Telefon št. 119.______________________________________________________Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. Št. 37. V Ljubljani, ponedeljek 15. februarja 1926. Leto L Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l'~ Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. POLITIČEN DNEVNIK Pašičev neuspeh. Politične stranke v Sloveniji so se omejevale v svojem delovanju zgolj na strankarsko politično pridobivanje, zanemarjale pa skoro popolnoma pravo socijalno in kulturno delo. 1 o je sicer razumljivo. Meščanske stranke, s svojo okorenelo mentaliteto, niso videle v nižjih slojih sebi enakopravnega človeka, kaj šele enakovrednega, temveč le podrejeno, poslušno maso, ki naj slepo posluša, sprejema „izkušene'‘ in »preizkušene" može. Le tako moremo razumeti, zakaj se je pri nas sorazmerno tako pozno začelo socijalno in kulturno delo in da še danes ni tistih sadov, kot bi jih lahko pričakovali. Ustanavljale so meščanske stranke provincijalnih mestih, čitalnice, odre etc. — pa če odkrito govorimo, ‘.ru>ramo reči, da so bile čitalnice ve- , "ui povsod bolj posvečene in iz-■aphan tije ... Sploh iane za zabavo, plese, tarok-par-l." za sestanke »utripajočih src." manfLSo bile čitalnice nekako ro-nešenCn° P°barvani srednji vek, pre-NekaL ^koliko okrnjen v sedanjost, je oniV iDl'etv°rba vsega, kar nam družil srednjeveško raztegnjena h L l . 0Stna povest. Kultura jim je . )olj na jeziku in le kot lep okvir Kulr n* duševne notranjosti. mevafeKft0 niešoanske stranke razu-.... vse mogoče načine: če jim je bil ples kulturna I dobitev, Če je veljak izdr-dral priložnostno pesem zakotnega poeta, je bilo- to nedosežno kulturno delo. In nato večni zaključni amen: mladina posnemaj, mladina uči se! Tako je torej bilo kulturno delo naših meščanskih strank — vse pa je moralo slepo capljati za njimi. Liberalci so ostali v čitalnicah in v čitalnicah je slovenski liberalizem izdihnil svojo blago dušo, klerikalci pa šli še na deželo in tam ustanavljali katoliška izobraževalna društva, Marijine družbe, skratka: družbe in bratovščine, ki jim ne vem ne imena ne pomena, to pa zato, ker s kulturo nimajo prav nikakih zvez. Tudi klerikalci so delali v imenu kulture, poleg kulture v imenu Boga, odrivali so pa kulturo, odrivali celo Boga. Rim je bilo javno in skrito stremljenje klerikalizma in papež več kot bog. Zato ni nič čudnega, če so podeželska društva klerikalcev rodila tako malo sa-a°v. Če^ so se že vršila predavanja .katoliških domih, so bila predava-zgolj politično-klerikalna, ali na takoŽIlja ’ svetniško pobarvana, lo d,.’ da v dušah poslušalcev ni osta-dvnJ^Ka, kot izprašujoča praznina. !°m> ali izprašujoča praznina, se pri,"V pa fanatična omejenost, ki je bilo 'i‘-ne nit' nc zaveda. Nekaj jih dovati’sveten11 vasc in so Jcli ogIe' c.! vrednote D,fv°ie’ življenje in nje-približali kulturi.SVoje 111 lc 11 so se V takih obrisih nekaWv šila ljudska Prosveta i,?V- JV? tura pri pas, ko so -neš^Sfs.ra ‘ ke same vsebovale tako bore maIn kulture. Danes podeželska društva večinoma spo, demokrati vzgaiaj0 politične kričače iz vrst gostilničar-večinoma spe, demokrati vzgajajo rimske in lourdske romarje, vse v znamenju kulture. Vsem je pa še vedno cilj vzgojiti absolutno poslušno maso, ki bo pripravljena vsekdar in povsod slepo slediti strankinim ukazom. Kultura, ki naj vsebuje vse duševne vzniklosti in ki naj bi bila zlitje naših hotenj, je tudi danes tako izrabljana, da se človeku gabi. Knjižice, vsaj podeželske, pa spe v svo-J,n omarah, spi v njih kultura — na Belgrad, 15. fe.br. Danes je seveda pOilitie.no zatišje popolno. Posamezni ministri so odpotovali domov ostali pa niso niti prišli v parlament, niti jih mi bilo v njihovih ministrstvih. Pa tudi ni nobenega radoga*za večja vznemirjenja in eventuelna ugibanja. (Jotovo je, da je Pašič do-, živel v akciji proti Radiču doslej enega svojih naj večjih neuspehov. Nasprotno trditvam in zagotovil jan jem celokupnega .meščanskega časopisja smo od vsega početka opozarjali na okolnost, da soglašajo z Radičevim sodelovanjem v vladi tudi najvišji izven vlade stoječi, pa vendar politiko vodeči krogi. Zato je naravno, da se je izjalovil Pašičev poizkus, dobiti zahtevano zagotovilo o raizpustu parlamenta in volilni mandat. Iver pa Pašič tega ni dosegel in je zato navezan na radičevsko sodelovanje v vladi, je seveda gotovo, da bo do sprejetja proračuna ostala vladna koalicija n e i z,p r eni en j e.n a. Težišče političnih intrig se je sedaj premaknilo v posamezne parlamentarne klube. Po Pašičevem prvem neuspehu bo seveda razkrajal-rii proces v radikalni stranki hitro napredoval. Tekom prihodnjih dni imamo pričakovati ravno v radikal- nem parlamentarnem klubu večjih presenečenj. Na eni prvih sej pričakujejo vsi poučeni politični faktorji daljšega raizračunavanja med Pašičean in J o-vamcvičem, ker je Pašič po zadnji avdijenci na dvoru uverjen, da je ta njegov nauspeh v dolbrem delu tudi Jovanovičevo delo. Nič manj .zanimive pa niso razmere v radičeviskem klutbu. Ta.ni kmečki poslanci čimdalje bolj uvi-devajo svojo breizpomembnost in popolno /kluibovo pasivnost. Vsem radičevskim ministrom močno zamerijo, da se prav nič ne 'brigajo za želje ostalih radičevskih poslancev, da miti ne sklicujejo klubovih •sej, tako da je večina radieevskega poslanskega kluba popolnoma neinformirana o položaju. Brez zanimanja in interesa so .klerikalci pograbili Radičeva izvajanja o Pelegrinettijevem pastoro-vanju v Dalmaciji. Vložena interpelacija je ostala v politični javnosti neopažena, v poučenih krogih pa razgovarjajo o tem, da .se nastopi energično proti politiziranju najvi-šjega (klera. Kajti, nesporno je in ravno izadmji dogodki najbolj jasno dokazujejo, da se je Pelegrinetti ves čas vmešaval v notranje politični' razmere. Kritičen položaj Briandovega kabineta. Parfz, 15. febr. Finančna debata, ki je sedaj okupirala zanimanje vseh parlamentarnih strank in cele politične javnosti, je v znatni meri prispevala, da so danes razmere še bolj zamotane in še bolj nejasne, kakor pa še pred nedavnim časom. Opozicija triumfira, da je Briand v petek razdvojil kartel s tem, da je postavil na dnevni red vprašanje zaupnice. Vendar pa se zdi, da je triumfiranje opozicije preuranjeno, ker je šlo v petek zgolj za taktično vprašanje in potezo. Upoštevati pa je treba tudi okolnost, da je veliko lažje pri veliki razcepljenosti strank, ki vlada v francoskem parlamentu, dobiti večino za povsem negativni votum, kakor pa dobiti večino za