List 52. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 25. decembra 1896. Vabilo na naročbo „Novic". Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker je zadnji čas se slovensko časopisje močno pomnožilo, to ni več lahka stvar. 5? Novi cam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj. znan. Njih program je znani stari slov program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in Svetec in kateremu so „Novice" bile zveste v naj teža vnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vendar odločni branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bodo vsi stanovi poklicani ob volitvah izražati svoje mnenje Smatrale bodo za svojo nalogo zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno nima kmet pri nobenem narodu tacega pomena, kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje našega naroda so se rodili iz kmetskih hiš, Naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš. Tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost. mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se moremo Slovenci zanašati. Zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, cla ne pozabljajo koristi tega stanu V Novice" bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obraćale kakor dosedaj slovenskem in slovanském vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov, kot so se vedno v njenem polstoletnem obstanku. Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost obračati novim iznajdbam. V poučném in zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Uredništvo ima v tem oziru na razpolago več spisov. i i Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje do katerih se obracajo, da jim ostanejo zvěsti v novem letu in še kaj novih pridobe. Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo da nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu in cena jim ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane : za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto 4 gld., za pol leta gld. in za četrt leta 1 gld. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr. Na ročnino se pošilja: Blasnikoyi tiskarni y Ljubljani. 514 • itiiikifa. itiŘi ^it&đ&đ&đ&đ&A^ Politiški oddelek. Božič. Gotovo je jeden najlepših praznikov v letu Božič spomin tistega lepega večera, katerega so peli angelci v Betlehemu: „Slavà Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Božični večer se zares nekak notranji mir naseli v naša srca. Tudi politiki se tedaj opočijejo od političnih bojev, kajti pred božičnimi prazniki se povsod zaprejo vrata parlamentov in preneha boj mej strankami. Naš narod bije že večstoletno borbo za svoj ob-stanek in je tudi potreben božičnega mirú. Toda žal, še upati > da kmalu přišel za nas Božič mirú i ni od povsod se vedno sliši, kako preže nasprotniki da [nas Dokler smo bili kranjski Slovenci nesložni, tudi nismo mogli dosti koristiti slovenskim bratom v drugih pokrajinah ; ako se napravi domača sprava, bode to zopet mogoče in delovanje za zjedinjenje Slovencev, bodee že y političnem, ali v kulturnem oziru se bode lahko nadaljevalo. Mnogo se je potratilo v domačem boju, ki bode v bodoče lahko služilo za našo skupno narodno stvar. Domači razpor je tudi škodoval ugledu obeh strank. Ob vsacih volitvah so se vlekle na dan napake in slabosti obojestranskih kandidatov. Seveda se je marsikaj tudi zasukalo in pretiravalo. To je gotovo le izpodkopavalo strankama ugled pri narodu samem. Narod je dobival utis kov. gočni pač ni mogel o naših vodjah napraviti najboljših pojmov in to je gotovo bilo najpripravneje tudi mej narod zase- î da se gre le za osebne koristi in čast posamični-Kajti skušali so se podtikati kandidatom vse mo-podli nameni. Narod, ki je take stvari čital, si uničijo. Seveda se jim to ne bode posrečilo, kajti utrdili jati narodno mlačnost. smo se v narodnem boju in nadejamo se, da ne bode dolgo, da tudi za nas pride odrešenje. Mir in sprava, ki jo je prinesel naš Odrešenik pred skoro devetnajstoletji na svet, naj tudi nas Slovence vzpodbudi Četudi nam poslanci přišedši z Dunaja niso nič ve- h krepkemu delovanju v prid narodni stvari. Sovraštvo Lju« » selega mogli povedati, a vendar iletos Slovenci z nekim ki vse le razdira, naj se umakne ljubezni, ki zida. posebnim veseljem pozdravljamo Božič. Će nas stvari ne bezen naj sezida skupen dom vsem slovenskim sinovom in varajo, potihnili bodo vendar naši domači mejsebojni pre- hčeram in ta skupni dom naj se bode imenoval : piri, ki so nam več škodovali, kakor vse borbe z našimi národními nasprotniki. Naši državni poslanci na Dunaju so se že dogovorili o prvih podlagah tega sporazumljenja. Upamo, da iz semena, ki se je usejalo, vzraste lep sad. Zjedinjena Slovenija! Politični pregled. Mi dobro vemo, da sprava nekaterim, ki bi radi v mot- Deželni glavarji. Te dni je uradni list priobčil nem ribarili, ni všeč, a na to se ni ozirati. Vsi pravi imenovanja deželnih glavarjev za tište deželne zbore, so rodoljubi so gotovo prodirati prepričanje v korist. j veseli da i da je na obeh straneh jelo domači razpor tujstvu novo voljeni in sklicani 28. dan decembra. Deželnim glavarjem štajerskim je imenovan grof Wurmbrand, njegovim namest-nikom pa dr. Srnec. Sedanji deželni glavar gref Attems je Nasprotja se bodo pri dobri volji dala tem ložje temveč malo nevoljen, da ni več deželni glavar. Će tudi bi imel on, dokler se ne snide novi deželni zbor, voditi posle v deželnem odboru, je vendar takoj se umaknil, ko je izvedel, da ne bo poravnati, ker velicih načelnih nasprotstev ni, „—x , y . . . _ ^ _ . „ _ _ . . .... . , w. , . . . , . , .. * ,.v. y , . več deželni glavar. Deželnim maršalom dolenjeavstriiskim je domači boi izvira le iz osobnosti. Razlicje načel se je imen0van grof Gudenus, njegovim namestnikom pa dunajski iskalo potem, kakor se je razpor že začel. Niti v župan Strobach Protisemitom se ni izpolnila želja, da bi bil programu obeh slovenskih strank ni nobenih bistvenih za deželnega maršala imenovan knez Liechtenstein. Deželnim razlik, samo semtertja se je kaka reč malo drugače sti lizovala. Skoro rekli, da nobena stranka ni prosta tistih grehov, katere je drugi očitala. glavarjem moravskim je zopet imenovan grof Vetter, njegovim namestnikom dr. Kocian, deželnim glavarjem šleškim Larisch, njegovim namestnikom pa kardinal dr Kopp. grof Ko- roški, solnograški, gorenjeavstrij s in predarelski deželni Veselje zavoljo domače sprave more tem večje biti, glavarji se bodo pozneje imenovali. kar jasno ? da so baš vsled tega razne važne stvari za Direktne volitve. Deželni odbor češki bode že v nemarjale. Nastopil je bil tak položaj, da smo Slovenci pri najboljši volji morali odložiti nekatere tirjatve, ka tere bodemo mogli zjedinjeni dognati. Ko bodo slo- sklicala vseh deželnih zborov. prvi seji dež. zboru předložil načrt zakona, da se upeljejo v kmetskih občinah neposredne volitve. Vladi ni prav po volji, da se bodo direktne volitve upeljale in baš zaradi tega ni venski poslanci na Dunaju zopet jedini, je upanje, da se doseže jedinstvo tudi v deželnem zboru. Naravna posle-dica temu bode, da Nemci ne bodo več tako važen faktor v našem političnem življenju, kakor so sedaj, ko sta obe slovenski stranki večkrat na njih podporo navezani. Slabe Volitve na Ogerskem V ogerski zbornici po slancev je opozicija hudo napadala vlado zaradi podkupovanj pri volitvah. Navela je toliko gljivih dejstev, da je sam ministarski predsednik moral priznati, oa sedanji sistem volitev ima mnogo pomankljivosti, ker- ima zlasti denar na vo- litve elik vpliv Vz temu je pa ministerski predsednik posledice našega domačega razpora se seveda ne bodo grof Banffy priporočal, da se vse volitve potrdijo dale kar čez noč odpraviti, kajti še le čez daljni čas se bode povrnilo tisto zaupanje, ki je potrebno za uspešno potem se bode sedanji položaj skupno delovanje. popolnoma spremenil. Sedaj Rusija Moč Rusije raste od dne do dne na vzhodu je Rusija dognala jako godno pogodbo s Kitajsko Glasom te pogodbe ima Rusija pravico podaljšati čez Kitajsko sibirsko železnico, odprta ji je trgovina v kitajskih prista-niščih in sme ondi imeti svojo posádko. Ob ednem ne sme 515 Kitajska svoje zemlje nikomur brez vednosti Eusije odstopiti Ondu ljudje veliko več knjig pokupijo in jih tudi ob in ta bo poslala svoje častnike, da izvežbajo kitajsko vojsko. Ta za Rusijo in njeno daljno razvitje jako ugodna pogodba boli močno Anglijo. Ta si hotela svoj vpliv utrditi v ori- raznih priložnostih dele za darilo knjigotrštvo tako lepo razvilo. Zato se nemško jentu, a prekaša jo v tem Rusija. Prav odločno je Anglija od-svetovala naj se ne spušča v kitajske zadeve, toda Avstriji se le o Božiću nekaj več knjig proda, drugače knjigotržci nimajo dosti drugega zaslužka, kakor ruski listi so še odločneje odgovorili, da ne potřebuje Rusija ga jim daje prodaja šolskih knjig. nobenega svetovalca o tej stvari. Anglija bi rada imela dobiček od sibirske železnice, a Rusija jej ne pusti tega veselja. Mogočna Rusija že sedaj najvplivneja v Evropi, razteza svojo moc čedalje bolj na okrog. Evropa uvideva njeno moč in isto zmirom bolj upošteva. Anglija se ne čuti še dosti močno in namerava pomno Največ knjig v Avstriji pokupijo še Čehi. Zato se pa njih slovstvo čudovito razvija. Nemško knjigotrštvo v Avstriji še precej dobro stoji, ker nemške knjige kupu- žiti sedanjo stalno armado s novati hoče več jejo vse avstrijske narodnosti, in so zlasti nemški lepo-slovni listi tudi jako razširjeni mej Slovani. Deloma je novih pehotnih temu to uzrok, da so nemški listi in knjige cenejši nego batalj organizovati konjeništvo m Ubogo ljudstvo ti pa plačuj ! Ta pesem poje v vseh državah imeli denar pomnožiti topništvo, slovanski, ker morejo računati na več naročnikov, deloma Vojska ni nikoli in zadosti močna če za vojsko iz tal izkopati, dobiti ga morajo. Druge potrebne stvari morajo pa Čakati leta in leta in to zaradi tega, ker ni denarja, oziroma, ker se toliko potroši za bolezen oboroževanja zapustila vse diž ko Da v ze Blagostanj pnč ! se more le tedaj še povrniti mej ljudstvo Novih virov dohodkov kmalu ne bo vec najti in treba bo v državnih gospodarstvih začeti misliti na zmanjšanje stroškov. Ko bi oj ska skrčila bi bilo mnogo denarj na zpolago za druge namene oziroma ljudst se razbremenilo vedno višjih davkov pa to prihaja od tod, da se čitanje nemških romanov pri nas v navado prišlo. Tudi nemški romani bolje prijajo našim olikancem, nego slovanski, ker po svojem izobra-ženju je njih duh močno ponemčen. Največ nemških knjig, ki se v Avstriji prodaje, pa ni izšlo v naši državi, temveč v Nemčiji. Iz inozemstva se jih je vlani upeljalo 35.191 meterskih centov, (ki re prezentujejo trgovsko vrednost 18 (milijonov goldinarjev. Če računamo i da pride 100 del na meterski cent » se Turčija. Veliko se je že Anglija prizadevala da sporazumno z drugimi velevlastmi uredila razmere v Turčiji. Toda ker je Anglija znana pri drugih velevlastih kot jako sebična, se na njene predloge ni oziralo. Odločno se pa za- trjuje zdaj, da so se velevlasti malone že zjedinile glede re form v Turčiji. prvi vrsti zanima se Rusija izvedbo reform. se upelje v Avstrijo lani 3y2 milijona literarnih