NAŠ ČASOPIS
Naslednja, 391., številka bo izšla v ponedeljek, 27. februarja 2012. Prispevke sprejemamo do torka, 14. februarja.
Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXIX, 390. številka
30. januar 2012
Kanalizacija v Verdu Novoletni sprejemi Ombudsman na Vrhniki Intervju: Janez Škof
Z občinske seje Obletnica F. Paplerja S Slikarjem v novo leto Trio HUD Karel Barjanski
stran od 2 do 15

Občina v novih prostorih Za novorojence več denarja Razstava Krištofa Zupeta Intervju: Argo
Nov cestni odsek Intervju z županom Odkritje spominske plošče Serafín prejel priznanje
Proračun pod streho Prepoved parkiranja OPN pred razgrnitvijo Plin do občine
stran od 16 do 21
stran od 22 do 26
stran od 27 do 36
stran od 37 do 41
t
V Polhograjski graščini je na praznik rojstva slovenske države v organi-zacji župnje in ob pomoči občine potekala prireditev v spomin na stoto obletnico rojstva rojaka Pavla Šiflerja, skladatelja, orglarja in zborovodja, kateremu so ob tej priložnosti postavili tudi spominsko ploščo. Več o dogodku piše Nadja Prosen Verbič na straneh Dobrove - Polhovega Gradca.
Športna zveza Vrhnika je razglasila športnika leta. Laskavi naziv, zlato značko in zlato plaketo sta prejela avtomobilist Aleš Prek in svetovna prvakinja v savatu Nina Vehar. Več o dogodku si lahko preberete izpod peresa Simona Seljaka na športnih straneh.
Občinski prostorski načrt naj bi po informacjah občinske uprave Loga -Dragomerja kmalu javno razgrnili. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, naj bi javna razgrnitev potekala v februarju in marcu.
Borovniški občinski svet je na zadnji seji dal zeleno luč osnutku proračuna. Kam se bo steklo tri miljone in pol davkoplačevalskega denarja, kolikor znaša proračun, si lahko preberete na borovniških straneh.
ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ HORJUL
/i.
V. tradicionalni
VESELO V HORJULU
sobota 11.2.2012 ob 19.00 uri
Ansambel Modrijani, Natalija Verboten, Ansambel Erazem, Ansambel Nemir, Primorski fantje. Ansambel VIharnIk
Povezovala bo MAMA MANKA
Po koncertu zabava z ansamblom "MODRIJANI"
za jedačo in pijačo bodo poskrbeii Horjuisl<i gasiici !
Prodaja kart: ARGO Horjul, BS Petrol Horjul, Agencija PAV Vrhnika ter 1 uro pred koncertom
Rezervacija vstopnic: Boštjan 031 234 415
r JAKI
Kaviarjeva piramida
Pred nedavnim me je znanec povabil na »večer z zanimivo predstavitvijo ekonomske logike«. Povprašal sem ga, kaj naj bi to pomenilo, o čem bodo govorili, pa je dejal: »Pridi, pa boš videl« Ker tisti večer nisem imel ničesar početi, sem se odločil, da se bom z njim odpravil na predavanje. Po uri številnih podatkov mi je bilo jasno, o čem je govoril uglajeni predavatelj: o nekakšnem piramidnem sistemu, čeprav so se te besede izogibali kot hudič križa. Gre za preprosto in obenem genialno idejo, od katere imajo vsi, ki so vključeni v krog, dobiček. To je zgodovinska priložnost, so poudarjali organizatorji, kajti sistem, ki bo zadovoljeval potrošnika in trgovca, bo čez nekaj let globalna uspešnica, vi pa ste lahko del te zgodbe. Vse lepo in prav, sem si dejal, mogoče celo zamujam zgodovinsko priložnost, toda dva »jurja« imam raje v žepu kot pa naložbo v neki dvomljivi globalni uspešnici. Kdo ve, mogoče sem se v tistem trenutku skregal z belim kruhom, a zgodovina uči, da so se tovrstni sistemi po nekaj letih zrušili sami vase. Prste so si obliznili samo nekateri, večina pa sije polomila zobe. Na žalost se ne morem znebiti podobnega občutka tudi o naši državi, kjer imamo maloštevilno kaviarjevo elito in na drugi delavsko rajo, ki s plačami še komaj sledi podražitvam. Piramida, z vrha katere se, kot je ugotavljal že Kreslin, ne vidi vse, tudi ne bo dolgo zdržala. Zato smo si verjetno enotni, da si ne glede na barvo vlade želimo boljšo in enakopravnejšo prihodnost. Tako, kjer ne bo treba bežati v Avstralijo in koncu celo priznati, da je krušna mati boljša od lastne matere.
Gašper Tominc
Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcje, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda.
Naš časopis tudi na facebooku.
^1411 a «11 v
baluansicam iilezaiHu
▲
se

Občinska uprava se je preselila v nove prostore, ki bodo prjaznejši za uporabnike in zaposlene. Naš dopisnik Franc Brus je o dogodku pripravil posebno reportažo.
DELAROM
PARIS
ZAČUTITE RAZLIKO
Brezplačna mini nega kože rok
(ob svetovanju v mesecu februarju)
Svetovanje o negi obraza in telesa vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu v LEKARNI ZLATICA VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Glažar na čelu ZD Vrhnika
Konec decembra je vajeti Zdravstvenega doma Vrhnika prevzel nov direktor Tomaž Glažar. Njegovi osrednji dve nalogi bosta: do konca leta zmanjšati primanjkljaj v blagajni, optimalno izkoristiti notranje rezerve v prid pacientom in izboljšati medsebojne odnose z nekaterimi koncesionarji.
»Moj glavni cilj je spraviti zdravstveni dom v dobro finančno in kadrovsko kondicijo ter da bodo posledično z našimi storitvami zadovoljni uporabniki,« je dejal Glažar, ki je konec decembra zasedel direktorski stolček osrednje zdravstvene ustanove na Vrhniki. Po njegovem mnenju je trenutno eden največjih problemov likvidnostna situacija, kajti zaradi posojil nekdanjega direktorja naj bi bila v blagajni zdravstvenega doma kar velika luknja. Za nameček je konec minulega leta sredstva zdravstvenim ustanovam zmanjšala še zdravstvena zavarovalnica, na piano pa naj bi prihajali tudi neplačani računi. »Zaradi tega imamo rahlo zvezane roke, toda trudili se bomo, da bomo konec leta že poslovali normalno.« Kljub težavam plače zaenkrat izplačujejo normalno. Na Glažarjevi prioritetni listi je tudi ureditev odnosov z nekaterimi koncesionarji, s katerimi naj bi bile težave predvsem na področju dežurstva. »Bilo bi krivično, če bi dejal, da so težave z vsemi. Z nekaterimi se razumemo zelo dobro, z drugimi pa pač manj in tu bo potrebno še veliko potrpljenja in medsebojnega dialoga.« Glažar, ki sicer prihaja iz Jamni-ka pod Ulovko, še pravi, da bo veliko truda treba vložiti tudi v optimizac^o zasedenosti zdravstvenega doma s strani zdravstvenega
Tomaž Glažar, novi direktor vrhniškega zdravstvenega doma
kadra in v pridobivanje novih programov. A vse to je tek na kratke proge, stvari bo treba programsko tudi dolgoročneje uokviriti. To naj bi prinesla lokalna strateg^a zdravstva, ki jo Glažar namerava pripraviti v sodelovanju s strokovnimi službami in vsemi tremi občinami, ki jih zajema zdravstveni dom. Z njo bo lažje zasledovati dolgoročnejše cilje, je še dejal sogovornik ter dodal, da upa, da bo osnutek slednje konec leta že nared. (gt)
Poziv za izposojo prireditvenega šotora
Občina Vrhnika je v letu 2011 nabavila šotor velikosti 30 x 10 m za potrebe Civilne zaščite in ga dala v upravljanje Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Šotor bo poleg zaščite in reševanja služil tudi za druge potrebe. Zato v skladu z dogovorom z Občino Vrhnika objavljamo poziv za izposojo šotora. Prednost pri izposoji ob predhodni rezervac^i imajo društva iz Občine Vrhnika, ki delujejo v humanitarne namene.
Cena izposoje šotora se bo določila skladno z dogovorom med Občino Vrhnika ter Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Zato vas pozivamo, da do 28. februarja 2012 pošljete pr^avo za izposojo šotora, v kateri navedete termin izposoje šotora in namen izposoje. Pr^avo pošljite na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika.
Razpis
za podelitev občinskih priznanj za leto 2011
Na uradnih straneh lahko preberete razpis Občine Vrhnika za podelitev občinskih priznanj. Podeljena bodo priznanja:
-	naziv časni občan
-	največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja
-	največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja
-	največ šest bronastih plaket
Pobude sprejema Komis^a za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 29. 2. 2012 do 12. ure.
Plačilo komunalnega prispevka za kanalizacjo v Verdu
Občina Vrhnika je leta 2010 zaključila prvo fazo izgradnje komunalne in meteorne kanalizac^e, vodovoda in dela pločnika v Verdu v dolžini približno 800 metrov. Trenutno se pripravlja še na drugo fazo, v okviru katere bo v starem jedru vasi v sklopu projekta »Čista Ljubljanica« zgradila sanitarno kanalizacjo, odvodnjavanje meteorne vode, obnovila vodovod in postavila oziroma obnovila javno razsvetljavo. Nekatere krajane so v poštnem nabiralniku presenetile položnice za plačilo komunalnega prispevka. Na občini so pojasnili, da se je ravnala po 79. členu Zakona o prostorskem načrtovanju, ki od pristojnih organov občinske uprave po uradni dolžnosti zahteva, da odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Višina prispevka je bila odmerjena
po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter na podlagi meril za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Vrhnika. Velikost zemljišča in neto tlorisna površina objekta pa so ugotovili na osnovi podatkov iz prostorskega portala Geodetske uprave RS. (gt)
Tehnični pregled vrtca sredi marca?
Zadnje poročilo o obnovi vrtca na Poštni 1 pravi, da je postavljen rok za dokončanje del na 15. marec, ko je predviden tudi tehnični pregled objekta. Sicer pa dela na vrtcu nezadržno napredujejo. Objekt je pod streho, zaradi česar so dela manj odvisna od vremenskih razmer. Izvedeni so estrihi v pritličju in v prvem nadstropju. Občina je prevzela koordinacjo priključka za elektriko in telekomunikacje, saj bo s fiksnim elektro priključkom mogoče izvajati
ogrevanje in s tem skrajšati čas sušenja estri-hov.(gt)
Varuhinja človekovih pravic na Vrhniki
Vrhnika, 11. Januar - V občinski hiši se je za en dan ustavila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik skupaj s svojo ekipo, kjer je bila na voljo za pogovor oziroma za morebitne pritožbe, pogovorila pa se je tudi z občinsko upravo.
prevoza. Tisti dan jo je obiskalo sedem občanov, od katerih sta se dve pobudi nanašali na področje kršitve delavnega razmerja, v enem primeru je šlo je za načelno vprašanje višine pokojnine, v preostalih primerih pa za individualne težave. Kot je na koncu novinarjem dejala Čebašek Travnikova, bodo pobude še enkrat pregledali in tiste s »potencialom« posredovali v nadaljnjo obravnavo področnim strokovnjakom, druge pa zavrgli. V praksi je navadno ena četrtina pobud utemeljenih. Sicer pa se je Čebašek Travnikova pogovorila tudi z županom in direktorico občinske uprave. »Iz pogovora sem dobila splošen vtis, da je sodelovanje med pomembnejšimi akterji v Obisk je potekal v okviru rednega vsakome- občini dobro.« Opozorila je le na arhitektonske sečnega obiska ene od slovenskih občin z na- ovire, ki težjim invalidom onemogočajo vstop menom, da bi urad še bolj približali ljudem, v občinsko hišo, na pomanjkanje čistilne na-obenem pa omogočili stik z varuhinjo člove- prave in na problematiko v povezavi spreje-kovih pravic tudi tistim občanom, ki nimajo manjem občinskega prostorskega načrta. (gt)
Župan sprejel duhovnike, vojake, podjetnike in direktorje
Vrhnika, 27. in 28. december - Župan Stojan Jakin je tudi letos povabil na tako imenovani novoletni sprejem lokalne predstavnike duhovščine, vojske, gospodarstva in zavodov. Na srečanjih je bilo slišati predvsem veliko lepih želja, za mnoge pa je bil to tudi trenutek za kakšno resnejše vprašanje.
Najprej so se na obisku mudili duhovniki vrhniške dekanje. Zaradi bolezni in objektivnih razlogov sta prišla le šentjoški župnik in duhovni pomočnik iz vrhniške župnje. Beseda je med drugim tekla o morebitni pomoči občine pri prestavitvi kapelice v Smrečju ter o težavah s parkiranjem pri cerkvi sv. Lenarta. Župan Jakin je skupaj z direktorico občinske uprave Vesno Kranjc zagotovil, da bo občina poskušala pomagati, seveda pa bodo svoje morale povedati tudi njene strokovne službe.
Več »gneče« je bilo ob gostovanju direktorjev vrhniških javnih zavodov - knjižnice, osnovnih šol, vrtca, doma upokojencev, ZIC-a in glasbene šole. Gostje so na kratko predstavili lansko delovanje, bilo pa je tudi nekaj »resnejših« vprašanj županu, kot na primer, kdaj bo sprejet OPN. Kar nekaj besed je bilo izrečenih tudi o predvidenem nakupu šivalnice IUV, s katero naj bi občina rešila tri probleme: prostorsko stisko šole, knjižnice in pomanjkanje pros-
torov za šport. Medtem ko se knjižnica novih prostorov veseli, pa je bilo nekaj več pomislekov pri vodstvu Cankarjeve osnovne šole, predvsem zaradi posledične razdrobljenosti lokacj izvajanja šolske vzgoje in s tem tudi učiteljskega kadra. Sicer pa je direktorica občinske uprave, Vesna Kranjc, delo zavodov pohvalila ter dodala, da so vrata občine v primeru težav vedno odprta. Zbrane vodje zavodov so pozdravili še predsednik odbora za družbene dejavnosti Marjan Leon Možina, podžupan Janko Skodlar in vodja oddelka za družbene dejavnosti Matej Černetič. Kot vsako leto so se pri županu mudili tudi predstavniki Slovenske vojske. V senci dejstva, da je vojska zapustila vojašnico 26. oktober na Stari Vrhniki, je župan povprašal goste, če bi lahko na delu sedaj opuščene infrastrukture našlo svoj prostor lokalno strelsko društvo, za lokalne športnike pa bi bila zanimiva tudi asfaltna ploščad. Predstavniki vojske so odgovorili, da odločanje
o tem ni v njihovi pristojnosti, pač pa naj se obrne na posebno organizacjsko enoto znotraj ministrstva za obrambo, ki opravlja z nepremičninami. Sicer pa sta obe strani izrazili pripravljenost za nadaljnje dobro sodelovanje.
Zadnji so se na sprejemu mudili predstavniki vrhniškega gospodarstva. Župan jim je predstavil osrednje investicje tekočega leta. Gospodarstvenike pa je zanimalo predvsem, kdaj bo sprejet občinski prostorski načrt. Jakin je pojasnil, da je občina storila vse, kar je v njeni pristojnosti in moči, stvari pa se zatikajo na državni ravni, kjer birokratski mlini meljejo zelo počasi. Kot je dejal, naj bi bil OPN po optimalnem scenarju sprejet do konca prihodnjega leta (2012). Govorili so tudi o poslovno-obrtni coni pod Hruševco, ki ni bila nikoli povsem dokončana (urejena), vendar je župan pojasnil, da so pristojnosti občine na tem območju zelo omejene, saj je zasebna lastnina. (gt)
Od duhovnikov sta tokrat prišla le dva.
Sprejem predstavnikov javnih zavodov
Gospodarstveniki bi si želeli pospešeno sprejetje OPN.
2
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 3
			
Župan s predsedniki KS
Vrhnika, 18. januar - Tradicionalnega posveta med predsedniki krajevnih skupnosti in županom ter občinsko upravo se je tokrat udeležilo sedem predsednikov oziroma predstavnikov krajevnih skupnosti od trinajstih. Beseda je tekla o opravljenem delu in o načrtih, številni pa so na posvetu našli tudi odgovore na svoja vprašanja.
Predsednik KS Vrhnika - Vas Karol Jurjevčič je predstavil lanskoletne pridobitve na področju komunalne infrastrukture, za letošnje leto pa je dejal, da je osrednji cilj sodelovanje pri obnovi ostrešja objekta na Tržaški cesti 11, ki je po dolgih letih pravdanja končno pristal v rokah treh vrhniških krajevnih skupnosti. Opozoril je še na smrad, ki veje iz kana-lizac^e, kar naj bi po njegovem verjetno kazalo na ilegalen priklop nekoga na sistem. Pri obnovi objekta na Tržaški 11 bo sodelovala tudi KS Vrhnika - Center, katere predsednik Peter Sečnik je dejal, da razmišljajo tudi o morebitni dodatni armirano betonski plošči na podstrešju, nova kritina pa naj bi bila bobrovec. A ob tem so trčili ob dve težavi, ki ju morajo še doreči: ali bi stavba sploh prenesla težo tovrstne kritine in ali bo za to tudi dovolj denarja v denarnicah krajevnih skupnosti (sodelovala naj bi še KS Vrhnika - Breg). Po kratki predstavitvi delovanja KS Pokojišče - Padež - Zavrh je lanskoletne uspehe predstavil predstavnik KS Stara Vrhnika, Franci Petkovšek. Veliko so delali na obnovi dvorane v Lopi in uredili staro mrliško vežico. Opozoril je še na možno težavo, da javna razsvetljava na cesti med nekdanjo gostilno Povž in starovrhniškim gasilskim domom zaradi ozelenitve dreves in odhoda vojske iz vojašnice verjetno ne bo več imela svojega namena, »zato bo na tem odseku potrebno nekaj narediti z javno razsvetljavo.« Tomaž Gorišek iz KS Verd je dejal, da bodo letos delali na
Številni predsedniki so izrazili željo po označevalnih tablah v naseljih. Da te ne bi bile drugačne v vsaki krajevni skupnosti, bo župan sklical poseben sestanek samo na to temo.
razširitvi pokopališča, opozoril je na tablo s časovno omejit-v^o vožnje tovornjakov skozi naselje in na vedno pogostejše pasje iztrebke na kmet^skih površinah. Predlagal je celo občinski davek na pse, vendar je direktorica občinske Vesna Kranjc pojasnila, da občina nima tovrstnih pristojnosti. Na koncu je še opozoril na visoke prispevke, ki jih morajo občani plačati zavoljo kanalizac^e.
Na Zaplani so lani zaključili z gradnjo javne razsvetljave in postavili dva kozolčka z imeni naselj, v letošnjem letu pa bodo vse sile usmerili v smeri izgradnje mrliške vežice. V Sinji Gorici jih je zanimalo, kdaj bodo ob avtocesti postavljene protihrupne ograje, vendar je župan Stojan Jakin odvrnil, da je to pristojnost države in da o tem nič ne ve. Tudi pri njih pokopališče že poka po šivih, zato se bodo ozirali za dodatnimi zemljišči, postopoma pa bo potrebno začeti razmišljati tudi o širjenju mrliške vežice.
Katarina Železnik, edina ženska predstavnica med predsedniki krajevnih skupnosti, sicer pa predsednica KS Podlipa - Smrečje, je pohvalila nov most in izrazila željo, da bi tudi v Podlipi kdaj stal občinski radar. Letošnji plan pa predvideva aktivnosti v smeri vzpostavitve vrtca. Kot je dejala, je kar nekaj domačinov izrazilo željo po vrtcu, zato bodo med krajani izvedli anketo in na podlagi nje vodili tudi nadaljnje aktivnosti.
V Blatni Brezovici letos načrtujejo gradnjo transformatorskih postaj in pa ureditev otroškega igrišča. Župan Jakin je na koncu dejal, da ima dober občutek glede sodelovanja občin in krajevnih skupnosti ter da si tako stabilne odnose želi tudi v prihodnje. Je pa še opozoril na označevalne table, po katerih je izrazilo željo kar nekaj predsednikov krajevnih skupnosti, da bi te morale biti za celotno občino enotne. Zato je napovedal sestanek, na katerem naj bi govorili samo o tej problematiki, nanj pa bi povabili tudi druge strokovne službe, ki jih zadeva omenjeno področje. (gt)
Gremo na kavo?
Karol Jurjevčič: »Funkcje so samo še častne!«
Tokrat smo se dobili na kavi s Karolom Jurjevčičem iz Hriba z Vrhnike, ki kar veliko funkcy, med drugim pa se že več kot deset let dokazuje tudi v vlogi predsednika KS Vrhnika - Vas. Rad ima čevapčiče in živo vzdušje, kar po svoje ne preseneča, saj se je tri desetletja mudil po Balkanu kot serviser ogrevalnih naprav. Pravi da so to bili lepi časi, a tudi naporni, danes pa se kot upokojenec posveča domu in njegovi okolici.
Ko sem vas včeraj poklical za ta najin pogovor, ste dejali, da se lahko brez težav sestaneva. To me je malce presenetilo, ker navadno ravno pri upokojencih pravdo, da nimajo nobenega časa. Saj ga tudi jaz nimam veliko, kajti tudi meni je žena dejala, da bi se danes odpravila po nekih opravkih, toda dal sem prednost Našemu časopisu. Sicer pa imam tudi popoldne sestanek in še kaj se bo našlo. imam namreč veliko funk-c^, kar terja svoj čas. Tako sem že od leta 1990 predsednik krajevne skupnosti, drugi mandat sem podpredsednik vrhniškega društva upokojencev, član upravnega odbora Turističnega društva Blagajana, član upravnega odbora ZŠAM Vrhnika, predsednik in podpoveljnik notranjsko - primorske regije ZŠAM, član predsedstva ZŠAM Slovenije, predsednik občinskega Sveta za preventivo in varnost v prometu, do lani pa sem bil več let tudi porotnik.
Torej vam ostane bolj malo časa. Za kaj ga izkoristite?
Glede na to, da sem bil dolga leta praktično po cele tedne na terenu, si nekih hobijev nisem mogel razviti. Danes mi je v največje veselje, da grem na vrt, kaj postorim okoli hiše ali v njej. V veliko veselje pa so mi tudi moja dva vnuka in dve vnukinji, s katerimi ravno tako preživim svoj prosti čas.
V pokoju ste nekaj let, pred tem pa ste prečesali Balkan po dolgem in počez.
Da, 35 let sem delal v ljubljanskem Dan-fossu, kjer sem bil serviser ogrevalnih in prezračevalnih sistemov. Delo je bilo večinoma terensko, kar je v praksi pomenilo, da sem bil vse delavnike z doma, čez vikend pa sem se vračal domov. Delo je bilo naporno, a tudi prjetno. Rad sem to delal. Ko danes gledam nazaj, vidim, da je bilo delo nekoliko drugačno, mogoče je od nas zahtevalo celo več pozornosti, kot pa tovrstno delo danes. Namreč včasih ni bilo mobitelov, še telefonov je bilo malo, zato nisi mogel poklicati v vsakem trenutku, ko si naletel na težavo, nazaj v centralo v domovino. Znajti si se moral po svoje ali pa si se moral že prej zelo natančno pripraviti na delo.
Potem ste prečesali vse države bivše Juge?
Praktično res. Mogoče mi je del tega še do danes ostalo v meni, kajti rad imam njihovo živahno glasbo in okusne jedi. Terensko delo, ki sem ga opravljal sam, ali pa sva bila največ dva, te tudi osebnostno izoblikuje v zrelejšo in samostojnejšo osebo. Kajti kot sem dejal, znajti si se moral kakor si vedel in znal. Mogoče mi je to izoblikovali trdnejši karakter, kar je imelo za posledico, da sem bil petnajst let tudi vodja sindikata v firmi. No, zadnje dve leti svoje delovne dobe, sem preživel v
Karol Jurjevčič
Ljubljani, kjer sem v kadrovski skrbel, da so naši serviserji izpolnjevali potrebne pogoje varstva in zdravja pri delu.
Ko sva ravno pri sindikatu: kaj ni Dan-foss zapustil Slovenko?
Ne, tisto je Danfoss iz Črnomlja, mi pa smo bili zaposleni v ljubljanski enoti Danfoss - Trata, ki še danes deluje zelo uspešno. Vsako leto nas upokojence povabi na razkošno zakusko, prejmemo
Zahvala
Krajevna skupnost Vrhnika - Center se zahvaljuje vsem izvajalcem in občini za hitro in dobro opravljeno delo na področju gradnje komunalne infrastrukture na Poti v Močilnik in v Usnjarski ulici. KS Center vsem bralcem in občanom tudi želi uspešno, zdravo in srečno leto 2012.
Peter Sečnik,
predsednik KS Vrhnika - Center
tudi skromno darilo, tako da še vedno lahko rečem: kapo dol pred tako firmo.
Od začetka devetdesetih let ste za volanom krajevne skupnosti. Bom kar vprašal: kaj vas žene, da ste toliko časa? Kdo bi si mislil, da mogoče denar_
Ta je pa dobra. Funkcje predsednika krajevne skupnosti je častna. Torej ne prejmem niti centa za predsednikovanje v krajevni skupnosti niti v drugih orga-nizac^ah. Vse funkcje so, kot pravimo, častne. Vztrajam pa v njej že toliko časa iz dveh razlogov. Prvič, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z našim delom Vrhnike in drugič, ker po tej funkciji ni veliko želja. Veste, vsakdo ve, da prinaša taka funkcija kopico težav, včasih tudi grdih besed. Ni enostavno pridobivati od ljudi različna soglasja za ta ali oni projekt. Moraš biti kar diplomatski, uglajen in pripravljen tudi požreti kakšno opazko.
Toda v lanskem letu vam je uspelo kar veliko.
Lani nam je v sodelovanju z občino in hitrimi izvajalci, za kar sem vsem izredno hvaležen, uspelo spraviti pod streho kar nekaj projektov. Zgrajena je bila komunalna infrastruktura na območju Do-bovičnikova - Vas in na Kurirska cesta, asfaltirali smo dve manjši ulici. Dočakali smo tudi razsodbo sodišča, da je objekt na Tržaški 11 vrnjen KS Vrhnika.
Letos verjetno ne boste počivali.
Ne, seveda ne, ne bomo pa delali toliko projektov. Vse tri KS Vrhnika - Center, Vas in Breg - se bomo lotile obnove ostrešja na Tržaški enajst. Investic^a je ocenjena na več deset tisoč evrov, tako da veliko denarja za druge projekte ne bo ostalo. Do konca mandata bi si želel, da bi spravili celotno območje KS Vrhnika Vas pod kanalizac^o in javno razsvetljavo, prizadeval pa se bom tudi za otroško igrišče. Zdi se mi, da takih površin za mladino ali za mlade starše na našem koncu kar manjka.
Gašper Tominc
Krajevna skupnost Vrhnika - Vas želi vsem bralcem zdravo in srečno leto 2012.
Pristen slovenski kozolec toplar zagledal luč sveta
V zadnjih mesecih minulega leta je luč sveta ugledal pristen slovenski kozolec toplar. S svojo lepoto krasi Športni park Bevke. Načrtovan in izdelan je po merah, značilnih za našo pokrajino, tudi njegovi okrasni elementi temu sledjo do zadnje podrobnosti.
Od idejne zasnove do postavitve ni bila kratka pot, že sam proces pridobitve gradbenega dovoljenja in druge potrebne doku-mentac^e je trajal več kot dve leti. Namen tega objekta ni le streha nad glavo, ki je bila za dejavnost na Športnem parku Bevke nujno potrebna, gre za objekt, za postavitev katerega se odloči vse manj posameznikov. To je pomembna ohranitev arhitekturne dediščine slovenskega podeželja, poleg tega pa je kozolec tudi spominsko obeležje na 23. avgust 1986, ko je naš kraj prizadel tornado in uničil 23 kozolcev.
Da lepotec krasi Športni park Bevke, je zaslužnih veliko pridnih rok in radodarnih krajanov. Aktivni člani in simpatizerji Športnega društva Bevke smo med svojim prostim časom z rokami in delovnimi sredstvi uspeli pripraviti vse potrebno za njegovo postavitev. Da je iz razžaganega in skrbno posušenega lesa nastal tako lep kozolec, je poskrbel tesarski mojster Marjan Treven - TREMAR iz Smrečja. Storitev je bila opravljena kakovostno in natančno in lahko rečemo, da mojstra priporočamo slehernemu, še tako zahtevnemu naročniku.
Od začetka projekta pa do danes smo mnogokrat naleteli na težave, ovire, a smo z močno voljo, sodelovanjem in zaupa-
njem v svoje sposobnosti uspeli uresničiti naš cilj. Brez številnih prostovoljnih ur načrtovanja, organiziranja in koordiniranja ter operativnega dela kozolec ne bi nikdar stal. To je plod truda prostovoljcev in hkrati lep dokaz, da je tudi v današnjem času s prostovoljstvom mogoče ustvariti bistveno več kot brez njega. Kozolec toplar še ni dokončan, potrebnih je še nekaj del, zato lepo vabim k sodelovanju vse tiste, ki vam tak objekt nekaj pomeni, še zlasti pa tiste, ki doslej niste uspeli sodelovati. Ob koncu bi se rad vsem udeleženim pri tem projektu v imenu ŠD Bevke iskreno zahvalil za pomoč, strpnost in razumevanje. Vsem bralcem Našega Časopisa, ki te znamenitosti še niste videli, priporočam, da si jo ogledate v živo.
GO ŠD Bevke, predsednik Mitja Vehar
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Janez Škof, igralec, harmonikar, pevec in vrhniški občan
»Nad življenjem nimaš pregleda, v pravem teatru pa se ti zdi, da ga za hip imaš.«
Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je pred sedmimi leti postal vrhniški občan. Z družino živi v Janezovi vasi na Verdu, dela pa v ljubljanski Drami. Njegova igralska pot se je začela že v času srednjega šolanja, saj je bil v igralski skupini medvoškega kulturnega društva. Škof je namreč doma iz Pirnič pri Medvodah. Po končani igralski akadem^i je nastopal na skoraj vseh slovenskih gledaliških odrih, kolegi pa ga cen^o zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi za vlogo vse. Bil je član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, ko se je ta teater loteval predstav z drznimi pristopi in vsebinami in žel vidne rezultate tudi po svetu. Škof velja za interpreta z močno notranjo energ^o in izrazno močjo. Javnosti se je predstavil tudi v TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itn.). Je dobitnik kar nekaj nagrad in priznanj. Leta 2005 je dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi traged^i Edvard II. S pesnikom Danetom Zajcem in s frajtonerco sta nastopala na prireditvah doma in v tujini. Škof je s harmoniko in petjem interpretiral Zajčevo poez^o. Sicer pa je član benda Čompe, ki svojstveno, "lumpen-proletarsko", interpretira poez^o tudi drugih slovenskih pesnikov.
Zato je Janez Škof kot kulturni ustvarjalec in umetnik pa tudi kot naš soobčan pred slovenskim kulturnim praznikom pravšnji sogovornik za Naš časopis.
Ste znani in priznani slovenski gledališki igralec, čeprav ne moremo tudi mimo vaše vloge harmonikarja in pevca na slovenski kulturni sceni. Za vaše igralsko delo velja presoja kolegov, da ste brezkompromisen in se vlogi predate do konca. Kaj vam pomeni takšna ocena kolegov in občinstva? Laskavo priznanje, čeprav je vprašanje, koliko je resnice v njem. Resnici na ljubo velja to bolj za moje minule igralske stvaritve. Zdaj sem postal že kar konvencionalen igralec. Včasih mi še vedno kaj uspe in sem zelo zadovoljen. Zgodi pa se tudi, da sicer zavoham vlogo, imam z njo blaznoveliko veselje, potem pa jo nekam speljem in mi razpade. Verjetno se to dogaja vsakemu igralcu. Sam bi v takem primeru vse skupaj
nekam poslal in rečem si, da sem zanič igralec. Da, prej sem bil radikalen, a z leti človek malo otopi.
Sami ste rekli, da je teater kot perpetum mobile, kjer so čustva energetski konji, misel pa koč^až in oboji poženejo koč^o, ki tako postane vir eruptivne energ^e in v svoji osredotočenosti poganja perpetum mobile? Je ta energía tisto, kar daje s^aj in moč gledališki predstavi? Ko sem delal z Draganom Živadinovom, me je prešinila misel o perpetuum mobile, v katerega bi vgradil človek samega sebe in bi delovalo. Takrat sem vedel, kako in s kakšno energ^o bi bilo to mogoče storiti. Danes moji obrušeni možgani v tako ostre globine ne sežejo več. Toda pri človeku, in verjetno tudi pri živalih, so zame čustva energetski konji, misel pa koč^až, in skupaj lahko poženejo koč^o, ki postane vir tiste eruptivne energ^e, ki v svoji stoodstotni kon-centrac^i, osredotočenosti, lahko poganja perpetuum mobile. To bi bilo lahko vir nove energ^e, mar ne? Ko sem pred skoraj tridesetimi leti, ob rojstvu sina, premišljeval o tem in se spraševal, zakaj človek, od kod njegova misel in pomen misli, sem rešitev našel v spoznanju, da sta materia in misel antipola drug drugemu. Potrebujeta drug drugega in mogoče je poslanstvo človeka v tem, da zemlja ustvarja svoj drugi, nasprotni pol in »misli samo sebe« in tako ustvarja duhovno energ^o, s katero se bo nekoč oplodila, postala nova supernova in rodila novo osončje ... Takšna vprašanja sem si postavljal predvsem ob branju Castane-dea, ki je znal mnogo stvari povedati genialno. Takrat mi je postalo jasno, da svojega vrača ne bom iskal v Južni Ameriki, ampak bo moj vrač gledališče.
Ki vas izpolnjuje?
Je več zvrsti gledališča. Trenutno sem v Drami, ki v dobršni meri temelji na uprizoritvi določenega besedila. Teksta. Mene so vseskozi zanimala tudi drugačna gledališča. Bolj avtorsko gledališče. Zdajšnje namreč temelji na zgodbi, pred nami se odv^a določena zgodba in odnosi med osebami znotraj nje. V tistem drugem gledališču, ki me je zanimalo in me še zanima, pa
»Od mladih let mi je bila frajtonarica blaznozelo zanimiv inštrument, vendar denarja zanjo ni bilo. Šele pri osemindvajsetih letih sem jo kupil. Imela je super
base, odlične glasilke in po šestih letih je ni bilo več mogoče popraviti.«
ne gre toliko za odnose med ljudmi v zgodbi, ampak za drugačne pretoke energije. Na to se nanaša izjava o perpetum mobile. Sicer pa je takšen stroj delal brat mojega starega očeta. Zgodba o njem, nisem ga poznal, me je fascinirala. Živel je v hišici na nekem hribu med Medvodami in Pirničami, znal je zelo dobro risati in slikati in nekega dne je v časopisih objavil oglas, da dela perpetuum mobile. Celo mecena je dobil, nekega bogatega zagrebškega industrialca, vendar je njegov denar porabil za barve in platna. Slikal je namreč nabožne slike, jih prodajal in nato izkupiček vlagal v svoje »izume«. Njegovi strojčki seveda niso delali brez začetne energije, a so se vseeno vrteli precej časa. Moj oče mu je menda razlagal, da to ni perpetuum mobile, ker se naprave ne poženejo same, vendar je s svojimi »raziskavami« vztrajal do konca.
Vaši igralski začetki segajo v pirniško amatersko gledališče, kjer ste nastopali, ko ste bili dijak bežigrajske gimnazije. Je tam nastala odločitev, da boste igralec?
V	času mojih gimnaz^skih let smo imeli na vasi amatersko gledališko skupino in z njo sem naredil prve igralske korake. V drugem letniku gimnaz^e sem se odločil za igralski poklic. Prijatelji in sošolci so sprejeli to odločitev z razumevanjem, razredničarka pa je menila, da me je škoda, ker bi lahko študiral kaj pravega. Nisem se dal zmesti. Še pred diplomo na AGRFT sem se zaposlil v novogoriškem gledališču, nato diplomiral in kot svobodnjak delal v Mariboru. Po vojski sem štiri leta delal v Mestnem gledališču in z dovoljenjem ravnatelja Partljiča sodeloval tudi v Mladinskem gledališču in Mariboru.
V	tistem času smo v Mladinskem gladališču ustvarili Šeherezado, Fausta v Mariboru, dve odmevni Pandurjevi predstavi in seveda Lulu v Milerjevi rež^i. To predstavo sem imel morda od vseh najraje. Iz Mestnega gledališča sem odšel za trinajst let v Mladinsko in od tam leta 2003 v Dramo.
Kmalu je postala tudi harmonika vir vaše umetniške izpovedi? Frajtonarca je v tem pomenu vaš zaščitni znak? Obe zvrsti, teater in glasba, čeprav ste v glasbi samouk, vas povezujeta, sta energía in strast vašega udejstvovanja. Muzika mi je bila vseskozi pri srcu. Doma smo imeli klavir, nanj pa se je učila igrati sestra, ki je
hodila v glasbeno šolo. Jaz nisem hotel v glasbeno. Sem pa spal pod klavirjem v kleti, kjer sem si uredil svojo sobo tako, da nisem nikogar motil, ko sem igral. Od mladih let mi je bila frajto-narica blaznozelo zanimiv inštrument, vendar denarja zanjo ni bilo. Šele pri osemindvajsetih letih sem jo kupil. Imela je super base, odlične glasilke in po šestih letih je ni bilo več mogoče popraviti. Na tisti harmoniki sem se naučil igrati. V tistem času sem spoznal tudi Žigo in Johnnyja, skupaj smo naredili bend Čompe in se lotili ustvarjanja lastne glasbe. Delamo počasi, a le originalnoizvirno glasbo, ki pa jo imajo ljudje očitno radi.
Kako ste se srečali s pesnikom Danetom Zajcem? Skupaj sta izdala tudi pesniško zbirko Ogenj v ustih. Kaj vas je pritegnilo pri Zajcu?
Že v gimnaz^i, ob branju njegovega Velikega črnega bika, sem začutil, da poez^a vendarle nekaj je na tem svetu. Potem sem bral še njegovo delo Otroka reke, kar me je tudi fasciniralooča-ralo. Zajca sem častil kot kult še v študentskih letih, ko sva se že srečevala na kavi. Odkril sem njegove lepo rimane zgodnje pesmi in ugotovil, da jih je mogoče uglasbiti. Na njih sem se učil igrati harmoniko, kar sem mu pozneje tudi povedal. Ko so ga nekoč povabili na nastop v Bruselj, je povabil tudi mene in tam sva nastopila s skupnim programom, ki sva ga nato izvajala deset let.
Ujela sta se pesnik in muzikant, ki je prednostno igralec?
Naši obrtniki - Andreja Repše, Studio Zlata ptica
»Končno sem sama svoj gospodar«
Lani jeseni je v Poslovno obrtni coni Pod Hruševco odprla svoja vrata trgovina z ustvarjalnimi pripomočki in darilnim programom. Njena lastnica Andreja Repše pravi, da odkar je s trgovino stopila na pot samostojne podjetnice, se končno počuti dobro v svoji koži, saj je sama svoj gospodar.
»Lani poleti smo se z družino sprehajali tukaj po obrtni coni, ko sva z možem povsem slučajno opazila, da se ta lokal oddaja v najem. Spogledala sva se, sledil je teden pogovorov, na koncu pa sva se odločila, da stopim na pot samostojne podjetnice,« pripoveduje Repšeto-
19. oktobra 2011 smo na Vrhniki v Obrtni coni, Pod Hruševco 48e, odprli Studio Zlata ptica. Da bi ljudi spodbudili k obisku našega studia, kjer lahko najdete izdelke slovenske domače in umetnostne obrti za darila ob različnih priložnostih za svoje bližnje, pr^atelje, poslovne partnerje itn., smo zbirali letake za nagradno igro. V studiu smo jih zbirali od odprtja do 31. decembra 2011, nagrada pa je bila zlati kovanec, dukat enkratnik Franca Jožefa, mase 3,49 gr in čistine 900/1000. Žrebanje je bilo v torek, 3. januarja 2012, ob 18.30. Iz škatle smo potegnili letak, ki ga je izpolnil gospod Milan Kozlovič iz Rovt. Dobitniku še enkrat čestitamo!
va, ki je sicer iz Ajdovščine, že več let pa živi na Stari Vrhniki. Odločila se je za trgovino z materiali in pripomočki za ustvarjanje in izdelki slovenske domače ter umetnostne obrti s poudarkom na darilih za vse vrste priložnosti, v prihodnosti pa bo velik poudarek tudi na poslovnih darilih. »Že kot študentka sem delala v eni tovrstnih trgovin v prestolnici, pa tudi sicer sem rada ustvarjalna. Olja na ogenj je na nek način prilival še mož, ki je kot terenski zastopnik ene od slovenskih knjižnih založb prehodil praktično celo Slovenko, domov pa mi je prinašal različne izdelke domače obrti, nad katerimi sem se navduševala, in veliko zgodba« Trgovina, ki sta jo na poimenovala Studio Zlata ptica (Pod Hruševco 48e), je svoja vrata odprla 19. oktobra lani, iz dneva v dan pa je bolj polna. »Mogoče so bili nekateri malce razočarani v prvih dneh, ker police še niso bile tako zasedene kot danes, a če se vrnejo, se bodo prepričali, da je danes že drugače, in trudila se bom, da bo vedno nekaj novega.« Pritličje je namenjeno večinoma materialom in
Andreja Repše med izdelki slovenske obrti v svoji trgovini. Ti prihajajo iz cele Slovence, želi pa tudi čimveč izdelkov iz lokalnega okolja, zato vabi obrtnike in rokodelce k sodelovanju.
pripomočkom za ustvarjanje (ponudbo postopoma razširjamo), nadstropje pa unikatnim izdelkom slovenske obrti. Le-te Repšetova vsako drugo sredo v mesecu, ko ima trgovino zaprto, »nabira« na terenu. »Najdem jih preko knjig, interneta ali priporočil, in moram reči, da so prav vsi izredno pr^azni in odzivni ljudje. Ko človek začne tako kot jaz sistematično nabirati izdelke slovenske obrti, potem šele vidiš in začutiš, kaj vse Slovenci premoremo.« Vsi izdelki so unikatni, zaradi česar so tudi kakšen evro dražji, kar nekatere kupce zmoti, drugi pa ravno zaradi te edinstvenosti še raje posežejo po njih. »To ni množični az^ski kič. To so iz-
delki, narejeni z ljubeznijo, zato nosijo v sebi dušo, energijo.« Kupci so večinoma Slovenci, več izdelkov pa je našlo svojo pot tudi na druge celine. Na željo stranke darilo tudi aranžira in opremi z opisom izdelka, tudi v tujem jeziku, če je potrebno. Zakaj pravzaprav poseči po izdelkih slovenske domače in umetnostne obrti? »Z nakupom teh izdelkov pomagamo ohranjati in razvijati slovensko obrt, poleg tega gre tudi za ohranjanje bogate slovenske kulturne dediščine! Gre za spoštovanje, gre za ljubezen do dela premnogih slovenskih rok, ki že leta in leta vztrajajo v svojem delu in na slovenski zemlji. Brez ohranjanja kulturne dediščine pa ni možnosti za obstoj naroda...« Repšetova, ki je pred tem delala v arhitekturnem biroju, pravi, da se v koži podjetnice počuti odlično. »Sedaj si sama postavljam svoj urnik, a hkrati to zahteva od mene tudi večjo samodisciplino. In ko ti uspeva, ti raste samozavest, zato se v koži podjetnice resnično počutim odlično.« Repšetova namerava v prihodnje obogatiti ponudbo tako ustvarjalnega materiala kot darilnega programa. Načrtuje tudi ustvarjalne delavnice in delavnice na temo domačih obrti, povezala se je tudi s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in dve delavnici sta že objavljeni. »Nekateri mi pravdo, da sem kar pogumna, ker teh težkih časih odpiram trgovino. A menim, da če nekaj delaš z dušo, potem uspeh ne more izostati.«
Gašper Tominc
4
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Ujela sva se, čeprav karakternoznačajsko različna človeka. Zajc je bil duhovit človek, ki ni dosti govoril. Takšen sem tudi sam. Ko sva se vozila na predstave, včasih nisva spregovorila niti besede, po njej pa sva šla na pivo in se smejala. Njegovi nastopi na odru pa so bili teater v pravem pomenu, saj je Zajc na odru izžareval neverjetno energyo in prezenco. V spominu mi je ostal najin nastop pred dva tisoč ljudmi v Berlinu. Bil je bienale poezye na Potsdammer Strasse takoj po združitvi Nemčy. Nastopila sva na ulici v črnih oblekah, in ker so bila tla malce nagnjena, sva tudi midva stala postrani. Dejansko sva visela kot dve sveči na odru, ljudje pa so naju poslušali brez besed.
Vrniva se h gledališču. Je bil prehod iz Mladinskega gledališča za vas kot igralca stresen? Navsezadnje gre za instituc^o velikega nacionalnega pomena, z velikim ansamblom, uveljavljenimi igralci, kjer je mnogo manj možnosti za eksperimentiranje kot v manjšem gledališču? Vse to, kar ste našteli, je res. Razlika med obema gledališčema je velika. Tudi v tem, da je mladinski teater majhen, kompakten. Drama pa ogromna, vendar tudi kompaktna. Razlike so me zbegale. Kar nekaj časa mi je v Drami manjkal Vito Täufer, režiser, s katerim sem dolga leta sodeloval v Mladinskem gledališču, pa Matjaž Pograjc, pa Mačkov oče in celotna ekipa, saj smo bili zelo povezani v kolektiv. Vsi, tehnično osebje, igralci in režiser, smo delali eden za drugega, pa čeprav je prihajalo tudi do frustracij, tako kot v vseh gledališčih, zaradi razdelitve vlog. Vsak igralec bi se namreč rad dokazal in preizkusil tudi v velikih vlogah.
V Mladinskem smo imeli v mojem času na voljo več časa za priprave predstav. Celo poldrugo leto smo delali neko predstavo. Res je, delali smo manj predstav, kot se jih zdaj, bile pa so bolj drzne in originalneizvirne, vanje smo vložili več časa in denarja. Lahko smo se v nekaj zagnali, kar se je lahko pozneje izkazalo kot slepa ulica, pa smo vse skupaj opustili in morali začeti znova, vendar vse iskanje ni šlo v nič. Ostalo je v temelju predstave, kot podslikave na platnih velikih slikarjev, ki jih ne vidimo, a brez njih ne bi bilo slik. Ni nam bilo treba delati kompromisov, kajti občutek, da delaš kompromis, je največja zavora za ustvarjalno delo režiserja in ansambla. Režiserji, ki delajo v takšni hiperprodukciji, ki smo ji danes priče v Drami pa tudi v vseh drugih slo-	^
venskih gledališčih, morajo sklepati kompromise. Drama na leto pripravi trinajst premier, zato igralcev ni na vaji, saj morajo hkrati igrati še v drugih petih zasedbah. Zapleta se tudi s prostori za vaje, sceno, oder pa tako in tako dobiš šele zadnji teden pred premiero. V takšnih razmerah režiser pač ne more preizkusiti česa novega, zato vse predstave delujejo navzven podobno in morda sterilno. Obljube so, da bomo spremenili to prakso.
Ali hočete povedati, da v Drami ni drznih režiserjev, ki ruš^o ali vsaj problematizira-jo okvire klasične dramaturg^e?
So. Diego de Brea, Sebastian Horvat, mladi že prihajajo in bodo še prišli. A eno je talent, drugo pa proces dela, ki ti omogoča ali pa onemogoča originalnostizvirnost in pogum. Sicer pa takole težko jasno presojam, saj nisem objektiven, z leti postajam manj prilagodljiv, bolj siten, vse bolj utrujen in vse težje pridem do novih idej. Pa še len postajam. Za dobro predstavo ni recepta, če je zadosti energye in svobode pri ustvarjanju, če ju ni, je predstava slabša. V Mladinskem gledališču je bil proces nastajanja drugačen kot v Drami, vendar utečen, Vito Taufer pa je bil gledališki anarhist, saj se ni uklanjal gledališkim konvencyam, ampak jih je preverjal in se pri svojem delu zavestno prepuščal tudi svojemu občutku. Zdelo se mi je, da v teatru išče tisto, kar teater je. Se pravi dogodek, ne pa pripoved o dogodku, spraševal se je, kako vzpostaviti teater kot dogodek. Zavedal se je, da je treba pozornost gledalca preusmeriti drugam, da bi šele pozneje spoznal, da se je nekaj zgodilo, vendar je tudi to v funkcyi nečesa drugega. Gre za zapletene pryeme notranje dramaturgye, kar je Ta-
ufer mojstrsko obvladal, zanimati pa bi morali vsakega ustvarjalca, ki vidi gledališče kot prostor vsakokratnega iskanja. Seveda pa sta tam še Pograjc in Živadinov, ki je v Mladincu naredil velike predstave. O Vitu več govorim, ker sva začela skupaj in sva ista generac^a.
Kaj je potemtakem gledališče? Čemu služi? Kaže ogledalo družbi? Vzgaja? Kritizira? Odpira nove perspektive? Nekje ste izjavili, da je gledališče tako močno kot življenje samo?
Gledališlče je vse to, kar ste našteli. Pravzaprav je lahko vse to. Je lahko kritika družbe, njeno ogledalo in še več. Mene najbolj zanima njegov potencial. Da ni posnetek življenja, ampak, da oblikuje, kreira neko umetno življenje, ki pa temelji na prvinskih vzgibih in komunikac^i.
V današnjih turbolentnih časih bi gledališče pravzaprav moralo razkrivati družbena in človeška pritislovja, s katerimi se soočamo. Moralo bi se, tako kot se je vseskozi dogajalo v zgodovini, odzivati nanje? Gledališče se ne more odzivati povsem ažurno.
»Zmeraj govorim, da mora biti gledališče mag^a. Nekaj, kar se ne da popolnoma razumeti. Tako kot pri poez^i, ki se je ne da popolnoma definirati, vendar instiktivno čutiš, zakaj gre in ti zavibrira kot umetnina.«
Lahko se odziva, denimo, na prevzeme podjetij in podobne lopovščine kabaret, ki pa ga na Slovenskem nimamo. Škoda. So pa objektivni razlogi za ta manjko, saj nas je le dva mil^ona in prestolnica šteje le okrog tristo tisoč prebivalcev. Zato klubska tudi scena ne more zaživeti. Je premajhna frekvenca. Enako se dogaja z glasbo. Po osamosvojitvi so začeli cveteti klubi, kjer naj bi se dogajala muzika, sčasoma pa je zaradi pomanjkanja denarja vse ugasnilo. Je že tako, da česarkoli se lotiš, računaš na to, da boš s tistim preživel, vendar pogosto to ni mogoče.
Če pogledava hrvaško gledališko sceno, lahko vidimo, da se mladi hrvaški režiserji lotevajo projektov, ki odgrinjajo grde in črne plasti postjugoslovanske družbe, v slovenskem teatru pa ni zaznati takšnih premislekov. Ni drznih predstav, ki bi šokirale publiko in družbo?
Premalo poznam hrvaško gledališko sceno, da bi lahko govoril o tem. Sicer pa se v umetnosti pojavljajo obdobja, ki vase ujamejo velike abstraktne forme, ki jih nato zajame tudi gledališče. Pred tridesetimi leti se je denimo pojavilo plesno gledališče, ki je bilo takrat boom. V Zagrebu je bil festival Evrokaz in od tam so tudi k nam, leto ali dve, prihajale predstave. Šlo je sicer za premik v gledališču, ki pa se je nato v njeni estetiki izrodil. Tisto obdobje je sicer prineslo novost tudi za gledališče, ki je izgubilo potrebo, da bi bilo besedilo njegov dominanten temelj. Plesni teater je prinesel predstave brez besedila, vendar v njem ni šlo le za ples, za gledališče, ki ni pantomima, ampak je šlo za fizično gledališče. Kot rečeno, se je to pozneje izrodilo. Koristno pa je bilo za balet, kajti pojavil se je neklasičen ples v baletnih predstavah, v teatru pa je začelo to prehajati v abstrakc^o in performans. V per-
formansu pa, tako se zdi meni, igre kot temelja gledališča ni. Meni se je vse skupaj zdelo dolgočasno. V teatru me zanima igra, ki mora biti v središču. Igra je tisto, kar se dogaja tukaj in zdaj. Je neponovljiva in se dogaja ta trenurtek. V tem je bistveni čar gledališča. Ne pripoved zgodbe ali kaj drugega, ampak trenutnost, ki se dogaja tukaj in zdaj. Zato rabiš komunikac^o in pri komunikac^i si pomagaš z zgodbo in trans-formac^o. Performans pa bolj temelji na hepe-ningu in na drugi strani na razumskem, analitičnem pristopu k estetskim problemom. Zdi se mi skregan s teatrom. Potiska ga drugam, kjer ni njegovo mesto.
V čem je potemtakem skrivnost gledališke
ustvarjalnosti?
Hja, težko rečem. Zrežirati predstavo, narediti konvencionalno mizansceno, prižgati luč, na koncu pa spustiti zastor in pustiti prostor za aplavz zna vsak igralec. Zato ne potrebujemo režiserjev. Razmišljati o temeljih teatra, se spraševati, zakaj so v stari Grčyi nastala takšna besedila, kot so, zakaj so bile uprizoritve državni prazniki, zakaj je bilo gledališče močnejše, skoraj tako močno kot samo življenje - tu se skrivata bistvo in skrivnost teatra, tega pa ne zna vsak. Znati delati z igralci in s svojo energ^o navduševati ves teater - to znajo pa izbranci! Nad življenjem nimaš pregleda, v pravem teatru pa se ti zdi, da ga za hip imaš.
»V teatru me zanima igra, ki mora biti v središču. Igra je tisto, kar se dogaja tukaj in zdaj. Je neponovljiva in se dogaja ta trenutek. V tem je bistven čar gledališča. Ne pripoved zgodbe ali kaj drugega, ampak trenutnost, ki se dogaja tukaj in zdaj.«
Gre za mag^o in umetniško izpolnitev?
Da. V resnici pa je magya življenje samo. Je čista čarovn^a. Zato zmeraj govorim, da mora biti gledališče magya. Nekaj, česar ni mogoče popolnoma razumeti. Tako kot pri poez^i, ki je ni mogoče popolnoma definirati, vendar instiktiv-no čutiš, zakaj gre in ti zavibrira kot umetnina. To me je vseskozi zanimalo v gledališču in zavoljo tega me ni pritegnil psihorealizem. Nisem umetnik. Cankar je zase govoril, da je umetnik. Tudi Dragan Živadinov tako pravi in za oba tudi sam mislim tako, zase pa tega ne morem reči. Skušam kdaj narediti kaj takega, čemur bi lahko rekli umetnina. A kaj je umetnost? Morala bi biti generator neke energ^e, okno, skozi katero posameznikova duša za hip zleti in da vpogled v sam proces narave, katere del je naša zemlja, človek in vsak posameznik. Če se je kakšno moje delo, kar sem si izmislil ali izvedel v gledališču ali v muziki, približalo temu in je postalo takšno okno, sem vesel. Tako se počutim, ko mi kaj uspe, in grozno se počutim, če mi nekaj ne uspe. Največja umetnost pa je živeti in imeti svoje življenje rad.
Torej vas ni pritegnil psihorealizem, ki ga je največ v slovenskem teatru, ampak mag^a gledališča. Kako se lahko igralec izpolni v tem umetniškem pričakovanju, če pa je psi-horealizem še zmeraj v njem dominanten?
Na tak način se pač uprizarja besedila. Igralec se transformira v lik in naredi lik, osebo, njen
karakter, kar je znanje in obrt. Če je to umetniški akt, ne vem. Za igralca je lahko to le delo, poklic in vendar, ko izve, da bo delal nekaj novega, komaj čakaš, da prebereš besedilo in v njem najdeš zanimivo vlogo zase. Stei]<a Drolče-va je po odhodu v pokoj začela znova, še enkrat je začela igralsko kariero. Delati je začela z Da-vorjem Freyem in našla še drugačno igro, nekaj povsem novega je izumila. To je največji čar za igralca. Že prej je bila vrhunska in normalno bi bilo, da se umiri, enkrat na leto odigra kakšno vlogo. Ne, ona je začela še enkrat. Šla je v temo, v posebne karakterjeznačaje in njene vloge so bile čista magija. To je tisto, kar mene zanima v teatru. Pri njej ni šlo le za en karakter, ampak za neposredno energijo, vulkan posebnih energij, hladu, teme, neizprosne krutosti - take stvari delujejo. Ne potrebujejo niti zgodbe, ampak delujejo neposredno kot energija. To pa je umetnost.
Ste tudi vi doživeli tak preskok?
Sam o sebi ne morem govoriti s tega vidika.
Včasih se zdi, da danes pisci ne zmorejo v delih tiste potence, ki je imanentna Molie-ru, Shakespearu ali Cankarju. Kje nastajajo dela, ki bodo čez čas veljala za našo klasi-ko?
Nastajajo tukaj in zdaj. Tako kot sta delala Mo-ličre in Shakespeare. Oba sta bila tudi igralca in sproti delala besedila, pri končni podobi predstave in pozneje zapisanega besedila pa so sodelovali tudi igralci. Tako kot to počne pri nas Godnič, so bili tudi v tistem času izvrstni improvizatorji, ki so poskrbeli vsaj za humorne vložke v predstavah. Shakespeare je bil seveda geny in sposoben ustvariti mojstrovino v eni noči, vendar je moral začutiti svoje soigralce, preden jim je določil vlogo. Iz njegovih dram lahko zaznamo, da jih je navdihoval sam teater, seveda pa je moral biti avtor vrhunsko izobražen, kar je Shakespeare tudi bil. To velja tudi za Moličra, ki je bil pravnik in je tekoče bral tudi grško in latinsko. To sta dramatika, ki s svojim delom vibrirata iz stoletja v stoletje, korespon-dirata z aktualnim življenjem. Za gledališče je pomembno, da besedilo vibrira, da je živo in zato ustrezno za predstavo. Tudi za Cankarja velja, da je takšen s svojimi besedili. Sicer pa ne gre za neposredno preslikavo družbenih odnosov, ampak za notranje stvari, ki so v srži besedila. Ne gre samo za politiko, ampak tudi za hrepenenje in etiko. S tem pa se Cankar veliko ukvarja. Tudi danes imamo takšne avtorje na Slovenskem. Morda bodo postali nekoč klasiki. Andrej Rozman -Roza in Emil Filipčič sta fenomenalna avtorja in z njunimi deli se spopadamo z največjim užitkom. Njun pristop do teatra je zelo neakadem-ski in kar zadeva mene, tudi klasičen. Če klasika pomeni kakovost, so njuna dela klasična.
Sodelovali ste v predstavah vaših gledaliških hiš na tujem. Celo v Latinski Ameriki, kjer se je občinstvo naravnost vživelo v predstavo, čeprav ni razumelo jezika, so poročali med^i. Se zmore tudi slovensko gledališko občinstvo tako vživeti v predstavo?
Najprej bi se vprašal, kaj sploh naredimo za vzgojo našega občinstva. Malo, bore malo. Eden izmed profesorjev na akadem^i nam je razlagal, da je Shakespeare delal predstave za krotilce medvedov, mesarje in za kraljico in njen dvor. Vsi so lahko gledali isto predstavo, celo sočasno, in niso motili drug drugega, čeprav velik del občinstva ni dojemal kvintesenc Shakespearove poez^e. Pri nas v predstave za raznoliko občinstvo premalo vlagamo. In tudi poez^a ni samo visoka poez^a. Poez^a sta res Apolon in Dioniz. Dioniz je zelo krvav in čuten, Apolon pa lahko gre zelo globoko v onstranstvo, v meditac^o o vsem tistem, kar človeka najbolj duši in pretresa. Ampak eno ne gre brez drugega. Danes tudi filozofi, med njimi je Žižek, sami s svojim nastopom delajo teater. Zagotovo zato, ker se zavedajo, da lahko prek na videz nepomembnih podrobnosti izlušč^o misel, ki sega zelo globoko.
Marjan Horvat
5
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nekje je treba začeti
V	svetu je turizem ena najhitreje rastočih dejavnosti, ki s svojimi lastnostmi posega na različna področja družbenega življenja, je eden temeljnih dejavnikov ekonomskega razvoja in ima številne multiplikac^ske učinke. Projekc^e kažejo, naj bi v letu 2012 število mednarodnih prihodov prvič preseglo mil^ardo ljudi, do leta 2020 naj bi se približalo 1,4 mil^ardi, do leta 2030 pa že 1,8 mil^ardi. V zdajšnjem svetu je trajnostni turizem vsekakor smer, v katero bo usmerjen razvoj turizma na vseh nivojih: lokalnem, regionalnem, državnem in mednarodnem.
V	Slovenci velja turizem za pomembno dejavnost, saj je v tej panogi zaposlenih 12,4 % vseh prebivalcev (v svetu je povprečje 8,8 %). Turistična dejavnost med drugim pomembno pospešuje tudi regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine ter omogoča povečanje družbene blaginje. Trenutno je na državni ravni v pripravi nova Strateg^a slovenskega turizma 2012-2016, ki bo temeljila na naslednjih štirih razvojnih področjih: dvig kakovosti in konkurenčnosti, trajnostni turizem, ugodno poslovno okolje, učinkovito in inovativ-no trženje.
Vrhnika se je v letu 2010 skupaj s 25 občinami osrednje Slovence povezala v Regionalno desti-nac^sko organizac^o Osrednja Slovenca, katere nosilec je javni zavod Turizem Ljubljana. Bistvo povezovanja teh 26 občin je izkoriščanje edinstvenega prepleta urbanih doživet^ Ljubljane in avtentične ponudbe v zeleni okolici na način, ki prinaša pozitivne učinke za vse sodelujoče. Pričakovani učinki povezovanja so podaljšana doba bivanja turistov, povečanje potrošnje obiskovalcev, povečanje izletniškega turizma, povečana prepoznavnost, ustvarjanje novih delovnih mest itn.
Kako pa je s turizmom na Vrhniki? Trenutno stanje: ponudba je skromna, organizirano število obiskovalcev naravnih in kulturnih znamenitosti se celo zmanjšuje. V preteklosti smo bili priče številnim polemikam, kaj turizem na Vrhniki
Sveti plesi in zdravljenje
Verjetno marsikoga zanima, kaj to sploh je. Sveti plesi in zdravljenje so oblika meditativnega plesa, ki ima korenine v klasičnem baletu in folklori z vseh koncev sveta. Pri večini plesov smo združeni v krog, zato tudi ime »plesi v krogu«. Mnogo koreografov je pri plesih uporabilo nežno tekoče gibe podprte s čudovito glasbo, so pa tudi plesi, ki so hitri, poživljajoči in nam nud^o občutek živosti. Kombinac^a obojega, ko gremo vase v tišino in na drugi strani praznovanje življenja, je kot naše dihanje - vdih in izdih. Pomaga nam, da se počutimo bolj celoviti, da smo bolj uglašeni z našo notranjostjo, to pa pomeni z ljubeznijo in življenjem samim. Lahko še dodam, da mi ne plešemo samo zato, ker radi plešemo, ker se dobro počutimo, ampak tudi zato, ker se ob plesih poraja subtilna energija, ki pomaga pri zdravljenju nas samih, naših soplesalcev, ljudi okrog nas ter celotnega planeta. Vse to lahko zdaj že drugo leto izkusite tudi na Vrhniki, saj k nam prihaja Jos Gal-dermansiz Nizozemske, ki svete plese vodi že od leta 1991. Delavnice ima po vsej Evropi in zdaj tudi na Vrhniki, aprila na Debelem Rtiču in poleti na otoku Ižu. Na Vrhniki bo en teden v februarju, plešemo pa na stari Mrakovi šoli na Tržaški cesti. Če ste začutili, da vas to zanima in želite imeti to izkušnjo, se nam pridružite. Dobrodošli ste vsi, saj ne rabite nobenega predhodnega znanja. Vse nadaljnje informacje dobite pri Meti, tel. 041 981-183, ali na e-naslovu meta. komar@gmail.com. V novem letu si dovolite narediti korak k nečemu novemu! (mk)
je in kaj ni. Dejstvo je, da nikoli v preteklosti na tem področju ni bilo veliko narejenega oz. dovolj. Zgovoren podatek je tudi, da na Vrhniki deluje eno samo turistično društvo, ki je bilo in je še vedno zelo aktivno in brez katerega turizem na Vrhniki ni bil razvit niti toliko, kot je. Na podeželju tovrstnih iniciativ sploh ni. Zagotovo je bila pred leti pravilna odločitev občine za ustanovitev Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Škoda le, da področje turizma ni bilo že na začetku dovolj kadrovsko in finančno podprto, saj je to nujni pogoj za razvoj. Vrhnika se v turističnem pomenu rada primerja s Kamnikom, ob tem pa se premalo zaveda razlik med mestoma. V Kamniku imajo osem delujočih turističnih društev, proaktivno zasebno iniciativo, beležjo več kot 40.000 nočitev letno na račun obiska term, gora, golf igrišča in arboretuma. To pomeni, da se denar iz turističnih taks neposredno vrača v razvoj turizma, posredno pa tudi podporne dejavnosti bogatjo občinski proračun.
Vrhnika z okolico ima nekaj edinstvenih potencialov za razvoj turizma: Močilnik, Cankar,
Ulovka, Barje ^ Zaradi neugodnih lastninskih razmerj in delno tudi premajhnega vlaganja v razvoj v preteklosti na tem mestu govorimo o neizkoriščenih potencialih. Najlažje bi bilo seveda izkoristiti navedene zanimivosti, saj so prepoznavne v slovenskem prostoru. Vendar se bo zaradi številnih ovir treba usmeriti tudi k »ostalim« potencialom za razvoj turizma na Vrhniki: Razgledni stolp na Planini, Star Maln, Rimski zid, Rupnikova linja, arheološke najdbe, zgodovina kraja, tematske poti, opazovanje narave, domača in umetnostna obrt itn. Vrhnika bi morala tudi v samem središču mesta ponuditi dovolj zanimivo ponudbo, ki je trenutno nima, kot bi bil to lahko Muzej Ljubljanskega barja in urejeno staro središče mesta. Vse to pa terja veliko finančnih in kadrovskih virov, še preden je viden kakršen koli rezultat. Vsekakor nič od navedenega ne bo dovolj, če se ne bodo v dogajanje vključevali lokalni prebivalci. Nobena strategja, ukrep ali projekt ne bo imel želenega učinka, če domačini ne bodo (samo)iniciativni in ne bodo prepoznavali priložnosti, ki jih imajo na dlani in jih morda celo drugi opazjo pred njimi. Stanje ni zavidljivo. Kako naprej? Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pravkar pripravil Operativni strateški načrt turizma za obdobje do leta 2020, ki ga bomo uskladili z občino. Slednja kaže izjemno zanimanje za razvoj turizma, zato so v proračunu občine in v letnem programu dela v letu 2012 poleg utečenih aktivnosti predvideni številni novi projekti z namenom, da turizem na Vrhniki resnično zaživi. Za občane bomo kmalu organizirali okroglo mizo, na kateri bomo predstavili Operativni strateški načrt, v
grobem pa bo predstavljen tudi v Našem časopisu. V nadaljevanju leta bomo organizirali izobraževanja, predstavitve primerov dobrih praks iz drugih krajev po Slovenji, organizirali turistična vodenja za domačine, vsak mesec pa boste v tej rubriki lahko prebrali kaj o novostih in aktualnem dogajanju na področju turizma na Vrhniki. Vedno in ob vsaki priložnosti pa vabimo vas, občane, k sodelovanju, h konkretnim pobudam, predvsem pa k turističnemu podjetništvu, ki ga na tem območju resnično primanjkuje.
Kaj je novega na področju turizma na Vrhniki?
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pravkar izdal novo publikacjo z naslovom Pojdimo na izlet
-	Zahodno Ljubljansko barje s hribovitim zaledjem. V žepni izdaji knjižice vas na 40 straneh vabimo na izlete po Vrhniki in petih okoliških občinah: Borovnici, Brezovici, Horjulu, Dobrovi
-	Polhovem Gradcu in Logu - Dragomerju. Na zadnjih straneh so objavljeni tudi vsi gostinski in nastanitveni objekti ter prireditve v navedenih občinah. Gre za prvi tovrsten projekt na tem območju, v katerem so se občine povezale in je dober obet za sodelovanje tudi v prihodnje. Vsekakor lepo vabljeni, da pridete po svoj izvod knjižice v TIC Vrhnika. Publikacja je brezplačna, v slovenskem jeziku, natisnjena v nakladi 20.000 izvodov, prek LAS Barje z zaledjem pa se je projekt sofinanciral iz programa LEADER.
Mar^a Zakrajšek, strokovna sodelavka za turizem Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Silvestrovanje
Rada bi se zahvalila zavodu I. C. in županu, da so mi dovolili soorganizirati silvestrovanje na Vrhniki, tokrat prvič v športnem parku pod šotorom. Sodeč po številu obiskovalcev sklepam, da jim je bila nova lokacija všeč. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila še: Aleksandru Brenčiču, s. p., M Orel, d. o. o., Stanetu Rejcu in seveda svojim sodelavcem, ki so mi stali ob strani na prireditvi. Še posebej hvala Špeli Pečar, ki mi je pomagala ves mesec pri vseh pripravah. Imeli smo se zelo lepo, potrudili pa se bomo, da bo prihodnjič še lepše.
Kava bar Medeja, Tanja Osredkar

ZICz.
Veseli december na Vrhniki
--------------------------.----------------------------------------------• .....••• .
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
se zahvaljuje vsem za pomoč pri organizaciji inizvedbi prireditev VESELEGA DECEMBRA in DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI.
HVALA VAM:
Smučarsko društvo Vrhnika Vrtec Vrhnika
OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Gostinstvo Dolinar Cankarjev hram Vrhn ika OZVVS Vrhnika-Borovnica Društvo DLNON Konjeniško društvo Vrhnika
Župnijski urad Vrhnika PGD Vrhnika PGD Stara Vrhnika PVD Sever Vrhnika-Logatec Komunalno podjetje Vrhnika Društvo Pihalni orkester Vrhnika TD Horjul
Veseli nas, da je bilo naše sodelovanje uspešno!
Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k prireditvam in si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovdnjg.
ZIC
v imenu ekipe Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec, direktor
PUSTOVANJE
NA VRHNIKI 2012
13.00
Otroški program: pustno rajanje in čarodej Jole Cole 14.00
Predstavitev skupinskih mask 14.30
Pustno rajanje s Peklenskimi muzikanti 16.00
Podelitev nagrade "Naj skupinska maska 2012"
nedelja, 19. 2. 2012, od 13. ure dalje
Športni park Vrhnika
v primeru slabega vremena dvorana pri OŠ A. M. Slomška PRIJAVNICA ZA IZBOR "NAJ SKUPINSKE MASKE 2012" Podatki o skupini
Ime skupine:_
Kraj:_
E-pošta:_
.Število sodelujočih:. _Mobitel:_
Kratek opis pustne skupine:_
Rok za prijave je 10. 2. 2012. Info: TIC Vrhnika, tel.: 01 755 10 54.

6
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina pS^	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 7
			
Dan samostojnosti in enotnosti na Vrhniki
Praznik obeležili s pohodom in proslavo
Vrhnika, 26. december - »Volitve same po sebi še ne pomenyo pozitivnega premika v razvoju. Upam pa, da bo tokrat premagala politična modrost,« je na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Vrhniki dejal župan Stojan Jakin.
Dodal je še, da bodo morale rešitve, ki jih bo predlagala politika, služiti ljudem in ne kapitalu. Sicer pa se je v svojem govoru na ploščadi pred Mercatorjevim trgovskim centrom spomnil še na dosežke v letu 2011 v Občini Vrhnika. Izpostavil je prejem odločbe o potrditvi programov v okviru projekta Čista Ljubljanica, iz katerega se občina nadeja prejem evropskih sredstev za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije. Spomnil je na začetek obnove vrtca na Poštni 1 in na namero po odkupu šivalnice lUV za namene šole, knjižnice in športa. Do-
Iz leta v leto je manj udeležencev blagoslova konj.
dal je, da občini vsega vendarle ni uspelo postoriti: to je pridobiti Občinski prostorski načrt in izpeljati projekt gradnje upravnega centra. V sklepnem delu pol ure trajajoče slovesnosti, na kateri so za kultumi program poskrbeli vrhniški pihalci in trio Jože, Milka in Lili, je potekal še blagoslov konj, ki ga je opravil vrhniški kaplan Aleš Pečavar. Sicer pa je prireditvi že predhodno dal svoj pečat 13. tradicionalni spominski pohod po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike, ki se ga je letos udeležilo rekordno število pohodnikov. Uradno je bilo prjavljenih več kot dvesto pohodnikov, več deset pa se jih je pohodu pridružilo tudi brez poprejšnje prjave, ki jim je na koncu poti zagotavljala topel obrok. (gt)
Slavnostni govornik župan Stojan Jakin
Najmlajše obiskala še Božiček in dedek Mraz
o obisku prvega dobrega moža v decembru smo že pisali v prejšnji številki, tokrat pa posredujemo še nekaj utrinkov z obiska preostalih dveh. Med otroki se je najprej mudil Božiček, 17. decembra, ki jih je obiskal na Sodnijskem trgu in mednje razdelil nekaj sladkih drobnarij. Pred tem je potekal krajši otroški program s plesalci Cankarjeve šole in glasbene lut-carice Melite Osojnik. Tisti dan naj bi po programu organizatorja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika potekal še božični sejem, vendar je zaradi premajhnega odziva prodajalcev odpadel. Otroci, ki so zamudili dobrega moža v rdečem, so se lahko »potolažili« z dedkom Mrazom, ki jih je po ogledu risanke obiskal 20. decembra v Cankarjevem domu. (gt)
Na pot od Vrzdenca do Vrhnike se je podalo rekordno število pohodnikov.
Prireditev vsako leto počast^o tudi prapori vrhniških društev in organizac^.
V	Verdu nas je obiskal dedek Mraz
V	petek, 23. decembra, smo imeli v gasilskem domu v Verdu prav poseben dan. Gostili smo igralsko zasedbo Novi oder. Predstavili so se nam z igrico Pavliha noče v šolo. V predstavi smo uživali, saj so bile vragolje nadobudnega Pavlihe zelo zanimive. Vsak izmed nas je našel malega Pavlihca v sebi, skritega nekje globoko, ki vsake toliko časa pokuka na dan. Dobra igra, zanimivi liki in komične situacje so recept, po katerem so nas igralci zopet prepričali. Po odigrani predstavi nas je obiskal dedek Mraz. V polni dvorani je bilo začutiti vznemirjenje, saj je mladim in starim zaigralo srce. Ker smo bili vse leto zelo pridni, nas je dobri dedek Mraz tudi obdaril. Prav za vse otroke se je našlo darilo. Poslovili smo se veseli, izmenjali smo si dobre želje in obljubili smo, da bomo pridni tudi v prihodnje. Tudi letos so mi pri tej prireditvi pomagali prjazni ljudje. Nekateri so pomagali z darili, drugi pri dekoracji gasilskega doma, izdelavi daril in z dobro voljo. Iskreno se zahvaljujem Prostovoljnemu gasilskemu društvu Verd, Krajevni skupnosti Verd, Zoranu Bulajiču, Pekarni-keksarni Adamič, Dragici Turk, Franju Čretniku, Mileni Svenšek, Natašj Sven-šek, Martinu Bizjaku, Aljažu Zalarju in igralski zasedbi Novi oder.	Anita Čretnik
DECEMBERSKA STOJNICA MŠKD VERD


Letos poleti smo fantje iz MŠKD Verd že razmišljali, kaj bi lahko počeli v mrzlih zimskih dneh. Ker na Vrhniki še nikoli ni bilo prave praznične ponudbe, takšne kot smo jo vajeni iz velike Ljubljane, smo se odločili, da bi tudi mi postavili nekakšno stojnico, kjer bi mimoidočim ponujali tople napitke. V MŠKD-ju smo vedno željni drugačnosti, zato smo se tudi odločili, da naša stojnica ne bo tista klasična solatarska stojnica.
Beseda je dala besedo in končali smo za mizo z Gašotom, lokalnim arhitektom. Predstavil nam je nekaj zamisli, ampak le ena nam je takoj padla v oči. In tako se je vse skupaj začelo... Kakšni'materiali? Kdo bo kaj naredil? Kako se bo kaj naredilo? Posvetovanja z lokalnimi mojstri, strokovnjaki in iskanje izvajalcev nam je vzelo kar nekaj časa. Celo preveč, glede na to, da smo stojnico odprli šele v zadnjem tednu decembra, namesto da bi že cel december zapolnjevala vrzel v decemberski ponudbi na Vrhniki.
Ampak, stojnico smo postavili in oblekli. Kdaj, niti ni tako pomembno, važno je da je stala ob koncu decembra, na novoletni večer, pri Cankarjevem spomeniku, in tako še dodatno poživila pričakovanje novega leta na Vrhniki. Za trenutek se nam je zazdelo, da je še Cankar odšteval z nami.
0-1
ZAHVALA
da je stojnica dobila svojo končno podobo se MŠKD Verd lepo zahvaljuje:
-	Gašperju Drašlerju, za idejo in arhitekturni načrt stojnice,
-	Simonu Rožmancu za ukrivitev železnih palic,
-	Tonetu Kondardiju, za varjenje konstrukcije stojnice,
-	Alešu Petriču, da je stojnica dobila poden,
-	fantoma, da sta oblekla konstrukcijo v plašč,
-	Luki Riharju in Juretu Žaklju za izdelavo pleksi šanka,	^
-	Kmetiji odprtih vrat Kuren, da nas ni zeblo,
-	Dejanu Novaku - za bitko z vsemi papirji, da je bilo vse uradno urejeno,
-	Studiu Fabrki za polepitev šanka in izdelavo plakatov, in ostalim donatorjem:
-	Mizarske storitve Aleš Japelj s.p.,
-	Vargalant, Oto Prebil s.p.,
-	Avto servis Kržič, Drago Kržič s.p.
-	Darko Vrabec s.p.
-	Alenka Gorišek s.p.
-	Habič Tomaž
Da smo na stojnici lahko kuhali čaj, vino in medico, da smo imeli elektriko za glasbo in luči, da smo imeli streho nad glavo, ko nam je ponagajal sneg, da smo imeli male šanke in da smo imeli prostor za shrambo vse opreme, katero smo potrebovali na naši stojnici, se zahvaljujemo tudi materialnim sponzorjem:
ZIC-u Vrhnika (prostor), MOPD Vrhnika (kuhalna oprema), Piceriji Boter (elektrika), Anvini Vrhnika (skladišče), Modnemu dežniku (veliki dežniki), Antalya kebab Vrhnika (mali šanki), JFM Elektronika (zvočniki), Vigradu (WC), Akustika Bahun (osvetlitev), Anžetu Stržinarju (velik dežnik in sveče), Janezu Drašlerju (skladišče, elektrika), Dejanu Marinčiču (mali šanki), Bojanu Senjurju (fotografije) in večnim podpornikom PGD Verd (agregat, mize).
Kot vodja prireditve se osebno zahvaljujem tudi posameznim članicam in članom MŠKD Verd, kateri so bili pripravljeni prostovoljno žrtvovati svoj praznični čas, da je Decembrska stojnica lahko zaživela v vsej svoji luči:
Dejanu - tudi kot soorganizatorju, Luki, Gašperju, Žaklu, Andražu, Petriču, Jaklu, Anžetu, Vidu, Iveku, Riharju, Šimnu, Turku, Miklču, Gregi, Aljažu, Žanu, Chempu, Jerryu, Blažu, Kondardiju in moji Bari, ker mi je pomagala in stala ob strani ves čas trajanja projekta. Če pa sem koga pozabil, se mu opravičujem.
Na koncu bi se pa rad zahvalil tudi vsem obiskovalcem, kateri ste prišli na našo Decembrsko stojnico in z nami spili kakšen čaj, kuhano vino ali medico in nam namenili kakšno spodbudno besedo. Hvala vsem tudi za »tringlete«.
Zahvalo si zasluži tudi policijska enota, katera je dežurala in nas pazila na novoletni večer. Zahvaljujem se jim za korekten pristop in potrpežljivost v poznih urah. Pravtako si zaslužijo zahvalo vsi bližnji sosedi prireditvenega prostora, kateri so praznovali z nami, čeprav mogoče ravno niso imel namena.
Hvala vsem, skupaj smo močnejši, in le tako lahko kaj dosežemo! Se vidmo ...
Matic Senjur
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Praporščak Vojko Jerina vodi skupino.
Dražgoše 2011
Na pot proti Dražgošam se je do zadnjega sedeža poln avtobus vrhniškega združenja borcev podal v prelepem sončnem dopoldnevu. Ko smo prispeli, je bilo že vse nared za 55. spominsko srečanje v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke in prjateljev Dražgoš. Na spomeniku, ki je bil obnovljen, so zavihrali prapori in zastave, tudi prapor Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Tako kot vsako leto se je na stotine pohodnikov iz več kot desetih smeri podalo na pot v vas Dražgoše, ki so še vedno simbol upora proti okupatorju. Najtežji veljata pot Cankarjevega bataljona s Pasje ravni in pohod iz Železnikov preko Ratitovca. Ponosni smo bili, da so bili med pohodniki s Pasje ravni tudi naš član Miran Štupica in tovariša Milan Šulek in Jaka Trček. Fanfare in cerkveni zvonovi so oznanili začetek 55. spominskega srečanja. Pozdravno besedo je imel predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenje, ki je poudaril, da so Dražgoše simbol slovenstva, simbol trpljenja, junaštva in ustvarjanja slovenske suverenosti. Dotaknile so se^nas besede borca Prešernovega bataljona, 96-letnega Franca Čopja - Borutina, ki je poudaril, da nikoli ne bo pozabil Dražgošanov, kako so prinesli partizanom na položajih toplo hrano in da je vesel, da je danes toliko ljudi prišlo na Dražgoše in da se bo spomin na te dogodke ohranjal preko generacj. Slavnostni govornik, predsednik republike dr. Danilo Turk, pa je upor proti ukopatorju označil za pogumno dejanje v zgodovini Slovencev in kot edino pravilno ter logično odločitev v času, ko je okupator poskušal načrtno izbrisati naš narod. Vse državljanke in državljane je pozval k enotnosti, strpnosti in sodelovanju, ki so prava pot rešitve iz sedanjih težkih kriznih časov.
Dražgoše, simbol tega upora, so plačale velik davek, umrlo je osem borcev Cankarjevega bataljona, pobitih je bilo 41 domačinov, preostale pa so odgnali v taborišča. Okupator je iz čistega maščevanja požgal in zravnal vas z zemljo. Letos rekordnih 10 tisoč obiskovalcev se je poklonilo spominu na tiste tragične dogodke in skupaj z Ljubljanskim in Tržaškim partizanskim pevskim zborom ter partizansko legendo Aleksandrom Vali-čem - Mukjem prepevalo že ponarodelo pesem Hej brigade: ne bomo vas pozabili, zaradi vas smo danes tukaj, svobodni na svoji zemlji.
Za konec in po polaganju vencev je zadonela Vstala Primorska, himna slovenske Primorske, ki se je prva uprla fašističnemu preganjanju.
Sicer pa je bil december čas za druženje članic in članov. Srečali smo se v Gostilni Turšič, poklepetali in si zaželeli zdravo in mirno leto 2012.
Vodstvo združenja je na domovih obiskalo svoje najstarejše člane, borce NOB, pa tudi naše člane v Domu upokojencev Vrhnika. Zaželeli smo zadovoljno in zdravo leto 2012, jim prisluhnili ter z njimi prjetno poklepetali.
Uradne ure pisarne ZB NOB Vrhnika so vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Dobite nas na tel. št. 750-20-01, lahko pa nam pišete tudi na e-naslov zbnob. vrhnika@gmail.com.
Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur naše pisarne dosegljivi tudi na mobilni številki (030) 696-818, kjer se vam bo oglasila tajnica ZB NOB Vrhnika ali vas poklicala nazaj.
Trikraljevska akc^'a
»Naše veselje za srečo drugih« je bilo letošnje geslo Trikraljev-ske akcje, ki smo jo vrhniški skavti izvedli v soboto, 7. 1. 2012. Vsako leto v času praznika Svetih treh kraljev si člani stega Vrhnika 1 nadenemo pastirska in kraljevska oblačila ter obiščemo nekatere župljane na domu. Kralji Miha, Boltežar in Gašper in pastirci ljudem voščjo veselje, mir in srečo v novem letu ter jih opomnjo, da se po svetu veliko mladim hudo godi. Ljudi prosijo za darove, s katerimi bodo lahko pomagali ljudem v stiskah. Letošnje Trikraljevske akcje se nas je udeležilo kar 58 vrhniških skavtov in obiskali smo več kot 120 hiš v Župnji Vrhnika. V dar so nam obiskani darovali 2105 evrov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ta denar in tisti, ki so ga v te namene zbrali še drugod po Slovenji, bodo misjonarji letos namenili za gradnjo zavetišča za otroke na Madagaskarju, ureditev prostorov večnamenske hiše za brezdomce in nekdanje zapornike v Ukrajini, gradnjo pravega vrtca in šole v Angoli, pomoč revnim otrokom in družinam v oddaljenih krajih v Brazilji, gradnjo vzgojno-iz-
obraževalnega centra v Malaviju ter za pomoč otrokom in bolnikom v Ruandi. Vrhniški skavti želimo, da nas povsod spremljajo besede »veselo darujem, da osrečujem« in da z njihovim uresničevanjem lepšamo svet ljudem v stiskah. Vrhniški skavti
Boter v novih rokah
Gostilna in pizzerya Boter je prav te dni dobila novega lastnika. Dosedanji lastnik Franci Pišek je tako po skoraj 22 letih uspešnega gostinskega staža predal posle svojemu nečaku Martinu Pišku.
Spomnimo se pomladnih dni v letu 1990, ko je na Vrhniki, Tržaška 6, odprla pizzerja Boter. Za Vrhniko je bila to prva in nova ponudba pizz, ki se je v Slovenji pojavljala kot nov trend. Franci Pišek se je takrat kot neznani Vrzden-čan na Vrhniki hitro vklopil v družabno življenje. Kar hitro smo ga spoznali kot dobrega gostinca in predvsem kot dobrega človeka - prjatelja. Delovati je začel tudi v Obrtni zbornici Vrhnika ter v upravnem odboru Turističnega društva Blagajana Vrhnika, kjer je zelo aktiven še danes.
sprejemal primopredajo loparja za vstavljanje pizz v krušno peč. Srečen in zadovoljen je napovedal, da bo kvaliteta ponudbe in postrežba morala ostati na istem nivoju. Računa in obljublja pa še na izboljšanje. Seveda bo čas prinesel svoje. Tudi kolektiv ostaja isti, bo pa potreben nov dodaten zagon, saj je v teh kriznih časih vsak gost dobrodošel, za katerega pa velja reklo: »Dobra ponudba, dobra postrežba, zmeme cene in dobro počutje!« Tako se gostilna in pizzerja Boter predaja v prave roke. Postaja družinsko podjetje Pišek, vendar sedaj v rokah
Prav na prvo obletnico »Botra«, 26. junja 1991, ko so na asfaltnem košarkaškem igrišču do zgodnjih jutranjih ur igrali in zabavali Čuki, so iz vrhniške vojašnice vpadle enote JLA in s tem pričele tako imenovano »Desetdnevno vojno«. S tem so se vsako leto obletnice Botra in napada JLA na Slove-njo tudi skupaj obeleževale. Zaporedoma je bilo teh obletnic 15 in pred dvema letoma 20. obletnica. Prav na te obletnice pa so se dogajale tudi športno-kulturne-zabavne prireditve. Najbolj so resnično izstopale športne, kot je »12 ur košarke« ter turnir moških teniških dvojic, vse za pokal »Botra«. Ob vsem tem pa je Franci Pišek s svojimi zaposlenimi skrbel za dobro in vzorno gostinsko ponudbo. V začetku so prevladovale številne in različne pizze. Z razširitvjo in obnovo lokala pa se je ponudba razširila še na testenine, različne morske sadeže in na morske specialitete. Prav pri Botru so se kalili tudi dobri barmani, ki so posegali po državnih in svetovnih pokalih. Vse pa je bilo seveda odvisno od kvalitetne ponudbe in prjazno-sti postrežbe, za kar so bili zaslužni vsi v kolektivu »Boter«. Nekakšno primopredajo med Francjem Piškom in novim lastnikom Martinom Piškom smo tudi ovekovečili na fotografski aparat. Prav Martin Pišek je z vsem ponosom in zagnanostjo
brata in nečaka Francja Piška.
Pa še to, da ne pozabimo. Franci se ob svoji, recimo uradni gostinski upokojitvi, zahvaljuje vsem stalnim gostom, prjateljem in znancem ter seveda kolektivu za dolgoletno zvestobo in vso podporo pri ustvarjanju dobrega vzdušja v lokalu. Upa in tudi ve, da bodo novi lastniki nadaljevali in celo izboljševali kvaliteto ponudbe in postrežbe.
Jaz pa ob koncu le: Franci hvala ti za vse in še na mnoga leta in uspehe na novih izzivih.
Simon Seljak
• Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo •
lU Vrhnika - država proti državi za državo.
Kar nekajkrat sem pisal o katastrofi vrhniške lUV, ki je šla v stečaj konec leta 2008 zaradi, milo rečeno, nevestnega gospodarjenja države. Naj spomnim, da je bila takrat 78-% večinski lastnik IUV država. Država je določala upravo in nadzornike. Do leta 2005 je bila IUV likvidna in ni imela nikakršnih finančnih obveznosti. S postavitvjo nove uprave na čelu z Vitom Debeljakom so se začele težave. Tovarno naj bi neuradno vodil neki uvoženi izvršni direktor Sturmen in domnevno v treh letih tovarno popeljal v stečaj. Petsto delavcev je čez noč ostalo brez službe. Napisanih je bilo nekaj kazenskih
ovadb, vendar so bile leta 10 s strani tožilstva v večini zavržene. Škodo, ki je nastala s stečajem IUV Vrhnika, na Vrhniki ocenjujemo kot katastrofo. Pred dnevi sem prebral v Dnevniku: Sodišče izdalo sklep o preiskavi zoper Vita Debeljaka, Sonje Vavken in Dušana Jeršeta zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Poznavalci razmer v IUV pravjo, da omenjena trojka ni bila sposobna tovarne voditi, kaj šele spraviti v stečaj. To pomeni, da je zadeva širša in globlja. Ali je bila potrebna zamenjava generalnega državnega tožilca, da so se začele zadeve sploh premikati? Če pomislimo, da se je neodvisni del države lotil tistega dela države, kjer so bile
lumparje v imenu države, govorimo država proti državi za državo. Brez politike tu ni moglo iti. Pohvalno je delo kriminalistov in vseh tistih, ki so sodelovali pri zbiranju dokazov, da je sodišče izdalo sklep o preiskavi. Osebno bom budno spremljal dogajanja glede IUV. Upam, da bodo pravi sedli na zatožno klop in tudi dobili zasluženo kazen..
Vid Drašček, Vrhnika
Komentar na prispevek SNS Vrhnika
Branje prispevka vrhniške SNS v prejšnji številki NČ me je spodbudilo, da sem se spomnila let, ko so strani našega občinskega glasila polnili
članki o vrhunskih športnih uspehih slovenske atletinje z Vrhnike. Še kako dobro se spomnjam tistih časov in tudi tega, da takrat nikogar ni motil njen rodovnik. Nasprotno, imeli smo jo za svojo. Ko je ista športnica na zadnjih demokratičnih volitvah dobila veliko podporo volilcev, se je pokazala tudi dvoličnost in nestrpnost nekaterih njenih političnih tekmecev, ki so pohiteli s poskusom sramotne diskvalifikacje njihove someščanke. Zaradi žaljivega pisanja vrhniške SNS, ki skuša posameznikom in skupinam sodržavljanov jemati temeljno človeško dostojanstvo, sem se spomnila očetovih pripovedi, ko so bili kot slovenski Primorci sami deležni podobnega ravnanja, ker niso
govorili prav, se niso rodili prav in kjer so se njihovi očetje borili na napačni strani. Zato so bili deležni nenehne diskvalifikacje, ponižanj itn. Kot državljanka RS bi politično organiziranim sodržavljanom v vrhniškem SNS rada v branje priporočila ustavo RS, kjer se bodo lahko soočili, da imamo vsi državljani RS enake pravice ne glede na nacionalnost, barvo kože, versko prepričanje itn. Omenjeni kandidatki Alenki Bikar pa želim veliko uspehov še naprej v upanju, da bo v svojem političnem delovanju sposobna zastopati interese vseh državljanov RS, tudi tistih, ki je niso volili ali so jo celo javno žalili.
Anamar^a Gorjup
8
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature. Pr^ave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu 7502-447
ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako?
-	Redno si merimo krvni tlak.
-	Redno si merimo krvni sladkor.
-	Nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj?
Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B,
vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in triglice-ridov morate biti obvezno tešč!
Pomoč v obliki rabljenih oblačil
Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto:
vsak torek: dopoldne od 9. do 11.30
vsak prvi in drugi torek v mesecu - popoldne od 16.
do 18. ure.
Lokacja skladišča je v kletnih prostorih večstanovanj-ske hiše na Poštni ulici 7A.
Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ^ radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, in sicer vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru; telefon: 7502447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari!
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA
Na pregled, izobraževanje ali po nasvet v Zlatico
Vrhnika - V Sparovem trgovskem centru je jeseni odprl svoja vrata zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Zlatica.
Kot nam je pojasnil vodja Zlatice Primož Rus, dr. medicine, je to center, kjer je na enem mestu zbranih več zdravnikov specialistov. »Imamo ultrazvočno diagnostiko za pregled trebušnih organov, sečil, rodil in mehkih tkiv. Potem so tu še kardiološka dejavnost z EKG pregledi in svetovanji, dermatološka posvetovalnica, ginekološka ambulanta, pediatrična svetovalnica in psihiatrična dejavnost. Poleg tega izvajamo tudi več preventivnih programov, kot sta pregled dojk in prostate.« Vsi pregledi so sa-moplačniški, obvezno pa je predhodno naročanje, bodisi osebno v Rusovi ambulanti v Zdravstvenem domu Vrhnika bodisi po telefonu oziroma elektronski pošti. Center je imel tik prek pred koncem leta tudi Dan odprtih vrat, na katerem so se lahko obiskovalci prepričali o storitvah, ki jih nudi center. Ljudi je bilo veliko nad pričakovanjem, kar je samo zgovoren dokaz, da ljudje tovrstne storitve potrebujejo. Rus napoveduje, da bodo v prihodnosti svoj nabor programov in storitev, če bo povpraševanja dovolj, zagotovo še širili. Če torej ne pridete na vrsto v javni ambulanti ali pa ne želite čakati, lahko odgovor na vprašanje o svojem zdravstvenem stanju najdete tudi v Zlatici. (gt)
V	spomin prijatelju Tonetu Jesenku
še danes ne morem verjeti, da si na dan samostojnosti in enotnosti kar naenkrat mirno in za vedno zaspal. Saj je glede na tvojo nemirno naravo, silno neposrednostjo, trdno voljo in samo na tvoj značilen humor, to skoraj neresnično. Vendar seje tvoje življenje izteklo prav na ta dan, ki si ga neizmerno cenil in spoštoval. Bil je tvoj življenjski moto in cilj, da se Slovenca osamosvoji in postane samostojna država.
Življenjsko pot si začel v tradicionalni slovenski krščanski družini, bil si bister in živahen fant, in nato zelo aktiven mladinec ter kritik totalitarnega režima. Življenjska pot ti je bila nemalokrat otežena prav zaradi tvojega realnega odnosa do zgodovine naroda in zaradi ponosa Slovenca, ki ti ni dovoljeval poklona režimski resnici. Možnost za uresničitev svojih prizadevanj si zaslutil ob demokratizac^i družbe in si aktivno deloval v prvi slovenski Kmečki stranki. Ko je DEMOS po prvih demokratičnih volitvah prevzel vodenje Republike Slovence, so na veliko začudenje mnogih, vodenje obrambnih priprav v občini Vrhnika zaupali prav tebi. Znal si meriti pripravljenost, zaznati domoljubje in tudi zaupati zaupanja vrednim.
Med prvimi si bil vključen v MSNZ na Vrhniki in tesno povezan s štabom Teritorialne obrambe. Prav s štabom si spoznal trdno medsebojno zaupanje in gonilno silo nadaljnjih ukrepanj in priprav na zaščito osamosvojitve RS. Kasneje si moral vsakodnevno komunicirati z agresorjem in korak za korakom si nasprotnikom dokazoval, da gremo Slovenci po samostojni poti, ščitimo svoje domove in da Vrhniča-ni pri tem nismo prav nič drugačni.
Kljub temu, da je agresor z izpadom presenetil načrtovalce obrambe, si prav ti s sodelavci, polic^o in prebivalci zagotovil civilne blokade, ki so bile v toku vojne napadene prav na tvoj rojstni dan.
V	času vojnih napetosti in groženj si bil edini med organizatorji odpora, ki je upal iti v vojašnico in vzdrževal dialog z nasprotnikom, kar je jemalo moralno pravico agresivnežem in izzivalcem v vrstah agresorja, da morda začnejo z uničevalno uporabo težkega orožja.
Seveda si bil zmage in samostojne Slo-venye neizmerno vesel in srečen, ker so se ti sanje uresničile. Čakale pa so te že nove naloge in novi izzivi. Mogoče si od na-
daljnjega razvoja mlade nove države pričakoval več, zato tudi nisi bil povsem in povsod razumljen. Razočarali so te prav tisti, ki si jim napravil največ uslug in dobrih dejanj. O tem sva večkrat govorila in zatrdil si mi, da na take nisi jezen in da ima palica vedno dva konca. To pa pomeni, da si imel vedno pokončno držo.
Proti koncu stoletja in do sedaj si deloval poklicno na področju zaščite in reševanja. Priključil si se Upravi RS za zaščito in reševanje ter vestno in uspešno deloval do tvojega preranega groba. Pri svojem delu si nudil strokovno pomoč občinam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in tako te je poznal širok krog ljudi na terenu, ki so se lahko vsi zanesli nate. V svoji regyi si poznal vse župane in strokovne sodelavce s področja zaščite in reševanja. Znal si nesebično pomagati kolegom in ljudem okrog sebe. Kajti zate je vedno veljalo - dogovorjeno, narejeno.
Imel si neverjeten spomin in sodelavce si vedno presenečal s podatki o dogodkih, ki so se zgodili in jih je naš spomin zabrisal, tvoj pa nikoli. Presenečal si s svojo načitanostjo in razgledanostjo. Tvoj duh ni bil utesnjen in vedno si odločno izražal svoje mnenje, ne glede na mnenje drugih oseb ali njihovo funkcyo v družbi, kar je za današnjo družbo nenavadno. To so cenili mnogi in ti izkazali spoštovanje.
Ob nesrečah in naravnih ujmah so te ljudje spoznali kot izrednega operativca, ki je bil vedno pripravljen pomagati in je v danih situac^ah vedno našel najboljše rešitve. Imel si neizmeren talent in voljo do operativnega dela. Zadnja leta si delal tudi kot tajnik reg^ske komisje za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah. Vedno si se odzival na klic pomoči potrebnih. Znal si načrtovati, koordinirati in usmerjati delo reg^ske komisje za ocenjevanje škode, znal si kadrovati, predvsem si znal z ljudmi. Nobena večja vaja in prav nobena večja nesreča ni minila brez tvoje prisotnosti in tvojega prispevka.
Tone Jesenko je bil tudi med ustanovitelji Združenja veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki in kasneje tudi med ustanovitelji društva »Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki in kasneje tudi med ustanovitelji društva »Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica«. Vseskozi je bil v aktivni vlogi podpredsednika društva, v mandatu 2006 - 2010 pa predsednik društva in hkrati tudi član predsedstva Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana okolica. Za svoje delo v združenju je prejel zlato plaketo ZVVS. Veteranom vojne za Slovenijo je bil v veliko oporo, žal pa ni dočakal, da bi država status vojnega veterana priznala tudi mnogim, ki so brez orožja ravno pod njegovim vodstvom veliko pripomogli k zmagi nad agresorjem in omogočili priznanje samostojne Slovence.
Pač Tone je bil velik človek in domoljub z veliko začetnico. To so dokazali tudi številni »resnični« prcatelji in znanci na njegovi zadnji poti, ki pa je ni zmogel sam. Na tej poti so se mu poklonili števili praporji in govorci poslovilnih besed: Janez Čerin v imenu MSNZ Vrhnika, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje RS, župan Vrhnike Stojan Jakin, Janez Podboj, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in Jožef Molk v imenu OZVVS Vrhnika - Borovnica.
Tone, bila sva resnično pryatelja več desetletc. Marsikatero sva ušpičila v tem najinem poznanstvu. Jemal sem te takšnega kot si bil: trdoglav, samosvoj, hudomušen na tvoj način, temeljit in resnično pravi »tovariš«. Kot član Izvršnega sveta si se v letih osamosvojitve takrat prizadeval, da se glasilo Naš časopis ohranja in priključi k občini Vrhnika. Vztrajal si tudi, da časopis kot edini zaposlen vodim jaz. To se je zgodilo, čeprav ne soglasno, tako da je glasilo z menoj skupaj preživelo 20 let brez večjih pretresov in političnih iger.
Žal pa bomo štirideseto obletnico Našega časopisa praznovali brez tebe, vendar z mislyo, da si tudi ti nekaj doprinesel k temu jubileju. Še mi je v spominu lanskoletni junc, ko sva z novinarjem Marjanom Horvatom pri tebi doma pripravljala intervju s teboj. Ves vesel in ponosen si nama razkazal tvoj novi dom ter tvoj sonček življenja - vnukinjo Pio. Videl sem ti v očeh ponos in solzo radosti ter s tem spoznal še eno plat tvojega življenja.
Zato Tone, za vse kar si storil za Vrhniko, za samostojno Slovenco in za svoje najdražje, enostavno HVALA in to res z veliko začetnico.
Simon
V spomin na Toneta Oblaka
Ko mu je bolezen napovedala svojo nepreklicno zmago, se je Tone moral sprcazniti z njo. Sveča je pač dogorela, je ugotovil v premišljeni vdanosti na koncu svojega življenja. Prezgodaj je odšel.
Njegovo življenje je bilo dinamično, posledica časa, ki mu je bil odmerjen. Bil je poln energce in družabnosti. Veliko je dosegel z vztrajnim delom, ker je bil mojster svojega poklica, in najbrž tudi zato, ker se ni nikoli sprcaznil z obstoječim. Vse, kar je delal, je bilo pošteno in iz globokega prepričanja.
V čem je iskati izjemnost Toneta? Gotovo v vrsti človeških lastnosti, kot so širina razmišljanja, doslednost in optimizem. Z njim smo delili življenje, kakršno je pač bilo.
Kariero je začel v Izolirki, ki je bila takrat konglomerat različnih obratov za proizvajanje izolacc-skih materialov za gradbeništvo: strešne lepenke, bitumenske mase, emulzce za gradnjo cest, »hladnih« bitumenskih premazov, katranskih olj in smole, toplotno izolaccske opeke iz diatomejske zemlje, žlindrine volne, stiroporja in »bergmanove« elektroinštalaccske cevi.
Tone Oblak in direktor Izolirke Ven-celj Jeras leta 1968 pri prvih poskusih fasad, izoliranih s stiroporom v Slovenci.
Najprej se je ukvarjal s posodobitvco tehnoloških naprav s ciljem izboljšanja kakovosti izdelkov in povečanja kapacitete. Zelo se je poglobil v proizvodnjo predelave bitumna in nazadnje v raziskovanje zakonitosti toplotne izolacce fasade.
V Izolirki so se zbirali tudi njegovi sodelavci, ki so mislili s svojo glavo in jih je Tone znal privabiti k sodelovanju.
Bil je snovalec mnogih projektov, ki so jih uspešno realizirali. Vedno se je zanimal za rezultate laboratorcskih analiz in z njihovo pomočjo izboljševal posamezne parametre v obratih. V tem je ključ njegovih naporov, da je povezoval raziskave in razvoj podjetja v trdno celoto. To so bili časi, ko sta pryatelj-stvo in kolegialno sodelovanje imela veljavo.
Tudi v času bolezni je rad prisluhnil informaccam o tehničnih novostih. Bilo je prcetno vzdušje, ko sem ga obiskoval v Domu upokojencev Vrhnika. Vedno je povedal svoje mnenje in se večkrat zasmejal, se sprostil ob vsakodnevnih mukah. Napredek znanosti sva vsakokrat potrdila s požirkom janževca. Ko sem odhajal, mi je vedno rekel, naj še pridem na klepet. Z njegovim odhodom je konec obiskovanja. Pogrešal ga bom.
Vsi, ki smo imeli srečo, da smo z njim prcateljevali, se ga bomo spominjali s hvaležnostjo in spoštovanjem. Zadnje slovo ni bilo - zbogom. Še se bomo družili z njim v mislih in pogovorih, čeprav ne več tako blizu kot doslej, ampak od daleč daleč.
Mag. Dušan Martinčič Dragomer, novembra 2011
9
^^^	Občina	30. januar 2012 V rnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
• Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •	
Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci!
Novo leto smo dočakali in ugotavljamo, da ni prav nič drugače, kot je bilo. Le koledar smo zamenjali in si zadali nekaj novih nalog. Na kratko zapišimo, da smo prjetno in veselo praznovali na prednovoletnem srečanju pri Botru. Prjeten uvod naše glasbene skupine nas je popeljal v vedro razpoloženje, ki so ga stopnjevali prjetna glasba Oliverja Antauerja, dobra hrana ter prjazni natakarji.
Zavrteli smo se v različnih ritmih in si zaželeli zdravja in sreče. Tudi pohodniške skupine Zimzelenčki, SVIZCI in Vandrovke so poskrbeli za prjeten zaključek: eni v Vrhpolju pri Kamniku, drugi Pri Krajncu, eni pa kar Pri treh kostanjih v Logatcu. Skupina Sončki si je najslajše privoščila takoj po novoletnih praznikih na Drenovem Griču, balinarska sekcja pa še malo pozneje ^ Vsi so srečanje izkoristili za pregled dela v preteklosti in načrtovali delo za prihodnost.
Članice in člani socialne komisje so že v začetku decembra pohiteli v dom upokojencev, kjer so obdarili naše članice in člane. Krajši kulturni program je pripravila glasbena skupina pod vodstvom gospe Marte R^javec.
Nato so članice in člani obiskovali starejše od 80 let s skromnim darilcem in lepimi željami. Odprli so kar 400 vrat! To je prostovolj-stvo in nagrada zanj je nasmešek, topel »HVALA in pridite še kaj.« Tudi članice delavnice ročnih del so zelo marljive: letos so okrasile prostore DU s kvačkanimi zvezdicami. Lahko se jim pridružite ob petkih ob 9.00.
V društvu smo prejeli veliko zahval in novoletnih voščilnic, za kar se vsem pošiljateljicam in pošiljateljem prav lepo zahvaljujemo.
sv. Primož dobra lokacja za postavljanje utrdb. Na poti so nas spremljale table, označene z velikanskim možakom z mesarico in kobilico. Vse to je dokaz, da je nekoč v teh krajih živel in potoval Martin Krpan. Po prihodu v "dolino" smo se okrepčale s čajem in kavo. Polne dobre volje in energje smo se z avtobusom pripeljale v meglo odeto Vrhniko.
Sončki v Kočevskem rogu
Skupina Sončki se je tokrat podala v območje obsežnih gozdov Kočevskega roga in se seznanila s šeststoletno zgodovino Koče-varjev do druge svetovne vojne in dogodkov med njo. Pridružil se nam je namreč vodnik Stane iz Črnomlja, dober poznavalec tamkajšnjih krajev in zgodovine. Pohod smo začeli v Bazi 20 s hitrim ogledom obeležj medvojnega dogajanja, kjer nam je Stane na kratko razložil nastanek in delovanje baze. Nato smo se odpravili na pot, ki nas je vodila proti cilju, Mirni gori. Spotoma smo videvali dokaze bivanja kočevskih Nemcev - Kočevarjev, ki so tam živeli do leta 1941 v številnih vaseh. Od nekdanjih vasi so zdaj vidne le ruševine hiš, z leskami in mladim gozdom po-
Kaj napovedujemo za januar in februar?
Pobirali bomo članarino, ki je nespremenjena in znaša 11 €. Vplačali jo boste lahko vsako sredo in petek dopoldne in vsako sredo od 15. januarja do 31. marca tudi popoldne od 16.00 do 18.00 v društvenih prostorih.
Vsak petek od 13. januarja naprej, bo deset zaporednih petkov potekala PLESNA DELAVNICA v društvenih prostorih, ki jo bo vodila Tina Petkovšek.
V	januarju se bodo sestale vse komisje in pripravile predlog programa dela za leto 2012.
Že drugi ponedeljek v februarju, 13. 1. 2012, bomo organizirali prvi letošnji kopalni izlet.
V	februarju bo tudi delavnica, na kateri boste izdelovali iz gline v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico.
Na »ta debel« četrtek, to je v četrtek, 16. 2. 2012, bomo organizirali »noro« predpustno rajanje, na katerem pričakujemo čim več maškar.
Pričakujemo vas tudi s pobudami, kaj bi še lahko ponudili. Za DU Vrhnika: Elica Brelih Foto: V. Nikolic, T. Sluga, J. Cerk
V
Šilentabor
15. novembra smo Vandrovke spremenile svojo smer pohoda in se z avtobusom odpeljale na Šilentabor.^Na višini 751 m sta nas pričakala jesensko sonce in svež zrak. Šilentabor je čudovit hrib jugovzhodno od Pivke, na katerem stoji vasica z enakim imenom. Na planoti dolgega grebena stojjo skromne razvaline nekdaj mogočnega gradu, kamor so se zatekli ljudje pred turškimi vpadi. Od tam je čudovit razgled, ki seže vse od Snežnika do mogočnega Triglava.
Hodile smo mimo pašnikov in si ogledale vsiljivo rast črnega bora, ki jih uničuje. Na poti smo se ustavile na prostoru, kjer je nekoč stal grad Kalce. Od njega je ostal ohranjen le stolp. Od tam nas je pot peljala skozi Pivko, kjer smo se odpravile na 718 m visok hrib sv. Primož. Nekoč je tam stala cerkev, posvečena sv. Primožu in sv. Felicjanu. Hrib je imel že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha hriba vidna vsa pivška kotlina, območje proti Javorniku in Snežniku. Zato je bil
obiskale trdnjavo na Pivki in Šilen tabor; dan je bil lep, obsjan s soncem. Tudi kostanj smo nabirale in se pogrele ob toplem ognju.
Veselimo se že novih pohodov v letu 2012. Enajstega marca bo že štiri leta, kar se družimo; hodimo po naši lepi naravi in spoznavamo bližnje in daljne kraje. Res je lepa naša Slovenja in vredno si jo je ogledovati, spoznavati in uživati v njej. Želimo si samo naprej!!
Vandrovke želimo vsem pohodnikom po širni Slovenji v novem letu 2012 zdravja, sreče in veliko lepih pohodov. Srečno!
Zapisala in fotografirala: Fani Šurca
Zimzelenčki v okolici Kobjeglave na Krasu
Sredi decembra se je težko odločati, kam. Ker pa je vremenska napoved usmerjala na Kras, kjer bo sonce, smo šli tja. Poprosili smo Društvo Kraški slavček Kobjeglava - Tupeljče za več infor-macj in dobili smo vodnika, gospoda Edvarda Mržeka, ki je uredil pot devetih kalov po okolici Kobjeglave. Že med potjo smo izvedeli, da ta prelepa dežela ne premore površinskih tekočih voda in da je človek izkoristil majhne vire pitne vode (za preživetje in napajanje živine) tako, da je vodo, predvsem deževnico, hranil v kalih ali lokvah, lokvicah ^ Pravjo, da bo »Kraševec vedno bolj trpel za žejo kot drugi za kazen, ker je bogu ukradel pršut«. No, zdaj je malo drugače, ker imajo tudi Kraševci vodovod. Tematska pot vodi od kala do kala in vsak ima svojo zgod-
Del kolone Sončkov. Kje so časi, ko nas je bilo dvajset?
raščene njive in travniki ter spominska obeležja. Spotoma smo obiskali tudi partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik in pokopališče v njeni bližini. Ustavili smo se v skoraj izumrli Komar-ni vasi, kjer smo videli ruševine nekdanjih kmetj in prisluhnili zgodovini vasi. Na smučišču Gače, nekdaj vasi, smo si privoščili okrepčilo in razgled na Kamniške Alpe ter nadaljevali proti cilju. Po več spustih in krajšem strmem vzponu smo dosegli vrh Mirne gore, ki pa nam ni nudil razgleda niti možnosti skupinske fotografije. Sledil je le še spust do koče, kjer smo se prepustili gostoljubnosti oskrbnikov. Po obilnem okrepčilu smo se malce bolj zgovorni povzpeli v avtobus, ki nas je že čakal v temi in krenili proti domu. Lep dan je bil za nami.
Besedilo: Srečo Kenk Fotografija: Sonja Repnik
Vandrovke uspešno prehodile leto 2011
Spet smo prestopili v novo leto in Vandrovke se spominjamo lepih pohodov v letu 2011. Naši pohodi ob torkih skozi vse leto so bili obogateni z razgibanimi pohodi, polnih lepih doživljajev, spominov, dobrih ogledov in še bi lahko naštevala lepote, ki so nas obdajale.
bo in ime po lastnikih zemljišč ali oblikovitosti tal: kal Pri Cotnih, Stari kal, Ilovca, Dole, Počivalo... Na poti pa so še zanimivi spodmoli, v katerih so našli ostanke pračlove-ka, in kraška jama z imenom Nenča jama, ob kateri so se nekoč dogajali verski obredi. Sonja in Milan sta velika radovedneža in sta zlezla v jamo, do koder se je dalo. Še pred spustom pa sta naredila ustno »oporoko«, da slastne sendviče zapuščata Karlju, če ju pogoltne jama. Toda Karli se je moral nasititi kar s svojim prigrizkom, kajti navdušena sta prilezla na plano in razložila, kaj sta videla. Tudi pastirsko hiško so postavili na rob poti v spomin na čase, ko so pastirji pasli po golih kraških gmajnah in si uredili zavetje pred žgočim soncem in dežjem. Pod vasjo Lukovec smo se vračali po poti med črnimi borovci, kjer je prikaz smolarjenja. Z zarezovanjem v debla borov so pridobivali borovo smolo, ki je do uveljavitve nafte služila kot surovina v kemjski industrji.
Izvedeli smo marsikaj koristnega, se nahodili po svežem zraku in toplem soncu in si zapomnili še kakšen recept, ki je prišel prav za praznične dni.
Zapis: ELica Brelih Foto: Vlado Nikolic, Janez Cerk
Več kot trideset članic šteje naša skupina in vedno znova se nam pridruži katera nova pohodnica in ugotovi , da je v naši skupini prav prjetno. Kot sem že večkrat napisala, naše druženje traja vsak torek ne glede na vremenske razmere in traja od dve do tri ure. Po končanem pohodu sledi obvezna kavica ali topel čaj pozimi, poleti pa hladen napitek.
Hodimo po okolici Vrhnike in tako smo nekajkrat obiskale Štam-petov most, Star maln, Staje, Kuren, Koreno, hodile po Barju, se podale na Storžev grič, Zaplano, Drenov Grič in v Ligojno in še bi lahko naštevala. Lahko se tudi pohvalimo, da smo obiskale tudi nekaj krajev zunaj Vrhnike. V januarju smo odšle na Sveti Jakob nad Medvodami. Bil je lep nepozabni zimski dan in z vrha smo si ogledale vso okolico, ki se nam je ponujala v lepem sončnem dnevu.
Aprila smo se podale po Jurčičevi pohodniški poti in prelepa Dolenjska nas je lepo sprejela. September nas je vodil na Križno goro nad Ložem, tudi od tam imamo lepe spomine in fotografije. Proti koncu leta smo se podale na Kras do Pivke in Snežaka,
Januarja 2012 so praznovali naši člani:
Kristina Grilc, Dom starejših Trnovo, Ljubljana -1919 Angela Novak, Janezova c., Vrhnika - 1919 Ivanka Ogrin, Poštna ul. Vrhnika - 1921 Stanko Peric, Dom starejših Vrhnika - 1921 Antonja Zimšek, Pot k Trojici, Vrhnika - 1920 Anton Setnikar, Sinja Gorica, Vrhnika - 1922 Marja Brus, Bevke, Vrhnika - 1927 Vladimir Knavs, Kopališka ul., Vrhnika - 1927 Vinko Bizjak, Kopališka ul., Vrhnika - 1932 Jožica Debevec, Robova c., Vrhnika - 1932 Anton Leskovec, Gradišče, Vrhnika - 1932
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so januarja praznovali rojstni dan.
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 11
			
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
Sončki na Ermanovcu, Lisci in od Podsmreke do Drenovega
Griča
December je bil za nas, Sončke, zares sončen. Že prvi torek v mesecu je med vožnjo proti Poljanski dolini hladno jutro obetalo lep dan, čeprav je bila noč deževna, sneg pa napovedan do 500 m.
Iz Treb^e smo se v hrib napotili mimo osamljenih kmet^, čez
Sončki na Ermanovcu pred kuliso iz Spodnjih Bohinjskih gor. (Viktor Repnik)
senožeti in skozi redek gozd. Z višino se je narava spreminjala, trave in drevesa so se odela v ivje, meglice so se dvigale, razgleda je bilo vedno več. Na Vrhovskem griču in na Ermanovcu, kjer je bilo na soncu že prjetno toplo, se je odprl pogled na pod nami ležeče hribovje, v daljavi so se bleščale s snegom pobeljene Alpe s Triglavom. Poiskali smo znane vrhove, potem pa pohitel proti koči, kjer sta nas že čakali enolončnica in sveže pečena ocvirkovica. Dobre volje ni manjkalo, nekaj naših pohodnic nas je presenetilo z ubranim petjem. Ob poti proti Sovodnju smo se ustavili še na kmet^i, kjer smo se oskrbeli z mesnimi dobrotami za prihajajoče praznike. Lisca je precej daleč, 20. december pa eden najkrajših dni v letu, zato smo šli od doma bolj zgodaj. Pri vzponu z izhodišča, v vasi Breg pri Sevnici, smo najprej stopali po pomrznjenem listju, v vasi Razbor nas je pričakala splužena cesta, na travnatem vršnem pobočju Lisce smo zagazili v svež pršič. Čeprav je Lisca visoka le 948 m, smo imeli v kristalno jasnem vremenu razgled na vse strani: od Snežnika do Pohorja, od Gorjancev do Alp ^ V Tončkovem domu so nas pr^azno pogostili, potem pa smo se spustili po zasneženem severnem pobočju Je-šivca proti Jurkloštru.
Na prvi pohod letos smo se odpravili v našo bližnjo okolico. V pustem, rahlo deževnem vremenu, smo prehodili del Cankarjeve poti po grebenih nad horjulsko dolino, od Podsmreke do Loga (vmes smo se povzpeli še na Gradišče), od tam pa po trasi nekdanje železnice do Drenovega Griča. Ob pr^etnem klepetu smo se v Gostilni Kavčič spomnili naših prehojenih poti in vrhov, osvojenih v letu 2011.
Besedilo: Sonja Repnik
Njunih zlatih 50
Bilo je 30. decembra. Zunaj sneg in mraz, znotraj sonce in ljubezen. In ogenj v očeh. Bilo je pred petdesetimi leti. Takrat sta si rekla, da si bosta stala ob strani za vedno. V dobrem in slabem. Bilo je v Radečah. Peter je bil usnjarski tehnik, Marinka mojstrica v kuhanju. Usoda ju je kmalu zatem pripeljala na Vrhniko, kjer sta si ustvarila družino. Rodila se je hči. Rodil se je sin. Mlada družinica se je po sedmih letih iz majhnega stanovanja preselila v večje. On se je kljub obveznostim v novi družini izobraževal naprej in napredoval v svojem poklicu in na drugih področjih in nedavno tega dobil nagrado za življenjsko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu. Ona je skrbela za družino in podpirala njega, to je bilo njeno poslanstvo in neprecenljiv uspeh. Bila sta zelo mlada, pa vendarle sta znala otroka vzgojiti v odgovorna in poštena človeka. Dobila sta vnuka, vnukinjo, pa še enega vnuka in še dve vnukinji. Misel in skrb zanje ne zamre ne podnevi ne ponoči.
Bilo je 30. decembra 2011. V Hotelu Delfin v Izoli, kjer sta si za nekaj dni vzela čas zase. In ne da bi kaj slutila, sta doživela presenečenje. Vsi njuni smo prišli tja. Zvečer. In ju povabili na oder, kjer smo ju še enkrat simbolično poročili. Srce je bilo glasneje in hitreje. Bile so solze, bil je smeh, bil je aplavz in bil je ples ... Zlata poroka ni kar tako! Iskrene čestitke za zlatih 50, mami in oči - babi in dedi, Marinka in Peter Petkovšek!
Karmen Končan
Dom upokojencev Vrhnika
Čas polaganja računov in skrbnega načrtovanja na vseh področjih
Natančno pred enim letom sem ob prazničnem voščilu za Naše dneve - mesečno glasilo doma - izrazil iskreno upanje, da bo leto, ki je bilo takrat pred nami, dobro obrodilo tudi premnogim, ki tisto jesen niso imeli česa obrati in so se znašli v stanju, ki jim ni prineslo zimskega počitka, pač pa veliko skrb, kako preživeti. Žal moram leto po tem ugotoviti, da se upi niso uresničili.
Smo sredi še večje gospodarske, finančne in moralne krize. Napovedovalci prihodnosti nam žal novo leto, ki smo ga pravkar začeli, rišejo v še bolj črnih barvah kot doslej. Pa vendarle si v najlepšem mesecu v letu, v veselem decembru, posebno v adventnem času, času pričakovanj, v domu nismo dovolili, da ne bi storili vsega, kar je bilo v naši moči, da nam je skozi debelo zimsko meglo vse pogosteje zaspalo tudi toplo, čeprav še vedno zimsko sonce. Tako tudi sam verjamem, da vsi zelo upamo, da bodo vlade v Evropi in širnem svetu, v prvi vrsti pa naša novo porajajoča se vlada, našle rešilno formulo postopnega, a vztrajnega vzpona iz dna krize v lepši jutri. Predvsem pa, da ta bo lepši za vse, ne samo za izbrane. V tej smeri smo se v Domu upokojencev Vrhnika tudi v letu 2011 trudili vsi zaposleni. Zato nam ob iztekajočem se letu ni bilo prav nič težko polagati računov. Zato se mi zdi tudi prav, da se ob koncu petletnega mandata direktorja, ki se bo
ne vgradnje protipožarnih vrat ob obeh stopniščih ter vgradnje požarnega jav-ljalnega sistema, kar je bilo končano že v letu 2008. Istega leta smo poskrbeli tudi za minimalne pogoje zaposlenih, ki pred tem niso imeli ustreznih prostorov za garderobo ter v ta namen preuredili podstrešje nad III. nadstropjem novejšega dela doma, ki vključujejo tudi več sanitary s tuši.
Leti 2007 in 2008 sta še posebno bogato obrodili, saj smo zamenjali še zadnja dotrajana okna v pritličju doma, ki niso prišla na vrsto v prejšnjih fazah menjave oken, ter vrata nasproti glavnega vhoda v dom, ki peljejo na vrt za domom. Vgradili smo termostatske ventile namesto navadnih, ki so zagotavljali racionalnejšo porabo energje, ter na zemeljski plin priklopili kuhinjo in nekaj strojev. V teh dveh letih je bil tudi zamenjan dotrajan klicni sestrski sistem. V letu 2009 pa je bila vgrajena še klimatizac^a celotnega doma, ki smo jo povezali tudi s projek-
iztekel 11. februarja, prav ob tej priložnosti še enkrat tudi sam ozrem na celotno prehojeno petletno pot v domu.
Pridobitve Doma upokojencev Vrhnika v zadnjih petih letih
V	tem petletnem obdobju smo se vsi zaposleni trudili v kar največji meri uresničevati poslanstvo doma. To smo razumeli kot trajno nalogo vsem stanovalcem doma s kakovostno oskrbo in zdravstveno nego lajšati starostne in zdravstvene težave in jim zagotavljati mirno, varno ter prjetno starost; ob tem pa nuditi čim več aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe po samopotrjevanju, sproščanju, veselem in čustveno izpolnjenem življenju. Naše vodilo pri tem je bilo odprt in spoštljiv odnos do stanovalcev ter v čim večji meri v okviru danih možnosti upoštevanje potreb slehernega posameznika.
V	doslednem zasledovanju teh visokih ciljev smo se lotili vseh obnovitvenih in vzdrževalnih del. Takoj v začetku leta 2007 smo s finančno pomočjo ministrstva nadaljevali nadzidavo nad II. nadstropjem v starejšem delu doma, s katero smo že v začetku leta 2008 pridobili nove bivalne prostore za štirinajst novih stanovalcev. Zaradi dotrajanosti nezdrave azbestne strešne kritine je bila nujna zamenjava le-te na celotnem objektu. Z nadzidavo je bila dosežena povezava celotnega III. nadstropja, ki je prišla najbolj do izraza z vidika boljše požarne varnosti. V drugi polovici leta 2007 sta bili izvedeni kompletna obnova prostorov in sodobnejša ter bolj funkcionalna razporeditev delovnih in pomožnih prostorov ambulante skupaj s sodobno opremo. Za zagotavljanje večje varnosti stanovalcev doma smo se lotili tudi postop-
tom Tri generacije, ki je bil izveden sredi leta 2010. Z vsemi vlaganji smo poskrbeli za mnogo večjo varnost in udobje stanovalcev doma, obenem pa tudi nekoliko za boljše delovne pogoje zaposlenih. V tem letu je bilo vgrajeno tudi povsem novo osebno dvigalo. V minulem letu smo še dodatno poskrbeli za varnost in udobje naših stanovalcev z zamenjavo tovornega dvigala s popolnoma novim, ki služi tudi za prevoz stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vgradili smo tudi še tretje povsem novo osebno dvigalo, ki ustreza najsodobnejšim standardom in je posebej prilagojeno uporabnikom s posebnimi potrebami (invalidom). Tako ima dom odslej kar tri povsem nova varna in udobna dvigala.
Viz^a nadaljnjega razvoja Doma upokojencev Vrhnika
Na takšnih čvrstih temeljih želimo nadaljevati razvoj Doma upokojencev Vrhnika tudi v prihodnje. Dom pa mora poleg pozornega permanentnega vzdrževanja stavb in opreme slediti tudi predpisanim bivalnim standardom in normativom za vse stanovalce doma. Zato je Svet doma na direktorjev predlog sprejel okvirni terminski načrt tovrstnih velikih inve-stic^skih posegov v dom. Finančna in gospodarska kriza lahko marsikaj postavita na glavo. Vsekakor bomo v prihodnje nujne procese velikih investic^-skih vlaganj pozorno prilagajali širšim gospodarskim in finančnim razmeram v državi in v našem domu. Pri tem bomo tudi v prihodnje še posebno pozorni na nove strokovne ugotovitve ter širše strokovne smernice. Žal dom ni bil deležen evropskih sredstev, namenjenih za energetsko prenovo domov za starejše.
Ker je bilo razpisanih sredstev manj, kot je bilo pr^avljenih potreb, so ta sredstva dobili le energetsko najbolj razsipni domovi. Ker pa smo v Domu upokojencev Vrhnika v preteklosti že veliko postorili sami tudi za energetsko sanac^o doma iz lastnih virov, so bili predvideni prihranki energje v našem domu mnogo manjši kot v domovih, ki v to v preteklosti niso vlagali. Zato se bomo sedaj lahko toliko bolj posvetili ostalim nujnim izboljšavam bivalnih razmer za stanovalce, ki pa jih domu nalagajo tudi predpisi ministrstva. Svet doma je na direktorjev predlog že sprejel sklep, da se pripravi vse potrebno za izgradnjo štirih bivalnih enot za osebe z demenco na sosednjih zemljiščih, ki so po predlogu prostorskega načrta občine predvidena za pozidavo. Brez te novogradnje dom po letu 2014 ne bi mogel več sprejemati in oskrbovati oseb z demenco. Zato bomo naredili vse, da bi naši stanovalci z demenco do tega roka dobili dostojne možnosti za bivanje v neposredni bližini doma. Kar nekaj sredstev v ta namen imamo že privarčevanih, računamo pa tudi na soudeležbo občine, tako kot je to že utečeno drugod po Slovenci. Vsaka občina, v kateri se gradi ali širi dom za starejše, zagotovi vsaj zemljišče kot lastni prispevek. Navkljub pričakovani soudeležbi občine pa si bo moral dom največji delež za celotno investic^o izposoditi. Upamo pa, da bo navkljub gospodarski krizi za opremo primaknilo zraven tudi ministrstvo, tako kot je bila to praksa že doslej. Zato se nam navkljub vse težjim časom tudi ta cilj z nekaj sreče zdi dosegljiv. Potrudili se bomo, da ga bomo s skupnimi močmi v prihajajočem mandatu tudi dosegli. Ob izteku tudi tokrat bogatega leta 2011 in ob vstopu v novega 2012 se prav vsem, stanovalcem in zaposlenim tudi na tem mestu zahvaljujem za potrpežljivost in razumevanje ob vseh gradbenih posegih. Zanju se priporočam tudi v prihodnje, saj se investic^sko vzdrževalnim delom žal ne moremo izogniti. Vsem sodelavkam in sodelavcem pa se še posebej zahvaljujem za tvorno in uspešno sodelovanje v iztekajočem se mandatu, saj brez tega marsikaterih naštetih dosežkov ne bi dosegli. Nenazadnje je prejeta srebrna plaketa Ivana Cankarja v letu 2010 sad dolgoletnega usklajenega in uspešnega dela vseh zaposlenih v Domu upokojencev Vrhnika. K uspehom so po svojih močeh primaknili svoj delež tudi številni darovalci, ki se vsako leto lepo odzivajo na naša povabila ob našem tradicionalnem vsakoletnem pikniku za stanovalce in njihove svojce pa tudi pri vsakoletnih nabavah nadstandardnih zdravstvenih pripomočkov za naše stanovalce. Vsem se že ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo, še posebno pa številnim prostovoljkam in prostovoljcem, ki mnogokrat na številnih prireditvah polepšajo dneve našim stanovalcem. Vsakemu posebej pa se bomo zahvalili v našem letnem zborniku Utrinki, ki bo izšel ob prazniku kulture. Iskrena zahvala za donac^o za nakup naprave za svetlobno terap^o v letu 2011 pa velja naslednjim darovalcem: podjetju Kolektor Koling, d. o. o., Občini Vrhnika in Komunalnemu podjetju Vrhnika. Upam, da bomo tudi v prihodnjem mandatu tako uspešno sodelovali z vsemi poslovnimi partnerji kot doslej v korist in zadovoljstvo vseh. Pa vsem srečno v 2012!
Štefan Kociper, direktor
12 NAŠ ČASOPIS	Občina [53	Vrhnika	30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
V
OS Ivana Cankarja Vrhnika
obvešča občane, da bo vpis otrok v prvi razred osnovne šole od 13. 2. 2012 do 17. 2. 2012 v stavbi na Tržaški 2 po naslednjem urniku:
	dopoldne	popoldne	Priporočamo, dase za vpis pr^avite tajnici Marinki Švigelj po telefonu, 7506 876, med 7. in 14. uro ali po e-pošti: tajnistvors-osljicv@guest.ames.si
Ponedeljek, 13. 2.	9.00 - 10.00	15.30 - 18.00	
Torek, 14. 2.	9.00 - 10.00	15.30 - 18.00	
Sreda, 15. 2.	9.00 - 10.00	15.30 - 18.00	
Četrtek, 16. 2.	9.00 - 10.00	15.30 - 18.00	
Petek, 17. 2.	9.00 - 10.00	-	
Na podružnični šoli Drenov Grič bo vpis v torek, 14. 2. 2012, od 16.00 do 18.00, otroke lahko vpišete tudi v navedenih terminih na Vrhniki. Prav tako priporočamo rezervacjo termina pri tajnici.
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2006, ki so-djo v šolski okoliš OŠ Ivana Cankarja in podružnične šole Drenov Grič. Starši otrok, ki imajo prjavljeno prebivališče v našem šolskem okolišu, bodo vabila za vpis prejeli po pošti.
Seznam šolskega okoliša:
Vrhnika: Betajnova, Cankarjev trg 1, 1b, 1c, 5, 6, 6a, 9, 10, Cesta gradenj, Cesta 6.maja, Čuža 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, Dobovičnikova ulica, Dolge njive, Gabrče, Gradišče, Grilcev Grič, Hrib, Idrjska cesta, Kolesarska pot,Kopališka ulica, Krožna pot, Krpanova ulica, Kurirska pot, Lošca, Med vrtovi, Močilnik, Mrakova cesta,
Na klancu 22-27, Na Klisu, Na zelenici, Notranjska cesta, Ob Beli, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ob potoku, Pavkarjeva pot, Petkovškova ulica, Poštna ulica, Pot k studencu, Pot k Trojici, Pot v Močilnik, Prečna pot, Pri lipi, Prisojna pot, Raskovec, Ribiška pot, Stara cesta 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21-25, Storžev Grič, Sušnikova cesta, Tičnica, Trg Karla Grabeljška, Tržaška cesta, Turnovše, Usnjarska cesta, Vas, Voljčeva cesta
Naselja: BISTRA, JAMNIK, JERINOV GRIČ, MARINČEV GRIČ, MIRKE, MIZNI DOL, PREZID, STRMICA, SINJA GORICA, TR-ČKOV GRIČ, VERD (Brigadirska c., Cankarjevo nabrežje, Cesta Krimskega odreda, Cesta na Barju, Cesta na polju, Čolnarska cesta, Jagrova cesta, Janezova c., Kačurjeva c., Kotnikova c., Ledina, Pionirska c., Stranska c., Sternenova c., Verd), ZAPLANA
Podružnična šola Drenov Grič: DRENOV GRIČ, LESNO BRDO
Cajon in Jaka Strajnar
Medtem ko čakamo sneg, preberite, kako smo učenci na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika preživeli kulturni dan tik pred jesenskimi počitnicami. Učiteljica glasbene vzgoje nam je pripravila pravo presenečenje. Na šolo je povabila Jako Strajnarja, profesorja tolkal, ki je prinesel s seboj čudne škatle - glasbilo cajon, kot nam je neznani instrument predstavil Jaka Strajnar.
Cajon je tolkalo iz lesa v obliki škatle z luknjo na hrbtni strani, v notranjosti pa so napete žice v obliki črke V. Prihaja iz Španje. Jaka je nanj zaigral nekaj najbolj znanih melodj, hkrati pa je spregovoril o razvoju glasbe po svetu. S seboj
je imel 22 cajonov, tako smo prišli na vrsto vsi devetošol-ci. Vsak učenec je sedel na svojem cajonu. Začeli smo z lažjimi ritmi, potem pa vse težje in hitrejše. Pod vodstvom profesorja smo igrali sodobne (pop, rock, techno) in plesne ritme (valček, polka, cha-cha). Ob igranju smo izgovarjali različne besede,
na primer čokolada, nutella, imena različnih držav. Izvedli smo tudi igro, pri kateri si se moral presedati na sosednji cajon in tisti, ki je bil zadnji, je moral teči spet na začetek. Glasbena delavnica je bila zabavna, razgibana, polna vzklikov in smeha.
Učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
__v
Dobrodelna prireditev na OS AMS Vrhnika
Pri nas je navada, da si v težkih časih pomagamo in tako smo 15. decembra 2012 na naši šoli organizirali dobrodelno prireditev in novoletni sejem. Tema prireditve so bile šege in navade v prednovoletnem času v našem kraju. Z izkupičkom želimo pomagati našim sošolcem, da bi se lahko vsi skupaj udeležili vseh šolskih in obšolskih dejavnosti. Lotili smo se raziskave, kaj se pravzaprav
Uspelo nam je! Naši nabiralniki niso ostali prazni! Našo dobrodelno prireditev smo pripravili z učiteljicami, mentoricami, in starši pod pokroviteljstvom Šolskega sklada. Hvala staršem, starim staršem in vsem krajanom za obisk in ob letu morda ponovimo.
Učenci in učiteljski zbor OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
dogaja vsako leto v zadnjem mesecu starega leta. Od kod izhajajo šege in navade, kdaj so nastale in kako so se ohranile. Še posebno živahno je bilo na novoletnem sejmu, kjer so se naši mlajši sošolci še posebej izkazali z novoletnimi izdelki in jih tudi uspešno spravili v promet. Naše največje navdušenje pa so požele mame, stare mame in prostovoljke, ki so posebej za to priložnost spekle praznične dobrote. Prav prisrčna hvala za njihov trud.
V pričakovanju novega leta na pS Bevke
V začetku decembra smo se z avtobusom odpeljali v novoletno okrašeno Ljubljano in si v
Lutkovnem gledališču ogledali prisrčno predstavo Taca Muca. Predstava nam je bila všeč in vsi smo začutili prjeten prihod prazničnega vzdušja.
V šoli so se sušili prvi novoletni okraski, smrečice in zvezdice iz slanega testa. Učitelji smo organizirali tehniški dan. Sodelovali so vsi učenci in učenke PŠ Bevke. Delo je potekalo pod vodstvom mentorjev, po skupinah. Učenci so se urili v valjanju slanega testa in z modelčki oblikovali novoletne okraske. Na koncu so naredili unikaten obesek za novoletno jelko. Slikali so zimske in praznične motive s kredami in pasteli na liste večjega formata. Čudovitim slikam smo dodali okvirje in z njimi okrasili šolske prostore. Izrezati smo morali veliko zvezdic: majhnih, velikih in svetlečih. Na vajah dramskega krožka, pod vodstvom g. Matjaža Grandiča, je bilo treba izpiliti še zadnje malenkosti dramske igre Zvezdice Za-
spanke. Vsak dan ponoviti besedilo, se ga naučiti na pamet in poiskati bleščeča oblačila za predstavo.
13. decembra smo povabili starše, krajane in gospo ravnateljico Mihaelo Mrzlikar na prireditev v Kulturni dom Bevke, da bi skupaj preživeli prjeten večer in si zaželeli drobce sreče. Glavna točka prireditve je bila Zvezdica Zaspanka. Prvošolci so se vključili v igro z gibalnim in ustvarjalnim izražanjem ob glasbi in prikazali cirkus. Starejši učenci so recitirali novoletno deklamacjo in povedali novoletne želje, ki so jih sestavili sami. Predstavil se je otroški pevski zbor PŠ Bevke pod mentorstvom gospe Mojce Lorber in s pesmjo končal prireditev.
Učenci in učenke so se preizkusili v peki dišečih piškotov. Prvošolcem je pri peki pomagala gospa Barbara Keršmanc. Pekli so jih tudi starejši učenci pri pouku in v času podaljšanega bivanja. Najbolj je dišalo iz petega razreda; oblikovali so slastne kokosove rogljičke in naredili sadno kupo. Povabili so nas na pravo čajanko!
V času podaljšanega bivanja smo koledovali. Obiskali smo naše babice in starše ter jih razveselili s petjem in lepimi željami. Izdelovali smo novoletne voščilnice in se trudili, da jih bomo napisali lepo in brez napak! Prvošolci so simbole sreče narisali in ponazorili zdravje, ljubezen in srečo. Narišite si tudi vi novoletno košarico in v njej: jabolko, smejkota, rožico, srček, pujska in štiri-peresno deteljico. Srečno 2012!
Učenci in zaposleni PŠ Bevke Romana J. Opeka
v
Prostovoljstvo na OS Ivana Cankarja
V	drugi polovici decembra smo na šoli začeli s prostovoljstvom. Odzvalo se nas je več kot trideset devetošolcev, ki smo bili pripravljeni sodelovati. Ponudili so nam tri možnosti sodelovanja. Izbirali smo lahko med izvajanjem aktivnosti v podaljšanem bivanju v 1. triadi, v podaljšanem bivanju v oddelkih z nižjim izobrazbenim standardom ali igranjem z učenci 4. razredov pred poukom. Ob torkih in sredah zjutraj pred poukom prostovoljci animiramo učence 4. razredov, ker pridejo že zgodaj zjutraj v šolo in nimajo kaj početi, zato začno razigrano tekati po hodnikih. Ob teh dnevih jim pripravimo različne družabne in športne igre, da se zabavajo in organizirano tekajo sem in tja. Zdi se nam, da je otrokom všeč in se ob tem zabavajo. Mi bomo z veseljem nadaljevali s tem delom.
V	oddelke podaljšanega bivanja šole z nižjim izobrazbenim standardorn^ prihajamo prostovoljke enkrat na teden. Šest prostovoljk se razvrsti v različnih dnevih. Na začetku misliš, da bo težko vzpostaviti stik z otroki, ki so drugačni, vendar je zelo zabavno in zanimivo, saj niso nič drugačni od nas, le posebne po-
trebe imajo. Midve s Saro sva se pogovarjali s starejšimi deklicami, preostale pa so se z mlajšimi otroki igrale namizne igre in delale naloge. Otroci so zelo zadovoljni, saj te kar na hodniku ustavjo in vprašajo: »Kdaj spet pridete?« Mislim, da s tem prostovoljstvom otrokom v NIS-u dajemo občutek, da so sprejeti med druge otroke na šoli. Izkušnja je zelo dobra, zabavna, zanimiva, saj spoznaš otroke, ki jih morda ne bi nikoli. Je zelo super. Do sedaj sem bila na obisku v prvem in drugem razredu trikrat. Mislim, da so bili otroci navdušeni in veseli obiskov prostovoljcev, ki so jih obiskali skoraj vsak dan po pouku. Meni je tak način prostovoljstva zelo všeč. Z otroki smo se igrali na snegu, ustvarjali novoletne voščilnice in pomagali pri domačih nalogah. Med njimi sem bila zelo sproščena in vesela in bom z veseljem sodelovala še naprej. Mogoče je bilo na trenutke le nekoliko naporno, ker so vsi od tebe nekaj želeli, a mi je bilo vseeno všeč, ker sem vsakemu lahko ustregla in bila v središču pozornosti.
Jerca Trček, 9. a, Maruša Kocjan, 9. b, Judita
Kociper, 9. a
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 13
Vzgojiteljice s fotografskim aparatom
Vrhnika, 10. januar - V osrednjem vrhniškem hramu kulture je svoja vrata odprla fotografska razstava vzgojiteljic vrhniškega javnega vrtca. To je tradicionalna razstava, ki jo vzgojiteljice navadno pripravjo v iztekajočem se letu, tokrat pa so jo zaradi spleta okoliščin prestavile v januar. Njihove predstavitve imajo vedno ustvarjalen pridih, skozi vsebino katerih se vleče neka rdeča nit. Tokrat so si izbrale fotografski aparat in posnele nekaj nepozabnih praznično-zimskih utrinkov. Fotografije, od katerih bi nekatere lahko krasile sleherni koledar, so si obiskovalci lahko ogledali do 27. januarja. (gt)
Razv^anje jezika v vrtcu
Letos imamo v Vrtcu Vrhnika prednostno nalogo dejavnosti s področja jezika in v ta namen v oddelku skupine Miške izvajamo različne aktivnosti, s katerimi otroci razvjajo svoje govorne sposobnosti. Tako v vsakdanji komunikacji poslušajo jezik in so vključeni v komunikacijske procese z drugimi otroki v skupini, doživljajo in spoznavajo verbalno komunikacjo kot vir ugodja, zabave in reševanja težav, otroci se prek tematskih sklopov, ki so jim blizu, navajajo na samostojno pripovedovanje. Tako praznujemo rojstne dneve otrok ob otrokovi najljubši knjigi, ki jo predstavjo v skupini, uredili smo si knjižni kotiček, v katerem otroci najdejo najrazličnejše knjige, ki jih vzpodbujajo k samostojne-
mu pripovedovanju, le-to pa se razvja tudi ob igrah z vlogami, kot so knjižnica, frizer, trgovina, zdravnik, dom, tržnica, kjer posnemajo osebe iz vsakdanjega življenja in si ob tem raz-vjajo svojo domišljjo.
Polona U. Jerebic
Z raketo v novo leto
V letošnjem šolskem letu se v Vrtcu Želvica veliko pogovarjamo o ekologji. Tudi ob pričakovanju novega leta smo poskrbeli za varovanje našega planeta in za dekoracjo uporabili odpadne materiale. Tako je nastala prava marsovska dekoracja, zato smo se naučili tudi pesem Mire Voglar, Marsovska. Čeprav ne čisto prava novoletna ali praznična pesem nam je vseeno pričarala čarobno vzdušje med prazniki. Skupaj s pesmjo smo se odpravili na potep med praznike, pri tem pa nam je pomagala prava raketa v avli in obisk Marsovčka. Praznični december je hitro minil, saj je bilo vsak dan nekaj zanimivega v vrtcu: praznični pogrinjki, igralni dopoldnevi, druženje na vhodu, pravljične urice, predstave. Letos so nas s predstavami razveselili: strokovne delavke iz Barjančka s predstavo Bibito je slabe volje, vzgojiteljice iz Župnjskega vrtca so nam zaigrale, kako sta Bibi in Gusti zgladila prepir, gledališče Kuc Kuc pa nam je predstavilo zgodbo o Najlepšem darilu. Veliko časa smo preživeli ob igri z novimi igračami. Raketa želja, postavljena v avli, je bila okraše-
na z našimi željami. Otroškimi in odraslimi. Vse želje nam je raketa odpeljala. Kam? Vsak ve zase, vendar so izražale vse enako: da bi bil otroški svet tudi v novem letu prjazen, nagajiv in nasmejan.
Vabilo na Čenčar^o
Kaj je Čenčarja? Otroci iz vrtca vedo, kaj je to. Vi veste? Pesnik Tone Pavček je poznal Čenčarjo in jo je v pesniški zbirki tudi opisal: »Čenčarja je svet, kjer živjo čenčači. To so zgovorni ljudje, vendar niso čvekačih. Iz zelenih besed spletajo Čenčarjo in čenčajo vseprek in v čenčah živjo.«
Če še vedno ne veste, potem pridite v ponedeljek, 6. februarja 2012, ob 17. uri v Cankarjev dom na Vrhniki,
kjer vam bodo otroci iz Vrtca Vrhnika, Enota Želvica, pokazali, zaplesali in povedali vse o
VABLJENI vsi starši, tete in strici, babice in dedki in vsi drugi čenčači!
LAS Vrhnika podarila malčkom majčke
Vrhnika, 18. januar-LAS Vrhnika je dvema skupinama otrok iz vrtca Želvica podarila majčke in otroške revje, vmes pa je bilo tudi nekaj sladkih dobrot. Kot je dejal predsednik LAS-a Edin Behrič, so za presenečenje brezplačno poskrbeli v družbah Kraš Slovenija in Egmont. Otroci so se nepričakovanih daril seveda razveselili in še isti trenutek hiteli raziskovati, kaj se skriva za lepo embalažo. Ob tej priložnosti je nastala tudi ta skupinska fotografija.
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1 in 56/08), Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda » Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«
1. člen
V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Uradni list RS, št. 48/05, Naš časopis št. 322/06, Naš časopis št. 343/07, Naš časopis št. 345/08, Naš časopis št. 354/08 in Naš časopis št. 365/09) se tretji odstavek 13. člena spremeni tako, da se glasi:
»Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda, razen članom, ki jih imenuje ustanovitelj.«
V 13. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora novi občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.« Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
2. člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 002-6/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizacji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Anton^e Kucler Vrhnika
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Antonje Kucler Vrhnika (Naš časopis št. 344/07-UPB in Naš časopis št. 367/09) se tretji odstavek 15. člena spremeni tako, da se za prvim stavkom doda novo besedilo, ki se glasi:
»Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora novi občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.«
2.	člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 007-9/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizacji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka
o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-iz-obraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja (Naš časopis št. 344/07-UPB in Naš časopis št. 373/10) se tretji odstavek 15. člena spremeni tako, da se za prvim stavkom doda novo besedilo, ki se glasi: » Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora nov občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.«
2.	člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 007-30/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
14 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/ 06), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1 in 56/08), Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika
1.	člen
V	Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika
(Naš časopis št. 354/08)-UPB2 ) se tretji odstavek 22. člena spremeni tako, da se glasi: »Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda, razen članom, ki jih imenuje ustanovitelj.«
V	22. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora novi občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
2.	člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 002-2/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizacji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Vrhnika
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Vrhnika (Uradni list RS, št. 10/97, Naš časopis št. 295/03, Uradni list RS, št. 125/07, Naš časopis št, 345/08 in Naš časopis št. 373/10) se tretji odstavek 15. člena spremeni tako, da se za prvim stavkom doda novo besedilo, ki se glasi: »Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora nov občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.«
2.	člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 007-31/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Na podlagi Zakona o Zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizacji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji dne 19.1.2012 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka
o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-iz-obraževalnega zavoda Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika (Naš časopis št. 344/07-UPB in Naš časopis št. 373/10) se tretji odstavek 15. člena spremeni tako, da se za prvim stavkom doda novo besedilo, ki se glasi:
»Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora nov občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcjo.«
2.	člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Številka: 007-32/2011 Datum: 20.1.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Programska zasnova Našega časopisa
1. Splošne določbe
Medobčinsko glasilo Naš časopis temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacj in odprtosti za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine.
Osnovno poslanstvo glasila je informiranje javnosti o pomembnih vsebinah in dogodkih v lokalnem okolju, kjer je sedež izdajatelja in vseh občinah soizdajateljicah ter o hotenjih in interesih prebivalcev teh občin. Glasilo preko različnih zvrsti novinarskega poročanja (poročila, intervjuji, komentarji, izjave ipd.) opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v občini izdajateljici in vseh občinah soizdajatelji-cah. Objavlja objektivne in celovite informacje o vseh področjih življenja in dela v omenjenih občinah, obenem pa je tudi javna demokratična tribuna prebivalcev teh občin.
Glasilo mora spodbujati javni dialog, zato mora biti odprto za različna mnenja, odzive, komentarje, prepričanja bralk in bralcev. V njem zato lahko prispevke, pod pogojem skladnosti s kodeksom novinarske etike ter skladnosti s programsko zasnovo glasila, objavljajo tudi vse občanke in občani, društva, javni zavodi itd.
Naš časopis mora obdržati ugled, ki si ga je pridobil med sorodnimi časopisi, med katerim nedvomno sodi v sam vrh.
2. Izdajatelj in organizac^ska struktura
Izdajatelj Našega časopisa je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice so Občina Borovnica, Občina Horjul, Občina Dobrova-Polhov Gradec in Občina Log-Dragomer.
Občinski svet občine Vrhnika imenuje v Komi-
sjo za izdajanje glasila »Naš časopis« (funk-cja upravljanja) tri člane. Ostale občine imajo v organizacjski strukturi vlogo soizdajateljic (formalno tudi funkcja upravljanja) in imenujejo v prej omenjeno komisjo po dva člana. Odgovornega urednika glasila predlaga Komisja za izdajanje glasila Naš časopis, potrdi pa občinski svet. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ima v organizacjski strukturi vlogo izdajatelja oz. izvajalsko funkcjo.
Poslovni proces (organizacjski vidik) pri izdaji glasila v okviru Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika izvaja »sodelavec občinskega glasila«.
3. Izhajanje
Glasilo Naš časopis je tiskana publikacja, ki jo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občinah Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Pol-hov Gradec in Log-Dragomer. Praviloma izhaja enajstkrat na leto, zadnji ponedeljek v mesecu. Julja Naš časopis ne izide. Izjemoma lahko na leto izide tudi več številk glasila. Naklada znaša 13 500 izvodov.
4. Obseg
Časopis izhaja v obsegu do 64 strani, na formatu 318 x 455 mm (+/- 10%). Časopis se tiska na 45 gramski papir ali po kvaliteti primerljiv papir.
5. Struktura Okvirna struktura Našega časopisa:
a)	Prva stran
Prva stran vsebuje zgoraj pasice z napovedmi vsebin, uvodnik in krajše tekstovne napovedi s fotografijami. Na prvi strani je mogoče objaviti tudi vabila in manjša oglasna sporočila.
b)	Občinske strani
Občinske strani prinašajo lokalne novice, ki so nastale bodisi izpod peresa dopisnikov bodisi članov društev ali drugih posameznikov. Namenjene so poročanju o aktualnemu političnemu, gospodarskemu in družbenemu dogajanju. Na občinskih straneh lahko z omejenim številom znakov dopisujejo tudi stranke, ki so zastopane v občinskem svetu občine in posamezniki v okviru pisem bralcev.
c)	Skupne strani
Skupne strani obravnavajo splošne teme, ki bodisi niso teritorialno vezane bodisi zajemajo več občin.
d)	Šport
Športne strani so namenjene predstavitvi športnih aktivnosti društev in organizacj, ne glede iz katere občine prihajajo. Izjemoma lahko športni dogodek najde svoje mesto tudi med »občinskimi stranmi«.
e)	Kultura
Kulturne strani so namenjene predstavitvi kulturnih aktivnosti društev in organizacj, ne glede iz katere občine prihajajo. Izjemoma lahko kulturni dogodek najde svoje mesto tudi med »občinskimi stranmi«.
f)	Oglasi, zahvale in razvedrilo
Zadnje strani časopisa so namenjene oglasom, zahvalam in razvedrilu. Oglasna sporočila so možna tudi na drugih straneh časopisa.
6. Urejanje in dopisovanje
Uredništvo, urednik in dopisniki so v okviru vsebinske zasnove in v skladu s temeljnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Prepovedano je z razširjanjem medjskih oziroma oglaševalskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
7. Dopisniki
Praviloma ima vsaka občina svojega dopisnika. Ta je dolžan obiskovati prireditve, ki jih organi-
zira občina, slednja pa ga je dolžna o njih predhodno obvestiti. Dopisnika izbira uredništvo, predlog zanj lahko poda vsak, tudi kandidat sam. Uredništvo je pri izbiri avtonomno. Z vsakim izbranim podpiše pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere se zaveže k spoštovanju novinarskega kodeksa. V primeru pristranskega pisanja mora urednik tovrstno besedilo popraviti oziroma ukrepati skladno z uredniško politiko.
8. Razreševanje nesoglas^
Način razreševanja morebitnih nesoglasj med izdajateljem in uredništvom oziroma dopisnikom poteka v uredništvu, v skrajnem primeru lahko primer obravnava tudi Komisja za izdajanje glasila Naš časopis.
9. Vsebina
Ena od temeljnih usmeritev Našega časopisa je, naj ga pišejo bralci, pri čemer pa je urednikova naloga, da z ustrezno selekcjo in dialogom z avtorji prispevkov doseže, da prispevki odgovarjajo programski zasnovi časopisa. Urednik mora s svojimi sodelavci poskrbeti tudi za strokovne članke, ki jih navadno ne najdemo v prispevkih bralcev. Na ta način skupaj s pogodbenimi dopisniki vsebinsko nadgrajujejo kvaliteto vsebine časopisa.
Prispevki ne smejo biti žaljivi, krivični ali namerno navajati napačna dejstva. Naš časopis tudi ne sme postati poligon za medsebojna osebna obračunavanja. Avtorji člankov se morajo podpisati s polnim imenom in priimkom.
10. Omejitev dolžine člankov
Nenaročeni članki morajo biti praviloma dolgi pol A4 tipkane strani - približno 2100 znakov s presledki. (velikost črk: 12, enojni medvrstični razmik). Za članke, ki bodo daljši, si uredništvo pridružuje pravico do krajšanja. Vsaka javna inštitucja, zavod ali javno lokalno podjetje v časopisu ima pravice do lastnih vsebin v velikosti A4 tipkane strani - približno 4200 znakov s presledki (medvrstični razmik 1, velikost črk 12), v dogovoru z uredništvom tudi več. Društva širšega pomena (imajo več kot 500 članov) so upravičena do dveh A4 tipkanih strani - približno 8400 znakov s presledki (medvrstični razmik 1, velikost črk 12).
11. Redakc^a
Prispevki, ki prispejo na uredništvo po zaključeni redakcji, niso upravičeni do objave, razen če se uredništvo ne odloči drugače.
12. Osnovnošolski in vrtčevski prispevki
Urednikova naloga je, da do njih zavzame kritično distanco po kvalitativni in kvantitativni plati, saj Naš časopis ni šolsko glasilo. Vrhunski dosežki učencev lahko najdejo svoj prostor v prilogi »Konec«.
13. Pisma bralcev
Vsak občan ima pravico do objave »pisma bralcev« dokler ni njegovo pisanje žaljivo ali kako drugače v nasprotju z uredniško politiko časopisa. Pismo bralcev mora biti podpisano s polnim naslovom avtorja, vključno s telefonsko številko. Naloga urednika je, da preveri resničnost avtorja prispevka. Pisma bralcev so omejena na pol A4 tipkane strani (razmik 1, velikost črk 12). Ob večkratnih (to je več kot dvakrat) medsebojnih dopisovanjih avtorjev, si uredništvo pridružuje pravico, da medsebojno obtoževanje prekini na način, da prispevkov ne objavlja več.
14. Nadaljevalni članki
Uredništvo daljših člankov, ki bi se nadaljevali v več številkah, praviloma ne objavlja. Še posebej ne, če ti niso geografsko ali kako drugače vezani na občine, ki sodelujejo pri Našem časopisu.
15. Kolumne
Pravico do kolumne imajo le župani in člani
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
15
državnega zbora, če imajo stalno prebivališče v kateri od občin, ki je soizdajateljica Našega časopisa. Ti imajo zraven kolumne tudi svojo fotografijo. Kolumna je omejena na dolžino A4 tipkane strani (velikost črk: 12, medvrstični razmik: 1).
16. Pravica do popravkov
Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila. Popravek pomeni zanikanje oziroma popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu, s katerim je bila prizadeta pravica ali interes te osebe. Objavo popravka lahko zahteva oseba, katere pravica ali interes sta bila prizadeta z objavo obvestila, na katerega se popravek nanaša (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Objava popravka se lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je upravičenec izvedel za objavo, vendar najkasneje v treh mesecih po objavi obvestila.
Objava popravka se zahteva pisno. Zahteva za objavo popravka mora biti podpisana s strani upravičenca. Iz zahteve za objavo popravka mora biti jasno razvidno, da gre za popravek. V zahtevi za objavo popravka mora
biti navedeno obvestilo, na katero se nanaša popravek, in datum objave obvestila, na katerega se popravek nanaša. Zahteva za objavo popravka mora navesti tudi naslov popravka. V primeru, da naslov popravka ni naveden oziroma iz vsebine ni razviden, ga določi po lastni presoji odgovorni urednik.
Odgovorni urednik naj poskuša, če je mogoče, še v isti številki pridobiti nasprotno mnenje k pismu bralcev. Odgovorni urednik lahko zavrne zahtevo za objavo popravka v naslednjih primerih:
-	če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje oseba, ki zahteva objavo popravka;
-	če zahtevani popravek ne navaja dejstev, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene neresnične ali napačne navedbe;
-	če zahtevani popravek poleg dejstev, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene navedbe, navaja tudi druge navedbe, upravičenec pa po predhodnem pozivu ne spremeni vsebine popravka tako, da navaja zgolj dejstva, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene navedbe;
-	če bi bila objava popravka proti-
pravna;
-	če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se zahteva objava popravka, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša zahteva za objavo popravka;
-	če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima popravek, o katerem že teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve objave ali zaradi neustreznosti njegove objave.
17. Oglaševanje
Glede na to, da je pomemben finančni vir Našega časopisa oglaševanje, mora uredniška politika oglaševanje ohraniti. Ohranja ga tako, da Naš časopis ostane naročnikom oglasov zanimiv, ob tem mora uredniška usmeritev upoštevati predpise na tem področju in skrbeti za avtonomno podobo časopisa ter mero dobrega okusa.
Praviloma so oglaševanju v Našem časopisu namenjene zadnje strani, po želji naročnika pa tudi drugje. Naš časopis lahko nameni oglaševanju največ % svoje vsebine. Poslovna dejavnost gospodarskih
subjektov se lahko v časopisu oglašujejo samo proti plačilu in po ceniku, ki ga na predlog uredništva sprejme Komisja za izdajanje glasila Naš časopis.
Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglaševalski vsebini je odgovoren naročnik oziroma oglaševalec, za skladnost oglaševalske vsebine s tem zakonom in z vsebinsko zasnovo medja pa izdajatelj. Naročnik oglaševalske vsebine ne sme posegati v uredniško neodvisnost medja.
Društva in druge prostovoljne orga-nizacje, ki imajo sedež v občinah so-izdajateljicah, imajo pravico do enega brezplačnega oglasa oziroma obvestila v velikosti približno 140 x 100 mm. Ob republiških volitvah in referendumih se obseg brezplačnega prostora poveča na % časopisne strani, ob lokalnih volitvah pa na % strani. Prekoračitev brezplačnega obsega uredništvo zaračuna po sprejetem ceniku za oglaševanje.
18. Stroški izhajanja Našega časopisa
Glasilo je z vidika poslovnega procesa zasnovano nepridobitno. Izdajanje glasila financirajo občina ustanovite-
ljica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in občine soizdajateljice glasila na podlagi izračunanega stroška izdaje posameznega izvoda časopisa in števila izvodov, ki se jih v posamezni občini razdeli oz. števila gospodinjstev v posamezni občini.
Med stroške izdajanja uvrščamo stroške urednika, novinarjev, priprave besedil, lektoriranja, trženja oglasov, sestave križanke, nagradne križanke, tiska in oblikovanja časopisa, plače sodelavca Našega časopisa ter druge materialne stroške Stroške krjejo občine soizdajateljice, ki v ta namen z izdajateljem podpišejo Dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izdajanju Našega časopisa.
Višina nagrade avtorske honorarje in lektoriranje je opredeljena v podjem-ni pogodbi, katero s podjemnikom (prevzemnikom dela) kot naročnik podpiše izdajatelj.
19. Sprememba ali dopolnitev programske zasnove
Za spremembe ali dopolnitve programske zasnove Našega časopisa je potrebno soglasje Komisje za izdajanje glasila Naš časopis.
KOMISJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ Tržaška cesta 1,1360 VRHNIKA tel.: 01/7555-410, fax: 01/7505-158
Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisja za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004 in 356/2008)
OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2011
1.
NAZIV ČASTNI OBČAN 1.
Občina Vrhnika bo v letu 2012 podelila največ en naziv častni občan.
2.
Občanom Občine Vrhnika in drugim državljanom Republike Slovenje, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana.
II.
ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1.
Občina Vrhnika bo v letu 2012 podelila največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja.
2.
Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
III.
SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA 1.
Občina Vrhnika bo v letu 2012 podelila največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja.
2.
Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
IV.
BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA 1.
Občina Vrhnika bo v letu 2012 podelila največ šest bronastih plaket Ivana Cankarja.
2.
Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organizacijam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih prilikah, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih in s svojim delom povečujejo ugled občine.
Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih.
V.
PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV
1.
Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacje in skupnosti.
Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisja ali njeni člani kot posamezniki.
2.
Pobuda za podelitev priznanja mora biti pisna in mora vsebovati:
-	naziv in ime predlagatelja,
-	ime in priimek oz. naziv predlaganega kandidata za priznanja in osnovne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	kratko obrazložitev pobude (max. " tipkane A4 strani), za predstavitev na podelitvi v primeru potrditve predloga,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	vrsto predlaganega priznanja,
-	pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje.
3.
Pobude sprejema Komisja za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 29. 2. 2012 do 12. ure.
4.
Priznanja občine bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Stevilka: 094-1/2012 Datum: 19. 1. 2012
KOMISJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ
Stevilka: 3505-14/2010 (5-08) Datum: 3. 1. 2012
STALIŠČA
DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA NA TOJNICAH
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah je potekala v času od 26. 9. 2011 do 25. 10. 2011.
V nadaljevanju so podane pripombe in stališča do pripomb.
PRIPOMBA 1:
V tekstualnem delu naj se uporablja uradni naziv firme, to je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. ali kratica JP KPV, d.o.o. STALISČE 1: Pripomba se upošteva.
PRIPOMBA 2:
Za objektoma »B« in »C« naj bo minimalna višina 11 m, kot je bilo prvotno določeno na usklajevalnem sestanku. STALISČE 2:
Pripomba se upošteva skladno z mnenjem Ministrstva za kulturo. Višina objektov B in C je max. 11 m.
Pripravila:
Alenka Lapanja, u.d.i.k.a. Višja svetovalka - urbanistka
Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a.
Vodja oddelka
Občina Vrhnika
Občina Vrhnika leži na zahodnem robu Ljubljanskega barja ter obronkih Poko-jiške planote, s središčem cca. 20 km jugozahodno od Ljubljane. Občina Vrhnika je pobratena z italjansko občino Gonars ter lolkosom in Čapljino.
Površina: 115,2 km2
Prebivalcev: 15.704 (stanje na dan 31.12.2009)
Naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici
Ureditev: lokalna samouprava
Sedež občine:
Tržaška 1
1360 Vrhnika
Elektronska pošta:
obcina.vrhnika@vrhnika.si
Telefon:
01/755 54 10
Telefonske številke občinskih služb:
Hišna centrala 01 755 54 10
Telefaks 01 750 51 58
Tajništvo župana 01 755 54 12
Tajništvo direktorja občinske uprave 01 755 54 19
Oddelek za okolje in komunalo 01 755 54 40
Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 01 755 54 20
Oddelek za prostor 01 755 54 40
Oddelek za finance 01 755 54 33
Oddelek za splošne zadeve 01 755 54 28
Civilna zaščita 01 755 54 44
Medobčinski inšpektorat 01 755 54 29
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Z dnevnega reda umaknili imenovanje ulice
Borovnica, 15. december 2011 - Borovniški občinski svet je na svoji zadnji seji v letu 2011 obravnaval devet točk dnevnega reda. Eno točko so dnevnemu redu dodali, drugo pa so z njega umaknili. Gre za točko poimenovanju nove ulice ob blokih, ki jih v Borovnici gradi Kraški zidar. Sicer pa je svet med drugim na seji dvignil roke še za osnutek proračuna in ga dal v enomesečno javno obravnavo.
Tokratno sejo občinskega sveta so svetniki začeli s spremembo dnevnega reda. Na svetniške mize so dodatno dobili točko o soglasju k imenovanju novega direktorja zdravstvenega doma, zahtevali pa so še, naj se z dnevnega reda umakne točko o poimenovanju ulice. Kot je med drugim v pojasnilu za umik točke zapisala skupina svetnikov, Kraški zidar še ni izpolnil pogodbenih obveznosti, ki so se iztekle konec leta 2011. Z obrazložitvami o umiku se je strinjala večina svetnikov, o imenovanju ulice pa naj bi glasovali potem, ko bo občina z gradbinci podpisala aneks k pogodbi.
Osnutku proračuna zelena luč
Na seji so svetniki dali zeleno luč osnutku proračuna, ki bo v javni obravnavi do 15. januarja, nato pa bodo o njem zopet razpravljali svetniki. V proračunu je predvidenih 3.583.776 evrov prihodkov in 3.580.581 evrov odhodkov. Največ in-vestic^skih sredstev je v proračunu predvidenih na naslednjih postavkah: za investic^sko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, načrtovana je re-konstrukc^a lokalnih cest Pako, Liko, Stara proga, Pokojišče in Dražica. Večji del sredstev naj bi šel še za ravnanje z odpadno vodo, novogradnjo vodovoda Ohonica, rekonstrukc^o in adaptac^o vodovoda na Gradišnikovi ulici, vodovoda Stara postaja - Cesta na grič. V osnutku proračuna so
tudi sredstva za ureditev starega dela pokopališča, delali naj bi tudi na novem delu pokopališča. Večji del sredstev je namenjen obnovi kulturne dediščine, investic^skemu vzdrževanju vrtca, šolstvu, kulturi, športu, socialnemu varstvu in drugim področjem.
Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice se nadaljuje
Tudi borovniški svetniki so na svoji seji potrdili predinvestic^sko zasnovo za projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice ter župana Andreja Ocepka pooblastili za podpis sklepa, s katerim bodo župani osmih občin potrdili predin-vestic^sko zasnovo za projekt. Odobrili so tudi pripravo vloge za pr^avo na kohez^ski sklad, pripravo štud^e feasibility, investic^skega programa, razpisane dokumentac^e za graditev in nadzor ter dokumentac^o za izvedbo investic^e. Občina Borovnica naj bi v okviru Oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice sodelovala pri enem projektu, in sicer naj bi še z vrhniško in ložan-sko-dragomersko občino uredila rezervni vodni vir za vodovodni sistem Borovnica - Vrhnika - Log - Dragomer. Borovniški del je ocenjen na okoli 479 tisoč evrov, od tega naj bi Borovnica v projekt vložila okoli 170 tisočakov, več kot 300 tisoč evrov pa bi dobili iz kohez^skega sklada
in državnega proračuna. Celoten projekt v vseh osmih občinah je ocenjen na skoraj 35 mil^onov evrov, iz kohez^skega sklada pa naj bi občine dobile več kot 19 mil^onov. V nadaljnjih postopkih januarja sledi izdelava iz-vedljivostne štud^e projektov, do marca izdelava in oddaja vloge za pr^avo projektov na kohez^-ski sklad, predvidoma do oktobra izdelava PGD projektne dokumentac^e za izgradnjo in rekon-strukc^o vodovodne infrastrukture ter pridobitev gradbenega dovoljenja. Sofinanciranje naj bi bilo potrjeno do konca leta 2012, do marca naslednjega leta naj bi izdelali razpise za gradnjo, nadzor in obveščanje ter projekte končali najpozneje do konca leta 2015.
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ostaja enaka
Ta bo tako kot lani in predlani znašala 0,000262. Svetniki so na seji soglašali s spremenjenim Odlokom o PUP za plansko celoto B! - Borovnica za območje urejanja B1S/2, B1S/4, B1S/5, B1S/7 in B1S713, ki sedaj dovoljuje zapolnitveno gradnjo posamičnih stanovanjskih stavb in pripadajočih objektov na podlagi soglasja k izdelani idejni zasnovi za posamezni poleg. Soglasje k idejni zasnovi bo dal borovniški občinski svet. Ob obravnavi usklajenega predloga OPPN Mer-cator v Borovnici svetniki niso izgubljali besed in soglasno potrdili sklep. Ob tej točki smo lahko izvedeli, da so po več razgovorih z trgovcem, glede gradnje objektov v območju obravnavanega OPPN-ja, na občini prejeli pobudo za spremembo odloka o OPPN, ki bi omogočila nadaljevanje projekta. Po novem bo projekt mogoče graditi po fazah. V prvi fazi je predvidena grad-
nja novega trgovskega centra in ureditev zunanje infrastrukture oziroma pridobitev dovoljenja za rušenje, gradbenega dovoljenja ter uporabnega dovoljenja. Druga etapa predvideva dograditev preostalih parkirišč, predvidenih v osnovnem OPPN, po pridobitvi uporabnega dovoljenja in odprtju objekta, zgrajenega v prvi etapi oziroma pridobitev dovoljenja za rušenje, gradbenega dovoljenja ter uporabnega dovoljenja. Tretja faza bi bila krajinsko-arhitekturna ureditev Molkovega trga ter območja ob borovniškem stebru, južnega trga in šolske poti . V zadnji etapi, v primeru doseženega dogovora z lastniki oziroma najemniki v stanovanjskem delu objekta Molkov trg 8, sledi rušitev tega dela objekta, na njegovem mestu pa naj bi uredili zelenico. Svetniki so bili soglasni tudi pri potrjevanju sklepov usklajenega predloga Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o občinskem lokac^skem načrtu za območje urejanja B1 R75 - EOHIPPUS Borovnica.
Novi direktor ZD Vrhnika je Tomaž Glažar
Na seji so zanj vsi borovniški svetniki dvignili roke. Ekonomist, Vrhničan Tomaž Glažar, naj bi na direktorskem stolčku ostal štiri leta, prejel pa je soglasno podporo vseh treh občinskih svetov, sveta zavoda in zaposlenih. Na razpis se je sicer pr^avilo osemnajst kandidatov, med katerimi jih je deset oddalo popolno vlogo. Z njimi so člani sveta zavoda opravili pogovore in se nato soglasno odločili, da občinskim svetom predlagajo imenovanje Tomaža Glažarja za direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. Na seji so v Senat za reševanje pritožb zoper policiste imenovali Josipa Beloviča.
Vesna Erjavec
Obeležili 100 let od smrti Frana Paplerja
Borovnica, 15.12. - Mineva sto let od smrti Frana Paplerja, nadučitelja, pesnika, čebelarja in sadjarja, ki je znan po vzgoji sorte jablan, imenovane »paplerke«, v starem delu Borovnice pa so po njem poimenovali tudi ulico. Ob tej priložnosti se mu je na grobu poklonila borovniška delegac^a in Drago Papler, vnuk brata Frana Paplerja.
Zbrani so se spominu na Paplerja poklonili s polaganjem venca in prebiranjem njegove poezije. Ob tej priložnosti je župan Andrej Ocepek povedal: »Frančišek Papler je s svojim delovanjem precej zaznamoval kraj, našo dolino in smo lahko ponosni na to in ga imamo za enega naših res zaslužnih občanov. O življenju in delu vsi veliko vemo, morda pa malo vemo, da je bil pesnik.« Kdo je bil Fran Papler? Fran (Franc, Frančišek) Papler, nadučitelj, pesnik, čebelar in sadjar se je rodil 2L januarja 1842 na Brezovici pri Podnartu na Gorenjskem in kot učitelj služboval v Kranjski Gori, v Polhovem Gradcu in Cerknici. V Borovnico je prišel leta 1875, v njej pa ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojimi plemenitimi
dejanji je Borovnici zapustil globok pečat. Dejaven je bil kot sadjar, delaven občinski odbornik, načelnik gasilskega in bralnega društva, pevec, pesnik, sodeloval je na kulturnih prireditvah in ljubil naravo. V Borovnici je 28 let služboval kot nadučitelj. Znan je po vzgoji posebne sorte jablan, križane med štajerskim bobovcem in zlato parmeno, ki se imenujejo »Paplerjev bobovec« oz. »paplerke«. Njegovo delo na področju sadjarstva je nadaljeval in nadgrajeval nadučitelj Janko Zirovnik, zdaj pa za to skrbjo člani borovniškega sadjarskega društva. 26. avgusta 1900 ga je občinski odbor imenoval za častnega občana Borovnice. O cenjenosti med krajani priča tudi slovesnost, ki je bila 5. septembra 1900, na predvečer 25-letnice njegovega prihoda v Borovnico. O tej prireditvi je 12. sep-
tembra Slovenski narod poročal: »V predvečer 25 letnice priredilo mu je gasilno društvo v zvezi s kolesarskim društvom krasno baklado in domači pevski zbor odpel je prav ubrano nekaj pesmi. Nato poklonile so se mu deputac^e tukajšnjih društev in gospod slavljenec se je za prirejene ovac^e zbranemu mnogobrojnemu občinstvu ganjen zahvalil. Druzega dne izročil mu je občinski zastop prekrasno izdelano diplomo, želeč mu, da, kakor do zdaj, še v nadalje deluje mnogo let v korist šole in občine in za blagor slovenskega naroda. Ta večer je pokazal, koliko in kakih odličnih pr^ateljev ima g. Papler in kako visoko ga vsi čislajo. Občinski odbor borovniški pa je s tem imenovanjem pokazal, kako se zaslužnega učitelja odlikuje. Slava takemu občinskemu odboru!«
Umrl je v Ljubljani, 15.12.1911, na pogrebu v Borovnici pa so se mu poklonili tudi pevci Ljubljanskega Zvona ter visokošolec in pozneje pomemben jezikoslovec dr. Fran Ramovš. Maja 1912 so mu učenci in pr^atelji postavili spomenik.
Po Francu Paplerju je poimenovana ulica v starem delu Borovnice. (ve)
Gasilska zahvala
Vsem krajanom Občine Borovnica, ki so nas sprejeli na svojih domovih in kupili gasilski koledar za leto 2012 ali pa nam namenili del dohodnine, se za prispevke iskreno zahvaljujemo. zbrana sredstva bomo namenili za nakup gasilskega vozila za prevoz moštva, ki ga res krvavo potrebujemo. Takšno vozilo potrebujemo najprej za prevoz črpalke in druge opreme, ki jo največ uporabljamo predvsem ob morebitnih poplavah, ki so v zadnjem času vedno pogostejši pojav. V društvu imamo tudi veliko podmladka in aktivne veterane, s katerimi se udeležujemo številnih tekmovanj po vsej Slovenci, zato nujno potrebujemo osnovno sredstvo - vozilo za prevoz moštva. Ker pa nismo uspeli seči v roke prav vsem, vam še na tem mestu zaželimo čim več zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu ter vam sporočamo, da se tudi v letu 2012 lahko zanesete na nas! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Saša Mevec,
predsednica PGD Borovnica
Blagoslov konj na Štefanovo
Praznik sv. Štefana, zavetnika konj, je tudi letos v Borovnici pri skupnem žegnanju oz. blagoslovu konj, ki ga že tradicionalno prireja borovniško Konjeniško društvo, združil številne člane, simpatizerje in druge povabljene goste. Res pa je bilo samih konjenikov in konj delno za-
radi poostrenega izvajanja restriktivne državne zakonodaje, delno pa zaradi sočasnih okoliških podobnih prireditev manj kot lani - le sedem konj in sedem pon^ev. Četudi konji že dolgo niso več tisti steber gospodarstva slovenskih kmet^, kot so bili pred stoletjem,
je tradic^a blagoslova na štefanovo ostala, blagoslovljeno sol pa poleg tega potresejo po poljih, s čimer jih obvarujejo pred sušo in ujmami ali jo s kruhom pokrm^o živini, da bi ostala zdrava. Pri »žegnanju« gre namreč za »prošnjo Bogu, da bi blagoslovil naše delo,« kot je pred blagoslovom poudaril župnik Janez Šilar, in šele v povezanosti z Bogom dobita znamenji soli in kruha
Predsednik KD Ciril Cerk prosi za pomoč pri dokončanju društvenega toplarja.
Blagoslov je opravil župnik Janez Šilar.
svoj pomen. O šegah in navadah na štefanovo, ki jih je prvi popisal že J. V. Valvasor leta 1689, je spregovorila povezovalka Simona Stražišar, medtem ko je predsednik društva Ciril Cerk predstavil dejavnosti konjenikov v minulem letu - od udeležbe na dnevu brez avtomobila na Vrhniki ter Dneva borovnic do tekmovanja v preskakovanju ovir v Celju. Ponovil je tudi svoj, zdaj žal že večletni apel donatorjem in občinskim vodstvenim strukturam, naj vendarle pripomorejo konjeniškemu društvu pri dokončanju društvenega toplarja, ki mu manjka le še strešna kritina. Ne le, da je toplar del slovenske dediščine, in kot tak vreden vlaganja vanj, temveč bi v prihodnje žegnanje in podobne dogodke lahko organizirali prav tam, je še poudaril Cerk. Zupnik Šilar je zatem opravil obred blagoslova konj ter vseh prisotnih, predsednik Cerk pa je vsem lastnikom konj v skladu s staro šego razdelil lične spominke. Medtem so pevci Štinglcev zapeli krajši nabor božičnih pesmi, vzdušje pa so razgreli še tr^e mladi harmonikarji.
Damjan Debevec
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
V počastitev slovenskega kulturnega praznika Vas vabimo na prireditev, ki bo v torek, 7. 2. 2012, ob 18.30 v dvorani osnovne šole. Z recitacjami se bomo spomnili največjega slovenskega pesnika, za vedro vzdušje pa bo poskrbela skupina PRIZMA z uspešnicami iz sedemdesetih let. Vabljeni!
Občina Borovnica	I
Borovniški šolarji s pesm^'o v praznični čas
»V hišah prižiga se luč za lučjo, na cestah glasno kraguljčki pojo. Spet je prišel k nam ta praznični čas, ko veselja nasmeh ožari naj obraz,« so borovniški šolarji zapisali v uvodu v svoj dobro obiskani božično-novoletni koncert, ki so ga pripravili tik pred prazniki, 20. decembra lani. Uvodni del koncerta je pripadel 24-članskemu predšolskemu pevskemu zboru Miš-Maš, ki nastopa pod taktirko Tine Jereb in je ob spremljavi Tamine Juvan na klavirju zapel Medvedka Anice Špan, Bitenčevi Medvedki plešejo in Siva kučma ter ljudsko Pleši, pleši črni kos. Zborček nastopa že šesto leto, njegovi člani in članice pa bodo ob vstopu v 1. razred verjetno dobrodošla okrepitev glasbene pripravljalnice Barbare Skopec Černigoj, ki se je tokrat, ob spremljavi Tine Vahčič na klavirju, predstavila z ljudsko Vremenska napoved, Bitenčevo Snežinko in
Predšolskemu pevskemu zboru ne manjka pevcev in pevk.

Vol<alno-inštramentalna skupina mladih talentov.
Oblakovo Srečo, radost voščimo. Slednji so suvereno nastopili že na šolski jesenski tržnici in tako kot tokrat lepo popestrili dogajanje. Za njimi so na oder prišli že starejši pevci in pevke otroškega pevskega zbora pod vodstvom Tine Vahčič in ob spremljavi Polone Gabriel na klavirju, ki so zapeli Gobčevo Čudežno klop, Pavčkovo in Duhovo Vrtiljak, Maurerjino in Gobčevo Čira Čara ter špansko ljudsko Gatatumba. Pod mentorstvom iste zborovodkinje sta tudi t. i. vokalno-inštrumen-talna skupina in najstarejši, mladinski pevski zbor. Medtem ko so prvi dinamično, četudi ne tako zelo kot smo to vajeni pri članih ameriške skupine Village People, zapeli YMCA in zatem še Malo miru, pa je veliki mladinski zbor zapel črnsko duhovno Samota, Maierhoferjevo A world of peace and harmony in cikel iz pesmi muzikala Moje pesmi, moje sanje. Če se izrazim z besedami mladih povezovalcev, so se prisotni pri obeh lahko z zadovoljstvom naposlušali, »kako gredo glasilke skozi krtače Tine Vahčič.« Sicer pa so vsi nastopajoči ob sodelovanju občinstva uspešni večer sklenili s skupno pesmjo - Gruberjevo Sveto nočjo.	Damjan Debevec
Šola za življenje Atma POSTAVITEV DRUŽINE - BREZPLAČNA PREDSTAVITEV S PRAKTIČNIM PRIKAZOM
Izjemno učinkovita metoda reševanja kakršnih koli težav v soglasju z lastno in rodbinsko dušo. V četrtek, 9. februarja 2012, od 18. do 21. ure (vodi Nataša Magister, univ. dipl. soc. del.)
BOROVNICA, Vrtec Borovnica (dvorana nad vrtcem), Pa-plerjeva 5
Dodatne informacje in prjave: www.atma-postavitev-druzi-ne.com, tel.: 041/426-920 ali po e-pošti: atma.postavitev.druzi-ne@gmail.com
Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah
Pohoda so se z zastavo že tradicionalno udeležili borovniški veterani.
Na štefanovo več kot 200 pohodnikov
Dela prost dan na praznik sv. Štefana je letos nemalo Borov-ničanov izkoristilo za krajšo pohodno turo na Pokojišče. Temperature so bile sicer idiličnim zimskim razmeram primerne, a pohodnike, ki so se za pohod odločili dopoldne, je vreme nagradilo z redkim prizorom zadnjih oblačnih in meglenih tednov - zaplato modrega neba, s katerega se je smejalo zlato sonce. Redki sončni žarki so pohodnikom, ki so grizli ovinek za ovinkom proti vrhu, kljub osvežujočim temperaturam kar hitro pomagali sleči odvečne sloje oblačil. Vse dopoldne so posamezniki, manjše in večje skupine ubirali pot proti meni-ševski vasi, kjer pa jih ni pričakala le mrzla, do kosti režeča burja, temveč predvsem topla sobica v nekdanji gostilni, kjer je borovniško Turistično društvo postreglo s prav tako toplim čajem. Veliko jih je nato odšlo k sveti maši v bližnjo cerkev, katere zavetnik goduje ravno na ta dan, spet drugi so jo po okrepčilu ubrali nazaj v dolino po lažjih ali celo težjih sestop-nih poteh, kot je tista v Peklu. Predsednik TD Borovnica Uroš Jelovšek ocenjuje, da je bilo, glede na razdeljene porcje čaja, pohodnikov okrog 200.
Tonjin zaključek leta
Tik pred koncem leta je na novoletni koncert povabil tudi Ženski pevski zbor Tonja pod taktirko zborovodje Jaka Jerine. Na večeru pesmi, 29. decembra, so se jim pridružili, Borovni-čanom že znani gostje, Oktet Valvazor iz Litje (in Šmartnega pri Litji), ki jih vodi umetniški vodja Jože Vidic. V sproščenem in nadvse prjetnem večeru, ki ga je povezoval na dramskem področju preizkušeni Domen Debevec, so gostje tudi ob spremljavi harmonike in kitar zapeli naslednje pesmi: Čebelar, Spomin na zimski večer, Pesem o rožici, Gozdovi v mesečini, Blažena noč, Zvezde na nebu žare, Mary had a baby in Lion sleep tonight. Z obsežnim repertoarjem so se izkazale tudi članice zbora Tonja, ki so zapele Močnikovo Kaj se vam zdi pastirci vi, Fabianjevo Uspavanko Jezuščku, Avsenikovo v priredbi Zvezde na nebu gore, Božično noč zborovodje Jerine, črnsko duhovno Siyahamba, angleško narodno We wish you a merry Christmas, Littletonovo Peace, peace, peace ob klavirski spremljavi Polone Gabriel, Silvestrski poljub Velkavrha in Privška, v priredbi Ga-brielove, in Posedujev Zotielmarsch.
Nič več »dobrodošli na Pokojišču«?
Smo tod še dobrodošli, so se lani bolj v šali kot zares spraševali pohodniki ob prihodu na Pokojišče. Kozolček z dobrodošlico, ki je nekoč ponosno stal na zelenici poleg ceste, tik pred nekdanjo gostilno sredi vasi, je tiste dni namreč nemočno ležal v plitvem snegu. Pravjo, naj bi omagal pod premočnim zimskim vetrom, govori pa se celo, da je imela nekaj pri tem tudi gniloba v njegovih temeljih. Ali drugače povedano: zgrizel ga je ostri zob časa. Pokojiščani sicer zatrjujejo, da smo, kozolček gor ali dol, na Pokojišču tudi vsi nedomačini še vedno dobrodošli, kdaj bo, če sploh bo, kozolček obnovljen, pa mi niso vedeli povedati.
Prvi letošnji pohod na Rakitno
Medtem ko so nekateri v dneh po novoletnem praznovanju še zbirali energjo za življenje, se je skupina 25-ih Borovniča-nov že drugi dan novega leta odločila za prvi pravi pohod. Iz Zabočevega so se po označeni planinski poti prek Vrh dola odpravili na Rakitno. Vreme sicer ni bilo idealno, a sta svež gozdni zrak in dobra družba odtehtala tudi to malenkost. Na Rakitni je pohodnike z odprtimi vrati pričakala turistična kmetja Pri zidanci, da potem vrnitev v dolino ni bila pretežka.
Božični koncert na sv. Tri kralje
V času, ko po gregorjanskem koledarju praviloma darove no-sjo Gašper, Miha in Boltežar, so Borovničanom prinesli lep božični koncert kar naši Štinglci. Po večerni maši za sv. Tri kralje so številnim prisotnim v farni cerkvi sv. Marjete podarili obširen repertoar priredb ljudskih božičnih pesmi in tako lepo obogatili iztekajoči se božični čas. Koncert je suvereno povezovala kar zborovodkinja Tina Jerman, ki ji ta vloga očitno kar leži. Na vprašanje, ali z njim sezono začenjajo ali jo končujejo, pa je odgovorila, da gre bolj za povezavo med obema. Štinglci letos spomladi menda ne načrtujejo samostojnega koncerta, tako da jih lahko pričakujemo šele na skupni revji pevskih zborov in seveda za martinovo.
Dobro obiskano »slovo od starega leta« in »županovo vino«
Zadnji dan v starem letu je v dopoldanskih urah na Molko-vem trgu, ko so trgovine še odprte, kot po navadi spominjal na obsedno stanje. Tudi tokrat so za razelektritev ozračja in upočasnitev brezglavega tempa poskrbeli člani Turističnega društva Borovnica, ki so mimoidočim na bližnji stojnici delili kuhano vino, čaj in kavico. Na voljo so bili tudi koledarčki z voznimi redi. Obisk je bil po pričakovanju velik, v dobri družbi pa se je marsikdo zadržal tudi dlje, kot je sprva načrtoval za nakup zalog za novoletno pojedino.
Molkov trg se je istega dne, 12 ur pozneje, ponovno napolnil. Tedaj so se nanj zgrinjali Borovničani in Borovničanke, da bi se srečali s sosedi, prjatelji in znanci, ki so jim želeli seči v roko že v prvih minutah novega leta. Druženje ob »županovem vinu« je bilo tudi letos uspešno, številne obiskovalce pa je razveselil še priložnostni ognjemet.
Uredil: Damjan Debevec
18 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Največje jaslice v dolini
Lep krščanski običaj božičnega časa - postavljanje jaslic - je v borovniški dolini lani in letos prinesel nekaj čudovitih postavitev na javnih mestih. Poleg jaslic v kapelicah lurške Marije in sv. Marjete v Borovnici ter Matere Božje v Ohonici, tudi prav posebne jaslice v naravni velikosti. Te so zrasle ob cesti proti Peklu, pri Bizjakovih v Ohonici, zgrešiti pa jih ni bilo mogoče niti ponoči. Zanje je seveda zaslužen domači Rok Mihevc, ki je letos postavljal jaslice kar na štirih koncih (v cerkvi, doma, pred hišo in pri zajcih). Rok o sebi odkrito pove, da je že kot otrok občudoval jaslice v frančiškanski cerkvi pri Tro-mostovju v Ljubljani, doma pa se je vse začelo v dnevni sobi, kjer je leto za letom postavljal jaslice z različnimi motivi - bila
je že puščava, letos je planinska motivika^ jaslice pa so rasle in se nadgrajevale, pri čemer mu je po njegovih besedah največ pomagala babica. A rasla je tudi njegova dolgoletna želja po »ta velikih« jaslicah, ki pa so vendarle pomenile malce večji logistični podvig - pridobitev lutk, kostumov, ohiš-je,^ Letos je željo vendarle uresničil. Izposodil si je lutke, jih oblekel v pustne kostume in jih razstavil v »štalci« pred
Rok Mihevc z jaslicami v naravni ve- hišo, ob najbolj pro-likosti v Ohonici.	metni turistični cesti v
Osla in kravice ni bilo, so se pa oglasili sveti trije kralji.
občini. Poskrbel je tudi za osvetlitev, da nočni popotniki ne bi bili za kaj prikrajšani. Ob tem kot zanimivost pove, da je bil povsem prepričan, da imajo doma lutko dojenčka, ki bi ga uporabil za Jezuščka, a ko je v zadnjih urah postavljal jaslice, je ugotovil, da glavne osebe nima. So mu pa zato na pomoč priskočili sosedje (Švigljevi), ki so mu ga velikodušno posodili, da je lahko v zadnjem trenutku, na sveti večer, v jasli položil še glavno zvezdo.
Odzivov na postavitev »njegovega visočanstva« (tako so ga poimenovali na spletu) seveda ni bilo malo. Ljudje radi pra-vjo, da gre dober glas v deveto vas. Tudi ta novica je šla po dolini hitreje kot epidemja prehlada in že v kratkem so se v Ohonico vile pravcate »romarske procesje«, ogledovat to »ka-čansko čudo.« Ob cesti so se za trenutek ustavljali tudi tuji izletniki, namenjeni v Pekel. Deževale so pohvale, bilo pa je menda tudi nekaj kritik in sicer na račun Marje, ki je da bila preveč »blond« in »prešlang«. Tem Rok hudomušno odgovarja, da bo prihodnje leto pa rjavolaska. Na vprašanje, s kakšnim namenom se je sploh polotil postavljanja največjih jaslic v dolini, kaj želi s tem sporočiti in še bolj bistveno, kaj jaslice pomenjo njemu osebno, Rok pojasnjuje: »Jaslice postavljam predvsem z namenom, ker me to zelo veseli in je to zame tudi nekakšen hobi. Res, da je veliko dela, ampak ob tem zelo uživam, saj z jaslicami na svoj poseben način uprizorim najlepši dogodek sveta. In bistvo in sporočilo jaslic mora ostati. Da se je rodilo upanje za vsakega izmed nas. Ob vsem tem razveseljuješ ljudi, ki uživajo ob pogledu na take jaslice. Zadnja leta pa se jaslicam dajem tudi dobrodelno noto, saj denar, ki ga zberem ob ogledih, dajem v dobrodelne namene.«	Damjan Debevec
Vabilo
Člane in simpatizerje društva vljudno vabim na zbor članov.
Zbor bo v soboto, 25. februarja 2012, ob 15. uri v Gostišču Godec v Borovnici.
Frančišek Marjan Drašler, predsednik občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica
21. obletnica plebiscita o samostojnosti
Ob 21. obletnici plebiscita, na katerem se je slovenski narod s kar 95 % večino odločil za lastno, samostojno in suvereno državo, so v borovniški osnovni šoli 23. decembra lani ponovno pripravili zgledno proslavo.
Prazniku na čast je zapela šolska vokalno-instrumentalna skupina, v poskočnih ritmih
župnika Jakoba Aljaža, ki ga je kupil in na njem 7. 8. 1895 postavil stolp, nakar je za-
igrala pesem Oj Triglav moj dom, poleg tega pa še najvišje ležeče kmetje Bukovnik ter
Ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga učencem: »Vi ste najboljši, najbolj pridni, imate najboljše ideje za prireditve in jih tudi najboljše izpeljete.«
so zaigrale harmonike in flavta. Mladi povezovalci so postregli z izbranimi besedili Milene Batič in nepozabnim odstavkom Cankarjevega Kurenta o domovini. Recitalu so se pridružili učenci in učenke 1. razreda, medtem ko je 3. razred pripravil izštevanko Ali je kaj trden most? Poleg ozadja in vsebine praznika dneva samostojnosti in enotnosti je bila sicer rdeča nit proslave o naj-Slovenji, »o čudoviti deželi med morjem in gorami«. Ob najvišjem gorskem vrhu, Triglavu, so se spomnili na
Slovenskega praznika brez harmonike verjetno res ne more biti.
»Ali je kaj trden most?«
osnovne šole Javorje. Zatem so se preselili k največji razstavi cvetja v arboretumu Volčji Potok, kjer raste najmanj en tulipan za vsakega Slovenca, in k najdaljšemu drevoredu Napoleonovih lip v Logatcu. Med naj-naj se znajdejo tudi gradbeni presežki Slovencev, kot so najdaljši cestni predor pod Trojanami, najdaljši železniški predor Bohinjske železnice, največji viadukt Črni Kal in najdaljši kamnit most v Solkanu. Seveda pa še vedno daleč najbolj navdušuje narava sama, pri čemer je bila izpostavljena Ljubljanica, reka s sedmimi imeni, pa najkrajša rečica Jezernica, najgloblje Divje jezero, najstarejše Blejsko jezero, največje Bohinjsko in presihajoče Cerkniško jezero, o katerem je pisal že J. V. Valvasor.
Prisotnim je o vsebini praznika ter pomenu samostojnosti spregovoril tudi župan Andrej Ocepek, ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga pa je učence in učenke pohvalila za še eno izmed »zanimivih in uspešnih prireditev«, ki jim po njenih besedah v bližnjih šolskih okoliših ni najti para. Oba sta prisotnim za konec zaželela še naj naj v novem letu 2012.
Damjan Debevec
Veseli večer borovniških upokojencev
■
ir". T
Bruniška Mica: »Meni je za veselice, kupca vina Janez Kacjan se je branil s pesmjo, s sekiro si je le zravn potice!«	trebil nohte.
Društveno vodstvo borovniških upokojencev je v prazničnem decembru za svoje člane vnovič pripravilo t. i. Veseli večer, s katerim tudi s svoje strani poskrbjo za dobro voljo in prepotrebno druženje svojega številnega članstva. V programsko in vsebinsko
polnem glasbeno-plesnem večeru, 10. decembra 2011, ki ga je zrežirala Slavica M. Ošaben, so nastopili otroci iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljice Jožice Kenig, folkloristi FS Šumnik, pisana glasbena skupina Co-klarji, zbor Barjank, duet violinistk Alenke in Eve in kar trio
Staro leto se je prevesilo v zadnje četrtletje in začutili smo prednovoletni čas. V srih mnogih dobrih ljudi se je spet prebudil večji občutek za darovanje tudi tistim, ki imajo malo, zelo malo za preživetje. Zato so se vrstili številni dobrodelni koncerti. Novembra je enega izmed njih priredil Karitas v Mozirju. Tudi Coklarji smo bili gostje glasbenega večera z naslovom Srce, ki vidi.
Milka Mihevc
harmonikarjev: Lojze, Aljaž in Miha. Za salve smeha je poskrbela večno mlada Bruniška Mica ter zagovor hlapca Janeza Kacjana pri častiti sodnici Mileni. Otroke, pardon, »malce starejše otroke«, pa je ob pomoči svojih »škratkov« obdaroval Božiček.
Predsednik društva upokojencev Miro Drole je prireditvi na rob vsem prisotnim zaželel veliko veselja in zdravja v priha-
Predsednik Miro Drole obljublja, da bo »veseli večer« postal tradicionalen.
jajočem letu in sklenil z misljo, da se bodo »potrudili, da bo tako kot danes tradicionalno vsako leto.« Društvo je sicer v prazničnih decembrskih dneh vse osemdesetletne in starejše člane obdarovalo s kozarcem medu, z izbranimi dobrotami članic pa so se lahko na koncu prireditve posladkali vsi prisotni.
Damjan Debevec


Reces^aje pobrala tudi Božičkove odvečne kilograme.
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Borovnica
NAŠ ČASOPIS 19
Pavle: »Tule bi mi pa narisal enega majhnega Di-oniza.«
Mara je budno spremljala vse akte.
Cici (Ciril Košir) in Joki (Franci Stražišar): »Tudi ti si lahko član Stranke mladih!«
S Slikarjem v novo leto
Znova se je leto končalo in novo zaičelo. In kot je že v navadi, se je veliko Borovničanov zadnje urice starega leta odločilo preživeti ob dobri ko-medji, ki jo vedno znova pripravi dramska skupina borovniškega Kulturnega društva.
Letos se je režiserka Slavica M. Ošaben odločila na oder postaviti komedjo Toneta Partljiča Slikar na vasi, ki v grobem povzeto pripoveduje o dogodivščinah mladega slikarja Emila (Domen Debevec) v manjši podeželski vasi. Tja naj bi vsaj uradno prišel poiskat mir za dokončanje lovskih motivov za večjega naročnika svojih del. Miru pa ne najde, saj ga moški del prebivalstva nadleguje s prošnjami po slikarskih uslugah, ženski del pa poleg teh še z drugimi, bolj intimnimi. Se pa izkaže, da niti sam ni prišel brez skritih namenov ^ Pridelovalcu izvrstnih vin Pavletu Petku (Slavko Pristavec), ki umetnika gosti pod svojo streho, se niti sanja ne, da je Emil prišel zgolj zaradi njegove žene Marje (Lili Kogovšek), ki jo je pred časom spoznal na slikarskem tečaju. A pričakovana romanca je že v izhodišču obsojena na propad, saj je Marja medtem zanosila s svojim možem, poleg tega pa se začneta okrog Emila sukati še dve mladi vaščanki, Mira Krivic (Eva Bezek) in Kaja (Kaja Pristavec). In če Pavle Emila prosjači za motive na vinskih etiketah ter ga Ivan Krivic (Andrej Jereb), Mirin mož, prosjači za fresko na ribiškem domu, pa Mira in Kaja v povezavi s slikarjem sanjata zgolj in samo o aktih vseh vrst. Emil pa je človek, ki komur koli
Ivan: »Juhej, otroka bomo imeli!«
težko reče ne, še posebno, ko gre za akte. Tako dotlej menda neplodna Mira nenadoma »čudežno« zanosi, vedno hujšo zagato, zaplete in nasploh vsa pohujšanja v Petkovi hiši pa budno spremlja domnevno naglušna vaška kvaternica Mara (Milena Škulj). Slednja od slikarja sicer pričakuje, da bo za »božji lon« poslikal vaško kapelico. Med razpletanjem klobčiča skrivnostnih razmerj nastane vrsta komičnih situacj. Ko moža izvesta, kaj za njunima hrbtoma počneta ženi, in še huje, ko žene izvedo ena za drugo, je napetost na vrhuncu in nastane celo strelski obračun. O kakšnih peripetjah pišem, si bo bralec, ki je zamudil silvestrsko predstavo, moral sam ogledati na reprizi 10. marca letos. A naj ga potolažim, da situacjski zaplet delno razreši iz mesta prispelo pismo, predvsem pa odpuščajoča očetovska/partnerska ljubezen. Gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so igro in igralce na koncu seveda nagradili z bučnim aplavzom, ki so si ga brez dvoma tudi zaslužili.
Damjan Debevec
v	_
Člani HUD Karel Barjanski smo novo leto začeli z gostovanjem razstave Barje na Igu
Še preden se je staro leto prelilo v novega, je HUD Karel Barjanski že začel s pripravami na gostovanje razstave Barje, ki je pred enim letom razveseljevala Borovničane v domu krajanov na Dolu. Glas o fotografijah ravnice, ki nas obkroža, se je razširil tudi zunaj meja naše občine in na povabilo Društva Fran Govekar Ig smo jih tokrat za en mesec preselili v Knjižnico Ig. Odprtje razstave je bilo v ponedeljek, 9. januarja 2012, ko je potekal 26. Govekarjev večer. Ogledate si jo lahko do 13. februarja.
Ob odprtju sta društvi pripravili kulturni program, v katerem se je prepletalo več vrst umetnosti, skupna nit pa je bilo seveda Barje. O nastanku in delu HUD Karel Barjanski je v pogovoru s predsednico ižanskega društva Alenko Jeraj najprej spregovoril predsednik Jože Zorman, strokovno mnenje pa je predstavil akademski slikar in recenzent razstave
Fotografije Barja bodo v Knjižnici Ig prebivale do sredine februarja, hudovci pa vas še pred zaključkom te razstave vabimo na ogled mineralov, ki jih zbira Jože Pristavec. Prireditev bomo ponovno pripravili v domu krajanov Dol - Laze. Odprtje bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, obiščete pa nas lahko do nedelje, 12. februarja (ob dela prostih dnevih

Karl Plemenitaš. O fotografijah je več povedal vodja fotografske sekcje Marko Gorenc. Poudaril je, da je tokrat razstava nadgrajena, saj se ne predstavljajo le štirje fotografi - Vid Rotar, Žiga Rebolj, Tomaž Krašnja in Marko Gorenc - dodana so namreč še nagrajena dela s foto-delavnice, ki jo je HUD Karel Barjanski organiziral kot spremljevalni dogodek ob lanski razstavi v kulturnem tednu. Barje pa pred nami ni zaživelo le ob gledanju fotografij, ampak tudi ob poslušanju poezje pesnice Barbare Bezek Rot, s svojo avtorsko glasbo je dogajanje popestril Boris Bezek.
od 10.00 do 20.00 med delovniki od 15.00 do 20.00). Zbirko bodo obogatile fotografije, narejene z makroobjektivom, in ravno z njegovo pomočjo boste na nekaj kamnih razbrali tudi podrobnosti, ki jih je s prostim očesom ni mogoče videti.
Najmanj enkrat na mesec pa se ustavite v našem stalnem razstavnem prostoru, poimenovanem kukalnica, ki je v Baru Borovnička ob železniški postaji. Tudi v njem je bilo že in bo še kaj videti. Trenutno vas vabjo risbe Mirana Štefančiča.
HUD Karel Barjanski
V Baru Borovnička razstavlja Miran Štefančič
Rodil se je leta 1950 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Krašnji, kjer je risal na vse, kar je našel. Šolska leta je preživel v Ljubljani. Več časa kot za knjigami je preživel v fotografski
delavnici mojstra Rojana, kateremu je pomagal pri razvijanju in retuširanju fotografij. Za nagrado si je pridobil občutek za detajle. Ta je prepoznaven na več tisoč slikah na papirjih in na zidovih, ki so nastali pod njegovimi rokami.
Kamorkoli ga je že zanesla življenjska pot, povsod se je aktivno vključil v delo slovenskih kulturnih društev. Tako v Krašnji kot tudi v Berlinu. Sedaj ga z veseljem pozdravljamo v Borovnici.
HUD Karel Barjanski
VABILO NA ODPRTJE IN OGLED
Jože Pristavec
SKRITI SVET
Razstava fotografij in mineralov
Odprtje: 7. 2. 2012 ob 19.00 Ogled: 7. 2. - 12. 2. 2012 Vsak delovni dan: od 15. do 20. ure Ob dela prostih dnevih: od 10. do 20. ure Dom krajanov Dol - Laze
Avtor fotografij in zbiralec mineralov Jože Pristavec nas bo z razstavo SKRITI SVET popeljal v del svoje čudovite zbirke kremenovih in drugih kristalov, ki jih je večinoma našel le streljaj od svojega doma. V doma ustvarjenem foto kotičku je v kristale "vdahnil" še svetlobo in jih pogledal skozi makro objektiv. V njih je odkril drobne skrivnosti, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. To in še več si boste lahko ogledali na skrbno izbranih fotografijah, ki bodo bogatile razstavljeno zbirko mineralov.
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Denar leži na cesti, vendar ga ne znamo pobrati
Na začetku poletja lani je bil končno izdelan Dokument identifikacje investicj-skega projekta (DIIP) za sanacjo tehničnega spomenika in borovniške sramote - borovniškega stebra. Seveda ni odveč poudariti, da je bil DIIP naročen po dolgem prigovarjanju županu, po številnih sprenevedanjih, po pisanju nemalo člankov o tej tematiki, po prepričevanju in vprašanjih nekaterih občinskih svetnikov na sejah Občinskega sveta. Projekt sanacje je bil uvrščen tudi v Načrt razvojnih programov občine. Po sprejetju DIIP smo praktično še isti dan župana pozvali, naj takoj naroči Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD). Brez PGD se namreč ni mogoče prjavi-ti na razne razpise, iz katerih je mogoče
dobiti do 85 % potrebnih sredstev. Tak razpis, s 85 % pokritjem potrebnih stroškov, je razpisalo tudi Ministrstvo za Kmetjstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer Razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Na njihovi spletni strani je bil objavljen tudi okvirni termin izida razpisa, ki je bil napovedan za december 2011. Izšel je 6. 1. 2012. To je zadnji razpis v programskem obdobju 2007-2013. Glede na splošno si-tuacjo lahko pričakujemo, da bo podobnih razpisov vse manj in da bo konkurenca pri prjavah vse hujša. PGD je bil s strani župana naročen konec novembra lani, v bistvu pa ga niti še niso začeli izdelovati. Zakaj je bilo treba čakati pol leta? Razlaga je banalna, verjetno pa ni daleč od resnice: najprej je bilo tu poletje, takrat se tako ali tako nič ne dela, ko pa je prišla jesen, sta verjetno potrebna mesec ali dva, da se stvari utečejo in že je tu skoraj konec leta. Priložnost je sedaj zamujena. Sprašujem se, ali ima občina
resen namen sanirati borovniško sramoto in podrtjo, ki, mimogrede, ogroža tudi mimoidoče, ali pa so vse aktivnosti zgolj pesek v oči, da se za nekaj časa utiša neprjetna vprašanja pobudnikov obnove in tudi mnogih občanov, ki jim ni vseeno?
Verjetno pa je bolj na mestu kakšna preprostejša razlaga, namreč, da je županu popolnoma vseeno, če propada najpomembnejši tehnični spomenik na tem območju in da preproszo nima nobenega občutka za te stvari. Ker če problema ne znaš videti, ga tudi ne rešuješ. Če ga vidjo drugi, pa se jim seveda ne pusti, da bi ga reševali in se jih zavira na vse mogoče načine.
Na koncu bodo po vaških gostilnah ob obloženih mizah iz sredstev za »reprezentanco« poslušali izgovore, da je kriza, da ni denarja za take stvari. V resnici pa je kriza le v glavah in razmišljanju, priložnosti pa ostajajo zamujene.
Bogomir Celarc
20 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Moj pogled nazaj in malo naprej ^
Mavčeva dolina. Že davnega leta 2006 je bila javno predstavljena pobuda, da bi ta nekoč prireditveni prostor ponovno usposobili za take namene. Kaj več od odmevnega sestanka pa se doslej praktično ni zgodilo. Prostor sameva, koristi pa se - no, ja, saj veste, za kaj. Kljub vsemu pa je v našem okolju še nekaj ljudi, ki so pripravljeni kaj postoriti z »udarniškim delom«. Tako je bil v minulem letu prostor vsaj malo pospravljen, odpeljane smeti in navlaka, odstranjen del lesenih barak in to je nekako tudi vse. Za kaj več pa že ni volje in tudi ne posluha pri ljudeh, ki so odgovorni za razvoj kraja. Naj na koncu samo še pripomnim, da je bil takrat velik interes s strani našega vrtca za koriščenje tega prostora. Malo po tihem pa le pričakujem, da se bodo odgovorni morda pa le zamislili in začeli z uresničevanjem, ne boste verjeli, tudi tistih predvolilnih obljub, ki so jih pripeljale do občinskih funkcy.
Modra parkirna mesta. Vse lepo in prav. Treba pa se je vseeno nekoliko zamisliti in pogledati okoli naše šole. Ste morda v neposredni bližini šole opazili vsaj kakšno parkirno mesto za invalide? Ga ni - nerodna zadeva. Pričakovati bi bilo, da bi odgovorni svojo napako čim prej popravili in vrnili to parkirno mesto tja, kjer je nekoč že bilo.
Kolesarske poti. V Borovnici ima kolesarstvo že dolgo tradi-cyo. Prvo tako društvo naj bi bilo pri nas ustanovljeno že tam
nekje okoli leta 1900. Dolgo brado ima tudi želja, da se trasa nekdanje Južne železnice uredi in usposobi za normalno kolesarsko pot. Prve resnejše pobude so bile dane že leta 2006. In kaj je bilo narejenega doslej? Ne veliko ali bolje nič. Ja pač, lani je bila ustanovljena celo komis^a, ki naj bi spremljala ta potek - ja in zakaj je bila ustanovljena ta komis^a - preprosto zato, da so nam nergačem v tej zadevi zavezali jezike. Največji ukrep v minulem letu na tem področju pa je bil sklep našega občinskega sveta, da se za ureditev te kolesarske poti ne prispeva nič in da se ne pristopi k urejanju te poti. Žal kolesarstvo pač ni priljubljena panoga naših občinskih mož. Žalostna in ne razumna poteza, čeprav je bila tudi to ena od predvolilnih obljub. No ja, dopuščam še vseeno možnost, da se bo letos le morda našel kdo in da bodo naši vrli svetniki morda le spremenili svoje mnenje. Ali je to pričakovanje realno, pa bo pokazal čas.
100-letnica hidroelektrarne v Bistri. Leto 2011 je minilo in z njim tudi pomembna obletnica začetka obratovanje hidroelektrarne v Bistri, Občina Borovnica. Ta elektrarna je bila zgrajena leta 1911 in od takrat je v nepretrganem obratovanju in menim, da bi si kot taka pač zaslužila saj skromno pozornost. Ker pa vem, da se vodstvo TMS Bistra trudi, da bi si pridobilo lastništvo nad tem objektom in napravo, pa bo tudi to lep prispevek k visokemu jubileju, pa če prav z rahlo zamudo in ta trud je treba že sedaj pohvaliti.
Franc Klančar
Nova Gorica - 1969 - osvojila zlato meda- Leta 1991, ob 25-letnici borovniške košar- Šibenik, 1973, kvalifikacije za Prvo zvezno Ijo v skoku v višino. Dosegla svoj osebni ke, ji je Dušan Šešok, predsednik KZ Slo- košarkarsko ligo - Angela s skupino soin potolkla takratni republiški rekord. venije, podelil priznanie.	igralk.
V	spomin Angeli Tortič
V	petek, 9. decembra 2011, je prvo uro pouka na naši šoli prekinilo obvestilo ravnateljice, da je umrla učiteljica športne vzgoje Angela Tortič, rojena Šivic. Kruta novica je zarezala v naša srca globoko rano. Vsi smo upali, da bo Angela premagala zahrbtno bolezen. Zakaj? Ker se je Angela v življenju vedno znala boriti. Znala se je spopadati s problemi in jih reševati preprosto in enostavno, tako kot ji je to narekoval njen bister um. Tokrat se to, žal, ni zgodilo. Tokrat je bila bolezen močnejša.
Poklonili smo se ji z minuto molka. Bil pa je to tak šok, da se je minuta raztegnila na dobri dve uri. Da, prav ste prebrali. Šola je ob tej šokantni novici dobesedno onemela. Ne samo mi, odrasli, tudi vseh tristo otrok je utihnilo. Samo tišina in solze. Ko sem se lotila iskanja verzov, ki bi jih napisali v sožalnico njeni družini, sem, kot po čudežu, najprej prebrala vrstice Jožeta Udo-viča:
»V neko neznansko deželo so odtavale roke, ki niso hotele ničesar zase. Tam pišejo svojo zgodbo na papir iz bele megle.«
Da, roke, ki niso hotele ničesar zase, roke, delavne, zgarane, vedno pripravljene dajati, vedno in povsod pripravljene pomagati. Nisem iskala naprej. Te vrstice so me prepričale.
Na borovniški šoli je Angela službovala vrsto let, od leta 1974 pa do jesenskih počitnic 2011.15. marca 2012 bi dopolnila šestdeset let in končno začela uživati v zasluženem pokoju. Žal se to ni zgodilo. Usoda je hotela drugače.
Na naši šoli je Angela delala z vsemi gene-
rac^ami, z najmlajšimi v jutranjem varstvu, z drugimi pri pouku in interesnih dejavnostih. Cisto vsi učenci so jo poznali. Čisto vsi so šli tako ali drugače skozi njene roke. Tudi zato, ker ji v življenju ni bilo nič pretežko. Sprejela je vsako delo in ga tudi vestno in z vso odgovornostjo opravila. Če pomislim samo na šole v naravi. Kolikokrat v življenju je zapela »pancarje«, kolikokrat je stala v mrzli vodi in potem še dolgo v noč bedela na hodniku, dokler mladi nadebudneži niso zaspali. Kolikim generac^am je bila razredničarka! In ne nazadnje, koliko mladih je navdušila za šport!
Angela je bila tudi odlična športnica. Le malokdo ve, da je kot srednješolka trenirala skok v višino. Leta 1969 je na republiškem tekmovanju v Novi Gorici skočila najvišje, 176 cm, in tako dosegla svoj osebni in potolkla takratni republiški rekord. Bolj kot skakanje v višino pa jo je vleklo v košarko. Gospa Bernarda Rihar se je je ob slovesu spominjala takole: »Z Angelo sem se prvič srečala na košarkarskem igrišču na Vrhniki daljnega leta 1964. Ona je tekmovala za OŠ Borovnica, jaz pa za OŠ Logatec. Več kot polovico košev je ona prispevala za svojo ekipo. Seveda je bilo to premalo za našo bolj homogeno ekipo. Vse Logatčanke smo občudovale njen izredno visok skok. Pa ne samo to, tudi prešeren, nasmejan in iskren klepet po tekmi. Kasneje, ko sva se obe vozili z vlakom v Ljubljano v srednjo šolo, mi je pripovedovala o svojih treningih skoka v višino, jaz pa njej o mojem nabiranju košarkarskega znanja pri kK Slovan. Ob tem mojem živahnem pripovedovanju mi je dejala: »Veš, košarka se mi zdi še vedno bolj zanimiva kot skok v višino.« In leta 1969 je postala članica logaškega košarkarskega kluba. Tri leta smo skupaj trenirale. Po dveh osvojenih naslovih prvakinj Liublianske. lige smo leta 1972 pri-
čele tekmovati v Republiški košarkarski ligi. Žal samo eno leto.
Angelo smo spoštovali in jo občudovali, da zmore takšne napore. Šolanje v Ljubljani, košarkarski treningi v Logatcu pa še doma delo na kmetyi. Bila nam je svetel zgled vztrajnosti in prizadevnosti na treningih in tekmah.«
Nato je Angela postala članica KK Olimp^a Ljubljana v Prvi slovenski košarkarski ligi. Po uspešnih kvalifikacyah za Prvo zvezno košarkarsko ligo, leta 1973 v Šibeniku, je prenehala z igranjem.
Leta 1974 se je zaposlila na borovniški šoli. Ob službi, družini in delu na domači kmet^i je še vedno veliko igrala v rekreativnih ligah. Leta 1991, ob 25-letnici borovniške košarke, ji je Dušan Šešok, predsednik KZ Slovence, podelil priznanje.
Občasno se je kot članica vrhniške tekaške ekipe udeleževala krosov občinskih reprezentanc, kjer je med članicami leta 1985 osvojila prvo mesto v Brežicah. Vendar se nikoli ni želela izpostavljati, nikoli ni govorila o svojih uspehih. Neizmerno pa je uživala, ko je svoje znanje predajala mladim, jih navduševala za šport, pa najsi bo to atletika ali košarka, ko jih je učila vztrajnosti in borbenosti, ko jih je do zadnjega spremljala na najrazličnejših tekmovanjih, z njimi delila občutke ob zmagah in jih učila sprejemati tudi poraze. Skratka, bila je odličen športni pedagog in pedagog. S svojim delom je vtisnila neizbrisen pečat borovniški šoli in Borovnici.
Pogrešali bomo njen glas, njen smeh in vedrino, njeno energyo in le počasi in s težavo dojemamo, da Angele ni več med nami. Tako na hitro je odšla. Pisat svojo zgodbo na papir iz bele megle. Angela, hvala ti za vse!
V imenu učencev in delavcev OŠ dr. Ivana Korošca zapisala Božena Molek.
Novoletni ples
V četrtek, 22. 12. 2011, smo devetošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica organizirali prednovoletni ples. Po mnenju učencev, ki so se plesa udeležili, in dežurnih učiteljev je ples zelo dobro uspel. Učencem smo pripravili aktualno glasbo, prigrizke, veselo pošto in bogat srečelov. Obilico bogatih dobitkov so nam poklonili: Frizerski salon As, Gostišče Godec, trgovina Jurček, d. o. o., KIM - VI, d. o. o., Petrol Borovnica, Mercator Borovnica, Mercator Tehnika, Vulkanizerstvo Molek, Pošta Slovence, d. o. o., Podjetje Urh, TMS, Kržič transport, Liko Borovnica, Občina Borovnica, Klemen Stojanovic, Metka Pristavec - Repar, Miriam Svete, Jožica Hiti Mekinda in Helena Hrovatin. Vsem se zahvaljujemo. Zahvalili pa bi se še učiteljem, ki so nam omogočili pryetno zabavo: Jožici Hiti -Mekinda, Klemenu Stojanoviču, Zali Rupnik, Heleni Svete Hladnik, Mojci Gutnik, Miriam Svete in Boženi Molek. Za brezhiben potek srečelova hvala Metki Pristavec - Repar, Bo-ženi Molek in razredničarki.
Še posebna zahvala velja staršem, ki so nam veliko pomagali pri izvedbi novoletnega plesa, pri izdelavi voščilnic pa posebna zahvala gospe Bernardi Strle. Vidimo se na naslednjem plesu.
Andraž Stevanovski
Projekt Comenius na
OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
V decembru in januarju so na šolo prispele darilne škatle naših pr^ateljev iz Romunke, Špance in Turč^e. Njihova bogata
Darila romunskih pruateljev
Primer naših daril
vsebina sloni pretežno na etnolog^i posamezne države, oči opazovalca pa se ustav^o zlasti na izdelkih otrok, iz katerih veje veselje do ustvarjanja. V večnamenskem prostoru šole so si razstavo ogledali učenci, otroci iz vrtca, delavci vrtca in šole ter obiskovalci šole, v po-kušino pa nekaj fotografij. Učenci šestih in osmih razredov krepko vezi z učenci iz Romunke in Turč^e. Trenutno potekajo predstavitve razredov v angleškem jeziku, izmenjali smo si že fotografije in pisemca. Najbolj so nas presenetile obvezne uniforme za učence v turški šoli in skromna opremljenost učilnic. Naši učenci so se ob tem zamislili in priznali, da nam je v slovenski šoli res lepo.
Zahvala
Otroci borovniškega vrtca že vrsto let s svojimi risbicami po-skrbjo za popestritev sten v čakalnici zdravstvenega doma. Potrud^o se, lepo narišejo, jih sami obes^o in poskrb^o, da so na ogled vedno nove.
Zahvalo za trud so si zaslužili že dolgo prej, pa vendar smo izkoristili ta obnovoletni praznični čas, da nadomestimo zamujeno in se jim javno zahvalimo za njihovo pozornost. Hvala lepa, otroci, hvala lepa, vzgojiteljice, in veselo ustvarjajte še naprej.
Kolektiv Zdravstvene oostaie Borovnica
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
21
Pokal borovniškega šahovskega turnirja pripadel velemojstru
Po dolgoletnem zatišju na področju šahovskega delovanja v Borovnici je domačemu Šahovskemu klubu 26. decembra 2011 uspelo izpeljati presenetljivo uspešen šahovski turnir, ki se ga je udeležilo kar 27 šahistov, med njimi celo velemojster in mednarodni mojster.
Šahovskega turnirja se je udeležilo 27 igralcev.
Peter Anastasov in Boštjan Zakrajšek (levo) prepuščata klub Klemenu in Jerneju Šivicu (desno).
M V
Nesporni zmagovalec turnirja, velemojster Marko Tratar.
Turnir se je začel v dopoldanskih urah dneva samostojnosti in enotnosti, glavna nagrada pa je bila (poleg pokala seveda) kar krača pršuta. Morda so se turnirja prav zato udeležili tekmovalci iz vseh koncev in krajev, od Postojne do Trzina, od Vrhnike pa do Maribora? No, šalo na stran, turnir je potekel v športnem in prjateljskem vzdušju in se z devetim kolom končal pozno popoldne. Vmes so organizatorji tekmovalcem preskrbeli okusno kosilo, obiskal pa jih je tudi borovniški župan. Ko so se zadnje igre končale z matiranjem ali remiziranjem, je postalo jasno, da glavna nagrada odhaja s favoritom turnirja, velemojstrom Markom Tratarjem iz ŠK Branik Maribor. Na drugo mesto se je zavihtel novi vodja borovniških šahistov Klemen Šivic, tretji je bil mojster FIDE Anton Praznik iz ŠD Vrhnika, na četrtem mestu pa smo imeli prav tako domačina Simona Jeriča, sicer mednarodnega mojstra, ki zadnje čase bojuje šahovske bitke za avstrjske klube. Dosedanji predsednik ŠK Borovnica Boštjan Zakrajšek je ob zaključku izrazil zadovoljstvo nad veliko udeležbo vabljenih igralcev, še posebno tistih, ki »že leta hodjo na ta tradicionalni novoletni turnir.« Turnir je označil za »močan«, kar je podkrepil z zmagovalcem, ki je celo šahovski velemojster. G. Tratar se s šahom ukvarja že 30 let, od tega 15 let profesionalno. Igra po vsej Evropi, že dvakrat pa je bil član slovenske reprezentance na šahovski olimpjadi. Slednji je bil s turnirjem vidno zadovoljen, češ da je bil »božičnemu času primeren.« »Malo smo se prišli družit, kar je tudi glavno. Bilo je zelo simpatično in upam, da se še ponovi,« je komentiral Tratar in ob-
ljubil, da »rade volje še pridem, če bo le čas dopuščal.«
Šahovski klub Borovnica prevzemata brata Šivic
Uspešen šahovski turnir pa ni bil edina odmevna zadeva dneva, saj je dosedanji predsednik Zakrajšek prisotno občinstvo ob podelitvi nagrad seznanil, da s tajnikom Petrom Ana-stasovim končujeta svoj mandat, vajeti društva pa prepuščata mlajšima, Klemenu in Jerneju Šivicu. Ali, kot se je Zakrajšek slikovito izrazil: »Skrbi, probleme, iskanje sponzorjev, nagrad, borbe z občino, ukvarjanje s šahovskim krožkom v šoli, z organizacjo tekmovanj, rezervacjo hotelov itn. pa zdaj predajava oz. prepuščava našemu podmladku.« Sam se bo po okroglih dvajsetih letih vodenja kluba umaknil na manj stresno funkcjo blagajnika in seveda igralca.
Novega predsednika Klemena Šivica ob začetku mandata vsaj ne čaka reševanje dolgoletne prostorske stiske kluba, ki je sprva imel svoje prostore v sedanji županovi pisarni, zatem so ga preselili v prostore TVD Partizan, kar pa se med šahisti kar ni prjelo in so se raje dobivali v gasilskem domu na Bregu. Zdaj se klub vendarle redno sestaja v domu krajanov na Dolu, ki so ga šahisti že vzeli za svojega. O drugih načrtih je novi predsednik sicer še skop. Igrati bodo skušali v čim več regionalnih ligah in se udeležiti tretje članske lige zahod v organizacji Šahovske zveze Slovenije, kar pa bo »odvisno predvsem od igralcev, če bodo igrali. Jaz upam, da bomo zanje vedno imeli ekipo,« je pojasnil Šivic, ki obenem upa, da bo tudi šolski šahovski krožek sčasoma dal nekaj novih igralcev.
Damjan Debevec
Borovnica ima prvaka
Borovnica ima po novem vseslovenskega prvaka v mešanih borilnih veščinah (mixed martial arts-MMA) - stilu bojevanja, ki vključuje udarjanje z rokami in nogami, pa tudi podiranje in obvladovanje nasprotnika na tleh s tehnikami davljenja oz. vzvodov.
To je namreč 17. decembra 2011 po razburljivem in napetem četrtem krogu borb slovenske lige MMA postal nekdanji mladinski reprezentant teka na smučeh Jan Debevec (ki sicer trenira v klubu Vale Tudo Ljubljana). Debevec se je z borilnimi veščinami začel intenzivneje ukvarjati šele lani, zato je njegova visoka uvrstitev v ligi
marsikoga nemalo presenetila. Še posebno v zadnjem, odločilnem decembrskem krogu lige, ko je v ring vstopil z grdim zlomom nosu, ki ga je dobil na treningu le nekaj dni pred tekmovanjem, ni prav nič ka-
Prvak slovenske lige MMA Jan Debevec Zalo na zma
go našega so-
krajana. Prej nasprotno. A vendarle bi bila vsaka stava na podlagi teh podatkov za hazarderje lahko usodna, saj se je znova pokazalo, da slovenske tekače na smučeh klešejo iz povsem drugačnih materialov. Debevec se je namreč v slogu svoje kolegice Majdičeve, poškodbi navkljub, v sobotnih dveh petminutnih borbah uspešno spopadel s tehnično bistveno boljšima nasprotnikoma, ki imata tudi sicer precej daljšo kilometrino v borilnih veščinah. Matej Sovdat iz Fight Xtreme, s katerim se je pomeril v prvi borbi, namreč slovi po odlični tehniki v borbi na tleh, medtem ko je Matej Turk iz Fight club Postojna naravnost strupen z nožnimi udarci.
V amaterski slovenski ligi MMA so udarci v glavo res prepovedani, a se Debevec naključnim udarcem v nos vendarle ni mogel izogniti. Za nameček je v drugo borbo vstopil še s poškodbo gležnja iz prve borbe, a je vseeno obe končal z neodločenim izidom, kar je v končnem seštevku točk zadostovalo za njegovo zmago v borbeni kategorji do 88 kg.
Damjan Debevec
'Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine
Pred stotimi leti je umrl legendarni borovniški nad-učitelj Frančišek Papler, ki je odločilno zaznamoval intelektualni in gospodarski razvoj borovniške doline 19. stoletja. Po njem sta poimenovana sorta jablane ter glavna borovniška ulica. Časnik Učiteljski tovariš pa je o njem 22. decembra 1911 (let. 51, št. 51) na straneh 3 in 4 zapisal:
Fran Papler.
Spremili smo ga do »kotička miru«. Nosači-gasilci so ga položili v novo izkopano jamo, okolo katere so se gnetli pogrebci, da bi videli, kje bo ležal značajni in zaslužni učitelj, ki ni bil ljubljenec samo borovniških občanov, ampak znan in spoštovan po celi Notranjski in še preko te. Ko je opravljal domači župnik nagrobne molitve, je nastala grobna tišina na pokopališču, ki leži v ozki borovniški dolini, v kateri so se ta dan plazile žalostne zimske megle. Le na vrhuncu gore Planine, kamor je pokojnik tako rad zahajal, so se prikazali zadnji sončni žarki tega žalostnega dneva, ki so menda hoteli pokazati, da biva njegova duša v rajskih višavah ter uživa zasluženo plačilo. In zazdelo se nam je, da gleda pokojnik na nas doli ter nam govori tako-le: »Vesel sem bil med vami, a še bolj vesel sem danes, ko vidim to ogromno množico ob svojem grobu, ki priča, da ste me res ljubili in spoštovali. Hvala vam vsem, ki ste izkazali mojim zemskim ostankom zadnjo čast! V prvi vrsti pa hvala vam, stanovski tova-riši-trpini! Zapuščam vam pot za sabo. Hodite po tej poti ki vas dovede do ugleda in spoštovanja med narodom. Ljubite svoj narod in vzgajajte ga v mojem duhu! Bodite napredni in značajni ter ne prodajajte sebe in svojega stanu za skledico leče. Podajte si roke vsi brez izjeme in bodite složni med sabo! Ne poslušajte stanovskih izdajalcev in ne verujte njim, ki plačujejo izdajstvo z judeževimi groši, da bi zasužnili vas in učiteljski stan.« Tako se nam je zdelo, da je govoril Paplerjev duh ^
O Bog, obudi ga poslednji dan! Molimo za pokojnega nad-učitelja ... Pri teh župnikovih besedah so obledeli naši obrazi, globoka žalost je legla v naše duše in solze so zalile naše oči ^ Solnčni žarki na prjazni Planini so izginili ter vzeli slovo od
pogrebcev. Na njih mesto je legla gosta megla, ki se je polagoma razširjala proti dolini in borovniškemu pokopališču. Prihajala je bliže in bliže Paplerjevemu grobu, kakor bi nam prinašala v slovo zadnji pozdrav njegove duše. Tudi mi smo se v tem trenotku poslovili od njega. Na grudo poleg jame je stopil mladenič vitke, prikupljive postave, njegov hvaležni učenec, zdaj visokošolec, phil. Fr. Ramovš. V svojem in v imenu pogrebcev je vzel slovo od priljubljenega nadučitelja. Govoril je tako-le:
Ljubljeni učitelj! Zabobnela je domača gruda na Tvojo krsto in v naših očeh so se zaiskrile žalostne solze. Dokler si bil med nami, smo Te cenili kot skrbnega vrtnarja-očeta, ki si nam vcepil vsem, svojim učencem, mlademu drevju, močno vzgojo. Ko pa je odhitel Tvoj zlati duh iz sveta žalosti in usode, smo občutili grozno izgubo. Dvignil bi grozečo pest proti kruti usodi, da bi Te rešil, blaga duša! Ali brez moči sem, strt! A za nas si, dragi učitelj, žrtev na najsvetejšem žrtveniku one blagohotne ljubezni, ki si jo vlival skozi toliko let v naša mlada, nedolžna, vzprejem-ljiva srca. Ta neusahljiva ljubav nas tolaži ob žalostnem času, ko se poslavljamo od Tebe. Mučno in bridko je to slovo pri spominu večne ločitve, ali up nam daje ljubezen, ki je bila Tvoja in ki si jo dal nam, ki nas torej veže na večno. V tej ljubezni smo si vedno blizu in neločljivi. Blagi duševni oče, spi in počivaj sladko in mirno v slovenski zemlji, ki si jo vedno ljubil in ki Te ona ljubi! In tihi grob, ki si vanj legel po trudni življenski poti, bo nam, Tvojim učencem, vedno svet. Tvoje spanje pa bo sladko, ker ga preveva sen naše ljubezni. Usoda nas je ločila, ljubezen nas združi. Tvoji žalostni učenci pa Ti kličemo usodepolno slovo: Na snidenje med vrstami duhov!
Ta govor je napravil globok vtisk na vse pogrebce. Hvaležnemu in vzornemu Paplerjevemu učencu se na tem mestu najtople-je zahvaljujemo na ljubezni in spoštovanju do svojega učitelja.
Za govornikom je nastopil oktet Ljubljanskega pevskega društva Zvon, ki je pod vodstvom g. A. Štamcarja zapel prekrasno nagrobnico »Nad zvezdami«. Med nagrobnim govorom in to nagrobnico nisi videl suhega očesa. Vse je ihtelo in jokalo: nežna mladina, žene, možje in starčki. Pri ločitvi so nam bile edina uteha in tolažba besede pevcev: »Da vidimo zopet se nad zvezdami^«
Fran Papler se je porodil l. 1842. v Ovsišah na Gorenjskem. Po končanih študjah 1.1862 je služboval prva leta v Ratečah na Gorenjskem in v Cerknici. Od tu je prišel v Borovnico, kjer je ostal 36 let. S svojo pridnostjo v šoli, s svojo vljudnostjo in prjaznostjo med narodom si je pridobil srca vseh občanov. Bil je rad vesel med veselimi, a tudi resen, kadar je bilo treba tako nastopiti. Zlagal in skladal je pesmi in rad pel v narodnih društvih. Med učiteljstvom je bil nad vse priljubljen zaradi svoje kolegialnosti. Značajen in napreden je bil ves čas. Tudi v konkordatski dobi se ni upognil, ko so zahtevali od njega, da si mora porezati brke!
Čast in trajen spomin vrlemu možu! Zadnji čas svojega življenja je bil siromak še sam sebi v nadlego. V četrtek, dne 14. decembra, se mu je ustavil košček hrane v požiralniku. Odpravili so ga v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je 15. decembra izdihnil svojo blago dušo. Naročil je, če umre, naj ga prepeljejo v Borovnico pokopat. Tej njegovi želji se je tudi ustreglo. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
V nedeljo, dne 17. decembra ob treh popoldne se je vršil pogreb. Malone vsa Borovnica je prihitela izkazat zadnjo čast svojemu uglednemu in spoštovanemu nadučitelju. Pa tudi iz okolice in Ljubljane se je zbralo vse polno Paplerjevih prjateljev in tovarišev. Predsednik pevskega društva »Zvon« g. dr. Švigelj je pripeljal seboj osem izbranih pevcev, ki so pod spretnim vodstvom g. A. Štamcarja zapeli pred hišo žalosti: »Usliši nas, Gospod!«, v cerkvi: »Blagor mu« in na grobu: »Nad zvezdami«.
Na čelu veličastnega izprevoda je korakala šolska mladina s svojim učiteljstvom, za to pa Sokol in Gasilno društvo z zastavami. Za krsto, ki so jo nosili gasilci in ji svetili ob strani Sokoli, so se uvrstili sorodniki, občinski odbor, prjatelji, tovariši in znanci. Razna društva in korporacje, prjatelji in znanci so položili na grob krasne vence s trakovi in napisi.
Tak je bil konec zemeljskega potovanja značajnega Paplerja in tako časti ljudstvo tiste učitelje, ki so bili ves čas svojega življenja nesebični, značajni in napredni.
Blag bodi spomin blagemu možu!
J. Dimnik.
K- K- K-
22 NAŠ ČASOPIS	Občina ^	|| Horjul	30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
			
Novice iz Občine Horjul
Občina Horjul na novi lokacji
Vse občanke in občane obveščamo, da so prostori Občine Horjul na novi lokacji, in sicer na Občinskem trgu 1 v novih upravnih prostorih. Prostori občinske uprave so v pritličju, kjer so po novem tudi prostori Krajevnega urada Horjul. Vse telefonske številke in tudi uradne ure občinske uprave in krajevnega urada ostajajo nespremenjene.
Občina pripravlja javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav
Občina Horjul bo v prihodnjih mesecih razpisala javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Zakonodaja zavezuje lastnike hiš, da se je treba do 2017 priključiti na javno kanalizacjo. Tam, kjer pa kanalizacje ni ali ni predvidena, pa je treba postaviti male (hišne) čistilne naprave. Občina Horjul bo gradnjo malih čistilnih naprav subvencionirala in bo v ta namen pripravila Pravilnik in razpis za subvencje, ki bo pripravljen v prvi polovici leta in boste o tem še naknadno obveščeni.
Novost pri denarni pomoči za novorojenčke
Obveščamo vas, da je Občina Horjul v decembru podpisala dogovor s Poštno Banko Slovenje, s katerim je priskrbela poleg 275 evrov, ki jih zagotavlja Občina Horjul, še dodatnih 30 evrov za tiste novorojence iz občine, za katere bodo starši pri PBS odprli Hr-čkovo hranilno knjižico. Starši, ki se odločjo za to možnost, izpolnjo tudi obrazec PBS, na podlagi katerega PBS odpre Hrčkovo hranilno knjižico.
Povabilo k informativnemu zbiranju ponudb
Zaradi preselitve Občine Horjul v novo upravno stavbo, se oddajajo prostori, ki so bili namenjeni za upravne zadeve na naslovu Slovenska cesta 7 v Horjulu. Skupna površina prostorov, ki so v prvem nadstropju, znaša 155 m2.
Vse zainteresirane vabimo k oddaji ponudbe na e-naslov: obcina@horjul.si ali Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul.
Vračilo pogodb o najemu grobnega prostora
Občina Horjul je že pred časom pošiljala tistim, ki imajo grobove na pokopališčih Horjul, Lesno Brdo, Žažar in Koreno, v podpis pogodbe o najemu grobnega prostora. Večino pogodb smo že dobili podpisane s strani najemnikov, nekateri pa pogodb še niso vrnili. Zato naprošamo vse tiste, ki to še niste storili, da nam dva izvoda podpisane pogodbe vrnete najkasneje do 6. februarja 2012. V kolikor ste pogodbe založili nam sporočite, da vam jih pripravimo in pošljemo.
ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ HORJUL
VESELO V HORJULU
sobota 11.2.2012 ob 19.00 uri
Ansambel Modrijani, Natalija Verboten, Ansambel Erazem, Ansambel Nemir, Primorski fantje, Ansambel Viharnik
Povezovala bo MAMA MANKA
Po koncertu zabava z ansamblom "IMODRIJANI"
za jedačo in pijačo bodo poskrbeii IHorjuiski gasilci !
Prodaja kart: ARGO Horjul, BS Petrol Horjul, Agencija PAV Vrhnika ter 1 uro pred koncertom
Rezervacija vstopnic: Boštjan 031 234 415
PGD Horjul obvešča, da bo v nedeljo, 5. 2. 2012, od 8. do 12. ure v gasilskem domu Horjul pregled gasilnih aparatov.
Pogled v delovne prostore pred selitv^o
In še spominska fotografija vseh občinskih uslužbencev v stari občini
Mizarji Janeza Prosena postavljajo še zadnje pohištvo za v nove prostore
Horjulska občina in krajevni urad v novih prostorih
V četrtek 15., in v petek, 16., decembra 2011, se je horjulska občina iz zadružnega doma na Slovenski cesti 7 selila v nove prenovljene prostore starega vrtca na Občinski trg 1, ob Šolski ulici. Pri selitvi in odvozu pohištva za prenovljeno stavbo so poskrbeli mizarji Janeza Prosena iz Žažarja, medtem ko so vse fascikle in uradne mape preselile uslužbenke občine same. S pre-selitvjo občine, katere prostori so samo v pritličju, je omogočen tudi dostop invalidom z berglami in na invalidskih vozičkih. Poleg tega
je ob stavbi dovolj parkirnih mest za uslužbence in stranke, ki gredo po opravkih na občino. Desetega januarja letos so v prostore pritličje ob vhodu preselili tudi prostore Upravne enote RS Slovenje Ljubljana - sektor za upravo, notranje zadeve. Krajevni urad Horjul, med občani bolj znan kot »matični urad«. Le-ta je bil doslej nedostopen za invalide na berglah in vozičkih, saj je bil v drugem nadstropju, do katerega je bilo treba premagati 42 stopnic.
France Brus
f1
.......		.■■■vi
. Ill		niil
		HIM
Nova občinska sejna soba

m

Gretje ob finski peči

Župan Jani Jazbec nazdravlja občanom in vošči za novo leto.
Silvestrovanje na Občinskem trgu
že vrsto let Občina Horjul v sodelovanju z vaškimi odbori organizira silvestrovanje na prostem. Letošnje silvestrovanje je bilo na novem Občinskem trgu, kjer sta župan Jani Jazbec in podžupan Franci Pišek s sodelavci točila kuhano vino in čaj. Za prigrizek in sladke dobrote so
kot vedno poskrbele horjulske žene in dekleta, za glasbo pa Tomaž Slovša s svojim ozvočenjem. V lepem, ne preveč hladnem vremenu se je na Občinskem trgu zbralo kar precej občanov, ki so se prjetno zabavali. Ob izteku zadnjih sekund starega leta je podžupan pri-
pravil šampanjec, župan pa je potem, ko je v zvoniku farne cerkve ura bila polnoč, voščil občanom in nazdravil za srečno novo leto. Sledil je ognjemet, ki so ga budno spremljali gasilci horjulskega prostovoljnega gasilskega društva. Tudi posamezni občani so ob okrašenih smrečicah na domačem vrtu pripravili manjše ognjemete.
France Brus
Udeleženci letošnjega silvestrovanja na prostem
Skupina Vrzdenčanov ob vstopu v novo leto 2012
Vabilo
V počastitev slovenskega kulturnega praznika Vas 3. 2. 2012 ob 18. uri vabimo v OŠ Horjul na odprtje slikarske razstave Krištofa Zupeta. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Slovenske filhar-monje. Slavnostni govornik bo prim. dr. Matjaž Lunaček. Program bo povezoval Matko Zdešar.
Razstava bo odprta še 4. in 5. 2.2 012 od 10. do 18. ure.
Vljudno vabljeni!
Vpis v 1. razred Osnovne šole Horjul
Obveščamo vas, da bo v februarju vpis otrok, rojenih leta 2006, v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2012/2013. Vpis v februarju je obvezen za vse otroke, ki bodo v letu 2012 dopolnili starost 6 let. V skladu s šolsko zakonodajo starši vpišejo otroka na šolo v tistem šolskem okolišu, kjer ima otrok stalno ali začasno bivališče, zatem pa je mogoč prepis na drugo šolo. K vpisu starše pisno povabi osnovna šola otrokovega matičnega šolskega okoliša. Vpis v osnovno šolo Horjul bo potekal od 13. do 17. februarja. Za vse bodoče prvošolce in starše bomo v torek, 14. februarja popoldne, priredili kratko predstavo, ki ji bo sledila ustvarjalna delavnica. Sočasno z delavnico bo v sosednjem prostoru (učilnici) potekal vpis, ki se ga boste lahko udeležili starši skupaj z otrokom, tako da boste delavnico za kratek čas zapustili in se zatem vrnili. Za tiste, ki se vpisa ne boste mogli udeležiti 14. februarja, bo vpis v navedenem tednu po individualnem dogovoru. Vabilo k vpisu z dodatnimi informac^ami boste prejeli po pošti v zadnjih dneh januarja.
Marjeta Požru Krstic, šolska svetovalna delavka
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
^Horjul
NAŠ ČASOPIS 23
Matej Reisman, direktor in solastnik Argo d.o.o Horjul o krizi, ki jih je pestila in poteh izhoda
»Imeli smo srečo ali pa pamet, ker nismo zelo agresivno ponujali naših izdelkov gradbenim velikanom.«
Argo Horjul je ta čas vodilno proizvodno in distribuc^sko podjetje v reg^i na področju polimernih cevnih sistemov za nizke in visoke gradnje. Tako kot številna druga slovenska podjetja, ki so se kljub globoki krizi obdržala nad vodo, se je tudi Argo, čeprav je njegova proizvodna dejavnost, proizvodnja cevnih sistemov za kanalizac^o, v pretežni meri odvisna od dogajanja v gradbeništvu. Petdesetčlanski kolektiv, ki ga vodi triintridesetletni solastnik in direktor Matej Reisman, je lani pokazal svojo vitalnost in uspel, po dobrem letu poslovnih pretresov na trgu, zaključiti poslovanje brez izgube. Lani so ustvarili 8 mil^onov evrov prihodkov, letos naj bi se ta številka povečala, saj bodo v proizvodnjo uvedli četrto izmeno in tako zmogljivosti proizvodnje izkoristili optimalno. Sicer pa je bilo podjetje Argo ustanovljeno leta 1990 in se je v začetku ukvarjalo s projektiranjem in izdelovanjem specialne navtične opreme, palubne opreme plovil za rekreativno in tekmovalno jadranje. Le leto po začetku delovanja je tedanji lastnik, ki se je smrtno ponesrečil leta 2007, navtičnemu programu pridružil še program hišne kanalizac^e. Program, ki obsega proizvodnjo cevi in priključkov iz polipropilena, se je uspešno širil in po obsegu kmalu presegel navtičnega. Danes predstavlja kar 70 odstotkov proizvodnje. Argo je proizvajalec sanitarne plastike z najširšim programom v državi, zaradi kakovosti in konkurenčnosti na tem področju pa danes svoje izdelke
v poslovanju neke družbe ne prideš daleč, če ne tvegaš, vendar spet ne toliko, da bi ogrozil njeno stabilnost in delovna mesta. Drznost mora biti sestavina odločanja. Najin nakup podjetja je temeljil tudi na vedenju, da je lahko kriza tudi izziv za nove razvojne premisleke in premike. Sicer pa je proizvodnja plastičnih sistemov za kanalizac^o relativno nova, v svetu se je začela šele pred tridesetimi leti, saj so prej uporabljali v te namene železne cevi. Plastika je cenejša, učinkoviteje lahko tesni, lažje je z njo rokovati in ima ekološke prednosti, saj jo lahko stoodostno recikliramo. Naše podjetje je postalo v tej reg^i pomemben igralec in po krizi, ki smo jo tudi imeli do lanskega leta, danes lahko rečemo, da smo se rešili, ker smo zmogli najti tržne niše na tujih trgih, doma pa imamo prav tako največji tržni delež v prodaji tovrstnih izdelkov.
Nam lahko opišete minula tri krizna leta, ki bi vas lahko spravila na kolena, kar se je zgodilo velikim slovenskim gradbenikom in njihovim podizvajalcem? Mi smo imeli srečo, ali pa pamet, ne vem, kako bi to poimenoval, ker nismo zelo agresivno ponujali naših izdelkov gradbenim velikanom. Zato nas njihov kruti konec ni spravil na kolena. V proizvodnji smo se usmerili na specifične izdelke, tudi v manjših ser^ah in zanje našli kupce predvsem na tujem. Takoj po začetku krize smo naredili preusmeritev poslovanja na tiste dimenz^e naših sistemov cevi, ki jih rab^o v zasebni gradnji, saj velikih
prodaja na vzhodnih in zahodnih trgih. Pred dobrimi desetimi leti so v Argu osvojili še program proizvodnje kabelske kanalizac^e iz polietilena, ki trenutno predstavlja 25 odstotkov njihove proizvodnje. Sicer pa nas je zanimalo, odkod poimenovanje podjetja z Argo, ki je v mitolog^i ime Ja-zonove barke, s katero so se pogumni pomorščaki podali v neznano, da bi našli zlato runo. Seveda je ime podjetja skladno z ustanoviteljevo ambicijo, da v njem projektirajo in izdelujejo navtično opremo. Trg je zahteval kajpak širitev programa na druga področja, vendar je ime družbe ostalo staro. Pogovor z direktorjem Matejem Reismanom se je zato nanašal predvsem na kljubovanju viharjem na nemirnem morju poslovanja in utrjevanju pozic^e Arga na trgu.
S kolegom solastnikom sta vstopila v Argo d.o.o v letu 2007, ko finančna in gospodarska kriza še ni pokazala vseh razsežnosti. Že naslednje leto, leta 2008, pa je krepko začela majati najprej svet, pri nas pa najprej slovensko gradbeništvo, ki se še zdaj ni pobralo. Znaki krize so bili že leta 2007, a vidva sta se vendar lotila tega tveganega projekta?
Leta 2007 še nihče ni vedel, kako globoka bo kriza, gospodarska rast je bila v vzponu, gradbeništvo pa je imelo velik razmah. Takšna gibanja so bila še v začetku leta 2008 in v Argu, naše poslovanje je namreč tesno povezano z dogajanjem v gradbeništvu, je beležilo zavidljive stopnje rasti. Sicer pa
»Predlani nam je to pobralo pol mil^ona evrov, vendar smo lani v tem smislu prišli na zeleno vejo in končali poslovanje s pozitivno ničlo.
Vrednost proizvodnje v višini osem mil^onov evrov se ne sliši sicer veliko na evropskem trgu.
Seveda ne, vendar morate vedeti, da nas je le petdeset, da je povpraševanje po teh izdelkih v Slovenci upadlo za polovico. Da prodamo en »šlepar« našega blaga v vrednosti deset tisoč evrov - če to razdelimo po vrednosti na posamezne hiše, približno od dvesto do tristopetdest evrov - je potrebnih precej hiš. Teh osem 8 mil^onov evrov je sicer vrednostno toliko kot leta 2008, vendar se za njimi skriva bistveno večja proizvedena količina izdelkov, saj so se cene bistveno znižale. Poleg tega smo se preusmerili v proizvodnji tudi tako, da danes več ne proizvajamo za drugega z njegovo blagovno znamko, ampak prodajamo veliko večino naših izdelkov pod blagovno znamko Argo. Tudi zato, ker so se, kot sem že omenil, veliki proizvajalci v svojih racionalizac^skih posegih odločili delati na svojih strojih, da jim ne bi stali, delati tudi izdelke, ki jih pred krizo niso. Zato smo iz-
vsem z večjim obsegom proizvodnje in njenim plasiranjem na nova tržišča zagotovili obstanek na trgu. Predlani nam je to pobralo pol mil^ona evrov, vendar smo lani v tem smislu prišli na zeleno vejo in končali poslovanje s pozitivno ničlo.
Ste morali odpuščati ljudi, zniževati plače? Kolikšen je delež stroškov dela v vaši proizvodnji? Odvisno od vrste izdelka. Pri ceveh med petimi in desetimi odstotki, pri spojnih elementih, kjer je potrebno več živega dela, pa okrog 25 odstotkov. Plač pa ne moreš znižati kakor se ti zljubi, ker ti to preprečuje sistem
Matej Reisman direktor
zgradb na območju, ki ga lahko mi tržno pokrivamo, niso gradili. Sistemi plastičnih cevi, od umivalnika in straniščne školjke, do glavnega kanaliza-c^skega voda, ali pa do greznice, pa trg zmeraj išče. In zdaj lahko že rečem, da smo uspeli prebroditi najhujše.
Nekateri drugi proizvajalci teh sistemov na Slovenskem so prenehali s poslovanjem.
Res je. Verjetno zato, ker so bili preveč odvisni od gradbenih velikanov in se po njihovem polomu niso več znašli. Sicer pa so velika podjetja, ki se ukvarjajo s plastiko, zaradi krčenja naročil na drugih področjih, vstopala s svojimi kapacitetami v proizvodnjo izdelkov, ki jih delamo tudi pri nas. Omejujoči faktor pri poslovanju s temi izdelki je teritor^, kajti proizvodnja in prodaja za trge, ki so oddaljeni več kot tisoč kilometrov od tovarne, se ne splača, saj so transportni stroški previsoki. Dosegajo namreč kar 20 odstotkov cene proizvoda. Kakorkoli že, danes smo v Sloveniji edini proizvajalec celotnega sistema cevi za hišno kanalizacijo, ki
nam
je uspelo zadržati realizacijo na osmih milijonih evrov, navkljub temu, da nam je delež prodaje na domačem trgu v letu 2008 padel s 60 odstotkov na 40 odstotkov naše proizvodnje in zdaj izvažamo kar 80 odstotkov vsega kar naredimo.
»Nismo veliko podjetje, smo pa prilagodljivi in se lahko hitro odzovemo na spremembe na trgu. To je naša prednost, ki smo jo doslej znali izkoristiti«.
gubili nekaj dobičkonosnih poslov in se morali usmeriti v pretežni meri na proizvodnjo izdelkov z našo blagovno znamko. Naše prodajne tarče so veliki trgovci na tujem, doma pa dovažamo z lastnim prevozom tudi manjšim kupcem.
Surovina za vašo proizvodnjo je granulat, ki ga proizvajajo na osnovi nafte. Kako vplivajo cenovna nihanja nafte na vaše poslovanje? Leto 2010 je bilo s tega vidika katastrofalno, ker so se cene vhodnih materialov za našo proizvodnjo za enkrat povečale. Osnovna surovina, to so granulati za plastiko, predstavlja 60 % cene izdelka. Narejeni so na osnovi nafte in pričakovali bi, da se bodo njihove cene gibale s cenami nafte na trgu. Tako pa je nafta leta 2010 bila bistveno cenejša kot leta 2008, granulati za našo proizvodnjo pa so se podražili za enkrat. Če je cena granulatov še na začetku leta 2009 znašala 700 evrov, se je do konca 2010 dvignila na skoraj 1400 evrov. Ob tem pa so veliki proizvajalci takšnih izdelkov kot so naši, na začetku krize celo znižali cene končnih izdelkov navkljub nenormalnemu zvišanju cen surovin. Prej so bila nihanja cen. Tudi mi smo izdelke dražili glede na cene surovin, tokrat pa to ni bilo mogoče, saj je razlika bila prevelika. Veliki so se sprijaznili, da bodo leto ali dve poslovali z izgubo. Ali pa pokrivali s proizvodnjo vsaj direktne stroške, na akumulac^o pa niti pomislili niso. Tem gibanjem smo se morali prilagoditi tudi mi in si pred-
kolektivnega dogovarjanja. Ta pa je preveč naravnan za lepe čase, na osnovi rasti družbenega bruto produkta in življenjskih stroškov. Povrh tega pa se soočamo z neznosno obdavčitvijo plač, kar tudi prispeva k nekon-	»Naše
kurenčnosti našega gospodarstva. Če nekdo dobi v Avstriji minimalno plačo 600 evrov, je za podjetnika strošek njegove bruto plače 800 evrov, pri nas pa 1200 evrov. In če k temu prištejemo še dodatke, pridete
treba razmišljati o novih tehnologijah in novih izdelkih?
Osvojili smo proizvodnjo nizko-šumne hišne kanalizac^e. V njej so drugačni materiali kot v klasični in proizvajamo na novih in drugačnih strojih. Smo edini proizvajalec nizko-šumne kanalizac^e v reg^i. Računam, da se bodo ljudje vse bolj odločali za vgraditev teh sistemov namesto klasičnih, čeprav so dražji. Ustanovili smo podjetje na Vrhniki, kjer smo najprej nameravali proizvajati kanaliza-c^ske jaške, ker pa je obseg naložb v kanalizac^ske sisteme upadel, smo se preusmerili na nove izdelke. Tako delamo na Vrhniki specialno embalažo, ki nadomešča kovinsko iz inoksa. V jeseniškem Acron^u so zadovoljni z našimi izdelki, saj kar precej privarčujejo. Za Knauf smo naredili povratne palete za volno, ki služi izolac^i pečic. Delamo tudi posebne izdelke za ribogojnice, pontonske mostove iz plastike in podobno. Zdaj je na Vrhniki zaposlenih dvanajst ljudi in v dveh letih in pol smo dosegli poldrugi mil^on letne realizac^e. n drugi programi? Na drugih programih pa stabiliziramo poslovanje, selekcioniramo kupce, da bi s korektnimi poslovnimi odnosi zagotovili sebi in njim nemoteno poslovanje. Zdaj imamo zavarovane praktično vse terjatve do kupcev in navkljub restriktivnemu ravnanju bank, tudi do njih izpolnjujemo svoje obveznosti. Za letos sem optimističen, kajti zagotovo je podjetje	najhujše za nami in z
I;
je postalo v tej reg^i pomemben igralec in po krizi, ki smo jo tudi imeli do lanskega leta, danes lahko rečemo, da smo se rešili, ker smo zmogli najti tržne niše na tujih trgih, doma pa imamo prav tako največji tržni delež v prodaji tovrstnih izdelkov.
do ^
bruto plače 1500 evrov. To je prava cena najnižje plačanih v našem gospodarstvu. O tem nihče ne govori, ampak le o mizernih minimalnih plačah, ozadje teh plač pa nikogar ne zanima. Pri nas so plače skladne s kolektivno pogodbo, ne izstopamo ne gor in ne dol. Niso slabe. Odpuščali pa v krizi tudi nismo iz proizvodnje, saj bi jih še nekaj rabili, če bi se našli dobri delavci. Vidim, da so zdaj v našem kadrovskem bazenu za delavce v proizvodnji na razpolago le ljudje, ki vzdržno le pol leta pri delodajalcu, zgub^o službo in se zaposl^o spet pri drugem. V resnici je težko dobiti dobre delavce v proizvodnji, na razpis za tajnico pa se javi petsto ljudi.
Ea plače redno izplačujete?
Brez zamud in skupaj s prispevki.
Ce vas prav razumem, zdaj usmerjate vse sile v stabilizac^o poslovanja in ohranitev pozic^e na trgu, ki je še zmeraj muhast, investic^e pa omejene? Pa vendarle bo verjetno
večjo količinsko proizvodnjo se lahko nadejamo tudi dobičku. Sprostil se nam je trg v Italiji, dobro delamo v Avstriji in Nemčiji, s svojimi izdelki smo prodrli v Dubaj. In ker je naša proizvodnja okolju prijazna, izdelki
pa brez odpada, ker jih je mogoče reciklirati, so možnosti za razvoj podjetja zanimive in dobre. Ker bo treba skladno z direktivami Evropske un^e tudi v Slovenci v naslednjih letih kar precej sredstev vložiti v kana-lizac^sko opremo, se nam tu odpirajo nove možnosti. Zdaj letno predelamo približno 500 ton polietilena ter 2.000 ton polipropilena. Strankam nudimo celovit program cevnih sistemov, ki zajema cevi in priključke za hišno kanalizac^o, zunanjo kanalizac^o, kabelsko zaščito, drenažo, vodovod itd. Količinsko lahko s sedanjimi zmogljivostmi za tretjino povečamo obseg proizvodnje brez dodatnih vlaganj, ko bomo uvedli četrto izmeno. Nismo veliko podjetje, smo pa prilagodljivi in se lahko hitro odzovemo na spremembe na trgu. To je naša prednost, ki smo jo doslej znali izkoristiti. Pa tudi v prihodnje jo bomo zagotovo zmogli in znali.
Marjan Horvat
24
NAŠ ČASOPIS
Občina
Horjul
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
fV


Pozdravni govor predsednika DU Horjul Andreja Korenča-na z najlepšimi željami za leto 2012.
Učenci OŠ Horjul, ki so sodelovali v kulturnem programu na predpraznič-nem srečanju horjulskih upokojencev.
Božično-novoletno srečanje
Društvo upokojencev Horjul je v nedeljo, 11. decembra 2011, v jedilnici osnovne šole organiziralo tradicionalno predpraznično srečanje, ki se ga je udeležilo osemdeset članov društva. Za okrasitev jedilnice in za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole pod mentorstvom profesorice Natalje Kogovšek. V kulturnem programu so sodelovali pevci, solisti na flavto, harmonikarji in pianistka. Upokojenci so nastopajočim in povezovalcema programa navdušeno zaploskali. Vse udeležence srečanja je pozdravil predsednik društva Andrej Korenčan in jim zaželel vse lepo, predvsem pa dobrega zdravja v letu 2012. Za okusno malico so poskrbeli gostinski delavci iz okrepčevalnice Pr' Kozinc iz Podolnice, za pjačo, sladkarje in sadje pa marljive aktivistke društva. Ob zvokih harmonike je po malici in ob kozarcu pjače stekel prjeten pogovor, ki se je zavlekel kar v pozno popoldne.
France Brus
Pohodniki so si lahko ogledali tudi delavnico za izdelavo harmonik Janeza Železnika.
Trinajsti tradicionalni spominski pohod po poti Cankarjeve matere
Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, OZVVS Vrhnika - Borovnica, PDV Sever Ljubljana - odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem ter Turistično društvo Horjul so v ponedeljek, 26. decembra 2011, organizirali tradicionalni spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk z Vrzdenca do Vrhnike.
Pohod je bil namenjen v spomin praznovanja rojstnega dne Cankarjeve matere in praznovanja dneva samostojnosti in enotnosti. Letos se je na zbornem mestu ob izredno ugodnem zimskem vremenu za pohod zbralo več kot 200 pohodnikov. Na zbirnem mestu so jim postregli s toplim napitkom in sladkarjami in jim omogočili ogled spominske sobe Cankarjeve matere, ki jo je uredil Janez Železnik, njegovo delavnico harmonik in lepih jaslic ter fresk v cerkvi svetega Kancjana. Pred pohodom, na katerem so spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike, je pohodnikom spregovoril horjulski podžupan in hkrati podpredsednik Turističnega društva Horjul Franci Pišek : »Dobro jutro, spoštovani pohodniki, dobrodošli v tem zimskem jutru na Vrzdencu. Po poti, ki jo bomo danes prehodili v spomin na Cankarjevo mamo, hkrati pa tudi s spoštovanjem do naše domovine, ki prav danes praznuje 21. obletnico plebiscita in okroglo 20. obletnico slovenske ustave. Želim vam varno pot, prjetno druženje in veliko sreče v novem letu. Cerkvena vrata naše lepe cerkvice so vam odprta, več o njeni zgodovini bo spregovorila gospa Mojca. Oglejte si tudi čudovite jaslice in skrinjico za prostovoljne prispevke za vzdrževanje cerkve.« Za tem je vse udeležence povabil na okrepčilo, čaj kavo in kuhano vino, s čimer so postregli pod Mežnarjevim kozolcem. Za tem so pohodniki krenili na pot priti Žažarju, kjer so jih Pri Cinžarjevih postregli z obloženimi kruhki, kozarcem kuhanega vina ali šilcem žganja. Tam so jim pripravili tudi kulturni program, v katerem je nastopil narodno-zabavni Ansambel Proseni in vokalna skupina sekstet Odoica. Od tam je pohodnike pot vodila mimo krajev v vrhniški občini do parkirnega mesta pred TC Mercator, kjer je bila tudi zaključna proslava ob dnevu sa-
Pri Čimžarjevih so pohodnike sprejeli in jih postregli z malico in dostojnosti m enotnosti, p^ačo.	France Brus
Pohodnike sta pozdravila podžupan Občine Horjul Franci Pišek in tajnica TD Horjul Mojca Jazbar.
Pogled na zbirno mesto, na katerem se je zbralo več kot 200 pohodnikov.
Angeli, ki so pastirjem oznanili Sveta družina v hlevu novico o rojstvu Odrešenika
Žive jaslice letos prvič na Vrzdencu
Letošnje božične praznike se je posestvo zasebnega živalskega parka družine Rožmanec na Vrzdencu spremenilo v idilično prizorišče živih jaslic na prostem. V štirih večerih - 24., 25., 26. decembra in 2. januarja - so nastopajoči obiskovalcem skušali na nekoliko poseben način prikazati in doživeti skrivnost božične noči.
Trije modri ob spremstvu kamele
Pastirji, ki se grejejo ob ognju in čakajo na novico
Zamisel za žive jaslice se je porodila lastniku ZOO parka Rožman, Jožetu Rožmancu, ko je v novembrski številki Našega časopisa prebral, da letošnje leto v Ligojni ne bodo priredili živih jaslic, kot so to počeli že vrsto let do sedaj. Idejo je predstavil družini, ki jo je sprva vzela bolj »za hec«, potem pa jih je ta pritegnila. Staknili so glave, zavihali rokave in v treh tednih jim je uspelo idejo realizirati. Potrebnih je bilo kar nekaj priprav; od postavitve prizorišč, njihove osvetljave in ozvočenja, do pridobitve kostumov, ki so jih dekleta in žene sešile kar same ter nenazadnje do oglaševanja dogodka. Še dobro, da je ideja padla na plodna tla tudi pri sovaščanih, ki so, sicer sprva nekoliko negotovo, a rade volje pristopili k sodelovanju. Ze samih nastopajočih je bilo potrebnih kar nekaj, med dvajset in trideset se jih je predstavilo vsakokrat, med njimi so bili tako otroci kot starejši, ti pa niso bili le Vrzdenčani, pač pa so prišli tudi iz okoliških vasi. Predstavljali so svetopisemske like iz božične zgodbe; Ma-rjo ter Jožefa, angele, ki so oznanili novico, pastirje, ki so se prišli k novorojenemu poklonit, tri kralje, vojšča-ke, delavce in še nekatere druge. Drugačnost in posebno atrakcjo pa so živim jaslicam prispevale prav »domače« živali, nekatere so sicer prjazno pozirale obiskovalcem, druge pa je premamila noč in se niso pustile motiti. Med najzanimivejšimi je bila prav gotovo enogrba kamela, ki je spremljala modre, na otroke so poseben vtis naredili Tesar pri svojem delu
razigrani ovčji mladički, ki so se pustili celo pestovati in božati, osla, ki pa mu je mesto že po tradicji pripadalo v hlevu ob Jožefu, Marji in Jezusu, pa so si sposodili, saj bi ta trmasta in včasih glasna žival, po besedah Jožeta Rožmanca, lahko omajala dobre medso-sedske odnose. Seveda pa so k izvedbi pripomogli še gasilci in številni drugi, ki so izkazali pripravljenost in pomoč pri izvedbi takšnega projekta.
Čeprav je bilo v priprave in izvedbo živih jaslic vloženo kar nekaj časa in denarja, je njen izkupiček pozitiven, je v pogovoru zadovoljno zatrdil pobudnik živih jaslic Jože Rožma-nec in dodal, da to predvsem zaradi dobrih odzivov obiskovalcev, sodelujočih, mnogih vaščanov in občanov. Takšne spodbudne besede so dober obet za prihodnje leto, zato je mogoče pričakovati, da se bo tudi na Vrzden-cu tradicja živih jaslic nadaljevala.
Nadja Prosen Verbič, foto: Suzana Rožmanec
Vojak na straži
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si	Občina p	P Horjul	NAŠ ČASOPIS 25
			
Blagoslov konj
Na Štefanovo, 26. decembra 2011, je Konjeniško društvo Zelena dolina, ki zajema rejce konj iz vse hor-julske občine, na parkirnem prostoru pri gasilskem domu na Vrzdencu organiziralo že sedmo tradicionalno srečanje rejcev konj in blagoslov teh plemenitih živali.
in prikaza uporabnosti konj pri kmečkih opravilih v preteklosti. Danes so na Vrzdencu na vrsti konji, na katere smo ponosni in jih imamo radi. Še se spominjamo časov, ko so nam konji pomagali preživeti. Danes nam služjo le v zabavo. Ne smemo pozabiti tudi vojnih viher, kjer so se konjeniki kot konji borili v prvih vrstah in je bilo med njimi mnogo žrtev. Prišli so novi časi in v teh decembrskih dneh praznuje naša država 21. obletnico plebiscita in okroglo 20. obletnico prve slovenske ustave. Želim, da bomo končno postali ponosni državljani naše Slovenje, države, v kateri bi morala vladati pravičnost in osnovno blagostanje za
vse ljudi.«
Po govoru gospoda podžupana je gospod župnik Janez Smre-kar blagoslovil konje in rejce konj pa tudi kruh in sol, ki so ju dali konjem, ponjema in osličku, ki so se udeležili slovesnosti. V spomin na srečanje in blagoslov konj je predsednik društva Tone Zdešar razdelil vsem lastnikom konj lične bronaste odlitke konjske glave, preostalim pa koledarje konjeniškega društva. Za zaključek so se udeleženci konjeniškega praznika pogreli ob kozarcu kuhanega vina.
France Brus

Z blagoslova konj v Zeleni dolini na Vrzdencu
V uvodu je tajnica Turističnega društva Horjul Mojca Jazbar pozdravila vse konjenike in ljubitelje konj, ki so se v izredno velikem številu udeležili te prireditve. Povedala je, da 26. decembra goduje mučenec sveti Štefan. Običaji, povezani z njim, segajo že daleč v zgodovino. Sveti Štefan naj bi že v srednjem veku prevzel skrb za živino, predvsem za konje. Blagoslov konj na štefanovo ima v Slovenji bogato tradicjo; na Vrzdencu sega v 18. stoletje. V knjigi Jožefa Kržišnika Zgodovina horjulske fare iz leta 1898 lahko preberemo: »Na praznik svetega Štefana, 26. decembra, je po sveti maši odšel gospod kaplan na prižnico, da je blagoslovil sol in vodo sv. Štefana, oves in klajo za konje, ki so jih pripeljali vaščani pred pokopališče.« Konjeniško društvo Zelena dolina je tudi letos oživilo tradicjo praznika blagoslova konj, na kateri je spregovoril podžupan Občine Horjul Franci Pišek: »Lep pozdrav vsem obiskovalcem naše prireditve, ki nas združuje v ljubezni do živali. Konjeniško društvo povezuje vasi naše občine. Lep pozdrav tudi predsedniku društva Tonetu Zdešarju, organizatorju konjeniških dejavnosti
Na žegnanju so bili tudi ponija in osliček.
i praznovanje in blagoslov so pripeljali konjske vprege avljivčki in kockami.
z za-

ri
-

Takole je horjulski župnik Janez Smrekar blagoslovil konje, katerim so ponudili tudi blagoslovljena kruh in sol.
Predsednik Konjeniškega društva Zelena dolina Tone Z( razdelil njihove koledarje in nazdravil s kuhanim vinom.
Zdešar je
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane in spoštovani,
hvala za vašo podporo na parlamentarnih volitvah! Zagotavljamo vam, da bomo upravičili vaše zaupanje in vam želimo čim več zdravja in sreče v tem letu!
OO SLS Horjul
Koncert v Prosvetnem domu
Kulturno umetniško društvo Horjul je v ponedeljek, 26. decembra 2011, v Prosvetnem domu v Horjulu pripravilo prjetno božično druženje.
Na njem so nastopili: Folklorna skupina Klas, sekstet Odoica, vse skupine mažoret in Mešani pevski zbor. Program sta prjetno povezovali in vodili napovedovalki Martina Mole in Barbara Kaučič, ki je v uvodu predstavila pesem Bela pravljica Kajetana Koviča in nadaljevala takole: »Letošnje božično druženje pričenjamo s poezjo zato, da se spomnimo leta, ki se izteka. Čas ob koncu leta je namenjen umiritvi in našim najdražjim. Dopusti nam, da se ponovno vrnemo domov in v krogu družine preži-vimo več časa. V družbi družine in prjate-
Ijev radi zapojemo in se veselo zavrtimo. To bomo storili tudi danes.« Na oder je povabila plesalce Folklorne skupine Klas, ki so za uvod zaplesali splet štajerskih plesov. Pozneje so nastopili še s spletom belokranjskih plesov. Plesu je sledil nastop seksteta Odoica, ki se je obiskovalcem predstavil s pesmimi Swing low, sweet chariot (črnska duhovna z Elvisom) in priredbo Kadore. Novoletno druženje vedno popestri tudi nastop vseh treh skupin mažoret. Juniorke so nastopile z Jinglle bells, juniorke in cici-banke skupaj pa s Snežnimi škratki. Polno
dvorano obiskovalcev so s svojim nastopom navdušile mažorete seniorke z I'm dreaming of the white Christmas day. Na koncertu vsako leto nastopa tudi Mešani pevski zbor. Letos je zapel pesmi: Kaj se vam zdi (prir. Matja Tomc), Poslušajte vsi ljudje (prir. Ubald Vrabec), Otrok v božični noči (Vodopivec Aleksander, bes. Aleksj Pregarc) in Na višavah angeli (tradicionalna francoska pesem). Za zaključek koncerta je iz vseh grl nastopajočih zadonela pesem Sveta noč, ki so se ji pridružili tudi obiskovalci koncerta.	France Brus
Lojze ob kotlu, s katerim je kuhala žganje še njegova mama.
Vedno več sadja propade
Še pred nekaj leti so se lastniki sadovnjakov potrudili in pobrali tudi manj kakovostno sadje, ki so ga porabili za kuhanje žganja. Kuhanje »šnopsa« je bilo v naši deželi od nekdaj sestavni del preživetja kmetje in ena glavnih jesensko-zimskih gospodarjevih opravil. Žganjekuha je bila v času Avstro- Ogrske in pod Italjo prepovedana brez prjave kotlov in plačila posebne takse, ki se je ohranila še do današnjih dni. Kuhanje »šnopsa« je potekalo v strogi tajnosti. Še vedno je kontrola nad kotli za žganjekuho. Povpraševanje po žganju je vedno manjše. Kamera je zabeležila Lojzeta Bogataja z Vrzdenca, ki je v svojem miniaturnem kotlu skuhal okrog šest litrov žganja.
France Brus
Nastop Folklorne skupine Klas s spletom štajerski plesov
Mažorete, ki so nastopile na prazničnem koncertu.
Nastop MPZ Horjul z zborovodkinjo Tatjano Štrbenk.
In še pogled v dvorano, ki je vedno polna ob takih nastopih.
26 NAŠ ČASOPIS	Občina p	B Horjul	30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
			
Občinstvo, zbrano v cerkvi svetega Urha, ob deseti obletnici pred- Otroška zbora Plamen in Iskrice iz Horjula med nastopom na Govor in voščilnica za novo leto horjulskega podžupana Francija
novoletnega koncerta na Urhu.
koncertu
Piška
Wií'^ i
Nastop citrark Urške Rožmanec in Marte Cigale
Združeni nastop vokalnih skupin - kvartet AS in Štiri deci.	Vsi nastopajoči so za konec skupaj zapeli pesem Sveta noč.
Deseta obletnica božično-novoletnega koncerta na Urhu
V petek, 30. decembra 2011, je Razvojno društvo Urh Podolnica organiziralo proslavo desete obletnice božično-novoletnega koncerta, povezano s proslavo 40-let-nice Mešanega pevskega zbora Horjul in 20-letnico samostojne Slovence.
Na koncertu, na katerem je program povezovala Kim Košir, je najprej nastopil dekliški pevski zbor Plamen z zborovodkinjo Marušo Mole. V drugem delu nastopa se je Plamenu pridružil še otroški pevski zbor Iskrice ob spremljavi Mance Keršmanec - kitara in Valentina Buh - klavir. Ko so izzvenele božične pesmi iz grl mladih pevcev, je voditeljica Kim Košir povabila pred številne obiskovalce podžupana Francka Piška, ki je nagovoril poslušalce. Vaščani Zaklanca in Podolnice so imeli prvi božično novoletni koncert na Urhu. Nekaj let po tem so uspešno sodelovali tudi s Turističnim društvom Horjul. Iz Podolnice in Zaklanca vodita do Urha dve poti. Na vrhu se združita in tu se dobimo pri svetih mašah in družabnih prireditvah in to nam daje občutek, da smo vsi pripadniki ene skupnosti. Organizatorjem koncertov
čestitam za deseto obletnico delovanja. Mineva že tudi eno leto od ustanovitve Razvojnega društva Urh - Podolnica - mineva leto velikih aktivnosti v Podolnici. Hvala ustanoviteljem in delavnemu članstvu društva. Zgodovina nas uči, da pridejo časi, ko moramo zadržati korak ali celo stopiti korak nazaj, da potem spet lahko gremo naprej.
V kulturnem programu so nastopili še pevci kvarteta Šter deci, ki ga sestavljajo mladi pevci iz horjulske doline. Jedro njihovega repertoarja obsega slovenske narodne pesmi ter skladbe slovenskih skladateljev, in kvartet As, ki prepeva slovenske in tudi umetne skladbe slovenskih avtorjev. Fantje že vrsto let prepevajo v raznih zborih, manjših vokalnih skupinah in kot solo pevci. Kot gledališki igralec, pesnik in recitator je nastopil Tone Kunt-
ner s pesmimi Janeza Menarta, Toneta Pavčka in lastno pesm^o iz zbirke Vsakdanji kruh in požel buren aplavz. K poživitvi in dopolnitvi koncerta so prispevala še odlična pianistka, letos državna prvakinja Nadja Rus, harmonikar Janez Dolenc in citrarki Urška Rožmanc in Marta Cigale iz Glasbene šole Logatec. Nato je sledil nastop MPZ Horjul z zborovodkinjo Tatjano Štr-benk, ki je s svojim nastopom dostojno predstavil štiridesetlet-nico delovanja zbora. Koncert so slovesno zaključili vsi nastopajoči s pesm^o Sveta noč. Za tem se je voditeljica zahvalila vsem nastopajočim, vsem organizatorjem koncerta, darovalcem in v imenu Razvojnega društva Urh izrekla novoletno voščilo ter povabila na toplo p^ačo in prigrizek.
France Brus
Nastopajočim v spomin na 10. obletnico koncerta pri sv. Urhu
Zadnji Božično-novoletni koncert je podprlo največje število podjetji in posameznikov doslej. Nekaj od teh je prispevalo finančna sredstva, drugi so pomagali z materialnimi dobrinami, s prigrizki ali z delom, vsi pa z obilo dobre volje. Imena oziroma logotipi podjetji, ki so kakorkoli pomagala Raz-
vojnemu društvu Urh, Podolnica, so objavljena na spletni strani www.podo-lnica.si. Podolniške gospodinje so ponovno presenetile z izvrstnimi pecivi. Vsaka nastopajoča skupina ali posameznik je ob izjemni priložnosti, 10. obletnici Božično novoletnega koncerta pri sv. Urhu, prejel nekaj, s posvetilom, v spomin.
Ivanka Jurček, iz sosednjega Zaklanca, je društvu v dar ob tej priložnosti na lipove deščice naslikala izredne narodne motive, na ozadju z veduto, značilno za naše kraje. Stvaritev v akrilu uprizarja
divjega petelina, ki je nekoč zarana, od ljubezni gluh, ponosno pel tudi v Klad-niku nad Podolnico. To je bilo še v časih, preden ga je zmotil hrup, ki ga v svojem vsakdanjiku povzročamo sami. Spodaj na sliko leze ponosni "šurk". Ščurek, tradicionalni podolniški simbol, v svoji najžlahtnejši podobi. Deščice iz prvovrstne podolniške lipovine je obdelal Tone Škof, mizar.
Pavel Logar, čebelar iz Horjula, je pripravil in podaril po-dolniškemu društvu nekaj medenega žganja. Zdravilnega napoja iz medu, ki ga je pridelal sam. Jantarno rumena barva, vonj kot nebeški nektar. Eno šilce, da si pogla-dimo dušo. Tako za lek. Le koliko pridnih čebel in kolikokrat je morala vsaka poleteti s cveta na cvet, da so nam dale ves ta med? Je katere vrste med lahko najboljši? Opojen kot čebelji mir, ki mrmraje zleze noter, v život. Spokojni dih, zdi se večnost. In zavest, da smo z naravo eno, da je življenje neskončna nit, ki se spred s klobčiča odv^a in zad nanj spet nav^a. Čebelar, stanoviten kot očetje. Bo tudi naš sin? Ta, ki sedaj vleče nit, za med.
In še nekaj kave za povrh k vsakemu darilu. Vse za zjutraj, k začetku delovnega dne. Sedeč za mizo, pogled v kot. Divji petelin, srk kave in kaplja medu. Tako, za lažji začetek, za lepši pogled na svet.
Mario Mlakar
Vrtec Horjul
Decembrski utrinki iz vrtca Horjul
December je vedno posebno čaroben. Čeprav a nam narava ni podarila snega, smo v našem vrtcu uspeli pričarati pravo praznično vzdušje z različnimi zanimivimi dejavnostmi. V začetku decembra nam je pravljičnost, ki jo ta čas prinaša s seboj, pričaral gospod Branko Lipnik, ki na je podaril lutkovno igrico Medvedek in njegovi pr^atelji. Skozi predstavo smo spremljali dogodivščine medvedka, ki je skupaj s svojimi pr^atelji odkrival zanimivosti sveta. Gospodu Lipniku se zahvaljujemo za predstavo in ga vabimo, naj nas še kdaj obišče. Z gledališko predstavo Glava dol - noge gor, v kateri smo spremljali vsakdan cirkuške družine - mame čarodejke, očeta klovna in malega Bubuja - nas je obiskalo gledališče AEIOU. V predstavi smo s to nenavadno družino preživeli njihov vsakdan - od jutra, ko so se skobacali izpod odej, izbrali oblačila, se oblekli in potem prek vsega dne, ko smo se skupaj z njimi sprehodili skozi različna doživetja, do večera, ko so utrujeni zaspali. Predstava, ki je zasnovana tako, da je primerna
že za zelo majhne otroke (od enega leta naprej), je navdušila vse otroke. Pestre barve, živahno dogajanje, počasen in ponavljajoč ritem, humoristični vložki, akrobac^e - vse to je spodbudilo otroke, da so celotno dogajanje res intenzivno spremljali in doživeli. Kot vsako leto so se nam tudi letos za eno popoldne pridružili starši na ustvarjalnih delavnicah. Za
budile, da smo zbrano prisluhnili in tako v glasbi zaznali različna dogajanja. Seznanile so nas z zanimivimi glasbenimi pojmi, nam predstavile različne vrste flavt in nam na zanimivi način približale klasično glasbo. Zahvaljujemo se jim za obisk in upamo, da se bomo še kdaj srečali z njimi. »Dedek Mraz, dedek Mraz, dedek Mraz,« je zadnjo sredo pred praz-
otroke je to vedno zelo poseben dan, ko lahko starše za daljši čas povabijo v igralnice, v katerih sicer skupaj s svojimi vrstniki preživljajo dneve v vrtcu.
Tik pred božičnimi prazniki so nam pravi koncert kvarteta flavt priredile flavtistke Jasmina Šubic, Mateja Crnčan, Špela Lampret in Tanja Repe. Popeljale so nas v čarobni svet glasbe in nas spod-
niki odmevalo po naših hodnikih in igralnicah. Ta dobri mož nas je tudi letos obdaril z novimi igračami, ki jih je pripeljal kar na svojih saneh. Ustavil se je prav v vseh igralnicah, se pogovoril z otroki, jih spodbudil k medsebojnemu pr^ateljstvu, skrbi za nove in stare igrače in jim obljubil, da jih bo naslednje leto spet obiskal.
Majda Keršmanec
30. januar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova y||J - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 27
		
v
Širina grobov po novem
Sredi decembra so občinski svetniki na deveti redni seji razpravljali o letnem programu športa, kulture in turizma, o malih čistilnih napravah in širini grobnih polj.
Občina bo letos namenila za področje kulture skoraj 134 tisočakov, za šport 115 in turizem 206.
Za zagotovitev meril, kdo je upravičen do sredstev za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav, je občinski svet sprejel Pravilnik o dodelitvi proračunskih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec za obdobje 2012-2017. Gradnja malih čistilnih naprav je obvezna, saj v občini ni mogoče povsod izpeljati javnega kanalizac^skega omrežja. Kar 1008 gospodinjstev v občini še ni priključenih na kanalizac^sko omrežje. Finančna spodbuda je ena od možnosti, da okolje ostane čisto in zdravo. Občina bo interesentom predstavila potencialne možnosti in finančno ugodne ponudnike. Ker je pričakovati velik odziv, se na občini boj^o, da bo v letu 2012 celo premalo sredstev. Svetujejo združitev več stanovanjskih objektov na eno čistilno napravo. Dokazano je namreč, da priklop enega stanovanjskega objekta na eno čistilno napravo ni optimalen in ne dosega pričakovanih rezultatov. Nad vgrajenimi čistilnimi napravami bosta obvezna nadzor in spremljanje.
Manjše spremembe so nastale pri Odloku o pokopaliških in pogrebnih dejavnostih ter urejanju pokopališč. Gre za spremembo širine enojnih in dvojnih grobov, kar je vezano na prenos upravljanja na rež^ski obrat. Spremembo odloka je obravnaval odbor za komunalo in urbanizem, ki je spremembo upošteval zaradi sprememb pri načrtovanju pokopališč. Namen sprejema odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Dobrova - Polhov Gradec je urediti in poenotiti okvirne mere tlorisne površine grobnega prostora za vsa pokopališča v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Sedanji veljavni odlok navaja, da so grobovi do širine 1,40 m razvrščeni med enojne grobove, grobovi, večji od 1,40 m širine, pa med dvojne grobove. Občina je na podlagi podrobnejše analize grobnih polj na vseh petih pokopališčih naše občine ugotovila, da je sedanja meja med enojnim in dvojnim grobnim poljem glede na obstoječe velikosti in število takih grobnih polj postavljena previsoko. Zaradi poenotenja nazivov pri velikostih grobnih polj na vseh petih pokopališčih se meja med enojnim in grobnim poljem določi pri širini 1,10 m. (sa)
Višina nadomestila za stavbno zemljišče
Vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča letos ostaja nespremenjena: 0,002212 evra na kvadratni meter. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in nasel^ mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodom in elektriko. Po zakonu se nadomestilo plačuje za nezazidano in zazidano stavbno zemljišče.
Zakon določa, da mora nadomestilo plačati neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, imetnik pravice uporabe
Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave, lega in namembnost ter smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča (FIZ). V odloku so navedena tudi druga merila za določitev točk (izjemne ugodnosti v povezavi s pridobivanjem dohodka, možnost intenzivnejše rabe komunalnih naprav, ki zmanjšujejo stroške proizvodov in storitev). (sa)
Zimska služba		
V letošnji zimski sezoni bodo za prevoznost glavnih lokalnih cest in javnih poti poskrbeli na CPL, d. d., Ljubljana, za druge javne poti in krajevne ceste pa skrbjo naslednji izvajalci:		
KRAJEVNA SKUPNOST	IZVAJALEC	TELEFON
Polhov Gradec	ANDREJ TROBEC, s. p.	041/ 735-767
Šentjošt/VS Šentjošt	CPL, d. d.	01/23-64-500
Šentjošt/Butajnova in Planina	ANDREJ TROBEC, s. p.	041/ 735-767
Dobrova	NIKO KRŠINAR, s. p.	041/ 742-651
Črni Vrh	ANDREJ TROBEC, s. p.	041/ 735-767
Če bodo med izvajanjem zimske službe nastale spremembe med izvajalci, bo sprememba objavljena na spletni strani občine in v prvi naslednji številki Našega časopisa. (sa)		
Nov cestni odsek v Spodnjih Razorih
Nov cestni odsek v Spodnjih Razorih
Konec novembra (29.) je zaznamovala zelo gosta megla, ki je bila tudi ob odprtju na novega cestnega odseka v Spodnjih Razorih pri Dobrovi. Navkljub megli pa je na obrazih domačinov in uporabnikov ceste s^alo sonce, saj so po dolgih letih čakanja končno dobili nov cestni odsek v dolžini 150 metrov. Kratke slovesnosti se je udeležil tudi župan Franc Setnikar, ki je v družbi s Tomažem Dolencem prerezal slavnostni trak. Ob tem mu domačini niso pozabili izreči zahvale, da je ugriznil v kislo jabolko in večletni spor zaradi stare ceste pripeljal do konca, kar njegovima predhodnikoma ni uspelo. Domačini se zahvaljujejo tudi občinskim svetnikom, ki so podprli omenjeni projekt. (gt)
Imamo v Razorih kolovoz?
Na občini potrjujejo intenzivne pogovore z izvajalcem ceste Razori- Podsmreka. Ker cesta v tako kratkem času ne more propasti, občina zahteva sanac^o. Izvajalec je že pripravil sanac^ski načrt za omenjeni odsek ceste. "Po 15. januarju je predviden ogled terena in nato se bo sprejemalo odločitve," so sporočili z občinske uprave. Sanac^a je predvidena v spomladanskih mesecih.
Kanalizac^e Brezje še ne bo!
Zaradi razveljavitve javnega razpisa za izgradnjo kanalizac^e v Brezju le-te še ne bo. Po novem letu je v pripravi nov razpis, ki bo odprtega tipa. Zato je slutiti, da bodo dela izvajali tujci z dumpinškimi cenami. Ker se ob tem poraja vprašanje o kakovosti izvedbe del, občina predvideva pritožbo na državno revi-z^sko službo, saj je v tem primeru dvom, ali reviz^ska služba sploh ve, kaj dela. Od prvega razpisa je minilo že eno leto, narejenega pa ni še nič.
Novi del kanalizac^e v Polhovem Gradcu
Glede na to, da Polhov Gradec nujno potrebuje novo kanalizacijo, na občini intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumenta-c^o za izvedbo. Priklop nove kanalizac^e bo mogoč šele, ko bo postavljena nova čistilna naprava, saj stara ne dovoljuje novih priklopov.
Zamenjava svetil javne razsvetljave
V prihajajočem letu je predvidena zamenjava vseh svetil javne razsvetljave v občini, vezano na razpis, na katerega se je pr^avi-la občina. Zamenjava svetil je v sklopu zamenjave neučinkovitih ter vgradnje novih učinkovitih električnih naprav in regulatorjev ter krmilnih sistemov javne razsvetljave. Prenova bo vključevala investic^sko-vzdrževalne posege in rekonstrukc^e obstoječih objektov javne razsvetljave za večjo energetsko učinkovitost s^alk in svetilk. Posebna razširitev javne razsvetljave ni predvidena. Ureditev javne razsvetljave je načrtovana na delih ceste, kjer je predvidena ureditev pločnikov v občini. Razsvetljava v Polhovem Gradcu bo urejena takoj, ko bo uspel javni natečaj, kako urediti prostor. (sa)
Pomoč za vsakega novorojenca ostaja enaka
Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi višino enkratne denarne pomoči za novorojence v občini, ki že peto leto zapored ostaja nespremenjena: 252 evrov. Svetniki so znesek ohranili na enaki višini, saj men^, da trenutne gospodarske razmere niso primerne za klestenje sredstev, še posebno mladim družinam, ki se podajajo na novo pot. Upravičenci lahko nakupe oprav^o v izbranih trgovinah, in sicer v trgovini Tekstil Beti, d. o. o., v Polhovem Gradcu in v vseh poslovalnicah Baby Centra, d. o. o., najpozneje v dvanajstih mesecih od datuma izdaje bona. Starši kot sestavni del pomoči prejmejo čestitko, obenem pa tudi naslove trgovin oz. izvajalcev in druge pomembne infor-mac^e.V Občini Dobrova - Polhov Gradec je višina pomoči v v primerjavi z drugimi občinami po Slovenci še vedno med višjimi, zato višina pomoči v letu 2012 ostaja 252,00 evrov. (sa)
Obeležena samostojnost in enotnost
Občina Dobrova - Polhov Gradec je 23. decembra v kulturnem domu s kulturnim programom obeležila dan samostojnosti in enotnosti. Na odru so nastopili domači kulturniki, slavnostni govornik pa je bil župan Franc Setnikar.
Dogodek so popestrifi Moški pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova, Ženski pevski zbor Danica, otroška pevska skupina Zvončki, Lucija Dolinar - citre, Danijel Dolinar, dramska skupina Neptun - recitaci-
ja, Jelka in Franc Žugelj, akademska glasbenika - klavir in trobenta - in godalni kvartet Slovenske filharmon^e. Prireditev je povezoval dramski igralec Pavle Ravnohrib. Župan Franc Setnikar je
navzoče nagovoril s skrbno izbranimi besedami: "Razsodnost, zmernost in odgovornost, naj nam bodo naše vodilo." Župan je poudaril nekaj glavnih nalog v prihodnje: da ohranimo našo deželo,
Razsodnost, zmernost in odgovornost naj nam bodo naše vodilo.
Tudi letos je za organizac^o dogodka poskrbelo Društvo Serafin, ki je navzočim ponudilo pester in kakovosten izbor kulturnih ustvarjalcev.
Godalni kvartet Slovenske filharmon^e
Moški pevski zbor KUD Dolomiti
Mlada citrarka Luc^a Dolinar
varujemo čisto okolje, živimo čimbolj zdravo, zagotovimo dobre možnosti za uspešno šolanje mladim in pomagamo bolnim in ljudem v stiski, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebni pomoči. "Življenje dobi nov smisel, če pomagamo drugim, saj tako prispevamo širši skupnosti in človeštvu." Kulturni večer se je končal s pogostitv^o in medsebojnim druženjem. (sa)
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec
Doseganje začrtane viz^e razvoja Občine Dobrova - Polhov Gradec
Leto je naokoli. O delu v minulem letu in napovedih za prihajajoče leto smo spregovorili z županom Občine Dobrova - Polhov Gradec, Francem Setnikarjem.
Leto 2011 se je izteklo. Kako bi ocenili vaše delo v minulem letu?
Ugotavljam, da je bilo v prvem letu mojega mandata doseganje postavljenih letnih nalog in izvajanje načrta razvojnih programov v letu 2011 uspešno, saj je bila večina za občino načrtovanih projektov tudi izvedenih. Ključni vzrok za neizvedene projekte so javni razpisi, ki s strani države niso bili izvedeni, številne spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov ter v končni fazi tudi številne administrativne ovire, s katerimi se lokalne skupnosti srečujemo pri uspešnem kandidiranju na evropska sredstva.
Zaradi nekaterih nevšečnosti z razpisi se lani ni izvedlo nekaj projektov. Lahko občani pričakujejo izvedbo v prihajajočem letu? Tu gre predvsem za gradnjo kanalizacje v Brezju. Investicja bi se morala začeti lani septembra, a razpis za izbiro izvajalca del ni uspel zaradi pritožbe enega od neizbranih na razpisu. Razpis je bil ponovljen in tudi ta ni bil uspešen. Razpise za to investicijo vodi služba Holding Ljubljana. Sedaj je že objavljen tretji razpis, upam da bo tokrat uspešno zaključen. Tukaj se odraža kriza, ki je na področju gradbeništva, saj podjetja na vsak način hočejo priti do dela. Obakrat so se prjavila samo domača slovenska podjetja, kaj pa se bo zgodilo v tretjem poskusu^ Prav lahko se zgodi, da bodo gradili tujci. Neizveden je tudi projekt obnove hiše v parku Pol-hograjske graščine. Za ta projekt smo se prjavili na razpis za sredstva že v avgustu, a rezultatov o zaključku razpisa še vedno ni. Tudi letos smo ta projekt uvrstili v proračun, kajti računamo na pozitivno rešitev razpisa.
Se poleg omenjenih projektov občini obetajo tudi katere druge novosti, novi projekti?
Poleg kanalizacje Brezje in Hiše v parku, ki sta odvisni prva od uspeha pri izbiri izvajalca in druga uspeha na razpisu za pridobitev zunanjih sredstev (program razvoja podeželja-ukrep 322), za letos načrtujemo začetek gradnje pločnika v Črnem Vrhu mimo podružnične osnovne šole do gasilskega doma, nadaljevanje pločnika Razori-Podsmreka in začetek rekonstrukcje javne poti Rovt-Alič-Buh ( Logar-Razorjovc). Vse tri pa so odvisne od uspešnega kandidiranja na razpisih (programa razvoja podeželja ukrep 323 in sredstva SVLR). Nekaj obnovitvenih del in novih in-vesticjah se bo še izvedlo na cestah in javni razsvetljavi. Več pozornosti ter dela pa bo v letošnjem letu namenjeno izdelavi projektne dokumenta-cje. Najprej bomo izvedli natečajno nalogo za ureditev jedra Dobrove in Polhovega Gradca, ki bo prinesla najprimernejšo rešitev za urbanistično rešitev za ureditev središča naselja Dobrova in ureditev ožjega ter širšega središča naselja Polhov Gradec. Izvedbeni načrti se bodo izdelali na podlagi sprejete natečajne rešitve in bodo tudi podlaga za izdelavo do-
kumentacje za pridobitev evropskih sredstev. Kraja, ki sta predmet natečaja, sta v svojem razvoju začela zaostajati tako na prostorskem kot na programskem in funkcionalnem področju. Z natečajem želimo vzpostaviti novo prelomnico, od katere naprej bi se v prihodnje kraja razvijala z definiranim ciljem v prostoru in v vsebini. Z občinskih prostorskim načrtom, ki je v pripravi, potekajo dejavnosti, ki bodo omogočile legalno podlago postavljenim ciljem, natečaj pa mora omogočiti oprjemljive in natančno določene rešitve za dosego cilja: sodobne bivalne razmere, ponovno vzpostavitev pogojev za socialni razvoj v pomenu: » Vse, kar imajo veliki«. V primernem merilu in primernem številu s premislekom o smiselnosti ter ob upoštevanju že navzoče identitete grajenega prostora in značajskih vrednot prostora, ki ga tvori širša vsebina (običaji, duhovne vrednote, izročilo ...).
Kakšno je poslovanje gospodarskih družb v občini? Je čutiti zmanjšanje zaposlenosti? Kaj lahko občina naredi v takih primerih? Ali novi projekti omogočajo tudi gospodarsko rast v občini? Se obetajo nove zaposlitvene možnosti oziroma "okrevanje" zaposlitvenih možnosti? V občini se je od leta 2009 število pod-jetj povečalo, zmanjšalo se je število zaposlenih v posameznem podjetju in prihodek podjetju, zaznati je bilo tudi manjše vlaganje sredstev v nove investicje. Statistika, ki jo spremljamo, kaže, da se je število podjetj v obdobju od leta 2008 do 2010 povečalo s 468 na 542. Od tega se je število zaposlenih oseb v teh podjetjih v teh časih žal zmanjšalo za 40. Prav tako se je zmanjšal tudi prihodek teh pod-jetj v omenjenem obdobju, in sicer za 12.369 EUR. V občini je bila v letu 2011 stopnja brezposelnosti 6,3-od-stotna, kar je manj od slovenskega povprečja ( 11,9 %).
mografsko socialna vprašanja, visoko stopnjo varovanja okolja in odgovoren odnos do naravnih virov. Občina Dobrova - Polhov Gradec si je skozi zadnjih nekaj let začrtala določeno vizjo razvoja, ki jo želi v prihodnosti doseči, saj želi postati podeželska občina z razvitim turizmom, kmetjstvom z razvitimi dopolnilnimi dejavnostmi in obrtno dejavnostjo in socialno varnostjo, z razvitim sistemom izobraževanja ter družba zadovoljnih in uspešnih občanov, ki živjo v zdravem in sonaravnem okolju. Občina s pripravo razvojnega dokumenta Strategje razvoja občine 2012-2022 poudarja navedeno, dokument bo pripravljen in objavljen v kratkem. Trenutno pa je občina vključena v projekte, ki spodbujajo gospodarstvo: regjska štipendjska shema, program izvajanja javnih del, regionalni projekti, namenjeni spodbujanju zaposlovanja mladih strokovnjakov, regionalni projekti, prenos znanja v gospodarstvo. Projekti občinskih gradenj spodbujajo tudi odprtje novih delovnih mest - hiša v parku, vrtci, šole, obnovitev in razširitev delovanja Javnega zavoda Polhograjska graščina, ^
Kriza še ni usahnila. Kakšna je socialna podoba v občini? Kaj bi morali narediti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Kako je občina v teh kriznih časih poskrbela za socialno ogrožene? Je bilo v minulem letu več ali manj upravičencev do pomoči? Socialna politika zaobjema sistem ukrepov in drugih instrumentov, ki so usmerjeni v socialni razvoj, spodbujanje enakih možnosti in zagotavljanje sistema socialne varnosti za posameznice in posameznike ne glede na njihov osnovni položaj. Skozi sprejeta zakonska določila izgrajuje sistem korekcj različnih področj
Primerjava brezposelnosti med občino in Slovenko
Ob upoštevanju negativnih vplivov, ki jih ima sedanji razvoj na okolje in naravo, postaja vse pomembnejše upoštevanje načel trajnostnega razvoja, ki so ključna priložnost in izziv enaindvajsetega stoletja,. Številne smernice razvoja današnje družbe na različnih ravneh, tudi na lokalni, se opirajo na idejo trajnostnega razvoja, ki poudarja skladen gospodarski razvoj in razvojno načrtovanje, de-
in sistemov socialne varnosti, ki so usmerjeni k izboljšanju položaja socialno najšibkejših skupin, posameznic in posameznikov. Občina izvaja naslednje aktivnosti:
- pomoč staršem ob rojstvu otroka. V letu 2011 je ta pomoč znašala 252,00 EUR. Upravičenci lahko nakupe opravjo v izbranih trgovinah, in sicer v trgovini Tekstil Beti, d.o.o., v Polhovem Gradcu in v vseh poslovalnicah
Napovedi niso nič kaj obetavne, a vseeno menim, da bomo v okviru občine postavljene projekte realizirali ter poskušali s povezovanjem in sodelovanjem občanov,
Gospodarstvenikov, kmetov in drugimi, i delujemo v javnem interesu, oživiti duh sodelovanja in pozitivne komunika-c^e s skupnimi cilji.
Baby Centra, d. o. o., najpozneje v 12-ih mesecih od datuma izdaje bona,
-	financiranje družinskega pomočnika. Omenjena socialnovarstvena pravica je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in imajo status invalida. Zakon o socialnem varstvu določa, da morajo sredstva za družinskega pomočnika prispevati tudi upravičenec sam in zavezanci upravičenca, to pomeni če ima upravičenec premoženje, mu občina financira družinskega pomočnika samo pod pogojem, da upravičenec dovoli vknjižbo za prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine. Poleg tega pa se mora upravičenec do družinskega pomočnika začasno odpovedati pravici do dodatka za tujo nego in pomoč ali dodatka za pomoč in postrežbo v korist občine. Na podlagi uveljavitve teh določil Zakona o socialnem varstvu v naši občini trenutno nimamo nobenega družinska pomočnika,
-	(do)plačevanje oskrbe tistim občankam in občanom v posebnih social-no-varstvenih zavodih za odrasle, ki s svojimi prihodki oz. prihodki zavezancev, zavezank ne zmorejo plačati celotne cene oskrbe. Občina je v letu 2011 v celoti ali delno plačevala oskrbnino skupno 37 občanom. V primerjavi s prejšnjimi leti se število oseb, ki jih plačujemo ali v celoti doplačujemo oskrbnino v domovih, veča,
-	zagotavljanje mreže javne službe socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti (nad 65 let), invalidnosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domu v Občini Dobrova - Polhov Gradec organizira in izvaja Center za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik na podlagi sklenjene pogodbe. Po podatkih Centra za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik se je pomoč na domu v letu 2011 iz-
vajala za povprečno 28 uporabnikov iz naše občine mesečno, v obsegu 240 efektivnih ur mesečno, storitev sta izvajali dve oskrbovalki,
-	sofinanciranje poletne šole v naravi za učence četrtih razredov, v okviru katere se izvaja šola plavanja, in zimske šole v naravi za učence šestih razredov, v okviru katere se izvaja šola smučanja, ki jih organizirata Osnovna šola Dobrova in Polhov Gradec. Sredstva se vsako leto razdeljo na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje socialnih pomoči, predvidoma z uradno objavo v maju,
-	sofinanciranje nakupa šolskih potrebščin za starše otrok, ki so vključeni v program izobraževanja. Sredstva se vsako leto razdeljo na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje socialnih pomoči, predvidoma z uradno objavo v maju,
-	subvencioniranje šolskih kosil osnovnošolskih otrok v celoti ali polovično. Sredstva se vsako leto raz-deljo na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje socialnih pomoči, predvidoma z uradno objavo v maju,
-	blažiti posledice materialne ogroženosti. Občina Dobrova - Polhov Gradec iz proračuna po Odloku o denarni pomoči zagotavlja sredstva za denarne pomoči, namenjene tistim občankam in občanom, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnin dohodkom ne dosegajo minimalnega dohodka na posameznega družinskega člana po Zakonu o socialnem varstvu. Število ljudi, ki se soočajo s problemi vsakdanjega preživetja, je večje. Po pomoč na državo in lokalno skupnost se ne obračajo več le brezposelne osebe, pač pa vse pogosteje zaposleni, upokojenci, katerim različne oblike zaslužka čez mesec ne zagotavljajo dostojnega preživetja. Srečujemo se s situacjo, ko država ljudem v stiski na podlagi Zakona o socialnem varstvu prek Centrov za socialno delo pomaga z različnimi oblikami pomoči, ki pa številnih socialnih primerov ne rešjo v celoti. Ključni problem je v sistemu, ki se uporablja za določanje upravičenosti posameznika do pomoči, poleg navedenega pa je sistem zelo tog in se premalo prilagaja dejanski socialni situacji v konkretni družini.
Kako ocenjujete/napovedujete
prihajajoče leto?
Napovedi niso nič kaj obetavne, a vseeno menim, da bomo v okviru občine postavljene projekte realizirali ter poskušali s povezovanjem in sodelovanjem občanov, gospodarstvenikov, kmetov in drugimi, ki delujemo v javnem interesu, oživiti duh sodelovanja in pozitivne komunikacje s skupnimi cilji. Prav tako si bomo v občinski upravi še naprej prizadevali za pridobitev dodatnih virov financiranja javnih potreb v občini, za učinkovito in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, za obogatitev vsebin in prispevek k dodani vrednosti in kakovosti bivanja v našem okolju, kajti le na tak način bomo lahko uresničili vse naloge, ki izhajajo iz naše pristojnosti oziroma nam jih skozi novo zakonodajo ves čas nalaga država.
Špela Arh
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
29
Kulturna prireditev v Polhograjski graščini ob začetku Šiflerjevega leta
Šiflerjevo leto v Polhovem Gradcu
Odkritje spominske plošče Pavlu Šiflerju
Polhov Gradec, 26. december - V Polhograjski graščini je na praznik rojstva slovenske države, v organizacyi župnje in ob pomoči občine, potekala prireditev v spomin na stoto obletnico rojstva našega rojaka Pavla Šiflerja, skladatelja, orglarja in zborovodja, kateremu je bila ob tej priložnosti postavljena tudi spominska plošča. S tem dogodkom smo vstopili v šiflerjevo leto, saj bodo v prihodnjih mesecih njemu na čast potekale kulturno-glasbene prireditve.
hovem Gradcu prvič srečal s svojo polsestro, goriško publicistko in novinarko, Dorico Makuc. Ob vračanjih v Slovenjo je igral na večini očetovih orgel na Goriškem, na njih je koncertiral ter izvajal tudi svoje lastne skladbe. Svoj zadnji orgelski koncert je imel skupaj z mladinskim cerkvenim pevskim zborom spomladi 1995 prav v Polhovem Gradcu. Takrat je Slovenjo obiskal zadnjič in v krajevnem časopisu je od takrat mogoče prebrati, da je »Šifrerjev Pavel« v knjigo obiskovalcev polhograjskega muzeja ob notnem zapisu napisal: »Slovenec sem!« Vedno je ostal zvest svojim koreninam, maternemu jeziku in pesmi ter spominom iz svojega otroštva. V njih je iskal navdihe in vse to vtkal v svoj ustvarjalni opus, ki obsega več kot 230 skladb, zborovskih, simfoničnih, orgelskih, tri operete. Božični orator j, štiri maše. Nekaj zborovskih del je posvetil tudi polhograjskim pevcem, in sicer Veliko mašo za mladinski zbor, božično pesem Božična noč, pesem Upanje v Mar jo, leta 1994 pa je ob 700-letnici župnje in 250-letnici župnjske cerkve uglasbil pesem Polhograjski Marji Marjana Malovrha. Leta 1989 je zbor, takrat imenovan Pograjski slavčki, izvedel njegovo opereto Kdo bo dobil Maričko, na katere izvedbi je bil tudi skladate j sam. Njegov zadnji dom je bil v Hol-lywoodu, po dajši bolezni pa je tam v starosti 89 let umrl 20. maja 2001.
Kulturna prireditev ob začetku Šiflerjevega leta
Leto 2012 bo tako zaznamovano s še nekaterimi glasbe-no-kulturnimi prireditvami v Polhovem Gradcu. Na pobudo mnogih Polhograjcev in Dori-ce Makuc se je Župnja Polhov Gradec v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec odločila, da v spomin in počastitev stote obletnice rojstva rojaka Pavla Šiflerja pripravi sklop prireditev v okviru Šiflerjevega leta.
Na Štefanovo, 26. decembra 2011, je bil prvi zelo pomemben dogodek, ki se je začel s kulturnim programom, ki ga je prjetno povezovala Eva Janša, Mešani pevski zbor Gregor Rihar je zapel eno od njegovih pesmi, nato je župan Franc Set-nikar nagovoril prisotne ter jim čestital za praznik. Za njim jih je v imenu odbora za pripravo Šiflerjevega leta nagovoril župnik Bogdan Oražem, ki je navzočim na kratko predstavil življenjsko pot Pavla Šiflerja in se vsem sodelujočim zahvalil za prispevek. Sledil je glasbeni vložek pianistke Katarine Tominec, ki je zaigrala dve deli za klavir skladatelja Pavla Šiflerja. Nato je nekaj spominov nanj in na njuno sodelovanje odstrla znana slovenska organistka in profesorica na orglarski šoli v Ljubljani Angela Tomanič. Nazadnje je spregovorila Aleksandra Pavšič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je pred časom pripravil priložnostno razstavo v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina, ki pa so jo ob tej priložnosti preselili v Polhograjsko graščino, tako da si jo v teh dneh lahko ogledamo.
Odkritje spominske plošče
Ob stoti obletnici rojstva so Pavlu Šiflerju na pročelju hiše, kjer je preživel svoje otroštvo, postavili spominsko ploščo, ki so jo ob tej priložnosti tudi odkrili in blagoslovili. Osnutek plošče je avtorsko delo arhitekta Sama Športa. Za kamnoseška dela je poskrbelo podjetje Mravlja iz Hotavelj. Izvirnost plošče je v njeni obliki, saj
Odkritje spominske plošče na Šiflerjevi hiši
objema vogal hiše z dveh strani. Na eni strani je posvetilni napis, na drugi pa so simboli umetnikovih talentov in njegovega uspešnega ustvarjanja. Dvojnost priča o Šiflerjevi razpetosti med domom in rejniško hišo, med domom in tujino. Glasbeni simboli so usmerjeni proti rojstni hiši
Nagovor župana Franca Setnikarja
Kdo je bil Pavel Šifler?
Med pomembne Polhograjce, ki so spomine, besedo in pesem iz svoje prelepe domače Pol-hograjske doline ponesli s seboj v daljno Ameriko in tam pustili pomemben pečat, je bil tudi Pavel Šifrer. Pri nekaterih spomini na njihova skupna srečanja še živjo, v drugih živi zaradi njegovih bogatih del, tretji pa so zanj komaj kdaj slišali. Slovenec, ki so ga v Ameriki poznali pod imenom Paul John Sifler, se je rodil na silvestro-vo leta 1911 v Ljubljani. Otroštvo je preživljal v rejniški družini pri Šifrerjevih v Polhovem Gradcu, kjer je bil njegov prvi dom, eden izmed številnih v njegovem življenju. Čeprav je bil v otroštvu ločen od staršev, so v odraščajočem
Nagovor župnika^Bogdana Oražma v imenu odbora za pripravo Šiflarjevega leta
otroku tleli talenti, ki sta mu jih v zibelko položila oče in mati in so zaznamovali vse njegovo življenje: glasba, petje in ljubezen do orgel. Pri rosnih dvanajstih letih je odšel za mamo v Ameriko, kjer je študiral in ustvarjal. Diplomiral je iz klavirja, izpopolnil pa se je tudi kot pianist, zborovodja in komponist, a njegova prava ljubezen so vselej bile orgle, po očetu Ivanu Kacinu, ki je na Slovenskem veljal za odličnega organista, pevovodjo ter izdelovalca orgel. Oče in sin se v življenju nista nikoli srečala, le simbolično sta se poznala v skupni ljubezni, v glasbi. Pavel se je v svojo domovino začel vračati šele v starosti. Tako se je pred tridesetimi leti v Pol-
Ogled razstave
Koliko otrok bodo varovali v vrtcih?
Na osmi redni seji občinskega sveta je konec novembra petnajst svetnikov odločalo o razveljavitvi ustanovitve skupne notranje reviz^ske službe, o ustanovitvi skupnega rež^skega obrata in številu otrok in oddelkih v vrtcih v občini.
Občinski svet občin Vrhnika, Logatec, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec in Borovnica so leta 2006 sprejeli odlok ustanovitvi skupne notranje revizjske službe. Bilo je sedem javnih natečajev za iskanje ustreznega kadra, vendar so bili vsi natečaji neuspešni. Javne natečaje je vodila Občina Logatec, kot izbrana občina za opravljanje nalog ustanoviteljev po navedenem odloku. Predstavniki občinskih uprav so problematiko skupne notranje revizjske službe ponovno obravnavali avgusta 2011 in ugotovili, da ni več skupnega interesa navedenih občin. Zato je smiselno odlok razveljaviti. Namen sprejema odloka o ustanovitvi režj-skega obrata je določiti pravno podlago za zagotovitev izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, za katere ni predvideno izvajanje v okviru javnega podjetja ali s podelitvjo kon-cesje. Izvajanje v drugih dopustnih oblikah, kot jih predvidevata Zakon o lokalni samou-
pravi in Zakon o gospodarskih javnih službah, bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti dejavnosti neekonomično, neracionalno in nesmotrno. V letu 2003 je občina že sprejela Odlok o ustanovitvi režjskega obrata, ki ga je bilo treba zaradi načina izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in pokrivanja področja delovanja režjskega obrata uskladiti z zakonodajo in dejanskim stanjem v naši občini. Pri oblikovanju oddelkov vrtcev je treba upoštevati prostorske normative - igralno površino na otroka. Glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje lahko število otrok v oddelku presega veljavne normative za največ dva otroka v oddelku, zato so se na občini potrudili in razpisali največje mogoče število otrok v oddelkih, koliko je le-to dopustno. Tako bodo v skupno devetnajstih oddelkih v občini varovali in izobraževali kar 342 otrok. (sa)
Povabilo na prihajajoče prireditve v okviru Šiflerjevega leta:
7. februar 2012 ob 19. uri
v Kulturnem domu Jakoba Trobca Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
18. maj 2012 ob 20. uri
Klavirski koncert v Polhograjski graščini
29. jun^ 2012 ob 20. uri
Orgelski koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru
15. september 2012 ob 20. uri
Orgelski koncert v župnyski cerkvi Martinega rojstva v Polhovem Gradcu
matere, kar govori o darovih, ki so mu bili dani ob rojstvu, in proti Kalvarji. To nas spominja na njegova najpomembnejša dela (The Despair and Agony of Dachau, The Seven last Words of Christ ipd.), pri katerih je črpal motive prav iz Kristusovega trpljenja in križevega pota.
Razstave v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina
Sledil je ogled priložnostne razstave v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina v Polhograjski graščini. V bogati zbirki si je mogoče ogledati številne izvirnike notnih zapisov, skic in osnutkov orgel in harmonjev, prospektov, vabil ter pisem, ki sta si jih dopisovala Pavel Šifler in njegova polsestra Dorica Makuc. Razstava je še vedno na ogled v Polhograjski graščini. Vabljeni vsi, da si ogledate in spoznate vsaj delček bogate glasbene in življenjske poti Pavla Šiflerja.
Nadja Prosen Verbič fotografije: Jernej Malovrh
30 NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Teuta Brumec in KUD Serafin že tradicionalno organizirata Mozartove družinske dneve.
Serafin prejel prestižno priznanje
Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenje (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Letos so najvišje priznanje na področju glasbenega poustvarjanja namenili sopranistki Ondini Otti Klasinc. kUd Serafin je dobil Betetto-vo listino za vsestranski prispevek k razvoju slovenske glasbene kulture.
KuIturno-umetniško društvo (KUD) Serafin, ki so mu letos namenili Betettovo listino za vsestranski prispevek k razvoju slovenske glasbene kulture in zgledno sodelovanje z DGUS-om, je bilo ustanovljeno leta 1998. Od takrat redno prireja koncerte klasične glasbe v zgodovinsko obnovljeni Blagajevi graščini v Polhovem Gradcu. Doslej je na več kot 130 koncertih nastopilo veliko izvajalcev: solistov, komornih skupin ter zborov. Letošnje dobitnike Betettovih priznanj je izbral izvršni odbor DGUS-a na predlog strokovne komisye, ki so jo sestavljali Dušan Bavdek, Andrej Jarc in Klemen Ramovš. Podelitve priznanj sta se udeležila tudi župan Franc Setnikar in svetnik Anton Potočnik, ki društvu iskreno čestitata in mu želita še več uspehov na nadaljnji poti. (sa)
^ v • v	t	»v* »IV •
Srečanje župana s starejsimi občani
Dobrova, 23. december - Občina je tudi letos pogostila in s kuturnim programom razvedrila najstarejše občane. Srečanje je namenjeno občanom, starejšim od 75 let.
Folkloristi Grof Blagaj ohranjajo tradicionalne plese.
Tokrat so za kulturni program poskrbeli otroški pevski zbor Dobrova, moški pevski zbor KUD Dolomiti, godba Dobrova - Polhov Gradec, folkloristi Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, mladi harmonikar Tilen Velkavrh in talentirana pevka Janja Janša iz Polhovega Gradca. Starejši občani so prejeli tudi dobro merico humornih vložkov, ki jih je zanje pripravil Gregor Čuden v vlogi dimnikarja Pepeta. Dogodek je pod okrilje vzelo društvo Serafin. Navzoče je pozdravil tudi župan Franc Setnikar, ki je vsem zaželel še obilico srečnih in zdravih let. Poseben pečat kulturnemu programu pa je dal povezovalec Gregor Čuden v vlogi hudomušnega dimnikarja, ki je imel za vsako priložnost pripravljeno šalo. (sa)
Hudomušni dimnikar Pepe je nasmejal prav vsakega.
Upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec
želi srečno in zdravo novo leto vsem članicam in članom in jih hkrati vabi na redni letni občni zbor, ki bo 2. februarja 2012 ob 15. uri v gasilskem domu v Polhovem Gradcu.
Pesem miru
Na sv. Štefana, 26. decembra, ko praznujemo praznik samostojnosti Slovence, so prazničnost dneva že zjutraj naznanili ko-ledniki, ki vsako leto s tem dnem gredo na pot po naši župn^i - od hiše do hiše in nam vsem prinašajo veselo oznanilo božične noči. Popoldne istega dneva je^ bila slovesnost ob blagoslovu in odkritju spominske plošče na Šiflerjevi hiši v Polhovem Gradcu ob stoti obletnici rojstva skladatelja Pula J. Siflerja. Pri njih je Paul preživel zgodnja otroška leta, od tam pa je šel za mamo v Ameriko, kjer je razvil svoj glasbeni talent. Njegove pesmi je bilo slišati tudi zvečer na že tradicionalni prireditvi Pesem miru, nad katero »drži roko« Turistično društvo Briše. Ob vstopu v dvorano Jakoba Trobca smo v ozadju odra zagledali fotografijo mavrice, ki objema Pograjsko dolino. Smreke na odru, pred odrom pa na eni strani dojenček v jaslih, okrog njega ovčke, nato vrsta drobnih svečk in med zelenjem nekaj teloha, kar nas je spominjalo na božični čas. Slovenska zastava pa je pričala, da smo ponosni na svojo deželo, katere samostojnosti se veselimo že enaindvajset let. V pozdrav naši domovini smo ob začetku prireditve vsi vstali in skupaj z moškim pevskim zborom Turističnega društva Briše zapeli Zdravljico. Po več kot uro dolgem programu smo prisluhnili pesmi naslednjih pevskih zborov naše doline: Mešanega cerkvenega pevskega zbora, Cerkvenega pevskega zbora Gregor Rihar, Cerkvenega otroškega pevskega zbora Višajčki, Ženskega pevskega zbora Danica in otroškega Ansambla Zvončki. Poleg petja je letošnja prireditev, katere podnaslov je bil Iz domačih krajev v tuji svet, pokazala kaj in koga imamo in kaj znamo tako dobro, da je za to izvedel tudi svet. Kot že nekaj let je program oblikoval in povezoval Marjan Bradeško, ki ima tudi sam veliko izkušenj pri delu z ljudmi na različnih koncih sveta. Marjan je med skrbno izbranimi fotografijami pokazal na naše ljudi, ki so in še dandanes tujemu svetu predstavljajo našo deželo s svojim delom in življenjem. Najprej je spregovoril o škofu Jakobu Trobcu, po katerem se imenuje dvorana, in kardinalu Alojz^u Ambrožiču. Poleg teh duhov-
nikov je omenil tudi dr. Stanka Gerjolja in Janeza Krmelja, ki deluje na Madagaskarju, Paula J. Šiflerja, katerega stote obletnice rojstva se bomo ob raznih prireditvah spominjali ^ vse leto. Spomnil nas je še na mladega dr. Jureta Leskovca iz Šentjošta, ki je profesor računalništva v Kaliforn^i. Videli smo fotografijo Joea Sutterja (njegov oče je bil doma z Dobrove) - konstruktorja Boeinga 747. Marjan je omenil tudi svoje sorodnike v Ameriki, ki ohranjajo tradic^o svoje domovine na tak način, da vsako leto nared^o krvavice. Prav naši ljudje, ki živyo v tujini, znajo ceniti, kar je pristno slovensko: idr^sko čipko, velikonočno procesno in pirho, med ^ Fotografije, ki smo jih videli v tistem večeru, so nam odpirale oči za vso lepoto, ki nas obdaja: naše cerkve, kozolci in vsa narava, ki vsak letni čas dobi novo obleko. Pokazal nam je tudi na preproste stvari, kot so: led ob zamrznjenem potoku, zvonček in pomladni žafran, ki sta kar tekmovala med seboj za svoj prostor pod soncem.
Ob koncu prireditve sta nas nagovorila župan Občine Dobrova - Polhov Gradec - Franc Setnikar in pograjski župnik Bogdan Oražem, ki nam je zaželel, da bi nas v novem letu spremljala veselje in pesem. Preden smo se razšli, nas je povezala pesem Sveta noč.	Jelka Koprivec, fotografije - Jernej Malovrh
fii. I 2 ji a II JI
Pogled na dogajanje po maši na Antonovo nedeljo na Prapro-čah.
Prodaja domačih mesnin, od katerih izkupiček bo namenjen obnovi stranskih oltarjev podružnične cerkve na Prapročah.
Blagoslov kolin na Prapročah
Vsako leto 17. januarja goduje sv. Anton Puščavnik, zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev ter vseh, ki cenimo njihovo delo, še posebej zaradi okusnih mesnatih izdelkov, katerih ljubitelji smo. Da nas je takšnih mnogo tudi na Polhograjskem se je izkazalo tudi na Antonovo nedeljo, 15. januarja na Pra-pročah.
Vaščani Praproč so na hribčku, kjer stoji podružnična cerkev sv. Jurya, na stranskem oltarju pa je s knjigo in kosom mesa upodobljen tudi kip sv. Antona Puščavnika, že trinajstič priredili Antonov dan. Letos je bil ta prav poseben, tudi zaradi prekrasnega vremena, ki je številne pohodnike privabil, da so peš poromali do cerkvice, od koder je v takšnih dneh čudovit razgled na bližnje hribe, nekateri pa so se tu ustavili spotoma, na poti iz oziroma na Polhograjsko goro. Kot navadno je ob 14. uri potekala sveta maša, med katero je župnik blagoslovil mesene izdelke letošnjih kolin, ki so se kasneje prodale. Po maši pa je sledil program pod šotorom, srečelov in prodaja domačih suhih salam, klobas in drugih mesnin, ki so jih prispevali sami vaščani. Seveda pa ni bilo poskrbljeno le za hrano, tudi pyača je bila na voljo. Tako so bili pripravljeni pravi pogoji, da je vzdušje pod šotorom postalo prav pr^etno in je trajalo vse dokler ni nastopila noč.
Kako veliki ljubitelji mesa smo Polhograjci pa se bo lahko videlo tudi po izkupičku od prodaje mesenih izdelkov, ki bo namenjen obnovitvenim delom stranskih oltarjev cerkve na Prapročah, ta se bodo začela izvajati že letos.
npv
30. januar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 31
		
TZ Dolomiti ima načrte
V Gostilni Pratkar se nas je konec decembra sešla deseterica
iz turističnih društev in tudi predstavnica občine. Marjan Plestenjak je predstavil okvirni načrt pravil za leto 2012, ki je obsežnejši od lanskega:
•	sodelovanje z občino pri prireditvi Turizem in prosti čas, ki bo v januarju na gospodarskem razstavišču,
•	pomladna akcja čiščenja okolice, konec marca je po dveh letih spet na vrsti vseslovenska čistilna akcja v sodelovanju z občino in Turistično zvezo Slovenje,
•	ponovna organizacja salamjade v Polhograjski graščini s po-kušino in ocenjevanjem,
•	ponovna organizacja prireditve Dobrote Blagajeve dežele,
•	priprava prospekta z gostilnami in turističnimi kmetjami v naši občini,
•	redno dopolnjevanje spletne strani, predvsem z dobrim fotografijami iz naše občine,
•	predstavitev naše občine v medjih,
•	popravilo poškodovanih turističnih obeležj (kozolčki, table
•	popravilo in barvanje klopi,
•	popraviti in urediti Blagajevo pot kot učno pot,
•	postavitev informativne turistične table v Polhovem Gradcu,
•	dodatna tabla s fotografijami starega dela Polhovega Gradca (kot pri grajskem parku) v starem delu Polhovega Gradca,
•	informativni tečaj za lokalne turistične vodnike, saj sedanji licenčni vodniki premalo poznajo našo občino,
•	ponovitev akcje Najlepše urejena domačja v naši občini,
•	prjava na razpis Turistične zveze Slovenje pri izboru najlepše urejenega objekta v Slovenji,
•	organizacja vsaj ene športne prireditve,
•	sodelovanju z občino za ureditev statusa zemljišča pri Pograj-skem domu,
•	animacja večjih kmetj za odločitev za dopolnilno dejavnost Turizem na kmetji,
•	predlogi občini glede neurejenih lokacj, ki rabjo javne delavce.
Predlog je tudi, da se predstavniki posameznih društev odpeljemo proti Savinjski dolini na ogled lepo urejenih turističnih kme-tj. A še boljše se sliši predlog, da pripeljemo uspešnega kmeta od tam k nam na predavanje s fotografijami, da organiziramo predavanje na to temo, povabimo širšo zainteresirano javnost. Predstavnica občine je še povedala, da so taka predavanja že v teku v okviru programa Dobrote z naših kmetj. Gre za izobraževanje za pomoč kmetom ob sodelovanju veterinarjev (VURS) in kmetjske svetovalne službe. Na predavanjih kmetje izvedo tudi o poslovnem delu, glede plačila davkov, potrebne opreme prostorov in trenutno je 50 prjavljenih s področja šestih občin. To izobraževanje podpira tudi EU. Je pa mnenja, naša občina preblizu Ljubljane v pomenu, da so dobre službe le deset kilometrov stran in da delo na kmetji le ni lahek do-
hodek, zato je praviloma vsaj en član kmečkega gospodinjstva v službi v mestu. Občina se je odločila za triletno promocjsko sodelovanje v turističnem projektu Veliki objem - gre za septembra izdani papirni in spletni vodnik po 25-ih osrednjes-lovenskih občinah, skupaj z Ljubljano, ki ga je izdal Turizem Ljubljana večinoma s sredstvi EU, strošek naše občine je le okoli 500 evrov za promocjo v treh letih. Brošuro Veliki objem je mogoče prelistati kar na spletu ali pa jo dobite na občini. Beseda je bila tudi o ekološki tržnici na Viču na parkirišču KPL, d. d., nasproti Interspara, in njenem delovanju v zadnjem letu. V organizacji občine je trgovanje potekalo vsako soboto, in to praviloma le z zelenjavo, saj prodaja mesnin terja posebna dovoljenja. Po besedah prisotnih so se pod pultom dobile tudi klobase, in to ne le na eni strojnici, kar pa ni težava občine. Na to temo se razvje tudi debata glede organizacje Salamjade, kajti uradna prodaja klobas s strani neregistriranih proizvajalcev, kmetov, ni mogoča ^ S tem pa je njihov interes za razstavljanje in tekmovanje za najboljšo salamo seveda veliko manjši. Dobra novica za našo občino pa je, da je tematska Blagayeva pot uvrščena na 14. mesto v Slovenji in je dobila določena sredstva, kar pomeni spomladansko urejanje in širjenje, tudi kakšna klop za počitek se bo našla. Turizem v občini vsekakor napreduje, a turizem smo še vedno in bomo vedno ljudje, ljudje z ideali, idejami in dobro voljo, ki radi poprimemo za lopato ali novinarsko pero ^ Ne da kažemo le na druge in iščemo izgovore za nedelo. Z dobro voljo v novem letu naprej!
Sebastjan Vehar
Salam^'ada v Polhovem Gradcu
Po več letih bosta v Polhovem Gradcu razstava in ocenjevanje salam z naših kmetj.
Turistična zveza Dolomiti bo organizirala razstavo in ocenjevanje salam, kot je že bilo. Razstava in ocenjevanje bosta 14. in 15. aprila, to je prvi vikend po veliki noči. Vabimo vse, ki izdelujete salame na kmetjah, in tudi tiste, ki jih izdelujete, da se prjavite na razstavo. Salame bo ocenjevala posebna strokovna komisja. Turistična zveza bo najboljšim podelila priznanje. V času razstave bo tudi predavanje o pripravi suhomesnih izdelkov.
Že sedaj vabimo, da se prjavite na razstavo v čim večjem številu. Prjavljene bomo obvestili po pošti o času oddaje salam. Več informacj lahko dobite tudi na tel. št. 041 675 943.
Turistična zveza Dolomiti
Naj novo leto prinese nove možnosti
Težav ne moremo premagovati z isto miselnostjo, kot smo jo imeli tedaj, ko so te težave nastale. (Albert Einstein)
d
2)
LS.
Nekateri bolj, drugi manj zadovoljno se oziramo na dosežke minulega leta in ravno tako nekate-
Slovenska ljudska stranka ri bolj, drugi manj optimistično
zremo v novo leto. Se ne dolgo nazaj smo si med seboj iskreno voščili srečno, zdravo, veselo, tudi uspešno novo leto. Naj nas tedanji optimizem ne zapusti takoj, ko pospravimo praznična znamenja in okrasje. Slovenci smo konec minulega leta zaznamovali tudi s parlamentarnimi volitvami, na katerih smo z optimizmom pričakovali spremembe, saj si želimo poiskati pot iz nezavidljive situacje, v kateri smo se znašli. Dogajanje je vsaj v času mojega pisanja še zelo burno, nepredvidljivo, za nekatere tudi popolnoma nerazumljivo. Mnoge tudi mineva potrpljenje. Položaj je preveč resen, da bi smeli zamahniti z roko, češ bo že kako. A vendar se zdi, kot da se mnogi ne strinjajo z zapisanimi besedami znanega genja in modreca Alberta Einsteina. Za vsako ceno željo nadaljevanje poti, ki smo jo Slovenci želeli prekiniti s predčasnimi volitvami.
A upanje in optimizem pri mnogih vendarle ostajata. Nove misli in resnična želja po spremembah v korist naše države vsaj pri nekaterih živjo tudi po volitvah. In ravno nanje polaga naša država ta trenutek svoje upe. Res niso vsi uspeli na volitvah dobiti zadostne moči, da bi državo lahko tudi vodili, a je razmerje vendarle takšno, da bo treba slišati in poslušati tudi njihov glas. Mar ni ravno v tem jedro vseh težav, pa tudi rešitev? Zmoremo slišati glas otrok, mladih, delavcev, kmetov, podjetnikov, brezposelnih, upokojencev in še koga? Težko je slišati, če si tako zelo zaverovan v svoje lastne interese in v svoj prav, da nisi pripravljen poslušati.
Za nove misli, ki bodo premagovale težave, je treba znati prisluhniti: bližnjim, sodelavcem, poslovnim in drugim partnerjem, kupcem, svojemu okolju, pa tudi sebi!
Čim več dobrega poslušanja in veliko lepega v 2012 vam želim!
Andreja Grabner
Spoštovane in spoštovani,
hvala za vašo podporo na parlamentarnih volitvah! Zagotavljamo vam, da bomo upravičili vaše zaupanje in vam želimo čim več zdravja in sreče v tem letu!
OO SLS Dobrova - Polhov Gradec
Zahvala
Zahvala Javnemu Zavodu Polhograjska Graščina za pobudo in pomoč pri postavitvi moje razstave o meji med Nemčjo in Italjo med drugo svetovno vojno. Zahvala tudi drugim, ki so mi omogočili, da sem dobil razstavne prostore. Zahvalil bi se tudi Janezu Cankarju s Planine za prinesene predmete, najdene ob omenjeni meji, in za zanimiv ter pester govor o njej. Letos mineva 70 let, odkar je bila postavljena meja, ki je potekala tudi po naši občini: od Suhega Dola, prek Planine, Setnika, Smol-
nika, Polhovega Gradca in čez Malo Grmado naprej proti Šentvidu. Kruto je posegla v takratno življenje ljudi ob njej, saj so pri postavitvi meje porušili več domov, bile pa so tudi smrtne žrtve domačinov. Se naprej nameravam zbirati predmete, zapisovati zgodbe in doživetja ob tej meji in jih tako ohraniti. Vsakogar, ki ve zgodbe ali ima predmete iz obdobje meje, prosim, naj me pokliče po tel: 01/3645-118 ali pa pokliče Javni Zavod Polhograjska Graščina na tel. št.: 01/3645-694 oziroma piše na e-naslov: p.grascina@volja.net.
Milan Košir
Razstavljeni mini, nemška čelada in »krempež«, s katerim so podirali žičnato mejo.
Tikraljevska akc^'a odpira srca in prinaša veselje
Koledovanje ali Trikraljevska akcja je v Župnji Polhov Gradec že tradicionalna, saj je letos potekala že šestnajsto leto. Devetindvajset kraljev, šest spremljevalcev ter šest voznikov je letos na Štefanovo krenilo na pot. S pesmjo, molitvjo in veseljem so prav v vsako hišo v župnji prinesli voščilo in blagoslov ob praznikih ter v novem letu in prav povsod so jih lepo sprejeli.
Obisk kolednikov prinaša v domove veselje in blagoslov.
Veselje, ki ga prinašajo koledniki, pa seže prek mej župnje in tudi Slovenje, najbolj odmeva v daljnih krajih, kjer zaradi revščine, zaostalosti, bolezni in stiske ni tako prjetno kot je pri nas. Trikraljevska akcja v Slovenji postaja namreč iz leta v leto učinkovitejša pomoč za reševanje največjih stisk v misjonskih deželah, kjer v revščini in s preprostimi ljudmi živjo tudi slovenski misjonarji. Ravno oni so v teh dneh posebno veseli in hvaležni pogumnim kolednikom, ki s svojo dobro voljo in požrtvovalnostjo dajejo plemenit zgled nam vsem. Lani so bila s prispevki akcje storjena velika dela: na Madagaskarju so zgradili tri učilnice, na Slonokoščeni obali so postavili večnamensko dvorano, v Francoski Gvajani so zgradili center za mladino, na Malavju pa so na novo opremili šolo. Dela, o katerih pričujejo slovenski misjonarji, so živ dokaz, da gredo prispevki resnično v prave roke. Letos bodo darovi poromali k slovenskim misjonarjem v Angolo, Braziljo, Malavi, Ruando in v Ukrajino ter jim tako pomagali uresničiti še kako potrebne projekte za pomoč otrokom, mladini in brezdomcem. Na praznik Treh kraljev so polhograj-ski koledniki svoj zbrani dar prinesli pred oltar, od tam pa so ga preko misjonske pisarne že poslali na slovenske misjone. Letos je bil dar ponovno velik: koledniki so zbrali okrog 6.400,00 evrov in tako dokazali, da dobrodelnost pri Polhograjcih še vedno odpira srca, hkrati pa prinaša veselje in hvaležnost.
npv
Novoletni cheerleading in cheercamp na Dobrovi
17. decembra je bil v športni dvorani na Dobrovi že tradicionalni Mednarodni odprti novoletni cheerleading za Evropo, na katerem so se pomerile skupine iz različnih društev in šol. Udeleženci so tudi letos tekmovali v štirih različnih starostnih kate-gorjah: otroški, mladinski, članski in senior.Petnajst tekmovalnih kategorj je spodbudna popotnica za zanimiv in navdušujoč spektakel, ki je v užitek gledalcem pa tudi vsem nastopajočim. Tekmovanje je bilo prilagojeno začetniškim skupinam pa tudi tistim, ki imajo za seboj že vrsto let izkušenj, spremljal pa ga je tudi obtekmovalni program z različnimi delavnicami in nagradnimi igrami za vse prisotne.
Lanski navjaški novoletni konec tedna so zaokrožili še z enim prvovrstnim dogodkom. V okviru Novoletnega cheercampa, ki je potekal od petka, 16., do nedelje, 18. decembra, so se udeleženci zabavali in pridobivali novo znanje na različnih plesnih in navjaških delavnicah, hkrati pa so se izobraževali tudi njihovi trenerji na seminarju, pripravljenim posebej zanje. Svoje znanje so kar tri dni z njimi delili inštruktorji iz Slovenje, Finske in

V soboto se je plesalo, navdalo in skakalo do onemoglosti.
Japonske. Poskrbljeno je bilo za prenočišča in prehrano udeležencev ter seveda večerno skupno druženje in zabavo. (sa)
32 NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Zbor mladinskih odsekov
V	soboto, 19.11. 2011, je v Šentjoštu potekal Zbor mladinskih odsekov, ki ga organizira Mladinska komis^a Planinske zveze Slovence. Zbor Mladinske komis^eje najvišji organ Mladinske komis^e.
Zbor je potekal v dvorani kulturnega doma. Najprej sta bili dve okrogli mizi: prva na temo planinske orientac^e, druga pa je bila o vključitvi v Mladinski svet Slovence. Udeleženci okroglih miz so izmenjali mnenja in izkušnje o orientac^skih tekmovanjih in pripravah nanje. Vključitev v Mladinski svet Slovence je predstavil tajnik krovne mladinske organizac^e. Po okroglih mizah smo imeli kosilo v prostorih gasilskega doma.
Po kosilu je sledil zbor. Na zboru je predsednik mladinske ko-mis^e, Rok Kovšca, prebral vsebinsko in delno finančno poročilo. Vodje odborov so predstavili še delovanje vsakega posameznega odbora. V okviru zbora je bila tudi predstavitev prenovljenih programov Ciciban planinec in Mladi planinec. Podelili so tudi priznanja mladinske komis^e. Mladinska ko-mis^a PZS namreč enkrat na leto podeli priznanje mladina in gore za izredne zasluge in dosežke na področju dela z mladimi. Letos sta priznanji dobila Andrej Kuzman iz PD Velenje in Mladinski odsek PD Slivnica pri Celju. Podelili so tudi nazive mladinski voditelj vsem mladim, ki so se leta 2010 udeležili tečaja za mladinske voditelje in ga uspešno opravili. Po zboru je sledilo druženje. Ponosna sem, da smo v Šentjoštu organizirali Zbor mladinski odsekov, ki je vseslovenski, saj se ga udeležbo predstavniki mladinskih odsekov iz vse Slovence. Vesela sem še posebno zato, ker imamo tudi v mladinskem odseku PD Šentjošt že skoraj desetletno tradic^o intenzivnejšega dela z mladimi.
V	svojem imenu in imenu mladinske komis^e se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri organizac^i: članom PD Šentjošt za pomoč pri pripravi in za pecivo, Kulturnemu društvu Šent-jošt in PGD Šentjošt, ker so nam odstopili prostore.
Katja Maček, načelnica mladinskega odseka PD Šentjošt
Plesna pekarna Mišmaš
V nedeljo, 18.12. 2010, so se v Športni dvorani na Dobrovi zbrali plesalci Plesnega kluba Forma, plesnega društva Panorama in ljubitelji plesa.
Uspešne Formamas z njihovo zmagovalno koreografijo
Vzrok je bila tradicionalna novoletna plesna prireditev pod okriljem Nataše Potočnik. Plesalci so predstavili dramsko-plesni spektakel z naslovom Pekarna Mišmaš. Pohvale za koreografijo plesnih točk jazza in stepa veljajo Nataši Potočnik, medtem ko je točke hiphopa ustvaril Mark Steman-kovič. Kot vsako leto doslej je tudi tokrat športna dvorana pokala po šivih, saj se je dogodka udeležilo veliko ljubiteljev plesa.
Vendar se je tokratna predstava razlikovala od vseh prejšnjih. Plesna skupina Formamas je Nataši pripravila prav posebno presenečenje. Marsikdo namreč ne ve, da Nataša ni odplesala svojega maturantskega plesa, saj je bila takrat zaposlena s svojimi plesnimi dosežki. Dekleta so posebej zanjo in očeta Antona Potočnika pripravile mali maturantski ples, na katerem sta imela priložnost odplesafi njun zamujeni maturantski ples. Vse prisotne je presenečenje prijetno ganilo.
Da je bila tokratna predstavitev nekaj posebnega, priča tudi prva javna Natašina zahvala njenim staršem za vso podporo, ki so ji jo nudili v času njenega plesnega ustvarjanja. Ne dvomim, da bo naslednja predstava še boljša, (sa)
	
	
	.r
	
h iT	■ ■ v.
Številna družina plesnega kluba Forma in društva Panorama
2. turnir samurai v karateju
V nedeljo, 11. decembra 2011, je v Radečah potekal medklub-ski turnir karateja v Shotokan katah in bojih, ki ga je organiziral Karate klub Radeče. Na omenjenem tekmovanju so nastopili tudi naš člani iz OŠ Dobrova in dosegli naslednje odlične rezultate: Aljaž Gabor je v disciplini kate posamično - kategorija mlajši dečki
-	dosegel 1. mesto; Gregor Kovač je prav tako v disciplini kate posamično - kate-gor^a starejši dečki
-	dosegel 3. mesto; Žiga Krvina pa je v disciplini prosti boj
-	kategor^a starejši dečki - dosegel 3. mesto. Za omenjene rezultate jim čestitam v svojem imenu in v imenu Karate akade-m^e Pantera.
Boris Peček
Karate akadem^a Pantera
Za koreografijo hiphopa je poskrbel Mark Stemanovič.
Prostovoljno gasilsko društvo Dobrova
Prostovoljna gasilska društva so neprofitne organizac^e, ki zajemajo določeno število ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč. Prostovoljne gasilce ljudje krvavo potrebujejo, čeprav se nemalokrat tega žal ne zavedajo. V primeru večjih nesreč, kjer koli po Slovenci, lahko vedno računamo na pomoč prostovoljnih gasilcev iz različnih krajev, mest, vasi. Njihova udeležba pripomore k uspešni rešitvi član prostovoljnega gasilskega društva, ampak
marsikaterih nesreč, npr. požari v naravi (Kras), vodne ujme (Ljubljana, Železniki ...), toča ter močni vetrovi in podobno. Ne smemo spregledati dejstva, da priskoč^o na pomoč tudi ob drugih intervenc^ah, kjer se z nesrečo spopadejo sami ali s pomočjo poklicnih gasilcev. Prostovoljni gasilci za svoje delo ne dob^o plačila. Svoje delo, povezano z gasilstvom, pa opravljajo v prostem času. Prostovoljni gasilci so skoraj čisto navadni ljudje, ki so vedno in ob vsakem času pripravljeni v nesreči priskočiti drugim na pomoč. Prostovoljni gasilec ne pomeni biti samo
je prostovoljni gasilec oseba,
•	ki je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca,
•	ki je psihofizično in zdravstveno sposobna opravljati operativne naloge gasilstva,
•	ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje,
•	ki je stara od 18 do 63 let - moški - oziroma 18 do 50 let - ženske.
Delo prostovoljnih gasilcev je včasih nevarno in
težko, zato ni za vsakogar! Potrebujejo pogum,
predanost in željo po novih spretnostih. Morajo biti sposobni sprejemati nove, raznolike izzive in biti pripravljeni na skupinsko delo. Kot prostovoljni gasilci morajo izpolnjevati določene pogoje, kot sta psihofizična in zdravstvena sposobnost, pripravljeni pa morajo biti tudi na strokovno usposabljanje, ki ga morajo kot prostovoljni gasilci redno opravljati. Med prostovoljna gasilska društva spada tudi PGD Dobrova. Dobrovški gasilci se lahko pohvalno, da ne nud^o pomoči le v primeru nesreč, temveč pomagajo tudi na organiziranih prireditvah, kjer skrbjo za požarno varovanje, nudenje prve pomoči in urejanje prometa. Hkrati se lahko pohvalno z zelo hitrim odzivnim časom v primeru vpoklica ob nesrečah. Ob inter-vencni, 22. novembra 2011, so od poziva do izvoza potrebovali le tri minute. Omenjenega dne je ReCO Ljubljana ob 19.59 uri alarmiral za požar na Horjulski cesti, kjer naj bi gorela hiša. Na kraju ob 20.07 uri je bilo ugotovljeno, da gre za počitniško hišo, v kateri je zagorelo zaradi dim-
nika. Na intervenciji je sodelovalo osemnajst gasilcev. Požar je bil uspešno pogašen, izvajala pa se je tudi gasilska straža. Vrnitev v enoto in zaključek intervencne sta bila malo pred 23. uro. Iz poročila omenjene intervencne lahko sklepamo, da so dobrovški gasilci resnično nesebični in voljni pomoči. Zato lahko nanje računamo v vsaki situacni.
V PRIMERU NUJNE POMOČI POKLIČI 112.
Ko kličete na številko 112, povejte:
•	KDO kliče,
•	KAJ se je zgodilo,
•	KJE se je zgodilo,
•	KDAJ se je zgodilo,
•	KOLIKO je ponesrečencev,
•	kakšne so POŠKODBE,
•	kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ... ),
OČ
(sa)
kakšno POMOČ potrebujete.
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
33
21. nočni pohod na Grmado
6. januar je bil za Polhov Gradec pravi živžav, saj so vas in vsa razpoložljiva parkirna mesta preplavili planinci. A ker je parkirišč le okoli sto, se je Stane dogovoril še z družbo Schwarzman in zasebnimi lastniki, da se je lahko več sto vozil parkiralo v okolici izhodišča - prjave so za že 21. nočni pohodi sprejemali v Gostilni Pratkar. Za vsega 2 evra se je le približno petina vseh udeležencev prjavila in dobila koledarček s planinskimi prireditvami, čaj, ter dodatno nezgodno zavarovanje.
To je že tradicionalni, 21. pohod v čast in poklon samostojni Slovenji, saj so šli 17. januarja 1991, le dva dni po osamosvojitvi, najbolj zavedni planinci in sosedje iz Srednje vasi na Grmado z zastavo in buteljko. Le dvanajst jih je bilo prvič, družinski člani in prjatelji! Danes pa gre številka udeležencev preko petsto! Letos ni bilo nobenih težav ali poškodb, GRS ni imela dela, niti kar 70 organizatorjev, ki so skrbeli za čaj, kuhano vino in golaž v dveh kočah, v lastni na Ravneku in v najeti koči lovske družine Dobrova, kjer so polhograjski planinci postregli topla okrepčila. Kmetja odprtih vrat Pr' Mehačk pa je imela pravo veselico do jutranjih ur, saj je igrala skupina Jurčki. Tudi v koči na Gontah je bilo veselo dolgo v noč. Prvotna trasa pohoda je prva leta vodila prek Grmade in Gont v Mačkov graben in nato mimo Gostišča Pograjski dom nazaj v Polhov Gradec.
Planinsko društvo Blagajana je lani praznovalo trideset let delovanja s proslavo na Ravneku, kjer imajo sedaj tudi lastno planinsko kočo, ki bo spomladi že toliko dokončana, da bo v 1. nadstropju sprejela do
25 planincev na skupnih ležiščih, ki jih bo v pritličju tudi mogoče pogostiti.
Društvo šteje 280 članov, letna članarina znaša 22 evrov in nudi tudi življenjsko in nezgodno zavarovanje, koledarček društva in pogostitev na letnem občnem zboru, kjer urejajo tudi vsa odprta vprašanja in prikažejo organizacjsko in finančno delovanje društva v minulem letu. V septembru se člani srečajo na pikniku pri koči na Ravneku. Imajo tudi planinski krožek v osnovni šoli Polhov Gradec in podružnični šoli Črni vrh. Več info: Stane Dvanajščak, 041514397, stane.dk@gmail.com.
Nočni pohod tudi za otroke
V petek, 13. januarja, je 50 otrok od skupno 52 prjavljenih startalo proti Grmadi. Vreme je bilo celo lepše kot pred tednom, manj je pihalo, a bilo je pomrznjeno. Krenili so pogumno in v dveh skupinah, saj so mlajši šli le do cerkve sv. Uršule na nadmorski višini 700 m skupaj z vodniki in mentoricami, večji otroci s spremstvom pa prav na vrh 898 m visoke Grmade, katere vrh je prav veličasten, skalnat in navidez precej višji kot pa Tošč (1021 m), najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov.
Sebastjan Vehar
Vabilo k vpisu v prvi razred devetletne osnovne šole za šolsko leto 2012/2013
Vpis v 1. razred devetletke za šolsko leto 2012/2013 bo v torek, 14. februarja, sredo, 15. februarja, in v četrtek, 16. februarja 2012, in sicer:
Osnovna šola Polhov Gradec:
-	torek, 14. 2. 2012, od 8. do 17. ure
-	sreda, 15. 2. 2012, od 8. do 9. ure in od 12.30 do 14. ure
Podružnična šola Črni Vrh:
-	sreda, 15. 2. 2012, od 9.30 do 12. ure
Podružnična šola Šentjošt:
-	četrtek, 16. 2. 2012, od 9.30 do 12. ure
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost šest let. Letos bomo vpisovali otroke, rojene leta 2006. K vpisu pridite skupaj z otrokom, saj je to zanj pomemben dogodek.
Šolska svetovalna delavka: Simona Tonkli Gornjak
Ravnateljica: Albina Jerman Slabe
Vpis za prvošolčke
Letos bodo vpisi v prve razrede Osnovne šole Dobrova in Osnovne šole Polhov Gradec s podružnicami v torek, 14. 2. 2012, in sredo, 15. 2. 2012.
Predhodno bo vsak otrok prejel osebno vabilo na vpis, kjer bo navedena natančna ura vpisa.
Vpis je zelo poenostavljen, saj Ministrstvo za šolstvo in šport osnovnim šolam posreduje vse potrebne podatke tistih otrok in staršev, ki bodo v novem šolskem letu sedli za šolske klopi. Pri vpisu ne potrebujete matičnega vpisa, saj vpisni list stiskajo iz baze podatkov. (sa)
Občina Dobrova-Polhov Gradec
Stara cesta 13 1356 Dobrova
Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda:
od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
Petek od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800,
telefaks: 01 3601 805
Elektronski naslov:
info@dobrova-polhovgradec.si
OS Polhov Gradec
Obisk šolskega jedrskega reaktorja Triga
V sredo, 7. 12. 2011, sva se sošolcem Gabrielom po četrti šolski uri odpravila v OŠ Polhov Gradec, kjer smo se dobili učenci, ki raziskujemo ekologjo, energjo in astronomjo pod vodstvom naše mentorice, gospe Mirjam Kogovšek. Ko smo se zbrali, nas je gospod hišnik Rajko s kombjem odpeljal v Podgorico pri Ljubljani, kjer smo si ogledali šolski jedrski reaktor Triga. Najprej smo šli v dvorano, ki je bila videti kot kinodvorana. Tam so nam razložili, kako deluje jedrska elektrarna, kako z uranom grejejo vodo, ki ogreva drugo vodo in kako para druge vode poganja velika kolesa, ta pa naredjo elektriko. Seznanili smo se, v katerih državah so jedrske elektrarne in koliko jih je. Nato smo si šli pogledat šolski jedrski reaktor. Povedali so nam, da smo varni pred sevanjem urana. Četudi bi stali nad reaktorjem, ne bi dobili veliko sevanja, mi pa smo bili zaščiteni še s steklom. Po ogledu reaktorja smo šli v drugo dvorano, kjer so nam še bolj podrobno razložili razcepitev urana. Naredili smo tudi poskus o radioaktivnem sevanju. Nato smo si ogledali še razstavo. Tam smo lahko videli veliko različnih predmetov, ki so bili pod neko napravo. S tem smo lahko videli, koliko radioaktivnega sevanja ima kakšen predmet. Ugotovili smo, da ima ura veliko radioaktivnega sevanja. Ta dan sem izvedel veliko stvari o načinu pridobivanja energje. Priporočam tudi drugim, da si ogledajo šolski jedrski reaktor Triga in se naučjo veliko zanimivega.
Urh Ušeničnik, 5. d
Miklavžev sejem
Med 3. in 4. decembrom je v Polhograjski graščini potekal že trinajsti Miklavžev sejem.
Njegova vrata so se odprla v soboto. Nastopili so različni pol-hograjski talenti, nekatere smo že imeli možnost videti, drugi pa so se predstavili prvič. Po zaključni prireditvi se je začelo nakupovanje različnih dobrot in drugih izdelkov. Za vsakogar se je našlo kaj zanimivega in priročnega. Tudi zase sem našla različne ideje za voščilnice, ki sem jih kasneje uporabila pri izdelovanju svojih doma, privoščila pa sem si nov dekliški žepek za mobilni telefon. Kot vsako leto doslej je na sejmu sodelovala tudi Osnovna šola Polhov Gradec. Svoje izdelke je prodajalo kar
nekaj učenk in učencev, ki so na stojnicah razstavljali svoje predmete, ki so jih izdelali sami ali z njihovimi sorodniki. V pritličju smo se lahko posladkali in si kupili različne domače piškote, pokušali raznolike klobase in kruh, lahko pa smo si priskrbeli tudi domač med in čaj za zimske dni. Tudi moj ati je kupil nekaj domačih klobas in kruha, kar je popestrilo našo praznično obloženo mizo. Da pa ne bi ves čas le zapravljali denarja, smo si lahko ogledali tudi muzej Pošte in telekomunikacj, saj je bil ta vse dni odprt, organizirano pa je bilo tudi strokovno vodenje. Po ogledu smo se lahko ustavili tudi v baru Lucifer, kjer so nam postregli z različnimi toplimi napitki. Tudi za najmlajše so poskrbeli. Vsak dan so se odvjale različne gledališke in lutkovne igre. Da pa bi se lahko starši zabavali skupaj s svojimi najmlajšimi, so priredili različne ustvarjalne delavnice. Pri tako veliki ponudbi in ogledih je dan hitro minil in ob 19. uri je sejem zaprl svoja vrata. Mislim, da sta ta dva dneva minila zelo hitro in komaj čakam spet naslednje leto, da vidimo, kaj nas bo prihodnjič presenetilo.
Rebeka Prosen, 6. b
Šolski radio
Učiteljica slovenščine Manja Žugman Širnik nam je pri uri na začetku šolskega leta povedala, da bo na šoli potekal šolski radio. S sošolkami smo bile navdušene nad novico. To se nam je zdel poseben izziv, ki nam ni dal miru, zato smo se odločile, da se prjavimo, da vidimo, kako stvar poteka. Na začetku smo si izmenjale nekaj predlogov, o čem naj bi govorila oddaja, potem pa smo dosegle soglasje in začele z delom. Ko smo pripravile besedilo, smo vadile govor oziroma branje besedila. To je bilo kar težko. Včasih smo brale prehitro, spet drugič prepočasi, enkrat pretiho, spet drugič preglasno. Potem smo imele za nalogo vaditi branje in izgovorjavo tudi doma. Ko smo se dodobra utrdile v branju, je sledilo snemanje oddaje. Učitelj Jure Kramar nas je zbral v kabinetu in posnel, k besedilni predlogi pa je dodal še glasbo, tako da je bila oddaja popolna. Potem smo le še nestrpno pričakovali trenutek, da bo razredna ura in se bomo lahko poslušali.
Pri šolskem radiu smo se zelo zabavale, vsakemu pa tovrstno izkušnjo tudi priporočava.
Lara Vehar
Veselim se božiča in novega leta
Zadnji šolski dan pred počitnicami. Vesela sem pritekla domov, saj je bil pred mano prost teden. Opazila sem, da iz kuhinje že nekaj diši. Mmmm, mami je pekla potico in piškote. Hitro sem se preoblekla in naredila domačo nalogo, da sem bila naslednje dni med počitnicami prosta. Ko sem končala, sem šla v kuhinjo in pomagala mamici pri peki. Najraje ji pomagam pri pomakanju piškotov v čokolado ali pri drugem krašenju domačih dobrot. Ker so se bližali prazniki, je bil kmalu doma tudi ati. Vesela sem stekla k njemu in ga nagovorila, da greva na tržnico po božično jelko. Tam sva se zamudila kar nekaj časa, saj sem želela izbrati res najlepšo jelko za naš dom. Ko sem jo končno izbrala, sva se odpravila domov. Na mizi naju je že čakalo kosilo. Po kosilu sva se s sestro Nadjo odpravili delat voščilnice. To zelo rada počnem, saj zelo rada ustvarjam. Pisali sva vsem sorodnikom ter tudi nekaterim prjateljem. Ko sva zaključili, sem odšla pomagat atju, ki je z Nadjinim možem Jako že postavljal ogrodje za naše velike jaslice. Spet imamo potoček in pastirji se grejejo ob ognju. Kot vedno pa smo jih tudi letos podložili z mahom, ki smo ga nabrali že nekaj vikendov prej, da se je do božiča že posušil. Postavljanje jaslic mi je zelo zanimivo, še posebej postavljanje figuric. Ko so bile nared, pa smo vsi skupaj okrasili še božično jelko. Letos so mi okraski zelo všeč, saj smo
uporabili kar čokoladne bombone. Ko smo vse pospravili, smo se šli uredit, mami pa je pripravila božično večerjo. Skupaj smo jo pojedli, nato pa smo se odpravili k polnočni maši. Naslednji dan je sledilo odpiranje daril. Vsak je odprl svoja. Dobila sem veliko uporabnih stvari. Po kosilu se je cela družina igrala družabne igre. Potem smo odšli k sorodnikom, kjer smo si voščili lepe praznike ter se prjetno zabavali. Zvečer pa smo z mojo sestro Marušo in njenim fantom odšli pred hišo spuščat različne majhne rakete, ki sem jih dobila za božično darilo. Tako so dnevi hitro minevali. Nastopil je dan pred novim letom. Dopoldne smo pospravljali hišo. Jaka in ati sta pospravljala podstrešje, na katerem sta odložila stvari, ki jih vsak dan ne potrebujemo. Kasneje smo pekli piškote in Nadjin mož je odšel po rakete za polnočni ognjemet. Nato smo imeli okusno novoletno večerjo, ki jo je Nadja skrbno pripravila. Potem smo odšli v dnevno sobo, kjer smo gledali zanimivo oddajo. Skupaj s televizjskimi voditelji smo tudi mi odštevali sekunde do novega leta. Ob polnoči smo odprli šampanjec ter nazdravili novim izzivom naproti. Po polnoči smo odšli ven, kjer smo spuščali rakete. Bila je megla, zato sosedovih ognjemetov nismo videli. Z najbližjimi sosedi smo si voščili srečno 2012. Zelo rada imam božično-novoletne praznike, saj je to čas, ko se cela družina zbere in si zaželi vesele praznike ter prinese srečo.
Rebeka Prosen, 6. b
^^^ ^OPIS	Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec	30. januar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
		
Pograjci pod streho sveta - Mount Everestom
Skupina Pograjcev (Jerica Škrlj, Rajko Škrlj, Vesna Škrlj, Dominik Kozjek, Polona Kozjek) je lani v tritedenskem pohajanju (trekingu) od 20. oktobra do 10. novembra po Nepalu spoznavala Himalajo in navade visokogorskih ljudstev in nekoliko prav tako nepalski mestni utrip. Povzpeli so se tudi na 5420 m visok Cho La Pass, ki je le 17 km oddaljen od Mount Everesta. Na vprašanja o zanimivem potovanju je odgovarjala Vesna Škrlj.
navdušila še druga doživetja. Eno ali dve, ki sta se vam najbolj vtisnili v spomin?
Zagotovo je največje doživetje pristanek z letalom na visokogorskem letališču v Lukli. To je kraj, kjer se trekingi v območju Mount Everesta začnejo in končajo. Letališče leži na višini 2900 m, kar je višje od Triglava. Pista je dolga 527 m v naklonu12 %, začne se s prepadom in konča z zidom. Če bi vnaprej vedeli, da je to eno najnevarnejših letališč na svetu, bi verjetno imeli malce strahu v kosteh. Ko pa smo ob vrnitvi en teden čakali zaradi megle, da bi lahko poleteli v Katmandu, tudi pomislili nismo, da bi bilo lahko kaj narobe. Ko so letala po enem tednu vzletela, je bilo v vasi veselja na pretek. Kot posebno doživetje je bilo prečkanje rek po visečih mostovih, na katerih smo se srečevali s številnimi nosači in trekerji, a tudi z mogočnimi jaki (visokogorsko govedo). Medtem ko sem se jaz tresla od strahu pri prvem gugajo-čem mostu, so jaki suvereno odkorakali čez. Če si imel srečo deliti mostove z njimi, si pa pri tem nehote poskakoval 10 cm v zrak.
Pogled na Mount Everest, streho sveta, je gotovo nepozabno doživetje. Kakšni občutki so vas, za katere je že Triglav visok, navdajali ob tem?
Zame bo Triglav po vsej verjetnosti vedno ne-osvojljiva trdnjava zaradi strahu pred globino. Kljub temu pa mi je že uspelo osvojiti Jbel To-ubkal 4167 m (Maroko), Kilimandžaro 5895 m Tanzan^a) in v Himalaji tri pettisočake: Gokyo Ri 5360 m, Cho La Pass 5420 m, Gorak Shep 5170 m.
Prvi pogled na Mount Everst je zagotovo fas-cinanten in navdušujoč. Opazovali smo ga iz 50 km oddaljenega Namche Bazaarja. Bolj kot smo se mu bližali, bolj je bil mogočen, a kljub vsemu ima Himalaja ogromno drugih prečudovitih vrhov, ki so ga zasenčili, kot recimo veličasten Ama Dablaam, ki je bil za nas vse edinstven in spoštovanja vreden, Nuptse, Lhotse, Cho Oyu - ki ga poznamo po velikem uspehu našega sovaščana Pavla Kozjeka.
Vas je kaj vleklo, da bi nadaljevali pot proti Everestu?
Osebno sem se odločila za to potovanje, še preden sem prebrala program. Že samo to, da sem dobila program, je pomenilo, da sem fizično in psihično sposobna sprehoda med najvišjimi vrhovi sveta. Samo ime Himalaja ti v misli prižene imena najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov, kot so Tomaž Humar, Viki Grošelj,
Nejc Zaplotnik in naš sovaščan Pavle Kozjek. Seveda se ti v mislih poraja, kaj pa bom jaz tam, če je še marsikatera slovenska gora prezahtevna zame. Spoštovanje do vseh alpinistov je sedaj zagotovo še toliko večje. Zame so bili osvojeni vrhovi že dovolj velik dosežek. Ne čutim potrebe po višjih vrhovih, saj je že večdnevno bivanje na višini 5000 m lahko zelo naporno. Nekako do te višine seže meja trekerjev, naprej pa je rezervirano samo še za izkušene alpiniste.
Pa višinska bolezen? Kako in koliko časa ste se prilagajali na višino?
Himalaja je zelo zanimivo pogorje, ko greš gor, greš veliko dol in ko greš dol, greš veliko gor. Skregano z vsako logiko, a kljub vsemu je to odlična aklimatizac^a že od samega začetka trekinga. Verjetno tudi zato nismo imeli večjih težav z višinsko bolezn^o. Seveda veliko pomeni tudi izkušen lokalni vodnik, ki zna izbirati pravilen tempo hoje ter postanke. Celoten treking je trajal dvanajst dni, zaradi aklimatizac^e smo do najvišje točke potrebovali devet dni in kljub dobri aklimatizac^i je pri najvišjem cilju korak postal težji in dih vedno globlji. Za enako dolžino poti navzdol smo potrebovali pičle tri dni, korak in dih pa sta bila vedno lažja.
Poleg bližine Mount Everesta so vas gotovo
Katmandu je glavno mesto Nepala. Katere so njegove najbolj prepoznavne posebnosti? Česa ne boste res nikoli pozabili?
Katmandu je mesto starodavnih templjev, izvirnih verskih običajev, slikovitih tržnic, kulinaričnih pestrosti, kjer zaradi nakupovalnih skušnjav ni nikoli dolgčas. Katmandu je zaradi
Vesela druščina na vrhu pettisočaka Gokyo Peak
Mount Everest
Noša plemena Šerpa. Foto: Vesna Škrlj
svoje čudovite arhitekture pod Unescovo zaščito.
Zagotovo je najbolj prepoznaven po svojem divjem prometu. Že to, da voz^o po levi strani, je za nas zanimivo, ko pa ugotoviš, kako pomembni so milimetri, si včasih raje zatisneš oči. Kot pešec v prometu nimaš nobenih privi-leg^ev; prečkati večjo ulico je poseben podvig. Zanimivo je, da imajo vsi domačini na obrazu zaščitne maske, šale ali kaj podobnega zaradi izredno onesnaženega zraka (smog, prah).
Kaj pa Az^a kot taka? Kaj jo po vašem mnenju najbolj loči od Evrope?
Težko rečem, kakšna je razlika med Az^o in Evropo, ker je Nepal netipična az^ska država. Že med mestnim in visokogorskim ljudstvom je ogromna razlika. V visokogorskem svetu prevladuje budizem, v mestih pa hinduizem, ki se zelo razlikujeta od evropskih verstev. Nepalci v šali pravdo, da imajo tri vere: hindu-izem, budizem in turizem. So pa zelo zadovoljni, da so se znebili četrte vere - terorizma.
Kako pa zdaj, ko ste doma in ste videli najvišje gorovje na svetu, sprejemate domače gore? Čeprav na 4000 m najdeš planike, enc^an in rododendrone, bodo domače gore vedno ene najlepših. Lahko smo ponosni na našo malo Slovenko, da imamo na levo roko morje, na desno pa prečudovito mogočno hribovje s Triglavom v osrčju.
Daljši opis poti je na spletu na naslovu: http:// vandroucek.blogspot.com/2011/11/po-zapra-senem-podstresju-svetahimalaya.html
Milka Bokal
Obisk pri Minki Benko v Domu starejših občanov Medvode
Ko v prazničnih decembrskih dneh obhajamo družinske praznike, ne smemo pozabiti, da veliko ljudi ne more praznovati v krogu lastnega doma in družine. V decembru vsako leto prostovoljke Karitas in Rdečega križa obiskujemo starejše in bolne, pa tudi nekatere naše župljane, ki bivajo v raznih zavodih in domovih za ostarele.
Bila sem na obisku pri Minki Benko iz Praproč, ki biva v Domu starejših občanov Medvode. Minka se je rodila pred 84 leti kot nezakonska hči mami Mar^i, Hriberski iz Smolnika.Po štirih letih se je mama poročila na Praproče k Zvonekari. Minka pove, da so živeli skromno, vendar v slogi in pr^ateljstvu. Od tam je hodila peš v šolo v Polhov Gradec, pogosto pa tudi k sveti maši. Ker za nadaljevanje šolanja ni bilo možnosti, je ostala doma in z mamo, ki je kmalu ovdovela, sta se na vse načine trudili za vsakdanji kruh. Nabirali sta gobe, borovnice, pozimi klekljali,da sta preživeli. Po vojni je bilo življenje resno, fantov ni bilo in le redke so bile urice mladostniškega veselja. Z 28 leti se je zaposlila na Hoji v Polhovem Gradcu, čez nekaj let pa v Avtomontaži v Ljubljani, kjer je napravila tudi avtoličarski tečaj in nato opravljala razna dela. Pri 35 letih se je poročila s Francem Benkom. Doma je bil iz Čemšenika iz družine z dvajsetimi otroki. Vsi so odrasli, dandanes pa je kmet^a prazna kot še marsikje drugje. Bil je invalid, vendar je dolgo vrsto let hodil peš iz Praproč na avtobus in na delo v Ljubljano. Umrl je nenadno, zaradi infarkta, že pred 15
leti. Minkina mama je tudi umrla na hitro, do zadnjega, pri 85 letih, se je oskrbovala sama, nato pa za kapjo umrla v nekaj dneh. Tudi Minka si najbolj želi, da bi se vsaj lahko do zadnjega gibala, vendar to prepušča v Božje roke. Na vse je pripravljena, če pa bi obležala, ve, da bo v dobrih rokah, saj ne more dovolj pohvaliti osebja v domu, tako so skrbni in prijazni. V zakonu se jima je rodila hči Marinka, ki je sedaj stara 47 let. Bila je lep, zdrav dojenček, pri kakšnih treh letih pa so se začeli kazati znaki njene posebnosti. Marinka se je razvijala na svoj način. Zdravniki ji niso mogli pomagati. Zelo je nadarjena za glasbo in risanje in nekatere druge spretnosti, nikoli pa ni mogla hoditi v šolo. Zaradi ostarele matere in bolne hčerke je Minka pustila službo in skrbno pomagala materi in hčerki. Izobraževali so jo doma ob pomoči nekaterih dobrih ljudi. Marinka brezpogojno veruje v Boga in Božjo mater Marijo, zelo ljubi tudi svojo mamico. Pozneje, ko starih staršev in očeta že ni bilo in je tudi Minka že bolehala, Marinka pa je rabila vedno več pomoči, je nekaj let bivala v Hrastovcu, v ustanovi za živčno in duševno bolne. Pred
petimi leti pa je v njuno življenje poslal svetel žarek sreče, saj so Marinko sprejeli v Barko - skupnost, ki skrbi za ljudi s posebnimi potrebami in jo bom predstavila naslednji mesec. Vsak teden jo pripeljejo na obisk k mami, ob različnih praznovanjih in slavjih pa pridejo po Minko in jo odpeljejo v Barko na obisk. Minka je presrečna, da je Marinka našla tako topel dom in doživela že toliko lepega, videla že toliko sveta, spoznala številne dobre ljudi, ki prostovoljno pomagajo v Barki. Ko je bila Marinka na varnem v Barki, je Minka pod težo onemoglosti in osamljenosti vedno
bolj začela razmišljati o svoji prihodnosti in se pred dvema letoma odločila za selitev v DSO Medvode, ki je zelo blizu Zbilj, kjer živi Marinka. Nikoli ne bo pozabila lepega in prisrčnega
sprejema, ki ga je bila deležna že ob sprejemu prvi dan. Začutila je pr^aznost, domačnost in ljubezen, kar človek v starosti in stiski tako zelo potrebuje. Zelo je hvaležna vsem zaposlenim, ki tako lepo ravnajo z ljudmi. Zelo dobro kuhajo in zelo je vse čisto. Poudarja, da to ni dom samo starejših, ampak dom, poln ljubezni. Zelo si je psihično in fizično opomogla, veliko sodeluje v raznih dejavnostih, hodi po sobah do ubogih, ki ne zmorejo več iz postelje, in se z njimi pogovarja. Navezala je že veliko novih pr^ateljstev med varovanci in med zaposlenimi. Včasih tudi zaigra na orglice. Veliko posluša radio Ognjišče, brati pa žal zaradi oči ne zmore več. Poleti je hodila na dolge sprehode v naravo v bližini doma. V posebno veselje ji je duhovna oskrba v domu. Vsak mesec imajo mašo v domski kapeli, ob večjih praznikih organizirajo več spovednikov, da se vsi lahko primerno pripravijo na praznike in prejmejo zakramente. Vsak večer zaspi z rožnim vencem v rokah, veliko moli za vse. Spominja se vseh faranov, sovaščanov, prijateljev, posebne pozdrave in dobre želje pa je naročila za g. župnika Bogdana. Vsem, ki jo poznate sporoča tople pozdrave. Ob slovesu sva se objeli in se poslovili z njenim sloganom: Naj to zgodbo celi svet izve, da tukaj v tem domu poje mi srce!
C. Škof
30. januar 2012, številka 390
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
35
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99, 351/08), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova - Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2012 (Ur.l. RS, št. 2/12) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec
J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2012
1.	PREDMET RAZPISA
Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2012.
2.	UPRAVIČENCI DO SREDSTEV
Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova - Polhov Gradec.
3.	POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Sofinanciranje kulturnih programov
Vrste pomoči in opravičljivi stroški:
1.1	Administrativno delovanje društva
stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj
1.2	Izvedba kulturnih programov
stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja
1.3	Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promoc^e prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve:
-	da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev,
-	kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini,
-	kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in pr^avi osnovna kulturna organizac^a oz. izvajalec,
-	kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova - Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture,
-	da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor pr^avljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje,
-	sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobro-va-Polhov Gradec,
-	da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani.
Sofinanciranje športnih programov
Vrste pomoči in opravičljivi stroški:
2.1	Administrativno delovanje društva
stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja
2.2	Izvedba športnih programov
stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanj
2.2.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov
stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj
2.2.2	Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju)
stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj
2.2.3	Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja
2.2.4	Šport invalidov
stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja
2.2.5	Športna rekreac^a
stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja
2.2.6	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve stroški organizacce prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja
2.4	Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investic^ami v objekte
2.4.1	Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energ^e, ogrevanja, odvoza odpadkov, voda-rina, kanalščina, idr. do višine 40% dejanskih stroškov oz. največ 500,00 EUR na leto
2.4.2	Investic^sko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca, do višine 40% dejanskih stroškov, vendar največ 1.000,00 EUR na investic^o
Pogoji in ^ omejitve:
-	kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in pr^avi osnovna športna organizac^a oz. izvajalec,
-	kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa,
-	stroški organizacce prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek,
-	sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobro-va-Polhov Gradec,
-	stroški tekočega in investiccskega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino,
-	na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev,
-	da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani.
Sofinanciranje turističnih programov
Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva
3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev
stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju
3.1.2	Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacca delavnic
stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacce delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice
3.1.3	Priprava in tisk promoccskega gradiva
stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska
3.2	Priprava, izvedba in promocca turistične prireditve
stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja
3.3	Priprava, izvedba in udeležba na sejmih
stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacce sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma
3.4	Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture
stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture
Pogoji in omejitve:
-	oblikovanje promoccskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine,
-	da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani,
-	prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec,
-	stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja,
-	na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev.
4. MERILA
Kulturni programi
1.1. Administrativno delovanje društva
	Elementi za vrednotenje	Število točk
	Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec	
1	do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino	10
	od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino	20
	nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino	35
	Vključenost mladih med 14. in 20. letom	
2	Do 6 mladih med 14. in 20. letom	5
	Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom	10
	Nad 11 mladih med 14. in 20. letom	15
	Društvo se predstavlja na svetovnem spletu	
3	Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana	2
1.2 Izvedba kulturnih programov		
	Elementi za vrednotenje	Število točk
	Dejavnost oz. sekcce društva	
	- glasbena	30
1	- gledališka, lutkovna	30
	- plesno-folklorna	30
	- likovna, filmska, fotografska	20
	- druge vsebine s področja kulture	20
2	Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah)	1 točka/uro/ skupino
3	Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec	3 točki/nastop
4	Nastop na prireditvi na območju Slovence	6 točk/nastop
5	Nastop na prireditvi v tujini	9 točk/nastop
	Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekccah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto)	
6	medobmočnem tekmovanju	1
	na državnem tekmovanju	2
	na mednarodnem tekmovanju	3
7	Založništvo (CD, knjiga)	10 točk/izdelek
8	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo,	10 točk/ izobraževanje/ osebo
9	Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence	10 točk/ izobraževanje/ osebo
1.3. Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve		
		Število točk/ prireditev
	Organizacca lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec	14
1	Organizacca lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec	10
	Organizacca lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec	5
2	Objava v koledarju prireditev	2
3	Objava na občinski spletni strani	2
4	Objava v Našem časopisu	2
5	Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3	
	Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5	
Športni programi 2.1. Administrativno delovanje društva		
	Elementi za vrednotenje	Število točk
	Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec	
1	do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino	10
	od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino	20
	nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino	35
	Vključenost mladih med 14. in 20. letom	
	Do 6 mladih med 14. in 20. letom	5
2	Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom	10
	Nad 11 mladih med 14. in 20. letom	15
	Društvo se predstavlja na svetovnem spletu	
3	Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana	2
2.2 Izvedba športnih programov
2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov
	Elementi za vrednotenje	Število točk/ uro /skupino
1	Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb)	1
2	Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod)	5
3	Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb)	1
4	Organizacca programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva	0,5 točke/ udeleženca
2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju)		
	Elementi za vrednotenje	Število točk/ uro/skupino
1	Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)	1
2	Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)	1
2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport		
	Elementi za vrednotenje	Število točk/ uro/skupino
1	Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program)	1
2	Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program)	1
3	Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propoziccah panožne zveze	0,6 točke /udeleženca
	Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekccah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto)	
4	na med območnem tekmovanju	1
	na državnem tekmovanju	2
	na mednarodnem tekmovanju	3
2.2.4 Šport invalidov		
	Elementi za vrednotenje	Število točk/ uro/skupino
1	Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)	1
2	Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)	1
3	Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propoziccah panožne zveze	0,6 točke /udeleženca
2.2.5 Športna rekreac^a		
	Elementi za vrednotenje	Število točk/ uro/skupino
1	Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let)	1
2	Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod)	5
3	Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev)	1
2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
		Število točk/ udeleženca izobraževanja
1	Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva	10
2.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve		
	Organizacca prireditev:	Število točk/ prireditev
1	Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi	50
	Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi	75
	Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi	100
2	Objava v letnem koledarju prireditev	5
3	Objava na Občinski spletni strani	5
4	Objava v Našem časopisu	5
5	Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3	
	Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5	
Turistični programi
3.1 Administrativno delovanje društva
3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva,pri-dobivanje sredstev
	Število članov	Število točk
1	Do 20 članov društva s plačano članarino	3
	Do 21 do 50 članov s plačano članarino	6
	Nad 51 članov s plačano članarino	10
	Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov	
2	Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov)	4
	Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva	2
	Društvo pridobiva sredstva iz članarin	2
	Sodelovanje in povezovanje	
	Sodelovanje pri projektih TZD	1
3	Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovence	1
	Sodelovanje v občinskih projektih	2
	Sodeluje v projektih OŠ na območju občine	3
	Spletna stran društva	
	Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana	2
4	Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj )	2
	Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi	2
3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacca delavnic		
		Število točk
1	Organizacca do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu	1
2	Organizacca do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu	3
3	Organizacca več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu	7
4	Organizacca vsaj ene strokovne ekskurzce za člane v preteklem letu	3
36
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. januar 2012, številka 390 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva
		Stevilo točk
1	Priprava tiskanega promoc^skega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva	2
2	Priprava tiskanega promoc^skega gradiva, ki vključuje celotno območje občine.	4
3	Priprava tiskanega promoc^skega gradiva, ki vključuje območje več občin.	6
4	Priprava tiskanega promoc^skega gradiva med društvi več občin	8
3.2 Organizac^a turistične prireditve		
	Promoc^a prireditve (najave pred prireditv^o)	Število točk
	Objava v glasilu Našem časopisu	3
	Objava na občinski spletni strani	3
	Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine	3
1	Objava v enem med^u, ki pokriva širše območje (reg^a, Slovenca)	4
	Objava v dveh medlih, ki pokriva širše območje (reg^a, Slovenca)	7
	Objava v treh in več medlih, ki pokriva širše območje (reg^a, Slovenca)	11
	Število obiskovalcev prireditve	
	Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200	3
2	Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev	6
	Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev	10
3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih		
	Udeležba društva na sejmih	Stevilo točk
1	Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine,	2
	Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina,	6
	Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih	10
3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture		
	Turistični produkti in turistična infrastruktura	Število točk
1	Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti	5
	Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo	10
5.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva bremen^o proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Pol-hov Gradec za leto 2012:
1	18023 Programi kulturnih društev v višini 29.419,00 EUR
2	18050 Šport v društvih v višini 36.337,00 EUR
3	14008 Sofinanciranje programa TD, JZ Polhograjska Graščina v višini 8.400,00 EUR
6.	RAZPISNA DOKUMENTAC^A
Razpisna dokumentac^a (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine.
7.	NAČIN PR^AVE IN ROKI
Izpolnjeno razpisno dokumentac^o vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine.
Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge.
Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže.
Rok za oddajo vlog: 1. marec 2012
VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve
Odpiranje in pregled vlog
Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 7. marca 2012 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komis^a, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec.
S sklepom župana se zavrže se vloge:
-	ki so prepozno prispele,
-	ki je ni v ožila upravičena oseba,
-	nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno.
in zavrne vloge:
-	ki so neutemeljene,
-	z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,
-	ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah,
-	vsebinsko neustrezne vloge,
-	ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pr^avo.
Popolnost in dopolnitve vlog
Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge.
Vlagatelje nepopolnih vlog komis^a v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.
9.	OBVEŠČANJE O IZBORU
O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komi-s^e župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan.
Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru.
V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena.
Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev.
Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev.
10.	PRITOŽBA NA ODLOČBO
Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.
Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pri-
tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom.
11.	SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV
Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komis^a. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi:
-	da so bila dodeljena sredstva de no ali v celoti nenamensko porabljena,
-	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
-	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva,
-	druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.
V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let.
12.	Informac^e
Informac^e v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-pol-hovgradec.si
Datum: 11.01.2012 Številka: 430-0002/2012-3
Župan
Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r.
Na podlagi 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 106/99 in 131/03) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99, 351/2008) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 9. redni seji 21. 12. 2011 sprejel
S K L E P
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2012 znaša 0,002212 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu, uporablja pa se od 1. januarja 2012 naprej.
St.: 0011-0025/2011- 3 Dobrova, 21. decembra 2011
Župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc SETNIKAR l.r.
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 - UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Letnega programa za kulturo 2012 in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2012 (Ur.l. RS, št. 2/12) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec
J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2012
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2012. Register nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http://rkd.situla.org/
2.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
Na razpis se lahko pr^av^o lastniki ali upravljavci spomenikov s področja nepremične kulturne dediščine na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.
Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovence in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova
-	Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu.
Drugi pogoji:
-	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	za objekt morajo biti ob pr^avi na razpis priloženi kulturno varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovence, OE Ljubljana,
-	predlagatelj mora imeti zagotovljena delna lastna finančna sredstva.
3.	MERILA IN KRITER^I ZA DODELITEV SREDSTEV
Iz proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec se sofinancira do 30 % vrednosti investic^e.
Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila in kriter^i: Splošni kriter^i razpisa:
Projekt investic^e ustreza splošnim kriter^em, če:
-	je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk),
-	je celovit in zaokrožen, tehtno vsebinsko obrazložen in utemeljen po posameznih fazah (5 točk),
-	je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo (5 točk),
-	zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk).
Prednostni kriter^i razpisa:
Projekt investic^e ustreza prednostnemu kriter^u, če:
-	je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk),
-	gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu (25 točk),
-	gre za sanacjo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk),
-	gre za sanacjo zunanjih ometov (fasada) (15 točk),
-	gre za sanacjo strešnih konstrukc^, streh-kritin in kleparska dela (15 točk).
4.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva bremen^o proračunsko postavko proračuna Občine Dobrova-Pol-hov Gradec:
18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 15.000,00 EUR
DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA
predračun x procent sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost pr^avljenega projekta po kriter^ih
Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh pr^avljenih projektov po kriter^ih x vrednost pr^avljenega projekta po kriter^ih
5.	OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV:
Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 01.12.2012, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami.
6.	NAVODILA ZA IZDELAVO PR^AV
Prhava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prhava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2012 v Občini Dobrova-Polhov Gradec.
Razpisna dokumentac^a je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhov-gradec.si
7.	NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PR^AV
Upoštevane bodo popolne pisne pr^ave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dediščina - nE odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže.
Rok za oddajo vlog: 1. marec 2012
8.	ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA
Odpiranje in pregled vlog:
Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 6. marca 2012 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Na odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komis^a, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. Vlagatelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni comis^i.
S sklepom župana se zavrže vloge:
-	ki so prepozno prispele,
-	ki je ni vložila upravičena oseba,
-	nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno
in zavrne vloge:
-	ki so neutemeljene,
-	z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,
-	vsebinsko neustrezne vloge,
-	ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pr^avo.
Popolnost in dopolnitve vlog
Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge.
Vlagatelje nepopolnih vlog komis^a v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.
9.	OBVEŠČANJE O IZBORU
O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komis^e župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan.
Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda odločba o izboru.
V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena.
Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev.
Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev.
10.	PRITOŽBA NA ODLOČBO
Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.
Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom.
11.	SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV
Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2012 v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komis^a. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi:
-	da so bila dodeljena sredstva de no ali v celoti nenamensko porabljena,
-	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
-	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva,
-	druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.
12.	INFORMAC^E
Informac^e v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-pol-hovgradec.si
Datum: 11.01.2012 Številka: 430-0003/2012-3
Župan
Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r.
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
37
Zadnja seja v letu 2011
Log - Dragomer, 21. in 22. december 2011 - Pred prazniki so se svetniki v prostorih osnovne šole še zadnjič v starem letu zbrali na dvodnevni seji. Na njej so obravnavali štirinajst točk dnevnega reda, med njimi so odobrili proračun za leto 2012, se opredelili do pripomb, danih v javni razgrnitvi OPPN poslovno-proiz-vodne cone na Logu, ter med drugim potrdili novega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika.
Svetniki Loga - Dragomerja so, tako kot borovniški in vrhniški svetniki, dali soglasje k imenovanju Tomaža Glažarja za novega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. V prvi fazi so izbirali člani sveta zavoda, odločali pa so se med osemnajstimi kandidati, ki so se na razpisu potegovali za direktorsko mesto. Med njimi jih je sicer le deset izpolnjevalo vse zahtevane pogoje in z njimi so člani sveta zavoda opravili pogovore. Po pogovorih so člani sveta soglasno svetnikom predlagali, naj za novega direktorja imenujejo ekonomista, Vrhničana Tomaža Glažarja. Zanj so roko dvignili vsi svetniki treh občin ustanoviteljic, pa tudi vsi člani sveta zavoda in zaposleni.
Sicer pa se je Tomaž Glažar udeležil tokratne seje, se svetnikom predstavil in odgovoril na njihova vprašanja. Svetnike je sicer najbolj zanimalo, ali bo vrhniški zdravstveni dom prišel s svojimi storitvami v občino. »Ta zdravstvena postaja ni odvisna samo od direktorja, ampak tudi seveda od same občine. S tem, ko sem jaz v izhodiščih postavil pacienta v središče dogajanja, sem želel tudi poudariti, da je to seveda krajevno zelo pomembno,« je povedal Glažar, ki je med drugim še dodal, da bo treba zdravstveni dom decentralizirati. »Ne morem vam obljubiti, da bo to čez eno leto. Obljubim pa vam lahko, da bomo skupaj v tri četrt leta res prišli do dolgoročne strategje, v kateri bodo
morale biti te zadeve zapisane, ne samo zaveza direktorja, temveč tudi vseh treh občin in stroke zdravstvenega doma.« Sicer pa bo Glažar na prvo mesto postavljal občane, spodbujal oblikovanje strategije razvoja primarnega zdravstva v vseh treh občinah. V tem okviru bo poleg zagotavljanja ustreznih kapacitet treba rešiti tudi problem dodelitve koncesj, med drugim pa se bo moral spopasti še z likvidnostnimi težavami zdravstvenega doma.
Nov izvajalec socialne pomoči storitve na domu
Kot so odločili svetniki, te storitve ne bo več opravljal Center za socialno delo Vrhnika, temveč Zavod Pristan iz Podnanosa. Ta bo za občino bistveno ugodnejši, obenem pa bodo neposredni uporabniki plačevali toliko kot doslej. Občina je z izbiro novega izvajalca prihranila več kot šest tisočakov, tako je lani za te storitve plačevala 20.000 evrov, Zavodu Pristan pa bodo plačevali 13.694,40 evra. Cena storitve bo 18,04 evra na efektivno uro v obsegu 90 ur mesečno, od tega subvencja občine znaša 12,68 evra,
strošek uporabnika pa je 5,36 evra. Sicer pa je občinska uprava z iskanjem novega izvajalca začela na pobudo občinskega sveta, ki je, potem ko so se cene te storitve lani povišale, upravi predlagal, naj za leto 2012 najde ugodnejšo rešitev.
Cene najema šolskih prostorov ostajajo enake
Nekoliko pa se bo povišala vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki za leto 2012 znaša 0,003296 evra. Sprejeli so še sklep o indeksiranju obračunskih stroškov za odmero komunalnega prispevka v Občini Log - Dragomer za leto 2012, se seznanili z informacjo o izidu svetovalnega referenduma o izgradnji poslovno-sta-novanjskega objekta - trgovina v Dragomerju. Potrdili so še sklep o ukinitvi javnega dobra ter se seznanili s poročilom o izvrševanju sklepov občinskega sveta.
Svet je na seji imenoval tri predstavnike ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Log - Dragomer, ki so Hajdi Kosednar, Darja Grabnar Pe-klar in Martin Martinčič.	Vesna Erjavec
Proračun je pod streho
Svetniki Loga - Dragomerja so na zadnji seji v letu 2011 dali zeleno luč proračunu. V njem je največ sredstev predvidenih za čiščenje odpadnih in meteornih vod ter vzdrževanje in gradnjo občinskih cest.
Po splošni obravnavi proračuna v novembru ter javni obravnavi so svetniki proračun za leto 2012 dobili na mize še enkrat. Tokrat so svetniki obravnavali dopolnjen odlok o proračunu. V njem je predvidenih 2.646.184 evrov prihodkov in skoraj 3 miljone odhodkov. Presežek odhodkov nad prihodki naj bi poravnali iz preostanka sredstev iz prejšnjih let, sicer pa v proračunu ni predvideno zadolževanje. Tako kot navadno je proračun sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov, pripravljen pa je v skladu z usmeritvami Ministrstva za finance in usklajen z zakonodajo, ki predpisuje obliko proračuna uporabnikov javnih sredstev. Največji prihodek občine je dohodnina oziroma glavarina, del prihodkov občine pa prihaja še iz naslova davka na premoženje ter davka na blago in storitve, nekaj denarja občina zbere tudi z ne-davčnimi prihodki, med njimi so največji prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja ter globe in druge denarne kazni. V primerjavi z gradivom, ki so ga svetniki dobili na novembrski seji, je tokratni proračun predvidel nekaj sprememb. Še vedno pa velja, da so v proračunu največja investicjska sredstva predvidena za čiščenje odpadnih
in meteornih vod ter vzdrževanje in gradnjo občinskih cest. Širša področja ,v katera so v proračunu predvidena največja vlaganja, so vodooskrba in projektiranje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, prometna dostopnost in varnost, izobraževanje, prostorsko načrtovanje, urejanje občinskih zemljišč, šport, oskrba z vodo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sicer pa je v proračunu tako kot v prejšnjih letih večji del sredstev namenjen tekočim odhodkom, med njimi plačam in drugim izdatkom občinske uprave, izdatkom za vzdrževanje objektov ter tekočih transferjev, sestavljenih iz plačila razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev, regresiranja oskrbe na domu, regresiranje prevozov v šolo, subvencj ter med drugim tekočih transferjev v javne zavode. Po razpravi ob tej točki dnevnega reda so svetniki Loga - Dragomerja z enajstimi glasovi za in enim vzdržanim proračunu za leto 2012 dali zeleno luč za izvajanje.
Poleg proračuna je svet potrdil še kadrovski načrt za prihodnje leto, ki ostaja nespremenjen, program prodaje finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja ter razpolaganja s stvarnim premoženjem občine. Vesna Erjavec
Poziv občine
Občane in občanke pozivamo, naj v skladu s četrtim odstavkom 11. člena Odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 83/11) za svojimi psi počist^o iztrebke in jih na primeren način
odlož^o v za to predvideni koš za živalske iztrebke oz., če na območju ni takih košev, jih morajo odložiti v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. Prosimo, da vrečke z iztrebkom primerno zaprete.
Občinska uprava Občine Log - Dragomer
Občina je oddala vlogo za kohez^ska sredstva za kanalizacjo
Občina Log - Dragomer je na Ministrstvo za okolje in prostor konec decembra oddala vlogo za pridobitev kohez^skih sredstev za kanalizacjo. Do marca morajo na občini pridobiti vse služnosti.
Po dobrih treh letih od podpisa pogodbe o izdelavi idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Log - Dragomer, so vsi potrebni dokumenti le romali na Ministrstvo za okolje in prostor. Zadnje dokumente, in sicer dokument identifikacje investicjskega projekta (DIIP), je na svoji decembrski izredni seji obravnaval in odobril tudi občinski svet. Ta je takrat še pooblastil župana za podpis sklepa o potrditvi DIPP-a, študje izvedljivosti z analizo stroškov in koristi za ta projekt ter predinvesticjske zasnove za projekt Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Log - Dragomer.
Sedaj je na vrsti pridobivanje še zadnjih služnosti, ki jih mora občina pridobiti do konca marca. Pri tem naj bi občinski upravi, ki bo izdelala seznam parcel, na katerih se pojavljajo težave s pridobivanjem služnosti, pomagal občinski svet in člani delovnih teles, ki bodo na sestanku ocenili možnosti za pomoč pri pridobivanju služnosti. Na Logu naj bi bil potek kanalizacje v večjem delu usklajen z lastniki parcel, na območju Dragomerja je po podatkih občine treba skleniti še pet služnosti, na Lukovici pa občini manjka še okoli trideset služnosti, kar je še polovica od prvotnega števila
Predvidenih 19,27 km kanalizacjskega omrežja
Po DIIP-u naj bi bilo v Dragomerju zgrajenih 3,56 km kanalizacjskega omrežja, kar naj bi stalo dober miljon evrov, na Logu 10,66 km, za katerega naj bi odšteli skoraj 3,8 miljonov in na Luko-vici 5 km kanalizacjskega omrežja, ki je ocenjen na skoraj 1,2 miljona evrov. Gradnja čistilne naprave je ocenjena na dobra dva miljona. Skupaj je projekt Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Log - Dragomer ocenjen na dobrih 8,6 miljonov evrov, ki naj bi jih občina pridobila iz evropskih kohezjskih sredstev, sredstev občine iz naslova okoljskih dajatev in zaračunanega komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacjsko omrežje ter s proračunskimi sredstvi. Največji del sredstev naj bi občina dobila iz kohezjskih sredstev, in sicer je v DIPP-u predvidenih skoraj šest in pol miljonov sredstev EU, dober miljon iz države, preostalo pa bi zagotovila občina.
Z gradnjo kanalizacje naj bi začeli aprila 2013, končana pa naj bi bila do septembra 2015. Najprej je predvidena gradnja čistilne naprave, ki bi lahko začela obratovati v začetku lata 2014. Nanjo bi z gradnjo primarnih kanalov v Dragomerju, Lukovici in na Logu do konca leta 2014 priključili že obstoječo kanalizacijo. Projekt bi nadaljevali z gradnjo nove sekundarne kanalizacije v Dragomerju in nato leta 2015 z izgradnjo sekundame kanalizacije še na Lukovici in na Logu.
Vesna Erjavec
NE parkiranju na pogorišču trgovine
Od začetka januarja sameva parkirišče na pogorišču nekdanje trgovine. Tam parkiranje ni več mogoče. Več v pojasnilu Občinske uprave: »Občane obveščamo, da od 3. 1. 2012 dalje uporaba parcele št. 658/8 k.o. Log (parcela nekdanje trgovine v Dragomerju) kot parkirišča ni več mogoča, ker lastnik, M3 projekt, d.o.o., z občino ni podaljšal najemne pogodbe.« Letos je bilo za najem tega prostora v proračunu predvidenih 12 tisoč evrov, ki pa sedaj ne bodo porabljeni. Parkirna problematika v središču Dragomerja se je tako še zaostrila, zato na občini že iščejo možnosti za umestitev parkirišča na enem izmed območj v neposredni bližini vrtca, gasilskega doma in občine oziroma športnih površin. Sicer pa je s tega zemljišča občina morala umakniti tudi ekološki otok.
Nadaljnji korak, po odločitvi o ustavitvi aktivnosti projekta PSTO Dragomer, je naredil tudi M3 projekt, ki je občini posredoval ponudbo za odkup zemljišč oziroma projekta. Kot je v ponudbi zapisal direktor podjetja M3 projekt Ermin Topuz, je občini - še pred vložitvjo morebitnih odškodninskih zahtevkov - v odkup ponudil celotni projekt z zemljišči v lasti M3 projekt, d. o. o., ter vso projektno dokumen-tacjo s pridobljenimi soglasji soglasodajalcev, raziskavami, poročili oziroma odkup zgolj zemljišča v lasti M3 projekt, d. o. o. Kot smo izvedeli, bi bili obe predlagani možnosti odkupa za občino prevelik finančni zalogaj, zato so Topozu poslali negativen odgovor. Sicer pa je župan Mladen Sumina pojasnil, da tudi občina ne miruje in še naprej vodi aktivnosti za izgradnjo trgovine. Tako so Mercatorju

že pojasnili trenutno stanje, dogovarjajo pa se tudi že za sestanek, na katerem naj bi jim Mer-cator predstavil svoje videnje, kako razrešiti nastalo situacjo. Pobudo za nadaljevanje postopkov za izgradnjo trgovine je občinskemu
svetu poslala tudi Civilna iniciativa za manjšo trgovino, ki v svojem pismu predstavlja svoje predloge za razrešitev problematike trgovine in urejanja središča Dragomerja.
Vesna Erjavec
38 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Krajevnega urada v Logu - Dragomerju za enkrat ne bo
Pobudo, da bi pisarna vrhniške upravne enote vsaj enkrat na teden gostovala v Občini Log -Dragomer, je na eni izmed prejšnjih sej predlagal svetnik Viljem Kosednar. A kot v pojasnilu odgovarja načelnica upravne enote, mag. Gabr^ela Mlinar, so možnosti za organizac^o krajevnega urada v Dragomerju zelo majhne. Kot pravdo, je v zadnjih letih trend zmanjševanje krajevnih uradov, predvsem zaradi manjšega zanimanja ljudi, elektronskega poslovanja ter tudi optimizac^e delovnih procesov in nujnega zmanjševanja poslovnih stroškov. Kot dodaja Mlinarjeva, je Občina Log - Dragomer od Upravne enote Vrhnika oddaljena okoli 9 kilometrov, od Upravne enote Ljubljana okoli 10, od Krajevnega urada Brezovica pa jo loči okoli 5 kilometrov. Ob tem načelnica poudarja, da je pri večini upravnih postopkov in drugih upravnih nalogah odpravljena krajevna pristojnost, tako da občani te storitve lahko korist^o na vseh upravnih enotah oziroma
krajevnih uradih.
Če bi bil urad ustanovljen, Mlinarjeva pojasnjuje, bi moral načelnik upravne enote pred ustanovitv^o krajevnega urada pridobiti predhodno pisno soglasje ministra, pristojnega za upravo. Pri odločitvi o ustanovitvi krajevnega urada je pomembna predvsem oddaljenost predvidene nove lokac^e od upravne enote in število prebivalcev, ki bi koristilo upravne storitve na novo nastalem krajevnem uradu. »Ustanovi se krajevni urad kot notranja orga-nizac^ska enota (če se javnim uslužbencem lahko zagotovi 8 urno dnevno zaposlenost in 40 urni delovni teden, ki je po vsebini in obsegu primerljiv z delom na upravni enoti) ali pa upravna enota izvaja naloge krajevnega urada kot način dela, če glede na krajevne razmere ni potrebe po opravljanju nalog za polni delovni čas,« je še dejala načelnica Gabr^ela Mlinar.
Vesna Erjavec
Sprejet je letni program športa
Na zadnji seji v starem letu so svetniki dali zeleno luč letnemu programu športa za leto 2012. Ta je oblikovan v skladu z nacionalnim programom športa, v njem pa so opredeljeni programi športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihova vsebina ter vi-
Največ sredstev je predvidenih za sofinanciranje različnih športnih dejavnosti otrok in mladine.
šina in namen sredstev, predvidenih v proračunu.
V letošnjem proračunu je za šport namenjenih skoraj 38 tisočakov. Največ proračunskih sredstev je namenjenih sofinanciranju športnih
dejavnosti šoloobveznih otrok in mladine. Za te dejavnosti bodo namenili okrog 54 odstotkov vseh sredstev, od tega največ dejavnostim, usmerjenim v kakovostni in vrhunski šport. Sredstva bodo namenili tudi športni rekreac^i in kakovostnemu športu, nekaj sredstev pa bo še za športne objekte, velike mednarodne, državne, medobčinske oziroma občinske športne prireditve in interesno športno vzgojo predšolskih otrok. Osemnajst odstotkov sredstev bo namenjenih rednemu delovanju društev in športnih zvez, ki na ravni lokalne skupnosti opravljajo strokovno, organizac^sko in razvojno nalogo, nekaj denarja pa bodo razdelili tudi za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra. Sredstva bodo po ključu, opisanem v Letnem programu športa, razdelili med posamezne vsebine oziroma programe, ki se bodo pr^avili na javni razpis, ki ga mora občina objaviti najpozneje v dveh mesecih po sprejemu letnega programa športa.
Vesna Erjavec
Plin položen do občinske meje
Energetika Ljubljana je v decembru nadaljevala s širjenjem plinovodnega omrežja ob glavni regionalni cesti od Brezovice proti Občini Log - Dragomer in dela končala tik na občinski meji. Plinifikac^a območja naj bi se nadaljevala; trenutno Energetika pridobiva gradbeno dovoljenje, pripravljene pa imajo že projekte in pridobljena soglasja DRSC. Do letošnje pomladi naj bi napeljali glavni vod do Dra-
gomerja in ga povezali z že položenimi plinovodnimi cevmi na Dragomerski cesti. Plini-fikac^a Dragomerja naj bi bila izvedena letos in prihodnje leto, nato pa bi v druga naselja plin pripeljali v skladu s povpraševanjem. Sicer pa so že konec decembra in v začetku januarja nekateri prebivalci Loga - Dragomerja dobili neobvezujoče povpraševanje za priklop na plin. (ve)
Novoletna prireditev na
OŠ Log - Dragomer
Na naši šoli so učenci prve triade tudi letos - že tradicionalno - pripravili novoletno prireditev za starše. Vsi otroci so se za kratek čas spremenili v majhne, prikupne škratke, ki so svoje starše navdušili s petjem, plesom in igro. Vsak razred se je pod vodstvom svojih učiteljic predstavil s točko, ki je staršem na obraze privabila nasmeh, nekaterim pa tudi kakšno solzico. Višek prireditve je bil, ko je 130 učencev hkrati, v velikem škratovskem pevskem zboru, s pesmijo vsem skupaj voščilo srečno in zdravo novo leto.
Brigita Žitko in Manja Razoršek
OPN je tik pred javno razgrnitv^'o
Po informac^ah ložansko-dragomerske občinske uprave naj bi kmalu javno razgrnili občinski prostorski načrt. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, naj bi javna razgrnitev potekala v februarju in marcu. »Po sklepu 4. redne seje OS z dne 16. 2. 2011 bo javna razgrnitev trajala najmanj dva mesece, torej predvidoma v februarju in marcu 2012,« pojasnjuje Kos, ki dodaja, naj bi bila v tem času tudi javna obravnava. Zbore občanov bodo, najverjetneje marca, sklicali za vsa tri naselja. (ve)
TI	V-iV**	-i	ri	«V*	V
Pomoč družini na domu - starejšim omogoča bivanje v krogu družine
Velja, da si starejši tudi na jesen življenja žel^o ostati doma v domačem okolju in krogu družine. Tega se zavedamo tudi v Občini Log - Dragomer, zato vas vabimo, da koristite socialno varstveno storitev pomoč družini na domu. Ta je namenjena upravičencu v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko lahko socialna oskrba na domu vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Izvajalci socialne pomoči na domu ponujajo tri sklope pomoči: v gospodinjstvu, pri osebni higieni in pri ohranjanju socialnih stikov. Socialna delavka, ki izvaja pomoč na domu pomaga pri oblačenju oziroma slačenju, pomaga pri vzdrževanju osebne higiene s pomočjo pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov. Po potrebi pomaga pri lažjih gospodinjskih opravilih in kuhanju oz. prinašanju kosil, pom^e uporabljeno posodo, odnese smeti,^ Izjemnega pomena pa je tudi pomoč pri ohranjanju in vzpostavljanju socialnih stikov, tako lahko socialna delavka pomaga pri vzpostavljanju socialne mreže z okoljem, s prostovoljstvom ali s sorodniki, spremlja upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informira ustanove o stanju in potrebah upravičenca, lahko pa upravičenca pripravi tudi na institucionalno varstvo.
Upravičenci do socialno varstvene pomoči so:
-	osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
-	osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/83, 114/06 - ZUTPG, 122/07 - Odl. US, 61/10 ZSVarPre), ki po oceni pristojne komis^e ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
-	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkc^,
-	kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
-	hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Za vse podrobnejše informac^e smo vam na
voljo na telefonski številki 750 77 03 - Jolanda
Fon.
OBČINA LOG- DRAGOMER
Log - Dragomer je med finalisti za najbolj zeleno občino
Za laskavi naslov »najbolj zelene občine« se Log - Dragomer potegujeta v dveh kategorijah, končna odločitev bo znana 31. januarja.
Odgovorno ravnanje do okolja, v katerem živimo, postaja ključni dejavnik trajnostnega razvoja na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Tudi Slovenca se vedno bolj zaveda nalog, ki jih terja koncept trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kar naj bi se še posebej pokazalo v lokalnih skupnostih, kar je temeljni pogoj, da ohranimo zeleno Slovenko. Seveda pa morajo biti pri tem občine razvojno in prostorsko zeleno naravnane, tako da s svojo aktivno vključenostjo v spodbujanje zelenega okoljskega ravnanja in učinkovitim izvajanjem dodatnih okoljskih ukrepov (ne le tistih, ki so določeni z zakonom) prispevajo h krepitvi zelenega razmišljanja občank in občanov ter tako pripomorejo k razvoju zelene Slovence. Pri tem je Občina Log - Dragomer uspešna, saj se je kar v dveh kategor^ah uvrstila med finalistke za "najbolj zeleno občino 2011". Natečaj za najbolj zeleno občino organizira FIT med^a pod blagovno znamko Zelena Slovenca v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovence in Skupnostjo občin Slovence. Letos se je na natečaj odzvalo
28 občin, ki so izpolnile anketne vprašalnike s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja občine, aktualni vsebinski poudarek pa je na področju ravnanja z odpadki. Finalisti po posameznih kategor^ah so:
-	najbolj zelena mestna občina: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
-	najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
-	najbolj zelena občina z več kot 5000 preb.: Krško, Vojnik, Vrhnika
-	najbolj zelena občina z več kot 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Gorenja vas -Poljane, Vojnik, Vrhnika
-	najbolj zelena občina do 5000 preb.: Dobrna, Log Dragomer, Trzin
-	najbolj zelena občina do 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica, Dobrna, Log - Dragomer
Zaključni dogodek, na katerem bodo razglasili zmagovalce, bo 31. januarja ob 12. uri v veliki seji dvorani ljubljanske Mestne hiše.
Vesna Erjavec
v	_
Vpis otrok v OS Log - Dragomer, enota Vrtec Log - Dragomer
Spoštovani!
Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OŠ Log - Dragomer, enota Vrtec Log - Dragomer, za šol. leto 2012/13. Vloge sprejemamo najpozneje do 28. 2. 2012 za sprejem otrok s 1. 9. 2012. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komis^a ne bo obravnavala. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih
otroci so bili v minulem šol. letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so vloge oddali za sprejem v šol. letu 2011/12 po 28. 2. 2011 in otroci niso bili sprejeti. Komis^a za sprejem otrok bo vloge obravnavala v aprilu na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vrtca na naslovu: http://www.oslogdragomer.org/vrtec/ index.php?option=com_docman&task=cat_vi-ew&gid=15&Itemid=32.
Ravnateljica: mag. Mihaela Mrzlikar
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
39

osec
Log - Dragomer
Prvi pohod z baklami k polnočnici
V	Občini Log - Dragomer deluje v okviru Društva Kosec tudi Odbor za varstvo kulturne dediščine in prikaz starih običajev. V programu ima enajst običajev, predstavitve katerih se udeležuje veliko občanov iz naše občine pa tudi od drugod.
V	soboto, 24. decembra, smo obudili običaj odhoda k polnočnici na Brezovico z baklami. To smo načrtovali že leto pred tem, a tedaj dogodek še ni dozorel. S pomočjo občine smo kupili štirideset bakel, a se je izkazalo, da jih je bilo premalo. Zato smo se dogovorili, da bo vsaka družina dobila eno
ali največ dve bakli. Prvo zbirno mesto je bilo pri Siciljani v Dragomerju, drugo pa pri Ponvici na Lukovici. V koloni s prižganimi baklami smo se odpravili v farno cerkev na Brezovici. Pogled na našo kolono je bil po pričevanju drugih ljudi zares veličasten. Pred cerkvijo smo bakle ugasnili, nekaj pa smo jih uporabili za osvetlitev prostora, kjer so delili kuhano vino in čaj. Po končani polnočnici smo se okrepčali s kuhanim vinom ali čajem, dekleta pa so delila tudi pecivo. Malo pred drugo uro smo bakle ponovno prižgali in se po isti poti vrnili domov. Pri Siciljani smo bakle ugasnili, ostanke pa pospravili, da ne bi bilo požara. Tako je zahteval naš požarni vodja Rok Meglen. Zapisati moram, da kar zadeva požamo varnost, imamo vedno dobro poskrbljeno. V Dragomerju smo med udeležence razdelili še koledarje našega odbora z motivi dela prek vsega leta in si voščili praznike. Zaradi zelo dobrega odziva smo se odločili, da bomo v prihajajočem letu še nadgradili prikaze naših starih običajev.
Ludvik Rožnik, foto: Vesna Erjavec
Dejavnosti KUD Kosec
v mesecu februarju in marcu
06.02.2012 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku s svetovno ob 18.00 uri znano harfistko doc. Mojco Zlobko - Vajgl in slavnostno govornico ga. Ka^o Hvalica
Nastopali bodo še Mladinski pevski zbor OŠ Log - Dr^o-mer, učenke in učenci OŠ Log - Dr^omer, Učiteljski pevski zbor OŠ Log - Dragomer in Orfova skupina. Lokacija: OŠ Log - Dr^omer (večnamenski prostor)
21.02.2012 Izdelava nakita iz filca
ob 18.00 uri Likovna sekcija vas vabi, da se nam pridružite pri izdelavi ročno izdelanih ogrlic, uhanov in brošk iz vohiene prge. Lokacija: OŠ Log -Dr^omer (učilnica št. 10, pritličje)
22.02.2012 3. redni letni Občni zbor KUD Kosec
ob 18.00 uri Lokacija: OŠ Log -Dr^omer (večnamenski prostor)
V marcu napovedujemo, v okviru Odbora za ohranjanje kulturne dediščine, izdelavo pirhov, izdelavo butaric, prireditev ob materinskem dnevu in čistilno akcijo ter dobrodelni koncert vijolinistke Petre Herič. Hkrati pa bomo organizirali začetni tečaj angleščine, ki bo potekal na OŠ Log -Dragomer s predavateljico Vesno Marinko. Zainteresirane vabimo, da pokličete naše društvo.
Prijave za vse dejavnosti in več informacij pri tajnici KUD Kosec, Lojzki Šarabon, gsm: 064 132038.

osec
Log - Dragomer
Zelo obiskana Rega
Na Debelem hribu (541 m), kjer domujem, mi ni čisto nič dolgčas, saj me je v minulem letu obiskalo skoraj 8.000 obiskovalcev, vendar se niste vsi vpisali. Hkrati vas vabim na Občni zbor PD REGA, ki bo v soboto, 25. februarja 2012, ob 18. uri v gasilskem domu v Dragomerju.
¿nv •	J v*	r^j*
Srečanje z družino Sodja
Srečanja s slovenskimi glasbenimi družinami so vedno posebno doživetje, saj ima vsaka nekaj svojstvenega, kar jo ločuje od drugih, vse pa povezuje glasbena muza. Na letošnjem srečanju v Klubu Krka v Ljubljani so bili gostje člani družine Sodja.
^Lovro Sodja je dolgoletni učitelj flavte, Glasbeni šoli Franca Šturma v Šiški je zvest že kar pet desetletj, najbolj pa je zaznamoval glasbeno šolstvo na Koroškem, kjer je poučeval več kot dvajset let, enajst let pa je bil tudi zelo dejaven pedagoški vodja oddelkov slovenskih glasbenih šol. V zahvalo za njegovo pedagoško in organizacijsko delo je leta 2005 med drugim prejel posebno odlikovanje - avstrijski križ za znanost in umetnost iz
i i
Od leve: Lovro, Darja, Jana, Dušan, Tatjana
rok avstrjskega veleposlanika Valentina Inzka, na kar je še posebno ponosen.
Lovro Sodja je ena tistih redkih požrtvovalnih osebnosti, ki je več kot dvajset let tlakovala pot prjateljstva med Slovenci in Avstrjci prek naših zamejskih družin in njihovih otrok, željnih glasbene izobrazbe, zato se ni čuditi,da je postal tudi predsednik Društva slovensko-avstrjskega prjateljstva. Na večeru v Klubu Krka so bili prisotni tudi številni koroški Slovenci, ki do-mujejo onstran meje, in gospoda Sodjo spoštujejo, obenem ga imajo za svojega. Lovro Sodja ni le predan učitelj, marveč tudi izjemen organizator, ki je bil vrsto let duša in srce slovenskih in evropskih tekmovanj mladih glasbenikov, organistov in baletnih plesalcev. Po njegovi zaslugi je mnogo zdaj že uveljavljenih mladih glasbenikov dobilo prve stike z evropskimi odri, kar gotovo niso pozabili in so mu še vedno hvaležni. Pa še nekaj je treba dodati: smisel za sistematiko in zgledno zbiranje gradiva
imajo menda predvsem ženske, a prof. Lovro Sodja je ena svetlih izjem, saj je izredno natančen in vedno razmišlja tudi o tem, da je treba vse shraniti in dokumentirati za prihodnje rodove, predvsem pa o vseh dosežkih mladih glasbenikov obvestiti javnost - in prav je tako!
Gospa Jana Sodja, ki ji je bila na družabnem srečanju dana čast, da je prva zarezala v prednovoletno Krkino torto, je vsa leta razpeta med dvema močnima glasbenima poloma: izjemno dejavnim soprogom in razvijajočo se glasbeno kariero sina Dušana in snahe Tatjane. Lahko bi rekli, da je nekakšna vez, ki tvori varen pristan vsem družinskim članom (zakonca Sodja imata tudi hči, ki živi v tujini in se vedno rada vrača v topel dom), je razgledana dama z veliko ljubeznijo do umetnosti, hkrati pa preprosta ženska, ki ima rada fizičen stik z rodno grudo. Zakonca Sodja sta lahko srečna, da se njuni geni prelivajo tudi po žilah sina Dušana, ki si je izbral za življenjsko sopotnico sorodno dušo. Njegova soproga Tatjana Kavčič je pianistka, spoznala sta se že v študentskih letih, pot ju je vodila prek salzburškega Mozarteuma na domače in tuje koncertne odre. Oba sta redno zaposlena v Slovenski filharmoniji, sicer pa vsako prosto urico izkoristita za skupne vaje - že pred sedemnajstimi leti sta namreč ustanovila duo s posrečenim imenom Claripiano, prejela lepe ocene v strokovnih tujih revjah za svoji zgoščenki, posebej cenita slovensko ustvarjalnost in izvajata skladbe slovenskih avtorjev tudi v tujini.
Oče Lovro Sodja je ves čas, verjetno tudi zaradi dolgoletnega plesanja v baletnem zboru, v dobri psihofizični kondicji, kar vzdržuje s hojo v hribe, je namreč velik občudovalec naših gora. Prav zato se mu, kot je povedal, nikoli ni zdelo odveč voziti se čez Karavanke, kjer je okoliške hribe lahko občudoval v vsakem letnem času, ko so se odevali v različne barve. Pravjo, da ljudje, ki imajo radi naravo, slabo ne misljo. Družina Sodja je tesno povezana z naravo in to jih napaja z neko posebno pozitivno energjo. Zato sem bila kot moderatorka večera v Klubu Krka še posebej počaščena, da sem lahko kramljala z njimi. Dušan in Tatjana sta nam pripravila nekaj minut pono-tranjene interpretacje Poulencove sonate, ki nas je popeljala v prednovoletni čas, poln pričakovanj in lepih želja.
Darja Korez - Korenčan
Decembra je bilo veselo tudi v vrtcu
V veselem prazničnem vzdušju je v Vrtcu Dragomer potekal ves december. Strokovni delavci vrtca so v okviru Veselega decembra v vrtcu Dragomer za otroke pripravili štiri čarobne, zabavne in prijetne praznične tedne, ki so višek dosegli z odlično izvedbo predstave Sapramiška, obiskom Spominčic ter čarovniško predstavo.
Prvi uvodni teden v praznično dogajanje je potekal v duhu likovnega ustvarjanja. Otroci so z izdelovanjem dekoracje vrtcu nadeli praznično podobo, ki so jo dopolnili s postavljanjem smreke. Tisti teden so lahko prisluhnili tudi pravljici Božično praznovanje.
Drugi decembrski teden je bil posvečen pravljicam. V vrtcu so poslušali predvsem pravljice s praznično tematiko, v skrivnostni svet pravljic pa je otroke s pripovedovanjem zapeljala pravljičarka Tomi. Teden pravljic se je končal z dvema predstavama Sapramiška v izvedbi strokovnih delavk Vrtca Log - Dragomer. Predstavo je odlikovala odlična in prepričljiva igra, dovršeni kostumi in scenska podoba, ki so prepričali prav vse otroke, ki so dogajanju na odru napeto sledili skozi celotno predstavo. Vrtec Dragomer je na predstavo povabil tudi otroke in vzgojiteljice iz koncesjskega zasebnega Vrtca Zvezdica, predstavo pa so si ogledali še nekateri člani občinske uprave in podžupanja Branimira Brecelj. Ta teden so otroci imeli še Miklavžev zajtrk.
Tretji teden je bil "teden čarobnih trenutkov", v okviru kate-ga so izdelovali čestitke, imeli praznični zajtrk, čajanko ter se družili ob pogostitvi ob sadni plošči. Zadnji praznični teden je bil posvečen glasbi in plesu. Teden plesnih trenutkov so začeli s plesom snežink, ga nadaljevali s koncertom za klavir ter druženjem z Ženskim pevskim zborom Spominčice, ki so otrokom pripravile koncert. Ta teden so se otroci smejali še vragoljam čarovnika, se s Klaro učili novih pesmi, praznično dogajanje pa se je končalo z božičnim plesom in božičnim kosilom.
Vesna Erjavec
40 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Zgodovinski prispevek kraju
Veterani osamosvojitve Slovenije iz Občine Log - Dragomer so na pobudo Toneta Fridla in Primoža Remškarja stopili skupaj in določili prostor, kjer smo 25. 6. 2011 odkrili dva spomenika - pomnika borcem za našo svobodno Slovenijo. Spomenika bosta pričala naslednjim rodovom, kako in kdaj se je Slovenija osamosvojila. Člani predsedstva so sami zbrali sredstva za obe obeležji in njuno ureditev. Nekaj so prispevali tudi darovalci: Ivan Drofelnik, Brane Čamernik in Mitja Kržič.
Odbor za varovanje kulturne dediščine Ludvik Rožnik
Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica
V društvu upokojencev smo imeli prednovoletno srečanje, ki je bilo 18. 12. 2011 ob l5. uri v gasilskem domu. Na srečanju sta bila z nami tudi g. župan Mladen Sumina in podžupanja ga. Branka Brecelj. Spominčice so nam zapele nekaj prelepih pesmi, Babice žabice pa so zaplesale, da smo se res v prjet-nem vzdušju poslovili od starega leta. Imeli smo bogat sre-čelov s kar lepo glavno nagrado. Starejšim smo na srečanju razdelili darila, tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti, smo darila odnesli na dom. Članarino smo začeli pobirati 10., 11., 12. 1. in še v torek, 17. 1. 2012, ter za zamudnike še 24. 1. 2012 od 9. do 13. ure v Kotičku. Vsi, ki smo se udeležili tečaja računalništva. ga bomo nadaljevali 6. 2. 2012 ob 16. uri v OŠ Log - Dragomer, vsa prosta mesta smo že zapolnili. Pohod-ništvo - 26. 1. 2011 ob 9. uri se bomo zbrali pred gasilskim domom in nato odšli na Barje.	Anica Pleško
Stranka OODeSUS Log -Dragomer brez predsednika
DeSUS
Stranko smo ustanovili leta 2010 pred županskimi volitvami z namenom, da bi pomagali razvoju kraja. Naš namen je bil, da bi aktivno in konstruktivno sodelovali v občinskem svetu. V našem programu tudi ni bilo nasprotovanja gradnji, predvidenim objektom, kot so športno-gostinski objekt in stanovanjski objekt s trgovino, manjšimi lokali ter urejeno okolico, ki naj bi spremenila zdajšnji videz kraja - smetišča. Naš program je tako rekoč temeljil na hitrejšemu razvoju občine, pomoči starejšim in za lepšo prihodnost mlajšim. Stranka je postala v kratkem^ času najmočnejša politična stranka v občini Log - Dragomer. Že pri prvih volitvah smo si izborili dva sedeža v občinskem svetu, ni pa dosti manjkalo celo za tri.
Po volilnem izidu sta postala naša svetnika gospa Branka Brecelj z Loga, sedanja podžupanja, in gospod Ciril Kraševec iz Lukovice kot predsednik stranke oO DeSUS Log - Dragomer. Zelo pa nas je presenetil dosedanji predsednik stranke s svojim člankom v zadnji številki Našega časopisa. Navajam: »Že pred volitvami sem se odločil, da se strankarske politike ne grem več, ko boste to brali, bom bivši predsednik in član OO DeSUS.« Mislimo, da to ni pošteno, saj je izkoristil volivce stranke DeSUS za lastno promocjo in vstop v občinski svet. Pošteno bi bilo, da v tem primeru odstopi svetniško mesto naslednjemu po volilnem izidu, to je gospodu Cirilu Brajerju. Pravilno in pošteno je, da svetnik, ki so ga izvolili volivci stranke DeSUS, zastopa stranko po programu, ki pa naj temelji na hitrejšem napredku in razvoju občine, ne pa v korist lastnih interesov. Nenazadnje je njegovo delovanje pripomoglo k izidu rezultata na referendumu o novogradnji v Dragomerju. Rezultat poznamo in smo ogorčeni. Vse člane stranke DeSUS Občine Log - Dragomer obveščamo, da bo občni zbor stranke 14. februarja 2012 ob 18. uri v gasilskem domu Dragomer. Vabljeni vsi člani in simpatizerji naše stranke.
ODBOR STRANKE DeSUS Log - Dragomer
Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo
Komentar na županov govor ob odprtju kulinarično-športnega centra v Dragomerju
Županov govor, objavljen v prispevku iz prejšnje številke NČ, »v Dragomerju je vrata odprl TC center«, avtorice Vesne Erjavec, komentirava v naslednjem: petinpetdeset odstotkov občanov Dragomerja in Lukovice se je opredelilo proti bloku na referendumu z 81 % udeležbo. V svojem govoru ob odprtju TC-centra pa župan izvaja poreferendumsko kampanjo za blok. Župan si je dovolil ponovno poveličevati blok, čeprav so občani jasno izrazili svojo voljo proti gradnji. In še več, župan pouči 721 krajanov, ki so glasovali proti bloku, da niso razumeli te poslovne priložnosti. Takšno vztrajno podcenjevanje umnosti naših krajanov je žaljivo. O temi bloka je bilo v zadnjem letu v javnih razpravah pred referendumom izgovorjenih ogromno besed in prelito ogromno črnila, in sicer s strani zagovornikov in nasprotnikov bloka. In nato so se občani odločili tako, kot se pač so. Župan se očitno s takšnim rezultatom ne more sprjazniti. Saj izreče še naslednje, citirava: »Ali bomo v razmerah, ko je vse več občin po Slovenci, da ne omenim države, finančno podhranjenih in nelikvidnih, onemogočili načrtovano gradnjo zdravstvenega in kulturnega centra, načrtovano vlaganje v ŠP Log, javno razsvetljavo itd. Neka gospa me je po nedeljskem referendumu vprašala ali se morda načrtuje preprečitev izgradnja plinifikac^e, ki z brezoviške strani prihaja na naše območje. Odgovoril sem ji, hvala bogu tega ni možno več preprečiti, ker smo ustrezne akte pravočasno sprejeli. Običajno velja rek: priložnost zamujena, ne vrne se nobena.« Župan torej občane najprej kritizira, ker so glasovali proti bloku, nato pa jim s svojimi vprašanji pripiše namero, da bi onemogočili še načrtovano gradnjo zdravstvenega in kulturnega centra, vlaganje v ŠP Log, javno razsvetljavo itd., in da «hvalabogu« ne bodo mogli preprečiti plinifi-kac^e, ker so ustrezni akti že sprejeti. Proti takšni neupravičeni in podcenjevalni komunikacji s povsem neargumentirano vnaprejšnjo obsodbo, ki si jo dovoli župan Mladen Sumina, odločno nasprotujeva in pričakujeva, da se bo občanom javno opravičil. O načrtovani gradnji zdravstvenega in kulturnega centra ni tekla javna razprava in prav tako ne o načrtovanem vlaganju v ŠP Log, javno razsvetljavo itn., zato je kakršno koli povezovanje med temi temami in rezultati referenduma o bloku povsem brez
podlage. Iz tega izhajajoče neupravičeno obsojanje občanov, ki si ga župan privošči, ima lahko le namen vnašanja nestrpnosti s ciljem »deli in vladaj«. Tega pa si župan ne po svojih funkcji in ne kot človek, ki trdi, da želi ljudem in kraju dobro, ne bi smel dovoliti. Presojo o tem, ali je umestno, da se na otvoritvenih slovesnostih kritizira večino lastnih občanov in poveličuje zasebne vlagatelje, prepuščava županu in krajanom.
Olga Drofenik in Stanislav Plevnik
Referendum je padel - komentar
V prispevku Referendum je padel iz prejšnje številke NČ avtorica Vesna Erjavec citira nekaj izjav župana Mladena Sumine, ki med drugim izreče, citirava: »O t. i. Civilni iniciativi pravi, da se sama deklarira kot civilna iniciativa, jasen je namreč statut, da gre za ljudsko iniciativo takrat, ko je vanjo vključenih najmanj 5 % volivcev. V tem smislu je podhra-njena in gre za posameznike. Ti so si dovolili veliko manipulacje s podatki in so v precejšnji meri zavajali.« Člani civilne iniciative, ki smo občinskemu svetu dali civilno pobudo za referendum, se nikoli nismo deklarirali kot ljudska iniciativa. Župan ne ločuje pojma civilna iniciativa od pojma ljudska iniciativa in v tem primeru gre res za podhranjenost poznavanja občinskega statuta, ki jasno določa, da je ljudska iniciativa zelo ozek, pravni pojem, definiran v Statutu občine, citirava: »5. Ljudska iniciativa, 82. Člen, (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.« Pojem ljudska iniciativa se torej uporablja izključno tedaj, kadar najmanj 5 % volivcev zahteva po zakonsko določenem postopku, da se njihova pobuda obravnava na seji občinskega sveta. Takšni zahtevi mora občinski svet po zakonu ugoditi. Za razliko od ljudske iniciative pa je civilna iniciativa ali civilna pobuda zelo širok pojem, ki vključuje enega ali več posameznikov - članov civilne družbe, ki želijo neko vladajočo strukturo vzpodbuditi, naj nekaj stori. Pojem civilna iniciativa se uporablja za paleto različnih aktivnosti, ki jih eden ali več civilnih pobudnikov lahko izvaja, od tega, da poskuša za neki predlog pridobiti enega ali več občinskih svetnikov, ti pa lahko potem takšen predlog, po svoji presoji, sami predlagajo občinskemu svetu, do tega, da v predre-
ferendumski javni razpravi seznani občane o svojih stališčih. Županovi trditvi, da je civilna iniciativa v predreferendumski javni razpravi manipulirala s podatki in javnost zavajala, pa odločno nasprotujeva. Takšna pavšalna trditev, ki je župan ni podprl niti z enim samim argumentom, ni dostojna. Če nam župan kaj zameri, naj to poimenuje in omogoči, da v javnem dialogu izneseva protiargumente. Dejstvo pa je, da je tisti, ki je manipuliral in še vedno vztrajno manipulira, župan s trditvijo, da manjše samostojne trgovine v Dragomeru ni mogoče pridobiti. Vztrajava, da je na zemljišču zraven občinske hiše za takšno trgovino dovolj prostora in če se občani tako odločimo, lahko takšno trgovino tam takoj zgradimo z lastnimi sredstvi in jo oddajamo trgovcu.
Stanislav Plevnik in Olga Drofenik
Kdo zavira razvoj kraja in občine?
Nisem edini, ki mu ni všeč smetišče pri vhodu v Dragomer. Zato postavljam vprašanje tistim, ki so s svojo nepremišljeno agresivnostjo pred volitvami nagovarjali in prepričevali krajane, kako bo predvideni stanovanjsko-trgovski objekt pokvaril videz kraja. Civilna iniciativa, v kateri so aktivno delovali maloštevilni občani, brez odobritve in podpisov, niso imeli pravice prepričevati in vsiljevati svoje ideje, da ta objekt ni primeren za naš kraj. Premalo se zavedamo, da je vedno manj tistih, ki bi bili brez večje finančne pomoči občine pripravljeni vlagati v razvoj kraja, ki pa je nujno potreben. Poglejmo si sosednje občine, kot so Brezovica, Borovnica z visokimi bloki, pa nič ne pokvarjo videza kraja, celo ga polepšajo. Tudi v Dragomerju bi tak objekt z urejeno okolico privabil nove stanovalce, mlade družine, med njimi tudi strokovnjake, ki bi pripomogli ustvarjati lepši in prjaznejši kraj. V kraju je vedno več starejših, ki potrebujejo v bližini trgovino, kakšen lokalček, zdravstvene storitve, bankomat, lekarno in še kaj, kar bi lahko bilo v tem objektu, pa še lepo urejeno okolico bi imeli.
Z lepo urejenim krajem bi naše nepremičnine dobile dodatno vrednost, nova delovna mesta, ureditev in razširitev ceste pri vhodu v Dragomer in še mnoge pozitivne smeri. Naj ne bo naselje Dragomer izjema; iz vasi so nastajali trgi in mesta, pričakujemo, da bo v prihodnosti naš kraj predmestje Ljubljane.
Jože Sevšek
Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer
Občina LOG - DRAGOMER
Dragomer, Na Grivi 5 p. p.09
1358 Log pri Brezovici tel.: 01/75 07 700 faks.: 01/75 07 705 obcina@log-dragomer.si
Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP, 27/02 - Odl. US, 110/02 - ZGo-1 in 15/03 - ZOPA), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 122/07, 80/09), Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2012 (sprejet na 9. redni seji Občinskega sveta 21. in 22. 12. 2011) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 671-1/2012 z dne 3. 1. 2012), objavlja Občina Log - Dragomer,
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE LOG - DRAGOMER V LETU 2012
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici
2.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Log - Dragomer, in sicer:
I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki
se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: "Zlati sonček"
"Ciciban planinec"
ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke
1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: "Zlati sonček"
"Krpan"
"Naučimo se plavati"
mladi planinec, planinska šola, planinski tabor drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov
1.3.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let):
• cicibani in cicibanke
•	mlajši dečki in mlajše deklice
•	starejši dečki in starejše deklice
I.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
I.5. Interesna športna vzgoja mladine:
•	programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti
I.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovost-
ni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz.20 let):
1.	kadeti in kadetinje
2.	mladinci in mladinke
1.7.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
1.8.	Interesna športna dejavnost študentov:
• programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti
II. Športna rekreac^a
programi vadbe v različnih športnih panogah iii. Kakovostni šport
programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacjskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacje ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa
IV.	Vrhunski šport
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
V.	Šport invalidov
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
VI.	Športni objekti
Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, se upravljavcem športnih objektov občinskega pomena iz 6. točke prej omenjenih meril sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa.
VII.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Občina Log - Dragomer sofinancira izobraževanje
in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ.
VIII.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Log - Dragomer sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacjo za šport in športno aktivnost ter imajo promocjski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja.
IX.	Informac^ski sistem na področju športa
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
X.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne,orga-nizac^ske in razvojne naloge v športu
Občina Log - Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizacjske in razvojne naloge v športu.
3.	SUBJEKTI, KI SE LAHKO PR^AV^O NA JAVNI RAZPIS:
Izvajalci letnega programa športa v Občini Log -Dragomer so:
•	športna društva;
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovjo društva za posamezna območja oziroma športne panoge;
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacje, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
•	vrtci in osnovne šole;
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofit-ne;
•	organizacje invalidov, ki izvajajo športni program za invalide.
4.	POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN:
Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	biti najmanj devet mesecev registrirani s sede-
L ji
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
41
Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer •Uradne objave Občine Log - Dragomer
žem v Občini Log - Dragomer v skladu z veljavno zakonodajo in izvajati programe, namenjene občanom Občine Log - Dragomer;
• imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizac^ske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti.
Športna društva in zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa.
Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridob^o le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno.
Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva.
5.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV:
Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2012 je 37.800 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2012 namenjena za:
I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 55,50 % in sicer:
1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 2,00%
1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 15,00%
1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 20,00%
1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20%
1.5	Interesna športna vzgoja mladine 3,00%
1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 15,00%
1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30%
1.8	Interesna športna dejavnost študentov 0,50%
II. Športno rekreac^o 9,50% m.Kakovostni šport 8,00%
IV.Vrhunski	šport 0,00%
V.	Šport invalidov 0,00%
VI.	Športne objekte 3,00%
VII.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50%
VIII.	Znanstveno-raziskovalna dejavnost 0,00
o/
%
IX.	Založniška dejavnost 0,00 %
X.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00%
XI.	Informac^ski sistem na področju športa 0,00%
XII.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu 18,00%
6.	MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN:
Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer.
7.	DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA:
Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2012. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2012. Sredstva niso prenosljiva.
8.	ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG:
Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 30. 1. 2012. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, p. p. 09, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje z datumom 15. 2. 2012 ali osebno dostaviti na sedež Občine Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentac^e ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane.
Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Razpis - šport 2012«.
9.	DATUM ODPIRANJA VLOG:
Odpiranje vlog bo komis^a za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentac^o bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopoln^o. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom Občine Log - Dragomer zavržejo.
10.	DODATNE INFORMAC^E:
Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so vam na voljo na Občini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu 750 77 03, oziroma po elektronski pošti obcina@log-dragomer.si.
11.	RAZPISNA DOKUMENTAC^A:
Razpisno dokumentac^o lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentac^a je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je možno dobiti tudi po elektronski pošti.
12.	IZID JAVNEGA RAZPISA:
Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe.
Številka: 671-7/2011 Datum: 30. 1. 2012
OBČINA LOG - DRAGOMER
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-lA, Uradni list RS št. 33/07, 108/09) in 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) župan Občine Log -Dragomer objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer in Okoljskega poročila za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Log -Dragomer
1.	člen
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer in Okoljsko poročilo za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer in izdelana strokovna podlaga k omenjenim aktom (v nadaljevanju: OPN). Javna razgrnitev bo trajala od 6. 2. 2012 do 13. 4. 2012.
2.	člen
Dopolnjeni osnutek OPN bo razgrnjen na sedežu Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju: Občina).
Javna obravnava bo
-	v torek, 13. 3. 2012, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer za območje naselja Dragomer,
-	v sredo, 14. 3. 2012, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer za območje naselja Lukovica in
-	v četrtek, 15. 3. 2012, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma na Logu za območje naselja Log.
3.	člen
V času trajanja javne razgrnitve ima javnost na dopolnjeni osnutek OPN pravico dajati mnenja in pripomb. Pisne pripombe se v poslovnem času Občine lahko vpiše v knjigo pripomb, ki se nahaja v tajništvu občine, ali se pošljejo po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, s pripisom: "OPN - pripombe", ali na elektronski naslov Občine (obcina@log-dragomer.si). Rok za podajo pripomb h gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
4.	člen
Javno naznanilo se objavi Uradnem listu RS, v glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log - Dragomer.
Številka: 3500-15/2008 Datum: 16. 1. 2012
Župan
Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r.
BESEDILO ČLENOV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2012
Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP, 27/02 - Odl. US, 110/02 - ZGO-1 in 15/03 - ZOPA) in v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Slovenci (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 3. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 9. redni seji 21. in 22. 12. 2011 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2012
1.	člen
Letni program športa Občine Log - Dragomer za leto 2012 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu.
2.	člen
V proračunu Občine Log - Dragomer je za leto 2012 za Razpis - šport (proračunska postavka 18009, konto 41200001) predvidenih 100 % celotnega zneska konta Sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa.
3.	člen
S sredstvi za transferje neprofitnim organi-zac^am in ustanovam se bodo sofinancirali
naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Log - Dragomer glede na vsebino:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Ciciban planinec"
^ ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 2,00 % celotnega zneska konta 41200001.
1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Krpan"
^ "Naučimo se plavati" ^ mladi planinec, planinska šola, planinski tabor
V	okviru zgoraj navedenih programov Občina Log - Dragomer sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok.
^ drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira propagandno gradivo, organizac^o in izpeljavo občinskih, reg^skih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 15,00 % celotnega zneska konta 41200001.
1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let):
1.	cicibani in cicibanke
2.	mlajši dečki in mlajše deklice
3.	starejši dečki in starejše deklice
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Merilih za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 20,00 % celotnega zneska konta 41200001.
1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:
^ programi prilagajanja otrok na vodo ^ programi jahanja ^ programi iger z žogo ^ drugi programi za otroke s posebnimi potrebami
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,20 % celotnega zneska konta 41200001.
1.5	Interesna športna vzgoja mladine:
^ programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 3,00 % celotnega zneska konta 41200001.
1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let):
^ kadeti in kadetinje ^ mladinci in mladinke
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 15,00 % celotnega zneska konta 41200001.
1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:
c) programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev
ci) posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,30 % celotnega zneska konta 41200001.
1.8	Interesna športna dejavnost študentov:
^ programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,50 % celotnega zneska konta 41200001.
2.	Športna rekreac^a
^ programi vadbe v različnih športnih panogah
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Log - Dragomer sofinancira tudi strokovni kader.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov znašajo 9,50 % celotnega zneska konta 41200001.
3.	Kakovostni šport
^ programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^-skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov znašajo 8,00 % celotnega zneska konta 41200001.
4.	Vrhunski šport
^ programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki.
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
5.	Šport invalidov
^ programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizac^e, reso-cializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
V	okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov.
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
6.	Športni objekti
Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih
lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa.
Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine znašajo 3,00 % celotnega zneska konta 41200001.
7.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Občina Log - Dragomer sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer a že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin znašajo 2,50 % celotnega zneska konta 41200001.
8.	Znanstveno - raziskovalna dejavnost
Občina Log - Dragomer lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Log - Dragomer. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti.
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
9.	Založniška dejavnost
Občina Log - Dragomer lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikac^ ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Log - Dragomer.
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
10.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Log - Dragomer sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin znašajo 3,00 % celotnega konta 4120001.
11.	Informac^ski sistem na področju športa
Občina Log - Dragomer lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2011 Občina Log - Dragomer ne bo sofinancirala izdelave in vzdrževanja lastne spletne aplikac^e.
Občina Log - Dragomer v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
12.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu
Občina Log - Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organiza-c^ske in razvojne naloge v športu
Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja znašajo 18 % celotnega zneska konta 4120001.
4. člen
Občina Log - Dragomer mora najpozneje v dveh mesecih po sprejemu letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2012.
Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo pr^avili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer.
Številka: 671-7/2011 Dragomer, 22. 12. 2011
Občina Log - Dragomer Župan Mladen Sumina, l.r.
42
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kakšno vodo p^emo?
Z vodo je podobno kot z elektriko: imamo jo za samoumevno. Ko pa jo zmanjka, se življenje naenkrat zaustavi in premakne stoletje nazaj. Vemo pa tudi, da brez vode ni življenja, zato je varovanje njenih virov bistvenega pomena za zdravo življenje ljudi. V tokratnem prispevku smo po občinah povprašali kakšno vodo pyejo njihovi občani in kakšen je njihov način upravljanja z vodooskrbo.
Borovniški vršaj ima kvalitetno vodo
Večina območja občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer se napaja iz vode iz Borovniškega vršaja. Meritve kažejo, da gre za kvalitetno vodo. Odlikuje pa jo tudi lastnost, da jo je na voljo zelo veliko, zato v omenjenih treh občinah ne boste tako hitro slišali poziva k varčevanju z vodo v sušnih poletnih mesecih kot druge. Kljub temu pa že potekajo aktivnosti za novo vrtino.
»Naša voda je ena kvalitetnejših vod v Sloveniji,« pravi Andrej Treven z vrhniške komunale, kjer skrbi za področje vodovodov, komunala pa je upravitelj vodovodnih sistemov. »Imamo tri vodovodne sisteme: borovniškega, po-kojiškega in zaplaninskega. Borovniški napaja tako rekoč vse tri občine, pokojiški in zapla-ninski pa vsak svoje območje. Sistemi med seboj niso povezani, se pa dela na tem, da bi nekoč povezali borovniškega in zaplaninskega.« Noben od sistemov ni oporečen, pravi Treven, le pri zaplaninskem in pokojiškem so včasih vzorci neskladni z zahtevami zdravstvenih določil, zato je potrebna lokalna dezinfekcja. »Res je včasih neskladen tudi kakšen vzorec vode borovniškega vršaja, vendar je šlo v večini primerov za infekcjo na uporabnikovem sistemu in ne v samem sistemu vodovoda.« Vode je zaenkrat dovolj za potrebe vseh treh občin, vendar pa zakonodaja naroča še dodatni vir, ki naj bi pokril približno % potreb trenutnega vira. V ta namen v borovniški dolini potekajo raziskave za novo vrtino. Trenutni rezultati naj bi bili ugodni - voda je kvalitetna, pretok vode pa je tudi zadovoljiv (verjetno bodo potrebne tri vrtine). Glede na to, da so na Vrhniki vodovodne cevi zakopali že pred več kot stotimi leti, gre pričakovati na celotnem sistemu tudi velike izgube. »V letu 2010 smo beležili 34% izgube,
Andrej Treven iz Komunalnega podjetja Vrhnika, ki skrbi za upravljanje večine vodovodov v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer.
lani pa bo mogoče nekaj odstotkov manj. Sicer pa smo začeli s posebnim programom za zmanjševanje izgub. Postavili smo štiri merilne vodomerne jaške, katerih merilne naprave so telemetrično povezane z našim nadzornim centrom. Tako lahko v primeru okvare ugotovimo vsaj na katerem območju je prišlo do okvare, seveda pa po tem še vedno ostaja natančno iskanje napake na terenu.« Za primere »defektov« ima komunala posebno ekipo, ki je v pripravljenosti 24 ur oziroma je njena hitrost reagiranja odvisna od vrste okvare in od velikosti območja, ki je prizadeto.(gt)
Voda iz pipe ali steklenice?
Onesnaženost voda je globalna težava, zato je pitje vode iz pipe vedno večja redkost. V Slovenji imamo za enkrat še srečo, da se lahko odžejamo neposredno iz javnega vodovoda. Kljub temu pa lahko v medjih pogosto zasledimo informacje o onesnaženju zajetj vode. Preverili smo katere bakterje so viri onesnaženja pitne vode ter ali drži, da je tudi voda, ki jo kupimo, zaradi nevarnih snovi v nekaterih plastenkah, škodljiva.
Viri onesnaženja vode so lahko mikroorga- nalno podjetje Vrhnika za ustreznost kako-
nizmi, med njimi E-coli bakterje. Te so v velikem številu vedno prisotne v človeškem in živalskem blatu, zato njihova prisotnost v pitni vodi kaže na onesnaženje s fekaljami. Prav tako so indikator fekalnega onesnaženja enterokoki in zelo odporni bacili clostridium perfringens, ki lahko preživjo tudi ob klori-ranju, kažejo pa na staro fekalno onesnaženje. Pogosto v onesnaženi vodi najdemo tudi ko-liformne bakterje. Te lahko kažejo na poško-dovanost ali napake v omrežju ali na zajetju. Sicer pa je pri spremljanju kakovosti pitne vode zaradi najpogostejših akutnih posledic največja pozornost posvečena ravno slednjim. Zaradi uživanja vode, onesnažene s fekalni-mi klicami, lahko zbolimo. Najpogostejše so črevesna obolenja. Okužbe lahko potekajo v različnih oblikah, v redkih primerih se pojavijo resni zapleti. Kadar so ugotovljene bakteriološke neskladnosti, je vodo potrebno pre-kuhavati vsaj 3 minute. Po Pravilniku o pitni vodi preverjajo še kemjske parametre v pitni vodi, ki pokažejo na onesnaženost s kemičnimi snovmi (pesticidi, svincem, nitrati,^), ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi ter indikatorske parametre, ki pa kažejo le na splošno urejenost celotnega sistema. Komu-
vost pitne vode skrbi s stalnimi monitoringi ter notranjim nadzorom. Kaj pa voda iz plastenke? Voda iz plastenke je praktična predvsem na potovanjih, v izrednih razmerah in na območjih, kjer velja omejitev oziroma prepoved uporabe pitne vode. Ta voda je sicer nadzorovana po nekoliko strožjih kriterjih glede mikrobioloških parametrov, predvsem zaradi tega, ker bi lahko dlje časa stala, preden bi jo porabili. Vendar zaradi tega še ni varnejša in boljša kot tista iz pipe, saj so zahteve za kemjske snovi popolnoma enake, kot za vodo iz vodovodnega omrežja. So pa vedno bolj pogoste debate o škodljivosti plastičnih embalaž. Škodljive naj bi bile plastike z oznakami številke 1, 3, 6 in 7, saj se naj bi iz njih ob ponovnem polnjenju, če je tekočina dolgo časa v plastenki ali izpostavljena toploti, začele sproščati zdravju škodljive snovi. Na Inštitutu za varovanje zdravja zagotavljajo, da je kakovost vode iz plastenk in velikih posod oziroma balonov po kemjski lastnosti primerna kakovosti vode iz pipe, a hkrati poudarjajo, da v Slovenji ni nobene potrebe po pitju drage embalirane vode, saj je voda iz pipe dovolj kakovostna.
Vesna Erjavec
V horjulski dolini nad vodovodi bedi občina
Dejstvo je, da bodo zaradi zakonskih določil, morali vsi vodovodi, ki pokrivajo območje z več kot 50 prebivalci, slej kot prej preiti pod okrilje občin. Prehod ni enostaven, še posebej ne, kjer so vodovode z lastnim denarjem in rokami gradili občani. Zato se večina občin odloča za postopen prehod, ki pri občanih ne dviguje toliko prahu.
Tako so ravnali tudi v horjulski občini, kjer s tremi vrtinami pokrivajo vseh devet vasi (le Koreno in Samotorica imata klasičen zajem vode). Ustanovili so režjski obrat z eno glavnih nalog, da na področju vodooskrbe naredi red. Kot pravjo na občini, to ni njihova kaprica, temveč jih je k temu pripeljalo dejstvo, da so zahteve služb inštitucj, ki be-djo nad njimi, začele postavljati vedno bolj stroga merila in dosledno izvajanje predpisov. Konec koncev je za kvaliteto vode in s tem povezanim zdravjem ljudi odgovoren župan, zato mora občina imeti pregled nad vodovodi in posledično spoštovati zakonska določila.
O temu, da bo potrebno predati tako imenovane vaške vodovode v občinske roke, se je govorilo že dolgo časa. Občina je v to kislo
jabolko ugriznila v lanskem letu. Da bi bil prehod čim manj »boleč«, so v večini primerov za upravljavce vodovodov določili kar tiste osebe (z njimi so podpisali podjemne pogodbe o delu), ki so že sedaj upravljale z njimi. Kot pravjo na občini, sistem, ki so si ga zastavili, dobro deluje. Vsekakor pa kvalitetne vode ne prinese le bedenje nad sistemom, marveč so potrebne tudi investicje. V horjulski občini se lahko pohvaljo, da so teh v zadnjem času naredili kar nekaj in s tem posledično prispevali h kvalitetnejši vodi. Vzporedno s prenosom vodovodnih sistemov na občino, se je poenotila tudi cena. Ta še zdaleč ne zadostuje za poslovanje vodovoda v zelenih številkah, a mogoče tudi na srečo občanov (ali pa tudi ne) je država dvig cen zaenkrat zamrznila.(gt)
Zajetje ob Prušnici lahko nadomesti Borovniški vršaj
Borovnica je leta 2007 s ciljem pridobitve sredstev iz evropskih kohezjskih skladov pristopila k medobčinskemu projektu »Čista Ljubljanica« - Dograditev in obnova vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju srednje in zgornje Ljubljanice, v katerem sodeluje trinajst občin. Leta 2009 so občine Borovnica, Vrhnika, Log-Dragomer, Postojna, Pivka, Ig, Brezovica, Cerknica, Logatec in Škofljica s skupno pogodbo pristopile k izvajanju podprojekta Oskrbe s pitno vodo, del katerega je tudi ureditev rezervnega vodnega vira v dolini Prušnice in navezava na obstoječi vodovodni sistem Borovnica-Vrhnika-Log-Dragomer.
Odločitev za to je padla, ker je položaj Borovniškega vršaja v območju večjega tveganja onesnaženja, obstoječe vodovodno omrežje pa zaradi obsežnih poškodb beleži tudi do 34% izgube. V poznejšem obdobju sta iz podprojekta žal izpadli občini Ig in Cerknica, Borovnica pa je skladno z načrti konec leta 2010 že pristopila k izvedbi raziskovalne vrtine v Podstrmecu. Kljub natančnim predhodnim geološkim raziskavam pri tem ni šlo brez težav, saj so nameravano 200 - metrsko vrtino po enem mesecu uspeli izvrtati le do globine 154 metrov. Po besedah inž. Jake Žibrata iz Hidroconsultinga, izvajalci niso imeli dovolj močnega kompresorja, ki bi ob tako močnem dotoku vode zmogel izmetavati nakopani material. Uspeh pa kljub preglavicam ni izostal, saj so že na tej globini presegli načrtovano količino načrpane vode. »Hidrogeološke meritve, črpalni poskus in analize so namreč pokazali, da bi lahko iz vrtine neprestano črpali 16 l/sek. neoporečne vode s konstantno temperaturo 11,7 stopinje Celzja. S samo eno vrtino bi torej lahko oskrbovali približno 7000 uporabnikov, glede na površino in debelino vodonosnika pa je jasno, da bi lahko v dolini Prušnice zajeli tudi več kot 60 l/sek. podzemne vode, ki bi ob morebitnem onesnaženju nadomestila vodo iz vodarne Borovniški vršaj (kjer se trenutno načrpa 60-75 l/sek. - op.p.). Za bolj natančno opredelitev količine podzemne vode, ki bi jo lahko črpali, bo treba izdelati še vsaj tri črpalne vrtine,« pa ugotavlja inž. Zvone Mencej. Vodozbirno zaledje območja obravnavanega dolomitnega vodonosnika meri dober miljon m2 (dolini Prušnice in Otavščice), pri čemer je možnost onesnaženja minimalna, saj večino območja pokriva gozd, edina potencialna onesnaževalca sta le vojaško skladišče s centrom za ravnanje s strelivom ter kmetjske površine, kar naj bi v prihodnosti uredili z uredbo o vodovarstvenih območjih predvidenih zajetj z vrtinami. Obeti so torej dobri in kažejo, da se investicja v rezervni vodni vir v dolini Prušnice izplača.
Glede na to, da se evropska finančna perspektiva zapira z letom 2015, se z izvedbo seveda mudi. Martina Nartnik iz JP KPV pojasnjuje: »Zdaj smo v fazi, ko se bodo izdelovali PGD/PZI projekti, hkrati pa se bo delala vloga za prjavo projekta.« Predinvesticjsko zasnovo za projekt v višini dobrih 479.000 evrov (občinski prispevek bo 169.000 evrov) bo borovniški občinski svet potrjeval že 15. decembra letos. Obenem na raziskovalni vrtini potekajo redna testiranja načrpane vode, pri čemer so menda fizikalno-kemjske analize v redu, mikrobiološke pa so do nedavnega nihale, dokler niso s kamero ugotovili lom cevi in jo sanirali. Odgovorne tako na JP KPV kot na občini pa ob pogledu na izvedbene načrte menda že rahlo boli glava, saj naj bi trasa vodovodne navezave na Borovniški vršaj potekala preko kar, beri in piši, 90 zasebnih zemljišč. Želimo jim, da bi jim pridobivanje služnosti steklo vsaj tako hitro, kot iz nove vrtine priteka kristalno čista pitna voda.
Damjan Debevec
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 43
		
Podražitev vode v Polhovem Gradcu
V slovenskem merilu še vedno poceni, a tudi kakovostna
Polhov Gradec, 8. december 2011 - V mali dvorani KD Jakoba Trobca je v četrtek potekala 7. redna seja Sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, na kateri so svetniki razpravljali tudi o ceni domače pitne vode.
Občina Dobrova - Polhov Gradec je že pred časom skladno z zakonskimi zahtevami ustanovila režjski obrat, ki deluje v okviru občinske uprave, njegovo delo pa zajema tudi dela povezana z vodovodnimi sistemi ter pokopališči v občini. Iz tega sledi predlagan sklep podan s strani občine, da se s 1.1.2012 vse vodovode in pokopališča na območju Polhovega Gradca prenese v upravljanje občine oziroma režjskega obrata, kar so svetniki KS Polhov Gradec potrdili. To pa pomeni, da bo občina od sedaj naprej ne le upravitelj pač pa tudi naslovnik za nakazila vodarine ter grobnine, kar je nekatere svetnike zmotilo, tako kot tudi ponovna izguba vloge krajevne skupnosti. Toda župan Franc Setnikar, ki je seji prisostvoval, je zagotovil, da ta prenos ne pomeni za uporabnika nikakršnih sprememb, s prenosom bodo razbremenjeni le lokalni upravljavci vodovodov, vodovodni sistemi pa vsaj zaenkrat še ostajajo v lasti KS. Pri tem je še dodal, da bo s tem občina končno izpolnjevala zakonske določbe, ter zagotovil, da bo denar iz vodarin in grobnin ostajal na istih postavkah in bo namenjen izboljšanju teh dveh storitev.
Predvsem izboljšave in novitete potrebujejo vodovodni sistemi, od katerih je odvisna kakovost vode, ki jo pjejo krajani. V Občini Dobrova - Polhov Gradec stanje v oskrbi s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih spremlja in nadzoruje že nekaj let Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana), vse v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode in Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Tako znotraj tega na območju Polhovega Gradca opravljajo nadzor na petih vodovodih, in sicer na vodovodu Polhov Gradec, Praproče, Dvor - Dolenja vas, Po-
dreber, Hrastenice. Notranji nadzor, ki se izvaja skozi vse leto, poda tudi oceno ustreznosti, ki izhaja iz strokovne podlage - Pravilnika o pitni vodi, prav tako se kontrole izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost, in sicer na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških, fizikalno kemjskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja pred njeno distribucjo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Iz poročil, podanih s strani ZZZV Ljubljana, lahko razberemo, da je glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ocenjenih na podlagi Pravilnika, pitna voda na območju KS Polhov Gradec zadovoljiva. Tudi po posameznih vodovodnih sistemih, iz katerih se jemljejo vzorci za oceno stanja, nihajo, kar pomeni, da v določenem mesecu oziroma pogosteje je
to odvisno od letnega časa, ustrezajo Pravilniku, v določenem pa so neskladna z njim. Razlog za zadnje je prisotnost koliformnih bakterj v vodi, ki pa so navadno nizka, kar pomeni da ta voda ne predstavlja tveganja za zdravje njenih uporabnikov. Franci Petkovšek, vodja režj-skega obrata na občini, zadevo pojasnjuje, da je razlog za nihanje predvsem v vodnem viru, kajti na območju Polhovega Gradca imamo le površinske vodne vire, ki pa so zelo občutljivi na vremenske in druge zunanje vplive, zato se občasno pojavi neskladnost z določili Pravilnika o pitni vodi in dodaja, da je kakovost vode še vedno na zadovoljivi ravni, zdravje ljudi pa ni bilo nikoli ogroženo, saj so sistemi redno nadzorovani, v primeru poziva pa se nemudoma ukrepa z dodatnim čiščenjem vodohranov, kloriranjem ali pa obveznim prekuhavanjem vode. Večje težave s kakovostjo vode se po-
javljajo predvsem v nekaterih posameznih vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo malo število med seboj bolj oddaljenih uporabnikov. V teh ceveh voda veliko stoji, kar omogoča lažji razvoj nekaterih bakterj, tudi mikroorganizme fekalnega izvora, kar je bilo najdeno v vzorcu vode na vodovodnem sistemu v Črnem vrhu, v tem primeru pa so upravljavci, po besedah g. Petkovška, ukrepali tako, da so nanj namestili sistema za dezinfekcjo s pomočjo ultravjolič-nih žarkov ter sistema avtomatskega klorira-nja, kar je stanje normaliziralo. Vsi se strinjamo, da mora biti preskrba s čisto pitno vodo nemotena, za to pa je potreben stalen nadzor, potrebna so določena znanja in veščine, to naj bi nam novi upravljavci tudi nudili in zagotavljali. Ker pa vodovodni sistemi v občini Dobrova - Polhov Gradec potrebujejo izpopolnjevanja, izboljšave, rekonstrukcje, celo novogradnje to za občino pomeni tudi višje stroške vlaganja v vodovodne sisteme, zato je občina svetnikom KS Polhov Gradec predlagala podražitev vodarin za leto 2012 in naprej. Svetnikom je bilo predlagano, da se vodarina za območje Polhovega Gradca iz 0,19 €/m3 poveča na 0,35 €/m3, kar pa za mnoge ni bilo sprejemljivo, zato so soglasno potrdili, da cena vode v bodoče za gospodinjstvo stane 0,30 €/ m3, za gospodarstva pa 0,40 €/m3. Kljub visoki podražitvi vode smo krajani Polhovega Gradca in okoliških vasi še vedno lahko zadovoljni, da pjemo dokaj zdravo in čisto, predvsem pa poceni pitno vodo, saj je ta v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša za gospodinjstva okrog 0,67 €/m3 ter v primerjavi s sosednjimi občinami še vedno med najnižjimi (Občina Horjul - 0,40 €/m3, Občina Gorenja vas - Poljane - 0,20 €/m3, Občina Ško^a Loka - 0,49 €/m3, Občina Medvode - 0,51 €/m3).
Nadja Prosen Verbič
Kakšno je stanje naših pitnih voda?
Pogledali smo stanje dveh vodovodnih območjih na področju dobrovsko-polhograjske občine Ti dve območji zajemata krajevno skupnost Dobrova in krajevno skupnost Šentjošt.
Na območju Dobrove se Krajevna skupnost Dobrova oskrbuje s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselje Dobrova in vasi Brezje, Hruševo in Osredek. Prebivalci Krajevne skupnosti Šentjošt se oskrbujejo s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov in sicer: vodovodni sistem Šentjošt, Butajno-va, Kurja vas in Planina. Vodovodni sistemi z območja Dobrove so večinoma površinskega tipa in so zaradi vpliva s površine obremenjene s snovmi organskega izvora, med katerimi se pojavljajo tudi snovi fekalnega izvora. To je vzrok, da je na zajetju nameščena naprava za kloriranje pitne vode, kar v mikrobiološkem pogledu povečuje kakovost pitne vode in varnost oskrbe. Naprava za kloriranje pitne vode je trenutno nameščena le na vodovodnem sistemu Dobrova, na zajetju Šmešek in vrtini Gabrje. Voda vodovodnega sistema Brezje se v sistem distribuira direktno brez vsakršnega predhodnega postopka priprave. Zaradi visokega odstotnega deleža mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode, se ocenjuje, da je pitna voda neustrezna. Vendar to ne pomeni, da je bila voda vedno onesnažena z organskimi snovmi fekalnega izvora. Na vodovodnem sistemu Hruševo je bila kar nekajkrat ugotovljena prisotnost bakterj E.coli v pitni vodi. V teh primerih je uveden ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Prav tako se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distribucjo v omrežje na vodovodnem sistemu Osredek. Rezultati preskušanj so pokazali, da voda ustreza zahtevam pravilnika. Ukrepa prekuhavanja pitne vode pred uporabo zaenkrat še ni bilo potrebno izvajati. Obvezno pa je bilo potrebno pitno vodo dezifincirati z enim izmed ustreznih klorovih preparatov in sicer 1 do 2 krat tedensko v okviru priporočenih vrednosti.
Šentjoški vodovodni sistem vsebuje zaradi geoloških značilnosti malo raztopljenih mineralnih snovi. Na sistemu se opravlja dezinfekcja pitne vode z UV napravo, drugih postopkov priprave pitne vode na sistemu ni. Varnost oskrbe s pitno vodo se ocenjuje kot zadovoljivo s pripombo, da je potrebno redno nadzirati delovanje naprave za UV dezinfekcjo pitne vode. Voda v Butajnovi se zaradi stalne prisotnosti koliformnih bakterj v pitni vodi ne more ocenjevati kot zadovoljivo. Varnost oskrbe s pitno vodo bo mogoče na sistemu zagotavljati le ob rednem izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov. Na sistemu Kurja vas se ne izvaja noben postopek priprave pitne vode pred njeno di-stribucjo v omrežje. Prav tako se oskrba uporabnikov ne more oceniti kot varno, saj so organske snovi praktično stalno prisotne. Tako kot v Brezju, se tudi pitna voda s planine distribuira v omrežje brez vsakršnega predhodnega postopka priprave pitne vode. Ocenjuje se, da je voda na Planini zdravstveno neustrezna in predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Vodovodni sistem bi moral imeti uveden najmanj stalni postopek dezinfekcje vode. Zaradi navedenih ugotovitev in slabega stanja vodooskrbnih objektov, se varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu ocenjuje kot zelo slabo. Stanje pitnih voda na območju Dobrove je slabo, vendar v dopustnih mejah po določilih Pravilnika o pitnih vodah. V želji po izboljšanju stanja pitne vode bi bilo potrebno še skrbnejše in kontinuirano odvzemanje vzorcev vode za raziskave. Eden izmed preventivnih ukrepov na omenjenih vodnih območjih je prevzem nadzora stanja pitne vode preko režjskega obrata, na podlagi katerega bo skrb pazljivejša. Nekatere krajevne skupnosti so se odločile za prenos sistema na občino. V primeru KS Dobrova temu ni tako.(sa)
Misli zeleno - deluj zeleno
Zavoljo dolgoročne simbioze med človekom in okoljem je treba začeti pri najmanjših delcih, torej nas samih, zato smo v podjetju Plastika Skaza jeseni 2010 na trg lansirali kuhinjski koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko. Zaradi svojih funkcionalnosti je v prvi vrsti prjazen do uporabnikov in gospodinjstev tako v domačem kot tudi v širšem komunalnem prostoru. Med polnjenjem odpadkom vsakodnevno dodajamo naravni posip Biogen, ki poskrbi, da se v košu namesto gnitja vzpostavi proces fermentacje. Vsebina se v košu tako brez vonja v celoti razgradi, pri čemer se pesticidi in ostale škodljive snovi razgradjo na okolju prjazne elemente, ohranjo pa se vsi minerali in rudnine. Poleg svoje primarne funkcje, tj. odlaganje bioloških odpadkov, proizvaja tudi tri dodatne produkte; gnojilo za rastline, tekočino za vzdrževanje čistih odtokov in pa osnovo za kompost I. kvalitete. Z Organkom torej poskušamo premakniti razmišljanje ljudi v polje, kjer je edina smotrna odločitev ločevanje odpadkov in s tem dolgoročen doprinos k čistejšemu okolju za prihajajoče generacje, ki bodo za nami podedovali cel kup okoljske problematike.
Splet: www.organko.si	(0glasno sporočilo)
44
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika
Greznice in male komunalne čistilne naprave po novem
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., obvešča uporabnike javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, da je s 1.1. 2012 začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, 88/2011).

Ena izmed nalog obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je tudi S^T^TSiSi™ prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic. Obstoječa greznica je greznica, ki je de-ovala na dan uveljavitve Uredbe o emis^i snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, 98/2007 in sprememba 30/2010), to je 31. 10. 2007. Uporabnike obstoječih greznic obveščamo, da se morajo priključiti na javno kanalizac^o, če je območje z njo opremljeno. Če območje ni opremljeno z javno kanalizac^o, je uporaba obstoječe greznice dovoljena do konca leta 2017, na vodovarstvenih območjih pa le do konca leta 2015. Na območjih, ki do tega termina ne bodo imela kanalizac^e, bo treba obstoječe greznice ukiniti in jih nadomestiti z ustrezno malo komunalno čistilno napravo. Glede na Uredbo so ustrezne MKČN z zmogljivostjo do 50 PE tiste naprave, ki kot gradbeni proizvod ustrezajo standardom od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5. Za te naprave proizvajalec izda Izjavo o skladnosti, s katero zagotavlja ustreznost naprave prej navedenim standardom. Če MKČN ne ustreza zahtevanim standardom, torej nima Izjave o skladnosti, se ob zagonu MKČN izdelajo Prve meritve emis^e snovi pri odvajanju
odpadne vode iz MKČN, ki pa so za uporabnika bistveno večji strošek v primerjavi z izdelavo Ocene obratovanja MKČN, ki jo uporabnik pridobi pri upravljavcu -JP KPV, d. o. o. Za pomoč pri izbiri ustrezne MKČN vodi GZS na spletni strani (http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komu-nalnega_gospodarstva/55005) seznam MKČN, ki so izdelane skladno s standardom od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 ter je zanje izdana Izjava o skladnosti. Seznam je za stranke neobve-zujoč in zgolj informativnega značaja.
Način čiščenja odpadne vode vpliva na višino okolj-ske dajatve za onesnaževanje okolja. Uporabniki, ki odvajajo odpadne vodo v greznico, morajo plačati polno ceno okoljske dajatve (0,5283 €/m3), drugi, tisti ki imajo ustrezno malo komunalno čistilno napravo, pa le 10 % te vrednosti (0,0528 €/m3). Storitev praznjenja grezničnega mulja in blata iz MKČN lahko stranke naročajo prek elektronske pošte info@kpv.si in prek telefonske številke 01/750-29-60 na sedež podjetja do srede do 13. ure za tekoči teden. Redno praznjenje greznic poteka
Ne spreglejte - napovednik pomembnih dogodkov
Odvoz kosovnih odpadkov
Kosovne odpadke v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika bomo spomladi odvažali dve soboti, in sicer 21. aprila in 19. maja 2012. Odvoz naročite z dopisnico ali na spletni strani www.kpv.si.
Odpadna električna in elektronska oprema (oeeo)
V OEEO spadajo vsi mali in veliki gospodinjski aparati. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., in podjetje ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o., bosta v soboto, 31. marca 2012, v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika
pripravili akc^o zbiranja odpadne električne in elektronske opreme pod geslom Aparat, ki ni delal včeraj, tudi jutri ne bo. Prinesite ga!Več o akc^i preberite v marčevski številki Našega časopisa in na spletni strani www.kpv.si.
Humana
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., podjetje HUMANA, d. o. o., in občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika smo se odločili, da bomo po naših krajih spet postavili zabojnike Humana. Vanje boste lahko oddajali: uporabna rabljena oblačila (ženska, moška in otroška oblačila), uporabno rabljeno obutev, ves hišni tekstil (posteljnino, prte, bri-
vsak četrtek na podlagi predhodnega naročila. Stranke opozarjamo, da na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, 88/2011) in Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinski voda v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, prazni greznice in MKČN upravljavec javnega kanalizac^skega sistema - JP KPV, d. o. o. Omenjeno storitev mora izvajalec javne službe (JP KPV, d. o. o.) zagotoviti najmanj enkrat na tri leta. Prevzeto blato voz^o na ČN Domžale, kjer ga ustrezno očist^o.
Cenjene stranke prosimo, naj svojo greznico ali MKČN pregledajo in pravočasno naroč^o praznjenje in tako prepreč^o morebitne nevšečnosti ob zamašitvi.
(kpv)
sače, zavese modne dodatke (torbice, šale, kape, rokavice igrače, knjige. V zabojnike ne sod^o: umazana in raztrgana oblačila in obutev, krojaški odpadki, žimnice, raztrgane odeje, tekstilni polizdelki ^
Silažna folqa
Občane občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da lahko silažno fol^o (ta naj bo čim bolj čista oziroma naj ne vsebuje ostankov krme) pripeljejo na Center za ravnanje z odpadki. Prevzeli jo bomo brezplačno. Pri silažni fol^i starejšega tipa pa morate nujno odstraniti notranjo mrežico, ki jo lahko odložite v zabojnik za mešane komunalne odpadke doma.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Tečaj varne vožnje za voznike začetnike
Pridobitev vozniškega dovoljenja je velika prelomnica v življenju vsakega posameznika. S pridobljenim vozniškim dovoljenjem postane vsak posameznik bolj mobilen, obenem pa tudi bolj svoboden in neodvisen. Način pridobitve vozniškega dovoljenja se z leti spreminja, saj so že davno minili časi, ko so se vozniška dovoljenja pridobivala v okviru delovnih brigad ali pa v »motoroznanstvenih« društvih. Danes je pridobitev vozniškega dovoljenja razdeljena bolj zapleten postopek, ki ne obsega le učenja v avtošoli, ampak je tudi tečaj varne vožnje.
Komu je namenjen tečaj varne vožnje za voznike začetnike? Tečaj Varne vožnje za voznike začetnike je obvezen za vse, ki ste pridobili vozniško dovoljenje za A ali B kategor^o motornih vozil po 13. 8.2010 in ga morate opraviti v času, ko ste voznik začetnik (2 leti po opravljenem vozniškem izpitu oziroma do dopolnjenega 21. leta starosti). Vendar pa se na tečaj lahko pr^av^o le tisti vozniki začetniki, ki imajo že vsaj 4 mesece veljavno vozniško dovoljenje.
Vsebina programa je določena s strani države in obsega tri sklope: teoretični del (1 šolska ura), praktičen del na poligonu (6 šolskih ur) in skupinska delavnica (3 šolske ure). Namen tečaja varne vožnje za voznike začetnike je pridobitev izkušenj reagiranja v kritičnih situac^ah, kot so zaviranje v sili, podkrmarjenje in prekrmarjenje vozila, izogib oviri ...
Cena tečaja varne vožnje za voznike začetnike je določena s strani države in znaša 125,00 €. Tečaji varne vožnje se izvajajo na poligonih, ki so prirejeni za tovrstne tečaje. Takšnih poligonov je trenutno v Slovenci pet, nam najbližji pa se nahaja lOC Zapolje v Logatcu, kjer ima podjetje Blagomix konces^o za izvajanje tovrstnih tečajev. Več o samih tečajih in njihovem poteku si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani www.Blagomix.si. (ar)
Upravna enota Vrhnika svetuje
Potek veljavnosti potnih listov in osebnih izkaznic
Letos bo potekla veljavnost večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic. Priporočamo vam, da pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje in če je ta veljaven. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice ali potnega lista lahko vložite na kateri koli upravni enoti v Republiki Slovenci.
Osebna izkaznica	predložiti star potni list, če je izdan, oziroma
Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate drug dokument za identifikac^o in svojo bio-
priložiti staro osebno izkaznico, če je izdana, oziroma drug dokument za identifikac^o in svojo biometrično fotografijo. Za novorojenčka je treba predložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu (rojstni list).
Osebna izkaznica za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 12,43 evra. Osebna izkaznica za otroke od 3. leta do 18. leta starosti se izda z veljavnostjo 5 let in stane 14,25 evra. Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo 10 let in stane 18,77 evra.
Potni list
Vlogi za izdajo novega potnega lista morate
metrično fotografijo. Potni list za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 29,67 evra. Potni list za otroka od 3. do 18 leta starosti se izda z veljavnostjo 5 let in stane 33,75 evra.
Potni list za polnoletno osebno se izda z veljavnostjo 10 let in stane 40,55 evra. Vlogo za izdajo osebnega dokumenta lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč, da se na vlogo podpiše.Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdanega dokumenta na upravni enoti ali na domu s priporočeno pošto. Pred-
videva se, da bo osebna izkaznica izdelana v roku štirih delovnih dni, potna listina pa v roku sedmih delovnih dni od prejema vloge.
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov
V letu 2010 je začel veljati Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10). Namen in cilj zakona je preprečevati in odpravljati diskriminac^o invalidnih oseb in zanje ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja. Eden od ukrepov za izenačevanje možnosti invalidk in invalidov je dostopnost do tehničnih pripomočkov, ki jih invalidne osebe potrebujejo v življenju za premostitev komunikac^skih ovir za omogočanje varnega in samostojnega življenja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo Pravilnik o tehničnih pripomočkih sprejelo v februarju 2012, ko bodo tudi izbrani oz. znani dobavitelji tehničnih pripomočkov. Zahtevke oz. vloge za uveljavljanje tehničnih pripomočkov invalidov iz prvega odstavka 17. člena zakona invalidna oseba lahko vloži na kateri koli upravni enoti v Slovenci.
Aktualni razpisi
Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investiere v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstrac^ske projekte, usposabljanje, mobilnost in osveščanje javnosti!
Javni razpis štipend^ za štud^ske obiske slovenskih d^akov in študentov v tujini za leto 2011
Predmet javnega razpisa je štipendiranje kratkoročne mednarodne mobilnosti v tujino (študjskih obiskov) d^akov in študentov, ki so slovenski državljani, in sicer za namen izobraževanja ter za namen praktičnega usposabljanja v tujini v neprofitnih organizac^ah in predstavništvih Republike Slovence. Sredstva so namenjena štipendiranju študjskih obiskov v obdobju od 1. 7. 2011 naprej, pri čemer se mora štud^ski obisk začeti do vključno 30. 9. 2012. Sredstva se dodel^o za plačilo neposrednih stroškov štud^skega obiska, kot so stroški programa, nastanitve, prehrane, zavarovanja za tujino za čas trajanja obiska, poti znotraj države štud^skega obiska, administrativni in drugi neposredni stroški štud^skega obiska. Vrednost razpisa je 200.000,00 EUR. Osnovna štipend^a se dodeli v višini 70 EUR za vsak dopolnjeni teden štud^skega obiska oziroma za teden, v katerem upravičenec vsaj 5 dni izvaja obveznosti tega obiska, vendar v najvišji skupni višini 1.750 EUR za obisk, ki traja 25 tednov ali dlje. Štipendistu se dodeli tudi enkraten dodatek za potne stroške med Slovenko in državo štud^skega obiska v višini 500 EUR, razen če odhaja na štud^ski obisk v državo članico EU, Liechtenstein, Norveško, Švico ali
državo Zahodnega Balkana ali če ima te stroške plačane delno ali v celoti. Pr^ave morajo biti predložene Javnemu skladu Republike Slovence za razvoj kadrov in štipend^e, Dunajska 22,1000 Ljubljana, vidno označene z napisom »za 124. javni razpis«. Besedilo javnega razpisa in pr^avni obrazec kandidati dob^o na spletni strani www.sklad-kadri.si ter na naslovu Javnega sklada Republike Slovence za razvoj kadrov in štipend^e, Dunajska 22, Ljubljana. Rok za zbiranje pr^av je določen kot odprti rok pr^ave in začne teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in traja do vključno 30. 9. 2012 oziroma do porabe sredstev.
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013
Predmet javnega povabila je sofinanciranje 90 % upravičenih stroškov šolnin za uspešno opravljene obveznosti srednješolskega izobraževanja odraslih (nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno tehničnega in gimnaz^skega izobraževanja), in sicer za: opravljene obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu v posameznih šolskih
letih/letnikih; zaključeno izobraževanje; opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit; priprave z opravljeno splošno oziro-
ma poklicno maturo ali zaključnim izpitom; diferencialne izpite; opravljene obveznosti v okviru prekvalifikac^e za posamezno šolsko leto po osebnem izobraževalnem načrtu; opravljen maturitetni ali poklicni tečaj. Skupni znesek sredstev, ki so na voljo za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih od 2007/2008 do 2012/2013, je 6.923.610,00 EUR.Vloge pošljite v zaprti pisemski ovojnici (v nadaljnjem besedilu: ovojnica), označeni s polnim imenom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ - Vloga za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja 2007-2013«. Vloga se lahko odda po pošti na naslov Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipend^e, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ali osebno v glavni pisarni v času uradnih ur (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v sredo tudi od 14. do 16. ure).
Sklad bo obravnaval samo vloge, ki bodo ustrezno označene in bodo oddane priporočeno na pošti najpozneje 15. jul^a 2013 oziroma najpozneje na ta dan oddane v glavno pisarno.
Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih, na podlagi vaših želja.
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 45
		
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v zdravstvenem domu dvakrat na mesec ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fobjo, psiho-somatske motnje ali druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 031/643-782, da se bomo dogovorili o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni!
Društvo za mentalno zdravje Predsednik: Zlatko Jajčanin
Ne čakajte na maj - Pitagora, s .p.
Zakaj svojemu otroku omogočiti dodatne priprave na maturo?
Živimo v času, ko postaja izobrazba vse pomembnejša. Djaki pa morajo vložiti vse več truda in energje, da se lahko vpišejo na izbrano fakulteto. Včasih za doseganje želenih rezultatov ni dovolj le delo v šoli in doma. Predstavljamo učinkovit način, kako izboljšati znanje matematike.
Priprava na maturo iz matematike je oblika tečaja, kjer inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami dela individualno z vsakim udeležencem posebej. Priprave potekajo tako, da dvakrat na teden v treh urah naenkrat ponavljamo snov načrtno od prvega letnika naprej s posebej pripravljenimi skripti, ki so plod večletnega dela. Na tečaju dijaki poleg razlage sproti rešujejo naloge in vaje, pripravljene posebej za priprave na maturo. Ker gre za individualno poučevanje, inštruktor lahko prilagodi ponavljanje in preverjanje znanja tudi potrebam in željam posameznikov. Na koncu priprav na maturo se znanje preveri z nalogami s prejšnjih matur in tako dodatno ovrednoti znanje in poglobi samozaupanje v svoje znanje. Priprave na maturo priporočamo rednim učencem, da se sistematično pripravljajo na maturi-tetni izpit, pa tudi izrednim. Vpisi priprav na maturo so mogoči do 10. 2. 2012. Priprave na maturo potekajo v udobju vašega doma.
Ravno tako vam nudimo inštrukcje matematike in statistike za fakultete.
Za vse dodatne informacje se obrnite na: pitago-ras.p.1@gmail.com ali tel. št. 031-570 633 (Mateja Radkovič).
(Oglasno sporočilo)
S Kneippom do zdravja in lepote
Spoznavanje Kneippovega stila življenja
Naše društvo Kneipp na Vrhniki je obiskala predsednica Zveze Kneipovih društev Slovenje gospa Štefanja Premzl v septebru in tako odprla serjo predavanj po Kneipovih stebrih. Prisotnim je predstavila program in videnja obstoja duštva. Predavanje je popestrila s praktičnim prikazom enostavnih terapj, ki nas lahko vsak dan osvežjo in nam dajo življensko moč. Zanimanje prisotnih dokazuje, da smo tukaj zanje. Zasluge za izredno prjetno gostoljubje nam je ponudila Knjižnica Ivana Cankarja na Vrhniki, ki nam vsako drugo sredo v mesecu omogoča, da snidenja v okviru društva lahko prirejamo v čitalnici knjižnice. Prav ob tej priložnosti bi se radi zahvalili za razumevanje in ponujeno gostoljubje.
Prvi del aktivnega delovanja društva je minil. Bili smo uspešni, priredili smo predavanje o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Izobraževanje je vodila ga. Terezja Nikolčič. Udeležilo se ga je veliko slušateljev, ki so se aktivno vključili v debato. Ga. Nikolčičeva nam je pripravila izčrpno
Društvo rejcev drobnice Notranjske Nova brošura in spletna stran
Društvo rejcev drobnice Notranjske, katerega glavna naloga je promocja reje drobnice, je lani izdalo drugo, že dalj časa načrtovano brošuro z naslovom Mleko in meso drobnice, bogastvo okusov in vir zdravja. V njej je na kratko predstavljeno društvo, opisane so lastnosti mleka in mesa drobnice, dodani so recepti za pripravo jedi iz mlečnih izdelkov in mesa drobnice. Shematski prikaz uporabe posameznih kosov mesa bo prišel prav marsikateri kuharici oziroma kuharju. Na zadnji strani so naslovi vseh rejcev drobnice iz društva. Brošura je na voljo pri članih društva. Kot vsako leto so se člani društva v oktobru odpravili na strokovno ekskurzjo. Tokrat skupaj z rejci s Kamniškega. Odpeljali so se na Solnogra-ško, kjer so si ogledali štiri kmetje , kjer redjo
in izredno pestro predavanje. Zahvaljujemo se ji za dobro voljo in pripravljenost sodelovanja. V naslednjem mesecu nam je namenila čas in praktičen prikaz ga. Uršula Debevec. Prikazala nam je ustreznost vsakodnevnega gibanja kot izredno koristno za naše zdravje. Izvedli smo nekaj osnovnih, a zelo koristnih vaj, ki jih lahko mimogrede opravimo vsak dan. Gibanje in razgibavanje sta temeljni Kneippovi terapji. Članice so se želele vključiti v tečaj nordjske hoje ali bolje rečeno hoje s pravilnim korakom. Dogovor smo sklenili z ga. Debevčevo. Znova je bilo navdušenje veliko.
Dandanes ni več uganka, zakaj se gibati. Veliko ljudi skrbi za gibnje, sprehode in različne načine telesne in pihične vadbe.Priporočljivo je vsaj trikrat na teden obiskati kakšno športno aktivnost. Vsakokrat pride nekaj novih članov in poslušalcev, ki se z veseljem udeležjo naših srečanj. Pred prazniki smo se organizirali v delavnico in se pogovarjali o ustrezni prehrani. Prehrana potrebuje za zaščito zdravja uravnoteženo količino mineralov, kalorj, vitaminov, ki v današnjem času pogosto manjkajo. Izmenjali smo si nekaj dobrih kuharskih receptov in se seznanili v okviru prehrane in preventivne zaščite zdravja s proizvodi aloa vera kot prehrambnimi dodatki, ki nam krepjo naravno odpornost in ustvarjajo zdrav način življenja.
Za zaključek nam je naša članica prikazala, kako sami izdelamo vizitke za voščila ob božiču in novem letu.
Bilo je prjetno in nadvse poučno. Vsi člani društva želimo vsem ljudem dobre volje in naključnim članom srečno novo leto 2012. V januarju prirejamo še eno predavanje s pogovorom na temo sožitja in druženja med ljudmi vseh generacj. Predstavili bomo tudi nov načrt delovanja za prihodnje leto in ga objavili v naslednjem prispevku.	M. Artenjak Društvo Kneipp Vrhnika
Rejci drobnice v Avstr^i
drobnico. Zanimivo je bilo videti primere dobre prakse reje drobnice v sosednji Avstrji. Rejci so bili z ekskurzjo zelo zadovoljni. Z novim letom je mogoče najti DRD Notranjske tudi na spletu. Spletna stran deluje v okviru portala Drobnica.si.
Gabr^ela Bastarda
Zdravstveni center za preventivo in izobraževanje - Zlatica,
ki je poleg lekarne Zlatica, v trgovskem centru Spar na Vrhniki, Vas vabi na: predavanja onko-loginje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk
Začetna znamenja bolezni lahko odkrjete same, če jih le poznate in ste nanje pozorne. Med take bolezni sodi tudi rak na dojki. In ker v Sloveniji vsako leto za tem rakom zboli več kot tisoč žensk, ne odlašajte - udeležite se predavanj on-kologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk v dneh: o v sredo, 1. 2. 2012, ob 18. uri o v sredo, 15. 2. 2012, ob 18. uri o v sredo, 22. 2. 2012, ob 18. uri o v sredo, 29. 2. 2012, ob 18. uri o v sredo, 7. 3. 2012, ob 18. uri o v sredo, 14. 3. 2012, ob 18. uri o v sredo, 21. 3. 2012, ob 18. uri Predavanja in preglede bo opravila specialistka ginekologinja, onkologinja, primarj mag. Vida Stržinar, dr. med. Pregled je samoplačniški, naročite se lahko: osebno vsak delovni dan od 17. do 19. ure v Zdravstvenem centru Zlatica ali po telefonu 051-637-140 ali 031-881-745 od 17. do 19. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
Preventivne preglede prostate
Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Slovenji bolj narašča kot pojavnost drugih rakov pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen. Zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč, odkrjte jo pravočasno in jo ustavite. Poznamo dva načina obrambe: seznanite se z rakom na prostati in po 50 letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice - PSA, ki ga laboratorjsko določimo. Predavanja in pregleda se lahko udeležite v dneh: v četrtek, 8. 3.2012, ob 18. uri, v četrtek 22. 3. 2012, ob 18. uri. Predavanja in preglede bo opravil zdravnik Primož Rus, dr. med. spec. splošne medicine, druž. medicine.
Pregled je samoplačniški, naročite se lahko: osebno vsak delovni dan od 17. do 19. ure v Zdravstvenem centru Zlatica ali tudi po telefonu 051-637-140 ali 031-881-745 vsak dan od 17. do 19. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
Preglede krvnega sladkorja, holesterola in maščob v krvi
Vsak dan v dopoldanskem delovnem času preventivne ambulante vsak drugi in četrti teden v mesecu. Na preglede krvi morate priti zjutraj tešči, da vam lahko izmerimo pravilno vrednost. Priporočamo tudi merjenje krvnega tlaka, telesne teže in višine z izračunom ITM - indeksa telesne mase in s tem povezanega svetovanja zdravega življenjskega sloga.
Specialistični pregledi in UZ-diagnostika
Naročite se lahko na preglede in posvet k alistom: UZ-diagnostike, dermatolog^e, kardio-log^e, ginekolog^e, psihiatr^e. Vsi pregledi so samoplačniški! Vljudno vabljeni!
ZDRAVSTVENI CENTER ZLATICA Primož Rus, dr. med.
speci-
Rez in cepljenje sadnega drevja
Rez, obrezovanje in cepljenje sadnega drevja so nikoli dokončane zgodbe. Vsaj delno bomo skušali opozoriti na bistvene korake in napake. O podrobnostih se pogovorimo na brezplačnih predavanjih Kluba Gaia, ki potekajo po vsej Slovenci.
Z rezjo se prvič srečamo že ob sajenju. Na kateri višini bomo odrezali šibo in vzgajali prvo etažo vej, je zagotovo prvo vprašanje. Če je sadovnjak ograjen ali raste tam, kjer ni srn, sadno drevo oz. šibo odrežemo na višini 80 do 100 cm od tal. Taka višina zagotavlja, da prve veje ne bodo nikoli segale do tal in nas motile pri košnji.
Podlage in sadne vrste
Spomladi namenjamo našim sadnim drevesom največ pozornosti. Vse, kar naredimo v tem času, je tudi največ vredno. Treba je vedeti, da ista sorta, cepljena na šibko podlago, raste šibkeje od sadike, cepljene na bujno podlago. Z obrezovanjem pa ne moremo bistveno vplivati na končno višino drevesa. Pri grmovnatih sadnih rastlinah (ja-godičju) vzgojna rez ni tako zapletena in dolgotrajna. Ob sajenju je treba sadike prikrajšati na dva do tri očesa, posaditi malo globlje kot so rasle v drevesnici, v naslednjih dveh do treh letih pa zgolj puščati do deset poganjkov. Aktinidjo obrezujemo podobno kot vinsko trto, le poganjke puščamo daljše. Bistvo
rezi aktinidje in tudi vinske trte je v znanju, da obe rastlini obrodita na enoletnem poganjku, ki izrašča iz dvoletnega lesa. To je bistveno znanje, ki ga moramo osvojiti, in rodnost aktinidje bo velika.
Napake pri obrezovanju
Če rez opravimo že januarja, takoj po novem letu, se drevo odzove z močnejšo rastjo v vrhu. Če bi isto drevo porezali »šele« konec februarja ali sredi marca, bi zraslo skoraj pol manj, kar pa sta pravzaprav naša želja in cilj. Ob poznejši rezi je namreč drevo že v soku in viške sokov oziroma hrane tako odrežemo, kar pa se pri poznejši rasti in količini ter kakovosti pridelka ne pozna. Po pozni rezi bo drevo manj raslo, bo pa tudi vsaj tri do štiri dni pozneje zabr-stelo. Ob spomladanski pozebi, ki nas aprila in tudi maja dokaj rada obišče, je to lahko zelo pomembno.
Cepljenje sadnega drevja
Cepimo lahko na različne načine. Kopulacja se dobro izkaže, kadar sta cepič in podlaga ena-
ko debela. Češnje kopuliramo od februarja do začetka marca, pečkato sadje pa od februarja do začetka aprila. Cepič in podlago odrežemo poševno, da sta reza dolga 2 do 3 cm in se tesno prilegata drug drugemu. Spodnje oko cepiča naj bo nasproti reza. Drugi, učinkovitejši način cepljenja je angleška kopulacja. V tem primeru na cepiču in podlagi naredimo rezi nasprotna jezička, ki pomagata, da se podlaga in cepič tesneje sprimeta. Sedlanje priporočamo, ko sta podlaga in cepič različne debeline oz. kadar je podlaga veliko debelejša od cepiča, ni pa tako debela, da bi lahko cepili za lub. V tem primeru cepič odrežemo enako kot pri kopulacji. Žle-
bičkanje je uporabno, če je podlaga bistveno debelejša od cepiča. Tudi pri tem cepljenju se morata kambjalni plasti dobro dotikati, zato podlago zarežemo dovolj globoko. V tem primeru cepimo od marca do aprila. Cepljenje za lub po navadi opravimo v začetku aprila. Cepič odrežemo tako kot pri kopulacji. Lub na podlagi prerežemo v navpični smeri in ga na obe strani nekoliko olupimo in potisnemo cepič za lub. Za vse načine cepljenja velja, da je treba cepič in podlago tesno povezati, vse rane pa premazati s cepilno smolo bio plantella ar-bosan, ki prepreči izhlapevanje.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Nagradno vprašanje Našega časopisa in Gaie
Kako se imenuje kakovostna cepilna smola, ki prepreči izhlapevanje sokov po
obrezovanju debelejših vej?
Odgovor :
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revje Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revje Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com!
Ime in priimek _
Naslov	_
Pošta in poštna številka _
Želim postati član Kluba Gaia: DA NE
Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA.
46 NAŠ ČASOPIS
Kultura
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pihalna godba je večer polepšala s koncertom
Vrhnika, 17. december - V veliki dvorani Cankarjevega doma so v sklopu Veselega decembra člani Pihalnega orkestra Vrhnika priredili tradicionalni božično-novoletni koncert. Glasbeniki pod dirigentsko taktirko Milana Matičiča so občinstvo navdušili s sklopom klasičnih in popularnih skladb za pihalni orkester, ki so jih zaigrali v dvodelnem koncertu. Na tokratni koncert so člani orkestra povabili tudi goste - Trobilni kvintet Nauportus, ki ga sestavljajo kar člani domače godbe.
Gostovanje razstave
Brata Jager v Cerknici
Muzejsko društvo Vrhnika se je odzvalo povabilu Društva notranjskih kulturnikov Krpan ter Občine Cerknica in 18. novembra 2011 v dvorani pod NLB v Cerknici pripravilo odprtje razstave Brata Jager. Razstava je bila na ogled do 1. 12. 2012.
Na začetku je obiskovalce pozdravil predsednik Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica, Danimir Mazi. Sledil je pozdravni govor župana Občine Cerknica Marka Rupnika, ki izhaja iz družine s številnimi sorodniki, ki so odšli v Ameriko in tam tudi ostali, zato ve, kako cenjeni so bili Slovenci kot delavci in državljani novih dežel. Obenem pozna njihovo močno navezanost in hrepenenje po Stari domovini in domu. Na koncu je avtorico razstave, arhitektko Natašo Oblak Japelj, zbranemu občinstvu predstavil gospod Tone Urbas. Kot avtorica sem pripravila kratko predstavitev razstave, ki prikazuje neverjetno ustvarjalnost, razgledanost, pogum in visoko duhovno moč obeh bratov - Franceta in Ivana Jagra, ki sta se rodila v drugi polovici 19. stoletja v železniški čuvajnici nad Bistro in sepozneje oba preselila v ZDA, kjer sta zaslovela s svojim delom. Ivan - John velja za pionirja sodobne arhitekture in graditelja Minneapolisa v Minnesoti, duhovnik France - Francis pa je bil eden prvih profesorjev čebelarstva na univerzah v ZDA in Kanadi. Osredotočila sem se na njuno otroštvo, ki sta ga preživela v Ivanjem selu. Ljudska šola na Uncu jima je dala dobro osnovo za vse nadaljnje znanje, ki sta ga , oba vedoželjna, pridobivala vse življenje. V njunih spominjanjih na Staro domovino je pustilo življenje v teh krajih posebno močne spomine. Kot je razvidno iz njunih ohranjenih pisem, študj in intervjujev, ki so jih objavili ameriški časopisi, sta še na stara leta poglobljeno razmišljala o geoloških, geografskih, zgodovinskih, socioloških, narodopisnih, jezikoslovnih in drugih značilnostih območja med Planinskim poljem in Menišjo. Ivan Jager je s svojimi zbirateljskimi aktivnostmi ustvaril neprecenljivo dragoceno zbirko pirhov iz Ivanjega sela, Rakeka, Begunj, Grahovega, Loža, ki so sicer že izginile iz spomina Notranjcev. Jager je vsak pirh posebej prerisal, opisal in naredil študjo vzorcev glede simbolnih pomenov. Zagovarjal je uporabo ljudskega ornamenta z vso bogato simboliko, ki jo nosi na vseh področjih oblikovanja: od knjižne opreme, prek interjerev in tudi v arhitekturi.
Nataša Oblak Japelj



i ^ K :4
Pihalni orkester Vrhnika
Orkester je pod taktirko dirigenta Milana Matičiča prireditev začel z božičnimi melodjami, in sicer s tradicionalno Sveto nočjo. V prvem delu so zaigrali še rock simfonjo, najbučnejši aplavz pa poželi z Avse-nikovo Golico. Nato so na oder povabili goste večera, Trobilni kvintet Nauportus, ki deluje od septembra.
Pet fantov, ki sicer igrajo tudi v vrhniški godbi, se je poleti zbralo, da bi s svojo glasbo na trobilih zabavali občinstvo na praznovanju abrahama. Ker so dobili same pozitivne odzive, so se odločili, da bodo ustanovili kvintet. Tako je Blaž Kovač, ki je tudi pobudnik, ustanovitelj in vodilni aranžer, v skupino Nauportus zbral
Kvintet Nauportus
pet mladih trobilcev. Na tokratnem koncertu so se občinstvu predstavili s priredbo Bohemian Raphsody, slavnih Queenov, zaigrali so filmsko temo James Bonda in češko narodno skladbo Rosamunda. Po prvem delu je sledil kratek premor, med tem časom pa so obiskovalci sodelovali v tradicionalnem srečelovu.
V drugem delu koncerta so oder zopet prevzeli člani pihalnega orkestra in se predstavili s skladbo Johanna Straussa Na lepi modri Donavi. Nato je sledila Uvertura v opereto Das modell, za zaključek pa so zaigrali še dve Straussovi deli: Glas pomladi ter Grom in blisk.
Vesna Novak
Ob 150. obletnici rojstva Jožefa Petkovška
Slikarjeva norost ali genialnost?
Vrhnika, 14. december - Lani je minilo sto petdeset let od rojstva slikarja Jožefa Petkovška z Verda, ki je že v času življenja s svojim obnašanjem dvigoval veliko prahu. Ta se ni polegel niti stoletje po njegovi smrti, saj si strokovnjaki še vedno niso enotni, ali je bil nor ali preprosto genialen. Predavanje o njem je v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu pripravi prof. dr. Milček Komelj, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi film o Petkovšku Nori malar.
Jožef Petkovšek se je rodil bogatemu kmečkemu posestniku, ki je že tri leta po njegovem rojstvu umrl. Za posest je naprej skrbel sin Matevž, ko pa je slednji umrl za kolero, je skrb padla na Jožefova ramena. Zaradi mladoletnosti in neizkušenosti je vodenje prevzel posestnik Franc Kotnik, ki mu je za razliko od matere nenehno prigovarjal, naj študira. Toda Jožef se ni odločil ne za kmetjo ne za študj, marveč je življenje skozi veseljačenje užival s polno žlico. Medtem ga je pritegnilo slikarstvo in strokovno pomoč si je poiskal pri Vrhničanu Simonu Ogrinu, ki pa mu njegov neorganiziran značaj ni bil preveč všeč. Vseeno ga je naučil nekaj slikarskih veščin, ki jih je več let prenašal na platno, znanje pa si je nabiral tudi v tujini. Toda Petkovška je vse življenje trl »večerni mrak«, kot so ob njegovi smrti tedanji časo-
pisi lirično poimenovali njegovo norost. Umrl je star komaj 37 let v blaznici na Studencu pri Ljubljani. Za seboj je zapustil le malo del, saj je večino uničil, razrezal ali prebarval. »Odkrili« so ga dvanajst let po njegovi smrti, leta 1910 z razstavo ob 80-letnici upodabljajoče umetnosti na Slovenskem, ko so bile predstavljene tudi tri njegove slike. Dobile so pomen pravega odkritja skoraj neznanega slikarja. A kot je na predavanju povedal prof. dr. Komelj, so bila že od samega začetka mnenja o njem deljena: nekateri so ga videli kot okornega slikarja, drugi kot začetnika impresionizma na Slovenskem. Vsi pa mu priznavajo izjemno izrazno moč, ki jo je še najbolj dokazal s sliko Doma, ki je med drugim znana tudi po tem, da mati na sliki nima dokončane roke. »Bil je zaničevan, poveličevan, predvsem pa nikoli pov-
Prof. dr. Milček Komelj
sem razumljen.« Petkovšek je v likovnem svetu še vedno »popularen«, skoraj mitičen. Mogoče tudi zato, ker se na slovenskost tako zelo identificira skozi motiv nelagodne in nevesele slike Doma. Zapisano nenazadnje dokazuje tudi film Nori malar, ki ga je leta 1978 o Petkovšku posnel Matjaž Klopčič: mrakobno odkriva sli-karjevo notranjo stisko, iskanje samega sebe in nerazumevajočo okolico. Tudi v lokalnem okolju Petkovšek ni ostal prezrt. Muzejsko društvo Vrhnika, ki je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika pripravilo večer, se mu je pred leti poklonilo s spominsko ploščo in daljšim zapisom o njem. Po njem je imenovana tudi ena od vrhniških ulic. (gt)
Dvorana zopet pokala po šivih
Vrhnika, 7. januar - Osrednji vrhniški hram je na obeh večernih koncertih Orkestra Simfonike pokal po šivih. Verjetno bi napolnili dvorano še v tretje, a za to ni bilo ne časa ne denarja. Zamudniki so lahko novoletnemu gala koncertu prisluhnili en teden pozneje v Slovenski filharmonji.
Za razliko do decembra, ki je na kulturnem področju zelo bogat, v januarju ni odmevnejših kulturnih prireditev, zato je gala koncert Orkestra Simfonike inpevcev zelo dobrodošla popestritev. Sodeč po množičnem obisku bi mu lahko rekli celo eden od vrhuncev kulturne sezone. Orkestru pod vodstvom Marka Fabianja so se tudi letos na odru pridružili pevci in pevke MePZ Mavjica z Vrhnike in MePZ dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. Solist večera je bil Aleš Klančar na trobenti, ki si je znanje in
koncertne izkušnje med drugim nabiral tudi na Švedskem. V dveurnem koncertu so pripravili dva sklopa glasbenih del: prvi del je bil posvečen klasiki, drugi pa poskočnejšim in nekoliko bolj »komercialnim« ritmom od Abbe, Slaka, Dušana Velkavrha ^ Skratka zagotovo se je našlo za vsakega nekaj, med drugim tudi priljub-Ijeni Straussov Radetzky marš v tretjem bisu. Kot je po koncu prvega koncerta dejala Slavica Šfim, predsednica MePZ Mavrica, je bilo vzdušje v dvorani zelo dobro, zadovoljni so bili tudi
Katja
vodkinja črnovrškega zbora, druga I
ivnce
r- %
Simfonični orkester, pevci in pevke iz Mavrice in Črnega Vrha nad Idr^o v ozadju
s svojim nastopom. »Mimika na obrazu našega dirigenta Fabiania je kazala, da smo se vsi skupaj dobro odrezali. Tako da je sinočnja slaba volja z vaje, kjer nam nekako ni šlo, povsem pozabljena.« Kot še pravi Štirnova, bi mogoče zapolnili Cankarjevo dvorano še tretjič, vendar je to težko izvedljivo s finančnega pa tudi organizacjskega vidika. Sicer pa so si morebitni zamudniki lahko ogledali celoten repertoar v dveh koncertih v Slovenskih filharmonji, ki ima nedvomno boljšo akustiko kot osrednji vrhniški kulturni hram, a mogoče zato ponuja nekoliko slabše udobje obiskovalcem. Kakor koli, Orkester Simfonika, Mavrica in pevci iz Črnega Vrha nad Idrjo so še enkrat dokazali, da zmorejo dvakrat zaporedoma napolniti Cankarjev dom. Zato verjetno ni dvoma, da ne bodo tudi športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, kjer bodo 1. aprila pripravili gala koncert ob 20-letnici delovanja Orkestra Simfonika. Obljubljajo spektakel z zvenečimi imeni slovenske estrade, kaj več pa niso želeli izdati. (gt)
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	NAŠ ČASOPIS 47
		
^ CDkular
foto klub Vrhnika
Fotografska razstava Milene Rupar
11. januarja je bila v Mali mestni galeryi na Jelovškovi cesti 1 otvoritev razstave fotografij članice foto kluba Okular Milene Rupar, z naslovom 'Moje podobe'. Fotografije na razstavi izpričujejo avtoričin prefinjen pogled na fotografsko umetnost. V imenu Male mestne
doživljanje spremenljivosti podob, ki jih narava v telesu in tudi sicer ponuja v izobilju. Navidez nepotešljiva lakota po abstraktnih motivih fotografij izraža več kot le užitek odkrivanja in raziskovanja te, razmeroma prezrte umetniške oblike. Kompozic^a, prostor in no-
galerye in foto kluba Okular sta prisotne pozdravila mag. Bojan Mavsar, akademski kipar ter avtorica. V nadaljevanju smo lahko uživali ob petju ženskega pevskega zbora 'Moje drage dame', katerega članica je tudi avtorica razstave. Pryetno druženje se je nadaljevalo še pozno v noč. Prva letošnja razstava v Mali mestni galeryi je tako uspešno zaživela, v načrtu pa je vsak mesec nova, tako slikarska, kiparska kot fotografska, menjale pa naj bi se vsako prvo sredo v mesecu. Vabljeni na ogled. Rado Krasnik, predsednik foto kluba Okular
Fotografija je resničnost; resnični predmet pogosto doživimo kot razočaranje. Doživetje umetnosti, ki je posredovano 'iz druge roke' po svoje - drugače intenzivno, po fotografijah postane neke vrste norma. Je hkrati neprava navzočnost in znamenje odsotnosti. Občutek nedosežene navzočnosti, ki jo zna Milena Ru-par priklicati v svojih delih, neposredno podžiga erotična čustva tistih, katerih poželenje narašča z razdaljo in detajli. Gre za občutek, ki je hkrati sentimentalen in implicitno magičen: gre za poskuse, da bi stopili v stik z neko drugo realnostjo - ali si jo prilastili. Akti in erotične oblike v naravi so kot sprostitev in izostreno
tranji konstrukt, kakršnega zahteva abstraktna umetnost, je v fotografijah Milene Rupar olajšanje za okuse, ki so se naveličali miselne telovadbe ali ki se ji hočejo na vsak način izogniti. Tako avtorica gledalca pomirjujoče prepričuje, da umetnost ni 'težka', saj gre bolj za doživljanje umetnosti in manj za uporabljeno vsebino. Vsa resnica je v nas samih, vidimo jo lahko tudi v stvareh in vse se spreminja, tako videz kakor tudi naša čustva. V okvirjenih podobah so lahko demoni pogub, zato prisluhnimo le bitju srca lastnih vznemirjenj ... To je prava podoba, ki je v rokah divjaka neuporabna.
mag. Bojan Mavsar, akademski kipar
Koncert tenorista Uroša Petrača z gosti
Vrhnika, 27. december - Uroš Petrač se je na odru Cankarjevega doma že devetič predstavil z lastnim celovečernim koncertom. Za razliko od preteklih koncertov je tokrat povabil v goste nekaj več gostov, vsi pa so prihajali iz njegovega domačega okoliša - območja KS Drenov Grič - Lesno Brdo. Drenov Grič namreč premore kar 11 akademskih glasbenikov, od katerih jih je sedem tudi nastopilo. To so bili sopranistka Helena Maurič Jelovšek, pianistka Dominika Na-veršnik, pianistka Tjaša Turk, violinistka Maja Naveršnik, violinistka Barbara Zalaznik Matos in čefistka Alenka Kovačič. Vsi skupaj so v pol drugi uri dolgem koncertu pevsko ali instrumentalno predstavili izbrana domača in tuja glasbena dela, za piko na i pa so na koncu še družno zapeli nekaj izbranih božičnih pesmi. Sicer pa je Uroš Petrač predlani ma-gistriral na Kraljevem konzervatori-ju v Haagu. Kljub temu še naprej ostaja zvest deželi tulipanov, kjer deluje kot samostojni umetnik. Še vedno poučuje solopetje, predvsem pa veliko prepeva na raznovrstnih koncertih.(gt)


Likovni projekt osnovnošolcev
Vrhnika, 17. januar - V avli osrednjega vrhniškega kultur-
čemer so uporabljali različne likovne pristope: od risanja
Likovna dela učencev iz POŠ Drenov Grič - Lesno Brdo.
nega hrama so svoja likovna dela postavili na ogled učenci vrhniške Cankarjeve in dre-novske osnovne šole, katerih dela so nastala v okviru projekta »Naš likovni projekt«, ki ga je organizirala vrhniška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Okoli sedemdeset otrok prve triade je ustvarjalo na temo jeseni, pri
Ustvarjalni pristop učencev vrhniške Cankarjeve šole.
do prostorskega oblikovanja. Vodja izpostave Nataša Bre-gant Možina je bila nad številčnim odzivom na projekt navdušena, za v prihodnje pa je izrazila upanje, da bodo sodelovali tudi likovni mentorji, ki bi pripomogli še h kompleksnejšim likovnim projektom. Dela je pregledala strokovna spremljevalka Milena
Oblak Erznožnik: »Prav tema "Naš likovni projekt" je spodbudila k skupinskemu delu, k spoznavanju, kako lahko vsak posameznik prispeva delček svoje ustvarjalnosti in hkrati kako lahko s skupnimi močmi nastajajo novi celostni projekti. Želim si, da bi se v prihodnje uspelo na natečaj odzvati tudi ustvarjalnim učencem višjih razredov osnovnih šol.«
Konec februarja bo sledila še razstava preostalih likovnih del, ki so jih izdelovali učenci v okviru omenjenega projekta. Tokrat bodo to učenci vrhniške Slomškove in dobrovske osnovne šole. Likovnih del je bilo namreč preveč, da bi jih lahko predstavili naen-krat.(gt)
MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACU
Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si, muzejpt@tms.si
Telefon: 01/ 364 00 83
Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih:
od 10. do 17. ure (vstop do 16. ure). Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina teleko-munikaci], Telefonistke in telegrafistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine.
V februarju vas vabimo na prireditve:
Gostujoča razstava Correspondenz Karte, Razvoj poštnih sporočilnih kartic na Kočevskem
Gostujočo razstavo o razvoju poštnih sporočilnih kartic na Kočevskem v obdobju od leta 1873 do 1918 je pripravil Matjaž Matko iz Zavoda za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. Razstava bo na ogled od 1. februarja do 6. maja 2012.
Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah
Vsako prvo nedeljo v mesecu vas ob 15. uri vabimo na vodstvo po muzejskih zbirkah. Ogledali si bomo zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunika-cy, razstavo Telegrafistke in telefonistke in predsta-
vitev zgodovine Polhograjske graščine. V februarju bo vodstvo potekalo v nedeljo, 5. februarja 2012, ob 15. uri.
Vodstvu se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice.
Prešernov dan
V sredo, 8. februarja 2012, vas vabimo od 10. do 17.
ure (vstop do 16. ure) na brezplačen ogled muzeja. Ob 10. in 15. uri se nam lahko pridružite na javnem vodstvu po muzejskih zbirkah.
Počitniške delavnice
Predšolske in šolske otroke vabimo, da se nam pridružite na počitniških delavnicah od torka, 21. februarja, do petka, 24. februarja 2012, od 10. do 13. ure. Predšolski otroci bodo barvali pobarvanke, osnovnošolci pa izdelovali poštne kape, štampiljke in poštne rogove.
Pr^ave niso potrebne. Informac^e: Ajda Kozjek, 01/ 364 00 83, muzejpt@tms.si
SPOŠTOVANE OBISKOVALCE IN OBISKOVALKE OBVEŠČAMO, DA JE TEHNIŠKI MUZEJ SLOVE-N^E V BISTRI PRI VRHNIKI ZARADI NEOGRE-VANIH PROSTOROV OD 4. 12. 2011 DO 1. 3. 2012, TAKO KOT PREJŠNJA LETA, ODPRT LE ZA NAPOVEDANE SKUPINE. SKUPINE SE LAHKO ZA OGLED NAROČITE PO TELEFONU 01 750 66 72 ALI ELEKTRONSKI POŠTI PROGRAMI@TMS.SI.
VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE
Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 15. 2. 2012, od 8. do 13. ure. Vstop prost.	MLADI ODER Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer
Cankarjev dom Vrhnika, torek, 27. 2. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	LIKOVNA RAZSTAVA NAŠA ŠOLA v torek, 17. januarja 2012, ob 18. uri, v avli Cankarjevega doma Vrhnika Predstavili bomo likovna dela učencev OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in OŠ Dobrova, ki so nastala v okviru natečaja JSKD OI Vrhnika in ZIC Vrhnika - NAŠ LIKOVNI PROJEKT.
Vljudno vabljeni na
javne nastope učencev Glasbene šole Vrhnika
v sredo, 25. 1. 2012, v ponedeljek, 30. 1. 2012, in v sredo, 1. 2. 2012.
Vsi nastopi bodo ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Vrhnika.
48
NAŠ ČASOPIS
Kultura
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
^Kiub zakon šiubzakon • ^Jub zakon^
Adi Smolar
Sobota, 11. februarja 2012, ob 21. uri - klub Zakon, Vrhnika
Klub Zakon v februarju gosti enega izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov! Adi Smolar: kantavtor, pesnik, pisatelj. Prvi nastop je imel leta 1981, njegov repertoar pa je že takrat obsegal zgolj avtorske pesmi. Sledilo je desetletje nastopanja na literarnih večerih in na odprtjih likovnih razstav, vabili so ga v mladinske klube in na dobrodelne nastope po vsej Sloveniji. Tako si je počasi pridobival zvesto občinstvo in budil zanimanje med ljudmi iz
glasbenih ter medijskih krogov. Na prigovarjanje prjateljev je leta 1989 izdal prvo kaseto Naš svet se pa vrti 1, ki je že leta 1991 doživela novo izdajo. Od tedaj je Adi Smo-lar nanizal več kot deset kaset in zgoščenk, opus njegovih skladb pa zajema nešteto uspešnic, v katerih je pogosto zaslediti družbeno-kritično noto. Adja Smolarja se drži sloves legende slovenskega kantavtorskega ustvarjanja. Vabljeni ste, da se na lastne oči in ušesa prepričate, da je ta sloves presneto zaslužen! Za vstop boste KVŠ-člani odšteli 5 €, drugi pa 8 €.
Pustne karaoke
Sobota, 18. februarja, ob 21. uri - klub Zakon, Vrhnika
Pustna sobota je spet tu! Vse kužke, mucke, gusarje, klovne, robote, kavboje, astronavte, palčke, viteze, princeske, lisice, krave, konje, leve, kremenčkove
in druge vabimo na tradicionalno pustno rajanje v klubu Zakon s tekmovanjem v pustnih karaokah in izborom najboljše skupinske in posamične maske. Vse ma-škare pričakuje tudi obilica krofov. Seznam pesmi za karaoke najdete na www.kvs-kluh.si, dodatne glasbene želje pa sprejemamo na program_kvs@yahoo.com.
Sankarja!
Nočna zimska idila, sanke in kuhano vino ... A še kaj več sploh potrebuješ? KVŠ 12. februarja organizira nočno sankanje na Starem vrhu. Pred klubom Zakon (Tržaška 11, Vrhnika) se bomo dobili ob 18. uri, nato
se bomo z lastnim prevozom* odpeljali do Starega vrha (10 km iz Ško^e Loke), kjer bomo jeklene konjičke zamenjali za lesene in se ob 19. uri odpravili na vrh 3-kilometrske proge. Za vse skupaj boste člani odšteli 12 €, nečlani pa 15 €. Za informacje, rezervacje prevoza ali prjave pokličite 051/800-068, lahko pa se prijavite tudi v klubu Zakon, a hitro, kajti število mest je omejeno! Prjavite se najpozneje do 5. februarja, v primeru premalo prjav (manj kot 10) si KVŠ pridržuje pravico do odpovedi projekta.
*vozniki(člani KVŠ) bodo dobili povrnjene stroške prevoza
Razpis: Odprti oder kluba Zakon
KVŠ tudi letos vabi vse nove, sveže in še neuveljavljene glasbene skupine in izvajalce iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log - Dragomer, naj se na odru kluba Zakon predstavijo občinstvu. Omejitev glede glasbenih zvrsti ni, pomembno pa je, da skupine igrajo svojo, avtorsko glasbo in da se na našem odru še niso nikoli predstavile. Odprti oder ni tekmovalne narave, temveč ima namen, da v enem izmed spomladanskih večerov še dodatno spodbudi povezovanje in kreativno ustvarjanje glasbenikov iz našega okoliša ter je obenem odlična priložnost za pridobivanje koncertnih izkušenj. Prjave sprejemamo do 1. marca 2012 na e-pošto program_kvs@-yahoo.com. Oh pr^avi mora vsaka skupina predložiti kontaktne podatke (ime, naslov in telefonsko številko) in kratek opis skupine. Zaželena, ne pa tudi nujna sta fotografija in demoposnetek (internetni naslov ali zgoščenka, ki jo pošljete na naslov: Kluh Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom "Za odprti oder"). Ker je število v večeru nastopajočih skupin omejeno, bosta v primeru velikega zanimanja imeli prednost kakovost in kreativnost. Vstop na prireditev bo prost, skupine pa so upravičene do povrnitve potnih stroškov. V primeru premalo prjavljenih skupin bo prireditev prestavljena na naslednje leto. Dodatne in-formacje dobite na: program_kvs@yahoo.com.
Nedeljski filmski večeri
Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s pro-jekcjo in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizjci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-kluh. si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
it
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Cankarjev dom na Vrhniki
>t
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Otroški abonma 11. šola in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Sobota, 14. februar 2012, ob 16. uri.
Ruska narodna pravljica ZLATOLASKA IN TR^E MEDVEDI
Lutkovna predstava
FRU - FRU in GLEDALIŠČE GLEJ
Priredba, režija in izvedba: Irena Rajh Kunaver in
Ajda Ross Remeta
Pravljica o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je začasno zapustila
medvedja družina, je izredno priljubljena pri otrocih pa tudi pri odraslih. Kateri otrok ni radoveden, kaj se dogaja za tujimi vrati? Kateri otrok ne uživa v začasni odsotnosti staršev, ko lahko raziskuje po njihovih skrivnostih? Kateri otrok si ne želi pokukati v svet odraslih? Otrokom ugaja prav to, kako deklica radovedno kuka in vstopa v tuje prostore, odraslim pa je všeč, ker pravljica otroke na preprost način svari, da morajo spoštovati druge ljudi, njihove stvari in zasebnost.
Lutkovna predstava bo otrokom pomagala razumeti nasprotja kot so: vroče-mrzlo, slano-sladko, meh-ko-trdo, visoko-nizko in jim približala števila, štetje in različne barve. Na mednarodnem lutkovnem festivalu Lutkovni pristan, Maribor 2008, je strokovna žirja podelila avtoricama nagrado za režjo.
Predstava traja 30 minut, (2+).
Vabljeni!
Spoštovani abonenti Gledališkega abonmaja 2011 in obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki,
v nedeljo, 26. februarja 2012, bo ob 19. uri
slovenska filmska uspešnica PETELINJI ZAJTRK,
v kateri boste spoznali zgodbo o Gajašu in drugih literarnih junakih Ferija Lainščka. Abonenti (z abonmajskimi karticami) lahko kupite vstopnice s 30 % popustom.
V petek, 2. marca 2012, ob 20. uri
pa vas vljudno vabimo na ogled abonmajske predstave,
nadaljevanje zgodbe iz filma Petelinji zajtrk: MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT
Monodrama Režija: Marko Naberšnik
Datum predstave ČAS ZA TANGO
vam sporočimo kasneje.
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. ^^^^^^^^^ Vabljeni!
it
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Do 10. februarja 2012 bo v Galerji na ogled razstava ročnih del in keramike učencev 1. triade OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, SKODELICA KAVE.
V torek, 14. februarja 2012, ob 18. uri pa vas vabimo na odprtje slikarske razstave Petra Lazarevica, MED ABSTRAKTNIM IN REALNIM.
Razstava v Galerji bo odprta do 4. marca 2012.
Skupaj z JSKD OI Vrhnika vas vabimo tudi na odprtje razstave NAŠA ŠOLA. Razstava OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Dobrova v okviru natečaja Naš likovni projekt bo v avli odprta 28. februarja 2012 ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 30. marca 2012.
Prog(amkriredite^izafehrúhr20i2
Do 10. 2. 2012. Vstop prost.	OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA SKODELICA KAVE Razstava ročnih del in keramike učencev 1. triade Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 3. 2. 2012, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.	LUTKOVNO GLEDALIŠČE KAM NODI PRAZNUJE ROJSTNI DAN Lutkovna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 5. 2. 2012, ob 17. uri. (87 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ALVIN IN VEVERIČKI 3 Animirana sinhronizirana družinska risanka (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK, 6. 2. 2012, ob 17. uri. Vstop prost.	VRTEC VRHNIKA, ENOTA ŽELVICA PRIREDITEV ZA STARŠE Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 10. 2. 2012, ob 19. uri. Vstopnina: 8 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA Juš Milčinski in Goran Završnik SAUND! Improvizacijska miniaturka Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 11. 2. 2012, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN FRU FRU Ruska narodna praznika ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Lutkovna predstava režija: Irena Rajh Kunaver Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 12. 2. 2012, ob 17. uri. (120 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO MUPPETKI Glasbena družinska komedija (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK, 13. 2. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ob Slovenskem kulturnem prazniku DOBRO, PA SE ŠE IZBOLJŠUJE Literarni večer ob izidu pesniške zbirke Lidije Golc Povezuje: Dragica Potočnjak Avtor kipov na fotografijah: Andrej Kos Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 14. 2. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MED ABSTRAKTNIM IN REALNIM Slikarska razstava Petra Lazarevica bo odprta do 4. marca 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 15. 2. 2012, od 8. do 13. ure. Vstop prost.	JSKD OI VRHNIKA MLADI ODER Območno srečanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 17. 2. 2012, ob 19. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO PISMA SV. NIKOLAJU Romantična komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 24. 2. 2012, ob 19. uri. (91 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO JACK IN JILL Komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 26. 2. 2012, od 14. do 19. ure. (dva odmora) Vstop prost.	KREIS FuR GEISTIGE LEBENSHILFE E.V., DRUŠTVO - KROG ZA DUHOVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ FENOMEN BRUNO GRONING; PO SLEDEH »ČUDODELNEGA IZCELJITELJA »Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Dokumentarni film Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 26. 2. 2012, ob 19. uri. (125 min.) Vstopnina: 3 €, gledališki abonenti: 2 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO Feri Lainšček PETELINJI ZAJTRK Romantična komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 28. 2. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	JSKD OI VRHNIKA NAŠA ŠOLA Razstava v okviru natečaja Naš likovni projekt OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Dobrova bo odprta do 30. marca 2012. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 2. 3. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Mestno gledališče Ptuj Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT Monodrama Režija: Marko Naberšnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	NAŠ ČASOPIS 49
		
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika
Petek, 10. februar 2012, ob 19. uri
KD Priden možic:
Saund!
ozvočena improvizac^ska miniaturka
Igrata: Goran Završnik in Juš Milčinski Glasba: Juš Milčinski in Goran Završnik Luč: Goran Završnik in Juš Milčinski Scenar^: sproti Podpora: Matic Kozina
Ste se kdaj spraševali, zakaj se nas filmi včasih bolj dotaknejo kot resnično življenje? Dogajanje na velikem platnu nas prilepi na stol in v tistem trenutku res verjamemo, da bo konec sveta, da je človeštvo res potovalo na Mars, da je Jose Armando še vedno do ušes zaljubljen v Esmeraldo in zares začutimo Bamb^evo žalost, ko mu umre mamica, ter bolečino udarcev, ki Rockyju z vsakim zadetkom še bolj zmalič^o obraz. Veste v čem je ... trik? V zvočni kulisi. V resničnem življenju v ozadju žal ne slišimo Barryja
Whita, ko osvajamo mladenke, našega poljuba ne sinhronizira mečkanje para-dajzev in nikoli zares ne slišimo popolne tišine, ko dosežemo vrh Triglava... Vedno se namreč najde kakšen glasen p^anec. Ali pa ptič. Ali pa p^an ptič.
Goran Završnik in Juš Milčinski iz KD Priden možic se v improvizac^ski miniaturki Saund! poigravata prav s tem - z zvoki, glasbo, šumi in ptičjim petjem. Vsak zvok bo inspirac^a za naslednji prizor, temelje predstave pa bodo s svojimi predlogi postavili gledalci. Predstava je namreč popolnoma improvizirana!
Predstava Saund! je nastala v produkc^i Kulturnega društva Priden možic iz Kamnika in je premiero doživela 20. maja 2011. Na poletnem gledališkem festivalu PatosOffi-ranje 2011 v Smederevem v Srb^i je Saund! prejel nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva.
Vabljeni!
Vstopnina: 8 €
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Špas teater
Cankarjev dom Vrhnika
Četrtek, 19. aprila 2012, popoldan in zvečer
VID VALIČ & DENIS AVDIČ, Udar po moško!
Dve uri čistega smeha! »Kakšne izgovore imajo moški, ki so slabi v postelji? Kaj delajo policaji med službo in jih mi še plačujemo za to! Kakšne težave imajo ljudje z velikimi nosovi in kakšni so naši politiki v postelji? Vse to zveste v predstavi, ki vas zagotovo ne bo pustila ravnodušnega. V tej predstavi sva tako nezabavna, da bi lahko uspavala kravji stampedo. Ogled na lastno odgovornost, priporočava ga tako samskim dekletom, kot tudi otrokom v spremstvu neodgovornih staršev!«To bo noč presežkov.
Vid Valič in Denis Avdič
Vid Valič, znani voditelj Slovenca ima talent in Denis Avdič, dobitnik dveh Viktorjev, ki jih je prejel kot voditelj na Radiu 1, sta združila moči in udarila po moško! Šale, ki sledjo druga drugi, prekine le krohot publike v dvorani, kateremu ni videti konca^Vstopnice za predstavo (popoldanska in večerna ura) v Cankarjevem domu na Vrhniki, bodo na prodaj od 1. marca dalje.
Vabljeni!
Predavanje o modi, stilu in harmon^i
Prvi vtis, ki ga naredimo na sočloveka, je velikokrat zelo pomemben še posebno pri delodajalcih, poslovnih partnerjih, na prvih zmenkih. Mogoče nikoli več ne dobimo nove priložnosti, zato je dobro znati se pravilno obleči glede na sogovornika, priložnost, naš tip postave, leta, barvo las in polt. Vse pa je v harmon^i! Narava je harmonična in nas pomirja, v naravi je vse v ravnovesju. Zato vedno stremimo, da bi se čim bolj približali lastni harmon^i. Tako se počutimo se bolj samozavestne, polne življenja. Naredimo najboljši vtis in odkr^mo svoj stil. Na predavanje o modi, stilu in harmon^i vas vabimo, v sredo, 1. 2. 2012, ob 18. uri v čitalnico Cankarjeve knjižnice. Predavala bo Renata Rudolf, magistrica umetnosti s področja modnega oblikovanja in osebnega svetovanja.
Delavnica: oblikovanje iz gline
Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Studio Zlata ptica organizirata delavnico oblikovanje iz gline 2. februarja 2012 od 9. do 11. ure na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Delavnica je namenjena otrokom in odraslim, saj bomo za začetek predstavili manj zahtevno tehniko. Izdelali bomo manjše figure (živalce ipd.), da se bomo seznanili z naravno glino. Glino in pripomočke dobite na delavnici, s seboj prinesite le veliko dobre volje! Pr^avite se v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Delavnica je organizirana v okviru Točke vseživljenjskega učenja in je brezplačna.
Knjižna čajanka
y četrtek, 16. februarja 2012, ob 9. uri vas vabim na peto KNJIŽNO ČAJANKO te sezone. Njen naslov je ZALJUBLJENI CILINDER. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika!
Zlata Brezovar
Ivan Cankar: Erotika, 1899
Pa jo imamo. V Cankarjevi knjižnici smo si že dalj časa prizadevali pridobiti prvo izdajo Cankarjeve pesniške zbirke.
¡J-—Cflnfcflr, Erotika, ^^^ —^Tim v Ljubljani, Kkinmayr & Bamberg, 1899, 118 str.; 18 cm, ID=3055157. To so skopi podatki o knjigi, s katero je Ivan Cankar buril duhove ob prvi knjižni izdaji. Zgodbo prvega natisa poznamo. Knjižico, ki ima za našo etn^o kulturno-zgodovinsko vrednost in simboličen pomen za Vrhničane ter našo knjižnico, si lahko ogledate v Cankarjevem kotičku v čitalnici knjižnice.
Niko Nikolčič
Novosti v decembru 2011
0	SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPED^E, ZBORNIKI... BARK, J.: Leonardo da Vinci DRAPPIER, F.: Norci iz Kabula in 2 LAVRIČ, T.: Appoline
1	FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOG^A.
BACHELARD, G.: Voda in sanje BERDJAEV, N. A.: Svetovni nazor Dostojevskega
DJURICA, B.: Zdravljenje prostorov z življenjsko-kozmično energ^o FEERTCHAK, S.: Encikloped^a za punce KRISHNAMURTI, J.: Nujnost spremembe KROUPA, G.: Podobno v nepodobnem LONGINUS, C.: O vzvišenem MEDVED, A.: Neki tekst
2VERSTVO
DONATIO, I.: Opus gay : homoseksualnost in katoliška cerkev
GRÜN, A.: Najdi svojo življenjsko smer WITTEK, G.: Pot v kozmično zavest
3 SOCIOLOG^A. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGJA. BRUS, M.: Uvod v zasebno pravo CENTRIH, L.: Marksistična formac^a KUNAVER, D.: Zlatorog : v pripovedi in resnici OBRAZI homofob^e
STROHMEYER, A.: Svoboda politike in moč
vere
TRČEK, F.: Lomopohajkovalec
6	MEDICINA. TEHNIKA. KMETJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. ERIČ, L.: Seksualne disfunkc^e
FRAS, M.: Kulinarične dobrote Prlek^e, Prekmurja in Porabja GREEN, S.: Kako ga obnoreti v postelji HILL, C.: Če bi konji govorili --JESSEN, C.: Lahko nekaj vprašam? MILLAN, C.: Šepetalec psom PIVEC, G.: Zgodovina medicine 20. Stoletja RENČElJ, s.: Tradicionalni proizvodi in jedi območja od Turjaka do Kolpe TASEVSKI, S.: Moč žive hrane
7	UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFJA. GLASBA. ŠPORT. KRESLIN, V.: Pesmarica MARINKO, A.: Idr^ska čipka
8. februar, kulturni dan
"Potegnila me je v svoj izbrušeni pesniški ris, ki poje z glasom visoko kultivirane, a tudi intuitivno sproščene pesnice." (D. Potočnjak)
Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabita na
literarni večer pesnice Lidje Golc: dobro, pa se še izboljšuje,
v ponedeljek, 13. februarja 2012, ob 18.00 uri, v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika.
Z vami bodo avtorica Lid^a Golc, mo-deratorka in pisateljica Draga Potoč-njak ter ustvarjalec Andrej Kos. Glasba in spremljava: Nežka Bogataj
PETTAN, S.: Etnomuzikolog^a na razpotju SVETEK, E.: Ohranimo kozolec! VODEB, V.: Dostopnost urbanega okolja
81	JEZIKOSLOVJE
KEBER, J.: Slovar slovenskih frazemov RANT, J.: Imena odkrivajo zgodovino ŽELE, A.: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
82	KNJIŽEVNOST
PERIČ Jezernik, A.: Minimalizem in sodobna
slovenska kratka proza
VREČKO, J.: Srečko Kosovel
ZADRAVEC, F.: Slovenski narodnoobrambni in
protivojni roman
ZAJC, N.: Krogozor slovanske besede 82-1 POEZUA.
BABAČIČ, E.: Sloni jočejo pošteno GAL Štromar, M.: Boginja z zamudo KOCMUT, A.: Kolomon bukle KRAMBERGER, T.: Z roba klifa SKODELICA pesmi : vrhniška pesniška zbirka
82-3 ROMANI. KRATKA PROZA.
AIRA, C.: Epizoda v življenju popotnega slikarja
BENJAMIN, D.: Sedem
BEVC, C.: Ina
CHAVARRiA, D.: Kibelino oko COBEN, H.: Ena sama priložnost DAHL, R.: Moj striček Oswald FISHER, S. W.: Zgodbe o amiših FORŠČEK, B .: Deček brez popka GREGORY, P.: Kraljičina norčica HOČEVAR, D.: Hladnokrvno maščevanje KAJZER, J.: Ovadba opolnoči LAFERRIERE, D.: Kako se ljubiti z zamorcem MILEK, V.: Cavazza : biografski roman MOOR, M. de: Virtuoz O., R.: Očarani otrok OKSANEN, S.: Očiščenje PAMUK, O.: Muzej nedolžnosti PARSONS, G. K.: Ujetnica Versaillesa PIRIN^CI, A.: Francis RANSMAYR, C.: Grozote teme in ledu SAMARDŽIČ, G.: Dekle na cesti SMOLNIKAR, B.: Veliki slovenski tekst ŠIROVNIK, A.: Kronika napovedane ljubezni THOMPSON, H.: Ta stvor teme VOGRINC Drenovec, J.: Sence v srcu WHYTE, C.: Gejevski Dekameron WITTULA, A.: Strojarska hiša ZAGORIČNIK, E .: Seksualna svetovalnica Jakoba Novohiša
82-4.9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. MAZZINI, M.: Če ti ni kaj prav, se pa izseli! ZLOBEC, C.: Vse daljave niso daleč ZUPANČIČ, B. M.: Tembatsu
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BERGER, A.: Noji nad Triglavom GREGORIČ Gorenc, B.: Skriti grafiti JOVANOVIČ, H.: Pravljice za bele zimske dni KLOPČIČ, A.: Boe z otokov KOMAT, A.: Varuhi Vrbovega Loga LEGIŠA, M.: Tipitapi v rusi kapi MARKUŠ, J.: Čiruli za Sarino srečo MCCANN, J. L.: Nadležni pirat, zvezan na Florida Keys
SIMON, F.: Grozni Gašper in zombi vampir
TAMARO, S.: Papirofob^a
TOVEY, P.: Lačna žabica
VELIKONJA, I.: Normalna družina --- pa kaj še!
ZAGORC, I.: Miška Hilda, kje si?
ŽERJAL, I.: Plamenčki sreče
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFUA. ZGODOVINA. BIOGRAFUE. KOROŠAK, V.: Gro^e Coronini Cronberg MAKUC, N.: Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlan^i in Goriški
MALLY, E.: Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941-1945 PETRIČ, S.: Boj za Krpanovo dediščino VRHNIKA : karta občin
Najbolj iskane ali izposojene v decembru 2011
1.	Sophocles: Antigona
2.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
3.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
4.	Kleypas, L.: Zimska romanca
5.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
6.	Gabaldon, D.: Tujka
7.	Goudge, E.: Dežela zelenega delfina
8.	Ward, T.: Grammar friends 1
9.	Lackberg, C.: Ledena princesa
10.	Brown, S.: Nebeška vročica
Zvočni CD za odrasle in mladino DEBELAK, M.: Čarobnost življenja MODRIČ, D.: V resonanci - 1 in 2 JAZOO: Are you still there? The ROUGH guide to bellydance The ROUGH guide to Sufi music SERENITY
SINNTETIC Liquid: Sinnscapes PIRIH Svetina, N.: A, B, C --- 1, 2, 3, gremo.
Filmi za odrasle
BIUTIFUL = Čudovito
BLIND Dating = Slepi zmenki
EASTERN promises = Smrtne obljube
EDGE of madness = Rob norosti
EFTER brylluppet = Po poroki
KNALLHART = Brutalna mularya
The LIBRARIAN : curse of the Judas Chalice =
Knjižničar : prekletstvo Judeževega keliha
LJUbAVNI život domobrana = Ljubezensko
življenje branilca domovine
MACHETE = Mačeta
MAN to man = Na sledi pračloveka
MASSAI : les guerriers de la pluie = Masaji :
[bojevniki za dež]
The MECHANIC = Ledeni morilec PREDMESTJE
TRISTAN + Isolde = Tristan & Izolda TROPA de elite = Elitni vod VRATNE lahve = Povratne steklenice WATER for elephants = Voda za slone WHISKY = Viski WIN win = Zmagovalca
Risanke in filmi za otroke in mladino
BALI. 1, Juhu! Božič je!
CARS 2 = Avtomobili 2
DAFFY Duck = Racman Tepko
The LION king. 2, Simba's pride = Levji kralj. 2,
Simbin ponos
The LION king. 3, Hakuna matata! = Levji kralj. 3, Hakuna matata!
MR. Popper's penguins = Pingvini gospoda Popperja
PAT & Mat = — A je to!. Mojstra praznujeta novo leto
SKY kids = Mladi letalci
TEENAGE mutant ninja turtles TMNT =
Ninja želve
Dokumentarni filmi
VRHNIKA. Občinski svet 1., 2. in 3. redna seja GRIZZLY man = Človek grizli waste land = Življenje na smetišču ŽELJ, T.: Nosečka srečka : pilates vadba za nosečnice
Računalniški CD / CDROM WIECZOREK, A.: Primary i-dictionary. 3
Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si.
Izbor: Niko Nikolčič
50 NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreacija
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Novičke
v
Športne
zveze
Vrhnika
v času od začetka decembra, ko smo oddali besedilo zadnjih lanskih novičk, pa do sredine januarja, ko pišemo prvi letošnji prispevek, smo bili kar precej dejavni.
Prvi del decembra smo se izvajalci Letnega programa športa v občini Vrhnika ukvarjali predvsem s pisanjem poročil o izvedbi športnih vsebin ter s predložitvijo dokazil o namenski porabi sredstev, ki smo jih pridobili na podlagi javnega razpisa. Žal tudi tokrat brez težav ni šlo, saj si sprejeta »pravila igre« razlagamo na različne načine. Kolikšen odstotek predvidenih sredstev so posamezni izvajalci tudi dejansko realizirali, nam še ni poznano. Upamo, da je v proračunu ostalo čimmanj sredstev, ki so bila namenjena športu.
Vlog, ki so bile posredovane na Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa za letošnje leto, je bilo na podlagi informacje predsednika komisje nekaj manj kot v preteklem letu. Kljub temu, da smo športna društva, ki so včlanjena v našo zvezo, z dopisom obvestili o objavi razpisa, je bilo presenečenje ob objavi razpisa kar precejšnje. Zanimivi so bili telefonski klici z vprašanjem, če smo v dopis pomotoma vključili tudi odstavek, ki je opozarjal na objavo razpisa. Tudi zahtevi razpisa, da je do poteka razpisnega roka, torej do 30. novembra potrebno posredovati finančno poročilo za leto 2011 in poročilo o izvajanju letnega programa športa, ki naj zajemata obdobje od 1.1. do 24.10.2011, sta bili marsikateremu društvu nerazumljivi. Oba navedena razloga sta zagotovo vzrok za veliko število nepopolnih vlog.
Zahtevno delo so v tem obdobju opravili člani Komisje za izbor športnika leta. Temeljito so pregledali prejete predloge za podelitev priznanj in za potrebe vrednotenja predlogov pridobivali tudi dodatna pojasnila. Predlogov je več kot preteklo leto, pa tudi dosežki naših športnikov so presegli vsa pričakovanja. Na Vrhniki imamo res veliko število izjemno uspešnih športnikov, ki tekmujejo v zelo različnih športnih panogah. V zvezi z izborom športnika leta se je prvi delovni dan letošnjega leta sestal tudi Izvršni odbor Športne zveze Vrhnika in potrdil predlog za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem.
Polne roke dela so imeli tudi člani Odbora za pripravo in izvedbo prireditve, saj so za prireditev pripravili vse, od a do ž. Kakšen je rezultat, pa preberite v posebnem prispevku.
Vse vas, ki spremljate dejavnost športa na Vrhniki, pa že sedaj prosimo, da nas obveščate o uspehih tistih športnikov, ki delujejo v športnih društvih izven naše občine. Ugotavljamo, da je teh kar nekaj in da o njih premalo, včasih tudi nič ne vemo.
Za konec pa ne moremo mimo dejstva, da smo decembra na podlagi sprejetega sklepa na »najvišjem nivoju« zapisali, da upamo, da bomo v novem letu delovali v pisarni poslovnega dela telovadnice Partizan. Š strani Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki naj bi nam najkasneje do L1.2012 oddal prostor, nismo prejeli nikakršnega obvestila, zakaj sklepa niso realizirali, niti ne vemo, kdaj ga bodo.
Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih.
Za vse informacije nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-na-slov: sportnazvezavrhnika@gmail. com
Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
Zlate plakete je podelila Alenka Bikar, in to Nini Vehar, Janu Rijavcu (prejel Posebna priznanja športnim delavcem Je podelil predstavnik olimpijskega oče), Mihi Preku in Alešu Preku.	komiteja Slovence Tomo Tiringer, prejeli pa so jih Žiga Perovič, Urša Cvetko,
Ines Fefer in Džemal Mustafic.
Praznik vrhniškega športa
Športnika Vrhnike Nina Vehar in Aleš Prek
Že nekaj let je januar rezerviran za vrhniške športnike, kjer na prireditvi podelyo številna priznanja športnikom in športnim delavcem. Letošnja prireditev je bila v petek, 20. januarja, v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki v organizacji Športne zveze Vrhnika. Med številnimi uglednimi gosti so se prireditve udeležili tudi nekateri znani vrhniški športniki, ki so v preteklosti že prejeli nazive športniki Vrhnike: Mojca Suhadolc, Alenka Bikar, Aljoša Grom, Marja Strlekar, David Nagode, Anže Pečar, brata Prek in Helena Gutnik ter Jaka Južnič. Pač zbrala se je skoraj vsak vrhniška sedanja in nekdanja športna »smetana« in to je tudi namen prireditve.
Pri Športni zvezi Vrhnika deluje komisja za izbor športnika leta, ki jo sestavljajo Borut Fefer, Vid Drašček, Matjaž Justin, Boštjan Koprivec in Simon Seljak. Na podlagi pravilnika o podelitvi priznanj športnikom in športnim delavcem ter na podlagi predlogov, ki so jih posredovala športna društva in posamezniki, komisja podeljuje pohvale, posebna priznanja, bronaste, srebrne in zlate plakete ter razglasi športnika Vrhnike, kateremu zlato značko podeli župan Vrhnike. Seveda ima komisja veliko in odgovorno nalogo, da so priznanja izročena v prave roke. Ob tem je treba poudariti, da se lahko pomotoma ali nevede izpusti katerega od dobrih športnikov. To pa predvsem zato, ker komisja nima pravega predloga oziroma ga ne pozna. Zato je pomembno, da se na podlagi razpisa, ki je nekaj mesecev prej objavljen v glasilu Naš časopis, resnično prjavjo vsi športniki z vsemi uspehi in podatki. Tako se ko-misji in Športni zvezi olajša delo in zelo se zmanjša možnosfi izpusfitve
pohval.	Mojca Suhadolc je podelila srebrne plakete.
Zbrane športnike, športne delavce, goste in druge je najprej nagovorila predsednica Športne zveze Vrhnika, Irena Oblak, ki je med drugim poudarila: »Počaščena sem, da vas ahko natanko po enem letu v imenu Športne zveze Vrhnika spet pozdravim na tradicionalni prireditvi, ki jo upravičeno imenujemo »praznik
vrhniškega športa«. Med letom običajno nihče nima časa, da bi praznoval, se pohvalil ali kako drugače predstavil svoje dosežke širši javno-sfi. Nocoj bomo to storili skupaj. Priznanja bomo podelili športnikom, ki so skozi celo lansko leto dosegali odlične rezultate in delavcem v športu, brez katerih te dejavnosti ne bi bilo.
lovali v okviru Športnega društva Partizan Vrhnika in Strelsko društvo Vrhnika, ki bo obeležilo 60 letnico delovanja.«
Pozdrav zbranim je namenil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je poudaril, da je ponosen na vse vrhniške športnike, ki ime Vrhnike ponesejo širom Slovenje in zunaj nje. Še
Aljoša Grom je podelil pohvale prvi skupini mladih športnikov.
Drugi skupini športnikov je pohvale podeHl Miha Prek.
Tretji skupini športnikov je pohvale podelil David Nagode.
Žal pa naš pravilnik ne predvideva priznanj za vse tiste nevidne, ki tako prvim kot drugim stojjo ob strani. Velika zahvala tudi vsem njim. Za-hvajujem se tudi vsem bivšim in še aktivnim vrhunskim športnikom, ki ste se odzvali našemu povabilu. Pre-malokrat vam povemo, da ste zgled mlajšim generacjam in da je vaša prisotnost veliko vredna. Povedati želim še to, da smo tudi med društvi, ki so naši člani, v letu 2011 imeli jubilante. 30 let delovanja je praznovalo Športno društvo Dren, 60 let ?a Športno društvo Vrhnika. Letos josta jubilanta Smučarsko društvo Vrhnika s 30 letnico samostojnosti, saj so člani pred tem kot sekcja de-
posebno pa je zadovoljen, ker je med dobitniki priznanj veliko mladih. Nato je sledilo podeljevanje pohval in priznanj. Prvi so pohvale prejeli obetavni športniki panog, mlajši in starejši. Nato so sledile podelitve bronastih in srebrnih plaket. Posebna priznanja za športne delavce pa so prejeli: Džemal Mustafic (Karate klub Vrhnika), Ines Fefer in Urška Cvetko (Gimnastično društvo Vrhnika) in Žiga Perovič (Namiznoteniška sekcja ŠD Vrhnika). Ta priznanja je podelil predstavnik OKS-ZŠZ To-mislav Tiringer. Nato so prišle na vrsto zlate plakete, ki jih je podelila Alenka Bikar. Prejeli so jih: Aleš Prek, Miha Prek, Jan R^javec in Nina
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
51
Praznik vrhniškega športa v polni dvorani Cankarjevega doma
Vehar. Vsi pa smo nestrpno pričakovali razglasitev »športnika Vrhnike«. Za leto 2011 sta to postala Nina Vehar (Savate klub Rival) in Aleš Prek (Avto moto klub Atom). Obema najboljšima vrhniškima športnikoma je zlati znački podelil župan Vrhnike Stojan Jakin. Oba športnika sta od prisotnih prejela ogromen aplavz, kar pomeni, da sta si naslova resnično zaslužila (več o pohvaljenih športnikih v prilogi v besedi in sliki).
Celotno prireditev je povezoval športni novinar Boris Ličof, ki pa je bila povezana tudi z zanimivimi zabavnimi točkami. Že na začetku je slovensko himno zapela vokalna skupina Sonus iz Oplotnice, ki jo sestavlja pet mladih fantov. Gledalcem se je predstavila tudi skupina Hip-hop osnovne šole Ivana Cankarja, ki deluje v plesni šoli Urška. Mlade športnike in druge je najbolj navdušil žongler Jakob Bergant, ki je svoje žonglerske vragol^e izvajal s tremi rekviziti in zaradi navdušenja svoj nastop še dopolnil. Za pravo poskočno glasbo je poskrbel Ansambel Staneta Petriča, ki se je z veseljem odzval povabilu vrhniških športnikov. Stane Petrič je namreč neposredno povezan s športom na Vrhniki, saj je lani postal predsednik Košarkarskega kluba Vrhnika, ki ga bo poizkušal dvigniti na višji kakovostni nivo predvsem s sedanjimi mladimi domačimi košarkarji.
Po uradnem delu je sledila pogostitev, ki jo je na zadovoljstvo vseh pripravila Gostilna Bajc iz Sinje Gorice. Ob dobrem prigrizku in p^ači pa so potekali številni pogovori o minuli enoletni poti vrhniških športnikov. Za letošnjo dobro prireditev velja res velika zahvala vrhniški Športni zvezi in Občini Vrhnika, kar so menili tudi številni prisotni.
Simon Seljak
Ansambel Staneta Petriča je poskrbel za dobro glasbeno vzdušje.
Zahvala
Športna zveza Vrhnika, ki je pripravila tradicionalno prireditev Športnik Vrhnike za leto 2011, se zahvaljuje Občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, da s proračunskimi sredstvi pripomoreta k izvedbi prireditve. Zahvala tudi vsem nastopajočim, ki so, tako kot naši športniki, dali vse od sebe: voditelju prireditve Borisu Ličofu, Ansamblu Stanka Petriča, Hip hop show skupini Plesne šole Urška Vrhnika, Vokalni skupini Sonus in žonglerju Jakobu Bergantu. Brez njih prireditev ne bi bila tako uspešna, kot je bila. Vse od sebe so dali tudi v Avtotrade, d.o.o., Vrhnika, saj je osebje Gostilne Bajc pripravilo vrhunsko pogostitev. Hvala vsem, ki ste pomagali iz dobre volje: nosilcem naslova Športnik Vrhnike, Alešu Drašlerju, Nini Hribar, Lojzu Kosu, Stanku Petriču, Franc^u Pišku in Komunalnemu podjetju Vrhnika. Ne nazadnje pa zahvala vsem vam, ki ste s svojo prisotnostjo na prireditvi izkazali priznanje našim športnikom in športnim delavcem.
Prireditve ne bi izpeljali brez Komis^e za izbor športnika leta, ki jo sestavljajo: Borut Fefer, Vid Drašček, Matjaž Justin, Boštjan Koprivec in Simon Seljak ter brez Odbora za pripravo prireditve, v katerem so: Irena Oblak, Bojan Lampreht, Marjan Možina, Jože Nagode in Danilo Todorovič. Pohvalne in spodbudne besede nagrajencev in obiskovalcev so nas prepričale, da nam je uspelo ta večer napolniti s pozitivno energ^o, kulturo, zabavo, veseljem in pr^etnim druženjem. Trudili se bomo, da bomo ohranili ta praznik vrhniškega športa in da se drugo leto spet vidimo. Do takrat pa bomo veseli vaših predlogov za pripravo prireditve Športnik Vrhnike za leto 2012.
Športna zveza Vrhnika Predsednica: Irena Oblak
Na prireditvi Športnik Vrhnike za leto 2011 smo podelili naslednja priznanja in pohvale:
Naziv športnika leta in zlato značko Občine Vrhnika je na predlog Komis^e za izbor športnika leta podelil župan Stojan Jakin Nini Vehar in Alešu Preku. Zlate plakete je podeljevala Alenka Bikar (športnica Vrhnike za leta: 1996, 2001 in 2002). Prejeli so jih:
Aleš Prek - član Avto moto kluba Atom
-	gorsko hitrostni avtomobilizem. Je prvi Slovenec z naslovom Evropskega prvaka. To je največji uspeh slovenskega avtomobilizma sploh! Od dvanajst dirk je nastopil na desetih in osvojil osem zmag in dve drugi mesti. Ponovno je bil izbran za avtomo-bilista leta.
Miha Prek - član Avto moto kluba Atom
-	rally. Je državni prvak v rallyju diviz^a 1 in je osvojil skupno 9. mesto v slovenskem državnem prvenstvu. Naslov državnega prvaka je osvojil že tretjič. V diviz^i 1 je zmagal na rallyjih Lavanttal, Saturnus, Velenje, Maribor in Ajdovščina. Na rallyju Ronde Alto Friuli pa je zmagal v skupini A5.
Jan R^avec - član Lokostrelskega društva Logatec. Tekmuje v disciplini ukrivljeni lok ter starostni kategor^i kadeti, mladinci. Spada med najboljše lokostrelce v Slovenci. V letu 2011 je bil član slovenske reprezentance, s katero je osvojil zlato, srebrno in bronasto medaljo na Evropskih mladinskih pokalih, ter bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Poleg tega je nosilec treh evropskih rekordov, ekipa ter posamično na razdalji 50 m in v skupnem seštevku kvalifikac^. Vse uspehe je Jan dosegel na tekmovanjih tarčnega lokostrelstva, ki je na programu Olimp^skih iger. Vključen je v program London 2012 in se pripravlja za osvojitev kvote za nastop na Olimp^skih igrah.
Nina Vehar - članica Savate kluba Rival. Osvojila je naslov svetovne prvakinje v športu savate, disciplini polni kontakt francoski boks. Nina je zmagala tudi na Evropskem prvenstvu v športu savate v disciplini lahki kontakt francoski boks. Je dolgoletna športnica v takoimenovanih udarjalnih borilnih športih. V letu 2011 je v svoji športni panogi savate dosegla kot edina Slovenka vse, kar se doseči da. V medlih se je zato pojavilo laskavo ime: ženska verz^a Zavca, ki Nino med boksarskimi tekmovalkami v polnokontaktnem in tehničnem borilstvu resnično uvršča najvišje. Nina se je v ženskem polnokontaktnem savatu imenovanem francoski boks-combat kot prva Slovenka z zlatimi črkami vpisala med favorite boksarskih športov v Slovenci z vrhuncem v svoji karieri- zmago v finalni borbi nad odlično francosko nasprotnico Beauty Zarebo pred polno dvorano v Strasbour-gu. S tem je slovensko žensko kontaktno udarjalno boksarsko borilstvo prvič postavila na zmagovalne stopničke na uradnih amaterskih športnih tekmovanjih, ki jih priznava Sportaccord združenje, katerega Olimpcski komite Slovence upošteva kot merodajno telo.
Posebna priznanja je podeljeval Tomislav Tiringer, predstavnik OKS-ZŠZ. Prejemniki posebnih priznanj:
Džemal Mustafic je član Karate kluba Vrhnika. Je mojster karateja 6.dan, ki je v svoji bogati športni karieri nastopal tudi za reprezentanco Slovence in na enem zadnjih tekmovanj leta 1995 na svetovnem prvenstvu v Italci zasedel odlično 14. mesto v absolutni kategorci. Že nekaj let pred tem je ustanovil tudi Karate klub Vrhnika, ki pod njegovim vodstvom deluje še danes. Z gotovostjo lahko potrdimo, da na področju tako karateja, kot tudi športa, aktivno deluje že več kot 30 let. V vseh letih trenerskih izkušenj je Džemal kot učitelj, ki je svojim učencem na voljo 12 mesecev na leto, vzgojil veliko število mojstrov karateja, vrhunskih tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj državnih prvakov. Po njegovi zaslugi je vrhniški klub pridobil veliko veljavo v Slovenci in v tujini. Skozi dolga leta trdega dela v karateju se je vseskozi izobraževal in izpopolnjeval svoje znanje pri različnih mojstrih, ki sodco v sam vrh svetovnega karateja. Pred leti je sensei Džemal napisal kriterce za posamične izpite znanja karate-ja, ki jih je potrdila tudi tehnična komisca
Karate zveze Slovence in veljajo še danes. Kot človek, ki je s športom povezan že od nekdaj, pa Džemal ni aktiven samo na področju delovanja kluba, ampak je bil v svoji karieri tudi predsednik Sportne zveze Vrhnika, predsednik tehnične komisce pri Karate zvezi Slovence, predsednik reprezentančne komisce, mednarodni sodnik... Njegov najnovejši projekt na področju razvoja karateja v Slovenci je ustanovitev Fudokan-Shotokan karate zveze Slovence, katere predsednik je. Džemal svoje bogato znanje nesebično prenaša na mlajše rodove, ki njegovo delo cenijo in z velikimi koraki hodco po njegovi poti. Ines Fefer in Urška Cvetko sta članici Gim-nastičnega društva Vrhnika. Obe sta bivši vrhunski tekmovalki v ritmični gimnastiki, domačinki, ki z aktivnim delom v društvu ohranjata tradicco vrhniške ritmike in svoje znanje uspešno prenašata na nove rodove športnic. Urša poleg vaditeljskega dela aktivno sodeluje pri Gimnastični zvezi Slovence kot predsednica odbora za ritmično gimnastiko programa A1, Ines pa je sodnica.
V	minulih letih sta s svojimi varovankami dosegli vrsto visokih uvrstitev na državnih prvenstvih v različnih kategorcah ritmične gimnastike programa A1. Telovadke so pod njunim vodstvom od sezone 2006 osvojile tri srebrne in sedem bronastih medalj. Ste-vilo uvrstitev v tem obdobju med prve tri na prvenstvenih tekmah pa presega 30. Žiga Perovič je član Športnega društva Vrhnika, Namiznoteniške sekcce. Žiga se je vključil v Namiznoteniško sekcco Sport-nega društva Vrhnika v sezoni 2003/2004.
V	prvih štirih sezonah je opravil 567 ur treningov. V sezoni 2006/2007 je opravil tečaj za inštruktorja namiznega tenisa. Takoj v naslednji sezoni je začel tudi z operativnim delom- samostojno je vodil treninge in organiziral tekmovanja: občinska, medregcska, tekmovanja v ligi Alpe Adria ter kadetska in mladinska tekmovanja na odprtih turnirjih. Vključuje se v delo Upravnega odbora Sportnega društva Vrhnika in v delo Izvršnega odbora Medregcske namiznoteniške zveze. Praktično opravlja skoraj vse, kar je povezano z delom namiznoteniške sekcce.
Srebrne plakete je podeljevala Mojca Su-hadolc (športnica Vrhnike za leti 1995 in 1999).
Prejeli so jih:
Nina Vavtar je državna prvakinja in absolutna državna prvakinja- dvorana 18 m v disciplini goli lok, Renata Nolimal je državna prvakinja na 3 D državnem prvenstvu v disciplini dolgi lok, kategorca članice in državna prvakinja v arrowheadu 12 + 12 ter zmagovalka Slovenskega pokala, 3 D pokala in Jadranskega pokala. Nataša Mavsar je državna prvakinja v arrowheadu 12 + 12 in državna prvakinja Fita 50 m v disciplini sestavljeni lok v kategorci članic. Branko Grahovar je absolutni državni prvak v dvorani ter absolutni državni prvak v 3D^ v disciplini dolgi lok, kategorca člani (vsi SD Viteško lokostrelski red Vilcem). Ekipa člani Viteško lokostrelskega reda Viljem: Renata Nolimal, Branko Grahovar, Rok Grahovar - je absolutni ekipni državni prvak v dvorani 18 m v disciplini dolgi lok, kategorca člani.
Sabina Burjak je članica Karate kluba Vrhnika in je osvojila naslov državne prvakinje v borbah članice -68 kg; David Nagode je osvojil naslov državnega prvaka v kickboksu v disciplini člani full-contact -81 kg ter tudi naslov državnega prvaka v disciplini kickboks člani light-contact - 84 kg;
Armin Muratagic je državni prvak v kick-boksu disciplina light-contact -69 kg (oba Boksarski klub Barje); Jure Kovač je državni prvak med sovozniki v Yugo pokalu; Gorazd Prosenc je osvojil naslov državnega prvaka v kategorci do 21 let v paralelnem rallycrossu; Jaka Cevc je državni prvak med sovozniki v disciplini rally v divizci II (vsi Društvo Autosport Jazon).
Andrej Velkavrh je član Motokluba Buhc in je dosegel končno prvo mesto v disciplini rally, saj je bil prvi na rallyjih Saturnus, Velenje, Maribor ter tretji v Idrci.
Filip Todorovič Božnar je član Smučarskega kluba Kristianca. V alpskem smučanju je osvojil naslov državnega prvaka v kom-binacci ter v superveleslalomu v kategorci mlajši mladinci.
Maja Petrovič je članica Atletske sekcce Športnega društva Vrhnika. V kategorci mlajših mladink je postala državna prvakinja v skoku v daljino na dvoranskem prvenstvu.
Ana Mar^a Jeraj je članica Atletskega društva Kronos. Osvojila je naslov državne prvakinje v skoku v daljino na ekipnem državnem prvenstvu. Osvojila je tudi 1. mesto na Evropskem klubskem prvenstvu v Sremski Mitrovici. Tekmuje v kategorci starejših mladink.
Bojan Lampreht ml. je član Strelskega društva Vrhnika. Na finalu državne dopisne lige v streljanju s sercsko puško je osvojil naslov državnega prvaka v kategorci mladincev.
Ekipa jadralnih padalcev Kluba letalcev Vrhnika: Jurc Vidic, Primož Suša, Tomaž Trstenjak, Andrej Erznožnik, Marko Novak in Bojan Gaberšek- državni prvaki v preletih.
Bronaste plakete je podelil Aleš Prek (športnik Vrhnike za leta: 2008, 2010 in 2011). Prejeli so jih:
Matevž Eržen- državni prvak v disciplini goli lok 3 D v mlajši kategorci - dečki; Miha Kostanjevec - državni prvak v ka-tegorci kadetov v disciplini sestavljeni lok-arrowhead 12 +
12; Ana Kostanjevec - absolutna državna prvakinja v FITA 50 m v kategorci članic in državna prvakinja v dvorani 18 m, v arrow-headu 12 + 12, v Fita ter v 3 D s sestavljenim lokom, starostna kategorca kadetinja; Jul^ Podgoršek - državni prvak z dolgim lokom v arrowheadu 12 + 12 v kategorci veteranov (vsi ŠD Viteško lokostrelski red Vilcem). Martina Jan - državna prvakinja v skoku v daljino v kategorci U16; Jaka Fefer- državni prvak v skoku v višino v kategorci U16 (oba Atletska sekcca Športnega društva Vrhnika).
Benjamina Rudolf- državna prvakinja med veterankami s standard puško na finalu državne dopisne lige; Bojan Lampreht - državni prvak med veterani s standard puško in tudi s sercsko puško na finalu državne dopisne lige, poleg tega pa je osvojil naslov državnega prvaka tudi na državnem prvenstvu upokojencev (oba Strelsko društvo Vrhnika).
Ekipa veteranov Strelskega društva Vrhnika: Bojan Lampreht, Vladimir Ravnikar in Matca Japelj- državni prvaki - puška.
Pohvale za obetavne športnike so podeljevali: Aljoša Grom (športnik Vrhnike za leto 1997),
Miha Prek (športnik Vrhnike za leto 2008) in David Nagode (športnik Vrhnike za leto 2005).
Prejeli pa so jih:
Luka Ogrin, Benjamin Husakovic, Nejc Cvetkovič, Bine Cvetkovič, Edin Čehic, Andraž Peklenk, Brina Arsič, Tinkara Sluga, Sara Arsič, Aleksandra Radovič, Kristjan Buh (Karate klub Vrhnika), Sara Velikonja, Bojan Dražetič, Miha Kralj, Miha Božič (Boksarski klub Barje), Žana Erznožnik, Tina Kolar, Metka Močilar, Meta Mramor, Ajda Ratkovič, Neža Celarc, Katja Grum, Klavdi-ja Makuc, Tina Grum, Anja Mikuš, Dan^je-la Kalizan (Gimnastično društvo Vrhnika), Klara Trček, Jakob Kužnik, Aljaž Kužnik, Maša Eržen (Smučarsko društvo Vrhnika), Štefan Hadalin (Sport klub Dol Ajdovščina), Jan Rom, Nejc Rom, Žan Žuber, Rok Alatič (Strelsko društvo Vrhnika), Teo Ponikvar, Nejc Nagelj, Jan Vrhovec, Izak Oberčkal Pluško (Namiznoteniška sekcca Športnega društva Vrhnika), Gaja Poklukar Bastarda, Žan Dobrovoljc, Rok Kramarič, Pia Zupan, Matic Dobrovoljc, Ožbej Kropec (Atletska sekcca Športnega društva Vrhnika), Jaka Mivšek (Društvo Autosport Jazon), Matevž Čuden (Avto moto klub Atom), Tjaž Hada-lin (Košarkarski klub Vrhnika).
Športna zveza Vrhnika
52 NAŠ ČASOPIS	N/ Sport in rekreacja	30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Naš športnik: Štefan Hadalin, mladinski smučarski reprezentant
v
r-w	g • g • •	I«	•	•	••1*t	v
Ze z uvrstitv^o na olimpiado je moj prvi cilj dosežen
Za šestnajstletnega Štefana Hadalina z Vrhnike bi lahko zapisali, da v prostem času obiskuje drugi letnik kranjske ekonomske gimnaz^e, sicer pa večino časa nameni smučanju. Na srečo je gimnaz^a tako prilagodila svoj učni načrt mladim športnikom, da je tudi to mogoče. Štefan se lahko pohvali z naslovom državnega podprvaka v veleslalomu in tretjim mestom skupno v Mladinskem pokalu med mlajšimi mladinci, pred nedavnim pa si je izboril tudi nastop na 1. zimskih mladinskih olimp^skih igrah, ki bodo v drugi polovici januarja v Innsbrucku.
Letos ni veliko snega, kako smučarji rešujete nastalo zagato?
Večinoma kar s treningii^na smučiščih v tujini, predvsem v Avstrji in Švici. Mogoče se je letos največja kriza s snegom kazala v pripravljalnem obdobju, zato smo bili kar redni gostje na ledenikih omenjenih držav. Sedaj gre za silo tudi na naših smučiščih, na primer na Krvavcu, vendar razmere niso optimalne.
V okviru katerega kluba treniraš?
Sem član ajdovskega kluba Asa, sicer pa treningi potekajo pod okriljem NPSŠC (Nacionalni panožni smučarski šolski center) v Kranju. Poenostavljeno v praksi to pomeni, da se šola in treningi zelo prepletajo. Tako nas tudi trener kdaj pa kdaj poučuje šolsko snov, ko smo dlje časa na treningu na terenu. Ve za vse naše ocene in v primeru, ko začne nekomu pešati učni uspeh v šoli, takoj prepove djaku, da bi še naprej obiskoval treninge.
To pomeni, da te pustno pri miru, če ti gre v šoli dobro? Kako je pri tebi s tem?
Tako je: če sproti zdeluješ, potem lahko tudi treniraš. Sam s tem nimam težav, mogoče tudi zato, ker že tako dolgo treniram, da so mi nekatere delovne navade zlezle pod kožo. Dejstvo je, da pri športu ne moreš biti uspešen, če nisi tudi delaven. Prvi letnik gimnazje sem končal z odličnim uspehom.
Treniraš že od rane mladosti ^
Začel sem približno pri sedmih letih v Smučarskem društvu Vrhnika. Pozneje sem zamenjal klub in prestopil v klub Sport klub Asa iz Ajdovščine. V tem času sem nanizal kar nekaj uspešnih rezultatov, v največjo čast pa mi je naslov državnega podprvaka v veleslalomu v prejšnji sezoni. Vzporedno z mojimi uspehi je prišlo tudi povabilo za vstop v otroško držav-
no reprezentanco. Najprej sem bil štiri leta član otroške reprezentance, sedaj pa sem mladinski reprezentant.
V	tej sezoni je za tabo že nekaj tekem, med njimi tudi zelo pomembne kvalifikac^e. Kako je bilo?
Pravzaprav bi bilo ob beli zimi za menoj še več tekem, a na žalost je letošnja zima s snegom zelo skopušna. Kot ste prav omenili, so bile med njimi tudi štiri kvalifikacijske tekme za nastop na 1. zimskih mladinskih olimpijskih igrah v Innsbrucku od 13.1. do 22.1.2012. Za dve vstopnici se nas je potegovalo pet mladincev in na koncu je ta čast na podlagi rezultatov in strokovnega mnenja doletela mene in Miho Hrobata. 10. januarja bomo odpotovali v Innsbruck, kjer bomo štirinajst dni. Tekmovanja bodo potekala v več disciplinah: superveleslalomu, kombinaciji, paralelnem veleslalomu, veleslalomu in slalomu, in sicer posamezno in ekipno in računam na kar najboljši dosežek.
Kaj je to »kar najboljši dosežek«? Med prvimi tremi?
Seveda je želja vsakega medalja, toda moj prvi cilj letošnje sezone je z uvrstitvijo na olimpija-do že dosežen. Približno vem, kam sodim v svetovnem merilu, zato raje ostajam na trdnih realnih tleh. Odhajam po izkušnje in rezultate. Toda če že morate vedeti, računam na mesto med prvimi desetimi. Ne glede na doseženi rezultat, je pa nekaj: z nastopom bom postal član velike olimpijske družine. To pa je nekaj, kar ti da krila in samozavest tudi za v prihodnje.
V	članski reprezentanci je izredno veliko poudarka na materialih, smučeh. Ti voziš s smučmi Stoeckli. Verjetno se pri vas to še ne pozna toliko ali pač?
Kakor se vzame. Pri nas si smuči vsak kupi sam, torej si na neki način odvisen tudi od ka-
kovosti, ki je posledica plitke ali globoke denarnice. Vsak tekmovalec v naši ekipi potem tudi sam skrbi za vzdrževanje smuči. V članski reprezentanci je nekoliko drugače. Tam so vsi tako dobri, da večkrat igrajo odločilno vlogo tudi materiali, ki pa seveda niso poceni. Neka-
teri imajo smuči z vrhunskimi materiali, ki so izdelane samo zanje. Sicer mi to ni najbolj všeč, ker »smučarja«, podobno kot formula 1, vedno bolj dobiva nalepko prestižnosti, toda kaj hočemo. In ko sva že ravno pri denarju: tega je pri nas za »smučarjo« gotovo manj kot v skandinavskih deželah. Zagotovo so skandinavske mladinske reprezentance pred nastopom na mladinskih olimpjskih igrah opravile veliko več tekem kot mi. Zato se je včasih težko meriti z bogatejšimi državami, toda ko ti uspe, je zato uspeh tako zelo velik.
Sicer pa je dan mladinskega reprezentanta
kar naporen?
Praktično treniramo sedem dni na teden, s športom pa se ukvarjam tudi v prostem času. Mogoče kdaj izpustim samo nedeljski kon-dicjski trening, a še tega bolj poredko. Ko si enkrat namreč v tako dobri formi s kondicjo, se ti vsak izpad treninga zelo pozna. Sicer pa s klubom treniram 120 dni na leto. Maja in junja preskušam smuči za novo sezono. Poleti sledjo v Švici na ledenikih klasične priprave s tehniko smučanja, jeseni pa začnemo že voziti »na kole«. Tempo se stopnjuje, dokler novembra ne preidemo na merjenje časov, vse drugo pa je potem klasična smučarska sezona, ki traja približno do konca aprila.
Pa te ob tem ni še nikoli prijelo, da bi kdaj
zabrisal smučke skozi okno?
Ne, čisto nikoli, ker je zame smučanje eden najlepših športov. Vsak dan je nekaj novega. Sem tudi po naravi takšen človek, da v težavah iščem pozitivne stvari, iz katerih se lahko kaj naučim. Nekateri se na primer pritožujejo nad meglo na smučišču. Zakaj neki? Jaz to jemljem kot izziv, premagovanje težkih razmer na progi mi bo na kakšni od prihodnjih tekem prišlo še kako prav.
Gašper Tominc
ov*	v*	v*	•
Nadaljevanje smučanja pri otrocih Smuča)mo, smučajmo, smučajmo vsi ..
'	'	Ji	Čeprav nas zima zaenkrat še ni boaato obdarila s snegom, mi že pridno nabiramo
Nadaljujmo z metodiko učenja iz prejšnjega dela. Ostali smo pri nadzoru hitrosti in spreminjanju smeri. Na tej stopnji lahko nadaljujemo z učenjem na vlečnicah ali se-dežnicah, proga pa je modre zahtevnosti. Preden se prvič podamo na vlečnico, je zelo priporočljivo, da otroku predstavimo delovanje žičniške naprave, tako da gleda druge, nato pa mu za preizkus sami stimuliramo vlečnico in ga rahlo vlečemo proti strmini. Prvič gremo lahko skupaj na krožnik; otroka damo na koleno, krožnik pa imamo med nogami. Pri vzpenjanju mu še dodatno povemo pravila obnašanja na vlečnici ter o samem načinu izstopanja. Pri nadaljevanju učenja iz klinastih lokov prehajamo v zavoje s klinastim odrivom in nato do osnovnega vjuga-nja. Za osvojitev tega znanja poznamo veliko vaj, tako s palicami kot rokami ali pa si pomagamo z obroči, stožci, »easy ski« ali kratkimi smučmi, 90 in 125. Z večjim znanjem otroka je tudi nadalje učenje natančnejše in tako priporočamo najem učitelja smučanja, ki se bo najbolje posvetil otroku ter našel rešitve za odpravo napak v smučarski tehniki. Seveda pa
je treba razumeti, da je pri nadaljevalnih oblikah smučanja napredek počasnejši kot pri začetnih oblikah. V tedenskem začetnem tečaju naj bi otrok osvojil vse začetne oblike smučanja, v nadaljevalnem pa se ukvarjamo z nadaljevalnimi oblikami smučanja. Pri individualnih urah se to osvoji v 6 do 8 urah, ko otrok z vami lahko varno smuča po modrih in rdečih progah.
V času od 26. 12. do 30. 12. 2011 smo organizirali novoletni smučarski tečaj na Krvavcu. Otroci so bili razdeljeni v začetne in nadaljevalne skupine. Vreme nam je bilo dokaj naklonjeno in tudi naučili smo se
veliko. Otroci niso bili preveč utrujeni, saj smo prihajali domov okoli tretje ure, tako da so bili na snegu spočiti in zbrani, tudi napredek je bil hitrejši, predvsem pa varnejše delo na snegu. Na koncu tečaja je vsak prejel diplomo in darilce.
Med zimskimi počitnicami ponovno pripravljamo tečaj od 20. 2. 2012 do 24. 2. 2012 na Krvavcu, z možnostjo prevoza iz Borovnice, Vrhnike, Brezovice. E-prjave ter dodatne informacje so na voljo na naši spletni strani www.ski-race. net ali na 041-497-514, Mario.
Čeprav nas zima zaenkrat še ni bogato obdarila s snegom, mi že pridno nabiramo smučarske kilometre. Po božično-novoletnih tečajih, ko smo začeli z letošnjo sezono, sedaj vsako soboto hodimo na smučarske izlete. Sobotne izlete lahko otroci obiskujejo redno vsako soboto ali pa posamezne po želji.
Trenutno z veliko vnemo zbiramo prjave za zimske počitnice, ko bomo ponovno uživali na smučišču Stari vrh. Poleg tri- ali petdnevnega prevoznega tečaja bomo organizirali dobro znano zimovanje. Čaka nas pet nepozabnih dni (20.-24. 2. 2012), kjer se poleg smučanja naučimo še veliko drugih stvari. Premagujemo strah pred neznanim, preizkušamo in premikamo meje naše zmogljivosti, si pomagamo in sodelujemo drug z drugim, predvsem pa se zabavamo in učimo novih veščin. Čeprav nekateri izmed nas še nikoli niso imeli priložnosti, da bi se postavili na smuči, po petih dneh zabave na snegu brez dvoma obvladajo dva zavoja - levega in desnega (in to je vse, kar je treba znati, da uživaš in smučaš). Seveda se tudi dobri smučarji naučimo veliko novih smučarskih trikov, kot so vožnja vzvratno, obrati, poskoki in tudi vožnja v parih in skupinah. Preizkusimo se tudi v vožnji med količki in se zadnji dan pomerimo v čisto pravi tekmi. Po zabavi na snegu vsak dan sledi program v večernem času, ki je prav tako pester, saj pripravimo različne delavnice, se pomerimo v kvizu in drugih družabnih igrah, seveda pa ne smeta manjkati sankanje in zaključni ples. Čeprav pet dni mine zelo hitro, ostanejo nepozabni spomini na naše zimsko druženje, polno nasmejanih otroških obrazov. Za prjave in dodatne informacje smo vam na voljo vsako sredo ob 20. uri v Hotelu Mantova na Vrhniki (prisoten Emil) ali na m: 040 600 777 ali e: info@sdvucko.com. Celoten program in cene si lahko ogledate na naši spletni strani: www. sdvucko.com.
ZA VRHNIŠKO
OSNOVNOŠOLSKO MLADINO
Smučarski izlet
za samo 15,00 €
llSobota, 4. 2., ' 11. 2. in 3. 3. 2012 Smučišče Stari vrh nad Ško^"o Loko
in	' ,
Smučarski center Cerkno i
Cena vključuje: ^ •avtobusni prevoz	'
•celodnevno smučarsko karto •kosilo in čaj •učitelja smučanja
Število prjav je omejeno.
Dodatne informacce na:
www.zavod-cankar.si www.sdvucko.com
01/750 66 35 040/600 777

ZIC
'Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrtinika
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
53
Vigi, vigi, vigi ^ Vrhnika in Dren, boljši ni noben!
NK Vrhnika ima novo vodstvo
21. 10. 2011 je bil za vrhniški nogomet ponovno nekakšen mejnik. Krmilo nogometnega kluba Vrhnika, v preteklosti bolj znanega pod imenom NK Usnjar, je na izredni skupščini tistega dne prevzelo novo vodstvo. Skupščine se je udeležilo več kot 70 članov, kar jo uvršča med najbolj obiskane skupščine v občini. Sistem dela je bil že v samem začetku postavljen nekoliko drugače, saj pri politiki vodenja kluba aktivno sodelujejo vsi izvoljeni organi. Upravni odbor (v nadaljevanju UO) sestavljajo Sebastian Zalar
-	predsednik, Igor Repac - tajnik, Boštjan Erčulj - marketing, Primož Urbančič - pravno / upravne zadeve in Miran Ribič
-	podpora pri financah. Poleg UO sta zelo aktivna tudi preostala organa, torej nadzorni odbor (Mojca Soklič - predsednica, Jure Hodnik in Vje-koslav Ivanušec) in disciplinska komis^a (Branko Lukežič
-	predsednik, Ahmed Ždralic in Jasmin Muratagic) ter kar trije poverjeniki (Bojan Ivanovic
-	sodelovanje s panožno zvezo in drugimi klubi, Danilo To-dorovic - pomoč pri financah, Aljoša Prebil - pomoč pri marketingu).
Jeseni smo zavihali rokave
Nova uprava je v uvodu sprejela sklepe, ki so širokopotez-no posegli v samo kadrovsko strukturo. Najprej je tako strokovnemu kot tehničnemu
osebju kluba podala odpovedi, obenem pa javno objavila razpis za prosta mesta strokovnih sodelavcev (trenerjev) in tehničnega osebja (ekonom, oskrbnik itn.).
Na razpis se je pr^avila kopica odličnih strokovnjakov s po-
veselje uprave ostal trener Zoran Pejovic.
Sledila je celovita prenova celostne grafične podobe, pri kateri nam je velikodušno pomagal oblikovalec Bojan Senjur, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo. V skladu z željami vodstva
zagonom povsem nove spletne strani www.nkvrhnika.si (dostop je mogoč tudi prek naslova www.mnc-vd.si), nadaljevali v božično-novoletnem slogu in izpeljali vsem dobro znano prireditev Božičkovanje 2011 v Cankarjevem Domu na
V marcu si želimo začeti s prenovo glavnega igrišča, v jeseni pa postopoma še s prenovo pomožnega.
Od 15. do 19. marca celoten MNC Vrhnika Dren v organi-zacyi zavoda SENT odhaja na priprave v Lignano (Italia).
dročja nogometa in urejanja klubske infrastrukture. Tehtno smo razmislili s kom bi želeli sodelovati in na koncu tudi javno objavili rezultate razpisa. Tako je trener selekc^e mlajših dečkov postal Jasmin Mu-ratagic, njegov pomočnik pa Gorazd Gomboc - Gombi. Se-lekc^o starejših dečkov vodi trener Sebastian Zalar, njegov pomočnik je postal Ahmed Ždralic. Novoustanovljeno selekc^o deklet U-17 je prevzel trener Vjekoslav Ivanušec, pri kadetih in mladincih je trener Nazmi Shala, kot trener članskega moštva pa je na veliko
Vabimo k vpisu v Mladinski nogometni center Vrhnika Dren:
I.	segment nogometne male šole in vrtca:
-	ONŠ Vrhnika: v dvorani A.M. Slomška na Vrhniki ob torkih in četrtkih med 12.30 in 13.30 mlajša skupina (1. in 2. razred) ter med 13.30 in 14.30 starejša skupinaJ3., 4. in 5. razred)
-	nogometni vrtec: v telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki ob sobotah od 17.30 do 19.00; na Drenovem Griču
II.	segment nogometne šole
-	U-8 (otroci, stari 7 in 8 let) imajo treninge ponedeljek in sredo od 17.30 do 19.00
-	U-9 (otroci letnika 2002) imajo treninge v torek od 16.00 do 17.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19.00, oboje v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki
-	U-10 (otroci letnika 2001) trenirajo ob torkih in četrtkih med 17.30 in 19.00 v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki
III.	segment nogometnega kluba
-	U-11 in U-12 (otroci letnikov 1999 in 2000) trenirajo ob torkih in četrtkih med 19.00 in 20.30 v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki
-	U-13 in U-14 (igralci letnikov 1997 in 1998) imajo treninge ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.00 na zunanjih igriščih športnega parka Vrhnika ter torkih od 19.00 do 20.30 in petkih med 17.30 in 19.00 uro v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki
-	selekc^a deklet U-17 (igralke starostne skupine med 13 in 18 let) trenira ob torkih od 19.00 do 20.30 in sredah med 17.30 in 19.00, oboje v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki, ter ob petkih med 16.00 in 17.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki
-	kadeti U-16 in mladinci U-18 (letniki 1996, 1995, 1994 in 1993) trenirajo ob sredah med 17.30 in 19.00 v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki ter ob sobotah med 16.00 in 17.30 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki ter v dveh dinamičnih terminih na zunanjih igriščih športnega parka Vrhnika
-	člani so pozimi (do sredine januarja 2012) prosti, imajo pa re-kreac^ski termin ob petkih med 20.30 in 22.00 uro v dvorani A. M. Slomška na Vrhniki
-	veterani (igralci nad 35 let starosti) trenirajo ob petkih med 19.00 in 20.30 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki in igrajo ob ponedeljkih na zunanjem igrišču športnega parka Vrhnika.
Urnik velja zgolj za zimski del sezone! Za vse informac^e smo vam na voljo na tel. številki 041 686 415, lahko pa nas obiščete tudi v času posameznih terminov treningov.
Pridružite se nam, saj:
»NOGOMETU DAJEMO NOVO PERSPEKTIVO!«
MNC VRHNIKA - DREN
Več podrobnejših informac^ in zanimivosti najdete na naslovu: www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si
se je naslanjal na tradicijo kluba, torej na znak Usnjarja, poleg tega pa vključil še elemente sodobnejših različic logotipa kluba in vse skupaj s temeljito prenovo in veliko mero ideje združil v izjemen izdelek: nov logotip in grb kluba! Selekc^e so se v jesenskem delu sezone neverjetno izpopolnile. Selekc^a mlajših dečkov šteje več kot 30 igralcev, selekc^e starejših dečkov, kadetov in mladincev več kot 20, selekc^a deklet se je trenutno ustavila pri številki 16, člansko moštvo pa ima nekaj manj kot 30 igralcev.
Naslednji korak, za katerega se je nova uprava odločila, je bila sanac^a klubskih prostorov. Tukaj velja velika zahvala za posluh Občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja, ki sta kot lastnik in skrbnik celotnega športnega parka Vrhnika pokazala veliko mero razumevanja in naklonjenosti razvoju kluba ter odgovorno pomagala pri sanac^i strehe. Veseli december smo začeli z
Vrhniki. Tik prek koncem leta smo s pomočjo staršev otrok in sponzorjev uspešno izpeljali še nakup nove klubske opreme. Dodatno so nam polepšali decembrske dni še naši nadobudni malčki, saj sta bili selekc^i U-9 in U-8 na tradicionalnem turnirju v Kamniku naravnost odlični. Prvi so osvojili četrto mesto, drugi pa posegli prav na sam vrh in bili na koncu prvi. Čestitke obema.
Aktivni tudi pozimi
V začetku leta 2012 nadaljujeta selekc^i U-12 in U-14 s tekmovanjem v zimski ligi. Pred selekc^ama kadetov in mladincev sta turnirja v Kamniku, mlajše selekc^e pa se poleg nadaljevanja zimske lige pripravljajo še na preostale turnirje. Člani bodo s pripravami predvidoma zaičeli konec januarja. Do začetka spomladanskega dela sezone predvidevamo delno prenovo klubskih prostorov, sanacjo klubskega lokala in (če nam bo sreča naklonjena) postavitev montažnih tribun.
Tam se bodo vsi nadobudni nogometaši po trikrat na dan srečevali z različnimi trenažni-mi oblikami, igro in kondicy-sko pripravo, predvsem pa bo najpomembnejše medsebojno druženje.
Viz^a in cilji kluba
V Nogometnem klubu Vrhnika zvesto sledimo vizyi postati uspešen reg^ski nogometni center, ki s pomočjo strokovno usposobljenega kadra in urejene infrastrukture nudi optimalne pogoje za svoje mnogošte-vilčno članstvo. Medčloveški odnosi, usmerjenost k športu in dobrodelnost so ene pomembnejših vrednot, za katere se zavzemamo tako v društvu kot tudi širši okolici. Za uresničitev vizye, smo si postavili naslednje cilje:
1.	V obdobju dveh ali treh let povsem obnoviti klubske prostore, sanirati streho in zagotoviti obratovanje klubskega gostinskega lokala.
2.	V časovnem razdobju petih let urediti glavno igrišče kot
vrhunsko pripravljene igralne površine in izgradnje zalival-nega sistema ter prenoviti pomožno igrišče. Vsaj polovico pomožnega igrišča prekriti z umetno travo, na preostanku pa ohraniti naravno, ki pa mora biti zgledne kakovosti. Prav tako pomožno igrišče nujno potrebuje razsvetljavo, da bodo starejše selekc^e lahko trenirale predvsem v večernih urah in bo tako v popoldanskih uricah več terminov na voljo mlajšim selekc^am. Umetna trava bi v celotni regyi doprinesla alternativno možnost zamenjave terminov v telovadnici s termini zunaj, razbremenila prezasedenost občinskih telovadnic, klubu pa ponudila možnost trženja glede rekreac^e in najema drugih klubov. Poleg tega bi lahko vadbeni center celo ponuditi nogometni zvezi za priprave mlajših državnih reprezentanc.
3.	Rezultatski cilji so uvrstitev mlajših dečkov (U-12) v I. MNZ ligo (kar je je najvišji tekmovalni rang za to starostno skupino), uvrstitev starejših dečkov (U-14) v I. Slovensko U-14 ligo, uvrstitev kadetov in mladincev v II. slovensko kadetsko in mladinsko ligo in nenazadnje kot končni cilj tega obdobja uvrstitev članskega moštva v III. slovensko ligo, kamor realno tudi sodi.
4.	Organizac^a in izvedba številnih projektov, športnih in zabavnih prireditev ter akcy v duhu vizye kluba, ki se načrtujejo za vsako posamezno leto ali obdobje v letu. Ohranjanje zdravega homogenega jedra, celovita podoba kluba v širši javnosti in optimalni pogoji za dobro delo so zagotovo ključ do uspeha, da se želeni cilji tudi uresnič^o. Uprava kluba je odprt organ, ki sprejema vsa mnenja, ideje in predloge, prav tako pa smo pripravljeni medse sprejeti vse tiste, ki želyo pomagati društvu z dolgoletno tradic^o k uresničitvi ciljev.
Uprava NK Vrhnika
Božičkova koc^'a pred Cankarjevim domom na Vrhniki
Na čarobno decembrsko nedeljo nas je obiskal Božiček, eden treh dobrih mož, ki vsem pridnim otrokom prinašajo darila. Očitno so bili otroci iz NK Vrhnika, njihovi bratci in sestrice ter nekateri povabljeni otroci res zelo pridni, saj je imel dobri mož s severa v svojem košu kar 260 daril in vsa tudi razdelil. Cankarjev dom na Vrhniki je bil nabito poln, ko so se na odru pojavili mladi igralci iz KUD Podlipa in odigrali igrico Štirje fantje muzikantje. Iskrice v otroških in tudi marsikaterih odraslih očeh so se še bolj zaiskrile, saj se je po krajšem klicanju pojavil Božiček. Najprej se je prepričal, da so otroci vse leto pospravljali copate, se učili in bili pridni, potem pa je vsakemu posebej dal darilo.
Pozneje, ko je mož z belo brado sedel na koč^o in se odpravil naprej, se je v dvorani spustilo platno in kmalu se je na njem
pojavil Cristiano Ronaldo v filmu Do roba vzdržljivosti.
V času filma je nova uprava NK Vrhnika povabila vse starše, člane in goste na manjšo pogostitev, ki smo jo pripravili v sosednji dvorani.
Izkoristili smo priložnost in na kratko predstavili dosedanje delo in cilje v prihodnje. Predsednik kluba, Sebastian Za-lar, je obenem pozval vse navzoče, naj nam tudi s pomočjo nove spletne strani, ki jo je pozneje predstavil član uprave Igor Repac, posredujejo svoja mnenje, ideje in predloge.
Nekaj besed je spregovoril tudi Župan Občine Vrhnika, g. Sto-jan Jakin, ki nas je počastil s svojim obiskom in nam predvsem zaželel vse dobro v naslednjem letu.
Zahvaljujemo se CSD Vrhnika za pomoč, da smo lahko povabili tudi tiste, ki verjetno takšnega dogodka ne bi doživeli. Posebna zahvala velja vsem tistim, ki so Božičku pomagali napolniti vrečo. Bili so celo tako radodarni, da smo del blaga namenili vrhniškemu Rdečemu Križu. Iskrena hvala tudi vsem drugim, ki ste kako drugače pomagali osrečiti naše največje bogastvo.
54
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sloven^'a bo vnovič gostila najboljše balvanske plezalce sveta
Lani maja so se najboljši svetovni plezalci v balvanskem plezanju prvič ustavili na slovenskih tleh. Občina Log - Dragomer je gostila tekmo svetovnega pokala. Tekmovalo je petinosemde-set plezalcev in plezalk iz sedemnajstih reprezentanc, organizator tekmovanja pa je bilo domače Športno plezalno društvo Korenjak. http://www.log-dragomer.si/ index2.php?option=com jce-fctask=popup Slovenci so v kvalifikac^ah druge tekme svetovnega pokala v balvan-skem plezanju v Športnem parku na Logu dosegli največji ekipni uspeh. V nedeljski polfinale so se uvrstile štiri Slovenke in štirje Slovenci. V slovenski vrsti se je največ pričakovalo od prekaljenih tekmovalk Mine Markovič in "domačinke" Natal^e Gros, ki sta že velikokrat dokazali, da se lahko zelo uspešno merita z najboljšimi. Markovičeva je na uvodni tekmi aprila v Milanu kot edina Slovenka nastopila v
finalu in osvojila 5. mesto, pol leta pozneje - avgusta - pa je v Munchnu celo zmagala. V moški konkurenci so bile oči usmerjene v Klemena Bečana in Jerneja Kruderja. Skupaj z njima sta se v nedeljski polfinale uvrstila še Jure Bečan in Domen Škofic. Pri dekletih pa sta slovenske barve poleg Mine Markovilč in Natal^e Gros zastopali še Katja Kadič in Katja Vidmar. Ob odlični organizac^i, bučnem aplavzu, domiselnem komentiranju Boštjana Gorenca - Pižame in ritmih Siddharthinega basista Jan^a Haceta ter njegovega pr^atelja Sergeja Randželoviča je zmanjkala le pika na i slovenske stopničke. Te je naša najbolje uvrščena plezalka Katja Vidmar zgrešila le za las. Vidmarjeva je sicer ostala brez preplezanih vrhov, vendar je na treh prišla vsaj do polovice smeri in tako dobila največ bonus točk, kar je na koncu zadostovalo za četrto mesto. Natal^a Gros je bila na koncu šesta. Tekmovanje je bilo v Slovenci
organizirano prvič. Športno plezalno društvo Korenjak pa se je ponovno izkazalo kot odličen organizator - tokrat v mednarodnem merilu. Ta tekmovanje je bilo med^sko odlično poskrbljeno, saj se je tri dni pred začetkom tekmovanja na tiskovni konferenci oglasilo kar devet novinarjev iz različnih med^skih hiš. Na dan tekmovanja je televiz^a Slovenca na prizorišče poslala svojo ekipo, ki je poskrbela, da so si del tekmovanja prek televiz^skih zaslonov lahko ogledali vsi ljubitelji športnega plezanja. O edinstvenem dogodku, ki ga je Slovenca gostila prvič, so poročali tudi novinarji VALA 202, ki so se s tekmovanja večkrat oglasili v živo. Da je slika s tekmovanja zaokrožila po svetu, je poskrbelo podjetje 247TV, kar je bila odlična reklama za Slovenko pa tudi za vse sponzorje in poslovne partnerje, ki so podprli tekmovanje. Mednarodni delegati so bili nad organizac^o navdušeni in ga uvrstili ob bok nekaterih največjih športnih tekmovanj. Tekmovalci in njihovi trenerji pa so zatrjevali, da je bilo tekmovanje na Logu eno najboljših in najbolje organiziranih tekmovanj doslej. Prav zato in zaradi velike podpore Občine Log - Dragomer so se v Športnoplezalnem društvu Korenjak odločili, da bodo letos ponovno gostili najboljše tekmovalce sveta. Najboljši plezalci iz vsega sveta se bodo na tekmovanju za svetovni pokal v balvanskem plezanju vnovič pomerili 21. in 22. aprila 2012 v Občini Log - Dragomer. (lm)
Vrhniški karateisti v svetovnem vrhu
V Beogradu je od 14. do 18. decembra potekalo četrto svetovno prvenstvo v karateju pod okriljem svetovne karate zveze Fudokan-Shotokan (W.T.F.S.K.F). Na prvenstvu je nastopilo več kot 1600 tekmovalcev iz 57 držav, med njimi prvič tudi iz Slovence.
Čeprav je z devetimi tekmovalci in tekmovalkami naša izbrana vrsta sodila med najmanjše reprezentance, je dosegla odmeven rezultat, saj so se v domovino vrnili s kar petimi medaljami. Najuspešnejša med našimi je bila Vesna Lešnik, ki je osvojila dve medalji: bronasto v disciplini Ko-go kumite, srebrno pa v mešanem Enbu skupaj z Rokom Šlam-bergerjem. Brina Arsič (Karate klub Vrhnika) je presenetila z uvrstitv^o v finale discipline Kihon - Kumite, kjer ji je pot
na vrh preprečila tokrat boljša srbska tekmica. Prav tako v Kihon - Kumite, verjetno najtežji disciplini na prvenstvu, se je s tretjim mestom izkazal Andraž Peklenk (Karate klub Vrhnika) in tako dokazal, da so naši tekmovalci in tekmovalke na prvenstvu nastopili odlično telesno pripravljeni in tehnično opremljeni. Zadnji dan prvenstva je zbirko slovenskih medalj dopolnila Vesna Bezgovšek z bronasto medaljo v prostem boju. Tudi v drugih disciplinah rezultati
slovenskih karateistov in ka-rateistk niso ostali neopaženi. Tako se lahko pohvalno še s sedmim mestom v ekipnih katah (Nejc Cvetkovič (Karate klub Vrhnika), Rok Šlamber-ger, Andraž Peklenk (Karate klub Vrhnika)) in uvrstitv^o med osem najboljših v katah Nejca Cvetkoviča (Karate klub Vrhnika). Žal pa je Sari Arsič (Karate klub Vrhnika) za uvrstitev v odločilne boje v posamičnih katah zmanjkala le desetinka točke. Med tekmovalci z Vrhnike smo imeli tudi Bineta Cvetkoviča in Kristjana Buha, ki sta tako kot drugi naši nastopala odlično, vendar je tudi njima zmanjkalo malo sreče za uvrstitev v zaključne boje. Kakovostno in trdo delo se kaže tudi v tem, da so se slovenski tekmovalci v vseh disciplinah, v katerih so nastopili, uvrstili v zgornjo polovico nastopajočih.
Tokratno svetovno prvenstvo je potekalo v znamenju 50-letnice športnega delovanja bratov Vladimirja in Il^e Jorga, ki sta najvišji svetovni avtoriteti na področju tradicionalnega karateja, iz katerega izhaja Fudokan. Prvenstvo je potekalo v Hali športov v Novem Beogradu in si ga je v treh dneh ogledalo nekaj tisoč gledalcev, med katerimi pa so najglasnejši vtis vsekakor pustili naši nav^ači.
Ob vseh uspehih ne smemo pozabiti naših glavnega trenerja Džemala Mustafica in pomožnega trenerja Anžeta Pečarja, ki sta naše tekmovalce vrhunsko pripravila na to veliko tekmovanje. Hvala obema in vsakemu posebej, da so naši člani na "vrhu sveta"! (mp)
Tradicionalni dan inline hokeja v Horjulu
Stara garda mladim fantom pokazala roge
Zadnji dan pred božičnim večerom je bil v horjulski športni dvorani tradicionalni dan inline hokeja HK Dinamiti Horjul. Ta dan je za nas prav poseben, saj se na enem mestu zberejo vsi člani, podporniki, starši in navyači. Kot veleva tradicya, na igralno površino stopyo vsi člani kluba.
Začelo se je z najmlajšimi hokejisti hokejske šole, nadaljevalo z boji dečkov, medsebojnimi boji puranov in jakih bab ter veteranov in mladincev. Vrhunec dneva je bil zagotovo dvoboj članov, razdeljeni so bili med »stare« in »mlade«.
Zgodaj popoldne so na igrišče najprej zarolali hokejistki hokejske šole. Navduševali so predvsem svoje najbolj goreče na-v^ače - starše. Smeha ni manjkalo in vsi smo se veselili nadaljevanja. Dečki, ki so se ravno tako pomerili med seboj, so pokazali že pravi hokej, saj so igrali na vso moč in se metali pod plošček, kot bi šlo za kakšno uradno tekmo. Tudi tu ni manjkalo smeha, na koncu so se zmage veselili »Marcelovi soigralci« .
Sledila je prava paša za moške oči, saj so se pomerile Jake Babe
enačila na 3 : 3. Do konca se rezultat ni spremenil. Tako so sledili kazenski streli, v katerih je vendarle slavil močnejši spol. Zagotovo pa so moralne zmagovalke tega dvoboja bile Jake Babe.
Sledila je tekma med ekipo TNT in Dinamiti Horjul Mladi. Igralci TNT-ja so že pravi veterani, letos zastopajo horjulske barve v 2. ligi. Dinamiti Mladi so pravo nasprotje, saj so večinoma še vsi golobradci, letos pa zelo uspešno nastopajo v 3. ligi. Pred tekmo je bilo z obeh strani veliko »napenjanja« in v sami igri je bilo zaslediti željo in borbenost. Začeli so zelo izenačeno, nato so starejši kolegi le stopili na plin in si do polčasa nabrali prednost štirih zadetkov. Vsi smo menili, da bodo v drugem delu veterani »crknili«, ampak ti so nas tako grdo demantirali in do konca tek-
Naši najmlajši hokejski upi
in Purani. Moški del občinstva si je pasel oči nad hokejistkami, Purani pa so snovali načrt, kako jih ugnati. Tekmo so Purani vzeli precej zares in kmalu vodili s 3 : 1. Ko so že mislili, da je zmaga njihova, je na plano stopila Pia Pren in s svojimi soigralkami iz-
Članska ekipa, razdeljena med stare in mlade.
me do vrha napolnili mrežo mladih nasprotnikov. Žaba, Vovk in drugi so dokazali, da mulcem manjka še kakšen kilogram in leto treninga več. Končni rezultat je bil 12 : 2. Prišel je vrhunec dneva. Letos so člani v izvrstni formi, saj
trdno drž^o 1. mesto v državnem prvenstvu. Pred tekmo so bili njihovi obrazi sveži, nogice pa kljub dolgemu popoldnevu neverjetno lahkotne. V ekipo Mladih so bili uvrščeni kapetan A. Lončar, Žerdin, Mazi, Leskovec, Zdešar in brata Kogovšek. Vrata je branil Aleš Drašler. Stara garda je bila v postavi: Fajdi-ga, Vovk, Letonja, Kos, B. Breznik, Ferjanič, Mulalic ter horjulski leteči vratar Petron^evič. Tekma je bila zabavna, polna zanimivosti, pa vendar tudi borbena in groba. Stari so povedli, kapetan je na mlajši strani hitro odgovoril, a vendar je bilo veselje mlajšega dela ekipe kratkotrajno. »Stari« so si po zadetkih Vovka in Fajdige nabrali večjo prednost in MLADI so postajali vedno bolj živčni. Žerdin je poskusil tudi z nalaganjem ploščka, vendar mu žilavega vratarja ni uspelo prelisičiti. Do konca so se sicer »mulci« približali, več kot to pa jim tokrat ni uspelo. Zadnji žebelj v krsto je dodal Fajdiga, saj je s pravo mojstrovino na noge dvignil občinstvo in soigralce na klopi. Končni rezultat 7 : 4 je pokazal, da stari del moštva Dinamitov še ni za v staro šaro. Tekma je bila odlična, prikazali so hiter in dinamičen hokej, skratka tak hokej, ki jih krasi že celotno sezono. Po zadnji tekmi so se vsi akterji preselili v notranje prostore športnega parka, kjer so rajali še dolgo v noč.
Vratar Aleš Drašler in Žan Kogovšek
HK Dinamiti Horjul želi vsem bralcem Našega časopisa srečno in športno leto 2012. (rl)
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
55
OPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekO
20. 12. 2011 - Druga skupina Lintvernov v Slovenskem planinskem muzeju
In uspelo nam je: druga skupina Lintvernov je slabih štirinajst dni pozneje sledila poti svoje predhodnice in ubrala popolnoma enako pot kot njeni predhodniki. Bogato poplačani z razstavnimi predmeti, prikazi in predstavitvami smo ta izlet ravno tako
če smo malce pogrešali zvok harmonike, večina si je zaželela tudi nočnega razgleda z vrha stolpa.
Vsakega lepega je enkrat konec in pohodniki smo se ob pomoči vodnikov podali v dolino, se tokrat ustavili tudi pri Petih storžkih, ki so nas, kot že nekaj let nazaj, pričakali z ocvirkovko ali špehovko, čajem, kuhančkom in domačimi "rcnijami". Njihov trud smo poplačali z dobro voljo in tudi kakšnimi cekini, da bi jim dali spodbudo za njihovo nadvse pohvalno dejanje, ki naj se ?onovi tudi ob naslednjih srečanjih, n že smo bili pri Stirni, se vsi veseli razšli z željami po veselem praznovanju in besedice "zdravje", "sreča", veselje", "radost", "varnost" so bogatile čestitke za prihajajoče božične praznike in novo leto 2012.
Za naslednje leto (28. decembra 2012) smo za takratni nočno pohod že naročili polno luno in le njen mrk ali močna oblačnost nam bo preprečila, da bi se na Planino povzpeli brez svetilk.
Besedilo: Milan Jerman, fotografije: Miran Klavora in Miro Malneršič
6.1. 20121 - Petnajst prelepih let z Mirkom in Emo
Ob zadnjem druženju z Mirkom in Emo je po petnajstih letih vredno nekaj zapisati s prepričanjem, da se bo o njunem boga-
zaključili po poti mimo Mlačce, Zgornje Radovne (Pr' Psnak), Gogalove lipe - lipovca,Jezera Krede, spomenika v Srednji Ra-dovni, vse do Krnice in Gorj, do Vrhnike. Obljubili smo si: Še se vrnemo.
Besedilo: Milan Jerman, fotografija: Ivan Kalič
23. 12. 2011 - Nočni pohod na Planino uspel
Glej ga, zlomka, na naš letošnji nočni pohod je nekdo ukradel luno, a vseeno se je tik pred 18.00 začelo pred Štirno zbirati vedno več in več pohodnikov. Prisotne je pred odhodom pozdravil predsednik društva Roman Novak, jim zaželel prjetno pot in še lepšo vrnitev ter vsem skupaj voščil vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012, ki naj vsebuje čim več varnih korakov po naši prelepi domovini. In že je množica 109-ih pohodnikov ob vodstvu vodnikov Vodniškega odseka društva krenila v breg, kaj hitro spolzela mimo Storževih, se pri Županovi klopi obrnila proti Bukvi, jo dosegla in nato v jurišu in čarobni jasni noči s posejanimi zvezdami osvojila sam vrh Planine z zavetiščem. S prijetno toplo dobrodošlico so nas dočakala "zimzelena" dekle-
tem obdobju še pisalo in govorilo ne samo med vrhniškimi planinci in pohodniki, ampak širom Slovenije, upamo si trditi celo Evrope, vemo tudi za Ameriko, Avstralijo in še kje. Poskušal bom na kratko zavrteti kolo časa nazaj, najprej počasneje, nato malce hitreje ob dogodku, ki je orosil marsikatero oko, a splačalo se je, petnajst (15 !!!) let nas je razvajala ekipa oskrbnika Mirka, oskrbnice Eme in gospodarja Berta. Petnajst let, kar bo mnogim generacjam zapisalo v spomin neverjetno prjaznost, toplino in človečnost, ki so nam jo nudili v zavetišču Planinskega društva Vrhnika na Planini.
Včeraj (5. 1. 2012) je bila opravljena primopredaja med starim oskrbnikom in novim najemnikom in tako je bilo storjeno zadnje dejanje »tolikoletne« dobrosrčnosti Mirkove ekipe. Predvčerajšnjim in še dan prej (3. in 4. 1. 2012) priprava zavetišča za primopredajo, v ponedeljek (2. 1. 2012) še zadnjič v svoji uigrani vlogi oskrbnikov in v nedeljo (1.1.2012) pravo malo slavje, kajti naši dosedanji oskrbniki so povabili na prelepo sončno Planino vse, ki so kakor koli pomagali pri delu zavetišča. Vsi se niso mogli udeležiti tega prjetnega srečanja, ki smo ga ovekovečili tudi z nekaj posnetki, nekaj pa nas je bilo še zadnjič deležnih vse topline, ki so nam jo vsa ta leta nudili naši Mirko, Ema in Berto. Pa preskočimo pet let nazaj. Bili smo na sredi poti načrtovanja izgradnje novega stolpa na Planini, ko sta Ema in Mirko se po tihem odločala, da bi z oskrbništvom končala. A ko sta videla zagnano ekipo gradbenega odbora, nista imela srca, da bi jih v taki situacji pustila na cedilu. Sporočila sta, da bosta oskrbnika do odprtja stolpa in besedo sta držala. Ne le to, kljub težkim zdravstvenim težavam sta potegnila vse do prvih dni novega leta 2012.
Ne vem, kako bi končal ta zapis, saj človek ne more najti ustreznih besed in odločil sem se, da povzamem kar besede, ki mi jih je zapisala Ema zgodaj zjutraj, zadnji dan dela na Planini: "Hvala za krasne posnetke in doživetje. Tudi zame in za vse nas je
ta planinske skupine Zimzelenčki, ki so nas razvajale s čajem, kuhančkom in mogoče tudi kaj ostrejšim. V samem zavetišču je za enako vzdušje poskrbela ojačana Mirkova ekipa, ki je tudi tisti dan oziroma noč s svojo prjaznostjo in vedrino postregla pohodnikom.
'red zavetiščem se je nadaljevalo druženje, klepet, veselje, mogo-
bil včeraj nepozaben dan. Prav in lepo je, da smo se srečali. Brez vseh vas tudi midva ne bi zmogla. Toliko iskrenih pohval in izrečenih želja, kot je bilo izrečenih v vseh teh letih, predvsem pa te dni, človek ne more verjeti, da so ljudje lahko tako zelo hvaležni za vso to ki jo človek
vemu najemniku - op. MJ). Ponavadi sem rekla, upam, kje novi naslednik. Zdi se mi prjeten sogovornik. Rekel je, da ima informacje, kako nas cenjo gostje, da bo zanj to kar velik izziv. Bilo mi je všeč, da se tega zaveda in vem, da se bo trudil. Tudi nam so pred 15 leti zaupali, ko nismo vedeli, ali nam bo šlo. Hvala še enkrat, hitim na Planino. Jutri pa pospravljat. Ema" In da se vrnem v sedanjost; dobro sta jo zastavila, kajti danes sem dobil sporočilo: "Za prvi prosti dan gremo z vnučkom Borom pogledat žive jaslice v Postojnsko jamo. Hvala in srečno naprej. Ema"
Hvala in srečno vama, Mirko in Ema (z Bertom se bomo še videvali v zavetišču), končno bosta spoznala čar prostih sobot, nedelj
Žabice s »tropske plaže« s kar petimi pokali
Več kot 4000 tekmovalcev iz štirinajstih držav se je v soboto, 10. 12. 2011, v Tropical Island Resortu v Nemčji, 60 km od Berlina, potegovalo za pokale v 24 kate-gorjah športnih disciplin cheerleading
in ples cheer. Že sedmo leto zapored so se tega tekmovanja udeležile tudi Žabice iz ŠSD Log - Dragomer, ki so se predstavile z osmimi nastopi: dvema v mladinski konkurenci ter šestimi v konkurenci
članov. Največji uspeh so dosegli Lucja Jeršin, Eva Žos, Matevž Remškar, Luka Samotorčan in Ožbej Ozvaldič, ki so v ka-tegorji mladinskih mešanih skupinskih dvigov s tekmovalno točko, za katero so jim sodniki namenili drugo najvišjo oceno tekmovanja (7,76 točk), osvojili
I.	mesto. Žabicam so^ pokal za 2. mesto »pritekmovale« Eva Žos, Vanja Potočnik in Eva Kržič v kategorji dekliških dvigov z dvema bazama, preostale tri pokale pa so Žabice »zaslužile« za osvojena tretja mesta v kategorjah članski partnerski dvigi (Ida Grom in Matevž Remškar), mladinski mešani skupinski dvigi (Lara Meglen, Anja Vidmar, Uršula Jušič Pi-ber, Ajda Sedlar in Miha Samotorčan) in članski skupinski dvigi (Eva Kržič, Meta Izgoršek, Izabela Gerbec, Eva Dolinar in Lea Grom). Preostali tekmovalci ŠŠD Log - Dragomer so se predstavili v kategorji članskih partnerskih dvigov in zasedli 6. mesto (Eva Kržič in Luka Samotorčan), 8. mesto (Maxi Mohorič in Janko Mazi) in
II.	mesto (Lina Kogoj in Matjaž Gerbec). Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko ^športnih užitkov!
ŠŠD Log - Dragomer
in praznikov, katerim sta se vsa ta leta odrekala, a zavedajta se, nikoli vaju ne bomo pozabili desettisoči in desettisoči obiskovalci naše prelepe Planine, ki sta ji pustila bogat pečat.
Besedilo: Milan Jerman, fotografiji: Miro Malneršič in
Milan Jerman
7.	1. 2012 - Zavetišče na Planini ima novega najemnika
Drugo soboto v januarju je delo v zavetišči na planini nad Vrhniko začel Mitja Kovačič s svojo ekipo.
Po novem je zavetišče odprto vsako soboto, nedeljo in prazniki: od 1. aprila do 31. oktobra od 8.00 do 20.00 in od 1. novembra do 31. marca od 8.00 do 18.00. Za planinske in šolske skupine je zavetišče odprto tudi med tednom po predhodnem dogovoru z najemnikom zavetišča. Mitjo lahko dobite na mobilni številki 040/848-442, pišete pa mu lahko na elektronski naslov: mkova-cic@volja.net.
8.	1. 2012 - Lintverni na pohodu v Dražgoše
Letos smo se v Dražgoše, po več letih, zopet podali s Prtovča „ po izohipsi". V prekrasnem vremenu smo na pohodu v počasti-
tev 70. obletnice Dražgoške bitke sodelovali Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc, Marino, Mornar, Povžar, Stari, Šolnik, Špik, Švicko ter Vezist. Tradicionalnega nočnega pohoda s Pasje ravni pa sta se udeležila Padalc in Marč, ki je za svoj že 10. pohod po poteh Cankarjevega bataljona dobil posebno priznanje. Prjetno nedeljsko druženje pa smo, še enkrat več, zaključili na kosilu v Gostilni Kveder v Luši.
Foto: Lintverni, besedilo: Vezist
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Iz novembrskega koledarčka
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator / vodnik
9. 11.	PREDSTAVITEV IN PREDVAJANJE FILMA »SFINGA« (velika dvorana Cankarjevega doma)	19.00		ZIC IN MLADINSKI ODSEK PD VRHNIKA
12. 11.	LEVSTIKOVA POT	6.00	5	SREČO KRAŠOVEC IN VODNIŠKI ODSEK
26. 11.	KALIŠČE - BAŠELJSKI VRH	7.00	7	TATJANA PEČLIN
56 NAŠ ČASOPIS	N/ Sport in rekreac^a	30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Člani od 30 do 50 let
Poročilo o delovanju Namiznoteniške sekc^'e ŠD Sinja Gorica
V	jesenskem delu sezone smo v Ljubljanski rekreativni namiznoteniški ligi nastopale naslednje ekipe Namiznoteniške sekcye ŠD Sinja Gorica:
1.	ekipa v sestavi Jože Berginc, Matjaž Rus, Peter Gutnik, Alenka Nišavič in vodja Bruno Kosi je nastopala v 2. ligi LRNT. V njej tekmuje deset zelo izenačenih moštev. Ekipa Sinje Gorice trenutno zaseda sredino lestvice s petimi zmagami in štirimi porazi. V moštvu izstopa Matjaž Rus, saj še ni izkusil bridkosti poraza.
2.	ekipa je najmlajša ekipa v naši sekcji, sestavljajo pa jo Peter Vrbančič, Marjan Šurca, Hinko Sajovic, Janez Cerar in vodja Drago Vrbančič. Ekipa nastopa v 3. ligi LRNT. Moštvo ni tako uspešno, kot bi lahko bilo, saj so doslej na desetih tekmah zabeležili le eno zmago in devet porazov. Tako je ekipa prikovana na dno lestvice, glede na kakovost drugih ekip pa se bodo očitno morali sprjazniti s selitvjo v nižji rang tekmovanja.
3.	ekipa - veterani - tekmuje v 5. ligi LRNT. Igrajo v postavi Tone Štih, Sonja Kesič, Marko Bozovičar, Jože Brilej in vodja Janez Čekada. V jesenskem delu so bili zelo uspešni, saj so s šestimi zmagami in tremi porazi pri vrhu lestvice.
Bruno Kosi, vodja NT sekcje ŠD Sinja Gorica
Rezultati13.občinskegaprvenstvaVrhnikevnamiznemtenisu
V	organizacji ŠD Vrhnika in ŠD Sinja Gorica je bilo 27. novembra 13. prvenstvo^ Vrhnike v namiznem tenisu v vseh ka-tegorjah v dvorani OŠ AMS Vrhnika. Nastopilo je 55 igralcev, med katerimi jih je bilo največ članov ŠD Vrhnika, največ tekmovalnega uspeha pa je zabeležilo ŠD Sinja Gorica.
Rezultati
Članice: 1. Nišavic, 2. Pejic; V tej kategorji sta nastopili le dve tekmovalki. Nišaviceva je nato nastopila v moški skupini nad 50 let in dosegla senzacionalen uspeh - prvo mesto. Moški nad 50 let: 1. Nišavič (Sinja Gorica), 2. Berginc (Sinja Gorica), 3. Miklavčič (Dren), 4. Horvat (Bevke), 5. Čekada (Sinja Gorica)
Moški od 30 do 50 let: 1. Miklavčič D. (Dren), 2. Šurca (Sinja Gorica), 3. Torkar (Bevke), 4. Gutnik, P. (Sinja Gorica), 5. Gut-nik, T. (Vrhnika).
Moški do 30 let: 1. Grampovčnik, 2. Granda, 3. Oberčkal Plu-ško, 4. Vrhovec (vsi Vrhnika)
Dvojice (zelo številen nastop - 26 igralcev): 1. Šurca - Miklavčič D. (Sinja Gorica - Dren), 2. Gutnik, J. - Gutnik, T. (Vrhnika), 3. Torkar - Gutnik, P. (Bevke - Sinja Gorica). 4. Nišavic - Berginc (Sinja Gorica)
Po koncu tekmovanja so podelili pokale in medalje vsem, ki so si jih priigrali. Sklenili smo, da se bomo v letu 2012 ponovno srečali v še večjemu številu. Tekmovanje sem s pomočjo mladih uspešno vodil Bruno Kosi.
Prihajajo meseci, ko savnanje res »paše«
Savna že dolgo velja za eno najbolj zdravih in obenem prijetnih oblik sproščanja. Ob rednem obisku savne se kažejo učinki na fizičnem in psihičnem počutju.
In zakaj je tako? V savni se telo pregreje, kar povzroča znojenje in s tem odstranjevanje škodljivih in nekoristnih snovi iz telesa. Znojenje, ki nastane zaradi pospešenega kroženja krvi, je izredno koristna in učinkovita telesna reakcja, saj blagodejno vpliva na napetost v mišicah oziroma jih sprošča. Zaradi čiščenja znojnic in posledično čiščenja kože le-ta po savnanju postane nežna in gladka. Savna s svojimi učinki krepi imunski sistem in ob redni uporabi preprečuje virusna in bakterjska obolenja ter pospešuje delovanje limfnega obtoka.
Savna se lahko vsakdo, razen izredno bolnih. Ni pa priporočljivo za tiste, ki trpjo za akutnimi vnetji. Pazljivi moramo biti, da ne obremenimo krvnega obtoka z visoko vročino, predolgim savnanjem, prehladnim ali prehitrim ohlajanjem in še posebno z uživanjem alkoholnih pjač. Zdravo srce prenese napor, medtem ko za šibko lahko preobremenitev pomeni prevelik in nevaren napor. Savna ustreza vsakemu, ki se zaveda svojih omejitev.
Ključnega pomena je, da smo v savni goli, kar Finci štejejo za popolnoma naravno. Za mnoge je golota zastrašujoča, vendar je nošenje kopalk v savni nehigienično, podobno kot bi se tuširali z nogavicami na nogah!
Še nekaj nasvetov, kako se lotiti savnanja
Zagotovimo si vsaj tri ure časa. Pred savno praviloma ne jemo, vsaj ne obilne in težke hrane. V savni ne bodimo oblečeni niti ogrnjeni, ker to zmanjšuje učinek savnanja. Pred prvim obiskom savne se temeljito umjemo in stuširamo. Poznejša uporaba mil in šamponov ni priporočljiva, ker se koža lahko izsuši. Po savnanju samo spiramo pot s telesa. Če imamo pred vstopom v savno mrzle noge, jih obvezno oprhamo s toplo vodo. V savni mesto, kjer bomo sedeli, pogrnemo z rjuho ali brisačo. Ob prvem vstopu v savno ne ostanemo dlje kot 10 do 15 minut. Če prostor dopušča, najprej 10 minut ležimo, nato še posedimo, da se v telesu vzpostavi normalen tlak. Po izhodu iz savne se oprhamo z mrzlo vodo. Nato počivamo vsaj 15 minut. Med počitkom zaužjemo čim več tekočine. Preden zapustimo prostore, se ohladimo do stopnje, ko se ne potimo več.
FITNES • SKUPINSKE VADBE • MASAŽE SAVNA • KOZMETIČNE STORITVE
• STUDIO FORTE
Brigadirska 12 Vrhnika- Verd 051 77 04 77 www.studioforte.si
S Studiem Forte in Našim časopisom do manj kilogramov
Naša kandidata Nina in Tine pridno izgubljata kilograme. Pri Nini je vidno zmanjšanje telesne mase za skupno 3,3 kilograma. Povprečje štirih kožnih gub se je zmanjšalo za več kot 2 mm, manj je telesne maščobe in več mišične mase. Nina je najbolj napredovala v agilnosti, sposobna je delati kompleksne vaje v visokem intenzivnem območju. Še posebno je napredovala v moči in stabi-lizacji trupa. Zadnji mesec bo izvajala vaje predvsem na trakovih TRX, kjer se bo najbolj izrazila celostna moč telesa. Pri Tinetu je zgodba kljub podobnemu treningu in prehrani popolnoma drugačna. Telesna masa niha okoli enake vrednosti. Prav tako tudi drugi parametri, razen povprečja kožnih gub. Opazno je, da je sposoben premagati večje napore, predvsem v izometrični moči trupa. Treninge bomo malo prilagodili glede večjega obsega aerobnega dela, kar pomeni, dvakrat na teden bolj aerobni trening in enkrat anaerobni.
Pred nami je še dober mesec telovadbe, vsem pa želimo lepo, srečno in uspešno novo leto. V februarju vas vabimo na predavanje o zdravi prehrani, več na www. studioforte.si ali 051770477.
Ciril prebira za vas ^
Primož Hieng, Pod nebesi Kamniških planin. Podobe Sv. Primoža, Velike planine in Kamniških Alp iz zraka. 1. natis. Brezovica pri Ljubljani, Harlekin No. 1., 2011.127 str., fotogr. (Zbirka Portreti iz zraka, 4)
Izdajanje fotomonografij je zanimiva dejavnost marsikatere knjižne založbe. Zaradi barvnih fotografij, majhnih in velikih, so dela navadno zanimiva za bralce in občudovalce. Zato gredo laže v promet kot dela z gladkim besedilom -romani in povesti. Pred nedavnim smo dobili na prodajnih policah še eno podobno delo. Fotograf Primož Hieng, sicer glavni in odgovorni urednik Kamniških novic, je pripravil že svojo peto foto monografijo z naslovom Pod nebesi Kamniških planin. Slednja je izšla s podnaslovom Podobe Sv. Primoža, Velike planine in Kamniških Alp iz zraka, njen izid pa je podprla tudi Občina Kamnik.
Uvodna poglavja nam predstavljajo Kamnik v
naročju okoliških planin od Krvavca, Kompo-tele in Kalškega grebena do Kočne, Grintovca in Skute ter Brane, Planjave, Ojstrice, Konja in Velike planine. Na naslednjih straneh je opisano starosvetno, globoko v tradicjo zasidrano izročilo domorodcev ter nekdanje življenje v kamniških planinah s pomočjo vojaškega zemljevida, ki je izhajal v letih od 1763 do 1787. Fotografije, na katerih lahko vidimo lepote opisanega, so objavljene v naslednjih posameznih poglavjih: Sv. Primož, Velika planina in Kamniške planine.
Sv. Primož. Planina pri petstoletni romarski cerkvi sv. Primoža in Felicjana z dvojnim zvonikom je prečudovit kraj za izlete v predgorje
Kamniških planin. V tem poglavju so opisane tudi poti na planino od Stahovice in cerkev sv. Petra, odprta Marjina kapela z zanimivim še-sterokotnim tlorisom ter stara Mežnarja. Velika planina. Opisani so celotni geografski položaj Velike planine, številna najdišča iz prazgodovine na višini 1550 m, tipične ovalne pastirske stavbe in njihove notranjosti, med katerimi je zavarovana Preskarjeva bajta, edina še ohranjena v prvotni obliki, ter kapela
Pti [J N L DL V L KAM VILKIH tlatjis
Marje Snežne. Posebne strani so namenjene pastirjem in živini ter turističnemu razvoju na Veliki, Mali in Gojški planini. Ob koncu lahko preberemo še o zaslugah arhitekta Vlasta Kopača, častnega predsednika Planinske zveze Slovenje, in znanstvenega svetnika - etnologa dr. Toneta Cevca pri ohranjanju dediščine Velike planine.
Kamniške planine. V zadnjem poglavju lahko veliko preberemo o zgodovini kamniških gora in planin, o prvi podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena v Kamniku že l. 1903, o gorskem vodniku Valentinu Slatnarju - Bosi, legendi Kamniške Bistrice in o prvih gorskih reševalcih. V knjigi je veliko lepih fotografij, ki približajo gorski svet Kamniških planin in starodavnih objektov na planinah. Na poslednjih straneh knjige lahko preberemo zanimiv avtorjev življenjepis in seznam njegovih samostojnih razstav (47), nagrad in priznanj (61).
Ciril Velkovrh
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Razvedrilo	NAŠ ČASOPIS 57
		
Nasvet meseca
Vas peče zgaga? Limona pomaga
Po nekaterih raziskavah pekoč občutek zgage prizadene več kot polovico ljudi. Pogostejše težave so pri moških, zapeka pa se rada pojavi tudi pri nosečnicah, a po rojstvu navadno mine. Pomagamo si lahko z redno telesno vadbo, nobenih poznih obrokov, pitje negaziranih pjač in zmerno uživanje hrane. Blago zapeko lahko odpravimo tako, da zjutraj popjemo kozarec tople vode s sokom pol limone. Če zapeka traja več dni, prehrani dodamo več vlaknin, na primer rženi kruh, kosmiči ^
Bržola smeha
Toaletna vodica
Nekega dne je komandir poklical policaja Janeza k sebi v pisarno. Pojasnil mu je, da ljudem ni všeč, da smrdi po gnoju. Policaj Janez je bil namreč v prostem času tudi kmet. »Toda gospod komandir, jaz vendar vsak dan delam v hlevu! Normalno je, da imam vonj po gnoju!« »Odslej boste uporabljali toaletno vodo, Janez. Vsak dan, preden pridete v službo, se narahlo osvežite s toaletno vodo, da ne bo pritožb,« je velel komandir. Čez nekaj dni sta se Janez in komandir srečala na hodniku in komandir je znova zavohal gnoj. »Janez, ali se nisva zmenila, da boš uporabljal toaletno vodo?« »Saj sem jo, vendar pa, verjemite mi, vsakič, ko sem se želel osvežiti, mi je na glavo padel pokrov od školjke.«
Idiot
Študentovo neznanje na izpitu je profesorja tako razkačilo, da je od študenta zahteval indeks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. Ko je študent zapustil profesorjev kabinet, je odprl indeks in videl, da mu je profesor v indeks zapisal: »Popolni idiot!« Študent je ponovno vstopil v profesorjev kabinet in rekel: »Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati oceno, podpisali ste se pa že!«
Gospodinjska pomočnica
Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je ravno mama skakala po očetu. »Ja, kaj pa delata?« je vprašal sin. Mama reče: »Poglej, kako velik trebuh ima oče! Skačem po njem, da ne bo imel tako velikega!« »Brez zveze, mami!« je rekel sin. »Ko tebe ni doma, mu ga pa gospodinjska pomočnica napihuje!«
SUDOKU
2 6		¡5 5 9			9		4
		e					2
	5			6		2	
	9	2 7			3	1	
e	3			4 9	5		8
5		1 I		8			9


"Rada bi, da bi bil moj mož bolj pozoren do mene. Imate kakšen parfum z vonjem po računalniku?"
Murph^'ev zakon
Leta 1949 so ZDA začele s poskusi, kolikšno silo zmore prenesti človeško telo ob naglem zaviranju z namenom, da izsledke uporabjo za izboljšanje varnosti potnikov v letalih. Prostovoljcem so nadeli posebne jermene s 16 senzorji, ki naj bi vestno beležili delujoče sile. Opravo si je izmislil letalski poročnik Edward A. Murphy. Prvi dan poskusov je minil v popolnem razočaranju, kajti niti en senzor ni delal. Ko je Murphy končno natančneje pregledal sistem, je opazil, da so bili narobe zvezani. Kako je tedaj komentiral dogodek, je več razlag, dejstvo pa je, da je naslednji dan na tiskovni konferenci povedal slednje: »Če obstajata dva ali več načinov, da bi nekaj naredili, in če je rezultat enega katastrofa, potem se bo zagotovo zgodilo ravno slednje.« Njegovo izjavo so medji ponesli po Ameriki, kjer se je najprej prjela med letalci, nato pa še v civilni javnosti. Postala je znana kot Murphyjev zakon, ki je kmalu preskočil še onkraj luže, od tam pa še drugam po svetu. Z razširitvjo se je njegova teza nekoliko poenostavila in postala tudi bolj pesimistična: »Če nekaj lahko gre narobe, potem bo zagotovo tudi šlo.«
Marmelada in kruh. Trditev: Kruh z namazano marmelado bo vedno padel na tisti del z marmelado. Znanstvena analiza: Obnašanje padanja kruha iz mize je dokaj predvidljivo. Višina mize ni dovolj visoka, da bi se kruh obrnil med padcem okoli svoje osi. Zato bo verjetno vedno padel na »marmeladni« del. Zemljevid. Trditev: Kraj, ki ga iščete na zemljevidu, je vedno ravno na vogalu zemljevida ali pa na prepogibu. Znanstvena razlaga: Predstavljajte si približno 2,5 centimetra širok pa^s okoli roba zemljevida in še po vseh pregibih. Če torej seštejemo »problematično« kvadraturo, kmalu ugotovite, da zaseda skoraj polovico zemljevida. Torej imate 50 % možnost, da je bil vaš kraj res na neugodnem mestu na zemljevidu. (gt)
.n A ■ v; ,	< ■ . JI
V Našem časopisu smo objavili
Jul^' 1975- Vrhnika
»l.julja je bila na Vrhnika odprta nova Istrabenz črpalka z avtopralnico, ki pa zaradi neurejenih električnih naprav nekaj časa še ne bo obratovala. Po odprtju so fantje na novi črpalki s polno dobre volje napolnili voznikom rezervoarje kar brezplačno.« Kje so tisti časi?
Sankanje
V
/-1VVVVV •	• 1
Ssssssc izza ovinka
V času pisanja tega prispevka narava še vedno ljubosumno skriva svojo snežno odejo. Upamo, da bo v času branja tega članka že padel kakšen centimeter snega in da bo tudi pisanje potemtakem doseglo svoj namen. Sankanje postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljen način rekreacje, za nekatere celo šport. Kaj pravzaprav hočemo še boljšega: svež zrak, dobra družba, zimska pravljica in kanček adrenalina? Da bomo vse to užili v zvrhani meri in se vrnili domov zadovoljni, pa moramo upoštevati nekaj preprostih nasvetov. Obleka naj bo topla in nepremočljiva, a mora tudi dihati, saj se bomo pri hoji navzdol ali pa pri hitrem spustu navzdol krepko prepotili. Zelo pomembne so tudi rokavice, ki morajo imeti utrjen del dlani, saj bomo verjetno med vožnjo tudi z rokami (drsanjem po tleh) zavijali. Čevlji naj bodo močni in z robustnim podplatom, saj bo zavijanje tako lažje in učinkovitejše. Zaželeno je, da segajo čez gležnje, da ne nastanejo neljube poškodbe, kot so zvini ali izpahi. Tudi očala ne bodo odveč, saj so hitrosti lahko visoke ali pa nam v oči prši sneg predhodnika. Če se bomo sankali v okviru organizirane turistične ponudbe, potem nam bo sanke priskrbel organizator, če pa bomo to počeli sami na »domačih« poteh, potem ne bo odveč previdnost pri izbiri sank. Te naj bodo trdne, saj lahko sankanje doseže tudi visoke hitrosti. Kam se sankat? V Slovenji je vsaj dvajset sankaških prog, od katerih so nekatere bolj organizirane, druge manj. Na Starem vrhu je
mogoče dnevno ali nočno sankanje. V eni uri, za kar boste odšteli 15 evrov, se lahko spustite največ štirikrat (6-minutni), mogoče pa je kupiti eno-, dve- ali triurno karto. Šest evrov boste odšteli za dnevni spust s prevozom na sankališču Mišouh v Selški dolini, za nočnega pa petnajst. Na Veliki Planini je 2,5 kilometra dolga sankaška nočna proga, ki deluje samo ob petkih in sobotah. Cena je primerljiva s prej omenjenima, a ponuja tudi družinsko karto za 39 evrov. Najdaljša slovenska proga pa je z Vo-garja, približno 5 km, nakup vozovnice vas bo stal 15 evrov, ponoven spust pa še šest evrov.
Veliko možnosti za sankaške podvige je opisanih tudi na svetovnem medmrežju, kjer lahko najdete tudi podrobnejše informacje. In ne pozabite: med sankanjem ne podcenjujte svojih sposobnosti in s pretiranim divjanjem ne ovirajte na progi sebe in drugih sankačev. Alkohol ne spada na sankaško progo. Kozarček rujnega si raje privoščite na koncu. (gt)
Naš recept
Pustni krofi iz kozice Brunarice Grič
Za pomoč smo poprosili Brunarico Grič iz Šentjošta, kjer nam je mojster kuhe Luka Košir zaupal njihov hišni recept izdelovanja krofov.
Sestavine
-	1 kg moke po možnosti polovico mehke in polovico ostre, 4 jajca, 7dag sladkorja, naribana limonina lupinica, 2 žlici ruma, 6 dag masla, 4 žlice kisle smetane, 3dl mleka, sol.
-	maščoba za cvrenje
-	kvasec: 4dag kvasa, 3žlice mleka, malo sladkorja
Postopek:
Moko damo v skledo in naredimo jamico. Kvasec: Kvas razmočimo v mlačnem mleku, dodamo malo sladkorja in vljemo v jamico v moki. Pomešamo še malo moke in pustimo kvasec, da vzhaja.
Štiri beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor, rumenjake, limonino lupinico, rum, smetano, tekoče maslo, precej vroče mleko in sol. Vse to vljemo v moko h kvasu in zamesimo testo. Gnetemo toliko časa, da se testo loči od rok in posode. Testo pustimo, da vzhaja, nato ga zvrnemo na pomokan prt in robove zavihamo, da se testo pri valjanju ne prjemlje. Testo enakomerno zvaljamo in pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolče-mo in valjamo le s težo valjarja. Zvaljano testo
pokr jemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še 10 minut, da bomo potem lahko izkrožili lepe krofe.
Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhajane obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani.
Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo, da najprej ocvremo vrhnjo stran. Cvremo v pokriti kozici, ko pa jih obrnemo ko-zico odkrjemo.
Se nasvet Luke:
Krofi bodo imeli lep venec, ce ne bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi ne premalo razgreta. Krofi pa ne smejo biti prehajani in premalo vzhajani.
Kako vemo kdaj je prava temperatura olja za cvre-nje? Košček testa damo v ročo maščobo, prešteti moramo do tri preden se testo dvigne na površje. Če naštejemo le eno ali dve, je maščoba prevroča, primerna je za cvrenje flancatov.
58 NAŠ ČASOPIS	Nagradna križanka	30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
SESTAVIL SUSMAN JAKOB
MAJHEN KUMULUS, MEGLICA NA NEBU
kosmata,
porasla
spodnja
Ceuust
INICIALKI; PESNIK IN PISATEU ARIOSTO
PLAČE BREZ »M« ČRKE
KDORKOLI, TISTI , KI
ZAČETNICI TENISAČA AGASSIJA
NOŠA, GARDEROBA, HLAČE
SLED ZA PLUGOM , LADJO
ZAČETNICI SLOV.-AM. PISATEUA ADAMIČA
NOSI GLAVO
DAVID OJSTRAH
NAPIHUlV ALI MILNI MEHURček,
BUTIK
PRISLOV
MIK, LEPOST, OPOJNA LEPOTA
NINO ROBIČ
OTTO GUERICKE
ZNAK ZA 100 KVAD. METROV
LISIČJI PSI, VOLKOVI
VINSKI CVET, ALKOHOL
KRIŽANKA NAŠ
ČASOPIS
ŽILA ODVODNICA , ARTERIJA
KOT PO MERI , ODLITA
SRBSKA REKA V TIMOŠKI KRAJINI
RIMSKA PETINPE -DESET
ZAČETNICI IGRALCA SEVE RJA
znak za lantan
IZGON , PREGNANSTVO
OCENE, PRESKUSI
9 if

POVEST, DODATEK K ZAKONU
ČETRTA
ČRKA
ABECEDE
drevesna skorja
ZNAK ZA ZLATO
VELETOK V PAKISTANU
ZNAK ZA KISIK
KRAJŠE ZA
ELEMENT
ZNAK ZA RUTENIJ
^AŠ-
BREZ VOJNE
Ime in priimek: Točen naslov:
PUST NA
PTUJSKEM
POUU
ANO -RAK , VETROVKA
Križanka »Balonček«
Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 17.februarja. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni darilnih bonov Outlet otroške trgovine in otroškega butika Balonček iz Vrtnarje 3 na Vrhniki. Vrednost bonov: 20 €.
Naslov uredništva:
Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika
IkT	•	•	«V^I^V	1
Nagrajenci prejšnje križanke (pokrovitelj Salon CAT iz Vrhnike):
1.	nagrada - Vida Lamovec, Polhov Gradec 77A, Polhov Gradec (Organko),
2.	nagrada - Valentina Vidovič, Dol 32, 1353 Borovnica (set posod Cuisine)
3.	nagrada - Helena Rožnik, Na Vovčne 44, 1354 Horjul (majica)
4.	nagrada - Mar^a Elsner, Krožna pot 8B, 1360 Vrhnika (majica).
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko.
Rešitve križanke »Organko« (vodoravno):
ločev, ukana, puran, l, jj, pujse, organko set, real, as, galjoti, alka, op, ntn, nlb, ko, ciii, organko koši, gosak, ek, ko, nosan, šala.
Rešitve simetrične križanke: srnar, diakon, Keaton, Medvode, izdajalec, Ašič, ponk, ratio, trk, naslada, Spree, Riesa, Faruk, Fajst, kamen, prvak, matador, Ian, apači, zvok, stoa, okamenina, tesnilo, alanin, artist, akant.
BALO EK
OUTLET OTROŠKA TRGOVINA BALONČEK
Vrtnarija 3, Vrhnika (zraven Flaminga)
Odlična in kvalitetna nemška izdelava iz naravnih, bio-neoporečnih materialov, znamk Playmobil, Ding-Dong, DD Limit.
Modne hlače, jeans od 7,5 € • Pajkice od 6,99 € "Trenirke od 9,90 € Jopice od 6 € • Majice - dolgi rokav od 4,9 € • Fantovske srajce od 4,60 € • Bunde, brezrokavniki od 11,95 €
^ ter velika izbira ostalih oblačil za mlajše, srednje in mladostnike.
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						6			WL				
18			H										
	22			23				H		25			
		26				■		r					
	28				J		29						
30					iT							32	
33		■			35				m				37
38			m						41				
42				43				44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA
sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. umetno pridobljen radioaktivni element (At); 6. kdor blefira; 12. glavno mesto Nemčije; 14. tricikel; 15. strokovnjak za aritmetiko; 17. slog; 18. mehko pokrivalo; 19. preprost programski jezik; 21. desni pritok Volge v Rusiji; 22. zanka za ptiqi lov; 24, počitek, oddih; 26. mesto v srednji Italiji; 27. slovenska igralka (Vida, 1905-1998); 28. priprava z ročajem za prenašanje v roki; 29. kratek tleskajoč udarec, ropot; 30. zmagovalec; 31. enota za merjenje radioaktivnosti; 33. beotijec, aonec; 34. glavna, največja arterija; 36. opis, prikaz; 38. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj; 40. vdovstvo; 42. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela; 44. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami; 45. Elanova smučka; 46. prebivalec Kala;
NAVPIČNO:
1. antično racímalo; 2. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu; 3. tri-pasovna cesta; 4. zgodovinska jama v Španiji (slike iz paleozoika); 5. moštvo, ekipa; 6. dlake pod nosom; 7. kemijski simbol za litij; 8. pivski vzklik; 9. material za izdelovanje fotografij; 10. originalno ime za pogorje v Bojotiji, Grčija (Helikon); 11. človek z rolerji; 13. divja ali vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti. Aster; 14. strupeno iglasto drevo z rdeče rjavim lubjem; 16. šapa; 20. avto, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo; 23. duševno nerazvita, slaboumna ženska; 25. vrč z dvema velikima ročema; 27. jokavec, cmeravec; 28. trinitrotoluen; 29.365 dni; 30. ime srbskega igralca Vujisiča; 31. gričevnata pokrajina v zahodni Sloveniji; 32. krmilo pri splavu ali ladji; 35. ovčja samica; 37. desni pritok Mozele v Nemčiji; 39. spanec; 41. veliko presenečenje, osuplost; 43. nogometni klub;
NAS ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 59
Paramhans Swami Maheshwarananda
Društvo JVVŽPopetre
JOGA
VVSAKDANJEM ŽIVLJENJU Harmonija telesa, uma in duše
Vadba vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse odrasle starostne skupine.
VRHNIKA - Varstveno delovni center, Pot na Košace 2, vsako sredo od 15. februarja 2012: 1. stopnja: 17.30 -19.00,2. stopnja: 19.00 - 20.30,3. stopnja: 20.30 - 22.15.
DRAGOMER - Fresenius medical care. Šolska cesta 3, Log pri Brezovici vtsal(tc^i^ekodl7.1^^bri^iirja:201^:Z,m6^d1ii.00 in 19.30 uro.
Od nabave do izvedbe:
ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC
keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje
d.o.o. V R H N I K A
Ifefta^rin^fn^šnšn^ delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00
lO ^ V M kH 3 ^ Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
BLiiuUILIL II Pl Ijs^ Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490
STE SE POZABILI OB DARITI?
IZJEMNA PONUDBA
Fiat Bravo do 3.420 € in Fiat Punto do 2.790 € ceneje!
Poraba goriva: 4,1 - 6,3 1/100 km. Izpusti CO2:108 - 146 g/km.
www.fiat.si
AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 750 51 99
NAJBOLJŠI IZBIRAJO NAJBOLJŠE
KAMNOSEŠTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE 03K03B
-	NAGR03M\ SPOMENIKI
Delničar d.o.o.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
f
s. "K

P'^cnjjjÏNpriporo&ilWAL Ponosni pokrovitelj slovenske alpske smučarske reprezentaW^^^
ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE
Andrej ŠPORN
CITROËN Berlingo
- "-itralno daljinsko zaklepanje
11.490 €'
z upoštevanimi
500 € popusta v primeru financiranja ir
500 € popusta v primeru financiranja in
^ Bga€EBsgoV3|iSgiB3isi^M
Collection y januarju čaka kupce Citroenovih osebnih vozil poleg inX'-Îr""'	^	visokih prihrankov še 500 € zmagovalnega bonusa in
^	^ 400	^ ^^^^ popusta v primeru Citroen Financiranja.
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
A
CITROÊn
www.tlakovanje-jesenko.si
Dve leti pogodbene garancije Ctrcen Financiranji Popust n izračun vel|a za 1Otroen Berlingo X VTi 95 BVM, ^CiUoen C4 Pcasso Collectioi VTi 120 BVM 'Zmagovalni bonus' velja ob nakupu novega osebnega vozila Otroen razen za vozila DS FVimer mlbrmativnega izračuna finančnega leasirga za vozilo Otroen Berlirgo (X VTi 95 BVM) - mesečro ^pLačevanfi, malopro^ina cena z DDV in vkl|učenimi popust 11 490 EUR, DDV |e obračunan v oorokih, mesečni obrok je 143 EUR pri 30% pologu in rb:rbtl 72 mesecev, EOM na dan 22 12 2011 znaša 8,75% in se spremeni, če se spremenijo elementi zraouna, izračun temeli na osnovi indeksa otrest - 3 mesečni EURBOR s skupno letno obcestno meio 7,16%, financirana virednost 8 043 EUR, skupni znes<ek za plaOllo 13,433 EUR Za podrobnosti o ponudb se obi^il^ na vašega p^bda|alca vo^il Citroen Ugodna ponudba velja do 31 januarja 2012 za vodila iz zaloige pri poDblajčenih proidajaloih Ctroenovh vo^il v Sloveniji, ki soxdelujejo v akciji Slike so simbolične Več na w^Olttbensl

Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 6,9 do 7,1 l/100 km. Emisija CO^: od 159 do 164 g/km.
Avto Merlak d.o.o.
Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007
Drenovgrič 88, 1360 "Vrhnika tel/faks: 01/ 755 1191, GSM 041/166-581 e-mail: ^lakovanje.jesenko @siol. net
60 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NfiPOTIk
Vf v« >1
Po ugodnih cenah nudimo l<valiteten material za:
h' CENTRALNO OGREVANJE
h- VODOVOD
h' KOPALNIŠKO OPREMO
NA POT d.o.o.
Tržaška cesta 513a 1351 Brezovica
T: 01 365 75 00 F: 01365 75 05 M: 041 546 328
E: napot@siol.net I: www.napot.si
AAa
www:avtostekla.net
V Zavarovalnem centru vam na enem mestu nudimo produkte zavarovalnic:
•	Triglav d. d.,
•	Maribor d. d.,
•	Tilia d. d.,
•	Generali d. d.
•	Assistance Coris d. o. o. Specializirani smo za vsa avtomobilska zavarovanja ter premoženjska zavarovanja za stanovanjske hiše, etažno lastnino, stanovanjsko opremo ter premoženjska zavarovanja za podjetja.
ZAVARDVALN
Da o ■ Ol
i
med '■^^ličnin.i

Nahajamo se na Vrhniki, na Robovi cesti f v drugem nadstropju TC Mercator.
Tel.: 01/75 07 610 GSM: 041 770 324
e-pošta: zavarovalni.center@siol.net
Delovni čas od ponedeljka do petka, od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure.
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
www.optik-jelovcan.com
^TRC^V/ NA	nudimo vam:
r	.	-eko semena,
^ SEMENARNA	- se(renski krompir,
i/^ovN 1 1A	^ ekološka zaščirno sredstva,
PROIZVODNJA	C neravno gnojilo, šolo, zemij
Delovni čas; od 8. do 19. ure
sobota: od 8. do 13. ure
neravno gnojilo, solo, zemljo zo roze po proizvodnih cenoh
-m:



čista narava - sožitje - zdrav človel(
mmm
BIOBRAZDA
Pod Lovrencem Dragomer, 1351 Brezovica
m
'M ^
^ n . —



Telefon: 01/75 65196	www.blobrazda-sp.si
E-posta: info@biobrazda-sp.si	www.facebook.com/biobrazda
Lokacija nepremičnine Marko Malnar, dipl.ekon.
gsm: 041 395 531 fax: 01/7547 118 info@lokacija-nepremicnine.si www.lokacija-nepremicnine.si
posredovanje pri prometu z nepremičninami (prodaja, nakup, oddaja, najem)
sestava prodajnih, najemnih, menjalnih in darilnih pogodb izdelava cenitev in mnenj o tržni vrednosti nepremičnin izdelava mnenja o pravnem stanju nepremičnin svetovanje	/-»n ^
URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 llO, 75 55 111
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
nadomestna zdravnica mag. Eva Cedilnik Gorup, dr. med. spec.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
	
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 13n narocan^e.pulmoloe@zd-vrhnika.si
splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.	75 55 154 narocan^e.prebil@zd-vrhnika.si
zobni rentgen	75 55 143
fiziolog^a	75 55 132
laboratory	75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba	75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra	755 51 15, ORl 3qn q2n
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121 narocan^e.rozmanc@zd-vrhnika.si
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.	75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 123 narocan^e.kunstel^@zd-vrhnika.si
Branka Čegovnik, dr.med.	^/7555 12q narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja	75 n4 n33
Matej Leskošek, dr.dent.med.	narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica	75 47 ^4
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer	75 66 414
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 OR 418
Primož Rus, dr.med.	75 n4 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	ORl 632 12n
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Marya Munda, dr.med.	75 48 3nn
Majda Žagar, dr.med.	75 48 3nn
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Marya Žakelj, dipl.m.s.	n31 88n 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 lRO
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 26q
FIZIOTERAP^A	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 53 361
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka	75 53 361
Marya Murn, višja fizioterapevtka	75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI	
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.	75 n2 333
Judita Cvelbar, dr.dent.med.	75 53 785
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.	75 n2 345
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont	75 OR 2q5
Jožef Keršič, dr.dent.med.	75 57 3^
Melanya Legat, dr.dent.med.	75 66 nn3
Marya Ogrin, dr.dent.med.	75 n2 4q2
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)	75 47 lqO
GINEKOLOŠKA AMBULANTA	
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.	75 n4 53q
ZASEBNI ZOBOTEHNIK	
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj	75 53 227
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 61
narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
75 55 143
75 55 132
75 55 133
laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba
75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra
755 51 15, ORl 3qn q2n
dispanzer za otroke in šolsko mladino
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.
Branka Čegovnik, dr.med.
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja
Matej Leskošek, dr.dent.med.
75 55 121
narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
75 55 128
narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
75 55 123
narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta ZP Borovnica
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
% strani	225,34
^ strani	45n,68
cela stran	9nl,35
zahvale	67,6n
mag. Miljenka Knezovic,
dr dent med
narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.
75 66 414
narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.
Dunja Piršič Koren, dr.med.
Primož Rus, dr.med.
75 53 847
75 OR 418
7R n4 7RR
ZASEBNI PEDIATER
Gregor Caserman, dr.med.
O51 632 12O


GRADBENA DELA IN IZKOPI
•	Razniizkopi
* Traktorski prevozi
*	Adaptacije - novogradnje
• Fasade • Urejanje dvorišč
•	Raznih škarp
•	Zimsko čiščenje snega
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 0A1 7A2 Ol8
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA
Marya Munda, dr.med.
Majda Žagar, dr.med.
75 48 3OO
75 48 3OO
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA
Marya Žakelj, dipl.m.s.
n3l 88n 745
ZASEBNI PSIHIATER
Irma Kuhar, dr.med.
75 55 15O
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Mitja Miklič, dr.med.
75 51 26q
FIZIOTERAPNA
Irma Brus, višja fizioterapevtka
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka
Marya Murn, višja fizioterapevtka
75 53 361
75 53 361
75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.
Judita Cvelbar, dr.dent.med.
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont
Jožef Keršič, dr.dent.med.
Melanya Legat, dr.dent.med.
Marya Ogrin, dr.dent.med.
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)
75 O2 333
75 53 785
75 O2 345
75 O5 2q5
75 57 31O
75 66 OO3
75 O2 4q2
75 47 1qO
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.
75 O4 53q
ZASEBNI ZOBOTEHNIK
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj
75 53 227
Za vas izvajamo:
-	razne izkope, gradbene jame, rušenje objektov ...
- urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poli...
-	izdelavo individualnih hišnih priključkov, kol so kanalizacija, vodovod, greznice, ponikovalnice ...
- kiper prevoze vključno z dobavo gradbenih malerialov... - kombi prevoze - oslala dela po želii naročnika
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis

1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev
1/a cfr"cïr»i
1/0 cfr"cïr»i


Car,^ tr FT TU v nm/
4,51
225 34
45O,68
qO1,35
67,6O
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah
Datum
Zobozdravnik
Naslov ordinacne
FEBRUAR
3.2.
4.2.

11.2.
17.2.
18.2.
24.2.
25.2.
MAREC
2.3.
3.3.
q.3.
1n.3.
16.3.
17.3.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Judita Cvelbar, dr.stom.
Judita Cvelbar, dr.stom.
Marya Ogrin, dr.stom.
Marya Ogrin, dr.stom.
Jožef Keršič, dr. stom.
Jožef Keršič, dr. stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar
ŠZA Ivan Cankar
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
OŠ Anton Martin Slomšek
OŠ Anton Martin Slomšek
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od ns.nn do i2.nn ure.
RAČUNOVODSTVO
boItjan žirovnik s.p
Računovodske storitve Davčno svetovanje
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan žirovnik s.p. GSM: 041/801-801
Verd 16	E-mail: bostjan5005@yahoo.com
lifin Vrhnika
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14
VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji ATOFAA'
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI /// «<
A VTOPUN
PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00-, sohota- od. 8.00 do 17.00.
Tržaška 3, Vrhnika,
Tnl	â
Nudimo vam sveže rezano cvetje
n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ifvl^iA^n I rvi/i r^i/n r
62 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
CHEVROLET
10 let garancije

7 let garancije
An/tof^ša „
^ SELISKARi
Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: Ol 75O 2252
www.avtohisa-seliskar.si
Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia
Mali oglasi
imate vozilo, pa ne veste, kam z njim?
Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem?
Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa.
Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638
ali na nascasopis@zavod-cankar.si
Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik
malega oglasa.
Naš časopis
O
y vaši sredi bila sem srečna, ste srečni vi hili z menoj. Naše želje hile so skromne: lepo živeti med seboj.
ZAHVALA
v 82. letu je tiho zaspala naša
ANA BIZJAK
roj. Petrovčič 1930-2012
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Marko, sinova Marko in Andrej z družinama Vrhnika, januar 2012
Usodi nisi sam gospod. Pospravi vse. Pripravi se.
Ne veš, kdaj treba bo na pot. (O. Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tašče
IVANE FUNDUK
(1923-2012)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za maše. Posebna zahvala pevcem, Društvu upokojencev Borovnica, pa tudi osebju in stanovalcem, posebno še sostanovalki Tončki iz Doma upokojencev Vrhnika^ Hvala Pogrebni službi Pieta, pogrebcem, g. župniku Janezu Šilarju in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Borovnica, januar 2012
KUPIM
Kupim kmet^o ali kmetjsko zemljišče in gozd. 041 751 266. PRODAM
Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno na izjemni lokacji, prodamo. 041 751 266.
Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na lepi lokacji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacje so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacje z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266.
Po zmerni ceni prodamo samostojno hišo z gospodarskim poslopjem, mizarsko delavnico, na parceli velikosti 3164 m2 (dve gradbeni parceli), delno sadovnjak, njivo, 2779 m2, in pašnik, 3849 m2, ter vso kmetjsko opremo na Pakem pri Borovnici. Mogoča tudi prodaja po delih. Informacje po telefonu: 041 631 556 (v večernih urah).
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo daleč daleč je... (M. Kačič)
Zapustil nas je naš dragi
DUŠAN LAZAR
(1954-2011)
V novembru 2011 smo se na vrhniškem pokopališču v krogu družine in prjateljev poslovili od našega dragega moža in očja Dušana. Zahvalile bi se rade g. Antonu Gostiši, g. Karlu Petkovšku in g. Jožetu Tršarju za vse skupne trenutke, ki ste jih preživeli skupaj z Dušanom. Zahvaljujemo se dr. Heleni Rožmanc Drašler in tehniku Andreju za vso pomoč, ki sta jo nudila. Obenem bi se rade zahvalile Pogrebni službi Vrhovec in trobentaču za lepo zadnje slovo.
S spoštovanjem, Ijubezn^o in hvaležnostjo: žena Tanja, hčerka Ajda in hčerka Sonja s Tilnom Vrhnika, Celje, januar 2012
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonite, zvonite ^ (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
MAR^A LEBEN
roj. Mele 1926-2012
Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno so-žalje. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše ter podporo v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo gospodu Francju Trstenjaku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni Velika Ligojna, januar 2012
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
Rwä
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
H
Utrujeno srce je zaspalo, k počitku dušo je poslalo. Bela ptica spremlja jo, ne čuti več se utrujeno. A njegova luč spremlja naš korak, prinaša svetlobo tja, kjer je mrak. (S. Z.)
ZAHVALA
PAVEL MUŠIČ
25. 1. 1936 - 21. 12. 2011
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, znancem, prjateljem, sokrajanom, inštitutu za patologjo, inšitutu za sodno medicino in kolektivu G. A. za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju Vrhnika za oskrbo v času njegove bolezni. Prav tako hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in zvonarju. Hvala vsem, ki ste našega dedja, očeta in moža pospremili k zadnjemu počitku. Ostal bo v naših srcih.
Vsi, ki smo ga imeli radi. Blatna Brezovica, januar 2012
ZAHVALA
Dragi Tone, ati in ata. Hvala za vse, kar si dobrega storil za nas, in za vse lepo, kar smo skupaj doživeli. Rade te imamo! Tvoje tri in mala Pia.
Ne najdemo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem, ki ste se poslovili od našega
TONETA JESENKA
(1954-2011)
Vsakomur še enkrat iskrena hvala za vso podporo, tolažbo in sočutje ob boleči izgubi.
Vsi, ki smo ga imeli radi. Lesno Brdo, januar 2012
Cilj je izpolnjen, pot je končana, konec je upov in hrepenenja, konec zmot, bolesti in prevar. (A. Gradnik)
ZAHVALA
Poslovili smo se od moža, očja in brata
JANEZA ŠEMROVA
1. 3.1942-9.1. 2012
Iskrena hvala za občuteno slovo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tonetu Gradišniku za opravljen obred in gospodu Petru Filipiču za poslovilne besede o pokojnem Janezu. Lepa hvala trobentaču in pevski skupini Odoica za ganljivo zapete pesmi ob slovesu in obredu svete maše. Hvala sosedom, sorodnikom in drugim, ki ste ga pospremili, darovali sveče in cvetje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Vrhovec.
Njegovi: Anica, Mojca, Sabina, brata in sestre Podlipa, Vrhnika, Stara Vrhnika, Mirke, Kranj Januar 2012
30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 63
		
ZAHVALA
Za vedno je utihnil nepozabni škrjančkov glas Belega Potoka.
Ob izgubi naše nepozabne žene, mame, babi in sestre
ANGELE
TORTIC f roj. SIVIC
Spoštovani krajani občin Borovnica, Vrhnika, Logatec in drugih krajev - kaj naj vam porečemo? Vsem od najmlajšega do najstarejšega iz srca iskrena hvala za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji potj. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, kolektivu OŠ Borovnica, UKC ginekologje in onkologje, zdravstvenemu osebju Borovnica, učencem generacje 1994/2002, pevcem za čustveno zapete pesmi in Pogrebni službi Pieta. Naj Vam ostane v trajnem spominu. Žalujoči: vnuka Žan in Jaka, mož Roman, sin Željko z družino, Valer^a Kobal z družino, Alenka in Boštjan ter drugo sorodstvo
Borovnica, januar 2012
Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. Bodi nas angel varuh!
V ZAHVALO IN SPOMIN
ANI-ADELILAVRIČ,
roj. VIČIČ, iz Borovnice
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Iskrena hvala za spoštljiv pogrebni obred, za občuteno izrečene besede o življenju in delu naše drage mame g. Janezu Šilarju, g. Jožetu Str-žaju za somaševanje, pevkam iz Ligojne, Pogrebni službi Pieta. Hvala sorodnikom, sosedom, prjateljem za pomoč, vsem ki ste molili ob njeni krsti, vsem, ki ste darovali za sv. maše, za potrebe cerkve in Karitas, prinesli svečke in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki se z dobro misljo in molitvjo spominjate naše mame, babice, prababice.
Mirjam z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša mama
ZINKA SUHADOLNIK
roj. Dajnko 1929-2011
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala duhovniku g. Gregorcu in Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni
Vrhnika, Smartno pri Lit^i, december 2011
ZAHVALA
JANEZ
Štrukelj
iz Borovnice 1930-2011
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjene sveče in prispevke za svete maše. Posebna zahvala vsem pevcem, pogrebcem, g. župniku Janezu Šilarju in Pogrebni službi Pieta. Zahvaljujemo se tudi dializnima centroma Črnuče in Dragomer za dolgoletno oskrbo, prav tako vsem šoferjem, ki ste našega ata vozili na dializo.
Vsi njegovi Borovnica, december 2011
ZAHVALA
V 81. letu starosti je sklenil življenjsko pot dragi mož, oče, dedek in pradedek
JANEZ
brenCiC
Vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče.
Žena Mar^a, Janez, Tatjana in Mirko z družinami
Vrhnika, december 2011
ZAHVALA
Zapustila nas je
JELKA OKROŽNIK
iz Borovnice 16. 5. 1933 - 19. 11. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi doktor Marji Munda in Liljani Kogovšek za dolgoletno podporo in pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni Borovnica, Ljubljana, Iška

'f


Ob slovesu mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala, a delo tvoje ustvarjalnosti ostaja.
ZAHVALA
v 91. letu starosti se je od nas poslovila
IVANKA PETROVČIČ
1921-2011 Iz Velike Ligojne
Ob smrti drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici Piršičevi in sestri, patronažnim sestram, negovalkam za jutranjo nego na domu (Damjani, Vlasti in Anki), gospe Marinki Kupec za besede slovesa, domačim pevkam, mons. g. Francu Trstenjaku za pogrebni obred in izbrane besede ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in ata
STANISLAV ŽVOKELJ
1954-2012
Ob boleči izgubi moža in ata se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem in sosedom za nesebično pomoč. Posebna zahvala gasilcem in sodelavcem iz podjetja Elektro. Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala vsem, ki ste ga z bolečino v srcu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem nam bo za vedno ostal v najlepšem spominu!
Vsi njegovi Podolnica, januar 2012
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se presel^o in naprej živijo. So in tu ostanejo^
ZAHVALA
LEOPOLD
kavCiC
(1950 - 2011) z Mirk
Najlepše se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in pomoč. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem za podporo ob njegovi neozdravljivi bolezni in vsem tistim, ki ste ga s svojo velikosrčnostjo spremljali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču, Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Njegovi domači
Življenje tako živi, da ga je zmeraj manj. Kot pesek med prsti polzi dan na dan.
Najlepše je, ko se razsipa z žarom na vse strani, in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori. (N. Grafenauer)
Po težki bolezni je za vedno zaspal naš dragi
BORIS DRAŠLER
(1961-2011)
V imenu njegove žene Leposlave, hčerke Andreje in sina Marka in v najinem imenu se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prjate-ljem, sosedom, znancem in sošolcem OŠ Borovnica za sočustvovanje in izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč. Pokopali smo ga 27. decembra 2011 na beograjskem pokopališču Lešče.
Mama Tonka in oče Franc
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob iztekajočem se letu nas je nepričakovano zapustil
FRANC PRISTAVEC
(1933-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjate-ljem, znancem, sodelavcem OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Pošte Borovnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta, borovniškim pevcem, ŽPZ Tonja, trobentaču in DU Borovnica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi Brezovica pri Borovnici, december 2011
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
franCiške
VELKAVRH
1927-2011 s Stare Vrhnike
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni Stara Vrhnika, december 2011
64 naš časopis
Oglasi
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zima je akcija
LG
Optimus Hub
1€*
z izbiro NAJNA) (5)
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24
n i
Samsung Galaxy X Cover
z izbiro NAJNA) (9)
' Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24
Samsung S5610
1€
na pakete
Povezani
3B/4B/77
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali oodališanie obstoiečeaa za 24
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali oodališanie obstoječega
za 94
Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d.
meg(g)phone
^ TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika ^^^ 01 755 71 61, 01041 342 000
@
o nnnhlflšČAn nnsreHnik
TELEFON IN VINJETA ŽE ZA 1
NOKIA C1-01 + VINJETA 2012 SKUPAI ZA
Molek servis, Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@moLekservis.com
«AflAflAf MAMI AIX^^ Al^lf	MA
T: 01 750 51 70
M - 041 26 4fi 4fi
računalniStv^
nF»n on n On /
tiicmnhil
Za patele FREEveljaio Posebni pogoji naročniških patelcw "FREE", ki vključujejo tudi pravila primerne uporabe storitev. Cene lerminalcw in akcijskega blaga Ivinjele za dvosledna motorna vozila do 3,51!, veljajo ob sklenitvi ustreznega naročniškega razmerja in aneksa za razširjeni paket z Opcijo telefon za obdobje 2Í, mesecev. Z izbiro Opcije telefon se naročniku dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkcw, ki se prenaša z najvišjo hitrostjo, ki jo na določeni lokaciji dopušča omrežje, v skladu z določili in omejitvami posameznega paketa in obenem naročniku omogoči določeno višjo stopnjo popusta za tenriinal kolje ta na voljo v razširjenem paketu brez Opcije telefon. Ponudba velja do 15.2.2012 oz. do razprodaje zalog. Vseh naprav morda ne bo na voljo na vseh prodajnih mestih. Slike so simbolične. Navedene blagcwne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihcwih lastnikov. Vse cene vključujejo DDV. Strošek pri kij učni ne je 10 EUR. Več informacij v Ceniku, na vww.lusmobil.si, na brezplačni