zvišanje davkov. Parlament je obravnaval sedaj prvi del predlogov finančne komisije, ki vsebuje zvišanje cele vrste indirektnih davkov. Dasi pa je obravnaval parlament le malo teh predlogov, je vendar vrnil finančni komisiji skoro vse doslej obravnavane predloge. Zato se bo šele sedaj pokazalo, če bo večina, ki si jo je ustvaril Briand v petek, ostala zvesta in kompaktna tudi sedaj, ko bo treba dovoliti in izglasovati zvišanje novih davkov za pet do šest milijard. Za socialistično delegacijo je situacija povsem jasna. Že takoj v pričetku debate je za socialistično parlamentarno delegacijo izjavil Leon Blum, da bodo socijalistL glasovali za nove indirektne davke le pogojno, če bo namreč parlament preje izglasoval povišanje direktnih davkov, in sicer v obliki in izmeri, ki jo predlaga parlamentu finančna komisija. Ker pa se parlament ni soglašal z zahtevo socialistov, je izgubila vsa nadaljnja finančna debata za socijalistc vsak inte-res in vprašanje je le, katera parlamentarna skupina se bo še priključila stališču socialistov. Po dosedanjih ■zgledih sodeč, sc bo socialistom Priključil pretežni del meščanskih re-ment ni soglasil z zahtevo socialistov. Malo verjetno je tudi, da bi sedaj opozicijonalne stranke Briandu na ljubo hotele prevzeti odgovornost za zvišanje davkov in prav nič ne bo presenečena politična javnost, če bo v par dnevih demisijoniral Briand. mizah pa reže brošure: Primite tatu! In kar velja za kulturno delo, velja tudi za socijalno. Socijalne potrebe široke mase so bile in so še danes našim meščanskim strankam deseta briga. V tem pogledu so se pokazale še bolj plitve, slepe, okorne in rudi-mentalnc kakor v kulturnem. In vendar, če hočemo, da se bo razvijalo javno delo v socijalnem in kulturnem okolju, potem dajmo narodu in človeku v resnici kulturne hrane, ki pa 1. edino v objektivnem presojanju življenjskih vrednot, temelji na realnih podstavkih. Kultura ni kompromis, kultura je neizprosen rezultat tisočletnega boja za luč, je sankcija rodov in ni sentimentalno igračkanje z umskimi pridobninami, temveč živega resničnega življenja izraz. Hinavsko zavijanje, laž, so bacili raka za kulturo, zato treba, če hočemo re- snične kulture, tudi resnične odkritosrčnosti. Le tako bo mogoče pogledati v dušo sočloveka, razumeti njegove boje, se strniti z njim v enotnostim napadalno črto in ustvarjati z duševnimi skupnimi silami novo, odkritosrčno kulturo, ki bo vsebovala vse prirastke in lastnosti neizprosnega časa in razvoja. Ali ne prihaja čas, ko bo pozvanjalo v dušah spoznanje skupnosti, zavest enotnosti in enotnega cilja človeštva, osvobojenje iz duševnih in telesnih okov? Mogoče je blizu čas, ko bomo mogli govoriti o svobodi, govoriti o resnični kulturi, ker resnična kultura more živeti samo v svobodni duši, ker je sama svobodna. Socijalna ideja, ki bolj in bolj objema široke plasti naroda, ga dviga in osvoboja, nam je jamstvo, da bo tako. I^ova razkritja v falzifika-torski aferi. Budimpešta, 15. febr. Včeraj so ponovno zaslišali na policiji Win-dischgratzovega uslužbenca Rabo. Pri tem zaslišanju je navedel stvari, ki odkrivajo naravnost nezaslišane in tudi za najbolj poučene kroge nepričakovane zveze med madžarskimi falsifikatorji in nemškimi nacijonalisti. Tako je Raba izpovedal, da je vzdrževal Windischgratz jako prisrčne zveze z generalom Seecktom in Lu-dendorffom. Izpovedal je, da je pisal po Windischgratzovem naročilu občinama generaloma tudi pisma. Po Windischgratzovem naročilu je potoval nekoč Raba tudi v Monakovo in oddal v tamošnjem kartografičnem institutu pismo, iz Kolina pa je nato prinesel Windischgratzu večji zaboj, ne da bi vedel, kaj se v njem nahaja. Windischgratz zaslišati, seveda zanika vsakršno tako zvezo in zagotavlja, da so obstojale med njim in nemškima generaloma zgolj običajne konvencijonelne zveze, ki pa nimajo s falzifikatorsko afero prav nobene zveze. Vendar pa Windischgratz sam ne izključuje možnosti, da si je na ta način oskrbel Goro ves materijah ki ga je potreboval pri falzifi-eiranju novčanic. HORTHYJEVA jUSTICA. Budimpešta, 15. febr. Socijalno-demokratična redakterja Doz. Scho-ner in Viktor Gergely sta prestavila leta 1920 Mirbeaujevo delo »Vrt trpljenja. Dasi je obstojala takrat še predhodna cenzura za vse tiskovine, so vendar dovolili, da sc knjiga natisne in doživela je knjiga celo dve izdaji. Naenkrat pa je policija knjigo konfiscirala, naprtila obema novinarjema sodni proces, in sedaj so v zadnji instanci razglasili sodbo, na podlagi katere sta dobila urednika po ‘'tiri mesece zapora. Nizkotnost obsodbe se najbolje karakterizira po tem, da je predhodna cenzura naj-preje izdajo knjige odobrila in dovolila, nato pa sledila naravnost neču-vena obtožba in obsodba obeh novinarjev. POLJSKA NE DOBI SEDEŽA V ZVEZI NARODOV? Berlin, 1.5. febr. Glede dovolitve sedežev v Zvezi narodov se je pričela huda politična borba, ki ji stoji na čelu Anglija. Anglija vztraja na stališču, da se sme dati sedež v Zvezi narodov le državam primernega ranga, h katerim Poljska ne spada, če se ne namerava popolnoma ovreči sedanje konstitucije zveze. Proti dodelitvi sedeža v Zvezi narodov, bi bila tudi Nemčija, kar bi utegnilo neugodno vplivati na grupacijo držav. KRIZA V INDUSTRIJI. Dunaj. 15. febr. V rudniku Malfsogg-iBrauinthal jo. vodstvo obrala odpustilo 700 rudarjev. Tekstilna industrija v Češkoslovaški je reducirala delo vini čas na 32 ur na teden. Dve tovarni sta že odpustili večje število delavcev. ZNAK NEUMNOSTI LJUDI. Rini, 15. febr. Invalid Tor raca iz ‘j* j1 1’ crdinando je napovedal šte-\ilke iza malo loterijo. Ljudje po vseli mestih so kar oblegali loterije. V Foggia so zastavili pet, v Neaplju lo in v Milanu še več milijonov. Loterijske kol okt ure so prejele 250 milijonov lir na stave v .