del. Letos upeljalo prvega pol leta 27.155 meterskih centov knjig. Največ knjig se vpelje iz Nemčije prvega pol leta letos 25.000 meterskih centov. Izvozilo se je pa iz Avstrije vlani 16.769 meterskih i V tem, da je treba korenitih preosnov v Turčiji, so bile vele- centov knjig j letos so prvega polletja po 10.000 me- vlasti že davno e.line, toda kako te izvesti. Sedaj so se vele- terskih centov. V Nemčijo samo se je izvozilo 8000 me vlasti baje tudi o tem sporazumele. Ce hočejo pa izvesti v Turčiji reforme, morajo preskrbeti tudi denar. Velevlasti se torej tudi dogovarjajo o tem, kako dobiti Turčiji kredit. Ker Turčiji sami nobeden ne zaupa posojila, nagovarjajo velevlasti sultana, naj izroči vodstvo turskih financ in notranjih ljanih knjig ne razproda. stvarij dvema Evropcema. Sultan se brani evropskih ministrov, terskih centov knjig. Kakor bodemo pa pozneje videli, so dejanski iz Avstrije toliko avstrijskih knjig ne izvozi, kolikor je tu povedano, ker se mnogo iz Nemčije vpe- ker ve dobro, da bi potem ne mogel državnih blagajnic za-se izkoriščati. Poslednje je pa sultanu ljubše nego blagostanje ljudstva tem, da bi evropska ministra prevzela turŠko go- spodarstvo, upajo velevlasti financijelhe razmere turske tako Knjigotrštvo se deli na dvojno. Nekateri knjigotržci zakladajo, drugi pa na drobno razprodavajo knjige. Trgovina se vrši na upanje. Knjige, ki jih avstrijski trgovec dobi od nemškega trgovca letos, plača še le o veliki noči uravnati, da bi ne bil evropski denar, katerega je veliko Tur- drugega leta, ko je veliki semenj v Lipsiji Knjige j ka v • • ciji izposojenega v nevarnosti. Angkški listi vedo pove- dati, da so se velesile dogovorile, ako bi se Turčija ustavljala zahtevanim reformám, da odpokličejo svoje diplomatične zastop- nike in začnejo siloma postopati zoper Turčijo. verjeti, da bi se sultan z lepa udal, Težko je on se preveč zanaša na ne tere ne plača mora poslati nazaj záložníku in jih ta more dobiti 14 dnij predno se začne lipsijski semenj. Pošiljanje knjig dolgo traja. Avstrijski knjigotržci že v januvarju začno zbirati neprodane knjige in jih v Nem- jedinost velesil. Ko te že enkrat bile jedine v tem, da čijo odpošiljati. Tako se pelje mnogo nemških knjig zopet je treba Turčijo resno prijeti. Po poročilih angleških listov pri-pravljajo se Grki, da pomladi zanete vstajo v Makedoniji in na Kreti. Na Kreto se je že odposlalo mnogo orožja. Kristi-jansko prebivalstvo na Kreti je nevoljno, ker se obljubljene nazaj Te knjige so štete v avstrijski izvoz. Nemško knjigotrštvo je kaj dobro urejeno. Niti ni treba knjige precej kupiti, lahko jo dobiš na ogled Samo reforme ne izvedo in se le prejasno vidi, da Turki reform iz- elegantno vezane knjige, ki bi se utegnile pri prevažanju vršiti ne marajo. poškodovati, se ne pošiljajo na ogled. Iz navedenih številk je vidno, da Avstrija pošlje mnogo denarja za knjige v Nemčijo. Ker se domače za-ložništvo ni tako razvilo, gre mnogo avstrijskega denarja na tuje. V gospodarskem oziru take razmere niso ugodne Ôbrtnija. ) Knjigotrštvo. Knjige kupovati v Avstriji ni navada. Ljudje si le preradi knjige izposojujejo za čitanje. Tudi za darila se a ni upati, da bi se kmalu izboljšale. Avstrija je nekako odvisna od Nemčije in to ne le v gmotnem, temveč tudi v duševnem oziru. knjige dajo le o Božiči. Vse drugače je stvar v Nemčiji 310 ili ffcráVrÝvÝi »ti jtiflti»ti jti»fc -Hh jtiitiđ6«tiiii»ti?ti & d&áftíttílftdfUli/tiáfeífcá&A dMÉiáližtiíÉi iti A ■ » Kmetijstvo. E» s» Gojenje lanu. pezdirje lepo potegniti iz prediva, ne da bi kaj strgalo kakor sablja iz nožnice, je to znamenje, da je lan goden če pa lan še nima teh svojstev, se ne sme iz vode vzeti 9 ker še ni goden in se težko tere. Ko se pa lan pre dolgo pustil v vodi pa mncgo zgubi na trpežnosti. Ka Lan se navadno godi na rosi ali pa v mrzli vodi. menje in deske, ki so držale lan pod vodo, se sedaj od- Na rosi se lan godi, ako se tanko pogrne na pokošene pravijo, svežnji vzamejo iz vode in postavijo kje blizu travnike in tako dolgo pusti, da se stébla omeče in se drug zraven drugega, da se voda odteče. Mokra stebla začne od njih ločiti predivo. tem času se pa mora se morejo posušiti, kar se najbolje doseže, ako se razteg-lan dvakrat obrniti. To se zgodi, če se blizu vrha stebel nejo na kakem nedavno pokošenem travniku. Najugodneje porinejo tenki, dolgi in gladki drogovi pod lan in se je, če je lepo vreme potem, ko se lan razkrije po trav ugodi. Če Če bil tak dež, se lan že na gori omenjeni način na trav-vreme ugodno in ni niti presuho niti pre- niku obrne. Če pride morda zopet rahel dež, se po tem potem lan vzdigne in na koreninah preobrne na drugo niku, da se hitro posuši, in potem pride rahel dež. stran. Tako se doseže, da se bolje in jednakomernejše ^^^ _ - spf - ^L i _ ^ .J '„is. BL e® W * ^ . mokro, se ne more oporekati, da se tudi pri takem go- še samo počaka, da se lan posuši, potem se vzdigne in jenju dosežejo jako ugodni uspehi. Večkrat je pa suša, poveže v velike snope. Če se lan v vodi in se lan slabo godi in se vsled tega ne da dobro streti godi se jednakomerneje ugodi včasih pa tako hudo in trajno dežuje, da lan zgubi lepo Godenje ni tako odvisno od vremena, kakor če se godi barvo in tudi predivo potem ni trpežno. To gojenje je na rosi in se tem manje spridi. Lan se lažje tare in ga je torej priporočati vsekako jako negotovega uspeha. Za kraje, kjer je ugodna voda, gojenje v vodi. Voda bodi mehka in imej vsaj do 20° gorkote. Voda iz rek in bajerjev je jako dobra za gojenje lanu, dočim se mrzla, trda voda iz studencev za to ne more rabiti. Vendar