Kanonik in dekan Ivan Lavrenčič »Naš list« pač ni slutil, sebno huda v zadnjih dneh. Mož, ki je hi-l še dve leti prej v hoji kakor dvajsetleten mladenič, je ležal onemogel na postelji. »Silno trpim! Jetra, jetra!« — »Vjdim, prečastiti gospod kanonik! Poprej ste veliko delali, zdaj pa imate to poskušajo. Delo in trpljenje »ta kakor dva mogočna zvonika pri cerkvi. Prvi zvonik je že skoro dovršen, zdaj je drugi na vrsti.« »Naj ho za jnokoro,« je vzdihnil trpin na bolniški postelji. Petek, zadnjega prosinca. Bolniku se je nekoliko zboljšalo. Zdravila so olajšala prehude bolečine. »Gospod kanonik, »Slovenec« je prišel! Če hočete, Vam malo preberem.« On: »Naš list«, najprej »Naš list«!« Jaz: »Ga ni tukaj, je najbrž pri gospodu kaplanu.« On: »Pa berite iz »Slovenca«!« Prečkam naslove. »Uvodni članek?« On: »Le! Ena misel! —.« Dalje je hotel poslušati le tisto, kar je zadevalo katoliško Cerkev. Ko je slišal, koliko je zdaj katoličanov na Japonskem, je tiho pripomnil: »Malo!« Sobota, 1. svečana. Ze dopoldne je nastopil smrtni boj za nekaj minut, na kar je odleglo. — Popoldne je hotel oditi na popotovanje. Vstal je in se vsedel na stol-naslonjač. Spet je odleglo trenotno, prišla zavest. Nato pa je srce in dihanje kar obstalo, glava je omahnila. Nečakinja, gosi>odična Marija, jo je podprla in tiho zaihtela. Oče gvardijan, preč. p. Bernardin, lin gospod prior usmiljenih bratov, č. brat (irande, sta pričela moliti, jaz sem šel, na prošnjo njegove sestre, po sveče. Spel je odleglo. Gospod kanonik je zagledal prižgano veliko svečo, pomignil mi je, naj mu jo izročim v roko, prijel jo je im poljubil. »Jutri je — Svečnica«, smo rekli. Svečnica. Nedelja 2. svečana. Po noči je bilo posebno hudo. Od bolečin se je možu bledlo. Kljub temu se je pa zavedal, da je prišla — nedel ja !, Hotel se je napraviti, da hi šel v cerkev. Zjutraj je pa malo zadremal ter se odpočil vsaj nekoliko. Dopoldne je bil docela pri zavesti. Vprašal me je, kje sem maševal. Nato pa zaprosil, da bi bil zopet obhajan. Č. g. pnior je vse |K»1 nebno oskrbel, v ciboriju sem prinesel Naj-svetojše v sobo k bolniku. Ves čas se je zavedal. Ko sem mu bral molitve po sv. obhajilu, je na tihem ponavljal vzdihljaje. Popoldne se je bolezen zopet shujšala in naito je ponoči nastopilo zadnje borenje med življenjem in umiranjem. Okrepčevala ga je molitev navzočih. Ruski otrok Boljševiški list »Revolucija in kultura« je priobčil članek z naslovom: »Brezverska ali protiverska vzgoja.« Spisal ga je Kosticin, odličen boljševiški prvak. Ta izvaja med drugim: »Kakšne sadove je rodila sovjetska šola? Ali si vzgajamo bojevit materialističen naraščaj brezbožmikov? V Moskvi smo preiskali deset sedemrazred-nih šol in simo našli, da je od 100 otrok 40 vernih, drugod celo 50. »Vzorna komunistična šola« pa je imela jeseni 1928 celo 92 odstotkov vemih otrok! V Permot ima 70 odstotkov otrok doma svete podobe, 28 odstotkov jih moli, 27 odistot. jih obiskuje cerkev, 18 odstot. jih pristopa k sv. obhajilu, 38 odstotkov jih dobiva doma verski pouk od duhovnikov. In da te trditve še podkrepimo, naj povemo, da dajo stariši še pogosto otroke krstiti. Ta dejstva je mogoče povsod opazovati. Šolarji se zelo zanimajo za1 verska vprašanja. Tako n. pr. piše mala pionirka - članica boljševiške zveze za otroke: »Kot pionirka ne verujem v predsodke; meni ni nič mar, ali je Bog ali ga ni. In vendar čutim v svojem srcu, da imamo Boga in bom to vedno čutila.« — In to piše naša pionirka. Kaj pa maj potem pričakujemo od nestrankarskih otrok? Nestrankarski šolarji pišejo v svojih nalogah: »Verujem v Boga, moja duša hrepeni po raju, alii pa: »Verujem samo v dušo. V raj ali pekel verujem boij slabo.« In take reči se godijo v šolah, kjer so vsi učitelji prepričani in delavni brezbožniki! Sistem brezverske vzgoje je tu doživel popolen neuspeh. Verni krogi zdaj javno priznavajo, da je njih glavna opora pri obdelovanju otroških duš — žena. Tako je na pr. zbor pravoslavne duhovščine sklenil: Verska čustva naj se mladini vcepljajo s pomočjo žene, matere, ki je verski propagandi bolj dostopna. Mnogi šolarji tožijo, da jih stariši tepejo, če ne izvršujejo verskih predpisov. Žene jih doma silijo poklekniti, moliti in se učiti molitev na pamet. In v Moskvi se je zgodilo, da so cele skupine starišev najele duhovnike ali redovnice za poučevanje veronauka. Sploh družina oddaja šoli otroke, ki so že prepojeni z verskim duhom. Pristaši