številčni loteriji. Številke pa včeraj prvič niso bile vlečene. Torracca pa je izginil kakor kafra iz svojega bivališča. Kako država pospešuje stavbno gibanje. (Prejeli smo in priobčujemo): V Ljubljani se je zadnje leto ustanovilo lepo število stavbnih zadrug z namenom, da sezidajo svojim članom stanovanja ali lastne domove. \Se zadruge so bile uverjene, da ibo država zadružno stavbno gibanje podprla s subvencijami in brezobrestnimi posojili. Zlasti uradniki in delavci so pričakovali od države čim večjo po-moč. Vse stavbne zadruge v Ljubljani, Mariboru in Celju bi lahko veliko zgradile, če bi država ne bila tako gluha za njih prošnje. Pa vendar bi državi ne bilo treba drugega, kakor da da tam zadrugam na razpolago proti primernemu jamstvu brezobrestna podojila in da oprosti zadruge plačevanja vsakovrstnih taks. Če bi Beograd temu odpomogel, bi bilo v dveh letih konec stanovanjske mizerije. Stavbnim gibanjem bi bilo tudi konec breposelnosti in velik del obrtnikov bi imel dela čez glavo. V Sloveniji je 32 stavbnih zadrug, ki pa večinoma životarijo samo na papirju, ker nimajo za izvedbo programa potrebnih sredstev. Nekatere teh zadrug so dale inicijativo, da se je ustanovila »Zadruga stavbnih zadrug«, ki naj bi reprezentivno zastopala interese zadružnega stavbarstva. Ta zveza naj s svojo močjo pritisne na državo, da «e činrpreje dovolijo gradbeni krediti. Pa glej ga spaka. Komaj se je zveza ustanovila, ki naj intervenira pri oblastvih, je že sama naletela na težkoče pri registriranju svojih pravil. Zveza stavbnih zadrug je pravila točno prikrojila vsem določbam srbskega zadružnega zakona, ki oprošča take zadruge gotovih taks. Navzlic temu, da je besdilo zakona popolnoma jasno, pa deželno kot trgovsko sodišče zvezi- nih pravil noče registrirati, češ, da je treba plačevati kolkovne pristojbine, ker iz pravil ni razvidno, h kateri zvezi bo »Zveza stavbnih zadrug« pristopila. Zahteva sodišča je nesmiselna, ker Zveza stavbnih zadrug vendar ne more pristopiti h kaki zvezi, če bo imela sama revizijsko pravico, temveč zamore pristopiti edinole k centralni zvezi v Beogradu. Zveza stavbnih zadrug se je proti tej zahtevi sodišča pritožila, vendar pa ni ne rešitve, niti ■se pravila nočejo registrirati, tako, da zveza ue more pričeti s kako v ečjo akcijo, predno ni izvoljeno redno načelstvo. Kavno take ovire pri registraciji ima tudi stavbna zadruga Stan in Dom. I)a pa bo imela javnost celotno sliko, kakšne takse morajo stavbne zadruge plačevati navedemo tu nekaj podatkov te zadruge. Stan in Dom je po prvem rednem občnem zboru, ki sc je vršil meseca marca 192o, kupila na Tržaški cesti ca. 26.600 m5 sveta. S tem nakupom je morala tekom 8 dni plačati državne prenosne takse v znesku Din 18.000.—; za prepis tega sveta v zemljiški knjigi za zadrugo je plačala na taksah Din 311.—; vsled nakupa tega sveta je bila predpisana prirast-karina v znesku Din 9.437.05. Proti tej prirastkarini je zadruga vložila priziv, ki pa še ni rešen. Za zidanje stanovanj je najela pri mestni hranilnici posojilo. Za prepis parcel na posamezne zadružnike, za dolžna pisma, za menice in za intabulacijo posojil v zemljiški knjigi je plačala zadruga na državnih taksah skupaj Din 51.537.50. Za uselitveno dovoljenje je plačala na taksah Din 5454.75; od tega zneska je 5100 Din državnih taks. Poleg teh taks je plačala zadruga Stan in Dom tekom enega leta na kolkih nad Din 177.53; vsega skupaj ima tedaj zadruga plačati na taksah neverjetno ogromno svoto Din 84.917.83. K vsemu temu je pa dobila zadruga Stan in Dom kot novoletno darilo odločbo davčnega urada, da se njena prošnja za oprostitev dopolnilne prenosne takse zavrne, tako, da bo morala za nakup zemljišča na Tržaški cesti plačati poleg zgornjih taks še dopolnilno takso. O tem kurioznem odloku davčnega urada je Delavska Politika že poročala. Zgoraj označene takse so pa bile plačane samo za stavbe na vrtni koloniji na Tržaški cesti. Takse za 7 hiš sezidanih v Viški občini so pa zopet poglavje zase. Tako podpira država stavbno gibanje, na tak način odpravlja stanovanjsko bedo. Povsod same takse, takse in takse, pomanjkanje stanovanj pa vsak dan večje. Navzlic vsem tem taksam, zaprekam in šikanam je pa Stan in Dom vendar sezidal v Ljubljani 2 zadružni hiši in 16 eno in dvodružinskili lastnih hiš ter na Viču 6 hiš, skupaj 41 stanovanj. Da se je to moglo zgraditi, gre v prvi" vrsti zahvala gerentskemu svetu mesta Ljubljane in občinskemu odboru Viškemu. Kar se tiče države, mora delavstvo energično zahtevati, da prične država takoj odpravljati sedanjo nevzdržno stanovanjsko bedo in sicer: 1. da zida hiše za lastne urade in uradnike. 2. da podpre zadružno stavbno gibanje z ‘brezobrestnimi posojili, z dobavo lesa iz drž. gozdov, z znižanjem prevoznih stroškov za gradbeni mate-rijal in z ukinitvijo vseh taks, kolkov in državnih pristojbin in 3. da izda v to svrho potreben zakon za zidanje stanovanj. Naše konference. Včeraj se je vršilo širom Slovenije več dobro posečenih in dobro uspelih konferenc. Po lepi zmagi pri volitvah v „Del. zbornico", šo^sodrugi pridno na delu, da utrdijo svoje organizacije. Borbeni duh, požrtvovalnost in navdušenje preveva našč vrste. Na konferencah se je poročalo o sijajnem uspehu pri omenjenih volitvah, ter o energični akciji naših organizacij proti nameravani ukinitvi socijalno političnih ustanov, proti nedelu vlade v pogledu gospodarske krize in brezposelnosti. Zlasti so se pa te konference bavile z vprašanjem delavskega tiska vobče ter sistematične in strumne agitacije za .Delavsko Politiko", katere kori- sti in pomen za delavsko borbo so se vsi navzoči zaupniki dobro zavedali. Sprejeli so se v tem pogledu razni zelo primerni sklepi ter ukrenilo potrebno v svrho izdatne agitacije v masi in od moža do moža. Na konferencah je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:- Konferenca ugotavlja, da je vzorna disciplina in požrtvovalnost zaupnikov in vseh delavcev, ki so sodelovali v volilni borbi za Delavsko zbornico v prvi vrsti omogočila sijajno, mnogo obetajočo zmago pri teli volitvah. Čestita vsemu našemu delavstvu na krasnem uspehu, ki je predvsem vreden plod njegovega dela in njegove odlične vneme. Zahvaljuje se vsem, ki so v tako velikem številu izkazali svoje zaupanje našim organizacijam, za njihovo častno, zavestno in disciplinirano delo ter pozdravlja vse žrtve podjetniškega terorja, ki so bile vsled svojega zavednega zavzemanja odpuščene iz dela, zagotavljajoč jim trajno in popolno solidarnost vsega delavstva. Konferenca ugotavlja nadalje, da hoče vlada še vedno bolj in bolj okrniti socijalno politične pridobitve in ustanove, izvesti do kraja nameravano demontažo, ukiniti sploh ministrstvo za socijalno politiko. Navzoči protestirajo ponovno proti vsem takim in enakim nameram, zahtevajo, da se socijalno politične ustanove in zakonodaja izpopolni, zlasti pa, da se odpravi davek na ročno delo, izvede osemurni delovnik v vseh obratih, da se ukrene takoj vse potrebno v pogledu zaščite in podpore brezposelnim, omiljenja industrijske krize potom razpisa javnih del in sploh primernejše državne gospodarske in finančne politike. Poživlja vso razredno zavedno delavstvo, da z neumornim