazovanjih nisem mogel odkriti nobene prevare. Zelo bi bil zadovoljen, ko bi se najtrdov­ratnejši nasprotniki hoteli kot clani raz­iskovalne komisije prepricati o resnici zadeve.« Med temi nasprotniki so bili nekateri duhovniki. »Ko sem jim pripo­vedoval o dogodkih na Gori, so gledali name vecinoma kot prenapeteža ali celo lažnivca.« 
Leta 1867 se je Magdalena s svojima sestrama preselila na Bloke k župniku Janezu Kapleneku, kjer so ostale vse do njegove smrti leta 1863. Misticni pojavi (stigme, cudežna jed, misticno obhajilo) so se še vedno videli in pretresali ljudi. V zamaknjenjih je veliko trpela, a je vse trpljenje rada vzela nase za odrešenje duš. Leta 1893 se je preselila nazaj na Goro in 23. februarja 1896 umrla v slu­hu svetosti. 



90 let gospe Ivane Cešnovar 
V juliju sta dve župljanki praznovali 90-le­tnico življenja: Anka Zalar iz Predstrug in Ivana Cešnovar iz Kompolj. Obiskali smo ju predstavniki Karitas, Društva upoko­jencev in Rdecega križa. 
Gospo Ivano Cešnovar smo obiska­li prav na njen rojstni dan. Vsa družina se je pripravljala na veliko praznovanje. Ob njej sta bili tudi vnukinji po pokojni hcerki Jelki, Nina in Vesna. Gospa Ivana živi pri sinu Janku in snahi Andreji, v isti hiši pa živita tudi vnuk Matej in vnuki­nja Špela z družino, tako da je hiša polna ljudi in ji ni dolgcas. Ima štiri vnuke in šest pravnukov, ki jih ima zelo rada in je nanje ponosna. 
Gospa Ivana je bila Maticeva iz Kom­polj. V družini je bilo sedem otrok, pet je še živih. Ona je bila druga in najstarejša od sester. Ker so kmalu izgubili mamo, je Ivana prevzela skrb za kuhanje in gospo­dinjstvo. Tako je postala odlicna kuhari-ca in je bila 16 let zaposlena v Stolarni kot kuharica za pripravo malic za delavce. Mnogi se še danes spominjajo okusnih jedi, ki jih je ona pripravljala. Domaci pravijo, da je še vedno njena glavna vsa­kodnevna skrb, kdaj in kaj se bo kuhalo. 
Obema slavljenkama želim zdravja in še veliko lepih trenutkov v krogu tistih, ki ju imajo radi, domacim pa se zahva­ljujem za gostoljubje. 


Srecanje starejših, bolnih in invalidov 
Srecanje smo imeli prvo nedeljo v avgu­stu. Lansko leto srecanja zaradi epide­mije nismo mogli izvesti. Tudi letos nas je skrbelo, da mogoce ne bo udeležbe zaradi vrocine ali morda zaradi bojazni, da bi se kdo okužil s koronavirusom, pa se je srecanja udeležilo kar veliko ljudi. Vsi udeleženci so bili cepljeni, prav tako tudi sodelavci Karitas, tako da je bilo sre-canje kar sprošceno. Ravno tisti dan se je malo ohladilo, da je bilo prav prijet-no. Srecanja so se udeležili tudi nekateri stanovalci Zavoda Prizma Ponikve in sta­novanjske enote Predstruge. Sodelavke Karitas so jih šle iskat in jih po srecanju peljale nazaj. 
Sv. mašo je daroval letošnji novomaš­nik g. Boštjan Dolinšek, ki je bil eno leto diakon v naši župniji. Pri maši je sodelo-val tudi naš novi diakon Rok Gregorcic. Med mašo so udeleženci lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja, ob koncu maše pa nam je g. Boštjan podelil še novomašni blagoslov. 
Po maši smo se tako kot obicajno zbrali pod arkadami, se malo poveselili, poklepetali in se okrepcali s prigrizkom, ki smo ga z veseljem pripravile sodelav­ke Župnijske karitas. Tudi zapeli smo in 
g. Marinko je raztegnil meh harmonike. Lepo je bilo videti vesele in zadovoljne obraze udeležencev. Povedo nam, da so taka srecanja potrebna in koristna. Va-bim tudi tiste, ki morda oklevate in ima­te razne pomisleke, da se nam naslednje leto pridružite. Boste videli, da vam ne bo žal. 
Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi sre-canja. ¦ 


IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE 



Poletje v Društvu upokojencev Dobrepolje 
Pozdravljeni! No, pa je že skoraj za nami vroce oziroma za nas starejše prevroce poletje. Veliko dela smo si dali z zalivanjem svojih vrtov, ce smo hoteli, da smo vsaj nekaj pridelali. 
Marija Tegel 
V društvu je bilo tudi bolj mirno poletje, malo še zaradi korone, malo pa zaradi vrocine. Izpeljali smo izlet v Prekmurje. Bil je vroc, prevroc dan za marsikoga, vendar se je vse dobro izšlo, tako da smo se vsi prijetno utrujeni vrnili domov. Na­crtovani kopalni dan v juliju in avgustu smo odpovedali zaradi vrocine in proti­koronskih ukrepov. Nacrtovani izlet na Orlovo gnezdo smo zaradi visoke cene odpovedali. Zaradi odpovedanih izletov smo organizirali 25. avgusta izlet v Po-stojnsko jamo in okolico. 

3. julija je praznovala svoj visoki jubi­lej 90 let naša dolgoletna clanica Anka Zalar iz Predstrug. Anka je vclanjena že polnih 30 let. V vseh teh letih se je redno udeleževala naših izletov, letovanj in druženj. Dolga leta je pomagala pri or-no lepo urejena se ob nedeljah s kolesom križa in Karitas. Vsa nasmejana nas je v ganizaciji dogodkov in v strežbi. Bila je odpelje k sveti maši. Cvrsto ga poganja družbi svojih domacih povabila v svoj prva v delovni ekipi, zato je prejela tudi proti Vidmu, tako da je cim prej na cilju. dom. Od veselja je kar žarela in obujali priznanje društva. Vsak se vpraša, kaj jo bistri, da je še smo spomine na svoje mlade dni. Anka, 


Delavna kot mravljica pa je še sedaj. vedno tako cila. Morda križi in težave, ki še enkrat vam želimo še obilo zdravih in Ima velik vrt in še vecjo njivo. Srecuješ jo jih v njenem življenju ni bilo malo. lepih dni, kaj dni, let. s kolesom, motiko in »kanglo«, ko hiti na Za njen praznik smo jo obiskali pred-Bodite lepo in pazite se vrocih dni ter njivo, ki jo ima v Zdenski vasi. Kot ved-stavniki društva upokojencev, Rdecega korone. ¦ 



Vroc mesec avgust v Zavodu sv. Terezije 


Poletni mesec, ko so zunaj visoke temperature, ko je cas za sladoled, izlet, ohladitev … Tudi pri nas smo se trudili, da se cim bolj hladimo v senci in hladnejših prostorih naše hiše. Odlocili smo se, da se odpeljemo na izlet, poromali smo 
na Brezje. 