verskih ločin pa sploh ne pošiljajo otrok v šolo, če pa jih pošljejo, jim strogo zabičajo, da se razen računstva in ruščine ne smejo nič učiti! Verniki tudi ustanavljajo tajne verske šole po vsej državi. Krščanski strup je še globoko v l judstvu! (>g. župnikom. Kot' a taki morejo nudili ceneje svoje modi tovarni kot delavec, ki nima niti svojega stanovanja in hrano mora vso kupiti. Zato pa vidimo dan za dnem, kako ponuja na eno izpraznjeno mesto sto rok svojo moč tovarni. To ni zdravo in tudi vzdržno ni. Kako naj delavec preživi svojo družino, ako zasluži dnevno 30—40 Din. G. urednik, kaj ne, da se strinjate z nami v tej Irdilvi? Uverjen sem, da boste radi sprejeli in priobčili še od drugih tovarišev mnenje v svojem, ne v »Našem listu«.. Druga rana je pa v 'tovarniškem vodstvu. Kako skrbno varuje delavni red v zakonu s § 3. delavke in mladostne delavce do 18 leta starosti, s katerim se prepoveduje jih uporabljati za nočno delo t. j. od 8. zvečer do 5. zjutraj. Ako pa pogledate v naše tovarne, boste dobili pri nočnem delu ne le fantov izpod 18 let, ampak tudi deklice in žene. Kolikokrat srečate tovarniške delavke po 10. uri ponoči na cesti, Ml gredo od tovarniškega dela, ki traja do 10. ure zvečer. Pregovor: »Noč ima svojo moč« dobi tu popolno veljavo in le čuditi se je starišem in možem, da puste svoje hčere dm žene na tako delo, ako ni nujno potrebno. Mladost zastrupljena rodi le bridkost. Ni čuda, da izginja vsaki čut za sramežljivost in se širi pri teh vrstah ljudij taka podivjanost, ki ne more biti njim samim v srečo, ne podjetniku v korist, ako se je vest zamorila. Zato pa, g. urednik, odlagam svoje črne skrbi za take svoje tovariše in tovarišice ter njih prihodnjost v »Naš list«, da bi skupno iskali prijateljskim potom odpomoč Roko v roki z nočnini delom gre pa v našo delavsko nesrečo nedeljsko delo. Tudi nedeljsko delo zakon prepoveduje. Dovoljuje le čiščenje strojev, straženje tovarne ali kako zelo nujno delo. Rako se pa dogaja v naših tovarnah? Kolikokrat se sili delavce brez potrebe na delo in to ravno v nedeljo dopoldne, tako da delavec ne more zadostiti svoji verski dolžnosti. Rekel sem, da ga vodstvo sili. Mogoče se čudite moji trditvi v 20. stoletju, pa je res tako. Vodstvo v soboto ali pred praznikom enostavno reče: »Ako ne prideš jutri, irii te treba tudi v ponedeljek.« Delavec ražu m e, da s tem visi njegov kruh na veji kot kapljica vode. Z nevoljo v srcu dela. Vsak teden se mu zdi njegov kruh trji, dokler ni ugasnil vsak čut za spolnovanje verskih dolžnosti v srcu. Dela z nevoljo, dela brez odgovornosti in vesti. Zadnji čas je že, g. urednik, da se pomenimo o nedeljskem delu in njegovi vrednosti delavci sami. Upam, da bomo to storili najlažje v »Našem listu« in s tem iskali zdravila našim ranam in nova pota za boljšo bodočnost, katero naj nam srebmosvetla Bistrica prinese v naše tovarne in naše družine! Molimo za naš narod! Škofijsiki odbor KA za ljubljansko škofijo je v svojih zadnjih sejah razmišljal, kako bi v našem narodu mogel vzbuditi zavesit, da je treba za velike skupne dobrine celega našega rodu tudi veliko osebne in skupne m o-litve. Zato je škofijski odbor KA sklenil, prositi tudi uredništvo Našega lista, naj v posebnem članku vse svoje naročnike in čitatelje opozori na potrebo molitve za naš rod, posebno tudi za vse one njegove dele, ki živijo v drugih državah ločeni od domače zemlje in skupnosti (v Italiji, Avstriji, kot izseljenci po raznih državah). Preti jim dvojna nevarnost. Kuga modernega poganstva ter razkroja krščanskega mišljenja in življenja se plazi tudi že v našem narodu. Opaža se to prav posebno pri ornih njegovih sinovih in hčerah, ki so iztrgani iz domače skupnosti, kako hitro omahnejo versko in moralno in so potem izgubljeni tudi za naš rod ter kar je še hujše, za Boga in sv. Cerkev. Našim ljudem pa preti še dr u g a, velika nevarnost, da bodo namreč podlegli gospodarsko, v borbi za vsakdanji kruh. Saj vemo, da se jim često odvteema priložnost za delo in zaslužek in da se na rodnih tleh ne počutijo vame. Nedolžni, učeči se mladini se zabranjuje raba materinščine, a materina beseda je vedno najlažja in najboljša pot za spoznanje Boga, za življenje po božjih zapovedih. Vse delovanje socialnih, prosvetnih, kulturnih, narodnih organizacij, ki po krščanskih načelih teži za obrambo, ohranitvijo, utrditvijo, naše narodne Skupnosti je važno in potrebno. Zavedati se moramo