postane dobra za gojenje lanu ako dalje časa stoji na solncu. Lan se lahko goji v ba-jarjih in nalašč pripravljenih jamah. niti ni treba na sušilnici sušiti. Privarjejo se drva, se ne spridi pri sušenju, kar se večkrat zgodi, če je pre vroče ) in nevarnosti ni, da bi se sežgal. j Kmetijske raznoterosti. Obsajanja brd. Gola rebra in brda se večkrat ne dajo obdelavati, ali vsaj njih obdelovanje se ne splača. Zato je dobro, da se brda zasade v drevjem. Tudi voda manje trga. Ko se od lanu odpravi seme, se poveže v 16 do Poskusi z gozdnim drevjem se običajno ne obneso dobro in tudi gozdno drevj e počasi rasi. Bolje je saditi sadno drevje in 20 centimetrov debele svežnje, ki se zavežejo s povezami od lanu blizu korenine. Če je blizu kak bajer, kacih 50 ali 60 centimetrov globok ) gojenje jako lahko. Dene pa lesko. Poslednje je posebno priporočati. Če je leska dobre vrste in ima debele lešnike, se poslednji lahko prodajo. se neko število svežnjev drug poleg drugemu v vodo. Na prvo vrsto pride druga, a vendar ne popolnoma na prvo plast, temveč malo zadaj, kakor je opeka po stre- Ko ste se uložile dve vrsti, se dene nanju deska hah. in to se nadaljuje j dokler ni ves lan v vodi. Na po dolžne lanom deske. oblože ? se jih dene nekaj počez, in se potem s da pride ves lan 10 do 14 centimetrov pod vodno površje. Če se lan goji v bajerju, v katerem so ribe, se ne sme več kakor desetino bajerja z lanom naložiti, ker se sicer ckuži voda in ribe poginejo. Če rabiš za gojenje vodo rek in potokov î ob vodi napraviti posebne godilne jame. Če jse Sk ítiíti ítt^ii.i&říi.^ifctisti/fe.'tiJtiAA^ M .......................i i* ^cv CAO € ■................................•■■■•»»...................»"■"............................................. » Pouční in zabavni del. Kristof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Osemnajsto poglavje. Odposlanstvo k velikemu hanu. Zapustivši Guanahani, je Kolumb odplul s svojim brodovjem sprva na jugozapad, šel mimo otoka Rum- se morajo Kana in odšel k severnemu koncu otoka Long Island more katerega je imenoval Maria de la Konsension. Zapadno jamo tako napraviti, da se voda lahko navaja in odvaja, od poslednjega je odkril tretji otok, katerega je ime tem bolje. noval Ferdinando, kralju v čast. Potem se je admiral Koliko časa mora ostati lan v vodi, to je odvisno vrnil na otok Konsension, in je plul ob njegovem vzhodnem bregu proti jugu, ker so domačini, katere od tega, kakšna je voda in kakšen je lan. Čim mečja je voda, in čim gorkejša je » tem hitreje se lan ugodi. je bil vzel na ladije, kazali na neko zemljo Zaomet Debel lan se hitreje godi nego tenek, čim bolje je lan kjer se nahaja zlato. Tu so se ladije razdelile in za- dozorel, tem počasneje se godi. Včasih se lan ugodi v čele iskati na vzhodu to obetano deželo. Po triurni, šestih dneh, včasih je pa za gojenje treba tudi 14 dnij. poti našel je Kolumb novi otok, to je bil iskani Za- Da se prepričamo, če je lan dovolj goden, se vzamejo omet, sedanji Kroked, na katerega severnozapadnem semtertja nekatera stebla iz vode in tako le preiščejo : bregu se je zopet združilo brodovje. Ta otok je Ko-stebla se upognejo blizu korenin, in na sredi, pri čemer lumb imenoval Izabela, kraljici v čast. Kakor je tudi se pezdirje zlomi od stebla pa odloči predivo Po skusi se sedaj pezdirje iz prediva izvleči Če se da Kolumba iznenadila vnanjost tega otoka, vendar tu" Kolumb ni našel zlatih zaklado v, z jedno besedo ni česa, kar se je nadejal najti po pripovedovanju do-mačinov. Pri nekaterih vrstah rastlinstva tega otoka je iskal dišav in vzhodnih dragih korenin, a se je motil v svojih nadah. — Oh, kako je škoda, — zaklical je obrnivši se k Dijegu de Arana, — da ne poznam tega drevja, ki rodi tako čudno sadje, katero se gotovo odlikuje z znamenitimi svojstvi; v vsakem slučaju jih moram nekaj vzeti na Špansko, morda se dajo iz njih napraviti kake barve ali zdravila in imajo veliko vrednost ... Ptice so prekrasno pele v tropičnih gozdih tega otoka. Posebno je bilo mnogo papig in nekih malih ptičkov jako žive barve. Kar se tiče živosti barv, so se mogle meriti ž njimi morske ribe nekaterih vrst; njih luskine so se lesketale na solncu, kakor biseri. Izmej pozemeljskih živalij so našli množina gaščeric, vrsta psov, ki niso lajali, kunce in grebenaste ku-šarje. Poslednje so Španci sprva imeli za strupene, a so se kmalu prepričali, da so popolnoma neškodljivi in da jih domačini posebno radi jedo. Zastonj je Kolumb pri domačinih iskal zlatega lišpa: na ročnic, pr-stanov itd. ; so li bile le domišljije Indijanov ali pa je napak razumel in tolmačil njih kazanja. Na Izabeli je admiral točno izvedel, da se nahaja velik otok na jugu. Indijani so ga imenovali Kolba (Kuba). Kolumb si je takoj mislil, da to mora biti Cipango, in dne 24. oktobra je tja odjadral, namenjen iti naravnost do Kvinsaja, da izroči kraljeva pisma velikemu hanu. Dne 28. oktobra so ladije prišle na Kubo in se ustavile v ustju velike reke, najbrž v pri- stanišču Pipe. — 0, kaka lepota! — zaklical je admiral, plujoč po reki v čolnu s kraljevskim uradnikom Rodrigom Herecom in bratoma Pinsonoma. — Pogljete tu so koče pod palmami, pojdimo in oglejmo si jih !. .. Čoln se je približal bregu. Jedva so domačini zagledali Špance, že so iz strahu bežali. Kolumb je s svojimi sopotovalci šel v jedno kočo. Kakor se je vidělo, bili so prebivalci ribiči, kajti imeli so mnogo mrež, spletenih iz palmovega ličja, trnkov iz kostij in bodečih rastlin ter drugih za ribolov potrebnih stvarij. V kotu jedne koče je ležal kup školk. — To so najbrže biserne školke, — opomnil