Marinka Merzel, Zavod sv. Terezije 
12. avgusta smo obiskali Marijo na Brez­jah. Po zajtrku smo se zaceli zbirati pred glavnim vhodom našega doma. Cakal nas je avtobus, ki nas je peljal na Brezje. Ker nam je lani korona preprecila izlet na Brezje, smo se letos potrudili in narocili avtobus, na katerega so imeli možnost vstopiti tudi stanovalci, ki so »priklenje­ni« na invalidski vozicek. Stanovalci so ob pomoci vstopali na avtobus, osebe na vozickih pa smo s pomocjo dvižne plošcadi dvignili na avtobus. Vsi so bili veseli, ko smo se odpravili na pot. Z nami sta šla tudi naš stanovalec p. Jože Roblek in gospod župnik Franc Škulj. Tako je pot na Brezje hitro minila, peli smo, prosili za srecno pot, uživali ob pogledih na sli­kovito naravo. 
Prihod na Brezje je bil cudovit. Ble-šcale so se mogocne gore v soju sonca. Bilo je prijetno toplo, mi smo bili vese­li, da smo prispeli k Mariji Pomagaj. Ko smo stopili iz avtobusa, smo se najprej malo okrepcali s pripravljeno malico in pijaco. Malo po 11. uri smo imeli sveto mašo. Darovala sta jo v somaševanju gospod Škulj in p. Roblek. Bilo je prijet-no, domace, v veliki cerkvi, pod Mariji­nem varstvom. Po maši smo stanovalce pospremili okoli Marijinega oltarja. Cu­titi je bilo tihe prošnje, cutne zahvale in iskrene molitve, ki so se izrekale v naših glavah. V prošnjo in zahvalo Mariji, da smo lahko pri Njej, cisto blizu. Zahvalje­vali in prosili smo za vse nas, ki smo bili tam, in vse, ki so morali ostati doma. Za vse naše domace, sorodnike, bližnje ... za našo Slovenijo, naše voditelje ... za naravo, slovensko zemljo. Prosili smo za ZDRAVJE in PRAVO PAMET vseh nas. 
Po maši smo se zbrali pred cerkvijo v senci. Malo smo poklepetali, popili kavo in pojedli rogljicek. Imeli smo možnost za nakup spominkov, svec in podobic. Veseli in zadovoljni smo se vracali proti avtobusu. 
Vožnja proti domu je bila prežeta s pe­smijo. Veselje je bilo poslušati slovenske pesmi iz naše preteklosti, ki nam prik­licejo spomine, nasmehe na obraz ali zarosijo oci. Ob koncu svojega romanja smo se zahvalili šoferju za srecno vožnjo in pomoc in odšli v dom na pozno kosi-lo. Sklenili smo, da se ob prvi priložnosti spet odpravimo na izlet. Mogoce že je­seni ... ¦ 



Smo družini prijazno podjetje 
Ponosni smo, da je Zavod sv. Terezije vkljucen v projekt »Družini prijazno podjetje«. 
Brigita Novak 
Zavod svete Terezije je bil ustanovljen leta 2006 in nudi celodnevno oskrbo 77 stanovalcem. 
Postopek pridobivanja certifikata je naš zavod zacel decembra 2016 in 6. marca 2017 pridobil osnovni certifikat »Družini prijazno podjetje«. Znotraj za­voda smo dolocili devet ukrepov, katerih cilj je izboljšanje upravljanja delovnih procesov ter boljše usklajevanje poklic­nega in družinskega življenja zaposlenih. Ukrepi zajemajo podrocje delovnega casa, organizacije dela, delovnega mes-ta, politike informiranje tako vodij kot zaposlenih, komuniciranje z zaposleni-mi in zunanjo javnostjo, vešcine vodstva, storitve za družino, druženje. 
S tem projektom želimo, da bi dru­žini prijazna politika v naši organizaciji pripomogla k vecji motivaciji in zado­voljstvu zaposlenih, vecji pripadnosti in vecji produktivnosti. To pomeni, da služ­bene obveznosti in družina niso nezdru­žljive in se ne izkljucujejo, temvec se lah­ko s pomocjo sprejetih ukrepov »Družini prijazno podjetje« dopolnjujejo. Zavod želi kot organizacija delovati odgovorno na vseh podrocjih in tako tudi do zapo­slenih. 

Izvajanje sprejetih ukrepov vseskozi spremlja projektna skupina. Zaposleni v veliki meri uporabljajo sprejete ukrepe in so z njihovim izvajanjem zelo zadovoljni. 
Letos je že cetrto leto, odkar redno izvajamo vse sprejete ukrepe, tako da smo 9. junija 2021 na podlagi sklepa re-vizorskega sveta pridobili polni certifikat »Družini prijazno podjetje«. 
Kaj certifikat »Družini prijazno podjetje« pomeni? 
Operacijo Certifikat Družini prijazno podjetje delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. 
Certifikat »Družini prijazno podjetje« podeljujeta: 
• 
Ekvilib Inštitut, ki je nosilec postopka certificiranja, in 

• 
Ministrstvo za delo, družino in social-ne zadeve in enake možnosti RS. 


Pridobitev certifikata »Družini prija­zno podjetje« je svetovalni ter revizorski postopek, ki pomaga delodajalcem uvajati ukrepe za boljše upravljanje z zaposlenimi, poudarek je predvsem na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Postopek poteka s pomocjo usposobljenih zunanjih sveto­valcev. 
Certifikat tako delodajalcu kot za­poslenim zagotavlja kratkorocne in dol­gorocne pozitivne ucinke. Zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih na podlagi sprejetih ukrepov, ki jih nudi certifikat, se pozitiv­ni ucinki kažejo v zmanjšanju fluktua­cije, kvote bolniških odsotnosti, števila nezgod ipd. ter povecanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih, kar pomeni vecjo kakovost in produktivnost dela in zmanjšanje stresnih situacij, ki pa danes niso vec redkost. 
V našem zavodu bomo še naprej re-dno izvajali sprejete ukrepe, saj nam ni vseeno za zaposlene in njihove družine, temvec si poskušamo cimbolj priti na­sproti. 
Z veseljem vabimo nove sodelavce v svoj kolektiv. ¦ 


Sporocamo vam, da smo, skladno z razpisom Ministrstva za zdravje, 



pooblašceni za izvajanje hitrega antigenskega testiranja 

na SARS-CoV-2 za celotno prebivalstvo in tudi zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. 
Testiranje izvajamo s certificiranimi antigenskimi testi, ki v celoti ustrezajo kriterijem in standardom, izdanim s sklepom št. 181­173/2020/58 Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Vsi testi, s katerimi izvajamo testiranje, so na seznamu EU in tako veljavni tudi pri prehodu meje s Hrvaško. 
Zaradi ves cas spreminjajocih zahtev vas prosimo, da sami preverite morebitne spremembe – možnosti. Vsem testiranim osebam v roku 15 minut po opravljenem testiranju izdamo ustrezno pisno potrdilo oz. izvid o rezultatu testiranja za prehod meje. 
Cena samoplacniškega testa s testiranjem na naši lokaciji ZAVOD SVETE TEREZIJE je 13 EUR/osebo. V ceni je vkljuceno: 
• antigenski test, stroški storitve in opreme zdravstvenega osebja, rezultat, izdelava potrdila za prehod meje. Rezultat testa je znan v 15 minutah. 

Termine si lahko rezervirate na tel. št: 01 7812 300, kjer boste prejeli tudi vse dodatne informacije. 



Srecanje z go. Ancko Lazar 
Kdo ne pozna ljudske pripovedovalke in ljudske pevke ge. Ane Lazar, roj. Kralj, po domace Vintarjeve Ancke, doma iz Zagorice v Dobrepolju, CASTNE OBCANKE OBCINE DOBREPOLJE? 

