Marešalka Elena Galesso je prva in doslej edina ženska v državi, ki bo poveljevala izvidniškemu čolnu luške kapitanije^ 6
America's Cup: Luna rossa premagala ameriški Oracle
Primorski
TOREK, 15. MAJA 2007
št. 114(18.897) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT)
Tvorno vzdušje, spodbudna stališča
SandorTence
Prva delovna seja novega paritetnega odbora za slovensko manjšino je potekala v tvornem vzdušju. Popolnoma nasprotno od prejšnjega paritetnega odbora, za katerega nisi nikoli vedel, če bo zasedanje sklepčno ali ne. Danes lahko ocenjujemo že kot pravi čudež dejstvo, da je prejšnjemu odboru sploh uspelo sestaviti in poslati v Rim seznam občin, ki ga Berlusconijeva vlada ni hotela odobriti.
Sklepi prejšnjega odbora bodo nedvomno olajšali delo naslednika, ki ne bo spreminjal ali dopolnjeval seznama 32 občin, kot od njega zahtevajo nekateri desničarski krogi na Goriškem in v videmski pokrajini. Za spremembo seznama ni nobenih pravnih utemeljitev, saj so bile vse zahteve občinskih svetnikov v sozvočju z zaščitnim zakonom, kar prejšnja vlada ni hotela nikoli priznati. Pritisnila je tudi na Državni svet, ki je od paritetnega odbora celo zahteval, da na lastno pest preveri navzočnost pripadnikov slovenske manjšine v nekaterih občinah.
Tvorno vzdušje na seji ni pomembno le za zakon in torej za spo što va nje za ko ni to sti, temveč tudi za odnose v slovenski manjšini. Umestitvena seja je, kot vemo, potekala v more-čem raz po lo že nju, iz vo li tev predsednika so spremljale ostre polemike, razkoli in tudi osebna razhajanja. Včerajšnja umirjena razprava je dokazala, da sta dogovarjanje in dialog vrednoti, brez katerih je slovenska manj ši na po li tič no ne moč na.
slovenska manjšina - Paritetni odbor
Seznam 32 občin je vedno aktualen
Sklepi čez mesec dni, seja v znamenju dogovarjanja
bruselj - Memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Italijo
Poudarek energetskemu in prometnemu področju
Ministra Rupel (levo) in D' Alema (desno) sta podpisala memorandum o sodelovanju med državama
bobo
BRUSELJ - Slovenija in Italija bosta odslej veliko tesneje sodelovali na številnih področjih in še posebej na energetskem, prometnem in okoljskem. O tem je govor v memorandumu, ki sta ga včeraj v Bruslju podpisala zunanja ministra Dimitrij Rupel in Massimo D' Alema.
Kar zadeva energetsko področje, v zadnjem času
ozračje segrevajo plinski terminal, pri čemer je Slovenija odločno nasprotovala gradnji na Tržaškem, zdaj pa se vse glasneje govori o podobnem uplinjevalniku na območju Luke Koper. Sporazum naj bi zagotavljal boljše medsebojno obveščanje in s tem povezane nesporazume, do katerih je občasno prihajalo.
Na 22. strani
TRST- Seznama 32 občin Furla-nije-Julijske krajine, ki pridejo v po-štev za zaščitni zakon, ne gre spreminjati. To je usmeritev novega paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki bo sklepe o seznamu sprejel čez mesec dni. Po mnenju odbora ni nobenih razlogov, da bi vlada, kot je zagrozil ministrski svet nekaj dni pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, na lastno pest odobrila seznam ob čin ne gle de na sta liš ča pa ri tet ne -ga odbora.
Na včerajšnji prvi delovni seji so tudi vzeli v pretres predlog deželnega zakona za Slovence, ki gaje na pobudo odbornika Roberta Antonaza pred nekaj meseci sprejela Illyjeva uprava. Na junijskih avdicijah pred pristojno deželno komisijo bo stališča paritetnega odbora predstavil njegov podpredsednik Livio Furlan.
Na 3. strani
V Trstu sejem znanstvenega založništva FEST
Na 5. strani
Na soočenju med županskimi kandidati o goriškem zdravstvu napeto vzdušje
Na 20. strani
Tržaški občinski svet zavrnil predlog o parku na openskem strelišču
Na 7. strani
gorica, nova gorica
Koncert na meji združil Gorici
GORICA, NOVA GORICA - Na trgu, kjer so leta 2004 potekala praznovanja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, so v nedeljo Goričani in Novogoričani uživali ob enkratnem koncertu, ki je bil za mesti nedvomno osrednji glasbeni dogodek v letu. Sedemtisoč glavo množico so navdušili Zoran Predin, Alice in Oliver Drago-jevic, bučne aplavze pa sta si prislužili tudi Tržačanka Martina Feri in Furlanka Zaira Zigante, ki sta s svojima glasovoma očarali prisotne. K uspehu večera sta prispevala tudi orkester akademije Naonis in devetdesetčlan-ski zbor, ki so ga sestavljali mladi pevci iz obeh Goric in ga je vodil dirigent Walter Sivilotti. Ob zaključku koncerta se je praznik nadaljeval; Slovenci in Italijani, sploh pa vsi prisotni, so plesali in se zabavali ob rock glasbi Oliverja Dragojevica in njegove skupine Dupini.
Na 19. strani
2
Torek, 15. maja 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Jugovzhodni del celine končno v evropskem program
Miro Kocjan
i. -i/*-
V	tem našem sicer malem pa vendar pomemben delu Evrope (zlasti zavoljo njegovih tranzitnih možnosti) je zadnje čase politično pa tudi sicer kar živahno. Mednarodna srečanja, deloma pa tudi bilateralna (sicer nekoliko manj, kar ni dobro), si kar pogosto sledijo. Posredno je vsa ta živahnost povezana tudi s tem, da bo Slovenija kmalu predsedujoča Evropske unije, njeni diplomatski predstavniki pa že navezujejo stike z raznimi stranmi, da bi to predsedniko-vanje, ki bo za Slovenijo neizbrisno zgodovinsko, rodilo vsaj nekaj uspehov, če ne vidnih pa vsaj takih, da bodo pomenili, kakor zadnje čase nagla-ša Merklova, »spodbuden korak naprej v sodelovanju na celini«.
Nekateri problemi so in bodo sila kočljivi, jugovzhodna Evropa slovi po njih, kosovski rebus, pa čeprav Srbi z ene strani in Kosovarji z druge trdijo, da to ni, seveda pa ga izpostavljajo vsak s svojega zornega kota. Ta evropski del se preprosto ne more otresti zgodovinskih cokel in vplivov. Pametno je sicer evropsko stališče, da tudi ta del Evrope sodi v Evropsko unijo, prejkoslej pa utegne biti kar utemeljeno, da se bodo odnosi v luči povsem nove perspektive, pričeli koreniteje spreminjati. Upajmo!
V	Istri večina političnih osebnosti in krogov deli tako mnenje, sicer bolj kot nujen optimizem, ne pa kot zagotovljeno drugačno stvarnost. Pa začnimo: v Zagrebu, kjer je bilo evropsko srečanje za krepitev sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SE-ECP), so si bili enotni, da bo samo evropska integracija preprečila izolacijo in konflikte. To je bilo tako stališče Merklove in Barrosa kakor tudi gostiteljev Sanaderjev in drugih. Take sodbe ni zamudil potrditi tudi Stipe Mesič. Pri vsem tem je sicer prozorna, ne pa povsem uradno, evropska smer o neodvisnem Kosovu. Evropa je hočeš nočeš postala politično geslo. Tudi »evropski avtobus«, ki je bil na Reki, v soboto pa tudi v Pulju, (pozdravili so ga tudi najvišji predstavniki oblasti), je s svojim gradivom, namenjen zlasti mladim, naglašal, da »za Evropo ne bi smelo biti alternativ«.
Slovenski in hrvaški predstavniki na zagrebškem srečanju (Slovenijo je zastopal premier Janša) so enotno delili to mnenje. Tudi med tema državama, zlasti v tem severnem delu Jadrana, so problemi (meja in drugo), toda obe sta zlasti zdaj, ko se Slovenija pripravlja na predsednikovanje, Hrvaška pa pospešuje napore za vključitev, v položaju, da bosta tako-rekoč morali pokazati dobro voljo. Znano je, da je v bližnji bodočnosti na programu skupno srečanje dveh vlad , Janša pa je priporočil vsaj določene predhodne bilateralne rešitve, da ne bi srečanje bilo kar tjavendan. V Istri je Vladimir Nazor še kako pogosto poudarjal, da med Primorsko in Istro »ni le sosedstva, marveč, da je to bratska in zgodovinska vez«.
Tudi s prisotnostjo istrskih in kvarnerskih predstavnikov pa so v To-puskem slovesno praznovali Dan Evrope, hkrati pa 62. obletnico zmage nad nacifašizmom in 63. obletnico tretjega zasedanja ZAVNOHA (tedanjega parlamenta med vojno), na katerem so potrdili sklep o priključitvi Istre Hrvaški. Mesič je v svojem govoru bil nedvoumen. Dejal je, da so takrat postavili tudi pravno-ustavni temelj za sedanjo neodvisno Hrvaško, saj so se bili odločili za federalno Hrvaško v Jugoslaviji. Skratka, Hrvaška je kot država nastala že takrat. Ni pa bila država, je preciziral Mesič, zloglasno znana NDH (Neodvisna država Hrvaška, ki jo je vodil Pavelic), saj je šlo za grob privesek fašizma in za rimskega satelita. Na dlani je spet bilo Mesičevo stališče, da desnica nima nič opraviti s sodobno hrvaško državo. Govoril je tudi Vladimir Šeks,
predsednik parlamenta, in razvil tezo, po kateri je Hrvaška še marsikaj dolžna antifašizmu.
Ze ko smo pri hrvaških političnih dogajanjih, te dni izstopa, da bo Ivico Račana, pred dnevi umrlega voditelja socialnih demokratov, kakor vse kaže nasledila Zeljka Antunovič, ki je bila do sedaj Račanova namestnica. Širi se ljudski glas, da v zdajšnji svetovni politični danosti vse bolj do izraza prihajajo ženske ter da to utegne biti kar koristno. Zanimivo: zasebna raziskava, ki so jo opravili v Pulju, je pokazala, da so ljudje večinoma razočarani, ker je v Franciji zmagal Sarkozy, ne pa prikupna socialistična tekmovalka. Mimogrede: Sar-kozy je delno hrvaškega porekla.
Nadvse živo je zadnje čase v Izoli, čeprav Koper in Piran ne zaostajata. Trdijo, da je smer novega župana, slovitega kardiokirurga Klokočov-nika, turizem, časniki pa prinašajo tudi njegovo izjavo, da ni osebno skregan s Popovičem v Kopru, da pa se koprski župan po nepotrebnem vmešava v izolske zadeve. Klokočovnik zagotavlja, da je zmeraj pripravljen na dialog, da pa je treba vmešavanju narediti konec. Javnost je zadnje dni kar pozorno spremljala novice in glasove o odnosih med dvema županoma.
Na Reki slavijo nov gospodarski dosežek. Pristojni so namreč podpisali »Pismo o nameri« v zvezi z bližnjo ureditvijo Ribje veletržnice, ki so jo imeli že dolgo na programu. Država bo za ureditev prispevala dva milijona kun, ostalo pa krajevna reška oblast in podjetja, ki se ukvarjajo z ribo in ribolovom. Novost je v tem, ugotavljajo na Reki, da se je še nedavno vselej menilo, da je Reka bolj industrijsko mesto, zdaj pa se usmerja v tisto, kar še najbolj ustreza njegovi geo-naravi. Dejstvo je namreč, da bo tržnica nastala na površini, kjer je svojčas dominirala tovarna Torpedo. Firma, ki bo delovala tudi kot borza, si bo hkati prizadevala za ribjo trgovino na debelo s sosedno Italijo, to je s Furlanijo Julijsko krajino, Venetom in Emilijo Romagno. Nekoliko manjša tržnica je predvidena tudi v Pore-ču.
Tudi prihodnja turistična sezona bo, kakor vse kaže, potrdila skrajno čistost istrskih morskih voda. Poročajo že, da bo od 5. junija plapolala	na	20--ih plažah modra zastava, jamstvo imenitnih možnosti za kopanje. Večji del zastav bo na poreškem, nekoliko manj na rovinjskem področju. No, res je, da je turizem še kako povezan tudi s kulturo in umetnostjo, kar sta Istra in Kvarner z več kot 40-imi pomembnejšimi preireditvami in razstavami, potrdila že prejšnje leto. 18-e-ga tega meseca je namreč Mednarodni dan muzejev, letos pa ga nameravajo po svetu poudariti z naslovom »Muzeji in svetovna dediščina«. Tokrat bodo na Reki in Pulju odprli dve razstavišči, namenjeni zgodovinskim odkritjem, njuni predstavniki pa bodo prisotni tudi v Vidu pri Metkovi-ču v srednje-južni Dalmaciji, kjer so pred desetimi leti odkrili čudovite skulpture iz časa rimskega cesarja Avgusta. Sporočeno je že, da bo to v bodoče eden najbolj privlačnih kulturno - zgodovinskih naslovov na Hrvatskem. Umetniška dela bodo v muzeju »Narona«, ki ga bodo začeli kmalu graditi. Za to arheološko središče je država namenila 28 milijonov kun.
Na mednarodni knjižni razstavi v Turinu pa se je letos spet predstavila firma italijanske manjšine EDIT z gradivom pod naslovom »Z odprtimi vratmi«. Gre za hrvatska in slovenska literarna dela prevedena v italijanščino in za italijanska prevedena v hrvaščino in slovenščino. EDIT je na razstavi nastopal skupaj z založbo »Ramo d'oro« (Zlata veja), ki je Editov predstavnik in distributer v sosedni državi.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Ze prejšnji teden smo videli, da ima večina slovenskih davkov in pristojbin (taks) končaj -ina. Mednje spada tudi že marca omenjena smeta-rina (tassa di smaltimento dei rifiuti). Iz zgodovine poznamo desetino, ki je bila v fevdalizmu podložniška dajatev desetine pridelka zemljiškemu gospodu ali cerkvi. Pozneje so ljudje plačevali gLavarino, kar je bil davek na glavo, torej na vsakega človeka. Omenila še nisem trošarine, ki se plačuje od nekaterih porabi namenjenih pridelkov, npr. vina. V Italiji je to imposta di consumo, ki je ne smemo zamenjati z uvozno trošarino (italijanska dazio doganale di entrata ali tudi diritto di entrata). Povsod pa državljani plačujejo kanalščino, ki je pristojbina za uporabo javne kanalizacije (ital. tassa per la fognatura ali rete fognaria).
Ob tej taksi se moram posebej ustaviti. Ker je fogna greznica, smo pri nas kanalizacijo, ki je italijanščina v našem pomenu ne pozna, prevedli v greznično omrežje, kar pa je pomensko gledano popoln nesmisel. Greznica je namreč jama (ital. tudi pozzo nero), ki jo imajo stare hiše na podeželju, kjer še niso položili kanalizacije, kamor se s cest in iz vseh hiš stekajo odpadne vode oz. odplake. Greznice je treba prazniti. V novejših časih morajo v Sloveniji na podeželju graditi pretočne greznice, ki imajo dva ločena predela. V enem delu se zbira-
jo goste snovi, v drugem pa tekoče odplake. Tudi te greznice je treba občasno prazniti, ker nimajo odtočnih kanalov.
Grezničnega omrežja, o katerem pišemo pri nas, v slovenskem jeziku sploh ni, to je le naša iznajdba, naš kalk za ital. izraz rete fognaria. Mestna kanalizacija je po Šlencu fognatura cittadina, medtem ko piše v italijanskih slovarjih rete fognaria di un centro abi-tato. Šlenc pa omenja tudi besedo ca-nalizzazione, a ne v splošnem ital. pomenu. To besedo so namreč Italijani prevzeli že l. 1823 od Francozov, pomeni pa predvsem ureditev vodnih poti, oz. reke, da postane plovna. Uporablja pa se ta izraz tudi za napeljavo plina in elektrike. V slovenščini se temu reče plinsko in električno omrežje, napeljemo pa lahko tudi plinovod.
V	mestih in povsod, kjer so že uredili kanaliziranje naselja, se tudi padavinske vode stekajo v odtočne kanale. Tako je tudi pri nas v Trstu.
V	enem najnovejših italijanskih slovarjev (De Mauro) sem našla zapisano, da je fogna un canale sotterraneo per la raccolta e eliminazione di una certa area delle acque di rifiuto, kar pa še ne opravičuje italijanske besede ca-nalizzazione (Šlenc) za našo kanalizacijo, saj isti slovar takoj potem zapiše rete fognaria di un centro abitato.Mi pa si moramo zapomniti, da je to v
slovenščini kanalizacija ali kanali-ziranje naselja.
Kanalščina in z njo povezane naše zamejske težave, me je speljala na stranpot. Upam le, da je bilo pojasnilo dovolj tehtno in ne bom nikdar več brala ali slišala karkoli o grezničnem omrežju.
Poleg vseh ostalih pristojbin poznamo v slovenščini tudi ležarino, včasih je zapisana tudi ležnina, kar je pristojbina za hranjenje blaga ali pošiljke, ki je lastnik ali naslovnik ne prevzame takoj ob prihodu. V Italiji je to corrispettivo per il deposito.
Vsi vemo, kaj je parkirnina, pristojbina, ki jo plačamo, če na parkirišču zasedemo parkirni prostor.
Nekdaj smo poznali parkirne ure, s katerimi se je meril čas parkiranja, pozneje so jih zamenjali parkirni listki, ki so jih delili čuvaji parkirišč. Danes pa imajo skoraj povsod, tudi v Ljubljani, aparate (slovensko parkomat, ital. parcometro), kjer sami izberemo čas parkiranja in plačamo predpisano parkirnino.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Ponziana - Breg, nogometna tekma in ne osmica!
Odgovor na članek iz športne strani Primorskega Dnevnika z dne 1. maja 2007. Pri branju slednjega so se nam popolnoma blestele oči, ne vemo pa če od smeha, ali pa žalosti. Sprašujemo se namreč, kaj je hotel novinar, mogoče samo pisec, gospod "dk',' pravzaprav povedati bralcem Primorskega dnevnika in kaj sploh očitati nogometni sekciji AŠD BREG.
Mogoče je bil njegov namen nekako sponsorizirati osmice v Bregu, mogoče pohvaliti našo občinsko upravo za prenovljeno igrišče v Dolini, mogoče se je samo zgražal nad previsokimi vstopninami, ali pa je hotel kaj drugega povedati?.....Prava uganka!!!
Uporabljal je tudi precej neumestne besede in stavke, kot npr. "ne gre samo za vzpodbujanje alkoholizma', ki gotovo ne spadajo v pravi športni članek. Svetujemo gospodu "dk', da si pred pisanjem športnega članka najprej dobro izboljša in izpopolni znanje v amaterskem no-
gometu, in raje kot pisati neumnosti, naj ne piše ničesar. Mogoče bi bilo pametno, da bi nekaj več sledil ekipam skozi celo sezono, se soočal s požrtvovalnostjo in trudom, ki ga vlagajo igralci in trenerji na 3-krat tedenskih treningih in odborniki v vsakdanjem društvenem delu. Gotovo ne bi upal napisati, da se je neka ekipa trudila da bi nasprotnik zmagal!
Za konec pa povemo še to. Letošnje prvenstvo za nogometno ekipo Brega je bilo pravo slavje. Dosegli smo kar 56 točk in se uvrstili na skupno 3. mesto na lestvici, kar je precej za ekipo "romov',' kot nas je definiral gospod "dk', ki so celo sezono trenirali in igrali na "tujih" igriščih. Odigrali smo še dodatno tekmo za uvrstitev v play-off proti Sovodnjam in žal izgubili v podaljških. Ponosni smo nad opravljeno sezono! Hvala lepa igralcem, trenerju in tudi vsem našim navijačem!!!
Nogometna sekcija AŠD Breg Giuliano Prasel, Marko Ota, Lorenzo Zupin, Peter Chermaz, Massimo Camassa
Internetni Radio Trst A
Spoštovano uredništvo, pretekli petek se je na stran, ki jo je
vaš KL.O.P. namenil radijskim navadam mladih zamejcev in je vsebovala za našo radijsko postajo veliko zanimivih ugotovitev, koristnih pripomb, mestoma pa celo spodbudnih podatkov, prikradla nepopolna informacija, ki bi jo bilo vredno dopolniti. O naših oddajah na internetu namreč ne samo razmišljamo (kot svetuje Kl.o.p), pač pa smo trenutno sredi konkretnih tehničnih priprav, ki bodo, upam v kratkem, omogočile oddajanje celotnega sporeda Radia Trst A preko spleta. Zdi se mi razveseljivo, da so načrti o posodobitvi oddajne ponudbe naše postaje, ki jih je spodbudila prav skrb za mlajše poslušalce, v sozvočju z njihovimi pričakovanji.
Mirjam Koren, odgovorna za Programski oddelek pri Deželnem sedežu RAI
avstrija - Pravice slovenske manjšine na Koroškem
Gusenbauer in Haider
prihodnji teden o dvojezičnih tablah
CELOVEC - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer in deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider se bosta 23. maja na Dunaju sešla na pogovorih o dvojezičnih krajevnih tablah. Od tega srečanja BI lahko bilo odvisno, ali bo vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem mogoče urediti pred letošnjim poletjem, kot je to v svoj program zapisala nova avstrijska vlada.
Haider za rešitev vztraja pri treh pogojih. Zahteva "statistično utemeljeno rešitev", za kar bi bila potrebna ugotovitev "dejanskega števila" slovensko govorečih prebivalcev v posameznih občinah. Poleg tega Haider odločno nasprotuje kakršnikoli razširitveni klavzuli, ki bi omogočila tudi kasnejšo postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. Obenem bi morala ureditev temeljiti na ustavnem zakonu, "s čimer bi se enkrat za vselej zagotovilo, da je konec razprav," poudarja deželni glavar avstrijske Koroške. O potrebnem deležu slovensko govorečega prebivalstva za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel naj bi se sicer še pogajali.
SREČANJE - Koroški Slovenci in štajerski Hrvati
Skupna izjava ob obletnici ADP
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem (HKD) sta v Borti na avstrijskem Gradiščanskem pripravila delovno srečanje, na katerem so sprejeli skupno izjavo ob 52. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predstavniki obeh organizacij so soglasno ugotovili, da pristojne oblasti v Avstriji hudo zamujajo pri uresničevanju 7. člena ADP, so sporočili iz NSKS. Glede dvojezične topografije sta obe strani opozorili na velike pomanjkljivosti in na zamujanje pristojnih državnih organov. Na sobotnem
srečanju v Borti so govorili tudi o državni finančni podpori za narodne skupnosti in opozorili, da se vsota že več ko desetletje ni spremenila. Obe organizaciji zato zahtevata primerno povišanje sredstev in več avtonomije pri upo ra bi odob re nih sred stev. NSKS in HKD sta po se bej po uda ri -la tudi pomen manjšinskega predstavništva, ki ga narodne skupnosti samostojno določijo.
Med težavami na šolskem področju so predstavniki hrvaške manjšine v Avstriji izpostavili ukinitev hrvaškega pouka na gimnaziji Wolfgarten v Železnem. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Torek, 15. maja 2007
3
slovenska manjšina - Prva delovna seja paritetnega odbora
Seznama občin ne gre več spreminjati ali dopolnjevati
Dokončni sklep napovedan za prihodnji mesec, tvorno vzušje na zasedanju
TRST - Novi paritetni odbor za slovensko manjšino ne misli spreminjati ali dopolnjevati seznama 32 občin Furlanije-Julijske krajine, ki pridejo v poštev za zaščitni zakon. Ta usmeritev je prišla jasno do izraza na včerajšnji prvi delovni seji odbora, ki bo o seznamu dokončno sklepal čez mesec dni. Po napeti umestitveni seji odbora je včerajšnje zasedanje potekalo v tvornem vzdušju, kar predstavlja dobro popotnico za bodočo dejavnost.
Kot je po seji novinarjem povedal predsednik Bojan Brezigar, odbor ne vidi nobenih razlogov za spreminjanje seznama, ki ga je odbor pod vodstvom Rada Raceta poslal v Rim, tedanja Berlusconijeva vlada pa zavrnila. Čez mesecih dni bo torej paritetni odbor sporočil Prodijevi vladi, da sprejema seznam občin prejšnjega odbora, vključno s pojasnili o izvajanju nekaterih členov zaščitnega zakona v Trstu, Gorici in Čedadu.
Vzporedno s tem bo odbor odgovoril na nekatere zahteve po pojasnilih, ki jih je prejšnjemu odboru poslala vlada. To je naredila na zahtevo Državnega sveta, ki je še pred tem zahteval od paritetnega odbora, naj preveri številčno prisotnost Slovencev v Trstu, Miljah, Gorici in Čedadu. Razen Adriana Ritosse, deželnega svetnika Nacionalnega zavezništva, ki je včeraj znova zahteval preštevanje pripadnikov manjšine, so vsi zavrnili stališče Državnega sveta. Odbor pa bo na prihodnji seji pismeno odgovoril na pomisleke prejšnje vlade, ki so zadevali Trst, Gorico in Čedad.
Glede Čedada so nekateri člani odbora spomnili, da imajo tam sedež slovensko društvo Ivan Trinko, časnik Novi Matajur in številne druge slovenske organizacije. Prejšnji paritetni odbor je v dopisu, ki je spremljal seznam 32 občin, jasno navedel čedaj-sko dvojezično okence. V centru Trsta pa delujejo edine slovenske otroške jas li v tr žaš ki ob či ni. Trst, Go ri ca in Čedad so konec koncev edini trije kraji, ki so s t. i. dvojezičnimi okenci poimensko navedeni v zaščitnem zakonu, je poudaril Brezigar.
Paritetni odbor, ki je - ne smemo pozabiti - institucionalni in ne politični organ, torej ne vidi nobenih pravnih razlogov za spreminjanje seznama (tabele) občin. S tem v zvezi odbor ne bo vzel v pretres stal išč, ki j ih v prejšnjih dneh dobil s strani
Prva delovna seja paritetnega odbora je potekala v precej sproščenem razpoloženju
kroma
svetnikov nekaterih občin. Prvi so se oglasili (njihov dopis nosi datum 3. 5.) goriški občinski svetniki desne sredine, ki pravijo, da je treba zaščitni zakon izvajati le v dveh goriških okrajih, in sicer v Štandrežu ter v Pevmi-Štmavru, niti ne v Podgori. Pismo paritetnemu odboru pa so 11. maja naslovili tudi župan Čedada Attilio Vu-ga in občinski svetniki Doma svoboščin, ki je tam v večini. Od paritetnega odbora zahtevajo, naj izloči Čedad iz seznama 32 občin.
Paritetni odbor je nato dobil še pisma občinskih svetnikov iz Tavor-jane, Tipane in Srednjega, ki podobno kot Goričani in Čedajci zahtevajo izločitev treh občin iz tabele zaščitnega zakona. Pismo predsedniku Dežele Riccardu Illyju pa so pisali tudi Lega Nazionale (furlanska sekcija), krožek Stellini, krožek Valli di S. Leonardo, krožek Il Castagno, odbor Salviamo Resia, odbor Po nasem in Lega della Slavia Friulana. S pismom, ki ga je podpisal njihov pooblaščenec Antonio Picotti, zahtevajo praktično izločitev vseh narodnostno mešanih
občin videmske pokrajine iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino.
Paritetni odbor je na koncu ugo to vil, da ne vi di prav no be nih raz -logov, da bi osrednja vlada glede seznama občin nadomestno ukrepala in da bi to rej sa ma odob ri la to ta be lo. Za to možnost se j e nekaj dni pred lanskimi parlamentarnimi volitvami opre de lil mi nis tr ski svet in to na predlog podpredsednika vlade Gian-franca Finija in ministra za dežele En-rica La Loggie. Šlo je za izrazito politično grožnjo, ki jo vlada predsednika Silvia Berlusconija seveda ni udejanjila, tudi zato, ker je paritetni od bor že dva krat po slal v Rim sez -nam občin.
Brezigar je napovedal, da se bo odbor v prihodnje na predlog Stoja-na Spetiča ukvarjal tudi s problematiko zdravstveno-davčnih izkaznic. Nives Košuta pa je predlagala, naj odbor prouči problem meddržavnega priznanja univerzitetnih diplom v luči novih študijskih smeri, ki jih določa t. i. bolonjska reforma univerz.
Sandor Tence
avdicije - Deželni zakon za slovence
Furlan bo zastopal paritetni odbor
TRST - Podpredsednik Livio Furlan bo zastopal paritetni odbor za slovensko manjšino na avdicijah o novem deželnem zakonu za Slovence. Te avdicije so bile sprva načrtovane za četrtek, 23.maja, ker je za isti dan sklicana izredna seja deželnega sveta o cementarni pri Torviscosi, pa se bodo ta srečanja odvijala v prvih dneh prihodnje ga me se ca.
Za kon ski pred log ( v de žel ni vla -di ga je pred lo žil od bor nik Ro ber to Antonaz) so že predstavili v pristojni deželni komisiji, vsebinska razprava pa se bo začela po avdicijah. Ze na predstavitveni seji je desna sredina jasno povedala, da zakonu nasprotuje. Takrat se je ogla sil Pi e ro Cam ber (For za Ita -li a), ne kaj dni za tem pa je za kon ski
Livio Furlan
koroška - vstop v novo obdobje komunikacije
Novi slovenski radio odslej v živo tudi na svetovnem spletu
CELOVEC - Dve leti delujoči novi slovenski radio na Koroškem je z včerajšnjim dnem storil nadaljnji pomemben korak na področju komunikacije. Točno ob sedmi obletnici uvedbe spletnega portala Avstrijske radiotelevizije (ORF) za narodne skupnosti je Slovenski spored ORF v Celovcu poskrbel za novo ponudbo celemu svetu: prenos slovenskega oziroma večjezičnega radijskega sporeda v živo na
spletu - in to 24 ur na dan. To je bilo mogoče, ker sta se novi ponudbi pridružili tudi zasebni radijski postaji, ki sodelujeta pri celodnevnem radijskem projektu, Radio Dva in Svobodni radio Agora!
Vodja slovenskega spletnega uredništva ORF Andrej Mohar, ki oblikuje spletne strani skupaj s kolegoma Franci-jem Rulitzem in Dominikom Hudlom, je ob razširitvi ponudbe točno ob sedmi ob-
Vstopa v obdobje spletnega radia v živo so se veselili (z leve) Franci Rulitz, Dominik Hudl, Andrej Mohar in Marijan Velik
letnici ureditve spletnega portala ORF za narodne skupnosti menil, da gre za več kot le simbolično dejanje. Na današnji dan pred 52 leti so koroški Slovenci in gradi-ščanski Hrvati dobili tudi Avstrijsko državno pogodbo, v njej pa je zapisana tudi pravica obeh manjšin do svobodnega pristopa do medijev oz. obveščanja ljudi. Seveda spletno uredništvo Slovenskih sporedov ORF od te ponudbe pričakuje tudi nadaljnjo povečanje sprejemanja in priljubljenosti ne le med koroškimi Slovenci, temveč med slovensko in tudi nemško govorečimi po celem svetu. »Osnovni cilji našega spletnega nastopa v slovenskem in nemškem jeziku se od uvedbe naprej niso spremenili, vendar sta se učinek in sprejem jasno stopnjevala. Od skromnih začetkov nam je uspelo, da se je število uporabnikov stalno večalo, na kar opozarja več kot 2000 posameznih uporabnikov dnevno,« je opozoril vodja spletne redakcije Andrej Mohar.
Spletni radio v živo pa je postal tudi nuja, kajti čeprav je prišlo do povečanja števila oddajnikov na južnem Koroš-
kem, »smo bili stalno soočeni s povpraševanjem iz drugih predelov Koroške in Avstrije, pa tudi iz inozemstva. To priča o zanimanju za slovenski oziroma večjezični radijski spored,« pravijo v spletnem uredništvu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu. Dejstvo je namreč, da so mnogi koroški Slovenci zaposleni ali študirajo na primer na Dunaju, v Gradcu, Inns-brucku ali Salzburgu in tudi v sosednjih državah.
Zanimanja za koroški slovenski radio na spletu pa niso izrazili le-ti, tudi mnogi Slovenci po svetu in tudi nemško govoreči Korošci ga želijo slišati, so pokazale ankete ORF. »Zdaj imajo možnost, mi pa smo lahko dokazali, da spletna ponudba ni nič statičnega, temveč nekaj dinamičnega. Znamo reagirati na želje in potrebe naših uporabnikov,« je ob ob vstopu v obdobje spletnega radia v živo pod naslovom volksgruppen.-orf.at/slovenci (okno radio v živo) poudaril vodja Slovenskih sporedov ORF v Celovcu Marijan Velik.
Ivan Lukan
kroma
pred log v tis kov nem spo ro či lu pre cej ostro kritiziral vodja deželnih svetnikov stranke UDC Roberto Molinaro.
Na včerajšnji seji paritetnega odbora je velika večina njegovih članov pozdravila ta zakonski predlog in podprla njegovo vsebino. Pomisleke oziroma na spro to va nje sta iz ra zi la edi no Adriano Ritossa (Nacionalno zavezništvo) in Stefano Rigotti, ki ga je v odbor predlagala stranka Forza Italia. Oba predstavnika desne sredine sta oporekala predvsem členu, v katerem Furlanija-Julijska krajina priznava Svet slovenskih organizacij in Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo kot najbolj reprezentativni organizaciji Slovencev v Italiji. Ritossa je rekel, da gre za očitno diskriminacijo na račun Slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti in organizacije, ki ji predseduje Marija Ferletič.
Jole Namor in Odorico Serena sta priporočila, naj zakon za videmsko pokrajino izrecno omenja tudi lokalna slovenska narečja, ki so sestavni del slo ven ske ga je zi ka in v ka te rih se tam -kajšnji Slovenci prepoznavajo. Stojan Spetič pa se je navezal na seznam občin zaščitnega zakona rekoč, da ga mora rimska vlada čimprej odobriti, saj bi s tem sklepom, poleg vsega, odmrzni-la fi nanč na sred stva za slo ven sko manj ši no.
Podpredsednik paritetnega odbora Fur lan (nek da nji žu pan Ronk in za -stopnik Marjetice) je včerajšnjo sejo označil za koristno in spodbudno. »Za razliko od prejšnjega odbora so skoraj vsi dokazali, da želijo nekaj koristnega narediti ne samo za slovensko manjšino, temveč tudi za celotno deželno skupnost«, je izjavil Furlan.
4
Torek, 15. maja 2007
ALPE-JADRAN
/
špeter - Redni občni zbor zveze slovenskih kulturnih društev
Pri ZSKD izpolnili vse kratkoročne cilje
Predsednik Marino Marsič je predstavil tudi nekaj smernic za prihodnje delovanje
ŠPETER - Zveza slovenskih kulturnih društev je v petek obeležila svoj redni občni zbor, ki se izmenično odvija v eni od treh pokrajin, v kateri delujejo njene članice: letos je bila na vrsti Videmska pokrajina, zato so se delegati zbrali v Špe-tru. Po uvodni pevski dobrodošlici moškega zbora Matajur, ki ga vodi David Clo-dig, so bili v predsedstvo občnega zbora izvoljeni Marino Marsič, Aldo Rupel in Marko Rupel. Sledilo je predsedniško poročilo Marina Marsiča, v katerem je deželni predsednik ZSKD obnovil delovanje zadnjega leta in nakazal nekatere smernice, katerim želi organizacija slediti tudi v prihodnje. Pojasnil je, da so bili vsi kratkoročno zastavljeni cilji izpeljani: v prvi vrsti ohranjanje, vrednotenje, promocija in skrb za kakovostno rast ljubiteljske kulture. Zveza je tako prisotna na teritoriju preko številnih aktivnosti na lokalni ravni, vse bolj pa se uveljavlja tudi v širšem kontekstu pri sooblikovanju pomembnih projektov. Živahnost ZSKD dokazujejo pevske in glasbene revije, poletne ustvarjalne delavnice za otroke, tečaji in izobraževalni seminarji ter številne druge pobude, kijih prirejajo pokrajinski odbori.
Med odmevnejšimi projekti je bil nedvomno projekt Interreg »Pesniki dveh manjšin - Poeti di due minoranze«, v sklopu katerega je izšla dvojezična pesniška antologija štiriindvajsetih avtorjev, predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji oziroma na Hrvaškem. V zrcalnem projektu sta nastala še video-mozaik in fotografska razstava, s katerima je ZSKD gostovala v številnih krajih (v minulih dneh med drugim tudi v Špetru).
Drugi pomemben projekt je bila organizacija etnofestivala »Stik - Incontro«: poleg nastopov glasbenih skupin iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške, se je celodnevne delavnice udeležilo preko sto otrok in mladih iz različnih jezikovnih skupin. Pri organizaciji so sodelovala tako vsa lokalna društva kot številni prostovoljci, po predvidevanjih pa naj bi se ta festival odvijal vsaki dve leti. Marsič je omenil tudi organizacijo osrednje Prešernove proslave, ki je po njegovem mnenju vsestransko uspela predvsem zaradi navdušenja in prizadevanja mladih, ki so napolnili tako odre kot tudi dvorane naših kulturnih domov.
V prihodnje bo morala ZSKD posvetiti večjo pozornost zborovskemu petju, ki je med članicami zelo razširjeno, a potrebno novega zagona, in slovenskemu jeziku, do katerega bi morali biti
Za uvodno dobrodošlico je poskrbel moški pevski zbor Matajur
društveni odborniki posebno pozorni. Slednjim bo namenjen tudi davčno-pravni priročnik, ki ga bo Zveza v kratkem izdala. Da bi bila bolj razpoznavna in laže dostopna širšemu krogu ljudi, pa se je ZSKD opremila tudi z novo spletno stranjo, ki jo je špetrskemu občinstvu predstavil Dean Kozina. Na njej bodo ob zgodovini, novicah, projektih dostopne tudi posebne strani, namenjene posameznim včlanjenim društvom.
Dnevni red 41. občnega zbora je predvideval tudi sprejetje novih članov: v ZSKD so bili soglasno sprejeti tržaški komorni zbor Julius in pevski zbor Tri doline (Benečija). Pozdrav delegatom pa je prinesel predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je pojasnil, da bi moral v Špetru kmalu nastati večnamenski kulturni center: naša moralna dolžnost je, da rojakom v Benečiji omogočimo še bolj aktivno in razvejano delovanje, za kar bi se lahko manjšinske organizacije na Goriškem in Tržaškem tudi odpovedale delu svojih prejemkov. Prejemkov, ki pa ostajajo po eni strani že petnajst let nespremenjeni, po drugi pa blokirani zaradi posredovanja nekaterih manjšini nenaklonjenih elementov.
Prisotni delegati (volilno pravico je imelo osemintrideset ljudi) so pred zaključno družabnostjo soglasno odobrili še obračun za leto 2006 in predračun za leto 2007, ki ju je predstavil blagajnik Marko Rupel. (pd)
Na malobmejnih prehodih v Števerjanu, Devetakih in na Socerbu le policija
TRST - Od včeraj na malobmejnih prehodih v Števerjanu, Devetakih in na Socerbu ni več finančnih stražnikov, ki so nadzor predali policiji. Prehod na Socerbu je po 53 letih prišel pod pristojnost obmejne policije, ki bo nadzor opravljala v skladu s Schen-genskimi sporazumom. Do konca januarja je bil prehod dovoljen samo z maloobmejnimi prepustnicami, od 1. februarja 2007 pa so prehod prekategorizirali, tako da zdaj tukaj mejo lahko z osebno izkaznico ali potnim listom prehajajo državljani EU, držav članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Nadzor na teh mejnih prehodih bo predvidoma trajal do 31. decembra 2007, nato pa nadzora ne bo več, saj naj bi Slovenija s 1. januarjem 2008 vstopila v območje Schengna.
Slovenija dobila povabilo v OECD
BRUSELJ - Slovenija je včeraj dobila povabilo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katero naj bi bila sprejeta 17. maja, je včeraj ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju sporočil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. OECD je "ekskluziven klub" 30 gospodarsko najučinkovitejših držav na svetu.
ljubljana
Slovensko-hrvaška meja še razburja duhove
Predstavili nov zemljevid o mejnih območjih med državama
LJUBLJANA - Novoustanovljeni Zavod 25. junija je včeraj predstavil zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, s katerim želi slovenski in mednarodni javnosti prikazati sedanje stanje in preteklo dogajanje na slovensko-hrvaški meji. Direktor zavoda Marjan Podobnik je poudaril, da podpirajo vstop Hrvaške v Evropsko unijo, bodo pa začeli zbirati 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum, če bi Hrvaška še naprej izražala ozemeljske težnje po Piranskem zalivu in ogrožala prost dostop Slovenije na odprto morje.
Avtorji zemljevida, ki je izšel v nakladi 5000 izvodov in bo od jutri naprodaj v knjigarnah, so na novinarski konferenci opozorili, da oznake za mejo s Hrvaško niso državna meja, ker meje, ki bila meddržavno usklajena in potrjena na pristojnih organih, še ni, zato takšne meje tudi ni bilo mogoče natančno narisati. Dogajanje na slovensko-hrvaški meji, ki ga prikazuje zemljevid, po njihovih besedah nazorno priča o tem, da se je meja slovenskega narodnega ozemlja na jugu s Hrvaško skozi
zgodovino spreminjala. Hrvati so na škodo Slovencev slovensko narodno ozemlje potiskali proti severu z naselitvami, upravnimi spremembami ali nasilnimi prisvojitvami, kar se je dogajalo tako v vojni kot v mirnem času, po letu 1991, dogaja pa se še danes, so opozorili avtorji.
Na zemljevidu je prikazanih osem območij na celotni slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, ki so po mnenju avtorjev sporna. Člani zavoda so poudarili, da Piranski zaliv ni bil nikoli v zgodovini hrvaški, zato je po njihovem mnenju nerazumljivo in nesprejemljivo poseganje Hrvaške po Piranskem zalivu in poskus onemogočanja neomejenega dostopa na odprto morje.
Avtorji so še poudarili, da jih pri pripravi zemljevida ni vodila želja, da bi določali državno mejo, si pa želijo, da bi bil zemljevid eden od pripomočkov slovenskim predstavnikom pri pogajanjih s Hrvaško in tudi za krepitev argumentov pri pojasnjevanju položaj v okviru EU. Podobnik je napovedal, da bodo zemljevid poslali vsem poslancem državnega zbora, vladi,
ministrstvom, evropskim poslancem in na Evropsko komisijo, pa tudi hrvaški strani. Zemljevid so kartografsko izdelali na Geodetskem inštitutu Slovenije, pri pripravi pa so sodelovali etnologinja Duša Krnel Umek, zgodovinar Peter Pavel Klasinc, Branko Janez Rojc z geodetskega inštituta, slavistka Ana Kalc Hafner in sodni izvedenec geodetske stroke Pavel Zupančič.
O meji s Slovenijo pa je včeraj spregovoril tudi hrvaški predsednik Stipe Me-sič. "Naši prijatelji v Sloveniji lahko rišejo takšne zemljevide, kakršne si želijo, in v Slovenijo zajamejo tudi Helsinke in Reykjavik, vendar je hrvaško-slovensko mejo potrdila Badinterjeva komisija", je dejal Mesič. "Če želimo dobre odnose, potem moramo priti za isto mizo in se dogovoriti," je dejal, a opomnil, da je meja med Hrvaško in Slovenijo že ugotovljena in določena na meji bivših jugoslovanskih republik. Ponovil je, da Sloveniji predlaga arbitražo o meji na Meddržavnem sodišču v Haagu ter da bo Hrvaška vnaprej sprejela odločitev tega sodišča. Dodal je, da "ne ve, zakaj arbitraža Slovencem ne ustreza". (STA)
furlanija - Pristojna deželna komisija
Vsi proti cementarni
Predsednik Fortuna Drossi poziva Illyja, naj umakne sporni načrt
gruškovje - Prvi večji letošnji zaseg
Zasegli skoraj 16 kg heroina
TRST - Ne cementarni pri Torvis-cosi je prišel zelo jasno do izraza na včerajšnjih avdicijah v pristojni komisiji deželnega sveta. Proti obratu, ki ga načrtuje družba Cementi Nordest, so se opredelili predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo, skoraj vsi župani južne Furlanije, naravovarstveniki (na sliki med sobotno manifestacijo v Trstu) ter zastopniki odborov, ki nasprotujejo cementarni. Velike pomisleke nad načrtom so že na prvi avdiciji izrazili strokovnjaki lokalne zdravstvene ustanove in deželne družbe za okolje (ARPA).
Predsednik deželne komisije Uber-to Fortuna Drossi (Illyjeva občanska lista) je ob zaključku avdicij pozval predsednika Riccarda Illyja, naj umakne sklep v korist cementarne. Fortuna Dros-si je citiral Sokrata (sprememba mnenja je lastnost modrecev) in dodal, da so avdicije nedvoumno dokazale krhkost stališč podpornikov cementarne. »Načrtovani obrat ima zelo velik okoljski vpliv, Furlanija-Julijska krajina pa potrebuje visoko inovativno industrijsko po-
litiko«, je dodal še Fortuna Drossi.
Edini, ki odkrito in vneto zagovarja cementarno, je podpredsednik Dežele Gianfranco Moretton (Marjetica), med-
tem ko se bo Illy dokončno izjasnil, ko bo svoje strokovno mnenje o tozadevnem sklepu deželne vlade izrazila deželna pravna služba.
MARIBOR - Policisti Policijske uprave Maribor so bili znova uspešni v boju proti prepovedanim drogam. Na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje so v petek ob policijski kontroli v kabini tovornjaka, ki ga je s hrvaške strani vozil turški državljan, odkrili okoli 16 kilogramov heroina. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije Marjan Fank, bi bila vrednost zasežene količine na črnem trgu 165.000, v prodaji na drobno pa bi dosegla okoli pol milijona evrov.
Policist se je na omenjenem mejnem prehodu odločil za temeljit pregled kabine tovornega vozila, pri tem pa je na ležišču našel večjo potovalno torbo, v kateri je bilo spravljenih 30 večjih zavitkov. Mariborski kriminalisti so po opravljenem testu ugo tovili, da gre za he roin. Bi lo ga je 15,745 kilograma heroina, namenjen pa je bil v eno izmed dr žav zahod ne Evrope. Turškega šoferja so prijavili
ptujskemu tožilstvu in priprli.
"Letos je to prvi večji zaseg droge na mejnem prehodu Gruškovje, kar dokazuje, daje t.i. "Balkanska ruta" še vedno aktualna za prevoz prepovedanih drog iz držav Bližnjega vzhoda v Zahodno Evropo. Slovenija pri tem nastopa le kot tranzitna država, ki je po zasegu prepovedanih drog v Evropi na zavidljivo visokem mestu," je ob odkritju dejal Fank.
Si cer pa so bi li poli cis ti PU Ma -ribor v zad njem času us peš ni tudi v nekaj akcijah poostrenega nadzora. Tako so na območju Ormoža v petek 19-letnemu domačinu zasegli 11 zavitkov hašiša, ki so bili namenjeni za nadaljnjo prodajo, v Mariboru pa so istega dne v okolici študentskih domov na Gosposvetski cesti pri 21-let-nem Mariborčanu in 17-letnem mladoletniku iz okolice Maribora našli in zasegli več tabletk droge extacy, prav tako namenjene nadaljnji prodaji. (STA)
NEPREMIČNINSKE STORITVE
BHEZPUÍüf CEWTVE
rfîLFA^
q
Im Vi» J.-'H-lrit îfJ 0-10.3 LÜ3-1(I iníQ*iTHnnr*nare «m
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Torek, 15. maja 2007 1 9
APrimorski
~	dnevnik

fest - Odvijal se bo v Trstu od četrtka, 1 7., do nedelje, 20. t. m.
Prvi mednarodni sejem
fest - Spored
Protragonisti in glavni
znanstvenega založništva dogodki
Pogovor s predsednikom prireditve prof. Štefanom Fantonijem, sicer rektorjem visoke šole SISSA sejma
Prof. Stefano FANTONI
kroma
Od četrtka, 17., do nedelje, 20. t. m., bo v Trstu 1. mednarodni sejem znanstvenega založništva (Fiera Editoria Scien-tifica Trieste - FEST). Pobudo zanj je dala deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, projekt sta podprli tržaška občina in pokrajina, odvijal pa se bo pod pokroviteljstvom predsednika republike ter ministrstva za univerzo in raziskovanje. Prireditelji so tržaška visoka šola SISSA, Univerza v Trstu, Area Science park, Tržaška trgovinska zbornica, Tržaško sejemsko podjetje, agencija Codice - Ideeper la cultura, znanstveni muzej Immaginario Scientifico in založba MGS Press. Med glavnimi sponsorji najdemo zavarovalnico Generali, Fundacijo Tržaške hranilnice (CRT) in družbo Illycaffe, pobudo pa podpirajo še Italijansko združenje založnikov (AGI), Italijanska zveza časopisnih založnikov (FIEG) in Zveza italijanskih znanstvenih časnikarjev (UGIS).
Predsednik FEST-a je rektor visoke šole SISSA prof Stefano Fantoni. Nanj smo se obrnili, da bi nam pomagal predstaviti prireditev.
Prof. Fantoni, kako bi na kratko povedali, kaj je pravzaprav FEST?
Lahko bi rekli, da gre za prvo mednarodno srečanje znanstvenih sredstev javnega obveščanja, pri čemer niso mišljene le knjige, ampak tudi revije, časopisi, radio, televizija, internet in sploh vse tisto, kar omogoča znanstveno komunikacijo danes.
Kolikor vem, bo prireditev po svoje orala ledino.
Drži. Marsikje je mogoče obiskati razstave znanstvenih knjig, in to tudi znotraj večjih knjižnih sejmov, kot sta turinski ali frankfUrtski. Toda v Trstu bomo prvič zbrali vsa občila, prek katerih se izraža znanstvena misel. To je zanimiv svet. FEST bo resnici na ljubo zapolnil pomembno vrzel.
Prireditev bo namenjena specialistom ali navadnim ljudem?
Obojim. Po eni strani bo to specializiran sejem, na katerem se bodo srečevali založniki med sabo in z znanstvenim svetom, se dogovarjali, sklepali posle itd. Toda po drugi strani bo FEST tudi festival. To bo pravzaprav njegova glavna značilnost. Na njem se bodo znanstveniki in založniki srečevali z najširšim občinstvom.
Kako se je rodila zamisel o FEST-
u?
Že dalj časa je krožila misel, da bi v Trstu priredili sejem znanstvene knjige. Za to se je zavzemal deželni svetnik Uberto Fortuna Drossi še v času, ko je bil tržaški občinski odbornik. A podobne misli so dolgo gojili tržaški založnik Carlo Giova-nella in še marsikdo, z menoj vred. Pred dobrim letom smo zadevo vzeli resneje v roke in tako je pobuda dobila sedanjo obliko.
Zakaj in čemu prirediti takšen se-jem-festival prav v Trstu?
Najprej zato, ker je Trst mesto znanosti. Tu ima svoje sedeže vrsta uglednih znanstvenih ustanov, tu deluje kopica vrhunskih znanstvenikov. Poleg tega smo v Trstu med prvimi začeli govoriti o znanstveni komunikaciji in sploh delovati na relaciji znanost-družba v sodobnem smislu. Kot prvi v Italiji smo poskušali razvijati idejo o znanstvenem imaginariju v muzejskem smislu. Ideja je sicer vzklila v Fran-
Dvorana čudes v bivši tržaški ribarnici
kroma
ciji. Na visoki šoli SISSA smo odprli prvi master o znanstveni komunikaciji v Evropi. K vsemu temu bi dodal še to, da je po mojem tržaški - kot sicer tudi širše srednjeevropski - življenjski stil zelo blizu znanstvenemu pristopu. To se odraža v svojski treznosti, pa tudi v svojski ironiji, ki sta značilni za tukajšnje ljudi.
Zakaj je za znanost tako važna komunikacija?
Znanost je po svoji naravi odprta. Načeloma ni namenjena posvečencem, ampak vsem. Prav zaradi tega je Galileo Galilei opustil latinščino in začel pisati v italijanščini oziroma v ljudskem jeziku (volgare), kot so tedaj pravili. Res pa je, da je znanost rigorozna praksa, ki teži k specializaciji. Tako je nastala neka razdalja med znanostjo in civilno družbo, ki pa je skregana z znanstvenim duhom in zato jo je treba vedno spet krčiti. Družba in znanost se vzajemno ne smeta in pravzaprav niti ne moreta ignorirati. Od tod potreba po vsestranski znanstveni komunikaciji.
Kaj pa si sme obetati Trst od te prireditve?
Najprej utrditev svojega slovesa mesta znanosti. Nato okrepitev znanstvenega in širše kulturnega turizma, ki že danes predstavlja zanj pomembno postavko. Nenazadnje pa tudi utrditev do znanosti naklonjenega ozračja, ki se lahko obrestuje na gospodarskem in socialnem področju.
V Trstu in sploh v tem prostoru obstaja tudi slovenska komponenta. Ste jo upoštevali?
Seveda smo jo! Na FEST smo povabili tudi slovenske predavatelje, npr. voditelje Hiše eksperimenov iz Ljubljane. Vem, da bo nastopil tudi slovenski popevkar itd. Internacionalnost bo sploh ena temeljnih značilnostih naše prireditve in upamo, da bomo doživeli dober odziv občinstva tudi iz sosednjih držav, v prvi vrsti iz Slovenije in Avstrije.
Martin Brecelj
fest
V četrtek dopoldne otvoritev
Dve nagradi in vrsta spremljevalnih prireditev
Mednarodni sejem znanstvenega založništva FEST bodo slovesno odprli v četrtek, 17. t. m., ob 10. uri v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu. Slovesnost bo uvedel deželni odbornik za raziskovanje Roberto Cosolini. Po pozdravih tržaškega župana Roberta Dipiazze in predsednice pokrajine Marie Terese Bas-sa Poropat bodo nastopili predsednik FEST-a Stefano Fantoni, direktor FEST-a Vittorio Bo, državni podtajnik na ministrstvu za kulturne dobrine Daniele Mazzoni in predsednik deželnega odbora Riccardo Illy. Slavnostni govornik pa bo pisatelj Claudio Ma-gris.
Na sejmu se bo zvrstilo več spremljevalnih prireditev. V petek ob 11. uri bodo v gledališču Miela v Domu pristaniških delavcev podelili 5. nagrado Giovanni Maria Pace za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo, ki je izšla lanskega leta v italijanščini. Nagrado sta ustanovili visoka šola SISSA in družba Illycaffe. V finale so se uvrstili trije pisci, in sicer Lucio Luzzatto s knjigo »Capire il cancro«, Paolo Mazzarello s knjigo »Il Nobel dimen-ticato. La vita e la scienza di Camillo Bolghi« in Andrea Moro s knjigo »I confini di Babele. Il cervello e il mis-tero delle lingue impossibili«.
V soboto ob 21. uri bodo v gledališču Rosssetti izročili nagrado Trieste Science Prize 2007. Nagrado podeljujeta Akademija znanosti tretjega
sveta (TWAS) in družba Illycaffe zaslužnim znanstvenikom iz držav v razvoju. Letošnja zmagovalca sta mehiški agrarni biolog Luis Rafael Herrera-Estrella in indijski kemik Goverdhan Metha.
Na FEST-u bodo predvajali nekaj filmov in dokumentarcev. V ki-nodvorani Fellini bo v četrtek ob 17.30 na sporedu dokumentarec »Ludwig Boltzmann: il genio del disordine«, ki so ga posneli Enrico Agapito, Giuseppe Mussardo in Pietra Scudo. Predstavila ga bosta znanstveni časnikar Pi-etro Greco in direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Katepal-li R. Sreenivasan. Mreža National Geographic Chanel bo v petek ob 19.30 predpremierno predstavila dokumentarec o življenju v vesolju »Space-man«. V kinodvorani Ariston pa bo v petek ob 21.30 na sporedu film Davida Guggenheima »Una scomoda ve-rita«.
V soboto ob 21. uri bo v gledališču Rossetti predpremiera nove uprizoritve Galilejevega življenja Ber-tolda Brechta v režiji Antonia Calende. Na FEST-u pa se bo zvrstilo tudi več koncertov. Tako bo v petek ob 21. uri pred Dvorano čudes na nabrežju nastopil slovenski popevkar Vlado Kreslin.
Tržaška trgovinska zbornica bo v svojih prostorih v okviru FESTA-a predstavila projekt za realizacijo morskega parka v Trstu. (mb)
Mednarodni sejem znanstvenega založništva FEST bo velikopotezna prireditev. Dovolj je omeniti nekaj številk. Na njem bo sodelovalo 195 založnikov iz Italije in drugih držav, zvrstilo se bo okrog 100 dogodkov (predstavitev knjig, okroglih miz, posvetov, filmskih projekcij, koncertov, razstav ipd.), nastopilo bo kakih 110 znanstvenikov in vsakovrstnih strokovnjakov. Vse to pa se bo dogajalo na skupno 22 različnih lokacijah, tako da bo FEST od četrtka, 17., do nedelje, 20. t. m., tako rekoč zajel celotno tržaško mesto ali vsaj glavnino njegovega javnega prizorišča.
Osrčje prireditve bo v Dvorani čudes, kot zdaj pravimo razstavnemu centru v bivši ribarnici na nabrežju. Tu bo na ogled razstava znanstvenih občil. Šlo bo za nekakšno veliko multimedijsko knjigarno. Razstavljeno gradivo bo urejeno v sedmih tematskih sklopih: astronomija in okolje, številke in eksperimenti, tehnologija in informatika, biologija, kemija, znanstvena fantastika in nevroznanosti. Na ogled ne bodo le knjige, ampak tudi revije, časopisi, dokumentarci, radijske in televizijske oddaje, spletne strani in sploh vse tisto, čemur pravimo »nova občila«.
Drugo pomembno prizorišče bo kongresno središče na pomorski postaji. Tu bo na ogled razstava znanstvenih občil za otroke in mladino, poleg tega pa bodo delovale razne delavnice za vse. Tako v bivši ribarnici kot na pomorski postaji bodo na sporedu predstavitve knjig in dokumentarcev, srečanja z znanstveniki, okrogle mize in podobno. Takšni dogodki se bodo odvijali še v avditoriju muzeja Revoltella, v Mestni knjižnici na Hortisovem trgu, v kavarnah Tommaseo in San Marco, v Narodnem domu in še kje. Nastopile bodo osebnosti svetovnega slovesa, kot so znanstveniki Nicholas Humphrey, Steven Rose, John Barrow, Jacques Mehler, Antonio Lazcano, Peter Woit, Piergiorgio Odifreddi, Edoar-do Boncinelli in Margherita Hack, pa tudi pisatelji kot Američan John Turney in Kitajka Yan Wu, pa še Robert Transley od Go-ogla, izumitelj revolucionarne mreže Sci-dev David Dickson in drugi.
FEST bo obsegal vrsto razstav. V palači Gopcevich bo razstava o 20-letni zgodovini miramarskega morskega rezervata, v gledališču Miela fotografska razstava o psihiatru Francu Basaglii, v univerzitetni stavbi H3 v Ul. Valerio razstava o računalnikih, v osrednji univerzitetni stavbi na Trgu Evropa razstava »I cileli di Rodari: l'astronomia in filastrocche«, v Laboratoriju znanstvenega imaginarija v Grljanu pa razstava »Oltre lo specchio«.
Na Rusem mostu, na Borznem trgu in na Hortisovem trgu bodo na sporedu literarna branja, v kinodvoranah Fellini in Ariston ter v gledališču Miela bodo vrteli filme in dokumentarce na znanstveno tematiko. Podroben program si je mogoče ogledati na spletni strani www.festrieste.it, v tiskani obliki pa ga delijo na osrednjih sedežih prireditve, v turističnih agencijah in še kje. (mb)
6
Torek, 15. maja 2007
TRST
/
trst - Včeraj prvi dan zasedanja slovenskih in italijanskih strokovnjakov
Nemirni povojni čas pod lupo zgodovinarjev
Danes drugi dan čezmejnega simpozija v Kopru, jutri spet v Trstu
Obravnava povojnega časa ob meji je bila v središču včerajšnjega posveta v dvorani Tessitori deželnega sveta FJK, ki so ga oblikovali ugledni slovenski in italijanski zgodovinarji. Seminar z naslovom Povojni čas ob meji je sestavni del ambicioznega mednarodnega projekta Interreg IIIA Phare CBC Italija - Slovenija, v okviru katerega so strokovnjaki v zadnjih treh letih z različnih zornih kotov analizirali in preučevali dogajanje na Koprskem, Tržaškem in Goriškem v času po drugi svetovni vojni. Prvo srečanje iz ciklusa treh je bilo na sporedu včeraj, danes bodo strokovnjaki debatirali v Kopru, jutri pa zopet v Trstu.
Na prvem posvetu so navzoči prisluhnili referatom dobrih poznavalcev tukajšnjih povojnih razmer. Zgodovinarji Ariella Verrocchio, Raoul Pupo, Tom-maso Montanari, Marta Verginella, Monica Rebeschini, Tullia Catalan, Giulio Mellinato, Nevenka Troha, Metka Gom-bač ter Jože Pirjevec so zelo natančno rekonstruirali vzpostavitev političnih sistemov v coni A in coni B. V dopoldanskem delu seminarja se je govorilo o vzpostavitvi Krščanske demokracije v Trstu, KPI in KP STO, publika pa je prisluhnila tudi temi o sestavi krajevnih uprav na Goriškem in na območju Tržiča. Nič manj pester ni bil popoldanski spo red, ki je postre gel z ne katerimi manj znanimi temami. Tullia Catalan se je tako v svojem posegu omejila na vlogo zavezniške vojaške uprave na socialnem polju. Govornica se je dotaknila socialne oskrbe, kije v povojnih letih za zavezniške oficirje in funkcionarje predstavljala pravi izziv. Najtrši oreh, ki so ga pri tem morali streti Angleži in Američani, so bile kaotične razmere in razdejanje, ki ga ponavadi za sabo pusti vojna. Catalanova je pojasnila, da so zavezniki v Trstu naleteli na splošno pomanjkanje, veliko brezposelnost, problem pa so predstavljali tudi izseljenci, ki so se odločili zapustiti jugoslovansko cono in se preseliti v Italijo. Socialna oskrba v naših krajih je bila sprva v rokah angleške vojaške uprave (1945 - 1948), v drugi fazi, to je po letu 1948, pa so nadzor nad socialno politiko prevzeli Američani. Po besedah Catalanove je bila angleška uprava zelo avtoritarna, saj so celoten sistem hoteli imeti pod strogim nadzorom. Catalanova je nato spregovorila o zavodu, ki je odigral odločilno vlogo na področju socialnega skrbstva. V Trstu je, tako kot drugod v Italiji, deloval zavod E.C.A. (Ente Comunale di Assistenza), ki je imel dobro razpredeno mrežo storitev.
Bogat program simpozija zgodovinarjev bo za marsikatero podrobnost v povojnem dogajanju naših krajev prinesel nove osvetlitve
kroma
Na Tržaškem se je ukvarjali predvsem z dodeljevanjem začasnih bivališč beguncem iz Istre in Dalmacije, pomagal je pomoči potrebnim tržaškim družinam in tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo. Po ugotovitvah Tullie Catalan se v prvi fazi razpredanja mreže socialnega skrbstva v Trstu ni oblikoval demokratični socialni sistem. To se je zgodilo šele potem, ko so socialo prevzeli Američani. Njihov pristop k upravljanju socialnega sektorja je bil veliko bolj fleksibilen in racionalen, imel pa je tudi vzgojno-izobraževal-ni značaj, saj so Američani številne
funkcionarje pošiljali na izobraževanje v tujino, kjer so izvedeli marsikaj zanimivega o demokratičnem modelu socialnega skrbstva, je še povedala Catalanova.
Teorijo o razlikah med angleškim in ameriškim načinom dojemanja vojaške uprave je z argumenti podprla tudi Monica Rebeschini, ki je nazorno skicirala organizacijsko shemo zavezniške vojaške uprave. V drugem delu popoldanskega seminarja je publika prisluhnila referatom, ki so v precep vzeli slovensko oz. jugoslovansko stran. Nevenka Troha je spregovorila o projugoslovanskih orga-
O Romih drevi v Slovenskem klubu
Danes zvečer prireja Slovenski klub razpravo o aktualnem vprašanju romskega naselja v tržaški pokrajini. O vprašanju, o katerem že nekaj časa poroča tisk in ki precej razburja krajevno prebivalstvo, bodo spregovorili pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi, predsednik kontovelskega jusa in občinski svetnik Levih demokratov Štefan Ukmar ter predsednika kraških rajonskih svetov Marko Milkovič in Bruno Rupel. Srečanje se bo pričelo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
Grozil je Prodiju: identificiran
Policija je identificirala moškega, ki naj bi bil ob nedavnem Svetovnem forumu G8-UNESCO grozil predsedniku vlade Romanu Prodiju. Gre za Tržačana, ki je že večkrat imel opravka s pravico. »Nasvet« Prodiju, naj »ostane doma«, je prišel na fax nekega tržaškega hotela. Našla ga je uradnica, do katere se je neki klient obrnil s prošnjo, da pošlje fax, in ki je takoj obvestila policijo. Moškega so identificirali na podlagi telefonskih številk, ki so na faxu. Potem ko so ga identificirali, so ga med vrhom imeli pod kontrolo, nakar so ga prijavili sodišču.
Jutri v Narodnem domu
okrogla miza Skupine 85
nizacijah v coni A Julijske krajine, med drugim tudi o ključni organizaciji, in sicer o KP Slovenije oz. KP Jugoslavije. Obe sta bili za razliko od italijanske partije organizirani kot kadrovski partiji, je pojasnila govornica in dodala, da je bilo kadrovsko vodstvo sposobno preprečiti, da partija ne bi postala samo priponka parlamentarne skupine. Ob koncu je sledil še referat Metke Gombač, ki se je lotila prispevka k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO v slovenskem Primorju in Trstu med letoma 1945 in 1947. (sč)
Skupina 85 prireja jutri (sreda, 16. maja) ob 16.30 v veliki dvorani Narodnega doma, na mednarodni šoli za prevajalce in tolmače še eno srečanje iz ciklusa Razširjene sugestije (Suggestioni allargate) , ki je namenjen novim državam, ki so se pred kratkim vključile v Evropsko unijo. Med slednje sodi tudi Republika Slovaška. Na programu je okrogla miza o temi »Slovaška v osrčju Evropske Unije«, pri okrogli mizi pa bo govor o kulturi in informaciji v medijski in globalizirani Evropi. Sodelovali bodo Andrej Rozman, docent za slovaški jezik in kulturo na univerzi v Ljubljani, Stefano Lusa, časnikar Radia Koper, zgodovinar in avtor več esejev o odnosih med Italijo in Slovenijo, Sanja Roic, docentka italijanske literature na univerzi v Zagrebu, Primus Heinz Kucher, docent sodobne nemške literature na univerzi v Celovcu in tržaška sociologinja Melita Richter.
trst - Na luški kapitaniji jo je imenoval kontraadmiral Paolo Castellani
Marešalka Elena Galesso od včeraj prva komandantka izvidniškega čolna v
Italiji
..—-__■ t - 1
Elena Galesso je kot edina komandantka v Italiji nosilka rekorda. Bodo njenemu primeru sledili še drugi?
kroma
»Pa uspelo ti je!« S tem izrazom je poveljnik luške kapitanije kontraadmiral Paolo Castellani čestital marešalki Eleni Galesso, ki so jo včeraj imenovali za komandant-ko izvidniškega čolna. Krajša slovesnost v luški kapitaniji na tržaškem nabrežju je zapečatila uspeh dekleta, kije dejansko doseglo svoj cilj. Vstopila je v vojaško mornarico pred šestimi leti in sanjala, da bi nekoč poveljevala posadki izvidniškega čolna. To se je mladi Galessovi, ki je po rodu iz Vicenze, uresničilo: včeraj je postala prva ženska (in trenutno edina) v Italiji, ki nosi to odgovornost.
Prvo komandantko, ki bo poveljevala čolnu luške kapitanije, so predstavili novinarjem včeraj na krajšem srečanju z Ele-no Galesso, ki je v spremstvu nadrejenih in podrejenih rade volje odgovarjala na vprašanja. Galessova se je novembra leta 2001 vpisala na tečaj za marešale, ki so ga takrat prvič odprli tudi za ženske. Od junija do septembra leta 2002 je bila vkrcana na ladji Palinuro in tudi sodelovala na regati »Cutty Sark Tall's Ship Race«. Komandantka ima namreč v krvi tudi jadranje, kar je prevzela po oče-
tu in se je v tem smislu v letih 2001-2003 pod okriljem mornarice udeležila več regat. Konec oktobra leta 2003 so Galessovo poslali v Trst, kjer so ji mesec kasneje podelili častno sabljo za mornariške zasluge in za študij. Od marca leta 2003je bila vkrcana na izvid-niškem čolnu št. CP 2084, kjer je sledila 12-mesečnemu urjenju. Julija in avgusta leta 2004 je bila vkrcana na ladji Orsa Maggio-re. Julija lani so jo dokončno vkrcali na iz-vidniški čoln CP 2084, od včeraj pa je njegova komandantka.
Elena Galesso se je na tečaju za ma-rešalko med ženskami uvrstila na prvo mesto, med skupno 41 udeleženci pa je dosegla 7. mesto. Mesto poveljnika ji je v velik ponos, nam je povedala in dodala, da so kljub prvotnim težavam z moškimi kolegi kasneje vsi dobro sodelovali. Zdaj je pred njo velika odgovornost. Če je prvenstveni cilj iz-vidniških čolnov reševanje, imajo pač še druge pristojnosti, kot so pomorska policija, zaščita okolja, boj proti onesnaževanju, nadzor nad ribištvom in zaščita naravnih rezervatov. (A.G.)
/
TRST
Torek, 15. maja 2007
tržaški občinski svet - Resolucijo je predstavil Stefano Ukmar (Levi demokrati)
Dipiazzova večina noče spominskega parka na strelišču
Desna sredina zavrnila resolucijo o premestitvi strelišča in ureditvi parka na Opčinah
7
Tržaški občinski svet je sinoči zavrnil resolucijo svetnika Levih demokratov Stefana Ukmarja o ureditvi openskega strelišča. Proti dokumentu je glasovalo 18 svetnikov des-nosredinske večine, podprlo pa ga je 14 svetnikov levosredinske opozicije.
Ukmar je predložil resolucijo že 19. februarja letos. O njej so že večkrat razpravljali v pristojno občinski komisiji in bila je tudi že večkrat na dnevnem redu poprejšnjih občinskih sej, a so jo vsakič preložili. Sinoči je končno prišla na vrsto.
Pred lo ži telj je uvo do ma spo -mnil na zagonetko uporabe in posesti strelišča. Leta 1995 j e samo ob -ramb no mi nis tr stvo za pro si lo ko mi -sarja za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja, naj legitimira vojaško prisotnost na tem območju. Po dvanajstih letih še ni prejelo te legitimacije. Po Ukmarjevi oceni naj bi bilo to že dovolj zgovorno: strukturo naj bi vrnili upravitelju območja.
Strelišče že več kot desetletje ne služi več za vojaške namene, temveč izključno za civilne in športne. Tržaška občina je skušala opraviti transakcijo z vojaškimi oblastmi, a zadeva se je zapletla. Medtem je vzklila zamisel o ureditvi parka miru v spomin na desetine in desetine tam ustreljenih med letoma 1941 in 1945. Tržaški župan Roberto Dipiazza (ki pa sinoči ni sledil razpravi...) je o tem izrekel po-voljno mnenje in se na tržaški prefek-turi tudi obvezal, da bo podprl prizadevanja za ureditev spominskega parka. Seveda bi morali zato urediti novo strelišče, na novi lokaciji. To bi bila priložnost za novo tovrstno strukturo, ki bi bila pokrita in s primerno zvočno izolacijo, kar bi bilo navsezadnje po godu tudi vsem sedanjim koristnikom openskega strelišča. Zato je Ukmar ponovil poziv iz resolucije: poiskati drugo lokacijo za stre liš če, da bi ure di li spo min ski park po načrtu, ki ga je izdelal arhitekt Andrej Križnič.
V razpravo sta posegla dva svetnika opozicije. Bruna Tam (Marjetica) se je zavzela za park miru, ki naj bi ta ko spod bu dil tis to po li ti ko mi ru, ki jo je občinska uprava zatajila, ko je zavrnila pristop k mirovnemu pohodu. Vse, kar j e v zvezi z mirom, j e v teh časih, ko prinašajo sredstva javnega obveščanja le žalostne novice o smr tih, dob ro do šlo.
Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je odločno podprl resolucijo in Ukmarjevim besedam dodal spomin z letošnje kome-moracije ustreljenih žrtev na strelišču: »Prav med enominutnim molkom se je slišalo strele s strelišča.« Park miru in strelišče ne sodita skupaj, je oce nil.
Občinski odbornik za decentra-lizzacijo Piero Tononi je ponovil, kar je bil že ne kaj krat po ve dal v ob čin ski komisiji. Osporaval je dejstvu, da naj bi Vsedržavno združenje partizanov ANPI predstavilo načrt za park miru, in da naj bi bil ta načrt tudi odobren. Kvečjemu gre za oceno za vpliv na okolje, je menil, in poudaril, da srenja ni mogla pridobiti dovoljenja, ker območje ni v njeni posesti.
Po njegovem mnenju bi lahko zadevo rešili edinole s transakcijo, to je s sporazumom, kako razdeliti območje strelišča. Pri tem je omenil sestanek ter imenoval Vremca, Grgiča, VZPI-ANPI, vojaške oblasti, državno do me no, in po uda ril, » da ni bil nih -če proti.« Zatem pa naj bi se »nekaj zapletlo«.
Po prepričanju predstavnika Nacionalnega zavezništva »kdor hoče urediti mega-park na območju stre-liš ča, po me ni, da no če re šiti prob le -ma.« Odbornik je nakazal, kakšna naj bi bila posledica takega hotenja: »Vsa zadeva naj bi se ustavila, potrebno bo še pet ali deset let, preden se bo re-
šila.« Po njegovem mnenju, naj bi se »na prefekturi vsi strinjali, zatem pa je bil pred lo žen na črt, in s tem se je vse premaknilo za tri korake nazaj.«
»Iz vaših besed kaže, da načrt za spominski park ni veljaven, ker naj bi ga občina ne mogla izdati.« mu je odgovoril Stefano Ukmar. Ampak: iz dokumentov izhaja, da je lastnik zemljišča La Comune di Opchina. Taista je tudi lastnik zemljišča v Doberdob-ski ulici, in je podpisnik pogodbe z družbo Vodafone za namestitev antene za mobilno telefonijo. »Tržaška občina je odobrila tisto pogodbo. To so storili uradi odbornika Buccija. Zato res ne vem, zakaj naj bi bila pogodba s podjetjem Vodafone veljavna, načrt za spominski park pa ne« je odbornika Nacionalnega zavezništva ošvrknil Stefano Ukmar, ki je obenem spomnil na »županove pisne obveze Opencem o ureditvi spominskega parka.« In še: »Sam župan Dipiazza je več krat ugod no oce nil pre me sti tev openskega strelišča, kar je navsezadnje to, kar piše tudi v resoluciji.«
Ukmar se je zatem navezal na pri če va nje svet ni ka Fur la ni ča, in omenil, da bi bilo nezaslišano, če bi med komemoracijami v Rižarni ali na bazovski fojbi slišali streljanje. »To bi ne bi lo vred no na še kul tu re in omi -ke,« je občuteno zaključil in ponovil, da » v spo min skem par ku ne mo re stati zid, izza katerega bi odjeknili stre li.«
V glasovalni izjavi je svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab v imenu celotne svetniške skupine Marjetice poudaril, da popolnoma podpira Uk-marjevo resolucijo, in pozval upravo in občinski svet naj se zavzameta za pri mer no re ši tev, kaj ti park mi ru in strelišče sta nezdružljiva. Ob tem je spomnil, kakšno občutljivost sta izkazali dolinska občina in borštanska srenja, ko sta dovolili prenovitev in ureditev dokumentacijskega centra pri bazovski fojbi.
Des no sre din ska ve či na ni pri -sluhnila njegovim in Ukmarjevim besedam in je resolucijo svetnika Levih demokratov zavrnila.
Pred tem je že zavrnila tudi resolucijo Iztoka Furlaniča, ki je pozivala občinsko upravo, naj poišče alternativno lokacijo za luna parke in cirkuse, da jih ne bi več namestili na območju parkirišča pri Rižarni. O poteku obravnave te resolucije bomo še poročali.
