Iz govora dr. Jurtela pri Veliki Nedelji o regulacije Pesnice. 0 regulaciji Pesnice govori in piše se že dtfilSa^i'803 oz. 1813 sem. Kje se sedaj nahajajo akti, na to vprašanje se nanašajoči, ni znano. Natančneje se mora stvar zasledovati od leta 1861. naprej, ko smo dobili vsled ustave deželni zbor iu deželni odbor. Za vire nam morejo služiti stenografieni zapisniki deželnega zbora štajarskega in knjige »die Landesverwaltung von Steiermark«. Na podlagi teh pripomočkov se more trditi, da se je deželni zbor štajarski v drugi svoji seziji, tedaj od leta 1861 do 1866 prvikrat bavil z vprašanjem o regulaciji Pesnice. Toda, na uravnano struge, na reguiaciio se ni takrat mislilo. Deželni zbor štajarski je takrat le sklenil, da se naj pred vsem reši vprašanje, če je treba močvirje po Pesniški dolini odpraviti, če je pri tem po okrajih Maribor, Sv. Lenart in Ptuj tudi dežela prizadeta (interesirana) ali ne, (ob die Entsumpfung des Possnizthales in den Bezirken Marburg, St. Leonhard, Pettau ein Landesinteresse beruhre). Iz tega sledi, da še pred 35 leti merodajni krogi niso vedeli, česar je treba, ali regulacije ali izsuševanja močvirja! Da bi se to poglavitno vprašanje vršilo, prepotoval in ogledal si \e višji stavbeni svetnik Martin Kink celo strugo Pesnice, obhodil je celo dolino. Kaj je ta zvedenec na svojem potovanju našel? Našel je ter je tudi poročal, da ima cela dolina ob Pesnici neugodno lego (ungiinstige Terrainbeschaffenheit), da se je nad železniško postajo Pesnica, in sicer tam, kjer se združi Girkniška dolinca s Pesniško, pred izvršiia uravnava ali regulacija obeh, da se je potem, ko se je delala železnica, tudi potoku Črnec (Crivec) struga uravnala. S temi tremi regulacijami se je doseglo to, da odteka voda naglo iz zgornjega dela doline v srednjega (wodurch ein schnellerer AblauJ des Wassers begiinstigt wurde). Da je vsled tega tu škoda tem večja, je jasno! Da bi se ta krivica vsaj deloma popravila, je c. kr. trgovinnko ministerstvo že z dopisom z dne 28. junija 1857. štev. 12.552 zaukazalo, da se ima Pesnici struga tudi na spodnji strani železnice uravnati. Ta ukaz pa je ostal na papirju, izpeijal se ni, zgodilo seni nič! Zvedenec Kink na podlagi svojih študij, opazovanj ni spoznal, da bi bila regulacija Pesnice potrebna. Njemu je pritrdil deželni zbor štajarski in deželni odbor, v katerih so že takrat imeli Nemci odločilno večino. Deželni zbor štajarski je namreč izrekel, da je potreba regulacije Pesnice* le krajevna, da bi imeli od regulacije korist le posestniki nekaterih krajev. da se mora delo tem prepustiti (das Bediirfnis der Possnizregulirung ist zunachst ein locales, der Nutzen davon kommt den Grundbesitzern einer Gegend zu, deren Thatigkeit das Meiste zu iiberlassen sein wird). Dne 14. junija 1866 naklonila je nemška večina deželi štajerski novi zakon, v okrajnih zastopih. Da bi tem dela ne manjkalo, je nemška gospoda sklenila v deželnem zboru v Gradcu, da so novi okrajni zastopi tisti organi, kateri se imajo s tako obširnimi podjetji pečati, kakor je regulacija Pesnice (in den Bezirksvertretungen ist ein Organ geschaffen, welches berufen ist, solch' umfangreiche Unternehmungen in Gang zu bringen). Vsled tega je deželni zbor štajarski, oziroma njegova nemška večina (in ne slovenski takratni poslanci!) sklenila, da se imajo vsi nakopičeni akti glede regulacije Pesnice tistim okrajnim zastopom