glasilo ravenskih železa Leto XXXIV Ravne na Koroškem, maj 1997 St. 5 a0VtNSKE2ELEZA«NE«» NOil • RAVNE GRMI RAVNE no Koroikem M •0*001 Mednarodni certifikat kakovosti za družbi NOŽI in ST© V petek, 11. aprila, je bila v upravni zgradbi Železarne Ravne slovesnost ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001 dvema družbama Slovenskih železarn na Ravnah: Nožem ter Strojem in tehnološki opremi. Prireditev seje začela s sprejemom gostov, med katerimi so bili mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dipl. inž. Vinko Pogačnik, član Uprave SŽ, župani občin Mežiške doline, predstavniki partnerskih podjetij iz Slovenije in tujine, predstavniki obeh kolektivov, sestrskih družb in novinarji. Za uvod v prireditev je zapel vokalni oktet TRO s Prevalj, nato pa sta direktorja Ivana Klančnik in dr. Milan Švajger predstavila podjetji, ki sta dobili mednarodni certifikat. Noži so poslovno uspešna družba Noži so izšli iz Železarne Ravne leta 1991 in se ponašajo s pozitivnim poslovanjem, odkar so samostojni. Kakovost njihovih nožev in drugih rezilnih orodij temelji na skoraj 400-letni tradiciji proizvodnje jekla na Ravnah na Koroškem in v Mežiški dolini. Izdelujejo ploščate nože do dolžine 6 m in krožne nože s premerom do 1400 mm, in to za kovinsko, turnirsko, papirno in grafično, lesnopredelovalno, gumarsko, usnjarsko in tobačno industrijo ter za industrijo plastike, razen tega pa še segmentne krožne žage in frikcijske krožne žage za vroče rezanje profilov in cevi, upogibna orodja za pločevino in vodila za obdelovalne stroje. Za svoja rezilna orodja uporabljajo Noži visokolegirana orodna jekla vrhunskih kvalitet, ki jih izdelujejo v sestrski družbi Metal. Tako se njihovi noži odlikujejo po dobri obstojnosti rezine in po odpornosti proti obrabi. Kakovost in stalna tržna prizadevanja so jim omogočila, da so prestali krizo, ki stajo povzročila razpad jugoslovanskega trga in propad številnih podjetij, njihovih kupcev. Dobro so prestali preizkus na številnih novih tržiščih, kjer so se uveljavili kot eden največjih svetovnih proizvajalcev nožev. Kakor so zapisali v Razvojni in tržni strategiji podjetja do leta 2005, bodo svojo tržno naravnanost nadaljevali tudi v prihodnje, še več, povezali se bodo s partnerji, ki jim bodo omogočili hitrejše uveljavljanje lastne blagovne znamke. Za kakovost si v tem podjetju prizadevajo že od začetka, saj se drugače ta proizvodnja, tudi ko je bila še v okviru Železarne Ravne, ne bi mogla tako razviti. V Nožih so bili med prvimi, ki so si začeli prizadevati za pridobitev certifikata ISO 9001. Že leta 1990 so - pivi v železarni - izdelali svoj Poslovnik kakovosti. Pri pridobivanju mednarodnih potrdil za zagotavljanje kakovosti so jih pozneje nekatere železarske družbe prehitele, kar pa ne pomeni, da je skrb za kakovost v Nožih pešala. Nasprotno, bila je nujna in zato umevna sama po sebi. Zato so vsi zaposleni z vodstvom vred še toliko bolj veseli, ker so za svoje prizadevanje končno dobili tudi uradno potrdilo, ki jim gaje izdala mednarodna certifikacijska družba Biro Veritas. V STO so združeni različni programi Medtem ko so Noži enovito podjetje, so v Strojih in tehnološki opremi združeni tako programsko kot po uspešnosti zelo različni proizvodni programi. Nekateri obrati lahko hodijo v korak s konkurenco, drugi težko, posamezni tega ne zmorejo. To velja še posebej za Orodjarno, v kateri so proizvodnjo in število zaposlenih ob koncu lanskega leta močno skrčili, v težavnem položaju je tudi Pnevmatika, katere šibka točka je počasnost v razvoju, nejasna je še tudi usoda Vzmetame, ki bi jo bilo nujno treba dokapitalizirati ter posodobiti. Slabši poslovni uspeh so lani dosegli tudi Stroji (te obrat še ni dobil certifikate ISO), vendar se zanje ni bati, saj imajo lasten, zaokrožen proizvodni program in prodajajo stroje z blagovno znamko Ravne. Pozitivno so lani poslovali v Valjih, Namenskem programu in Toplotni obdelavi, izšli pa so se tudi računi pri DML (Defektoskopskih in metalurških laboratorijih), ki so za celoten STO zelo pomembni, saj razpolagajo z zelo dobrimi kontrolnimi aparati za kontrolo materiala brez porušitve in z merilnimi instrumenti. Za družbo STO je zelo pomemben tudi razvojno -konstrukcijski oddelek. Kratkoročno je včasih videti, da podjetje ne zmore stroškov za njegovo ohranitev, toda dolgoročno nobeno industrijsko podjetje nima perspektive, če ne razpolaga z lastnim razvojem. V družbah, ki so izšle iz Železarne Ravne, so razvojno dejavnost povsod močno omejili. Če jo bodo še bolj, to ne bo le okrnilo slovesa kakovostnih proizvajalcev jekla in izdelkov iz njega, temveč jim bo tudi zaprlo pot v prihodnost. Tega si gotovo vsaj vodstva železarskih družb na Ravnah ne želijo, zato so tudi združili vso kovinskopredelovalno in strojno industrijo (razen Nožev) pod skupno upravo. Katere programe bo ta uprava uspela obdržati in razvijati dalje, ni odvisno le od nje same, temveč od vseh, ki pri tej proizvodnji sodelujejo, in še od zunanjih razmer. Prvi pogoj za obstanek na trgu - kakovost - to podjetje izpolnjuje; če pa zmore to, ni razloga, da ne bi tudi drugih, ki so potrebni, da se bo lahko jeklarska in kovinarska tradicija na Ravnah nadaljevala. Ob tem je seveda potrebna še pametna industrijska politika slovenske vlade; gotovo je tudi v njenem interesu, da prizadevanja Korošcev podpre. Korošci so za zgled Slavnostni govornik na prireditvi je bil mag. Jožko Čuk. Poudaril je, da si je doslej že vrsta slovenskih podjetij pridobila certifikate kakovosti, zato je slovensko gospodarstvo pri vključevanju v mednarodne tokove na dobri poti. Železarna Ravne pa je bila med prvimi, ki so začeli načrtno uvajati politiko kakovosti. Za obe družbi, ki ste zdaj dobili certifikat, velja, da je podlaga za njun uspešen nastop na trgu v znanju, izkušnjah, tradiciji in razvojnih prizadevanjih metalurške in kovinskopredelovalne industrije na Ravnali. Visoka stopnja kakovosti ravenskih materialov je privedla do zavidljive ravni nožev in drugih izdelkov, strojev in str ojne opreme. Veselje ob pridobitvi certifikata v dveh ravenskih družbah je izrazil še župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko, ki je poudaril, da so bili največji dosežki v Železarni Ravne vedno plod domačega znanja ali z domačim znanjem oplemeniteni tuji razvojni dosežki. 'Pako naj bi bilo tudi v prihodnje. Družbama Noži in S TO je ob podelitvi certifikate ISO 9001 čestital še član Uprave SŽ dipl. inž. Vinko Pogačnik, predsednik sindikata Noži Ivan Filipič pa seje v imenu kolektiva zahvalil vsem, ki so sistem zagotavljanja kakovosti v podjetju pomagali vzpostaviti. Certifikata kakovosti ISO 9001 je obema direktorjema izročil direktor ljubljanske dražbe Biro Veritas mag. Zoran Lekič. Po slovesnosti, ki se je končala z nastopom okteta TRO, so si gostje ogledali proizvodne obrate dražb Noži in STO. Mojca Potočnik METAL RAVNE -tretji med evropskimi proizvajalci orodnih jekel Tekmeci pa ga bodo prehiteli, če ne bo posodobil proizvodnih zmogljivosti Na nedavni novinarski konferenci je glavni direktor Metala Ravne Brane Žerdoner med drugim predstavil poslovanje podjetja v preteklem letu in obete za letos, spregovoril pa je tudi o (že končanih in načrtovanih) naložbah. BOLJŠI PRODAJNI PROGRAM, A ŠE VEDNO IZGUBA Leto 1996 velja v svetovni jeklarski industriji za “slabo”, saj so se poslovni rezultati velikih koncernov v primerjavi z letom poprej poslabšali za desetino. Razmere na svetovnem trgu jekla vplivajo tudi na Metal, ki izvozi okrog 70 odst. izdelkov. Minulo leto je Metal končal z 1,8 milijarde SIT izgube. V primerjavi z letom 1995, ko je primanjkljaj znašal 2,1 milijarde SIT, so se poslovni rezultati lani izboljšali. Kar polovica lanske izgube (900 milijonov SIT) je iz finančnega dela bilance. Podjetje mora namreč za nemoteno obratovanje najemati draga posojila z visokimi obrestnimi merami. Kot pretežnega izvoznika ga prizadenejo tudi tečajne razlike. Po direktorjevem mnenju bi bila Metalova lanska izguba ob drugačni sestavi bilance sredstev bistveno nižja -če bi Metal imel npr. tako bilanco sredstev kot Acroni, bi bila izguba manjša vsaj za 450 milijonov SIT. Lani so v Metalu dosegli doslej najboljšo prodajno sestavo: polovico prodanih izdelkov so namreč sestavljala orodna in specialna jekla. Osvojeni tržni delež uvršča Metal na tretje mesto med evropskimi proizvajalci orodnih in specialnih jekel. Tega mesta pa ne bo mogel obdržati oziroma izboljšati brez naložb v proizvodne agregate. POTREBEN JE NOV INVESTICIJSKI CIKLUS Lani so v Metalu končali, začeli ali nadaljevali več naložb, skupaj vrednih 15 milijonov DEM. Med naložbe na Ravnah spadajo: kontinuirna peč z zaščitno atmosfero, kontrolna linija v valjarni, modernizacija kovaškega stroja, regulacija srednje proge v Valjarni, skladiščno - prodajnj center in protihrupna zaščita na peči UHP; v Štorah pa: transformator, ponovčna peč, spektrometer in vakuumska naprava. Proizvodni agregati v Metalu so že izrabljeni in se ne morejo primerjati s konkurenco. V prihodnjem investicijskem ciklusu bodo zato v podjetju postavili novo kovaško stiskalnico, načrtujejo pa tudi posodobitev Valjarne. 1800-tonsko stiskalnico so v kovačnici postavili leta 1963, in sicer iz delov, ki so jih dobili kot povračilo vojne škode, prej pa so stali v Skopju, Nikšiču in Zenici. Čeprav stiskalnica zaenkrat še dobro dela, s svojo nazivno in dejansko močjo omejuje Metalov proizvodni program na manjše in lažje odkovke. V svetu pa je povpraševanje predvsem po večjih okroglih odkovkih, ki jih s to stiskalnico ni mogoče narediti. Na javni razpis za dobavo kovaške stiskalnice se je prijavilo 7 kandidatov, od katerih so trije ostali v ožjem izboru. Po predvidevanjih bodo v Metalu konec maja podpisali pogodbo o dobavi stiskalnice; dobavni rok je leto 'dni, vrednost projekta pa 12 milijonov DEM. Proizvodne zmogljivosti valjarne (postavljene leta 1963) tudi niso več kos zahtevam kupcev ploščatega orodnega jekla. Pred polletjem bodo zato v Metalu pripravili koncept posodobitve tega obrata, naložba pa presega poslovne zmožnosti podjetja. OBETI ZA LETOS Prvi trije letošnji meseci za ravensko metalurgijo niso bili ugodni. Nadaljevale so se značilnosti s konca lanskega leta, ko je primanjkovalo naročil, cene pa so bile prenizke. Razmere so se v aprilu in maju izboljšale. “Odprtih” naročil je zdaj za 16.000 ton (decembra lani npr. le za 10.000 ton), kar pomeni, da so proizvodne zmogljivosti zasedene do septembra. Že letošnja druga podražitev električne energije bo prizadela tudi Metal - mesečna izguba se bo zato povečala za 10 milijonov SIT, saj jekla ni mogoče kar enostavno podražiti. Za 1 kWh električne energije podjetje plača med koncem tedna 7 pfenigov, če pa bi zaradi večjega povpraševanja po izdelkih peči obratovale tudi čez teden, bi za elektriko ravenski metalurgi odšteli 11 do 12 pfenigov, kar je dvakrat več, kot zanjo plačajo nemški ali italijanski jeklarji. Prihodnost obrata v Štorah je odvisna tudi od naložbe, ki jo pravkar končujejo. Vakuumska naprava, ki sojo prestavili z Jesenic, bo omogočila proizvodnjo nerjavnih jekel. Tisoč ton na mesec bi lahko ob nespremenjenih fiksnih stroških pomenilo povečanje realizacije za tri milijone DEM. Po polletju pa bo jasno, ali bo naložba prinesla želene rezultate. Če jih ne bo, bo Metalovo vodstvo v skladu z letošnjim gospodarskim načrtom prisiljeno ustaviti proizvodnjo v Jeklu. A.Č. Protihrupna zaščita za peč UHP V petek, 25. aprila 1997, so v Metalu Ravne sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavnikom obveščanja sporočili, da je projekt protihrupne zaščite v jeklarni 2 končan. Tiskovne konference so se ob predstavnikih Metala udeležili dipl. inž. Viktor Koselj, predstavnik inšpektorata za zdravstvo RS, Marjanca Zornik, inšpektorica za okolje, Ludvik Hribar, direktor Rudisa iz Trbovelj, Janez Pikon, vodja projekta protihrupne zaščite iz Rudisa, in Radivoj Bošnjakovič, direktor RAI, glavnega izvajalca del. Direktor Metala Brane Žerdoner je povedal, da se je s projektom protihrupne zaščite zaključila vrsta pomembnih investicij, ki so jih v družbi Metal začeli in končali v zadnjih dveh letih. Skupno s protihrupno zaščito pri UHP - montaža je bila končana v aprilu - so te investicije veljale 15 milijonov mark. Ker so bila investicijska sredstva, ki jih je Slovenskim železarnam namenila država, strogo namenska, protihrupne zaščite pa v tem investicijskem paketu ni bilo, so zanjo uporabljali sredstva iz tekočega poslovanja Metala. Čeprav nominalno to ni zelo velika investicija, predstavlja za Metal veliko breme, saj ne gre za ekonomsko naložbo, od katere bi lahko pričakovali dobiček, temveč za reševanje okoljevarstvenih problemov. S PROTIHRUPNO ZAŠČITO JE KONČAN PROJEKT RES Projekt protihrupne zaščite v Metalu je od lanskega aprila vodil dipl. inž. Jože Studenčnik. Povedal je, da se je z montažo protihrupne zaščite končal projekt RES (Racionalizacija in ekonomska sanacija jeklarne 2), v okviru katerega so s pečjo UHP (Ultra high power) nadomestili dve stari 40-tonski topilniški peči, uredili krožni sistem hladilne vode in poskrbeli za odpraševanje in protihrupno zaščito peči. S projektom so začeli v letih 1987 in 1988, peč je začela delovati leta 1991, ko so dali v pogon tudi Flaektovo odpraševalno napravo, žal pa tedaj niso zgradili tudi protihrupne zaščite, ker je primanjkovalo finančnih sredstev, tedanje vodstvo Železarne Ravne pa je poskušalo pridobiti dovoljenje za obratovanje te peči brez te zaščite. Obratovalno dovoljenje je bilo le začasno, stanovalci bližnjega naselja nad železarno pa so se zaradi hrupa začeli pritoževati. Vpliv na javno mnenje je bil zelo velik, stroški za odškodnine in preselitev stanovalcev iz teh hiš pa nesorazmerno visoki, zato so se v Metalu predlanskim odločili, da hrup v jeklarni 2 zmanjšajo. K odločitvi so pripomogli še delavci, zaposleni v jeklarni, ki so se vodstvu Metala pritožili zaradi zdravju škodljivega hrupa, ki ga morajo prenašati na delovnem mestu. Avgusta leta 1995 je Metal objavil javni razpis za izvedbo protihrupne zaščite in med več prijavljenimi kandidati je strokovna komisija izbrala trboveljski Rudis z glavnim izvajalcem firmo RAI z Reke. Ta je zgradila že podobno napravo na Jesenicah, v Evropi in v svetu pa je znana kot proizvajalka različnih naprav za zaščito proti hrupu.. Pogodbo so podpisali septembra 1996 in priprave so se začele takoj. Ker peč med montažo ni smela dalj časa mirovati, se je izvajalec odločil za ladjedelniški način montaže protihrupne kabine, kar pomeni, da so jo montirali po delih, ki so jih na kraju samem sestavljali v celoto. Kot je dejal vodja projekta Studenčnik, je sedanja izvedba protihrupne zaščite boljša od tiste, ki sta jo v okviru prvotnega projekta UHP načrtovala Flaekt in Hidromontaža. Je pa tudi dražja, saj je tehnična izvedba stala 1,7 do 1,8 mio DEM, stroški preselitve bližnjih stanovalcev in odškodnin pa so bili še večji, znašali so doslej kar 2,3 mio DEM. KAKO JE RAI REŠIL PROBLEM HRUPA RAI - Riječki akustički inžinjering je pristopil k sanaciji hrupa pri peči UHP kot k eni največjih ekoloških črnih točk v Sloveniji. Hrup je dosegal 110, v konicah pa celo 119 decibelov, kar je zelo neugodno, saj je na delovnih mestih dovoljen hrup do 85 db, v stanovanjskem naselju pa 45 do 50 db (tu je znašal do 74 db). Za zmanjšanje hrupa peči UHP je RAI uporabil nov sistem izolacije, ki gaje firma patentirala. Temelji na sistemu membranskih resonatorjev, kjer ustavljajo hrup s hrupom; to je izum, za katerega je RAI dobil mednarodno nagrado Eureka. Prvič gaje uporabil leta 1987 pri izolaciji hrupa 85-tonske peči na Jesenicah. Največja zahteva investitorja je bila, da se peč med montažo protihrupne zaščite ne sme ustaviti za dalj časa. Zaradi dobrega sodelovanja med investitorjem in izvajalcem so dela potekala po načrtu in brez motenj, tako da se je proizvodnja jekla nadaljevala v skladu s potrebami in naročili, montažna dela pa so bila prav tako končana v predvidenem roku. Direktor RAI Radivoj Bošnjakovič je zato na tiskovni konferenci izjavil, da bi morali dobro sodelovanje pri montaži protihrupne zaščite v Železarni Ravne postaviti za zgled in ga šteti kot začetek uresničevanja rotarijanskega gesla: “Sosedje morajo postati prijatelji. ” Hrvati in Slovenci smo se v preteklih 70 letih šteli za brate. Zdaj smo sosedje, v prihodnje pa bi bilo prav, da bi naše sosedstvo preraslo v medsebojno prijateljstvo. Pri RAI računajo, da bodo v Sloveniji imeli še veliko dela, zato si želijo, da bi tako dobro, kot so na Ravnah, sodelovali tudi z drugimi investitorji. V ravenskem Metalu pa upajo, da bodo meritve neodvisne institucije potrdile, kar so pokazale interne meritve, in sicer: • da hrup v delovnem prostoru ob peči ne bo presegal 85 db • da hrup v stanovanjskem naselju ponoči ne bo večji od 45 db in • da nočni hrup v trgovsko-poslovno-stanovanjskem območju ne bo presegal 50 db. Če bodo rezultati meritev ugodni, bo Metal po trimesečnem poskusnem obratovanju naprave pridobil trajno obratovalno dovoljenje za peč UHP. V IZPRAZNJENIH HIŠAH NE BO STANOVANJ Novinarje je na tiskovni konferenci zanimalo, kaj se bo zgodilo s hišami, iz katerih so se stanovalci preselili v nove hiše, ki jim jih je kupil Metal, in ali se bodo pogajanja z Zavodnikom nadaljevala. Direktor Žerdoner je povedal, da so izpraznjene hiše sprva nameravali porušiti, zdaj pa so se odločili, da bodo poskušali doseči spremembo namembnosti tega območja. Te hiše, če fo interes, bi namreč lahko spremenili v poslovne objekte. Če interesa za to ne bo, jih bodo verjetno porušili, nikakor pa ne bodo dovolili, da bi se kdo vanje ponovno vselil. Z Zavodnikom, ki se z družino ni hotel izseliti, se bodo glede odškodnine še naprej pogajali, toda Metal bo odslej stranka v bistveno ugodnejšem pogajalskem položaju, kot je bila doslej. Na Žerdonerjevo pripombo, da naložba v sanacijo hrupa ni bila ekonomsko upravičena, je direktor RAI odgovoril, da bodo urejene ekološke razmere pozitivno vplivale na počutje zaposlenih pri delu, s tem pa zagotovo tudi na njihovo storilnost. Mojca Potočnik Kabino za zaščito proti hrupu VHP so postavljali po delili OSKRBA Z ENERGIJO V MARCU 1997 DRUŽBA PLAN PORABE