Leto XXVI. ITSm^rLT^ Ljubljana, 24. avgusta 1944 __Ste v. 34
DOnOVINA
in KMETSKI LIST
Verwaltung and Schriftleltung . Oprava tn arednlStvot Pucclnljeva A — ifestbezugsprels jahrUch . Naročnina letno Ui 24 — Elnzelverkaafspreta TeL 81-22—81-20 — Erschelnt w8chentlich . Izhaja vsak teden	• Posamezna Številka Cent 80.
Slovenski k
Tedni med obema gospojnicama so našemu kmetovalcu posebno pomembni. Polni so skrbi in dela, pa tudi zadoščenja in veselja, ako se letina lepo obnaša, že se nagiba leto v jesen in povsod se kažejo plodovi truda ln znoja. Tudi z letošnjo letino smo lahko.v splošnem prav zadovoljni. Spet je naš kmetovalec zastavil vse svoje moči, da preskrbi svoji družini in ostalemu prebivalstvu, ki nima lastne zemlje, vsakdanji kruh. Ob dobri organizacij je slovenskemu ljudstvu tudi za letošnjo zimo potrebna prehrana zagotovljena. Zato bo ob Mali gospojnicl, ki je vsakoletni zahvalni praznik slovenskega kmeta, vse naše kmet-sko ljudstvo s tem večjo pobožnostjo odmolilo zahvalo nebu, ki je Spet enkrat naklonilo dobrotno let>y. S kmetom vred pa lahko zapoje hvalnico tudi slovenski meščan.
- čeprav se vsi zavedamo, da je kmet naš red-nilt, je vendar sodba meščanov o slovenskem kmetu zlasti v vojni dobi večkrat zgrešena. Marsikateri meščan si napačno predstavlja tdlllčnost življenja na deželi. Vidi samo njegove lepe strani, prav rad pa pozablja na trud in skrbi. Zlasti tisti naš! meščani, ki imajo stika samo s kmetovalci v najbližji ljubljanski okolici, pogostokrat sodijo docela zgrešeno o kmetskim razmerah. Kes je, da gredo kmetski pridelki v vojnem času bolje v denar kakor v mirni dobi in da se za lepe denarje proda marsikaj, kar je treba v mirnem času ponujati. Okoliški kmetje, posebno dovzetni za sodobni napredek, pa znajo tudi v vojnem času pošteno obrniti izkupičke v svoj prid. In tako vidimo povsod v ljubljanski okolici, da so kmetje lepo uredili in popravili svoje domove in tudi nabavili nove pripomočke in stroje, kolikor jih je pač bilo mogoče v vojnem času dobiti. S te plati je napredek našega kmetijstva prav zadovoljiv in ga je treba vrednotiti kot dobro znamenje, da je naš kmet zelo sprejemljiv za sodobni napredek.
Toda odstotek slovenskih kmetov, ki so si v sedanji vojni navidezno izboljšali stanje, je zelo majhen. Pogled slovenskega meščana ne sega daleč izven najbližjega okolja, ne sega v tiste pre>-dele, ki so jih zajele strahote sedanje vojne. Komunistični bes, ki je nanesel našemu narodu toliko gorja, je v prvi vrsti prizadel slovenski kmetski rod. Število smrtnih žrtev, kl jih moramo Slovenci v sedanji vojni obžalovati, je že daleč preseglo število naših mrtvih v prvi svetovni vojni. Prav posebno žalostno pa je, da so to v največjem delu žrtve bratomornega boja. In med ,temi žrtvami je največ kmetskih sinov, mož in
net in vojna
očetov. Ponekod so bile iztrebljene cele rodbine. Tudi pri nas samevajo danes domačije v ruševinah. Toda ruSevine se bodo dale obnoviti, a prenovljena domačija bo zaman čakala svojega dednega gospodarja. Marsikod nI več moškega potomca pri hiši.
V	nedavni Številki velikega nemSkega tednika »Das Relch« je ugleden pisatelj napisal daljše razmotrlvanje o »osiroteli domačiji«, o kmetiji, kl je izgubila v sedanji vojni poslednjega potomca. Tuje sile morajo pomagati kmetskim gospodarjem ln zgledno marljivim gospodinjam. Vojna je Izjemno stanje, kl zahteva ne samo gmotnih, marveč predvsem človeških žrtev za zmago. Vsak del naroda mora prispevati v ta namen, saj Je vojna predhodnica nove, srečnejše dobe. Toda, da bo narodu zagotvljen srečen obstanek, je treba, da bo Imela domača gruda svojega obdelovalca, že dolga desetletja se je opažal vsepovsod v Evropi beg z dežele v mesto ln v tujino. Poslej bo treba storiti vse, da bo ostal kmetski rod priklenjen na svojo zemljo. Kmet misli trezno o vsem tem. Kmet ne mara čuvstvenih sanjačev, kl si v vojni ustvarjajo različne utvare o lepotah kmefc-skega življenja, nočejo pa ničesar vedeti o njegovi trdoti. Zato si kmet ne želi sosedov, ki kupujejo kmetijo zaradi namišljene idiličnost! ali celo zaradi špekulacije. Samo tisti živelj, kl je res z dušo in srcem, pa tudi s telesno zmogljivostjo navezan na rodno zemljo, lahko ustvari novo bodočnost kmetijstva.
V	času, ko po naši lepi deželi Se marsikod divja vihra komunistične razbrzdanosti, se v očiščenih krajih že razvija obnovitveno delo. V programu naših vodilnih činiteljev je skrb za slovenskega kmeta in delavca na prvem mestu. Poseben urad snuje in izdeluje ter v okviru možnosti tudi že Izvaja obnovitvene načrte. Nastajajo na ruševinah nove hiše in hišice in marsikateri gospodar, ki je moral smrtno ogrožen kot begunec iskati zavetja v Ljubljani, se je spet vrnil z družino vred na svojo ljubljeno domačijo, kjer se je takoj potrudil, da Se letos prispeva svoj delež k prehrani našega ljudstva. S svojo požrtvovalnostjo za preskrbo, obenem pa z velikimi krvnimi žrtvami ln z mučeništvom si je slovenski kmetovalec odkupil vse pravice, da se mu zagotovi čim lepši obstanek in čim boljši napredek. Vso hvalo ln spoštovanje dolguje naš meščan slovenskemu kmetu. V bratski povezanosti mesta in dežele je ključ našega bodočega napredka, blagostanja in prave kulture.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Filhrerjev glavni stan, 21. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V	Normandiji so naše divizije severno od Ar-gentaua po ogorčenih bojih prebile sovražnikov proti severovzhodu zabiti zaporni klin ln vzpostavile zvezo z oklopniško skupino, ki jim je prodirala nasproti. Razbili smo močne sovražnikove napade na našo obrambno črto v odseku rek Dives in Vie. V nekaterih odsekih so protinapadi še v teku.
Med Euro in Seino pritiska sovražnik proti severu. Tamkaj smo pri Pacy-Vernonu razbili sovražnikove napadalne kline.
Na področju vzhodno in severnovzhodno od Chartresa se nadaljuje pritisk sovražnika proti srednji Seini, ne da bi mu uspelo napredovati dalje.
Na goratem ozemlju severno od Toulona napada sovražnik z močnimi silami proti zapadu in severozapadu. V teku so siloviti boji.
Mornariške obalne baterije so zažgale "pred Tou-lonom neko sovražnikovo bojno ladjo in eno kri-žarko. Neki rušilec in dva torpedna čolna so bili poškodovani.
Povračilni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči.
V	Italiji je sovražnik tudi včeraj ves dan napadal v jadranskem obalnem odseku. Začasno izgubljene višine okrog Gerase smo s protinapadom zopet zavzeli.
Na vzhodu so razširile sovjetske čete svoje velenapade tudi v južni odsek. Z močno podporo bojnih letal so napadli južno od Tiraspola in severnozapadno od Jasija. Ogorčeni boji so v obeh odsekih še v teku.
V	karpatskem predgorju, južnozapadno od Miel-ca, na predmostjih ob Visli, zapadno od Barano-va, zapadno od Lublina in južnovzhodno od Var-ke smo po hudih bojih odbili ali prestregli bolj-Seviške napade.
Severnovzhodno od Varšave smo v globini naših postojank prestregli sovjetske prebijalne poskuse v smeri proti Bugu. Južno od Vilkoviškov in pri šaliju se nadaljujejo hudi obrambni boji.
V	Latviji so vzpostavili nemški oklopniški oddelki, ki so prodrli preko Tuckuma, začasno prekinjeno zvezo z oddelki vojske, borečimi se v Kurlandiji.	j
Neki nemški mornariški oddelek je z uspehom podpiral te boje na kopnem.
Vsi sovjetski poskusi za razširjenje vdora zapadno od Modohna in zapadno od Pskovskega Jezera, so se razbili ob žilavem odporu naših divizij. Uničili smo veliko število sovražnikovih oklopnikov.
Letalstvo je na težiščih uspešno posegalo v boje na kopnem ter zadajalo boljševikom velike človeške in tvarne izgube. V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je izgubil sovražnik na vzhodnem bojišču 41 letal.
Sovražni bombniškl oddelki so napadli podnevi nekaj krajev v južni Nemčiji in na Madžarskem.
Ponoči je odvrglo nekaj sovražnikovih letal bombe na področje Gornje Donave. Sile protiletalske obrambe so pri tem napadu sestrelile 15 sovražnih bombnikov,
•
Zgledno junaštvo
Nemško vojno poročilo je pretekli petek zabeležilo: »Posadka St. Maloa (v Bretaniji) je podlegla sovražni premoči. Neprestano pod težkim ognjem se je, potem ko je bilo uničeno vse težko orožje, upirala le še z ročnim orožjem. Vojaki vseh delov vojske pod poveljstvom polkovnika Aulocka so tu v skoraj tritedenskih junaških bojih vzdržali naval najmočnejših sovražnih sil ter zadali nasprotniku visoke krvave izgube. Njihov boj bo prešel v zgodovino.«
Tako pravi kratko uradno poročilo. Junaško zadržanje posadke v trdnjavi v St. Malou je bilo nedvomno eno največjih ne samo v sedanji vojni, marveč v zgodovini vobče. Hrabri polkovnik Au-
lock je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu, prav tako so prejeli visoka odlikovanja ostali branilci, ki so skoraj tri tedne vztrajali v strašnem ognju in se borili do skrajnosti. Tako junaštvo je zadivilo ves svet. V važni dobi, ko se na vseh frontah vrstijo različne premikalne in obrambne borbe, je treba predvsem gledati taka dejanja, potem človek vč, da narod, ki zmore takšne borce, iz kakršnih je bila sestavljena posadki v St. Malou, ne more »kapitulirati«.
O posledicah 20. julija,
ko se je peščica zarotnikov dvignila zoper Fiih-rerja, vojsko in državo, je pretekli teden napisal minister dr. Goebbels daljši članek v tedniku »Das Reich«. Naglasil je, da so posledice 20. junija v splošnem vodstvu Nemčije mnogo večje, kakor so si to Nemci pred tedni lahko mislili. Sovražniki nikakor nimajo podlage, da bi zmagoslavni ter da bi Imeli vojno že za končano ln dobljeno. Kmalu bodo prišli stotisoči v oboroževalne tovarne ln vojašnice, nakor bodo lahko odšli na bojišče oni letniki, ki se sedaj vadijo. Velikanska količina sil, ki doslej nI bila Izrabljena, bo sedaj izvrševala svoje naloge. Nemci so v preteklih
štirih tednih napravili nov korak bliže k zmagi, Tega sicer danes še ne spozna vsak, toda bodočnost bo pokazala, da to drži.
Leteče bombe »V 1«
povzročaja dan za dnem strahovite posledice v Londonu in v južni Angliji. Tega zdaj tudi uradno ne morejo tajiti angleška poročila. Prav mnogo pa ved6 o silnih posledicah napadov s »V 1« povedati ameriški poročevalci, ki so bili poslani v Anglijo. Na dan rušijo leteče bombe »V 1« V samem Londonu okrog 700 hiš. Dan za dnem odvažajo številni vlaki Londončana na deželo. Pri izpraznjevanju Londona nastajia vedno večja zmešnjava. Stanje je tem hujše, ker so se začeli pojavljati že zaporedni valovi letečih bomb. Otf takem stanju je pač razumljivo, da se Angležem zelo mudi in bi radi čimprej končali vojno. Toda še prej pridejo na vrsto nova nemška tajna orožja.