vsak zase in vsi skupaj, da je treba poleg dela tudi veliko molitve za naš rod. Mnogo se moli že za velike namene sv. Cerkve kakor za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, za misijone. A če naš rod izgubi svoj značaj, ljubezen dodedščine svojih očetov, v kateri je najdražje vera in nravno življenje, bo izgubil tudi sžmisel za naloge splošnega krščanskega občestva. Kristus sam nam je naročil: Prosite in se vam bo dalo, trkajte in se vam bo odprlo. Zato molimo za naš rod, da ostane zvest v katoliški veri, da ohrani svoje od Boga m,u dane naravne in božje pravice proti valu modernega brezverstva * Sela. Na prvi |>etek v februarju (t. j. 7. febr.) je bil po sv. maši sestanek župnijske katoliške akcije. Najprej sem še enkrat podal nekaj misli o namenu in pomenu kat. akcije, nato se je izvolil odbor, v katerem Ima zastopnika vsaka katol. organizacija in poleg tega vsaka vas v župniji. V ožji odbor pa so izvoljeni: predsednik: Hribar Jernej, posestnik, Podhruška; podpredsednik: Mali Anton, posestnik, Znojile; odborniki: Fajdiga Vida, učiteljica, Sela; Resnik Jožef, posestnik, Zobejevo; Vrtači?, France, posestnik, Rožično; tajnik: Pavli? Anton, župnik. Moderni sveti Pavel Za zgled delovanja katoliške akcije. Proti velikemu in nad vse uspešnemu razdiralnemu delu socialističnih mladinskih organizacij na Dunaju se katoličani dolgo časa niso mogli izdatneje braniti. Tedaj je pa na Dunaju začel misijonar iti duhovnik Morzinger, ki se je z redko sposobnostjo in gorečo vnemo lotil mladinskega apostolata. Že preti desetimi leti je ustanovil list »Dunajski cerkveni list« in ga je tako sijajno urejeval in razširil, da je dandanes eden najjačjih katoliških tednikov, ker se ga tiska 720 tisoč izvodov. Opogumljen nad tolikim uspehom, je Morzinger poskusil isto velemoč časopisa še pri — šolski mladini. Ustanovil je nalašč za šolarje »Mali cerkveni list«, čigar uspeh je bil naravnost presenetljiv. Po nekaj mesecih je dosegel skoraj en omili jonsko naklado in število maročnikov še neprestano raste. Časopis je urejevan nalašč za otroke, zanimivo, pestro in veselo. Vse je notri, kar potrebuje katoliško zavedni fant, kajti predvsem moški mladini je list namenjen. Mladina je jako ponosna na to svoje glasilo, ker ve, da je čisto le zanje in da je tako njihovo, kakor imajo odrasli svoje časopisje. Največ se širi list z agitacijo mladih, ki pri tem apostolskem delu kažejo veliko več poguma in gorečnosti, kakor odrasli. Idealizem teh najmlajših vitezev ne pozna nobene meje; mnogi si pritrgujejo od svojih daril, da si naročajo svoj list. Janez Langerholc: Sreća (Povest. — Nadaljevanje.) Šele Flodrov Jaka se je nekam ustanovil. Vsakih štirinajst dni ga je prineslo od nekod, postopača, da je malo podelal, malo positnaril, pa ga je spet neslo naprej, dela isikat. Iskal ga je, našel ga pa nikjer ni; umevno: Jaka bi bil vpisan med tiste, ki vedno dela iščejo, pa ga nikjer ne najdejo. Jeziki so spletli novico, da se bo Jaka priženil k Lavrinu. K Lavrinu bi bil marsikdo rad pogledal. Čeden gruntec, ne pretežaven, vse blizu, polje in gozd, travniki okrog hiše. Kakor majhen vladar je bil Lavrin na svojem posestvu, nikomur nič dolžan, samo po svetopisemskem navodilu je ravnal: Bogu kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Če bi bila na gruntu še ženska, s katero bi se dalo živeti... Približala se je prva obletnica po pokojnem Petru. Lavrinka se je oglasila v župnišču. »No, kako je, Lavrinka?« »Ah, kako! Tako, da je težavno.« »Oče se je menda vrnil nazaj. »Ah, saj veste, gospod, kakšni so dedci. Jedel bi in pil in komandiral, delal pa ne. Tudi moj oče ...« »Meta! Spoštuj očeta in mater! To je zapisano tudi za odrasle otroke. »Ne bom rekla, da ni.« »In pa eno pritožbo čujem. Nobenega reda ni pri vas v gospodinjstvu. Zajutrok včasih ob sedmih, pa tudi šele ob desetih, opoldanski obed opoldne ali pa tudi šele ob treh; Lavrinka, tako ne sme biti.« »Veste, gospod, svet je danes razvajen, zato je pa tako.« »Ne, ne, Lavrinka, red mora biti. Kjer ni reda, ni življenja.« »Veste, gospod, kaj Vam bom povedala. Mislila sem, da ste bolj pametni. S takim govorjenjem pa samo potuho dajete poslom, zato smo pa gospodarji taki reveži.« »Ni tako, Lavrinka. Nikomur ne dajem potuhe. Prijateljski sem vam mislil svetovati, kako morate ravnati, da bo šlo gospodarstvo v redu naprej. »Že dobro, gospod župnik. Pa nikar ne zamerite.