in soglasnim delom okrepi in konsolidira svoje bojne organizacije, vztrajajoč pri že sedaj zmagovitem delu za popolno enotnost in enodušnost sindikatov in sploh vsega delavskega razrednega gibanja- Poživlja končno vse delavstvo, da podpira delavski tisk. da dela na razširjenju našega časopisja, da pridobiva zlasti čita-telje in naročnike našemu dnevniku, da pridobi tako na vplivu in moči in da bo mogel uspešno braniti delavstvo v težkih borbah, ki ga čakajo." Dvojni obraz kapitalistične družbe. Čavsnikarji so že porabili na čebre črnila za članke o konferenci za raz-ofoženje na morju, suhem in v zraku. Razni državniki so prišli s sugestijami na 'dan, kako se naj vrši ta konferenca in kaj naj pride na dnevni red, da bo končala z uspehom in prinesla končno trajni mir. Političarji, .državniki in časnikarji ,so zapeli slavo ligi narodov in njenemu orodju — svetovnemu sodišču, da sta to napravi, ki bosta skrbeli za trajni mir. Medtem se pa vrše vojne priprave dalje in napetost med raznimi silami zaradi nasprotujočih si interesov se poostril je. O tem ni več dvoma. Koliko časa se bo obdržal ta umetni mir, je odvisno le od tega, kedaj ibo ta ali ona V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! izmed prizadetih .držav izvršila iprovo-katoričen čin, ki ga bodo državniki prisegajoči na kapitalistični način gospodarstva in politike smatrali za ca-sus belli. Takrat zopet zavihra vojna furi ja. Govorance o svetovnem miru niso dosti vredne dokler bo priznala človeška družba ta ekonomski sistem za edino pravilen. Kdor hoče delati za' mir, pa ne vidi, da je to brez pomena vse dotlej, dokler se bo svetovna politika vodila z ozirom na kapitalistične interese in ne z ozirom na ljudske potrebe, ta je docela glup in slep. Vsa prizadevanja v kapitalistični človeški družbi za ohranitev miru ostanejo vedno 'brezuspešna, so bob ob 'steno. Ako bi se sredstva, ki se izdajo v kapitalistični človeški družbi za ohranitev, miru, porabila za socijaliziranje človeške družbe, t. j., da se blagovna produkcija in distribucija vršita z ozirom na ljudske potrebe in da vsa naravna bogastva postanejo splošna ljudska last, bi bili trajnemu miru veliko bližje, kot smo. Z vsakim korakom, ki bi ga ipodvzeli v smeri socijaliziranja človeške družbe, bi storili eden ali več korakov naprej v smeri ohranitve svetovnega tmiru. Tako smo pa še vedno tam, kjer smo bili pred izbruhom svetovne vojne. Razmere med raznimi .državami zaradi poželjivosti po naravnih zakladih so napete in je treba le majhne iskre, da se vname zopet svetovna vojna. Kdor je za svetovi mir, naj se bori za uresničenje socijalističnega gospodarskega sistema v človeški družbi, kdor 'je pa za vojno, naj le zagovarja kapitalistični gospodarski sistem. Dokler imamo kapitalistični gospodarski red, toliko časa bomo imeli tudi vojne kljub vsem mirovnim konferencam. Pravijo... „Slovenec“ piše na pustno nedeljo za pustno nedeljo tako-le: Ob tej priliki bi omenili plesno in veselično norost, ki se je polastila kakor kuga naše družbe. Saj se tu dejansko ne goji nobena ..evritmika". nobeno ,,izražanje lepe notranjosti", nobeno »telesno razodevanje duševnega bogastva v ritmu kretenj." Naša družba žalibog ni več po tem ritmu ustvarjena. In konča: Kedaj se bomo iztreznili? Mi pa napišemo na pustni ponedeljek : Prepozen je bil članek v pustnem »Slovencu". Mariborska maške-rada avtohtonega klerikalnega prebivalstva ni pokazala v dvorani Zadružne gospodarske banke niti evrit-mike niti duševnega razodevanja ri-temskih kretenj. Le po kranjski je bilo potem prepevanje pred banko in cerkvijo, po domače je bilo potem prerekanje s policaji in čuvarji. .la, ja, tudi klerikalni Pierotti in Pierottke s pavovimi peresi v glavi, domine s teaterskimi kostumi se sistematično vadijo v razvijanju nizkih nagonov, kakor je lepo zapisal na pustno nedeljo brumni »Slovenec . Charles Dickens: 37 Božična pesem v prozi. Britje ni lahka stvar, ker se mu roka še vedno trese. Britje zahteva pozornost celo, kadar človeku, ki ima z njim opraviti, ne nihajo roke kakor zdajle Scroogeju. A če bi si danes odrezal konec nosa, bi položil nanj kos obliža in bil docela zadovoljen. Obleče se »v najboljše", kar je imel, in pride na ulico. Ljudje ravno vrejo iz hiš, kakor je videl z duhom letošnjega Božiča. Ko stopa Scrooge z rokami, prekrižanimi na hrbtu, po ulici, pogleda slehernega človeka radostno se smehljaje. Skratka, gleda tako neznansko prijazno, da ga pozdravijo kar trije ali štirje dobrodušni ljudje: »Bog daj dobro jutro, gospod! Vesele božične praznike!" Scrooge je pozneje večkrat pripovedoval, da so bili njegovemu ušesu to najveselejši glasovi, kar jih je kdaj slišal. Ne gre dolgo, ko zapazi, da mu prihaja naproti postaven gospod, ki se je zglasil prejšnji dan v njegovi pisarni in dejal: »Scrooge in Mar-ley, če se ne motim?" Ob misli, kako ga bo pogledal ta stari gospod, ko se bosta srečala, mu postane tesno pri srcu: a ve, kaka steza drži preko tega in zavije po njej. »Dragi gospod," pravi Scrooge, stopi hitreje in prime starega gospoda za obe roki. »Kako vam gre? Upam, da ste imeli včeraj srečo. Bili ste zelo ljubeznivi. Voščim vam prav vesel Božič, gospod!" »Gospod Scrooge?" „Da,“ pravi Scrooge. »To je moje ime in bojim se, da vam ni prijetno. Dovolite mi, da vas prosim odpuščanja. In bodite tako prijazni in — tu mu Scrooge zašepeče na uho. »Sveta nebesa!" ostrmi gospod kakor ob sapo. »Dragi gospod Scrooge, ali mislite resno ?" »Prosim," dč Scrooge. »Ne vinarja manj! Uverjeni bodite, da je vključenih mnogo zaostalih dolgov. Ali mi boste storili to uslugo?" »Dragi gospod Scrooge," odvrne gospod in mu seže v roko. »Ne vem, kaj naj rečem k taki darež —“ »Ne recite ničesar, prosim," odvrne Scrooge. Posetite me! Ali me boste?" »Bom!" vzklikne gospod. Bilo je jasno, da ga bo. »Zahvalim se vam," reče Scrooge. Kako sem vam hvaležen! Prisrčna vam zahvala! Bog vas živi!" Gre v cerkev in hodi po ulicah, opazuje budi hiteče semintja, boža otroke, vprašuje berače, gleda dol v kuhinje hiš in gor k oknom ter uvidi, da mu je vse v zabavo. Nikoli ni sanjal, da bi mu mogel preprost izprehod, in sploh kaka stvai, prinesti toliko, sreče. Popoldne nameri korak proti hiši nečakovi. Dvanajstkrat gre mimo vrat, preden se osrči, da gre gori .in potrka. Naposled: rečeno — stor-jeno! »Je gospodar doma, moja draga?" vpraša SCroogc deklico'. »Zalo dekle!" »Da, gospod." »Kje je, dušica?" vpraša dalje. »V obcdtiiei z gospo. Vas bom spreuu a ')() stopnicah, če želite." . Q »Zahvalim se ti On me l^fobednice. »Tu ge m zc prime za kljuko prt vratu bom vstopil, dragica." , „ , Rahlo odpre in pomoli glav ‘ (Dalje prib.) Štev. 87. »DELAVSKA P O LI T I K A“ Stran 3. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 15. febr.: »Henrik IV.« Red D. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Ponedeljek, 15. febr.: »Don Juan«. Red 13. Torek, 16. febr.: Zaprto. Petdesetletnico velikega češkega zgodovinarja Františka Pailacky-ga bodo dne 14. februarja t. 1. Čehi praznovali z največjimi slovesnostmi. Določen je za praznovanje celodneven kon-etnografov in drugih kulturnih veličin. »Pod lipo.“ Opozarjamo vse delavske družine na družinski mesečnik „Pod lipo," katerega druga številka izide te dni. Kdor še ni naročnik, naj se naroči. — V zalogi je 'še nekaj čelih prvih in drugih letnikov. — Prve številke tretjega letnika je zmanjkalo in se je morala znova natisniti, vsled česar jo lahko še vsi novi naročniki dobijo. ,,Pod lipo je prav potreben list za vse delavce in delavke, zlasti pa za mladino. Puškinova ljubezen in smrt. (I& dokumentov tajnih arhivov). I. Dosedanje mišljenje o vzroku Pupinove smrti je v mnogem pogrešno, ukor se vidi iz niških tajnih arhivov, ki so sedaj od.prti. „ se je dosedaj, da je Puški- o\ a ^ ljubosumnost na fijegovo zelo (1eP0. zeil° Natalijo bila neosnovana in s' ii/° dvol)°.ia Zid‘Antesom prišlo ,\t racb nizov nesrečnih slučajnosti. m i °uVa debl Poljakova, Sajtova, leva 'p0-kftSa. a posebno R E' Ščag°-!. kškin in njegovi sovrstniki«, so ,US1 1 p) mnenje. V luči znanosti se ”aai' kaže grenko življenje enega » V1-111 Pesnikov vseh dob, katere-j. ,J.e nek°liko nadutih in brezsrčnih tako' lr| ^fkkomiselna žena izmučilo smrt' inaPoslcd sam iskal svojo A rti, v .>>Perl>ner Tagblatt-u« piše ?, • 1 . ipfer o tem dvoboju in Pu- škinovi smrti. Neko noč , • • ■■on Jakob-Ane Pozn‘ jasfni 1838 * ba' .,i • . .. c Van Heckeren, holand- l poslanik na petri/grajskem dvoru, Potoval skozi neko nemško mestece v bližini ruske meje. Na poštni postaji .le našel nekega bolnega Francoza. To je bil mladi in kakor slika lepi George d‘ Antes, ki je . potoval v Petrograd (sedanji Leningrad) s priporočilnim pismom ruskega princa Viljema, glasečo se na grofa Adlerberga, bližjega Prijatelja carja Nikolaja. Štiri leta Pozneje je največji pesnik Rusije padel od roke tega človeka. Sta rega Heckerena prevzame očetovska naklonjenost k d‘ Antesu. Ne-8'u'je ga, dokler ne ozdravi ter potuje z '»jim v Petrograd. Tam ga upelje v veliki svet in ga naposled vzame pod **voje varstvo. Puškin, ki je bil veliki zmagovalec arc, se je oženil 1831 z devetnajstletno *u blestečo lepo Natalijo Osončarov. ta ženska, ki Puškina ni ljubila, je jfelk,a^a n'’e^ova "usoda. Od te zveze, ki njiV a členjena po dolgih zavlnčeva-koval a*S° ,)r'ja^e^j' Puškinovi priča-gki„U ' ničesar dobrega. Tudi sam Pu-in i sl i T0 * ma'°dane v zadnjem preča rob n 0 ?ušliinova ljubezen naprain Natalip iepi’.ab Površni in vrtoglavi urnetni*k.,^e bila 'pml svatbo ljubezen ga je pvcm2m idohl- A1‘ 1»° poroki je ves izgubljaj vvr?.ca etrast in 011 *e vdan svoji ženi. vedno 'bolj slepo Jeseni 1834 se je seznanila N t r ja Puškin z mladim d‘ Ant,^ . gantni in privlačni gordijski častnik •središče pozornosti vseh aristokratskih ■salonov, se ji je dopadal bolje, nego Puškin. O odnošajih lepega tujca z Natalijo Nikolajevnovo je kmalu govorilo vse mesto in visoki krogi so z brezsrčno radovednostjo opazovali in Cfiknli na daljni razvoj stvari. V svoji Gnilobi so v tem imeli svoj užitek. Po dosedaj pojasnjenih spisih, na-Pisanih na podlagi pisem in pripovedovanj sovrstnikov Puškinovih, ni norega dvoma, da je George d‘ Antes dve polni leti imel blizke odnošaje z Natalijo Pušnikovo in da je sam Puškin zadnje čase moral vedeti o tem. Še-le sedaj je jasen tok vseh teh stvari, ki so privedle do katastrofe, še-le sedaj je vidno, kakšen pekel je bilo življenje pesnikovo. Na vse strani se je vse bolj komplicirala situacija: večne skrbi radi denarja, mučna in muči-teljska »protekcija« carja Nikolaja, kateremu je Puškin moral pokazati vsako vrstico in čakati na »dovoljenje«. In naposled šikane višjih krogov, ki so v njem gledali neodločnega moža vrtoglave žene. * Na vrhuncu svojih družabnih uspehov je bila Natalija Puškinova v zimi 1836. Nesporno najlepša ženska Petrograda in Moskve ter — mnogo slavnejša od svojega moža, v očeh aristokratskih gnilih krogih, ki ljubi pikantne perverznosti, je frfotala kot metulj. Vendar je stvar z d‘Antesom počela groziti v javen škandal. Na nekem soareju opazuje grof Adelberg, kako mladi Dolgorukov stoji za Puškinom in kaže z levo roko na .d‘ Antesa, a z desno roko dela nad pesnikovo glavo roge... Puškin, ako se vzame v obzir njegova priroda, nagnjena k strahovitim izlivom strasti in ljubosumnja, kaže nenavadno in neobjašnjivo potrpežljivost. Zdelo se je, da čaka na nekaj, se obotavlja, kakor da ni znal, kaj naj stori. Kmalu potem, 4. novembra 1836., dobi Puškin po pošti tri izvode nekakšnega anonimnega podlega pamfleta. Ta pamflet je dobilo tudi nekoliko drugih oseb. To je 'bil vsekakor povod, ali .ne vzrok dogodkov, ki so se potem odigrali. Mislilo se je, da je ta zanimivi dokument izgubljen, ali sedaj je najden v tajnih arhivih. Prevod francoskega teksta te »diplome« se glasi: «Vitezi reda Rožičkov (prevaranih mož) zbrani pod predsedstvom spoštovanega velikega mojstra tega reda Njegove Ekselence D. D. Nariškina so enoglasno imenovali g. Aleksandra Puškina za koadjutora velikega mojstra in za hi.storiografa reda Rožičkov. Stalni tajnik reda Grof 1. Bork.« Nariškiin in Bork so bili poznani po vsem mestu kot prevarani možje, večni predmet šale. To je bil za Puškina alarmni signal. Zganil se je iz svojega letargičnega stanja in drugi dan poslal svoje sekundante d‘Atensu. Pozval ga je na dvoboj s pištolami. Stari baron Heckeren je .prišel k Puškinu ves obupan in ga zaklinjal, naj dovoli, da se on bije mesto svojega posinovljenca. Puškin je ostal pri svojem. Ali prišlo je do pregovorov; pesnik Sukovski in drugi posredujejo; dvoboj se odlaga. —Dvoboj se je pa vendar vršil in tragično končal — toda o tem več v prihodnjem članku. Draevne novice. Križem sveta. Tudi v Ameriki ni vse tako idealno. Leta 1924. So imele federalne, državne, okrajne in občinske oblasti v Združenih državah 10,252.000.000 dolarjev upravnih stroškov, dočim leta 1913. 2,919.000.000 dolarjev. Torej so upravni stroški v enajstih letih narasli za sedem milijard dolarjev. Dohodki vseh teh oblasti na davkih so pa znašali 1. 