Kranjsko. Metodična obravnava 85. berilne vaje v ,,Tretjem Berilu". Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v Litiji v 18. dan sept. P. Gross, učitelj v Zagorji. (Dalje.) Tako in enako lehko učitelj z učenci razvija načrt Kranjske, vsak počenši od svojega kraja in okraja do sosednjega in dalje. To pri poznejšem pouku pri zemljepisju zelo koristi, kajti ko učenci delajo ta prosti obris, se jim itnenitnejši kraji dobro v spomin vtisnejo ter jih na gostopisanem zemljevidu toliko bolj hitro najdejo. Ko potem učitelj še tega in unega učenca k deski pokliče, da na obrisu kaže strani sveta, meje Kranjske dežele, meje okrajev, glavno mesto, sedeže c. k. okrajnih glavarstev, kakor tudi izvir in tek večjih rek, prestopi k zernljevidu, ter kliče boljši učence, da vsak en odstavek v berilu berejo, on sam pa jiin vsem konec vsacega odstavka na zemljevidu kaže in razlaga. Tako jim po branji prvih dveh vrstic pove, kolikokrat večjo si morajo kranjsko deželo misliti, ako je njih rojstna župnija ali pa županija lm2 velika. Kolikrat toliko je na vsej Kranjski prebivalcev, ako je v domači županiji 5000 prebivalcev. Dalje jim pokaže, da tudi druge dežele na domačo meje, in sicer katere na severu, vzhodu, jugu in zahodu. Ravno to naj pove potein tudi ta ali uni. Po branji prvega odstavka kaže učitelj na zemljevidu razna risanska senčenja, ki znamovajo grebene ali hrbte gora, zraven jim kaže in pove, da je na Kranjskern več nego polovico gorate zemlje. Tako vidimo na severni raeji od najvišjega kraja doli do Motnika celo versto takih grebenov. Ti znamovajo Karavanke in Kameniške planine. To so večjidel snežniki, ker je na njih vrhovih ali vsaj v razdorih in prepadih vse leto sneg. Ako gremo od doma na kako višavo, jih od tod lehko mnogo vidimo. Njih vrhovi so ostre, sive skale in med njhni bele lise snega. Ti L, pokaži tukaj na zemljevidu in povej, kako visoka je gora Peč nad Ratečami? Kepa? Veliki Stol? Košuta? Grintovec? — Od Motnika na vzhodu in proti jugu se gore znižujejo in se imenujejo Podpeško pogorje, h katerira se tudi naše Zagorske prištevajo. To gorovje je pod 1000 m visoko in ima bolj ravne vrhove. Tako je naša sv. Planina samo 862 m visoka. Ti N., pokaži mi Karavankel Kameniške planine! Podpeško pogorje! Ako se ozremo tu na severozahodno stran, vidimo zopet veliko skupino visokega julskega pogorja. Čez panoge teh gora je svoje dni rimski cesar Julij svoje čete vodil. — Te gor_ so bolj obširne skupine, kakor pa Karavanke. Poglejte tukaj! Najvišji so: Triglav 2800 m, Mangart 2600 m, Prisinek 2589 m, Pršinec 1757 m, Črnaperst 1841 m. — V tem pogorji so goli hrbti, koritine in dolinate planote. V njih sredi leži Bohinjska, več ur dolga dolina, ki je rodovitna in s pridnimi in obrtnimi ljudmi naseljena. Tudi to pogorje se proti jugu znižuje, in je Blegaš le 1563 m visok. Triglavsko pogorje, kakor tudi Karavanke sklepajo gorenjsko ravnino, in imajo polovico svojih panog Y sosednjih deželah. Kraški svet so vzvišene, valovite ploščine med Postojino, Trstom in Reko, nekaj gole, deloma obraščene s kotličastimi dolinicami, v katerih vode ponikujejo. Najvišji gore so: Nanos 1299 m, Javornik 1266 m inSnežnik 1796 m. Poglejte jih tukaj! Ti S., pokaži nam zdaj mejo kraškega sveta! Ti N., pa najvišje gore in povej, koliko so visoke! Tedaj je najvišja gora Snežnik blizu 1000 m nižja kot Triglav! Na Dolenjskem je bolj valovit a rodoviten svet. Nima tako velicih ravnin kakor Gorenjsko, a tudi ne tako visocih gora; najvišji je tukaj Kum ob Savi 1217 m, potem tukaj na Kočevskem Rog 1203 m, in tukaj doli med Gorjanci sv. Jedert 1183 m. Ti K., pokaži mi gore Kum, Rog, sv. Jedert, in povej mi, koliko je vsaka visoka! Po branji druzega odstavka pokaže učitelj otrokom na zemljevidu Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko, kakor tudi goro Krim, kojo navadno za mejnik med temi tremi deli Kranjske imenujemo. Zdaj bere kak učenec naslednji odstavek, in učitelj nadaljuje: Ker smo Savo in druge reke z njih pritoki vred črtali, jih bodemo še enkrat pogledali na zemljevidu in sicer od njih izvira do iztokov ter jih bodemo primerjali z onimi na vašem risanji. Vidimo, da nam je ljubi Bog v svoji modrosti tudi snežnikov v velik prid ustvaril. Snežniki branijo, da nam sever in burja naših sedežev ne uničita; še več, da nam v svojih predalih prideržujejo oni sneg in vlago, katera nam poji naše potoke in reke, katere nam gonijo kolesa v mlinih, žagah, kovačnicah in drugih tovarnah; da, brez voda bi bila Kranjska pusta kraševina. Ko učitelj učencem še enkrat pokaže jezera in govori o njih posebnosti, pokliče potem tega in druzega ucenca k zemljeviclu, da kaže, kateri so desni in levi pritoki Save in Krke, kje Pivka ponikuje i. t. d. Po branji sestavka o podnebji pripoveduje učitelj, da je na Kranjskem vsled različne narave tudi različno podnebje. Na Gorenjskem so sicer največje ravnine, tti na zemljevidu zeleno naslikane, a ker so od treh krajev s snežniki obdane, je tu prehuda zima, da bi mogla trta in južno sadje dozoreti. Dolenjska je že toliko od snežnikov proti jugu odmaknjena, da ni tako ojstra in dolgo trajajoča zima; zato se tu dobro obnese pšenica in dozori vinsko grozdje. Na Notranjskem je po leti gorko, a po zimi, vsled premalo zavetnih gozdov brije huda burja. V Ipavi in sploh jugozahodnjem nižavji rodi vinska trta in južno sadje. Ljudje prebivajo po Kranjskem največ po ravninah in dolinah; na Dolenjskem so tudi po hribih župnije; vender nad 1000 m višine ni cloveškega stanovanja. Na višjih visočiuah do 2000 m imajo le planine, kjer v poletnih mesecih živino pasejo. — Ti J., zakaj ne dozorf na Gorenjskem vinska trta? Kako pravimo vetru, ki po zimi na Krasu brije? Zakaj ljudje na Dolenjskem tudi vrh gora morejo stanovati? (Konec prih.)