je Kolumb. — Veliki han najbrže tu dobiva svoje bisere. Celina ne more biti daleč od tod in ondu je prestolnica indijskega kralja. — Kako, gospod admiral — zaklical je začuđen Alonz Pinson, — mari imate to zemljo za otok? — Seveda, gospod Alonz, — odgovoril je Kolumb. —■ Indijanci so mi pojasnili, da je treba dvajset dnij, da pridemo okrog tega otoka. — Oprostite, gospod admiral. — zaklical je Pinson, — jaz pa mislim, da beseda Kuba na han, ki ne gre z jezika naših indijskih spremljevalcev, kaže na hana Kube, ki živi v svoji prvostolnici v sredini te dežele. Po mojem mnenju je ta zemlja del azijske celine, in dežele ležeče proti zapadu pripadajo velikemu hanu. — To bi bilo jako želeti, — rekel je Kolumb premišljujoč. — Da! da! ... Prav lahko je, da se mi nahajamo pred mesti Kvinsajo in Cejtonom, o katerih toliko piše Toskanelli. Najbrž ništa od tukaj čez sto španskih milj. — Mogoče bi bilo tja odposlat.i odposlanstvo, — opomnil je Rodrigo Herec, — in stopiti v zvezo z. velikim hanom. — Mi ne popustimo ugodne priložnosti, — je pritrdil Kolumb. — Naš učeni sopotnik Ludovik de Forres nam more v tem mnogo koristiti. On govori hebrejščino, kaldejščino in arabščino, on se bode lahko razumel pri dvoru velikega hana. — Dovolíte tudi meni pridružiti se odposlan-stvu, gospod admiral! — zaklical je Rodrigo Herec. — Ničesa nimam proti temu, gospc.d Hereec — odgovoril je Kolumb. — Še jako ljubo mi bode, ako se udeležite preiskovanja te dežele in izveste, kje se nahajajo zlato ali dišave. Čez nekoliko dnij je poklical k sebi Kolumb Rodriga de Herec in Ludovika de Forres po rojstvu žida in je dal jima nastopni navod: — Pripravite se, gospoda, da pojdete iskat mesto Kvinsajo, katero je po besedah Toskanellijevih jedno najlepših mest na svetu in služi za prestolnico _ 0 velikemu hanu. Povejte hanu, da so me poslali ka stilski kralj in kraljica s pismom in darovi, katere mu vsebino izročim z izrazom želje, da se ustanove prijateljski odnošaji mej tema državama. Pri tem pa dobro opazujte vse, poizvedite o pokrajinah, rekah in pristaniščih indijskih, posebno si prizadevajte izvedeti, kje se dobi zlato, dišave in dragoceno lesovje, katerih vzorce vzemite seboj, da jih ondu pokažete. Vaše znanje jezikov, gospod Forres bode gotovo bolje ali manje vam pomagalo, da se sporazumite s hanom. Vsekako bode pa vas spremljal jeden Indijec z otoka Guanahani, ki že nekoliko razume španski in nekaj kubanskih Indijcev. Odpravite se z Bogom in prine-site nam odgovor velikega hana, da se slovesno vr- v nemo na Spansko in zavrnemo vse zasmehovalce, ki niso verjeli niti v smoter niti v mogočnost našega potovanja. S takimi navodili so se podali na pot, in uzeli seboj nekaj steklenih zvončkov in drugih malovrednih stvarij za zameno. Vse potovanje upali so izvršiti v šestih dneh. V tem je pa Kolumb ukazal osmoliti svoje ladije. Ko so jeli razgrevati molo, napravivši v ta namen ogenj na bregu, a drva pri gorenju začela so dajati tak duh, da so se vsi čudili. Ko so natančneje ogledavali, videli so, da iz lubja teče smola nenavadno prijetnega duha. 518 — Ni dvoma, — zaklical je Kolumb, — da je to dišeči gumi, kateri se dobiva v Palestini in se imenuje mastika. Kje ste dobili ta drva. — Ondu, gospod admiral, — odgovorili so mor- i , _ Mb narji in pokazali v majhen gozdič. — Našli smo indijsko drevo, ki daje dišečo smolo, iz katere delajozdravilni balzam. Češčena bodi Presveta Devica! Naposled smo vendar našli jeden trgovinski predmet! Ko so ladije popravljali, je čas jako hitro tekel. Vsi so nepotrpežljivo pričakovali, da se povrne odpo-slanstvo. Ni trebalo dolgo čakati. Že četrti dan se je povrnilo odposlanstvo v spremstvu domačega kažipota. Vsi so je obkolili, těžko čakajoč, da slišijo poročilo o potovanju v notranji deželi. — Žal, gospod admiral, — rekel je Rodrigo de Herec — mi na svojem potovanju nismo videli niti mest, niti večjih vasij, — prav ničesa, kar bi kazalo, da je blizu smoter našega potovanja. Nitiao velikem hanu, niti o zlatih, srebrnih rudnikih, drugih kamnih in dra- gocenih dišavah in koreninah niso ničesa slišali, a samo kazali so ljudje na vzhod. ■ i i —i . — Se li niste mogli bolje razumeti? — vprašal Mr j* ' -'** " » Wx «Ži * ^ St* - "'* «frjfe ^ JI^Biu. ' . J® je Kolumb Florresa jako nevoljen, da se niso uresni-čile vesele nade njegove. — Oh, gospod admiral, — odgovoril je učen H§brejec, — tu ne razumejo niti evropski, niti kaj-dejskiy niti arabski; sporazumeti smo se mogli samo s pomočjo naših tuzemskih spremljevalcev . . . — Kaj pa govorica o mogočnem princu, ki biva neki v tej deželi? — je nepotrpežljivo vprašal pripo-vedovalca Kolumb. — Ta govorica je le prazna domišljija, — odgo-veril je Rodrigo de Herec. Je li mogoče, da smo se tako motili v tolma-čenju znamenj Indijcev, — rekel je Kolumb, zmajajoč z glavo. — Potem pa pričevanje Toskanellija. .. Jaz sem bil tako prepričan, da sem přišel na bregove Kataje, od koder ni več daleč do stolice velikega hana. — Zal, gospod admiral, — odgovoril je Dijego de Arana, nič manje nevoljen nego Kolumb, — podobna nesporazumljenja so neizgibna pri sporazume-vanju z znaki. ■ b 0 4 A- 'li * . * ' _ r ■ — Prav imate, — pritrdil mu je Kolumb. —. Gospoda, — obrnil se je k odposlancu, — niste li našli nobenih zlatih rudnikov ali dragocenih dišav? » * a — Niti najmanjšega sledu ni o tem, ni o đrugem * tM 0 . ■ I 10 — glasil se je odgovor. — Razložite nam natančno svoje potovanje. — Ko smo prešli kacih , 12 milj, — začel jo pri- povedovati Ludovik de Florres, prišli smo do malega % . sela, kacih 50 koč, kjer je živelo kacih tisoč ljudij. Po