SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NGVCr MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XVIII. Novo mesto, 12. februarja 1981 St 4 VSEBINA OBČINA RIBNICA 17. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 - 1985 18. Odredba o peventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih prei&avah v letu 1980 na območju občine Ribnica 19. Sklepno uskladitvi preživnin s povečanimi živ^enjskimi OBČINA NOVO MESTO 20. 21. Odlok o pravicah in dolžnostih občindcih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zaščitnih kmetn v občini Novo mesto 22. Odlok o spremembi odloka o prenosu ustanoviteljskih pravic do Zavoda za požarno varnost Novo mesto na Sam (upravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto OBČINA TREBNJE . 23. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog obči nske skupnosti za cene občine Trebnje Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje Sklep o soglasju k prečiščenemu besedilu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Trebnje Sklep o soglagu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti socialnega varstva Trebnje OBČINA RIBNICA 27. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ribnica 28. Popravek odredbe št. 13 24. 25. 26. Občina Ribnica 17. Na podlagi 38., 188. in 189. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 7. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ribnica za obdobje od 1981 do 1985 (Skupščinski Dolenjski list štev. 24/78) ter smernic za pripravo družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981—1985 sklenejo: I. po pooblastilu zborov delovnih ljudi: delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela oz. organizacij združenega dela na območju občine Ribnica, Gospodarska banka Ijubljana-poslovna enota Kočevje, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja; II. po pooblastilu svojih skupščin: 10 Občinske skupnosti otroškega varstva Ribnica 10 Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica 10 Občinske kulturne skupnosti Ribnica 10 Občinske telesnokulturne skupnosti Ribnica 10 Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica 10 Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica 10 Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica 10 Občinske skupnosti za zaposlovanje Ribnica 10 Invalidskega in pokojninskega zavarovanja Ribnica 10 Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica 10 Kmetijske zemljiške skupnosti Ribnica 10 Skupnosti za pospeševanje kmetijstva Ribnica 10 Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica 10 Samoupravne komunalne skupnosti Ribnica 10 Skupnosti za varstvo pred požarom Ribnica 10 Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo Kočevje-Ribnica Obrtno združenje Ribnica; III. po pooblastilu skupščin delegatov krajevnih skupnosti oz. zborov krajanov: Svet KS Ribnica Svet KS Sodražica Svet KS Loški potok Svet KS Dolenja vas Svet KS Sv. Gregor Svet KS Velike Poljane; IV. po pooblastilu zborov občinske skupščine Ribnica: Izvršni svet skupščine občine Ribnica DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RIBNICA ZA RAZDOBJE 1981 DO 1985 I. CILJI IN NALOGE DRUŽBENEGA RAZVOJA 1. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ribnica za razdobje od 1981 do 1985 leta opredeljujemo udeleženci teg? dogovora naslednje skupne interese in cilje družbenoekonomskega ter prostorskega razvoja občine Ribnica za razdobje od 1981. do 1985. leta: 1. nadaljnje dograjevale samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih; 2. razvijanje in poglabljanje dohodkovnega povezovanja TOZD ne glede na občinske in republiške meje, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje bodo temeljne oblike usklajevanja in način uresničevanja skupnih interesov razvoja in pospeševanje integracijskih procesov v reprodukcijskih verigah; 3. realizirati projekt poslovno-tehničnega sodelovanja kovinskopredelovalne industrije v občini; 4. nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja s kvalitetnim vključevanjem vseh nosilcev planiranja ter upoštevaje enakovredno vse vidike planiranja; 5. vključevali bomo nadaljnjo demokratizacijo družbenopolitičnih odnosov na načelu kolektivnega dela in odgovornosti v procesu sprejemanja odločitev in izvajanja sklepov v občini; 6. hitrejša gospodarska rast v občini kot je v republiki, tako da bomo presegli poprečje; 7. doseganje hitrejše rasti produktivnosti, katero bomo dosegli z modernizacijo produkcijskih sredstev, tehnologije in predvsem organizacije dela; 8. uveljaviti smotrno kadrovsko politiko predvsem s povečanjem deleža visoke, višje in srednje strokovnih kadrov; 9. usmeritev naših organizacij združenega dela v trajnejši izvoz; 10.usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi materialnimi možnostmi na osnovi ustvarjalnega dohodka in skladnejših odnosov v reprodukciji; 11.preraščati proračunske odnose v družbenih dejavnostih in razvijati svobodno menjavo dela; 12. razvijanje medobčinskega informacijskega sistema, zasnovanega na samoupravnem sporazumevanju nosilcev planiranja v občini Kočevje, Ribnica in izven nje; 13. ustanoviti skupščino za mladinske delovne akcije in s tem razvijanje svobodne menjave dela; . 14. hkrati s še večjo družbeno vlogo krajevnih skupnosti bo treba tudi teritorialno reorganizirati posamezne krajevne skupnosti; 15. uveljav|ati prostovoljno združevanje dela in sredstev za reševanje skupnih nalog v krajevnih skupnostih ter še nadalje uveljavfati solidarnostno pomoč med krajevnimi skupnostmi, predvsem v razvoj infrastrukture' in s tem v izboljšanje življenjskega standarda občanov; 16. veliko pozornost bomo posvetili namenski uporabi prostora in smotrni porazporeditvi površin za učinkovit in stabilen družbeno-ekonomski razvoj ob upoštevanju naravnih pogojev in primerjalnih prednostih prostora, tako da ne bo prostora, ki bi bil brez funkcije v družbeni reprodukciji; 17. miselno bomo opredelili in zagotovili ohranjanje večjih kompleksov za kmetijske in gozdarske namene; 18. utijevanje enotnega sistema splošne ljudske ^obrambe- in družbene samozaščite. II. TEMELJNI RAZVOJNI KRITERIJI 2. člen Udeleženci dogovora sprejemamo temeljne kriterije v zvezi s prestrukturiranjem in intenzifLkacijo gospodarskega razvoja. 1. Povečal se bo delež proizvodnje in storitev tistih TOZD in OZD, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Prioriteto bodo imele tiste OZD, ki bodo upoštevale naslednje kriterije: -- razvojno tehnološko intenzivna proizvodnja in . storitve, značilne po visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov; — proizvodnja, ki je izvozno usmerjena - neposredno ali posredno; — proizvodnja, v kateri se zagotavlja gospodarna poraba energije in surovin; — proizvodnja in naložbe, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo uvoz; ■ — naložbe v proizvodnjo, ki temelji pretežno na predelavi domačih surovin in materialov, — proizvodnja in storitve,' ki omogočajo razvoj predvsem na podlagi rasti produktivnosti in racionalizacije zaposlovanja, — proizvodnja, ki vključuje čistost tehnologije in varstvo okolja v vseh oblikah, — naložbe, ki so zasnovane na dohodkovnih povezavah in zagotavljajo višji dohodek na zaposlenega dolgoročno ter odpravljajo strukturna neskladja, — varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč/zlasti na strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo,. — aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in kumane življenjske pogoje človeka, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, " — aktivno razvijanje kulturne krajine ter varstvo narave in kulturne dediščine. Udeleženci dogovora bodo kriterije iz 2. člena upoštevali pri investicijskih odločitvah in proizvodnih usmeritvah, ter drugih odločitvah na področju ekonomske, socialne in prostorske politike, pri tem pa bodo upoštevali tudi kriterije iz Dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981-1985 in Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana proizvodnih in finančnih asociacij združenega dela. 111. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER DELITE V SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 3. člen Uresničitev temeljnih ciljev družbeno-ekonomskega razvoja občine bo zahtevala doseganje višje rasti družbenega proizvoda kot v republiškem poprečju. Rast bo morala najmanj za eno indeksno točko preseči republiško rast. V obdobju 1981—1985 bomo dosegli naslednje stopnje rasti. — realna rast družbenega proizvoda 5 % v tem: — industrija 6 % -kmetijstvo 3,5% — realna rast izvoza , ■ 8 % realna rast uvoza 4 % — realna rast zaposlovanja 2—3% • Razvoj gospodarstva v načrtovanih smereh bomo dosegli z ustrezno politiko pridobivanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka, s pravilno usmerjenostjo na področju mednarodne delitve dela, politiko zaposlovanja, ki bo kadrovsko ustrezala in bo v okvirih naravnega prirasta in deagrarizacije prebivalstva ter s tako investicijsko dejavnostjo, ki bo po namenu, viru in vrstah investicij dala optimalne rezultate v najkrajšem možnem obdobju, in ustvarjanje višjega dohodka nezaposlenega dolgoročno. Razvoj industrije bo temeljil na dosedanjih nosilcih razvoja, ki si bodo prizadevali obstoječe proizvodne programe predvsem kvalitativno razširiti in stremeti za osvajanje novih programov. K prestrukturiranju gospodarstva bodo največji delež prispevale .kovinska industrija ter lesna industrija s finalizacijo proizvodnje in’ substitucije surovin. Družbeni proizvod se bo glede na vse omejitvene faktorje v letu 1980, ki se bodo ■ pojavljali še v naslednjem srednjeročnem obdobju, povečal poprečno s 5 % rastjo. Zato bo potrebno boljše izkoristiti proizvodne kapacitete ih aktivirati, investicije iz tega srednjeročnega obdobja ter usmerjati in aktivirati investicije v opremo. Amortizacija bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju morala biti odraz realnega vrednotenja osnovnih sredstev. Pri tem bo morala upoštevati hiter razvoj znanosti in tehnologije v svetu ter omogočati realno zamenjavo ekonomsko in tehnološko zastarelih osnovnih sredstev. Udeleženci dogovora- bodo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pri razporejanju čistega dohodka up&števali zlasti naslednja izhodišča: — višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja, — prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka, učinkovitost pri ustvarjanju in gospodarjenju s sredstvi razširjene reprodukcije, — družbeno dogovorjeno raven materialne in socialne varnosti .< delavcev. Pri uresničevanju navedenih izhodišč, zlasti pa pri analiziranju pogojev gospodarjenja in vpliva opremljenosti delovnih mest, morajo delavci v organizacijah združenega dela v razporejanju čistega dohodka uresničevati takšna razmerja, da bodo naraščala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb za najmanj 10% počasneje od rasti dohodka. Organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih kreditov, bodo pri razporejanju dohodka sorazmerno več sredstev namenjale za razširjeno reprodukcijo. ,V okviru rasti življenjskega standarda si bodo udeleženci prizadevali za hitrejšo rast družbenega kot osebnega standarda. Na področju mednarodne delitve dela bomo dosegli tako rast izoza in uvoza, da se bo razmerje še nadalje krepilo v korist izvoza. Dosegli bomo tako povezovanje v okviru združenega dela, da bo tudi organizacijam, ki ne izvažajo neposredno, omogočen posreden priliv deviz od proizvodov višje stopnje predelave drugih £ 4- rt> a* c/ Za večjo informiranost naših občanov bomo še nadalje izdajali glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica „Rešeto”, za kar bomo združevali sredstva na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma. XI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Izobraževanje delež redno zaposlenih . pedagoških delavcev. Nove prostorske kapacitete je potrebno rešiti v okviru obstoječih šolskih prostorov. 0 (roško varstvo 31.člen Na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotovili, da se bo ta funkcija uresničevala na naslednjih izhodiščih: , ,’ . ... - težili bomo k vključevanju otrok v VVO ter k drugim oblikam dela z otroci (ura pravljic, proslave ob prazničnih dneh, letovanje itd), ■ nadaljevali bomo z izgradnjo nerealiziranih objektov iz preteklega obdobja, - ; skladno s potrebami ^bomo skrbeli za razvojno motene otroke, - skrbeli bomo za zdravo prehrano otrok, - vse programe bomo izvajali enotno in solidarno. 32. člen Do leta 1985 bomo vključili v redno vzgojno varstveno dejavnost 322 predšolskih otrok. Zato moramo zgraditi nova mesta VVO. Sredstva za izgradnjo novih mest v VVO bodo znašala 17.000.000 din. V srednjeročnem obdobju bomo zgradili: vrednost leto lokacija . število investicije dokončanja VVO Sodražica Dograditev vrtca v Ribnici Vrtec v Dolenji vasi . vzgojnih mest cene'1979 68 11.500.000 68 20 3.500.000 2.000.000 investicije 1984 1985 1985 26. člen V osnovnem izobraževanju bomo zagotovili 7.244 učencem pouk v eni izmeni. Od celotne populacije bomo 1,6% učencev vključili v osnovno šolo s prilagojenim programan, 17 % v celodnevno šolo in 22,5 % v podaljšano bivanje ter uresničili zakonski normativ največ 32 učencev na oddelek. 27. člen Za doseganje ciljev prejšnjega člena ne bomo v srednjeročnem obdobju gradili novih učilnic in telovadnic, ampak le adaptirali obstoječe šolske kapacitete. Vrednost vseh adaptacijskih del je 4.700.000 din, ki jih šole vsakoletno zagotavljajo z 75 % združevanjem sredstev amortizacije nepremičnin. 28. člen Za izboljšanje kvalitete pouka ter za hitrejše vključevanje osnovnih šol v svojo sredino se bomo povezali z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, Zavodom za šolstvo in z nekaterimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami. V oblikovanju osnovnih šol kot kulturno izobraževalnih in rekreativnih središč vseh mladih v stanovanjskem zaledju osnovne šole, bomo vključili s svojimi programi društva, družbene organizacije, Zvezo telesnokulturnih, organizacij, Zvezo kulturnih organizacij, kot tudi krajevno skupnost in TOZD, pri čemer bomo animirali, usmerjali ali dali večjo vlogo prostovoljnim delavcem. 29. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo potrebovali 15 novih učiteljev za celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje ter 2 nova strokovna delavca. 30. člen 1 Na področju glasbenega šolstva bomo zagotovili 88% vključitev učencev osnovnošolskih generacij in skrbeh za Osnovni vir financiranja vzgojnovarstvenih objektov je samoprispevek od leta 1983 dalje. 33. člen Za izvajanje razširjene, vzgojnovarstvene dejavnosti na področju otroškega varstva bomo morali zagotoviti 7 vzgojiteljic, 2 medicinski sestri in 7 varuhinj. Kultura 34. člen Na področju kulture bomo z aktivnim delovanjem občinske kulturne skupnosti in predvsem zveze kulturnih organizacij ter z ustanavljanjem novih kulturnih umetniških društev v prihodnje še bolj povezali izvajalce in uporabnike ter na ta način ojnogočali in spodbujali množičnost in kvaliteto kulturnega življenja. V letu 1982 bomo svečano proslavili 900-letnico Ribnice. Za to priložnost bomo uredili park kulturnikov in izdali publikacijo občine,Ribnica, sredstya' za. svečano proslavitev 900-letnice Ribnice pa bomo /ibrali po posebnem samoupravnem sporazumu. 35. člen _ Obstoječe kulturne domove bomo skušali popraviti in preurediti vsaj v tolikšni meri, da bodo lahko služili svojemu namenu, (v srednjeročnem načrtu imamo dve večji investiciji: popravilo kulturnega doma v Loškem potoku in popravilo odra v TVD „Partizan” v Ribnici). . Vir financiranja je samoprispevek in sredstva delovnih organizacij. Telesna kultura 36. člen ■V nastopajočem srednjeročnem planskem obdobju bomo največjo pozornost posvetili množičnemu vključevanju delovnih ljudi in občanov v telesno-kulturno dejavnost. Se posebno bomo pospeševali uvajanje telesnokulturnih navad v delovnih skupnostih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih. 37. člen Sporazumno s skupnostjo otroškega varstva in izobraževanja ter z zvezo prijateljev mladine bomo pospeševali telesnokulturne navade in dejavnosti za vse predšolske otroke in šoloobvezne otroke nižje stopnje. Glede rasti množičnosti bomo to povečali pri predšolskih otrocih od 295 v letu 1980 na 448 v letu 1985, pri šoloobveznih otrocih pa od 578 v letu 1980 na 787 v letu 1985. 38. člen Za izboljšanje materialne osnove telesne kulture v občini je sprejet dolgoročni prostorski plan usmerjene izgradnje objektov in naprav, po katerem bi se za potrebe telesne kulture rezervirali potrebni prostorski kompleksi po krajevnih skupnostih. Socialno varstvo 39. člen Samoupravne interesne skupnosti na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, stanovanjske gradnje in pokojninsko-invalidskega zavarovanja, združene v skupnost socialnega varstva, bodo koordinirale delo in ukrepe ter reševale skupno problematiko za učinkovitejše delovanje posamezne interesne skupnosti. 40. člen V samoupravnih sporazumih bomo opredelili skupne naloge vseh SIS v socialnem varstvu ter določili skupna izhodišča za izvajanje socialno-varstvenih ukrepov. Socialno skrbstvo 41. člen V srednjeročnem obdobju bo temeljna naloga socialnega skrbstva z drugimi družbenimi dejavniki oblikovanje takšnega socialno-varstvenega sistema, ki bo omogočal višji nivo preventivne dejavnosti na naslednjih področjih: zdravljenju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, socialnega dela z obsojenimi in odpuščenimi osebami, reševanje problemov socialno ogroženih družin in občanov, mladoletniške delikvence, organiziranju in usposabljanju rejniških družin in razvijanju raznovrstnih oblik družbenega varstva starejših občanov. Zdravstvo 42. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo z dograditvijo zdravstvenega doma v Ribnici zagotavljali popolnejšo zdravstveno varstvo prebivalstva ter racionalizirali osnovno zdravstveno mrežo. Z uvajanjem nekaterih organizacijskih ukrepov pri uveljavljanju in kontroli bolniškega staleža bomo zmanjševali skupen odstotek od dela. Krepili bomo higiensko epidemiološko aktivnost za zaščito občanov ter izpopolnjevali organizacijo zdravstvene službe za funkcionalnejšo povezavo osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti ter se usposabljali za delo v pogojih družbene samozaščite in ob izrednih razmerah. Zaposlovanje 43. člen Občinska skupnost bo v naslednjem petletnem obdobju izvajala predvsem naslednje naloge: — s sodelovanjem skupnosti socialnega varstva, Zavodom za usposabljanje in rehabilitacijo invalidov ter delovnih organizacij bomo usposabljali in zaposlovali invalidne osebe, — usposabljali in zaposlovali bomo iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev, — socialno varnost brezposelnim osebam bomo zagotavljali z denarnimi nadomestili in zdravstvenim zavarovanjem, — posredovali bomo zaposlitve vsem brezposelnim osebam ter se tvorno vključili v informiranje in svetovanje učencev v osnovnih šolah in v usmerjenem izobraževanju. Raziskovalna dejavnost 44. člen V občinski raziskovalni skupnosti bomo usklajevali raziskovalne potrebe organizacij združenega dela in zlasti držbenih dejavnosti v občini. Kot osnovni nosilec bomo popularizirali raziskovalno dejavnost in spodbujali množično inventivno dejavnost z organizacijami združenega dela. 45. člen V okviru medobčinskega sodelovanja bomo z občinsko raziskovalno skupnostjo iz Kočevja izvajali skupni raziskovalni program pri preskrbi pitne vode za obe občini. XII. KRAJEVNE SKUPNOSTI 46. člen Skladen razvoj krajevnih skupnosti mora biti temeljno načelo in izhodišče, prisotno v vseh planskih dokumentih vseh nosilcev planiranja. Z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Ribnica za obdobje 1976—1980 smo opredelili kriterije za manj. razvite krajevne skupnosti, po katerih sta bili manj razviti KS Sv. Gregor in KS Velike Poljane. Z družbenim planom Slovenije pa je KS Loški potok opredeljena kot manj razvita v okviru širšega območja Bloške planote. Te opredelitve bomo zadržali tudi za naslednje plansko obdobje in določili ukrepe, s katerimi bodo posamezni subjekti pospeševali razvoj manj razvitih predelov občine. Vsi nosilci dogovora, zlasti še samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, bomo zagotovili, da bodo v planskih dokumen tih prisotni interesi krajevne skupnosti in da bodo naloge usklajene s potrebami krajevnih skupnosti. Za izvajanje posameznih nalog v krajevnih skupnostih, razvijanje delegatskega sistema, samoupravnih odnosov in funkcionalnih izdatkov ter zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov se sklene posebni samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981—1985, s katerim bo opredeljeno združevanje sredstev v višini 0,46 % osnove BOD na .zaposlenega. S temi sredstvi bodo krajevne skupnosti izvajale prioritetne naloge, ki jih bodo opredelile s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana za obdobje 1981-1985. Med pomembne naloge na področju krajevnih skupnosti sodi ureditev prostorov. Prednost med nalogami v krajevni skupnosti ima tudi gradnja večnamenskih objektov, v katere se vključuje več interesentov (trgovina, pošta, stanovanja KS itd.). Za nadaljni razvoj in delovanje krajevnih skupnosti je pomembna tudi odločitev o uvedbi novega samoprispevka, ki bi ga izglasovali za obdobje II. pollet. 1983 do II. pollet. 