Kamor vderejo boljševlškl roparji
Posmrtno zmagosla
Junaki in mučenci z Grčaric, katerih imena so vpisana v najbridkejše obdobje slovenske zgodovine, so bili zdaj deležni posmrtnega zmagoslavja. Požrtvovalni domobranci iz Ribnice so preteklo soboto izkopali 31 žrtev komunističnega •besa in so jih prepeljali v Ribnico, kjer so bile v nedeljo svečano pokopane ob ogromni udeležbi prebivalstva iz vse ribniške doline. Strašni spomini so se zbudili ob tem veličastnem pogrebu. Samo po gozdovih in kotanjah okoli Grčaric je zagrebenih kakoh 400 žrtev tolovajsfcva, ki se je razdivjalo zlasti po lanskem 8. septembru. Izkop žrtev je prikazal vso nečloveško grozo komunizma. Rane na iznakaženih truplih, prestreljeni tilniki, rane z ostrim kamenjem — vsi mučenci samo v spodnjem perilu — vse to je pričevalo, kako so mučitelji ravnali s svojimi žrtvami, od katerih se je najbrž večina borila s simrtjo še v grobu.
Ribnica je bila za siprejem mučencev iz Grčaric vsa v žalnih zastavah. Krste so bile položene na žalni oder pred cerkvijo. Ribniška in okoliška dekleta so mrtve junake zasule s cvetjem. Trume presunjenega prebivalstva so še pozno v noč prihajale častit mučence, ki so počivali v varstvu častnih straž. Na krste je bilo položenih okrog 200 vencev.
Nedelja skupnega pogreba je bila pač med najbolj žalostnimi, kar jih je doslej doživela Ribnica. Do 9. ure so neprestano stopale množice ljudstva mimo krst Naposled so prikorakali pred žalni oder domobranske čete s častnim vodom nemške posadke, ki je položila posebno lep venec. Zbrali so se številni predstavniki, med njimi stotnik Weiss v imenu nemške vojske, ribniški župan Skrbeč in predstavniki mnogih
rje žrtev z Grčarice
okoliških občin. S številno duhovščino je dekan Demšar opravil pogrebne svečanosti. Po molitvah sta izpregovorila nadporočnjk Lenščak in kaplan Ivan Lavrih, ki je bil z večino teh mučencev v kočevskih zaporih in je le po srečnem naključju ušel simrti.
Domobranski pevski zbor je zapel žalostinko, nato se je razvil velik žalni sprevod, v katerem so na vozovih peljali pokojnike na pokopališče v Hrovači. Vsa ribniška dolina se je zvrstila v sprevod. Na posebnem delu pokopališča je bil izkopan skupni grob, ves postlan s cvetjem, ki so ga nasula kmečka dekleta. Ko je stotnik weiss položil na grob prekrasen venec, je rekel: »Junaki, zato ste umrli, da bi vaš narod živel. Naš korak gre naprej do končne zmage!« Trikratna častna salva domobrancev je zaključila žalno zmgoslavje.
V Ljubljani pa je bil dostojanstveno pokopan mučeniški župnik Viktor T u r k iz Begunj, ki so ga lani 24. oktobra komunisti zverinsko pobiil na Grčaricah. Truplo je bilo zdaj prepeljano v Ljubljano in so ga dva dni kropile množice na Žalah. Pogreba se je udeležil tudi g. prezident general Rupnik s spremstvom, žalni svečanosti pa je opravil g. škof dr. Gregorij Rožinan. Poslovilne besede sta izpregovorila glavni urednik M rko Javorn k in domohranski narednik Jože Kranjc iz bivše begunjske posadke. Ko je pevski zbor odpel večno lepo »Vigred«, se je razvil dolg žalni sprevod k Sv. Križu. Gospod škcrf se je ob grobu zahvalil pokojnemu župniku za vzorno delovanje. Pevski zbor je zapel žalostinko »Oj Doberdob«, nakar so se množice pogreb-cev ganjene razhajale.
nju v Lublinu je novo imenovani sovjet sprejel svojo zakonodajno oblast iz rok poljskega bolj-ševiškega odbora, ki ima svoje zavetje v Moskvi. Prvi zakoni, ki jih je ta sovjet izdal, so začeli uvajati boljševizacijo in sicer ustanovitev zemljiških uradov in agrarno reformo za ustanovitev kolhozov. To kaže, da je Vzhodno Evropa od Angloameričanov prepuščena Sovjetom. Angleži morajo k vsemu temu lepo molčati, češ, sprijazniti se je treba s sovjetskimi načrti, ki določajo sovjetsko vplivno področje v Vzhodni Evropi.
Posledice savojskega izdajstva
Fašistična policija je dobila v roke pogodbo, katero je izdajalski maršal Badoglio pred letom podpisal, ko je izdal svojo domovino. Kdor prebere to pogodbo, razume, zakaj se izdajalci doslej niso upali objaviti jo. Pogodba obsega 44 točk
V	vojaških določilih se je obvezal Badoglio, aa bo ujel v Italiji razmeščene nemške čete, izročil zaveznikom italijanske vojne ladje, letala in utrdbe, jim dal tudi po vojni na razpolago italijansko trgovinsko mornarico ln civilno letalstvo ter da bo izvedel popolno razorožitev.
Glede gospodarskih vprašanj je pristal, da oo uredil v italijanskih pristaniščih proste luke za Britance, Američane, boljševike, Francoze, Grke ln Jugoslovane, tako da bodo v bodoče vsa vrata Italije odprta za uvoz lz imenovanih dežel, kar znači, da bo Italijanski trg popolnoma obvladala inozemska industrija.
V	teritorialnih vprašanjih je Badoglio pristana odstop manjšega ozemlja na za^adni italijanski meji 1 ranciji ter Istre z Reko in Zadra Jugoslaviji, racal je na odstop Egejskih ctokov Grčiji, Elbe Franciji, Pantellerije in drugih manjših, a strateško važnin otokov pa Ve 'ki Britaniji. Pristal je nadalje, da bo Abeslnija zot et pod oblastjo r.eguša ln da bo šele mirovna konferenca odlot ila o usodi staih italijanskih kolonij Eritreje. Somalije m Libije.
V	fnunfnih določilih se je Bidogi. j obveza), da bo otvoril kredite De Gaullu ter izseljenl-ški u-i vladama Grčije m Jugoslavije. P t zel je »Ircttke za tujo okuparijo. Priznal je, da Angloameričani ciso obvezani k dobavam Siv .. Italijan Bkemu prebivalstvu. Podredil je talHan.sk.-> težko Industrijo li- ltaljanske banke aigloameriški kon-tioii er )n pristal, da bo v nj a lahko investii a-nih naimi nj 50 % ar gloamer.škega kapitala
Končno je Badoglio pristal na to, da se izselita dva milij r>a Italijanskih delavcev v zma^valne 4rža"e. Scvjetska zv< za bo dobila •■■00.000 italijanskih delavcev, oprtnikov >n kmetov, britanski domtnjoii Južna Afi.ka ln Avstralija. Zedlnjene dr.rti ve Brazilija in Velika Brit inija pa vsaka po 200.000 italijanskih delavcev.
To so glavne točke pogodbe. Jasno je, da je njena objava v nemških ln fašističnih listih v Italiji in po vsem svetu delovala kot bomba.
DomaČe novice
*	Poškodovane bankovce ln novčanlce morajo Oblastva ln uradi brezpogojno sprejemati v pla-«k>, ako so na njih številke še čitljive ln na obeh »traneh iste. Tako je odredil šef pokrajinske uprave z odločko od 11. t m.
» Brezplačno zdravljenje se nudi siromašnim Dolenjcem v bolnišnici usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu. V ambulatorlju se lahko vsakdo zglasl ob delavnikih od 11. do 12. to od 14. do 15., v nujnih primerih tudi druge ure. Ubožnost pa je treba izkazati s pravilno opremljenim ubožnim spričevalom občine svojega biva-Hlča.
*	Smrt ugledne gospodinje. Pretekli petek dopoldne je bila v Borovnici položena k večnemu počitku gospa Franja Kobl, rojena Zitnikova, ena lamed najuglednejših slovenskih gospodinj. Bila je veleposestnlca na domačiji, ki je znana daleč naokoli. Ugledna gospa je uživala veliko ljubezen svojih dragih, bila je babica ln prababica Naj ji bo ohranjen lep spomin.
*	Dakijeva »18. divizija« razbita. Domobranske čete so pri Šmarju potolkle tn zapodile v beg ostanke 18. tolovajske »divizije«, kateri poveljuje zloglasni »podpolkovnik« Daki z Blok. Domobranci so zadali komunistom zelo hude izgube Daki sam, ki je svoje tovariše gonil v boj z naperjenim samokresom, se je naposled znašel na Celu bežečih tolovajev in si je komaj rešil življenje. Kmetje iz okoliških vasi, ki so po boju pokopavali mrliče, so že prvi dan našteli nad 120 padlih tolovajev, precej padlih pa so komunisti odpeljali z vozovi proti Zelimljam, kamor bo spravili tudi svoje ranjence. Vsega skupaj so Dafcljevi tolovaji izgubili najmanj okrog 300 mrtvih in hudo ranjenih. Ujetih Je bilo 66 to-
lovajev, domobrancem pa se je prijavilo večje število prisilnih mobilizirancev.
*	Strahovite poraze so v zadnjem času doživeli komunisti na Dolenjskem. Poročila izkazujejo, da je nedavno v 11 dneh bojev padlo 747 tolovajev, ujetih pa je bilo 150. Posebno hud udarec je bil zadan tolovajem dne 6. avgusta, ko so šentjer-nejsiki domobranci krenili sredi noči čez Gorjance proti Sošicam. Obkrožili so tolovajsko poveljstvo. Tolovajem je bil beg onemogočen. Vsi do zadnjega s padli. Domobranci so našteli 64 mr-tvah tolovajev in 4 njihove tovarišice. Med padlimi je tudi belokrajinski krvnik Ilija Bado-v i n a c.
» Smrtna nesreča. Iz St Petra pri Novem mestu poročajo, da se je 29. Julija smrtno ponesrečil 76 letni Janez Selak. posestnik na Gruči. Bil je dober oče številnim otrokom. Padel je z voza in mu ni bilo pomoči.
*	76.000 lir si je nabrala 22 letna Marica, ki Je bila služkinja pri nekem restavraterju sredi Ljubljane. Prilika jo je napravila za tatico. S ponarejenim ključam je odpirala šefovo blagajno in poljubno jemala denar. Državni tožilec je navedel, da je od septembra lani do julija letos vzela do 105.000 lir, drugi pravijo, da celo 150.000 lir. Ko je bila aretirana, so dobili pri nji še nad 50.000 lir, ki so jih vrnili gospodarju. Mnogo denarja je izročala svojemu fantu. Obsojena je bila le zaradi 75.000 lir na dve leti ječe, fant pa na štiri mesece strogega zapora.
*	Med obstreljevanjem Cerknice je kradla neka 21 letna Ivana Risova, ki Je sicer pristojna v Trst, nazadnje pa je prebivala v Cerknici. Ko so lani 19. septembra letele granate iz Rakeka v Cerknico nad komuniste, so se nekatere družine razbežale, mnogi pa so se umaknili v razna zavetja. Ivana Risova je Izkoristila zmedo in je Mikecinovl družim pobrala lep kovčeg, žensko perilo in čevlje v vrednosti nad 7000 lir. Rozalija Mikecinova je letos 21. julija v Postojni opazila Ivanko v njeni najlepši obleki. Zdaj je prišlo dekle pred sodišče ln je bilo obsojeno na tri leta strogega zapora.
*	Kratka svoboda. V začetku avgusta je pobegnil iz policijskih zaporov v Ljubljani 39 letni Stanko Trošt, ki Je znan kot drzen slepar. Clm je bil na prostem, je spet osleparil vrsto Ljubljančanov, katerim je za denar obljubljal, da jim preskrbi razna živila. Špekuliral je tudi z valuto. Skrival se je pod imenom Franjo Trtnik in je imel legitimacijo na to Ime. Vendar so ga spretni detektivi kmalu iztaknill. Oškodovanci se zgla-šajo na policiji.
*	Iz rok v roke gre roman »Divjina cvete«, ki se je nedavno pojavil na knjižnem trgu. To je zdaj gotovo najbolj čitana knjiga med Slovenci. Priporočamo, da si Jo zagotovi vsaka družina, saj naklada ni velika in dandanes knjige kmalu poidejo. Roman »Divjina cvete« Ima trajno vrednost. Zraven tega priporočamo knjigo »Brzono-žec ln Puščica«, katere snov je tudi zajeta lz življenja med Indijanci in je starim prav tako Všeč kakor mladim. Obe knjigi lahko naročite pri upravi »Domovine«, Ljubljana, Narodna tiskarna.