pripovedovanju našega Indijca imeli so nas za nebeske odposlance in začeli so nam skazovati vsa mo-goča znamenja spoštovanja. Hiše ali koče teh Indijcev so jako velike, podobne vrtnim lopam, in ali pa vo- 11 jaškim šotorom, ne stoje v redu in ni nobenih ulic. Večina domačinov je bila popolnoma naga, samo nekatere ženske so imele neke predpasnike, ki so pokrivali njih stegna. Mej domačini smo zapazili neke razlike glede imenitnosti rodu. O zlatu ali dragocenosti nimajo nobenega pojma. Ko smo jim pokazali poper, muškát in cimet, kazali so na jug. Zaradi tega smo se sklenili vrniti, koder so nam kazali. Domačini so nas spremljali v velikih tolpah, a smo jih sprego-vorili, da se vrnejo, in vzeli smo seboj samo tega kažipota. Na poti smo videli več Indijcev z nekakimi kadečimi se zvitki, katere so semtertja stikali v usta. Ko smo ogledali te zvitke, prepirali smo se, da so narejeni iz suhega listja, v katerih so zavité suhe korenine. Ti zvitki se zažgo na jednem koncu, potem kadilec vdihava v sé 'dim, katerega čez nekaj Časa spušča skozi usta ali nos. Indijci imenujejo to zvitke tobak in tu je jeden uzorec ... — Spanci so radovedno ogledovali zvitek, a niti mislili niso, da imajo pred [seboj predmet, poznejše ogromne trgovine. — In to so imenovali tobak, — vprašal je Kolumb. — Da ta zvitek imenuje tako, — odgovoril je Rodrigo Herec. — In kaj ste še našli znamenitega. — Rodovitne kraje, njih lepota je vredna vse pozornosti, — odgovoril je Herec. — Koče teh ljudij so obdane z drevjem, ki ima sadje jako lepe vnanjosti £ in prijetnega duha. Okrog se nahaja polje s agijem ali poprom, s čudno korensko rastlino patato (krom-pirjem) in neke vrste buče. Nahajajo se tudi polja s juko, iz katere se nareja neke vrste kruh — hanava. Te rastline in sadje so glavna hrana domačinov. Na nekaterih lužah videli smo množina bombažnika, nekatere rastline so bile pognale iz zemlje, druge so pa bile že popolnoma cvetele. V nekaterih hišah Indijcev so velike zaloge bombaža, bombažne preje in tkanine. Nikjer pa nismo videli niti zlata niti srebra!... Herec je umolknil. Kolumb ga je zamišljeno poslu šal. Kakor so se vidno veselili odposlanci zaradi lepote dežele, vendar očividno niso našli tega, kar je pričakoval admiral. — Vse, kar ste našli, kaže na začetne sledove civilizacije. Naša naloga ostaje kakor poprej preiskati bolje civilizováno in bolje bogato deželo, s katero bi mogli začeti trgovino in napraviti zveze v imenu našega milostljivega kralja in prinesti od tod drage stvari, da se. povrnemo ž njimi h kraljevskem prestolu. Morda moretefkaj izvedeti od tega domačina, katerega ste pripeljali seboj. Poslednji se je pokorno približal h Kolumbu, katerega je jako prijazno vsprejel in z znamenji spoštovanja odpeljal seboj na ladijo. Ko mu je Kolumb pokazal zlato in srebro, in ga jel z znamenji vpraše- 519 vati, kje se dobe te kovine, je pokazal na vzhod, in se potem ni mogel dovolj načuditi, da se beli ljudje tako zanimaj o za kovine, katere nimajo za domačine nobene posebne vrednosti. — Kazanje tega moža proti vzhodu, — opomnil je Kolumb, — me je prepričalo o resnici tega,r kar sem poprej posnel iz znamenj Indijcev. Vse kaže z znamenji na vzhod, kjer ljudje iščejo zlati pesek po bre-govih rek in ga potem s kladivom toljčejo v večjo maso in pri tem govore besedi „Bebekua" in „Betia". — Najbrž so to imena dežel ali otokov, kjer se dobiva zlato, — rekel je Arano. — Jaz to tudi mislim, a bojim se, da bi se zopet ne motil, — odgovoril je Kolumb. — Vsekako moramo dalje. Čas teče, bliža se zima, in ne bilo bi pametno ostati v teh krajih po zimi, ker nimamo sredstev, da si osnujemo naselbino. Nadalje vati moremo svoje potovanje... Dvajsetega novembra je Kolumb dal zopet raz-sidrati svoje ladije in odpravil se je dalje. Vsled ugod-nega vetra odrinil je ob severnem obrežji Kube proti severo zahodu, vedno mu je po glavi rojila misel, kako bi našel zlate ali srebrne rudnike in dišave ali našel veliko mesto velikega hana. To potovanje se more smatrati za odločujoči moment te ekspedicije. Kadaljujoč svojo vožnjo, tri ali štiri dni, se je že kazala zmota, da bi Kuba bila celina, zmota, katera se kaže v vsem njegovem poznejšem življenju. Plujoč dalje, je sko^o videl znamenja bližine celine, in přišel bi bil na brtgove Floride; če bi bil nadaljeval vožnjo okrog Kube, bi na jugozapadu přišel na obrežje Juka-tana, kot so poznejši najditelji [Mehike. Toda bilo je sojeno drugače. Za Kolumbovo slavo je bilo dovolj, da je našel Novi svet, a najti dežele bogate z zlatom in dragocenimi kamni je bilo sojeno drugim. Ker obrežje Kube vedno drži proti severno-za-padu, a so noči postajale vedno hladneje in hladneje se je Kolumb bal dalje ostati v tem kraju. Po svojih opazovanjih je on sodil, da je na 42° stopinji širjave, torej v tej zemljepisni širjavi kot je Spanija, dočim je bil v resnici na 21° stopinji. Pod vplivom te zmote in slušajoč vedno kazanje Indijcev na otok Bebekua, kjer je obilo zlata in leži na zapadu. Kolumb je ukazal dne 13. novembra premeniti smer in pluti proti zapadu. Tako je dosegel 77y2 stopnje zapadne dolžine od Griniča. Drugi dan dne 14. novembra se mu je zdelo, da je v bližini neštevilnih otokov zaznamovanih na zemlje-vidih tedanjega časa na vzhodu Azije. Na fantastični svet otokov nahaja se na Behajmovem globusu in v Toskanellijevih opisovanjih. Neugodni veter ga je prislil, da se je zasidral v tihem in globokem prista-nišču, katero je imenoval Puerto del Prinsipe. Tu je postavil na vzvišenem bregu križ v znamenje, da zemlja odslej pripada Kastiliji. Ne ozirajoč se na nasprotni