1988, ko bo v letu 1983 ugasnil samoprispevek, ki smo ga izglasovali v letu 1978. Bodoči samoprispevek bi zbirali po stopnji 2% s tem, da bi krajevne skupnosti razpolagale z 1 %, drugi del sredstev v višini 1 % pa bi se zbiral na posebnem računu za izvedbo skupnih nalog na področju družbenih dejavnosti, ki bi zajemale gradnjo vrtca v Sodražici, dograditev vrtca v Ribnici, izgradnjo vrtca v Dolenji vasi, rekonstrukcijo kulturnega doma v Loškem potoku, rekonstrukcijo odra v TVD Partizan Ribnica in izgradnjo avtobusnega postajališča v Ribnici. V naslednjem planskem obdobju moramo povečati vpliv KS na vseh področjih družbenih dejavnosti, hišnih in potrošniških svetov, saj je stabilna in kakovostna preskrba prebivalstva ena od osnovnih nalog. Še nadalje bo pomembna vloga krajevnih skupnosti na področju komunalnega gospodarstva in cestne dejavnosti z dodatnim prostovoljnim združevanjem sredstev in prostovoljnega dela, v kar se bo aktivno vključevala tudi mladina z delovnimi akcijami in pripadniki JLA. Za normalno preskrbo z osnovnimi živili bodo odgovorne KZ Ribnica in Mercator—Rožnik TOZD Jelka Ribnica. Zaradi boljše preskrbe je treba modernizirati lokale na podeželju in dograditi trgovske lokale v Dolenji vasi s 300 m2 prodajne površine. Zaradi načrtovanih večjih občinskih blagovnih rezerv bomo adaptirali in usposobili bivša vojaška skladišča v Ribnici. XIII. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA, CIVILNA ZAŠČITA IN POŽARNA VARNOST 47. člen Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo še naprej načrtno razvijali na najširši družbeni podlagi kot množično gibanje in jo povezovali v enotne n in učinkovit samozaščitni in obrambni sistem, katerega temeljni cilj bo krepitev varnosti in položaja delovnega človeka, socialistične samoupravne ureditve, DOLENJSKI UST — št. 7 (1644) — 12. februarja 1981 vO pripravljenosti za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer, obrambe pred oboroženo agresijo in drugimi agresivnimi pritiski. Organizacijsko, kadrovsko in materialno bomo dograjevvvli civilno zaščito, narodno zaščito in teritorialno obrambo ter vso skrb posvetili obnašanju in izgradnji zaklonišč. Posebno pozornost bomo vsi udeleženci posvetili zagotavljanju pogojev za vojno proizvodnjo, formiranje strateških rezerv in vgrajevanju koncepta splošne ljudske obrambe v posamezne prostorske rešitve. Pravtako bomo dograjevali organizacijo in tehnično opremljenost vojnih zvez in službe za opozarjanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Poglobljeno bomo nadaljevali z usposabljanjem in s praktičnimi vajami obveznikov civilne zaščite, narodne zaščite in teritorialne obrambe. Posebno skrb bomo posvetili obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju ter vzgoji delovnih ljudi in občanov, ki naj omogoči njihovim sposobnostim ustrezna vključevanja v različne oblike in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na področju gospodarstva načrtujemo obnovo mlinov, žag in kovačij na baznem območju ter izgradnjo manjših hidrantov. Za izvajanje skupnih nalog splošne ljudske obrambe bomo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 združevali sredstva.na osnoi samoupravnega sporazuma. Višina združenih sredstev bo v letih 1981, 1982 in 1983 približno enkrat večja kot je bila v predhodnem obdobju glede na to, da bomo v teh letih gradili center za obveščanje in alarmiranje. 48. člen Na podlagi smeric za pripravo družbenega plana občine Ribnica in zakonov ter potreb po nadaljnjem usklajenem razvoju in krepitvi požarnega varstva v občini Ribnica sprejemajo delavci uporabniki, KS, območna zavarovalna skupnost Ljubljana, občinska skupščina in SIS za varstvo pred požari v samoupravnem sporazumu temelje plana razvoja požarnega varstva za obdobje 1981 do 1985. V planu so določene prioritetne naloge z nalogo, da. bo ob dobrem in racionalnem gospodarjenju ob istočasni tesnejši povezavi z razvojnimi programi civilne zaščite večja učinkovitost, nemoten razvoj požarnega varstva in zadovoljene potrebe uporabnikov. Nosilci in izvajalci ter uporabniki požarnega varstva bodo.v naslednjem planskem obdobju sprejeli ukrepe, da bodo izvajalci po načelu dobrega gospodarjenja ob splošnem prizadevanju za dosego stabilizacije z racionalizacijo in s povečano aktivnostjo zadovoljili potrebe- delovnih ljudi in občanov pri zavarovanju družbenega premoženja, premoženja občanov in življenja ljudi pred požari in zagotovili ob gospodarskem in tehnološkem razvoju nemoten in usklajen razvoj požarnega varstva. Zadovoljitev potreb požarnega varstva bi pokrivala sredstva, zbrana po dosedanji stopnji 0,30 % iz dohodka po osnovi bruto OD delavcev. Z upoštevanjem dejanskih potreb uporabnikov in dohodkovnih zmožnosti so v terheljih plana programirana in opredeljena izhodišča in naloge požarnega varstva po prednosti: — nadaljnja krepitev mobilnosti, strokovne in akcijske sposobnosti operativnih gasilskih enot za učinkovite akcije tudi v najtežjih pogojih, — v mejah planiranih in združenih sredstev skrbeti za nadaljnje dopolnjevanje in modernizacijo tehničnih sredstev, orodja in opreme za gašenje požarov, — kontinuirano izvajanje preventivnih nalog na področju požarnega varstva po sprejetem načrtu s poudarkom za povečano in organizirano vzgojosin izobraževanje pripadnikov gasilskih enot in občanov, — v tem planskem obdobju je potrebno dograditi oziroma obnoviti planirane gasilske objekte. XIV. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI 49. člen Sredstva za financiranje splošne porabe se bodo oblikovala v skladu z materialnimi možnostmi in določili tekoče politike. - Z dokončanjem adaptacije upravne stavbe občine Ribnica bodo zagotovljeni prostorski pogoji za delovanje skupščine in organov občine Ribnica. - Za učinkovitejše izvajanje nalog pa bo potrebno okrepiti vse tiste službe, ki so nujne z vidika izvajanja zakonodaje (medobčinske inšpekcgske službe), delegatskega sistema in potreb občanov. - Zagotovili bomo prostorske pogoje za boljše delovame Geodetske uprave Koče\je in Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Kočevju. XV. KONČNE DOLOČBE 50. člen Sestavni del dogovora je tudi dogovor o temeljih prostorskega plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985 in bilance sredstev za posamezne namene in po posameznih letih za obdobje 1981-1985. 51. člen Udeleženci tega dogovora bomo vključevali v našo razvojno politiko usmeritve in aktivnosti, opredeljene v dogovoru o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981 - 1985. 52. člen S tem dogovorom sprejeti cilji, usmeritve in naloge so temelj za sestavo družbenga plana razvoja občine Ribnica za obdobje 1981-1985 in planov osnovnih nosilcev planiranja. Uresničevwnje nalog in aktivnosti iz tega dogovora bomo opredelili v vsakoletnih planskih aktih - resolucijah skupščine občine Ribnica in planskih aktih nosilcev planiranja. 53. člen Udeleženci tega dogovora se dogovorimo, da bomo redno spremljali uresničevanje in izvajanje tega dogovora. V primeru sprememb v razvoju, ki bi onemogočile dinamiko, obseg in način izpopolnjevanja prevzetih obveznosti, bomo udeleženci predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v planskih aktih, ki jih sklepamo z drugimi nosilci planiranja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali oziroma usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe. 54. člen Za spremljanje uresničevanja določil dogovora udeleženci formirajo odbor udeležencev dogovora. Odbor sestavlja 17 članov. Sestavljajo ga stalni delegati, ki jih skupno imenujejo udeleženci in sicer: po enega s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stanovanjske, komunalne dejavnosti, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, otroškega varstva in bančništva. Pb enega delegata imenujejo izvršni svet SO Ribnica, občinski svet Zveze sindikatov Ribnica, združenje zasebnih obrtnikov Ribnica in občinska konferenca SZDL Ribnica. Formiranje in konstituiranje odbora opravi občinski svet Zveze sindikatov Ribnica s tem, da je mandatna doba predsednika in podpredsednika eno leto. 55. člen Tehnična opravila za odbor udeležencev opravlja plansko — analitska služba pri občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in proračun. Naloge odbora so predvsem naslednje: - daje pobude za izvajanje aktivnosti za uresničevanje dogovorjenih nalog v okviru tega dogovora, - spremlja in analizira uresničevanje obveznosti udeležencev po tem dogovoru ter predlaga ustrezne ukrepe, - zbira in oblikuje predloge sprememb in dopolnitev dogovora, - proučuje možnosti pristopa novih udeležencev k dogovoru, - opravlja še druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci. Dogovor udeležencev. prične 56. člen veljati, ko ga podpiše najmanj polovica 57. člen Dogovor se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-1-81-01 Datum: 20.1.1981 UDELEŽENCI: INLES TOZD TSP Ribnica IN LES TOZD TSP Sodražica INLES TOZD TSP Loški potok INLES Skupne strokovne službe Ribnica INLES TOZD TSP Dolenja vas INLES TOZD Trgovina Ribnica RIKO DS Skupnih služb Ribnica DO RIKO TOZD Rikostroj Ribnica DO RIKO TOZD Ricomag Ribnica. „Mercator” TOZD Jelka Ribnica Kmetijska zadruga Ribnica GG Kočevje - TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb Ribnica GG Kočevje - TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica ITPP — Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike Ribnica OZD EUROTRANS - Podjetje za mednarodni transport in špedicijo Ribnica „Donit“ TOZD Pletilnica Sodražica „Sukno” Zapuže TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica Gospodarska banka Ljubljana — poslovna enota Kočevje Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja pletenina” TOZD TRIM Sodražica Slovenijales Žičnica — TOZD Ribnica Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ribnica Samoupravna interesna skupnost za vodopreskrboKočevje-Ribnica Krajevna skupnost Ribnica Krajevna skupnost Sodražica Krajevna skupnost Loški potok Krajevna skupnost Dolenja vas Krajevna skupnost Sv. Gregor Krajevna skupnost Vel. Poljane Obrtno združenje Ribnica. Obrtno podjetje Ribnica Osnovna šola „Dr. France Prešeren Ribnica Osnovna šola „Dr. Ivan Prijatelj" Sodražica Osnovna šola ,J)r. Anton Debeljak ’ Loški potok Osnovna šola ,,Jože Petek’ Ribnica Glasbena šola Ribnica Vzgojno varstveni zavod „Majda Šilc" Ribnica Delavska univerza Ribnica Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica Skupščina občane Ribnica Občinska konferenca ZKS Ribnica Občinska konferenca SZDL Ribnica Občinska konferenca ZSMS Ribnica Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica Občinska izobraževalna skupnost Ribnica Občinska skupnost otroškega varstva R ibnica Kulturna skupnost Ribnica Telesnokulturna skupnost Ribnica Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica , Občinska zdravstvena skupnost Ribnica Samoupravna skupno^ za zaposlovanje Ribnica Občinska raziskovalna skupnost Ribnica Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanji Ribnica Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica Skupnost za pospeševanje kmetijstva Ribnica Samoupravna stanovanjska skuprost občine Ribnica Samoupravna komunalna skupnost Ribnica preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni (Veterinarski zavod ,.Krim” Grosuplje), opraviti v letu 1981 ukrepe odkrivanja, ugotavljanja in zatiranja živalskih kužnih bolezni. Posestniki živali motajo izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe opravi Veterinarski zavod ,JCrim” Grosuplje, ki mora pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora zavod poročati na predpisanih otrazcih veterinarski inšpekciji in pristojnemu upravnemu organu občine Ribnica. 3. člen Preveri tivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, ko-likorkrat je to potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod, ki o pa vij a cepljenje in diagnostične preiskave,' mora 18. Izvršni svet skupščine občine Ribnica je v skladu z določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS. št. 18/77 in 2/78) in na podlagi 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah. v letu 1981 (Ur. 1. SRS. št. 33/80) ter 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/78) sprejel na svoji seji dne 14.1.1981 naslednjo ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ribnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužnex bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so verificirane za DOLENJSKI LIST — št. 7 (1644) — 12. februarja 1981 voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu cepiva, o seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Spremljati mora zdravstve-, no stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini je obvezno za vse pse, ki so stari več kot 4 mesece. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje za uporabo, pristojnega zveznega organa. V primeru, da je območje občine Ribnica ogroženo ali okuženo s steklino, je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje opravi Veterinarski zavod ,,Krim” do 31. 4. 1981. Psi, poleženi do 31. avgusta 1981, morajo biti cepljeni do 30. 11. 1981. Cepljene in. prijavljene pse se vpiše v poseben register. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični in kokošji kugi se mora opraviti: - v vseh obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela, oziroma jim predstavlja perutnina pomembno gospodarsko dejavnost; - glede na epizootiološko situacijo pa tudi v naseljih Ribnica, Sodražica, Hrovača, Goriča vas, Bukovica, Sajevec in Zamostec. Opravičenost cepljenja proti atipični kokošji kugi odredi občinski veterinarski inšpektor. Preventivno cepljenje se opravi z živo in mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi« Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih viriisnih sojev po splošno priznani metodi. ■»t m 7. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki rede deset ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti svinjski kugi je treba cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v posameznih gospodarstvih. Cepljenje se opravi s sojem K lapiniziranega virusa. Odločbe o cepljenju prašičev proti prašičji kugi lastnikom izda občinska veterinarska inšpekcija. 8. člen V letu 1981 mora biti opravljana tuberkulinizacija v najmanj 40 % gospodarstev, ki rede govejo živino. Tuberkulinizacijo opravi Veteri narski zavod „Krim” Grosuplje. Tuberkulinizirajo se preventivno vsa goveda v naseljih, kjer so bili pri zadnji tuberkulini-zaciji ugotovljeni pozitivni ali sumljivi reaktorji, oziroma kjer je bila patoanatomsko ugotovljena tuberkuloza. Tuberkulizirati je treba osnovno govejo čredo v naseljih Dane, Zadolje, Bzkovica, Sajevec, Kot, Jurjeviča, Breže, Sušje, Slatnik, Dolenji Lazi, Breg, Zapuže, Žlebič, Gorenji Lazi, Za potok. 9. člen Glede na brucelozo je treba enkrat na leto preiskati vsa gospodarstva, ki so proizvajalci mleka in to vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom. Preizkus opravi Veterinarski zavod „Krim” Grosuplje. Enkratna serološka preiskava krvi in semena se opravi pri-vseh bikih v naravnem pripustu. 10. člen Na kužno malomnost kopitarjev je treba preizkusiti plemenske žrebce in vse plemenske kobile. Kri za preiskavo odvzame Veterinarski zavod „Krim” Grosuplje. 11. člen Pregled čebeljih družin na pršičavost, hudo čebeljo gnilobo in nosemo je treba opraviti pri vseh tistih lastnikih, pri katerih so se v preteklem letu pojavile navedene bolezni. Odločbe o pregledu čebeljih družin bo lastnikom izdala občinska veterinarska inšpekcija. Čebelje družine, ki so bile na paši izven območja občine ribnica, posebno tistih, ki so bile» na paši v drugih republikah, pa je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobovja odvzame Veterinarski zavod ,,Rrim” Grosuplje. Preglede vzorcev čebel in drobovja opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Gregorčičeva 60, Ljubljana. Vzorce je treba dostaviti fakulteti do 31. 3. 1981, preizkusi pa morajo biti oprar-ljeni do 30.4,1981. 12. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem uveljavitve te odredbe 'preneha veljati odredba o prventivnih cepljenjih in diagnostičnih ler drugih preiskavah na območju občine Ribnica, objavljena v Skupščinskem Dolejskem listu štev. 8/79. Številka: 322-5-81 01 Datum: 23.1.1981 Predsednik ■ VIKTOR POGORELC . . objave Številk 19. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 1 5/76) je skupščina Občinske skup nosti socialnega skrbstva Ribnica na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 1. 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s pove čanimi življepjdumi stroški. In družb (Uradni lis 38/80), 1 pravicah in tu mes to • list št občine zbora krajevn januarji o j družbei d Ijanju n za ce ne 1 U IGU ni kor SFRJ, pravica družbe: na pod cen i (Ura dr tem oi dolžno prts eob Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanim: življenjskimi stroški povišajo za 29,8% in to od 1. 3. 1981 te dalje. Preživnine, določene v letu Sl 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer: preživnine, določene do konca januarja 1980, za 29,8 % preživnine, določene do konca februarja 1980, za 27,5 .. p, % preživnine, določene do konca marca 1980, 25 % preživnine, določene do konca aprila 1980, 22,5 % preživnine, določene do , ,e.j konca maja 1980, za 20' preživnine, določene do k konca junija 1980, za 17,5 . preživnine, določene do konca julija 1980, za 15 % preživnine, določene do konca avgusta 1980, za 12,5 'v preživnine, določene do iiu; konca septembra 1980, za 10 rep preživnine, določene do ko;, konca oktobra 1980, ža 7,5 7< ustrev.i preživnine, določene dc kor. ca novembra 1980, za 5 % cen ii> preživnine, določene dc k on- sam ca decembra 1980, za 3 5 ' ročr. UKJC nep< Nov 3. člen Konferenca delegatov potrošniških svetov občine Novo mesto sodeluje z izvršnim svetom s skupnostjo za cene občine Novo mesto pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo občanov. II. PRAVICE IN DOLŽ NOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občine o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. ^ 5. člen Izvršni svet občine Novo mesto lahko sklepa z izvršnim svetom skuščine SR Slovenije in z izvršnimi sveti ostalih občin dogovora o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje, delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic. Izvršni svet odloča o pritožbah. zoper odločbe skupnosti za cene občine Novo mesto. 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga skupščini občine Novo mesto, da predpiše obveznosti, da se začne postopek družbenega dogovarjanj oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvod 'v in storitev, ki so v pristojni občine ter določi rok za četek postopka. 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oz. najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukreporn neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem _ priza de ne enakopravno st organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganja z rezultati dela; 9. člen Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka z ukrepi, zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 10. člen Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen , ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 11. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine Novo mesto. 12. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode, katerih cene so v občinski pristojnosti. IlI.SKUmOST ZA C ENE OBČINE NOVO MESTO 13. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Novo mesto ustanovi skupnost za cene občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene). Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim spprazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Novo mesto proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom v skupnosti za cene v občini Novo mesto, ki ga sklenejo izvršni sve t, medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, občinska konferenca SZDL Novo mesto, občinski svet ZSS Novo mesto ter konferenca delegatov svetov potrobi iko v. Naloge in dela, kijih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbene^ dogovora iz prejšnjega odstavka. 14. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene, 2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog, 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora, 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene, 5. temelji organiziranosti skupnosti za cene, 6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, 7. način spremljanja splošnih in. posamičnih aktov, 8. način spremljanja delovnega programa, 9. način uresničevanja nad-' zorstva nad skupnostjo za cene, 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za oene. 15. člen Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. skupaj z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji, 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen, 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občin, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon, 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon, 7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepovneposredne kontrole cen in drugih ukrepov, 8. spremlja in analizira gibanja razmerij v cenah za proizvode in storitve, 9. sodeluje z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene. 16. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto skupščini občine Novo mesto in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen. 17. člen Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. 18. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnegn družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma in 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 19. člen Svet ima 11 č Ano v. Dva člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov. Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko delegira v svet skupnosti 6 članov iz vrst samoupravnih organizacij in skupnosti (SIS materialne proizvodnje in SIS družbenih dejavnosti). Občinska konferenca SZDL Novo mesto, občinski svet ZSS Novo mesto in konferenca delegatov potrošniških svetov delegirajo po enega člana. 20. člen Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj z republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom, 3. obravnava predloge in mnenja medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča, 4. obravnava izvajanje določene politike cen, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen, 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene, 8. sprejema statut skupnosti za cene, 9. sprejema letni delovni program skupnosti za cene, 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene, 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene, 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog irt del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi, 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost, 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, “a se odpravijo, 15‘. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene^ v soglasju z izvršnim svetom, 16. voli in razrešuje pred-, sednika sveta, 17. si predpiše poslovnik o svojem delu. 21. člen f O vprašanjih, ki se nanašajo 'na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Ce se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo o mnenju svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 22. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega 'ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto ali na zahtevo predsednika skupno s ji za cene, predlaga dnevni red in predseduje sejam sveta skupnosti za cene. 23. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene' in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 24. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacij ami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 25. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga' akte', ki jih sprejema svet, 2. določa predlog poročila o delu skupnosti za cene, 3. predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje, 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta, 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo, 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktih v njegovi pristojnosti. 2f6. člen Ge predsednik meni. da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. Če svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od sporočila o tem izvršni svet. 27. člen Skupnost za cene ima statut. S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti za cene potrdi Skupščina občine Novo mesto. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 7/76). 29. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v S-k upščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-01/69 Datum: 28/1-1981 Predsednik skupščine občine Novo mesto: UROŠ DULAR, 1. r. 21. Na podlagi l. odstavka 3. člena zakona o , dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih k me t ijskihgospodarstev in kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zaščitenih kmetij v občini Novo mesto 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zaščitenih kmetij. v občini Novo mesto tako, da se pravilno glasi: 1. v krajevni skupnosti Šentjernej se vpiše v seznam zaščitenih kmetij še kmetija ŠKEDELJ Alojza iz Vrbovcev 6, p. Šentjernej; 2. v krajevni skupnosti Birčna vas se iz seznama zaščitenih kmetij izbriše kmetija BARTOLJ Jožeta iz Stranske vasi 25 p. Novo mesto; 3. v krajevni skupnosti Drska se iz seznama zaščitenih kmetij izbriše kmetija ŠIMC Franca in Irče vaši 50, p. Novo mesto. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-09/73 Datum: 28.1.1981 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: UROŠ DULAR, 1. r. 22. Na podlagi 50. člen'1 zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 222. člena statuta občine Novo rresto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prenosu ustanoviteljskih pravic do Zavoda za požarno varnost Novo mesto na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto 1. člen V odloku o prenosu ustanoviteljskih pravic do Zavoda za požarno varnost Novo mesto na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 27/79) se črta 2. člen. 2. člen Dosedanji 3. in 4. člen odloka postaneta 2. in 3. člen. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-10/64 Datum: 28.1. 1981 Predsednik skupščine občine Novo mesto: UROŠ DULAR, 1. r. Občina Trebnje 23. Na podlagi 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 205. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1981 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega ia pri oprav-wke skupnosti akonom o con in drrižbe- in-zakonom o ios'ih .Organov ■h skupirbsti bt-n& konzole slih za cono .. 21' 80) so irejenc pravice ganov občine organiziranje skupnost' za Očinec Trebnje •arili. bi jih ntibenc 'koncu nastopi z antskimi, ukrepi ukrepe ne počene obč ine v primerih, ki :ii in republiški, on trolo cen s iga ustrezne :pe opravlja oio cen in. se ta samouprav- im 'družbenih * rtov občine jo z izvršnim nostjo za cene ” i opravljanju a cen proizvo-; n- no sre d no* 1XUŽN0STI aiv\. skup- i RE13NJL N A ' )RU Ž BENE ■pšenic občine t - iz. odd v in a tete ,e z olike in občm ih pristojnosti bene kontrole so A' pristojno- rčlne Trebnje šnim svetom lovenije in z v-ielth občin pinju politike •ia v aktu o iž.uplana 6. člen izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic. lz\Tšni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Trebnje. 7. člen izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja • žbenega plana predlaga-k psčini občine Trebnje, da ; iedpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravn ga sporazumevanja o cenah proizvodov jn storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rek za začetek postopka. 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene .v e.n eznih proizvodov in stori-t, i/ pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma naj višje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih prime-iti, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se 'oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 9. člen Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri p 'dobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 10. člen izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride a li se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in naiog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 11. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine Trebnje. 12. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. III. SKUPNOST ZA CENE OBČINE TREBNJE 13. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Trebnje ustanovi skupnost za cene občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene), Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Trebnje proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih pstanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnosti za cene v občini Trebnje, ki ga sklenejo izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, občinska konferenca SZDL Trebnje, občinski svet ZSS Trebnje ter sveti potrošnikov. Naloge in dela, kijih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. 14. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene; 2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog; 3 . pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora; 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene; 5. temelji organiziranosti skupnosti za cene; 6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti; 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov; 8. način sprejemanja delovnega programa; 9.. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene; 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene. 15. člen Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. skupaj z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji; 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen; 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogo-vaijanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občin; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, kijih določa zvezni zakon; 7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov; 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve; 9. sodeluje z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene. 16. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto skupščini občine Trebnje in izvršnemu ClFAtl i f \ i-itfrmnMi), d rt U, X a « 17. člen Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti, ki je hkrati predsednik sveta skupnosti. 18. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za, cene, se ustanovi .svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 19. člen Svet ima 9 članov. Štiri člane sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov. Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko delegira v svet skupnosti 2 člana iz vrst samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska konferenca SZDL Trebnje, Občinski svet ZSS Trebnje in sveti potrošnikov delegirajo po enega člana. 20. člen Svet zlasti: 1. pripravlja o,sriove za določanje p olj tik c cen in predlaga skupaj z republiško skupnostjo in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen; 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje staiišča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti za cene; 9. sprejema letni delovni program skupnosti za cene; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema, letno poročilo o delu skupnosti za cene; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in- del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi; 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo; 15. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene, kije obenem tudi predsednik sveta skupnosti, v soglasju z izvršnim svetom; 16. si predpiše poslovnik o svojem delu. 21. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost,, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 22. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, ali na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Trebnje, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti za cene. '23. člen Predsednik skupnosti in sveta skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpis,uje skupnost za cene in je odgovoren za zakonitost njenega dela. • Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 24. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami, kot t udi z druž-b e no polit ičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 25. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti za cene; 3. predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih,aktih v njegovi pristojnosti. 26. člen Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. Če svetkljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet. 27. člen Skupnost za cene ima statut. S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja Svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti za cene potrdi skupščina občine Trebnje. IV. PREHODNE IN KO NČNE DOLOČBE 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73, 25/75). 29. člen Ta odlok začne veljatiosmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 023-11/80-3 Datum: 30.1. 1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r. 24. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 209. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30.1.1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/80) se 2. člen spremeni tako, da glasi: „Ta odlok začne veljatiosmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1982 dalje.“ 2. Člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 423-13/80-10 Datum: 30.1. 1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, l.r. 25. Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.1.1981 sprejela SKLEP o soglasju k prečiščenemu besedilu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otro-&ega varstva Trebnje I. Skupščina občine Trebnje daje soglasje k prečiščenemu besedilu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Trebnje. II. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-23/80-2 Datum: 30.1.1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, L r. 26. Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združene^ dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30.1.1981 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti socialnega varstva Trebnje I. Skupščina občine Trebnje d^e soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Trebnje in k statutu skupnosti. II. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-3/81-10 Datum: 30.1.1981 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r. Občina Ribnica 27. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 24/79), 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št 11/78) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na svoji 46. seji dne 5. februarja 1981 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnegp časa v upravnih organih občine Ribnica L TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delovni čas v občinskih u pravnih organih traja: 1) od 1. aprila do 31. oktobra: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure; 2) od 1. novembra do 31. marca: v ponedeljek, torek, četrtek in pretek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen Občinski upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in pretek od 8. do 13. ure, v sredo praod 8. do 13. ure in od 14. do 1 6. ure. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena te odredbe je sprejemanje strank v sprejemni pisarni in matični ter prijavno-odjavni službi občinske uprave v vsem delovnem času, pri referentu za promet, potne liste in osebne izkaznice pra ob ponedeljkih, sredah in petkih v vsem delovnem času, določenim v 1. členu te odredbe. II. KONČNE DOLOČBE 4. člen Določbe 1. in 2. člena te odredbe veljajo tudi za strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta in za občinski organ za kaznovanje o prekrških. 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-2-81-01 Datum: 5. 2.1981 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ribnica: VIKTOR POGORELC, l.r. 28. POPRAVEK ODREDBE ŠT. 13 Popravljamo tiskarsko napako v „Odredbi o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica” (Skupščinski Dolenjski list, 3—13 od 5. 2.1981), v kateri se morajo pristojbine za naslednje proizvode pod I./ l.-c) glasiti takole: - za mast - od kg 0,024 din - za mleko - od litra 0,023 din za jajca cela — od kosa 0,016 din - za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, ribja moka, m ezdra, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. - od kg 0,024 din Uredništvo Dolenjskega lista