* Poleg romana »Lov za zlatom« bo v kratkem začel izhajati v »Domovini« še en roman, katerega vsebina je zajeta iz domačega življenja. Tako bo »Domovina« prinašala kar dva romana, razen tega pa še druge podlistke ln črtice Izpod peresa domačih in tujih pisateljev. Kdor si hoče zagotoviti redno pripovedno štivo, naj se haročl na »Domovino«, ki je najcenejši slovenski tednik. Naročnina je malenkostna, saj znaša od 1. septembra do konca leta le še 8 lir, posamezne številke pa so po 80 stotink
Poziv!
Možje letnikov 1914—1926!
Borba za novo Evropo je stopila v svoj odločilen Stadij. Nihče ne sme več stati ob strani. Radi tega sem danes sledeče odredili
NAREDBA:
Na podlagi zakona o obvezni etvUm službi ■ dne 31. oktobra 1942 in svoje naredbe o vojaški dolžnosti na operacijskem področju »Jadransko primorje» št 3. z dne 20. novembra 1943, izdajam sledeči
RAZGLAS:
Čl. 1. Možje rojeni v letih 1914—1919 tal oni, ki še niso bili pri naborih letnikov 1920—1926, ki bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorje«, a niso inozemcl, se pozivajo k odstal-ienju svoje vojaške dolžnosti.
Vojnoobveznl so tudi možje brez državljanstva omenjenih letnikov, ki stalno bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorje«.
Poziv velja tudi za može, rojene v letih 1911— 1926, ki so pristojni v druge Italijanske pokrajU ne, ki pa bivajo trenutno na operacijskem področju »Jadransko primorje«.
Čl. 2. Roke in okrožja naborov bodo določili naborni uradi posameznih pokrajin.
ČL 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 20. avgusta 1944.
Pričakujem, da se boste odzvali mojemu poziva ln da boste Izpolnili svojo vojaško dolžnost tanv kamor vas bom določil.
Vaša plača ln oskrba ter preskrba vaših družinskih članov bo urejena v smislu priznano pravičnih načel, ki veljajo za nemško vojsko ln odgovarjajoče nemške odrede.
Možje operacijskega področja »Jadransko primorje«! Tudi vi morate doprinesti svoj prispevek k novi Evropi. Kdor ne gre z nami, se ga bet smatralo za sovražnika dežele in mora pričakovati, da bodo zadele njega ln vse one, ki ga podpirajo, težke kazni, hi so zagrožene z naredbo o> vojaški dolžnosti onim, ki se hočejo izogniti svojil dolžnosti napram narodu in domovlnL
Napad na Sinjo obalo
Za novo lnvazijsko področje so si Angloamerl-čani izbrali francosko riviero, ki je znana po Vsem svetu. Riviera je najlepSi del sredozemske obale. Res lep je božji svet od italijanske Pise {S znamenitim poševnim stolpom do bližine Tou-k>na, kjer je prejšnje čase bilo glavno oporišče francoske vojne mornarice. Italijanska vzhodna Riviera di Levante ima precej strmo nabrežje, d očim se zapadna Riviera dl Ponente skoraj ne razlikuje po svojih pri rodnih lepotah od franco-
Cannes
ske Ažurne obale, ki seže od Mentona do St. Rafaela. Prav na tem delu riviere se od letošnje Velike maše dalje vrstijo silovite borbe z vdrlimi sovražniki.
Na Ažurni obali, pravijo, je večna pomlad. Zasneženi vrhunci francoskih Alp v ozadju varujejo te kraje pred vdori severnih vetrov, morje pa prinaša toplino. Ob vsej obali se vrstijo kakor biseri na gričih krasna mesta in številna zimo-bivališča in letovišča, med katerimi je težko odločati, katero je lepše, ker je povsod na tisoče razkošnih vil vseh slogov, z velikimi modernimi hoteli. Bujno je rastlinstvo s cipresami in pinija-mi, z raznimi vrstami palm in velikih kaktej, z ogromnimi vrtovi nageljev, s sadovnjaki pomaranč in citron, ki dozorevajo po Božiču, z vsemi mogočimi sredozemskimi cvetlicami v cvetju. Nad vsem tem se pozimi in poleti razpenja jasno vreme in toplo sonce, spredaj pa je sinje morje, železniška proga in asfaltirana cesta držita ves čas ob obali od Genove tja do St. Rafaela in še dalje, približno okrog 6 ur daleč, in nudita potniku reden užitek. Splošna je sodba, da je to ena najlepših prog na svetu. Na levi strani teče proga tik ob morju in se odpirajo lepi razgledi, na desni strani pa ogleduješ zanimive podrobnosti posameznih krajev in včasih se odpre pogled tudi na snežne vrhove. Italijanski del proge je elektrificiran.
Mimo Monaca in Montekarla, kjer so še do pred dvema letoma brezposelni bogati pohajko-valci zapravljali denarje v igralnici, prispemo v NIco, v središče Francoske riviere. Niča je
približno tako velika kakor Zagreb in je četrto francosko mesto. V mirnih časih je bil tu velikanski promet. Odtod vodijo zveze na vse strani Ažurne obale. Na vsej francoski rivieri so bili V mirnih časih Angleži in Američani najštevilnejši gostje. Mnogi hoteli so imeli angleška imena. Semkaj so prihajali zlasti pozimi, da so si greli premrle ude na toplem sredozemskem soncu. Udajali so se vsemu razkošju ln pustolovskim zabavam. Razumljivo torej, da se jim je že dolgo skomlnalo po rivieri, ki so jo od nekdaj imeli bolj za svojo kakor za francosko. Zlasti C a n -n e s je bil pravcati raj angleško-ameriških in židovskih plutokratov, ki so tu zapravljali neštete tisočake, pridobljene z žulji milijonov delovnih ljudi v Angliji, po Evropi in po kolonijah. Ves Cannes so Angleži zaposedli s svojimi hoteli, igrišči in vilami, luko pa so napolnili z jahtami. Odtod so obiskovali Igralnico v Montekarlu, kjer so na ruleti igrali za velikanske zneske. Sedanja vojna pa je tudi temu zlu, ki je bilo pohujšanje vsemu poštenemu ljudstvu na svetu, napravilo konec. Razvpita Kazina v Montekarlu je bila pred dvema letoma porušena, obilno železje pa je bilo porabljeno v koristnejše namene.
Znamenita je velika gorska avtomobilska cesta nad vzhodnim delom Ažurne obale, odkoder se odpira res lep razgled. Imenuje se La Gran-de Corniche. Cesta vodi najprej visoko nad Nico, katero si ogledaš v vsej njeni lepoti, nato pa večinoma tako, da potnik vidi vse obalne na-
Marsejska luka
selblne z visokega, torej ravno nasprotno kakor z železniške proge. Najlepša razgledna točka na svetu se Imenuje Belvedčre d'Eze. Globoko spodaj je rajski polotok S t. Jean. Ob obali je Chateaux de Madrid. Na desni so Tou-lonske planine, drugI klanec na levo je že Italija in po dežju se vidijo odtod celo planine Korzike. Hitro teče pot naprej ln že se odpre zaliv kneževine Monako. Se nekaj razgledov, potem Je konec potovanja v Men tonu.
Niča, glavni trg
Zatemnitev od 21, do s*
Od 20. avgusxa dalje mora biti izvedena zatemnitev od 21. do 5. ure. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. .................................
V zadnjih dveh letih je bila francoska riviera seveda pifczna letoviščarjev, zgrajene so bile številne utrdbe, ki so predstavljale za napadajočega sovražnika trd oreh Res se je sovražnik dolgo obotavljal, nazadnje pa je le vzgriznil v ta oreh. Kakor že na normandljskl obali, je moral tudi tu vsako ped pridobljene zemlje plačati s težkimi žrtvami. Pokrajina cvetja, sonca in nekdanjega razkošja je tako bila v sedanji vojni močno okrvavljena. Ali se Je vse to zgodilo pač le zato, da bl anglo-ameriški bogataši in mednarodni pustolovci lahko obnovili svoje nekoristno životare-nje v blišču ln blagostanju, na račun milijonov ln milijonov delovnih ljudi?
Da bo več olja!
3000 kg semena oljne replce za jesensko setev dobi v kratkem Ljubljanska pokrajina. Seme, ki je zajamčeno kaljlvo in dobrega Izvora, bo pravočasno razdeljeno občinam, da ga bodo kmetovalci dovolj zgodaj, to je vsaj do 15. septembra, spravili v zemljo. Priporočamo kmetovalcem, da se v čim večji meri poslužijo priložnosti ln si nabavijo seme, da bodo pridelali drugo leto čim več jedilnega olja, ki je tako važno za našo prehrano.
Repica je naši strniščni repi popolnoma sorodna rastlina, ki prav tako cvete in ima prav tako kosmate zelene spodnje liste. Replcl podobna ln sorodna je ogrščica, ki pa Ima spodnje liste gladke ln modro zelene. Je nekoliko večje rasti od repice in Ima malo debelejše seme. V ugodnih razmerah da nekoliko večje pridelke, zahteva pa tudi boljšo zemljo ln več gnoja. Ker dobimo seme replce, o ogrščicl tu ne bomo govorili, čeprav je za ugodno podnebje In dobra tla važnejša, ker je bolj donosna ln Ima njeno zrnje nekoliko več olja. Zato pa da repica bolj zanesljive pridelke, manj trpi v ostri ali vlažni zimi, Ji škodljivci manj prizadenejo ter se zadovolji tudi s slabšo zemljo in manjšo količino gnoja. Repici najbolj ugaja srednjetežka ali tudi težka zemlja, če nI mokra ln jI ne manjka apna. Sejemo jo lahko tudi na nekoliko bolj peščeni ali prodnati zemlji, če ta ni preplitva, kakor tudi na barski zemlji, če je pravilno osušena.
Ker zahteva repica dobro pripravljeno godno zemljo, jo sejemo za sadeži, ki Jih zgodaj poberemo z njiv, da lahko zemljo do setve temeljito pripravimo. Ogrščica najbolj obrodi po ozimni grašlci, črni detelji, lueernl ali Inkarnatkl. Ker moramo repico sejati dosti zgodaj, je treba zadnjo, sicer slabo košnjo detelje ali lucerne žrtvovati. Po dobro oskrbovani replcl Je zemlja rahla in čista in zato po njej žita, posebno ozimna pšenica, prav dobro uspevajo. Za repico je treba zemljo tako obdelati, da je kolikor mogoče godna ln sipka kakor vrtna zemlja. Ako se to ne posreči, ne moremo pričakovati dobrega pridelka. Po detelji ali lucerni orjemo, če le mogoče, dvakrat.
Repica Ima globoke, a slabo razrasle korenine ln zahteva velike množine lahko topljivih hranilnih snovi, če je ne sejemo po kaki močno gnojeni rastlini, Ji moramo pognojlti s hlevskim gnojem. Razen tega dodajemo po možnosti okrog 150 kg kalijeve soli in 300 do 500 kg kostne moke na hektar. Vse to potrosimo pred setvijo. Ozimno repico (imamo tudi jaro, ki pa da slabše pridelke) sejemo zadnje dni avgusta ln V prvi polovici septembra. Najpozneje do 15. septembra mora biti posejana, da se do zime nekoliko okrepi ter bolje prenese mraz in snežno odejo. Najbolje je, če jo sejemo v vrste, ker Jo moramo okopavatl. V dobri zemlji napravimo približno 40 cm, v bolj lahki suhi zemlji pa le po 30 cm široke vrste. Setev na široko Je slabša in da manjše pridelke. Ako jo sejemo v vrste, porabimo na hektar največ 10 kg, ako jo sejemo na široko, pa po 12 kg semena. Seme mora priti le plitvo v zemljo; v dobro pripravljeni, primerno vlažni zemlji približno poldrugi centimeter, V bolj suhi zemlji pa kake 3 cm globoko.
Kmetovalec ima od repice upoštevanja vredne koristi. Predvsem dobi od nje odlično jedilno olje. Po uredbi o obvezni setvi oljnih rastlin mora sicer oddati vse seme, ki ga pridela na obvezni površini, Prevodu za predelavo olja, vendar dobi poleg uradno določene cene za seme približno eno petino pridelanega olja po maksimalni ceni nazaj. Razen tega mu pripada polovica vseh iz semena pridelanih oljnih tropin, ki so zlasti za molzno živino odlično tečno krmilo, saj imajo več ko dvakrat toliko beljakovin ln maščob kakor pšenični otrobi. Tako pridela kmetovalec doma najboljšo maščobo za prehrano svoje družin* ln izvrstno tečno krmilo za živino.