veter, odšlo je bro- dovje dalje v to smer, a ker se veter ni premenil, obrnilo se je zopet h Kubi. „Pinti", ki se je bila od-dalila k vzhodu, se je bilo dalo znamenje, da se ima pridružiti brodovju. Nastopila je noč in admiral je bil dal prižgati signalno svetilko na jarboli in zjutraj je šel na ladijo, gledal po morju, iščoč „Pinto". — Kje je? Ni li nikdo videl Pinte? — vprašal je Kolumb Petra La Roka, ki je stal pri krmilu. — Jaz sem jo videl, gospod admiral, — odgovoril je Peter, — dokler je človeško oko moglo razlo-čiti ladijo. — Kaj? — vprašal je Kolumb. — So li na „Pinti" videli naše znamenje z lučjo? — Seveda so videli! — odgovoril je Peter, — seveda!... . — Kaj hočeš povedati s tem, Peter? — Gospod Pinson je videl znamenje, a ga ni hotel razumeti, gospod Krištof! — Ni hotel razumeti? Kaj to pomenja? — Seveda ni hotel, gospod admiral, — odgovoril je Peter. — Gospod Alonz Pinson se je sam od-peljal proti vzhodu, da sam odkrije otok Babekua, kjer je obilo zlata, ko sta „Santa Maria" in „Nina" se obotavljali pričakujoč ga. Kolumb se je obrnil od Petra močno potrt in šel je v svojo kajuto pisat ladijin dnevnik. Přišedši Dijego de Arana ga je motil pri del u. — O, gospod admiral! — zaklical je po prvém pozdravu. — Kakor se kaže, se je zares zgodilo to, česar se je bilo bati, „Pinta" se je odločila od nas*. « — Žal, da je tako, — odgovoril je Kolumb, — Martina Alonza je zapeljala sebičnost, in bi rad sam našel brez mene množino zlata. Kako malo se je za-našati na prijateljstvo, to se vidi, kadar se umeša koristolovje in častihlepnost ! — Mari bodemo pustili, da on prvi pride v zlatonosné dežele? — vprašal je Dijego de Arana. — Kaj hočemo ? Potolažiti se in potrpeti moramo. — Pinsonova ladija je najhitrejša in jaz mu ne morem ê zabraniti, da on prvi pride v Eldorado, po kateri vsi hrepenimo. Jaz sem že davno opazil, da mu moja oblast preseda. On se smatra za jednakopravnega po-veljnika, kajti potrošil je mnogo denarja za odpravo ekspedicije. Naj mi bode še tako neljuba njegova ne- pokorščina, a vendar. . . Kolumb je nakrat umolknil, potrt od misli, ki mu je ravno kar prišla v glavo. — Kaj je z vami, gospod Krištof, kaj je vas tako vznemirilo? — Kako bi ne bil vznemirjen, gospod Arana. Bojim se še hujega pregreška od Pinsona!| — Kakšnega ? — Kaj če se ne misli pred menoj vrniti v Španijo in ovenčati se z nezasluženimi lavorji?! Sicer mu pa tega ne morem zabraniti, vse prepuščam Bogu, ka- terega orodje sem. Naj bode kar koli, jaz ne odstopim od svojega načrta. Mi ne povrnemo k suhi zemlji in se potrudimo izvesti še kaka nova odkritja. (Dalje sledi.) I =. .=.........................i.lPËillËll^.ï I — Razdelitev obleke učenkám in učencem tu-kajšnjih ljudskih šol. Venec ljubljanskih dam, na čelu jim gosp. ces. svetnik Iv. Murnik preskrbuje že celo vrsto let tu-kajšnjim revnim šolskim otrokom zimsko obleko. Tudi letos je ta vrli in požrtovalni damski odbor oskrbel 178 učenkám in učencem tukajšnjih ljudskih šol zimsko obleko in obutalo. Slovesná razdelitev obleke vršila se je minolo nedeljo v telovad-nici I. mestne deške šole. Okr. šolski nadzornik gosp. prof. Levec je otvoril lepo slovesnost s primernim nagovorom. Na to se je vršila razdelitev. Gospa soproga župana Hribarja je izročila dařila deklicam, stolni prost g. dr. Kloíutar pa dečkom, gospa dr. Franja Tavčarjeva je dělila vsem štruce in pecivo. Jeden deček in jedna deklica sta se v imenu obdarovancev lepo zahvalila za darove dobrotnikom. Stolni prošt g dr. Klo-futar je zaključil slovesnost z nagovorom do otrok, v katerem jih je spodbujal k hvaležnosti in molitvi za dobrotnike. Lepo slavnost je počastil tudi dež predsednik g. baron Hein, župan g. Hribar, predsednik trg. in obrtniške zbornice g. Perdan in več druge odlične gospode. — Županom v Krškem je bil dne 16. t. m. izvoljen g. dr. Tomaž Romih, učitelj na ondotni meščanski šoli. — Občinski zastop na Bledu je v svoji seji dne 20. decembra jednoglasno sklenil pozvati svojega gospoda deželnega poslanca, da naj se v deželnem zboru poteguje za direktne volitve, neposrednje in tajne volitve v kmetskih občinah, da ta pravica naj velja tudi za kmeta. — Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. Iz seje, katera se je vršila dne 9. t. m. smo přejeli sledeče poročilo : Potem, ko je predsednik proglasil sklepčnost in odgovoril na neko interpelacijo radi sestave šolske matrike za obrtne va-jence, je poročal zapisnikar o došlih kurencijah, kojih rešitev se je vzela brez ugovora na znanje. Učiteljici Klotildi Golf na mestni nemški dekliški 6razrednici se prizna III. službeno starostna dokládá od dne 1. decembra t. 1. Na znanje se vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca o nadzorovanji obrtne pripravljalnice na tukajšnji II. mestni deški 5razrednici z dostavkom, da se ima v konečno odobrenje predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskernu svetu. Sklene se, obrniti se na c. kr. zalogo šolskih knjig na Dunaji radi primernih šolski h knjig za petje in nemški jezik na slovenskih ljudskih šolah. Prošnji dveh mestnih učiteljev za zvišanje nagrad glede pouka v šolskih delarnah, prošnjo radi bolezni vpokojenega učitelja za podalj-šanje in zvišanje milodara, ter prošnje vodstev vseh javnih mestnih ljudskih šol, da se izposlujejo učitelj stvu draginske doklade tudi še za nadalje, sklene se priporočilno predložiti na merodajnih mestih. Istotako prošnjo vodstva zasebne .dekliške 5razrednice v Lichtenthurnovem sirotišči na deželni zbor za zvišanje letne podpore za vzdrževanje te šole in pa za dovolitev zopetnega prispevka k pokritju troškov