Poštnina plačana v gotovinU Posamezna Itev. Din 1«- Štev. 30. V Liublfani, dne 27. julija 1933. Leto XVI. llpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak ietrtek Naročila! M tazemstro: četrtletno • Mu, polletao II Mi, celoletno H Dla; u »«• semitvo ni« Imerlkci četrtletni) It Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«, Amerika letno t dolar. — Rnčnn postne Hranilnice, podrnfnke i LJabljaai, it. 10.711 Delovni načrt naše stranke Na strankinem kongresu, o katerem pišemo drugje, je poročal o strankinem programu bivši minister g. d r. J u r i j D e m e t r o v i č. Iz poročila hočemo navesti nastopne podrobnosti: JRKD je bila ustanovljena z namenom, da organizira jugoslovenski narod politično ne glede na plemena, vere in pokrajine, da bi mogel vsak državljan, ki izvršuje po načelih prave demokracije svoje dolžnosti in uživa vse pravice, priznane po ustavi in zakonih, sodelovati v javnih poslih svoje države. Pri tem sodelovanju so člani JRKD dolžni se ravnati po teh osnovnih načelih in delati na njihovi ustvaritvi. Jugoslovenska narodna misel. Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo, živeč na nepretrganem ozemlju zemljepisne in narodopisne celote, po svojem poreklu, svojem jeziku, svojih trajnih težnjah, po enakosti zgodovinske usode in doživljajev in po nikdar ugasli zavesti o skupnosti enoten jugoslovenski narod. Zato je jugo-slovensko narodno edinstvo nesporno in prirod-ro dejstvo. Z osvoboditvijo in po načelu samoodločbe narodov, s piostovoljno izvršenim uedi-njenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno nedeljivo narodno državo, je postala jugoslovenska narodna misel za vedno enoten znak narodne celine in temelj vsega narodnega življenja, izključna vodilna narodna misel celokupnega jugo-slovenskega naroda. S složnimi napori vsega uedinjenega naroda se morajo čuvati, razvijati in staplja vse v razedinjeni preteklosti pridobljene duhovne, gospodarske in družabne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina, obenem pa se morajo tudi vse nove pridobitve stalno pojačevati in izpopolnjevati. Največja skupna jugoslovenska pridobitev je narodna država Jugoslavija. Ona je končno uresničenje jugoslovenske narodne misli. Jugoslavija je življenjska potreba za Jugoslovene, njej morajo vsi in vsakdo nad vse služiti. Splošna gospodarska politika. Za našo gospodarsko politiko je odločilnega značaja družabni sestav naše države. Jugoslovenski narod je po ogromni Večini kmetski narod. Zato mora biti prva in temeljna naloga naše državne gospodarske politike skrb za napredovanje vseh panog poljedelstva in njega donosnosti, ki jamči kmetskemu narodu pristojno življenje. Drugo načelo gospodarske politike JRKD mora biti, da dovaja v sklad gospodarske koristi vseh vrst v duliu narodne skupnosti. Skladnost osebne in družabne koristi na gospodarskem polju je najbitnejša naloga njene politike. Zadružništvo je tista oblika gospodarske organizacije, ki jo je treba posebno podpirati. Stoječ na stališču osebne svojine, ki se ne sme uporabljati na škodo narodne celine, vidi stranka v razvijanju in podpiranju osebnega napora vsake go- spodarske edinice bitni pogoj za gospodarski napredek jugoslovenskega naroda. Kmetijska politika. Delo za napredovanje kmetijstva se mora izvajati po enotnem državnem načrtu ln programu, in sicer sporedno s stremljenjem vseh pristojnih državnih in samoupravnih činiteljev kakor tudi zasebne pobude za razvoj vasi. Le tako bo naš narod ustvaril temelj prosvetljene in napredne kmetske demokracije, ki zagotavlja vsaki narodni edinici življenje, dostojno človeka, svobodnemu jugoslovenskemu narodu pa visoko me: sto med drugimi narodi. Jurij Deinetrovic, bivši minister in narodni poslanec. Kmetijska politika smatra kmetski dom za temeljno gospodarsko in moralno edinico. Kmetski dom je temelj narodne prosvete in narodnega gospodarstva, on je izvor telesne in nrav-nostne sile naroda in države. Zato bo slranka pri izvajanju agrarne reforme, ki predstavlja osvoboditev kmetskega jugoslovenskega naroda od tujega gospodarskega jerobstva in plemstva, pazila na to, da bo zemlja res last tistega, ki jo obdeluje, tako da bo vsak Jugosloven gospodar na svoji zemlji. Posebno pozornost bo posvečala stranka tudi agrarnim potiebam in izvajanju kolonizacije (naseljevanja), da se učvrstijo na novo nastali kmetski domovi in omogoči preseljevanje kmetskih družin iz pregosto naseljenih krajev. Vsa sredstva, ki morejo pospeševati prodajo kmetskih proizvodov v notranjem prometu, se morajo staviti v službo proizvajalca. Razvijanje notranje trgovine s kmetijskimi proizvodi- bo dosegel posebno cenen promet. Zato bo stranka posvetila vso pozornost tudi notranji tarifni politiki. S pomočjo posebnega zakonodajstva se mora podpirati zasebna podjetnost in omogočevati za- poslitev kapitala za izvajanje melioracij v naš! državi. Obramba proti poplavam in hudournikom se mora izvajati smotrno, hitrotehnična služba čimbolj izpopolniti in tesno spojiti z notranjim poljedelstvom. Gozdno gospodarstvo v državi mora zagotoviti oskrbovanje kmetskega naroda z gorivom in lesom ter zadovoljiti tudi njegove potrebe za pašo živine. Pogozdovanje goličar se mora pospešiti celo tako, da se gozdna zemljišča izroče narodu v ta namen brezplačno. Med najvažnejše naloge spada izdelava kmetijskega zaščitnega zakonodajstva za vso državo. To je zaščita minimuma kmetske posesti, pre-prečenje prevelikega razkosavanja zemlje, uravnavanje delitev kmetskih domačih zadrug in organizacija vzajemne pomoči na vasi za primer vremenskih nezgod, slabe letine in drugih nesreč. V zvezi s tem je tudi zagotovitev sadov kmetskega dela in smotrno razvijanje in podpiranje zadružništva. Zadružništvo je gospodarska organizacija sla-« bejšega, malega človeka, da se v zajednici z drugimi zaščiti pred izkoriščanjem gospodarsko močnejših in da zagotovi sebi gospodarsko svobodo in neodvisnost. Poleg podpiranja zadružništva se bo stranka zavzemala tudi za ustanovitev kmetijskih zbornic in za izvedbo organizacije kmetijskega kredita. Predvsem pa bo posvečala pozornost vprašanju kmetskih dolgov, ker je to vprašanje odločilne važnosti za vse narodno gospodarstvo in narodno življenje v sedanjem času. Začasna zaščita zadolženih kmetovalcev se mora zamenjati z dokončno stalno ureditvijo odnošajev med dolžniki in upniki tako, kakor ustreza to sodobnim gospodarskim prilikam naših kmetov. Obrt in industrija. Obrt predstavlja najmočnejšo gospodarsko panogo za kmetijstvom. Stranka bo podpirala gospodarsko delavnost obrtnikov z ustvarjanjem ugodnih delovnih pogojev, posvečujoč posebno pozornost modernemu napredku obrtne tehnike, organizaciji obrtniškega kredita, kjer more biti zadružna samopomoč vidnega pomena, kakor tudi strokovnemu izpopolnjevanju obrtnikov. Stranka bo stopila v tesne stike z obrtniškimi organizacijami ter iskreno in krepko podpirala njihove upravičene zahteve. V industriji mora biti osnovno načelo pospeševati predvsem industrijo, ki se naslanja na domače