Izplačevanje prispevkov
po pokrajinskem vojaškem uradu
Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem redu:
1.	začasno pokojnino za september 1944, aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov; od 2. do 10. septembra 1944;	i
2.	preživnino za mesec avgust 1944 svojcem vojnih ujetnikov rezervne vojske, in sicer: cd 26. do 29. avgusta za Ljubljano, 30. in 31. avgusta za upravičence izven Ljubljane;
3.	podporo za mesec avgust 1944 svojcem civilnih internirancev, konfinirancev, in sicer: od 2. do 5. septembra za upravičence iz Ljubljane, od 6. do 10. septembra za upravičence izven Ljubljane.
Podpora se izplačuje vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure razen sobote popoldne, nedelje in praznikov.
• Med izplačevanjem podpor se nove prošnje ne bodo reševale, niti dajala pojasnila strankam, temveč šele od 11. septembra t. 1. naprej.
Izplačevanje 1. septembra odpade, a zaključi se 11. septembra 1941.
Upravičenci so dolžni predložiti tele listine:
a)	osebno izkaznico;
b)	pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije cz. konfinacije, pisano vsaj maja 1944 ali pozneje in adresirano na upravičenca, kl podporo sprejema (na očeta ali mater — od sina; na ženo od moža; na otroke — od očeta), ne pa na druge osebe izven Ljubljanske pokrajine. Taka pošta mora imeti naslov obeh strank ln uradni poštni žig, ter se smatra kot uradni dokument.
Ako take pošte upravičenec mma, potem mora predložiti potrdilo rajonske policijske stražnice (za Ljubljžno) oz. potrdilo pristojne občine (za okolico), da se omenjeni član družine še ni vrnil domov.
Tako potrdilo zamenjuje edino lahko uradno potrdilo Rdečega križa, ako navaja, kje se dotič-nik nahaja in ako je izdano vsaj meseca maja t. 1.
Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno drugo zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim naj se izroči tudi vse, kar je pod a), b) in c) označeno.
Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse, ali več upravičencev iz občine, naj se za vse take člane, nahajajoče se v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji, ki se še niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen od župana in tajnika, s pripombo, da se do-tičnikl še niso vrnili domov. Seznam da obsega sledeče rubrike: tek. štev., ime in priimek voj. ujetnika, interniranca ali konfiniranca; ime in priimek upravičenca ln štev. njegove osebne izkaznice. Za one osebe, ki so se javile s pošto, naj se Ista predloži.
Pripominja se, da se bo denar Izdajal edino proti predložitvi navedenih dokumentov.
c) Ako upravičenec sprejema podporo za več oseb v družini, je take dokumente predložiti za vse člane iz družine.
Družinam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvrščenih uslužbencev države, pokrajine aH drugih javnih in pomožnih ustanov ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu.
Pokrajinski vojaški urad
Kimet in delavec se organizirata za bcrbo proti komunizmu
Kakor so nastopili kmetje organizirano proti komunističnim grozodejstvom, tako so se tudi slovenski delavci strnili že novembra 1943 in ustanovili protikomunistično organizacijo, kateri načeluje odbor Delavske protikomunistične akcije. Ta odbor je že decembra 1943 naglasil, da je ogromna večina delavstva protikomunistična, vedno pripravljena za pošteno delo in vedno tudi pripravljena, da izloči narodne škodljivce iz svojih zavednih in poštenih delavskih vrst. Ob obletnici je odbor DPA stopil pred javnost že s podrobno izdelanim programom, ki je zapopaden v treh glavnih točkah:
1.	Do korenin moramo uničiti med Slovenci, zlasti pa med delavnimi stanovi, boljševiški komunizem.
2.	Namesto framasonsko-židovskega kapitalizma hočemo ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in naravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red.
3. V okviru občenarodnih, stanovskih, poklicnih in obratno občestvenih interesov hočemo pravično preurediti in smotrno zavarovati pravice vseh gospodarskih panog s tem, da ustvarimo pravično razmerje med delom in kapitalom.
Tudi naše kmetsko ljudstvo se je že deloma Izreklo za podoben program. Kmet in delavec, ki sta skupno v borbi proti komunizmu, morata tudi skupno vsak v svojem stanu graditi narodu lepšo bodočnost.
Komunisti se bore za slovenskega delavca!
V petek 11. t m. je komunistična OP izvedla napad na jutranji vlak. Pri tem sta bila proga ln vlak malenkostno poškodovana, življenje pa sta morala žrtvovati strojevodja Rupert Viktor in kurjač Cergolj.
Govori se, da je bil ta napad izvršen predvsem na Ruperta, ker je bil odločen protikomunist. Na neki tajni seji OP so sklenili, da ga bodo zaradi njegovega prepričanja ugonobili. Ker pa je bil zaradi svojega dobrega in odkritega značaja priljubljen tudi med sovražniki, se je vsa stvar za nekaj časa zavlekla. Pred 14 dnevi pa je slišal grožnje, naj se pazi, ker ne dela za komuniste. Te grožnje so sedaj zločinci izvedli. Zatrjujejo celo, da mu je bila podtaknjena mina v lokomotivo.
Na tako podel način se znajo boriti za »osvoboditev« Slovencev edino le komunistični zločinci. K 30.000 nedolžnim slovenskim žrtvam prikla-dajo še novih. Proč s takimi »osvoboditelji«!
G. Cergolj je bil pokopan v Dravljah, g. Rupert pa pri Sv. Križu v Ljubljani.
Svojcem obeh naše globoko sožalje!
Dobro je, če veš...
Pri čebelah so dognali, da opravijo za en kilogram medu toliko izletov na cvetice, da odgovarja njihova poletna pot približno šestkratnemu obsegu zemlje ob ravniku.
Metulj ima tako razvit vonj, da čuti samico na razdaljo do 100 kilometrov.
Linnč, botanik, ki je rastlinstvo razvrstil v skupine, je poimenoval plevela po imenih svojih nasprotnikov. Ta imena so še danes znanstveno veljavna in znana.
Žuro:
Noč v steni
'Konec)
Visoko sta se vzravnali dve močni in mišičasti postavi in pristopili druga k drugi. Ob boja pregreta sta mla^a moža spopolnjevala ves prostor. Klemen, ki je bil za spoznanje večji in močnejši, se je spenjal visoko pod preveso. Mogočno je stal in videti mu je bilo, kako je zadovoljen po srečno prestanem dnevu. Videti je bilo, da se mu sreča izraža na vsej pojavi. Boštjan je pristopil ponižno, ali vendar zanosno tudi on, hotel je izraziti vso hvaležnost tovarišu, velikanu sposobnosti, mojstru borbenih podvigov.
Stisnila sta si pregreti, grapavi in žuljavi desnici, kl sta od napora še trepetali. Po njih je burno zaplala vroča kri. šele pozneje, ko se je umirilo mišičevje in se je duh sprostil vseh borbenih občutkov, sta prisedla drug k drugemu.
Bila sta visoko nad vsem vsakdajnim, visoko nad dolino! Tu na skalnem prostotru med previsi in nad prepadi jima je bilo prijetno ob zavesti, da sta sposobna spreminjati nemogoče v mogoče.
Poslednji slabotni blesk je je mrl na skalnatih čeli špikov.
Boštjan je kar spoštljivo čakal, kdaj spregovori Klemen. Spomnil se je, da so gore molčeči mojstri, ki šolajo še bolj molčeče učence, čakal je. Napenjal je znova svoje čute, hotel je vse razbrati, kar je govorila molčeča Klemenova pojava. Komaj je opazil na Klemenovem obrazu izmu-čenost, v kateri pa se je izražal istočasno samozavesten pokoj.
Klemen je zavestno Iskal nevarnosti, ne zaradi obupa nad življenjem, Iskal jo je zaradi veselja do življenja. Hotel si je pravico do njega z lastnimi silami in sposobnostmi priboriti in zaslužiti. Užival je v zavestni borbi!
Že zdavnaj je na nebu ugasnila čudovita svetloba večera, že zdavnaj je zamrl poslednji trepet žarkov na vrhovih.
Hladen veter se Je dvignil v noč ln hladil pregreti telesi. Nehale so podrgetavati izmučene ln v bojih utrjene mišice in duh se je sprostil, da je lahko nemoteno sprejemal nemoteno vso blago-dat poletnega večera.
in prižgal majhno lučko v znak, da tu zgoraj, visoko nad vsadkanjim pehanjem živi človek, vzvišeno življenje.
Borna svetloba je trepetala in metala sence na oba mladca.
Cez čas je polglasno povzel besedo Klemen. Glas je bil čist in miren. Gledala sta si iz obraza v obraz, po licih so trepetali odsevi borne lučke. Le redki obrisi so se odražali iz mraka. Malo je govoril Klemen, le spomnil je Boštjana, da je stena zahtevala od njiju veliko, a prestala sta vse, ker sta si zahotela borbe in zmage.
»V zori jutršnega dne lahko doseževa cilj,« ,ie govoril Klemen. »Pred nama ni več težkih mest, zlahka bova premagala ostalo. Noč je ustavila pot, postala sva ujetnika noči in gore. Ni se nama treba ničesar bati. Prostora je tu dovolj za oba, lahko bova prenočila. Ce sva zmagala vse ono, kar je stena od naju zahtevala spodaj, v slabo razčlenjenih ploščah in tu zgoraj v grozečih prevesah, morava prestati tudi to poslednje, kar stena od naju še zahteva.«
Približal se je Klemen še bolj tesno k Boštjanu in mu rekel še tiše: »Upam, da ves dan nisi niti za trenutek podvomil v sebe in še manj v tovarištvo, ki zmaguje in toliko doprinaša k srečnemu uspehu. Zanesi se, Boštjan!«
Tako je utrjeval izkušeni učenca, še mu je govoril, besede so živo vrese, Klemen je bil ta večer zgovoren kakor malo kdaj. Boštjan je rasel in se razvijal. Ni mu pa preostalo nič drugega, ko da je molčal in pobožno poslušal. Potem je bilo spet vse tiho. Oba sta spoštovala molk ter sta uživala v njem, kajti besede čestokrat skru-nijo lepe trenutke. Čutila sta, kako postane življenje tu, visoko, daleč od vsakdanjosti, preprosto, prisrčno, polno vsega bogastva in sreče. Molk jima je bil molitev na večer in zahvala za užitke v naporih, ki so brez primere.
Noč je vasovala vsepovsod, vsenaokoli je živela narava svoje tlhotno življenje, skozi temo se je plazil skrivnosten šum, veter je pritajeno orglal svojo pesem, se plazil in se prerival skozi skalne čeri.
Zaspala sta na trdem. Grebeni so se risali v zvezdnato nebo, kakor velikani so sloneli nad temno zemljo. Le borna lučka je gorela in pojemala, tako majhna, da je bila videti kakor ena Izmed zvezdic na nebu. Zaspala sta mladca v prepričanju, da dolgo ne bo trajalo, ko ju zdramita
hlad in svit novega dne in ju povabita k novemu opravilu.
V snu sta še enkrat doživljala dogodke dneva in obema se je hotelo še in še po takih poteh hoditi skozi življenje. Sanjala sta budno o vsem lepem, kar more sanjati mlada borbena duša.
Na nebu je zdaj gorelo na milijone zvezd, spodaj je dihala dolina hlad in preja srebrnih meglA jo je zalivala. Gozdovi so spokojno spali, le slap je dajal takt času, ki beži v neskončnost.
Potem čez čas: preko grebenov nad seboj — sta čutila — veje veter in se zaganja in spušča v steno. Jezdil je po grebenih, godel in orglal po robeh in blodil po grapah. Pod meglenim mrtvaškim prtom, ki je zagrnil dolino, so ugasnile poslednje luči naselj.
Kmalu ju je zbudil hlad. Sveče noči so doj. -revale. One sive proge na jutranjem nebu so poslanci dneva, tako sta ugotovila še v drem; Sij zvezd je ugašal, na vzhodu se je jelo sv-' jutranjica je bledela in sijala v kovinskem sij'.} .. Naglo se je porajalo jutro. Tema se je jela tekati pred vzhajajočim soncem in se je skrila v čeri in grape. Tudi tam se ni obdržala, popilo jo je sonce, ki je z vedno toplejšimi žarki poljubljalo svet. To ni več samo svit, to je že jutra pozdrav.
Mogočnih špikov visoke stare pleše so se pordečile. Rodil se je dan, ves veder in opran, nad meglenimi dolinami.