za zgradbo novega poslopja. Zadrugi brivcev in lasničarjev se dovoli oprostitev njihovih vajencev od nedeljskega dopoludanskega pouka na obrtnih pripravljalnicah. Konečno se reši nekaj internih zadev in se vzame na znanje poročilo predsednika, da si je v zadnjem času ogledal več tukajsnjih šol. — Vodstvo okrajnega sodišča v Kranju je začasno prevzel c. kr. dež. sod. pristav v Ljubljani g. dr. Janko Babnik. — Razstava tuiezemskih vezenin. C. kr. avstr. kupčijski muzej na Dunaji priredi na prošnjo in s pomočjo ravnateljstva tukajšnjih obrtnih strokovnih šol razstavo tuje-zemskih vezenin. Razstava bode v šolskih prostorih (Virantova hiša, II. nadstropje) Kakor se nam poroča, so dotični predmeti jako zanimivi in večinoma zelo krasni. Zastopan je skoraj ves iztočni svet. Iz kineškega cesarstva je bogata državna uniforma mandarinova, činovna znamenja civilnih man-darinov ; model skrčene noge kineških dam v natorni velikosti s čevljički in nogovicami, blazine, trakovi in drugo. Japan kaže prelepe vezenine s tiči, na pr. žensko obleko in svilene preproge ; nadalje ženske pasove, namizne in stolne prte, krasno odejo z zmaji in s solnci i. t. d. Iz vzhodnje Jave so trije „sarongi" (moška obleka, podobna krilu naših žensk), iz Turmenije del sedlarske preproge, iz Perzije bogati, z zlatou* in srebrom tkani „poljski" pasovi, iz Damaska preproge, potem vezenine iz Anatolije. Janine, otoka Rhoda, iz Skadra, Kerfa, Tunisa i. t. d. Molitvena preproga iz Carigrada, bogat sinagogni prt turških Židov itd. — Kakor razvidi čitatelj iz teh podatkov, je razstava velezanimiva in ni dvoma, da bodo osobito naše dame našle v njej premnogo probude. A tudi moški svet bode s pridom pohodil razstavo, ki je prva te vrste v Ljubljani, in dobil v njej obilo navodil za okus in umetnost. — Poleg tujezemskih vezenin se bodo nahajala tudi nekatera delà učenk obrtnih strokovnih šol. — Razstava bode odprta še dne 28, 29. . in 30. decembra od 10. do 12. ure dopol. in 2. do 3. ure popoludne. Vstop je prost. — Podelitev jubilejskih ustanov za onemogle obrtnike. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji dne 22. t. m. podělila 8 cesar Frančišek-Jožefovib ustanov po 25 gld nastopnim onemoglim obrtnikom: Franca Scherz-u, Franců Ristavc-u in Franců Fleischer-ju iz Ljubljane, Josipu Križ-u iz Kočevja, Jakobu Potočnik-u iz Novega mesta, Janezu Čupek-u iz Kandije, Janezu Grošelj-u iz Kamnika io Josipu Petrovčič-u iz Vipave. — »Centralna posojilnica slovenska v Krskem,« registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje hranilne vloge po 4j/4 °/0 ; nevzdignene obresti pripisuje poluletne h kapitalu. Do 500 gld. izplačuje brez odpovědi. Posojila se dajejo le na osebni kredit proti menicam, in to le zadruž-nikom, ki vplačajo pristopnino (5 gld. ali vsaj 1 °/0 zaproše* nega posojila) in 100 gld. deleža. Za posojila je obrestna mera 41/2% —5%, (pri posojilnicah) 51/á % (pri osebah). Uradni dnevi so ob četrtkih od 3 — 4 ure popoludne. Večja pojasnila daje načelstvo „centralne pesojilnice" v Krškem. — Morilca — simulanta. Znani morilec groznih umorov pri Trojanah in poleg Vranskega Ferme, je bil zadnji čas v ljubljanski bláznici, ker se je domnevalo, da je blazen. Opazovanja so pa pokazala, da hudodelec le simulira blaznost in odveli so^ ga zopet k sodišču v Celje. — Ednako se je tudi Janez Sile, storilec groznega umora pri Ilirski Bistrici dělal blaznega. A tudi pri tem so v bláznici spoznali, da simulira. Izročili so ga zopet sodišču, da sprejme zasluženo kazen. — Otroci bolehajo močno v Črnemvrhu nad Idrijo za škrlatinko, v Planini pri Vipavi pa tudi za davico in ošpicami. — Požar je uničil dne 19. t. m. po noči žago Fr. Sta-nonika iz Sestranske vasi. Zgorel je tudi žagar Ignacij Oblak. Mož je preveč zakuril železno pečico v svoji izbici. Vnela so se drva in v dimu se je spijoči žagar zadusil in zgorel. Našli so se le posamezni ostanki zgorelega trupla. — Zima. Koledar nam kaže, da smo v zimi in da ima pritiskati mraz, v resnici pa je tako gorko vreme, kakor spomladi. Bliskanje in gromenje zadnjih dnij nas celo spominja na poletje. Od drugod se čuje o ostřeji zimi. Po Laškem, Francoskem in S vici je zapal na debelo sneg. Brzojavne la železniške zveze so na več krajih pretrgane. # 521 Dete zadusil. V Croyesu na Francoskem pustila ženska in se še svojo hčerjo sporazumeti ni mogla. Ker jo je sta mlada zakonska svoje deti speče v zibelki, in odšla od da voli ali dobe zelene glasovnice in volijo 2 člana. Volilci II. volilnega razreda obrtnega od seka dobe bele glasovnice in volijo 4 elane da svoje može na glasovnici podá volilni komisiji, napisane sam Volilci III. volilnega razreda obrtnega od ali seka dobe rumene glasovnice in volijo da s svojim imenom podpisano glasovnico člana. komisiji. Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli stopinje, katero pošlje obe volilni sama zasé njej pripadajoče število pravih članov. přiloživši jej izkaznico, odda obrtnemu ob lastvu Opozoruje se pa tu posebno da morajo volilci jati Glasovnice se smejo odprte ali zaprte odda- vsake kategorije ali vsacega razreda svoje za ali pošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora stopnike le iz onega razreda YOliti, y ka biti zunaj zapisano ime volilčevo. teri imajo sami pravico voliti Ti volilci, kateri volijo tako ? da pošiljajo napisane in podpisane glasovnice morajo svoje Daljni pouk je v razpisu volitve kateri se vsacemu volilcu dostavi. Ljubljani, dne 10. decembra 1896. i i volilna komisija trgovinsko in obrtno zbornico Ljubljani i Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki