Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din I/.huja vuak pctck ob 14. — Naročnina -/.n.iša mcscfno po po.šti 5 din, v Cclju z dostavo n:i dom po raznašalcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — UredniStvo: Celje, Strossmaycrjcva ulica Kiev. 1, pritlicje, desno; uprava: levo — Telefon Stev. 65 — Raeun pri poStnem čeltov- neni zavudu v LjnMjaui Stev. 10.G6G Leto XXII. Cef/e, petek 9. avgusta 1940 Štev. 33. Zoran M. Vudler: Gibraltar Celje, 9. avgusta. Nad Gibraltarjem brnijo letala. Sko- raj dan za dnem pade kakšna bomba nanj in dan za dnem zahteva tisk to- talitarnih držav vrnitev Gibraltarja Spaniji. Ali bo Gibraltar vzdržal bliž- nji napad? AH ostano ta trdnjava An- gliji? To nam bo pokazal čas. Najprej nekaj leksikonskih podatkov o Gibraltarju. Njegovo staro arabsko ime je Džebel al Tarik. Gibraltar je trdnjava na morski ožini rned južno Španijo in severno Afriko. Meri okrog 5 km- in ima okrog 20.000 prebivalcev ter je od leta 1704. v angleški posesti. Pomorska oporišča na prehodih imajo velik pomen. To smo videli v abesinski vojni (Suez) in v španski (Gibraltar). Predvsem važen je pa Gibraltar danes, ko nadzoruje trgovski promet in zapira italijanski mornarici pot na odprto morje, kjer bi mogla v bližnjem napadu na Anglijo pomagati nemški mornarici. Že davno v zgodovini moderne Evro- pe so skušali najti Angleži primcrno oporišče. Prve skrtai so zadajali Angle- žem morski razbojniki, ki so napadali njihove ladje, plujoče proti Vzhodu. Toda v tej dobi ni prišlo do nikake okü- pacije. Povsem drugačen izgled ima do- ba borb med Angleži, Francozi in fran- coskimi zavezniki Španci. Angležem se je rodila misel, da bi ločili brodovje teh držav v dva dela, na Atlantik in Sredozemlje. Prvotno so nameravali za- sesti Cadiz v Spaniji, toda to namero so opustili in 24. julija 1704 je angleška mornarica pod vodstvom admirala Cooka zasedla Gibraltar. Od takrat je ostal Gibraltar angleški, kljub francoskim in španskim napadom in španskim prizadevanjem, da ga dobijo v svojo last na miren način in velikimi koncesijami. Ko je bil dovršen sueški prekop (1859—1869), je dobil Gibraltar že večji pomen. Po tern kratkem pregledu si oglejmo še obrambo Gibraltarja. Gibraltar bi bilo mogoče napasti z morja, zraka in kopnega. Najtežji bi bil napad z morske strani, • čeprav bi bil izveden istočasno z dveh strani z Atlantika in s Sredo- zemlja. Napadalca bi pričakala težka artilerija, zaščitena s skalami in železo- betonom, in protinapad angleških ladij, zasidranih v luki in v bližini. Velik po- morski napad na Gibraltar je trajal šti- ri leta od 1779—1783 in trdnjava je na- pad vzdržala. Res se je način vojsko- vanja od takrat spremenil, toda tudi Angleži so spremenili obrambne napra- ve. Napad iz zraka bi povzročil Gibral- tarju znatno veejo škodo. Trdnjavi sa- mi bi ne škodoval toliko, pač pa lad jam v bližini. Zaradi premajhnega prostora tarn ni mogoče zgraditi letališč. Zato je v bližini vedno kak nosilec letal, na katerem so aparati stalno pripravljeni, da se spustijo v boj s sovražnikom. Dokler Španija ne vstopi v vojno ne bo prehudih zračnih napadov, ker so so- vražna letalska oporišča preveč od- daljena. In s kopnega? Sever ščitijo skale. Najprimernejša za napad je še zapadna stran. V Londonu dobro vedo, da so med Algecirasom in Tenerifo sovražne vojne postojanke opremljene z odličnim orožjem italijanskega izvora. Ker leži Gibraltar 400 metrov nad morjem, morajo sovražna letala leteti nizko in so na ta način izpostavljena hudim napadom protiletalskih topov. Zaloge živil zadostujejo za več let, po- leg tega pa razpolaga Gibraltar tudi z izvirkom sladke vode in pripravami za destilacijo slane vode ter ima cisterne za 40.000 ton pitne. vode, ki so varne | ped letalskimi napadi. Kakšna je notra- nja zgradba Gibraltarja, je skrivnost. Vemo, da ima Gibraltar v mirnem času 2.500 vojakov. Danes jih ima seveda mnogo več. Gibraltar je gotovo v vsa- | kem pogledu moderna trdnjava. Anglüa v priiakovaniu napada Nemške priprave za akcjjo proti Angliji so zakl§uiene — Italijanska otenziva v vzhodni Afrifci — Španija in Gib' raltar — tporazum med Bo I gar iSo in Rumunijo — Mapetosi med Rumunijo in Madžarsko — Splošna vojašfra obveznoif v Združenih drxavah — Baltskedriave so posCafe sestavni del [Rusije — Poostritev odnosajew med Rusijo in Finsko Do velikega nemškega napada na Anglijo še vedno ni prišlo. Izgleda pa, da so Nemci zakljueili vse priprave za svojo akcijo in da se bo napad pričel že v prihodiijih dneh. Anglija se mrzHČno pripravlja na obrambo. Zaenkrat se na- daljujejo letalski napadi na Anglijo in angleški napadi na Nemčijo in na zase- dene pokrajine. Italijanslia vojska je zaeela ofenzivo v vzhodni Afriki. Italijanske čete se zbirajo na egiptski meji, tri italijanske kolone pa prodirajo v Angleško Somalijo Po poročilih iz Spanije bi se dalo sklepati, da namcrava Španija vstopit} v vojno na strani Nemčije in Italije. Španija zahteva, da ji Anglija izroči Gibraltar. Pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo glede vrnitve južne Dobmdže Bolgariji so v Klavnem zaključena. Rumunfja bo odstopila Bolgariji južno Dobrudžo z mejami a h 1912. in ji priznala tudi primcmo odškodnino. Bolgarija name- rava preseliti vse svoje manjšine iz Ru- munijo, Rumunija pa vse svoje manjšine iz Boljjarije. Sporazum med Bolgarijo in Rumunijo glede Dobrudže bo te dni podpisan v Crajovi. Velike težave pa so se pojavile glede madžarskih zahtev o odstopitvi velikega dola Transilvanije Madžarski. V Rumu- niji *°' Je poja\il odločen odpor proti tern zahtevam, ki jih smatrajo za pre- tirane. Zaenkrat ni znakov, da bi bila Rumunija ali Madžarska pripravljeni popustiti. Nemeija in Italija želita mir- no rešitev tega spora. Vojaški odbor senata Združenih držav je odobril uvetlbo splošne vojaške dolž- nosti v Združenih državah. Ta predlog določa uvedbo enoletno vojaško dolžnost za vse moške med 21. in 31. letom, tako da bi znašalo število vojaških obveznl- kov okrog 12 milijonov. Vrhovni sovjet v Moskvi je sprejel zakone o vkljuoitvi Litve, Letonske in Estonske v sovjetsko Rusijo. Vsem trem je priznan položaj samoupravnih zvez- nih renublik. Odnošaji med Rusijo in Finsko so se zelo postrili, ker so začela oblastva na Finskem preganjati pristaše Dmštva prijateljev Sovjetske zveze in so tudi aretirala predsednilia tega dništva. Ka- že, da bo Rusija izvedla odločno akcijo proti sedanjemu rcžimu na Finskem. Politika Kai je treba storitiT Na to vprašanje odgovarja beograj- ski »Napred« : Braniti idejo sporazuma Srbov, Hrva- tov in Slovencev. Skrbeti, da