Naglo in lahkotno sta zmagala še preostalo višino do vrha. še preden je sonce popilo biserno roso na bornih biljkah, ki se tu na vrhu mogočne gore bore za skromno življenje, sta onadva stopila na vrh in si priborila pravico do njega.
Dolgoletno hrepenenje je bilo uresničeno, kronano s srečo in zadovoljstvom. Občutila sta vrhu gore v ranem jutru blaženost brez mej. Nič jima ni pomenilo, da sta preplezala steno. Glavno jima je bilo, da sta vse prestano tudi doživela, dojela z vsemi živci in vsakim utripom srca. Tu na vrhu sta uživala romantični del planinskega življenja. Preteklost se je potapljala ln ostajala zadaj. Prijatelja sta se še bolj zbližala. Pred njima je ležal svet, poln vabečih ciljev, kl čakajo podjetnega in ga vabijo na drzen poizkus.
Z vsem doživetim sta se vrnila v dolino. Spomini na vzpon so jima objeli vso dušo, tako da nista utegnila spodaj več misliti na težave, kl jih prinaša delovni dan.
Med kraškimi kamenarf i
Pogled na Nabrežino, sloveči kraj kamenarjev
Tudi Nabrežina me Je očarala. Nabrežlna «J6vi po svojih kamnolomih in po svojem ka-rpnarstvu. Tukaj je središče marmornega pasa, ki se vleče od starodavnega Devina preko Na-brežine do Komna in Repentabra.
V nabrežinskih kamnolomih so lomili marmor že rimski sužnji v rimskih časih. Pri, tem se poluževaU posebnega delovnega načina, skalne razpoke so vlivali pozimi vodo, ki je zmrznila in razganjala plasti žlahtnega kamna. Celo čoki so zgrmevali navzdol po posebni »riži« v bližnji Sesljan, kjer so jih natovorili na že pripravljene ladje in jih prepeljali na določeno mesto.
Južna železnica je zelo pospešila razvoj nabrežinskega kamnarstva in poslovnih stikov, ki jih je navezala na vse strani nabrežinske kamene industrije. Največji obseg je imel obrat v tako imenovanem rimskem kamnolomu, kjer je bilo v normalnih časih zaposlenih okoli 1200 delavcev. Razen tega pa je obratovalo v Nabrežini 14 drugih kamnarskih podjetij. Vseh jam, kjer se lomi kamenje, je bilo ob najmočnejšem razmahu okoli 45. Te jave dosegajo globino okoli 70 m. V njih so bili zaposleni »javarji«, ki obdelujejo kamen s posebnimi vrtalnimi stroji. V letih dobre konjunkture je znašala letna proizvodnja mojstrsko obdelanega in za izvoz pripravljenega nabrežinskega kamna 7000 kub. metrov. Posebna odlika nabrežinskega kamna je, da se zelo prijetno svetlika. Zaradi tega ga označujejo in smatrajo za marmor, kar pa po mnenju strokovnjakov dejansko ni.. V sedanjih prilikah so proizvajalni pogoji v nujni zvezi z vojno, vendar je nedvomno, da se bo nabrežinsko ka-
mnarstvo v rednih časih zopet razmahnilo do svoje nekdanje veljave.	__
Z nabrežlnskim kamnom so bili uresničeni številni pomembni stavbni načrti. Omeniti je predvsem solkanski most z enim samim lokom preko Soče, nadalje goriško stolnico sv. Hilarija, mira-marski. grad in milanski kolodvor.
Med utemeljitelji nabrežinske kamene industrije je bil pokojni Industrijec ter podjetnik Anton Radovlč. Mnogo je »toril za sloves Na-brežine. Bi lje še mlad. ko ga je zamikala kamena industrija. Pokazal je v tej stroki nenavadno podjetnost .S svojo sposobnostjo je pomagal ustvarjati temelje kamnoseškemu veleobratu, ki je pošiljal svoje izdelke po Vseh evropskih državah, pa tudi v Egipt in Ameriko.
Lepo ln veselo bi bilo življenje, ako bi vsak
človek polovico tega storil, kar zahteva od drugih. »
Druge osrečiti je laže, kakor samega sebe.
Drugo središče kraškega kamnarstva je Re-pentabor. Vzdiguje se na Repentaborskem hrbtu, ki je ločnica med tržaškim in komen-skim Krasom. Z vrha imaš diven razgled na vsg strani. Kraški svet je tod okoli navidezno zelo pust. Toda prepoln je kamnolomov in marmornega bogastva. Po bližnji okolici opaziš številne že opuščene kamnolome. V dobrih časih je bilo zaposlenih v repentaborskih javah nad 200 delavcev, ki so lomili, dolbli, klesali in žagali repen-ski sivkasti marmor, ki so ga izvažali celo v Severno Ameriko. Repentabor pa je znan tudi pq svoji obilni repi in tudi po tem, ker je tukaj najstarejša ljudska utrdba na Krasu i,n znamenita božja pot, ki ima svoje »opasilo« (tako pravijo Kraševci žegnanju) na Veliki Šmaren. V mirnih Časih so prihiteli semkaj romarji na ta praznik z vseh kraških smeri.
Nepozaben razgled imaš odtod preko severne italijanske ravnine tja do Triglava in Snežnika, preko sinje morske gladine do znamenite bar-banske božje poti in celo do beneških lagun
Tudi v okolici Komna se je razvila kamena industrija. Tukaj je precej kamnolomov, kjei so lomili zelo cenjeni kraški marmor v vseh najrazličnejših odtenkih od školjkastosivega pa do popolnoma črnega. Nekateri strokovnjaki zatrjujejo celo, da nadkriljuje kamen iz komenske Okolice po svoji trdoti tudi nabrežinskega. Toda žal so se nekateri skladi kmalu končali. Svojčas so ponujali po 5000 do 6000 lir za kubični meter tega dragocenega kamna.
Zaradi izrednega bogastva, ki ga hrani Kras pri Nabrežini, Repentabru, Komnu in drugod, se že od nekdaj obračajo sem oči vseh evropskih arhitektov in graditeljev. V bodočnosti pa je kraški kameni industriji nedvomno zagotovljen še lepši razvoj. — Popotnik.
Pogled na Dutovlje, priljubljeno letovišče Tržačanov
V favni kuhinji
Gost javnih kuhinj je dobil tuje, imenitno ime: abonent. 2e zaradi tega imena ali samo zaradi njega so javne kuhinje ugledne ustanove; ko za-slišiš samo ime »abonent«, ti vstaja pred očmi znanstveni laboratorij — kuhinja v javni kuhinji, kuhinja, ki pa ni tako javna kakor je javno tisto, kar prihaja iz nje. Javna kuhinja je namreč samo javna jedilnica. Seveda je pa javnost le »abonent«; če se hočeš uvrstiti v javnost javne kuhinje, se moraš »abonirati«. Ali si že kdaj poizkusil? Ali veš, kaj je a.bonent javne kuhinje?
Abonenti na zunaj
Abonenti javnih kuhinj niso izum današnjih časov. Javne kuhinje so kuhale tudi v najboljših časih. Bile so ugledne, vendar posebnega slovesa niso uživale. Poznali smo razne javne kuhinje, preproste, ki, so se ponašale zgolj z naslovom »izkuh«;- to je bil najnižji razred. Drugi razred so bile ljudske kuhinje; vanje so zahajali predvsem delavci. Vse druge javne kuhinje pod raznimi imeni so veljale za »boljše« ter so zaradi tega spadale med »menze«. Kakšna je razlika med javno kuhinjo in menzo, je prav tako težko ugotoviti kakor razliko med gostom in abonentom. Toda najprej si oglejmo samega abonenta. Javnih kuhinj bi namreč ne bilo brez abonentov. Priznati je treba sicer, da bi tudi abonentov ne bilo brez javnih kuhinj, odnosno imeli bi kakšno drugo ime. Abonenti so pa tako rekoč neuničljivi. Vsi tisti ljudje asketske zunanjosti, odnosno vsaj številni ljudje tako poduhovljeni na zunaj so bili v vseh časih abonenti, tako da si jim že na obrazu ali na kosteh bral, kam spadajo. S tem ni rečeno, da jim hrana tako slabo tekne ali da so morda nezdravi; prej bi smeli celo trditi, da imajo preveč dober tek ter da v njih prekipevajo življenjske sile, ki pa seveda ne dopuščajo, da bi se abo-
nentu nabirala mast za vratom ali na trebuhu.
Mnogi abonenti so zakrknjeni samci, ki ne poznajo toplote družinskega ognjišča in so morda asketi že po svojem značaju. Kaže pa tudi, da so nekateri nasprotniki tistega grobega materializ-ma, ki je prihajal do izraza pri preobloženih gostilniških mizah in v prenapolnjenih želodcih ljubiteljev »jedače ln pijače«, kakor so Imenovali gostje predmete svojega užitka. Zdelo se je, da je abonent že po svoji naravi sovražnik vseh epl-kurejcev ter zemeljskih užitkov, da je rojen za vegetarijanca in abstinenta, skratka, da je utelešena zmernost. Abonent je bil na zunaj vedno tragično resen, zlasti še v javni kuhinji, kakor da je obiskovanje javne jedilnice največja tragedija. Ne vem, ali je v tej drži abonentov Izraz abonentskega ponosa, samozavesti, ali je pa abonent tako mračen, ker obiskuje mračne jedilnice.
Abonenti na znotraj
Abonenti so torej malo skrivnostni na zunaj. Dolgo sem obiskoval javne kuhinje, a skoraj ne spominjam se, da bi se kdaj kakšen abonent smejal. Niti govoril ni mnogo, kar velja tudi za abo-nentke — res skoraj neverjetno! Razumljivo Je torej, da je abonent še tem skrivnostnejši na znotraj. Govorim namreč o njegovi duševnosti. Kaj naj rečem, da je abonent melanholičnega značaja, da je mlzantrop, da je pesimist ali da Je po-duhovljen idealist? Oprostite, nisem grafolog, da bi bil dovolj psihologa za proučevanje abonento-vega značaja! Lahko sam povem nekaj o abo-nentovi notranjosti, kolikor pač vem o svojem abonentskem značaju. 2al, najbrž ne spadam med rojene abonente; moj abonentski značaj je precej skažen. Res sem na zunaj precej podoben abonentu — suh sem kakor trlica, zelen kakor plesniv kot in tragično resno se držim kakor šekspirjev traged.
Toda nekaj vendar na meni ni v redu. Včasih nanese, da se začnem krohotati celo v javni ku-
hinji, kar je pač višek nespodobnosti. V Javni kuhinji — namreč v jedilnici — vlada mrtvaška tišina. Abonenti opravljajo nekakšen skrivnosten, na vso moč žalosten obred, in zdi se, da ne upajo niti zaropotati z žlicami. Sredi takšnega slovesnega trenutka pa nagovorim sotrpina ter si začnem ogledovati njegovo notranjost, ko tako žalostno odpira usta. Pri tem se od prilike do prilike Široko zarežim, da postane pozorna vsa jedilnica ter da je v celoti pokvarjen žalostni obred. Torej, kar se tiče moje abonentske notranjosti, nI vredna besede. Del moje notranjosti je namreč tisto, kar pojem v javni kuhinji.
Tisto, kar pojem ...
Ali je sploh vredno začeti? Tako se tudi včasih vprašujem, ko se ozrem na krožnik. To, kar dobi pravico javnosti na krožniku v javni kuhinji, je zelo skromna zadevica. Vsaj tako se zdi meni, ki nisem nadarjen za abonenta in ki ne gledam rad na kosilo kot tragičen opravek. Rad pretiravam in rad bi tudi videl kaj vsaj malo pretiranega na krožniku pri kosilu v javni kuhinji. Toda to pretiravanje na krožniku je usmerjeno v povsem drugo smer, namreč proti absolutni ničli, a ne proti nelzmernosti. Sicer sem kratkoviden ter zaradi tega vidim vse manjše ter megleno, a kljub svoji dolgoletni abonentski karieri, se še nisem navadil zahajati v Javno Jedilnico oborožen s po-večalnim steklom. Tisto torej, kar pojem, je treba precej močno povečati, če naj o tistem sploh govorim.
Zdravnik mi je predpisal strogo dieto. Ne morda zaradi tega, ker sem zahajal v javno kuhinjo, temveč zato, ker sem užival blagodati domačega ognjišča.
