Porenffil tftMgjHivgaTovmT
Mariborom
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 137
Maribor, sreda 19. junija 1929
JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesačno, prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarifu
Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ■lica it.4
Vprašanje nemških reparacij
je eno izmed onih vprašanj svetovne politike, ki že leta in leta ne izgine z dnevnega reda raznih konferenc državnikov in strokovnjakov. Nemčija je neprestano na delu, da svoje obveznosti plačevanja vojne odškodnine kolikor mogoče zniža, češ, da je sioer v nevarnosti celokupno gospodarstvo Nemčije. Reči se mora, da je oprezni politiki nemške diplomacije uspelo že znatno znižati repa-racijska plačila. Šele nedavno je bila v Parizu končana konferenca strokovnjakov, ki je namesto dozdajnega Da\viso-vega načrta sprejela novi načrt Američana Owen Younga, ki zelo znižuje nemška plačila. Časopisje je takrat poročalo, da je zastopnik našega zunanjega ministra dr. Kumanudi ob zaključku konference izrazil svoje zadovoljstvo nad kvoto, katera je prisojena po tem novem načrtu Jugoslaviji.' Zato je potrebno, da sl stvar kratko nekoliko bliže pogledamo.
Prvih 37 let, do 1. 1967, bo dobivala naša država na račun reparacij od Nemčije letno po 84 milijonov zlatih mark (1 milijardo 92,000.000 Din). Po poteku 37 let bo dobivala Jugoslavija skozi 22 let nekaj manj, tako da bo tekom 59 let dobila vsega skupaj krog 3.7 milijarde zlatih mark (krog 50 milijard Din). Od gori navedenih 84 milijonov zlatih mark se bo porabilo 11 milijonov 600.000 mark za obresti in amortizacijo naših vojnih dolgov, 72.4 milijonov mark bo ostalo za reparacije v ožjem smislu. Vsote, ki jih bo treba plačati na račun naših vojnih dolgov, bo plačevala Nemčija direktno preko reparacijske banke, ostali znesek bo na razpolago naravnost nam. Ker je po novem načrtu določeno, da bo plačevanje reparacij progresivno, je razumeti gornje letne vsote povprečno. Dejansko bo znašala prva kvota za našo državo v J. 1930-31 samo 72.1 milijonov mark, pozneje bo letna kvota progresivno rasla In bo znašala koncem prve perijode (1937) 106 milijonov mark.
Po Owen Youngovem načrtu dobi naša država mnogo manj nego bi dobila po Dawesovem. Ne le da je znižana celokupna vsota vseh plačil Nemčije zaveznikom, ampak je zlasti naša kvota znižana od 5 na 4 odstotke. Našo državo bo to nedvomno zlasti v prvih letih močno zadelo, ker dobimo mesto 125 milijonov samo 72 milijonov mark.
Novi reparacljski uačrt pa, ima vendar tudi svojo dobro stran. Po Dawesoveni načrtu nismo imeli realne podlage za eskomptiranje svojih terjatev napratn Nemčiji. Z ustanovitvo reparacijske banke v to svrho, da se bodo eskomptiral.i nemška plačila, je ustvarjena vsekakor tudi realna podlaga za izplačila naših terjatev. Dana je tudi možnost, da dobi naša država od reparacijske banke na račun nemških reparacijskih plačil večje posojilo, za kojega obrestovanje in amor tiziranje bi jamčile nemške reparacije. To posojilo bi nam moglo dobro služiti za reformo odnosno stabiliziranje naše valute, ter za razne nujno potrebne investicije. Tudi bi se lahko na ta način po-
Zagoneten poskus umora v Ljubljani
DAVI SO NAŠLI V VODMATU POSESTNICO MARIJO SEEBAUER Z RAZBITO GLAVO V MLAKI KRVI. — NAPADA JE OSUMLJEN NEKI MESARSKI POMOČNIK. — MOTIV DEJANJA NI ZNAN.
LJUBLJANA, 19. junija. Vodmat, predmestje Ljubljane, je davi razburil krvav dogodek, ki se je odigra! ponoči ali v prvih jutranjih urah v hiši posestnice Marije Seebauer. Ko je služkinja, kakor običajno, prišla zjutraj okrog pol 7. v kuhinjo, je našla svojo gospodinjo v mlaki krvi nezavestno. Alarmirala je takoj sosede, ki so poklicali najprej rešilni oddelek. Zdravnik je ugotovil, da ima Seebauerieva na glavi globoko zevajočo rano, ki poteka od udarca s kakim tooiin predmetom. Seebauerjeva je bila v globoki
nezavesti in so jo v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico. Do opoldne se še ni zavedla. Ker so ranjeni tudi možgani, bo bržkone podlegla poškodbi.
Policija, ki je bila takoj pozvana na jice mesta, je uvedla nemudoma preiskavo. Pred kuhinjo je našla kladivo, s katerim je morilec udaril svojo žrtev po glavi s tako silo, da se je zlomil ročaj. Sum je pade! na nekega mesarskega pomočnika, ki je stanoval pri Seebauerjevi. Ta je bi! še včeraj pri
Konferenca /tresemaim — irianei — Poincara
RAZPRAVLJALI BODO O SKLICANJU KONFERENCE, KI NAJ ODOBRI REPARACIJSKI NAČRT KOMISIJE STROKOVNJAKOV.
PARIZ, 19. junija. Včeraj popoldne je prispel semkaj nemški zunanji minister dr. S reseman. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva in osobjfi nemškega poslaništva. Danes popoldne se bo vršil sestanek med dr. Stre-semannom, Briandom in Poinkarejem. Na tem ses.anku bodo razpraljali o sklicanju politične konference, ki naj odobri reparacijski načrt, kakor ga je predložila komisija strokovnjakov. Ob enem se bo na tej konferenci razpravljalo tudi o izpraznitvi Porenja. Sklicanje te konferen-
ce, ki se bo vršila že v . prvi polovici julija, je več ali manj že sklenjena stvar. Gre samo še za določitev kraja, kjer naj bi se vršila. Angleži, ki polagajo veliko važnost na to, da bi se konfeience udeležil tudi Macdonald, predlagajo London, Nemci pa so izrazili željo, naj bi se la konferenca, ki je posebne važnosti baš za Nemčijo, vršila v Baden-Badenu. To bi bila prva politična mednarodna konferenca, ki bi se po svetovni vojni vršila v Nemčiji.
ODLIKOVANJE.
BEOGRAD, 19. junija. Kralj je odlikoval predsednika društva »Pravnik« dr. Danila Majarona z redom belega orla 5. stopnje.
POVRATEK NAŠE VOJNE MORNARICE.
KOTOR. 19. junija. Včeraj se je po 37dnevni turneji po Sredozemskem morju vrnila v naše vode naša vojna mornarica. V kotorski luki ji i ’ ’’ prirejen svečan sprejem.
ITALIJANSKA VOJNA MOIv \ V NAŠIH VODAH.
BEOGRAD, 19. junija. »Politika« poroča, da se potrjujejo vesti, da je v soboto plul oddelek italijanske vojne mornarice, sestoječ iz 1 rušilca, 12 torpedovk in 20 podmornic v jugoslovanskih vodah ob polotoku Ple^cvici v smeri proti Korčuli.
UREDBA O ODPIRANJU Ti; GO VIN PODPISANA.
BEOGRAD, 19. junija. Minister so-cijalne politike je danes na podlagi čl. 6. in 13. zakona o zaščiti delavstva podpisal uredbo o zapiranju in odpiranju obratov ter o delovnem času pomožnega osobja.
IZGON INOZEMSKIH DELAVCEV IZ TURČIJE.
ANGORA, 19. junija. Turška vlada je glede na naraščajočo brezposelnost in splošno gospodarsko krizo izdala odlok, po katerem morajo vsi inozemski nekvalificirani- delavci najkasneje v šestih mesecih zapustiti Turčijo. V J)0C*?.£e.pa je vsako priseljevanje nekvalificiranih delavcev prepovedano, za kvalificirane pa je potrebno predhodno terminirano dovoljenje vlade.
ShatL/ in radauedna lady
Napredno žensko društvo nekega velikega pristaniškega mesta je povabilo Bernarda Shawa na predavanje. Sha\v se je drage volje odzval. Govoril je o vpisih, ki jih je dobil na svojem zadnjem potovanju. Ko je končal svoje predavanje, se je dvignila predsednica in rekla zbranim damam: »Sedaj, drage dafne, pa bo sledil najbolj zanimivi del današnjega večera. Bernard Shaw bo namreč odgo-’ voril na vsako vprašanje!«
Nastala je grobna tišina. Vse je nestrpno pričakovalo. Vsaka dama bi rada stavila pisatelju vsaj eno vprašanje, toda nobena se ni upala. Končno je vstala neka dražestna blondinka in vprašala: »Povejte mi le, kaj pravzaprav mislite o Društvu narodov?«
Shaw se je uljudno dvignil, nekaj časa premišljeval, nato pa počasi odgovoril: »Kaj mislim o Društvu narodov... hm, hm... isto kakor Vi!«
njej, danes pa je brez sledu izginil 2 njim vred sta izginila zjutrai tudi oba domača psa, ki pa sta se opoldne zopet vrnila domov. Osumljenca zasledujejo orožniki in policija, vendar pa manjka za njim zaenkrat še vsaka sled. Povsem neznano je tudi še, kaj bi bil vzrok tega bestijalnega napada na žensko, ki se ni mogla braniti. Ker je posestvo sedaj brez varuha, Je oblast Imenovala za začasno upraviteljico posestva sestro Seebauerjeve-ki je poročena v Ljubljani.
Zadružni tečen na Poljskem
Teden od 2. do 9. tm. je bil v celi polj' ski republiki posvečen zadružništvu: strokovnjaki so poročali o rezultatih dozdajnega dela, vladni činitelji so raziskovali odnošaj države napram privatni ini-cijativi, tisk je prinašal komentarje o sta-nju poljskega zadružništva, po vsej deželi pa so se vršila predavanja in se je krepila zadružna ideja. Po statistiki, ki je bila ob tej priliki izdana, je bilo po-četkom 1929 na Poljskem 6560 kreditnih, 3286 aprovizacijskih, 485 gospodarsko-trgovskih. 1512 mlekarskih, 676 zadrug za stanovanjske zgradbe, 138 produktivnih in 3642 raznih zadrug, torej skupaj 16.349. Da zadružništvo na Poljskem vidno raste, dokazuje dejstvo, da je bilo v letu 1926 ustanovljenih 1744, v 1. 1927, nadalinih 2272 in. v 1. 1928 še zopet 2502 novi zadrugi, torej tekom treh let 6518 novih zadrug. To dokazuje velik smisel za zadružno delo. Seveda je na drug! strani tudi cela vrsta zadrug likvidirala (tekom minolih treh let 2478). Dokaz, da je v današnjem poljskem zadružništvu še mnogo nesigurnega in nestalnega. Sicer pa vidimo enake pojave tudi v zadružništvu drugih držav. Povprečno je na 1000 km’ po 42 zadrug (v Gornji Šlezijl 127, v poleški vojvodini komaj 8). Na vsakih 100.000 duš je povprečno 60 zadrug. Zanimivo je, da je med Ukrajini zadružništvo razmeroma najbolj razvito. Članov v vseh zadrugah je 2,174,000. Pri zadrugah je bilo točno ugotovljeno finančna stanje:'kapital v teh zadrugah je znašal v 1. 1928 skupno 500 milijonov zlotih (nad 3 milijarde Din). V Poljski izhaja danes 15 zadružnih časopisov, od teh je 7 poljskih, 3 ukrajinski, 3 židovski, 1 nem ški. —
spešila likvidacija obveznic Ratne štete, seveda po višjem kurzu nego je današnji. V naše gospodarstvo bi na ta način prišlo mnogo likvidnega kapitala, kar bi zelo ugodno vplivalo na celokupni naš
gospodarski položaj. Zato je imel dr. Kumanudi prav, ko je rekel, da smemo biti s tako rešitvijo reparacijskega problema kljub občutnemu znižanju našega deleža zadovoljni«
Kaukrotni Uiljemou suak
V palači princa Friderika Leopolda pri Potsdamu 'svak bivšega nemškega cesarja Viljema že tri mesece ni izplačal svojim nameščencem niti plač, niti pokojnin. Vsi protesti nameščencev so zaman. Princ ima gradu podobno vilo v bližini Lugana in Še mudi sedaj v Berlinu, kjer ložira v hotelu »Edenu«. Princ izjavlja, da mu manjka denarja, ker nimajo banke na razpolago večjih zneskov. Uradniki in drugi nameščenci so imeli v Potsdamu protestno zborovanje, vendar pa se niso upali ničesar skleniti, ker se boje, da sploh izgube pokojnine in da jim bo odpovedano. V stiski nahajajočemu se princu bo sedaj najbrže odprla svoje dobrodelne blagajne berlinska mestna občina in mu posodila večjo vsoto denarja. Banke mu namreč nič več ne 1 zaupajo.
Mariborski	in
Ne pozoblte
.Vpisati 'delnic Privilegirane agrarne Banke d. d. Zadnji dan za vpis je 22. junij tl. }Vpis vrši in daje vsa -potrebna pojasnila podružnica Narodne banke v Mariboru. Najsigumejši vrednostni papir v naši državi, ker država jamči za 6% dividendo, ki se tudi lahko znatno poveča. Najboljša pril!ka za plodonosno in sigurno naložitev denarja za doto mladoletnih, kakor za rento zasebnikov, oproščeno vseh davkov in doklad. Ker se akcije Agrarne banke uporabijo za vse kavcije, kakor za .rezervne fonde denarnih in drugih ustanov in ker se bo dividenda v kratkem 'zvišala preko od države zajamčene, bo po tem papirju veliko povpraševanje in ima zato ta papir najboljše izglede za po skočitev kurza po primeru delnic Narodne Banke. Akcije so po 500 Din za komad; pri vpisu se položi ostanek do 31. marca 1930. Narodna odbrana opozarja na velik pomen novo osnovane privilegirane agrarne Banke, ki ima omogočiti našemu kmetu ugoden kredit in ga varovati pred izkoriščanjem. Zato priporoča vpis delnic v smislu tozadevnega povabila Narodne banke. Ker je skrajni rok za vpis delnic 22. junij, pozivamo k podpisovanju delnic. Vsa pojasnila daje podružnica Narodne banke v Mariboru, pri kateri se vrši vpis. Naj bo vsem .vzgled Njegovo Veličanstvo kralj, ki je 'osebno podpisal 2 milijona Din.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo s trg. pevskim zborom v Ruše svoj dru-i letošnji društveni izlet. Odhod z vlakom ob 13.20 ati pa z avtobusom ob 15. z Glavnega trga. V slučaju večjega števila interesentov bodeta vozila dva avtobusa. Ob pol 16. je ogled Tvornice za dušik, ki nam ga je iz prijaznosti dovolilo vodstvo tovarne. Odbor vabi k ogledu tovarne vse člane in prijatelje. Sestanek ob pol 16. pri tovarni.