bo sporazum z dne 26. avguata 1939 kot rezultat nujnosti do- bil značaj pravega narodnega spora- zuma. Zahtevati, da sc začeto preurejevanje države čimprcj zaključi, tako da bodo prišle vse tri glavne komponente naše državnc zajednice do enakega izraza v vseh smereh. Stremeti predvsem za sodelovanjem z Bolgarijo, nato pa tudi z ostalimi bal- kanskimi državami. Delati za okrepitev in poglabljanje prijateljskih odnošajev in političnih, go- spodarskih in kulturnih zvez z Rusijo. Sfovanstvo [Sfjepana Radiča Vera v slovanstvo se izraža v neo- majnem stremljenju Stjepana Radiča k Rusiji. Radič je ostal privržen Rusiji, kakršna koli je bila, kakršen koli sistem je zastopala, kakršno koli politiko je vodila. Četudi se morda ni strinjal z metodami, idejami, režimi, ljudmi — je vendar našel vedno način, da je Rusiji vse oprostil. Kratkomalo zato, ker je bila tako naša, slovanska, kmečka in ogromna. Rusija je smela imeti carja in ta car je smel biti samodržec. Rusija je mogla zaplavati v revolucijo, se lo- čiti od Zapada^ se izogibati Zeneve, proglasiti marksistično internacionalo. Radič je šel v carsko, šel je v komu- nistično, iskal in našel pa je vedno kmečko in slovansko Rusijo. In ko je leta -1924. vzkliknil stotič: »Rusija je naša in mi smo njeni!«, niso bile te besede samo sentimentalen odmev iz leta 1904., temveč je s t6m orisal nov program svojemu narodu za oblačna leta, ki jih ni doživel. Radičevo slovan- sko prepričanje je bilo v bistvu rezultat močne struje, ki je pol stoletja ohranje- vala slovanske narode. V vsaki državi se je nacionalno prilagojevalo, Radič ga je pa izoblikoval s tern, da mu je dal poleg hrvatskega tudi individualno obeležje. Dr. Ljubica Vukovic-Todorovič. Senas Splitski »Narodni list« ponatiskuje vest, da namerava vlada po imenovanju dr. Korošca za ministra imenovati po- sebnega komisarja, ki bi bil šef pisarne in administracije senata, kakor je po- stopala tudi glede narodne skupščine. »Narodni list« pristavlja k temu: Od razpusta narodne skupščine ni več narodnih poslancev — razen na- rodnih zastopnikov —, toda eksistirajo senatorji, prejemajo dnevnice in uživajo brezplačno vozovnico. V času, ko je se- nat obenem z narodno skupščino ven- darle nekaj delal, je takratna opozicija odkrito nastopila proti senatu, tako v imenu štednje, kakor tudi v imenu de- mokracije. Takratna opozicija danes molči in je s sedanjim stanjem senata zadovoljna. Težko je uganiti, zakaj! Kmečko prebjvafstvo Jugoslavije Po nedavno objavljenih uradnih sta- tističnih podatkih znaša kmečko pre- bivalstvo Jugoslavije 76.5% celokupne- ga prebivalstva. Sombaž iz Rusije Sovjetska Rusija nam bo dobavila 150 do 200 vagonov surovega bombaža, ki ga naša tekstilna industrija tako sil- ; no potrebuje. Domače vests PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« j bo izšla redno v petek 16. t. m. popold- i ne. Ker pa bo v cetrtek 15. t. m. praz- nik, prosimo vse cenj. dopisnike, da nam pošljejo dopise za to številko že do torlca 13. t. m. V sredo 14. t. m. do- poldne bomo sprejemali samo še nujne in kratke dopise. — Zbornica za TOI v Ljubljani raz- puščena. Trgovinski minister dr. An- dres je podpisal odlok o razpustitvi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je imenovan g. Avgust Tosti, generalni ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani. — Uredbo o službenih odnošajih vo- jaških vpoklicancev je predpisal ministr- ski svet 8. t. m. Uredba urejuje služ- bene odnošaje za primer vpoklica delo- jemalcev na vojaško dolžnost. — Ljubljanski velesejem, ki je s svo- jimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživlja- nja Slovencev, je nekaj svojevrstno na- šega in ima ukoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos spomladi, ko je moral biti pomladanski velesejem odložen. Vsi smo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industri- je in obrti tudi posebne razstave s kul- turnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geslo jesenskih vele- sejemskih prireditev »Ljubljana v je- seni«. — 20. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske bano\ine bo v četrtek 15. t. m. ob 8. zjutraj v dvorani Sokolskega doma v Novem me- stu. V primeru nesklepčnosti se bo pričela skupščina ob 9. Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poveril- nico, ki mu jo izda uprava združenja. — Dr. Riko Fux f. V torek je umrl v Ljubljani v starosti 53 let eden naših najbolj zaslužnih sokolskih in nacio- nalnih delavcev, pravni referent tehnič- nega oddelka ljubljanskega mestnega poglavarstva dr. Riko Fux. Bil je vzor Sokola ter plemenitega nacionalnega in ' socialno čutečega moža. Dr. Riku Fuxu bo ohranjen med nami trajen in časten spomin. — Celjan se je smrtno ponesrečil v Ptuju. V ponedeljek je bil v Ptuju Ož- baltov sejem. Po kupčijskih poslih je prišel na sejerri tudi ugledni mesar in gostilničar Avgust Mlaker iz Šoštanja, po rodu iz Celja in brat pekovskega mojstra g. Rudolfa Mlakerja v Celju. Avgust Mlaker se je nameraval v po- nedeljek zvečer vrniti z vlakom domov, a je vlak zamudil. Moral je ostati čez noč v Ptuju in si je preskrbel preno- čišče v neki gostilni. Nekaj časa je se- del še v gostilni, okrog 21. pa je sei na dvorišče. V temi je stopil na stopnico kleti, izgubil ravnotežje in padel v klet. Priletel je tako nesrečno, da si je zlo- mil tilnik. Nesrečnež je kmalu nato izdihnil. Pokojnega so prepeljali v Šo- štanj in ga položili v sredo na tamkajš- njem pokopališču k zadnjemu počitku. Zapušča ženo in tri otroke. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! — Samomor v potoku. Pred dnevi je prišel 44-letni Mihael Mihelčič iz Celja, ki je bil na vojaških vajah v Skofji Loki in čigar žena je hišnica v Gosposki ulici v Celju, v svojo dpmo- vinsko občino Sv. Križ pri Rajhenburgu in prosil za podporo. Njegovo prošnjo pa so odklonili. To ga je tako potrlo, da je sklenil končati si žtvljenje. Skočil je v potok Mlinščico pri Dolskem. Nje- govo truplo so kmalu našli in ga poko- pali pri Sv. Križu. — Državna nioška obi*tna sola za ple- tarstvo v Ptuju sprejema učence oboje- ga spola v 1. razred najdalje do 5. sep- tembra. Ta sola ima značaj nepopolne srednje sole z nižjim tečajnim izpitom. Njena naloga je dajati učencem poleg obče vzgoje teoretično in praktično stro- kovno izobrazbo v pletarstvu in vrbo- gojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovr- šeni triletni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim, podpore potrebnim učencem se bodo po možnosti preskrbele podpore za vzdrževanje. Vsa podrobnejša pojas- nila daje upraviteljstvo sole. — Jugoslovanski biseri. Izšla je nova dvojna številka te zanimive in zelo lepo ilustrirane revije za propagando tujske- ga prometa, turizma in gospodarstva, ki izhaja v Mariboru in jo urejuje prof, dr. Fran Mišič. Nova številka ima na-» slednjo vsebino: Ludvik Zorzut: »Oj, cesta, cesta bela ... Ob otvoritvi pohor- Stran 2. »NOVA DOB A« 9. VIII. 1940 Stev. 33. ske avtoceste. Pohorje od ilirskih oko- pov do moderne avtoceste. Franjo 2e- bot: Veselim se izvršenega lepega dela. Pohorje. Fr. L.: Čari slovenjebistriške- ga Pohorja. Božo: Čez Kremžarjev vrh na Veliko Kopo. Styriacus: Na svidenje čez leto dni pri otvoritvi muzeja v Ma- riboru. G. P.: Ljubljana poleti. G. P.: Poglejmo malo na Dolenjsko. Bela kra- jina. Le poleti oskrbovane postojanke SPD. Šolski izleti. Jožko Bezjak: Sredi šče našega Prekmurja. Kam na izlet? Kam na oddih? Celiemokolica c Iz uredništva. yrednik S- Rado Pečnik je nastopil svoj redni dopust. V čajiu njegove odsotnosti blagovolite naslavljati vse dopise direktno na ured- ništvo. c Hmeljarski nadzornik Janko Doli- nar v Celju ni iiižcnjcr! Društvo inže- njerjev v Ljubljani je ovadilo hmeljar- skega nadzornika g. Janka Dolinarja v Celju, elana mestnega sveta, mestnega gospodarskega referenta in urednika »Slovenskega hmeljarja«, vodjo Hme- ljarske zadruge v Celju in člana uprave Mestne hranilnice v Celju, mestnemu poglavarstvu v Celju zaradi neupraviče- ne uporabe akademskega naslova »dipl. ing.«. Na podlagi te ovadbe je mestno poglavarstvo v Celju uvedlo proti g. Janku Dolinarju kazensko postopanje in nato poslalo Društvu inženjerjev v Ljubljani naslednje uradno obvestilo: »Pozivno na gornjo ovadbo Vas obve- ščamo, da je Dolinar Janko pri tukajš- njem zaslišanju priznal, da nima pravi- ce se podpisovati z uporabo akademske- ga naslova »dipl. ing.«. Izjavil je tudi, da številke »Slovenskega hmeljarja« od meseca aprila naprej nimajo več njego- vega podpisa: »dipl. ing. Janko Doli- nar«. Prav tako je izjavil, da se bo v bodoče podpisoval po predpisih, ki so mu bili predočeni, in je vzel zadevni pouk na znanje«. c Regulacija Savinje je v četrti etapi na Polulah pri Celju zaključena. V kratkem se bo sestala kolavdacijska ko- misija. S kreditom v znesku okrog 450 tisoč din nadaljujejo sedaj regulacijo v peti etapi proti Grenadirjevi brvi. Kakor čujemo, bo oddaja del za celotno regulacijo Savinje v peti etapi v krat- kem vendarle razpisana. Ta dela bi mo- rala biti že oddana, ne pa šele razpisa- na. Sedaj smo že v avgustu in bo tre- ba zelo pohiteti, da ne bo nastal v regu- lacijskih delih nepotreben zastoj ravno v času, ko je vreme za regulacijska de- la še ugodno. Pričakujemo, da bo tudi državna uprava z izdatnim prispevkom podprla in pospešila nujno potrebno regulacijo Savinje. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- Ije kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodnidom. c Huda kriza v celjskih tekstilnih tovarnah. Pomanjkanje prediva je tudi ; celjske tekstilne tovarne zelo hudo pri- j zadelo. V tekstilnih tovarnah »Metka«, ki je last g. Weinbergerja, Bergmann in drug ter »Elka«, ki je last g. Kudiša, je zaposlenih okrog 800 delavcev in de- la vk. Ker primanjkuje vsem trem tovar- nam prediva, bodo morale tovarne od- pustiti delavstvo, če se jim ne bo v naj- krajšem času posrečilo dobiti zadostnih količin prediva. Pozivamo pristojne či- nitelje, da ukrenejo potrebno, da bodo tekstilne tovarne v najkrajšem času spet založene s surovinami. S tem bo od- stranjena velika nevarnost, da bi tek- stilno delavstvo izgubilo svoj itak skromni zaslužek in zašlo v veliko bedo. c Sprejemni izpiti na celjski gimna- /Jji. Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo po odloku prosvetnega ministrstva letos izjemno še sprejemni izpiti za { učence in učenke, ki so bili pri snrejem- [ nem izpitu v juniju odklonjeni, in tudi : za one, ki iz zdravstvenih razlogov ni- ; so mogli v juniju polagati sprejemnega i izpita. Prošnje je treba predložiti rav- | nateljstvu do 25. t. m. Izpiti bodo v '¦ torek 27. t. m. od 8. zjutraj dalje. J c Proslava desetletnice Savinjskc po- | družnice »Skale« v Celju. Savinjska po- družnica Alpinističnega kluba »Skale« % v Celju bo proslavila v nedeljo 11. t. m. desetletnico obstoja. Ob 10. dopoldne bo na Okrcšlju spominska maša za umrle Clane, nato pa bo planinsko ra- janje. Ob tej priliki bo vozil v soboto 10. t. m. ob 20. iz Celja poseben avto- bus v Logarsko dolino. Vabljeni so vsi ljubitelji planin! c Celjani in okoličani! V nedeljo 11. t. m. bo prvi izlet na Anski vrh, pri ka- terem bo sodelovala vojaška godba 39. pešpolka. Namen tega izleta je, da se dvigne duh vzajemnosti in patriotizma v narodu. Vabljeni so vsi, ki čutijo ju- goslovensko! c Proščenje na Svctju. V idilični gor- ski vasici Svetju nad Celjem je bilo v nedeljo proščenje. Poleg številnega domačega in okoliškega prebivalstva je ta dan obiskalo Svetje zelo mnogo Ce- ljanov in okoličanov, ki jim je lepo vre- me omogočilo uživanje v gorski naravi. c Združcnjc gostilniških obrti v Celju obvešča svoje članstvo, da bo 17., 18. in 19. t. m. prepovedano točenje alko- holnih pijač nabornim obveznikom in njihovim spremljevalcem. Združenje opozarja članstvo, da bodo prekrški strogo kaznovani. c Dodatni prcglod motornih vozil bo v ponedeljek 19. t. m. pred mestno ga- ražo na Sp. Lanovžu in sicer od 10. do 11. za celjski srez, od 11. do 12.30 pa za mesto Celje ter za šmarski, konjiški in gornjegrajski srez. K pregledu je treba pripeljati vsa motorna vozila, ki služijo javnemu prometu (avtobuse, av- totaksije) in v letošnjem drugem pol- letju se niso bila pregledana, in tudi vsa motorna vozila, ki letos še sploh niso bila pregledana. Pred dopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalhiia peresa in albume pri tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. c Šoierski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza se bodo pričeli v če- trtek 22. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej. c Staroltatoliške službe božje ne bo v Celju na praznik 15. t. m. c Nova knji^araa v Celju. Celje je dobilo šesto knjigarno. Otvorila jo bo jutri ljubljanska Učiteljska knjigarna v Narodnem domu na Krekovi cesti. c Iz sodne službe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podala na državno službo gdč. Marija Krepflova, kanclistka 10. skupi- ne na sreskem sodišču v Celju. c Osumljena poskusa umora. Celjska policija je zaradi suma poskusa umora aretirala 37-letno delavko Terezijo P. iz Sel Zagorskih pri Klanjcu, ki so jo v zadnjih šestih tednih zaradi ncmoral- nega življenja že štirrikrat izignali iz Celja. Terezija P. je bila pred kratkim zaposlena pri neki delavski družini v Celju. Tu je začela motiti zakon svoje gospodinje in njenega moža ter delati razdor. Njena gospodinja je pred krat- kim nenadno hudo zbolela in so jo mo- rali odati v bolnico, kjer so ugotovili akutno želodčno vnetje. Pojavil se je sum, da je bila gospodinja zastruplje- na. Terezijo P. so osumili, da se je hotela znebiti gospodinje in da je zato primešala njeni jedi strupa. Gospodinja je to jed zaužila, nakar so se pri njej pojavili znaki obolenja. V tej zadevi bodo še zaslišali nckaterc price v Za- grebu. c Tatinski posli. Te dni je 18-letni to- varniški delavcc Ivan V. iz Zagrada pri Celju ukradel iz stanovanja hišnice v neki hiši v Stritarjevi ulici okrog 6.000 din gotovine. Ko je odhajal iz stanova- i nja, ga je srečala 10-letna domača hčer- ka. Deklica ga je vprašala, česa išče, on pa ji je odgovoril, da se je vrezal v prst, in jo prosil, da bi mu prinesla joda. Ko je stopila deklica v hišo je tat pobegnil. Tatvino so takoj ugotovili in telefonično obvestili policijo. Policijski agent g. Gaber se je hitro odpeljal s kolesom za tatom, ga dohitel in are- tiral. Ivan V. pa je imel pri sebi samo še 500 din; ostanek je bil medtem že nekje skril. — Ko se je peljala celjska trgovka Marija B. te dni z vla- kom v Rajhenburg, ji je nekdo v vago- nu ukradel denarnico s 5.000 din goto- vine in potni list. Tat je vrgel prazno denarnico in potni list blizu Celja iz vlaka, z denarjem pa se je, kakor so kmalu ugotovili, odpeljal v Dalmacijo. Storilcu so že na sledu. — Pred nekaj tedni je 43-letna postrežnica Leopoldi- na M. ukradla v restavraciji na Anskem vrhu, v kateri je bihi zaposlena, za 1.300 din jedilnega pribora in perila. Okradla je tudi več drugih oseb, pri j katerih je bila kot postrežnica zaposle- , na. Izročili so jo sodišču. c Dražba sadja ob državni cesti. Teh- nični razdelek sreskega načelstva v Co- lju je razpisal javno ustno dražbo sadja j na državni cesti štev. 50 in sicer za 16. j t. m. za progo Celje—Frankolovo in za 17. t. m. za progo Celje-Vransko-Ločica. Pojasnila o dražbi se dobijo ob uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega | načelstva v Celju. j c Zetev smrti. Na Cesti na Dobrovo 25 je umrla v ponedeljek v starosti 47 let ga. Zinka Repnikova, roj. Šmidova, soproga železniškega uradnika g. Anto- na Repnika v Celju. Na Mariborski ce- sti 26 je umrl v nedeljo 74-letni občinski revež Ivan Faktor. Na Okopih 3 je umrl v četrtek 84-letni delavec in preu- žitkar Jakob Krajnc. V celjski bolnici i so umrli: 1. t. m. 49-letni dninar Jože j Trnovšek iz Trnovelj pri Novi cerkvi, j v soboto enoletni sinček dninarice j Alojz Knez iz Trobnega dola pri La- skem, v torek 40-letna služkinja Matilda Zavčeva iz Kozjega, v četrtek pa 24-let- ni visokošolec Puniša Zižič iz Miloševi- ča v zetski bano.vini in 69-letni občinski revež Anton Zelie iz Jurkloštra. N. p. v m.! c Tihotapec je streljal na dva finanč- na preglcdnlka. Lani 17. maja zvečer sta dva finančna preglednika na cesti v Podplatu pri Kostrivnici zasačila 32- letnega poljedelca Franca Goloba iz Pe- ace pri Šmarju pri Jelšah in 15-letnega Vinka Straha, ko sta vozila s kolesom vtihotapljen saharin. Finančna pregled- nika sta Straha prijela, Golob pa je skočil sti'an in začel iz razdalje 10 do 15 korakov z vojaško pištolo streljati na oba finančna organa, a ju k sreči ni zadel. Finančna preglednika sta se takoj vrgla na tla in sta začela streljati proti Golobu, ki je nato pobegnil, Straha pa sta odvedla na orožniško postajo v Ro- gaško Slatino, kjer je priznal, da mu je dal Golob saharin. Ko sta bila Golob in Strah pozneje zaslišana pri glavni finančni kontroli v Šmarju pri Jelšah, je Strah preklical svoje prvo, pravilno izpoved in je izjavil, da Goloba sploh ne pozna in da tudi ni prejel od njega sa- harina. Izkazalo pa se je, da je podal Strah to izjavo zato, ker mu je Golob grozil, da ga bo ustrelil, če bo izpovedal za njega obremenilno. Okrajno sodišče v Celju je v torek obsodilo Franca Go- loba na 1 leto in 2 meseca robije. c Naočniki so se izgubili v bližini go- stilne Baštevc v Tovarniški ulici. Po- šteni najditelj naj jih odda v upravi »Nove dobe«. c Zdravniško dožurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 11. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici, na praznik 15. t. m. pa zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Sah National™ amaterski šahovski turntr v Celju 17. nacionalnega amaterskega šahov- skega turnirja v Celju, ki ga priredi Celjski šahovski klub ob proslavi svoje dvajsetletnice, se bo udeležilo 18 ama- terjev iz vse države in sicer: V. Medan, Berner, V. Popovič, B. Pavlovič (Beo- grad), M. Dražič, V. Gottlieb, I. Jerman (Zagreb), I. Popovič (Split), Lj. Maj- storovic (Čačak), L. Kon (Zemun), F. Zuk (Sisak), M. Mlinar, I. Marek, J. gorli in J. Šiška (Ljubljana), A. Mišu- ra (Maribor) ter J. Grašer in V. Smi- govc (Celje). Turnir bo trajal od 10. do 28. t. m. in bo v salonu hotela »Ev- rope«. Prvo kolo se bo pričelo v soboto ob 19.30. Dne 25. t. m. ob 15. bo v Ce- lju tudi kongres Jugoslovenske šahov- ske zveze, ki ga bo vodil zvezni pred- sednik minister n. r. g. Stjepan Čiric. Vodja turnirja je g. Mirko Fajs. V turnirskem odboru so gg. dr. Alojzij Voršič, Anton Lečnik, dr. Josip Cerin, Jože Kroflič in Josip Schneider. Odlične šahiste iskreno pozdravljamo v Celju in jim želimo čim več uspehov! 20-letnica Celjskega iahovskega kluba Celjski šahovski klub je bil ustanov- ljen leta 1920. in je eden najstarejših šahovskih klubov v naši državi. Usta- novitelj in dolgoletni predsednik kluba je bil pokojni zdravnik in skladatelj dr. KINO METROPOL CELJE IIIIIIIBIIIIIIIIIIIBIlllllll Od 9. avgusta dalje originalni in dokurnentarni film Dogodki iz vojne 1939 -1940 Film prikazuje vojne degodkc iz vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizo- zemsk« in Belgije do premirja v Compiegneu. Zaradi izredne dolžine filma pred« stave ob 16., 18*30 En 21. V nedeljo predstawe ob 10., 14., 16., 18 30 in 21. Anton Schwab, ki se je odlikoval tudi kot komponist šahovskih problemov*. Klub ima predzgodovino1, ki sega do leta 1900. Ze mnogo pred ustanovitvijo so imeli ustanovitelji kluba gg. dr. Anton Schwab, vladni svetnik Emilijan Lilek, prof. Vagaja, Logar, K. Florjančič in drugi svoje šahovske sestanke v Na- rodnem domu v Celju. Prvi klubov lo- kal je bila nekdanja kavarna »Central«, a že leta 1921. se je klub preselil v svoj sedanji lokal v hotel »Evropo«, kjer se je začelo pravo klubsko ižvljenje. Tega leta je priredil klub prvi nacionalni amaterski turnir in se je obenem osno- vala Jugoslovenska šahovska zveza s predsednikom dr. Milanom Vidmarjem na čelu. Prvo nagrado in mojstrski na3lov je dobil A. Edely iz Sombora. Istega ieta je bil prvi match Celje:Maribor z re- zultatom 6:6 in lY-rAV,. Leta 1923. so se sestali v Celju delegati vseh šahov- skih klubov iz Slovenije in ustanovili Slovensko šahovsko zvezo. Za predsed- nika je bil izvoljen B. Pleničar, za taj- nika prof. Lj. Vagaja, za reditelja dr. E. Kramer. Zveza pa je po nekaj letih nehala delovati. Po odhodu klubovega tajnika prof. Vagaje je vodil glavne po- sle v klubu dr. Schwab ter je ustanovil tudi problemsko sekcijo »Alfil«, ki je razpisala in vodila problemske turnirje, prve te vrste v Jugoslaviji. Leta 1935. je dr. Schwab zaradi bo- lezni odložil predsedniško mesto. Nato je bil na občnem zboru izvoljen za pred- sednika Mr. Andro Posavec, ki je opravljal to funkcijo eno leto. Na pri- hodnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika g. dr. Josip Čerin. Pod njegovim predsedstvom je dosegel klub velike uspehe v medklubskih tekmah doma in tudi onstran naših meja. Da je Celjski šahovski klub častno zastopal naš šah izven države, dokazujejo na- slednji rezultati: proti Celovcu 12 % : lYi, proti Gorici 12:8 in proti Trstu 11:1 (!) za Celje. Tudi proti domačim klubom so Celjani dosegli lepe rezulta- te. Odigrali so 35 tekem z raznimi klubi s skupnim rezultatom 182:126 za Celje. Med svoje najlepše uspehe šteje klub osvojitev prvenstva Slovenske šahovske zveze leta 1939. Klub je priredil tudi več simultank, na katerih so igrali sve- tovni prvak dr. A. Aljehin, V. Pirc, B. Kostic, Spielmann in Lešnik. Prvaki kluba so bili: leta 1920. pokojni dr. A. Schwab, 1. 1921. pokojni Logar, 1. 1922. prof. Vagaja, 1. 1924. dr. C. Sribar, 1. 1925. J. Blazon, 1. 1926. A. Mrakovic, 1. 1927. inž. S. Sajovic, 1. 1928. Krulc, 1. 1929. H. Schwab, 1. 1930. V. Vehovc in Mr. M. Hočevar, 1. 1931. inž. S. Sa- jovic, 1. 1932. B. Diehl, 1. 1933. inž. I. Pipus, 1. 1934. A. Volkar, 1. 1935. J. Grašer, 1. 1936. inž. S. Sajovic, 1. 1937. B. Diehl, 1. 1938. M. Modic, 1. 1939. in 1940. pa Slavko Cijan. Častna člana kluba sta gimnazijski direktor g. Liudevit Vagaja in g. Anton Lečnik. Celjski gahovski klub proslavi svojo dvajsetletnico letos s priro-ditvijo 17. nacionalnega amaterskega turnirja, ki bo v Celju od 10. do 28. t. m. pod pokroviteljstvom ministra dr. A. Ko- rošca. Da bo ta velika prireditev v Ce- lju, ima velike zasluge odbor kakor tudi članstvo, posebno pa sedanji pred- sednik kluba g. Josip Grašer in tajnik g. Mirko Fajs. J. S. Komfortno stanovanje 2 večji 1 manjšF« soba, kopalnica, bal- kon, se odda 1. sfptcinbra. Cena 700 din. Ccljp, Mariborska 13?i/II. Vajenec za mizarsko obrt se sprcjme. Cclje, Prešernova 11. Stanovanje 3 sobe, kuhinja in pritikline, se odda. Naslov v upravi lista. Štev. 33. »NOVA DOBA« 9. VIII. 1940 Stran 3. Sokolstvo Ob 30-letnici ofvorifve Sokolskega doma v Gaberiu Prihodnje dni bo poteklo 30 let, odkar je bil v Gaberju pri Celju otvorjcn So- kolski dom. Z otvoritvijo je bil spojen veliki ;Celjski zlet«, ki je tedanje oblastnike silno vznemirjal. Poedine številke »Narodnega dnevnika«, ki je izhajal v Celju, so prinesle avgusta 1910 polno notic o napovedi in izvršitvi zle- ta. Večina notic, posebno pa še poro- čila o poteku slavnosti, priča o velikih težkočah prirediteljev in o neverjetni kljubovalnosti nasprotnikov. Mnogo zanimivega o zletnih pripravah pove tudi prof. Janka Orožna »Zgodovina Celjskega Sokola«. Pri popoldanski javni telovadbi je nastopilo 320 članov telovadcev, 44 mo- škega naraščaja Celjskega Sokola je nastopilo z vajami s palicami, na orod- ju je nastopilo več vrst. Nastopile so tudi ljubljanske in brežiške Sokolice. S tem seveda ni rečeno. da Celjski Sokol takrat še ni imel članic, temveč je bilo njih pičlo število zaposleno z drugim delom na prireditvi. Primerjava nastopa članic pa nam prav lepo dokazuje, kako so naše sestre svoje vrste v tridesetih, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih po- množile, da ne govorimo o naraščajni- cah in ženski deci. Tu mislimo vsa naša društva. Na sliki vidimo Clane telovadce in mcški naraščaj Celjskega Sokola, ki je nastopil pri otvoritveni slavnosti. Vidi- mo, da je naše društvo ves čas posve- čalo prvo skrb telesni vzgoji in da so njegovi odelki stalno naraščali. V Celju je dosti bratov in sester, ki so takrat pri prireditvah sodelovali ali se je vsaj udeležili. Tem so ostali do- godki v spominu, saj jih ni mogoče po- zabiti, mlajšim našim pripadnikom pa foodi spomin na to otvoritev vzpodbuda k živemu delu pri Sokolu. Sokolski dom v Gaberju je bil dograjen že leta 1909., otvorjen pa v nedeljo 14. avgusta 1910. V soboto, na predvečer zletnega dne je bil v Sokolskem domu slavnostni kon- cert. V nedeljo ob 7.51 zjutraj so s po- sebnim vlakom prispeli v Store Sokoli iz vseh krajev Slovenije in številno ob- činstvo. Razvil se je nato sprevod z zveznim in 9 društvenimi prapori na celu, dolg skoraj dva kilometra. V sprevodu je korakalo 1076 Sokolov. Ob- činstvo, ki si je ogledovalo sprevod z Bukovega žlaka ali Bežigrada, je izja- vilo, da je bil pogled nanj neizrečeno ve- ličasten. Prvokrat je bil sprevod raz- vrščen po župah, ki so bile takrat šele ustanovljene in še v povoju. Navzoče so bile župe: primorska (goriško-tržaška), idrijska, gorenjska, ljubljanska, Ljub- ljana I in celjska. Tudi pri drugem vla- ku, ki je prispel v Store ob 10., je pri- čakoval goste oddelek Celjskega Sokola s konjenico. S tem vlakom so prišli bratje Hrvatje, Srbi, bolgarski zastop- nik, dolenjska župa in bratje iz Posav- ja. Z brati sta prispeli tudi fanfara iz Brežic in fanfara srbskega Sokola iz Zagreba. V tem sprevodu je bilo okoli 300 Sokolov. Skušnje za nastop so se pričele po prihodu na zletišče, otvoritev doma je ibila ob pol 12., opoldne pa banket, na katerem so govorili domači bratje in zastopniki žup in zvcz. Pri mnogostranskem delu in številnih oddelkih se ni mogoče izogniti, da ne bi poedini oddelki tu in tam popustili, a so se vsekdar kmalu spet dvignili in na- rastli. Izkušnje, pridobljene v dolgem razdobju, bodo naše društvo samo utr- jevale in mu kazale smer navzgor. Sokolsko drusfvo Celie-matica Drobne vests iz drustwa Sestra Nada Delakordova je nastopila službo v Ljubljani. Z njo smo izgubili marljivo načelnico. Posle načelnice bodo izvrševale do občnega zbora, ki bo naj- brž v drugi polovici septembra, njene namestnice. Sestri Nadi želimo obilo sreče in zadovoljstva v Ljubljani! Te dni bo brat iz vrst naraščaja do- stavljal knjigo »Zgodovino Celjskega Sokola« posameznim bratom in sestram in prijateljem Sokola. Zelimo, da bi vsakdo kupil zanimivo delo in obenem pomagal društvu, ki je irnelo z izdajo velike stroške. Knjiga se po svoji vse- bini sama priporoča. Beograjska »Politika« je 5. t. m. ob- javila prigoden članek o petdesetletnici našega društva in priobčila sliko pokoj- nega soustanovitelja br. dr. Dragotina Trea. Pozornost uglednega prestolniš- kega lista nas je razveselila. Uprava prosi brate in sestre, ki so naročili fotografije društvene uprave 1940., da pridejo po nje k bratu blagaj- niku Svetu. Komad stane 8 din. Brat Slavko Grilec je izročil društvu po naročilu bratov Pušnika in Klemenca 100 dm. Uprava »Sokolske volje« v Ljubljani je izročila blagajni naraščajskega od- bora 258 din kot provizijo za nabrane oglase za vidovdansko številko. Darilo. Brat dr. Milko Hrašovec, od- vetnik v Celju, je daroval namesto ven- j ca na grob gospe C. Confidentijeve 100 din socialnemu skladu Matka Šmida pri Sokolskem društvu Celju-matici. Hvala! x Sokolski zleti na Jadranu. Nekje smo čitali le en odstavek iz članka, ob- javljenega v splitskem »Narodnem li- stu« glede izostalih letošnjih sokolskih { zletov na Jadranu in Primorju. Tega odstavka ne bomo objavljali, pač pa priobeujemo ostalo, še značilnejše be- sedilo, ki se glasi takoie: »Nastopi j :ahko neka sila, ki bi zamrznila same Sokole, kakor je zamrznila nji- hove poletne zlete, toda Sokoli ne bi bili Sokoli, če se ne bi znali upreti vsaki sili viharja, vsem vremenskim in raznim drugim neprilikam, da ne bi ponovno poleteli in dalje ostali Sokoli. Sokola ne napravi Sokola kroj, siva surka, rde- ča srajca, niti telovadno orodje niti sta- rešinstvo. Sokola napravi Sokola sokol- ski duh, ki ostane, kakor ostane ne- spremenjeno in večno vse, kar je du- hovno nedotaknjeno. Zamrzniti morejo torej zleti, kakor so sedaj zamrznili fi- j zični sokolski zleti, toda podana je še možnost poletov, ki so čistejši, lažji, prodornejši in ki sežejo v največje da- ljave. To so zleti duha, zleti misli in f zleti zavesti. Na tempodročju nimraza.« Sport * Triumfalen sprejem ruskih nogo- metašev v Sofiji. V torek popoldne je prispela sovjetska nogometna reprezen- tanca iz Moskve z letalom v Sofijo, Čistoča us! obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont z a b h a Dia s t a. kjer bo v nedeljo igrala s sofijsko re- prezentanco, 14. t. m. pa s sofijsko Sla- vijo. Prispelo je 22 nogometašev s pe- timi člani vodstva ter lastnim zdravni- kom in svojim trenerjem. Prebivalstvo Sofije je priredilo ruskim nogometašem triumfalen sprejem. Na ulicah, po ka- terih so se vozili ruski nogometaši z avtomobili z letališča v mesto, je tvo- rilo špalir nad 100.000 ljudi, ki so pri- rejali ruskim gostom viharne ovacije in jih neprestano obsipali s cvetjem. Ruski nogometaši bodo priredili v prostem času razne izlete v okolico Sofije in morda tudi v druge bolgarske kraje. * Atletski dvoboj SK Plamina (Ljub- ljana) :SK Colje. V nedeljo ob 9. dopol- dne se bo pričel na celjski Glaziji za- nimiv atletski dvoboj med juniorji SK Planine iz Ljubljane in SK Celja. Na- stopili bodo najboljši atleti omenjenih klubov v naslednjih disciplinah: 100 m, 200 m. 1000 m, 4 X100 m, skok v dalji- no in višino ter meti krogle, diska in kopja. Atleti Planine so znani kot naj- boljši slovenski atleti, Celjani so pa tu- di v zadnjem času dosegli zelo lepe uspehe, zato bo borba gotovo nadvse zanimiva in izenačena. Iz nasih kraiev Laško Kronlka pevsfrega druitva „Huma" v Laškem (Dalje.) Na 6. odborovi seji dne 22. septem- bra 1928 je bilo sklenjeno, da društvo nabavi harmonij v Ločah za ceno 1400 din. Prve vaje so bile vsak ponedeljek in četrtek še z violino. Dne 2. decembra 1928 je bila 11. seja na stanovanju po« kojnega g. Blaža Zupanca (20 pevcev) s poročilom o prvem koncertu dne 25. novembra 1928. Po odbitku stroškov je še ostalo v blagajni 660 din. Vseh obč- nih zborov je bilo do danes 12:1 usta- novni in 11 rednih. Od maja 1931 do aprila 1933 je vladalo v društvu za- tišje, izgubila se je večina arhiva, har- monij je skoraj razpadel, ker je bil v kleti, prišla je sprememba pravil, na- stale so težave glede pevovodje itd. Leta 1934. so nabavili nov harmonij za 20O0 din. Pri koncertu dne 5. maja 1934, je bilo 713 din dohodkov in 300 din izdatkov. Ob letošnjem 11. občnem zboru 31. januarja je bilo 29 rednih in 31 podpor- nih članov. V 12 letih je odpotovalo 12, umrlo pa 6 rednih članov, na novo pa je pristopilo 7 rednih in podpornih j članov. Dohodkov je bilo v pretcklem J lctu 328 din, izdatkov pa 375.50 din. I Pevske vaje so bile v posebni sobi Sommerjeve (danes Drolčeve) gostilne, v lokalu pri Tropu, nekaj tednov v ka- planiji, nato v sobi bivše nemške sole. Pevovodje so bili Vilko Kuntara, Fra- njo Gruden, Franjo Drolc, Franjo Adamič, Radovan Gobec, Viktor Jenko in Ernest Kvartič. Prvi koncert je bil 25. novembra 1928 v Henkejevi dvorani z 20 pevci, spored 15 pesmi, pevovodja Vilko Kuntara. Drugi koncert je bil 5. maja 1934 v Sokolskem domu, spored 9 pesmi za moski zbor, pevovodja Fra- njo Drolc. Tretji koncert je bil 7. marca 1936 v Sokolskem domu s 24 pevci, spo- red 17 pesmi, pevovodja Radovan Go- bec. Društvo je sodelovalo na koncer- tih: dne 14. julija 1929 v Rogaški Sla- tini ob petletnici tamkajšnje »Sloge«, dne 15. marca 1936 v Trbovljah ob petletnici tamkajšnje »Zarje« in dne 24. julija 1938 v Št. Petru v Savinjski do- lini ob 10-letnici tamkajšnjega »Savinj skega zvona«. Izleti so bili: na Mrzlico, v Rimske toplice in k Sv. Miklavžu nad Laškim. Društvo je sodelovalo pri 8 darovalnih mašah, 41 žalnih in pogreb- nih svečanostih, 4 iluminacijah in ba- kladah, 23 društvenih, dramskih in sličnih prireditvah in proslavah ter 65 podoknicah in odhodnicah. V 12 letih je bilo nad 500 vaj. Vseh odborovih sej in sestankov je bilo 58. Dmstveni za- pisnik je precej dobro urejen ter ima Zoran M. Vudler: Šopek belih roi (Povest iz Dalmacije) Gospod Milan Vesnič, generalni di- rektor, član mnogih upravnih in nadzor- nili odborov, je dobro situiran prestol- ničar. Ima avtomobil, več hiš, ženo in zelo lepo hčerko Milo. V mirnih časih je hodila družina go- spoda generalnega direktorja na ino- zemske plaže, kjer se zbira »boljša« pu- blika. Lani, ko so se začeli zbirati nad j Evropo temni oblaki, pa se je gospod Vesnič odločil kar za tuzomstvo in sredi julija so odpotovali v Split. Solnce je grelo modre valove, jadrnice so se zibale pred luko, mrki Dioklecia- novi palači se je smehljal zeleni »Mar- jan« in s hotelske terase so doneli zvo- id Tijardovičevega splitskega folklora. Mila se je razživela, gospod direktor je poskušal prošek, milostljiva je nosi- la nove toalete in sporazumno so ugoto- vi'li, da ni doma nič slabše kot na tu- jem; tudi vojni časi imajo leak drobček dobrili lastnosti. Mila je uživala solnce, zrak in morje. Jadrnico, ki jo je najel oče, je vozil mlad, stasit Dalmatinec Ivo. Kako lepo je opisoval življenje ob in na morju! »Od svojega četrtega leta si služim sara kruh. Najprej sem iskal školjke, nato pletel mreže, ribaril in v času sezone vozim letoviščarje. Vam je to zabava, gospodična Mila, voziti se po čolnu, me- ni je pa to kruh«. Kako si je želela, da bi jo poljubil! Ta ni tak, kakršni so njeni kavalirji doma. Ti se razumejo na pariško modo, govore o devizah in valutah in prera- čunavajo njeno doto. Vroč Milin poljub je nenadno zaprl Ivu usta. Na obali so žarele luči in se prelivale z zvoki godbe. Ljudje so se zabavali... Bližal se je konec počitnic. Družina gospoda generalnega direktorja se je vrnila domov. Toda spomin je ostal: direktorju na prošek, direktorici na to- alete, Mili pa na čolnarja Iva. In spet je teklo življenje svojo pot. Gospod direktor je hodil na seje, pre- cej denarja je vtaknil v zemljo, kar jc v sedanjih časih baje še najbolj varno, milostljiva je hodila po obiskih in ,ka- varnah, Mila pa po plesih. Toda niti najjiovejši kroji toalet, niti njeni kava- lirji ji niso mogli nadomestiti Iva. Še jo je žgal poljub in prijetno ji je bilo, ko je mislila na oni večer... * * * * Spet je posijalo solnce, bližalo se je poletje. Zimske toalete in krzna so od- šla v omare, krojači in šivilje so sešili nove pomladanske toalete, toda tudi te i bo treba kmalu zamenjati. Bliža se po- J letjc, treba se bo odpočiti od trudapol- nega dela ... Tako je odločil gospod generalni di- rektor, da odpotujejo tudi letos v Split, j Prišcl je mescc julij in družina gospoda j Vesniča se je nastanila v Splitu. Toda letos je toilo vse mrtvo. Milostt|iva ni potrebovala novih toalet, bila je skoraj smešna v njih poleg preprostih oblek domačink. Letos skoraj ni gostov. 2a- lostna posledica vojne. Zadovoljen pa je bil gospod direktor, ko je zopet srkal svoj prošek, ki se še ni podražil. Mila je stekla k obali, da najde svo- jega prijatelja Iva. Toda Iva ni bilo. V Ibarki je sedel njegov oče. »Kje je Ivo?« »Utonil je pri ribarjenju ...« Mila je zajokala. Odšla je v mesto in kuipila velik šopek belih rož. Vrnila se je na barko in odpeljala se je z Ivanovim očetom proti mestu, kjer je bil utonil Ivo. Tam je vrgla Mila v morje, ki je tako lepo, a hrani toliko gorja in toliko mladih življenj, šopek belih rož. Mila se je spet razjokala in tudi atari Dalmatinec je imel solzne oči.. . Stran 4. »NOVA DOBA« 9. VIII. 1940 Štev. 33. 124 strani, 12 časopisnih izrezkov s kritikami prireditev in 4 sporede za koncerte. Prvič je društvo nastopilo z žalostinko na pogrebu nekega Kneza v maju 1928. Prvemu umrlemu članu Kon- radu Blagatinšku so zapeli 22. avgusta 1928. Rednih pevcev je umrlo v 12 letih že 6. Duša »Huma« g. Blaž Zupanc se je za vedno poslovil od društva dne 26. junija 1933. Pri prvi mnši je pelo dru- štvo 4. junija 1928 padlim vojakom. Vsako leto 19. marca ima »Hum« v do- mači cerkvi tako zvano žalno slavo. Datum prve pevske vaje žal ni ohra- njen. V poštni hranilnici ima društvo tačas 1500 din gotovine. Predsedniki društva so bili: Uršič, Svetek, Peternelj in Pleskovič, podpred- sedniki Uršič, Herman, Komaricki in Hrastelj, tajniki Blaž Zupanc, Obal, J. Kovač, M. Koren, A. Horjak in E. Kvar- tič, blagajniki Kožuh, F. Kolšek, Bullin- « ger, E^Kvartič, Gradišar in L. Dragar, arhivarji in gospodarji Peternelj, Hra- stelj, Bezgovšek, Gradišnik in Povše. Skoda, da društvo nima albuma. Mno- ge slike so razmetane po domovih in se bodo sčasoma porazgubile. Prva slika kaže posnetek pevcev tik po ustanovit- vi, odnosno po prvem ko/icerm, druga je iz 1930. Prav tako ves zbor. Ohranje- ne so tudi slike koncertnih sodelovanj iz Rogaške Slatine, Trbovelj in St. Pe- tra v Savinjski dolini. Omeniti moramo še posnetke tik po prvi maši za padle vojake, dveh operet »Tremerski dukat« in »Hmeljska princesa«, igre »Rokov- njaei«, pri kateri so pevci »Huma« peli nckaj pesmi, slika Strossmayerjeve pro- slave v Celju in nad 120 posnetkov pa- sijonske igre v Laškem. Treba bi bilo zbrati še druge posnetke za društveni album zaradi zgodovine in društvene razstave ob priliki 15- ali 20-letnice. S stališča gojitve pevske kuiture v La- škem so take slike res velikega pomena. Društvenega prapora »Hum« nima. Se- danji pevovodja je ustanovil tudi meša- ni zbor. Prihodnjič, to je na predvečer jubilejnega koncerta, bömo objavili ime- na pevcev »Huma« v 12 letih. (Konec prih.) 1 Drobno vesti. V nedeljo 11. t. m. bo imela laška gasilska četa na »Lavi« tombolo in veselico. Glavni dobitki so 100 din, kolesa, servisi, razne vrste bla- ga, divan itd. in še 250 manjših dobit- kov, — Tuj^ka statistika Radiotherme izkazuje za mesec julij tale promet: 277 članov, 323 privatnikov, 2 Nemca, 2 Ceha in 1 Švicar. Vseh nočnin je bilo 6245. — Stara stanovanjska hiša »Ka- menit« v Trubarjevi ulici je sedaj po renovaciji izgubila »tirolski sistem« in je gospodar pri tern pridobrl šo 1 sta- ! novanje. — Občinska uprava je pričela > sedaj striktno izvajati določila o zapira- nju raznih lokalov. Pravkar so na vrsti tudi naše brivnice, da bodo prišli tudi brivski pomočniki do potrebnih odmo- rov. Zakon jim določa po 36 ur tedensko odmora. Zato naj bi bile po odredbi brivnice ob ponedeljkih ves dan zaprte, obratovale bi pa od K>8. do 12. in od 14. do 18. Pozneje bi prišli na vrsto tudi še ostali obrati (krojači, čcvljar- ji, mizarji itd.). Pomočniki bi se morali tudi sami zanimati, koliko smejo gospo- darji računati mesečno za hrano in sta- novanje, kakšne so minimalne mezde po uredbah itd. Težke case draginje preživ- ljajo tudi oni in prav dobro razumemo njih upravičene težnje. Uspehe pa bodo dosegli le v solidarnosti. — Novinar Ivo Lapajne je objavil v nekem listu narodnostno statistiko Stajerske. V tej statistiki najdemo tudi združeno občino Laško z naslednjimi številkami: Slo- vencev 4552, drugih Slovanov 35, Nem- cev naših državljanov 26, Nemec tuj državljan 1 (skupaj 0.5% Nemcev). Ta statistika dovolj nazorno kaže, da je vsaka trditev o kakem germanskem obeležju našega mesta docela deplasi- rana. Poglejmo še bližnje Celje: Sloven- cev 15.482, ostalih Slovanov 783, Nem- cev naših državljanov 483, Nemcev tu- jih državljanov 165, skupno 648 Nemcev ali komaj 4.1%. — Ker so naši občinski očetje tudi sami uvideli, da je pametno zaključiti vrtanje rovov nad mestom in uporabiti 160.000 dm za kaj drugega, bodo po odobritvi banske uprave s to vsoto raje nadaljpvali pokrivanje Žikov- ce, kar je treba vsekakor bolj pozdra- v'f'. Imf pa razstreljevanje ničvrednega kamenja. Seveda zasledujejo naši go- spodarji tudi pri tem, kakor v drugih primerih svoje posebne cilje in koristi. Tarn kjer pokrivajo Zikovco s tako vne- mo, namreč na prostoru bivšega Frece- tovega gospodarskega poslopja, bodo postavili prosvetni dom in so te dni že vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje. Da se ustvari primerna okolica za ta dom, mora občina prispevati nekaj sto- tisoč dinarjev za pokritje Zikovce, po- leg tega pa dati še ogromno podporo v gotovini kot prispevek za zgradbo. Vse to gre iz žepov laških davkoplačevalcev. — Na Lahomnem pri Laškem je umrla v torek 71-letna občinska uboga Marija Klezinova. — Obcinski organi izvajajo te dni strogo kontrolo vseh vodovodnih naprav in nov popis. Ko bo ta dovršen, bomo objavili statistiko, ki bo pokazala dohodke našega vodovoda v pravi luči. — Za pse lovcev, mesarjev in ovčarjev je občina določila letno takso 100 din, če po končanem lovu prosto tekajo. Če bodo privezani, velja zanie nižja taksa. 1 Požar pri Laškem. V torek 6. t. m. okrog 22.30 je začelo goreti gospodar- sko poslopje želczničarja Karla Uran- karja v Podgorici št. 64 pri Laškem. Poslopje je pogorclo skoraj do tal. Med drugim so zgoreli sadni iniin, grozdni mlin, stiskalnica, plug, 15 stotov sena, 6 sodov, več kubičnih metrov drv in zaloga češnjevih desk. Poslopje je bilo zavarovano za 4.000 din, škoda na orod- ju pa znaša 20.000 din in na poslopju 15.000 din. Okoli poslopja je uničenih več sadnih dreves in vinska trta. Vzrok požara je bila posoda z žarečim pepe- lom, ki je bila shranjena pod stopnicami. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 10. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 11. t. m. ob 17. in 20.30 velesilm »Himna Iju- bezni« (»Premiera Madame Butterfly«). Puccinijevo nesmrtno delo je v filmu izvedno po solistih, baletu in zboru dvorne opere v Rimu. Slovita pevka Maria Cebotari kot »Madame Butterfly«. Sodelujejo Lucie Englisch, Paul Kemp, Fosco Giachetti, Tito Gobbi itd. Tednik. — V sredo 14. t. m. ob 20.30, v četrtek 15. t. m. ob 8. zjutraj ter ob 17. in ob 20.30 veliko filmsko delo po Spielmannovem rcO-ianu »Spo- vedniJkova skrivnost«, ki bV za vsake- ga gledalca nepozaben doživljaj. Pred- igra. Petrovie p Sokolnkcmu društvu v Pctrovčah je obitelj g. Vinka Koprive v Arji vasi v spomin na svojo vnukinjo, pokojno sestro Dragico, darovala 300 din, za kar izreka društvena uprava obitelji iskreno zahvalo. Zalec ž Zvočni kino Žalec. V nedeljo 11. t. rn. ob 16., 18.45 in 20.45 krasni pevski film »Pesem vetru«. Zabavna vsebina z mnogo glasbe in lepega petja. V glav- ni vlogi Giuseppe Lugo, glavni tenorist milanske Scale ter rimske in pariške Velike opere. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu, šolam uradom, podjctjcm itd. naznanjamo, da odpremo v soboto 10. avgusta t. 1. v Celju, Krekova cesta 1 (Narodni dom) podružnico svoie kniigarne in trgovino sšolskimi in pisamiškimi potrebščinami • Priporoča sezanakup Uiitelhka t'nkarna, podružnicavCeliu Blagostanje na MavricU$kem otoku V začetku 16. stotetja so Portugalci odkrili Mavricijski otok v Indijskem oceanu. Pozneje je prešel otok po vrsti v last Holandcev, Francozov in Angle- žcv. Po pariškem miru 1. 1814. je konč- no pripadel britanski kroni. Angleži so razvili na tem otoku napredno slad- ! korno industrijo in danes se Mavricij- ski otok imenuje Sladkorni otok. Otok leži sredi oceana, daleč od obal Afrike in Indije, njegova površina pa je če- sto igračka morskih viharjev, tako zva- nih hurikanov. Ti strašni viharji so že mnogokrat opustošili plantaže sladkor- nega trsa. Nekako do leta 1880. na otoku niso poznali malarije. Leta 1886. pa je iz- bruhnila resna epidemija malarije in od j takrat ta nadloga ne zapušča otoka. Nekoč so na tem otoku, ki ima blago in zmerno podnebje, živeli po mestih in tudi na obali. Epidemija malarije pa je povzročila v tem pogledu velike spre- membe. Premožnejši ljudje so se nasta- nili na hribih in v Port Louis prihajajo samo, da izvršijo svöj vsakdanji posel. Oni, ki živijo v nižinah, so često žrtve komarjev, ki prenašajo malarijo. Na Mavricijskem otoku k sreči po- znajo zdravilnost naravnega zdravila kinina in tudi priporočilo komisije Društva narodov za malarijo je prodrlo v te kraje. To priporočilo služi kot smernica za vse pokrajine, v katerih vladajo mrzlice, njega besedilo pa se glasi: Jemljite v zasčito pred malarijo v sezoni mrzlic vsak dan po 0.40 giama kinina, za pravo zdravljenje pa jemljite dnevno dozo 1 do 1.30 grama kinina 5 do 7 dni. Ta komisija za malarijo po- udarja v svojem poročilu, objavljenem 1. 1938., na 129. strani dejstvo, da ne- škodljivost kinina dopušča, da z njim ravnajo tudi podrejeni uslužbenci brez stalnega zdravniškega nadzorstva. To nadzorstvo pa je pri uporabi sintetičnih sredstev potrebno. Na Mavricijskem otoku je vse odvis- no od sladkorne industrije in blagosta- nje 400.000 prebivalcev raste in pada ne samo glede na tečaju sladkorja na svetovnih tržiščih, temveč tudi glede na jakost in dolgotrajnost uragana. A v nobeni deželi ne more biti prosperitete, dokler s pomočio kinina ne odpravijo slabokrvnosti, ki jo povzrcča malarija. Saths mot or na kolesa 100 in 125 ccm. ArdSe motorna koleta 125,200 in 250 ccm ter vcüko izbiro i2biro novih modclov damskih, moSkih in otroških dvokoles kupite po ugodnih niz- kih cenah p r i t v r d k i Krušič ŽALEC Glavno zastopstvo flrdie motorjev za Celje in Savinisko dolino. ..... Zahtevajte pcnudbef Vsak model stalno na zalogi ! Trgovina KruSič je odprta tudi ob nedeljah dopoldnel Cenj. občinstvu se priporoča tvrdta Anton Lecnik xaloga ur«, xflafa, srcbrivine» optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Vodovode KÄeparska delo Strelovocie Vam naredi solidno in po konkurenčni ceni, ravno tako tudi izvršuje v s a p o p r a v i I a Dolžan Franfo Celj e, Zai Rresijo 4 Telefon 2^15 I Zahtevajte ponudbe in proračune / I Celiska posoülnica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 * Poštni čefc. raiun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranüne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij »Novö dobe« odgovarja Kado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju Lepa stavbna parcela po novem regulacijskem načrtu ob Krc- kovi ccsti se takoj ugodno proda. Po- jasniia pri g. Kopušafju, Kr. Petra c.22/1.