Zdravnik mi je torej predpisal strogo dieto, kar pomeni v preprostem jeziku, da moraš postati popoln vegetarijanec ali da ne smeš sploh jesti. Po naključju sem tedaj postal abonent, ker se je

S« Ženski vestnik
Zelenjava za kosilo
Se nikoli niso ljudje uživali toliko zelenjave kakor v današnjih časih. In marsikdo sprevidi, da mu taka hrana celo bolj prija kakor ona v mirnih časih, ko se je vse le preveč zalagalo z me-eovjem. Razume se, da zelenjava sama ne more vzdrževati človeka, treba je začimbe ln drugih pridatkov. Nekatere nove nasvete je objavila M. B. v zadnjih »Kmetijskih Novicah« ln jih v naslednjem podamo našim gospodinjam, da jih s pridom preizkusijo.
Enolončna zelenjadna jed, kl jo z veseljem uživa staro in mlado, daje gospodniji malo dela že prejšnji večer lahko marsikaj pripravi, da ji med kuho ostane še dovolj časa za drugo delo na vrtu ln v hiši. Taka jed je tudi za nedeljo primerna: potrebuje eno čebulo, žlico sladkorja, žlico masti, sol, poper, 4 glavice repe, 2 zeleni, 2 korenčka, 4 glavice kolerabice, eno karfijolo, 6 krompirjev, vršiček timijana, 4 paradižnike ln — seveda, če dobiš — pol kg govedine aH koštrunovine. Meso zreži v koščke ter ga s čebulo in sladkorjem nekoliko podušl. Repo, zeleno, kolerabico, korenje in cvetačo osnažl, zreži na kocke in prldeni k mesu. Liste cvetače ln kolerabice zreži na rezance in daj k mesu, prav tako timijan in paradižnike, nato vse osoli in zalij z vodo, da stoji malo čez zelenjavo. Pokrlj in kuhaj do mehkega. Ko je že vse mehko, prldeni na kocke zrezanl krompir In kuhaj še pol ure. Postaviš lahko na mizo kot samostojno jed s kruhom. Ce ne dobiš mesa, napraviš Jed brez njega.
Za boranijo, enolončnico na madžarski način, potrebuješ 4 velike paradižnike, 4 male paprike, 2 veliki čebuli, strok česna, 2 žlici masti al olja, % kg stročjega fižola, nekaj listov zelene, sol, pol lončka kislega mleka, kavino žlico moke in, če je mogoče, pol kilograma mesa. Na rahlo po-soljeno od kosti ločeno ln v velike kocke zrezano meso (če ga Imaš) deni v primerno posodo, prldeni sesekljano čebulo in mast ter rumeno po-pecl. Prllij še malo vode in pri mali vročini pokrito duši pol ure. Medtem očisti fižol, ga večkrat prereži, paradižnike razreži na 4 dele. papriko očisti peščišča ln zreži na rezance. Vso ze-lenjad prldeni k mesu, kar zlasti lahko storiš v soboto ali v nedeljo, kadar je meso. Potem prilij toliko vode, da Je vse pod vodo, in pokrito kuhaj do mehkega Nato prldeni kislo mleko, v katerem si dobro razmešala moko. Pusti vretl fie četrt ure, potem postavi na mizo.
Pečena porova stebla so tudi okusna in slastna. Naše gospodinje največ rabijo por kot dišavo za mesno juho. Ta zdrava, z vitamini bogata zele-
njava pa ne daje samo dobre juhe, okusne solate in omake, temveč je prav Izvrstna samostojna jed, če jo pečeš. Enako debelim porovim steblom odreži koreninice ln zelene liste. Te lahko porabiš za dobro porovo Juho. Vzemi samo beli del stebla, razreži ga na 3 cm dolge koščke in jih kuhaj v nekoliko slani vodi do mehkega. Porova voda je zelo okusna in da s presnim maslom, moko in jajci zelo dobro omako, zato te vode ne zavrzi! Iz (presnega) masla in malo moke napravi svetlo prežganje, ki ga zalij z vodo, v kateri se je kuhal por, malo prevri in odstavi od ognja. V to gosto omako zamešaj tri cela jajca in eno žličko magija. Kuhani por položi v namazano pekačo in ga pomaži z omako, potresi s sirom in peči v srednje vroči pečici pol ure.
Koristni nasveti
O vlaganju kumar v kis čltamo v zadnjih »Kmetijskih Novinah«: Za vlaganje jemljemo majhne, do 10 cm dolge, sveže in zelene kumare. Pred vlaganjem jih osnažimo in namakamo v čisti vodi kakih 10 ur. Z namakanjem jih odvzamemo grenkobo. Po preteku tega časa odlijemo vodo, kumarice do suhega obrišemo s čistim pr-tlčem in jih tesno vložimo v kozarce ali steklenice. Med kumarice vlagamo cel poper, lovorovo listje, koper, nekaj ljute paprike, šalotek ln višnjevo listje. Na vrh vloženih kumar je dobro položiti nekaj hrena, razrezanega na tanke krožke. Tako napolnjene steklenice zalijemo s prekuha-nim ln posnetim kisom, kateremu pridenemo na vsak liter po dve žlici soli. Preden kis nalijemo na kumarice, ga moramo popolnoma ohladiti. Za vlaganje kumar je najboljši vinski ali sadni kis, katerega razblažimo z vodo, ako je prehud. Tako napolnjene steklenice dobro zavežemo s perga-mentnim papirjem ali mehurjem in spravimo na hladnem ln suhem prostoru.
Posušeni paradižniki. Operi paradižnike, odstrani trdino ob kapicah, jih v lastnem soku skuhaj ln pretlači. Pripravi plitvo posodo, n. pr. pekačo, jo obloži z belim papirjem, namaži 2 centimetra debelo z mezgo in daj na sonce. Lahko obložiš tudi krožnike in posušiš. Ko je snov popolnoma suha, jo odloči ln daj v vrečice. (Lupine s peščevjem tudi posuši na soncu ali v pečici ter shrani.). Tako posušeni paradižnik pred uporabo namakaj nekaj ur v mrzli vodi.
žeblje laže zabiješ v trd les, ako jih dobro na-mažeš z milom.
Čevlje, kl so znotraj vlažni, natlačl z zmečka-nim časopisnim papirjem, ki vsrka Vlago.
Proti stenicam. V stanovanju, kjer so se zare-dile stenice, namaži okvire vrat, late, ki oklepajo ob stenah tla, dalje postelje, kjer se sklepajo posamezne stranice in vse špranje, kamor bi mogle zalezti stenice, s pomočjo kurjega peresa ali malega čopiča s salmijakom. Razen tega postavi na različnih mestih v sobah plitke porcelanaste skle-dice ter nalij vanje salmijaka. Nato hitro zapri
sobo, okna že prej imej zaprta ter jih zatlači a vato. Sploh pazi, da nikjer ne more zrak v sobo. Tako pusti par dni; potem odpri najprej vrata, nato okna in napravi prepih, da se soba dobro prezrači. Ako se niso stenice že pregloboko za-lezle v zidovje in tramovje, jih salmijak gotovo ugonobi.
Steklenico in sploh vsako stekleno posodo pre-režeš, če pomočiš tanko volneno vrvico v terpen-tin in z njo tesno prevežeš mesto, kjer hočeš steklenico prerezati. Vrvico prižgi, in ko zgori, vtakni steklenico v mrzlo vodo. Steklo se prelomi prav na mestu, kjer je bilo prevezano.
Samska gospodinja in njen kruh
V poletnih mesecih se kruh kaj rad pokvari. Tretji, četrti dan že neprijetno zadišL Peti dan se že potegne za prsti ali za nožem in postaja že slabo užiten. Kruh je treba peči vsaj pet do šestkrat na mesec. V družini z več člani pečejo kruh po navadi dvakrat do trikrat na teden. Kjer dnevno pečejo kruh, si pomagajo s tem, da nekaj presnega testa puste za drugI dan, za novi kruh.
Za samske osebe Je to težje. Določene 3 dkg kvasa na mesec je težko deliti na 5 ali 6 deiov Trgovec te teže ne more tolikokrat deliti. Ce pa imaš to količino kvasa doma shranjeno za ves mesec, se kvas posuši, skisa ali splesni in postane manj vreden ali pa neuporaben. Družine z več člani, kl dobe temu primerno več kvasa, ga lažje razdele na primerne količine ln ga sproti dobivajo svežega Znano je, da je gospodinjstvo samskih oseb mnogo dražje kakor v družinah. Kdor hoče zanetiti ogenj v štedilniku, porabi enako število vžigalic, naj se kuha kosilo za eno ali za 10 oseb. Gotovo je tudi, da se pri kuhi za 10 oseb ne porabi desetkrat toliko drv kakor za eno osebo, temveč mnogo manj. Ce deneš v ponev 5 gramov masti, samo omastiš ponev, prežganje s čebulo se pa že težko naredi ln se zabela skoraj ne pozna. Za 5 oseb pa vzameš 25 gramov maščobe, a to se že pozna in lahko kuhaš. Ce kuhaš za 5 oseb pol kilograma mesa bo juha mnogo okusnejša, kakor če samska oseba kuha le 10 dkg mesa. Podobno je v vsem drugem.
Ako ne morem dobiti kvasa ali naj venomer kuham močnik, žgance in polento, ko vse te jedi zahtevajo še dragoceno maščobo? Primerno bi bilo, da bi vse samske osebe, ki same zase peko kruh, dobile na teden vsaj 1 dkg svežega kvasa, morda pri peku, kamor nosimo kruh peči, pa bo kontrola zadostna. Nekateri pravijo, da se kvas dobi na črni borzi. A kdo se bo na debelo za-kladal s kvasom? V imenu samskih gospodinj prosim, če more kdo svetovati, kako naj si glede kvasa pomagamo samske osebe, kl tako cenimo kos domačega kruha, da si ga rade same zame-simo.	—lč.
Obnavljajte naročnino!
toplota domačega ognjišča ohladila spričo prazne drvarnice. To sem tedaj lahko tvegal že zaradi stroge diete. Zahajal sem torej v javno kuhinjo -in že prvi dan se ml je vrnil volčji tek. Od jutra do večera sem mislil samo na Jed, dan za dnem. Začel sem zopet Jesti kruh. Pojedel sem svoj kruh ln še kruh svojcev. Doma sem stikal po jedilni shrambi ln po kuhinji po čemer koli, kar bi lahko spravil vase. Na trgu sem se oziral po suhih hruškah, obstajal sem pred Izložbami slaščičarn, poželjivo sem vohal pred pekarnami in na cesti sem široko pozdravljal znance v upanju, da me bo morda kdo povabil v gostilno na pečenko. V javni kuhinji sem opravil tragični obred presenetljivo hitro ln vselej sem ugotovil, ko je bilo že vse končano, da se mi je jrav za prav šele zbudil tek. Nisem utegnil niti pogledati, kaj sem pojedel, zlasti še, ker mi nI bilo treba žvečiti. Kako naj bi torej govoril o tistem, kar sem pojedel?
Po nitki navzdol...
Neki pregovor pravi, da se zdravje vrača po nitki navzgor, medtem ko se navzdol kratkomalo evall. Toda ne bom govoril o zdravju. Slišali ste, da sem čudežno ozdravel v Javni kuhinji. Ta recept bi priporočal marsikateremu bolniku, ko bi ae ne hotel zameriti zdravnikom. Toda gre za drugo nitko. Zahajal sem dolge mesece, cela leta v javne kuhinje. Vse sem preizkusil, da bi postal čim popolnejši abonent. Toda pri vsem prizadevanju nisem izgubil svojega temperamenta in celo posušil se nisem mnogo bolj. Ne hvalim se z darom ostrega opazovanja, kajti, kar sem opazil v javnih kuhinjah, so opazili tudi drugI abonentL Selili so iz kuhinje v kuhinjo prav zaradi tega. Opazil sem torej tisto nitko. Na krožniku sem videl čedalje manj, od tedna do tedna manj. Razlike od dneva do dneva niso bile tako lahko opazne, a v nekaj mesecih se je vendar precej odce-dilo po tisti nitki. Ne bom se prepiral, češ da gre
morda za optično prevaro. Kar se tiče mojega želodca, je res prestal že marsikatero prevaro ln včasih tudi zaradi nje divje ugovarjal, a nikdar se ni dal preslepiti glede količine. Sicer pa zadnje čase nosim tudi dobre naočnike in bi prisegel, da so krožniki sami na sebi vedno enaki, spremenilo se je samo razmerje med njimi in njihovo vsebino. Z drugo besedo: krožniki so se mi zdeli čedalje večji, njihova vsebina pa sorazmerno tem manjša.
Kako postaneš abonent...
Toda nisem vam niti še povedal, kako človek postane abonent tako rekoč formalno. Ne govorim več o posebni nadarjenosti za abonentsko kariero, o abonentski duševnosti. Ali si rojen za abonenta, sprevidiš čez nekaj časa več ali manj javno v javni Jedilnici. Ce pa hočeš postati abonent javno, to se pravi formalno, se moraš oglasiti najprej z živilsko nakaznico pri blagajni javne kuhinje ali pri postrežnici, ki ti stalno streže. Ce ti je sreča naklonjena te sprejmejo v občestvo abonentov, a zaradi tega se krvoločno znesejo nad živilsko nakaznico.
Nikdar še nisem videl večjega krvoločnega veselja nikjer kakor pri blagajničarkl, ki je strigla živilske nakaznice v javni kuhinji. Spreletela me je zona, kajti škarje so tako pošatno švigale, da sem v strahu odmaknil glavo. Po tej strašni operaciji so mi vrnili razrezano, razmesarjeno, krvavečo krpico papirja, ki sem jo žalosten spravil v listnico, pač pod vtisom krvoločnega prizora, ker sem mehkega srca. Ko je potem doma še gospodinja zahtevala nakaznico, me je obšla bridka slutnja. V resnici je zgrmel plaz na nesrečnega abonenta: »Kje Je pa odrezek za sol? Za samo kosilo ti odreže jo vso sol! In pol meseca bom morala čakati, da bom lahko kupila ostanek maščob, ker so ti odstrigli prve odrezke! Tudi sladkor so ti odstrigli! In krompir! Zakaj nisi pustil, da bi ti odstrigli še glavo?« Molčal sem, ker sem se navadil molčečnosti v javni kuhinji. Molčal
sem Junaško in junaško sem zahajal v javno kuhinjo. Pri tem junaštvu sem pa pozabil, kaj sem jedel. Ne vprašujte! Morda je bilo včasih na krožniku kaj polente, ali celo nekaj takšnega kar se imenuje po ljubljansko žganci; morda sem jedel celo fižol, ki ga cenim kakor vsi abonenti in vsi junaki, ki se požvižgajo na predpise o strogi dieti. Včasih se mi je morda zatikala v grlu zelenjava ki se v jeziku jedilnikov imenuje solata in ki bi jo bilo treba razrezati na slamo-reznici, če bi jo hoteli jesti in ne le požirati. Riž sem pa nedvomno jedel, čeprav sem to opravilo opravil tako naglo, da bi bilo treba film mojih abonentskih doživljajev zavrteti počasi nazaj, če bi že hoteli kaj videti. Naučil sem se kitajske skromnosti, samo ne vem še jesti riža s paličicami. Toda, najsi sem jedel kar koli že, rečem lahko le, da se nisem preobjedel in, da sem se zopet navadil uporabljati žlico, kakor sem bil vajen še od doma, kjer smo jedli vse z žlico, razen klobas in pogač. Kdor jč z vilicami v Javni kuhinji, bi ga bilo treba javno ožigosati kot šarlatana, kl hoče slepiti javno ne le sebe, temveč vso javnost javne kuhinje, kar Je vendar preveč javna iluzija.
... In kako končaš abonentsko kariero
Težko je končati abonentsko kariero, dokler pač živiš. V javni kuhinji se sicer več aH manj javno prizadevajo, da bi jo končal, toda kdor že stopi na to pot, mora priznati, da ne more čez noč spremeniti svoje duševnosti in ne tudi notranjosti svojega žepa Vendar se nekega dne zgodi, da se domače ognjišče zopet ogreje in da po naključju dobi v roke tvojo živilsko nakaznico prej gospodinja kakor blagajničarka javne kuhinje. Vse drugo si lahko mislite brez bujne domišljije« Nad živilsko nakaznico je pokazal krvoločne nagibe nekdo drug in naravna posledica je konec abonentske kariere. Kdo bi ugovarjal? Želodec T. Kdo mu pa še dovoljuje kakšno besedo? a f.
LOV Zfl ZLATOM  
4
Kako tragično je umreti v času, ko je prišel do bogastva, za katerega vsi tukaj tvegajo življenje! Prežalostno je dati si od ustnic odmakniti čašo v trenutku Jko bi po dolgem koprnenju nazadnje mogel z dolgimi žejnimi požirki okušati sladko ščemečo opojnost življenja.
»Takoj po doktorja! Pa hitro!« je silil Evans.
»Ga ni doma,« so mu odgovorili »Šel je nekam daleč k nekomu z zlomljeno nogo.«
»Tu ne pomaga noben zdravnik,« je rekel Murphy tiho Evansu.
Umirajoči pa je moral to slišati, kajti odprl je oči; a pogled je že bil na pol ubit.
»Peggy... moja hčerka... «
Obrnil se je k deklici v množici, kajti vedel je, da kljub življenju tukaj ženska v njej ni zamrla. Saj je bila še ravno prej odkrila dobro jedro svoje narave. A preden je mogel zablebetati še kako besedo, se mu je razgrnila po obrazu otrplost smrti.
»Dotrpel je,« je tiho vzdihnil Evans.
Je Ji Pat Malony, ko je pred pol ure rekel deklici, da ostane tukaj, vedel, da ostane za večno tu, v tej hladni severni zemlji ?
»Kaj je imel hčerko?« se je obrnil Evans k Peggy.
»Danes jo je prvič omenil!«
»Veš za njen naslov? Obvestiti jo moramo in ji povedati, da jo tukaj čaka bogata dediščina.«
»Ničesar ne vem o njej,« je odgovorila Peggy in se tiho razjokala.
»Pri kovaču je stanoval,« se je vmešal odvetnik. »Preiskati bomo morali njegove reči. Morda najdemo kaj pisanega, da se poučimo o njegovih razmerah.«
»Poglejmo prej, kaj ima pri Bebi. Morda ima kako listnico,« je priporočil oni z igro, ki je tudi pristopil, in že s prsti ril mrtvemu po iepu tako spretno, da se mu je videla sumljiva vaja v tem.
In res je privlekel iz nekega žepa pismo z naslovom:
Mr. Patrik Malony. General Delivery. Dawson City. Kanada.
Vse je bilo napisano z umerjeno šolsko pisavo.
»Zdi se tako, da je od kake deklice,« je odločil Evans. »Morda izvemo kaj iz njega.«
Odvetnik je prijel za pismo, vzel iz zavitka papir kakor je v navadi za privatna pisma, in ko ga je razgrnil in kako minuto kritično gledal, je čital:
22, Pacific Avenue San Francisco. Cal 15. Juli 1897.
»Dragi moj oče!
Samo nekaj vrstic Ti hočem danes napisati, da bi ti b svojo prisrčno zahvalo povedala, da sem denar, ki si ga bil maja poslal, res prejela. Tudi sama že zaslužim neikaj, ker mi profesor Dick dopušča, da včasi nastopam pri koncertih. Hudo zadovoljen je z menoj in pravi, da bom nelkoč slavna violinistka. Pa se tudi Btrašno trudim in pridno vadim.
Za Te pa me strašno skrbi. Zadnjič se mi je mučno sanjalo, kakor da se Ti je kaj pripetilo v grdi mrzli deželi tam gori. Tako mi piši, če si zdrav in če ne-trpiš pomanjkanja zavoljo mene. Ce z zadnjim letošnjim par-nikom iz Alaske ne dobim od Tebe dobrih poročil, potem mislim, da ne vzdržim več tukaj in pridem sama, da pogledam za Teboj, dasi sedaj še ne vem, kje bi dobila denar. Piši mi torej kmalu kaj in zdrav ostani. Tega Ti od,srca želi
Tvoja Tebe ljubeča hčerka
Eileen.
P. S. Tudi Kenlo, ki si mi ga bil lani še čisto malo ščene poslal s tistim možem iz Alaske, da bi imela zaščitnika, Te pozdravlja. Je že prav velik in močen, kakor pravcat Eskimo, in se čuti res zaščitnika. Zadnjič je mrcino iz naše ulice, ki se je zaganjala vame, tako zdelal, da se mu sedaj takoj skrije, če ga vidi kje tudi le od daleč. Ako pridem v Alasko, bo vlekel moje sanke.
P. S. Tudi Mrs. Walsh, moja gospodinja, Te pozdravlja.«
Po čitanju pisma je za kratko zavladala tišina. Vsi so začutili, da nosi ta trenutek usodo za mlado človeško življenje.
»Murphy, vi morate pisati dekletu!« je rekel Evans. »Vi to najbolje razumete.«
Kakor da ga neko oko magnetično priteza, je vzdignil odvetnik oči. Videl je, kako oni igrač upira v njega pomenljiv pogled. S hitrim
pogledom s svoje strani, ki je izražal tiho soglasje, je oplazil onega, in takoj potem obrnil oči drugam.
»Dobro!« je rekel in vtaknil pismo v svoj žep. »To oskrbim vse.«
Nihče pa ni videl pogledov, ki sta jih bila tajno in v naglici izmenjala igrač in odvetnik. Nihče, samo... Peggy je zapazila to.
IIL
NA NOGE! V ALASKO!
S prvega jambora parnika »Star of the North« je plapolal modri Peter, zastava, ki kaže, da namerava ladja oditi. Zgodaj v jutru že so bili spravili ladjo iz dokov v mogočni zaliv San Francisca, kjec jo je sedaj držalo sidro. Nos ladje je silil proti »Zlatim vratom«, tako se imenuje vhod v zaliv, ki ga ožita dva hriba.
»Severna zvezda«, kakor bi se reklo parniku po naše, je bila tako imenovani ,tramp' ali potepuh, ki ne vozi po stalni progi, temveč gre vsakikrat tja, kamor je pač treba. To so pa po navadi pristanišča, ki jih ne oskrbujejo ladje rednih prog. »Severna zvezda« je bila, kakor kaže že nje ime in okorno, a izredno močno truplo, namenjena predvsem za severne kraje gori do Beringovega preliva, kjer je za borbo z grmadami ledu treba močnih reber in strojev.
Dočim so bile severne luke drugače pozimi brez zveze s svetom, se je proti navadi naključilo, da se se »Severna zvezda« sedaj — bilo je leta 1898 — že nekega jutra v marcu pripravljala na svojo prvo pot. To je tudi bilo vzrok, da se je trlo po krovu na stotine potnikov, in da so še vedno prihajali čolni z novimi, ko je sicer hodilo na pot le malo ljudi.
Od začetka zime so bili časniki polni poročil o neznanskih odkritjih zlata v Alaski in ob Klondiku. V začetku se ljudje niso mnogo brigali za te novice, saj niso prvič čitali takih reči, ki so se potem izkazale za golo senzacijo, brez katere amerikansko časopisje pač ne more izhajati.
Ko pa zadeva čez teden ali dva le še ni potihnila, temveč so prišla za prvimi neverjetnimi poročili druga še bolj neverjetna, je vse prisluhnilo. Nazadnje ni mogel nihče več dvomiti, da so vendar našli zlato, ki so ga stari prospektorji slutili in cela leta iskali ob groznem pomanjkanju, <~.a so jih razni modrijani krvavo zasmehovali.
Zilematice menda še niso odkrili, a če je tudi samo polovica tega, kar pišejo časniki, res, potem izpirajo tam gori vsak dan toliko zlata kakor ga niso v Avstraliji in Kaliforniji v dobi največjih odkritij.
Kdor je dvomil in danes polovico govoric odklanjal, je moral jutri dvojno verjeti, saj je sedaj začelo zaostajati za resničnostjo celo bolestno pretiravanje amerikanskih časnikarjev. Ako je izpirač danes izplal ponvo zemlje in peska in mu je ostalo na njej za dolar zlata, ter je potem po prospetkorju, ki je l il edina veza s svetom, spravil med ljudi novico, da ga dobiva za tri dolarje po ponvi, je bilo pridelka, preden je dobil čitatelj časnik v roke, že za pet dolarjev. A že dan nato ali morda samo čez nekaj ur, ko je srečni lastnik deleža raztalil zemljo z mogočno grmado in se prikopal nekoliko globlje, je vrgla ponva menda res deset dolarjev. Ko pa je trdil, da dobiva po dvajset dolarjev. Ker je menda nameraval pozneje delež prodati, je resničnost to besedo po kratkem kopanju globlje že pobila, ker je mož res izglal petdeset ali sto dolarjev. In ob vsem tem glavne žile še nikjer ni bilo, in nihče tudi vedel ni. kako daleč proč od nje so minole katastrofe v zemlji zanesle najdeno zlato
To žilo pa utegne kdo že jutri najti. A kdo?
Ni li strašno, da sedi Movek tukaj in se kot delavec, obrtnik, trgovec, zdravnik ali časnikar trudi vsak dan za svoje uboge dolarje, tam pa leži zlato, sicer ne na cesti, pač pa v zemlji, kjer ga pobirajo vsak dan stotine ali morda celo tisoči pohlepnih rok?