« »Pa še tole, Lavrinka. Slišim, da k vam pogostoma zahaja Flodrov Jaka. Nič prida človek ni, kolikor mi je znano. Varujte se ga!« »0, nevoščljivi svet! Kdo vam je pa že te čenče natvezli! Pes je, da pride včasih malo pomagat, ker je toliko dela. Ali je tokaj hudega? Oh, vdove smo pa res sirotek Zakrila je glavo v ruto in zajokala. »Lavrinka, nič hudega nisem rekel. Samo opozoril šemi vas, da se varujte človeka, ki ni nikjer na dobrem glasu. Boljša previdnost prezgodaj kakor prepozne solze.« »Le verjemite, gospod župnik, da so tisti ljudje desetkrat slabši, ki me hodijo k Vam opravljat in obrekovat, kot pa Flodrov Jaka z vsemi svojimi hudobijami. Ko bi vedela, kdo je tak prijatelj, da me ne more niti pri Vas pustiti pri miru, danes mu izderem jezik, še danes.« »Ne tako hudo, Lavrinka, nikar tako hudo! Samo to sem storil, kar mi veleva dolžnost.« »Potem jo pa še pri drugih storite.« »Ne bomo se kregali, Meta, ne, ne. Samo povedal šemi, kar sem že dolgo imel pripravljeno. Ne bilo bi dobro, če bi bil Jaka Petrov naslednik, kakor se govori.« »Dobro! Poslušajte me. Preje bo Belica tekla nazaj, kakor bo Jaka pri nas gospodar.« »Naj bo tako! Lahko noč!« »Brez zamere. Lahko noč!« (Nndnljpvnnie prihodnji?.) Moravče. V naši župniji je bilo I. 1929. rojenih 104 otrok, umrlo pa je 69 oseb, med njimi je bilo 18 otrok v dobi do šestega leta. Najstrejši med umrlimi je bil v 88. letu, vseh nad 80 let starih pa 14. Bliziu Moravč imamo lepo (kapelo) cerkvico v čast Žal. M. B. na Hribcih. Od bliau pa tudi od daleč jo radi obiskujejo, ker vlada med ljudstvom veliko zaupanje v priprošnjo Žal. Matere Božje. Sedaj nabiramo prispevke za nov zvon (ker nam je vojska ugrabila), da se bosta zopet oglasila dva, kot nekdaj pred svetovno vojno. V Kamniku prav posebno oživlja postna premišljevanja prelepa božja pot >Kalvarija«, to je nizek grič z lepo cerkvico. V tej cerkvici bo tudi letos (kakor vsako leto v postnem času) ob petkih sv. maša, katero bi bilo res Škoda zamuditi. Verniki že skozi dolgo vrsto let tu zaupno in v obilnem številu z mašnikom darujejo nebeškemu Očetu svoje veselje in žalost in z uspehom prosijo duhovne in telesne pomoči zase, kakor tudi za svoje drage pokojnike, kateri počivajo nekaj korakov nižje: — na pokopališču na Žalah. Obilno število romarjev na veliki petek in v soboto lin vel. nedeljo tudi priča, kako lahko je tukaj doživljati, zlasti še ob štirih ka|>e-lioah, ki peljejo z žalskega pokopališča na Kalvarijo, (iospodovo trpljenje po žalostnem delu sv. rožnega venca. Po opravljeni božji službi se radostno ozre oko v m kulo jutro in v daljnjo od solne« ožarjeno okolico: »Stari grad« z razvalinami mogočnega gradu grofov tlallenberg, samostan v Mekinjah, kjer so včasih živele klarisinje in med njimi plemenite redovnice, ki so svetu odmrle, da bi Kristusu zaživele (n. pr. 1’nra-deiser, Lamberg, Corosini, Hren, Gallenberg, 'Polc, Attems, Haller itd.) sedaj ,pa prebivajo tu uršuliinke, ki požrtvovalno vzgajajo našo žensko mladino. Sosed Kalvarije je Mali grad, ki je pa nekoliko bolj meščanski, ker se je zasadil kar sredi mesta; sosed Kalvariji je tudi v tem, ker se tu na njem v lepi romarski cerkvici s tremi kapelami, ki so zgrajene ena nad drugo, opravlja služba božja tudi vsak teden v postnem času, toda ob sobotah (ne ob petkih). f »Midi grad« nam bo pa pokazat v zahvalo za obisk lepo mesto Kamnik in prijazni grad Zaprice, kjer so živeli v srednjem veku grofje Lambergi, med katerimi je zrastel prvi ljubljanski knezoškof Sigismund grof Lamberg; pa pokazal nam bo tudi prelepo župno cerkev z ogromnimi kamnitimi kipi svetnikov, ki bodo še dolga desetletja spominjali na + kanonika Lavrenčiča; odprl nam bo pogled na celo vrsto cerkvic na gričih in gorah, in dvignil naše misli k nebeškim željam. S. št. Gotard. Število prebivalcev v župniji pada. Statistika iz prejšnjih let nam pove, ■da je bilo največ duš v župniji v 1. 1876 (1869), v I. 1918 (1090 duš), pred 4 leti 900 in letos ob novem letu samo 882 duš. Naši ljudje se izseljujejo na Francosko in Holandsko — ker ne dobe dela pri rudniku v Zagorju in v Trbovljah. — Po novem letu je umrl nagle smrti Anton Stmičnilk fr. Za plan In e v 67 lobi sta- rosti. Na praznik sv. Treh kraljev je bil še v cerkvi, in tisti dan izredno dobre volje. Drugi dan ga je zadela kap. 2 dni je ležal v nezavesti in potem izdihnil. — Dne 30. januarja je spremila Marijlina družba k večnemu počitku vzorno članico Ivano Cukjati iz Limovic v 28 letu starosti. Samo en dan je bila v postelji. Ker je že več bolezni prestala v svojem življenju, jo je letos huda influenca spravila v grob. Bila je goreča častilka Matere Božje in za vse dobro vneta, velika opora domačim. Homec. Sv. misijon se vrši na Homcu križev teden, 25. maja do 1. junija 1930. Vodili ga bomo gg. misijonarji jz Ljubljane. Na Homcu je vpeljana rožnivenska bratovščina, ki šteje nad 10.000 članov iz celega kamniškega okraja. Vsako 1. nedeljo v mesecu se vrši procesija do znamenja Srca Jezusovega, in blagoslov križcev, kipov, molkov itd. Ker je pa 1. nedelja 'posvečena tudi presv. Srcu Jezusovemu, lin je na Homcu večina družin in župnija kot taka posvečena Kristusu Kralju, se ta dan pri rožmivenski pobožnosti ponavlja posvetitev S. J. in cela cerkev moli posvetiino molitev, tako se lepo združuje češčemje Srca Jezusovega iu Marijinega. V župniji sc je izpeljal lep načrt: Vsaka presv. S. J. posvečena družina imej svoje glasilo »Glasnik«; tako se je dvignilo število naročnikov na »Glasnik« od lanskih 16 na 82. Mesečna ponovitev posvetitve družin presv. 5. J., veliko število dobrih časopisov in sv. misijon, vse to bo znatno pripomoglo k obnovi župnije Homec. Peče. Križev pot v župni cerkvi je bil potreben prenovitve. Ni čuda, saj je že blizu 90 let, kar je bil nov. Slike na platnu so obledele in nastavki s križi so že trohneli. Delo prenovitve je prevzel akadem. slikar S. Ogrin z Vrhnike. Do (»sta bo zgotovljen, tako da bo na pustno nedeljo, dne 2. mairoa slovesno blagoslovljen. K tej redki slavnosti so povabljeni tudi verniki az sosednih župnij dekanije Moravske. Cerkveno opravilo bo zjutraj ob 6. in ob 10. Popoldne bo pa slovesni blagoslov križevega pota. Ihan. Bratovščina sv. Družine. Na sv. Jožefa v Ihan! Od blizu in daleč pridejo, da je ob desetih veliko .premajhna cerkev. Že nad dvesto let hodijo na ta praznik sem in še po veliko več jih je prihajalo. Sv. Jože! je glavni praznik bratovščine sv. Družine, tudi so jo že imenovali bratovščino sv. Jožefa. — Leta 1719. je takratni ihanski župnik Jurij Sigismund Kistner ustanovil bratovščino z naslovom: »Bratovščina svetih imen Jezusa, Marije in sv. Jožefa za srečno zadnjo uro.« Potrdil in z odpustki obdaroval jo je papež Klement XI. Ustanovno pismo na pergamentu in prvi zapisnik udov sta shranjena v župnijskem arhivu. Zapisnik je zelo zanimiv. Leta 1753. je imela bratovščina 40(K) mio, vpisani so tudi člani iz daljnih župnij. Leta 1744. je prišlo na praznik sv. Jožefa 32 rnjnšev denarja. Za lo svoto bi dobil takrat skoro pet krav. V cerkvi je bilo veliko dela, hodila sta s|>oved()vat po dva patra frančiškana. Značilno je, da cesar Jožef, ki je uničil vse podobne bratovščine, je pa to pri mini pustit. Najbrže uradniki niso vedeli zanjo, sicer bi gotovo šla; saj je imela takrat veliko premoženja. Stika na južni strani župne cerkve nam lepo predočuje pomen bratovščine. Na postelji leži bolnik, zraven njega so odložena zdravila, ki mu nič več ne pomagajo. Na drugi strani leži knjigu, na nji tintnik in na njem pero — knjiga življenja je popisana. Na sredi je rimska ura, ki ima zgornji del prazen — ure so se mu stekle. Zraven pa molita en moški im ena ženska, ki imata obraz zaupno obrnjen navzgor. Zgoraj je sv. Jožef, ki Jezuščku z levo roko kaže na bolnika. Na vrhu je Jezu-šček, ki gleda proti bolniku; Marija |>a prosilcema ponuja bel papir, znamenje, da je prošnja uslišana, bolnik bo srečno umrl. Pod sliko je napis Ln Istls VUaM ConCLUDes — v teh življenje dokončaš. Iz velikih črk dobimo, da je bila slika narejena 1764. (dvajset let pozneje kakor je bila cerkev sezidana). Člani te bratovščine molijo vsak večer tri očenaše za srečno zadnjo uro. Za vse žive in mrtve člane sc pa opravi vsak mesec ena sv. maša v župni cerkvi v Ihanu. Dob. Obesil se je 19 letni Franc Rode, hlapec pri g. Urbancu v graščini Čemšenik dne 22. jan. 1930. Nesrečni fant je izgubil pred dvemi leti roko, ko je padel v Domžalah pod vlak pri prerivanju, da bo prej v vlaku. Že prej brez prave vzgoje in vere je vsled izgube roke začel obupavati sam nad seboj in se je večkrat izrazil, da ne ve, čemu je zdaj na svetu. 22. jam. je njegov sklep dozorel in je šel v sobo, vrata zn seboj zaklenil in se obesil. Kakoršno življenje, taka smrt! Umevno, da je ta dogodek napravil velik strah v graščini in iznenađenje po celi dobski župniji, ker ni znano starim ljudem, da bi si bil kdaj kdo pri zdravi pameti končal življenje in bil necerkveno pokopan. Tudi znamenje časa im klic staršem, da skrbe za vzgojo svojih otrok! Blagovica. V 1. 1929 je bilo doma rojenih 17, drugod 5. S temi rojstvi se je število faranov pomnožilo za 22. Izmed teh so biti 4 nezakonski. Mrličev ije bilo v preteklem letu 18. Sv. misijon v Dobu Misijon v Dobu bo od 8.—16. marca. Veseli se ga cela župnija. Saj je tudi že čas, da pogledamo po burnih letih po vojni v svojo d “uš o in tako popravimo, kar ni prav pred Bogom. Misijon je čais miilosti. Zate bomo pa vsi poskrbeli, da ta čas milosti porabimo v svojo korist. Ne smemo čakati sodbe, o kateri trdi sv. pismo; »Kadar je šte-vilo igirebov polno.« Pametno je, da človek prime za milost in ne čaka kazni. Zate naj bo edina naša skrb v času misijona: »Reši svojo dušo!« Pa ne samo svojo, ampak pomagaj rešiti tudi dušo svojega bližnjega, da moliš zanj, mu prigovarjaš, ga prepričavaš in mu pomagaš, da opravi dobro spoved, da se tudi nad njim vresniči beseda sv. pisma: »Spreobrnil bom grešnike, ker se mi smilijo, in tako mi bodo ljubi in dragi potem, ko se bodo skesali, klakor so mi bili, preden so me z grehi žalili.« Vsi na to plemenito delo h Iju-brTni do svojega brata! Med temi je bilo 12 odraslih iin 0 otrok. Pri tem je zjuiimjvo to, da je bilo do konca marca že polovico mrličev (9). Na dan 12. marca so bili kar trije mrliči v fari. Znamenje dolge ki hude zime! — Zadnjih 10 let se je število faranov nekoliko zmanjšalo. Že v zgodnjih letih je jiomrlo precej otrok, več odraslih se je izselilo med svet radi dela (s trebuhom za kruhom). Število faranov je sedaj 800. — Doma jie bilo oklicanih 9 parov, porok dotna 8. Pojasnilu iz ( cinjie. 1. Statistika Družbe sv. Moltorja nas stavi skoro na zadnje mesto. V tem je pomota; a krivda ni ,na gospodu statistikarju, ker njemu je služil za podlago šematizem ljubljanske škofije. Po njem se pa (mea cnipa!) vleče že od nekdaj številka 000 kot število prebivalcev fare. Letos pa sem natančno preštet svoje duše in našel, da jih je le — 425. Prosim, da se v prihodnje vpošteva ta številka, da se ne bo — vsled Striček dobiva pisma od vseh strani. Vsako bi rad objavil in dolg odgovor nanje. Pa g. urednik je skop. Prav malo papirja privošči za otroški kotiček. Za zadnjo številko je striček napisal lepe reči. Pa je g. urednik vzel škarje in je odrezal. Na tisto mesto je prišel v Naš list »Afriški kamničanc. Gotovo ste ga bili vsi veseli. Kaj ne, da je lep? Koliko živali ste pa spoznali? Kar popišite jih stričku. Otroci želijo, naj prinaša Otroški kotiček cela pisma, ki jih pišejo. To je malo težko, ker ni prostora. Striček bo kratko odgovoril na vsako pismo. Kako prav lepo bo pa tudi celotno objavil. Sedaj je eno tako dobil od petletnega Jankota iz Mengša. Janko, si že priden! Striček pozdravlja tebe in Milančka ter mamo liin teto. Martina iz Lichtenthurna v Ljubljani. Tudi Ti si prišla v stričkov kotiček? Prav. Ta kotiček je namenjen predvsem otrokom iz kamniškega okraja. Mogoče si pa tudi Ti kje tukaj doma. Boš prihodnjič povedala. Jako lepo je, da za zamorčke skrbite. — Verica iz Lichtenthurna. Tudi Tebe sprejme striček. Ročna dela delaš rada. Lepo od Tebe. Striček bo ob priliki prišel pogledat koliko srajčk in čepic si že naredila za zamorčke. Takrat ga boš spoznala. Pa ni nič hud f Dijak Josip. Dobrodošel si. Praviš, da si se smejal, ko si bral v »Našem listu« stričkov »blagodoneč« naslov. Striček se je pa muzal, ko je bral Tvoje originalno pismo. Tvoj prispevek bo malo spremenjen poraben. Zakaj ima sv. Matija sekiro. Sveti Matija je bil namesto izdajalca Judeža izvoljen za apostola Gospodovega. Oznanjal je evangelij po Armenija na vzhodu od Črnega morja. Na koncu svojega življenja je prišel nazaj v Judejo, kjer so ga Judje obglavili. Zato je naslikan s sekiro. Ker ima sekiro, malomarnosti enega — delala krivica vsem. 2. Čudno se bo bralo v statistiki rojstev in smrti, da je na Češnjicah v 1. 1929 umrlo 10 ljudi, rojenih pa je bilo le 5. Povišen opazovalec bo majal z glavo in v svojih mislih delal pikice in pomišljaje ... — — Počasi prijatelj! Dvigni se z menoj na točko, ki stoji toliko višje, da nama nudi razgled na 7 let nazaj. Takole: Leta 1923 rojenih 10, umrlih 6 1924 15, » . 