1924. približno osem milijard dolarjev. Ameriška mesta in okraji se vedno bolj zatekajo k posojilom, kar ima za posledico, da se pove-Čavajo s tem davki in bremena ljudstvu. Pametna gospodarska, konstruktivna gospodarska uredba bi s temi milijardami dosegla v dobrobit splošnosti veliko več, kakor pa današnje korumpirane, na papirju se lesketajoče uredbe. Obsodba komunistov na Poljskem. V Zamošcu je kazensko sodišče obsodilo v znanem komunističnem procesu 34 ukrajinskih komunistov. Obravnava v- ,traiala več dni. Štirje obtoženci so jdl obsojeni na šest let, šest na štiri i«če r' na leta’ eden lla dve leti . ,8tali so bili oproščeni. Torej je cakcija 2oi)et na pohodu V I emmr?" požar v PutlloNvlh delavnicah. «-*«». , ar, ki je uniči skoro vse zaloge tramvajskih , i e ■ ,, 'ozov m lokomotiv, s poslopji vred. Vzrok paž-,rr, m , pazara je neznan, škoda ogromna. »Slovencu« ni prav, da govorimo o belgrajski oligarhiji in o državnih eksploaterjih iz vseh pokrajin. Ljubše bi mu bilo, da bi pisali, da smo za centralizem, sploh, da smo bili in da smo rezerva te oligarhije in teh državnih eksploaterjev. Pa mu pri najboljši volji ne moremo ustrečb Mi nismo služili tej oligarhiji /in sploh bolj in bolj prevladujoči reakciji v državi niti kot ministri saolbračaja za časa velikega železničarskega štrajka, niti drugače. Sploh mii nismo služili tej oligarhiji in reakciji niti v Belgradu niti na Zaloški cesti v Ljubljani. Tako malo smo bili navdušeni za centralistično ustavo in za vse drugo, da smo zahtevali od kraja najradikalnejšo samoupravo. Proti taki samoupravi pa ni bila samo omenjena oligarhija, kateri priporoča Korošec federalizacijo države le kadar se mu zdi, da je tudi ona za federalizem — proti taki in enaki samoupravi so bili tudi klerikalci. Zato so se vedno previdno abstinirali od onih sej u.stavotvorne skupščine, na katerih je bilo treba glasovati za naše samoupravne ustavne predloge. Še slepa kura najde zimo; če bo pa »Slovenec« le skušal najti najmanjši dokaz, da smo socijalisti res bili »rezerva«, se bomo pač čudili njegovi vztrajnosti v Lskanju, rekli pa: Kura je izpregleda-la, našla pa nič. Z ozirom na samomore med omladiuo je napisal „Slov- Narod“ 13. februarja priobčil uvodnik, kjer nekako s splošnega vidika presoja samomor in ga po pravici definira, češ, „da je samomor vedno znak individualne slabosti, pomanjkanja volje in borbenosti." S psihološkega stališča je dokaj razmotrivanj o samomoru, običajni so pač pri ekstremnih Čustvenikih. Seveda pa ostane samomor nepreprečl.iivo zlo: so časovne dobe, ko se samomori razpasejo v manijo in zdi se mi, da je ravno sedanji čas, čas tolikih nesoglasij, neuravnanosti, duševnih revolucij in političnih homati.i. Kot nalašč ustvarjen, da človek, ki v svojem mladem idealizmu, v katerem si je sezidal bodočnost jo lepo razplel v soglasja kot so mogoča samo v nadrealnem svetu, obupa, ker čuti in sluti, da ne bo mogel Sebe, svojega hotenja spraviti v ravnovesje z vsemi borbami, ki jih rodi čas in gre v smrt. Temu so dostikrat in celo največkrat krive srednje šole, ker ne nudijo človeku prilike, da bi mogli pronikniti učenci v smiselni del realnega življenja in da bi potem sprejemali borbo kot nujen postulat življenja samega. Šola le prevečkrat uvaja učence v sferič-rie svetove, kjer se izgube in za vse drugo se ne zanimajo več. — So pa še drugi vidiki, največkrat socijalni. „Slov. Narod" pravi: „Družba (tudi država, op. ur.) bi tribrala kot taka zastaviti vse sile, da odstrani vse tiste vzroke samomorov, ki so več ali manj soci.ialnega značaja iti ki so se pojavili v prvi vrsti kot posledica materializacije vsega našega kulturnega življenja. Socijalni čut je izginil, sebičnost se je razpasla in borba za obstanek je vedno težja. Kjer pa ni Socijalnega čuta, so intelektualno šibkejši izročeni na milost in nemilost močnejšim. Odvisnost truda od kapitala se je neverjetno poostrila, eksistenca ljudi, ki morajo prodajati svoje fizično in duševno delo, je vedno bolj ogrožena in zato se ni čuditi, da se število samomorov množi." Država sama se pa za dijaštvo absolutno premalo briga: dijaštvo, in najboljše dijaštvo, je bilo grupirano vedno iz nižjih slojev, in vsa naša inteligenca je zrasla v bedi in lakoti, danes mogoče v hujši, kot nekdaj. Kdor pozna dijaško življenje, potem se mora ob samomorih nehote obsojati državne funkcionarje. ki zanemarjajo socijalno vprašanje dija-štva. Statistika žrtev v železniški službi. A območju zagrebške železniške .direkcije je bilo v letu 1922.11 mrtvili, 11 težko in 39 lahko ranjenih železničarjev v služhi. Leta 1923 20 mrtvih, 16 težko io 40 lahko ranjenih, leta 1924 14 mrtvih, 20 težko in 55 lahko ranjenih železničarjev. Vsekakor So žrtve zelo obsežne, poklic železničarjev je težak, pa vendar tako slabo plačan. Nova delavska skupina. Skupini delavcev in intelektualcev, ki je — kot znano — pred Božičem kolektivno izstopila iz Neodvisne delavske stranke, ker je prišla v oster spor tako s politiko in taktiko tako tudi z metodami dela te stranke; se je priključilo pozneje mnogo delavstva. Sedaj se je skupina organizirala in nastopa pod imenom: »Socijalistična delavska skupina „Uje- dinjenje". Napram drugim delavskim strankam ter skupinam je popolnoma neodvisna in glavni njen cilj je propaganda in delo za integralno ujedinjenje delavskega razreda. V tajništvo nove skupine, ki bo vršilo propagandno delo skupine, so izbrani: Života Milojkovič, Stojan Stankovič, Žika Cvetkovič, Dragutin Bukvič in Lazar Petrovič. Njeno glasilo je za enkrat Radničko Jedin-štvo, neodvisen delavski list v Beogradu, ki prinaša tudi njena pravila. O stvari še izpregovorimo. Ljubljanske ulice so blatne in deževne, no, pa ulice imajo vsaj urejene kanale, da se voda vsaj zasilno odteka. Magistrat bi tudi moral poskrbeti za stranske ulice, kjer je blata na kupe in kjer šo kanali zamašeni. Zlasti bi pa že lahko popravil pot na Grad, tako-zvano po »Štengeah«. Tam je kanal odprt in voda tira blato .po stopnjicah hizdol z Vso silo; mnogo prebivalcev na Rebri in na Osojah je primorano posluževati se te poti, zato je nujno potrebno, da se magistrat usmili tudi te poti. Ljubljanski velsejem. Stalna higijenska razstava pri Ljubljanskem velesejmu bo otvorjena še tekom meseca marca t. 1. Nečloveška mati. V bližini Čačka so pravkar našli moško truplo brez glave, rok in nog. Dognali so, da je bil to ugleden •kmet Jovo Kovačevič. V