sirovine in domače potrošnike. Industrijska proizvodnja služi v tem primeru zdravemu narodnemu gospodarstvu. Smotrno državno nadzorstvo in zlasti pobijanje zlorabljanja kartelor naj podpira ustvarjanje teh smotrov. Z državnim nadzorstvom naj se vrhu tega zaščiti domača delovna moč nasproti tuji in sploh bolj zagotovi narodni značaj industrije v naši državi. Dolžnost stranke je, da skusa z vsemi sredstvi razviti tujski promet z ustvarjanjem neizogibnih pogojev v prometu in tarifnimi olajšavami kakor tudi s podpiranjem hotelirstva. Turistika postaja pri nas čimdalje bolj važna gospodarska panoga, predvsem v pasivnih pokrajinah naše države ter mora tako postati predmet resnega pospeševanja. Socialna politika. V izvajanju socialne politike mora stranka v soglasju z osnovnim načelom upoštevati upravičene potrebe vseh družabnih slojev ter delati na to, da se naša socialno-politična zakonodaja izpopolni na podstavi socialne pravičnosti in gospodarske moči vseh činiteljev. V to svrM si bo stranka prizadevala, da se s postopnim izvajanjem reform izravnajo in ublaže nasprotujoča si stremljenja ter odpravijo škodljivi spori, ki bi mogli nastati zaradi pretirano poudarjenih koristi posameznih družabnih slojev. Stranka priznava potrebp osnovanja gospodarskih korporacij in sindikatov poedinih slojev 6 pogojem, da vpliva država po pravu svoje vrhovne oblasti na njih delo in medsebojne odnošaje v korist socialnega miru. Potrebno je, da se z zakonom uredi delovni Čas, zlasti pa delo žensk in otrok, da se zagotove higijenski pogoji dela, da se postavijo tako osebne kakor skupne delovne pogodbe pod zakonsko zaščito, da se uredi pravni položaj vajencev in pomočnikov kakor tudi da se z zakonom urede vsa vprašanja na področju delavskega in na-meščenskega prava, zlasti da se izvedejo zaščitni ukrepi za zdravje in življenje delavcev in nameščencev. V vsem socialno-političnem delu, predvsem v izvajanju socialnega zavarovanja, bo stranka upoštevala višino gospodarskega razvoja naše države in obveznosti, ki jih je prevzela država nase z mednarodnimi pogodbami. Brezposelnost se mora predvsem pobijati z dajanjem dela. Z javnimi deli naj se zagotovi delovnemu narodu zaposlitev in zaslužek. Stranka bo skrbela, da se čimbolj cjačijo zveze naših izseljencev v narodnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu z domovino. Vojnim invalidom se mora dati zasluženo priznanje in nuditi življenjska preskrba. Z revizijo sedanje invalidske zakonodaje naj se upoštevajo upravičene zahteve invalidov. Največjo pozornost je treba posvetiti skrbi za otroke in matere, ker je ta zaščita med najvažnejšimi zahtevami strankinega socialnega programa. Na področju zaščite narodnega zdravja se mora započeti najširše delovanje za izboljšanje higienskih in socialnih pogojev, ki vplivajo na narodno zdravje, pri čemer bo treba poskrbeti, da se Siromašnim državljanom zagotove brezplačna zdravila in zdravniška pomoč. Prav tako je treba skrbeti za zgraditev novih bolnišnic in higienskih ustanov za vzgojo najširših slojev naroda, za čuvanje njegovega zdravja kakor tudi za primerne ukrepe v svrho pobijanja hudih bolezni, zlasti tuberkuloze in malarije. Največjo skrb se mora posvečati preskrbi vasi in mest z dobro pitno vodo. (Dalje prihodnjič.) Zborovanje kongresa Ob prisotnosti okrog 2000 odposlancev iz vseh krajev države je bil dne 20. t. m. v Beogradu kongres JRKD. Kongres je po svojem obsegu, po številu prisotnih odposlancev in po svojem skladnem in ubranem poteku presegel vse dosedanje slične strankarske kongrese. Vsi sklepi kongresa so bili sprejeti v popolni slogi in soglasju, ves kongres je bil pravi izraz jugoslovenske duše. Ze rano zjutraj so se pričeli zbirati odposlanci, da si zagotove prostor v veliki dvorani delavske zbornice, ki kljub obsežnosti ni mogla sprejeti vseh udeležencev. Vsi balkoni so bili zasedeni do zadnjega kotička, kjer pa so lahko zbog napeljanih zvočnikov udobno poslušali govore in poročila. Dvorana sama je bila slavnostno okrašena. Kongres je potekel sijajno. Točno ob pol 10. uri dopoldne je vstopilo v dvorano med burnimi pozdravi in vzkliki strankino vodstvo s predsednikom g. Nikolo Uzuno-vičem, ki je takoj zavzel predsedniško mesto. Na njegovi desnici je sedel g. dr. Albert Kfamer, ki so ga odposlanci burno pozdravljali, ker je splošno znano, da mu gre glavna zasluga za organizacijo stranke in kongresa. Poleg njega je zavzel mesto ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič. Ob predsednikovi levici je sedel predsednik senata g. dr. Pavelič, zraven njega pa predsednik narodne skupščine g. dr. Kumanudi. Predsednik g. Nikola Uzunovič je otvoril kongres s kratkim pozdravnim govorom, v katerem je izvajal: Gospodje in dragi prijatelji! Neizmerno sem srečen, da me je doletela čast, otvoriti prvi državni kongres naše stranke in vas pozdraviti v imenu začasnega glavnega odbora kot odposlance naših organizacij iz vse naše lepe domovine in po vas vse pristaše naše stranke, ki so s svojim delom, s svojim prizadevanjem in z globokim razumevanjem koristi naše države in našega naroda pohiteli v vrste naše stranke, v kateri so se zbrali v tako silnem številu, kakršnega ni premogla še nikoli nobena stranka, ker je naša stranka edina, ki temelji na načelih državne politike ter se zavzema za vsedržavne in vse-narodne interese. Le tak program stranke je mogel žeti toliko uspeha in zbrati pod okriljem organizacije poldug milijon članov v tako kratkem času in v tako širokem obsegu. Vsak član naše stranke sme biti nedvomno ponosen na do- sedanjo borbo, ker mora uvideti, da je naša straka zagotovila državi in narodu dolgo dobo mirnega razvoja v notranji politiki naše kraljevine, ker predstavlja organizacijo, ki more in mora in ima pravico in dolžnost, da upravlja državo in prevzame odgovornost zanjo ter da služi, kakor je le najbolj mogoče, kralju, domo- Nikola Uzunovič, večkratni ministrski predsednik, ki je bil izvoljen za predsednika Jugoslovenske nacionalnc stranke. vini, državi in narodu. Ta silni uspeh pa mora stranka pripisovati predvsem zdravi narodni zavesti našega ljudstva, zdravemu razumu našega velikega plemenitega naroda, ki nikoli ni zašel na napačna pota, ki ga niso nikdar zavedle ni-kake mahinacije (spletkarstva), nikake kombinacije (zvezarstva), nikake politične emigracije (izseljevanja), nikake separacije (ločitve). Vse te zamotane zanke za dušo in zavest našega naroda niso niti primerne niti odločilne. Naša politična organizacija, ki je stopila pred naš dobri narod s čistim, resnim, preprostim programom, služi prav s tem v največji meri kralju, domovini in državi. Osnovana je na načelih velikega šestojanuarskega manifesta, na značilnih besedah Njegovega Veličanstva kralja v prestol-nem govoru in na adresi narodnega predstav- ništva. Politična organizacija s takim programom je morala biti sprejeta s toliko iskrenostjo od vsega našega naroda. Danes ste se zbrali tu pred-stavitelji političnega življenja iz vseh krajev naše države, najboljši med našim