izročiti ali odstopiti, v katerih obsegu teče Pesnica, ki se ima regulirati (die bisherigen Erhebungsakten beziiglich der Possnizregulirung sind jenen Bezirksvertretungen abzutreten, in deren Gebiete die zu regulirende Flussstrecke gelegen ist). Ali je deželni odbor potem akte razdelil na okrajne zastope, ni znano. Gotovo pa ie in ne da se tajiti, da je bila s tem stvar pokopana; da je mirovala dobrih osem let; da se niti deželni zbor, niti deželni odbor, da se noben grajščak, noben oskrbnik ni za Pesnico zmenil! Stvar bi bila zaspala, ko bi ne bilo leta 1874 c. kr. ministerstvo za poljedelstvo potom ces. namestnije poslalo deželnemu odDoru izdelanega načrta o regulaciji Pesnice in prorafiuna o stroških te. Deželni odbor tega ni mogel pognati v kos. Napravil je neko spomenico (denkschrift) ter njo je z načrtom vred razposlal. Menda, ker je komisij še premalo bilo, vršila se \e septembra 1876 nova po celi dolini! Pri tej priliki se je interesentom pojasnil načrt, naznanili stroški. Zaslišani so bili zastopniki občin in okrajev. Med temi se je pokazalo nasprotovanje. Od začetka sem je glede regulacije prepir med interesenti o tem: 1. ali bode mogoče z regulacip zabraniti res vsako povodenj po celi dolini; tedaj če bode mogoče regulacijo tako izpeljati, da bode struga Pesnice sprejela vso vodo, katera sega ob povodnji večkrat od enega brega do drugega, in prihaja tudi iz vseh postranskih potokov, grab in dolinic? Če ta uspeh regulacije ni zagotovljen, potem bi bili stroški izdani zastonj. Tako misli in govori istinito en del posestnikov! Drugi se zopet bojijo, da bi po izvršeni regulaciji ne bilo več mogoče travnikov ob Pesnici napajati brez posebnih priprav. Drugi zopet tirjaio odgovor na vprašanje: 2. Ali se bodo mogle napraviti posebne priprave za napajanje travnikov in koliko bi te stale? To vprašanje zanima posebno one posestnike travnikov, kateri stanujejo v srednjem delu doline. Kajti tu se nahaja stara Pesnica; travniki ob tej so slabši od drugih, dajo le eno košnjo, malo in slabe krme. Tu tedaj je vladal in vlada Se strah pred regulaeijo, ker se ne ve, kaki bi bili nasledki! Zastonj se je 1. 1876 izreklo le 15 občin za regulacijo, sedem njih je nasprotovalo. Tudi zastopnik okraja Ormož, ki ni bil Slovenec, ni hotel pritrditi, ter se je izgovarjal, češ, da mu manjka potrebnih informacii, da primanjkuje potrebnega denarja. Grof Wurmbrand z Borlna govoril je takrat v deželnem zboru štaiarskem o regulaeiji Pesnice te-le besede: »Wenn wir den Landeshaushalt nicht belasten wollen mit Auslagen, die nicht ganz unbedingt nothwendig sind, so mussen wir gestehen, dass diese Possnizregulirung, wenn sie auch ein Lieblingswunseh von uns ware, vorlaufig dem allgemeinen Bediirfnisse des Sparens geopfert werden muss. Es ist diese Arbeit, wie mir scheint, keine unbedingt nothwendige und dringende, und was hier wesentlich in Betracht zu ziehen ist, es ist keine solche, von deren giinstigen Resultaten wir vollkommen iiberzeugt sind!« In vendar je bil grof Wurmbrand poslanec velikega posestva, je stanoval v ptujskem okraju prav blizu Pesnice! — Od leta 1876 pa do leta 1897 je vprašanje o regulaciji Pesnice mirovalo; leta 1897 spravili so ga slovenski poslanci pred deželni zbor štajarski iz lastnega nagiba, v peti seji dne 29. jan. 1897 }e poslanec Robič njih predlog utemeljeval. Na pomoč ni prišel noben oskrbnik, noben okrajni zastop, nobena občina. Poslanci so morali pisati, da so se sprožile peticije v podporo stavljenega predloga! Danes pa nastopajo lažnjivci in obrekovalci, trdeč, da so slovenski deželni poslanci glede tega vprašanja kmete zapustili! — Dne 3. sušca 1897 se je deželni zbor bavil z vprašanjem ter je stavil na porcčilo dr. Jurtela sklep, da se ima s pripravami pričeti. Takratni ces. namestnik Bacquehem sam je posegnil v debato, ker se je prej o stvari temeljito informiral ter je pred celim zborom obljubil, da -se bode vlada za stvar brigala in se ž njo pečala. S tem se je spravila stvar v pravi tir! Žalibog, da se je regulacija naopak začela, to je spet od zgorai navzdol, namesto od spodaj navzgor, od iztoka proti izviru. Aniža na Zgornjem Štajarskem se je od spodaj navzgor regulirala in je delo davno izgotovljeno. Mura se je pa že od zgoraj navzdol regulirala in tako pride spodnji kos od Radgone do Ljutomera, kateri bi moral biti prvi, najpozneje na vrsto! Regulacija Mure je stala do leta 1889 2,008.308 gold. vzdrževanje del 547.862 fl., skupaj 2,556.170 fl. Stroški za vzdrževanje od I. 1892 do 1. 1899 bili so proračunjeni na 435,000 gold. Ze tukaj so slovenski davkoplačevalci precej zraven pomagali! Oni tedaj imajo pravico zahtevati, in ni njim potreba prositi, da pride vendar enkrat tudi Pesnica na vrsto, da se tudi za reguliranje te skrbi! — Dne 10 febr. 1898 se je spet govorilo v deželnem zboru o Pesnici, ker je koncem leta 1897 posebna komisija obhodila spet Pesnico. Poročevalec bil je spet dr. Jurtela in so se predlogi sprejeli. V ravno isti seji je deželni odbornik dr. Schmiderer povedal, da je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo nasvetom komisije z leta 1897 pritrdilo, da ie regulacija Pesnice zagotovljena (indem wir die Sicherheit haben, dass in absehbarer Zeit die ganze Regulirung der Possniz in ein actuelles Stadium treten wird.) Aprila 1900 pa pride oskrbnik nemškega viteškega reda in pravi kmetom, da mora še le on vprašanje o regulaciji Pesnice dognati! Že takrat se je za delo prva svota po 20.000 gld. določila; porabila se, se ve", ni za spodnji del, ampak za zgornji del do železnice! Gotovo radi tega, ker je ta bliže Gradca, nego oni od Možkanjc do Drave! V deželnem zboru v Gradcu pa odločuje nemška večina, pa ne osem slovenskih poslancev; ti tedaj niso mogli ne naopak regulacije zabraniti! Ko je dr. Schmiderer dne 10. febr. 1898 govoril o državni podpori za regulaeijo Pesnice, imenoval je to >veselo vest« (erfreuliche Mittheilung, — weil sich darin das Bestreben der Regulirung ausdriickt, dass wir die Possniz endlich reguliren, — dass die dritte Strecke, die Ausmiindung in die Drau, auch in Angriff genommen werden kann). — V 18. seji dne 19. aprila 1899 razpravljal je deželni zbor spet o Pesnici; poročal je spet dr. Jurtela. Predlog je bil sprejet. Vse to kaže, da so se slovenski posianci — vsi brez izjeme — zadnja leta krepko in pri vsaki priliki potegovali za regulacijo Pesnice. Kdor nasprotno trdi, obrekuje in laže! To pa ni poSteno. Slovenski poslanci nikomur ne branijo, kdor hoče iti za svoj denar, za svoje pravice v Gradec prošnjačit; obrekovati pa se ne puste od nikogar. Da se izve cela resnica, ponovil je govornik kratko dolgo zgodovino pesniške regulacije. Beseda se bode uresničila. Pesnica se bode regulirala, ako bode vlada pritiskala in pomagala, sicer nikdar!