Ko bi se le že dalo priti tja!
Seveda, pot iz Juneaua preko gorskih prelazov je bila pozimi strašna. Tako so pisali vsi časniki in svarili pred neumnostjo, da bi kdo že sedaj hodil tja. A kdo bi čakal do poletja? Koliko tisočakov bi se že dalo dotlej napraviti in novih deležev zagotoviti!
Ne, do poletja čakati, to ne gre. Toliko poguma to podjetnosti, kakor oni, ki so z raznimi parniki že odšli tja, ima menda vendar marsikdo.
Temu primerno je bila slika, ko je tisto jutro v marcu »Severna zvezda« zaplula na morje, prav posebna. Že potniki so bili izredni, a kaj šele njihova prtljaga, ki je deloma še ležala na krovu, ker je še niso spravili v shrambe. Razred potnikov v elegantni obleki, ki se vidijo sicer na palubi, je skoraj popolnoma izostal; res je tudi, da na »Severni zvezdi« ni bilo gornjih palub, ker je bil parnik urejen za promet s tovori, ter je bilo to pot poskrbljeno za prenočišče potnikov s tem, da so lastniki v naglici pregradili gornje skladišče v predele za spanje.
Tudi žensk je bilo le malo; kar čudili eo se, če so kje kako zapazili Seveda jo je potem vse zijalo.
O obleki potnikov je treba omeniti, da je bila izbrana za najhujšo rabo in tako topla, da ni bila prav nič primerna mlačnemu pomladnemu jutru, ki se je razgrinjalo s svojim zlatom nad zalivom.
| smeSnice
PETELIN
—	Veste kaj, gospod krčmar, tisti petelin, ki sem ga sinoči povečerjal, mi je težko ležal v želodcu! Od treh zjutraj nisem mogel več spati!
—	Da, da, to je bil njegov čas! Točno ob treh me je ta mrha vedno zbudil!
BULA
Na ljubljanskem sodišču.
—	Ali ste oženjeni ? — vpraša sodnik pričo.
—	Ne, gospod sodnik! Bulo na glavi imam od nekega pijanega prijatelja!
DVOJČKI
—	Torej dvojčke so dobili pri sosedovih? Ali sta dečka ali deklici?
—	Mislim, da je eden deček, drugi pa deklica, lahko je pa tudi obratno! Ne vem točno!
DOBER SVET
Prijateljice med seboj:
—	Kako si zadovoljna s svojo novo zdravnico?
—	Izvrstna špecijalistka! Izdala mi je naslov šivilje, ki dela skoraj napol zastonj!
JE PAC TAKO
Matematika, ki sicer ne drži, pa je vendar ' resnična:
—	Ce gre žena pospravljat sobo, napravi to v dveh urah, - koliko potem rabita, če ji prde prijateljica pomagati ?
—	Dvakrat dve uri!
NADOMESTILO
Gospod bi se rad »prlslinil« k mladi gospe, katere mož je dosti na potovanju:
—	Milostljiva, vi se gotovo počutite zelo osamela, ker je vaš mož dosti na potovanju?
—	Nu, ne opazim lega preveč! Imam papigo, Id preklinja kar naprej opico, ki se dere ves dan nad menoj, in mačka, ki ga vso noč ni domov! Tako res ne opazim moževega izostanka
eBBHaaaHB^BBraBBMttsiai^em
Križanka štev,
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Afričan, 9. pomirjen. 17. vseuč':-liško mesto na Angleškem, 18 drobne, majhne, 19. bog starih Rimljanov, 20 kraj med Ljuto-merjem in Radgono, 21 oskrba, pažnja 22. svetopisemska oseba, 23. poganjki, cime. 24. s sulico oborožen konjenik, 25. riževo žganje, 26. okrajšano moško ime, 27 bog starih Grkov, 28 roman »Dobre knjige«, 32 prednostna pravica 38. sporočiti, razodetl, 43 okrajšano srbske moško Ime, 44. bodala, 46 ptič kazuai, 47 predlog, 49 pevski glas*, 51 nekdaj španski predsednik republike, 53. skrajni, del celine 55 predplačilo. 57. opraviti poljsko Jt-lo 60 turški fevdalec, 62. grd zločin, 63. bolničarji, strežniki, 65 nepokorščina revolta, 68. obli vrhovi, 71 nekdaj plemiška palača, 74. tuje žensko ime. 77. brez družbe, zapuščena, 78 državna pisarna, 79 značilnost pesmi, 80. starorimski uradnik, 81 pokrajina v Zadnji Indiji, 82. časovni prislov. 83. pristanišče v Siriji, 84. krmljenje gojenje. 85 gibalen razgiban. 86 jedfnat kratek krepek
Navpično: 1. francoska reka iton.), 2. v zdravilstvu uporabljana tekočina, 3. cblačilna potrebščina, 4. prav tak. 5. beseda v očenašu, 6. bolnica. 7. gorečnost, vnema, 8. dovajajo tekočino, 9. pritok Savinje, 10. drugi kalit. 11. mesto v Španiji, 12. očrt, opis, 13. reka v Aziji, 14. mesni izdelek, 15. plin, 16. ženska oblika imena pod 26. vodoravno, 29. konj razume tak poziv, 30. vprašalni zaimek, 31. snov. predmet, 33 egipčanski bog, 34. Izraz prt taroku, 35. kratica na listinah, 36. začetek gibanla, 37. mestece v Slavoniji, 38 Ludol-fovo število, 39 turški dostojanstvenik, 40 obdo-navsko mesto, 41 kazalni zaimek. 42. gora na Kreti, 45. nenabrušena. brezčutna, 48. pripadnik balkanskega naroda 50 čebela, 51. oče. 52. glej 60. vodoravno. 54 mesto na Siciliji. 56 v jami, 67. kl Jim je bilo nasilno odvzeto, 58. žuželka, 59. velika celina, 61. bolezen (množ.), 64. predlog, 65t tvorba naravnega premikanja zemlje, 66. pokrajina v Arabiji, 67 reka v Bosni, 68. pripadnik vzhodnoazijskega proletariata, 69. poljski delavec, 70. samo ta. 71. legenda Imenuje tako skodelico, k! jo je Imel Kristus v rokah pri zadni) večerji. 72 malaiska duševna bolezen. 73.
ONA DRUGA
Možiček se izpoveduje svoji ženi:
—	V svojem življenju sem poznal samo dve ženski, ki sta me mogli osrečiti!
—	Katera je bila — ona druga? — brž vpraša žena.
ZMAGA
Očka in sinko sedita pri skupnem modrovanju.
—	Očka, zakaj pa zmago predstavlja vedno ženska?
Po premišljevanju tega kočljivega vprašanja žalostno odvrne očka:
—	Tega ti zdaj ne morem povedati In razložiti sinko, toda ko boš velik ln ožsnjen, boš to že sam razumel!
MELANHOLIJA
Gorski vodnik vodi turiste po dolini Sedmerih triglavskih jezer proti Komarči. Ko pridejo do robu prepada, jim začne razlagati vodnik:
—	V ta prepad je strmoglavil lani neki trgovec!
Radovedna turistka vpraša:
—	Gotovo iz melanholije?
—	O ne, gospodična, lz Brna na Češkem.
LJUBEZNIV BRATEC
—	Janez, pazi, da se s kladivom ne udariš po prstu!
—	Ne boj se, mama, žebelj bo Marica držala!
SUMLJIVO
—	Mama, danes ne morem v šolo'
—	Zakaj ne?
—	Ne počutim se dobro.
—	Za božjo voljo, kje pa?
—	V šoli.
NIC TEŽKEGA
Kaplan izprašuje v šoli gostilničarjevega sina Janka:
»Kaj misliš, Janko, kateri čudež Jezusov je bil večji: takrat, ko je s par hlebi kruha nasitil celo množico ljudi, ali pa oni, ko je spremenil vodo v vino?«
Janko: »Gotovo je prvi čudež večji.« Kaplan: »Po čem sodiš to?« Janko: »Zato, ker onega drugega zna moj oče tudi.«
izročeno, objavljeno, 74. včeraj (itallj.), 75. določene barve, 76. pripadnik izumrlega sarmatskega plemena.
*
REŠITEV KRIŽANKE ST. 33
Vodoravno: 1. kolobar, 7. kopalec, 13. slap, 17. rja, 18. Blaž, 20. Dumas, 22. Igo, 23. me, 25. tlak, 27. dok, 28. tik, 30. as, 31. vol, 33. frazer, 35 safir, 36. tarok, 38. Aral, 39. tekač, 40. de, 42 šopek, 44. ol, 45. tenor, 46. češ, 47. ap, 49. barok, 51. običaj, 53. sivi, 54. Gosar, 56. noj, 58. opat, 59. pilot, 60. orač, 61. Gorazd, 62. Jovan, 64. ne, 65. vod, 66. topaz, 67. 11, 69. Rogoz, 71. od, 72. teden, 73. ocet, 75. Janez, 76. norec, 77.
DVA ŠKOTSKA SINA
»Moj sin je tako varčen, da nikoli ne razmetava denarja za sadje, ampak gre mimo branjevca s sadjem in mu osle pokaže. Branjevec pa vrže za njim hruško ali jabolko.«
»Kaj to! Moj sin je bolj varčen. Nosi očala ln gleda čez nje, samo zato, da ne bi obrabil stekla!*
IZ VINARJA DROBIŽ
V neki trgovini se je hotel vajenec ponorčevatl s kmetom, kl je bil videti prav počasen. Ko sta merila blago, ga je vajenec vprašal:
»Oče, ali veste, koliko Je dvakra pet?«
»Oče, ali veste, koliko je dvakrat pet?« je odbrusll očanec.
ŠKOT NA POROČNEM POTOVANJU
—	Kako, Jack, kje si bil? že mesec dni te nisem videl!
—	Bil sem v Londonu. Na poročnem potovanju.
—	V Londonu? Prekrasno! Kako se je zabavala tvoja mlada žena?
—	Ona ni bila z menoj. Ona je London videla že prej.
DOBRA REKLAMA
Zastopnik za patentne ključavnice pride k stranki: »Gospa, vzemito to stvar, čudili se boste, kako mojstrsko delo je to, nI se vam ve6 treba bati vlomilcev. Od vse zaloge, kar smo je imeli, imam le še nekaj komadov.«
Stranka: »Kaj ste Jih že toliko prodali?«
Agent: »Kaj še! Pokradli so nam jih lopovi!«
KAKO JE BILA USTVARJENA ŽENA
Hindska legenda pravi:
Modro je Tvaštri, edini bog, ustvaril svet ln vse stvari so bile na svojih mestih: zemlja, morje, sonce, luna in zvezde, oblaki in nebo. Tedaj je Tvaštri ustvaril prvega človeka. Ko pa je mislil ustvariti ženo, Je opazil, da je vse gradivo že porabil. Dolgo je premišljeval.
Potem je vzel rahlo okrogllno lune, ljubke zavoje ovljalk, gibčnost kače, vitkost vrbe, sijaj rose, lahkoto peresa, sončne žarke, veter, solze oblakov, žamet rože, pogled srne, lepoto ln nečimrnost pava, klepetavost papige, petje slavca, mrzloto ledu, žar ognja, trdoto demanta, krvoločnost tigra — in je vse pomešal.
Iz te snovi je izoblikoval ženo in bil je zadovoljen s svojim delom.
Nen, 84. pet, 85. Afra, 87. uk, 88. ter, 90. katar, 92. Tara, 94. Ero, 95. Ivan, 96. moderen, 97. valovit.
Navpično: 1. Krma, 2. oje, 3. la, 4. bb, 5. alt, 6. Ralf, 8. od, 9. pudel, 10. Amor, 11. lak, 12. es, 14. 11, 15. aga, 16. pospešitev, 19. žara, 21. Lifar. 24. korobač, 26. karo, 28. takoj, 29. kič, 31. vaš, 32. lopar, 34. zalo, 35. senator, 37. ker, 39. tečaj„ 40. devon, 41. zagovoriti, 43. konopec. 45. tip, 46., čil, 48. porod, 50. koran, 52. bodica, 53. sinonim,, 55. sad, 57. jaz, 59. pagat, 61. goden, 63. voj, 66., teren, 68. leča, 70. zeh, 72. ton, 73. oltar, 74.. taft, 77. tete .78. nrav, 80. Škot, 82. lev, 84. Pad,, 86. ara, 87. Url, 89. Ra, 90. ko, 91. re, 93. Al„ 94. ev.