narodom, ki ste s svojim delom v največji meri pripomogli k razvoju organizacije v službi kralja, države in naroda. Docela sem prepričan, da bo kongres žel popoln uspeh in do kraja izvršil svojo nalogo. Predlagam še, naj se ob pričetku dela tolmači želja vsakogar; ki sodeluje na kongresu, ter izvrši najmilejša dolžnost nasproti Njegovemu Veličanstvu kralju s to-le vdanostjo brzojavko: Odposlanci in predstavniki JRKD iz vse kraljevine, zbrani na prvem državnem kongresu svoje stranke v Beogradu, navdušeno pozdravljajo ob pričetku dela kongresa vzvišenega, ljubljenega kralja Zedinitelja, predlagajoč mu svoje in vseh pristašev JRKD izraze neomajne, brezmejne zvestobe in vdanosti, vzklikajoč: Naj živi Njegovo Veličanstvo Aleksander I., kralj Jugoslavije, naj živi presvetli kraljevski dom, naj živi ves jugoslovenski narod, naj živi, procvita in napreduje velika Jugoslavija! Vsi prisotni so vstali in burno vzklikali kralju. Brzojavka je bila soglasno sprejeta. Nato je začel pregledovati poseben odbor pooblastila odposlancev. Kongres sam je medtem nadaljeval svoje delo in je narodni poslanec g. Mihajlo Zivančevič prečital poročilo o delu začasnega glavnega odbora stranke. (Poročilo bomo priobčili prihodnjič.) Kongres je soglasno ob burnem pritrjevanju in ploskanju sprejel poročilo na znanje in z vzklikom odobril dosedanje delo začasnega glavnega odbora ter mu s tem podelil razrešnico. Odbor, ki je pregledoval pooblastila, je medtem končal svoje delo in podal svoje poročilo. Odobril je v celoti 1902 pooblastili, vsa, kolikor mu jih je bilo izročenih. Devet odposlancev je opravičilo svojo odsotnost, ker so bili zadržani po opravkih. Poročilo odbora, ki ga je prečital narodni poslanec g. Miloje Sokič, je bilo soglasno odobreno. Novo ime stranke: Jugoslovenska nacionalna stranka. Sledila je razprava o določitvi novega imena stranki. Predsednik g. Uzunovič je naglašal, da je treba dati stranki ime, ki bo že samo po sebi pričalo o nje osnovah, načelih in programu. Naše državno politično življenje ima že izza uedinje-nja prvo najvažnejšo nalogo, da preko političnih strankarskih delovanj dozoreva v stvarno uedinje-nje našega velikega naroda. Naši stranki, ki sloni na ideologiji jugoslovenstva, ki ima nalogo, da do kraja duševno zedini naš narod, bo lahko najti ime. Za našo stranko ni dostojnejšega in ne dostojanstvenejšega imena razen onega, ki ustreza nje programu, sestavi in delu, razen imena Jugoslovenska nacionalna stranka. Poslednje govornikove besede so bile sprejete z nepopisnim navdušenjem. Vsi odposlanci so vstali, vzklikali in klicali: Živela jugoslovenska nacionalna stranka! Živel njen kum! Vzklikanje je trajalo kar deset minut. Ime je bilo sprejeto s popolno soglasnostjo. Predsednik g. Uzunovič je nato dopoldansko zasedanje prekinil in sklical popoldansko na 17. uro. Popoldansko zasednje kongresa. Kongres je pričel nadaljevati svoje delo popoldne ob pol 18. uri. Zopet je bilo predsedništvo pri vstopu v dvorano burno pozdravljeno. Zlasti sta žela velike ovacije strankin predsednik gospod Uzunovič in strankin glavni tajnik gospod dr. Kramer. Takoj je prišlo na vrsto poročilo o programu Jugoslovenske nacionalne stranke (glej članek: Naš program), ki ga je prečital gospod dr. Demetrovič. Ko pa je predsednik po preči-tanju programa vprašal zborovalce, ali želi kdo besedo, se je začulo vse vprek: Prijel ga je za vrat. Tedaj se je vmešal Poljanec: «Pusti ga, drugače boš imel z mano opraviti.* «Povedal sem ti že, da se te bom ogibal, Poljanec. Le na moja pota nikar ne hodi! Četovodja mora iz hiše in konec besedi!* «Ne, tu ostane! In moje dekle pusti pri miru. Nobene pravice nimaš do nje. Z njo bo plesal tisti, komur bom jaz dovolil!* «Kdo bo dovoljeval? Kje imaš pravico? Ali si mar njen oče ali pa varuh?* «Oče sem in ji ukazujem, naj pride takoj k meni.* «Očim si, mučilec in sirovina! Rečem ti, Poljanec — če se bo kdaj Marta pritožila, da si z njo grdo delal, bom dosegel, da ti vzamejo va- Ribnikar, Josip Benko, Milan Mravlje, Lovro Pe-tovar, dr. Stane Rape, dr. Miroslav Ploj, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Janko Rajer, Ivan Prekoršek, Albin Koman, Ivan Terček, Ivan Pipan, Ivan Tavčar, dr. Fran Lipold, Ivan Matko, Fran Sire, Avgust Dolinšek, Rudolf Juvan, Ivan Sajovic, dr. Er-nest Kalan, dr. Vinko Rapotec in Ivan Urek. ruštvo nad njo. Tu naj ostane, pri materi, toda samo tako dolgo, dokler se bo meni prav zdelo! Zdaj pa, možic, ven!* Četovodja je pograbil za ročnik sable in jo hotel izdreti. Toda "še preden je utegnil to storiti, je že zletel med fante, ki so stali za njim, in ti so ga pehnili dalje, do vrat. Sam ni v^edel, kako je priletel čez stopnice. Glava ga je bolela, še bolj pa to, da ga je mladi Potočnik že drugič osramotil. Počasi je šel proti domu. Ko je korakal mimo Potočnikove hiše, je grozeče dvignil pest. cTo si bom zapomnil! On in Črni mož morata biti moja. Prvi zaradi ljubezni, drugi zaradi časti!* Premišljeval je, kako bi se najlaže brez nevarnosti maščeval. Zamišljeno je sedel doma za mizo, dokler se ni vrnil Poljanec z ženo in hčerjo. V gostilni je ostal miren in tudi med potjo ni izpregovoril niti besedice. Rajkova grožnja, da bo izgubil varuštvo nad pastorko, je učinkovala. In čutil je, da ce ne boji samo njegove telesne premoči, ampak tudi duševne. «No, lepo si držal besedo!* je dejal četovodji, ko je stopil v vežo. «Najprej se delaš, kakor da bi ga hotel mimogrede v žep vtakniti, potem pa pustiš, da te vrže ven! Presneto junaški si, toda samo z jezikom, ne pa s pestjo!* «Molči!* je jezno odvrnil četovodja. «Kje pa je ostala tvoja pomoč, ki si o njej vedel toliko povedati. Ko bi se bilo moralo začeti, si napravil tak obraz, kakor bi ti bila toča žito pobila. Saj Po izvolitvi predsedništva, ožjega in širšega glavnega odbora je predsednik g. Uzunovič za ključil kongres, zahvaljuje se za zaupanje, ki je bilo izkazano vodstvu stranke ter izražuje pričakovanje in popolno prepričanje,, da bo stranka, ojačena po svoji ureditvi, nadaljevala koristno delo v blaginjo kralja, domovine in naroda. • \ ti ne bi škodilo nekaj novih marog čez nos. Pri meni pa je drugače. Kaj bi rekel nadporočnik, če bi dobil kako znamenje ali pa če bi me celo kaj polomil?* «Kar vtakni roke v žep in daj, da te postavim v stekleno omaro. Tam boš na varnem. Svetujem ti pa, da ga naznaniš sodišču. Nad vojakom se je izpozabil in hudo bo kaznovan!* «Govoriš kakor knjiga, samo kakšna! Marta se je oddala, jaz pa na tvojo izpodbudo nisem popustil, ampak poklical svoje fante na pomoč. Sam sem kriv in lahko bom vesel, če me on ne naznani. In komu se moram za to sramoto zahvaliti? Tvojemu dekletu in tebi! Ona se je vanj zagledala, ti pa injaš samo jezik velik, pest pa majhno. Tako sem moral iti kakor lisjak, ki jo pustil rep v pasti!* «V?.nj se je zagledala? Ali si pri pravi pameti? Da bi se moja hči zagledala v Potočnika, ki me je tako zdelal? No, to je pa loterija, v ka^ teri bo dobil figo ali pa še tiste ne!* «Že prav! Kar v naročje mu jo položi in Po-ljančevo hišo zraven. Grm bo že dobil takšno, ki se bo podala k njegovim tisočakom! Zdaj pa se mi ne ljubi več s teboj prepirati. Najprej moram dobiti Črnega moža in nagrado, ki je razpisana na njegovo glavo. Potem me čaka poroč-niška čast!* «No, jaz ti bom prvi čestital*, se je dvoumno zasmejal Poljanec. «Potem bo tudi Marta drugačna. Gospod poročnik se sliši drugače kakor gospod četovodja. Le hitro opravi svojo nalogol Statuti Jugoslovenske nacionalne stranke G. minister dr. Albert Kramer je kot strankin glavni tajnik podal o novi organizaciji vsedržav-ne stranke nastopno poročilo: Po strogih predpisih prejšnjega zakona o zborovanjih in udruženjih smo morali osnovati organizacijo naše stranke v vseh srezih države. Dne 15. oktobra 1932. smo mogli po § 15. istega zakona prijaviti službeno kraljevski vladi, da je slranka ustanovljena, da smo dobili zakonsko odobritev glede njenega obstoja in delovanja. K delu smo pristopili na podstavi začasnega organizacijskega statuta (pravil) takoj krepko in vztrajno. Povsod je bilo treba izvesti organizacijo in poleg predstavnikov stranke in narodnih zaupnikov se je zaposlilo na tisoče dobrih jugoslovenskih ljudi. Uspehi naravno niso bili povsod enaki. Povsod je bilo mnogo dobre volje, a potrebno je bilo dosledno ustvariti ozračje medsebojnega zaupanja, da se doseže uspeh. Nevarnost je bila v tem, da se nova stranka ne pretvori v nekakšno koalicijo, v kateri bi prejšnje skupine obdržale vsaka zase nekakšne posebne položaje. Tako bi se ustvarile samo za trenutek koristne zajednice, ki pa bi bile nesposobne, trajno in zanesljivo vršiti stalno jugoslovensko politiko. Naravno je, da so se oni, ki so ostali ob strani, mnogo prizadevali, da bi zanesli zmešnjave v vrste naših prijateljev. Veliki zbor v Nišu je razčistil položaj in narod je lepo pokazal svojo voljo, naj mu bo nova stranka zares nova politična organizacija, v kateri se ne vpraša, kaj je bil kdo, ampak samo, kaj je sedaj. Niškemu zboru so se pridružile ostale naše velike skupščine. Tako smo mogli naglo dokončati glavno organizacijsko delo in danes moremo reči, da imamo v naši stranki politično organizacijo,'kakršna v našem narodu še ni obstajala. V njej je včlanjenih 1,500.000 pristašev jugoslovenske politike s 4858 organizacijami. V strankini organizaciji so zastopani vsi deli našega naroda, vsi kraji naše domovine. Organizacija je dejansko in povsem izvedena v vseh nižjih edinicah, samo nekatere banovine so še zaostale v ustanovitvi svojih stalnih banovinskih odborov. Po prirodi stvari so glavno vodstvo, glavni odbor in predsedništvo ostali do kongresa začasno. Posel vrhovnega vodstva sta do danes opravljala v svojstvu glavnega odbora združena kluba naših senatorjev in na- rodnih poslancev s predsedništvom 25 oseb na čelu, ki so jih izvolili. Z dovršitvijo našega glavnega organizacijskega posla je nastala za predsedništvo dolžnost, da čimprej skliče državni kongres kot ustanovnika stranke. Prva pripravljalna dela so za nami, nastajata normalno življenje in normalno delo, h kateremu pristopamo z neomajno voljo, da ga izvršimo, kakor je treba, odločno, tovariško, v polnem soglasju in medsebojnem plemenitem tekmovanju, da damo kralju in domovini, kar moreta po pravici pričakovati od nas. Minister dr. Albert Kramer, ki je bil izvoljen za glavnega tajnika Jugoslovenske nacionalne stranke. V zvezi s tem predlaga predsedništvo v imenu glavnega odbora tudi novi organizacijski sta' tut stranke, ki kaže proti dosedanjemu začasne mu nekoliko razlik, čeprav so vanj vobče spre jeta načela dosedanjega začasnega organizacijskega pravilnika. Izkoristili smo izkušnje, ki jih je rodilo dosedanje delo za organizacijo stranke^ in hoteli smo, da precej poenostavimo predpise in damo več mesta svobodni odločitvi naših organizacij. Občinske in krajevne organizacije kot strankine edinice. Načelo, da' mora biti vsak član stranke organiziran v osnovni organizacijski edinici, krajevni, odnosno občinski organizaciji, je izvedeno v tem statutu do kraja. Upoštevajoč razne krajevne in osebne neprilike, ki v mladi strankini organizaciji niso ničesar novega in ničesar neobičajne^ ga, določa novi statut članstvo po pravilu odvisna od sprejema v krajevno (občinsko) organizacijo, daje pa za izjemne primere glavnemu vodstvu stranke možnost neposrednega sprejema posameznika v stranko. Ta sistem je uveden tudi za izključitev članov iz stranke. Potreba enakomernosti v stranki na eni strani in ustvaritve čim večjih organizacijskih možnosti na drugi strani, je bila odločilna za jasnejše obrazlo* ženje pojma, obsega in območja osnovnih strankinih edinic. Po novem statutu ostaja občina kot podstava naših strankinih edinic, toda v njenem področju je omogočeno bolj ko doslej snovanje krajevnih organizacij s precej širokim področjem. Statut pozna občinsko organizacijo kot predstavnico stranke, a v njenem okviru krajevno organizacijo kot praktično organizacijsko enoto, zlasti v večjih občinah z več vasmi, v mestih in v trgih. Sreske organizacije in sreske skupščine. Sestavno področje sreske organizacije je v bistvu ostalo isto. Bolj natančne so določbe v pogledu sreske skupščine, ki mora biti več, kakor je bila doslej, izraz dejanjskega stanja stranke v posameznih občinah. Sreska organizacija bo v bodoče še bolj glavno težišče strankinega dela med narodom, ker po novem statutu ni več posebne banovinske organizacije. Pokazalo se je namreč, da uvedba banovinskih organizacij ni dala povsod pričakovanih uspehov. V dveh ali treh banovinah so banovinske organizacije brez dvoma mnogo doprinesle k ojačenju strankinih idej in poravnavi bivših strankarskih razlik v uspešnem delu za organizacijo, toda razpoloženje v večini banovin odklanja to strankino organizacijo, kar je moralo predsedništvo upoštevati. V zvezi z ukinitvijo banovinskih organizacij pre- Morda ga ujameš še danes za streliščem, če boš imel srečo!» «Imel jo bom! Osel si, Poljanec, da veš! Dvajset mož imam, nadporočnik pa pride tudi z dvajsetimi. Skupaj nas bo štirideset, pa še domači graničarji in lovci pridejo! Zdaj pa moram iti še na kratek pogovor z vojaki. Ne smem zapravljati časa.* «,Osel si, Poljanec, da veš!', tako mu je rekel. Tako je tudi mislil. Bog ve, ali misli, da je tudi Črni mož osel? Ta mu bo že pokazal, kaj se pravi zajemati učenost z veliko žlico in kdo jo zajema. Da ga le sram ni! Če bi jaz tako letel iz gostilne.. .* Pomahnil je z roko, kakor bi se mu ne ljubilo več misliti. Potem je povečerjal in dejal, da poj-despat... * * * Rajko je odšel iz gostilne kmalu za njim in prišel v svojo sobo čez vrt, da ga ne bi nihče videl. Preoblekel se je in vtaknil v žep pištolo, razen nje pa še črno krinko, ki si jo je bil skrivaj sešil iz blaga. «Krinko potrebujem, da me ne bo mogel kdo spoznati. Če koga srečam, mi bo prav prišlo. Črni mož ne sme zvedeti, da hodim za njim, sicer bo začel name paziti.