Podmladek Rdečega križa
'dekliške osnovne šole v Studencih p. M. je nabral na svojem cvetličnem dnevu v nedeljo dne 16. t. m. v prid ferijalni koloniji za slabotno deco lepo vsoto 624 Din ; '40 p. — Vsem prijateljem in darovalcem 'iskrena hvala imenom okrepčila potrebne dece! — Šolska upraviteljica.
t Pod milim nebom...
Stanovanjska beda v Mariboru priha-tja v Mariboru do izraza v množečih se ijdeložacijah. Včeraj se je »preselil« pod j'most nek mizarski mojster, danes pa se : je »nastanil« na Rotovškem trgu pred ' »uradom za socijalno skrb« s svojo pet-j člansko družino delavec Štefan Lepenik,
! ki je doslej stanoval na Koroški cesti Lit. 43. Bil je delj časa bolan — zlomil si j. je roko — in delanezmožen. Ker je ostal I dva meseca dolžan najemnino, je bil de-i ložiran.
Več snage po vagonih!
Na tozadevno včerajšnjo notico smo dobili iz občinstva naslednje dopolnilo: Priobčena je bila dolgopričakovana In potrebna kritika res že nevzdržnih razmer. Samo pristavite še t-.: Neke železniške garniture so tako defektne, da je treba v času dežja razpeti dežnike. Zlasti ptujski vlak je v tem pogledu »vzor«. Kdor pa ne verjame, pa naj se potrudi in prepriča na svoje oči!
Predavanje.
Odbor sokolskega društva v Mariboru opozarja na predavanje br. dr. Ljudevita Pivka »Poljska in Poljaki« jutri v četrtek 20. VI. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma (II. nadstr.). Vstopnine ni.
Nesreče In nezgode.
Nesreča nikoli ne miruje. Ni ga dneva, da bi se ne pripetila cela vrsta težjih in lažjih nezgod. Včerajšnji in današnji dan sta bila v tem pogledu zopet zelo živahna. Na 30-letnega mizarskega pomočnika Hermana Kadnerja se je podrl sklad desk in mu zmečkal palec desne noge.-— Pri popravilu hotela »Kosovo« na Grajskem trgu se je podrl zidarski oder. Odpovedala je neka slabo nameščena opora. Zidarji so padli precej globoko, vendar pa se ni nobenemu nič zgodilo. Ko so se otresli prahu in strahu, so zopet na daljevali svoje delo. — Pri kopanju se je ponesrečil 21-letni natakar Ivan Rojko. Skočil je v Dravo, pri tem pa je priletel z glavo na kamen in se močno ranil. — V Derwuschgovi opekami v Lajteršber-gu pa se je težje ponesrečila 23-letna delavka Liza Špele iz Pekla. Na njo so padla neka vrata tako nesrečno, da so ji zlomila desni bok. — Vsem ponesrečencem je nudil rešilni oddelek prvo pomoč, Špelcovo pa je prepeljal v bolnico.
Izginil ]e
včeraj zjutraj brez sledu 571etni upokojeni policijski nadzornik Franc Tinta. Odšel je z doma, ne da bi povedal kam in se do danes ni vrnil.
Beg iz življenja.
Glavna sezona samomorov je pravzaprav že minula, vendar pa se kljub solnčnim dnem znajdejo še vedno ljudje, ki so se naveličali življenja v tej dolini solz in si zažele preselitve na oni svet. Včeraj sta iskali utehe v Dravi dve kandidatinji smrti. Prva se je hotela utopiti 301ctna Kristina, ki ji je menda fant odpovedal »večno ljubezen«. To jo je spravilo iz ravnotežja in je šla v vodo. Izbrala pa si je pripravno mesto v bližini, kjer se je fant kopal. Kar oblečena se je vrgla v dravske valove, nato pa klicala na pomoč. Fant jo je seveda hitro spravil na suho. položil v mehko travico, kjer je najbolj pripekalo solnce. Kristini pa je menda bilo s tem komedije že dovolj. Hitro je vrgla s sebe mokro obleko iti se pokazala svojemu fantu v novi — kopalni obleki. Kako sta uredila stvar zastran odpovedane ljubezni, o
tem kronika molči, — Malo bolj resno se je pripravila za slovo iz te doline 501etna Štefanija, doma tam nekje iz koroškega predmestja. Najprej se ga je pošteno nacehala. nato pa je odrinila na dravsko brv in se na glavo vrgla v valove. Rešilni oddelek jo je potegnil iz vode in jo spravil domov. Kaj se ji je tako hudo zamerilo, ni povedala.
Knjige »Mladinske Maice« za mesto Maribor in oba mariborska sreza so došle. Dobijo se na II. deški osn. šoli v Razlagovi ulici v pritličju, desno. Na to opozarjamo zlasti zunanje šole o-beh srezov.
Popravi.
V včerajšnjem članku o mariborskih postrežčkih se je vrinila pomota. Zamenjani sta društvi potsrežčkov in komisi-jonarjev. Starejše društvo so komisijo-narji, ki so si ustanovili svojo organizacijo že leta 1885, pred par leti pa je bilo še le ustanovljeno društvo postrežčkov. »Stara garda« so torej komisijonarji. — Prtljažni nosači pa k omenjenemu članku ugotavljajo, da žive s postrežčki v dobrih odnošajih in si ne delajo konkurence, marveč drug drugega podpiajo. Največ jim škodujejo le železniški uslužbenci, snažilci vozov in takzv. »inšpek-cijonarji«. Mi nismo hoteli delati krivice nikomur, marveč smo objavili članek v dobri nameri, da opozorimo merodajne na težak položaj postrežčkov.
Cecilijlno društvo za stolno župnijo.
Pevska vala jutri odpade.
Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru, priredi 23. in ,24. t. m. razstavo perila, oblek, risb inrivezenin. Razstava je odprta od 9.—lifijjp od 14.—18.	1464
Igralca državne razredne loterije opozarjamo, da so srečke za 18. kolo I. razreda že dospele. Žrebanje se bo vršilo dne 8. julija t. 1. Segajte pridno po njih, dokler še traja zaloga. Srečke dobi‘e v upravi »Jutra« in »Večernlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	U.
Žrteu gorečnosti poznanjske policije
Deset let po obnovitvi poljske države je policija v Poznanju pregledovala stare, zaprašene akte in ugotovila, da eden izmed državljanov še ni odsedel trimesečnega zapora. Grešnika Wygodo so brez odlašanja poiskali in zaprli. Možje bil potrpežljiv in ni povpraševal po vzrokih svoje kazni. Ko pa jo je odsedel, se je vendar zanimal, čemu so mu za tri mesece prikrajšali uživanje v zlati svobodi. Po večkratnih intervencijah mu je naposled uspelo, da je izsilil priznanje blamiranih oblasti. Wygoda je namreč deset let po končani vojni sedel dolge tri mesece, ker je za časa vojne z neprevidno izjavo žalil Viljema II. Med vojno se ni za njegov greh nihče brigal, razkrile pa so ga poljske oblasti, ki v svoji gorečnosti niso preštudirale aktov, temveč samo ugotovile, da obsojeni Wygo-da kazni ni odslužil. Koraku poznanjske policije se smeje vsa Poljska, pa tudi ostali svet.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 20. junija. Zaprto.
Torek 25. junija ob 20. uri »Romeo in Julija«. Poslovilna predstava g. Janko Rakuša.
Iz gledališke pisarne:
Radi smrtnega slučaja v rodbini dveh članov gledališča se za četrtek, 20. t. m. določena premijera »Cerkvene miši« odloži.
Celjsko gledališče.
Petek, 21. junija ob 20. uri »Cerkvena miš«. Gostovanje Mariborčanov v korist Udruženja igralcev.
Zakaj se Brianč ni poročil
Francoski zunanji minister Briand ni več začetnik. Bil je že ponovno minister in tudi ministrski predsednik. In za tako kariiero je treba vsekakor nekaj časa. Vendar v poročilih o diplomatičnih sprejemih ni nikdar čitati: Goste sta sprejela zunanji minister in gospa Briand. Briand namreč ni poročen, kakor tudi ne predsednik francoske republike Dou-mergue. In zakaj je Briand še vedno samec? O tem se govori vse mogoče, sam pa je navedel pred kratkim čuden vzrok. Pri zadnjem zasedanju Društva narodov so ga neprestano filmali ali risali. Ko ga je posetil že triintrideseti slikar, ga je minilo potrpljenje.
»Prosim Vas, nikar me ne slikajte!« je zavpil.
»Toda prosim, ekscelenca, zakaj ne?« je odvrnil slikar ves prestrašen. •
»Poglejte, dragi prijatelj, hotel sem se že trikrat poročiti, toda vedno so prinašali slikarji le moje karikature, ki šibile take, da sem vedno propadel!«
In Briand se res ni dal slikati. Morda pa ima sivolasi pospeševatelj mirovne ideje še resne načrte? Kdo ve — morda celo onusti pacifizem in se vsaj na stara leta oženi..,
Nouo oqromno električno centralo u Rusiji
bodo zgradili v bližini Leningrada. Centrala. ki bo močna 280.000 kilovatov, bo imela 4 turbogeneratorje po 70.000 kilovatov. Vse stroje in ostale potrebščine za centralo bodo izdelali v Rusiji. Centrala se bo zgradila v dveh etapah, prva polovica v 3 in pol leta, cela centrala pa bo dograjena v 6 letih. Stroški zgradbe so proračunani na 100 milijonov rubljev, Z gradnjo prično že letos. Nova centrala bo poleg Dnjeprostoja največja v SSSR.
120-fetni oče.
V bližini Carigrada je te dni umrl tur* ški bogataš, šejk Mehmed Mustafa-AH, Mož je bil star 120 let. Zapusti! je štiri žene z nad 100 otroci. Najstarejši sin it že prekoračil Abrahamovo starost, naj-mlajši pa ima komaj tri leta. Ker mu vs« štiri žene zadnja tri leta niso več rodile se je mislil še tik pred smrtjo vnovič poročiti z neko mlado muslimansko lepotico.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodevlntkl reman Iz starih Benetk 96
Takrat je padel na kolena, njegove roke so se iztegnile v mrak, in besno ihtenje je zavrelo v njegovih prsih ter udarilo iz stisnjenega grla...
Na vrtu se je oglašal šum razločneje, in zamolkli glasovi so klicali kratka povelja.
Leonora se je bila vrnila v pritličje.
Z bolno mirnostjo Človeka, ki hodi in dela v mesečnem napadu, je prižgala plamenico in počakala!...
XXXIII.
Ona In on.
Po svoji borbi z Imperijo, po tistem čudnem in pretresljivem ženskem dvoboju, je Leonora brez naglice zapustila Altierijevo palačo.
V njeni zavesti je živelo samo eno — to, kar ji je razodela kurtizana pod pretnjo bodalca, nastavljenega na njeno grlo: da je Roland v Benetkah, pod imenom Ivan di Lorenzo, in da sta veliki inkvizitor, kakor tudi generalni kapitan — njen oče in njen mož — obveščena. Zunaj Je sveža in rahla sapa ohladila in oživila njeno vroče čelo, ki se je hotelo razpočiti kakor pod pritiskom primaža.
Zdaj je vsaj lahko premislila. In napol nehote je krenila proti Dandolovi palači. Toda, ko je stala pred hišo, kjer je živel njen oče, ji srce ni dalo stopiti pred velikega inkvizitorja, ki je v tem trenotku nedvojbeno delal ukrepe, da dobi Rolanda v svojo oblast.
Ogrnjena s pajčolanom in tako zagotovljena, da Je nihče ne more spoznati, je sedla na eno izmed kameni-tih klopi, ki so bile napravljene okrog palače in na katerih so običajno čakali tisti, ki so prihajali prosit avdi-jence pri velikem inkvizitorju.
Leonora n imela nikake jasne misli o tem, kaj naj stori. Njeni možgani so bili polni ene, iste radosti in enega, istega strahu: radosti, da je Roland ni bežal iz njene bližine, ker so leta, ki jih je preživel brez nje, minila v ječi, in groze, ki jo je navdajala ob zavesti, da ga hočejo prijeti.
Trenotkoma je pomislila, kaj vse je bilo namenjeno temu možu, ki ga je oboževala vseh teh šest let njegovega trpljenja. Toda šiloma se je branila teh misli, ki so ji omamljale prožnost duha; vse njene težnje so šle proti edinemu cilju: oteti Rolanda!
Da!... Oteti ga, brez upa in nade, kajti ona ie zdaj žena drugega!
Rešiti njega ter nato pripraviti očetu, ki jo je prevaral in možu, ki ji je lagal, k;azen brez usmiljenja!
Umoriti jih obadva! Postati tema dvema kreaturama živa, vtelešena, bliskovita pravičnost, in umreti nato tudi sama!
Umreti, ah, da!
Ali ni bila tudi ona nezvesta, tudi ona izdajalka?
Ali ni bila njena dolžnost, ustavljati se očetu, pa makar, če bi pahnili še njega v temnico?
Ko je premišljala te reči, pogrezale sc v moric bridkosti, je nenadoma zagledala s'aregn Filipa, prih, jajočega iz Dandoiove palače.
Da je bil stari pri njgge-*' očetu, sc ji dozdevalo
čudno. Toda v svojem sedanjem duševnem stanju, v potrtosti, ki je ni vedela komu zaupati, se ji :e zazdelo, da bi ji stari Filipo lahko pomagal pri namenu, ki ga je hotela doseči.
Od daleč mu je sledila in prišla tako do hiše na Olivolskem otoku.
Filipo je bil položil pismo, ki ga Je bil Dandolo podpisal, na mizo.
Zagledavši Leonoro, je starec vzkliknil od veselja. Dnevi njenih prihodov so pomenili vselej par ur sreče za starca, ki je bil preživel vse svoj življenje v tej hiši in videl rojstvo mlade žene, katere se je oklenil z malikovalskim oboževanjem.
Leonora je sedla, ne da bi kaj izpregovorila.
»Dobro novico imam za vas, gospa!« je začel Filipo. »Ta hiša ne bo nikdar zapuščena, kakor je hote' vaš gospod oče.«
»Kako da ne ?«je vprašala ona z mrzlo brezbrižnostjo.
»Zato, ker je prodana!«
»Ali!...«
»Je, toda počakajte, gospa. Tisti, ki je kupil to hišo, je obljubil, da ne izpremeni prav ničesar. In še več. Povedal mi je, da ostane tu le nekaj dni.« ,
»Čuden kupec to!« je dejala Leonora, da bi se zdelo, kakor da jo zanima Filipova povest; med tem pa je naporno s'cdila toku svojih skritih misli:
' l,- že sk!enje.no, je povzel starec. Tukaj je kupna po7o 'k.i, i o-nn od gospoda Dandola. Nocoj pride ttiii gospod semkaj. .«
(Nadaljevanje sledlj.
V M ar iti oru, dne T9. VI. 19Ž9-
Mariborski V PCTk f* i ^ i-iiia
Stran 3
Od hlapca do ministrskega predsednika
IZ ŽIVLJENJA ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA MACDO-
NALDA.
2e v drugo se je Anglija odločila za delavsko vlado, ki ji zopet načeluje Mac-donald.
O Macdonaldu - politiku se je že prav jfmogo pisalo, malo pa je znanega o Macdonaldu - človeku. Pred leti se je zaupal nekemu novinarju in mu opisal prijetne in težke dneve svojega življenja. Takrat še ni slutil ničesar o časteh, ki mu jih je naklonila usoda. Vsekakor je ta krat podal verno sliko svojega življenja brez vsakršmh primesi in preračunljivosti, ki bi mu danes bila morda v prilog.
»Rojen sem v Lossimouthu, malem kraju na Škutskem, ki set preživlja z ribolovom ali poljedelstvom. Obiskoval sem običajne šole in sem bil vedno med nainoredneišimi učenci.
Politika me je zanimala že v zgodnjih letih, toda po končani šolski dobi sem si moral sam služiti kruh. Dobil sem službo hlapca na večji farmi. Obdeloval sem polje, kar mi je bilo zelo všeč, čeprav je bilo delo naporno. Hlapci za plugom, s katerimi sem delal, so bili ljudje zase. Za plugom so veselo prepevali in žvižgali najrazličnejše pesmi, povečini take, ki so se rodile med njimi na poliu. Razlikoval sem se od njih samo v tem, da nisem zna! komnonirati.
Moj učitelj ni bil zadovoljen z delom, ki sem sl ga volil. Obiskal je mojo mater in jo prosil, naj me pošlje zopet v šole. Zadovoljil se je s polovično učnino. jaz pa sem mu pomagal pri pripravah za pouk. Nameraval sem se vpisati na univerzo v Aberdeen, kar pa se mi je izjalovilo, ker sem bil brez sredstev. Danes prav nič ne obžalujem, da se mi, je ta načrt ponesrečil, kajti prepričan sem, da univerzitetno življenje mnogim več škoduje, kakor pa koristi. Mesto na univerzo sem prišel v Bristol, kjer sem dobil službo osebnega tajnika pri nekem gospodu. Potegoval sem se za štipendije, ki so bile čestokrat naklonjene dobrir učencem. Toda sreča mi ni bila naklonjena. Odpotoval sem v London, kier so dnevi minevali v borbi za kruhom. Prvo delo sem dobil pri nekem blciklističnem klu bu, kier sem pisal naslove na ovitke pl sem. Zaslužek pa je bil le začasen in na lastni koži sem preizkusil, kaj se pravi klatiti se po mestu brez sredstev in brez dela. Končno sem dobil vendar stalno mesto. Stedil sem, kolikor se je dalo, pomagal sem svoji materi, plačeval dolgova in šolnino na londonski univerzi. Čaja ali kave si nisem utegnil privoščiti. Spoznal pa sem. da je vroča voda nrav tako redilna In tečna, kakor čaj. Počasi so sc
našel tovariša, ki mi je dovolil, da smem našel tovariža, ki mi je dovolil, da smem uporabliati njegov laboratorij. Noč in dan sem tičal v njegovi delavnici tako, da sem telesno zelo oslabel. Lakota, brezposelnost in druge neugodnosti so me stalno preganjale. Takrat pa sem doznal, da rabi Thomas Lough osebnega tajnika. Stiska me je silila, da sem se ponudil. Toda prav kmalu sem uvidel, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema: znanosti in politiki. Ker mi je bolezen o-nemogočila priprave za izpit, sem se od-očil, da se posvetim politiki in novinarstvu. Ko je bil Lough izvoljen v spodnjo zbornico, sem zapustil službo. Kot novinar sem založil vrsto političnih del in vstopil v socijalistično stranko. Leta 1900 sem bil izvoljen predsednikom delavskega komiteja neodvisne delavske stranke. Ustanavljal sem delavske klube za moške, žene in fante in se mnogo bavil s problemi delavskega življenja. Kasneje sem kandidiral za parlamentarne volitve na listi neodvisne delavske stranke in sem dvakrat zaporedoma propadel. Ko sem bil vendar končno izvoljen, so me s spretnim trikom izpodrinili in sem ostal zopet na cedilu. Mož. kateremu ie to u-spelo, je danes v ječi, vendar sem mu krivico že davno odpustil.«
Toliko je sam Macdonald zaupal novinarju o svojem življenju. Iz preprostega kmetskega sinu, se je povspel do nai-višje časti, ki jo pač 1&hk6 doseže angleški državljan. Postal [6 ministrski predsednik in vodilni mož v svetovni politiki, na katerega zr6 danes ves svet.
ogromna številka. Koliko ljudi bo moralo preštevati papirje in koliko časa? Koliko računarjev pa bo po končnem štetju odšlo v norišnice in tam nadaljevalo preštevanje papiričev.
Nemški dolgovi morajo biti poplačani v 37 letih. Torej se bodo vsako leto zaloge papirnatih novčanic zmanjševale za tri tovorne avtomobile, štetje pa se bo vršilo z novokonstruiranimi stroji. Trije uradniki bodo Čuvali zaklenjene shrambe do leta 1966. Končno pa bodo poklicali čuvarja, da bo proti plačilu očistil kleti belgijske Narodne banke, ki bo do takrat svoje tresorje napolnila s sedem in pol milijardami zlatih mark.
Zlata neuesta
V Parizu se je vršila te dni svečana poroka Helene Patino, nedvomno ene najbogatejših nevest na svetu, s španskim plemičem Meritom. Nevestin oče ie poslanik Bolivije v Parizu in je dal svoji hčerki ogromno doto — 40 milijonov dolarjev. torej okrog 2000 milijonov dinar-ev. Njen mož je vrhovni komornik španskega kralja, njegova mati pa dvorna dama. Cerkvenim obredom je prisostvovala najodličnejša družba in tudi Španski cralj in kraljica sta poslala svoje zastopnike. Nad sto policijskih agentov ie vzdrževalo pred cerkvijo red. Toda samo strokovnjak bi mogel razlikovati detektive v elegantnih frakih z browningi v žepu od ostalih odličnih gostov. Nevesta je vsakega detektiva bogato nagradila. Vsakdo je odšel namreč domov / majhnim premoženiem — 50.000 dinarjev. Res zlata in obenem tudi redko darežljiva nevesta!
Šport
Sečem milijard papirnatih mark
hranijo Belgijci v Bruslju v kleteh Narodne banke. Naložene so v zabojih in vrečah v ogromnih skladih, ki jih čuvajo pred mišjo zalego trije uradniki. Ako računamo, da tehta ena novčanica samo pol grama, potem lahko zanesljivo trdimo, da tehta ogromna zaloga dva in po! milijona kilogramov. Sto tovornih avtomobilov bi komaj zadostovalo za prevoz vseea panirja. ki za časa inflacije ni predstavljal nikake vrednosti. Toda sleherni papirič ima podpis, ki iamči za popolno vrednost bankovcev. Na podpis na se sklicuje Belgija in terja od Nemčije zamenjavo v zdravi valuti. Kaj se bo to rej zgodilo, ako bo Nemčija prisiljena odkupiti papir, ki ne predstavlja v res nici nikake vrednosti. Sedem milijard je
Korpulentna dama v avtobusu.
»Vozovnica ni več veljavna.« — je ,des jal sprevodnik avtobusa.
»Vrzite me vendar ven, ako ste dovolj močni,« — se je razjezila korpulentna dama. ki je tehtala dober kvintal. »Potem pa se ne ganemo z mesta.« »Jaz imam, hvala Bogu, dovolj časa.« Sprevodnik je izstopil, šel k telefonu in naročil nov avtobus, v katerega so prestopili vsi potniki razen korpulentne dame, katero je prvi avtobus odpeljal nazaj v remizo.
Ko ie dama izstopila, je sprevodnik dejal: »Za nobeno ceno bi ne maral biti poročen s tako žensko kakrr ste vi!«
»Jaz pa bi si naravnost želela takega moža kakor ste vi — vsaj par minut,« — je odgovorila dama.
FLORIDSDORFER AC V MARIBORU.
Uvod v Jubilejne svečanosti ISSK Maribora.
V petek 28. t. m. pričnejo svečanosti desetletnega obstoja ISSK Maribora — domačega prvaka, ki je podvzelvse, da se dnevi jubileja pretvorijo v splošne športne manifestacije v dokaz sortne moči našega mesta.
Kot najvažnejše tekmovanje je smatrati gostovanje dunajskega prvorazrednega moštva Floridsdorfer AC, ki je trenutno v prvi profesijonalni ligi na tretjem mestu in velja za eno izmed najboljših dunajskih teamov.
Perfektuiranje tekme je brez dvoma največji uspeh domačega prvaka, kajti tako odličnega protivnika še v Maribora ni jmelo nobeno moštvo in je gostovanje Floridsdorferjev sigurno senzacijonalen dogodek v našem športu, ki se z vsakim letom krepkeje uveljavlja in s svojo agilnostjo pridobiva novih pristašev.
Kvaliteta prvorazrednega dunajskega kluba, ki se je odzval povabilu jubilanta, ie tako popolna, da zasluži s strani šport nega občinstva kar največ pozornosti. Prepričani smo, da bo mojstrsko znanje Dunajčanov in njih dovršenost vzbuja i v Mariboru največje zanimanje, kajti slične prireditve v slovenskem nogomet tu se ni nadejati zopet dolgo vrsto let.
Ostali spored jubilejnih svečanosti nričnemo objavljati v prihodnjih dneh.
Tekmovanja za srednjeevropski pokat.
V tretje pričnejo tekmovanja za »Mi-tropacup«. Tokrat brez jugoslovanskih' moštev. V soboto odigra Sparta (Praga) | prvo tekmo v Budimpešti proti Ujpest, Slavija pa bo v nedeljo nastopila v Turinu proti Juventusu. Revanžna tekma se bo odigrala 6. julija v Pragi.
Led na drobno se oddaja dnevno od 6.-8. ure v Volkmarjevi ulici št. 5. 1466				— Lokal se da v najem. Vpraša se Koroška cesta 17. 1467
Kavarna Park, vsako sredo, soboto in nedeljo koncert. 1456	Dame In gospode, ki nživajo dober fias med svojimi znanci, spre:memo za posredovanje in nabiranje malih zelo ugodnih življen-skih zavarovani. - VeMki zaslužek. — Ponudbe: »Vardar« deln. zavar. družba, podr. v Mariboru. 1415
Oddam mebllrano sobo za dobo dveh mesecev eni ali dvema osebama. Wildenrainerjeva ul. 17 pritličje. 1462	
Učenko s tremi razredi meščanske šole sprejme trgovina z mešanim blagom. Wil-denreinerjeva ul. 17. 1433	Enonadstropna hiša v dobrem stanju z vrtom, sadonosrii-kom in dvema stavbenima parcelama, Pobrežje- Cankarjeva 7 se proda, informacije delikatesa, Gosposka 5. 1450
Prodam delikatesno trgovino, Gosposka ul. 5. Informacije v trgovini. 1450	
	Stanovanje obstoječe iz treh sob (ali dve veliki), kapneta, kuhinje in pritiklin išče prj-čenši z julijem ati avgustom' tričlanska rodbina. Cenjene ponudbe sodniku Kolšek-u, Brež;ce ob Savi. 1376
Učenko za Šivanje belega perila sprejmem takoj. Ateljd za perilo: Rupnik Maribor, Slovenska ulica 20! 1422	
Ulomek.
Učitelj: »Ako raztrgam papir na štiri kose, kaj dobim potem?« — Učenec: 'rtinko«. — »Ako ga raztrgam na 8 iv?« — »Osminke«. — »In če ga raz-m na 8000 komadov, kaj dobim po-?« — »Konfete, gospod učitelj!«
Zastonikar na letalu
Kakor smo že poročali, se je na letalo j »Rumeni ptič«, s katerim sta francoska J letalca Lefevre in Assolant v nedeljo srečno prispela preko Atlantskega mor-i ja v Evropo, vtihotapil pred poletom kot’! zastonjkar Amerikanec Schreiber. Pilot1 Lefevre je na vprašanje novinarjev v Parizu, ali namerava sedaj napraviti ka-j ke korake proti njemu, odgovoril: »Nika-j kor ne! Niti na misel mi ne pride, da bi ga izročil policiji. Delil je z nami vse nevarnosti in je sedaj član naše posadke. Samo, da se je uresničila njegova davna želja. Vzel ga bom s seboj tudi nazaj v Ameriko. Schreiber je simpatičen mladenič in ponosni smo nanj. Ko smo odkrili nepoklicanega potnika, smo bili sicer močno ozlovoljeni, vendar smo se kmalu pomirili. Naravnost zagonetka pa je vsekakor, kako se je mogel Schreiber neopaženo vtihotapiti v letalo.
Vabilo
na
0.
H.
1
Nalnovejšl modeli
motociklov po 200, 300 in 500 ccm so prispeli v zalogo. Ugodni plačilni pogoji. — Glavno zastopstvo za SHS:
»OPST1 TRG. IND. KONTOAR«, Beograd, Raičeva ul. 12.
Zahtevajte prospekte
D.
I
f
redni občni zbor
Kletarske zadruge r. z. z o. z. v Mariboru
ki se vrši v
četrtek 27. iuniia 1929 ob 10. uri dop.
v uradnih zadružnih prostorih. Cankarjeva ulica štev. 1
DNEVNI RED:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva predložitev letnega računa za 1. 1928 in predlog o uporabi čistega dobička.	«
3. Poročilo nadzorstva k točki 2.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.	t	..
Guido Sparovitz, m. p. načelnik
Neobhodno potrebne za vsak hotel, gostilne, delikatesne trgovine, planinske koče, turiste, izletnike in druge so
hrenovke v škatljicah - jeterne in šunkne paštete
po 4 in 12 parov.	v	škatljicah	po	100	gr.	netto.
Izvrstnega okusa, praktično in ceno.	Priznano	najboljše.
IIU	Za	dobro	trajnost	ca	jamčil
HERMAN WOGERER.	MARIBOR.
fia
I
Privilegirana agrarna banka
Poziv na vpis
s svojimi podružnicami,
Zadružne Zveze.
Oblastne Zadruge osnovane po Zakonu o Poljedelskem Kreditu
Državna hipotekarna banka Narodna banka Poštna hranilnica
IN SLEDEČE BANK 5:
V SRBIJI:	Banka.	Uroševac, Uroševačka Ban- V VOJVODINI:
Beograd Beoeradska Zadruga,	Mišnica, Kolubarska Banka.	ka.	Anat,„	Rnnl,-	5 *tA
Zanatska Banka Kraljev. SHS.	Mladenovac, Ml denovačka	Užlce, Užička Gradjanska	Sica
Gen. Banka za Trgovinu i In- Privredna Banka.	Stedionica.	_	'. c . v ...
dustriju, Izvozna Banka, Jadr. Negotln, Negotinska Stedio- Stlp, Bregalnička Banka.	, a .'ŽrT?' .rps ’ Kredltl
Podunavska Banka, Opšte Ju- nica.	„	__	_	4„rtlkT¥„	Banka	1 Stedlonra'
goslovan. Bankarsko Društvo,	Niš. Niška Zadruga, Prva Ge	v ““VATSKI IN SLAVONIJI:	v. Bečkerek: Opšta	Privr.
Srpsko Amerikanska Banka,	neralna Banka, Niška Banka.	Zagreb, Jugosloven. Banka, Banka, Srpska Stedionica.
Tehnička Banka, Cinovnička Obrenovac, Obrenovačka Jugosloven. Udružena Banka, Vel. Klkinda: Srpska Banka,
Banka, Francosko Srbska Zadruga.	Prva	Hrvatska	Stedionica,
Banka. Jug. Udruž. Banka. Palanka, Palanačka Trgovska Srpska Banka.
Aleksinac, Aleksinačka Ste- Banka, dionica.	Paračin, Paračinska Trgo-
Arandjelovac, Šumadijska Kre vačko-Zanatlijska Banka, ditna Banka.	Peč, Pedska Trgovačko-In«
Valjevo, Valjevska Stedionica dustrijska Banka.
Veles, Veleška Banka.	Pirot, Pirotska TrgovaČka-
Vel. Gradište, Gradj. Stedlo- Zanatska Banka, nica.
Vranie,
Banka.	Požega (Užička), Požeška
Velikokikindska Central, dionica.
Ste- Višegrad, Banka.
Srpska Prometna
.Vranjska
Brod na Savi, Srpska	Kred.	Vršac, Vršačka Pučka Banka	Gacko. Srpska Stedionica.
Banka.	Novi Bečej, Narodna Štedio-	Mostar: Srpska Banka, Her-
Vlnkovcl, Prva Vinkovačka nlca-	cegovačka	Banka.
Veresijska Banka.	Novi Vrbas, Novovrbaska	Prljedor, Prva Srpska Ste-
Vukovar, Srpska Kred. Banka Stedionica.	dionica.
Daruvar, Cehoslov. Banka. _ N°va Ka“J,ž,a.’ Novokanjiška Sanski Most, Srpska Štedio-i-j v	D	_	Zemun, Srpska Narodna Ste- Centralna Stedionica.	nica.
v hh f?re^fc,. ‘re a dionica, Trgovačka Banka. Novi Sad: Trgov. Obrtna ješanj, Muslimanska Trgo-Kredltna govačka Banka.	.	....	„ T .... ,	„	.	Banka, Srpska Trgov. Banka. j
Indjlja, Prva Indjijska Kred. Pan4ev0: Pan5evačka Kred. V'T«vilk H^kXnS Vučitrn, Vučitrnska Kreditna Gradj. Stedionica.	Banka.	Banka, Pančevačka Pučka	’
Banka	Prilepolje, Porimska Banka. ^ Srpska Privredna Zadr-Banka>	Trebinje,	Srp.	Banka	i	Šte-
Giljane, Giljanska Privredna	Prizren, Prizrenska Banka.	Karlovac, Srpska Kreditna	Senta, Sendanskr: Okružnadlonica*
Banka.	Priština, Prlštinska Banka. Banka 1 Stedionica.	Stedionica.	Foča,	Srpska	Banka	1	Ste-
Gor. Mllanovac, Rudnička	Prokuplje, Toplička Zadruga	Nova Gradiška, Srpska Šted.	Sombor, Somborsika Zanat.	dionica.
Banka.	za kredit	i štednju.	Osijek,	Slavonska Agrarna Banka.	Sarajevo: Banka Gajret,	Bo-
Gruža, Gružanska Banka.	Raca Kragujevačka, Račan-	Stedionica. Srpska Centralna	Srpskl ItebeJ, Banka Posed-	sanska Industr. i Trg. Banka,
Zabarl, Moravska Stedionica ska Banka.	Banka.	nika Srp. Itebej, PaŠnjaka D. D. Zemalj. Banka za Bosnu i Her-
Zaječar, Zaječarska Zadr.	Svllajnac, Resavska Zadr.	Ravna gora (Gorski Kotar),	St. Bečej, Bačko-potiska Kre	cegovinu, Srp. Centralna i Pri-
Jagodina, Jagodinska Sted.	Skoplje, Banka Stara Srbija.	Banka i Stediona.	ditna Banka.	vredna Banka, Amerikansko-
Kosovska Mitroviča, Kosov- Trgovačko-Ind. B .. ka Vardar. Ruma, Srpsko-Sremska Subotica: Opšta Kred. Ban« Srpska banka.
KnJaževac, KnjaževaČka Ste- Smederovo, Podunav. Okr. Banka.	ka, Opšta Privredna Banka.	..	nk.	rin
dionica.	Zadr. Smederevska Kreditna Senj, Senjska Stedionica. Tltel, Prva titelska Stedlo- v	J	:
ska Banka.	Banka.	SIsak,	Posavska Stedionica. nica.	Dubrovnik, Dubrovačka	Tr-
KraguJevac, Kragujevačka	Sopot, Kosmajska Akcionar.	St. Pazova, Staropazovska	Čurug, Curuška Okruž. Ste-	govačka Banka.
Šumadijska Banka.	Zadruga.	Stedionica.	dionica.	Kotar, Bokeška Banka,
Kraljevo, Kraljevsko Akcio-	Stranica, Strumička Trgov.	Čakovec, Čakovečka Medju-	Odžacl, Odžačka Stedionica.	Split,	Prva	Pučka	Dalmatin,
narska Stedionica.	Banka.	murska	Stedionica.	v	Banka.
Krupan), Radiev. Privredna Tetovo, TetovskaTrgovačka Sld, Sidska Stedionica. v B N HfcKCEuuviNi:	gupetar,	BraČko-Amerikan-
Banka.	I	Industrijska Banka.	V SLOVENIJI:	Banja	Luka:	I.	Banjalučka	ska Banka.
Kniševac, Kruševačka	Za-	Cuprlja, Čuprijska Stedionica	Ljubljana: Zadružna Banka, Sted., Srpski Kreditni Zavod.	Herceg	Novi,	Hercegnovska
druga.	Uroševac, Uroševačka	Zadružna Gospodarske Banka, BUeljina, Zemljoradn.	Banka.	Banka.
Knmanovo,	Kumanovska	Banka.	Kredit.	Zavod za Trg.	in Indu-	Blfaač, Srpska Banka.	rf.DI>
Trgov, l Industrijska Banka.	Užlce, Užička Gradjanska	stri jo, Ljubljanska Kred. Banka Bosanska Gradiška,	Srpski	v	UK
Lapovo, Lapovska Kreditna Stedionica.	Murska Sobota, Prekmurska Kreditni Zavod.	Cetinje, Črnogorska Banka.
Banka.	UB,	Ubska Ekonom.	Banka.	Banka.	Bosanska Krupa, Srpska	Cinovnička	Stedionica.
Leskovao, LeskovaČka	Cen-	Cačak, Cačanska Izvozna 1	Maribor, Mariborski Kreditni Banka i Stedionica.	Nlkglč,	Nikštfska Kreditna
tralna Banka.	Uvozna	Banka.	Zavod,	Posojilnica.	Bosanski Novi, Srpska Ste-	Banka.
Ložnica, Podrin. Zemljorad. Sabac, Šabačka Trg. Banka. Celje, Celjska Posojilnica, dionica.	Podgorica, Podgoridka Banka
V Beogradu, maja 1929.	Vladni	komisar
r-	Volln	H. DlurlflC
s. r.
Temeljna začetna glavnica 300.000.000 Din
I
Nepovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proizvaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabšale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma tri leta, je težko zadela naš največji stan poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da se je zadolžil, često za velike nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačana carinska zaščita, s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov.
Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu odločno priskoči na pomoč v interesu njega samega, kakor tudi v interesu splošne gospodarske koristi ostalih narodnih slojev.
Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more preskrbeti kmeta s cenenimi kratko- in dolgoročnimi posojili. Radi tega se je z zakonom od 16. aprila 1.1. ustanovila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D., ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo.
Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Beogradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspoziture tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba.
Začetna glavnica banke znaša 300,000.000 — dinarjev, razdeljena na .600.000 delnic, ki se glase na ime. vsaka po 500.— dinarjev. Bančna glavnica se more povečati do ene milijarde dinarjev. Država prispeva pri prvem vpisu delnic s 120.000.000.— dinarjev, državna razredna loterija v začetku z 20.000.000.— dinarjev. Poleg tega je velik del vpisa zagotov Ijen od državne hipotekarne banke, narodne banke in poštne hranilnice.
Vodstvo Privilegirane Agrarne Banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji iz 15 članov. Predsednik upravnega odbora je postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev.
Banka bo dajala kratko- in dolgoročna posojila Izključno poljedelce m, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki zapadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov In na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala ban ka na zastavo nepremičnin. Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgrade skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katere jamči država. Izdajala bo tudi založnice na podlagi posojila na nepremičnine.
Z ozirom na določbe zakona o uredivi banke uživa ona velike predpravice:
Državne ustanove bodo sprejemale delnice agrarne banke kot kavcijo, narodna banka, državna hipotekarna banka in poštna hranilnica jih bodo pa prejemale v zastavo (lombard).
Banka Je oproščena vseh državnih In samoupravnih davkov In doklad.
Država jamči za izplačilo hranilnih vlog, kakor tudi za založnice In bančne obveznice.
Država jamči za izplačilo dividende do 6% na delnico. Preko te najmanjše dividende, ki je zakonito zagotovljena, imajo delničarji pravico tudi na superdividendo v razmerju z višino čistega bančnega dobička.
Privilegirana Agrarna Banka bo imela vse pravice, katere uživa državna hipotekarna banka v pogledu izvršilnega postopanja.
Na skupščini delničarjev ima vsakih 10 delnic en glas.
Pozivajo se vsi pridobitni krogi, gospodarske ustanove, poljedelske zadruge ter njihove zadružne zveze, ustanove in denarni zavodi, banke, zavarovalna društva in vsi državljani, katerim je napredek našega kmeta in naše zemlje na srcu, da z vpisom delnic Privilegirane Agrarne Banke prispevajo k ustvarjanju čim čvrstejšega temelja te koristne ustanove. Z vpisovanjem delnic Privilegirane Agrarne Banke ne vrše oni samo dolžnost vestnega državljana s tem, da stavljajo na razpolago svoja sredstva poljedelstvu, ki je najvažnejša in temeljna panoga našega narodnega gospodarstva, nego vlagajo svoj denar plodonosno v sigurni prvovrstni vre dnostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in bankam je zakonito dovoljeno, da delnice Privilegirane Agrarne Banke vpišejo za svoje rezervne fonde.
Pr! vpisu je treba položiti 125.— dinarjev, to je 25% nominalnega iznosa delnice brez kakih stroškov, a ostanek je treba plačati v treh' enakih obrokih, po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930.
Vpis 'delnic se vrši od 22. maja do 22. junija zaključno pri sledečih’ ustanovah':	}
m
i
g1
i
i
(•i
Bos. Dublca, Srpska Štedio-nica.
Bosanski Petrovac, Srpska Banka.
Bosanski šamac, Srpska Banka.
Brčko, Prva Muslimanska Banka.
Bugojno, Srpska Banka.
m
%
m
i
i
fcdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela y Mariboru.