Poštnina plačana v gotovini St6V. 48. V Ljubljani, v četrtek dne 27. 1I6?embra 1930. Leto IH. DEL AVS K A PRAVICA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bhaja vsak Četrtek pop.; v slu Ca u praznika dan popre) — Uredništvo: EJublfana, MikloSI-(eva c. — Nefranklrana pisma se ne spre|ema|o Posamezna Številka Din l'3o — Cena: za t mesec Din »■-, za Četrt leta Din IS*-, za pol leta Din So*-; za Inozemstvo Din 7*- (mesečno) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Delavska zbornica, MlklofilCeva cesta 22,1. nad. Telefon 220». Slev. Čekovnega raCuna 14,900 Naša organizacija. Delavska strokovna /orgamnaacija Sloni na popolni neodvisnosti. Ni en poglavitni in edini namen je, da brani fizične in moralne koristi delavskega stanu, ki naj v človeški družbi zavzame tisto mesto. ki mu po važnosti poštenega dela za blagor dnužlbe gre. Borba za dostojni položaj de,la ,gre proti naijveojemu škodljivcu družbe, tmamonizimu, tki po svoji neomejeni lakomnosti človeško družbo razdira in po/dira. Današnja gospodarska kriza, ki bržčas ni preiboden pojav, ampak utegne, kakor se bojimo, ostati še precej časa grozeč pojav našega stoletja, mora pač tudi slepcu z viso jasnostjo dokazati, da je moderni sistem kapitalizma pripeljali samega selbe do albsuirda. Bo-gatstva zemlje in od človeških rolk v produkte neizmernih količin predelane dobrine so tu, velika večina človeštva pa si jilh ni v stanu, dobaviti, se jiih poslluže-vati in z njimi svoje življenje Izboljšati, ker je prerevna, ker je denar po .veliki večini v rolkah nekaterih, ki pa tudi začenjajo propadati, ker nimajo nikomur več ogromne množine svojih (prav za prav delavčevih) izdelkov prodajati. Svet stoji torej popolnoma na glavi in kdor -hoče današnjo kulturni o družbo z njenimi moralnimi vrednotami: narod, držaiva, ljudska skupnost, sodelovanje vseh /slojev v obči blagor itd. rešiti, ta jo mora predvsem /rešiti brezobzirnega iz-koiriščevanja delavnih rok po sodobnem vel e kapi t ali i sttčn e m sistemu, ki ne išče blagra družbe, ampak izključno 5« svojo korist. Pot /do tega pa je strokovna organiziranost delavstva, ki uči socialnega čuta in solidarnosti, smisla za občo korist družlbe in nesebične požrtvovalnosti, torej najvišjiiih družabnih čednosti, ki so narodu, državi in človeštlvu nujno potrebne, alko naj /ne razpade v ljuto med seboj pobiijajoče im iztrebljajoče se skupine. Strokovna organizacija je -viseka šola resničnih državljanskih vrlin, ki zahtevajo, da se morajo posamezne koristi, koristi skupin, podrediti obči koristi družbe in da je >le pošteno delo, ki vsem prinaša zasluženi dobiček, podlaga pravični /in resnično kulturni družbi. Ak-o naj delavska, /strokovna organizacija to -svojo p-revažno in družbi, državi, narodu nujno potrebno nalogo prav vrši, mora biti čisto neodvisna. Ona je prvič že sama po sebi v službi skupnosti, brani koristi ogromne večine naroda po načelih pravičnosti in je usmerjena v mirno sožitje im so dedov a« j e vseh na podlagi koristnega in poštenega fizičnega im umskega dela. Ker -je drugič zato tudi vzgojna organizacija in ker je tretjič, osnovana na principu samo-v zg oje, samodiscipline im samopomoči, zat-o je jasno, da je uspeh njenega dela zajamčen samo v njenem -sivob-odnem razvoju /z edino pomočjo in sodelovanjem delavstva ter v resnično delavskem duh-u. Da v tem smislu delujoča strokovna organizacija predstavlja nepremagljivo moc, to nais uici baš zgcdoivina naj/novejšega časa, ko na vsem svetu delavske strokovne organizacije, ki p,oz,. tivno delajo na utrditvi, dvigu in uveljavljenju delavskega stanu in njegovih interesov, neomajane -od najrazličnejših političnih struj in smeri slejkoprej stoje kot branik -pravic delovnega ljudstva in kot n e obhod en čin-itelj družbe in države. Zato naj /se tudi naše kriščanskoisoeia-Ji stično delavstvo trdno /okli en e svoje Ju-goslliovanske strokovne zveze pa ji tudi pridobiva n-ovilh čHan-ov. Močno-, na -stari preizkušeni podlagi -neodvisnih strokovnih zvez -organizirano delavstvo se nima ničesar bati; o-stallo /bo važen faktor soci-all-ne zakonodaje in Ibo v državnem or ga- Gori, izgori in nase pozabi... Sedem mladih. 9 ip nnclAV r r o tu Lrnurfi tri ia nri Ob 65-letnici rojstva dr. Jan, Ev, Kreka, Svečo poglej, ik/i -se sa/m-a pauiživa, ved-n-o /ji manjša, ko drugim gori, njen/o sveitl-olb-o- uživajo drugi, n-aujlo misleč šel«, ko že zgoii. Bodi k-ot sveča! -D-ovol-j -jih 'e v temi, treba jiilm luči, da pridejo iz nje. G-o-ri, izgori in nas« pozabi, pa ra-dev/olTmio bo Tvoje srce. Napis/a! delavki v spominsko kn-igo dr. J. E. Krek. Velikokrat so bili že napisani ti pomembni dr. Krekovi verzi, ki jih je na-piisal delavki v /spominsko knjigo, toda še vedno so veljavni in skoro vedno bolj pomembni in potrebni oživljen-ja. Bodi -sveča, ki gori za druge! O, koliko je danes Itakih idr. Krekovih siveč? .. Išči jo v mestu, na deželi, v tovarni, težko ijo boš našel. Vsak je sebi najbliž i, vsaik vid-i lle sebe, le svoije potrebe. In vendar? Kako naj si pomaga ubogi delavec, ki dandanes mora biti vesel, da sploh sme delati in da s težkim delom od zore do mra/ka zasluži trd kruh kopici svojih otrok? Kako naj si pomaga družinski oče, ki je vsled gospodarske krize vržen na cesto in ne ve, kaj bo j/utri dal sv-ojim ljubečim otročičem pod z-j/be? Kako naj e,i pomaga ostareli delavec, ki je vse ,sv-oje življenje trdo garal za skromno ži-vlljen/je, na stara leta -pa je bil visle/d zmamjiša/ne deio-vne sile cdpuščen in se k-Ot hlapec Jerne j po-tik a od hiše do hiše z bolečin-o v srcu-, -da tega s svojo marljiv ost-jo pač -rti zaslužil? . . . Kako narj si pomaga mlad delavec -in mlada delavka, polna lepih /misli o življenju, o zakonski sreči, o lepem druži,niškem žvlje-mju, če pa že v teh mladih letih ,pije kelih trpljenja, k-i ga jim vsili sebičnost človeštva in mu z -mrzlo hladnokrvnostjo dan za dnem dokazuje vso praznoto Človeškega življenja. Pa vendar je človek ustvarjen za srečo na -zeimlljd in za večno življenje, saj ga -je Beg ustvarili po svoji podobi in mu podredil v njegovo srečo in zadovoljnost vso zemljo. Kalko more biti srečen in zadovoljen delavec s kopico otrok, ko ve, da -s svojim -tndiim deil-om ne zasluži toliko-, da bi pošteno -vzredil in vzgojil svoje otroke, ali ostareli delavec, ki je vsled -izčrpanosti vržen na cesto, ali mlad delavec in delavka, ko spoznavata, kaj ju čaka v -življenju in . .. in ... -Kje -je pravica do zadovotlj-stva v življenju -teh ljudi? In to pravico jim je dal Bog, ko /jim /je dal življenje. O, kako 1-j-ugo se itepta božja pravica, kako- se tepta Bog /in njego-va volja. Ali je človek še otrok božji? Svet nam pravi in dokazuje dan za dnem, da ni več to. In ,s takim pogledom na svet ni čudno, ako se človek tudi sam ne smatra več -za otroka božjega, ni čudno, alko izgubi delavec veno v .pravičnost, vero v Boga in v večno ži-vljenje .. . Vzemite človeku -vero v .pravičnost, vzeli ste mu vse! Sami ste ga pahnili iz dostojanstva človeka na stopnjo človeka brez duha, brez notranjosti in pcsltal /bo zver v človeški po/dobi . . . To/da ne tako! Mi ne bomo hodili po poti, ki mam -jo kaže sedanja človeška družba, Mi vem-o, da je Bog človeka ustvaril /zato, da sc mu dobro godi na tem svetu in da se večno -zveliča. Mi se borimo za človeško dostajamist-vo, za božjo pravico, za Bogia samega proti vsakomur, kdor tepta -to /božjo pravico ... Mladi delavec in delavka morata toliko zaslužiti, da bosta z vese-m-orata toljk-o z'asi!užiti, da bosta z veseljem .stopala v življenje, družinski oče mora toliko zaslužiti, da bo pošteno vzredil in vzgojil svoje otroke za v-redne člane človeške družbe in izčrpani delavec ne sme biti'hlapec Jernej, ampak kljub starosti mora, v zadovoljstvu čakati, kdaj mu potečejo dnevi življenja. Za -te se 'bomo mi borili, za pravico teh, za njih -božjo pravico. Dr. -Krek! Ob 65-leitnici Tvojega rojstva Ti -obl);,ubijamo, da bomo mi tiste sveče, ki bodo gorele za druge, za vse, ki jih je človeška družba vrgla iz prestala božjih otrok, m,i bom-o -tiste sveče, ki bodo -gorele za uresničenje kraljestva božjega na /zemlji. Še gore te Krekove sveče, kakor male zvezdice se lesketajo širom naše domovine. Te sveče pa ne bodo ugasnile, čeprav se človeška družba trudi na vse kriplje, kako b-i pogasila eno za drugo, kajti -boji se v svoji krivičnosti večne luči, boji se pravice. Ker pa je Bog sam največja pravica in Bog je večen in večna je Njegova pravica, zato tudi On sam priliva olje -tem svečkam . .. Zato pa tovariši -širom naše domovine, zaupajte v Boga, v Njegovo pravico in -zaradi Njega bodite in ostanite dr. Krekove sveče, ki gore za druge! Kako ie s krščanskimi socialci? V predzadnji številki našega lista smo ugotovili izid avstrijskih volitev in v kratkem komentarju osvetlili s katoliškega in delavskega stališča razmere v Nemški Avstriji. Zlasit smo poudarili vso načelno napačnost politike krščansko socialne stranke oziroma njenega vodstva. Nismo kajpak pričakovali, da bemo dobili kak popravek iz Nemške Avstrije, pač pa slišimo, da pri nas doma nekateri niso zadovoljni z našim poročanjem in pravijo, da glasilo krščanskega delovanja ljudstva kaj takega ne more pisati. Ne smatramo za prijetno dolžnost boriti se proti takim naivnostim in okostenelostim, hočemo pa poudariti še enkrat, da nam je resnica nad vse draga in da smo pisali obširneje o avstrijskih volitvah radi tega, ker se moremo iz njih marsikaj učiti. n/i-zmu upoštevamo kot pozitivna ustvarjajoča sila družabnega razvoja. Je pa, kakor simo že zadnjič poudarjali, v to svnho nuj/no pot-rebn-o tudi to, da naše delavstvo z vsemi svojimi matenijalmiml in moralnimi -silama pod/pre -svoj delavski t/i-slk, svojo -Delavsko pravico!« Predvsem smatramo kot našo nalogo, da kot neodvisno glasilo krščanskega delovnega ljudstva povemo o vsaki stvari resnieo. Nismo trgovci, da bi z načeli mešetarili. Kar bomo našli v luči naših nazorov, da je prav, bomo dosledno podpirali, vse napačno pa grajali. Zato ne moremo nič zato, če se bomo komu zamerili. Ko smo napisali, da je vodstvo krščanskosocialne stranke v Avstriji samo krivo poraza, ker se je vezalo s fašisti in komerkoli samo zato, da se vzdrži pri oblasti, in da nedosledna politika škoduje ugledu katoličanov in Cerkvi sami, smo imeli prav. Vidimo namreč, da je tega mnenja tudi večina kmetskih in delavskih kršč.-soc. organizacij v Avstriji. V Linču se je teden po volitvah vršilo zborovanje krščansko-socijalnih bajtarjev in kmečkih delavcev. Na zborovanju je nastopil tudi krščansko socialni deželni glavar na Zg. Avstrijskem dr. Schle-gel, ki je o volitvah povedal sledeče: »Če je »Reichspost« pisala, da so krščanski socialci 9. novembra zmagali, potem ni pisala resnice. Mi držimo z »Linzer-volksblattom s, ki je jasno izjavil, da smo doživeli poraz. Prihodnje leto se bodo je naslov tretji knjigi, ki jo prihodnji teden izda Krekova knjižnica. Obenem bo knjižnica objavila svoj program za bodoče leto. Podpirajte knjižnico in pridobivajte novih naročnikov! vršile volitve v deželni zbor. Če se bo tako nadaljevalo, potem bomo izgubili tudi večino katoliško mislečih poslancev v vsej deželi.« Poslanec dr. Aigner pa je izjavil sledeče: »Nismo samo na Zgornjem Avstrijskem doživeli poraza, temveč v vsej Avstriji. Enotna lista iz 1.1927. nas je veljala 10 mandatov, zadnja enotna lista pa 7 mandatov. To je skupaj 17 mandatov. Tu ne more v vodstvu stranke biti nekaj prav.« Govornik je odločno zahteval, da se do konca razčisti razmerje med Heimvvehrom in krščansko-socialno stranko ter zahteval od stranke jasen, premišljen in pošten političen kurz. Odločno so obsodili zvezo krščanskih socialcev tudi pristaši tirolske kmetske zveze, ki je najmočnejša krščansko-social-na organizacija na Tirolskem. Jasen protest proti avstrijskemu fašizmu so izrekli razen v svojih govorih tudi s tem, da so liajmverovskega voditelja dr. Steidle-ja izključili iz Kmetske zveze. Zahtevali so od vodstva krščansko-socialne stranke, da ustvari jasnost glede fašizma in se odločno, brez kompromisarskega pakti-ranja izreče za demokracijo. Mnenja smo, da nikomur ne škoduje, ako smo o tem napisali resnico tudi mi. Razočarani Habsburžani. Madjarska je po prevratu in razsulu Avstro-Ogrske doživela še mnogo pretresov. Staro ogrsko plemstvo se ni moglo uživeti v nove razmere in videlo srečno bodočnost Madjarske še vedno v povrnitvi Habsburžanov. Pesimisti so napovedovali, da je še vedno monarhistična misel močna in da so priprave za zopeten prevzem vlade po Habsburžanih dobre. Izgleda pa, da se monarhija na krmilo Madjarske ne bo več vrnila. Slovesnosti, ki so jih pripravili monarhisti db proglasitvi »prestolonaslednika« Otona za pol-onletnega, so to dovolj pokazale. V Budimpešti, kjer so se za to slovesnost tudi pripravljali, je slovesnost potekla klavrno. Hiše so ostale brez zastav, proti-habsburška liga pa je izdala proglas, kjer proglaša povrnitev Habsburžanov za nemogočo: »Ogrsko delovno ljudstvo vztraja na idejah demokracije in hoče, da se zakon proti povratku Habsburžanov vzdrži brez kompromisa. Štiristoletni habsburški režim je prinesel samo revščino in propad.« Tudi Oton sam je podal izjavo, v kateri pravi, da je po njegovih informacijah večina Madjarske' in Avstrije proti njemu neprijateljsko razpoložena. Postal je skromen in izjavil, da bo svojo pravico šele takrat uveljavil, ko bo s svojo navzočnostjo mogel pomagati državam, ki so v tako težkem položaju. — Menda bo tako skromno končala kmalu vsa politika, ki dela na povrnitvi Habsburžanov. Tudi proslava na Dunaju, kjer so praznovali stari generali in dosluženi višji uradniki polnoletnost Otonovo s sv. mašo in zapeli na koncu cesarsko pesem, je končala kakor se spodobi za tako važen dogodek. Policija je pred cerkvijo aretirala mladega fanta, ki je vzkliknil monarhiji in slovesnosti je bilo konec. 1. decembra je praznik. Porabite ta dan za pridobivanje novih naročnikov za našo »Delavsko Pravico«. Jugoslovanska strokovna zveza. Viničarski vestnik. K<~kšni sme. Kot kimeftslci viničar, naj' se tudi udeležim c!e-baite pod gorenjim naslovom. Razpravljati hočem o tisti površnosti obdelovanja vinogradov, kamere .nos dolže tudi med d, kateremu se sploih izogniti ne da, pa Storiti kar na./bolj naglo in najceneje. Tukaj mislim predvsem tiste kmetske »hura« kapi, 'kii so še v navadi, potem pa vso akordno delo, ki se obesi 'viničarju. Da ima pri vsem tem tak vinogradnik škodo, tega si ne domisli, samo če m vanogiad ne prinese pričakovanega uspeha, tedaj je pač tako-j viničar kriv zakaj ni bolje delal. Raivno vsded takiilh pojmov se vsiljujejo skoraj vsem kmetskim viničarjem, osobito tako zvantm »polaijnskim« talki delavni pogoji, da absolutno ne more biti govora o kaki viničarjevi plačil za njegovo trudapolno delo, ampak kaT bo sploh še izvršil, ibo to isitoril .primorano, alii pa le iz ljubezni do lepote goric in do trte same, kaltera je baš viničarju prirojena in ga spremlja vse t a do grolba. Naj naivedem k temu konkretno. Kmetski viničar ima navadno obdelovati 1—2 orala vinograda. Pri vstopu v službo se l/e moral pogoditi za »štant« za vso delo razen •škropljenja in morda pnve kopi. Ta »štanta« plača za rez, vezanje šparonov, drugo kop, pleitev, stavljenje k olja in celoletno povezovanje 'obstoji okoli celih ICO do 200 Din, ali pa 2 do 3 mernike krušnega zrnja. Deputatne zemlje razen »gred« navadno ta^k viničar nima nobene, drv ne dobi nič, priredi si .morda eno kravico in kako pujse * majivečjo težavo, morda še dobi pri delu zraven kakšen hlebček kruha ali pa pijačo, lco pride gospodar gledat v viii-noigiad in 'če je dobre volj*. Navadno se zgodi, da 'je bilo delo že davno izvršeno pa še tega malenkostnega zaslužka viničar ne dobi izplačanega, ali pa mu ga gospodar tako ob prilikah daje, izdaj po enega kovača, poitem pa zopet kaij druzega, tako, da zopet od zaslužka nič nima prej in nič poz ne j. Kolikokrat pa se ije že zgodilo, da ie viničar dobil namesto lepega zrnja za plačilo, le pokvarjenega, 'če ne celo smeti in plevela. Vsak tak viničar je tedaj primoran v takem položaju si iskati eksistence drugod. Pogojeno delo doma, mu dnevno od zore do mraka ne prinese dostikrat niti 4 do 5 Din. Kaj si more kupiti za ta denar? Kolik je to zaslužek za vzdrževanje družine? Zato mora opraviti 'kar oajhitrelje vsako delo, alko ne, še niti na »božji Ion« 'dnevno ne pride. Moški gredo potem .navadno mlatit, če ne po kakem drugem rokodelskem poslu, ženske in mladi, pa odlsllužuijejo z dninami zemljo pri okoliških kmetih, kjer imajo krompir, koruzo in drugo, čeprav tudi nekateri klmetie zelo izrabljaijo našo stisko tudi v tem oziru. Pa 'kaj se bolče, tiboga viničarska para povsod »gor plati« pri kmetu se višaj hrano dobi, dočim doma dostikrat še nima kaij za pod zolb djati. Delo Storjeno v naglici ni bilo nikoli pravilno. Delo, pri katerem se že vnaprej ve, da ne 'bo dalo zaslužka vsaj srednjega ne, se ne more drugače opraviti, kakor je. Če bi prinaišalo viničarju njegovo elksi- I stenco vsaj približno, naj bodo vsi naši vinogradniki uverjeni, da ifci se vinogradi | bol/še obdelovali, bi' imeli bolj stalne viničarje, k'r bi njim ne bilo le v čast ampak | tudi v naijvečjo korist. Vse drugače bi oni | rezal 5 oraloiv vinograda, kakor ga reže da- | nes za samih 50 Din ali oni morda 1 oral za sr-ir.o rožje in vse drugače bo oni Skopal drugo kop, kakor jo skopa danes za 100 Din pri čemer še svojega denarja 200 Din za delavce vlolii v gospodarjev vinograd pri i tej kopi, katerih je še prav za prav zraven izgubil namesto da bi jih zaslužil. Tukaj in tak je vzrok naše površnosti dela. Izvajati bi tiebalo pri tem viničarski red, ki določa, da štantno delo ne sime 'biti slabše plačano, kakor če bi se delalo v »talbrh«. Kompaktno pa bi se mogli .organizirati vsi prizadeti viničarji v »Strokovno zvezo viničarjev«, da bi si priborili svoje zakonite pravice in tako J omilili gorje, vinogradništvu pa le koristili. | Dalje prihodnjič. — Janez Kosič. ★ Naša »Del. Pravica« protikatoliška. V:- ničarka se je pritožila, da ji je vzela njina gospa naš časopis, in ga 'ji ni več vrnila. Prepovedala 'i je čitati ta časopis, češ da je protikaitolišlki, zato ker smo pod nadovom »Plače in delo« tudi zapisali med drugim »naj bi tisti, ki pravijo, da si viničar ne zasluži svoje plače, skušali ves dan s škropilnico na hrbtu delati, pa bi takoj postali drugačnega prepričanja.« Ali ni čudno, kako nekateri ljudje danes pojmujejo katoličan-stvo? Resnica in pravica pa tudi ina-ša papirnata delavska jih bode v oči. Ker njim ni po godu, to ‘bi potemtakem ne bilo več katoliško. Oh, da je le preveliko takih katoličanov mehkužcev. Za nai časopis pnidobilš najlaže novih naročnikov, ako pridobiš novih članov v strokovno organizacijo, kateri so potem tudi obvezni naročniki »Delavske pravice«. Viničarji! Pomnožimo naše vrste, razširimo naiš časopis! Ne ostanimo samo pri besedah ampak dejanja, dejanja naij predvsem govore. V zgledna zavest. Tovariš Kevc Jožef viničar iz okolice Vojnik pri Celju je plačal »Viničarski kreditni zadrugi« sedem deležev to 'je 140 Din in še pristopnino 5 Din. Kaj pravite k itemiu drugi tovariši, predvsem tisti, ki se držite, da stojite od navadnih revežev nekoliko bolje, pa ie niste niti enega deleža zmogli iprispevati za aaš viničarski zadružni kapital, ki vendar ostane vedno Vaša last. Samo obljubljati ni dovolj. Dolžnost vsakega viničarja je tudi, da naloži svoj denar v svoji »Viničarski kreditni zadrugi«. Ako storite tako, ne 'bo nihče več mogel očitati »češ jaz lezeon v gospodarsko krizo in dolgove, a moj viničar pa nosi denar v hranilnico; torej vidite, da gre viničarje* boli;« kakor nam posestnikom, saj vse vem, koliko ima že denarja na strani.« Pomislite tovariši, da ima 'taka reč potem slabe posledice za viničanja in je sama spodtika i vsem. Zato smo si ustanovili »Viničarsko kreditno zadrugo«, da nam drugod naših prihrankov ne kontrolirajo in v posebne namene ne zlorabljajo. Vloge obrestujemo po 6%, posojila pa po 8%. Kdo se bo prvi odzval pozivu in prinesel svojo voljo? Rudarji. Hudajama. V nedelljk> 7. decembra ima skupina rudanjev .redni članski sestanek po prvi maši v LaSketa nad Zadrugo. Na sestanku bo govoril tovariš Mikeln iz Celja. Tovariši, p uidite na sestanek. — V zadn.ih tednih je bilo pri tukajšnjem rudniku več nezgod. Poškodovan je bil na roki Deželak Kari. Planko Martin ima rane na hrbtenici. Grešak Blaž ima zlepil;eno koist na roki pod : komolcem. Zelič Ciril pa ima občutne poškodbe na glavi. To so same poškodlbe v jami. Rudar palč ne ve, kedaj- mu kaj pade na ta ali oni del telesa. Vsi so v to'nniškem stanlju, zadnji še v bolnici. Hudo ije to, ker bolniške dnine ne znesejio v naijlboljšetn slučaju to ije za kopača, 26 Din. Kdor pa je v ( bolnici se mu še cd tega polovica odtegne j za 'bolnico. Kako naj ise živi druži la? Saj | je velika umetnost s 40 Din preživljati 5 i do 8 člansko družino. Kdo more v takem j slučaju hraniti za bolezen? I w A i Opekarsko delavstvo j Vrhnika. Vse člane strokovne skupine opekarskega delavstva obveščamo, da se /> vršil sestanek dne 30. novembra t. 1. ob pol 9 dopoldne v restavraciji pri Seligerju. Ob lej priliki bo blagajnik pobral {lanske prispevke, zato naj prinese vsak s seboj tudi člansko legitimacijo, da se mu polrdli plačilo članarine. Poleg članov so vabljeni luili drugi delavci, da pridejo na sestanek. Sestanka se bo udeležil zastopnik centrale. — Opekarna Jelovšek ni izvršila večjih odpustov, kot običajno vsaiko leto, to je, da je odpustila ženske in mlajše delavce — ako izvzamemo dejstvo, da so bili »začasno odpuščeni trije delavci. Stara navada pri opekarnah piai je, da oni delavci, ki so zaposleni v poletju pri akordu, na zimo niso prvi odpuščeni in je to prav redek »lučaj, kar se je letos ugodilo. Preteklo soboto je dobilo vse delavstvo obvestilo v kuverli, da se znižajo z 29. novembrom plače vsem delavcem. V prejšnjih časih je bil lak razglas objavljen za vse delavce na vidnem mestu. Poudarjamo, da že nekaj let sem niso zia zimo /nižali plače delavcem:. Seveda je sedaj lahko znižati plačo. Zima je tu in delavec ne bo šel drugam. Kapitalist tudi ve, da pri nas delavec pridleLa kak krompir in na račun legat mu znižuje plačo. V <»pekarski industriji ni krize, vsa opeka se proda, da skoro ni zaloge. Če pa vsled krize v ostali industriji niso postlane rožice opekarnam, zakaj ne bi pri tem nekaj utrpel tudi podjetnik, zakaj je samo delavec ob svojo plačo? Kovinarji. Racionalizacija in mi. Da se jeseriiška toivama prenavlja, da raste prav v njenih temeljih, bi se reklo pisati o tem kot novici — »tratenje časa«. Bila bi istina, zakaj' mi vsi, na Savi, Javorniku in Dobrovi, ki točasno tvorimo delovno moč Kranjske industrijske družbe to vidimo, 'saj ga ni oddelka, kaimor ne bi »roka« racionalizacije iztegnila svojih prstov. Je pa nek drug, zelo zelo vaižen vzrok da moramo mi to racionalizacijo pogledati nekoliko od bliže. Da vemo zakaj in komu v korist vse to. Naim, podjetnikom ali — obema? Položaj naš, eksistenca naša nas silita, da smo na straži, da z očmi optimista opazujemo vrvdnije dkrofg nas. Racionalizacija v svojem bistvu ne pomeni drugega, kakor s kolikor mogoče majhnimi stroški doseči kar naijvečjo produkcijo in kar največ ji dobiček, S tem je povedano dovplj. Novi strotji, kil jih nabavlja tovarna in jiih razvršča po obratih so v korist le delničarjem, nam delavcem pa v skodlo in sicer z dveh sitrani. Prvič ker bo gotovo število delavcev postalo nepotrebno, ker mesto njih opravlja delo stroj in hitrejše kakor so ga oni, drugič pa morajto delavci, ki ositanSjo, radi hitrejšega tempa stroja, hitreje delati in to tza isto plačo kot prej Tak slučaj imamo v .skladišču, kjfer je prej šest delavcev nakladalo vagone, jih sedaj po »Fordovem čistemu« nakladajio samo štirje. Čufje se celo., da bosita osttala. na zahtevo- vodstva samo dva. Ti štirje oziroma ta dva, bosta morala sama toliko prevzdigniti, kot ijih je prej šest, ae da bi imela zaitlo več. Vodstvo pa ima v žepu plačo štirih die- V gostimi pri ..Tkalcu". Michel Becker, prevedel dr. F. L.* Miles Ashworth** je sedel doma pred zemljevidi, ki jih je prinesel domov s svojih številnih potovanj. Miles Ashworth je bil poosebljeno hrepenenje. Neznosno mu je bilo, da ga naj sedaj obdaja za vedno rochdalska megla in tesna tovarna. Ponoči je včasih sanjal še vedno o Wa-terloou, kjer se je tudi bojeval; potem zopet je »tal v mislih pred njim veliki Napoleon prav tak, kot takrat, ko ga je spremil na Sv. Heleno v pregnanstvo. Bil je namreč tedaj na ladji stražar. Nihče v Rochdalu ni gledal velikega cesarja z obličja v obličje. Tega pogleda Miles ne more pozabiti, v katerem je ležala neizrekljiva žalost za izginjajočo francosko obalo. Napoleon, molčeča fanfara, ugasnjeni ogenj, zlomljeni steber in dopolnjena usoda, sovražnik, pred katerim se je moral vsakdo prikloniti. Miles Ashvvorth je sovražil vojno, ker je ljubil človeštvo; toda še sedaj je kar nehote stal »pozor«, če je mislil na cesarja. Da bi nekoč stal v vrstah tistih, ki se bore za dobrobit ljudstva, to je bil sen ubogega tkalca. Tako je premišljeval Miles Ashvvorth vsa svoja leta. In ta misel * Zgodba pripoveduje o ustanovitvi prvega konzuma leta 1828. v Rochdaliu na Angleškem po 'tamkajšnjih tkalcih. ** Miles Ashvvorth je bil vojak pod maršalom Wellingtonom in prvi predsednik rocli-dalskegia konzuma. ga je tudi ta večer pripeljala k »Tkalcu«, kamor je povabil Charles Howarth svoje sodruge. Nekaj se je pripravljalo. Skrivnosten ogenj je izžareval ta Charles Ho- i warth. Po njegovi postavi in pogledu v da- j ljavo je tako sličil velikemu Korzičanu, kot da bi bil njegov brat. Zakaj ne bi j postal Rochdale druga Korzika. Zakaj ne I bi mogli rochdalski tkalci vstati in zavrteti kolesa k novemu pogonu. Zakaj ne? »Naj živi novi cesar! Če je bil tudi tisočkrat naš sovražnik,« je rekel Miles Ashworth svojemu sinu Samuelu, >naj živi Charles Howarth! On nosi zastavo bodočega stoletja. Hočemo mu pomagati, če jo bo razvil. Fant, da nisi videl cesarja. Fant, to je zate velika škoda. Njegove oči so se kar iskrile. Pojdi s mano, novi cesar je na potu.« Tako sta šla oba, oče in sin, v gostilno k »Tkalcu«. Vsi so vedeli, da ima Charles Howarth nov naskok v načrtu, ne kake nesrečne stavke, ne kake prodajalne, ki se zato odpre, da bi se kmalu zopet zaprla. On je videl novo pot. Krojač Johann Bent je hodil od hiše do hiše in nagovarjal vse tkalce, da naj pridejo zvečer na sestanek. In vsi so se odzvali. Drug poleg drugega so se drenjali pri mizah. Dim slabega tobaka jih je obdajal, glave so bile vroče in rdeče, govori jezni in žalostni. Povabilo krojača Benta jih je navdalo zopet z novim upanjem. Mnogo jih je pa bilo popolnoma obupa- nih. Toda tudi ti so prišli, vedni dvomljivci in krmarji, ki so že davno izpustili iz rok krmilo vere, katerim so se zdeli valovi denarja in posesti nenadkriljivi. Zoper te se je še težje boriti kot zoper gospodo, kajti taki žagajo vejo, na kateri sede. Kaj je hotel Charles Howarth. Pravkar je vstal in pričel. Njegov glas je čist in močan. »Možje, če bi imeli toliko funtov, kot kletvic, bi lahko kupili celo Anglijo in Francijo povrh, toda kletvine so slabo premoženje. Preklinjanje vam ne bo napolnilo vaših loncev in vaših skrinj. Kaj vam pomaga godrnjanje? Možje rochdalski, zakaj nam gre slabo? Zakaj?« »Krvosese vprašaj,« zakliče eden, >ne pa nas.« »Branjevec,« pravi drugi. »Parlament,« vpijejo drugi, in vsi ploskajo. Charles Hovvarth udari s pestjo ob mizo in nadaljuje: »Ne, ne samo krvosesi, ne branjevci in ne samo parlament, vas vprašam možje rochdalski, angleški delavci! Zakaj jemljete blago in hrano na upanje? Zakaj životarite v kajžah in se vam zanje odteguje najemnina? Zakaj ste še bolj revni kot cerkvena miš? Samo zato, ker ne veste, da je vaš vinar tudi denar, veliko denarja če hočete. Jaz mislim, da bi vam šlo laliko drugače, če bi hoteli. To mislim jaz, Charles Howarth in kot jaz jih misli še več. S krpico tožarjenja vendar ne pokrijete vaše bede. Ali niste vsa leta zastonj lavcev. — Je te samo medila slika posledic racionaliizaicii,e, ki bodo nastale, če mi ne bomo imeli i v odločilnem trenutku zadosti odlpara. Kje ipa ibomo to dobili!? Ali morda v medsebojnem tožaremiu ali s prilizovanjem? Morda se poisreči na tak način poedimcu za-dobiti pri imol,s'tru ugled, toda le zalčasno; drugi dan g,a lahko že drug hinavec očmi', čeprav z lažjo, da je grdo. Mojster pa, ki naseda takim Ijudefm ije (brez zr-ačalfa in ne išče dokazov, ker n e:rri to ipač prija. Pa je mar tak način iskanja koristi časten: Ali ni to največ,;a podlost, sramota za otroke prvega razreda, kal) šele za moža. Zaslužil bi vsak tak izrodek, ki se mu dokaie tako postopanje, da se mu p' june v olbraz in ga postavi na cesto. Morda se Ibomo ,pa rešili Lz nevarnosti s tarnanem po kotih o slabi plači o trpljenju, >o čeimer se tolikokrat čuje od straini mnoigih delavcev, ki na pravem mestu nimajo Ikora lže povedati kaj jih tišči. Delavci! Delavke! Položaj je resen. Resen tako, kot še ni bil v povojni dobi. Je samo ena pot, po kateri -se da, če bomo na mestu, obdržati to, kar imamo. Je častna ponosna pot, pot — organizacija. Ni aigitacijia! Poglej .samo krog sebe kaj se godi, pomisli malo in stori, kar kot za- veden delavec storiti moraš. Ne s članarino, s srcem je okleni, vsak tvoj koraik, vsaka tvoja beseda naj1 izraža delavca iz vrst organizacije im videl boš, da fooj; z racionalizacijo ne bo breiz uspeha. * Predsednik poroča: V nedeljo dne 30. t. m. olb 9 dop. sklicujem skupno sejo od- bora skupine Javornik in skupine Jesenice. Nameščenci. Nadaljujemo začeto pot. Slabi t>i t>ili, ko bi opešali na pol poti dio cilja: ustvariti tu*. meščansko organizacijo in ji dati polno mož-n ost razmaha. Nastop nameščenske organizacije tvori vprašanje organizacije nameščenske stroke, ljudi, ki tvorijo pisarniški proleta-rijat in naloga organizacije je njihov položaj izboljšati s smotrenim študijem vseh nepri-lik: tako racionalizacija pisarne, ureditev delovnega časa in plač. Največje razlike v socialnem položaju pač so v nanieščenski stroki. Zato je naloga izpeljati krščansko nameščen, sko strokovno organizacijo prav tako velikai, kot izpeljati ostalo organizacijo. Žrtve name-SČenskih organizatorjev so še mnogokrat večje kot drugih. Danes strokovna organizacija na marsikaterem polju ne more vršiti svoje naloge. Zato pa mora zastaviti večje sile tam, kjer je to mogoče. Mislimo, da je ravno vprašanje samopomoči najprej rešljivo. Začeti je treba zbirati podporne fonde za one slučaje, ki danes največkrat tepejo nameščenstvo: brezposelnost, potne podpore, v mainjši meri pa bolniško zavarovanje ter kritje pogrebnih stroškov, za katere ae plača podpora svojcem. Seveda moro organizacija dati podporo la onim, ki v ta namen plačujejo temu odgovarjajočo članarino; kdor se pa zadovolji s tem, da je član, ne da uživa podpore iz podpornega fonda, bo plačeval seveda manj. Jasno pa je, da zahteva čim večja sigurnost od vsakega izmed nas, da se prijavi v čim višji člaaiarm-ski razred, da žrtvuje za časa, ko ima službo ali je zdrav, nekoliko višjo članarino, da mor« dobivati v času slabih razmer potrebno podi-poro. Če organizaciji nič ne daš, ti tudi orna ne inore nič dati, zato bo storil napačno vsak, kdor bo mislil na organizacijo in njen podporni fond šele takrat, ko mu bo vod«' tekla v grlo. Načelo samopomoči pravi: Pomagaj si sam in pravočasno! Zato je pričakovati, da se bo večina članstva včlanila vsaj v 3. plačilnem razredu (20 Din mesečno), kjer bo dobil vse vrste podpor v precejšnji višini, in da nihče ne bo šel z višine sedanje članarine, ker bi zgubil s tem precej pridobljenih pravic. Praksa svobodne izbire plačil nega razreda postavlja vsakega izmed nas na preizkušnjo. — ant. stiskali pesti? To se bo vse spremenilo, če bomo imeli svojo blagajno.« Vsi so se zakrohotali v posmeh, toda Charles Hovvarth je nadaljeval: »Dva penca ni mnogo, toda ena pest pencev je en funt. V tovarnah in bankah bankirjev leže vsi funtje iz vaših pencev. Toda ti niso več vaši. Zgubili ste jih pn nakupu slabe soli in prhle moke, plačali preveč pri vsakem požirku mleka in kosu blaga. Vprašam vas, ali je to pametno? Dva penca dajte vsak teden v skupno blagajno, ki bo vaša last in imeli boste lastno trgovino in boste sami svoji trgovci. Tedaj ne boste več prisiljeni kupovati slabe robe in jo drago plačevati. Po krivici se jezite na postavo. Zakon vam daje vašo usodo v lastne roke. Samo poskusiti je treba. Smejte se mi šele, če se moj predlog ne obnese. Danes je pa vaš smeh preveč poeeni.i »Možje rochdalski,« zakliče Charles Howarth in v rokah drži bel list proti poslušalcem, »morda bo to dokument nove dobe. Ali je morda Jakob Smithiee kak zaletel, ali pa Daly ali Johann Hill? Pa tudi o Johannu Bentu ne more nikdo drugega reči, kot da je poštenjak, ki živi od dela svojih rok. Vidite, to so prva imena, ki stoje tukaj poleg mojega. Sedaj pride vrsta na vas. Dva penca tedensko, s tem se uresniči moj sen. Končal sem. Storite, kar morete.« Charles Howarth se je zravnal, izročil krojaču listino, kateri jo je nesel od moža do moža. Polnoči je ura odbila, ko so se rW19 9 ^a zimo SG vsa^ G*an zadru9e najceneje in najsolidneje obleče in f obuje v našem manufakturnem oddelku, Kongresni trg št. 2, ozir. M v * na deželi v naših poslovalnicah. = 1 Nihče naj ne misli, da more kupiti drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence gre skoro brez izjeme, za cenejše blago. Naš princip je. absolutna konkurenčnost. Poleg nizkih cen še 3% popust, ki se sedaj izplačuje. Za mesec december 1930 pa razpisujemo izredni popust Din 25'— za vsakih na manufakturi in galanteriji zakupljenih Din 500*— Teh Din 25*— se bo zapisalo članu na delež tako, da bo imel namesto enega samega, po več deležev. — Člani pokažite, da ste k? ted"etos™eK k delavsko konzumno društvo v Ljubljani ';Y Kriza j kamenarske industriie. Ze apetovano smo pisali o krizi naše ka- j menarske industrije, katera v dravski banovini zaposluje okrog 500 delavcev. To število delavcev se pa stalno manjša, ker tvrdke nimajo zadostnih naročil ter vsled tega najbolj trpi delavstvo, ki je brez dela. Vsled tega dvomimo, da je potrebno raznim mestnim občinam nabavljati asfalt za tlakovanje ulic iz inozemstva ter s tem večati krizo v naši industriji in večati pasivo naše trgovske bilance. Mnenja smo, da bi pri nabavah ma-terijala za tlakovanje cest moralo voditi merodajne činitelje predvsem to načelo, da se kupi čim boljši in cenejši materijah V tem oziru pa naša kamenarska industrija razpolaga s Pohorskim granitom najboljše kvalitete, kateri je glede trajnosti in cene dalekci boljši od asfalta. Resnica je, da so ulice tlakovane z asfaltom lepe, toda ulica, tlakovana z asfaltom, drži samo 15 let, z granitnimi kockami pa 30 do 40 let. Poleg tega so pa upravni stroški za vzdrževanje cest, tlakovanih z asfaltom, neprimerno večji nego za tlak iz granitnih kock. Mestna občina ljubljanska’ je v zadnjem času nabavila velike množine asfalta, granitnih kock pa razmeroma zelo malo. V interesu narodnega gospodarstva im blagostanja države je, da se skuša kolikor je to mogoče nabavljati blago doma, sicer bonio pri vsem narodnem bogaetvu, ki ga imamo na razpolago, kakor malokatera država na evropskem kontinentu, padali v revščino. Vsaj stvari, katere imamo doma in povrh še mnogo cenejše, bi bilo v interesu vsega gospodarstva naročati doma. Ako se pa že ravno hoče naročati tuje blaga, ,naj se pa mašim delavcem, ki 90 na ta račun brez dela in jela, preskrbi zaslužek na kak drug način. Ako se tega ne bo upoštevalo, bomo imeli še večjo gospodarsko krizo, iz katere bo vedno težji izhod. Poudarjamo, da je v interesu države kot take, da skrbi za zaslužek svojih državljanov, kajti množice brezpo6eluih so kader, iz katerega klije potem sovraštvo do vsega, kar jnn je naipoti za njihov skromni zaslužek. Kapitalizem sicer ne pozna usmiljenja, prav zato lahko rodi največje gorje, ako se giblje in vlada po mili volji. Kamnoseško delavstvo Ribnica na Pohorju. Ob precej številni udeležbi se je v nedeljo, dne 23. t. m. vršil sestanek skupine kamnoseškega delavstva v Ribnici na Pohorju. Na dnevnem redu je bilo poročilo o zaposlitvi brezposelnih kamnosekov v B. Jagodi ni in sprejem poslovnika za podporni sklad. Tov. tajnik je izčrpno poročal, kako je glede zaposlitve brezposelnih kamnosekov v Bosni. Kakor je že »Delavska Pravica«- o tem pisala, delavni pogoji niso prav posebno dobri, v kolikor je cenejša hrana, v toliko je nižja plača, tako da se našim nikakor ne more priporočati zaposlitev. Rekli smo, da bi šli doli samo tisti, ki so že dolgo brez dela in ni upanja, da bi ga v do- razšli, na listini je bilo vsega skupaj 12 podpisov. Johann Bent se je jezil, toda Charles Hovvarth je bil vesel, da je bil storjen vsaj začetek. Miles Ashvvorth pa je videl to noč Charlesa Hovvartha, kako je stal, eno nogo naprej kot bi hotel narediti korak, desno roko na prsih v jopiču, ustnice stisnjene in pogled obrnjen v daljavo. Takega je videl Miles Ashvvorth večkrat cesarja Napoleona. Miles Ashvvorth je bil podpisal prvi. Naslednje dni so mnogo govorili in se smejali rochdalskim tkalcem, kapitalistom brez kapitala, trgovcem brez trgovine. Toda vse zasmehovanje ni pomagalo, prišli so vsak dan novi člani. Vsi so nekako čutili, da je nekaj dobrega na potu. Boi za petrolej (Nadaljevanje ) Ameriški kapital je ta konflikt izkoristil in vzel zase več kot četrtino izvoza ruskega petroleja in 1. 1928. so dali ame-rikanci Rusom za njihov petrolej čez 10 milijonov dolarjev. Že preje je bil Deterding kar zelen. Sedaj pa je izjavil, da je prišel čas smatrati ruski ukradeni petrolej dejansko in pravno baš tako kot druge ukradene stvari. Navidezno se je tedaj posrečilo Deterdingu zanetiti med ameriškimi družbami prepir, a vse skupaj ni nič izdalo. Za Dutch Shell je bilo to hud glednem času dobili. Na sklenitev kolektivne pogodbe podjetnik ni pristal, trdi, da je žele odprl kamnolom in ne ve, kako se bo obrat razvijal. Zagotavljal je, da bo skušal čim bolje plačati delavce. Ker smo o resničnosti teh besed dvomili, nismo prav posebno priporočali zaposlitve. Sedaj je pa s pismom nekega našega delavca, ki je bil že pred nami v kamnolomu zaposlen, dokazano, da delavcem ne dajo tega, kar so jim obljubili. Nekaj jih celo niso hoteli zaposliti, zakaj ne, nam še ni znano, ker smo bili o tem obveščeni samo brzojavno. Dokler se la zadeva ne razčisti in ne uredi delavnih pogojev, kateri bi odgovarjali zaslužku našega delavstva, naj nikdo ne potuje v B. Jagodi.no. Brezposelni, kateri so se vpisali za Francijo, naj nekoliko počakajo, da se reši prošnja za1 zaposlitev v Franciji. — Sprejet je bil poslovnik za podporni sklad, v katerega bomo plačevali vsak 5 Din na mesec. Mnogo jih seveda je, ki pravijo, da tega ni treba ter bodo rajši to zapili. Kdor pa je količkaj pameten in preudaren, tega ne bo delal, sicer pa bo vsak sami to pozneje občutil. Samo malo naj se pomisli, koliko časa so sedaj že nekateri brea dela, katere bi v slučaju, da bi bil na razpolago denar, iz fonda lahko podpirali. Saj ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas doleti kaka nezgoda, pa naj bo to bolezen ali brezposelnost. Fond bo upravljal skupinski odbor. Denar se bo pa nalagal 'pri 1. delavski hranilnici i*i posojilnici v Mariboru. S prisrčnimi besedami se je tov. Weiss zahvalil tajniku za poročila ter mu želel na novem službenem mestu obilo sreče in božjega blagoslova. Lesno delavstvo. Delavstvu v pomislek. Radi hitrega uvoza ruskega lesa na naš trg so cene domačemu leisu padle in še padajo. Lesni indtisltrijialci in trgovci so v velikih skrbeh, ker ne morejo svtoijega blaga prodati za tako mastne profite ko't potprej. Velik del naših lesnih industrijalcev je zlbag 'tega prišel v zelo neprijeten položaj. Skoraj povsod odpuščajo delavstvo aln skrašujejo delovni čas. — Zato ®o se v zadnjem času obrnili na merodajna mesta za p omot in zaščito svojih interesov. 'Pojav krize v naši lesni industriji pa mota tudi lesnemu delavstvu dati resno misliti, kajti tisoče nas je, ki nam preti nevarnost, da izigubimo še zadnjo skorjico kruha, ki ga nam dajejo naši kapitalisti. Zavedati se moramo, da se lesna industrija boril le za svoje profite. Lačno delavstvo jiim je le v toliko briga, v kolikor ga rabijo za obrambo svojih profitov. Če pne-motrimo položaj lesnega delavstva v dobi, ko je bila naša lesna industrija visoko aktivna in ko je nemoteno diktirala cene lesu in lesnim izdelkom, nam bo tako, jasno, da lesni industriji tudi danes ne gre za tem, da bi delavstvu ohranili vsaj to skromno eksistenco, pač pa za tem, kalkšni naj bodo profiti. Lesno delavstvo je bilo v času, ko je lesna industrija žela ogromne profite izmed vsega ostalega industrijskega delavstva na,-slalbše plačano. Pogledati je treba v bosan- udarec. Moja namera je, voditi boj do konca in če treba po celem 6vetu. Naj javnost enkrat izve, kdo ima na vesti sramotno podtniniranje petrolejske industrije. Vojna s cenami se je začela tudi v Indiji, kjer so se vse angleške družbe združile proti Standard, a so bitko izgubile. Američanom je pomagal ruski petrolej, ki so ga dobili za malo ceno, ker angleških ponudnikov ni bilo. In tako je Va-ucum Oil izplačala 1. 1928. 100% dividendo, medtem ko angleška indijska petrolejska družba Burmah Oil to leto sploh ni izplačala nikake dividende in so njene akcije padle za več ko polovico. Ameriške družbe so izjavile, da so Angleži sami začeli s konkurenčnim bojem v Indiji. De-terding je odgovoril, da se z ukradenim blagom pač lahko konkurira. Boj v Indiji je bil oster posebno še radi politike Angležev, ki ne puste v Indijo poleg sebe prav nikogar in ameriške družbe niso mogle dobiti v indijskih pristaniščih niti navadnega skladišča. Vročim bojem, ki so stali Deterdinga težke milijone, je sledilo začasno premirje. Medtem ko je Deterding zavihtel v levici belo zastavo udaje, je desnico skrivaj ponudil — pa brez uspeha — Rusom. Njegova protiruska politika se ni obnesla. Tedaj je prišel v Berlinu na dan škandal — t. zv. ponarejanje červoncev. Ameriški časopisi so trdovratno pisali, da je »bival že dlje časa v Nemčiji nek agent Deterdinga, ki je bil aktivno ude- slke pa tudi 'slovenske gozdove, kjer delaivci niti od daleka ne vedjo, kaj je človeško življenje. Kapitalisti so si pravočasno napolnili žepe, zato jim še taiko huda kriza ne 'bo ovirala udobnega, da ne rečemo razkošnega življenja. Drugače pa je z delavstvom, ki žilvi iz dneva v dan in je ivedno globlje zakopano v dolgove. Tem bo treba dati nujino pomoč. Pa ne saimo pravico, da bodo smeli delati in poleg tega trpeti niajhujlšo bedo, temveč jim dati za pošteno delo tudi pošteno eksistenco. Razumljivo je, da tega lesno delavstvo ne bo doseglo drugalče, kot z močno organizacijo, s katero bodo morali računati tako kapitalisti, kakor merodajni činitelji. Verd pri Vrhniki. Sestanek organiziranega lesnega delavstva se bo vršil v nedeljo, dne 7. decembra ob pol 9 dopoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Vse člane opozarjamo, da se tega sestanka zagotovo udeležijo. Pride tudi zastopnik centrale. Dolžnost nas vseh je, da se živo zanimamo za organizacijo, predvsem, da se redno udeležujemo sestankov. Krekova knjižnica. Prve 'dni meseca decembra prejmejo fllani Krekove knjižnice tretjo im zadnjo knjigo letos: -»Sedem mladih«. Z vsebino te iknjige Ibo brez dvoma vsak zadovoljen. Tudi oprema knjige je lepa. Knjigo pa prejmejo ioni, ki niso v zaostanku s članarino. Kdor .je v zaostanku dlje ikot div-a .meseca, ta ne ‘prejme knjige prej, dokler ne poravna zaostalle članarine. Z iknjigo prejmete tudi program Krekove knjižnice za 'leto 1931. Program je skrbno 'izbran in obsega tri krasna dela svetovno znanih pisateljev. Tudi oprema knjig bo lepša. Zato pričakujemo od naših tovariSev, da bodo iz veseljem nabirali novih članov Krekovi knjižnica. Naj bo geslo vsaki strokovni 'Skupini in vsalki Krekovi družini: Vsak član, bodi obenem tudi član Krekove knjžnice! Vsak delavec — pokretaš — zaupnik! * Kdor še ni poslal obračuna za koledarček, naj hitro stori! V Avstriji je 230.030 brezposelnih. Koncem Oktobra je bilo v Ajvistrijii 192.670 brezposelnih, ki so prejemali podporo, to ije za 17.800 več, kakor sredi oktobra. Razen teh je še 35.000 brezposelnih, ki ne dobivajo nobene podpore. Torej je v vsej državi približno 230.C00 brezposelnih ali za 67.000 več kakor ob iisitem času lani. ležen pri ponarejanju. In čeprav zahteva angleško poslaništvo, naj se ničesar ne prikriva, je vendar javna tajnost, da je dobila policija povelje, vso afero »zatu-šati«. Takoj nato pa je sledila pogodba z Američani in Rusi, s katero so se nasprotniki navidez pobotali, kajti Deterding je bil tepen vsepovsod. Določili so cene in ruski petrolej je bil zopet pripu-ščen v Anglijo. To premirje je porabil Deterding za to, da je utrdil moč angleškega petrolejskega kapitala in zvezal vse večje angleške družbe v trust, s tem pa utrdil tudi svoj osebno moč in ugled. Nato se je ponovno začel pogajati s Standard. Američani so mu obljubili, da bodo obnovili pogodbe s sovjeti le, če le-ti priznajo Angležem njihove odškodninske zahteve. S tem dogovorom je šel Deterding k Rusom, zahteval zase monopol na ruski izvoz in izjavil, da ima moč, v vsakem slučaju uničiti pogodbe sovjetov z Američani. Rusi so se mu seveda smejali. Standard se je za nesramnost revanžirala in obnovila pogodbe z Moskvo. Spričo tega dejstva in pa odpora delničarjev, ki so zahtevali manj drage protiruske propagande, pa večje profite, — je bil prisiljen skleniti z Rusi pogodbo, ne da bi dobil odškodnino za stare akcije bivših inozemskih družb, ki so vrtale na ruskih poljih. Vendar se mu je posrečilo postojanke angleških družb tako utrditi, da je začel nato boj s Standard v samih Združenih državah. (Nadaljevanje prih.) Blagoslovljena 30-letnica. Najlepše se odraža krščanstvo v ljubezni in usmiljenju. Ljubezen je nova zapoved od Gospoda. Brez ljubezni sploh ni verskega življenja. Usmiljenje pa je po trditvi sv. Tomaža Akvinskega najimenitnejša krepost, ker nas dela Bogu posebno podobne. To potrjuje tudi zgodovina krščanstva in vsakdanje življenje. Vse, kar je zgradilo človeštvo trajnega in lepega ter družbi v srečo, je bilo zgrajeno pod vplivom ljubezni in usmiljenja. Graditelji so pa vedno le plemeniti in globoki značaji. Le taki morejo biti posode, v katerih bivata ti dve čednosti v posebno obilni množini. Tak mož je tudi prelat Andrej Kalan. 15. novembra 1980 je minilo 30 let, odkar ravnateljuje v Marijanišču. 30 let je velika doba. V tej dobi se morejo vzgojiti že cela pokoljenja. Jubilant je drugi ravnatelj tega zavoda, prvi je bil dr. Frančišek Lampe, velik, globok mož. mož poln vere in ljubezni. Pa to je bilo njemu veliko lažje, ker je vedno več ali manj živel močno notranje življenje. Toda prelat Andrej Kalan je bil javni delavec. Bil je politik, časnikar in literat. Po vsem tem bi sodili, da ga bo pot peljala v drugo smer. Marijamišče je namreč zavod tihega dela in velikih žrtev. Je zavod ljubezni, čije del ne vidi svet. Kljub temu, da je bil tedanji kanonik Andrej Kalan v najlepši moški dobi in v najlepšem razmahu svojega javnega delovanja, je tako rekoč presekal vse te vezi in prevzel ravnateljstvo v Marijanišču. V tem je občudovanja vreden. To so značaji stare katoliške šole, ki so vedno imeli pred očmi le božje. Zato so trosili povsod le božji blagoslov. Če presojamo zunanje delovanje prelatovo, moramo reči, da je ogromno. Sezidal je dijaški konvikt, v katerem uživa vzgojo 124 dijakov, konvikt sam je moderno opremljen. Povečal celotno gospodarstvo zavoda, poglobil gospodinjsko šolo, povečal in prehovil zavodovo kapelo. V notranjem življenju zavoda ni le ohranil tradicije Marijanišča — ljubezen in vzgoja mladine, ampak jo je še utrdil, obogatil ter jo še vedno bogati. Ni lahko biti prijatelj mladine, obenem pa kovač njenih značajev. K temu je potrebna velika izkušenost, izredna previdnost, globok vpogled v notranje življenje malih, zlasti pa še dijakov, in še glo-bokejša ljubezen. Zato pa tvori prelat središče ne le notranjega zavodovega življenja in vseh zunanjih šolarjev, ampak središče vsega katoliškega javnega življenja. Za male šolarje razrednike je izredno pomemben dan, če jih obišče prelat. Slovesen dan je, ko jim deli spričevala in pridne hvali. S prav posebno gorkimi očmi pripoveduje sinček doma: »Prelat so me pohvalili.« Prelatov dan je ne le za zavod, ampak za vse starše dan prvega sv. obhajila. Ravnatelja je takrat sama vesela ljubezen. Ravnatelj je oseba, okoli katere so se in se še zbirajo literati. Kdo ve za vse njegove pobude in smernice ter tudi za njegove materijelne podpore. Ob njegovi tridesetletnici bi radi pokazali in opozorili na sredstva, ki omogočajo katoliškim javnim delavcem, da ohranijo vedno jasen pogled v vseh vprašanjih, zlasti pa, da vedno ohranja zvezo z Bogom. To je za katoličane neprecenljive vrednosti. Kajti le v tem slučaju more rasti naše zunanje in notranje življenje. Le v tem slučaju moremo ohraniti živo zavest, da spadamo v skupno družino božjih otrok. V prvi vrsti morajo imeti to lastnost voditelji. Pa še preko enega dejstva ne moremo iti. Namreč, kako izvršujejo veliki značaji krščanski socializem v praksi. Najlepši uspeh je pač ta, če imenujejo sirote svojega ravnatelja .svojega očeta. I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani je razposlalo vsem svojim poslovalnicam dividendni seznam ter se izplačuje 3% popust od zakupila za čas od 1. VII. 1929 do 30. VI. 1930 vsem članom. Vsi člani, ki so točni plačniki in imajo prejeti 3% popust, naj se torej čimprej zglasijo v poslovalnici in dvignejo 3% popust (dividendo). Oflb Krekova mladina. Celje. Občni zbor Krekove družine se vrši v četrtek, dne 4. decembra 1930 ob 8 zvečer v Delavski zbornici. Da pokažemo naše delo v preteklosti in za naprej krepkeje primemo zanj, je treba, da »e vsak naš član zanima za to, kaj dela družina in pokaže, da je zaveden član krščanske socialisti ene delavske kulturne organizacije s tem, da se našega ■občnega zbora gotovo udeleži. — Živi! Hudajama. V nedelijo 23. nov. je na sestanku predaval tov. Hočevar iiz Celja o socijaJizmiu. Povedal nam je kaij je socija-lizem tet polkazal razlike med krščanskim socij ali zrnom, marksističnim sociializmioMi in narodnim socjializarjom. Predavaraje je 'bilo res zanimivo. Tovariš Hočevar je obljubil, da še pride. V petju se 'tudi' pridno vežfoamo. Pridobili smo tudi novih članov. Živi! Čez hribe in doline... Vrhnika. Dragi tovariš urednik! Kaj no-, vic bi ra » >131 14 steki. >ALGE< D 205 25 > > > 320 1 steklenica Din 16’ Pierre 1’ Ermite: 49 Kako sem ubila svojega otroka Brez mene ni pravega ne trajnega pri; biva; in ni prave in čiste ljubezni, če je jaz ne vežem. Tvoje srce mora biti tako prosto vsakega podobnega nagnenja do svojih dragih, da bi bil — aiko bi bilo na tvoje — najrajši čisto brez vsake človeške družbe. Kolikor dlje boš od sleherne pozemeljske tolažbe, toliko bliže boš Bogu. In kolikor globlje boš šel sam vase in spoznal svojo ničev ost, toliko više se boš vzdignil k Bogu ... Ko bi znal samega sebe popolnoma uničiti in se osvoboditi vsake ljubezni do stvari, tedaj bi te tudi jaz zalival s preobilnimi milostmi. Dokler boš gledal samo na stvari, ne boš zagledal Stvarnika. Vsaka, tudi najneznatnejša stvarca, če jo neredno ljubiš in se preveč zagledaš vanjo, te bo omadeževala in te ovirala na potih k najvišji Lepoti ...« Dominik se dvigne iznad knjige in z očmi bega okoli sebe... V sobi na desni je ujec še vedno zbijal svoj zaboj, na levi pa se je mati togotila radi neke obleke, ki ji ni bila po volji... Pod oknom so brneli avtomobili in brez prenehanja peli svojo temno in žalostno pesem. O moj Bog, kako sem nesrečen!« vzdihne mladenič in zapre knjigo. XXIV. POGLAVJE. Marseille — Eastia — Ajaccio — Tunis Kar- čago — Kairuan — El-Kantara — Biskra — Takšna čarobna imena so švigala preti očmi prebivalcem razkošne vile na Elizejskih poljanah, ki bo kmalu prazna in zapuščena. Na potovanje! Na potovanje! Druge besede ni bilo slišati. '»Na! potovanje'! Na potovanje! In to čimprej L »Na potovanje! Na potovanje!...« Vsa vila je bila polna samih zabojev in kovčkov in krasnih svetlih oblek za soilnce, ki so jih kljub mračni zimi izvrstno izbrali. Dominikova mati je bila bolna — ali so jo vsaj imeli zai bolno — ujec pa je dejal, da ne ve, kaj bo potrebovala vsa družina, zlasti ženske; zato ni kazalo drugega, kot da Dominik sami prebrodi najrazličnejše trgovine in tako ugodi materini muhavosti in trmoglavosti. Seveda' je bilo to vse v ujčevem načrtu! Koliko tisočakov je izmetal za razne potrebne in nepotrebne stvari! Kakor da bi se odpravljali na konec sveta ... Ujec in mati pa sta bila mnenja, naj nikar ne štedi, ker se nič ne ve, koliko časa bodo na potovanju. Kdo ve, kaj še pride, da se vrnitev lahko nepričakovano' zavleče. Bolje je, da jim ostane, kot da bi jim pri man jkalo ! Vse sobe so bile natlačene z velikimi in majhnimi zaboji, v katere so naložili fotografskih aparatov s potrebnimi pripravami, raznih zdravil, perila in oblek v vseh mogočih barvah, pisemskega papirja in še sto brkljariji- Kar jei bilo' Yholdyjevi gospe všeč, so< spravili, kar pa ne, je moral Dominik lepo odnesti nazaj in zamenjati za drugo... Hotel je postati služabnik božji, pa je postal igračka svoje domišljave matere, »Mamica, saj imate vendar dve sobarici, ki jih tudi laihko kam pošljete!« se je včasih upiral. »Ali pa ,gospodično1!« Nikar ne misli, da so brez dela! Še ponoči delajo! • • • Vprav včeraj so mi spet sešile novo obleko. A gospodična?4« ,Gospodična!* Ti pa res ničesar ne vidiš! Ko-liko polov ie naredila že samo' zavoljo potnih listov in koliko priporočenih pisem je odnesla na pošto! Lepo te prosim, ne bodi takšen, revica je vsak večer utrujena, da komaj na nogah stoiji!« Resnica pa je bila, da sta se mati in ujec domenila, da Dominiku ne bosta dala miru niti da bi se oddahnil in začel premišljevati. Vojna je vojna in med njimi se je sedaj začela. Kljub vsemu temu se jima je mladenič tu in tam izmuznil, ne da bi ga bil kdo opazil. Ko je nakupil stvari, ki so že naprej pele o zlatem sclncu, o prijetni gor koti in O' velikih izletih, se je spotoma' ustavil še v patronažu. Tega ni delal iz želje, da bi se znebil neprijetnega jarma ali iz hrepenemja po prejšnjem življenju, ampak samo iz neke obzirnosti doi župnika, da ne bi rekel, da ga je precej; pozabil. Firmin pa je delal še bolj kot poprej. Dominik ga je našel zdaj nai temnem dvorišču med vlažnimi in plesnivimi zidovi, zdaj v zaprašenih in zadulilih dvoranah, ki so jih medlo razsvetljevale brleče petrolejke. Kakšna razlika med njim in župnikom Firmi-nern, med trdim delom in lahkoživim veseljačenjem! Včasi bi bilo toi nasprotje zadelo Dominika v srce, sedaj ga je komaj še zapazil. Župnik je bil preudaren mož in previden v besedah. Ni maral za drugimi pobirati drobtin, toliko je bil že ponesen, vendar se mu je smilil nesrečni mladenič, ki mora tako trpeti od svojih lastnih ljudi. Tudi v njem se je zganilo sočutje do njega in ga ni hotel še bolj žalostiti. No, kaj bo lepega?« ga prijazno nagovori. »Torej se odpravljate na prav lepo potovanje?« >Da, gospod župnik.« /Prav, prav. Kar naužijte se ga, zakaj to vam bo naljbrže zadnje. Pa si tudi kaj zapišite in tu pa tam napravite kakšno lepoi fotografijo. In popotni dnevnik pišite! Ko pridete nazaj, boste vse lepo uredili in še kje objiavili. Poleg tega nami lahko naredite z barvami kaj lepih pokrajinskih slik, da bomo nekoliko poživili prazne in puste stene naših dvoran. Končno upam, da nam boste po vrnitvi napravili par lepih predavanj, da izvemo), kakšno je življenje v onih deželah, ki bi jih marsikateri naš mladenič tako rad videl in se tam naselil.1 Kajine da boste tako dobri?« ' Francozi imajo v Afriki svoje kolonije, v katere se jih mnogo izseli. Prenekateri si tam nagrabi bogastva, drugi pa pogubijo sebe in svoije imetje. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čet. Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.