Opensko strelišče: desnosredinska večina v
občinskem svetu je zavrnila rsolucijo o ureditvi parka miru
' Ar-^'.-v - ■:"r" ■	iT- _ ■
tržaški občinski svet - Sinoči
Rebalans: o Romih in Furlanski cesti
Tržaški občinski svet je na si-nočnji seji odobril rebalans proračuna, v katerem sta tudi postavki, ki zadevata ureditev območja na Furlanski cesti pri Rumeni hiši, kjer se je novembra lani usul plaz, in tranzitni ter rezidenčni nomadski kamp na Vej-ni.
V dokumentu, ki ga je pripravila odbornica za proračun Sandra Savino, podrobno predstavil pa odbornik za javna dela Franco Bandel-li, je tržaška občinska uprava namenila za sanacijo predela Furlanske ceste pri Rumeni hiši, ureditvi ovinka in parkirišča ob njem 700 tisoč ev-rov, h katerim je treba dodati še enako vsoto, ki jo je za to delo nakazala deželna uprava. Dela bo - po dogovoru med občinsko in deželno ur-pavo - vodila deželna civilna zaščita. Odobritev postavke v rebalansu je bila po treb na, kaj ti brez nje bi se de la ne mogla začeti. Po odbornikovem zagotovilu, naj bi se začela v kratkem.
V rebalans je bil vključen tudi prispevek v višini 730 tisoč evrov, ki ga je dežela dodelila občini za ureditev nomadskega naselja na Vejni. V razpravi je svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar opozoril, da se je občina sprva formalno odločila za rezidenčni kamp, sedaj pa naj bi uredili tako tranzitno kot rezidenčno naselje. O zadevi pa se občinski odbor ni izrekel, po normah pa bi moralo svoje tehnično mnenje izdati tudi od-borništvo za socialne zadeve.
Odbornik Bandelli je obnovil »zgodbo romskih naselij« od deželne ga za ko na iz le ta 1988 do da naš -njih dni, župan Roberto Dipiazza pa je pribil, da je tranzitni kamp potreben, ker »je treba uravnavati dostop romov v naše kraje«.
Re balans pro ra ču na s te ma in še nekaj drugimi postavkami je bil odobren z 19 glasovi desnosredinske večine, proti je glasovali 14 svetnikov opozicije.
trst - Nabrežje
Zastoji v prometu
Kot je bilo napovedano, so včeraj za če li s po la ga njem zad nje plas ti as fal -ta na Nabrežju, zaradi česar je prihajalo do pre cej šnjih te žav v pro me tu, kar je bilo sicer predvideno, kljub opozorilom avtomobilistom, da bi se po možnosti izogibali tamkajšnjemu področju. Okrepili so tudi redarsko službo in se ma fo re na sta vi li ta ko, da utri -pajo samo z rumeno lučjo, vendar zastojev niso mogli preprečiti. Promet namreč poteka samo na eni polovici cestišča, in sicer v obe smeri, poleg tega je onemogočeno obračanje v desno ali levo, odvisno pač od smeri, v katero smo na me nje ni.
Asfaltiranje bo potekalo v štirih fazah, začeli so na odseku med Trgom Tommaseo in Ul. dell'Annunziata. To fazo morajo dokončati najkasneje do 27. maja, ko naj bi v našem pristanišču pristala prva potniška ladja. Najprej polagajo asfalt na zunanji strani, tisti, ki od sredinske gredice gre proti morju, nakar bodo dokončali še del, ki gre od gredice proti mestu.
pokrajinski svet - Podpredsednik Walter Godina
ENPA »sporni« prispevki KGS
Posredoval jih je prejšnji, Scoccimarrov odbor, sedanja levosredinska uprava pa namerava vso zadevo razčistiti
Ena od srnic, ki so ji pred leti nudili oskrbo v živalskem zavetišču Ustanove za zaščito živali ENPA
Časopisna polemika o prispevkih Ustanovi za zaščito živali ENPA, ki jo je izzval predsednik organizacije Gianfranco Urso, je pretekli teden pljusknila v pokrajinski občinski svet. Načelnik svetniške skupine Forze Italia Claudio Grizon je zastavil podpredsedniku pokrajinskega odbora in odborniku za kmetijstvo, lov in ribištvo Walterju Godini aktualno vprašanje, da bi izvedel, zakaj je pokrajinska uprava »odtegnila« ustanovi ENPA letni prispevek. Grizon je ocenil, da ENPA tako ne bo mogla več opravljati svojega »hvalevrednega dela«, sprejemanja divjih živali v težavah in njihovega zdravljenja ter izpustitve na svobodo.«
Godina je obnovil zgodbo o prispevkih pokrajinske uprave ustanovi ENPA. Pokrajina je že pred leti podpisala z organizacijo konvencijo, po kateri si je ENPA prevzela skrb za divje živali, ki se zaradi katerega koli razloga znajdejo v težavah. Članstvo ustanove je sprejemalo živali na svojem sedežu v Ul. Marchesetti dopoldne in popoldne, osebje je bilo pripravljeno za posege na teritoriju in je skrbelo za dostav-
ljene živali. V ta namen je ENPA prejela prispevek pokrajine v višini 20 tisoč evrov.
Konvencija med ustanovo ENPA in pokrajino pa je zapadla 30. aprila letos in pokrajina je ni doslej obnovila. Od tod »odtegljaj« ustanovi, ki ga je omenil svetnik Gri zon.
Godina je zelo jasno povedal, zakaj konvencija ni bila obnovljena. Ob pripravi letošnjega proračuna je ugotovil, daje po-prejšn ja, desnosredinska pokrajinska uprava namenila ustanovi ENPA prispevek iz sredstev nekdanje Kraške gorske skupnosti. Ta sredstva pa so institucionalno namenjena »zaščiti kraške flore in favne« in sicer na Krasu (medtem ko ima ustanova ENPA svoj sedež v mestu...). Godini se je zdelo tudi zelo čudno, da ni poprejšnja uprava razpisala natečaj za dodelitev tega prispevka. Zato je napovedal, da bo pokrajinski odbor preveril, ali je bil ves poprejšnji postopek za dodelitev sredstev ustanovi ENPA zakonit, ali ne. Zatem pa bo izdal razpis za novo konvencijo. V tem času bo-doo za poškodovano ali ranjeno divjad skrbeli pokrajinski gozudni čuvaji.
8
Torek, 15. maja 2007
TRST
/
boljunec - Prejšnji teden v vinski kleti podjetja Parovel
Na zgoščenki Zgodbe prijateljstev Noneta SKD Primorsko
»Zgodbe prijateljstev« je tudi zgodba o uspešnem majskem večeru, ki so ga pričarale zvezde, kapljica svežega vina, čudovito prizorišče kmetije Parovel in seveda ubrano petje. Je zgodba lepe zamisli in številčne udeležbe, kije presegla vsa pričakovanja in presenetila pevce ter organizatorje. Skratka, gre za zgodbo, ki se bo vtisnila v spomin.
Pevci Noneta, ki deluje v sklopu SKD »Primorsko« iz Mačkolj, so se pred nekaj leti odločili, da posnamejo lasersko ploščo z najljubšimi, prvenstveno slovenskimi pesmimi. Načrt je dozoreval toliko časa, kot ga pač narekuje ritem ljubiteljskega dela, nemoten potek snemanja pa so preprečile tudi osebne, tragične življenjske okoliščine. Ob razcvetu nove pomladi pa je za Nonet in zborovodjo Aleksandro Pertot napočil trenutek, da rezultat dela zadnjih sezon predstavijo svojim najzvestejšim poslušalcem. Na izbranem prizorišču kmetije Parovel v Boljuncu pa so se vabilu Noneta odzvali zvesti in manj zvesti obiskovalci tovrstnih prireditev od vsepovsod, iz Mačkolj, kjer deluje SKD »Primorsko«, Prebenega, Boljunca, Doline, pa tudi izven meja občine same. Večer je potekal v obliki sprehoda po prijetnih prostorih gostoljubne družine Parovel, ki si je v bližini gledališča France Prešeren v Boljuncu omislila prostorno in lepo opremljeno vinsko klet. Vsak postanek je pričaral glasbo, pesem in priložnostne misli, ki jih je pripravila in poda-
jala Loredana Gec. Pod »lupo« je Nonet zapel Pobratimijo, kije postala prava himna pevskega druženja, kjer »smo si drug drugemu prijatelji in morda še bolj kot to, smo si skoraj kot bratu brat«. Publika se je nato ob igranju harmonikarja Erika Kureta napotila v kantino, v objem »hladnega zraka vinskega hrama«. Akordi čelistke Irene Ferro Casagrande so ustvarili pravo vzdušje za naslednji tematski sklop, ki so ga oblikovale ljubezenske pesmi. Zadnji postanek pa je bil v dvorani, kjer so publiko pričakali zvoki violončela Irene Ferro Casagrande in harfe Erike Bersenda, nežna podlaga za otožno misel: »Ne tisti, ki se smej e, tisti, ki s teboj joče, je pravi prijatelj«. Tako je Loredana Gec uvedla zadnji sklop večera, ki ga je najprej zaznamoval boleč spomin. Zgodi se, »da moraš prijatelju kdaj ponuditi ramo, da se na njej zjoče. Ko se utrže nit življenja, ostane praznina in obup. Nekaj pesmi za trenutek zbranosti in razmisleka. Spomin na njo, kije več ni, a je še zmeraj.» Ona je Adriana, mlada žena in mati, ki je prerano odšla in zapustila v vseh veliko praznino. Njej je bila posvečena pesem na besedilo Borisa Pangerca, ki jo je za zbor uglasbil Edvin Križmančič, glasbeno spremljavo pa je napisal Aljoša Starc in so jo na večeru krstno predstavili.
Trenutkom ganjenosti in spomina je sledil najslavnostnejši del, ki ga je oblikoval predsednik SKD «Primorsko» in član Noneta Miloš Tul. Njegov poseg je
izpostavil predvsem željo skupine do otipljivega spomina na dvanajstletno skupno prepevanje, ki se je uresničila z izidom zgoščenke, na kateri so zbrane »le skladbe, kijih imajo najraje: tiste, ki so jim v teh letih ostale trajno v spominu, ali pa tiste, ki so postale glasbena kulisa njihovih osebnih, intimnih, kdaj pa kdaj skrivnostnih, a predvsem pomenljivih misli, občutkov in doživetij.« Podvig Nonetovcev je pozdravila in pohvalila dolinska županja Fulvia Premolin, ki je ob priznanju za kulturno delo v korist celotne skupnosti poudarila, da je njihova pesem še posebej žlahtna, ker »privre naravnost iz srca«. Izida zgoščenke in uspeha večera se je veselil tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič. Obe instituciji sta ob Zadružni kraški banki in Tržaški pokrajini projekt Noneta tudi gmotno podprli. Pri tem naj izpostavimo tudi pomoč številnih obrtnikov in podjetnikov iz dolinske občine. Posebno zahvalo je Miloš Tul izrazil pevovodji Aleksandri Pertot, priznani zborovski mentorici in dirigentki, ki se je odločila, da bo zgodba Noneta postala tudi njena zgodba. Nenazadnje se je Miloš Tul s priložnostnim darilom želel oddolžiti družini Parovel, kije s svojo gostoljubnostjo prispevala k uspehu četrtkovega dogodka. Zgodba majskega večera se je izpela ob sproščenem klepetu, prijaznem nasmehu in morda novih prijateljskih vezeh. (af)
Večer z Nonetom SKD Primorsko v Parovelovi kleti bo ostal v prijetnem spominu vsem, ki so se ga udeležili
kroma
policija - Obletnica
Kvestor optimist
Slovesnost ob 155-letnici policije
Iz poročila kvestorja Domenica Mazzillija veje optimizem, bodisi glede prihodnosti državne policije kot glede razmer v državi, ki naj bi bila bolj varna kot pred 10 leti, in glede razmer v naši pokrajini. Mazzilli je govoril na slovesnosti ob 155-letnici ustanovitve državne policije, v gledališču Rossetti, pred številnimi gosti, med katerimi so bili prefekt Giovanni Balsamo,državna podtajnika Ettore Rosato in Miloš Bu-din,predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, župan Roberto Di-piazza, škof Evgen Ravignani in drugi.
Kvestor Mazzilli je uvodoma spomnil na najbolj odmevne akcije v minulem letu, na boj proti tatvinam, trgovino z mamili, prostitucijo, na nove izzive, ki jim morajo biti kos, kot npr. izkoriščanje spletne mreže v kriminalne namene, zlasti pedopornografske. Zaustavil se je ob potrebi po ustvarjanju zaupanja med institucijami in občani prozornosti pri delovanju sil javnega reda, kulturi pravne države, »kije najbolj učinkovit preventivni instrument«, pomenu informacije. Veliko pozornost je posvetil mladini, za katero je prav zgled odraslih bistvenega pomena, pa še uvedbi tako imenovanega »policaja četrti«. Izrecno se je za sodelovanje zahvalil slovenski in hrvaški policiji, s katero imajo skoraj vsakodnevne stike, brez pretiranih formal-
Včerajšnje slovesnosti v gledališču Rossetti se je poleg
predstavnikov oblasti
udeležilo veliko policistov in kadetov
kroma
nosti. Na slovesnosti je spregovoril tudi podtajnik na notranjem ministrstvu Rosato, ki se mu je Mazzilli zahvalil za »pozornost in sposobnost, da zna prisluhniti socialnim instancam, med katerimi je zaščita in promocija etnič-no-jezikovnih manjšin«. Rosato je poudaril, da varnost gradimo dan za dnem, s sodelovanjem vseh, in izrazil zadovoljstvo za splošne razmere v mestu. Zaustavil se je tudi ob perečih problemih pomanjkanja osebja in sredstev, pri čemer je spomnil, da bodo nekaj osebja pridobili s sprostitvijo tistega, kije sedaj zadolženo na ,meji s Slovenijo. Spomnil je tudi na vlogo dežele in drugih krajevnih uprav ob strani policijskih sil pri kontroli teritorija, pri čemer je omenil nedavni protokol, ki je bil podpisan z deželo FJK in občino Tržič.
Na slovesnosti so tudi nagradili številne pripadnike policije, ki so se posebej izkazali, ter udeležence natečaja, namenjenega šolam, »policaj, prijatelj več«, ki j e bil na temo »cesta kot učiteljica življenja«.
Na koncu spomnimo še na razstavo policijskih uniform, motornih koles ter raznih dragocenih starin (19191981), ki so jo odprli v palači Costan-zi. Ogledamo si j o lahko od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Uniforme so na ogled tudi v izložbah nekaterih trgovin.
KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREŽINA SE PREDSTAVLJAJO
Adriano Ferfolja (SKP)
Star sem 35 let, doma sem iz Sesljana. Že dolgo let aktivno sledim upravni politiki naše občine, pred leti sem bil ob strankarski dejavnosti tudi občinski svetnik ter odbornik med Voccijevim mandatom. Od začetka sodelujem pri omizju, ki je sestavil program, in končno lahko rečem, da je politika v naši občini ubrala pravo pot, prevladali so namreč lokalni politični in ekonomski interesi. Čas je dokazal, da so veliki projekti za našo majhno realnost zelo zahtevni, saj smo sami večkrat prezrli, kateri so realni problemi in zahteve občanov.
V primeru izvolitve, si bom prizadeval, da bi Občina udejanila predvsem tiste programske točke, ki so SKP posebno pri srcu. V prvi vrsti izboljšanje storitev in struktur, ki so namenjene predvsem mladim družinam in starejšim občanom. Ker sem po poklicu informatik, bi rad pripomogel k posodobitvi uradov s pomočjo računalniške tehnologije. Na tak način bi lahko občani sledili birokratskim postopkom kar preko občinske spletne strani.
S posebno pozornostjo se bom posvetil zahtevni problematiki Se-sljanskega zaliva, kjer mora občina zagotoviti vsem prost dostop do morja. Ustrezen prostor za delovanje morajo tu imeti jadralna društva, ribiči in ostale ekonomske dejavnosti. Nova uprava ne sme pozabiti na občane, ki živijo nad železnico in tudi za ta del teritorija posvetiti nekaj ključnih projektov, kot na primer metanizacija in poboljšanje javne razsvetljave.
Edvin Forčič (Skupaj-Insieme)
Sem svetnik in načelnik skupine Ssk v občini Devin-Nabrežina. Slovenska skupnost je z ostalimi strankami in gibanji leve sredine vstopila na skupno listo Skupaj-Insieme, ki kandidira za župana Massima Veroneseja. Kot tajnik sekcije Ssk sem na pogajanjih sodeloval pri vseh izbirah, pobudah in programu skupne liste. Osebno se bom vedno angažiral v prvi vrsti za enotnost vseh Slovencev in vseh sil leve sredine, za spoštovanje popolne dvojezičnosti v naši občini,za ohranitev in razvoj teritorija sorazmerno z potrebami in razvoju naše občinske skupnosti, za podporo produktivnih dejavnosti, kot so kmetijstvo,tradicionalna obrt trgovina, gostinstvo in turizem. Ob vsem tem bom se posebno spodbujal ljudi, ki bodo prinašali nove ideje in nove dejavnosti. Našo mladino moramo motivirati in podpirati, da doseže najbolj ambiciozne cilje in uspehe na na vseh področjih. Samo dobro pripravljeni posamezniki,lahko ustvarjamo močno in razvito skupnost, ki bo lahko na kulturnem, socialnem a tudi na gospodarskem in finančnem področju uspešno konkurirala z večinsko italijansko družbo.
Velik poudarek moramo dati sodelovanju s sosednjo matično Slovenijo. Skupni projekti so velika priložnost za celotno območje na obeh strani meje. Obenem se z brisanjem mej morajo spet povezati tiste pretrgane vezi, da bomo spet postali to kar smo vedno bili, en sam slovenski narod.
Igor Gabrovec (Skupaj-Insieme)
Pridobljena složnost leve sredine je postavila osnovne pogoje, da domačini ponovno prevzamemo vodenje Občine. Z županskim kandidatom Veronesejem se volivcem predstavljamo kot mlada in složna ekipa novih upraviteljev, ki s strokovnim znanjem, z izkušnjami in s poznavanjem lastnega teritorija ponujamo soobčanom stvaren upravni program. Slednji je nastal v tesnem sodelovanju z domačini. Program zato zaobjema vsa področja javnega življenja na osnovi potreb in pričakovanj vsakega občana v še najmanjšem zaselku: gospodarski razvoj s posebno pozornostjo do razvojnih načrtov v kmetijstvu, obrtništvu, gostinstvu in turizmu, kulturne in športne infrastrukture, vzdrževanje cest, socialno in zdravstveno oskrbo, javne prevoze, hitre in učinkovite javne storitve, predvsem pa globoko spoštovanje do občana-davkoplačevalca. Novo urbanistično načrtovanje mora upoštevati potrebe družin in domačinov ter razvoj podjetništva ne pa interesov tujih špekulantov. Občina naj tudi z davčno-finančnimi olajšavami spodbuja obnavljanje starih hiš in vaških jeder ne pa gradnje novih naselij. Spričo povedanega sem se odločil, da kot neodvisni kandidat civilne družbe ponudim koaliciji svojo razpoložljivost in vsestranske izkušnje v prepričanju, da moramo vsi vložiti vse sile za ponovni zagon naše občine. Zato da domačini ponovno prevzamemo vajeti občine, bo pomemben prav vsak glas.
TRST
/
Torek, 15. maja 2007
9
opčine - minulo nedeljo
Msgr. Evgen Ravignani končal pastoralni obisk
S slovesno sveto mašo v dekanijski cerkvi svetega Jerneja na Opčinah je v nedeljo popoldne tržaški škof mons. Evgen Ravignani zaključil svoj pastoralni obisk v openski dekaniji, ki gaje začel meseca februarja. V tem času se je škof srečal z mladimi, skavti, zaročenci, župnijskimi pastoralnimi in gospodarskimi sveti, pa tudi z vsemi verniki, saj je obiskal vse župnije openske dekanije. Dekanija združuje večino slovenskih krščanskih skupnosti v Tržaški škofiji, zajema namreč kraške vasi od Križa do Bazovice in vasi v Bregu. Sveto mašo je s pesmijo oblikoval združeni pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta, pri bogoslužju pa so bili seveda prisotni tudi skavti SZSO in narodne noše.
Svoj pastoralni obisk je škof Ravignani sklenil zaključiti prav 13. maja, in sicer na praznik Fatimske Matere božje, kije bila še posebej pri srcu pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. V pridigi se je škof seveda zahvalil vsem vernikom za prisrčnost in toplino, s katerima so ga sprejeli ob nje-
Tržaški nadškof je bil v ob
zaključku pastoralnega obiska
dobrodošel v openski cerkvi svetega Jerneja
govem prihodu v slovenske župnije na Krasu in v Bregu. Pomembno je, da so naše krščanske skupnosti žive, saj v svoji sredi poleg žlahtnega Kristusovega nauka hranijo in razvijajo tudi slovensko kulturo, jezik in običaje. Škofov obisk ima seveda namen, da krščansko skupnost združi, saj je škof svojo vlogo prejel kot naslednik apostolov, ki so širili Kristusov nauk. Pripadnikom župnijskih skupnosti seveda veljajo znana priporočila, in sicer, da je treba spodbuditi sodelovanje in pastoralno dejavnost, ki naj posamezne župnijske skupnosti na tem območju poveže med seboj. Skupna kateheza je marsikje že stvarnost, naše župnije pa seveda pesti predvsem pomanjkanje duhovniških poklicev. Tudi zaradi tega naj se laiki aktivneje vključijo v župnijsko delovanje, zgled pri tem pa naj j im bodo predvsem skavti in vzgojitelji v oratorijih. Dober kristjan naj bo seveda odprt tudi do drugače mislečih. Spoštovati je treba različnost, ki ljudi združuje. (ps)
nabrežina - Smučarska kluba
Po dveh uspehih načrt za tretji projekt
OBVESTILO IZLETNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Cenjene potnike, prijavljene na izlet v Baltske države,
obveščamo, da bo informativni sestanek
danes, 15. maja, ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah.
Toplo vabljeni vsi, ki želijo pripravljeni kreniti na pot.
" Slovenski klub vabi danes, 15. maja na razpravo na temo: ^ PROBLEM ROMSKEGA NASEDA
Spregovorili bodo pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi, občinski svetnik LD Štefan Ukmar in predsednika kraških rajonskih svetov Marko Milkovič in Bruno Rupel. Razprava bo potekala v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30.
-
Veselimo se izjemnega priznanja, ki ga je s sprejetjem v Red legije časti prejel pisatelj
Boris Pahor
in mu iskreno čestitamo. Svet Slovenskih Organizacij
Po dveh uspešnih izvedbah projekta ŠOLA-ŠPORT, ki ga skupno prirejata smučarska kluba SK Devin in SCI CLUB 70, ki delujeta v nabrežin-ski občini, so se predstavniki obeh društev v sredo 9.maja srečali in začrtali 3.izvedbo projekta, ki naj bi ste kla v pri hod njem šol skem le tu.
Srečanja so se udeležili predsednik SK Devin Dario Štolfa, predsednik SCI CLUB 70 Livio Manzin, župan Giorgio Ret, podžupan Massimo Romita ter odbornica za šolstvo Tja-ša Švara. Slednji trije so predstavljali devinsko-nabrežinsko upravo, kije tako že tretje leto izkazala veliko zanimanje in znatno podprla to pobudo. Seveda sodelujeta tudi slovensko in italijansko didaktično ravnateljstvo in sestanka so se udeležile tudi nekatere učiteljice.
Ob izrečenih pohvalnih besedah za nadvse uspešen projekt, ki beleži sodelovanje preko 120 osnovnošolskih otrok 2. in 3. razredov slovenskih in italijanskih šol, so predstavili pro-
gram za naslednjo sezono, ki bo nudi la vsem otro kom brez plač ni dve ur -ni tečaj na plastični stezi v Nabreži-ni z vso potrebno smučarsko opremo. Potekal bo v okviru šolskega pouka z učitelji smučanja, ob tem sta predvidena tudi dva celodnevna izleta na sneg. Ker je že la ni us peš no pris to pi -la k projektu osnovna šola iz Zgoni-ka in je ude lež bo po tr di la tu di za na -prej, so za letos nakazali možnost, da bi sodelovanje podprla tudi tržaška občina, saj bi se pobudi rada približala osnovna šola iz Križa.
Zbiranje prijav po šolah bo potekalo do konca maja, ko bodo posamezni učitelji sestavili osebno prijavni co, med tem ko bo pri kaz po bu de po posameznih šolah na vrsti septembra, ob začetku novega šolskega leta.
Naj še ome ni mo, da sta tu di de -želna in pokrajinska uprava izkazali naklonjenost tej pobudi s pokroviteljstvom in podporo, saj je ta projekt edini na našem teritoriju in sploh v de že li.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 15. maja 2007
ZOFIJA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.29 -Dolžina dneva 14.54 - luna vzide ob 4.19 in zatone ob 19.12.
Jutri, SREDA, 16. maja 2007
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,1 stopinje C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 15 km na uro severo-zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040-54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/-A.
Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (040-364928).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel.
040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
ALCIONE - 17.00,19.00, 21.00 »L'ultimo
inquisitore«. AMBASCIATORI - 11.00, 16.30, 17.30, 19.00, 20.00, 21.30, 22.20 »Spider-man3«. ARISTON - Dvorana zasedena. CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 18.00 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Epic movie«; 16.00, 19.55, 22.00, »The number 23«; 16.00, 19.50, 22.05 »L'uomo dell'anno«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Le colline hanno gli occhi 2«; 16.30 »L'ombra del potere«. EXCELSIOR -16.30,18.20,20.15,22.10 »Mio fratello è figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA-16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. FELLINI -16.45, 18.30, 20.15 »Settee chi-lometri da Gerusalemme«; 22.00 » L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA1 - (Ulica Giotto 8)
-	16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«.
GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8)
-	11.00, 16.10 »Mr.Bean's holiday«; 17.35, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«.
KOPER - KOLOSEJ -17.40, 19.40, 21.40 »Številka 23«; 22.00 »Sončna svetloba«; 18.00, 20.00 »Ohcet bo... in pika!«; 18.30, 21.20, »Spider-Man 3«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Le colline hanno gli occhi 2«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00, 20.30, 22.15 »Epic movie«, 18.30 »La sconosciuta«; D16.45, 18.35, 20.15, 22.15 »Notturno bus«. SUPER -17.00, 20.30, 22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un de-litto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dell'anno«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 » La Vie en Rose«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Il colore della liberta« (Pregled avtorskih filmov).
H Čestitke
Naša delovna, požrtvovalna, vseveda ELDER je v nedeljo, 13. maja lep življenjski jubilej. Vse naj naj naj....tako v družini kot v društvu ji želi SK Devin.
SK Devin z velikim ponosom čestita ALESSIU SIBILIza odlično opravljen izpit učitelja smučanja italijanske smučarske šole.
H
Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MI L-ČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Jezikajte« v Zambra-tiji od 27. avgusta do 2 septembra (1016 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it.
S Izleti
SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Boljuncu«, v petek, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor). SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prija-
ve sprejemata Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej!
KROŽEKAUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frau-sin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730.
KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni!
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072.
VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040225468 (Vera) ali 040-639949 (Mira). Vabljeni.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu mu-zika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050.
^	v	_ ___ w
n OBČINA DEVIN NABREŽINA
Pokrajina Trst
Občina Devin Nabrežina razpisuje zakup za poveritev pomožnih služb v otroških vrtcih in osnovnih šolah ter v centralni kuhinji v obdobju od septembra 2007 do junija 2010.
Morebitne informacije ter izvod celotnega dražbenega razpisa je mogoče dobiti v Uradu za šolstvo, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040 2017375 ter pri okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (TS) - tel. 040 200824.
ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG NAMENJENIH JAVNOSTI Nabrežina, 15.05.2007_Rada SUBANI
1 0 Torek, 15. maja 2007
Ü3 Obvestila
KMEČKA ZVEZA obvešča prejemnike neposrednih plačil SKP-oljkarje, za dokla-do na proizvodnjo oljčnega olja, poljedelce ter živinorejce, da zapade rok za predstavitev prošenj na Agencijo za plačila v kme-tijstvu-AGEA danes, 15. maja 2007. Ker se omenjena plačila izplačujejo na osnovi že dodeljenih pravic na proizvodnjo iz prejšnjih let, ni potrebno prošenj dopolnjevati z novimi ali dodatnimi podatki razen, če se niso spremenile obdelovalne površine. KZ bo zato prošnje sestavila na podlagi podatkov iz prejšnjih let. Vabi pa vse interesente, da se po 15. maju zglasi-jo v njenih uradih, da prošnjo podpišejo.
ONAV - Tržaška sekcija Italijanskega združenja pokušalcev vina priredi danes, 15. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo vin kmetije Norina Pez iz Dolenjega v Brdih. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Za sodelovanje je potrebna predhodna prijava na tel. 333-4219540.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja danes, 15. maja 2007, ob 20.45.
KD ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Vljudno vabljeni.
KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072.
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PRO-TIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA »PRO-MEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno.
FOTOVIDEO TRST 80 priredi v petek, 18. maja 2007, v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20, ob 20.30, predavanje »Glasba v filmu«. Predavatelj bo Mitja Reichenberg, profesor na Ljubljanski Univerzi, komponentist, teoretik filmske glasbe in publicist. Vabljeni fotografi, snemalci in ostali.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč.
AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpa-tizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni.
LINUX USER GROUP iz Trsta prireja 19. maja 2. Install party od 10.30 do 19.00 v domu kultur (Casa delle culture) v ul. Or-landini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo namestili linux distribucijo, ki Vam je najbolj primerna. Med prireditvijo bodo potekala razna predavanja. Več informacij na spletni strani http://trieste.linux.it
SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPO-LAVORO FERROVIARIO IN GRUPPO AMICI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro.
ORATORIJ VMARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Za-
ključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči).
AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Primorje (Prosek, št. 2).
MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072
SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec).
SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren.
GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07V soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20.ure. Informacije na tel. 040-418605. Vabljeni!
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite!
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti.
ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija špor-tniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in
TRST
vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944
vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Ma-nica na tel. št. 040-299220, Clara 3471632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!!
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Zivjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (1014 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčin-ski@libero.it
GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest.
KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spaca-lu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do danes, 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah).
SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni !
ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni!
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414.
ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špa-dici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski gla-sbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra
2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija.
0 Prireditve
KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 IN ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev danes, 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 3393893451 (v večernih urah).
PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA obvešča, da bo razstava Pilonovih ilustracij na ogled od danes, 15. maja, do petka, 8. junija 2007. Urnik: od torka do petka od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 15. do 18. ure. Ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Informacije: 00386-53689177, pilonova.galerija@siol.net.
SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, KULTURNO DRUŠTVO TO-MAJ IN OŠ DUTOVLJE vabijo na »Kosovelova večera 2007« v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo učenci OŠ Du-tovlje in podružnice Tomaj, dramski odsek SKD Vigred in ansambel Mladi kraški muzikanti.
KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mi-kel Daliu«. Slikarja bo predstavil Dezide-rij Švara. Glasbena kulisa: harmonikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do četrtka, 17. maja2007. Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure.
OTROCI, STARŠI, VZGOJITELJICE IN RAVNATELJICA	DRŽAVNIH
OTROŠKI H VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina, vas vljudno vabimo na Slovesnost ob poimenovanju, ki bo v dolinski občinski telovadnici v petek, 18. maja 2007 ob 14. uri.
SKD TABOR vabi v petek, 18. maja 2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža, neznana in prijazna dežela«. V sliki in besedi nam bo o njej spregovoril Borut Bogatec.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrinke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tamburaška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232
IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barko-vljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742
IŠČEMO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040229274.
LONJER - obnovljeno enonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in dogra-ditvenim zemljiščem prodam. Tel. št. 3935131232.
MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355.
PEKARNA - SLAŠČIČARNA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
-/
PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Proseku. Tel. št. 339-8992472 ali 340-6002650.
PRI PIŠČANCI H dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489.
PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949.
PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Ma-lagutti, letnik 2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496.
PRODAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM fiat bravo 80 16v cx. Tel. št. 3336741266.
PRODAM nahrbtno kosilnico kawasaki po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565.
PRODAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM za 30.000 evrov 4.000 kv.m ne-zazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807
V	NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah.
ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548.
Id Osmice
OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni!
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040299442.
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4.
OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Col-ja, Samatorca 50. Tel. 040-229224.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni!
V	RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina.
Prispevki
Namesto cvetja na grob izredne Vlaste darujeta Štefka in Nereo 70,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Sergija Sancin, darujeta Savi in Bruno Zobec 20,00 evrov za Kulturno društvo Ivan Grbec.
V	počastitev spomina Gigija De Lorenzi, daruje Roži Švab 20,00 evrov za Ribiški muzej v Križu.
Ob obletnici smrti Bruna Palčiča, darujeta Erika in Majda Palčič 100,00 evrov za Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel.
V	spomin na drago nono Vlasto Jankovič, darujeta Majda in Ljuba 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Frančkota Trampuža, darujeta Magda in Herman Cvetlič 30,00 za SKD Vigred.
V	spomin na Maria Usaia, darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za AŠD Sokol.
V	spomin na Zoro Husel, daruje hčerka Lil-jana 20,00 evrov za pevce cerkve Sv. Mihaela iz Zgonika.
Ob obletnici smrti drage sestre Justine Da-neu, darujeta Laura in Ladi Gombač 25,00 evrov za MoPZ Tabor in 25,00 evrov za Cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja.
V	spomin na predragega Sergia Sancina, darujeta Nives Košuta z družino 100,00 evrov za SKD Ivan Grbec iz Škednja.
Izletniki v Jasenovac prispevajo 96,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
15.05.2006	15.05.2007
Bruno Palčič
Spominja se te
Dijaški dom
Trst, 15.05.2007
P < +
L * f
m
FELIPE MASSA
Brazilski dirkač Ferrarija je v nedeljo v Barceloni dosegel svojo letos že drugo zmago v prvenstvu formule ena. Kdor je napovedoval, da ga bo Finec Raikkonen zasenčil, tako kot ga je v preteklih sezonah Schumacher, se je pošteno uštel.
LUNA ROSSA
Italijanski konzorcij je začel svojo pot v pokalu Vuitton zelo ambiciozno, vendar njegovi dosedanji nastopi niso bili vedno povsem prepričljivi. Polfinalne boje proti ameriškemu BMW Oracle pa so krmar James Spithill (na sliki) in ostali začeli s prepričljivo zmago
TENISAČI GAJE
Skrb, da po izpadu iz A2 lige in zaradi manjše tekmovalne vneme, ekipa v B ligi ne bo kom-petitivna, se je pokazala kot odvečna. Brata Ple-sničar in ostali so po rednem delu suvereno dosegli načrtovano 4. mesto in najbolj ugodno izhodišče v nadaljnjem boju za obstanek.
JADRAN MARK
V taboru združene košarkarske ekipe so srečanje z Venezio Giulio pričakovali z veliko mero optimizma, uspešen nastop za obstanek so jim prerokovali tudi poznavalci, žal pa je Gerjevičevim varovancem na prvi tekmi v Gorici spodrsnilo. Zdaj je že čas popravnih izpitov. Potrebna sta dva.
OLYMPIA TMEDIA
Goriški odbojkarji so v prvi dodatni tekmi za napredovanje v moško C ligo na domačih tleh izgubili proti Porcii, ki je bila v rednem delu prvenstva slabša od njih. Zdaj usoda Šfiligo-ja in ostalih ni več odvisna samo od njih samih.
UNION OLIMPIJA
»Kar se tiče finančnega stanja, obstaja najmanj 5,5 milijona razlogov za zaskrbljenost, ki vsak dan naraščajo zaradi obresti,« je pojasnil novi direktor edinega slovenskega košarkarskega evroligaša Janez Rajgelj. Dejal je, da so revizijo računov pravilno opravili prvič po desetih letih.
amaterski nogomet - Začela se je »kupoprodajna borza«
»Vroče klopi«
Pri repenskem Kras Koimpex iščejo novega trenerja - Tudi v Križu in Štandrežu še niso potrdili trenerjev
ALTERNATIVNI POGOVOR
Veronika Jazbec
Na 13. strani
TENIS
Gaja zdaj za obstanek proti Lecceju
Na 13. strani
KOŠARKA
Dean Oberdan: »Odločilna bo obramba«
Na 15. strani
Amaterski nogometaši niso še položili čevljev v omaro - v nedeljo bo na sporedu še zadnji krog končnic v raznih prvenstvih - toda predsedniki, športni vodje in odborniki že načrtujejo pri hod njo sezo no. »Ku popro daj -na bor za« se je torej začela. Na vrs ti so seveda najprej trenerji.
Prva »bomba« - kot bi dejal voditelj oddaje Ponedeljkov proces Aldo Bis car di - je odhod Mi la na Mi ku ša, ki v prihodnji sezoni ne bo več treniral repen ske ga Kra sa Koim pex v pro mo -cijski ligi. Izkušeni Mikuš je odslej prost, najbrž pa ne bo ostal »brezposeln«. Tudi pri štan dreški Juven ti ni in kriš ki Ves ni v elit ni li gi še ni jas no, kdo bo v pri hod nji sezo ni sedel na klop ci. V obeh klubih niso še potrdili dosedanjih trenerjev, Trentina in Caloja. Tudi v nižjih ligah se nekaj premika. Gotovi pa so le pri Bre gu, kjer ostaja Davor Vitulič.
iermo_________
—um
geom. Giancarlo FORAUS
od analize do svetovanja in realizacije
POGLED Z VEJE
Tudi mene je obiskal Fuentes
Marij Čuk
V	zadnjem tednu so se zgodile epohalne stvari, ki človeka zamajejo in prizadenejo, kot da bi se nanj vsu-lo težko skalovje in v najboljšem primeru imaš le polomljene kosti. Nate pride takrat, ko si najmanj pričakuješ, kot da bi te presenetila narava, proti kateri ne moreš nič, saj ni v človekovi moči in pristojnosti, da bi lahko usmerjal plimo in oseko, ustavil dež ali sijanje sonca. Človek lahko naredi le-to, da se izogne sporom in jezi, a tega ne bo nikoli storil, ker je njegova samopašnost prevelika. Skratka, zgodile so se epohalne zadeve, najbolj enkratna med njimi je ta, da je postal Totti oče in Blasije-va mama. Vest so takoj posredovale vse tiskovne agencije, kot da bi šlo za potres stote stopnje po Mercallije-vi lestvici ali da bi mravlje napovedale slonom tretjo svetovno vojno. In dalje.