7 » 1925 » 15, 3 » 1926 13, 4 1927 > 10, > 5 1928 » H, 8 1929 5, > 16 Tako se vidi, da je bila lani res le i z j e-m o m a pri nas smrt posebno pridna, rojenice pa izredno zaspane. Pripomnim pa, da hočejo rojenice popraviti zamudo in so se v januarju letos že trikrat oglasile. P. P. ga tesarji prištevajo za svojega patrona. Sv. Matija led razbija; če ga ni, ga pa naredi. Tako pravi vremenski pregovor za mesec februar. Če je meseca februarja do godu sv. Matije mraz, potem nastane navadno topleje. Če je pa poprej toplo, pa potem navadno zamrzne. Ker je sv. Matija v pratiki naslikan s sekiro, pravjo, da on razbija led. Striček Matiček je imel takrat xsvoj god. Ali ste kaj molili zanj? Dušica. Nekoč pride dušica pred nebeška vrata. Na svetu je živela povsem skrito. Dospela je v nebesa ne da bi šla skozj trpljenje vic. Ljubi Bog ji je dal tako odličen prostor, da je nastal med angeli in svetniki radi tega živahen šepet. Sprašujejo angela variha dušice, kako pride ta mala dušica na tako visoko mesto? Tedaj jim razodene angel: »Ta srečna dušica je na zemlji v vsem posnemala svetega Jožefa. Živela je tako tiho kot on, trpela tiho kakor on, delala tiho kakor on in ljubila Jezusa in Marijo kakor on. V posnemanju sv. Jožefa je ta mala dušica toliko dosegla; zato je njena slava v nebesih tako velika.« Ljubi otroci, ali ne bi hoteli tudi Vi zasesti v nebesih tako odličen prostor? To pa boste dosegli, če boste po vzgledu te male dušice v vsem posnemali sv. Jožefa in ljubili Jezusa in Marijo kakor on. Dijak Josip. Delovanje za dobro stvar. Peterček je jako rad bral o zamorčkih. Komaj je čakal, da je prišel Ust »Katoliški misijoni«. Najprej je seveda pogledal, kod hodi »Stric Jaka« s svojimi tremi črnimi tovariši. Potem je rešil misijonske uganke in nazadnje prebral še vse drugo; posebno pisma misijonarjev so mu bila všeč. Zbiral je znamke za misijone in odkupil je že enega zamorčka in ga dal krstiti na ime Peter. Prijatelj Gospodar, ki hoče imeti obilen pridelek na svoji zemlji, jo skrbno gnoji s Thomasovo žlindro, superfosfatom, kalijevo soljo in poseje samo dobra semena za deteljo — lucerno in črno deteljo, grahora, pesa, semenski oves, in travna semena in kupi vse vrste poljskih in vrtnih semen pri ANT. STERGAR Kamnik Gospodinja oskrbuje svojo kuhinjo s špecerijskim in kolonijalnim blagom (moka, kava, sladkor, olje, riž, testenine itd.) in zadovolji svojo družino z dobro prehrano ker kupuje vse potrebščine pri ANT. STERGAR Kamnik Za vse, ki potrebujejo . cement, strešno cementno zarez, opeko in Salonit, ki kupujejo * vino, pristno dolenjsko in štajersko ter v steklenicah nudi res dobro blago trgovina Ant. Stergar Kamnik Otroški kotiček (Piše striček Matiček.) I'Henčkov, Pavle, je pa bil zapravljivec. Za vsak dinar, ki ga je dobil ali zaslužil, je takoj kupil v štacuni čokolade. Da, parkrat je celo že cigarete kupil in na skrivoma kadil. Pavleta bi rad Peterček pridobil, da bi še on zbiral za misijone. Najprej ga je naprosil, da je zbiral tiste srebrne papirčke od čokolade, stanijol, in jih dal njemu za pogančke. Potem mu je pokazal kako je treba s starih pisem znamke izležavali iin poslati za misijone. Razkazal mu je vse svoje slike o »Stricu Jaki« Ln njegovemu potovanju. Na paši sta jih skupaj ogledovala. Nato ga jie ge pregovoril, da ni kupoval več cigaret in čokolade, ampak je nosil dinarčke v »Čebelico«. Sedaj mu manjka še samo en »kovač« in imel bo toliko, da bo lahko odkupil boga neka. Pa kako je lega vesel! Petrček ga je poboljšal. Uganke. 1. ) Nil bil rojen, pa je vendar umrl. Rojen je bil, pa irti umrl. Kdo je to? 2. ) štirje so bili. Oče, mati in dva sinova. Vsi skupaj so tehtali 300 kg. Oče 100 kg, mati tudi 100 kg; sinova pa vsak po 50 kg. Pre- „Naš list” izdaja Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. Tiska Misijonska tiskarna. List izhaja v začetku vsakega meseca in stane posamezna številka 1 dinar. OGLASI v »Našem listu« stanejo 35 Din za četr-tinko stolpca. Pol strani 200 dinarjev. peljati bi se morali s čolnom preko reke. Čoln (Kdor ugane obe uganki, dobi od strička je psi nesel samo težo 100 kg. Kako in koli- lepo knjigo, če jih bo več uganilo, bo žreb kokrat so se peljali prek? odločil.) Lj u bi ja na— K a m ni k 6.52 7.45 13.07 14.15 18.20 7.19 8.03 13.34 14.33 18.38 7.24 8.07 13.39 14.37 18.42 7.40 8.22 13.55 14.52 18.57 7.53 8.31 14.13 15.01 19.06 8.04 8.40 14.24 15.10 19.15 8.11 8.46 14.31 15.15 19.20 Uozni red Mške železnice odh. Ljubljana glav. kol. prih. » Ježica . . . .odh. » Črnuče . » » Trzin...........» » Domžale ...» » Jaršc-Mcngeš . . » » Homec pri Kamniku Kamnik—Ljubljana 7.00 7.42 12.55 17.40 19.53 6.38 7.23 12.38 17.23 19.34 6.34 7.19 12.35 17.19 19.29 6.19 7.04 12.21 17.04 19.13 6.12 6.57 12.14 16.57 19.05 6.00 6.44 12.01 16.41 18.46 5.55 6.38 11.55 16.34 18.38 5.42 0.25 11.43 16.22 18.22 kratkem najbrž nekoliko spre- 8.25 8.59 14.45 15.28 19.33 prih. Kamnik . . . odh. Vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 6.25, vozi samo ob delavnikih. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.52, vozi samo ob nedeljah. Vozni red za avtomobilske vožnje v našem okraju se bo v menil. Ker bo novi vozni red stalen, počakamo z objavo na novega. Velika zaloga manufakture, naj-lepša izbira za vse stanove, zaloga vse vrste špecerije, moke, koruze itd. — Velika zaloga železa, vse vrste železnine, zaloga najnovejših železnih plugov itd. — Vcdna zaloga svežega cementa in druge gradbene potrebščine. — /aloga umetnih gnojil, stekla, porcelana itd. ('ene najnižje; brez konkurence. Za obilen oblek se priporoča m. SENICA TRGOVINA, DOMŽALE Wi llllllllllllllllllllllll Hlode smrekove in jelove kupi vsako množino pRANC jgMON RODICA PRI DOMŽALAH STALNO IMAM V ZALOGI DESKE VSEH VRST ZA MIZARSKA IN TESARSKA DELA PO NAJNIŽJI CENI. [BlilllllllllllllllllllllMIllllttllllllllllllllllllffllllllllllllllllllliillllllllllllllllMfllll iiimiiiiimitimimmntiiiimMiiimmiMiiimmitimMimMiHHiHnHimiiiiM Ustanovno leto 1869. TiiimiiMMiiimimiiiiMiiiii(miiiiiitiimimmtmitiimiiiitiiimiiiiiiiiiii|iiih Obče znano veletrgovino iMmmimmMiiiiiimimiimmnHHiiiHiMHHiHiiiiiiitmmmimitmmimiu' Obstoj tvrdke 60 leti niimmMiMnimiiiiMiitiMHniimMHiimiiimMHiMHiiiiMHiiimimmmiiim R. Miklauc „Pri Škofu” Ljubljana, Lingarjeva ulica št. 3, Pred Škofijo št. 3. priporočamo pri nakupu blaga za moške obleke za fino črno blago, kakor tudi modni kamgarn in ševjot trpežne in dobre kvalitete v zelo veliki izbiri ter po najzanesljivejših cenah. Za ženske obleke svileno, polsvileno in volneno blago v vsakovrstnih kvalitetah in vseh barvah in vzorcih. Perilne cefirje, kambrike, delene i. t. d. Za perilo fino kotenino in šifon, blago za žimnice, odeje i. t. d. Rute in šerpe v vseh barvah in vrstah, svilene in proste, v veliki izbiri. Prijazna postrežba! Ugodne cene! Biiiini m ni Tudi najbolj razvajen poslušalec radia bo popolnoma zadovoljen z aparatom, kakršen je štirielektronski rte ,,«111 ■* IV ta » za' popoln priključek na izmenični tok, za kratke, normalne in dolge valove. M« iii mo posli med njimi tudi prekooceanske. Na kratkih valovih slišite tudi s pomožno anteno celo podnevi Evropo v zvočniku popolnoma čisto in dovolj glasno. Zelo pripraven je zlasti za dvorane, večje sobe, gostilne i. t. d. Oglasite se v trgovini i • ■ • ii« v Ljubljani na Miklošičevi cesti, poleg hotela Union. Tam dobite vse radijske potrebščine, od najpreprostejšega detektorja do najbolj razkošnega aparata. Sporočite naslov in zahtevajte cenik zastonj. Gospodinje, gospodarji! Ne pozabite, da se dobi pri meni štedilniki, oprave za kopalnice, banje, peci, iz-livke, stenske školjke, klozetne naprave, kovinsko pohištvo, okovje, železne blagajne, žima, morska trava, ptičje kletke. Kmetovalci! Oglejte si moje priznano najboljše poljedelske stroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno medaljo: roliluici /.a. Koruzo Irijarji rrporozniro mlatilnico bencinski in potro- mlini za šrotanjc slamoreznice lojski motorji žila «C|>clji kosilnico sadni mlini čistilniki plugi, brane za stiskalnice za sadje čistilniki polje in travnike in grozdje r Vedno v zalogi so: vodovodne cevi, liti kotli in brzoparilniki, bakreni kotli za žganje, posnemalniki za mleko, transportni vrči, škropilnice za vrtove in vino-grade, sesalke za vodo, vino in gnojnico, hidravlični ovni, ognjegasme potrebščine, vse orodje za rejo čebel i. t. d., gonilni jermeni in drugo. Železniške tračnice, traverze, cement, strešna lepenka, štukaturno trsje, okovje za pohištvo in stavbe, mreže za ograje in bodeča žica, verige za kmetijstvo in industrijo. Obrtniki! Najboljše orodje za vse obrtniške panoge priznanih svetovnih znamk dobite pri meni po najnižjih cenah. Monopolna prodaja smodnika in drugih raz-streljiv, nakup starega železa in drugih kovin. Telefon: 2179 in 2061. Brzojavke: Franc Stupica, Ljubljana. Čekovni račun: Ljubljana 10.313. Franc Stupica Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Urejuje in zastopa izdajatelja: Jožef Godina C.M, Za Misijonsko tiskamo: Janko Strnad.