vojni se je privadil pijače in radi tega so bili družinski prepiri precej običajni. Zadnjič se je zopet opijanil in njega lastna mati ga je ubila s sekiro- Z njegovo ženo sta mu skupno potem še odrezali glavo, roke in noge, ter vse odnesli v gozd. Odvedli so obe v zapor. Na tramvaju v Zagrebu je bil okraden mehanikar Ludvik Škof. Pri artiljerijski vojašnici je izstopil in šele čez čas hotel pogledati v denarnico, kjer je imel 8000 Din, šofersko legitimacijo in več drugih dokumentov. Izmakniti mu je moral kdo v gneči na tramvajskem vozu. Dvojni samomor v Zagrebškem hotelu. Predvčerajšnjem proti jutru je trkal na vrata hotelske sobe detektiv in iz sobe se je oglasil moški glas. Rekel je, da ima ključ sobarica. Šel je torej k sobarici, pa tudi ta ga ni imela. Končno je detektiv vrata nasilno odprl. V krvi na postelji je ležalo mlado lepo dekle, že mrtvo, poleg nje pa v nezavesti ves okrvavljen,- z več ranami v prša, mlad moški. Dekle je Slovenka Ljubica Brinovec iz Št. Ruperta, moški pa Beograjčan Žika Zarid. Iz pisem, ki jih je pustil Za-rič na nočni omarici so doznali, da sta se ljubimca sporazumno odločila za samomor, to pa zato, ker je Zaričeva mati, jako bogata, ni privolila sinu v zakon z Ljubico, ker je katolikinja. To je Zariča tako pretreslo, da se je odločil za samomor in napisal že oporoko, kjer je zapustil izvoljenki 30.000 Din. Ko je o nameri samomora povedal pri sestanku v Zagrebu dekletu, ga je zaprosilo, naj timofi najprej njo in potem sebe. Z ostrim bodalom je potem v hotelu zabodel svojo ljubico, se potem sam večkrat zabodel v prsa, pa ni mogel zadeti v srce. Njo so prepeljali v mrtvašnico, njega pa v bolnico. Ni pa upanja, da bi ga izlečili. Usodna pozabljivost. Trgovec Ivah Žumer iz 'Cerknice je pozabil na glavni pošti svojo listnico. Čez čas se je šele spomnil nanjo in ko jo je šel iskat, je že ni bilo več. V listnici je bilo 6000 Din. Nasedel je premetenemu sleparju kmet Jurij Horvat iz Žužemberka. Peljal se je v Zagreb, da pri ameriškem konzulatu uredi potni list svoje hčerke, ki namerava v Ameriko. Na stop-njišču se mu je predstavil mlad moški, češ, .da je konzularni uradnik in da bo stvar že uredil, kajti konzula še ni v pisarni! Kmet mu je (zaupal in mu izročil vse dokumente in pristojbino 10 dolarjev. Seveda je potem izginil in kmet je ostal brez vsega. da eden pnr nogavic i žlgoi la znamko (rdečo, modro zlato) «a-> vu» jsk&jMČ« traja kakor štirje pari druglt Kupite eden par, pa boste vi rovall. Nogavice brez Žig ,ključ” so ponarejene. Šport. Pomen športa. Gojenje športa je za sleherni narod ogromne vrednosti, seveda, če se šport goji pravilno ter se ne zlorablja kot sredstvo za dosego nečistih namenov. Kdor pravilno pojmuje vzgojo telesa, ve, da nosi zdravje posameznega državljana letno velike vsote. Če bi se n. pr. pri nas pričelo z gojenjem športa v velikem obsegu, tedaj bi se prihranilo veliko milijonov samo na alkoholu, in kar je glavno, koliko ljudi bi se. ohranilo ne samo telesno, temveč tudi duševno zdrave. Na Finskem si ljudstvo ob nedeljah in praznikih preganja čas s tem, da prireja tekmovanja med poedinimi vasmi in seli- Pri njih se začne že v zgodnji mladosti športno vežbanje, ljudstvo se s tem utrjuje, zabava ter prihrani sebi in državi velike izdatke za bol-nike-alkoholiste in druge. Pri nas na Kranj-skem se izda za alkoholne pijače nad 15 milijonov letno. Koliko stanovanj bi se za ta denar dalo sezidati in koliko bolnikov manj bi bilo! O družinskih tragedijah, ki jih ustvarja alkohol, naj ne govorimo. Šport je socijalno dobro in kdor ga propagira, ta koristi sebi 'in bližnjim. Šport, telesno utrjuje, daje energijo in večjo odpornost, kar je posebno za delavski rod ogromnega pomena. Države, ki imajo smisel in socijalni čut za dobrobit svojih državljanov, znajo ceniti športni pomen ter izdajajo velike denarne podpore; mestne občine pripomorejo dvigu, razmahu in progresu športa s tem, da dajo na razpolago prostore, igrišča, kar je prepotrebno za vežbanje na prostem zdravem zraku. Kako pa podpira naša država in ljubljanska občina športno gibanje? Prvenstvo Francije na 100 km. Športna komisija francoske kolesarske federacije je proglasila prvakom Francije za leto 1925 za cestno progo od 100 km Ahila Souchor-da, ki je prevozil progo v času od 2 ; 55 : 05 in eno petino, kar odgovarja povprečno br-zini 34-113.6 km na uro. Leta 1922 je prevozil isto progo Jean Brunier v času od 3 ; 01 ; 53 in ena petina, 1. 1923 Franc Pelissier v času 2 uri 56 : 26 in tri petine, 1. 1924. isti vozač v 2 urah 57 : 18 in štiri petine, a leta 1925 je rabil Pelissier 2 uri 57 : 55 in dve petini. Kakor je razvidno iz gornjih rezultatov, zaostajajo časi naših kolesarjev-amaterjev le malo za francoskimi profesionalci. Lahkoatletični uspehi naših finskih so-drugov-športnikov. Prošlo poletje so finski delavski športniki dosegli sledeče lahko-atletične najvišje rezultate; Tek na 200 m; Etholen 22, 5; 800 m; Borg 1.55, 6; 5000 m: Jokela 14.54, 9; 25 km; Rutko 1.25.54, 9; 400 m tek čez zapreke: Mattila 55, 9; štafeta 4 X 100m; Kullervo 44;,štafeta 4 X 400 m; Kullervo 3.30, 6; 5 X 1000 m: Jyry 14.41, 7; 4 X 1500 m: Jyry 17.14; skok v daljavo: Etholen 6.96’m; skok v višino: Etholen 1.85m; skok v daljavo brez zaleta: Vuorenpaa 3.24 m; troskok brez zaleta: Vourenpa. 9.68; met krogle: Korpi 13-66 m. Češkosiovaška delavska zveza je priredila 23. in 24. januarja v Dusendorfu svoja zimsko športna tekmovanja. Udeležba je bila velika, 4. in V. okrožje je poslalo 180 udeležencev, zapadna češka 20 tekmovalcev, precej udeležencev je bilo tudi iz Nemčije, Avstrije in Finske. Samostojen avstrijski delavski nogomet. Dosedanji .poizkusi avstrijske delavske nogometaše odvrniti od meščanske zveze, so bili brezuspešni. Naj-novejši poizkus omogočiti nogometu , -top v avstrijsko delavsko športno gibanje pa obstoja v tem, da se namerava nogomet priključiti telovadnim igram. Ako se bo ta vrsta športa vživela in bi zahtevala svobodne poti, bi se mogla ločitev izvršiti vsak čas. Končna odločitev v tem vprašanju je pridržana konferenci dunajskega igralnega odbora, ki se bo vršila 10. feb L Ako bo predlog sprejet, bi se že spomladi lahko začele skupinske igre v nogometu. — Jak. Prekmurske vesti. Murska Sobota. V zadnji številki „No-vin“ objavlja g. poslanec Klekl odgovor ministra socijalne politike glede ukinitve Državne borze dela. Minister pravi, da mu je sicer strašno žal, da so mu bili tozadevni krediti črtani, da pa za enkrat ne more v pogledu ohranitve socijalnih ustanov ničesar narediti. Zato priporoča, naj prevzamejo nalogo posredovanja dela brezposelnim — občine, katerim bo ministrstvo, v kolikor bo razpolagalo s kreditom, jako rado pomagalo. Ta jako se pa v istem odstavku takoj spremeni v „za zdaj je to popolnoma nemogoče.'1 Ker bo oni „za zdaj'1 ostal večen, bodo prekmurski delavci ostali brez vsake pomoči in zaščite. Pa pravijo, da socijalna politika v naši državi ni moderna ... Stavbeno gibanje v našem mestu je stopilo iz mrtve točke, kar je z ozirom na stanovanjsko bedo za pozdravljati. V Šolski ulici, na parceli, ki je bila last gospoda Benka, bodo zidali hiše trgovec Peterka, notar Koder in drugi. Ako bi država imela malo več skrbi za rešitev stanovanjske krize in postavila za razne urade večje poslopje, bi pomanjkanja stanovanj v Murski Soboti ne bilo. Kanalizacija, ali bolje rečeno grabni, ki dičijo mestne ulice, so pod vsako kritiko. Posebno Aleksandrova cesta nudi žalostno sliko nemarnosti v pogledu snage in higi-jene. Iz dvorišč se steka v obcestne kanale gnojnica, ki teče dalje po Kolodvorski ulici proti kolodvoru, kakor da bi nalašč hoteli pokazati tujcem, ki k nam prihajajo, da smo na kolonjski vodi — pardon — smrdljivi kloaki, precej bogati. Skrajni čas je, da ob- V Ljubljani, na Tržaški cesti 9 Širite Del. Politika! Gospodična išče malo mesečno sobo v bližini Tržaške ceste. Vpraša se v upravi „Del. Politike". 97 Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, sv. Petra cesta 6. 96 lasti stvar malo ogledajo ter prisilijo lastnike dotičnih dvorišč, naj speljejo odtok gnojnice kamor ista spada, ne pa na glavno cesto v mestu. Tekma v brzšni. Neki kmet iz Hodoža se je hotel peljati s „Prekmur-ekspresom“ v Mursko Soboto. Na postaji pa je zvedel, da je brzina tega ekspresa reducirana na polževo ekspresnim). Pa je stavil s strojevodjem, da pride prej peš v Mursko. Soboto, kakor naš slavni — Riick-Zug. In res je kmet, ki ni ravno kratkih nog, primahal v Mursko Soboto pol ure pred vlakom, jo mahnil k Černjaviču in tam spil liter vina na račun dobljene stave, poi litra pa na zdravje tistih, ki bi morali skrbeti, da se proga Murska Sobota-Hodoš spravi v red, da bo vlak vozil tako, kakor se šika in da se bodo kosti in življenje potnikov bolj na varnem vozile. Iz Gorenjske. Kranj. Pravijo, da je Kranj kranjska demokratska trdnjava. Res, da pri nas vlada absolutizem demokratske gospode, toda vsaj pri mestnem gospodarstvu si je ta gospoda ustvarila precej slabo izpričevalo- Ceste so zanemarjene, meščane stiska vedno večja mestna davščina. Po demokratskih časopisih se Kranj hvalisa in hvalisa, in se poveličuje demokratska ideja in demokratsko gospodstvo kot edino izveličavno. Kranjčani pa počasi uvidevajo, da ni vse tako, kot bi moralo biti in sčasoma spoznavajo, da so preveč prostodušno verovali demokratskim prerokbam in lažem. Naraščajo že nesoglasja, nesoglasja v skupine in ravno socijalistična skupina je precej močna in popolnoma enotna delovno in miselno. V borbi za Delavsko zbornico so v Kranju „odlo-čujoči" demokrati napenjali vse sile, da bi s terorjem in namigavanjem demokratskim kandidatom pripomogli do več glasov. Pa kljub terorju, je delavstvo že tolikanj daleč izprevidelo, da demokrati niso njegovi odrešeniki. Dobro vedo, da so demokratom delavski interesi deseta briga. Dobro vedo, da je rešitev v njih samih, v njihovi močni organizaciji, da je njihov odrešenik socija-lizem. Saj je tudi naravno, da demokrati za delavstvo ne znajo in tudi nočejo imeti dolž- nega upoštevanja. Ker kdor ni bil nikdar lačen, ne ve kaj je lakota, kdor ni delal, ne pozna bolečin žuljev in kdor ni trpel krivice, ne ve kaj je krivica. Mi vse to vemo. Zato pa vkup, vkup v našo organizacijo delavci, da tudi za nas zaživi Mesija-Odrešenik, svoboda in enakopravnost. Iz Škofje Loke. Po vojni je Škofja Loka precej čedno cvetela, zlasti lesna industrija in lesna trgovina je donašala mestu in okolici lepe svete. Na stotine okoličanov voznikov in delavcev se je moglo ob njej še dokaj lepo preživljati. Seveda je bilo delavstvo že takrat zapostavljeno, zlasti v žagah. Sedaj pa, ko doživlja tudi Škofja Loka gospodarsko krizo in je že par starih podjetij zmrznilo, ko si okolica še ni mogla zaceliti ran izza povodnji, gospodarsko in dru-žabno_ življenje obobužava. Brezposelnost se širi, delodajalci delavstvo odpuščajo, kar jih pridrže, so navezani na vse gospodarjeve pogoje. Demokratska in klerikalna gospoda, ki se absolutno lasti mestnega gospodarstva ima seveda malo smisla za delavsko mizerijo, ki gloje delavce in delavske družine. Ta gospoda stalno misli, da mora v njihov rog trobiti vse, prešerno gledajo na nižje mase, ki se ne morejo ponašati z bogastvom in obsežnimi dvorišči; kadar so pa volitve, takrat pa precej ponižno capljajo za delavci klerikalni in demokratski mogotci za delavskimi glasovi, obetajo vse mogoče, nam zidajo gradove ... Mnogo delavcev je dosedaj nasedalo tem prerokom. Toda sedaj počasi izpregledu.iejo. Tudi pri nas se gibljemo, ker vemo, da le v socijalni združitvi delavstva je naša moč in naša rešitev. Pokazalo se je že pri volitvah v Delavsko zbornico. Ptuj. Občni zbor. Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Ptuju sklicuje svoj 6. redni občni zbor v torek, dne 23. februarja, točno ob 8. uri zvečer, v prostorih »Glasbene Matice« v Ptuju. Pred občnim zborom se bodo sprejemali novi redni in podipormi člani. Dolžnost vseli rednih in podpornih članov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. Vpisnina za redne člane zna®8. Din 3.— mesečno, članarina Din 5,— Za podporne elane vpisnina Din 2.— me-sečno članarina Din S.—. Podpira^G naše pevsko društvo. KRUH iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je najboljši Zahtevajte ga v vsaki prodaalni! | v H UM V^rtv- ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI ie centralni denarni zavod delavskih in kmetskih zadrug Slovenije Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršni e vestno in kulantno vs.e posle, ki spadajo v bančno stroko. Izvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo. ---------- " ,1]te in vrednostne Kupuje 5« prodaj« devize, vam papirje. Izdaja uverenja *a « } t d . t d daj« srečke državne __— Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367. ——----------— — " ’ , ~ ~~~TZvTv Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij »Delavske Politike' odgovoren Josip Pas tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.