V	soboto se je začela kolesarska krožna dirka po Italiji. Organizatorji so imeli nemalo težav pri zagotavljanju dovoljšnjega števila kolesarjev in res je - letos je v karavani več avtomobilov kot koles, tako da so kontakti-rali tudi mene, a sem odklonil, ker sem še sam dopingiran, saj tu pa tam popijem kako pivo. To mi je svetoval razvpiti španski zdravnik Fuentes, ki sem ga pred dnevi srečal na Padričah pri teniških igriščih (kaj je tam počel...?) in vprašati bom moral Aleša, Boruta, Cirilo in oskrbnika gajinega športnega središča Borisa, če so ga opazili tudi oni in če je dal tudi njim kak dober nasvet, če že ne sam v prvi osebi pa preko kakega posrednika. In dalje.
V	nedeljo so se pri Petovljah zbrali slovenski lovci, da bi preverili svoje strelske sposobnosti. Zgodil se je čudež. Vsi po vrsti so zadeli sredico tarče, kar je več kot odlično in niti nosilec olimpijske kolajne Debevec Rajmund ne bi mogel biti boljši. Najboljši med njimi pa je bil zgo-niški župan Sardoč. Vprašati ga bom moral, čigava fotografija je bila prilepljena na tarči, da so bili naši lovci tako učinkoviti... Ali pa so se tudi sami poslužili kakega dopinga, da je bila roka mirna in oko prodorno? Vsa ta vprašanja bodo ostala nemara brez odgovora, saj so jih skuhali, tako se zdi, v slastnem golažu.
Epohalno pa je tudi to. Največji italijanski dnevnik La gazzetta dello sport se je v prejšnjem tednu tehtno in večkrat posvetila Slovencem Zamejcem, kar bi dalo slutiti, da se napovedujejo v naši založniški dejavnosti velike spremembe. Zamejska glasila imajo namreč svojo težo in tega se pri gazzetti dobro zavedajo. Ni naključje, da je časopis objavil kar dve fotografiji naših mojstrov: eno mojega gropajskega znanca, drugo pa še aktivnega športnika. Loris Mania' iz Števerjana je imel v nedeljo naslov po celi strani, čeprav se mi to ne zdi nič čudnega, saj slovi Števerjan po svojem dobrem zraku, predvsem pa po trtah in tistem, kar obrodijo. Spet doping, boste rekli. Tako bom povedal: jemati poživila v majhnih dozah ni greh, marveč zdravilno. Celo zvečer si marsikdo skuha kamilico, da bi bolje zaspal in odgnal slabe misli. V majhnih, skromnih zalogajih, kajti preveč je preveč! Preveč zlih besed, jeze, sovraštva ne učinkuje dobro niti na dušo niti na telo. Pa naj reče doktor Fuentes kar-ko li!
ODBOJKA
Loris
Manià
vzbudil
pozornost
»Gazzette
dello sport«
Na 13. strani
OTAimpianti
p.i. Marko Ota
KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO
IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA _	NA SONČNIH KOLEKTORJIH
IN KONDENZACIJSKIH PEČEH
(na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije)
OBRTNA CONA DOLINA
www.termoideale.it
GRADBENO PODJETJE
gradnja in prenova
.S31300G
lAj . c. ri r.-vi rtn i d.ivi d. i t
220573
12
Torek, 15. maja 2007
ŠPORT
/
nogomet - Zaradi preštevilnih opominov zdesetkani proti Crotoneju
NOGOMETNA A LIGA
Posledice poraza krogla
r	kot romh
bodo vidne v soboto
Dimitrij Križman
Triestina je po pričakovanjih izgubila v Genovi proti trenutno res težko premagljivi domači ekipi, ki igra nadvse privlačno igro in si bo s takim nadaljevanjem nedvomno prislužila drugo vozovnico za A ligo. Vendar Trie-stina po tem porazu si nima res kaj očitati, saj so Tržačani odigrali morda najboljšo tekmo tega dela sezone in bi se s kančkom več sreče in vsaj nekoliko manj nesmiselnimi odločitvami vedno skromnega sodnika Brighija, v Trst vrnila s točko. Res neverjetno je, da se mora Triestina vsakič, ko deli pravico sodnik iz Cesene, pritoževati nad nekaterimi odločitvami. Tokrat jo je Brighi prvo nakuhal že po petih minutah igre. Enajstmetrovka za Genoo pa je postala v nadaljevanju tekme še bolj odločilna, kot bi že lahko bila. Mimo tega, da je bil žvižg dokaj sporen (res je, da se je Testini žoge dotaknil z roko, a ravno tako res je, da dotik ni bil nameren), popoln nesmisel je bil igralca Trie-stine še opomniti. Opomin pa bo Testini drago plačal pol ure kasneje, ko bo moral po drugem rumenem kartonu igrišče zapustiti. Ob tem je bilo sojenje celotne tekme dokaj enosmerno. Na začetku 2.polčasa je bila statistika storjenih prekrškov 9:12 za Genoo, število prejetih kartonov pa 5 (dva Testini):1 za Triestino. Torej več kot en opomin vsaka dva prekrška. Ob tem je treba dodati, da bo zaradi teh odločitev Triestina morala odigrati odločilno tekmo proti Crotoneju brez treh standardnih igralcev: Testinija, Pesaresija in Rossettija.
Vendar, če izvzamemo te negativne plati nedeljske tekme, smo lahko nad igro Triestine dokaj zadovoljni. Tržačani so tudi z igralcem manj dobro kljubovali odličnim posameznikom Genoe (gol Di Vaia pove vse o tem, zakaj definicija "igralec višje kategorije" v nekaterih primerih ni le prazna fraza), nekateri igralci pa so pokazali velik napredek v igri. Odlično se je odrezal mladi branilec Peana, v napadu pa je Eliakwu zelo solidno igral celih 90 minut. Gol proti koncu srečanja ni prinesel točk, a za moralo nigerijskega napadalca bo še kako pomemben. Eliak-wujev zadetek pa je neverjetna reklama za nogomet, šport v katerem, če uporabljamo geslo televizijske reklame, ki jo v tem obdobju stalno vrtijo, "impossible is nothing". 190 centimetrov visoki Lima je namreč prestregel žogo nasprotniku in iz desnega pasa krasno podal na sredino kazenskega prostora, kjer je 160 centimetrov "nizki" Eliakwu
Lorenzo Rossetti bo moral proti Crotoneju počivati, ker je v nedeljo prejel opomin. Ista usoda bo doletela Pesaresija in Testinija
kroma
zadel z glavo. Branilec reprezentance Andore pa je res klasičen igralec, ki se navijačem prikupi. Tehnično sicer za marsikom zaostaja, vendar s "srcem",
zagrizenostjo in železno voljo takoj nadoknadi zaostanek. Če se bodo tudi soigralci približno enako trudili, se obstanek Triestini ne bo izmuznil... (I.F.)
nogomet
Sprememba na klopi Palerma
Guidolin se vrača po manj kot mesecu dni
Francesco Guidolin
ansa
Vročekrvni predsednik Palerma Maurizio Zamparini, kije znan po tem, da ima dokaj naelektrene odnose s svojimi trenerji, je znova presenetil javnost. Po nepričakovanem porazu Palerma proti pepelki
Ascoliju, ki je že matematično izpadel iz lige, se je odločil za novo zamenjavo na klopi sicilijanskega moštva. Presenetljivo pa je Zamparini nazaj poklical Francesca Guidolina, 51-letnega trenerja, ki je Palermo vodil vse do 23. aprila 2007. Takrat ga je mesta stal domač poraz s 3:4 proti Parmi. Na trenerski stolček je takrat sedla dvojica Gobbo-Pergolizzi, ki je pot dobro začela z zmago nad Livornom, a dva zaporedna poraza z Romo in nato v nedeljo proti Ascoliju, sta že bila paru usodna.
Čeprav je že podaljšal pogodbo tudi za prihodnjo sezono, se v Vidmu širijo go-virice, da Malesani ne bo ostal na Udine-sejevi klopi. Omenjajo imeni Colantuona in Gianpaole.
košarka - Po zmagi v prvi tekmi za obstanek v B1 ligi
AcegasAPS: sodnika bosta jeziček na tehtnici
AcegasAps je uspešno prestal prvo preiskušnjo in doma v prvi tekmi playouta zasluženo premagal sicilsko ekipo Pattija. Tr-žačani so bili skoraj stalno v vodstvu, nasprotniki, pa niso nikdar popustili. Pri tem so se posluževali tudi mestoma grobe igre, ki je Argentincu Carusu tudi stala izključitev zaradi udarca nasprotniku, ko je bila igra ustavljena (vprašanje je, ali bo lahko igral naslednjo tekmo). Patti je bil na papirju favorit, a ni znal izkoristiti prednosti pod košema Dačiča in Del Cadie. Koše so dosegali sicer talentirani posamezniki z individualnimi akcijami, nasprotno od Tr-žačanov, kjer je trener Steffe že v prvem polčasu razvrstil na igrišču vseh deset razpoložljivih igralcev (Patti je v rotaciji imel osem igralcev). To se je nazadnje obrestovalo, bodisi zato, ker so bili domačini v odločilnih trenutkih bolj sveži, bodisi, ker so nekateri »out-siderji« prijetno presenteili. To je primer Lo Savia (D-ligaška tehnika in srce za NBA) in Ciglianija (dve trojki). Bonaccorsi je bil za nasprotnike nerešljiva uganka, a tudi vsi ostali so dali dober doprinos. Sedaj imajo Tržačani na razpolago dve tekmi za drugo zmago in obstanek. Igrali bodo tako prvo kot morebitno drugo na tujem, ker j e bil Patti po rednem delu višje uvrščen. Glede na precejšnjo izenačenost (AcegasAps, kljub nasprotnim napovedim, celo nekoliko boljši) bosta slej ko prej jeziček na tehtnici sodnika. Če bosta Sicilijancem dopuščala grobo igro in nekaznovano ugovarjanje po vsaki njuni odločitvi, lahko le z nekaj Tržačanom neugodnimi odločitvami obrnejo izid v korist Pattija. Skratka: Trst lahko zmaga, če igra zares dobro in nasprotnika povsem nadkrili.
Marko Oblak Lo Savio: tehnika za D |ig0j srce za NBA
Po med te den skem po lo mu pro ti Ro mi bi se mo ra li vpra ša ti, če je In -ter trenutno ekipa, ki lahko takorekoč zaznamuje nekajletno obdobje. Odgovor je bolj ne kot ja. Prvič zato, ker je vrhunec italijanske nogometne sezone spet rezerviran za ekipo, ki ni Inter (Milan, namreč), drugič pa zato, ker je Juventus ob praktično že doseženi A ligi začela pridno vaditi, kako bo šlo, seveda ob pomoči raznih Ayroldijev, v bodoče. No, kljub temu se je Inter vsaj vestno izognil drugi zaporedni blamaži - ko je po nekaj minutah doma zaostajal že z 0:2 je res kazalo, da bo scudetto omadeževan. Naposled je stvari na pravo mesto postavil Crespo, golgeter, kot jih res ni veliko. A kaj, ko je Argentinec baje na tem, da se vrne na Abramovičev dvor, na katerem je vse prej kot blestel Ševčenko. Če bi se torej Ševa vrnil k Milanu in Crespo zapustil Inter bi začetna hipoteza dobila še dodatne argumente.
Inter se vsekakor lahko tolaži s tem, da je v evropskem merilu v spodobni družbi. Schalke je sicer klub, ki se po ugledu z Interjem ne more primerjati, na ponovni nemški naslov čaka že skoraj pol stoletja, a ga je v zadnjem desetletju že nekajkrat zgubil v zadnjem ali predzadnjem kolu. Barcelona je po lanski zmagi v Ligi prvakov resnično obetala, da bo postala popoln gospodar za pol ducata let. Nič od vsega tega, izločitev v Ligi prvakov, blamaža v domačem pokalu in sedaj še izguba vodilnega mesta v prvenstvu.
Če se vr ne mo na ape nin ske ze le ni ce mo ra mo be le ži ti po nov ni po raz Udineseja, pri katerem so, kot bi dejali domači balonerski navijači, »skočile vse geometrije«. To se ponavadi zgodi šele v zadnji tretjini tekme, ko moči pojenjujejo in še zlasti tedaj, ko ena izmed ekip obupano skuša doseči gol. Pri Furlanih se zdi, da geometrij v zadnjem času ni že kar od prve minute tekme. Ne vem, morda je to posledica dejstva, da ima Malesani pozimi svoj talisman v obliki zguljenega plašča, ki bi ga še Karitas zavrnil in da ob poletni vročini seveda tega oblačila več nima na sebi. Je pa smisel za geometrijo ponovno pridobil Bobo Vieri. Kljub temu, da je v nogometu bolj v modi romb, je Vieri pristaš krogle, saj je to lik, ki najbolj spominja na njegovo sedanjo telesno podobo. Dva gola sta izvedence prepričala, da je spet pripravljen za največje evropske klube...
(dimkrizman@yahoo.it)
DRŽAVNE LIGE IN SLOVENCI
kroma
Nogomet
A LIGA - Izidi 36.kroga: Ascoli - Palermo 3:2, Catania - Milan 1:1, Fio-rentina - Cagliari 1:0, Inter - Lazio 4:3, Livorno - Sampdoria 1:0, Parma -Messina 4:1, Reggina - Chievo 1:1, Roma - Torino 0:1, Siena - Empoli 2:0, Udinese - Atalanta 2:3; Vrstni red: Inter 93, Roma 72, Milan in Lazio 61, Fiorentina 54, Empoli 53, Plermo 52, Atalanta 49, Sampdoria 46, Udinese 43, Livorno in Torino 39, Catania in Parma 38, Siena in Cagliari 37, Chie-vo in Reggina 36, Messina 25, Asco-li 24.
B LIGA - Izidi 38.kroga: Albinoleffe - Vicenza 0:0, Crotone - Arezzo 1:2, Juventus - Bologna 3:1, Lecce - Spe-zia 0:1, Modena - Mantova 2:2, Pia-cenza - Pescara 3:1, Rimini - Bari 0:1, Treviso - Cesena 1:1, Verona - Frosi-none 2:2, Brescia - Napoli danes ob 18.uri.
Genoa - Triestina 3:2 (2:1)
STRELCI: v 6. Milanetto iz 11m, v 11. Gasparetto, v 41. Galeoto (avtogol); v 14.dp Di Vaio, v 37.dp Eliakwu. GENOA (3-4-3): Rubinho; Galeotto, Bega, Criscito; M.Rossi, Milanetto, Coppola, Fabiano; Leon (9.dp Ca-robbio), Gasparetto (33.dp Greco), Di Vaio (27.dp Masiello). Trener: Gasperini.
TRIESTINA (4-3-3): G.Rossi 6; Peana 6,5, Kyriazis 5,5, Lima 6,5, Pesaresi 6; Rossetti 6 (39.dp Silva Ceron), Al-legretti 6, Briano 6 (12.dp Bianco 6); Marchesetti 5,5 (22.dp Piovaccari), Eliakwu 6,5, Testini 5. Trener: Var-rella.
SODNIK: Brighi iz Cesene 4,5. IZKLJUČITEV: v 43.min Testini. OPOMINI: Criscito, Rossetti, Allegretti, Pesaresi, M.Rossi. GLEDALCEV: 27.000.
Vrstni red: Juventus 79, Genoa 73, Napoli 68, Mantova 61, Rimini in Pia-cenza 60, Bologna 58, Brescia 55, Al-binoleffe 50, Lecce 49, Cesena 48, Vi-cenza 47, Treviso 45, Triestina, Fro-sinone, Bari in Spezia 43, Modena 41, Verona 39, Arezzo 38, Crotone 32, Pescara 24.
MEDDEŽELNA LIGA - Itala San Marco je končnico za napredovanje začela s pravo nogo. Z dvema goloma Brazilca Neta Pereire in zmago 2:0 pro-tiu Virtusu Vecomp se je ekipa Alena Carlija prebila v nadaljni krog končnice, kjer bo igrala proti Sam-bonifaceseju. Za nadaljni preboj pa bo treba znova zmagati v gosteh.
Košarka
A LIGA - Izidi 34.(zadnjega) kroga:
Neapelj - Treviso 95:85, Siena - For-titudo Bo 106:87, Milan - Rim 69:59, Avellino - Biella 65:93, Virtus Bo - Varese (Čapin 22, Hafnar 6) 97:93, Capo d'Orlando - Reggio E. 76:71, Montegranaro - Teramo 83:89, Li-vorno - Cantu' 83:90, Snaidero Videm (Allen 22, Gigena 15) - Scafati 79:83; Vrstni red: Siena 60, Milan, Virtus Bo in Rim 44, Neapelj 38, Biella, Varese in Cantu' 34, Montegranaro in Scafati 32, Snaidero Videm in Treviso* 30, Fortitudo Bo, Capo d'Orlando in Teramo 26, Avellino in Reggio E. 24, Livorno** 16. (*-12, **-2) Odločitve: Reggio E. in Livorno izpadeta v A2 ligo; četrtfinalni pari končnice: Siena
-	Cantu', Virtus Bo - Biella, Milan -Varese, Rim - Neapelj.
A2 LIGA ŽENSKE - Interclub iz Milj saedaj resno tvega. Po domačem porazu z 58:68 (Samantha Cergol 20 točk, Jessica Cergol 2, Teja Mezgec 2) proti ekipi Valtarese 2000 in skupnemu stanju 0:2 v zmagah morajo varovanke Jureta Krečiča odigrati še dodatne tekme proti Trevisu. Kdor izgubi, izpade.
B1 LIGA - AcegasAps (Tonetti 1, Bonaccorsi 23, Cigliani 6, Muzio 14, Lo-renzetti, Valentini 16, Lorenzi, Ta-gliabue 7, Losavio 6, Pilat 18) - Patti 91:83 (25:19, 43:38, 57:56). B2 LIGA - Alike' iz Tržiča je na pragu obstanka v ligi. Po zmagi 104:96 v Pesaru (Jan Budin 26 točk, Ivan Kralj4) imajo namreč Tržičani na razpolago kar dve domači match žogi. Obstanek si lahko zagotovijo že v sredo. Odbojka
B2 LIGA ŽENSKE - Fincantieri Manuele Tomšič je začel končnico za napredovanje s porazom v Portu Re-canatiju (končni izid 3:1, 25:20, 25:17, 22:25, 25:19). Povratna tekma, tokrat v Tržiču, bo jutri ob 20.30. Vaterpolo
B LIGA - Tržačani so v Milanu znova segli po treh točkah. Tokrat so 3:7 premagali Canottieri. Peter Pla-ninšek pa je k zmagi prispeval dva gola. Ostali izidi 14.kroga: Parma -Turin '81 7:16, Verona - Geas Milan 4:6, Vigevano - Cus Milan 8:5, Brescia
-	Vicenza 9:8; Vrstni red: Turin '81 42, Geas Milan 26, Brescia in Pall.Trie-ste* 24, Can.Milan 20, Cus Milan 14, Vigevano* 11, Verona 10, Parma 4. (* s tekmo manj)
/
ŠPORT
Torek, 15. maja 2007
13
odbojka - Gazzetta dello sport daljše o Lorisu Manijaju
Z motorjem brez postanka od Barcelone do Trsta na turnir za amaterje
Loris Mania se je z novinarjem Gazzette dello sport pogovarjal v svojem značilnem slogu
kroma
A »scudetto« se izmika
Možnosti Piacenze, da bi prvič osvojila naslov odbojkarskega prvaka, so se po nedeljskem porazu v drugi tekmi finala končnice močno zmanjšale. Sisley je po sicer izenačeni tekmi v Piacenzi zmagal z 2:3 (23:25, 25:16, 25:27, 25:20, 10:15) in vnovič pokazal, da so njegovi izkušeni igralci v ključnih trenutkih tekme bolj prisebni.
Loris Mania je tudi tokrat zamenjal še vedno poškodovanega libera Sergia in postregel s solidnim nastopom, čeprav slabšim kot na prvi tekmi v Trevisu. Loris je v kombinaciji treh spreje-malcev svojega moštva sprejel 31 žog (devet manj kot Marshall in 20 več kot Zlatanov) s 74% pozitivnih sprejemov in 55% brezhibnih.
Tretja tekma, morda že odločilna, bo v četrtek v Trevisu s pričetkom ob 20.30.
»Svoj« članek na najbolj razširjenem italijanskem športnem dnevniku La Gazzetta dello sport je v nedeljo doživel tudi šte-verjanski odbojkar v dresu prvoligaša Copra Piacenza Loris Mania. Za slovenske športnike, ki so zrasli iz vrst našega športnega gibanja, je takšna čast prava redkost. Pred Lor-isom je to v zadnjih letih uspelo le še atletinji Claudii Coslovich, kajpak najbolj znanemu zamejskemu športniku Mateju Černicu in kotalkarici Tanji Romano. Članek si je prislužila tudi atletinja Margaret Macchiut, ki pa nikoli ni tekmovala za slovensko zamejsko društvo.
Lorisovi nastopi za »scudetto« v pol-finalu proti Cuneu in na prvi tekmi finala končnice proti Sisleyju, torej niso šli mimo neopazni, kar je tudi logično, saj je med vsemi finalisti letošnje A1 lige Loris za širšo javnost pravzaprav edino novo ime in med 10 debi-tanti v finalu edini italijanski državljan. Gazzetta je članek v Lorisovo čast naslovila »Fa-vola Mania, La controfigura al gran ballo dello scudetto,« že po naslovu pa je jasno razumeti, da je milanski dnevnik najbolj zbodlo v oči, da je Števerjanec na tekmah povsem enakovredno zamenjal brazilskega libera Sergia, ki velja v tej vlogi za najboljšega na svetu. Iz pogovora z novinarjem Mariom Salvi-
nijem pa je mogoče razumeti, da je Loriso-va sproščenost rezultat njegovega prav tako sproščenega odnosa do športa in življenja. »Najraje se sončim med delom ob trtah bratovega vinogradniškega podjetja v Števerja-nu«, je povedal Loris, ki je razkril tudi svojo ljubezen do motornih koles. »Lani sem brez postanka vozil od Barcelone do Trsta, da bi se lahko pravočasno udeležil odbojkarskega turnirja za amaterje,« je povedal, pri tem pa zamolčal, da mu je klub prepovedal voziti motor, češ da je to za profesionalca neprimerno. Gazzetta je razkrila podatek, da je Lori-sov nastop prejšnji četrtek privabil v Treviso okoli 40 njegovih sorodnikov in prijateljev, še bolj zanimiva pa je trditev, da pred tekmo in med njo sploh ni živčen, po njej pa težko zaspi.
Mania je s s vopjimi nastopi resnično vzbudil veliko pozornost, klub v Piacenzi pa je bil daljnovidne, ko mu je že pred nekaj meseci podaljšal pogodbo. Zanimivo je pri tem, da sta se nekdanja vrhunska igralca Vullo in Bertoli, sedaj komentatorja SKY TV pri tem spraševala, ali ima sploh smisla, da ima Piacenza ob Maniaju za libera tujca. In še vprašanje: se bodo za Lorisa ob tolikšni reklami morda celo odprla varata državne reprezentance? (ak)
alternativni pogovor
Po porodu gledam na otroke drugače
S tokratno sogovornico zajemamo več dogodkov hkrati. Nabrežinka Veronika Jazbec je namreč športna vaditeljica in prejšnji teden so se na Opčinah zbrali trenerji, ki so razpravljali o zgodnji specializaciji. Veronika je rojena leta 1982, prejšnjo soboto pa so se v Dragi zbrali vsi zamejski 25-letniki s Tržaškega. In nazadnje, a kot prvo po pomembnosti: v nedeljo je bil materinski dan in Veronika ga je po zaslugi komaj rojene Alexie prvič doživljala tudi kot svoj praznik.
Na večerji v Dragi je bilo opaziti, da tvoj nekdanji razred izstopa po športnih dosežkih. Kako je zgledal tak razred, poln športnikov: ste morali vsak vikend trumoma na tekme sošolke ali sošolca?
Ne, ampak vsak dan smo pogledali Primorski dnevnik in vsak članek, ki je govoril o kakem mojem sošolcu, smo izrezali in ga prilepili na zid.
Skupaj v klopeh »Zoisa« ste sedeli svetovna prvakinja v rolkanju Bogatčeva, odbojka-rica Crissanijeva, pa tudi košarkarja Semec in Šušteršič, nogometaš Merlak ... Si jim ti, netekmovalka, kaj zavidala?
Dokler sem bila mlajša, se nisem zavedala razlike med tekmovalnostjo in rekreacijo, ampak na višji sem se tega zavedela in sem res malo zavidala mojim sošolcem.
Kaj pa ti in šport?
Plavati sem začela v drugem razredu osnovne šole in vztrajala enajst let. Ampak nisem nikoli tekmovala. Mama ni imela možnosti, da bi me peljala v bazen vsak dan, zato sem vedno plavala po dvakrat, trikrat tedensko, medtem ko bi bilo za tekmovanja treba trenirati vsak dan. In še to: ko sem bila še otrok me je trener vedno prosil, da bi stopila v tržiško plavalno skupino, ker je menil, da bi bila lahko zelo uspešna. Ampak jaz sem se bala tekem in ko je bil trener vsiljiv, sem se večkrat zjokala. Danes se tega večkrat spomnim in mi je zelo žal.
Ti je žal tudi tega, da si vedno plavala v Tržiču in nikoli pri kakem slovenskem društvu?
To pa ne. Mislim, da je pozitivno, če greš tudi v italijansko okolje in spoznaš nov ambient.
Veronika Jazbec
kroma
Danes si trenerka. Koga vadiš?
Opravila sem državni izpit reševanja iz vode, istočasno tudi izpit prve stopnje za inštruktorja plavanja in potem še druge stopnje. Vadila sem otroke od tretjega leta dalje, ki se privajajo na vodo, potem tudi osnovno, srednje- in višješolce, danes pa tudi starejše do, recimo, 99. leta. Pri Sokolu pa sem pomagala Lajris Žerjal pri miniodbojki in Andreju Vremcu pri splošni telovadbi.
Razprava o zgodnji specializaciji je vedno aktualna. Kaj meniš?
Strinjam se s tistimi, ki zagovarjajo splošno motoriko. Otrok se mora splošno razviti, fizično in psihično, razviti pa mora tudi reflekse. Šele potem naj se odloči za eno panogo.
Kakšna vaditeljica si?
Recimo, da sem se malo spremenila ...
Po porodu?
Ja. Ne bom rekla, da imam otroke zdaj več rada, ampak nanje gledam drugače. Vsekakor: sem stroga, ker določim nekatera pravila in želim, da jih otroci upoštevajo, po drugi strani se pa zavedam, da je treba otrokom tudi prisluhniti, jih razumeti ...
Ti je bil bazen v pomoč tudi med nosečnostjo?
Ja. Hodila sem na vodno telovadbo, sicer pa je bazen primeren tudi za dojenčke. V hotelu Daneu sem na primer vodila tečaj za dojenčke, ki se od tretjega meseca dalje privajajo na vodo.
Kateremu športu bi primerjala nosečnostjo?
Ragbiju.
V katero društvo boš vpisala Alexio: k Mladini sošolke Mateje, h Konto ve lu sošolca Danjela, k ...
Ne tega vprašanja! Ne vem, sama bo izbrala. (Perče)
tenis - Gaja končala redni del moštvene B lige s tretjo letošnjo zmago
Za obstanek zdaj doma proti Lecceju
Dvoboj bo že v nedeljo na Padričah - Slabša moštva suvereno premagali, proti boljšim vsakič tesno izgubili s 4:2
Srečanje zadnjega kroga rednega dela prvenstva B lige se je za Gajine tenisače izteklo po najbolj optimističnih pričakovanjih: na domačih terenih so premagali Luxin River Club iz Vicenze s polnim rezultatom 6:0.
Kljub gladkemu rezultatu v korist gajevcev se na igriščih ni odvijalo vse tako enosmerno: gledalci so lahko uživali ob lepih akcijah in so tenisače na igriščih večkrat nagradili s športnimi aplavzi. Gajevci so zaigrali vsi dobro; spet se je izkazal tudi David Lenar, kije svojo nalogo doslej opravil stoodstotno - osovjil je vsa štiri odigrana srečanja.
Med nedeljskimi srečanji je bilo najbolj izenačeno tisto Boruta Plesničarja proti Fontani: gajevec je kljub marsikateri neprisiljeni napaki obdržal nadzor nad potekom igre in zaključil sebi v korist v dveh setih. Aleš Plesničar je igral s suverenostjo svojih najboljših dni, Paolo Surian pa je bil učinkovit v hitropoteznih akcijah.
V igri dvojic sta Surian in Lenar dokazala, da sta se popolnoma ujela. Na drugem igrišču sta po gladki zmagi v prvem setu Borut in Aleš Plesničar nasedla reakciji nasprotnikove boljše dvojice, ki je prisilila brata do tie-breaka. Tudi to srečanje pa se je končalo v dveh setih.
Gostujoča ekipa se je sicer predstavila brez svojega najboljšega igralca italijanskega Argentinca De Gen-
Borut Plesničar je v zadnjih dveh krogih osvojil oba svoja posamična dvoboja
kroma
nara. Med drugim niso mogli gostujoči igralci zakriti napetosti, ki je nastala med njimi in kapetanom, ki je zagovarjal društveno stališče, po katerem naj ne bi smeli zmagati niti posameznega srečanja, zato da bi na končni lestvici lahko zasedli šesto mesto in se tako izognili
zahtevnemu gostovanju v naslednjem prvem srečanju play-outa.
Ostala srečanja tretje skupine so potrdila prvo mesto novinca v ligi ST Udinese. Videmčani so sicer re-mizirali na gostovanju v Albi, ki se je tako uvrstila na
drugo mesto, medtem ko je tretje pripadlo Green Gar-denu iz Mester. Gaja je na sredini lestvice, kar za šest točk pa zaostajajo za njo ostale tri ekipe, od katerih nazaduje neposredno AS 98 iz Vicenze.
Gajevci so začasno uresničili začetni cilj: uvrstitev na čim boljše izhodiščno mesto za play out. Malo več samozavesti in kanček sreče bi lahko popeljala ga-jevce tudi više - v play off, saj so se vsa tri srečanja z najboljšimi ekipami skupine zaključila s tesnim 2:4, medtem ko je bila razlika med njimi in premaganimi dosti bolj očitna. Tako pa bodo za gotovi obstanek igrali že v nedeljo na Padričah proti TC Lecce, ki se je uvrstil na peto mesto v 2. skupini in na prvi deski uvršča igralca 2.3 kategorije Bolognina, ki ga gajevci dobro poznajo.
Gaja - Luxin River Club 6: 0
Plesničar A. - Menato (2.4) 6:1, 6:0; Surian - Nie-ri (2.8) 6:2, 6:1; Lenar - Beltramelli (3.3) 6:1, 6:1; Plesničar Borut - Fontana (4:1) 6:4, 6:4; Plesničar A./B. -Menato/Nieri 6:1, 7:6; Surian/Lenar - Beltramelli/Fon-tana 6:1, 6:2
Ostali izidi 7. kroga: Alba - ST Udinese 3:3, Ma-nerbio - Green Garden 0:6.
Končna vrstni red 3. skupine: ST Udinese 16, Alba 14, Green Garden 13, ŠZ Gaja 9, Manerbio, River Club, AS 98 3 (ma.r.)
Z vso silo
Torek, 15. maja 2007
SPORT
D
Pripravljeni, pozor, zdaj!

f		
		
Okrepitev na klopi

/
ŠPORT
Torek, 15. maja 2007
15
košarka - Pred četrtkovim dvobojem play-outa med Miljami in Jadranom
Kapetan Jadrana Mark Dean Oberdan: »Na igrišču bo moral vsak dati vse od sebe«
Milje sploh niso utrujene - Odločilno vlogo bo odigrala obramba - »Moramo se poenotiti«
Jadran Mark čaka v četrtek srečanje sezone. V športni dvorani v Žavljah (pričetek ob 20.30) si bodo namreč Oberdan in soigralci igrali obstanek v državni C1 ligi. V primeru zmage peterke iz Milj bi bila usoda združene ekipe zapečatena, zato bodo morali Ger-jevičevi fantje igrati brez taktiziranja, s srcem in kot je podčrtal tudi sam kapetan Jadrana Dean Obredan:»Na igrišču bo moral vsak dati vse od sebe in še več. Samo na tak način lahko ciljamo na zmago.«
Kaj pa vam je zmanjkalo v soboto?
»Pred tekmo sem v časopisih bral, da je Muggia utrujena, da ima nekaj težav in podobno. Žal pa ni bilo tako. Tokrat so bili oni bolj navajeni na ritem tekme. Igrali so veliko bolj zrelo, veliko bolj koncentrirano.«
Misliš, da je mogoče počitek negativno vplival na vas?
»Mogoče so nekateri mislili, da bo počitek predstavljal prednost za nas, toda sobotna tekma je pokazala, da ni bilo tako.«
Kaj bo torej v Žavljah odigralo odločilno vlogo?
»Nedvomno obramba. V soboto smo jim v napadu pustili preveč prostora, tako da so dosegli preveč košev. Tokrat jim ne smemo dovoliti, da dosežejo več kot 60 oziroma 70 točk, ker je že redni del sezone pokazal, da naša ekipa več kot toliko košev ne da. Ključ je torej v obrambi. Če bomo strnili naše vrste, imamo še kako možnost. Zelo pozorni bomo morali biti na njihove zunanje igralce. V soboto je zelo dobro igral Alessandro Riaviz in tudi v četrtek bo po vsej verjetnosti dosegel 20 točk. Paziti bomo morali predvsem na tiste, ki so nas presenetili, kot sta bila Alberto Grimaldi in Igor De Monte, ki sta igrala res dobro.«
Kako pa lahko vpliva na moralo igralcev poraz na uvodnem srečanju, še posebno če si ga doživel na domačih tleh?
»Med sezono smo v gosteh že zmagali, toda sedaj igramo v enem tednu dve srečanji in moram priznati, da sem nekoliko pesimist. Doseči dve zaporedni zmagi v gosteh bo izredno težko.«
Za obstanek pa pravzaprav potrebujete sedaj kar tri zaporedne zmage, in sicer dve proti Miljam in eno proti zmagovalcu dvoboja Co-
se o sobotni tekmi
Muggia boljše skakala in izsilila več prostih metov
kroma
negliano - San Daniele. Toda v letošnji sezoni treh zaporednih zmag niste nikoli dosegli.
»Iz vidika rezultatov je bila letošnja sezona negativna, tako da ponavljam čaka nas res trda naloga. Treba bo stisniti zobe, se poenotiti, igrati kot prava skupina, predvsem pa vsak bo moral na igrišču dati 100% ali celo več.« (RAS)
Play-off, polfinale: Caorle - Pa-dova 55:82, Roncade - Bassano 85:74.
Play-out: Conegliano - San Daniele 66:75.
Jadran je v soboto zvečer v Kulturnem domu v Gorici zaključil svoje letošnje nastope na domačem igrišču. Na žalost se je združena ekipa poslovila od številne publike s porazom, ki resnici na ljubo je bil zaslužen. Prepričani smo bili, da bo Muggia psihološko in fizično izčrpana od boja z Borom, v resnici pa ni bilo tako. Jadranovci naj bi predvsem na začetku izrabili »počitek«, ki so ga imeli med prejšnjim krogom play-outa, a na igrišču o tem ni bilo ne duha ne sluha. Varovanci trenerja Pozzecca so od prve sekunde igrali zelo agresivno obrambo, ki ni pustila dihati jadranovce. Franco in ostali so bili vrh tega premehki na svoji polovici igrišča in so
v napadu zadeli prvi koš šele v 5. minuti. Torej slab začetek je bil gotovo eden od ključnih faktorjev poraza. Poleg tega, je obramba delovala čvrsto samo v določenih trenutkih. Tudi osebne napake niso olajšale življenja, saj sta Oberdan in Semec imela naredila že 3 prekrške po 20 minutah. Seveda ne gre pozabiti Riaviza. Režiser Milj se je v drugem delu tekme razigral in dobesedno pokopal Jadranovce (na koncu 26 točk). Naj povemo še nekaj številk o sobotni tekmi. Odstotek prostih metov jad-ranovcev je bil 64%, kar gotovo ni zadovoljivo in še bolj če pomislimo, da so nasprotniki metali dvakrat več prostih metov (18/24 proti 9/14 jadranovcev). V četrtek
bo treba torej igrati bolj napadalno, predvsem ko so nasprotniki v bonusu. Naj povemo še, da so nasprotniki prevladali pri skokih, kar si seveda Oberdan in ostali ne morejo več privoščiti.
V četrtek, na drugi tekmi za obstanek v C1 ligo, bo treba gotovo igrati drugače v obrambi in absolutno zaustaviti Riaviza. Ne pozabimo tudi, da je v soboto zaradi lažje poškodbe sedel na tribuni Porcelli, ki bo zelo verjetno na parketu v četrtek in predstavlja dodatno grožnjo za Jad-rnovo obrambo. Nič še ni zgubljeno. Vsi so se po tekmi pogledali v oči in odločno sklenili, da bodo v četrtek dali vse od sebe za obstanek v državni ligi.
košarka - Dodatne tekme za napredovanje v moško C2 ligo
Breg Minimax: spet prava liga, štiri moštva, dve mesti pod soncem
Breg Minimax bo jutri ob 20.30 v goriški telovadnici UGG proti Goriziani začel svojo pot v play-offu deželne košarkarske D lige. V ligi za napredovanje nastopajo štiri ekipe, poleg Brega in Goriziane še videmski CUS in Aviano, najboljši dve peterki iz videmsko-pordenon-ske skupine. Igra se šest tekem, na koncu pa bosta napredovali v C2 ligo najuspešnejši dve ekipi.
Spored, 1. krog (16.5.): Aviano - Cus Videm
Goriziana - Breg (20.30); 2. krog (19.5.): Cus - Go-riziana, Breg - Aviano (20.30); 3. krog (23.5.): Aviano -Goriziana, Breg - Cus (20.30); 4. krog (26.5.): Cus - Aviano, Breg - Goriziana; 20.30; 5. krog (30.5.): Aviano - Breg (21.00), Goriziana - Cus; 6. krog (2.6.): Cus Udine - Breg (20.30), Goriziana - Aviano.
GORIZIANA - Prvo uvrščena ekipa iz vzhodne skupine je predvsem izkušena celota. Brežani, ki so proti njej obakrat izgubili, jo dobro poznajo. Nosilci so tržaški play-maker Bevitori, branilec Marras in centra Marega in Samsa, vsi so v preteklosti igrali vsaj v C1 ligi. V ekipi je tudi nekaj košarkarjev iz Slovenije, med letom se je vrnil na igrišče po večletnem mirovanju strelec iz razdalje Braida, postavo pa dopolnjujeta brata Rosso, predsednikova sinova. Med letom je krmilo ekipe prevzel prekaljeni tržaški trener Paolo Moschioni, ki je predvsem taktični strateg.
Bregov trener David Pregarc
kroma
CUS UDINE- Poklicni trener Andrea Melloni je v začetku sezone zbral okrog sebe vrsto prijateljev iz vi-demske pokrajine, povečini odlične igralce iz višjih lig, ki očitno niso nameravali več imeti prevelike košarkar-
ske obveznosti. Januarja je Melloni ekipo zapustil, ko so mu v Manzanu ponudili stolček v B2 ligi. CUS pa je nadaljeval z uspešno igro in bil v zahodni skupini razred zase. Prva violina je branilec Bonin, še v lanski sezoni igralec s povprečjem 15 točk na tekmo v C1 ligi v Gradišču. Tu so še play-maker Savino (že v Palmanovi v C1), krili Boaro in Salvio (oba več let v C2 ligi) ter mladi dvo-metraš DimitrijeviE iz Snaiderovega okolja.
AVIANO - Tudi tretji nasprotnik Brežanov je čisto ugleden, sicer razpolaga z možmi, katerih najboljša leta so v športnem smislu že daleč. V peterki pa so sama imena, ki znajo igrati košarko, in to tudi dobro. že od nekdaj, ko je ekipa bolj za oko briljantno kot pa uspešno igrala - pred polno dvorano - v C2 ligi, je v postavi več Američanov. Danes sta ostala le še temnopolta Chris Moed, žepni play-maker, ki jamči agresivnost in svežino, ter Taylor McKinley, prava legenda deželne košarke. Sedaj jih ima že krepko čez trideset, pa tudi kilogramov (če ni shujšal zadnje čase) je odločno preveč, nekoč pa je bil ta 190cm visoki krilni center strah in trepet C2-ligaških obramb. Igral je v Porcii, Palmanovi in Huminu, nato pa tudi košarkarsko pristal v oporišču, kjer je zaposlen. Ostali nosilci Aviana so sami solidni veterani: branilec Brec-ciaroli ter krili Di Franco in Minatel. Ogrodje te ekipe je nekoč skupaj nastopalo v C2 ligi v Fontanafreddi.
jadranje - Trofeja Lisa Rochelli
V razredu 420 slovensko zmagoslavje
košarka
Bregovi
začetniki sklenil sezono s porazom
Breg - Azzurra Girls 22:63 (6:19, 10:27, 14:37)
BREG: Stepančič, Mahorčič 6, San-cin, Zonta 2, Bachi, Viduli 2, Lanza 2, Ma-tarrese 2, Berdon 4, Visintin, Mattiassich 4, trener Briščik.
Mladi začetniki Brega so sezono sklenili z visokim porazom. Proti boljši peterki so varovanci trenerja Briščika igrali le tri četrtine. Dobro so prodirali na koš in si ustvarili kar nekaj lepih priložnosti. V zadnji četrtini pa so povsem popustili in nasprotnice so tako z delnim izidom 28:8 zasluženo priigrale zmago. Mogoče je bila visoka končna razlika prehuda kazen za Brežane, predvsem glede na to kar so pokazali v prvih treh četrtinah.
Ocena letošnje sezone trenerja Briščika pa je bila naslednja: »Višek smo dosegli na začetku drugega dela, ko smo igrali dobro in osvojili tudi nekaj tekem. Potem pa je žal napočil čas praznikov, trenirali smo bolj slabo in forma je krepko padla. Na nekaterih tekmah vsekakor bi lahko pokazali nekoliko več borbenosti.«
Na jadralski Trofeji, ki jo tržaško društvo SVBG organizira v spomin na mlado jadralko Liso Rochelli, ki je leta 1997 umrla v tragični prometni nesreči, smo v razredu 420 zabeležili popolno slovensko zmagoslavje. Prvi dve stopnički zmagovalnega odra sta odšli našim jadralcem. Zmagala sta člana Čupe Jaš Farnetti in Simon Sivitz Košuta, na drugo mesta pa se je uvrstila dvojica barkovljanske Sirene Alex Debelis - Samuel Kralj. Naši dvojici sta zmagali že na sobotni preizkušnji, v nedeljo pa sta zapečatili zmago, kljub težkim pogojem. Veter je bil zelo šibek, predvsem pa je bilo na re-gatnem polju veliko vetrovnih lukenj. »Zelo sem zadovoljen z nastopom svojih varovancev. V nedeljo so bile razmere zelo težke in tako Jaš in Simon kot Alex in Sameul so jadrali zelo koncentrirano,« je dejal trener Matjaž An-tonac. Po besedah slovenskega strokovnjaka je nedeljska tekma predstavlja izredno dober trening pred zadnjo selekcijo za svetovno oziroma evrop-
sko prvenstvo, ki bo na sporedu v začetku junija v Anconi. »Tam bodo razmere zelo podobne: malo vetra, veliko lukenj, zato sem še toliko bolj vesel, ker so fantje dokazali, da se znajdejo tudi v teh okoliščinah,« je še dejal Antonac.
Poleg razreda 420 so na trofeji sodelovali še razredi Laser (Standard, Radial, 4.7), 470, Snipe in Equipe. V razredu Snipe, kjer sta tekmovala tudi starša preminule Lise, in sicer Fabio in Daniela (pristala sta na končnem drugem mestu), je prvo mesto osvojila dvojica Brezic-Penso. V razredu Equipe sta zmagala člana društva STV Carini in Rudl, med tem ko v razredu Laser Standard se je na najvišjo stopničko povzpel Tržičan Francesco Longo, prisoten pa je bil tudi član posadke Mascalzone Latino Michele Paoletti. Miljčanka Elisabetta Macchini pa je zmagala v razredu 4.7, Hermes Ferial-di pa je zmagal v razredu Radial. Dvojica Fragiacomo-Aicradi (Stv) je zmagala v razredu 470.
zgonik - Jutri
Športni dan in akademija ŠK Kras
Tudi v okviru odseka za otro ško telovadbo pri AŠK Kras se sezona z naglimi koraki nagiba h koncu. Ob rednem tečaju otroške telovadbe pri društvu samem ter tečajev, ki jih društvo prireja v posameznih šolah, so sedaj na vrsti nekatere tradicionalne manifestacije. V prejšnjih dneh je bil na sporedu v Zgoniku turnir Med dvema ognjema, jutri zjutraj s pričetkom ob 8. uri pa se bo ravno tako v Športno kulturnem centru v Zgoniku odvijal Športni dan. Te manifestacije, ki jo zgoniško društvo prireja že vrsto let, se bodo letos udeležile osnovne šole iz Saleža, Zgonika, Repna, Križa in Proseka. Šolarji se bodo tokrat pomerili v sledečih panogah: poligon, met kroglice, skok v daljino z mesta ter tek na kratki progi. Vsi udeleženci bodo prejeli priložnostno diplomo, prvi trije uvrščeni v vsaki panogi pa kolajno. Istega dne, s pričetkom ob 16.30, bo v zgoniški telovadnici na vrsti telovadna akademija. Otroci, ki obiskujejo otroško telovadbo pri Krasu, bodo v polurnem programu prikazali, kaj so se v letošnjem letu naučili. Tako bodo prišli na svoj račun tudi starši.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
OOZUS vabi člane, prijatelje, sim-patizerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema še danes urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627).
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
16
Torek, 15. maja 2007
ŠPORT
/
nogomet - Nekaj novosti pri naših amaterskih društvih
Milan Mikuš ni več trener repenskega Krasa
Še nič novega pri Juventini in Vesni - Vitulič potrjen, Sorrentino in Nonis skoraj
Po končanem rednem delu raznih amaterskih prvenstev - kot vsako leto - stopijo v ospredje predsednik, športni vodje in odborniki klubov, ki že razmišljajo o prihodnji sezoni, četudi se nekateri (Sovodnje) še potegujejo za napredovanje v višjo ligo.
ELITNA LIGA - V najvišji deželni ligi bomo tudi v prihodnji sezoni imeli dve ekipi naših društev, Juventino iz Štandreža in Vesno iz Križa. V obeh taborih nam niso hoteli povedali nič novega, trenerja pa še nista potrjena. Predsednik Juventine Marko Kerpan: »Te dni poteka na našem igrišču tradicionalni turnir cicibanov in šele zatem bomo razmišljali o članski ekipi v prihodnji sezoni.« Glavna točka je vprašanje trenerja. Ostaja Armando Trentin, glavni protagonist obstanka v ligi? Pri Juventini še ne vedo. »Moramo se namreč še pogovoriti.« Tudi iz Križa ni večjih novosti. Tako nam je zagotovil športni vodja Paolo Vi-doni. Po nekaterih govoricah, naj bi odličnega branilca Ferruccia Degrassija snubila Muggia. V Križu pa so to deman-tirali in dejali, da bo Degrassi ostal pri Vesni.
PROMOCIJSKA LIGA - Tudi v prihodnji sezoni bomo v tej ligi imeli le eno ekipo naših društev, to je repenski Kras Koimpex. Glavna novost je, da repensko ekipo ne bo več treniral Milan Mikuš. Športni vodja Goran Kocman in tudi trener Mikuš sta bila na isti valovni dolžini: »Razšli smo se sporazumno.« Trener je še dodal: »V nekaterih pogledih se naše ideje niso ujemale.« Repensko društvo tako sedaj išče trenerja (ni izključeno, da ga bodo iskali tudi čez mejo).
1.	AMATERSKA LIGA - Predsednik trebenskega Primorca je brez večjih obotavljanj povedal, da bo tudi v prihodnji sezoni 99,9% ekipo treniral Roberto Sorren-tino. »Kar se tiče igralcev, večino bomo potrdili. Prav gotovo bomo poiskali še enega ali dva napadalca. Že jutri (danes op. ur.) bomo na turnirju pri Svetem Ivanu preizkusili kakega novega igralca.« Pri pro-seškem Primorju Interland pa še nič novega. »Moramo se šele dobiti,« je povedal športni vodja Dean Štolfa.
2.	AMATERSKA LIGA - V tej ligi bomo zagotovo imeli dve ekipi, Breg in Zarjo Gajo. Za Sovodnje še ne vemo, če bo nastopalo v 2. ali 1. AL (odvisno od končnice prvenstva). Pri Bregu so potrdili, da bo tudi v prihodnji sezoni treniral ekipo koprski trener Davor Vitulič, s katerim so se letos stoodsotno ujeli. V taboru iz dolinske občine seveda upajo, da bodo lahko končno igrali na domačem sintetičnem igrišču v Dolini. Tudi v taboru Zarje Gaje, ki letos praznuje deset letnico obstoja, se
nekaj premika. »Najbrž bo tudi v prihodnji sezoni trener Moreno Nonis,« je povedal predsednik Robert Kalc. Zarja Gaja bo (če bo igrišče nared) domače tekme igrala v Bazovici.
Pri doberdobski Mladosti (3. AL) pa še nič novega. (jng)
Nocoj Primorec - Primorje
Sinoči se je s tekmo Union - Monte-bello začel tradicionalni poprvenstveni turnir »Il Giulia«, ki ga organizira svetoi-vansko društvo San Giovanni, namenjen amaterskim ekipam iz tržaške pokrajine. Od ekip naših društev bodo nastopale Vesna, ki se je v lanski izvedbi uvrstila na 1. mesto, Primorec, Primorje Interland in Zarja Gaja (lanski finalist in končno 2. mesto). Že nocoj (ob 20.30 na igrišču pri Svetem Ivanu) bo na sporedu slovenski derbi med Primorcem in Primorjem Interland. Jutri bo igrala še kriška Vesna. Ob 20.30 se bodo »plavi« pomerili z Galleryjem. Zarja Gaja pa bo igrala šele v ponedeljek (proti San Luigiju).
Predsednik Krasa Niko Centrone (levo) in danes že nekdanji trener repenske ekipe Milan Mikuš (desno)sta bila v letošnji sezoni na klopi ob igrišču nerazdružljivi par
kroma
play-off 2. al
Sovodnje: zmagati s čim več zadetki
V 2. krogu končnice prvenstva 2. amaterske lige so bili Sovodenjci prosti. »Naš trener si je ogledal tekmo Polcenigo - Nimis 1:0,« je povedal predsednik Zdravko Ku-štrin. »Polcenigo je solidna ekipa, četudi ni posebno navdušila našega trenerja. Poved-li so s kazenskim strelom, zatem pa so igrali precej obrambno. Po teh podatkih sodeč torej niso nepremagljivi. Če bomo igrali koncentrirano, lahko slavimo tudi v gosteh.« V nedeljo bo odsoten le izključeni Baraz. Za belo-modre pride v poštev le zmaga (če izenačijo, bo prvi Polcenigo, ker je po rednem delu sezone zasedel 2. mesto). Pomembno bo tudi število zadetkov. Sovodenjci bodo v Polcenigo odpotovali z avtobusom. Na razpolago so torej mesta tudi za navijače.
Play-off	- 2.	AL
Izid: Polcenigo Budoia	Nimis 1:0,	Sovodnje so
bile proste		
Sovodnje 1	1 0 0	1:0 3
Polcenigo 1	1 0 0	1:0 3
Nimis 2	0 0 2	0:2 0
Prihodnji krog (20.5.):	Polcenigo	Sovodnje.
šolski šport - 15. mladinske športne igre v Občini Devin Nabrežina
V Vižovljah so bili najbolj uspešni učenci osnovne šole Josip Jurčič iz Devina
Kar 330 osnovnošolskih otrok iz devinsko-nabrežinske občine se je včeraj zjutraj zbralo v športnem centru Gal-leryja v Vižovljah na 15. izvedbi mladinskih športnih iger (pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina). Nastopili so učenci treh slovenskih šol (Jurčič iz Devina, Gruden iz Šempolaja in Šček in Na-brežine) ter treh italijanskih (Allighieri, Pascoli in Carducci). Otroci so se pomerili v šestnajstih športnih disciplinah, slovenski osnovnošolci so slavili v dvanajstih panogah, italijanski pa v preostalih štirih. Najbolj uspešna je bila devinska OŠ Josip Jurčič, katero je vodil učitelj telesne vzgoje Mario Adamič. Devinski osnovnošolci so zmagali kar v devetih disciplinah, šempolajska šola Gruden pa je odnesla domov dve prvi mesti. Tekmovalna plat pa prav gotovo ni bila v središču pozornosti: tovrstna srečanja so namreč v prvi vrsti namenjena spoznavanju, prijateljstvu in sožitju. Za nove maj-čke 15. izvedbe mladinskih iger je poskrbela Zadružna kraška banka z Opčin. Prvi trije uvrščeni po panogah:
Učenke osnovne šole Josip Jurčič iz Devina so bile v štafeti najhitrejše. Učenci šol iz Nabrežine, Šempolaja in Devina (na sliki spodaj) čakajo na nastop v poligonu
VREČE (I. RAZRED)
Deklice: 1. Sofia Krevatin (Gruden), 2. Chiara Carugati (Carducci), 3.
mladinski nogomet - Začetniki 11:11, 7:7 in Turnir Gallery
Solidna nastopa
ekip začetnikov Pomladi
ZAČETNIKI 11:11 San Giovanni B - Pomlad A 1:1 (1:0, 0:0, 0:1)
STRELEC ZA POMLAD: D' Oron-
zio.
POMLAD A: Vidoni, Daneu, Pao-letti, Vallon, Verni, Bonetta, Puello, Ros-sone, D' Oronzio, Ridolfi, Krasniqui, Bu-tul, Porro, Tanteri, trener V. Ridolfi.
Tekma ni bila najlepša, četudi je imela Pomlad stalno premoč. Kljub temu je Pomlad izenačila šele tik pred koncem tekme.
ZAČETNIKI 7:7
Cgs B - Pomlad B 2:6 (1:0, 0:5, 1:1)
STRELCI ZA POMLAD: Rebula, Simeoni, Ridolfi 4.
POMLAD B: Ghira, Skupek, Kante, Simeoni, Rebula, Bolognani, Arduini, Marussi, Sedmak, Perco, Guštin, Ridol-fi, trener Livan.
Pomlad B je v drugi tretjini dosegla kar pet golov in tako zasluženo premagala Cgs B.
Turnir v Vižovljah - cicibani Kras - San Sergio 0:5 (0:3, 0:0, 0:2)
Začetniki Pomlad B so se po visokem porazu v prejšnjem krogu proti Muggi opomogli in premagali Cgs B
KRAS: Gregori, Cherin, B. Samsa, R. Samsa, T. Legiša, M. Legiša, Vidali, Kocman, Kosovel, Kaurin, Udovič, trener Pahor.
Varovanci trenerja Andreja Pahorja so bili utrujeni, saj so v dveh dneh odigrali prav toliko tekem. Kras je bil ena-
kroma
kovreden nasprotniku le v drugi tretjini. Začetniki Juventine v nedeljo niso igrali.
Na 2. mladinskem turnirju Gallery sta se v 1. krogu pri ekipah ostalih društev izkazala Jarc (najmlajši Monfal-cone, 4 goli proti Domiu) in Colja (začetniki Gallery A, 2 gola proti Cervignanu).
Anna Battagliarini (Šček).
Dečki: 1. Marko Antonič (Jurčič), 2. Matteo Maggiore (Alighieri), 3. Simone Dall'Aglio (Pascoli).
POLIGON (II. RAZRED)
Deklice: 1. Veronica Valeri (Jurčič), Veronika Oberdank (Jurčič), 3. Mara Vremec (Gruden).
Dečki: 1. Jan Ferfoglia (Jurčič), 2. Simone Favento (Pascoli), 3. Alex Ven-turi (Alighieri).
TEK 50 M (III. RAZRED)
Deklice: 1. Elisa Maria Di Lazza-ro (Alighieri), 2. Carolina Bertoldo (Alighieri), 3. Martina Bearzi (Jurčič).
Dečki:1. Piero Tofolutti (Carduc-ci), Marco Miceli (Pascoli), John Oliver Maggi (Carducci).
MET VORTEKSA (IV. RAZRED)
Deklice: 1. Majkol Tomasini (Jurčič), 2. Rachele Valeri (Jurčič), 3. Metka Kuk (Jurčič).
Dečki: Jurij Devetak (Šček), 2. Francesco Bevilacqua (Jurčič), 3. Luca Zaccagna (Šček).
MET VORTEKSA (V. RAZRED)
Deklice: 1. Aleksa Skerk (Gruden), 2. Elisa Pittin (Alighieri), 3. Jessica Bo-sticco (Carducci).
Dečki: 1. Kevin Kocjančič (Jurčič), 2. Giuseppe Nicotra (Alighieri), 3. Henrik Leghissa (Gruden).
TEK ČEZ DRN IN STRN (IV. RAZRED)
Deklice: 1. Francesca Martini
(Jurčič), 2. Aleksija Terčon (Jurčič), 3. Annabel Napolitano (Alighieri).
Dečki: 1. Ivo Ušaj (Jurčič), 2. David Colja (Jurčič), 3. Tommaso Feri (Alighieri).
TEK ČEZ DRN IN STRN (V. RAZRED)
Deklice: 1. Veronica Moro (Jurčič), 2. Martina Giacomini (Alighieri), 3. Sofia Ercolessi (Pascoli).
Dečki: 1. Amedeo Fabris (Alighieri), 2. Martin Ridolfi (Šček), 3. Luca Po-dlini (Allighieri).
ŠTAFETA
Deklice: 1. Jurčič, 2. Pascoli, 3. Car-ducci, 4. Gruden, 5. Šček, 6. Alighieri.
Dečki: 1. Alighieri, 2. Pascoli, 3. Carducci, 4. Jurčič, 5. Šček, 6. Gruden.
/
ODBOJKA
članska moštva - Veliko govoric, malo dejstev
Pri Valu s seznamom igralcev od letnika 1987 do 1989
Corva: »Florenin ne bo več igral, z ostalimi smo bili zadovoljni, niso pa vsi naši«
Deželna in državna prvenstva so se zaključila šele pred približno tednom dni, govoric v zvezi z naslednjo odbojkarsko sezono pa je v odbojkarskih krogih vendarle že precej. Še najbolj zanimive so tiste, ki zadevajo Valovo ekipo, za katero se v odbojkarskih krogih govori, da bo v naslednji sezoni precej spremenjena: Florenin in Cutuli naj ne bi več igrala, Filip Hlede naj bi se vrnil k svojemu matičnemu društvu Olympii, k Valu pa naj bi prišla mladi podajač Stera s svojim očetom Massimom, ki naj bi prevzel Marchesinijevo mesto. Zato smo takoj kontaktirali odgovornega za Valovo ekipo Sandra Corvo, ki je večino teh govoric demantiral:
»Res je samo to, da v naslednji sezoni ne bomo mogli računati na Florenina, ki bi nam lahko kvečjemu pomagal na kakšnem treningu. Kar se tiče ostalih govoric, pa lahko povem, da imamo pripravljen seznam imen mladih igralcev letnikov od 87 do 89 (ni pa povedal katerim društvom pripadajo), ki bi se nam lahko mogoče pridružili v naslednji sezoni, saj je naš cilj še dodatna pomladitev ekipe. Stere pa vsekakor na tem seznamu ni. Naslednji teden bomo nadaljevali s treningi, vodil pa jih bo še vedno Marchesini. Takrat bomo letošnjim igralcem predstavili svoj program za naslednjo sezono in se pogovorili z njimi. Glede na to, da smo bili letos zelo zadovoljni, bi bili zadovoljni, če bi vsi ostali z nami, niso pa vsi igralci naši, tako da seveda ni vse odvisno od nas in od igralcev samih. Računamo pa, da bomo imeli do naslednjega tedna ali najkasneje konec maja že dokončen spisek igralcev za naslednjo sezono.«
Pri Slogi se trenutno posvečajo pripravi na finale play-offa D lige, po katerem bodo lažje planirali naslednjo sezono. Kar se pa tiče odbojkarjev, ki so letos nastopali v B2 ligi, lahko povemo, da so Slogo kontak-tirala nekatera društva iz Veneta, katerim so bili očitno všeč določeni Slogini igralci, uradno pa naše društvo ni dobilo še nobene ponudbe. B2 ligaša iz naše dežele, to je Cordenons in zdaj še tržaški Ferro Allumi-nio pa z našim društvom doslej še nista stopila v stik. ( T.G.)
Pri Valu naslednje leto ne bo več kapetana Igroja Florenina, ekipo pa nameravajo še dodatno pomladiti
kroma
mladinska prvenstva na tržaškem - UNDER 13 ŽENSKE
Bor že osvojil 1. mesto v svoji skupini
Odločilno zmago je dosegel dva kroga pred koncem - Sokol presenetil Omo A in se dobro upiral Virtusu - Okrnjeni Kontovel se je boril le en set
SKUPINA A
Kontovel - Oma B 1:3 (5:25, 12:25, 25:23, 5:25)
KONTOVEL: Concina, Dell'An-no, Fattori, Klobas, Orza, Rosso. Trener: Nicole Starc
Kontovelke so se s prvouvrščeno Omo B pomerile v močno okrnjeni postavi, tako da je bila tekma razen v tretjem setu, ko so naše igralke igrale zelo dobro, povsem enosmerna, kar potrjujejo tudi delni izidi setov. Do konca prvenstva čaka zdaj Kontovelke z Li-bertasom, na kateri morajo zmagati, če si hočejo zagotoviti končno četrto mesto v svoji skupini.
Izidi 12. kroga: Brunner - Oma B 2:3, Libertas - Coselli Altura 3:0, Co-selli S. Andrea B - Kontovel 3:0, Altura C ni igrala. Vrstni red: Oma B 29, Altura C 24, Brunner 22, Kontovel 11, Coselli Altura 9, Libertas 8, Coselli S. Andrea B 3 (Brunner, Coselli S. Andrea B, Oma B in Kontovel s tekmo več). Naslednji krog: Kontovel - Libertas bo v četrtek ob 19.15 na Proseku.
SKUPINA B
Azzurra - Bor Kinemax 0:3 (7:25, 19:25, 7:25)
BOR KINEMAX: Bruss, Kneipp, Pozzo, Pučnik, Cella, Visintini, Hauschild, Rabak, Gleria Sossi, Steinbach, Goio, Macor. Trener: Betty Nacinovi
Borovke so tudi v tem kolu brez težav osvojile vse tri točke in so si tako dve koli pred koncem rednega dela že zagotovile prvo mesto v svoji skupini, tako da se bo v polfinalu pomerila z drugouvrščeno ekipo iz skupine A (po vsej verjetnosti bo to Altura C). Tekma je bila v bistvu izenačena le v drugem setu, ko so naše igralke veliko grešile, sicer pa je bila razlika med ekipama prevelika, da bi lahko Azzurra borovkam nudila resnejši odpor.
Oma A - Sokol 1:3 (15:25, 18:25, 25:9, 15:25)
SOKOL: Doz, Devetak, Škerl,
Igralke Bora Kinemax so nastope v svoji skupini prvenstva under 13 končale nepremagane
kroma
Škerlavaj, Micheli, Škerk. Trener: Norči Zavadlav
Virtus - Sokol 3:0 (25:18, 25:18, 25:23)
SOKOL: Doz, Devetak, Budin, Micheli, I. in N. Škerk, Pahor, Škerl, Franceschini. Trener: Norči Zavadlav Sokolovke so v zadnjih dneh odigrale dve tekmi in obakrat dobro opravile svojo nalogo. Na tekmi proti drugouvrščenemu Virtusu, za katerega je igral tudi en fantek, sicer niso osvojile niti seta, a so se mu razen na začetku prvega in drugega seta zelo dobro upirale in tako še enkrat potrdile, da so med sezono z rednim de-
lom na treningih veliko napredovale. Še boljše pa so igrale na tekmi z Omo, ki jih je doslej tako v tem prvenstvu kot v kategoriji Under 12 vedno premagala. Kljub temu, da so igrale v močno okrnjeni postavi, so Sokolove odboj-karice postregle s skoraj brezhibnim nastopom in zasluženo osvojile vse tri točke. Popustile so le v tretjem setu, ko so mislile, da imajo po dveh osvojenih setih zmago že v roki, in so zelo slabo sprejemale.
Ostala izida: Coselli S. Andrea A - Altura B, Lucchini - Virtus bo danes. Vrstni red: Bor Kinemax 36, Virtus 26, Lucchini 25, Oma A 19, Sokol
15, Coselli S. Andrea A 13, Azzurra 3, Altura B 1. Naslednji krog: Bor Kinemax - Oma A bo v soboto ob 19.uri na Stadionu 1. maj, Lucchini - Sokol bo 22.5. ob 18.uri v Ul. Biasoletto. Bor Kinemax bo med tednom odigral tudi srečanje zadnjega kroga proti Altu-ri B, in sicer v četrtek ob 19.15 na Stadionu 1. maj.
UNDER14 ŽENSKE
OD 4. DO 6. MESTA
Bor Kinemax - 3:0 (25:14, 26:24, 25:17)
BOR KINEMAX: Bruss, Kneipp, Zerjal, Pučnik, Cella, Visintini, Hauschild, Rabak, Gleria Sossi, Steinbach, Goio. Trener: Betty Nacinovi
Po porazih na polfinalnih tekmah s Kontovelom so borovke spet prišle do gladke zmage. Tokrat so se pomerile z Brunnerjem, ki je v rednem delu prvenstva v svoji skupini osvojil tretje mesto (za pokrajinskim prvakom Al-turo in tretjeuvrščenim Virtusom), njihova zmaga pa razen v drugem se-tu ni bila nikoli pod vprašajem. Za dober nastop zaslužijo pohvalo vse naše odbojkarice, še posebno pa se je tokrat izkazala Martina Zerjal.
OD 11. DO 14. MESTA
Oma A - Sloga 3:0 (25:19, 25:6, 25:20)
SLOGA: Blasina, Cabrelli, Guštin, Križman, Malalan, Smotlak, Stranščak. Trener: Franko Drasič.
Slogašice so tokrat nastopile v okrnjeni postavi in trener Drasič je imel tako na razpolago le svoje najmlajše igralke. Te tehnično prav nič niso zaostajale za domačinkami, ki pa so bile v povprečju dve leti starejše in so torej fizično prekašale slogašice. Naše igralke so se sicer zelo požrtvovalno borile in z izjemo drugega seta tudi nudile svojim nasprotnicam kar soliden odpor. (Inka)
Torek, 15. maja 2007
under 18 moški
Cordenons spet boljši od združene goriške ekipe
Združeni Imsa - Cordenons 1:3 (15:25, 25:22, 21:25, 17:25)
ZDRUŽENI IMSA: Ombrato, J. in G. Černic, Lango, Pantic, Coraz-za, Visintin, Juren (L), Fajt, M. in R. Devetak. Trener: Lucio Battisti
Odbojkarji Cordenonsa so tudi v povratnem delu potrdili, da so boljši, predvsem pa bolj uigrani, od združene goriške mladinske ekipe. Srečanje je bilo sicer samo prestižnega značaja, vseeno pa sta se obe ekipi do konca borili za zmago. Domačini, ki so na zadnjih tekmah igrali nezbrano, so tokrat igrali dokaj dobro, deželni prvak Cordenons pa je zelo malo grešil, in je tako prvenstvo zaključil brez izgubljene točke, saj je Goričanom tokrat prepustil le drugi set, v ostalih pa brez težav slavil, saj je prepričljivo vodil od začetka do konca, tako da njegova zmaga ni bila pod vprašajem. Varovanci trenerja Battistija pa so kljub dvema nepričakovanima porazoma proti slabšim ekipam od njih vseeno osvojili drugo mesto in s tem v bistvu dosegli minimalni letošnji cilj, tako da so lahko s svojo sezono vseeno dokaj zadovoljni, kot nam je povedal tudi trener združene ekipe Lucio Battisti:
»Naše drugo mesto kljub nekaterim spodrsljajem v zadnjih krogih, ko smo igrali močno okrnjeni ali brez prave motivacije, nikoli ni bilo pod vprašajem, škoda pa, da se nismo do konca potegovali za naslov deželnega prvaka. Med nami in deželnim prvakom Cordenonsom, ki je zelo dobra ekipa, tako da je zasluženo zmagal prvenstvo, po mojem s tehničnega in fizičnega vidika ni velike razlike, se pa pozna, da so njegovi igralci veliko bolj uigrani, ker skupaj trenirajo in igrajo. To je bilo po mojem še posebno odločilno na prvi tekmi, ko bi jih lahko tudi presenetili, saj smo pri rezultatu 1:1 v končnici tretjega seta vodili, naši nasprotniki pa so bili že živčni. Če bi takrat zmagali, bi lahko bilo vse drugače. Vsekakor mislim, da bi morali trenirati skupaj, če bi dejansko hoteli ciljati na naslov prvaka. Fantje imajo vsi še veliko rezerve, če bi vsi skupaj trenirali in igrali v deželni ligi tako kot Cordenons, pa bi bolj napredovali kot posamezniki, ker bi vsi precej igrali tudi na članski ravni, boljša pa bi bila seveda tudi naša ekipna igra.«
Rigutti - Sloga Agrimpex 3:1 (25:16, 25:18, 20:25, 25:13)
SLOGA AGRIMPEX: Calzi, Ko-smina, Košuta, Lupinc, Slavec, Strain, Šček, Taučer. Trener Igor Štrajn.
Ta teden se je zaključilo tudi deželno mladinsko prvenstvo, od katerega se je Sloga Agrimpex poslovila sicer s porazom, ki pa ni bil tako gladek kot daje misliti končni izid. Slogaši, ki so nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, so namreč zaigrali zelo sproščeno in so se kar dobro odrezali. Domačini pa so imeli tokrat res zelo veliko mero sreče, saj se jim je cela serija žog dotaknila mreže in potem padla na tla ali črte, ki so na robu igrišča. Slogaše pa so včasih pokopale nekatere naivne napake. Trener Igor Štrajn tako kljub porazu ni bil razočaran nad nastopom svojih varovancev, zadovoljen pa je tudi z vsem potekom prvenstva. »Res je sicer, da bi včasih lahko dosegli kaj več. Prav tako pa je res, da smo se enakovredno kosali tudi z boljšimi ekipami. Igralci so med samim prvenstvom s tehničnega vidika močno napredovali in s tem tudi v celoti dosegli cilj, ki smo si ga pri društvu zanje zastavili«. (Inka)
Ostali izidi: Fincantieri - Vbu 3:0, Buia - Reana 3:0, Cervignano -Mariano/S.Giovanni 0:3. Končni vrstni red: Cordenons 54, Združeni Imsa 43, Buia 37, Hammer 33, Ma-riano/S. Giovanni 27, Sloga Agrim-pex in Fincantieri 24, Reana 22, Cer-vignano in Vbu 3.
18
Torek, 15. maja 2007
ŠPORT
/
jadranje - Na Ameriškem pokalu prva polfinalna regata izzivalcev
BMW Oracle proti Luni že na robu živčnega zloma
Američani so stalno nemočno zasledovali italijansko jadrnico - Premoč New Zealanda
kolesarstvo - 3. etapa dirke Po Italiji
Petacchi najhitrejši v šprintu glavnine
Zahvalil se je zdravniku Cecchiniju, ki je na slabem glasu
CAGLIARI - Karkoli je zdaj povezano s kolesarstvom je povezano tudi z dopingom. Tako je Alessandro Petacchi na včerajšnji 3. etapi dirke Po Italiji slavil zmago prvič po lanski hudi poškodbi (in skupno dvajsetič), ves objokan pa je zmago posvetil Michelerju Bartoliju in še eni osebi, ki je zame kot drugi oče. Novinarji so pobrskali po arhivih in znali povedati, daje ta druga oseba Petacchijev zdravnik in prijatelj Luigi Cecchini, njegovo ime pa večkrat omenjajo v povezavi z razvpitim španskim snovalcem Operacije Puerto Eufemianom Fuentesom. "On ima 63 let, skupaj delava že 12 let in nikoli mu še na kraj pameti ni padlo, da bi mi predlagal česarkoli nepoštenega,« je dejal Petacchi, ki je šprint v Cagliariju začel od daleč, po 195 km pa ugnal Nemca Roberta Foersterja (Gerolsteiner) in Argentinca Maximiliana Richezeja (Ceramica Pana-
ria-Navigare). Sicer nezanimiva etapa je prinesla tudi spremembo na vrhu lestvi-ce.Danilo Di Luca (Liquigas) in njegov rojak in klubski kolega furlanski kolesar Enrico Gasparotto imata enak čas, vendar je zdaj spet prvi Gasparotto, ki je bil na posameznih etapah višje uvrščen. Nekaj strahu je vzbudil padec dDmiana Cunega (tudi njemu sledi Cecchini), ki pa je dobil le udarec v stegno, Gilbertu Simoni pa je za las uspelo obdržati ravnotežje na kolesu.
Danes bo na Giru prost dan, opremo bodo v Neapelj odpeljali s trajektom, kolesarji pa bodo tja poleteli jutri zjutraj z letalom. Etapa s ciljem v kraju Monte-vergine bo prva s ciljem v strmini.
Italijanski olimpijski komiteje medtem kolesarski zvezi priporočil začasni suspenz Ivana Bassa in Micheleja Scarpo-nija zaradi njune vpletenosti v afero Fuentes.
Alessandro Petacchi je v Cagliariju dosegel svojo 20. zmago na Giru d'Italia
ansa
Luna Rossa je v prvi polfinalni regati popolnoma prevladala nad favoriziranim ameriškim BMW Oracle in zmagala z 2 minutama 19 sekundami prednosti, kljub manjšemu zaostanku (45 sekund) pa je bila premoč New Zealanda nad španskim Desafio prav tako zelo očitna
ansa
VALENCIA - Obraz Lawrencea »Larryja« Ellisona, šefa moštva Bmw Oracle Racing, v zadnjih metrih uvodne polfinalne regate na dvobojih izzivalcev Ameriškega pokala proti italijanski jadrnici Luna Rossa, je bil dovolj zgovoren. Po reviji Forbes enajsti najbogatešji mož na svetu, je bil vse prej kot zadovoljen. Še bolj kot nepričakovan poraz, ga je prizadela nemoč svojega moštva. Še dobro, da ni iztrgal krmila iz rok skipperja Chrisa Dick-sona, kot se je v preteklosti baje že dogajalo. Poraza ni požrl niti taktik Gavin Brady, ki se je med regatiranjem proslavil s kričanjem in neprijaznimi vzklikanjem. Tudi jadranje ni več šport za gentlemene. Patrizio Bertelli sicer ni revež, vsekakor se po bogastvu ne more kosati z Ellisonom, ljudi pa pozna in z njimi ravna tudi bolj prijazno. Tako je Luna Rossa svojo prednost pred Američani večala iz milje v miljo. Tako kot na drugi polfinalni re-
gati, na kateri se je moštvo Emirates Team New Zealand s španskim Desafiom igralo kot mačka z mišjo. Španci so v splošni evforiji (na krovu jadrnice je bil tudi kralj Juna Carlos) že razmišljali o finalu z Alinghijem. poznavalci pa zdaj trdijo, da bo Desafio v tem polfinalu ploh težko prišel do točke.
Ali bo Luna Rossa presenetila Američane (v polfinalu je potrebno zmagati petkrat), je seveda še težko reči, zagotovo bo BMW Oracle na današnji drugi regati pod hudim pritiskom. Italijanska jadrnica je včeraj na prvi stranici pridobila 52 sekund prednosti, jih na drugi izgubila 45, na tretji vodila s 400 metri prednosti (+1 minuta 21 sekund), končala pa z več kot dvema minutama naskoka. Najzaslužnejši za zmago Lune Rosse je bil brazilski taktik Torben Grael, vtis pa je, da je v plovbu v vetru Oracle hitrejši, zaradi česar je še porezgodaj, da bi lahko razmišljali o presenečenju.
Dobr nastopo Slovencev na dirki Po FJK
VIDEM - Slovenski kolesar Vladimir Kerkez (Sava) je osvojil skupno drugo mesto na dirki po Furlaniji Julijski krajini. V nedeljski zadnji etapi od San Martino al Tagliamenta do Sa-cileja, dolgi 121 kilometrov, je bil najhitrejši Kolumbijec Rafael Infantino (G.S Podenzano), ki je v cilj prikole-saril 27 sekund pred Kerkezovim moštvenim kolegom Grego Bole-tom. Skupno zmago pa je slavil Rus Aleksander Filipov (A.C.S. Gruppo Lupi), ki je imel pred najboljšim slovenskim tekmovalcem minuto naskoka.Uspeh Slovencev, Kerkez se je tik pod vrh prebil z zmago v četrti etapi, sta dopolnila tekmovalca Radenske Powerbara Robert Vrečer (+ 2:46) in Boštjan Rez-man (+ 2:54) na desetem in 11. mestu, med najboljšo dvajseterico pa je končal tudi Bole, ki je bil 16. (+ 5:26). V zadnji etapi, v kateri so kolesarji morali premagati tudi 1280 metrov visok vzpon do športnega središča Piancavalla, je Rezman osvojil deveto mesto, Vrečer je bil 11., Kerkez pa 16.
Pallamano TS danes doma
TRST - V špornti palači na Čarboli bo danes, s pričetkom ob 19. uri, druga tekma za 3. mesto v A1 ligi med Pallamanom Trieste in Con-versanom. V vsakem primeru bo to zadnja tekma Tržačanov doma. Z zmago bi se hkrati izognili novem sobotnemu gostovanju v Apuliji.
Utah blizu finala
NEW YORK - V košarkarski ligi NBA so odigrali tekmi polfinala vzhodne in zahodne konference. Utah je z zmago v gosteh nad Golden Stateom storil pomemben korak k uvrstitvi v finale zahodne konference, Detroit pa je kljub porazu proti Chicagu na pragu finala vzhoda, saj v zmagah vodi s 3:1 in mu za uvrstitev med najboljša štiri moštva manjka le še ena zmaga.Utah je na pragu prvega konferenčnega finala po letu 1998, v četrti tekmi je še tretjič premagal Golden State, tokrat je bil boljši s 115:101. Bojevniki so bili kljub slabšemu metu in skoku (36:52) še štiri minute pred koncem v igri za zmago, saj so zaostajali le za dve točki (91:93), nato pa je na sceno stopil izkušeni veteran Derek Fisher, ki je 14 od svojih 21 točk dosegel v zadnji četrtini. Fisher je nasprotnike »pokopal« tudi na drugi tekmi, ko je bil mož odločitve v podaljšku. Utah je srečanje končal z delnim izidom 22:10.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SESTAVIL LAKO
DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK
JUNAKINJA BÜRGERJEVE BALADE
SLOVENSKI PEVEC PESTNER
TEKMEC FAUSTA COPPIJA
GLAVNO MESTO KAZAHSTA-NA ... ATA
ENA NAŠIH NAJBOLJŠIH ŠPORTNIC MILIC
ROD TROPSKIH RASTLIN
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
MALALAN IGOR
VOJSKA STARE JUGOSLAVIJE ... GARDA
PASTIRSKA PESEM
VOJAŠKI NOVINEC, NABORNIK
2IVALSKO CREVO, NADEVANO Z MESOM
ENOTA ZA MERJENJE ELEKTR. TOKA PTICA UJEDA
VELIKE IN HITRE VOJNE LADJE
IZREDNOST, OGROMNOST
NJORKA UMRLJ HRV. KOŠARKAR PETROVIČ
RICHARD OWEN
SKRIVNOST
KEKE ROSBERG
KRALJEVO BIVALIŠČE
PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DR2AVE
REKA V NEMČIJI
MESTO NA HRVAŠKEM
ZAČINJENA OBARA BORBA
NEPOZABNI VRATAR MLADOSTI GERGOLET
VEČJI KOS POHIŠTVA
GORIŠKI ŠPORTNI DELAVEC (DINO)
BOJAN ADAMIČ
ALBERTO TOMBA
SLADKOVODNA RIBA
TROJANSKI JUNAK
PODZEMNI 2U2KOJEDI
OBER
2ENSKA, 2RTEV NASILNE SMRTI
AMERIŠKA IGRALKA (ABBE)
NEKDANJA BOROVA ATLETINJA TAVČAR
MESTO V MONGOLIJI
2IVEC
ALESSANDRO NESTA
OČE
MLEČNI IZDELEK
TAKO V NEDELJO
Massa drugič letos
BARCELONA - Izidi dirke SP formule 1 za VN Španije v Barceloni (65 krogov, 302,575 km): 1. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 1:31:36,230 (povp. hitrost: 201,151 km/h); 2. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) + 6,790; 3. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Mercedes) 17,456; 4. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 31,615; 5. David Coulthard (VBr/Red-Bull-Renault) 58,331; 6. Nico Rosberg (Nem/Williams-Toyota) 59,538; 7. Heikki Kovalainen (Fin/Renault) 1:02,128; 8. Ta-kuma Sato (Jap/Super-Aguri-Honda) 1 krog. SP skupno (4): - dirkači: 1. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 30, 2. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Merce-des) 28, 3. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 27, 4. Kimi Raikkoenen (Fin/Ferrari) 22, 5. Nick Heidfeld (Nem/BMW-Sauber) 15, 6. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 8, 7. Giancarlo Fisichella (Ita/Renault) 8, 8. Nico Rosberg (Nem/Williams-Toyota) 5 . Konstruktorji: 1. McLaren-Mercedes 58, 2. Ferrari 49, 3. BMW-Sauber 23, 4. Renault 11, 5. Toyota in Williams-Toyota 5, 7. Red-Bull-Renault 4, 8. Super-Aguri-Honda 1. Nogomet: Naslov Anderlechtu BRUSELJ - Nogometaši Anderlechta so si krog pred koncem sezone belgijskega prvenstva po domači zmagi (6:0) nad klubom FC Brussels že zagotovili naslov državnega prvaka, 29. v klubski zgodovini.
Fenerbahče turški prvak CARIGRAD - Nogometaši Fener-bahčeja so turški prvaki za sezono 2006/07. Fenerbahče vodi nekdanji legendarni brazilski zvezdnik Zico.
Domžale suvereno
Izidi 33. kroga nogometne Prve lige Telekom Slovenije: Primorje - Domžale 0:4 (0:2), Drava - HIT Gorica 6:4 (4:1), Koper - Maribor 2:1 (2:1), Interblock - Bela krajina 1:0 (1:0), Nafta - MIK CM Celje 1:1 (0:0); Lestvica: Domžale 68, HIT Gorica 55, Maribor 50, Drava 49, Primorje 48, Nafta 45, MIK CM Celje 41, Koper 39, Bela krajina 25, Interblock 24.
Gimnastika: Petkovšek slavil
GENT - Slovenski telovadec Mita Petkovšek je na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki v Gentu vnovič na bradlji premagal vso konkurenco. Potem ko je trikratni evropski prvak že za kvalifikacijski nastop prejel najvišjo oceno, je dobro nastopil tudi v finalu najboljše osmerice in si z oceno 16,025 spet s skoraj pol točke prednosti pred najbližjimi zasledovalci pritelovadil novo zmago.
Tenis: Nadal tretjič zapored
RIM - Španski teniški zvezdnik Rafael Nadal je postal prvi igralec v zgodovini, ki je trikrat zapored slavil na turnirju serije masters v Rimu. V današnjem finalu 2.082.500 evrov vrednega turnirja je drugi nosilec turnirja po uri in 24 minutah ugnal šestopostavljenega Čilenca Fernanda Gonzaleza s 6:2 in 6:2 ter tako dosegel že 77. zaporedno zmago na pesku.
Hokej: Kanadčani prvaki
MOSKVA - Kanadska hokejska reprezentanca je novi svetovni prvak. V finalu letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Moskvi so Kanadčani, gostitelji naslednjega SP leta 2008, premagali Finsko s 4:2 (2:0, 1:0, 1:2). V tekmi za tretje mesto je domača reprezentanca Rusije s 3:1 (2:0, 1:0, 0:1) premagala Švedsko.
Torek, 15. maja 2007 1 9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica, nova gorica - Nedeljski Koncert na meji 2007 priklical večtisočglavo množico
Pred Severno postajo glasba združila mesti
V prijetnem, že poletnem vzdušju se je zgodil zadnji Koncert na meji, tiski, ki je nosil oznako 2007. Trud desetin ljudi, ki je sodelovalo pri organizaciji zahtevnega večera, je bil poplačan s prisotnostjo na tisoče ljudi, ki so ob dobri mednarodni glasbi uživali in se veselili. Torej vnovič pohvala kolektivu Kulturnega doma, novogoriškemu Kulturnemu domu in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pomagali pri izvedbi nedeljskega večera na trgu dveh Goric. Vzdušje, ki ga znajo take pobude ustvariti presega vrednost samega ustvarjalnega dela, brez katerih pa vseeno ne gre, saj brez pravih glasbenih adu-tov se več tisoč ljudi težko zbere. Zoran Pre-din, Alice in Oliver Dragojevic so glasbeniki prve lige, vsekakor pa so vsi nastopajoči zelo dobro opravili svoje delo. Letošnji Koncert na meji je kot vedno sad sodelovanja več ustanov jn ljudi. Tokrat je pomemben nosilec projekta bil festival Vocalia iz Ma-niaga, pod okriljem katerega so se zbrali dirigent Valter Sivilott, orkester akademije Na-onis in Kulturni dom iz Gorice. Zasnovali so poseben program, v katerem so bili prvorazredni pevci del širšega projekta. Aranžiranje je bilo posebej prirejeno, poleg orkestra pa je na odru pel kar devetdesetčlanski zbor s pevci iz obeh Goric, med le-temi pa so bili tudi gojenci glasbene šole Emil Komel. Valter Sivilotti je še enkrat dokazal, da so mu take priredbe kot naročene. Mojstrsko je najprej napisal in aranžiral program, v nedeljo pa izvrstno vodil koncert, ki ga je uvedel s preludijem, kije spominjal na Michaela Ny-mana. Po pozdravih županov Brancatija in Brulca je stopila na oder furlanska Napoli-tanka Zaira Zigante; nekaj skladb v angleščini (Lonely, Why, Another Day in Son of the dawn), s katerimi je dokazala, da bomo še večkrat slišali o njej in o njenem glasu.
Proti mraku je bila na potezi Martina Feri, ki je občinstvo osvojila z Gershwinovo Summertime, nato pa duetirala z večnim zapeljivim romantikom slovenske glasbe Zoranom Predinom v hitu Še en gumb. Predin je večtisočglavi publiki, ki seje bila med tem zbrala na odprtem trgu, podaril tri cukrčke: Pridi k meni, Ljubimec iz omare in Maribor je nor. Med nastopi so se tudi veliki zbor in orkester Naonis lahko izrazili kot protagonisti. Po Zoranovem nastopu so nam podali lepo Back to Bucarest.
Šest tisoč? Sedem tisoč? Točno ne vemo, koliko jih je bilo, vendar je bil trg obeh Goric popolnoma poln, ko je na oder stopi-
Madžarski Doberdob
V konferenčni dvorani ronškega letališča bodo v petek ob 18.30 predstavili knjigo v madžarskem jeziku »Karsti Koveken Jarva«, ki je posvečena prvi svetovni vojni na območju med do-berdobskim Krasom in Sočo. Pri izdaji knjige, v kateri so tudi mape in stari dokumenti, sta sodelovala združenje Pro Loco iz Foljana-Redipulje in občina Ronke.
Pizzolitto v Zaječarju
Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto je na obisku v mestu severne Srbije Za-ječarju, kjer so mu včeraj podelili častno meščanstvo. Stiki med Tržičem in Zaječarjem, v katerem živi 80 tisoč ljudi, so se razvili zaradi sodelovanja obeh občin na festivalu Med zvoki krajev. Ob tem so lani sedeže iz tržiškega gledališča, ki so jih zamenjali z novimi, prepeljali v srbsko mesto, kjer so z njimi prenovili tamkajšnji kulturni dom.
Prefektu o Soči
Zveza Legambiente je včeraj izročila prefektu Robertu De Lorenzu dosje o Soči, okoljevarstveniki pa so se ob tem izrekli proti gradnji novega jezu, ki ga namakalni konzorcij načrtuje gorvod-no od Pevmskega mostu.
la Alice. Prefinjena dama je v polurnem nastopu kar šarmirala z svojim prefinjenim glasom. Najprej je zapela Pasolinijevo poezijo Febbraio, potem pa Gaberjevo Non insegan-te ai bambini, zapeto skupaj z zborom. No, hiti so bili že tu: I treni di Tozeur in Perspet-tiva Nevski, ki sta nastali v letih plodnega sodelovanja z Battiatom, a tudi furlanska Anin a gris, ki je nastala v zadnjih letih kar doma, saj Alice že več let biva v Furlaniji. Nastop se je zaključila z mogočno izvedbo svoje morda največje uspešnice, skladbe Per Elisa, s katero je leta 1981 zmagala v Sanremu.
Nekaj pred 22. uro j e stopil na oder med publiko najbolj priljubljeni nastopajoči Oliver Dragojevic. Dalmatinski »lomilec src« je v spremstvu dirigenta Valterja Sivi-lottija, orkestra Naonis in združenega zbora USCI zapel kar šest skladb. Nestajem, Kad mi dodes ti, Galeb i ja, Vridilo ter zaključni uspešnici Malinkonija in Cesarica, ki sta doživeli pravo vriskanje in splošno petje mednarodne publike. Koncert na meji 2007 se je sklenil z himno Johna Lennona Imagine, ki pa žal je niso zapeli »slavni« nastopajoči, pač pa samo zbor. Večer pa se sploh ni zaključil, saj se je po krajšem premoru rajanje nadaljevalo do čez polnoči z Oliverjem in njegovo spremno skupino Dupini. V bolj razgibani in rockerski izvedbi so zaigrali lep presek izredno bogate in priljubljene Dragojeviče-ve glasbene ponudbe.
Množica na trgu pred Severno postajo (zgoraj) in Martina Feri med svojim nastopom (desno)
bumbaca
APrimorski
~	dnevnik
tržič, gorica
Najstnika obtožena spolnega nasilja
V Tržiču je osebje goriške kvestu-re aretiralo dva 15-letna fanta, ki ju bremenita obtožbi spolnega nasilja in širjenja pedo-pornografskih posnetkov. Policisti goriškega letečega oddelka in tržiškega komisariata so preiskavo začeli potem, ko jih je 14. januarja zdravnik iz tržiške bolnišnice obvestil, da je 16-letna mladenka spraševala po tabletki proti nosečnosti s hitrim učinkom. Ker je bilo dekle mladoletno, je zdravnik obvestil starše, ob prisotnosti katerih je 16-letnica povedala, da potrebuje tableto, ker naj bi jo dan prej dva mladeniča posilila. Policisti so takoj sprožili zbiranje obvestil in ugotovili, da je 16-letnica 13. januarja v javnem lokalu v Gorici srečala 15-letnega znanca, ki jo je povabil, naj z njim preživi večer. Kmalu zatem se je paru pridružil še en 15-letni fant, ki ju je zaradi odsotnosti staršev povabil na svoj dom. V stanovanju sta mladeniča začela nadlegovati 16-letnico, nato pa sta jo prisilila k spolnemu odnosu, ki sta ga posnela z mobilnim telefonom. S posnetki sta se v naslednjih dneh bahala pred prijatelji in dokazovala svojo moškost. Preiskovalci, ki ju je koordiniralo javno tožilstvo pri sodišču za mladoletne v Trstu, so posnetke zasegli, nato pa 15-letnika aretirali. Tržaško sodišče je za mladoletnika določilo trimesečni zaporni nalog, sicer pa so ju policisti že pospremili v terapevtski središči izven de že le.
Novopečeni očka povzročil prometno nesrečo
21-letni bosanski državljan Aleksander Spasojevic se je včeraj dopoldne iz bolnišnice, kjer je malo prej privekal na svet njegov novorojenec, odpravljal na matični urad tržiške občine, vendar je med potjo s svojim avtomobilom opel vectra trčil v kolesarja. Bosanski državljan se ni zavedal, da je povzročil nesrečo in je nadaljeval po svoji poti, 59-letni kolesar Ermanno Moscarda, pa je obležal na tleh z raznimi poškodbami, zaradi katerih so ga odpeljali v tržiško bolnišnico in se bo zdravil deset dni. No-vopečenega očeta so kmalu zatem izsledili tržiški policisti, ki vodijo preiskavo o nesreči.
kANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Mila Bratina
Na listi »Progetto Gorizia« podpira županskega kandidata Bellaviteja
Na listi »Progetto Gorizia«, ki podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja«, nastopa Mila Bratina. Rojena je v Turinu, v Gorici, kjer si je uredila družino, pa živi že trideset let.
»Rodila sem se v Turinu leta 1974, od dveh let starosti dalje pa živim v Gorici. V zadnjih petih letih sem zaposlena kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu v Romjanu, pred tem pa sem delala v drugih slovenskih šolah na Goriškem. Ma-turirala sem na slovenskem učiteljišču Simona Gregorčiča. Ob delu študiram še na Univerzi za tolmače in prevajalce. Imam trinajst-letno hčer.
Z veseljem sem sprejela kandidaturo na listi »Progetto Gorizia«, ker so mi jo predlagali ljudje, ki jim zaupam zaradi njihovega preteklega dela, njihovih nazorskih prepričanj in njihovega gledanja na goriško stvarnost, predvsem pa, ker lista podpira županskega kandidata Andrea Bellaviteja, ki se je odločil za to pomembno potezo iz ljubezni do Gorice. Prihodnja goriška volilna preizkušnja je za našo prihodnost izrednega pome-
na, s aj bo od nj enega rezultata odvisno, ali bo Gorica nadaljevala svojo pot v evropskih integracijskih pro-ce sih ali pa se ponovno zaprla v svojo preteklost.
Ker imajo volitve za obnovo občinskega sveta predvsem administrativni predznak, bo treba poskrbeti za ekonomičnost in učinkovitost. Ne smemo ponoviti na krajevni ravni napake, ki se včasih delajo na vsedržavni. Zavzemala se bom za to, da bodo stroški politike in uprave nižji, da bo politika bližja vsakdanjim potrebam prebivalstva, da bo oblast resnično vrnjena občanom, da bodo občinska upravna struktura in občinski uslužbenci pravilno vrednoteni in ustrezno nagrajeni za svoje neprecenljivo vsakdanje delo.«
Andrej Fajt
Na listi Forum za Gorico podpira županskega kandidata Bellaviteja
Na listi Foruma za Gorico, ki podpira župansko kandidaturo Andrea Bellavi-te ja, nas to pa Andrej Fajt.
»Ime mi j e Andrej Fajt. Vrsto let delam v naših ustanovah. Aktiven sem bil in sem na političnem, kulturnem in športnem področju. Trdno verjamem v družino in sožitje tu živečih narodov. Kandidiram na listi Fo rum za Go ri co, ki pod pi ra žu pan -skega kandidata Andrea Bellaviteja. Najprej sem to storil zaradi prijateljstva do Andrea, ker ga spoštujem in verjamem, da bo uspel združiti naše mes to in iz nje ga po te gni ti tis ti člo -veš ki po ten ci al, ki bo na še mes to ov -rednotil in postavil v center evropskega dogajanja. Potem zaradi vseh dru-
gih kandidatov, ki si nesebično prizadevajo, da bodo lahko dali našemu mestu lepšo bodočnost. Skupaj bomo gradili na temeljih demokracije in medsebojnega spoštovanja. V tej volilni kampanji bomo prišli do vseh vas, Goričani, z resnimi predlogi in še bolj resnimi nameni. Ne bom in ne bomo veliko obljubljali, še manj pa koga žalili. Radi bi bili dosledni, poslušni in delavni, da bi lahko nadaljevali po poti, ki jo je že prejšnja uprava začrta la in vo di k mir ne mu so žit -ju. Te temelje bi radi nadgradili najprej s konstruktivnim dialogom z občani, tudi drugače mislečimi, potem pa še v povezovanju s sosedi Novo-goričani, Vipavci, Brici in Furlani. V sklopu koalicije sem pristopil delavni skupini, ki skrbi za odraščajočo mladino. Prizadeval si bom tudi, da bi se Slovenci bolj povezali med sabo, da bi premoščali še obstoječe pregrade in do soseda Italijana, Furlana, Kosovca, Srba, Hrvata in Kitajca pokazali večjo odprtost.«
20
Torek, 15. maja 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
volitve - V avditoriju Fogar prvo soočenje med vsemi županskimi kandidati
Prihodnost goriškega zdravstva vroča tema volilne kampanje
Romolijeva reakcija na vprašanje novinarja sprožila žvižge v dvorani - »Nastavil mi je past« ^^l^,2 ^ oj^.
VOLILNA TRIBUNA
Vera in politika
Lista »Progetto Gorizia« prireja danes ob 18. uri v dvorani Pietro Co-colin v ulici Seminario posvet na temo vere in polike. Spregovorili bodo Pietro Biasiol, Gabriella Burba in Michele Cassese. Posege bo povezoval duhovnik Lorenzo Bo-scarol.
Prihodnost goriškega zdravstva je nočna mora sedmih županskih kandidatov na majskih volitvah. Pomanjkanje osebja v nekaterih oddelkih, krčenje števila storitev in možnost spojitve goriškega in tržaškega zadravstvenega podjetja so na včerajšnjem, prvem soočenju med vsemi kandidati za mesto goriškega župana dvignili temperaturo v avditoriju Fogar, kjer je združenje Gorizia-Europa organiziralo javno srečanje. Pripravljenost kandidatov v zvezi z aktualnimi temami, med katerimi so bile turizem, trgovina, okolje in globe, so preverjali predstavniki krajevnih časopisov, ob pikrem vprašanju v zvezi z goriškim zdravstvom pa se je desno-sredinski kandidat Ettore Romoli razburil.
Novinar je Romolija vprašal za pojasnilo v zvezi z izjavami, v katerih je kandidat izrazil nasprotovanje spojitvi med goriškim in tržaškim zdravstvenim pod-jetj em, medtem ko je bil leta 1999 v deželnem odboru, z odločitvami katerega se je po mnenju mnogih začel propad goriškega zdravstva. »Gre za tendenciozno
vprašanje ad personam. Nastavil mi je past,« se je razjezil Romoli, žvižgi publike pa so desnosredinskega kandidata še bolj razburili. »Združitev zdravstvenih podjetij in ukinitev goriškega, na katero cilja Illyjev odbor, je pravi problem. Leta 1999 smo se odločili za nekaj drugega, in
sicer za selitev bolnice v poslopje Janeza od Boga, ki ga bomo leta 2008 odprli,« je povedal Romoli. »Gorica je glavno mesto pokrajine, zato se bomo uprli možnosti, da bi ostala brez bolnišnice. Govoriti vsekakor ne gre le o poslopju, pač pa o kakovostnih oddelkih in zagotovitvi vseh po-
renče - 30. obletnica pobratenja z občino Štarancan
Prijateljstvo iz vojnih časov
Renčani so med goriško fronto pomagali italijanskim partizanom s hrano in z obleko
Ob predstavitvi dogodkov, ki so jih v Renčah pripravili ob treh pomembnih obletnicah, je bilo v včeraj veliko govora tudi o sodelovanju in prijateljstvu z občino Štarancan. V Renčah bodo naslednji teden namreč obeležili 750 let prve pisne omembe kraja, 60 let športnega društva Partizan in 30 let pobratenja z občino Štarancan. Svetnica Katjuša Žigon, zadolžena za prireditve ob obletnici tega pobratenja, je kot rdečo nit vseh praznovanj postavila medvojne dogodke, ko so se na renškem območju skupaj s Slovenci borili tudi italijanski in furlanski partizani. Domačini so jim pomagali pri obleki in hrani in stkala so se prijateljstva, ki so pomenila temelj današnjega sodelovanja. Spomin je ostal tako živ, da so borci čezmejne stike obdržali tudi v letih, ko za Slovence prijateljevanje z zahodom ni bilo ravno priporočljivo.
Leta 1977 je takratna skupščina občine Nova Gorica sprejela sklep o pobratenju. Od takrat so srečanja med borci, občinskimi upravami, društvi, šolami in vrtci večkrat letno. Za krajane iz pobratenega Štarancana so v Renčah organizirali
spoznavanje Renč, ki bo potekalo v nedeljo, 20. maja, ob 9.30. Ob 17. uri 30 minut bo v šolski knjižnici potekala okrogla miza, kjer bo profesorica Suzana Černe predstavila geografske značilnosti renških dobrav, doktor Drago Svoljšak pa arheološke najdbe v Renčah. Zaključek praznovanj omenjenih obletnic bo v nedeljo, 27 ma-
Vodostaj Vipave v Renčah je zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin v teh dneh zelo nizek
fotos.j.
ja, ob 14.30, ko bosta občini podpisali listino o pobratenju. Na odprti slavnostni seji krajevne skupnosti Renče bodo podelili priznanja prebivalcem iz Štarancana, ki so za dolgoletno sodelovanje najbolj zaslužni. V kulturnem programu bosta nastopila mladinski pevski zbor iz Štarancana in Moški pevski zbor Provox. (sj)
Na volilnem soočenju prvič vseh sedem županskih kandidatov
bumbaca
trebnih storitev,« je povedal kandidat Olj ke Giulio Mosetti, medtem ko je drugi levosredinski kandidat Andrea Bellavi-te osredotočil pozornost na izgubljeno priložnost čezmejnega zdravstva. »Prava re-šitevje bilo čezmejno zdravstveno središče, saj bi povezava s šempetersko bolnišnico pomenila večji okoliš, večje število uporabnikov in torej večjo težo bolnišnice. Na tem področju ni še vse zapravljeno, vsekakor je treba delati zato, da bo Gorica pridobila pomembnejšo vlogo v deželi in izven nje,« je ocenil Bellavite. Po besedah kandidatke liste »Cittadini per Gorizia« Donatelle De Gironcoli je spojitev zdravstvenih podjetij manjši problem kot kakovost storitev in organizacija zdravstva na teritoriju, kandidat stranke Upokojencev Luigi Ferone pa meni, da je spojitev med zdravstvenimi podjetij posledica neupoštevanja Gorice.
V zvezi z gradnjo veleblagovnice v ulici Terza armata so bila mnenja kandidatov dokaj deljena. Kandidat liste »Progetto Nordest« Giovanni Glessi veleblagovnici nasprotuje, istega mnenja pa sta tudi Ferone in Erminio Tuzzi (lista »Per Gorizia«), po katerih bi bilo treba podpirati male trgovce. Romoli namerava komercialno središče graditi v središču mesta, Mosetti pa je za iskanje rešitve v sinergiji z zvezo trgovcev. Gironcolijeva je predlagala »veleblagovnico v mestu« z ovrednotenjem Travnika in bližnjih ulic, Bellavite pa želi nadaljevati s projektom veleblagovnice v ulici Terza armata, urediti pokrito tržnico in ovrednotiti male trgovce v mestu.
Beseda je tekla tudi o fotokamerah na semaforjih in globah, ki jim bolj ali manj vsi kandidati nasprotujejo, več polemik in nelagodja med publiko pa je vzbudila tudi tema Livarne.
Aleksija Ambrosi
volitve - Mosetti obiskal KC Bratuž
Za večje koordiniranje med kulturnimi ustanovami
rodnimi ustanovami v mestu. Zgodi se namreč, da pride do istočasnih prireditev, Mosetti pa je poudaril, da mora pri tem ključno vlogo odigrati občina.
Kandidatu Oljke je včeraj izrekel podporo tudi poslanec Alessandro Ma-ran. »Desna sredina ne more odgovarjati potrebam Gorice, saj je zasidrana v zgodovino. Tudi drugi del leve sredine ne bo kos izzivom mesta, primanjkuje mu povezava z vse-državnim političnim vodstvom,« je povedal Maran in poudaril perspektivo Demokratske stranke, ki jo goriška Oljka že ponazarja. »Mi smo prava novost na goriškem političnem prizorišču. Različne stranke znotraj Oljke so izdelale enoten program, ki hoče doseči, da se bo v Gorici dobro živelo,« je zaključil Mosetti, kije v nedeljo srečal tudi predsednika okrožnega sveta za Podgoro Walterja Bandelja.
Potrebno je koordiniranje med goriškimi kulturnimi ustanovami, za vsklajevanje njihovih pobud pa mora poskrbeti občina. Kultura je bila včeraj v središču srečanja v centru Lojze Bratuž, kjer seje županski kandidat Oljke Giulio Mosetti pogovoril s predsednico Franko Žgavec in sodelavci. Mosetti, ki sta ga spremljala kandidata SSk za rajonske svete Miloš Čotar in Katia Bandelli, je povedal, da slovensko ustanovo pozna in da ceni njeno vsestransko delovanje. Žgavčeva je opozorila, da se čuti potreba po večji koordinaciji med so-
volitve - Bellavite na Kinoateljeju
Čezmejno sodelovanje namerava nadgraditi
zanja za sožitje in za tkanje čezmej-nih stikov izredno pomemb na. Ob zaključku srečanja je Doktorič poudaril, da ceni Bellavi-tejev nastop, saj leta dosledno verjame v celovitost goriškega prostora in ne dela razlik med Slovenci in Italijani. Bellavite se je
v nedeljo udeležil kolesarskega izleta v priredbi list, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Približno sto kolesarjev, med katerimi je bilo tudi veliko otrok, se je odpravilo do trga pred Severno postajo, kjer jih je sprejel novogoriški župan Mirko Brulc. Po krajšem pogovoru z županom, med katerem so izpostavili potrebo po nadgradnji čezmejnega sodelovanja, so kolesarji nadaljevali z obhodom mesta in s svojo prisotnostjo poudarili potrebo po gradnji kolesarskih stez.
Kultura in prihodnost Gorice sta bili v osredju pogovorov med včerajšnjim obiskom županskega kandidata petih le-voredinskih list Andrea Bellaviteja na Kinoateljeju. Ob prisotnosti kandidata za občinski svet na listi Foruma za Gorico Marka Marinčiča se je Bellavite srečal z predsednikom Kinoateljeja Alešem Doktori-čem, podpredsednico Nadjo Velušček ter člani Markom Gusom, Piervittoriom Vi-torijem in Saro Hoban. Županski kandidat je menil, da so Kinoateljejeva napre-
Zupanski kandidat Oljke Giulio Mosetti se bo danes ob 9.30 srečal z županom iz Gradišča Francom Tommasinijem, ob 12. uri pa bo sodeloval na srečanju med županskimi kandidati, ki ga prireja združenje SOS Rosa. Ob 18. uri se bo srečal s predstavniki zveze in-dustrijcev, ob 19.30 pa bo v gostilni Vecia Gorizia v ulici Ascoli prisluhnil predlogom in težavam prebivalcev iz severnega dela mesta.
Občani o odpadkih
Zupanska kandidatka Občanov za Gorico Donatella De Gironcoli bo danes ob 12.30 ob stojnici na kor-zu Verdi skupaj z županom iz Tri-vignana Francescom Martinesom spregovorila o pobiranju odpadkov in brezplačnih taksijih za starejše osebe, ki so jih uspešno uvedli v furlanski občini. Ob 20.45 bo De Gironcolijeva predstavila svoj volilni program v Western Palace Hotelu.
Bellavite z mladimi
Zupanski kandidat petih levosre-dinkih list Andrea Bellavite bo danes ob 10. uri obiskal center za duševno zdravje, ob 12. uri pa bo sodeloval na srečanju med županskimi kandidati, ki ga prireja združenje SOS Rosa. Ob 21.30 bo v baru Enigma prisluhnil predlogom in težavam mladih.
Romoli v Podturnu
Zupanski kandidat desne sredine Ettore Romoli se bo danes ob 20.30 srečal s prebivalci iz Podtur-na v dvorani tamkajšnjega občinskega večnamenskega središča. Še pred tem bo ob 17.30 v bivšem baru Morocco prisoten na predstavitvi knjige Manifest ženske (»Il manifesto di una donna«), ki jo je napisala deželna svetnica Antonella Battellino.
Za odprto mejo
Kandidatka za občinski svet Občanov za Gorico Claudia Cantarin si želi še bolj odprto mejo in tesnejše stike med Gorico in Novo Gorico. Kandidatka opozarja, da so mladi iz goriškega središča Centro Giovani in iz novogoriškega Mladinskega centra izpeljali več skupnih pobud. Po njenih besedah med mladimi ni in na kulturnem področju ni večjih predsodkov, drugače pa je, ko se govori o dvo-jezičnosti, trgovini, gospodarstvu in narodni pripadnosti. Po njenih besedah je treba zato izpeljati čim več čezmejnih pobud in si ob tem prizadevati za spoštovanje in spoznavanje med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupnostmi.
Casini na Goriškem
Državni vodja stranke UDC Pier Ferdinando Casini se je včeraj udeležil raznih predvolilnih srečanj desne sredine. V Gradežu je med drugim spregovoril o partnerskih zvezah DICO in poudaril, da pričakuje levo sredino v parlamentu, saj po njegovih besedah ne bo imela dovolj glasov za odobritev zakonskega osnutka. V večernih urah je Casini obiskal Gorico, kjer se je srečal s kandidati stranke UDC za občinski svet. Gorico je včeraj obiskal tudi državni tajnik stranke Italijanskih republikancev Giorgio La Malfa, ki se je srečal s predstavniki desnosredinske koalicije.
WWF jutri s kandidati
Preblematikam okolja bo jutri ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici posvečeno soočenje med sedmimi županskimi kandidati, ki ga prireja zveza WWF.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 15. maja 2007
21
gorica - Srečanje šolskih gledaliških skupin	Lekarne
Z gledališčem
v • ■ •	•
rušili mejo
Prva nagrada italijanskemu licejskemu polu
S podelitve priznanj v kulturnem centru Lojze Bratuž
bumbaca
Izvirnost besedila, brezhibna režija, karakterizacija oseb in družbena razsežnost igre so prepričali žirijo letošnjega čezmej-nega Srečanja šolskih gledaliških skupin, ki je na sobotnem nagrajevanju v centru Bratuž podelila prvo nagrado dijakom goriških licejev Duca degli Abruzzi in Slataper za igro »Corriere del mattino. Una citta in crona-ca«. Na 12. izvedbi tekmovanja, ki je od 7. maja potekalo na različnih prizoriščih na obeh straneh meje, je sodelovalo približno 300 dijakov iz goriške pokrajine in iz Nove Gorice, med katerimi so bili tudi dijaki slovenskih višjih šol Cankar, Vega in Zois, ki so se predstavili z igro Zadetek v prazno. Žirija v sestavi predsednice Samante Kobal, Gianfranca Candie, Anite Kravos, Silvie Lor-
usso in Dalie Vodice je dodelila še vrsto priznanj. Omeniti gre nagrado za najboljšo scensko postavitev, ki jo je prejela skupina Dramsko Gledališke Gimnazije iz Nove Gorice, pa tudi nagrado za najboljšo žensko igralko, ki si jo je prislužila Evelin Kranjc.
Zaključni večer letošnje izvedbe tekmovanja, katerih organizacijo je goriška pokrajina zaupala združenju Artisti Associa-ti, sta spretno vodila Tjaša Dornik in Enrico Cavallero, na zaključnem večru v centru Bratuž pa so na oder stopili tudi pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, novogo-riški podžupan Vojko Fon, predstavnik Fundacije Goriške hranilnice Vincenzo Sfiligoj in predsednik združenja Artisti associati Walter Mramor. (Ale)
gorica - Začel se je niz prazničnih pobud
Ob stoletnici skavtizma so odprli skupno razstavo
napaja celotno mesto ki je v zadnjih letih postalo simbol čezmejnosti. Odprtja razstave se je udeležila lepa množica ljudi, veliko pa je bilo predvsem mladih skavtov. Med prisotnimi sta bila tudi začetnika goriškega skavtizma Sergio Tavano in Bernard Spazzapan. Oba sta iz lastnih izkušenj poudarila pomen, ki ga organizacija ima pri razvoju osebnosti posameznika. Razstava bo na ogled do 26. maja od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro.
Obiskovalcu razstave so na ogled številne fotografije iz bližnjih poletnih taborov, skupnega dviganja zastave in nenazadnje utrinki iz ustaljenega ceremoniala zaobljub. Vedno v okviru obeleževanja stoletnice bodo v soboto, 19. maja, med 16 in 19. uro v parku ob Kornu v ulici Brass v Gorici dejavnosti po skupinah, dan kasneje na istem mestu in v ulici Boccaccio z začetkom ob 9. uri celodnevno srečanje, 25. maja pa v avditoriju okrogla miza na temo aktualnosti skavtske vzgojne metode. (vs)
V okviru svetovnih pobud proslavljanja stoletnice nastanka skavtizma so v petek v prostorih deželnega avditorija v Gorici odprli spominsko razstavo fotografij in dokumentacije obširnega delovanja goriških skavtskih organizacij z naslovom »Koliko poti do sem po Baden Powellijevih sledeh«. Kot je na odprtju povedala Martina Černic, predstavnica Slovenske zamejske skavtske organizacije, je razstava plod skupnega sodelovanja med obema goriškima skavtskima organizacijama AGESCI in SZSO, ki z razstavljenim gradivom želita obeležiti svoj neprecenljiv doprinos k neprekinjenemu in složnemu vzgajanju otrok v zdravih človeških vrednotah, ki nastajajo v tej sredi. V imenu zveze italijanskih katoliških skatov je spregovoril Mauro Bressan in se v prvi vrsti zahvalil pokroviteljstvu goriške občine ter skavtom Evrope iz Ločnika za pomoč. Obenem je Bressan vse prisotne spomnil, daje naslov razstave štirijezična himna v furlanskem, nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku, ki jo je pripravljalni odbor posvetil praznovanju stote obletnice skavtizma.
Občinski odbornik Oliviero Furlan je v priložnostnem pozdravu ocenil da »Skavtsko gibanje prenaša bodočim generacijam vedno aktualna družbena načela, ki temeljijo na sklepanju prijateljstva, solidarnosti ter mirnem sožitju med ljudmi« in pri tem poudaril pomen skupnega sodelovanja obeh organizacij, s katerima se
Zaključila študij
V četrtek, 3. maja, sta na tržaškem konservatoriju zaključila akademski študij čelist Aleksander Sluga in pianist Carlo Corazza, oba profesorja na SCGV Emil Komel. Aleksander Sluga je na izpitu odlično zaigral Ravelovo Sonato z violinistko Claro Bensa in prejel najvišjo oceno v solistični interpretaciji. Carlo Co-razza je predstavil Hindemithovo Sonato s flavtistko Irene Pace in s prav dobrim uspehom zaključil dvoletno specializacijo v komorni glasbi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notturno bus«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«.
Modra dvorana: 17.20 - 19.50 -22.20 »La vie en rose«. Ru me na dvo ra na: 18.45 - 22.00 »Spi -der Man 3«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«.
Dvo ra na 2: 19.40 - 22.15 »Spi der Man 3«.
Dvo ra na 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'u o mo dell'an no«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La via en rose«.
Dvorana 5: niz »Cinema d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il colore del-la liberta«.
Razstave
~M Koncerti
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA:
(v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merku - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (kla-
vir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice.
PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu.
SNOVANJA 2007: 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju.
M Izleti
AGESCI IN SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabita do 26. maja na ogled fotografske razstave ob 100-letnici skavtske organizacije od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro v deželnem avditoriju v Gorici.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VIRTU-ALGART bo na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici do 1. junija vsak dan med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro (zaprto ob ponedeljkih). Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Bebber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice.
GORIŠKI MUZEJ KROMBERK v drugem nadstropju je na ogled razstava Primorska 1918-1947 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 17. ure.
GORIŠKI MUZEJ vabi na odprtje razstave z naslovom Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) v petek, 18. maja, ob 19. uri v vili Bartolomei v Solkanu. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina.
NA GORIŠKEM GRADU bo do 28. oktobra na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
V	GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI V TRŽIČU na trgu Cavour 44 bo do 27. maja na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« vsak dan med 20. in 23. uro.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo do 31. maja na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007.
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo do 19. avgusta na ogled razstava z naslovom Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila; vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; informacije na tel. 0481547541 ali tel. 0481-547499 (muse-i@provincia.gorizia.it).
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo vsak dan med 10. in 19. uro do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože.
Ü3 Obvestila
AŠD SOVODNJE prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polceni-go (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovodnjah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Rubijah ter pri odbornikih društva.
DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GO RI CA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlisko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (0481-882328) v večernih urah.
SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420).
AMATER SKI BA LI NAR SKI KLUB
MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štan-drežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzio-nizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro.
MLADINSKI ODSEK KD JEZERO priredi v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu predavanje o alkoholizmu. Spregovorila bosta Tadej Devetak, pred kratkim diplomirani bolničar, in Andrea Fiore, zdravnik, ki se na tr-žiški ustanovi SERT ukvarja z alkoholizmom.
PO LET NO SRE DIŠ ČE DI JAŠ KE GA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481533495) od 13. do 18. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja drevi ob 20.30 v domači župnijski dvorani ogled diapozitiv s potovanja po Nemčiji, ki ga je štan-dreško društvo opravilo meseca aprila.
RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Rupa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača pance-
OBVESTILO IZLETNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Cenjene potnike, prijavljene na izlet v Baltske države,
obveščamo, da bo informativni sestanek
danes, 15. maja, ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah.
Toplo vabljeni vsi, ki želijo pripravljeni kreniti na pot.
ta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali con-tact@jeremit.com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Pr-vačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletno središče Odraščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481-531495.
ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191.
Prireditve
GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK
prireja predavanje in predstavitev knjige »Slo ven ska od por niš ka fo to -grafija 1941 - 1945« zgodovinarja Fran ca Fab ca in mu zej ske ga sve to -valca Dejana Vončine v četrtek, 17. maja, ob 20 uri.
MLADINSKI DOM iz Gorice vabi v sklopu niza srečanj s psihoterapev-tom Bogdanom Žoržem na temo Vzgoja danes; na zadnje srečanje z naslovom »Vloga starih staršev pri vzgoji drevi ob 20.30« v prostorih Doma Franc Močnik v Gorici. Predavanje je namenjeno staršem in starim staršem pa tudi učnemu osebju, vzgojiteljem in vsem ostalim.
OBČINA ROMANS vabi v sklopu tedna kulture na srečanje s pisateljico in igralko Eleno Vesnaver, ki bo predstavila zadnjo kriminalko »La faccia nera dela Luna« drevi ob 20.30 v knjižnici v Romansu.
ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU priredi v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 3346060899 (Damjana Kobal).
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Ennio Dona iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 11.00, Giuseppe Cumar (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V DOBERDOBU: 14.00, Marino Battistella (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DA NES V TR ŽI ČU: 11.00, Loredana Bean vd. Scarpin na pokopališču.
DA NES V PI E RI SU: 11.00, Giacomo Spanghero (ob 10.45 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 11.00, Ezio Tomasin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
22
Torek, 15. maja 2007
GOSPODARSTVO
/
italija - slovenija - Rupel in D'Alema podpisala memorandum
Stalno sodelovanje na številnih področjih
Poseben poudarek državi namenjata energetiki, prometu in varstvu okolja
BRUSELJ - Vodji slovenske in itali-	^
janske diplomacije, Dimitrij Rupel	H
Massimo D!Alema, sta včeraj v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU podpisala memorandum o sodelovanju na številnih področjih, s poudarkom na energetiki, varstvu okolja in prometu. Slovenski minister je s sporazumom še posebej zadovoljen, saj "odpira možnost nepretrganega sodelovanja in posvetovanja med vladama na najpomembnejših področjih". Sporazum je prvi te vrste in za Slovenijo "izredno pozitivno znamenje", je poudaril.
"Današnji sporazum vsebuje dve pomembni sporočili - simbolično politično in praktično," je povedal Rupel. Politično sporočilo je, da sta si "slovenska in italijanska vlada zelo blizu", ko gre za skupno nastopanje v EU, ter da je podpis "izraz visoke ravni naših odnosov", je pojasnil.
Praktično pa je pomemben, ker bo omogočil kontinuirano sodelovanje na številnih področjih, med katerimi je Rupel izpostavil energetiko, okolje in promet. To so ključna področja za dve sosednji državi, je poudaril Rupel in posebej opozoril na "sodelovanje v Jadranskem morju".
Na področju energetike in okolja slo-vensko-italijanske odnose zaznamuje vprašanje gradnje plinskih terminalov. Slovenija je vseskozi ostro nasprotovala gradnji terminala na italijanski strani, sedaj pa se v javnosti pojavljajo informacije o načrtih za gradnjo terminala na slovenski strani.
Včerajšnji sporazum naj bi po neuradnih podatkih predvsem zagotovil boljše sprotno obveščanje med stranema in preprečil morebitna presenečenja tako v energetskem in okoljskem kot v sodelovanju na področju prometa, na primer pri projektu v okviru petega koridorja.
Na pomen politične razsežnosti projekta je opozoril tudi italijanski minister, ki pa je izpostavil prizadevanje obeh držav za spodbujanje procesa širitve na Balkanu. Italija in Slovenija sta namreč v EU že vseskozi pobudnici za spodbujanje Srbije na njeni evropski poti. Širitev je "ena temeljnih zavez Evrope v prihodnjih letih", je danes me nil D'A le ma.
Memorandum določa ustanovitev koordinacijskega odbora ministrov, pristojnih za zunanje zadeve, gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, promet, kmetijstvo, univerze in znanstveno raziskovanje. Predvidoma naj bi se ministri, pristojni za omenjena področja, sestajali enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat. Prav tako se lahko po potrebi razširi nabor naštetih področij.
Zunanja ministra Slovenije in Italije Rupel (levo) in D' Alema sta podpisala memorandum o sodelovanju
bobo
ministrsko srečanje - Sodelovanje med Slovenijo in Egiptom
Luka Koper želi okrepiti
zvezo s pristaniščem v Aleksandriji
KAIRO - Minister za promet Janez Božič je nedeljski sestanek z egiptovskim ministrom za promet Mohamedom Mansourjem izkoristil za dogovore o konkretnih oblikah sodelovanja med državama, predvsem na področju pomorskega prometa. Luka Koper, katere predstavniki so prav tako v Egiptu, si že vrsto let skupaj z egiptovskimi izvozniki prizadeva povečati količino tovora med pristaniščema Koper in Aleksandrija. Tako želijo sodelovati tudi pri izgradnji večnamenskega terminala v pristanišču Aleksan-drije.
Med Slovenijo in Egiptom teče že vrsto let redna ladijska povezava med pristaniščema Aleksandrija in Koper za prevoz generalnega tovora. Ta sega v začetek 90. let prejšnjega stoletja, leta 2004 se je povezava okrepila še za hitro pokvarljivo blago iz Egipta na trge Evropske unije, ki pa je bila leta 2006 ukinjena. Luka Koper si želi promet -pretežno gre za sadje in zelenjavo, na-
menjeno na trge unije - sedaj znova povečati, je včeraj za STA pojasnil Božič.
Z intenzivnejšo povezavo med Aleksandrijo in Koprom, ki je zaradi kratkih časov dostave po Božičevih besedah odlično izhodišče za nadaljnjo distribucijo hitro pokvarljivega blaga ši-rom EU, bi posledično zmanjšali tranzitni čas s sedanjih pet na tri dni, ter pristaniščema omogočili hitro povezavo. "V tem smislu se je Luka Koper že pred časom povezala z egiptovskimi partnerji, ki sodelujejo pri prevozu," je povedal Božič.
Pristanišče Aleksandrije načrtuje izgradnjo skupne hladilnice oz. večnamenskega terminala, pri kateri pa želi sodelovati tudi Luka Koper. Pogovori med luko in partnerji iz Egipta že potekajo, minister Božič pa je z interesi luke seznanil egiptovskega kolega. "Pojasnil sem mu razloge za realizacijo projekta ter pozitivne posledice za obe državi. Egiptovskim izvoznikom bo omogočen boljši položaj na evropskem tr-
gu, bolj bodo konkurenčni, z okrepitvijo ladijskih linij pa bo omogočen nadaljnji razvoj obeh pristanišč," je dejal Božič.
Predstavniki luke pričakujejo od sodelovanja med ministrstvoma operacionalizacijo načrtov, ki so jih začeli pripravljati pred časom, je dodal. "Pričakujem odprto podporo tej ideji o izgradnji terminala," je po pogovoru z egiptovskim kolegom dejal Božič.
Minister Mansouri je Božiča seznanil s stanjem prometne infrastrukture v Egiptu. Modernizirati želijo avtocestno omrežje ter železniško infrastrukturo. Slovenija bi lahko Egiptu na področju celotne infrastrukture ponudila know-how, je dejal Božič.
Egiptovski minister naj bi septembra, ob obletnici Luke Koper, obiskal Slovenijo. Če bi zmogli v tem času pripraviti konkreten sporazum, bi lahko prišlo do bolj konkretnega sodelovanja pri konkretnih projektih med Slovenijo in Egiptom, je dejal Božič. (STA)
trgovina in turizem - Letna skupščina deželne zveze
Trgovci zahtevajo večjo vlogo sektorja in predvsem pozornost institucij
TRST - Na letni skupščini Zveze za trgovino in turizem Furlanije Julijske krajine je predsednik državne konfederacije trgovcev Confcommer-ci o Car lo San gal li v zve zi s tre nut nim gospodarskim stanjem dejal, da Italijo označuje »zavrta dinamičnost«. Ta izraz po njegovem najbolje ozna-
čuje položaj v Italiji in ne samo na Seve ro vzho du. »Ima mo us trez ne vi re, profesionalnost in voljo do dela, vse to pa se trenutno ne more v celoti uveljaviti zaradi najrazličnejših zavor,« je še poudaril Sangalli. Med glavnimi za-vo ra mi je ome nil ne se lek ci o ni ra no trošenje javnega denarja, kar po nje-
Letna skupščina deželne zveze za trgovino in turizem je bila priložnost za pogovor o trenutnem stanju na tem področju
kroma
govem vpliva na nezadostne investicije v strateške sektorje. S tem v zvezi je posebej omenil 5. koridor in dejal, da Italija še vedno plačuje davek velikemu razkoraku, ki jo loči od ostale Evrope na področju infrastruktur. Da bi dohiteli ostalo Evropo, pa je treba začeti razmišljati s trezno glavo in odpraviti neproduktivne spopade med okoljevarstveniki in zagovorniki gradnje velikih infrastruktur.
Kar pa zadeva specifično terciarni sektor, je Sangalli dejal, da bi morala politika poskrbeti za pogoje, da ta sektor izkoristi vse možnosti, ki se mu ponujajo in tako prispeva h konkurenčnosti in rasti celotnega italijanskega gospodarstva. Izrekel se je tudi proti uveljavljanju splošnih predsodkov, da so trgovci tudi davčni utaje-valci in se vprašal, kako je mogoče zapreti neko trgovino, ker lastnik ni izdal treh računov za nekaj evrov, še posebej, ker po njegovem mnenju tako stroge kazni za druge kategorije ne veljajo. Za ustrezno vlogo tega sektorja
se je zavzel tudi predsednik Confcom-mercia FJK Alberto Marchiori, kije ob nekaterih pohvalah na račun Dežele še dejal, »da se trgovci večkrat čutijo zapostavljene«.
Na reakcijo predsednika FJK Ric car da Il ly ja, ki je tu di so de lo val na skupščini, n i bilo treba dolgo čakati. Dejal je, da so sredstva, ki jih Dežela namenja trgovskemu sektorju, s 16,7 milijona evrov v letu 2003 leto kasneje narasla na 20 milijonov in v tekočem letu na 34 milijonov evrov. Dodal je še, da je kar 35 odstotkov prošenj za prispevke iz skladov za inovacije prišlo iz trgovskih in storitvenih podjetij. Kar pa zadeva turizem, je Illy dejal, da je deželna uprava v petlet-ju predvidela za več kot 250 milijonov evrov investicij. Illy je tudi potrdil znana sta liš ča De že le o ne delj skem de lu v trgovskem sektorju, glede zmanjšanja davka IRAP pa je poudaril, da imajo do te ga pra vi co tu di maj hna tr gov -ska podjetja, če izpolnjujejo zahtevane kriterije.
Evropska centralna banka
14. maja 2007
evro
valute		povprečni tečaj 15.5 11.5	
	ameriški dolar	1,3S49	1,3S27
japonski jen		163,06	162,86
	kitajski yuan	10,4060	10,4071
ruski rubelj		34,9440	34,9120
	danska krona	7,4S13	7,4S18
britanski funt		0,6843S	0,68070
	švedska krona	9,2313	9,206S
norveška krona		8,198S	8,1S90
	češka krona	28,288	28,2S7
švicarski frank		1,6S1S	1,6473
	estonska krona	1S,6466	1S,6466
madžarski florint		247,23	248,1S
	poljski zlot	3,7648	3,7634
kanadski dolar		1,S012	1,4983
	avstralski dolar	1,6276	1,62S8
bulgarski lev		1,9SS8	1,9SS8
	romunski lev	3,2760	3,2844
slovaška krona		33,S84	33,S81
	litvanski litas	3,4S28	3,4S28
latviski lats		0,6963	0,6967
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		86,23	86,06
	turška lira	1,8090	1,814S
hrvaška kuna		7,318S	7,3272
Zadružna Kraška banka			
		14. maja 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,37262	1,34443
britanski funt		0,691 S37 0,67S62	
	švicarski frank	1,67107	1,63037
japonski jen		168,627	1S8,4S2
	švedska krona	9,46126	9,00874
avstralski dolar		1,6691	1,S987
	kanadski dolar	1,S389	1,4804
danska krona		7,60323	7,31677
	norveška krona	8,377SS	8,0024S
madžarski florint		298,332	233,693
	češka krona	32,S128	2S,4448
slovaška krona		38,7389	30,3174
	hrvaška kuna	7,84283	6,99337
			
	^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA		
			
Banca di Cividale			
		14. maja 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3739	1,3401
britanski funt		0,6927	0,67S7
	danska krona	7,S64	7,377
kanadski dolar		1,S264	1,4888
	japonski jen	16S,24	161,17
švicarski frank		1,6742	1,6330
	norveška krona	8,294	8,089
švedska krona		9,361	9,131
	avstralski dolar	1,6489	1,6083
hrvaška kuna		7,S7	7,03
	n Banca di Cividale WM		
	» ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1		
	1 - 1		
			
Milanski borzni trg 14. maja 2007			
Indeks MIB 30: +0,08			
delnica		cena €	var. %
	ALLEANZA	10,46	-0,42
AUTOSTRADE		2S,33	+0,72
	BANCA ITALEASE	41,3S	-2,2S
BPI		12,3	+0,92
	BPM	12,7	-1,38
BPVN		24,66	+1,19
	CAPITALIA	7,S3S	+1,34
ENEL		8,33S	-0,38
	ENI	24,98	+0,40
FIAT		20,9	+0,77
	FINMECCANICA	22,34	-0,27
GENERALI		34,32	+0,26
	IFIL	7,72	-0,77
INTESA		6,10S	-0,02
	LOTTOMATICA	31,67	-0,31
LUXOTTICA		2S,18	+0,43
	MEDIASET	8,24	-0,S0
MEDIOBANCA		17,92	+0,30
	MEDIOLANUM	6,17	-1,12
PARMALAT		3,142S	+0,72
	PIRELLI	0,866S	-1,S6
SAIPEM		22,43	+0,18
	SNAM	4,737S	-0,22
STMICROELEC		14,S3	+1,33
	TELECOM ITA	2,10S	+0,19
TENARIS		16,43	-0,72
	TERNA	2,73	-0,29
UBI BANCA		22,S1	+0,31
	UNICREDITO	7,47	-0,01
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
2
Četrtek, 23. maja 2007
MNENJA, RUBRIKE	/
krajevne volitve - Na Siciliji uspešnejša desna sredina
V Palermu Cammarata v 1. krogu premagal Orlanda
Kandidat Unije zahteval razveljavitev zaradi goljufij - Berlusconi v ofenzivi
PALERMO - Sicilija je pretežno des-nosredinska dežela. To potrjujejo tudi izidi včerajšnjih upravnih volitev na Siciliji. Najbolj odmevna je zmaga dosedanjega župana Diega Cammarate v Palermu, ki je bil potrjen že v prvem krogu in je za okoli 10 odstotkov prehitel kandidata leve sredine Leoluco Orlanda. Kandidati Doma svoboščin pa krepko vodijo tudi v Pokrajini Ragusa in v Trapaniju, medtem ko bo v Agri-gentu potreben drugi krog. Povsem drugačna je bila izbira volivcev v Geli, kjer se zdi zelo verjetna zmaga kandidata leve sredine Rosaria Crocette (SIK).
Nad Palermom sicer lebdi sum volilne goljufije, Leoluca Orlando je že zahteval od notranjega ministrstva, naj razveljavi volitve. Kot je povedal tiskovni predstavnik levosredinskega kandidata, naj bi v enem od predmestnih volišč našli 200 glasovnic, ki naj bi jih izpolnila ista roka in s svinčnikom, ki ni bil enak tistim, ki so jih imeli na volišču. Dodal je, da so zabeležili še vrsto drugih nepravilnosti.
Cammarata pa je obtožbo zavrnil kot »patetičen poskus. Sicer pa naj vsakdo ravna, kot se mu zdi najboljše«. Predstavniki Unije so že med volilno kampanjo poslali državnemu tožilstvu ovadbo, po kateri naj bi desna sredina kupovala glasove. V ovadbi so navedli tudi cene, ki naj bi se sukale med 20 in 70 evri za glas.
Diego Cammarata, ki gaje podpiralo 12 list, je prejel približno 54% glasov, medtem ko so liste, ki so ga podpirale nabrale 60 odstotkov. Očitno je tudi med volivci desne sredine marsikdo podprl Orlanda, čeprav pojav ni bil tako izrazit kot je upal kandidat leve sredine, ki je svojo volilno kampanjo osredotočil prav na to možnost.
Razlika med tekmeci pa je bila vidna tudi med volilno kampanjo, saj je imel kandidat desne sredine na razpolago veliko več sredstev, medtem ko je moral Orlando računati predvsem na osebno angažiranost in na srečanja v vseh mestnih četrtih.
Izid krajevnih volitev na Siciliji je z zadovoljstvom komentiral voditelj desnosre-dinske opozicije Silvio Berlusconi, po katerem za Prodijevo vlado že bije plat zvona. Bolj previden je bil Pierferdinando Ca-sini (UD C), po katerem ne bo velikih posledic, ker bo »Prodi ostal v Palači Chigi«.
Premier pa je iz Prage, kjer je na uradnem obisku, ocenil, da gre za krajevne volitve, ki nimajo vsedržavnega dosega. Toda v Uniji so že izbruhnile polemike, ki so posledica vsakega volilnega poraza. Radikalna levica za poraz krivi gospodarskega ministra Tommasa Padoo Schioppo, češ da je s svojimi ocenami o pokojninski reformi razočaral in prestrašil volivce.
álE!
Potrjeni župan Palerma Diego Cammarata je nasmejan komentiral zmago.
ansa
rim - Po sobotnih demonstracijah
Glede partnerskih zvez še vedno ostra polemika
RIM - Medtem ko se še vedno nadaljujejo polemike po sobotnih demonstracijah v Rimu (na trgu sv. Janeza v La-teranu Family Day, na Trgu Navona Laični pogum), se lomijo kopja tudi o usodi zakonskega predloga o partnerskih zvezah, ki sta ga pripravili ministrici za družino Rosy Bindi in za enake možnosti barbara Pollastrini. Opozicija že poudarja, da ta zakon ne bo nikoli odobren, medtem ko avtorici vztrajata, da predlog ne bo obtičal na mrtvem tiru. Bindijeva trdi, da razlike v večini niso tako velike, da zakon ne bi bil lahko odbren, medtem ko Pollastrini-jeva poudarja, da na Trgu sv. Janeza niso vsi udeleženci soglašali s predsedujočim
Savinom Pezzzotto in njegovim proglasom »nikoli zakon o partnerskih zvezah«.
To je tudi ocena v nastajajoči Demokratski stranki. Predsednik senata Franco Marini je prepričan, daje potrebno »tvorno soočenje« v parlamentu. Predsednik poslancev Oljke Dario Frannceschini pa predlaga, da bi se lotili predloga »brez ideološkega pristopa in brez pregrad«. Levi demokrati pa poudarjajo, da niso pristali ostro kontrapozicijo med »katoliškimi in laičnimi demonstranti«. Sedaj pa, kot pravi Luciano Violante, je treba priznati pravice neporočenih partnerjev. To je potrebno, je dodal notranji minister Giulia-no Amato, tudi ker braniti družino ne po-
meni prezirati težav tistih, ki niso sklenili zako na.
V Uniji pa je tudi kar nekaj sil, ki ne pristanejo na kompromise s pobudniki manifestacije Family Day. Predstavnik Zelenih Angelo Bonelli je poudaril, da »brez zakona o partnerskih zvezah bo Italija na obrobju Evrope«, medtem ko je sekretar SKP Franco Giordano pribil, da je treba »premagati integralizem«.
Opozicija, ki je skušala z Berlusco-nijem postaviti svoj politični klobuk na Trg sv. Janeza, pa zahteva, naj vlada brezpogojno umakne predlog. Kopja se bodo tudi o tem vprašanju očitno še dolgo časa lomila.
Danes v zbornici o navzkrižju interesov
Potem ko je komisija za ustavna vprašanja odobrila osnutek predloga, se bo razprava o zakonskem predlogu o navzkrižju interesov danes začela na plenarni seji spodnjega doma. O predlogu pa se bodo poslanci zelo verjetno izrekli po prvem krogu upravnih volitev. Predsednik zbornice Fausto berti-notti je namreč na zahtevo opozicije znatno podaljšal čas za razpravo. Namesto prvotnih 26 ur je Ber-tinotti določil 42 ur za debato. To je znatno več od časa, ki je bil namenjen v prejšnji mandatni zakonskemu predlogu Franca Frattinija o istem vprašanju (15 ur). Bertinottijeva odločitev je sad spoznanja, da gre za žgoče politično vprašanje, zato se mu zdi »dogovor o načinu razprave« pomemben. Unija je ob zakonskem predlogu razdvojena (Italija vrednot, Zeleni in SIK bi želeli strožji zakon, UDEUR pa veliko bolj ohlapnega, ostali branijo predloženi osnutekk), medtem ko je opozicija strnjena v zavračanju predloga. Še najbolj oster pa je Silvio Berlusconi.
Še tri naveze v tekmi za prevzem Alitalie
RIM - Vse tri ponudbe za prevzem letalskega prevoznika Alitalia so v skladu s pogoji, ki jih je postavilo gospodarsko ministrstvo. Zato ostanejo v tekmi italijanska naveza Ap Holging in Carlo Toto (AirOne), ameriško-italijanska naveza Texas Pacific Group, MattlinPatterson in Mediobanca in ruski Aeroflot skupaj z Unicredit Banca Mobiliare. Po oceni gospodarskega ministrstva so vse tri naveze predstavile ustrezne ponudbe in nakazale svoje podjetniške strategije za razvoj prevoznika. Zato bodo morale v tretjem krogu predložiti dokončno ponudbo in bolj razčlenjen podjetniški plan tudi na osnovi podrobnejših podatkov o razmerah v podjetju.
Italija bo pripravila predlog moratorija na smrtno kazen
BRUSELJ - Zunanji ministri EU so včeraj zadolžili Italijo, da skupno z nemškim predsedstvom pripravil predlog za moratorij na smrtno kazen, ki ga bo EU predlagala na generalni skupščini Združenih narodov. Zunanji minister Massimo D'Alema je odločitev o predlogu moratorija ocenil kot »evropski uspeh«, obenem pa izpostavil tudi prispevek Italije, ki je veliko prispevala k poenotenju stališč unije.
televizija - Težave za RAI
Mediaset odkupil večino Endemola
MILAN - Španski telekomunikacijski operater Telefonica je konzorciju, v katerem ima vodilno vlogo medijski gigant Mediaset, ki je v lasti Silvia Berlusconija, za 2,63 milijarde ev-rov prodal 75-odstotni delež nizozemske televizijske hiše Endemol. Ta je med drugim izumiteljica resničnost-nega showa Big Brother in drugih uspešnih televizijskih programov. Konzorcij bo moral po pridobitvi večinskega deleža objaviti prevzemno ponudbo še za preostalih 25 odstotkov delnic, in sicer po ceni najmanj 25 ev-rov za delnico. Španska Telefonica je Endemol kupila leta 2000 za 5,5 milijarde evrov, nato pa še istega leta po ceni devet evrov za delnico prodala četrtino lastniškega deleža.
V konzorciju podjetij, ki bodo kupila Endemol, sta poleg Mediaseta še nizozemska investicijska družba Cyrte ter španska družba Telecinco, ki je prav tako v lasti Mediaseta.
Novico o sklenjeni kupčiji je pr-
vi na svoji spletni strani objavil gospodarski dnevnik Finantial Times, ki se je skliceval na pogajalce. Nekaj ur potem je bila novica o dogovoru tudi uradno potrjena.
Dejstvo, da je Mediaset odkupil večinski delež Endemola bi lahko povzročilo kar nekaj preglavic javni televizijski hiši RAI, kije od Endemola odkupila nemalo programov, med katerimi tudi uspešnici Affari tuo-i in La prova del cuoco. Sprememba v lastništvu Endemola bi torej lahko vplivala na tekmovanje med medijskimi hišama.
Generalni direktor RAI Claudio Cappon je novinarjem dejal, da gre za »pomemben dogodek, ki ga bomo morali nujno upoštevati«. Jasnejši ni želel biti. Novinarju agencije ADN Kronos, ki je silil vanj, je Cappon odgovoril, da »eno minuto po sklenjeni kupčiji ni mogoče dogodka celoviteje oceniti. O zadevi pa bomo morali vsekakor razmisliti«.
molise - Osem aretiranih
Karabinjerji in policisti v Campobassu izdajali preiskovalne tajnosti
RIM - Osumljeni so, da so znotraj sodišča oblikovali neko vzporedno strukturo, ki naj bi prikrivala sodnikom gradivo v zvezi s preiskavo o zdravstvu v Moliseju. Zaradi tega so bili aretirani pokrajinski poveljnik karabinjerjev v Campobassu, poveljnik kara-binjerskega oddelka pri državnem tožilstvu v Larinu, poveljnik oddelka sodne policije in šef mestnih redarjev v Termoliju.
Aretacije je na zahtevo državnega tožilstva odredil sodnik za predhodni postopek.
Aretacije so dejansko nadaljevanje preiskave, kije bila poimenovana Black Hole in ki je razkrila kopico nepravilnosti v zdravstvenih podjetjih v spodnjem Moliseju. Šef državnega tožilstva Nicola Magrone aretirane dolži vrste kaznivih dejanj, med temi oblikovanja kriminalne združbe, goljufije in sistematične kršitve tajnosti preiskovalnega postopka. Preiskovalci so tudi pri oddelku sodne policije zaplenili tri računalnike in dva zajetna svežnja dokumentov.
Včerajšnje aretacije so opravili z veliko diskretnostjo, da ne bi vzbudili suma preiskovanih. Pokrajinskega poveljnika karabinjerjev so preiskovalci aretirali na sedežu poveljstva malo po 8. uri. Polkovnik Maurizio Coppola je vodil karabinjerje iz Campobassa od leta 2005. Poleg njega in drugih policistov in karabinjerjev sta bila aretirana poveljnik mestnih redarjev v Termoliju in odvetnik Rug-gero Romanazzi.
Romanazzi je bil eden od odvetnikov bivšega župana iz Ter-molija in poslanca UDC Rema Di Giandomenica, ki je bil vpleten v preiskavo Black Hole in je bil zaradi tega nekaj mesecev v hišnem priporu.
pokojnine - Vlada in sindikati
Pogajanja o reformi pokojninskega sistema po upravnih volitvah
RIM - Po uvodnem srečanju, na katerem se je zaiskrilo v odnosih med sindikati in gospodarskim ministrom Tommasom Padoo Schioppo, se bodo pogajanja o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji najbrž nadaljevala po upravnih volitvah. Sindikalni voditelji so zaprosili, da bi se pogajanja nadaljevala po koncu zasedanja evropskih sindikatov v španski Sevilli, ki bo potekalo od 21 do 24 maja, upravne volitve pa so v nedeljo 27. in ponedeljek 28. maja. Zato je zelo verjetno, da se pogajanja o pokojninah nadaljevala, potem ko bodo volišča zaprta.
Včeraj pa so bili objavljeni podatki zavoda INPS o prošnjah za upokojitev v prvih treh mesecih letošnjega leta. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je bilo letos 22 odstotkov manj prošenj za upokojitev po delovni dobi. Po uradnih podatkih je INPS v prvem letošnjem četrtletju dobil 58.513 prošenj za upokojitev, sprejel pa jih je 47.529. Za spoznanje manj (-3,9 %) je bilo tudi prošenj za upokojitve po starostni dobi, medtem ko se je povečalo število prošenj za invalidnine (+14%). Prav starostni prag za upokojitev je skupno s problemom količnikov za pretvarjanje plač v pokojnine eno od najbolj žgočih problemov v pogajanjih med vlado in socialnimi partnerji. Po veljavnem zakonu, ki ga je odobrila desna sredina, bi s prihodnjim letom morali prag starosti dvigniti od 57 na 60 let. V Turinu in okolici je bilo v tovarnah nekaj spontanih stavk proti višanju upokojitve-ne starosti.
Ta teden pa se bodo nadaljevala pogajanja med agencijo za pogajanja ARAN in sindikalnimi predstavniki državnih uslužbencev glede obnovitve delovne pogodbe, ki zadeva 3 milijone uslužbencev.
24 Torek, 15. maja 2007
SVET
/
afganistan - Voditelj je bil ubit v nedeljo v spopadu z ameriškimi vojaki
Smrt Mule Dadule
udarec za talibanske upornike
Umrlega voditelja še niso nadomestili - Mula Omar zagotavlja, da se bo boj nadaljeval
KABUL - Smrt enega vodilnih ta-libanskih poveljnikov v Afganistanu Mule Dadule in domnevno glavnega načrtovalca vojaških operacij talibanov, ki je bil tudi organizator ugrabitve tujcev (med drugimi tudi novinarja dnevnika La Re-pubblica Danieleja Mastrogiacoma) je velik udarec za talibanske upornike, vendar pa bo njen učinek na uporniško gibanje v Afganistanu omejen, menijo nekateri poznavalci razmer v Afganistanu. Nekateri uporniki bodo mogoče odložili orožje, vendar bo ta učinek omejen le na provinco Helmand, kjer je deloval Dadula. »Prepričan sem, da je imel Dadula ob sebi pomočnike, ki so se naučili biti Dadula. Dadule sedaj ni več, vendar so njegovi možj e še vedno tukaj. Nekdo izmed njih bo sedaj prevzel krmilo,« je v nedeljo dejal nekdanji minister afganistanske vlade in profesor političnih ved na univerzi v Kabulu Vadir Safi.
Talibanski voditelj Mula Omar pa je včeraj sporočil, da se bo boj proti tujim okupatorjem v Afganistanu nadaljeval kljub smrti enega od vojaških voditeljev talibanov Mule Dadule. V sporočilu, ki gaje tujim tiskovnim agencijam posredoval tiskovni predstavnik talibanov Ju-suf Ahmadi, je Mula Omar še zapisal, da smrt Dalule ne predstavlja težave za ta-libansko sveto vojno. Ahmadi je še dejal, da se je Omar sestal s svetom najvišjih ta-libanskih voditeljev, s katerimi so se odločili, da naslednika Dadule ne bodo imenovali takoj.
Mula Dadula je bil minuli konec tedna v južni provinci Helmand ubit v spopadu z ameriško vojsko. Dadula je že drugi visoki talibanski poveljnik, kije bil ubit v zadnjih šestih mesecih. Decembra lani je bil v ameriškem letalskem napadu ubit Mula Ahtar Mohamed Osmani.
Po dob no kot mno gi dru gi po -membni talibanski poveljniki se je tudi Dadula več let uspešno skrival pred tujimi silami, ki so pred šestimi leti izgnale talibanski režim. Dadula je bil ubit med vojaško operacijo Ahil mednarodnih sil po vodstvom zveze NATO v Afganistanu (ISAF) in afganistanskih varnostnih sil na jugu Afganistana. Njegovo truplo so po navedbah afganistanskega notranjega ministrstva in zveze NATO v nedeljo našli v okrožju Gerišk v provinci Helmand.
Po mnenju Safija, bi smrt Dadule lahko vzpodbudila nekatere upornike h pogajanjem. »Če so obstajali elementi, ki si pod Dadulo niso upali izraziti želje po mirovnih pogajanjih, imajo sedaj priložnost za to,« vendar pa to »ne bo vplivalo na uporniško gibanje«, je dejal.
Tiskovni predstavnik afganistanskega obrambnega ministrstva general Mohamed Zahir Azimi medtem meni, da bi lahko Dadulova smrt vzpodbudila rival-stvo med talibanskimi poveljniki v Hel-mandu. »Vemo, da je rivalstvo že obstajalo, njegova smrt bo rivalstvo le še okrepila,« je dejal Azimi.
ISAF je v izjavi v nedeljo sicer priznal, da bodo uporniki Dadulo »zagotovo nadomestili«, vendar je tiskovni predstavnik ISAF major John Thomas hkrati poudaril, »da je smrt nekoga s toliko izkušnjami pri vodenju upora resen udarec, saj bo potrebnega kar nekaj časa, da bodo uporniki našli ustreznega naslednika«.
Afganistanski mediji so včeraj smrt Dadule označili za velik uspeh afganistanskih varnostnih sil in predsednika Hami-da Karzaja ter za pomemben udarec upornikom. »Smrt Mule Dadule je velik uspeh za varnosten sile in pomemben udarec Talibanom,« piše vladni časopis Hivad. Dnevni časopis Islah pa meni, da morajo po smrti Dadule »varnostne sile in zveza NATO še okrepiti svoja prizadevanja«.
Medtem je vojaški poveljnik mu-džahedinov Gulbudin Hekmatjarj v video posnetku, objavljenim v nedeljo na televiziji Al Arabija zatrdil, da je vodja Al Kaide Osama bin Laden še vedno živ. Čeprav se trenutno skriva, »je po mojih informacijah Osama še vedno živ«, je dejal. (STA)
afganistan - Na cesti od Herata do letališča
Italijanska vojaka lažje ranjena v bombnem napadu pri Heratu
Italijanska vojaška patrulja v Heratu.
ansa
KABUL - Dva italijanska vojaka sta bila včeraj lažje ranjena v bližini Herata zaradi eksplozije mine. Oba so sprejeli na zdravljenje v vojaško bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa ne povzroča zaskrbljenosti. Oba vojaka sta poklicala domov, da bi pomirila svojce.
Po poročanju agencij je mina eksplodirala na cesti med Heratom in letališčem, ko sta privozili mimo italijanski vojaški vozili. Italijanska patrulja je bila na rednem obhodu in je bila namenjena v pokrajinsko poveljstvo. Eksplozivni valje zajel drugo vozilo, dva vojaka brigade Sas-sari sta bila lažje ranjena. Drobci eksplozivnega telesa so ju lažje ranili v tilnik in v vrat.
Poveljstvo italijanskega kontingenta je začelo s preiskavo, da bi ugotovilo, za kakšno eksplozivno telo je sploh šlo. Vsekakor pa so v italijanskih vojaških krogih prepričani, da včerajšnji napad ni bil odgovor talibanov na smrt mule Dadule.
tripoli - Po govoricah o iktusu
Gadafi poklical Prodija: Sem čil in zdrav
TRIPOLI - Najprej so se razširile govorice, da j e Moamer Gadafi v življenjski nevarnosti zaradi iktusa, nato pa je libijski voditelj poklical italijanskega premiera Romana Prodija, da bi demantiral novico o možganski kapi.
Zaradi novic o domnevni Gada-fijevi bolezni, je včeraj zjutraj diplomaciji zastal dih. Objavila jo je palestinska tiskovna agencija Maan, ki je tudi dodala, da so libijske oblasti sinove libijskega voditelja poklicale v Tripoli.
Govorice je takoj demantiralo libijsko veleposlaništvo v Rimu, medtem ko je libijska agencija Jana dalj časa molčala. Toda Prodi, kije na obisku v Pragi, je po pogovoru z Gadafijem pomiril diplomacijo: Gadafi je čil in zdrav.
Voditelja sta dolgo govorili po telefonu že v nedeljo zvečer. »Govorila sva o bolgarskih medicinskih sestrah in o pogajanjih za njihovo osvoboditev, o Sredozemlju pa tudi o odnosih med nami in Libijo,« je povedal Prodi.
nemčija
Trenja v vladi po izidu volitev
BREMEN, BERLIN - Po jasnem porazu nemških koalicijskih strank na nedeljskih volitvah v zvezni deželi Bremen v nemški vladi prihaja do trenj. Konservativna kanclerka Angela Merkel je včeraj posvarila socialdemokrate (SPD) pred poudarjanjem levičarskih stališč, potem ko so volivci v Bremnu okrepili Zelene, Levi stranki pa prvič omogočili vstop v parlament ene izmed zahodno-nem ških zvez nih de žel.So ci al de mo -krati so v svoji trdnjavi, ki ji vladajo že 62 let, dosegli le 36,8 odstotka glasov (šest odstotkov manj kot pred štirimi leti), kar je njihov najslabši rezultat doslej. SPD skrbi predvsem pre se ne tlji vi us peh post ko mu nis tič -ne Leve stranke (8,6 odstotka glasov), ki se je poldrugo desetletje zaman tru di la, da bi prodr la v za hod -ni Nemčiji. »To je preboj skozi doslej neprebojni kitajski zid,« se je uspe ha ve se lil pred sed nik Le ve stran -ke Lothar Bisky. »SPD in CDU se bosta morala navaditi na dejstvo, da levo od SPD obstaja še ena stranka,« je pristavil.
Vidni predstavniki SPD so zaradi močnega zasuka na levo v Bremnu pozvali vodstvo stranke, naj bolj po uda ri so ci al de mo krat ski zna čaj stranke.
Članica predsedstva stranke Andrea Nahles je zahtevala, da se v Bremnu oblikuje rdeče-zelena vlada. Zeleni so na volitvah dosegli 16,4 odstotka glasov.
SPD in CDU v severnonemški deželi že dvanajst let vladata v veliki koaliciji, ki je bila po neodločenem rezultatu nemških zveznih volitev leta 2005 tudi zgled za sodelovanje velikih strank na zvezni ravni. Zaradi sim bol ne ga po me na, ki bi ga imel razpad velike koalicije v Bremnu, je Merklova socialdemokrate včeraj pozvala, naj se znova dogovorijo o koaliciji s krščanskimi demokrati. Socialdemokratski župan Jens Boe-hrnsen je ta poziv zavrnil in dejal, da v koalicijskih pogajanjih »ni avtoma-tiz ma«.
Naj bolj bra ni nem ški ča so pis Bild je vče raj po uda ril zgo do vin ski pomen uspeha Leve stranke. »Še pred dve ma le to ma nih če ne bi mis -lil, daje to mogoče. SPD bi zaradi izgub in no ve ga tek me ca na le vi lah -ko postala nervozna in bolj nagnjena h konfrontaciji,« je ocenil komen-ta tor ta blo i da. ( STA)
sao paulo - Pred odhodom je odprl splošno konferenco škofov Latinske Amerike
Z obsodbo globalizacije in marksizma Benedikt XVI. končal obisk v Braziliji
Papež Benedikt XVI. med obiskom v Braziliji.
ansa
SAO PAULO - Papež Benedikt XVI. je po nedeljskem odprtju pete splošne konference škofov in kardinalov Latinske Amerike in karibskega otočja po letu 1955 v nedeljo zaključil obisk Brazilije in se vkrcal na letalo za Vatikan. Na konferenci, ki se je je udeležilo 166 regionalnih prelatov, je papež v zadnjem javnem nagovoru v Braziliji obsodil globalizacijo in marksizem, ki naj bi bila po njegovem mnenju poglavitna razloga za tegobe, ki danes pestijo Latinsko Ameriko. Papež je na konferenci v Braziliji, državi z največ katoličani na svetu poudaril, da je marksizem povsod, kjer je prodrl na oblast, zapustil gospodarsko in ekološko katastrofo, hkrati pa uničil tudi človeški duh.
Ob tem je škofe pozval, naj vplivajo na novo generacijo voditeljev držav v regiji, da bi omejili upadanje priljubljenosti rimskokatoliške vere v Latinski Ameriki, kjer naj bi v zadnjih desetih letih število katoliških vernikov močno upadlo, deloma na račun pre-bežnikov v evangeličanske cerkve.
Benedikt XVI. je za slabljenje rimskokatoliške vere v Latinski Ameriki okrivil »sekularizem, hedoni-zem, brezbrižnost in proselitizem številnih sekt, ani-mističnih religij in novih pseudoreligij«, zato je zbrane škofe pozval, naj najdejo »nove poti in kreativne načrte«, tudi nove komunikacijske tehnologije in medije, da bi se uspešno soočili s temi izzivi.
Na konferenci je papež opozoril pred širjenjem v Latinski Ameriki zelo priljubljene teologije osvoboditve, ki se osredotoča na socialno pravičnost, a je po papeževem mnenju povezana s skrajnimi levosredin-skimi politiki in spodbuja večjo prisotnost cerkve med revnimi. »Če se bo cerkev spremenila v politični subjekt, bo naredila manj, ne več za revne in pravičnost, ker bo izgubila neodvisnost in moralno avtoriteto,« je še poudaril papež.
Pred zaključkom prvega uradnega obiska v Braziliji, ki je bil hkrati tudi njegov prvi uradni obisk Latinske Amerike, celine, kjer prebiva skoraj polovica vseh svetovnih katoličanov, je papež poudaril, da bo zavzetost in pobožnost radodarnih Brazilcev za vedno ostala v njegovem spominu.
Obisk papeža Benedikta XVI. v Braziliji je sicer zaznamovalo predvsem vprašanje splava, saj je papež z opazkami glede umetne prekinitve nosečnosti že na letalu na poti v Brazilijo poskrbel za škandal in se ob prihodu v Sao Paulo izrekel proti splavu. O splavu se je papež pogovarjal tudi z brazilskim predsednikom Luizom Inacioom Lulo da Silvo, ki sicer glasno poudarja, da je treba ljudem razdeliti kondome in jih naučiti, kako naj jih uporabljajo, saj po njegovih besedah kar 30 odstotkov Brazilk med 15 in 17 letom izstopi iz šole zaradi nosečnosti. (STA)
/
KULTURA
Torek, 15. maja 2007
25
opera - Manon Lescaut v postavitvi gledališča Verdi
Puccinijeva opera brez običajnega sijaja
Glasbena režija ni znala odtehtati slabe odrske postavitve - Dober nastop orkestra
Redkokdaj so tako medli aplavzi pozdravili konec prvega dejanja; Puccinijeva Manon Lescaut je zelo lepa opera, ki praviloma segreje poslušalca, vzroki za hladen sprejem pa so raznoliki: med živahnim glasbenim uvodom se je zastor odprl nad sceno, kjer je prevladovala turobna sivina. Živahnost dogajanja v krčmi je bilo bolj slutiti kot videti, poskus, da bi družbo popestrili s prihodom plesalke, se je žalostno izjalovil, scenograf in kostumograf Pier Paolo Bisleri nikakor ni ustvaril prave atmosfere za srečanje, ki bo zapečatilo usodo Manon Lescaut in Renata Des Grieuxa, režiser Walter Pagli-aro pa ni imel jasnih idej, s katerimi bi usmerjal pevce, ki so dajali vtis, da so prepuščeni le svoji iniciativi. V drugem in tretjem dejanju se je slika sicer popravila, toda odrska postavitev je bila glavni krivec dejstvu, da opera ni mogla zaživeti v svojem sijaju. Glasbena režija bi lahko odtehtala negativen vtis, kajti Daniel Oren je ravno v tej operi leta 1981 zabeležil svoj prvi tržaški uspeh kot operni dirigent: njegov talent, muzikal-nost in natančno ter poglobljeno delo so oblikovali nepozabno umetnino, žal pa so to le spomini na takrat mladega in navdušenega dirigenta, kije svoje delo jemal zelo resno. Talent seveda ostane, brez tega bi bil rezultat mnogo skromnejši, toda brez temeljite priprave je nemogoče pričakovati prepričljivo izvedbo; občutek negotovosti in zaskrbljenosti je prevladoval predvsem na odru, kjer se protagonisti niso znali vživeti v svoje vloge: sopranistka Micaela Carosi je pokazala marsikaj dobrega, kjub težavam v višjih legah je bil njen nastop profesionalno korekten, manjkal pa je notranji ogenj, s katerim umetnik vlije dušo svoji vlogi. Ob njej se je kot Des Grieux trudil Aleksandrs An-tonenko: glas še ni dovolj mehko zaokrožen in je včasih
forsiran, naporu je mladi tenorist kljuboval z zanosom, s katerim je le premagal najbolj izpostavljena mesta. Zaljubljeni par je najlepše zaživel v čudovitem, mestoma pretresljivem prizoru tretjega dejanja, kjer se mora Manon vkrcati kot deportiranka v Ameriko. Tu smo zabeležili (morda edini) višek predstave, seveda nosi glavno zaslugo Giacomo Puccini, kije ustvaril mogočno večplastno sliko, kjer se po vzorcu grške tragedije zbor oglaša kot komentator, protagonisti pa se spopadajo s ključnimi trenutki svoje usode. Ob tem velja omeniti nastop tržaškega baritonista Gi-uliana Pelizona, kije kljub zelo kratki vlogi ponovno opozoril nase z dovršenim petjem. Mnogo manj očarljiv je bil Fa-bio Previati v vlogi Lescauta, Carlo Striuli pa je zadovoljivo pel kot Geronte de Ravoir. Pevsko zasedbo so dopolnjevali Enzo Peroni, Mario Ber-tolino, Nicoletta Curiel, Max Rene Cosotti, Angelo Caser-tano in Angelo Nardinocchi.
Tržaš ki zbor, ki ga pri -pravlja Lorenzo Fratini, ni bil vedno natančen in neoporečen: najlepše se je odrezal med finalom tretjega dejanja, še najbolje pa je preizkušnjo prestal tržaški orkester. Tudi tu ni šlo vse gladko, ansambel pa je zelo dobro reagiral na stalne agogične spremembe, s katerimi se je Oren prilagajal pevcem in usklajeval razmerje med odrom in luknjo. Svoj e vrli ne je or ke ster do kazal predvsem v Intermezzu k tretjemu dejanju, kjer je lepo izstopal prvi čelist Jacopo Francini.
Ob koncu je bil odziv na predstavo dokaj raznolik: prvič smo slišali nekaj žvižgov na račun dirigenta, nekaj negodovanja ob prihodu režiserja, pevska zasedba pa sije prislužila veliko aplavzov. Ponovitve bodo v Trstu do 25. maja, 31. maja pa zadnja predstava v gledališču Giovanni Da Udi-ne.
Katja Kralj
Sopranistka Micaela Carosi in tenorist Aleksandrs Antonenko v operi Manon Lescaut.
ljubljana
Seminar s tremi priznanimi oblikovalci
V	Ljubljani bo danes in jutri potekal Emzinov seminar grafičnega oblikovanja. Svoje izkušnje bodo predstavili nemška oblikovalca Detlef Fiedler in Daniela Haufe, ustanovitelja oblikovalskega studia cyan, in Luba Lukova, priznana umetnica in oblikovalka iz New Yorka. Seminar bo potekal med 9.30 in 16.30 v predavalnici Garni hotela na Miklošičevi ulici, so sporočili iz zavoda za kreativno produkcijo Emzin. Fiedler in Haufejeva bosta uvodoma predstavila revijo za kritiko oblikovanja »form+zweck« (oblika+namen), ki jo je cyan izdajal in oblikoval med letoma 1990 in 1995. V drugem delu bosta predstavila projekta, poimenovana Zvok in slika, plakati za zvočno galerijo Singhur iz Berlina, in Notacije, delo študentov Akademije za vizualne umetnosti v Leipzigu, ki so iskali najboljši način prepisa elektronskih glasbenih del vizualno obliko.
V	sredo bosta Fiedler in Haufejeva predstavila oblikovalske projekte za fundacijo Bauhas Dessau in velikanski fotokolaž 38 sodobnih nemških objektov za nemški paviljon na beneškem bienalu leta 2004.
Luba Lukova bo spregovorila o svojem kreativnem procesu in o človeškem vidiku svojega dela. Predstavila bo od časopisnih ilustracij, do plakatov, knjig in tridimenzionalnih instalacij.
Detlef Fiedler, rojen leta 1955 v Schoenebecku, je študiral arhitekturo v Weimarju. Leta 1987 se je preselil v vzhodni Berlin, kjer je kot grafični oblikovalec delal v oglaševalski agenciji DEWAG. Leta 1989 je skupaj s štirimi mladimi oblikovalci ustanovil skupino Grappa.
Daniela Haufe se je rodila leta 1966 v Berlinu, kjer je leta 1988 tudi vpisala študij grafičnega oblikovanja na Univerzi za uporabne vede. Po padcu berlinskega zidu se je priključila skupini Grappa. Leta 1992 sta s Fiedlerjem skupino zapustila in ustanovila cyan.
Luba Lukova, umetnica z bolgarskimi koreninami, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena dela so denimo vključena v stalno zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MOMA), Kongresne knjižnice v Washingtonu in Francoske nacionalne knjižice. (STA)
sežana - V Kosovelovem domu razstavlja dela z naslovom Suma Bosniaka
Prežemanje vzhoda in zahoda v likovni govorici Seada Emrica
Po desetih letih se v sežanskem Kosovelovem domu zopet predstavlja slikar iz BiH. Tokrat so odprli razstavo slik Seada Emrica iz Bužima. Odprtju razstave, na kateri je slikarja in njegovo delo predstavil pesnik iz BIH in dobitnik literarne nagrade Vilenica Josip Osti, ki zadnja leta živi na Krasu, se je udeležil tudi veleposlanik Republike BiH v Sloveniji, Izmir Talic, ljubitelje likovne umetnosti pa je pozdravil programski vodja Kosovelovega doma Aleksander Peršolja.
Slikar Emric (na posnetku OK), rojen leta 1965 v Bihacu, je po končani gimnaziji v Bosanski Krupi končal še Pedagoško akademijo - smer umetnost in zgodovina, v Banji Luki leta 1990. Do vojne v Bosni je delal kot učitelj, med vojno pa kot direktor Informa-cijsko-kulturnega centra v Bužimu, kjer tudi danes živi in dela kot strokovni koordinator za kulturo in še posebej skrbi za ohranjanje kulturne dediščine.
Kot slikar je Emric imel 55 samostojnih in še več skupinskih raztav. Razstava slik, ki so na ogled v Sežani, je nastala v zadnjih dveh letih s skupnim naslovom Suma bosniaka.
»Likovni kritiki poudarjajo njegovo ustvarjalno posebnost oz. inovativnost, tako ob zajemanju časa in prostora kot tudi v njunemu likovnem prezentiranju. Gre za spoj individualnega in nacionalnega, bosanskega oz. bošnjaškega, kajti Emric se v glavnem osredotoča na raziskovanje, revitalizi-ranje in likovno obogatitev bosanske tradicije. Obrnjenost k preteklosti ne zamegli njegovega videnja sedanjosti, kajti slikar ni spregledal, kar je povzročila zadnja krvava vojna v BiH, in hkrati išče v duhu časa moderna likovna izrazna sredstva, s pomočjo katerih je prišel do lastnega slikarskega jezika in prepoznavnega sloga. Na njegovih slikah se prepletata umetnost in zgodovina, preteklost in sedanjost. Vsebino svojega slikarstva najpogosteje črpa prav iz prežemanja Vzhoda in Zahoda. Na njegovih slikah so tudi simbolični motivi (simbol ptice, ki ga dobimo tudi na prastarih bosanskih nagrobnikih in v islamskem mističnem izročilu, in drugi arhetipov). Uporablja tudi več pisav, ki njegove slike še dodatno povezujejo z literaturo,« je poudaril Osti.
Olga Knez
film - Od 13. do 16. septembra
Letošnji festival slovenskega filma v Portorožu
O festivalu slovenskega filma se je v zadnjih letih veliko govorilo, a ne kaj dosti o bistveni temi - domačemu filmu.
Festival je menjal prizorišča, od Portoroža, Celja do Ljubljane, in termine, filmska produkcija pa je bila iz leta v leto šibkejša. Za letošnjo deseto, jubilejno izdajo je znanih le nekaj podatkov, ki jih je za STA potrdila Nerina T. Kocjančič s filmskega sklada. Festival bo potekal med 13. in 16. septembrom v Portorožu, direktorica festivala je Jelka Stergel, programski direktor pa Jože Dolmark.V postprodukciji je sicer nekaj slovenskih filmov, vprašanje pa je, če jih bodo že zavrteli na festivalu. Režiser Jože Pogačnik je v lanskem intervjuju za tednik Demokracija dejal, da, ko je filmskemu skladu predsedovala Irena Ostroška, ni bilo posnetih dovolj filmov, kar naj bi po njegovem mnenju dokazoval tudi zadnji festival slovenskega filma.
Lanski veliki zmagovalec so bili Kratki stiki Janeza Lapajneta, ki so prejeli nagrado v kategorijah za najboljši celovečerni film, režijo, scenarij, glavno žensko vlogo, stransko moško vlogo, montažo, ton in glasbo. Kritiki stanja slovenskega filma in posledično filmskega festivala so tedaj dejali, da Lapajne ni imel prave konkurence. Kako bo z le-to letos, je še skrivnost, saj, kot je dejala Kocjančičeva, program festivala še ni znan. (STA)
26 Torek, Is- maja 2007
PRIREDITVE
/
slovenija - 18. maj, mednarodni dan muzejev
V muzejih vrsta prireditev in podelitev Valvasorjeve nagrade
LJUBLJANA - Mednarodni dan muzejev, 18. maj, ki ga je Mednarodni muzejski svet (ICOM) razglasil leta 1977, bo letos v Sloveniji potekal na temo Muzeji in univerzalna dediščina. Slovenski muzeji bodo na ta dan pripravili vrsto prireditev, muzealci pa bodo svoj praznik obeležili tudi s podelitvijo Valvasorjeve nagrade in priznanj za do sež ke na muzej skem področju, in sicer dan pred muzej -skim praznikom v ljubljanski Narod ni gale riji.
Univerzalna dediščina pomeni tako naravno kot kulturno dediščino, tako materialne predmete, ki tvorijo zbirke, kot tudi nematerialne kontekste, znanja in nesnovne ustvarjalne izraze, ki jih spremljajo. Ker so muzeji odgovorni za varovanje in promocijo dediščine, se ICOM na globalizacijo odziva z vzpodbujanjem nove univerzalne odgo vornos ti za de di šči no v vseh svojih različnih kulturnih izraznih ob li kah, so spo roči li iz slo ven ske -ga odbora ICOM.
Na muzej ski praz nik bodo v Narodni galeriji pripravili ustvarjalne delavnice za otoke na temo slike Sejalec slovenskega impresionista Ivana Groharja, saj letos mineva 100 let, odkar je Grohar naslikal to delo. Delavnice bodo potekale med 10. in 18. uro, za ob 16.30 pa v galeriji napovedujejo voden ogled v stalni zbirki.
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bodo že dan pred mednarodnim muzejskim praznikom odprli razstavo Taxi Alaksi, na kateri bo predstavljen is toi men ski
projekt francoske multimedijske umetnice Alexandre Filiautreau. Umetnica je s projektom začela oktobra lani pred SEM in dva meseca s posebnim taksijem potovala po slovenskih krajih ter snemala sopotnike.
V	Mestnem muzeju Ljubljana bo na praznik muzej ev ob 14. uri vodstvo po stalni razstavi Obrazi Ljubljane, ki pripoveduje o zgodovini glavnega mesta in življenju njegovih prebivalcev, v soboto, 19. maja, pa ob 15. uri vabijo na delavnico Marcus bo star 16 let, s katero bodo oživeli življenje emonske družine in otroški svet antičnih iger.
Narodni muzej Slovenije na muzej ski praz nik vabi na popol -danski Muzejski živ žav za vse generacije pred muzejsko hišo in k ogledu razstav, muzejske publikacije pa bo na ta dan mogoče kupiti z 20-odstotnim popustom. Živahno bo tudi v Prirodoslovnem muzeju, kjer bodo med 10. in 18. uro potekale delavnice za otroke, naslovljene Pridi, odkrij in doživi.
Mednarodni grafični likovni center (MGLC) bo 17. maj a med 14. in 18. uro pripravil sejem knjig, publikacij, majic in izbranih grafičnih del. Kot so zapisali, za pogumne barantanje ni izključeno. Praznovanju dneva muzejev se pridružujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer za ta dan napovedujejo dva vodena ogleda knjižnice, s pričetkom ob 10. in 14. uri.
V	Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo na mednarodni dan muzejev pognali stare stro je in pri kazali de lo vanje
Na muzejski praznik bodo v Narodni galeriji pripravili ustvarjalne delavnice za otoke na temo slike Sejalec slovenskega impresionista Ivana Groharja
kroma
kmetijskih strojev na bencinski pogon, delovanje starih tekstilnih strojev in delovanje žage venecijan-ke, poleg tega bodo v muzejski trgovini ponudili 10-odstotni popust. V Gorenjskem muzeju bodo ob 19. uri odprli Vitrino meseca. Tokrat bodo predstavili dva bro-nastodobna meča, odkrita v Blejskem jeze ru. Vse kaže, da sta bi la meča namerno odvržena v jezero, najverjetneje kot dar bogovom.
Medobčinski muzej Kamnik za 18. maj napoveduje Muzejski večer z gostom Nikom Sadnikarjem, na katerem se bo mogoče seznaniti z zgodovino muzealstva v Kamniku od konca 19. stoletja, začenši s prvo zasebno zbirko na Slovenskem, Sadnikarjevim muzejem.
Ob tem bodo odprli tudi razstavo z naslovom Izbrano, na kateri bo predstavljen pre gled us tvar -jalnosti iz zbirk in opusov umetnikov, vezanih na Kamnik in Kamni-čanov. Kostanjeviška Galerija Božidarja Jakca bo za mlade odprla Ustvarjalnico, v kateri bo mogoče poustvariti vtise z razstave kiparskih del Dušana Tršarja.
Muzej novejše zgodovine Celje ob vrsti drugih aktivnosti vabi na vodstvo po fotografskem ateljeju Josipa Pelikana in fotografsko ustvarjalnico Ustvari portret.
Pokrajinski muzej Celje napoveduje odprtje občasne razstave Mavrični svet Schueltzovih glazur. Predstavljen bo del zbirke ljubitelja beloprstene keramike Wilfrieda Gombozca iz avstrijske Štajerske, ki jo je muzej leta 2006 odkupil v celoti. (STA)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«.
Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 17. maja ob 20.30 / "Ko-migo 2007". Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia -Trst.
V	petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini.
V	četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec.
PIRAN
Gledališče Tartini
Jutri, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost.
V	petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle.
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Danes, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
V	petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«.
V	ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
V	torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«.
V	sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«.
V	četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
Šentjakobsko gledališče
M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: jutri, 16. maja ob 19.30.
V	soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat.
V	ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / Wil-
liam Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič.
V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom.
Gledališče Rossetti
V	petek, 18. maja ob 20.30 / Tozzi -Masini, koncert.
Dvorana Bartoli
V	soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese.
V	sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Con-tinua«, koreografija Tanja Skok.
V	soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone.
Gledališče Verdi
Giacomo Puccini: »Suor Angelica«.
Urnik: danes, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00.
Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: jutri, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
Jutri, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj.
LJUBLJANA
Od 21. do 28. maja
23. mednarodni festival
DRUGA GODBA
Cankarjev dom
Danes, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull.
Danes, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe.
Jutri, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fabio Bion-di - violina.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini.
V	petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran.
AVSTRIJA
PLIBERK Kulturni dom
Jutri, 16. maja ob 18.00 / Srečanje Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem.
DUNAJ
Ljudsko gledališče (Volkstheater)
Jutri, 16. maja ob 19.30 / Muzikal »Cabaret« (s koroško Slovenko Katarino Hartmann).
ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom
Jutri, 16. maja ob 20.00 / Koncert »Koroški glasovi za Angolo«; nastopajo slovenski in nemški zbori s Koroške.
ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center
V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna - Galerija: do 30.
maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Optical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan
6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ul. 131):
slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN
Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com
GORICA
Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana.
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_VENETO_
BENETKE
Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA
DUNAJ
Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC
Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK
Galerija Šikoronja: v petek, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike).
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja).
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, IS. maja 2007
27
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.45	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Televikj čarovnija
20.30	Deželni TV dnevnik
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10
6.30
6.45
10.35 10.40 10.50 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
14.45
15.20 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10
23.10 23.15 0.50
1.30 2.00
Aktualno: Anima Good News Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon, B. Sommerville) Dnevnik, vreme, prometne informacije
Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Tg1 Flash Tg parlament
10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino
Nasveti za nakupovanje: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pietro) Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente)
Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament
Dnevnik in vremenska napoved
Kviz: L' Eredita
Dnevnik
Kviz: Affari tuoi
Nan.: Zdravnik v družini (i. Lino Banfi, Eleonora Cadeddu,) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik, Tg1 Glasba, vremenska napoved Potihoma Rai Educational
V^ Rai Due
6.00 6.15 6.55 7.00
9.45 10.00
11.00 13.00 13.30
14.00 15.50
17.10
18.05
19.00 19.50 20.20 20.30 20.55 21.05
22.35
23.30 23.40
1.10
Tg2 Medicina 33 Idealna nevesta Skoraj ob 7-ih Variete: Random 8.15 Plavo drevo Miss Spider's Svet v barvah
Dnevnik/Medicina 33/Eat Para-de/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik
Tg2 Navade in družba/13.50 Tg2 Zdravje
Variete: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio)
Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri-
torno
Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2
Reality: La sposa perfetta
Hum. nan.: Piloti
Loto ob osmih
Dnevnik
Tg2 Deset minut
Nan.: Senza traccia (i. Eric Close, A. LaPaglia, Enrique Murciano) Nan.: NCIS (i. Mark Harmon, M. Weatherly, Lauren Holly) Dnevnik Tg2
Film: Nave fantasma (fant., ZDA, '02, i. Gabriel Byrne, Julianna Ma-rulies)
Tg parlament
^ Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 Il caffe
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Verba volant
9.15	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
12.25	Tg3 Agritre
12.45	Aktualno: Zgodbe
13.10	Nan.: Moolighting
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.50	Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis
15.10	Nan.: Trebisonda (i. Giulia Cailot-		Supercar		riza
	to), 15.45 The Saddle Club 2	11.10	Nan.: Hazzard	14.40	Studio City
16.15	Mladinski dnevnik Tg3	12.15	Vaše mnenje	15.40	Prvi in drugi
16.35	Variete: Melevisione	12.25	Odprti studio, šport	16.00	Prisluhnimo tišini
17.00	Dok.: Druga Geo	13.40	Risanke	16.30	Mozaik
17.45	Aktualno: Geo & Geo	15.00	Film: Cadet Kelly (kom., ZDA-	17.25	Mostovi - hidak
18.15	Vremenska napoved		Kan., '02, i. Hilary Duff)	18.00	Poročila
19.00	Dnevnik, deželne vesti	17.35	Risanke	18.05	Labirint
20.00	Rai Tg Šport	18.00	Nan.: Zack in Cody v Grand Hote-	19.00	Nad.: Jasnovidka
20.30	Nad.: Un posto al sole		lu (i. Dylan in Cole Sprouse)	20.00	Nan.: Inšpektor Wallander: Šibka
21.05	Aktualno: Ballaro'	18.30	Odprti studio, vreme		točka
23.10	Dnevnik, deželne vesti	19.05	Nan.: Love Bugs 3	21.30	Glasb. dok. film: Glenn Gould -
23.25	Tg3 Primo Piano	19.40	Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim		Onkraj (Fr., 2. del)
23.45	Aktualno: Percorsi		Belushi, Courtney Thorne-Smith)	22.25	Film: Dvajset prstov (dram., Iran,
0.35	Tg3 Night News	20.10	Nan.: Walker Texas Ranger		'04, r.-i. Mania Akbari, Bijan Da-
0.55	Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti)	21.00	Nan.: Buona la prima (i. A. Besen-		neshmand)
1.25	Pred premiero		tini, F. Villa), 22.00 La strana cop-	23.40	Nad.: Druga domovina, kronika ne-
1.55	Fuori orario		pia (i. Luca Bizzarri)		ke mladosti
		23.00	Odprti studio live	1.40	Dnevnik zamejske TV
		0.00	Aktualno: Pokermania		
u Rete 4
6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nad.: Kojak, 7.40 Nash Bridges 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-
gen Heinrich) 16.00 Nad.: Steze
16.20 Film: Hombre (vestern, ZDA, '66,
r. Martin Ritt, i. Paul Newman) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualna odd. Tg4 20.20 Nad.: Segreti e passioni(i. Angela Roy)
21.05 Kviz: Il migliore 23.40 Film: La moglie in bianco... l' amante al pepe (kom.) 1.40 Pregled tiska
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.55 Variete: Maurizio Costanzo Show 9.40 Tg5 Borza flash 10.20 Nan.: Končno sama, 10.50 Squadra Med - Strah pred življenjem (i. Rosa Blasi) 11.50 Uno, due, tre... stalla 12.25 Nad.: Vivere (i. Gianfranco Russo,
Cristina D' Alberto) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Moški in ženske (vodi
Maria De Filippi) 16.10 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sascha
Tschorn, Alissa Jung) 17.00 Dnevnik 5 minut 17.05 Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Gregory B. Waldis, Henriette Richter-Röhl) 18.10 Uno, due, tre... stalla 18.45 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: The Bourne Supremacy (thriller, ZDA, '04, r. P. Greengrass, i. Matt Damon, Franka Potente)
23.25 Variete: Zelig Off 1.20 Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.00 Odprti studio
6.20 Nan.: Arnold
6.50 Variete za najmlajše
9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05
^ Tele 4
Koper
9.20	12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik
9.35	Svetnik dneva, horoskop
10.30	Nad.: Marina
11.00	Družinski talk show
13.05	Lunch time
14.10	Šport v Posočju
15.00	Dok. o naravi
16.00	Nan.: Lassie
17.00	Risanke
19.00	Automobilissima
20.05	Rubrika o potovanjih
20.50	Nan.: Bugs 8i. Craig McLachland,
J. Birdgall), 21.40 Bonanza
22.40	Šport v Posočju
23.45	Pogovor s Feltrijem
LA
6.00 9.30 11.30
14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.35 2.25
La 7
12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Living famously Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Louis Vuitton Cup Dok.: Morski lovci Nan.: Star Trek Nan.: JAG Osem in pol Reality: S.O.S. Tata Variete: Markette Louis Vuitton Cup
(t Slovenija 1
6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.20 9.25
9.35 9.50
10.05 10.35 11.05
12.00 13.00 13.15 13.50 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.35
17.00 17.30 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55
21.00 22.00 23.00 23.25
0.20
Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Radovedni Taček: Šilo Odd. o knjigah: Bukvožer Martina in ptičje strašilo: Samotni otok
Mozart: Potovanja Pozabljene knjige naših babic: Martin Krpan Zgodbe iz školjke Dok.: Slovenski vodni krog Poljudno-znanstvena serija: Planet Zemlja (VB, 2. del) Večerni gost: George Pehlivanian Poročila, vreme, šport Globus Obzorja duha Osmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Tabaluga
Zlatko Zakladko: Mozirki gaj Knjiga mene briga - Viktor Pelevin: Čelada groze
Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Lepota v ogledalu zdravja Modro
Žrebanje Astra Risanke
Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida
Dosje: Dolga, dolga pot Odmevi, vreme, šport Pisave
Nad.: Pusta hiša - Bleak House (VB, '05, r. J. Chadwick-S. White, i. Gillian Anderson, Anna Maxwell Martin, Patrick Kennedy, 1. del) Modro
{T Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
9.00	12.15 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.45	Dober dan, Koroška!
13.15	Z glavo na zabavo
13.40	Glas(be)ni večeri na drugem: Ma-
14.00
14.20 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 18.00
18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.20 22.05 22.20 22.50 23.40 0.10 0.25
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Mladinska odd.: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione magazin Meridiani
Program v slovenskem jeziku: Izostritev Spomini
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Slovenski magazin Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Dok.: Dežele sveta Q- trendovska oddaja Vsedanes - TV Dnevnik Potopisi
25. Mend. pokal v plesih Istra in...
Vsedanes - TV Dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
11.00	Videostrani
16.30	Nogomet: Primorje - Domžale
18.00	TV inštrukcija
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Slovenska vojska
19.00	Spoznajmo jih
19.45	Kulturni utrinek
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Naravno zdravljenje
21.00	Pod drobnogledom: Karel Erjavec
- Minister MORS
22.00	Tu smo doma
22.30	Med Sočo in Nadižo
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Parvljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. San-cinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kju-der, 17. del); 10.30 Glasbeni listi: R'N'B'; 11.00 Pogovori sredi dneva - Zgodbe v prostoru in času: Mirjana Starc - Preko Kitajske v Bocen; 12.00 Tema tedna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Čokolade in bonbončki (vodi Loredana Gec), sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.10 Zbori; 18.00 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. T. Rojc); 18.30 Glasbeni listi; 19.15 Volilna tribuna, sledi Napovednik, Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 21.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla
single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Ježkovi songi; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Trubadurji; 18.20 Trubadurke - trovairitz; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 Koncert J. Kovačič; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Torek, 15. maja 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.29
Dolžina dneva 14.54
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 19.12
bioprognoza
Z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi. Največkrat se bodo kazale kot slabo počutje, nemir, potrtost, raz-dražljivost, utrujenost, pogostejši bodo glavoboli, spanje bo moteno. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki.
plimovanje
Danes: ob 3.53 najnižje -66 cm, ob 10.10 najvišje 31 cm, ob 15.30
najnižje -30 cm, ob 21.40 najvišje 67 cm. Jutri: ob 4.28 najnižje -71 cm, ob 10.55 najvišje 31 cm, ob 16.07 najnižje -23 cm, ob 22.014 najvišje 64 cm.
500 m...........19 2000 m............5
1000 m...........13 2500 m............2
1500 m............8 2864 m............0
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Jutri in v četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine. Na Primorskem bo pihala šibka, v četrtek pa zmerna burja. Hladneje bo.

NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20 tel:+386 5 333 42 43
Partizanska 37a Pristaniška 2 tel: +386 5 7341410 tel: +386 5 627 8410
LaStMinilteCenter lURIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm in utecenter.si
turčija - V nedeljo v Izmirju
Poldrugi milijon ljudi na demonstraciji za obrambo sekularistične tradicije
IZMIR - Demonstracij, ki jih je v nedeljo turškem mestu Izmir v bran se-kularistični tradiciji v državi organizirala turška opozicija, se je udeležilo skoraj milijon in pol ljudi. Z demonstracijami v Izmiru, ki velja za oporišče turškega se-kularizma, skuša opozicija ohraniti pritisk na vladajočo turško islamistično Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), saj jih skrbi, da želi ta stranka s tem, ko poskuša zasesti tudi predsedniški položaj, povečati vlogo religije v turški družbi.
Zad nje ga v vrs ti pro se ku lar nih shodov, ki so jih sprožili zapleti ob izvolitvi turškega predsednika, se je kljub so-
Nedeljska demonstracija v podporo sekularistični tradiciji Turčije.
ansa
botni eksploziji bombe na tržnici v Izmirju udeležila velika množica ljudi.
Mestne oblasti so v luči sobotnega napada okrepile varnostne ukrepe ter na ulice napotile kakih 3000 policistov. Nad mestom so za čas demonstracij prepovedali zračni promet, obalo je nadzorovala obalna straža.
V preteklem mesecu so v več turških mestih že potekale podobne demonstracije v bran turškemu sekularnemu družbenemu redu in proti možnosti, da bi položaj predsednika, kije v preteklosti veljal za branik turškega sekularizma, zasedel islamist. (STA)
beograd - Nekaj ur pred iztekom ustavnega roka
Srbija presegla politično krizo Koštunica bo danes predstavil vlado
BEOGRAD - Srbijo naj bi le še dva koraka ločevala od vlade, katere oblikovanje je ogrozila izvolitev vodje radikal-cev Tomislava Nikoliča za predsednika skupščine. Zaradi nenadno prebujene zavesti ključnih strank demokratskega bloka so Nikoliča razrešili že po šestih dneh. Parlament je včeraj končal obravnavo predloga zakona o ministrstvih, brez katerega ni mogoče izvoliti vlado. Danes se bodo lotili še dopolnil k zakonu, po njegovem sprejetju pa naj bi sledil sklep januarskih parlamentarnih volitev. Srbska skupščina je včeraj končala načelno obravnavo o predlogu zakona o ministrstvih. Skupščinski poslovnik določa, da je mogoče razpravo o dopolnilih k predlogu zakona začeti 24 ur po sklenitvi načelne razprave, zato bodo zasedanje nadaljevali danes. Po sprejetju zakona, h kateremu je podano skupno 90 dopolnil, naj bi ostalo dovolj časa še za razpravo o novi vladi, katere program in sestavo bo skupščini predstavil mandatar, aktualni premier Vojislav Koštunica.
Še v nedeljo popoldne je kazalo, da bodo radikalci z obstrukcijo dela skupščine preprečili, da bi Srbija vlado dobila do torka opolnoči, ko se izteče rok za njeno izvolitev. Toda dve ure pred razrešitvijo Nikoliča je med zasedanjem parlamenta prišlo do nenadnega sporazuma. Vse stranke, vključno z radikalci, so se dogovorile, da ne bodo več ob-struirale izvolitve vlade, sprejele pa so tudi natančni urnik, ki naj bi to omo-go čil.
Po polomiji z Nikoličem, ki je bil izvoljen prejšnji torek s pomočjo glasov Koštuničeve Demokratske stranke Srbije (DSS), so Srbiji grozile predčasne volitve, saj se je bližal 15. maj kot zadnji dan za ses ta vo vla de.
Vodja radikalcev Tomislav Nikolič je bil v nedeljo prisiljen k odstopu z mesta predsednika srbskega parlamenta.
ansa
Do novega preobrata je prišlo v petek z oblikovanjem povsem drugačne skupščinske večine. Ko so Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadiča, Koštuničeva DSS in njena koalicijska partnerka Nova Srbija (NS), ki jo vodi Velimir Ilič, ter G17 plus Mladjana Dinkiča končno uspešno sklenile tri in pol mesece dolga pogajanja o oblikovanju proevropske vlade.
Sprejetje zakona o ministrstvih narekujeta ustava in izstop Črne gore iz državne skupnosti SČG maja lani, zara di če sar je tre ba opre de li ti no ve pris -tojnosti Srbije kot samostojne države. Srbija namreč kot članica SČG ni ime-
la zunanjega in obrambnega ministrstva. No vo je tu di mi nis tr stvo za Ko so -vo, o usodi katerega naj bi še ta mesec odločal Varnostni svet Združenih narodov. Zakon država potrebuje tudi zato, ker so pre cej spre me nje ne pris toj nos ti in struktura posameznih ministrstev.
DS, zveza DSS-NS in G17 plus so se v petek dogovorile, da bo imel nova vlada 25 ministrskih položajev in da bo na njegovem čelu vodja DSS.
Do go vor pred vi de va, da bo ime la Tadičeva DS položaj podpredsednika vlade in 12 ministrstev. Zvezi DSS-NS je poleg položaja premiera pripadlo sedem ministrstev, Dinkičevi G17 plus pa štirje ministri. (STA)