* Posrečilo se mu je, da je prišel zdoma ne-opaženo. Čez pol ure je bil pri lijaku, kjer je že enkrat videl tihotapce. Bila je sicer že noč, toda zadnji krajec meseca je še toliko osvetljeval pokrajino, da bi ga kdo utegnil spoznati na nekaj korakov. To pot se ni skril za grmovjem. Spustil se je v globino, tja, kjer je zadnjikrat videl soj luči. Tam je odkril precejšen kup dračja in se za njim skril. Krinka mu je zakrivala obraz, da ga v temi ni mogel nihče spoznati. Tako se je čutil vzlic nevarnosti, ki mu je grozila docela varnega. Tihotapci bodo morali iti tik mimo njega in bo videl njihovo slednjo kretnjo. Prvi je že prišel in skočil v globino. Potem se je sklonil in se dotaknil nečesa ob steni. Začulo se je tiho bobnenje pod zemljo in po kolenih je zlezel v notranjost rova. Rajko se ni premaknil. Tudi drugi je prišel, tretji, četrti — vsi so se dotikali stene na istem kraju in vsi so enako izginjali drug za drugim. Tako so prihajali dobro uro drug za drugim, od petega do devetnajstega in tudi takrat, ko je že ta izginil, se Rajko ni ganil, da se ne bi izdal. Skoraj prav tako dolgo kakor zadnjikrat je moral čakati, da so temni možje spet prilezli izpod zemlje. Za njimi se je tudi to pot posvetilo, Rajko je dobro videl v soju neke oddaljene luči četverokotnik, ki je bil vhod v notranjost pravega rova. Še nekaj časa je čakal. Že je hotel vstati, tedaj pa je spet začul tajinstveno bobnenje. Brez šuma je počenil nazaj v svoje skrivališče in ostro pogledal proti vhodu. Skozenj je prilezel neznan mož in se ustavil nedaleč od njega. Rajko je prav razločno videl, da ima dolge črne lase in prav tako črno brado, ki je krinka ni mogla docela zakriti. Za pasom se mu je svetil razen dveh pištol še odprt nož. Z desno pestjo se je opiral na kratko puško. Kdo naj bo to? Črni mož? Ali naj ga prime? Ali naj ga ustreli? Če zgrabi za pištolo, bo v trenutku vse opravljeno. Toda ne, skrivnosti ne sme odkriti, dokler ga ne bo mogel zgrabiti z vso zločinsko tolpo vred. «No, dovolj temno je in varni smo. Vsi so pri strelišču*, je zamrmral zakrinkani mož in se pripravljal, da bi zlezel iz lijaka. Ko je izginil, se je Rajko dvignil. «Ako je tako, potem ne bom odlašal.. .* «Če vam je na tem, da ostanemo prijatelji, tedaj ugodite moji želji... Sicer se ločijo naša pota.. .* Ančka je pogledala Jožeta, nato pa očeta. Njen pogled je izražal tiho prošnjo. cJutri bo urejeno.* — Čotar se je vdal na vsi črti. Fant mu je jasneje naslikal pretečo nevarnost. Potem se je namenil oditi. cJože, nikar ne hodi!* mu je branila Ančka. «Počakaj, da se bo zdanilo. Jezni so nate... Nič ne veš, odkod bo priletelo .. .* «Pojdem*, se je odločil. «Ako ostanem, porečejo, da se nisem upal... Tega veselja jim nalašč ne bom napravil.. .* •rAko te napadejo, pazi, da je ne dobiš po glavi... Beži, lepo te prosim ... Nikar se ne pretepaj!* «Na svidenje, Ančka!* — Prijel jo je za roko in jo potegnil za seboj. Šla je za njim v vežo. Tu ji je ovil roko krog vratu ter jo pritisnil k sebi. Njuna mlada ljubezen je bila zapečatena z vročim poljubom. * » * Veselica pri Babniku še ni bila končana. Vrišč in hrup sta se sicer polegla, ker so odšli rogovileži. Ostali pa so domačini in nekaj takih, ki so se mirno obnašali. Mize so bile še vedno prav dobro obložene. Precej časa so govorili o Jožetu, ki je bil pra? za prav res kriv prepira. «Kar je iskal, to je našel*, so mu privoščili. «Tisto prasko na roki naj shrani za spomin, kdaj jo je iztaknil. Zakaj nas je pa ščipal in zbadal.* «Usajal se je zaradi Minke*, jo je pogodil Babnik. «Zdaj ga poznamo .. .* «Kar brž napravimo*, se je mudilo Lojzetu. «Jože bo še vedno sitnaril in razdiral... Kdo ve, kaj bo še vse doprinesel . .* «Zdaj ima Ančko*, je nekdo posmehljivo omenil. Vsi so se glasno krohotali. «Kdor visoko leta, nizko sede*, je pripomnil Babnik. «Dekle sicer ni napačno... Morda bo celo nekaj dote... Toda koča, koča ... Murn se bo grizel.. .»• «Ančka ne bo nikdar pri Murnu*, je vedel fant iz Potočja. cčotar še ne pozna Murna..« Ni ga še poskusil.. .* Babnik mu je pritrdil in rekel: «Zastran mene naj bo, kakor hoče.* — Potem je obrnil besedo: «Lojze, ali potrebuješ denarja?* «Nekaj bi seveda potreboval*, je izrazil tiho željo. «Vsak dan mora človek kaj izdati . .* SENO. Na mariborskem trgu za seno se prodaja seno po 30 do 35 Din in otava po 40 Din za 100 kilogramov. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28-50%): 1 nizozemski goldiuar za 23-10 do 23-26 Din; i nemško marko za 13-66 do 18-75 Din; 1 ameriški dolar za 39-86 do 4014 Dii; 100 francoskih frankov za 224-38 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron.za 170 do 170-50 Din; 100 italijanskih lir za 302 do 303 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kiiringu po 8-85 Din. Vojna škoda se je trgovala po 220 Din. investicijsko posojilo pa po 46 do 47 Di" Ze pred tedni smo pisali o poslovanju zadrug, ki ponujajo članom brezobrestna posojila, pri čemer si pristopajoči ljudje večinoma niso na jasnem, kako je prav za prav « takimi posojili in kako dolgo je treba čakati nanje. Opozorili smo na okolnost, da so taka posojila le navidezno brezobrestna in da koristijo le tistim članom, ki čimprej pridejo do posojila, dočim morajo drugi dolgo vplačevati hranilne prispevke, za katere ne dobivajo nobenih obresti, nasprotno plačati morajo še pri vplačilu vloge znatne upravne stroške. Tudi v nekaterih drugih državah so se pred leti pojavile slične zadruge in so bila oblastva kmalu primorana poseči vmes. Zlasti v Nemčiji so se take zadruge zelo razpasle, dokler ni vlada uvedla pregledovanja, ki traja že drugo leto. V zvezi z njim je bilo že velikemu številu zadrug prepovedano nadaljnje poslovanje in so morale iti vse te zadruge v propast. Le manjšemu številu tako zvanih gradbenih hranilnic, ki so bile ustanovljene na zdravi podstavi, je bilo dovoljeno, še nadalje poslovati pod strogim nadzorstvom. Pri nas je bilo zlasti zadnje mesece ustanovljeno večje število sličnih zadrug, ki so razpredle svojo Organizacijo tudi po drugih banovinah ter z mrežo zastopnikov ali agentov povsod zbirale člane. V kratkem času so nabrale na tisoče čla- nov, katerih vsak je moral plačati visoko pristopnino, povrh pa še vpisnino, seveda brez pravice na povračilo. Denar se je pričel kar na debelo stekati pri teh zadrugah, ker večina članov ni bila prav poučena o pogojih za dosego posojila in je marsikdo pričakoval, da bo dobil posojilo že v nekaj mesecih. Na poslovanje teh zadrug je gotovo po zaslugi časnikov postala pozorna banska uprava dravske banovine, ki je izdala prepoved nadaljnjega sprejemanja in nabiranja članov dotlej, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo njihova pravila. Banova naredba glede poslovanja gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, se glasi dobesedno: Na podstavi členov 65., 66. in 67. zakona o notranji upravi izdajam sledečo prepoved: Člen 1. Z današnjim dnem in do preklica se prepoveduje nadaljnje sprejemanje in nabiranje člaov onim gradbenim in kreditnim zadrugam, ki nudijo svojim članom posojila, eventualno celo brezobrestna posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, pri čemer je uspešnost tega poslovanja ter izplačevanja posojil odvisno od porasta in plačilazmožnosti članstva. Nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov se ustavi, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo pravila in uredi poslovanje, ker je sedanji način poslovanja škodljiv narodnemu gospodarstvu. Člen 2. Kdor bi prekršil to naredbo, se kaznuje na postavi člena 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Člen 3. Ta naredba stopi v smislu člena 71. navedenega zakona v veljavo z današnjim dnem. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, Hne 18. julija 1933. Namestnik bana: pomočnik dr. Pirkmajer s. r. OBRTNIŠTVO IN VZROKI ŠUŠMARSTVA. V nastopnem priobčujemo nekaj treznih misli rokodelskega pomočnika in nekaj navodil, kako bi se dala omiliti kriza in odpraviti šušmarstvo- Na vseh številnih obrtniških kongresih, zborovanjih in sestankih so bile sprejete razne reso- lucije proti šušmarjem ter so na njih obrtniki neštetokrat naglašali, kakšno škodo in kvaro povzročajo šušmarji obrtništvu. Toda do danes so ostali vsi upravičeni izgovori obrtnikov glas vpijočega v puščavi. šušmarstvo, ki se je zlasti v letih po vojni jako razpaslo, je prava rak-rana, ki je naši obrt* niki ne bodo mogli tako kmalu ozdraviti, ker so si jo prav za prav sami nakopali. Časi, ko je obrt cvetel, se po vojni niso več povrnili. Prva leta po prevratu je bila konjuktura sicer še dosti ugodna, toda obrt je pešal na vseh koncih in krajih. Ko pa je potrkala na vrata obrta pred leti gospodarska kriza, je bilo vsega dobrega pri naših obrtnikih konec. Da bi omilili krizo, ki je vedno huje pritiskala, so pričeli posamezni obrtniki odpuščati delavstvo in zniževati plače. Prisilili so delavca celo tako daleč, da je moral sam odpovedati službo, ker z zaslužkom, ki ga je dobival za svoje delo, ni mogel živeti. Zato je mnogo pomočnikov pričelo misliti na samostojnost in se je prav zaradi tega število mojstrov znatno zvišalo. A bilo je tudi mnogo takih, ki so dobili obrt pod roko in iz usmiljenja. Vsi ti novi mojstri pa so gledali predvsem na to, da so zaposlili po svojih skromno opremljenih in nezadostno urejenih delavnicah vajence, ki jih ni bilo treba plačevati. To je imelo za posledico dvoje: novi mojstri so imeli manjše režijske stroške in so bili zaradi tega zmožni precejšnjega tekmovanja; iz njihovih delavnic je izšlo dokaj obrtniškega naraščaja, s katerim ne vemo danes ne kod ne kam. Posledice pa so bile še večje. Med pomočniki je pričela razsajati brezposelnost, ki je prav prišla raznim mojstrom, da lahko najemajo cenene delovne moči iz armade brezposelnih. In te pomočnike plačujejo še danes nekateri mojstri sramotno nizko in se ne zmenijo za to, ali lahko ta ali oni s tem, kar zasluži, živi ali ne. In prav zaradi tega so pričeli ti slabo plačani pomočniki šušmariti, kjer se je le dalo, in odjedali kruh obrtniku. Tako so torej obrtniki škodovali samemu sebi, misleč, da bodo na ta način rešili pereče družabno in gospodarsko vprašanje, ki se je pojavilo že v prvem letu krize. Ker pa kljub raznim prizadevanjem, da se omili težaven položaj, niso prišli na zeleno vejo, so pričeli misliti na podaljšanje delovnega časa, da bi tako rešili današnjo krizo in sebe. Zahteve o podaljšanju delovnega časa so stavili vsi obrtniki, ne da bi se zavedali pri tem obupnega položaja, v katerega OBLASTVENO PREGLEDOVANJE ZADRUG, KI DAJO BREZOBRESTNA POSOJILA. cTukaj imaš!* Mož je segel v miznico ter mu dal sveženj stotakov. cJej, pa novi sob so strmeli fantje, ki niso poznali tajnosti gorske vasice. Babnik je bil čedalje boljše volje. «Ali naj dam vsakemu enega?* Njegovo oko je premerilo počasi vse omizje. Fantje se niso upali izreči svoje želje. Pričel je deliti petake, kakor bi dajal otrokom odpustke. Fantje so se mu zahvaljevali radovedni, odkod je njegova darežljivost. Dozdaj še ni bilo slišati, da bi bil Babnik komu kdaj podaril toliko, kolikor je črnega za nohtom. «Pijte in jejte!* je pozival fante. cDanes vas nič ne stane.* Pili so in jedli ter si skrivaj polnili žepe. S polnimi usti so hvalili Babnka kakor za stavo. Njegovo ime so kovali v zvezde. Zažigali so mu kadilo kakor pred oltarjem. «Ali bomo kadili?* Bahač se je spomnil, da jim še ni dovolj postregel. Šel je po cigare tei jih razdelil. Fantje so iskali treščic, da bi jih prižgali. Mož jih je prehitel. Zvil je bankovec ter ga pritaknil k luči. Z njim si je prižgal cigaro. Fantje so se spogledali; škoda se jim je zdelo denarja. Mislili so, da bodo prižigali zdaj od tleče cigare. Babnik pa tega ni maral. Prižgal je vsakemu posebej z novim petakom. Zabava se je izpremenila proti jutru v pravcato dolgočasje. Godec se je potegnil za peč in pričel smrčati. Tisti, bi so mogli še hoditi, so odšli z opotekajočimi se koraki. Nekaj jih je ostalo v veži za vrati in zunaj pred pragom; drugi so pospali za mizo. Celo ponosni Babnik se je najedel hvale in Lojze napil ljubezni ob strani svoje zaročenke. Kadar je človek vsega naveličan, tedaj ne potrebuje drugega nepo spanje. Po hiši se je razlival neprijeten vonj po dimu in po razlitem vinu. 6. Usodni načrti. Škorec, ponarejalec denarja, in njegov tovariš poštar Vintar se nista udeležila predpustne zabave. V Bukovje jima ni dišalo zato, ker bi utegnila njuna navzočnost vzbuditi nepotrebno sumničenje. Nevarno je bilo, da bi ju kdo ujel v zanko. Ravnala sta se po pregovoru, ki pravi: sKdor ima na glavi maslo, naj ne hodi na solnce.* Tisto noč sta sedela v zakurjeni sobici, zatopljena v svoje načrte. Tukaj ju ni mogel nihče motiti. Šum z roviškega trga ni dosegel skrite podstrešne celice; celo zvon iz ponosnega vaškega zvonika je komaj prodrl vanjo, kadar je naznanil uro. Okence je bilo obrnjeno na dvorišče. Pred njima na mizi je stala lična steklenica. Počasi sta srebljala žganje iz malega šilca in pri-grizovala orehovo potico. Menila sta se o važnih zadevah. «Bukovčani so tiči, da malo takih*, je hvalil Škorec prebivalce gorske vasice. «Skoro ves denar so že zamenjali.* «Ti ljudje so res podjetni*, mu je pritrdil poštar Vintar. cMidva bi se od njih lahko marsičesa naučila.* Škorec je odklonil: «Kar za zgled naj ti bodo. Zame pa delajo drugi.. .* «Ali samo zate? In jaz ne bom imel ničesar od tega?* " «Nekaj boš že dobil... Toliko, kolikor si zaslužil .. .* «Oho!* je zategnil Vintar. cZa nekaj grošev ne bom hodil s tabo po hribih.. .* Škorec mu je zasolil: cPa si pomagaj! Koliko si pa že zamenjal?* «Saj veš, da nimam časa*, se je vznejevoljil poštar. «Tedaj moraš koga najeti.. .* cSvetovalec ob nič ne pride... Na koga naj se pa zanesem?* «Meniš li, da zanesljivih ljudi ni več na svetu?* «Redki so, jako redki. In z lučjo jih moraš iskati pri belem dnevu.* «Nekateri ljudje so takšni, da nikomur ne zaupajo .. .* «Najdemo pa tudi take, ki vsako reč na zvon obesijo.. .