Dušica Hocevar, TD Dobrepolje govornica, ki v pogovoru prepleta svoje prireditev »DRUGO KROMPIRJEVANJE 
»ŠTORIJE«, dobrepoljske ljudske pripo-IN TEKMOVANJE HARMONIKARJEV«, Pogosto je obiskovala otroke v vrtcu, vedi, se nasmeji in s posebno energijo nas je s prijetno domaco besedo in na ucenke in ucence v osnovni šoli in sode-nadaljuje pogovor. sprošcen nacin popeljala v preteklost in lovala z razlicnimi društvi naše obcine. Obiskali smo jo v mesecu juliju. Ker nam povedala veliko zanimivega. 
Tudi clani TD Dobrepolje smo že se zaradi ukrepov proti epidemiji že dalj Cas je hitro minil, morali smo se pos­vrsto let povezani z go. Ancko. Radi ji casa nismo srecali, je bilo druženje to-loviti z obljubo, da se kmalu zopet sre­prisluhnemo in s pomocjo njene besede liko bolj veselo in prijetno. Zanimalo jo camo. ¦ spoznavamo ljudsko dedišcino in ohra-je, kaj se dogaja v domacem kraju, in ko njamo ljudsko izrocilo. Je prijetna so-smo ji povedali, da se pripravljamo na 

Cetrti pohod po obcinskih mejah 
»Ko delajo noge in pljuca, delujejo tudi možgani.« 
Na vroco soncno soboto, 19. junija 2021, smo se pohodniki ponovno zbrali, tokrat na cetrtem pohodu po obcinskih mejah. 
Cirila Nose, TD Dobrepolje 

Pot se je zacela nedalec od Grmade, kamor nas je zapeljal Ma-tej Strah. Tokrat sta se nam kot vodnika pridružila Ivan Rus in Tone Križman iz Strug. Podali smo se na obhod obcinske meje proti najvišji vzpetini Dobrepolja, na vrh Sten sv. Ane (964 m), kjer smo uživali v precudovitem razgledu na Struško dolino in razgibani svet Suhe krajine. Od tam smo premagovali razda­ljo mimo Oštarije, Kurjega grica, Martinovega vrha, Špicaste­ga vrha, Debelega vrha do Crnega vrha (961 m), kjer smo na tromejo položili tri kamne z napisi obcin Dobrepolje, Ribnica in Kocevje. Sledil je spust proti Kukovski dolini, kjer nas je pri-cakal kombi. Zahvalili smo se g. Ediju Zgoncu in vodnikoma iz Strug za sodelovanje, vodenje in številne zanimive informaci­je med potjo. Upamo, da se nam bosta pridružila tudi na naslednjem pohodu, ki bo prav tako potekal po Struški dolini. Pohod smo zakljucili okoli 14. ure. Kljub vrocini je bila pot prijetna, cetudi kar na­porna, a smo jo v pohodniškem duhu vsi zmogli brez zapletov. 

Vabimo vas, da se nam pridružite na petem pohodu po poteh obcinskih meja, in sicer 4. septembra 2021. ¦ 


TD Dobrepolje v sodelovanju z Obcino Dobrepolje vabi na 


5. pohod po poteh obcinskih meja. 
»Ko delajo noge in pljuca, delajo tudi možgani.« 
Dobimo se v soboto, 4. septembra 2021 ob 7.30 pred TIC-em na Vidmu. 
Odpeljali se bomo v Struge, na jug obcine, na izhodišce pod Pohod bomo zakljucili med 13. in 14. uro. Obvezna ustre-Crnim vrhom (961 m), kjer smo zakljucili 4. pohod. Pot bo zna pohodniška oprema: obutev, oblacila, pohodne palice, potekala po poteh in brezpotju. voda, malica ... TD prevzema le vodenje, udeležba na lastno Najprej se bomo lotili prehoda preko Fukrovega laza, mimo odgovornost. Poti bodo razlicne, od asfalta, gozdnih poti in Vršica (526 m), našega najjužnejšega naselja Ravni (na Rav-stez do brezpotja. nah), ki ga od Rapljevega locuje naravni prag Prejtaga. Sledi pot cez Jermanov laz po obrobju Crne doline mimo najvišje Upoštevali bomo pravilo PCT ter vsa druga priporocila in vzpetine na pohodu Jermanovega hriba (688 m – en meter navodila NIJZ-ja. višji kot Limberk, 200 metrov nižji od Grmade), Mišjega hri­ba (554 m), Polomnjenega vrha (590 m) in Kraljevega hriba Obvezne predhodne prijave (626 m) ter zakljucili pri Gozdarju. do petka, 3. septembra 2021, 
na tel.: 041 962 823 ali Posebnost tega pohoda bo položitev kamnov z napisi obcin e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com. na dveh tromejnikih, in sicer: 
• 
blizu Crnih dolin – tromejnik Dobrepolje, Kocevje, Žu-Startnine ni, prispevek za prevoz 2 €. žemberk; 

• 
blizu Gozdarja – tromejnik Dobrepolje, Žužemberk, VABLJENI! Ivancna Gorica. 




Koronadnevi so naredili svoje, Vzemite si cas in se nam pridružite. Ta pot je izjemna pri-ampak mi smo dobre volje, ložnost za odkrivanje neznanih kotickov naše obcine. Že ker okrog nas je Dobrepolje. slavni Hipokrat je dejal: »Hoja je clovekovo najboljše zdra­vilo.« Vsak pohodnik bo vpisan v seznam vseh etap, ki jih bo opravil. 





















































Turisticno društvo Dobrepolje 
Vabilo na septembrsko ekskurzijo 
po neizbrisljivih sledeh umetniškega ustvarjanja našega umetnika Toneta Kralja, ki bo v soboto, 18. septembra 2021. 
Na pot se bomo odpravili v soboto, 18. septembra 2021, ob 
7. uri z avtobusne postaje na Vidmu, 7.20 iz Grosuplja, 7.30 iz Ljubljane (Rudnik). 
Na Vrhniki bo prvi postanek za kavo, nato bomo nada­ljevali pot do Ajdovšcine (Šturje), kjer si bomo v cerkvi sv. Jurija ogledali poslikave Toneta Kralja iz leta 1960. Hkrati pa si bomo ogledali ostanke peterostranicnega poznorimskega kastela (186 × 152 m), 14 stolpov ter druge zanimivosti. Na voljo bo 30 minut za pocitek in individualne potrebe. 
Sledi pot do Dornberka, do cerkve sv. Danijela, kjer je 
Vsi, ki imamo kartice JPP za brezplacen prevoz z vlakom ali avtobusom, izkoristimo to danost. Med drugim tudi za do-poldanske izlete k našim sosedom. Spoznajmo jih! 
Od septembra dalje bo TD Dobrepolje organiziralo vsak drugi in zadnji cetrtek brezplacne dopoldanske izlete v kra­je z železniško postajo proti Kocevju in Ljubljani. Odhod vlaka proti Kocevju bo vedno ob 8.43 z železniške postaje v Predstrugah, proti Ljubljani ob 6.59. Prav tako bo vedno vrnitev iz smeri Kocevja ob 12.29 in iz smeri Ljubljana ob 10.52. 
Brez predhodne prijave se na dan izleta zberemo na po­staji deset minut pred odhodom vlaka. Število udeležencev ni doloceno. Obvezna maska, voda in dobra volja, ker priha­jamo iz Dobrepolja. 
Držali se bomo veljavnih zdravstvenih ukrepov in navodil NIJZ-ja ter upoštevali pravilo PCT. Na pot, ki ne bo kratka, vzemite dovolj tekocine, kakšen prigrizek, ustrezna oblacila in obutev, da bomo kljubovali morebitnim neprijetnim pre­senecanjem. 
Prijave sprejemamo do zapolnitve mest na 
tel.: 041 962 823, e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com 
ali vsako soboto v TIC-u od 9. do 11. ure. 

Tone Kralj leta 1969 poslikal svojo zadnjo cerkev. Vabljeni! Ogledali si bomo tudi nagrobnik župniku Cirilu Zamaru na pokopališcu v Biljah. 
Od tu nas loci 15 minut vožnje do Mirenskega gradu – cerkve Žalostne Matere Božje. Tukaj si bomo ogledali vec Tonetovih poslikav. 
Nato sledita pozno kosilo in pot proti domu. 





Turisticno društvo Dobrepolje 
Dobrepoljski izleti k sosedom z vlakom 
Izlet bo sestavljen iz naslednjih dejavnosti: 
• 
sprošcujoc sprehod v najnižji prestavi; 

• 
pocitek ob kavici, caju, kar je vaš strošek; • ogled zanimivosti; 

• 
vrnitev. 


Prvi izlet bo že 9. septembra. Obiskali bomo slovenske Atene – Velike Lašce. Tudi drugi izlet v septembru bo v smeri Kocevja. 
Vabljeni, bodite zraven. 
Edi Zgonc, TD Dobrepolje 





in tekmovanje harmonikarjev 
bo v soboto, 28. avgusta 2021, ob 14. uri 
na obcinskem trgu na Vidmu. 
Ob zvokih harmonikarjev in ansambla bomo iskali najtežji dobrepoljski krompir, okušali krompirjeve jedi in predstavili pridelovanje krompirja skozi cas. Za hrano in pijaco bo poskrbljeno. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel A’ BUP. 
Se vidimo! 

TuristicnodruštvoDobrepolje in ObcinaDobrepolje Partnerji: DPŽ Dobrepolje Struge, PGD Kompolje, Primož Štefanc in Cebelarsko društvo Dobrepolje 





Ekološke prakse kmetovanja, življenja in mišljenja 
Turisticno društvo Dobrepolje se je v maju in juniju v okviru projekta Nadgradnja Klancarjeve domacije posvetilo izvajanju delavnic o širjenju ekološke prakse kmetovanja, življenja in mišljenja. Delavnice so potekale v treh sklopih, pri tem pa so sodelovali z osnovnošolci iz OŠ Sodražica in OŠ Ob Rinži Kocevje ter s clani Društva upokojencev Velike Lašce. Z njimi je turisticno društvo želelo ozavešcati in prispevati k širjenju zavedanja o trajnostni rabi naravnih virov, 
sožitju z naravo ter prilagajanju na podnebne spremembe.  
Luka Škulj  
Nacin trajnostne rabe virov so želeli  
razširiti med poslušalce delavnic, pri  
tem pa jim je pomagala Jožica Fabjan,  
ekološka kmetovalka in ena izmed pio­ 
nirk permakulture. Jožica je radovednim  
poslušalcem predstavila temo semena  
rastlin kot izrocilo našim potomcem, v  
treh sklopih delavnic pa se je dotaknila  
razlicnih tem. Sprva so za uvod prisluh­ 
nili splošnim informacijam o ekološkem  
kmetovanju in o semenih rastlin od za- 
cetkov prvih udomacenih semen pa do  
današnjih dni, ko je razvoj tehnologije  
prinesel pridobivanje hibridnih in gen- 
sko spremenjenih semen. Delavnice so  
se nadaljevale z informacijami o stanju  
ohranjanja semen rastlin v slovenskem  
prostoru in nacinih, s katerimi lahko  
sami pripomoremo k pridobivanju se­ 
men, ki bodo še kako pomembna za  
ohranjanje narave, hrane in cloveštva.  Delavnice so potekale v Kocevju, Sod- 
Srecanja pa smo vedno zakljucili z iz­ ražici in v Robu ter so del projekta Nad­ 
menjavo semen rastlin in s predstavitvi­ gradnja Klancarjeve domacije. Za vsebi­ 
jo semenskih bank, ki jo ima tudi Jožica  no je odgovorna Andreja Škulj s.p. Organ  
sama, prav v tem casu pa sodeluje pri  upravljanja, dolocen za izvajanje Pro- 
ustvarjanju prve lokalne semenske ban- grama razvoja podeželja RS za obdobje  
ke v Dobrepolju.  2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo,  
gozdarstvo in prehrano RS.  



Obisk ekološke kmetije na Klancarjevi domaciji 
Turisticno društvo Dobrepolje je v juniju za najmlajše organiziralo zanimiv in poucen lokalni izlet do ekološke kmetije na Klancarjevi domaciji v Zagorici. Na obisku pri ekološkem kmetu Stanetu Škulju so se zvrstile tri skupine vrtcevskih 
otrok dobrepoljskega Vrtca Ringaraja. 


Luka Škulj 
Med zabavnim poletnim obiskom so se otroci spoznali s konji, zajci in kokoška-mi, najbolj pa jih je presenetila olesenela kaca, ki jo ima Stane udomaceno na dre­vesu. Poleg tega so pomagali pri košnji, vozili so se s »šajtrgo«, spoznali hotel za žuželke in se na koncu seveda okrepcali s prigrizki ter napitkom. Zabavnega in po-ucnega obiska je bilo vsak dan prehitro konec. 
TD Dobrepolje se zahvaljuje vrtcu Ringaraja za preteklo in prihodnje us-pešno sodelovanje, prav tako pa bodo nadaljnjih takšnih obiskov veseli tudi na Klancarjevi domaciji. 
Organizacija in izvedba obiska Klan­carjeve domacije sta del projekta Nadgra­dnja Klancarjeve domacije. Za vsebino je odgovorna Andreja Škulj s.p. Organ upravljanja, dolocen za izvajanje Pro-grama razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. 





Uspelo nam je 

Protikoronski ukrepi, predvsem pa skrb za varnost in zdravje naših clanov, so nam vseskozi preprecevali organizacijo rednega letnega zbora. Prav tako so nam bile onemogocene nekatere druge dejavnosti našega Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Še posebej smo se bali, da ne bomo mogli dostojno obeležiti spomina na 
dogodke izpred 30 let. 


Franci Zorko 
Takrat smo z orožjem v roki stopili na branik domovine. S trdno vojaško od­locenostjo ter razumom politike smo uresnicili stoletne sanje Slovencev o samostojnosti ter hkrati dosegli, da clo­veških žrtev za dosego tega cilja ni bilo še vec. Ceprav na sreco cloveških žrtev v naši osamosvojitveni vojni ni bilo veliko, je, kot pravimo, vsaka cloveška žrtev ena prevec. Teh naših soborcev, ki so na ol­tarju domovine darovali najvec, kar lah­ko clovek da, to je svoje življenje, smo se še posebej spomnili na svecanosti, ki smo jo v pocastitev 30. obletnice sloven-ske osamosvojitve in osamosvojitvene vojne organizirali v mesecu juniju. 
Izkoristili smo sprošcanje protikoron­skih ukrepov ter svecanost organizirali v naravnost idilicnem okolju pred lovsko koco LD Grosuplje na Ilovi Gori. Sveca­nost so zaceli pohodniki, ki so na okoli 10 km dolgo pot odšli že v jutranjih urah. Pohodnike, med katerimi je bilo tudi ne­kaj gostov iz okoliških OZVVS, je pot pe­ljala po gozdnih poteh okoli Ilove Gore, od koder je cudovit razgled na celotno Grosupeljsko kotlino ter njen naravni biser Radensko polje. Korak jim je zas­tal pri nekaterih spominskih obeležjih, kjer so obudili spomin na dogodke iz polpretekle zgodovine. Po njihovi vrnitvi na izhodišce pred lovsko koco pa smo nadaljevali s kulturnim programom.
 Program smo zaceli, kot se za takšno slovesnost spodobi, s slovensko himno. Nadaljevali pa so ga mladi pevki Iva in Maja Režek ter ucenec OŠ L. Adamica iz Grosuplja Liam Zrimec, ki je predstavil svoja razmišljanja o domovini. Vsi priso­tni smo si bili enotni v prepricanju, da se nam, dokler najmlajši rod na tak nacin razmišlja o svoji domovini, ni treba bati za njeno prihodnost. Predsednik OZVVS Grosuplje Alojz Potocnik pa nas je v svo­jem slavnostnem nagovoru kljub vsemu spomnil na nekatera dejstva iz relativno trde sedanjosti, o katerih prav gotovo leta 1991 nismo sanjali in si jih nismo želeli. 
Vendar nam za vse, kar smo storili takrat, ni bilo nikoli žal. Saj nam ostaja upanje, da, kot je zapisal pesnik, »vremena Kra­njcem bodo se zjasnila«. 
Po koncanem kulturnem progra-mu smo zaceli redni letni zbor OZVVS Grosuplje za leto 2021. Na zboru, ki smo ga tudi tokrat zaceli s svecanim veteran-skim dejanjem, smo sprejeli porocilo o delu in financno porocilo OZVVS Grosu­plje za leto 2020 ter program dela in fi­nancni nacrt za leto 2021. Podelili smo tudi priznanja in zahvale za prizadevno delo in sodelovanje z OZVVS Grosuplje. 
Na koncu je za dobro voljo poskrbel naš soborec Ivan Zavržen, ki nam je za­pel eno od pesmi iz svojega bogatega re-pertoarja. V sprošceno druženje pa nas je z nekaj cudovito odpetimi pesmimi po­peljala pesnica in pevka Mirjana Šernek. 
Sledila sta še odlicen »veteranski go-laž« ter sprošceno druženje soborcev v vojni in prijateljev v miru, tja do poznih popoldanskih ur. ¦ 




Nepozabna doživetja z Debelega rtica 


Poletje je cas pocitnic, sonca, morja in spoznavanja novih prijateljev. Nestrpno smo cakali na 24. julij, ko se je 149 otrok in 17 spremljevalcev s tremi avtobusi za osem dni odpravilo proti Debelemu rticu. Otroci so prihajali iz obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, letovanje pa je že 25. organiziralo in izvedlo Obmocno združenje Rdecega 
križa Grosuplje. 


Vesna Pregelj s pedagoško ekipo in otroki 
Osemdnevno zdravstveno letovanje in kolonijo smo preživeli na najlepšem košcku slovenske obale – v Mladinskem zdravilišcu in letovišcu RKS Debeli rtic. Mladinska domova Rakovica in Morska zvezda sta postala naš pocitniški dom. Razdeljeni smo bili v 15 skupin, ki so jih vodili skrbni voditelji prostovoljci. Pos­krbeli so, da smo se zabavali, se veliko gibali, ustvarjali in imeli dejavne pocitni­ce. Veliko casa smo preživeli v morju in v zunanjem bazenu z morsko vodo. Cas najvecje vrocine smo preživljali v prijet­nem zavetju svojih mladinskih domov, kjer smo se družili, pogovarjali, igrali družabne igre, brali knjige, se pomerili v namiznem nogometu in ustvarjali. Med drugim smo izdelovali razglednice za naše bližnje, se naucili plesti zapestnice iz volne, ustvarjali s papirjem, izdelovali cofke, reševali zanke in uganke, ustvarili okvirje za slike in porisali spominske ma-jice. Naravni park v zdravilišcu je omo­gocal, da smo lahko raziskovali okolico, se igrali z naravnimi materiali, preizkusili cutno pot, uporabljali številna igrala, se pomerili v skupinskih športih na igrišcih in celo imeli piknik v gozdicku. 
Spoznavali pa smo tudi okolico. Kar peš smo se podali do Ankarana, kjer smo bili še posebej navdušeni nad školjcišcem. Prav posebno doživetje pa je bil izlet z ladjico v Koper, kjer smo se sprehodili po mestu in se sladkali z odlic­nim sladoledom. Najbolj smo se veselili vecerov, saj se je v amfiteatru na plaži vsak vecer odvijala animacija za celo zdravilišce. Razgibali smo se ob plesnih koreografijah, se zabavali ob odštekanih slogih, pokazali svoje talente, iskali zak-lad in našemili svoje vzgojitelje. Ja ... res nam ni bilo dolgcas. Domov smo se vrnili polni doživetij, nepozabnih spominov in novih prijateljstev. Komaj cakamo nas­lednje poletje. 
Hvala vsem, ki ste nam omogocili, da smo lahko preživeli brezskrbne in razgi-bane pocitnice. ¦ 


Športni dan v Bruhanji vas ponovno privabil 

številne športne navdušence 


V nedeljo, 27. junija, smo v Športnem društvu Dobrepolje z vašcani Bruhanje vasi izvedli 18. športni dan v Bruhanji vasi, tradicionalno športno-rekreativno prireditev. Tudi letos sta bili v ospredju tekmovanji v nogometu in odbojki na mivki. 

Bojan Novak 
Na nogometnem turnirju se je tokrat pomerilo pet ekip, ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Najbolj­ši dve ekipi sta se po odigranih desetih tekmah pomerili v finalu, ki se je po dramaticnem preobratu v zadnji minu-ti prevesil v streljanje kazenskih strelov. Vec spretnosti in natancnosti so pokaza­li igralci ekipe Galaktiki in tako osvojili letošnji turnir. Drugo mesto je osvojila ekipa Topnicarji, tretje pa Bruhanja vas. 
Na turnirju v odbojki na mivki je so-delovalo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, znotraj katerih so se po­merile po sistemu vsaka ekipa z vsako. Vsaka tekma se je igrala na dva skrajšana niza do 15 tock. 




Najvec so na turnirju pokazali igralci ekipe Soncki (Nejc Babic, Vid Marolt, Eva Staric), drugo mesto je osvojila ekipa Igi team, tretje pa Hocevska banda. Za miss mivke je bila izbrana Eva Staric, za mistra pa Grega Gradišar. 
Premierno smo izvedli tudi rekreativ­ni turnir parov v badmintonu, ki se ga je udeležilo šest parov. Igrali smo po eno­krožnem ligaškem sistemu (vsak par z vsakim), na dva dobljena skrajšana niza do 11. Prvo mesto je osvojila dvojica Bojan Novak in Jon Novak, drugo Anja Mesojedec Golobic in Lucija Mesojedec Laharnar, tretje pa sestrska naveza Darja in Tatjana Babic. 




Poleg tekmovalnega programa smo izvedli tudi nordijsko hojo, ki jo je vodila Stanka Kuplenk, rekreativno nogometno tekmo veteranov (Dobrepolje – Velike Lašce : Grosuplje) ter tekmovanje v me-tanju balinckov v tarco. Najbolj natancne roke so imeli Toni Klinec, Klemen Marolt in Aleš Tegel. 
Za obiskovalce smo pripravili trampo­lin, številni pa so vadili na našem ulic­nem fitnesu. 
Dan je potekal v prijetnem ozracju, ki so ga s hrano in pijaco pomagali ustvar­jati vašcani Bruhanje vasi. Pri organiza­ciji so pomagali tudi clani PGD Videm Dobrepolje, za kar se jim lepo zahvalju­jemo. 
Tekmovalni del smo zakljucili s po­delitvijo priznanj, kjer je sodeloval tudi župan Igor Ahacevcic. 
V luci preprecevanja širjenja korona­virusa smo nekatere sicer tradicionalne dejavnosti (bazen, skakalni grad) letos izpustili, pri drugih pa smo poskušali v najvecji meri upoštevati priporoci-la NIJZ-ja, na kar smo udeležence tudi veckrat opozorili po ozvocenju. 
Dan je potekal v sprošcenem vzdušju, številni obiskovalci pa so bili tudi tokrat zelo zadovoljni. ¦ 


ZMAGOVALCI VSEH TREH TEKMOVANJ: 

Futsal klub Dobrepolje v novo sezono 


starta udarno 


Po krajšem poletnem premoru se bo v zacetku septembra zacela sezona 2021/22, v kateri nameravamo nastopiti z vsemi možnimi starostnimi selekcijami. Tudi letos bo clanska ekipa nastopila v najmocnejši 1. slovenski futsal ligi. Velike nacrte imamo tudi z mladinsko in kadetsko ekipo. V veliko cast si štejemo, da se bo v soboto, 28. avgusta, v novi športni dvorani Dobrepolje zbrala vsa futsal smetana, na našem parketu pa bo odigrana tudi tekma za slovenski 
superpokal. 

Jurij Žnidaršic 
Poletni cas smo v upravi kluba letos pre­živeli še posebej delovno. Nogometna zveza Slovenije nam je namrec zaupala organizacijo Dneva slovenskega futsala, na katerem se bodo zbrali vsi trenerji, delegati in sodniki. Priprava na dogo­dek je zahtevala veliko energije in casa in verjamemo, da bomo dan odlicno izpeljali. 
Vodstvo prve slovenske futsal lige je našo ekipo povabilo v tekmovanje v 1. clanski ligi in kot ambiciozen klub ga nismo mogli zavrniti. Tako bomo v svoji novi dvorani spet prica najvišjemu nivo­ju slovenskega futsala. Upamo, da boste lahko letos na tekmah prisotni tudi gle­dalci in bo vzdušje v dvorani dogodku primerno. 





TEKME CLANSKE EKIPE FUTSAL KLUBA DOBREPOLJE V 1. SFL (september): 
Petek, 3. 9. 2021 (20:00), šp. dvorana Dobrepolje (Futsal klub Dobrepolje : KMN Bronx) 
Petek, 17. 9. 2021 (20.00), šp. dvorana Dobrepolje (Futsal klub Dobrepolje : KMN Meteorplast) 
VPIS V SEZONO 2021/22: ponedeljek, 30. avgust 2021, ob 19.00. 


URNIK TRENINGOV od 1. 9. naprej: 
U-7 (2015, 2016): ponedeljek, 15.00 do 16.30 in sreda, 16.30 do 18.00 U-9 (2013, 2014): torek in cetrtek, 15.00 do 16.30 U-11 (2011, 2012): torek in cetrtek, 16.30 do 18.00 U-13 (2009, 2010): ponedeljek, 16.30 do 18.00 in petek, 15.00 do 16.30 U-15 (2007, 2008): sreda, 18.00 do 19.30 in petek, 16.30 do 18.00 U-17/19 (2002 do 2006): ponedeljek, sreda in cetrtek, 18.00 do 19.30 

GIBALNA ABECEDA (dekleta): sreda, 15.00 do 15.55 in 16.00 do 16.55 
Vec informacij na FB-strani Futsal kluba Dobrepolje. 

Na podrocju upravljanja kluba je ve-terim smo povezali tudi nekatera druga s športom v domacem okolju, rast na liko del, ki se ne vidijo, morajo pa biti društva (Turisticno društvo Dobrepolje, podrocju telesnega in osebnostnega ra­opravljena, da lahko na treningih in Strelsko društvo Bukovec, Lokostrelski zvoja. V klubu pa sodelujejo tudi številni tekmah gledamo vec kot sto svojih cla-klub Turjak). mladi in odrasli, ki so predvsem na tek­nov. Prvi so treninge zaceli fantje clan-Veseli smo, da bodo pod našim okri-mah nepogrešljivi pomocniki. ske ekipe, v ponedeljek, 23. avgusta, pa ljem septembra zacela splošno vadbo Vsekakor pa tudi na tem mestu vabim tudi fantje od U-13 do U-19. Mlajši bodo (gibalna abeceda) tudi dekleta. vse otroke in mladostnike, da sprejmete treninge zaceli v zacetku septembra, po Želim vas povabiti, da se nam pri-izziv in se prikljucite našim treningom. vpisu, ki bo 30. avgusta ob 19.00 v klub-družite, bodisi kot clan kluba bodisi kot Sprotne informacije o delovanju v klu­skih prostorih v novi športni dvorani. vadeci, sodelavec pri organizaciji tekem bu lahko spremljate na naši FB-strani. ¦ 
V tednu od 16. do 20. avgusta smo us-ali podpornik. Vsak dan se trudimo ot­pešno izpeljali letošnji futsal tabor, s ka-rokom omogociti zdravo ukvarjanje 



Futsal klub Dobrepolje gosti Dan slovenskega futsala 
V soboto, 28. avgusta 2021, bo v športni dvorani Dobrepolje in v prostorih OŠ Dobrepolje potekal letošnji Dan slovenskega futsala. Nogometna zveza Slovenije je letos zaupala organizacijo našemu klubu, v novi športni dvorani pa bo poleg številnih izobraževanj odigrana tudi tekma za slovenski superpokal. 
Bojan Novak 
Že zjutraj bodo svoje dejavnosti pred novo sezono zaceli sodniki, ob 11.00 pa se bodo zbrali vsi trenerji, ki bodo v novi sezoni vodili ekipe v vseh futsal tekmo­vanjih pod okriljem NZS. Do 17.30 bodo prisluhnili šestim predavanjem. Eno pre­davanje bo ob pomoci drugih trenerjev v klubu in nekaterih igralcev izvedel tudi Dani Kaljevic in predstavil delovanje in metodiko ucenja futsala v našem klubu. 
V popoldanskem casu se bodo zbrali tudi vsi delegati in opravili svoja izobra­ževanja, potekalo pa bo tudi izobraževa­nje novih casomerilcev. 

Kot vrhunec dneva pa bo izvedena Futsal club Litija. Tekma bo odigrana tekma za slovenski superpokal, prvo lo-pred gledalci. Pogoj za vstop v dvorano voriko v sezoni. Pomerili se bosta lani bo izpolnjen eden od pogojev PCT (pre­najboljši ekipi – Futsal klub Dobovec in boleli, cepljeni, testirani). 

NOVO! ZDRAVA VADBA, vadba, prilagojena posamezniku. 
Te mucijo bolecine, želiš izboljšati zdravje, izboljšati kondicijo? 
Vadba vkljucuje naloge za razvoj aerobnih sposobnosti, moci in gibljivosti. Izbor vaj temelji na nacelih funkcionalne vadbe. Pri vajah si pomagamo tudi s pripomocki. 
KDAJ: SREDA 18.00–19.00 KJE: dvorana Dobrepolje, mala telovadnica PRIJAVE: anze.zagorc@gmail.com, 040 355 724 ŠTEVILO MEST OMEJENO, zagotovi si svoje! 
Vadbo bo vodil nasmejani izkušeni trener športne rekreacije in funkcionalnih vadb Anže Zagorc. Anže je uni. dipl. prof. športne vzgoje, mladi ocka z vecletnimi izkušnjami na podrocju izobraževanja, športa, rekreacije, vadb, preventive ter gibalnega razvoja. Odlikujejo ga številni rezultati v praksi in srcnost in vodi z zgledom. 






Teden odprtih vrat na Grossgymovih vadbah 
Gibam se, ti se gibaš, on se giba. Zakaj se ne gibamo vsi? 
V prazgodovini je moški lovil, ženska nabirala rastlinje. Oba sta se gibala vecino  dneva. Clovek je ustvarjen za gibanje. Žal pa nas v današnjem svetu tehnologija, narava služb, hitrost življenja in naša lenoba prisilijo, da cedalje vec uporabljamo prevozna sredstva, se povzpenjamo z dvigalom in preživljamo prosti cas na sedežni. 
Sandra Vidmar in Marko Marinc, 
osebna trenerja 
V nas se prebudi gen za gibanje šele tak-rat, ko zazvoni alarm zdravja. Debelost, povišan krvni tlak, previsoka vrednost sladkorja v krvi, prevelika telesna teža  ... Vse to so sprožilci, da se clovek zacne gi­bati v naravi ali v telovadnici. 
Zakaj se ne bi gibali celo leto in skrbeli za svoje zdravje ves cas, ne potem, ko je že (pre)pozno? 
V najini naravi je, da se gibava. Vsak dan. In želiva spodbuditi mlade, starejše in najstarejše, da  najdejo svojo telovad­nico, svoj koticek narave, svoj nacin giba­nja in se mu prepustijo. 
Kako spodbuditi ljudi h gibanju? Tako, da si sam vzor. Da postaneš ambasador gibanja ;). 
Res je težko zaceti, se strinjava, vcasih potrebuješ nekoga ali skupino, da je za-cetek lažji. In septembra bo v novi dvora­ni Grossgymova ekipa, ki vas bo spodbu­jala, da se gibate, da poskrbite zase. 
V Grossgymu bo možno miganje pre­izkusiti brezplacno na TEDNU ODPR­TIH VRAT, startamo 1. septembra. Boste z nami? 
Potrebujete le voljo, nasmešek, udob­na oblacila in vodo. Se vidimo. 
Za vec informacij pa spremljajte naš Facebook profil ali pišite na info@ grossgym.com. ¦ 



Blagoslov motoristov in motorjev v Tisovcu 
Ker se zgodi tudi najboljšim … in blagoslov vedno prav pride, smo se na god sv. Krištofa zbrali na blagoslovu 
motoristov in motorjev v Tisovcu. 

Janko Nose 
Ideja je že nekaj casa tlela, maja pa sta se struški župnik Marinko Bilandžic in Franci Strah dogovorila, Tisovcani pa smo potrdili organizacijo in je stvar ste­kla. 
Zbrali smo se pred videmsko cerkvi­jo, se zapeljali na panoramsko vožnjo do struške cerkve, po kratkem nagovoru nas je župnik pogostil na dvorišcu župnišca. Okrepcani smo se zapeljali do Tisovca. Pred cerkvijo sv. Petra in Pavla smo se ustavili, motorje pa parkirali na dvorišcu prijaznih sosedov – Hrenovih. Po uvo­du, kjer sta župnik Marinko in Franci predstavila, kako je prišlo do pobude, je sledilo bistvo našega zbora: blagoslov. Po blagoslovu je župnik organiziral še vožnjo zaupanja, nato smo se pocasi pre­maknili do igrišca, kjer smo se še malo podružili … 



Zaradi hitro spreminjajocih se okoli-šcin v zvezi s korono smo blagoslov skro­mno oglaševali, zato nas je prijetno pre­senetila velika udeležba: motoristi smo se pripeljali na 45 motorjih, mopedih in 





Romanje na Sveto goro 
Letos se je naša skupina bralk za Slomškovo bralno priznanje za odrasle odlocila za romanje na Sveto goro nad Gorico. V lepem jutru smo se 19. julija odpravili na pot. 
Fani Francelj 

Jutranjo kavo smo si privošcili v Vipavi,  
kjer smo si ogledali tudi izvir reke Vipa­ 
ve, ki je po svoje prav zanimiv. Pricakuješ  
slap vode iz hriba, a voda skoraj nevidno  
pronica iz zemlje in polni korito reke. V  
zelenem gaju ob vodi se clovek umiri,  
odpocije si oci, dobi navdih za nadalje­ 
vanje poti.  
Takoj ko smo pustili Nanos za seboj,  
se je v daljavi pokazala Sveta gora, kjer  
visok zvonik kot svetilnik vabi vernike  
na goro po vsej Primorski, tja do morja  
in dalec v Italijo. V Matejevem evange­ 
liju beremo: »Mesto, ki stoji na gori, se  
ne more skriti!« Sveta gora in še mnoga  
druga Marijina božja pota so kot mesto  
na gori. So luc sveta za vse ljudi. Zato si  
je Marija za svoja svetišca rada izbrala  
kraje in gore, ki že od dalec kažejo njeno  prav na vrh gore, do mogocne Marijine  pelo prikazanja. Na podstavku Marijine­ 
prisotnost med nami.  bazilike, so postaje križevega pota. Za  ga kipa z Jezusom v narocju piše: »Tako  
Ob cesti, po kateri smo se pripeljali  glavnim oltarjem smo najprej videli ka­ se je Marija na gori Skalnici, zdaj Sveti  

gori, prikazala Urški Ferligoj in ji naro-cila: 'Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.'« Urško je oblast zaprla v jeco, iz katere je bila trikrat cu­dežno rešena. 
Na dveh gorah na naših tleh se je pri­kazala Marija, govorila v našem jeziku z Urško in Magdaleno Gornik na Gori pri Sodražici. Slovenci smo bili in trudimo se, da ostanemo Marijin narod. 
Cerkev je mogocno, brez vsakega kica, umetniško zgrajena, kar daje poudarek na svetost kraja. Obisk tako svetega kra­ja je nekaj posebnega, ko te objame mir, spokojnost in se odpre božja bližina, ki te presvetli s svojo lucjo. 
Ob vstopu v cerkev se pocutiš, kot bi prišel domov. Na oltarju te caka ista Ma-rijina podoba, njena in Jezusova zlata krona se lepo blešcita in privabita oci in dušo, da se naužijejo lepote naše nebeš­ke matere. Nekdo je tako opisal podobo svetogorske Marije: 
»Sveti Janez, Izaija, 
v sredi Jezus in Marija, 
zadaj je nebeški žar, 
Kraljica naša, ljuba Mati, 
ti nas hudega obvar!« 
Do oltarnega prostora je vec stopnic, da je dvignjen, in tudi v zadnjih vrstah pod korom verniki lahko spremljajo obrede. Prav tam, pod korom, je stena, prekrita s svetimi podobami, rožnimi venci v zahvalo Mariji za uslišane proš­nje. 

Po sv. maši, ki jo je daroval naš g. žu­pnik Marinko Bilandžic, smo se še malo razgledali okrog cerkve, uživali v cudo­vitem razgledu na hribe in doline dalec naokoli. 
Duhovno okrepljeni smo šli naprej po dolini reke Soce. Pot je vijugasta, strma, ovinkasta; na vec mestih se ti na­ježi koža, tako blizu je globok prepad v korito reke; pa smo bili vseeno srecni, veseli in zadovoljni, ko smo videli toliko lepote božjega stvarstva. To pot bi mor­da lahko primerjali s trnovo, ozko, strmo in vijugasto potjo nad prepadi, ki pelje v vecnost. Tudi v življenju nam marsikaj zapre sapo, a na koncu nas caka sreca, kot so nas na tem potovanju cakali pre­lep koticek smaragdno zelenega jezera in z borovci porašceni hribi okrog in okrog kraja Most na Soci. 
Prekrasen razgled na lepoto kraja nam je nudila terasa gostišca Šterk. Izpolnile so se nam Slomškove besede: »Dobra duša povsod dobre ljudi najde.« Povsod smo srecali in govorili z dobrimi, prija­znimi ljudmi. Vracali smo se skozi Idri­jo. Sonce je bilo še visoko, ko smo prišli domov.
 Vsak od nas je v svojo knjigo življenja popisal stran dneva romanja na Sveto goro z lepimi vtisi, veseljem, milostjo in duhovnim mirom. Želimo si, da bi lahko še veliko strani v naših knjigah življenja popisali z obiski Marijinih romarskih krajev, med katerimi je Sveta gora pravi biser.
 Romanje ali izlet v prijetni družbi prijateljev po lepih krajih vsakega od nas razveseli in je pravo zdravilo za dušo in telo. 
Hvaležni smo svojemu šoferju Brane­tu Meglenu, ki nas je srecno, varno vozil in pripeljal na cilj romanja in domov. 
Blaženi Anton Martin Slomšek je za­pisal: 
»Clovek opeša in obnemore, 
ce si veckrat ne oddahne in 
se ne razveseli. Veselo srce 
podaljša naše dni. 
Naša dobra volja mora biti 
za dušo in telo zdravilo.« ¦ 


Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proc, z nami hodijo nevedoc. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami, še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. 

ZAHVALA 

Ob boleci izgubi dragega moža, oceta, dedija, brata in strica 

ALOJZIJA ANDOLJŠKA 
(25. 4. 1935–20. 7. 2021) iz Podtabora 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašcanom in znancem za izreceno sožalje, podarjene svece, cvetje in darovane svete maše. Zahvaljujemo se ge. Klavdiji Kastelic in osebju zdravstvenega doma za vso strokovno pomoc. Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Novak, pevcem za ganljivo petje in gasilcem PGD Struge. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. 
Žalujoci: vsi njegovi 


Moj Gospod in moj Bog, v tvoje roke izrocam svojo dušo, vdan v upanje na vstajenje. 


ZAHVALA 


V vecnost k Bogu je v 89. letu odšel naš brat, stric, svak in bratranec 

JOŽE JAMNIK 
(1932–2021) iz Podgorice. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom in prijateljem za izreceno sožalje, podarjene svece in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred, gospe Marti Šuštar za molitve v vežici in na domu. Zahvala tudi Pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba, pevcem za odpete pesmi, solistu Alojziju in trobentacu. Zahvala zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana, posebej dr. Urevcu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k vecnemu pocitku. 
Vsi njegovi 
Si kot sonce življenje sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. 


ZAHVALA 

V 94. letu starosti je tiho odšla od nas ljubljena mama, babica, prababica in teta 

MARIJA ZUPANCIC 
s Ceste 29. 

Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, se naše mame spomnili v molitvi, za njo darovali svete maše, darove za župnijsko cerkev, cvetje in svece in v druge dobre namene ter nam izrazili svojo bližino in socutje ob slovesu, se iskreno zahvaljujemo. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vašcanom in znancem. Posebna zahvala msgr. dr. pomožnemu škofu Tonetu Jamniku, domacemu župniku Francu Škulju za lepo somaševanje in pogrebni obred. Toplo hvaležnost izrekamo Janezu Jamniku za molitve na domu in v mrliški vežici. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Klavdiji Kastelic za nesebicno pomoc na domu, Zdravstvenemu domu Videm - Dobrepolje in ZD Grosuplje, UKC Ljubljana in Bolnišnici Sežana ter Društvu upokojencev Dobrepolje. Zahvala tudi pogrebni službi Novak za lepo organizacijo pogreba, trobentacu za odigrano Tišino. Hvaležni smo za vse lepo in dobro ter za vse, kar smo prejeli od svoje mame. Hvala, ker ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. 
Žalujoci: vsi njeni 
Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. 


ZAHVALA 
Ob izgubi našega dragega oceta, ata in tasta 


FRANCIŠKA ŽNIDARŠICA 
(1946–2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa socustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali svece, cvetje, darovali za cerkev in svete maše, za njega molili, ga pokropili in ga v velikem številu pospremili k vecnemu pocitku. Hvala zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana in ZD Dobrepolje za vso potrebno oskrbo ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, moškemu zboru Rafko Fabiani, cerkvenemu mešanemu zboru in oktetu Deseti brat za lepo odpete pesmi, Godbi Dobrepolje in trobentacu za odigrane pesmi, Angeli Novak za molitve v vežici in na domu ter pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo celotne pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem trajnem spominu. Bog vam povrni! 
Vsi njegovi 
In Bog jim bo obrisal vse solze z lic; in nic vec ne bo ne smrti, ne žalosti, ne joka, niti bolecine; kajti kar je bilo, je minilo. (Sveto pismo) 
ZAHVALA 

ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašce in tete 

VERONIKE VIDIC 
(1927–2021) iz Strug. 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo kropili, darovali cvetje, svece, svete maše in dar za cerkev. Vsem, ki ste zanjo molili, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku Marinku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Novak iz Žužemberka za brezhibno organizacijo pogrebnih storitev ter pevskemu zboru iz Šentvida pri Sticni za lepo odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej! 
Vsi njeni 

Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, solza, žalost, bolecina te ni zbudila. Ostala je praznina, ki hudo boli. 


ZAHVALA 
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in brat 

STANE ROTAR 
(3. 3. 1942–17. 6. 2021). 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom in znancem za izraze sožalja, socutne misli in tolažbo, podarjeno cvetje, svece in darove za maše. Zahvala tudi Prost. gasilskemu društvu Kompolje kakor tudi gasilcem drugih društev, Društvu upokojencev Dobrepolje, organizaciji Prostofer in Slovenski vojski. Zahvala tudi g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Novak za lepo izpeljano pogrebno svecanost, ge. Mariji Kramžar za molitve, pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Ohranimo ga v lepem spominu. 
Žalujoci: vsi njegovi 
Kjer koli si zdaj – naj te sreca poišce! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališce! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala! 


ZAHVALA 

Kruta, neizprosna bolezen je bila mocnejša od njene želje in volje živeti, se veseliti vsakega novega dne. 
Naše drage žene, mamice, hcerke, sestre, sorodnice in prijateljice MAJE VIRANT ni vec med nami. Ostali smo sami brez nje v neizmerni bolecini in žalosti. Ostali so spomini na naše prelepe skupne dni in vezi, ki smo jih stkali v svojih skupnih letih. V teh za nas težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v casu njene bolezni vlivali upanja, spodbudnih besed in bili povezani z njo v mislih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v množicnem številu pospremili na prerano zadnjo pot slovesa, darovali cvetje, svece in druge darove. Hvala g. župniku za ganljivo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Novak za vso pomoc pri organizaciji zadnjega slovesa, hvala Tiani in moškemu zboru za lepo petje, Veroniki za igranje na citre in trobentacu. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji namenite lepo misel. 
Žalujoci: vsi njeni domaci 

Na dan, ko se bom bal in bom klical Tvoje ime, mi boš naklonil življenje in milost. In ko boš vzel mojo dušo, Gospod, bo moje srce z vsem spoštovanjem blagoslavljalo Tvoje ime.
     (J. Halevi) 


V ZAHVALO IN SPOMIN 
ob prehodu v vecnost naše drage mami, žene, mame, sestre in svakinje 


ANE DROBNIC 
(1941–2021) iz Predstrug 
Njeni najbližji cutimo hvaležnost vsem vam, ki ste nam z molitvijo, pomocjo in spominom nanjo pomagali jasneje videti jutrišnji dan ob njenem nenadnem slovesu od življenja na tem svetu. Hvala vsem vam, ki ste bili z nami ob njenem pogrebu, ste zanjo molili, darovali za maše in druge namene. 
Iskrena hvala vsem, ki ste ji v življenju pomagali, in vsem, ki se je spominjate po njenih molitvah in dobrih delih. 
Njena družina 


......... ......... ... ..................... .............. .....	 .	 ........... .	 .... ........ ............... .... 
.............	 ......... ................. 

....... !"#$.......... 
..$%.$%..$.%........... 	................... 	.. ......	...&......................'........ 	... 	......................... 
&........... 	......... 	.	..........& 	... ....... 	.....................'.......... .. 	(................&.....	.......	(. ..........&............... 	.	................. ..(....... 	..... 
............'........ 	..............	(. .......	(....	 &... 	.....	(.........	(. 
...	..................... 	.................. 
......(....... 	.................. 
..........	 ....	 .............. 
................................. ... 
Obišite nas  v  naših poslovalnicah 


Vse kar potrebujete za popoln piknik! 

Sve e mesnine, lokalnega porekla www.kzlasce.si (evpaii, vratovina, pljuna...) 
lokalno. domae. naše. 
odkup odkup trgovski kmetska odkup 
mesnica bar 

 ivine mleka center trgovina palet 
Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce 
01 7881 999,  040 490 070, www.avtohisa-zalar.si  prodaja@avtohisa-zalar.si,  FB, Instagram, Twitter 




Cvetlicarstvo, 

pogrebne in pokopališke storitve 
Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 





JANEZ POZNIC s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporocamo! 




Matej    
Stane    



info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si