* Prebrisanec je začel modrovati: Pokojnik sednika gdc. Matilda Jožefa med gospode krasne v ^ ^ ^ J^ ^ ^ ^ cvetlice v spomin zvestobe do domovine in naroda. Naš predsednik je podelil besedo zastopniku nemške Narodnosocialistične stranke, go spodu Krusseju, ki je občudoval v svojem lepem govoru našo manifestacijo za naš in za nemški za njim starši, brat in sestra. — V Johnstownu je med delom omedlel 24letni Ludovik Hreščak, čez tri dni pa v bolnišnici umrl. Rodil se je v Ameriki, kjer zapušča starše. — V Caverdaleju lie in življenja po naših deželah in mestih, kakor ponesreči Jos.p Bukovec. Zasulo ga je kamenje smo videli na njegovi razstavi. Nemški listi so'1" *> « ko™> f l'" odlikovanje vsi opisali in ga občudovali posebno. v postelj, mrtvega Franca Romi«N*brze ratn ker ie umetnik sam nacionalist ga je v spanju zadela kap. — V Clusholmu je Žene iičSfce so prtp?a™ezatem prigrizek'Ludovik Andolšek tako nesrečno padel, da si je gos mi^noi^^S^r^P^ lobanjo - V MilWaukee* se je pripetja brez kranjskih potic. Prav zadovoljni so odpoto- tezto, prometna nesreča pn kater, je zgubil vali gg. gostje ob zvokih koračnice «Hej Slo- -beme^ert D^ Ne^^to Kavina esenca. 15 dek žgane kave zmelji, jo stresi v lonec in nalij liter vrele vode. Ko kava prevre, jo odstavi, in ko se vsede, jo pol litra zlij v steklenico, drugo polovico pa odcedi v r lonec, v katerega daš pol kile sladkorja. Ko se sladkor v kavi raztopi, zlij še to kavo v stekle- ' nico in dobro zamaši. Tako kuhana kava se drži najmanj osem dni, treba pa je je samo dvei: žlici priliti k skodelici mleka. Posebno priporočal ljivo je tako pripravljeno kavo jemati s seboj na t izlete, ker se mleko dobi v vsaki kmečki hiši, a kava težje. • Črešnjev kipnik. Mešaj, da naraste, 10 dek sirovega masla, 8 dek sladkorja in 4 rumenjake,;, nato primešaj 6 dek olupljenih zmletih mandeljnov ali pa orehov in tri v mleku namočene,w stisnjene in pretlačene žemlje. Potem primešaj i-. še sneg štirih beljakov. Skledo ali pa kozo dobro namaži, jo posuj z moko in stresi vanjo polovico testa, na katerega položi oblate, po oblatih potresi 30 dek črešenj, ki se morajo pobrati iz njih koščice. Potem zlij po črešnjah še ostalo testo, ga lepo razravnaj in peci pri srednie vročeni ognju približno pol ure. Praktični nasvet! VRTNICE. \ečina vrtnic je odcvetela, le tu in tam je še kakšen cvet. Zato moramo vse visoke kakor tudi1' vse nizke vrtnice pregledati in odrezati odcvetela cvetna stebla, suho in grdo listje in vse divje poganjke v cvetni kroni, po steblu in iz korenin; tudi one, ki rasejo precej oddaljeno od samega stebla. Ti poganjki zelo slabe žlahtno vrtnico, ker ji jemljejo moč. Tako obrezane in očiščene vrtnice kmalu spet nastavijo novo popje vali KUSIJC uu Z.VUIUU IVUI tiv-un-c jiu- . . _ . , , , „ . ll^™ uciocciic vnui«; ----------- vani» in ob vzklikanju «Na svidenje!« Ko se je'Iv?n "rbas, k, je Dum,na podrl z avtomobilom in ge §e razcve{0 y ,em gasu pa mo_ i* rričpi „ Hvnrann s- naš tako, da je padel pod mirno vozeči tramvajski cbrhAt; „ ^ost™ vlačo ter iih Dridno slavje nadaljevalo, je prišel v dvorano še naš . __. 0 domači g. župnik, ki ga je g. Bolha prav prisrčno! voz, k, ga je razmesanl. _ V Johetu je um 1 9-pozdravil. G. župnik se je kaj-lepo zahvalil za letni Rudolf Pulman. S tovariš, se je odpeljal v pozdrav ter zaklical «Živijo», česar se je naučil, sosedno mesto na piknik ^^Ji n ^^e^n od nas. _ Naše društvo se na tem mestu vsem' va.fnček:, kl je strahov,to razmesanl | bratskim jugoslovenskim društvom, odnosno nji-! je bil zelo nadarjen. Lam je dovršil hovemu članstvu, prav iskreno zahvaljuje za ™.10 50 pred Pa je °i ,tudl številni obisk, društvu sv. Barbare v Herne-Holt- *kl »P*- - V Detro.tu je diplomiral za mze-hausenu pa še posebej za denarno darilo, ter njerja zrakoplovstva V.rgd S.momč iz Calu- kliče vsem skupaj: »Živeli!» NAŠA PROSVETA V TUJINI. G1 a d b e k, sredi julija. Tu smo imeli meseca junija prav lepo slovesnost s slovensko gledališko igro. Posetili so nas tudi gospodje: konzul dr. Ribar, izseljenski meta, kjer ima starše. 15, Rue L«fayette, PARIŠ odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in I tiksemburjru sprejemajo plačila na naše če> Za kuhinjo komisar Goričar, izseljenski duhovnik iz Holan- kovne račune: Belgija: št. V>M64. Bruxelles; Fran-dije Oberžan in predsednik društva sv. Barbare cija: št. l, ,7-94. Pariš; Holandiia: št. t4>8M>; Ned. duhovni svetnik in vikar Tensundern iz Hovela, ^ ^feS n"kS pri Hamu, predsednik Katoliške jugoslovanske, nire 56 zveze Lindič kakor tudi več predsednikov in odbornikov obeh društev. Igrali so otroci slo-j venske šole v Gladbeku, ki jo vodi že dve leti g. Franc Mlakar. Popoldne je bila procesija v čast Materi božji, ki se je je udeležilo veliko Slovencev. Izseljenski komisar je imel nagovor najprej v župni cerkvi, potem pa smo šli v rokodelsko dvorano, ki je bila nabito polna. Z velikim navdušenjem smo poslušali otroke, kako lepo so peli slovenske pesmi in jugoslovensko državno himno. Kaj lepo so dečki igrali, a deklice izvajale sokolsko telovadbo in živo sliko »Kraljico rož» v jugoslovenski državni barvi. Potem so igrali odrasli mladeniči in odrasle mladenke. Gospod konzul je nato lepo govoril o naši domovini in o dobrem jugoslovenskem kralju. Govorila sta tudi gospoda duhovnika Oberžan in Tensundern, ki je posebno vsem slovenskim materam polagal na srce, naj uče doma otroke slovensko, češ da je mati najboljša učiteljica. Ob 10. uri zvečer se je lepa svečanost končala. Buenos Aires (Argentinja) Od nas se je poslovil vrli prijatelj Anton Verdenik iz Ptujske gore, ker se je povrnil v staro domovino. Vsi njegovi prijatelji mu želimo mnogo sreče in uspeha, takrat po okusu sladkaš. ramo skrbeti za zadostno vlago ter jih pridno zalivati in jim po potrebi tudi gnojiti. Seveda pa moramo gledati, da uničujemo na vrtnicah mrčes in druge zajedavce, ki tudi zelo ovirajo razvoj in obilno cvetenje. Odcvetele so iz večine tudi že vrtnice plezalke (ovijalke). Tudi tem porežemo ves les, na katerem je bilo cvetje. Pustimo le letošnje mlade in krepke poganjke, na katerih bo prihodnje leto spet vse polno cvetja. Slabe in krive poganjke porežemo, ali le delno ali pa do tal. Nato vrtnico nekoliko okopljemo in obsujemo s kompostnim gnojem ter jih po potrebi tudi zalivamo, zlasti če imamo nasade pri hišah, okrog vrtnih ut i. si., ker tam dobivajo premalo vlage. Vrtnice plezalke razmnožimo s potaknjenci, in sicer najbolje v mesecu avgustu. Za to odre-žemo enoletne cepiče, ki imajo šest do osem očes. Spodnje liste odrežemo, tako, da ostane majhen recelj, ki nekoliko varuje oko. Nato posadimo cepiče v toplo, odnosno kompostno gredo poševno v peščeno zemljo, da gledajo iz zemlje le vrhnja dva do trije listi. Zasenčimo jih s pobeljenimi okni tako, da so okna na zgornji strani vedno popolnoma odprta. Skrbeti moramo za zadostno vlago. Do konca meseca septembra se potaknjenci ukoreninijo, nato pa jih presadimo najbolje na določeno mesto v dobro vrtno zemljo in jih zavarujemo, da jih kdo ne polomi. Tako si vzgojimo nova grmiče in ohranimo vrsto, oziroma barvo vrtnic plezalk. Apnene noge pri kokoših izzivajo nemir in znatno poslabšanje nesnosti. Ruski živinozdrav- Bcrovnični kompot brez sladkorja. Borovnice preberi, vse mehke, gnile ali nezrele odstrani, nato jih stresi v dobro s sodo pomito posodo, postavi na mil ogenj (ne na odprt štedilnik) in pusti, da počasi zavro. Večkrat jih premešaj, da' nik Sirnev je našel enostaven način za obvaro-se ne prismode. Ko so borovnice vrele v lastnem' vanje pred to boleznijo in obenem za zdravlje-soku pet minut, so kuhane. Postavi jih na stran, J nje že bolnih kokoši. Napravi posodo v širini da se samo malo ohlade, nato pa jih napolni v j vhoda v kurnico, dolgo 30 cm, globoko pa 7 do navadne, bolj majhne kozarce in jih dobro za- 8 cm. Nad njo napravi mrežo iz žice, da bo videti maši z novimi zamaški. Steklenice moraš že kakor predor. Posodo napolni z dvoinpolodstotno prej pripraviti, jih dobro pomiti, osušiti in se-' raztopino kreolina in jo postavi pred kurnico ta-greti, da ne počijo, ko jih polniš s še vročim ko, da bo morala vsaka kokoš zlesti pod rešetko kompotom. Prav tako moraš zamaške prej dobro in stopiti v kreolin. To ponovi vsak teden. prekuhati, da se zmehčajo in osnažijo. Ko -se ---- steklenice ohlade, jih zadelaj s pečatnim ali na-j vadnim voskom, nato pa jih shrani v hladni j shrambi. Kompot daš pozimi na mizo in šele, Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie 7» X V ruskih carskih grobnicah. Sovjetska komisija za razizkovanje carskih grobnic v podzemlju cerkve sv. Izaka izia v državni zaljžbi obširno poročilo o svojem delu. Komisija je pregledala najprej grobnico carja Aleksandra III. Balzamirano carjevo truplo je ležalo v srebrni krsti in je bilo dobro ohranjeno. Na prsih je imel pokojnik visoka odlikovanja. Carjeve zemske ostanke so dvignili in prenesli v hrastovo krsto. Zlato, prstane in srebrno krsto so proglasili za državno imetje. Prav tako so storili z grobnicama Aleksandra II. in Nikolaja I. Največje zanimanje je vzbudila grobnica Aleksandra I., ki se o njem pripoveduje, da je skrivaj zapustil prestol in odšel kot puščavnik Fedor Kuzmič v Sibirijo, kjer je živel in umrl daleč od burnega življenja carskega dvora. Njegova krsta je bila prazna. V krsti Pavla I. so našli pod voščeno masko vso razbito carjevo glavo, kajti tega carja so bili umorili najeti privrženci ministra Pahlena. Na-posed so odprli grobnico carja Petra Velikega. Sarkofaga niso mogli odpreti prej, preden ni neki inženjer priporočil, naj napravijo odprtino v krsti. Ko so delavci dvignili krsto in jo prislonili k steni, da bi jo komisija dobro videla, so zagledali orjaško postavo Petra I., čigar truplo je bilo zelo ohranjeno. Ko so se pa zemskih ostankov velikega carja doteknili, so se sesuli v prah. Vse dragocenosti iz carskih grobnic dobi sovjetska državna blagajna. S trupla carice Katarine I. so pobrali vse dragocenosti, vredne mnogo milijonov. Trupla carjev so odkopali, ker je to zahtevalo Združenje za pomoč gladujočim. X Alkoholizem in avtomobilske nesreče. Da imajo mnoge avtomobilske nesreče na vesti pijanci, je splošno znano. Nesrečo zakrivi včasi pijan pešec, še večkrat pa pijan šofer. Na Švedskem so vzeli lani šoferski list 365 šoferjem, ker so jih zalotili med vožnjo pijane. V Berlinu je izgubilo pravico šofirati lani samo meseca septembra 50 šoferjev. Na Finskem so šle izmed 2870 hujših avtomobilskih nesreč 303 na račun alkohola. Četrtina vseh smrtnih avtomobilskih nesreč se pripisuje alloholu. X Izgubljeni raj. Otok Jamaika, ki je slovel po pravljičnih naravnih lepotah, zdravju in toplem podnebju in bil poln ptic pevk, a sicer brez mrčesa in raznih škodljivce^, je bil znan kot pravi zemeljski raj. Zdaj pa je tega raja konec, zakaj pred leti so zavlekle evropske ladje na otok podgane, ki so se tako razmnožile, da so postale prava šiba božja otočanov, ki dotlej niso poznali niti miške, kaj šele tega gnusnega se-savca. Neki modrijan je vladi nasvetoval, naj kupi dihurje, ki bodo podgane pokončali. Vlada je poslušala nasvet in kupila tri pare dihurjev, ki so res kmalu uničili vse podgane. Ko so bile podgane pokončane, so se spravili dihurji na gosi, kure in race, a naposled še na ptice pevke, ki so jih doslovno iztrebili. Dihurji so se tako razmnožili, da jih je sedaj na otoku nad 10.000. Čim f>a ni bilo na otoku več ptic pevk, se je mrčes tako razmnožil, da je začel napadati prebivalstvo In da na prostem ni mogoče vzdržati Tako se je izpremenil nekdanji zemeljski raj v pravi pekel. Dihurje so začeli zdaj pobijati in vlada plača za vsakega visoko nagrado. Radio za vsakega PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik ^ (( z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno l^LjCSTJCS anodo. Plači,ivo v 12mesečnih obrokih po 9« Din. PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik „Jadran" vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 176 Din. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Pri zdravniku. Zdravnik: «Takoj morate nehati piti pivo in sploh alkoholne pijače > Bolnik: «Gcspod doktor, saj jih še nikoli nisem pil.» Zdravnik: «Torej, da vam ne pride na misel jih kedaj začeti.> , JADRAN" I. SI Tyrševa (Dunajska) cesta št. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezp'a£ni cenik! DoM se samo pri: PHiLIPS RADIO ZASTOPSTVU , Ljubljana 6 Tudi spoznanje. Ženin: «Oboževana gospodična, ljubim vas, hočem vam posvetiti svoje srce, svojo roko, svoj dom in avto.* Nevesta: tHvala za vse drugo, zadostujeta mi dom in avto. Ribe hitro rasto. Jurček: «Stričko, ribe nemara strašno hitro rasto.» Stric: «Zakaj?* Jurček: «Ker je riba, ki si jo v nedeljo ujel, tem daljša, čim večkrat pripoveduješ o nji.» Trgovina v naših časih. A: «Kako kaj uspeva kupčija?> B: «Dela imam čez glavo.» A: «Da postrežeš odjemalcem?* B: «Ne, da potolažim upnike...* Slab želodec. Janezek: . Ne bo Vam žal. — Steklenica 10 di-mrjev (proti vnaprejšnjemu plačilu). 18 Din (po povzetju). Dve steklenici 28 Din, tri steklenice 38 Din. Razpošilja ga R. C O T I C, Ljubijana VII. (Šiška), Kamniška ulica št. lOa. 187 Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike prodaja po ugodni ceni samo Ivoban Uršula v Racah pri Mariboru. 177 Listnica uredništva Kapela pri Pokopske.n (Hrvatska). Kaka je tista vaša zadeva s puško, ne moremo od daleS ugotoviti, verjetno pa je, da je oblastvo ♦osto-palo po predpisih. Kar se tiče agrarne zemlje, le-ta ni naprodaj vsakomur, temveč samo stanovalcem tiste občine, kjer je ta zemlja, ali pa prebivalcem sosednih občin. Kobilje. Sliki sta žal preslabi za priobčitev. Moščanci. Vaša slika se je, kakor smo dognali, pri kliširanju pokvarila, zato pošljite drugo! Štefan K., Moers. Glasovi o ogromni dediščini so že davno ponehali. Kakor čujemo, je bilo mnogo več pisanja, kakor je ustrezalo dejanskemu stanju. Kolikor smo doslej d'>znali, bi prišli nemara v poštev neki sorodniki iz krškega okraja. Ljudi vašega imena je na tisoče v Sloveniji, ne da bi bili med seboj v sorodu. Izdaja za koLzort ij «Domoviue» Adolf R i t' n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeriek.