POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomaaaimo obnoviti bolnico Franio! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna kraška banka - št. 26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Odločitev odbora v duhu realizma SandorTence V zaščitnem zakonu ne piše, da se mora paritetni odbor posvetovati z župani glede izvajanja t.i. vidne dvojezičnos-ti, odbor pa se je vseeno odločil, da pri sluh ne in upo šte va mnenje občin, pokrajin in gorskih skupnosti. Ta odločitev je za nekatere sporna, gotovo pa je v duhu realizma in ugotovitve, da bo zaščitni zakon težko izvajati proti volji lokalnih uprav. Prijetno presenečenje je videmska pokrajina. Vsi poznamo zgodbo o Beneški Sloveniji, zato je ne bomo ponavljali. Ko se vsi tamkajšnji župani (razen dveh) opredelijo za dvojezične cestne table (v italijanščini in v tamkajšnjih slovenskih narečjih) je to nedvomno lepa no vi ca, ki je bi la še do pred kratkim skoraj utopija. Na Tr žaš kem in na Go riš -kem je slika drugačna. Župana Tr sta in Go rice, ki - ne sme mo pozabiti - imata v upravah Nacionalno zavezništvo, sta včeraj ponovila, da nameravata izvajati zaščitni zakon. V Trstu sicer ne bo dvojezične table ob vho du v mes to, v Go ri ci pa ( še) ne bo vidne dvojezičnosti v rajo nu Sve ta go ra. Ne ka te ri čla -ni paritetnega odbora so bili zaradi tega kritični do obeh županov, na koncu pa je odbor svojo odločitev sprejel z veliko večino glasov. In tudi to se nam zdi dober znak. Sez nam, ki so ga odob ri li vče raj, vse ka kor ni ne kaj do -končnega. Trbiž je že napovedal pris top, za ka te re ga se bo -do morda odločile še druge ob- MJANMAR mm • v I • v* Vojaški režim včeraj uvedel policijsko uro YANGON - Mjanmarska vojaška hunta je za 60 dni uvedla policijsko uro in prepoved zborovanj več kot petih ljudi v Yangonu in Manda-layju. Ukrepe je vojaški režim uvedel potem, ko je ob vse bolj množičnih protestih v obeh mestih včeraj namestil vojsko. Yangon z okolico, kjer se je osmi dan zbralo 100.000 protest-nikov, so razglasili za »zaprto območje«. Mednarodna skupnost, tudi EU, so okrepili pozive hunti, naj se vzdrži nasilja proti miroljubnim protest-nikom in začne resničen dialog o demokratičnih reformah. Na 19. strani SREDA, 26. SEPTEMBRA 2007 Št. 227(19.010) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) slovenska manjšina - Usmeritev paritetnega odbora Prvi seznam občin za vidno dvojezičnost Table in napise v dveh jezikih bo za sedaj postavilo 23 uprav TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je po dvodnevnih avdicijah v Vidmu in Trstu oblikoval prvi seznam občin, ki nameravajo postaviti dvojezične table in javne napise. Odlo- čitev bo pravnomočna z dekretom predsednika Dežele. Na izvajanje desetega člena zakona številka 38 j e doslej pristalo 23 občin ob podpori treh pokrajin, zveze ob- čin in gorskih skupnosti. Paritetni odbor je sprejel sklep ob edinem negativnem mnenju Adriana Ritosse (NZ) in ob vzdržanju Damijana Paulina. Na 3. strani CENTRO VIAGGI SRL Trst, Ul. San Lazzaro 13,"S" 040/637025 Videm, Ul. Vitt. Veneto 38/B,^ 0432/229270 JESENSKO RAZVAJAM... PRIDOBITE NOVE ENERGIJE V NAJLEPŠIH WELLNESSIH! OPATIJA - Hotel Milenij 5* jesensKi paicet iz.- 28.1 o. 3 dni/2 noči HB ■ od€ 157 na osebo Terme Dobrna, Zreče, Laško, Topolščica od €185 na osebo Terme Olimia, Rogaška, Čatež, Krka, Maribor od €117 na osebo BLED, LIFECLASS PORTOROŽ, HITHOLIDAYS KRANJSKA GORA od€ 109 na osebo llirika LastMinuteCenter www.lastminutecenter.it info@iastminutecenter.it Susanne Weitlaner nova predsednica društva štajerskih Slovencev Člen 7 Na 5. strani DS: srečanje slovenske komponente LD s Zvechom Na 6. strani Novo krožišče pri Sv. Jakobu že buri duhove Na 6. strani Ameriški finančni kolos novi lastnik palače Tergesteo Na 7. strani SSG: Studio Art v drugo leto z ambicioznejšimi načrti Na 8. strani Zaradi smrti slovenskega delavca bodo v Gorici sodili sedmim osebam Na 14. strani Domala ves Doberdob na vaškem prazniku, ki je po udeležbi presegel pričakovanja Na 15. strani Hildegard Bayer ŠOLA ZA POUČEVANJE NEMŠKEGA JEZIKA Pooblaščeni od ministrstva za šolstvo (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) md 18.11.1983 • TEČAJI ZA ODRASLE, MLADINO IN OTROKE • CERTIFIKATI, KI SE UPOŠTEVAJO ZA FORMATIVNI KREDIT • PREDAVATELJI V MATERINŠČINI • RAZREDI Z NAJVEČ 8 SLUŠATELJEV • KNJIŽNICA - VIDEOTEKA • TEČAJI ZA PODJETJA IN INDIVIDUALNI INFORMACIJE: Ponedeljek - petek 10.00-13.00/15.00-18.00 TRST - Ulica Ginnastica 3,1. nad. Tel. 040 6601050 e-mail: hildegardbayer@tin.it 2 Torek, 25. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Nenasitni otroci in nestrpna množica Ace Mermolja_ Glede aktualnih političnih problemov v Italiji bi vsi potrebovali manj mrzličnih analiz od tistih, ki jih mediji razmnožujejo ter jim posvečajo obilico prostora. Omenjene analize so prevečkrat le slogani, kratice in vejice, kot to zahteva tržišče. Nanje se nato obešajo vsi: politiki, novinarji, komiki, ljudski tribuni in vtis je, da smo pred apokalipso. Ekscesom in blodnjam bi pridal nekaj skromnih pomislekov. Razumeti je najprej potrebno, kje so resnične in globoke korenine italijanske krize. Široko nezadovoljstvo ljudi ni le izmišljotina. Sumim pa, da sta odpovedala dva pomembna stebra v življenju neke družbe in države. Preveliko let je Italija zapostavljala šolski sistem, raziskovanje in znanost. Mislim, da je prav senator Dimitrij Volčič na neki okrogli mizi opozoril, da je v znanem furlanskem »trikotniku stolov« srednja izobrazba ljudi nižja srednja šola. Mladi so v razmahu gospodarstva po zaključeni obvezni srednji šoli hiteli v delavnice izdelovat stole in služiti denar. Ko se je svet razprl in postal »globalen«, so pričeli iste stole izdelovati v Romuniji, na Kitajskem in bog vedi še kje. Nekoč sposobni a neizobraženi furlanski mizarji so izgubili svojo prednost: proizvajati po nizki ceni. V Fur-laniji so danes močna tista podjetja, ki so vlagala v raziskave in v inovacijo. Prvi tak vzgled je tovarna strojev za oblikovanje jekla Danieli. Furlanija pa ni edina. Menim, da obstaja v severni Italiji veliko območji, ki so naglo zrastla, ko so kmetje postali obrtniki. Izobrazbe niso potrebovali, saj so zadostovale dobre roke in volja do dela, ki ne pozna urnikov. Tovrstni proizvodni sistemi danes v razvitem svetu umirajo in se selijo v manj razvita območja.. Kdor je zamudil šolanje, znanje in inovacijo, je v soodvisnem globalnem svetu domala izgubljen. Ni čudno, če se na področjih, ki so obogatela s trudom a brez znanja in so se nato znašla pred svetovno konkurenco, porajajo politična gibanja, ki se oklepajo demagogije in populizma. Ljudje si volijo predstavnike po svoji meri in v veri, da se bodo vrnili lepi stari časi, saj novih niso dohiteli. Drugi problem je za Italijo razkrajanje velike industrije. Ne vem po kakšnih kriterijih uvrščajo Italijo med 7 najbolj industrializiranih držav na svetu, ko pa ne premore industrijskih kolosov, ki bi lahko zdržali evropsko in svetovno konkurenco ter obenem vezali nase številne obrtne dejavnosti. Italijanska industrija preprosto ni znala prerasti nacionalnih mej in živeti brez aktivne zaščite prav tako nacionalne države in lire, ki je z devalvacijo krepila izvoz. Prehod iz masivne prisotnosti države v gospodarstvu v privatizacijo se v Italiji tudi ni najbolj posrečil, vsaj v industriji se ni. Obstaja še tretji razlog za nezadovoljstvo. V osemdesetih letih, ko bi se morala država spoprijeti z novo obliko modernizacije, je zaspala. Služila je slabi politiki, slednja pa je ustvarjala navidezno blagostanje z večanjem državnega dolga. Prva republika se je zaključila med bleščečimi saloni, kuhinjo Gualti-erija Marchesija, Craxijevim spremstvom »lepe« družbe, Pansecovimi inštalacijami in praznimi blagajnami. To dediščino danes plačujemo. Kulturna rast prebivalstva je nizka, šolstvo je slabotno, vedno manj pa je pravega dela. V Italiji ni nekaj posebnega, če nekdo diplomira v inženirstvu in se zaposli v zadrugi za 600 evrov na mesec. Koliko truda, denarja in znanja je zapravljenega! V tem položaju pa ni videti moči, ki bi Italijo »potegnila« iz zamujenih priložnosti v sodobno konkurenčno elito. Najrazličnejše statistike potiskajo Italijo, to je virtualno gospodarsko velesilo, na raven Grčije, Portugalske in Turčije. Politiki naj bi sedaj čez noč izničili zaostanek. Vsak poizkus reševanja države iz stiske (Amatov, Ciampijev, Dinijev, Pro-dijev) je zahteval in zahteva napore, odpoved, stiskanje in finančne zakone, ki so pomenili solze in kri. Žal se je potem vedno našel kdo (navadno Berlusconi s Tremontijem), ki je napore izničil v imenu široke priljubljenosti. Italija je imela srečo, Prodija in Ci-ampija, daje našla ugoden trenutek, ko se je lahko zavarovala z evrom. Brez tega rešilnega pasu bi bilo danes stanje države po vsej verjetnosti dramatično. Omenjene čeri pa so stvarne rane države, ki je zaradi lastne površnosti izgubila preveč vlakov v smeri pozne modernizacije ali post modernizacije. V kolikor se ni spreminjala država v svojem najglobljem kontekstu, se v bistvu ni spreminjal niti politični razred. Res je, da so po padcu prve republike prišli na oblast novi ljudje, z Berlusconijem na čelu, nihče pa ni imel moči ali volje, da bi predramil iz sna dekadentne indu-strialce, jeznorite intelektualce, neuke delavce in obrtnike. Nihče se ni dotaknil kast, cehov in na stotine parcialnih interesov. Točneje, sedanji »ekonomski« del Prodijeve vlade se je spustil v dogodivščino. Padoa Schioppa je uravnovesil tekočo bilanco. Visco je z jeznim obrazom prestrašil utajevalce davkov in nekaj iz njih iztisnil. Bersani se je lotil liberalizacij. Doživeli so več žvižgov kot pohval, čeprav želijo brcniti državo in državljane v zadnjico, da se premaknejo iz močvirja. Zadnjico pa ima vsakdo rad tam, kjer je... V tem položaju je naravno, da se razširjeno nezadovoljstvo zvrača na politike, vendar politika nima vlečnice za hrib, kamor so drugje hodili peš. Ljudje istočasno ne vedo, da je v modernih sistemih politika le regulator ekonomije, financ, znanja, kulture in drugih dejavnosti. Politika ni »bog in batina«, kot je bila v socialističnih državah (ki so skrahira-le), ampak je upravitelj in smerokaz. Če se ostali deli družbenega mozaika ne premikajo, ostane tudi politika šibka. Šibka politika pa degenerira v bolezni, ki so v Italiji opazne kot črni madeži na belem platnu. Leva sredina je v dveh letih vladanja razočarala lastne volivce, ker je morala koalicija sprejeti na voz tudi šušmar-je. Ko je malce zavrelo, so se znotraj njenega kotla pričeli z naglico premikati ljudje in manjše stranke, tokrat predvsem sredinske, ker se enostavno bojijo izginotja. Dini, Mastella in tovariši se zavedajo, da lahko bivajo le, če jim nekdo »od zunaj« zagotovi življenje. Bojijo se nove volilne zakonodaje in vsega, kar ne bi sprejelo za veliko mizo pritlikavcev. Levica na levi ima tudi svoje probleme, ker jo skupine (npr. v sindikatih) prehitevajo na - levi, Marjetica in Levi demokrati pa nimajo druge izbire, kot da ustanovijo Demokratsko stranko. Jasno je, da se bo stranki krepko poznalo, če bo Prodi-jeva vlada obtičala v limbu lastne pajče-vine. Prodi ima sicer adute, saj lahko v novem finančnem zakonu tudi nekaj konkretnega da. Videli bomo, če bo v ključnem trenutku prevladala treznost, ali pa bodo del večine premamile blodnje. Žal pa se zdi, da so ponovno zmanjkali objektivni pogoji za globoke spremembe v italijanskem sistemu. Ponavljam: ni res, da sedanja vlada ni storila ničesar. Prodiju pa manjka avtoriteta za odločilni sunek, moč za udarec, s katerim prične radio ponovno igrati mu-ziko. Države torej vlada še ni potegnila iz blatne gazi, ker se kolesa voza udirajo. Zdravljenje potrebuje elektrošok, ki pa ga ekipa, ki visi v senatu na nitki, ni zmožna opraviti, tudi če pozna terapijo. Prodi bo kmalu poskušal vključiti tok, vendar bomo videli. V danih pogojih še vedno menim, da je imel prav Veltroni, ko je dejal, da za novo stranko, kot je DS, v tem trenutku ni nujno zmagati na morebitnih volitvah. Bistveno je ustvariti novo stranko, ki se bo najprej znebila starih uteži, nemogočih zavezništev in ujetosti v interesne tolpe, ki obkolijo vsakogar, ki vlada. Od tu je morda možno spraviti v pogon lokomotivo, ki je zaspala na stranskem tiru. Prepričan sem torej, da je vendarle del italijanske politike zdrav, a se mora preveč ukvarjati z nenasitnimi otroci in z nestrpno množico, ki ob vsaki težavi zahteva vislice. pisma uredništvu Šola s slovenskim učnim jezikom (1) V rubriki »Sklad Mitja Čuk svetuje« s podpisom »jec« z dne 15.9.2007 sem prebrala prispevek z naslovom »Šola s slovenskim učnim jezikom«. Samozvana izvedenka (kot izhaja iz uporabljenega ženskega spola) na področju šolstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, prava, psihologije, sociologije, uprave, pedagogike, specialne pedagogike, zgodovine, komunikologije, itd., razmišlja med drugim o dvojezični šoli v Benečiji in šoli s slovenskim učnim jezikom v našem deželnem prostoru. Hvaležna sem avtorici za izhodišče, ki mi ga je posredovala, še bolj pa zato, ker me (sicer ne imensko) omenja. Sama sem namreč tista didaktična ravnateljica, ki »je želela odseliti dva slovenska razreda v italijansko šolo na področju ezulskega naselja«. Prav s temi njenimi zaključnim besedami bi rada uvedla svoj poseg. Minilo je veliko let od tistega dne, ko so se starši in šolski zborni organi izrekli za obstanek razreda (čeprav v pritiličnih, senčnih in vlažnih prostorih) na šoli Franceta Bevka in italijanske osnovne šole na Opčinah. Demokratična odločitev večine je izšla iz vrste pobud in srečanj, ki sem jih bila iznesla in priredila zaradi velike prostorske stiske, nastale vsled številčnosti (130) učencev bivajočih na openskem območju. Prisotnost dveh slovenskih šol na Opčinah (med katerimi naj bi ena v času morda celo postala celodnevna) ni bila utopija. Ezul-sko naselje že zdaleč ni bilo več samo to. V novogradnje ob njem so se vsel-jevale tudi mlade slovenske družine. In končno, ali niso tudi ezulska naselja vrinjali v naše slovensko tkivo? Tako je! Sama sem verjetno bila v svojih službenih zadolžitvah velika optimistka. Med pol praznim in pol polnim kozarcem, sem se vedno odločala za slednjega, čeprav je bila pot daljša in zahtevnejša, cilji pa jasni. Razlog za optimizem so mi verjetno narekovali tudi uspehi, ki sem jih dosegala na petih tržaških ravnateljstvih, ki so mi bila takrat dodeljena. Seveda so bili rezultati vezani na trdo delo. Splet pozitivnih okoliščin je gradilo in bogatilo izredno sposobno šolsko osebje (od namestnikov ravnatelja do šolskih slug), dobri odnosi z italijanskimi kolegi, predstojniki, itd. Ne bi rada, da bi te moje besede zvenele kot samovšečne, vendar, če se oprem le na logistične rešitve, lahko rečem, da so se slovenske šole takrat širile prav povsod. Šoli pri sv. Ani in v ul. Donadoni, ki sta sedaj v objektivnih težavah, sta tedaj pridobili nove prostore, prva celo nov vrtec, na Katinari so stavbo zapustili zadnji italijanski šolarji, v Trebčah smo ohranili šolo s petimi učenci (v par letih jih je bilo petkrat več, tudi zaradi uvedbe drugačne oblike pouka). To so bile le najtežje rešljive situacije, izpostavjam pa jih zato, ker sta bili v vseh teh stvarnostih sloga in podpora staršev tisti, ki sta zadevo odločilno obrnili v uspešno smer. Moj namen je bil širitev in okrepitev (in to ne samo številčno), ne pa ošibitev in združitev šol. Predpostavka sporazumevanja je prinesla Benečiji srednjo šolo, brez sodelovanja, odkritega soočanja, vere v ugodne rešitve, bi beneški otroci že zdavnaj v zasilnih prostorih zasebnega vrtca odpeli dvojezično stvarnost, ki je bila v tem okolju edina možna. Zato ne sprejmem kategorične trditve avtorice, da »ponekod šole s slovenskim učnim jezikom enostavno ni več«. Sama bi si kljub 40-letni izkušnji v deželnem šolskem prostoru ne upala tega trditi. Ponekod je res težje ohranjati tako zvrst šole, vendar je napor ravnateljev in šolnikov usmerjen prav v to. Ali lahko, v skrajnem primeru, rečemo, da italijanske šole ni več, ker jo obiskuje veliko število Kitajcev, Afričanov, Albancev, Romunov, itd.? Slovenskih otrok (čistokrvnih, kot je nekdo podčrtal) je vedno manj, vedno več pa je staršev, katerim so slovenske korenine že usihale, so pa oživele z obiskom slovenske šole njihovih otrok.Naša naloga je, 1 da jim naš jezik, našo kulturo primerno približamo. Iz ljubezni do lastnega otroka bodo, kot se v veliki večini dogaja, slovensko stvarnost vzljubili. Vem, da se je o tem v strokovnih krogih že veliko razpravljalo in ukrepalo. Prepričana sem, da bi vsak dopis, misel, pomislek, ki bi s strani staršev prispel na pristojen urad, naletel na primeren odziv. Končno, vsi želimo ohraniti državno šolo s slovenskim učnim jezikom kot nezamenljivo vrednoto. Vemo, da je samo ta v tem prostoru sprejemljiva, čeprav si bo morda kdo pri nas v bodoče prizadeval posnemati beneško izkušnjo. Dvojezična (zasebna?) šola v Trstu in Gorici? Ne, hvala! Na koži otrok ne smemo trgovati. Raje spodbujajmo in nadgrajuj-mo to, kar so nam naši predniki tudi v najtežjih časih ohranjali in zaupali v varstvo, da bomo zanamcem lahko ponosno prepustili dragoceno dediščino. dr. Lucija Barei bivša učiteljica, ravnateljica, nadzornica in do 31.8.2006 vodja urada za slovenske šole v FJK Šola s slovenskim učnim jezikom (2) Na članek gospe Jelke Cvelbar Šola s slovenskim učnim jezikom se čutim dolžno podati nekaj pojasnil glede poteka pouka na Nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu. Res je, da naša šola ni homogeno slovenska. Toda katera šola je danes homogeno slovenska? Obiskala sem veliko šol v Sloveniji in zagotavljam Vam, da niti tam že dolgo nimajo več homogeno slovenskih razredov. Seveda nimajo italijanskih učencev, vendar imajo veliko število drugih tujcev, za katere morajo organizirati posebne oblike pouka. Nikakor pa ne morejo njihovim staršem prepovedati vpisa otrok v šolo s pojasnilom, da ogrožajo etnično čistost slovenskih razredov. Trditev, da na naši šoli pouk poteka dvojezično ali vsaj deloma v italijanščini, je neresnična, kakor tudi namig, da na za nejezikovna področja uporabljamo italijanske učbenike. Dejstvo je, da številni starši iz Laškega vpisujejo k nam svoje otroke, a imajo ob vstopu v našo šolo, zahvaljujoč strokovnosti, neizmernemu trudu in požrtvovalnosti učnega osebja v vrtcu in na osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Romjanu, dovolj predznanja in poznavanja slovenskega jezika, da ustrezno sledijo pouku izključno v slovenščini. Ne zatiskamo si oči pred dejstvom, da imajo nekateri učenci težave v izražanju v slovenščini, a jim poskušamo pomagati s prilagojenimi oblikami pouka in z dodatnimi dejavnostmi na šoli. Jasno je, da je za to potrebno vložiti več napora in velikokrat iskati tudi podporo zunanjih svetovalcev in sodelavcev, ki nam omogočajo doseči željene pozitivne rezultate. Že v lanskem šolskem letu se je na našo šolo vpisala večja skupina otrok iz romjanske šole in smo jih porazdelili v dve paralelki. S tem pa ni bilo ogroženo znanje slovenščine slovenskih otrok, ki so v teku šolskega leta lepo napredovali in z izvajanjem šolskega programa obogatili svoj jezik in sporazumevalne zmožnosti. Ker se zavedamo, da je za neslovenske učence še posebno pomembno preživljanje časa v slovenskem okolju, jih napotimo v Dijaški ali Mladinski dom, kjer se učijo in sporazumevajo v slovenščini. Omogočamo jim čimveč bivanja v slovenskem okolju na našem območju ter v Sloveniji (tako med šolskim letom kot tudi v poletnih mesecih). Otroci se udeležujejo vseh naših kulturnih prireditev, sodelujejo tudi na nekaterih jezikovnih natečajih in večkrat dosegajo pomembna priznanja. Menim, da se na ta način odpiramo in uspešno gradimo plodno so-bivanje na narodnostno mešanem področju, in to ne v škodo slovenske m identitete, temveč v korist poznavanja in spoštovanja naše kulture in jezika ter večjega uveljavljanja slovenščine. V imenu profesorskega zbora Nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu profesorica slovenščine Tamara Kaluža Šola s slovenskim učnim jezikom (3) Z velikim začudenjem sem prebrala v pismih uredništvu Primorskega dnevnika, v petek 21. septembra, odgovor učitelja na romjanski šoli Daria Bertinazzija gospe Jelki Cvelbar na njen članek Šola s slovenskim učnim jezikom (Primor. dnevnik, sobota, 15. septembra). Iz odgovora se čuti velika užaljenost in celo podtikanje, saj je zapisano, da je petnajstčlanska skupina otrok iz romjanske šole, ki se je vpisala v prvi razred nižje srednje šole v Doberdobu po mnenju Cvelbarjeve »romjanska drhal«, tako namreč pisec tolmači njeno navedbo »zdi se!!!«. Prepričana sem , in to tudi po večkratnem zelo natančnem branju, da je rom-janska šola omenjena le obrobno, in sicer predvsem zaradi porazdelitve otrok v Doberdobu v dve skupini. Problem »dvojezičnosti« na slovenskih šolah ni od danes. Vleče se že zelo dolgo, le da marsikdo o tem nerad javno piše, v zasebnih pogovorih pa je to zelo pogosta tema tako učiteljev kot staršev. Že preko dvajset let je minilo, odkar sem na zavodu I.R.R.S.A.E. poslušala zvočni posnetek iz miljskega slovenskega otroškega vrtca; ob gledanju slik otroci niso vedeli, da je gatto mačka, cane pa pes. Toliko le za zgled. Že pred tridesetimi in več leti sem v popoldanskih tečajih slovenščine za otroke spoznala več otrok (celo popolnoma slovenskih staršev), ki niso vedeli, da je njihova zia v San Dorligo della Valle teta iz Doline. Že takrat me je marsikdo vprašal, če bi lahko vpisal ali prepisal otroka v slovensko šolo. Razen enemu, ki je doma govoril z mamo samo slovensko, sem to odsvetovala. Tisti edini se je vpisal v slovensko nižjo in potem višjo srednjo šolo in jo tudi uspešno dokončal. Srečevala pa sem v tečajih , kjer sem poučevala 24 let, tudi mlade in manj mlade ljudi, ki so obiskovali slovenske šole osem ali celo več let (poleg vrtca), pa čez deset let niso razumeli niti najnavadnejšega poročila v slovenskem časniku. Tega problema sem se na kratko dotaknila tudi na letošnji Dragi. O problemih slovenskega jezika sem pisala že marca letos (nedelja, 11. marca 2007) v poročilu o okrogli mizi na naši TV, kjer se je pogovor po uvodnih besedah ustavil predvsem pri šolskih problemih. Takrat sem napisala tudi tole: »Žalostno podobo je pokazal televizijski posnetek, na katerem so se otroci celo v četrtem razredu učili šele najosnovnejših besed. Neprijeten vtis tistega posnetka je popravil ali vsaj skušal popraviti ravnatelj Kravos«. Gospa Jelka Cvelbar je pogumno načela to vprašanje v javnosti. In ponosni moramo biti, da si je upala pisati tako odkrito. V romjanski šoli pa si učitelji lahko mirne duše oddahnejo, ker problem »Šole s slovenskim učnim jezikom« poznamo na vsem našem ozemlju tostran meje. Rom-janska šola je samo droben kamenček v našem »zamejskem« mozaiku. Kako posamezne šole te težave rešujejo, je prepuščeno učiteljem. Mislim, da recepta (oz. slov. rešitve) zaenkrat še ne poznamo, zato ga tudi gospa Cvel-bar nima, kljub naslovu njene rubrike Sklad Mitja Čuk svetuje. Želela je le opozoriti na ta splošni problem, vsaj tako sem razumela njene misli. Poimenska navedba šol bi bila nesmiselna, ker ne gre za osamljene primere. Lelja Rehar Sancin / ALPE-JADRAN Torek, 25. septembra 2007 3 zaščitni zakon - Usmeritev paritetnega odbora po dvodnevnih avdicijah Dvojezične cestne table bo za sedaj postavilo že 23 narodno mešanih občin Stališči Romolija in Dipiazze v skladu s pričakovanji - Trbiž bo k seznamu pristopil pozneje TRST - Po dvodnevnih avdicijah je paritetni odbor za slovensko manjšino izdelal seznam občin oziroma njihovih naselij, kjer bodo postavili dvojezične cestne table in javne napise. Seznam sodi v sklop desetega člena zaščitnega zakona (javni napisi in topo-nimi) o izvajanju tako imenovane vidne dvo-jezičnosti. V tem seznamu je šest občin tržaške pokrajine (Trst, Devin-Nabrežina, Zgonik, Milje Repentabor in Dolina), šest občin iz goriške pokrajine (Gorica, Doberdob, Števerjan, Sovodnje, Ronke in Krmin) ter enajst občin videmske pokrajine (Špeter, Srednje, Šent Lenart-Podutana, Sovodnja, Podbonesec, Grmek, Fojda, Ahten, Rezija, Ne me in Ti pa na). V primerjavi s seznamom 32 občin, kjer nova stranka Špacapan je vložil priziv VIDEM - Deželni svetnik Mirko Špacapan je vložil priziv na pristojno jamstveno telo zoper izključitev liste "Slovenci za Morettona" z oktobrskih primarnih volitev za novo Demokratsko stranko. Špacapan poudarja, da je pri-ziv vložil v osebnem imenu. Špacapan se uvodoma sklicuje na dej stvo, da iz klju či tev ome nje ne li ste kandidatov ni bila soglasna, temveč je bila, kot znano, sprejeta s tesno večino glasov (štiri proti tri). Slovenska skupnost je res politična stranka slovenske manjšine, na teh primarnih volitvah pa ne sodeluje kot stranka, temveč je združila Slovence v podporo Gianfran-cu Morettonu za deželnega tajnika nove stran ke. Vsi kan di da ti so pod pi sa li pristopno pismo k Demokratski stranki. Kdo torej lahko prepreči skupini državljanov, da svobodno podpre kandidata, se sprašuje Špacapan. Slo ven ska skup nost, pi še v nje go -vi pritožbi, se ne razpušča, ker nima kaj razpuščati, saj nima članstva in zbira prostovoljne glasove pripadnikov slovenske manjšine za mandate v raznih izvoljenih telesih. Simbol Slovenske skupnosti se že petnajst let ne pojavlja na deželnih volitvah. Ta simbol se bo morda pojavil na deželnih volitvah 2008 in to na osnovi volilnega zakona. ki so mu (glej naključje!) nasprotovali prav predstavniki tistih strank, ki so sedaj podprli izločitev liste "Slovenci za Morettona" s primarnih volitev za Demokratsko stranko, piše v pritožbi Špacapan. Zaradi zgoraj navedenega in zaradi zap le te nos ti in spe ci fi ke slo ven ske ga političnega predstavništva je treba po njegovem omogočiti listi "Slovenci za Morettona" normalno udeležbo na volitvah 14. oktobra. se bodo izvajale individualne pravice (npr. izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic) so iz zgoraj omenjenega seznama izpadle občine Tavorjana, Naborjet, Trbiž, Praprotno, Čedad, Zagraj, Bardo, Dreka in Tržič. Upravi Tavorjane in Praprotnega sta v ponedeljek v Vidmu jasno povedali, da ne nameravata izvajati člena 10 zakona 38. V Čedadu bo poslovalo t.i. dvojezično okence, Zagraj, Dreka in Bardo pa se o vprašanju niso izjasnili. K seznamu bo gotovo v kratkem pristopil Trbiž (župan Renato Carlantoni se je zavzel za štirijezičnost) in po vsej verjetnosti tudi Naborjet, ki se sooča s podobnimi vprašanji. Občina Tržič, kot je včeraj povedala podžupanja Silvia Altran, je pripravljena k celovitemu izvajanju vseh individualnih pravic Slovencev (dvojezične izkaznice itd.), ne bo pa na svojem ozemlju za sedaj postavila dvojezičnih napisov in tabel. Pa ri tet ni od bor je ome nje ni sez nam sprejel s široko večino, proti je bil le Adriano Ritossa (deželni svetnik NZ), medtem ko se je Damijan Paulin (imenoval ga je Svet slovenskih organizacij) vzdržal. Predsednik Bojan Brezigar je izrazil zadovoljstvo nad potekom dvodnevnih avdicij in pozdravil spodbudne predloge, ki so prišli zlasti iz videmske pokrajine. Pri tem je omenil Rezijo (njen župan je po Brezigarjevih besedah rezijansko narečje označil za odraz slovenskega jezika), na splošno pa je paritetni odbor izkazal posebno pozornost slovenskim narečjem v Benečiji, kjer - ne smemo pozabiti - do pred nekaj leti sploh niso imeli mož- Predstavniki tržaških občin na srečanju s paritetnim odborom za slovensko manjšino kroma nosti šolanja v slovenščini. Stališči županov Trsta in Gorice je Brezigar označil za konstruktivni in v skladu z željo teh dveh uprav, da izvajata zaščitni zakon. Tržaški župan Roberto Dipiazza je glede dvojezičnih cestnih tabel napovedal njihovo postavitev tudi v Križu, kjer je svojčas njegova uprava postavila le enojezične. Dipiazza je tudi povedal, da bo Občina Trst začela izdajati dvojezične osebne izkaznice takoj, ko bo Uradni list objavil odlok predsednika republike Giorgia Napolitana o seznamu 32 občin. To naj bi se po Brezigarjevem mnenju zgodilo enkrat pred koncem oktobra. Predsednik paritetnega odbora bo vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem desetega člena zakona 38 poslal predsedniku Dežele Riccardu Illyju, ki je pristojen za izdajo tozadevnega dekreta oziroma dekretov, ki jih bo skoraj gotovo več. V prvem bodo najbrž zaobjete občine, ki so na dvodnevnih avdicijah pristale na vključitev v ustrezni seznam. Deseti člen zaščitnega zakona govori tu di o dvo je zič nih ob čin skih pra po rih. Pa -ritetni odbor prepušča odločitev o praporih občinskim svetom, kar se Brezigarju zdi najbolj korektno. Glede finančnega kritja tega zaščitnega člena bo odbor (v kratkem bo dobil svojo spletno stran) posegel pri finančnem ministru Tommasu Padoi Schioppi za zvišanje letne dotacije, ki je doslej znašala borih 126 milijonov nekdanjih lir. Sandor Tence Ozemlje Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost pokrajina trst Občina Dolina Občina Devin-Nabrežina Občina Repentabor Občina Zgonik Občina Trst (vasiKriž, Prosek, Kontovel, Opčine, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica, Bani, Ferlugi in Lonjer) Občina Milje (Korošci, Žavlje, Rabojez, Štramar, Belo-glav) Pokrajinska uprava (ozemlje, kjer se izvaja člen deset zakona 38) POKRAJINA GORICA Občina Doberdob Občine Ronke Občina Sovodnje Občina Števerjan Občina Gorica (krajevnisosvetiStandrež, Pevma-Št. Ma- ver-Oslavje, Podgora). Občina Krmin (naselja Plešivo, Subida, Ceglo, Novaje, Pradež, Monte in Montona). Pokrajinska uprava (ozemlje, kjer se izvaja člen 10 zakona 38). Gorska skupnost Brda-Nadiške in Terske doline (ozemlje v goriški pokrajini) POKRAJINA VIDEM Občina Fojda (naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costa-piana in Pedrosa) Občina Grmek Občina Neme (naselje Černjeja) Občina Podbonesec Občina Rezija (krajevna različica slovenskega jezika) Občina Šent Lenart-Podutana Občina Sovodnja Občina Srednje Občina Špeter (krajevno narečje) Občina Tipana Občina Ahten Zveza občin Ahten-Fojda Zveza občin Špeter-Podbonesec-Sovodnje Gorska skupnost za Nadiške in Terske doline ter Brda (ozemlje videmske pokrajine) Gorska skupnost Humin in Kanalska dolina Pokrajina Videm (ozemlje, kjer se izvaja člen deset zakona 38) dežela - Riccardo Illy sprejel Bojana Brezigarja Illy: Hvala Primorskemu dnevniku za poročanje o deželni stvarnosti TRST - Predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine Riccardo Illy je včeraj sprejel odgovornega urednika Primorskega dnevnika Bojana Brezigarja, ki bo konec tega tedna zaradi upokojitve zapustil krmilo našega časnika. Illy se je Brezigarju zahvalil za pozornost, ki jo je Primorski dnevnik pod njegovim urednikovanjem namenil deželni upravi in obenem poročanju o razvejani deželni stvarnosti, v kateri igrajo narodne in jezikovne manjšine zelo pomembno vlogo. Brezigar se je predsedniku FJK zahvalil za pomoč, ki jo je vses ko zi nu dil na še mu ča so pi su, kar velja tudi za deželno upravo. Illy je Brezigarja povprašal tudi za dejavnost paritetnega odbora, ki je prav včeraj odobril prvi seznam občin za izvajanje člena zakona številka 38 o t.i. vidni dvojezičnosti. Predsednik Dežele bo že v naslednjih dneh proučil predlog odloka o tem seznamu, ki ga bo najbrž podpisal potem ko bo Uradni list objavil Napolitanov dekret o seznamu 32 občin. Bojan Brezigar in Riccardo Illy sta govorila o vlogi Dežele FJK in Primorskega dnevnika kroma 4 Torek, 25. septembra 2007 GOSPODARSTVO / gibanja - Po ugotovitvah državnega statističnega urada Kazalec gospodarske klime v Sloveniji septembra navzdol Bojazni in svarila pred segrevanjem gospodarstva so očitno odveč LJUBLJANA - Gospodarska klima v Sloveniji se je septembra po ugotovitvah državnega statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila namreč za tri odstotne točke nižja kot v avgustu in tako dosegla najnižjo vrednost po lanskem avgustu. Nižja je bila tudi v primerjavi z lanskim septembrom, in sicer za dve odstotni točki, hkrati pa j e bila za 10 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Septembra so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili slabše kot pretekli mesec, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za odstotno točko nižja kot v avgustu, predvsem zaradi znižanja vrednosti kazalnika pričakovana proizvodnja. Glede na september lani je bila nižja za tri odstotne točke, a hkrati za 14 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja, če izvzamemo kazalnika pričakovano zaposlovanje in pričakovan izvoz, niso ugodna. Tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej izboljšale za 11 odstotnih točk, kar je bila najvišja vrednost tega kazalnika v vsem opazovanem obdobju. V primerjavi z lanskim septembrom je bila vrednost kazalca zaupanja višja za 18 odstotnih točk, za 27 odstotnih točk pa je bila višja od dolgoletnega povprečja. Kazalniki stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem večinoma poslabšali, razen kazalnikov finančni položaj, raven prodaje in prodaja. Pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna, saj se je zvišala le vrednost kazalnikov pričakovana skupna nabava in pričakovana prodaja. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila v septembru za tri odstotne točke nižja kot avgusta in hkrati najnižja letos. V primerjavi z lanskim septembrom je bila nižja za odstotno točko, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa za 19 odstotnih točk višja. Kazalniki stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem večinoma znižali, le vrednosti kazalnikov obseg gradbenih del in poslovno stanje sta se zvišali. Pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih se je v primerjavi z avgustom znižala za dve odstotni točki, enako kot glede na lanski september, glede na dolgoletno povprečje pa se je zvišala za tri odstotne točke. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem večinoma poslabšale, zvišala se je le vrednost kazalnika poslovni položaj. Pričakovanja za naslednje tri mesece so, če izvzamemo kazalnik pričakovano povpraševanje, ugodna. (STA) Pogled na novogoriško industrijsko cono s tovarno MIP -Mesna industrija Primorske arhiv energija - Podpis ministrske deklaracije Hrvaška, Črna gora in Albanija želijo graditi jonsko-jadranski plinovod ZAGREB - Predstavniki Hrvaške, Albanije in Črne gore so včeraj v Zagrebu podpisali ministrsko deklaracijo o grad nji jon sko-jad ran ske ga pli no -voda, so objavili na spletni strani hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo. Gre za skupna vlaganja v višini 230 milijonov evrov, nov plinovod pabo po načrtih dolg 400 ki lo me trov in bo po te kal od al ban ske Fiere do Ploč na Hrvaškem, kjer ga bodo predvidoma združili s transjadran-skim plinovodom (TAP). TAP je projekt, s katerim namerava švicarsko podjetje EGL povezati plinske transportne smeri iz Soluna v Grčiji - čez Fiero in naprej pod morjem do Brindisija - z italijanskim sistemom plinovodov. Podjetje EGL je pripravljeno sodelovati tudi v jonsko-jadranskem plinovodu, saj namerava TAP svoje proste zmogljivosti - gre za približno pet milijard kubičnih metrov plina - usmeriti na regionalni trg Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Hrvaške. Hkrati bi povezanost transjadran-skega in jonsko-jadranskega plinovoda odprla štiri nove smeri dobave plina za Evropo, in sicer dve iz Rusije ter po eno iz kaspijskega bazena in z Bližnjega vzhoda, so zapisali na spletni strani hrvaškega distributerja plina Pli nac ra. Ta ko so vče raj v Za gre bu tu -di predstavniki švicarskega podjetja EGL in hrvaškega distributerja Plinac-ra podpisali memorandum o skupnih namenih glede uresničenja jonsko-jad ran ske ga pli no vo da. Sicer so podpisniki ministrske deklaracije poudarili, da bo jonsko-jad-ranski plinovod kot nova smer v regiji po mem ben za sta bil nost in var nost os kr be s pli nom ne sa mo za vse vklju -čene države, temveč tudi za ostalo Evropo. Pričakujejo, da bo deklaracijo kmalu podpisala tudi Bosna in Hercegovina. Po do se da njih na čr tih naj bi bil nov jon sko-jad ran ski pli no vod do -končan v obdobju med letoma 2011 in 201. (STA) enogastronomija - Jutri prva skupna predstavitev v Komnu Skupni projekt gostincev in proizvajalcev Krasa brez meja TRST - Gostinci in proizvajalci s Krasa na obeh straneh državne meje se bodo jutri prvič predstavili na skup nem de gus ta cij skem ve če ru v Komnu. Degustacija bo ob 18. uri v Špacapanovi hiši v Komnu št. 85. Dogodek sodi v okvir projekta Utrinki in okusi Krasa brez meja -Scenari e Saporidel Carso senza frontiere, ki je sofinanciran iz sklada evropskega programa Interreg IIIA Ita-lija-Slovenija 2000-2006. Prijavitelj projekta je Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst, partnerji pa so tržaška Trgovinska zbornica, Odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Tergeste DOP, Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, Občina Dolina in Občina Doberdob v Italiji, medtem ko so partnerji v Sloveniji Območna obrtna zbornica Sežana, Občina Divača s svojim Razvojnim centrom, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov ter Občina Komen. Projekt izvajajo gostinci, ki so včlanjeni v Območno obrtno zbornico Sežana in v SDGZ. Cilj projekta je skup na eno gas tro nom ska in tu ris tič -na promocija Krasa, sodelovanje pa podpirajo lokalne javne uprave in konzorciji proizvajalcev v čezmejnem območju. Pobudniki so namreč prepričani, da bi morali Kras s turističnega vidika obravnavati kot celovito območje, ne glede na mejne in administrativne razdelitve. To prepričanje se vse bolj širi med gospodarskimi in tudi med družbenimi in političnimi dejavniki, gostinci pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in pri Območni obrtni zbornici Sežana pa so ravno v tem duhu pripravili projekt Utrinki in okusi Krasa vrez meja, ki ga sofinancira Dežela Furlanija-Julijska krajina. Se dem gos tiln s Kra sa in iz Br -kinov v Sloveniji, znanih po pobudi Pomlad kraških dobrot, in dvanajst s tržaškega in goriškega Krasa v Italiji, znanih po bogati izkušnji Okusov Krasa, dejavno sodeluje za ovrednotenje lokalne enogastronomske ponudbe, ki jo sestavljajo jedi, tipični proizvodi in tradicija. Skupaj skrbijo za njeno promocijo in večjo prepoznavnost v okviru najpomembnejših turističnih destinacij čezmejnega območja in sosednjih regij. Projekt predvideva pripravljalno študijsko fazo, medsebojno spoznavanje in usklajevanje skupnih strategij in ciljev, promocijo in dejavnosti za njihovo uresničevanje. Namenjen je turističnim, gostinskim obratom in tudi drugim podjetjem v čezmejnem območju, lokalnim, nacionalnim in tujim turističnim operaterjem, turistom in prebivalstvu čezmejnega območja. Ponudba sodelujočih gostincev s Krasa pa je namenjena operaterjem in sladokuscem oziroma ljubiteljem pristnih specialitet, vina, oljčnega olja, sira, medu in drugih kraških dobrot. Trst bo ohranil tečaje za pomorsko izobraževanje TRST - Obnovitev tečajev za visoko izobraževanje v pomorskem sektorju, vezanih na mednarodne sporazume med ministrstvom za zunanje zadeve in mednarodno pomorsko organizacijo IMO, ki deluje v okviru Združenih narodov, je vse bolj konkretna. Na včerajšnjem posvetu na Farnesini, ki so se ga med drugimi udeležili tržaški prefekt Balsamo, deželni odbornik Co-solini in pokrajinski odbornik De Francesco, je bil namreč odobren okvirni načrt, ki ga je izdelala tržaška Trgovinska zbornica s sodelovanjem tehnične navtične šole Istituto Tecnico Nautico, Pristaniške oblasti, Pokrajine Trst in visoke šole Sissa. Trgovinska zbornica predstavi Poslovni ključ TRST - Tržaška Trgovinska zbornica je skupaj z InfoCamere pripravila inovativno ponudbo na področju upravljanja podjetja. Gre za t.i. Poslovni ključ (Business Key), razvit USB pripomoček, ki ga ni treba instalirati in ga je mogoče digitalno podpisovati, omogoča pa dostop do uradnih dokumentov, vzetih iz registra podjetij, dostop do spleta, izvrševanje varne avtentikacije na straneh e-uprave in še vrsto drugih operacij, in to tudi na potovanju in s katerega koli računalnika. Prvi ključ bo predsednik zbornice Antonio Paoletti izročil predsedniku Dežele FJK Riccardu Il-lyju na slovesnosti, ki bo jutri ob 10.30 v veliki dvorani borzne palače. Castellani in Passaro na obisku pri Illyju TRST - Predsednik deželne uprave FJK Riccardo Illy je včeraj sprejel na poslovilni obisk admirala Paola Ca-stellanija, pomorskega poveljnika FJK, in kontraadmirala Domenica Passara, ki bo prevzel njegovo mesto s 1. oktobrom. Castellani, ki končuje svojo kariero v Trstu, kjer bo sicer z družino ostal tudi po upokojitvi, se je Illyju zahvalil za podporo Dežele dejavnostim pomorske direkcije, predsednik FJK pa je pohvalil odlično strukturno ureditev plovbe v Tržaškem zalivu, ki jo Ca-stellani zapušča svojemu nasledniku. O pomorskem okolišu TRST - Deželni odbornik za raziskovanje in univerzo Cosolini bo danes ob 11. uri v avditoriumu AREA Science parka predstavil ustanovitev in upravljanje tehnološkega okoliša morja. Evropska centralna banka 25. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 25.09 24.09 ameriški dolar 1,4106 1,4113 japonski jen 161,24 162,35 kitajski juan 10,5953 10,5997 ruski rubel 35,2610 35,2660 danska krona 7,4561 7,4542 britanski funt 0,70035 0,69690 švedska krona 9,2181 9,1815 norveška krona 7,8060 7,7830 češka krona 27,554 27,568 švicarski frank 1,6488 1,6540 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,64 250,06 poljski zlot 3,7710 3,7605 kanadski dolar 1,4137 1,4113 avstralski dolar 1,6339 1,6249 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3923 3,3878 slovaška krona 34,151 34,135 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7058 0,7044 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,14 88,02 turška lira 1,7405 1,7297 hrvaška kuna 7,2949 7,2995 Zadružna Kraška banka 25. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4283 1,4990 britanski funt 0,7087 0,6924 švicarski frank 1,6771 1,6363 japonski jen 166,0500 157,9500 švedska krona 9,4254 8,9746 avstralski dolar 1,6691 1,5987 kanadski dolar 1,4421 1,3872 danska krona 7,6006 7,3143 norveška krona 7,9950 7,6050 madžarski florint 256,3115 243,8085 češka krona 28,25720 26,87880 slovaška krona 34,9883 33,2816 hrvaška kuna 7,48198 7,11701 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 25. septembra 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna nakup prodaja 1,4287 0,7108 7,568 1,4351 163,86 1,6771 7,902 9,320 1,6532 7,57 1,3935 0,6933 7,381 1,3998 159,83 1,6358 7,707 9,091 1,6125 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 25. septembra 2007 Indeks MIB 30: -0,74 delnica cena € var. % AEM 2,555 +0,67 ALLEANZA 9,61 +0,63 ATLANTIA 23,14 -1,87 BANCA ITALEASE 12,38 -5,02 BANCO POPOLARE 16,56 -0,92 BPMS 4,315 -1,03 BPM 10,23 -0,95 EDISON 2,2625 +0,96 ENEL 7,905 -0,39 ENI 25,89 -1,41 FIAT 20,7 -0,58 FINMECCANICA 20,02 +0,56 FONDIARIA-SAI 32,11 -0,43 GENERALI 31,08 +0,65 IFIL 7,265 -0,56 INTESA 5,39 -0,88 LOTTOMATICA 24,99 -2,19 LUXOTTICA 24,07 -2,15 MEDIASET 7,285 -1,69 MEDIBANCA 15,3 -0,80 PARMALAT 2,455 -1,80 PIRELLI 0,857 +1,65 SAIPEM 29,91 -2,06 SNAM 4,38 -0,77 STMICROELEC 11,76 -0,12 TELECOM ITA 2,145 -0,23 TENARIS 18,42 -1,75 TERNA 2,535 +0,08 UBI BANCA 18,69 -0,50 UNICREDITO 5,905 -0,87 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana TRST Sreda, 26. septembra 2007 1 1 slovenija - Vremenoslovci za naslednje dni napovedujejo nove padavine Na prizadetih območjih se bojijo novih poplav Bregovi rek še niso zaščiteni, ljudje pa so zaskrbljeni tudi zaradi možnosti plazov ŽELEZNIKI - Po močnem deževju, ki je pred tednom dni hudo prizadelo posamezne dele Slovenije, se od danes dalje ponovno obeta nekaj deževnih dni. Čeprav meteorologi ekstremno močnih nalivov ne pričakujejo, pa bo tridnevno deževje med sredo in petkom predvsem na območjih, ki jih je prizadela vodna ujma, povečalo nevarnost zemeljskih zdrsov in plazov ter povzročilo naraščanje vodotokov. Kot so v ponedeljek zvečer sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje, je nad severnim Sredozemljem nastal ciklon, ki napoveduje začetek deževnega obdobja v državi. Danes dopoldne bo pričelo rahlo deževati najprej v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Popoldne pa se bodo padavine krepile in zajele tudi vzhodne kraje, najmočnejše bodo predvidoma danes zvečer in v noči na četrtek, jutri zjutraj in dopoldne pa bodo prehodno oslabele. Nestanovitno vreme z občasnimi padavinami se bo nadaljevalo tudi jutri in v petek. Predvidoma se bodo padavine od zahoda ponovno okrepile v četrtek popoldne, v petek pa bodo slabele. Skupaj naj bi v približno 72 urah v večjem delu Slovenije padlo med 40 in 80 mm padavin, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa lokalno celo do 150 mm. Napovedane padavine med prebivalci Železnikov, ki jih je vodna ujma najhuje prizadela, vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost, da bo Selška Sora ponovno prestopila, zaradi prejšnjih poplav slabo zaščitene bregove. V vasi Zali Log v bližini Železnikov pa se zelo bojijo, da bi deževje s pobočij prineslo nanose, ki so po torkovih plazovih še neočiščeni. Podobne bojazni imajo tudi Bohinjci, saj v Soteski grozi, da se bodo utrgali novi plazovi. Zato v vseh teh krajih pospešeno odpravljajo posledice naravne katastrofe. V ponedeljek je v občini Železniki čiščenje prometnic, vodotokov in objektov opravljalo še 350 prostovoljnih gasilcev, 202 vojaka in 15 prostovoljcev. Iz Sore so odstranjevali naplavine in vozila, iz Železnikov pa so odvažali kosovne in druge odpadke. Sočasno se je že začelo popisovanje škode. Na terenu je prisotnih devet komisij za ocenjevanje škode na objektih in štiri, ki bodo ocenile škodo na infrastrukturi. (STA) Na Gorenjskem se bojijo, da bi novo deževje spet prineslo opustošenje, ki so ga doživeli na začetku prejšnjega tedna avstrijska štajerska - Slovenska manjšina Ambiciozni cilji nove predsednice društva Člen 7 Susanne Weitlaner GRADEC - Društvo Člen 7, edina organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, je dobila novo predsednico: Susanne Weit-laner. Volitve so bile v društvu sicer že pred dvema letoma, ker pa sta dosedanji predsednik Branko Lenart in Susanne Weitlaner dobila enako število glasov, sta si delila štiriletno predsedniško dobo. Prvi dve leti je tako društvu predsedoval Lenart, konec pre te kle ga ted na pa je pred sed niš ko krmilo prevzela Weitlanerjeva. Nova predsednica si je ob prevzemu predsedniške funkcije postavila dokaj visoke in zahtevne cilje. Med drugim je napovedala, da naj bi tudi na avstrijskem Štajerskem postavili dvojezične napise. Konkretno naj bi do 20. ob let ni ce usta no vi -tve društva in obenem 10. obletnice Pavlove hiše v Potrni dobili do društvene hiše vsaj dva dvojezična kažipota, pri avstrijski Radgoni in v Potrni. Kasneje pa naj bi vse od avtoceste, od odcepa Vogau-Strass, stali še štirje dvojezični kažipoti. »Ali je v rad gon skem tri kot ni ku mo go če po -staviti tudi dvojezične krajevne table, pa bo treba videti,« je menila nova pred sed ni ca. Po zad njem po pi su prebivalstva leta 2001 je namreč tam šest odstotkov ljudi slovenščino navedlo za občevalni jezik. Od pet odstotkov naprej pa s sodbami na Gra-diščanskem avstrijsko ustavno sodišče že priznava uveljavljanje manjšinskih pravic. V zvezi z dejavnostjo edinega društva štajerskih Slovencev, katerim zagotavlja manjšinske pravice prav 7. člen Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, pa je nova predsednica Susanne Weitlaner še povedala, da hoče nadaljevati z načelom o »odprtosti« društva tudi v bodoče. To naj bi se zr ca li lo pred vsem v prireditvah in kakovosti delovanja. Izboljšati pa hoče tudi pogoje za pouk slovenščine na avstrijskem Štajerskem. V ta namen se bo v prihodnjih tednih in mesecih povezala tako z deželnim šolskim svetom v Gradcu kot tu di z okraj ni mi šol ski mi ob last -mi na južnem Štajerskem. »Vse ka kor me ne in čla ne na še -ga druš tva ča ka še ve li ko de la,« je poudarila nova predsednica in pristavila, da sprejema izzive, ki so povezani s prevzemom predsedniške funkcije. Ivan Lukan Susanne Weitlaner ima z društvom Člen 7 ambiciozne načrte desnica NZ: Illy podoben Titu TRST - Predsednik Dežele Riccardo Illy se obnaša kot pokojni Tito, kije svojčas hotel poslovaniti del Furlanije-Julijske krajine. V to je prepričano Nacionalno zavezništvo, ki se bo -kot pravi deželni svetnik Paolo Ciani - odločno zoperstavilo deželnemu zakonu za zaščito slovenske manjšine. Cianija zelo skrbi zlasti poskus slovaniza-cije Nadiških dolin in Rezije. V zvezi z omenjenim zakonom (obravnava je napovedana za jutri) gre omeniti včerajšnje srečanje med delegacijo kul tur ne ga druš tva Ta Ro za -janski dom in svetniško skupino Državljani za predsednika. Zastopniki iz Rezije opozarjajo na ne var nost, da bi za kon do konč no raz de lil pre bi val ce Rezije od jedra slovenske narodne skupnosti v videmski, goriški in tržaški pokrajini. V Sloveniji od danes prvi brezplačni dnevnik Žurnal24 LJUBLJANA - Avstrijska založniška skupina Styria International AG bo danes v Sloveniji začela izdajati prvi brezplačni dnevni časopis Žurnal24. Predvidena naklada bo znašala 100.000 izvodov, distribucija pa bo v urbanih središčih potekala s pomočjo časopisnih stojal, z ročnim razdeljevanjem in posebnimi torbami, ki bodo nameščene v avtobusih in vlakih. Brezplačni dnevnik bo sprva na voljo v Ljubljani, Domžalah, Kamniku in na Obali, v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu, Novi Gorici, so sporočili iz omenjene družbe, ki ima sedež v avstrijskem Gradcu. Za vsebinsko zasnovo novega časnika bo skrbel odgovorni urednik Goran Novkovic, ki je doslej na poslovnem dnevniku Finance opravljal funkcijo namestnika odgovornega urednika. Časopis bo soustvarjalo 55 novinarjev. Dnevni brezplačnik je oblikoval umetniški direktor pri avstrijskem dnevniku Die Presse Helge Schalk. Že od prejšnjega tedna deluje tudi nov spletni portal www.zur-nal24.si, ki poleg aktualnih novic iz Slovenije ponuja tudi paleto in-fomacij s področja športa, zabave, življenjskega stila in sodobnih video novic in blogov. Odgovorna urednica spletnega portala je Milena Kalacun Lapajne, ki bo skupaj s svojimi 25 novinarskimi sodelavci oblikovala spletne novice. Styria International je 100-od-stotna lastnica podjetja Žurnal media in ima v Sloveniji v lasti še 25,7-odstotni delež druge največje časopisne hiše Dnevnik, 25-odstotni delež v založniški hiši Adria Media Ljubljana, ki izdaja revije, ter 40-odstotni delež v enem od največjih slovenskih spletnih portalov bolha.com. Styria v Sloveniji že izdaja tednik Žurnal. »Soseda Slovenija« se je predstavila v Beljaku BELJAK - Dobrih 100 dni pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji je v ponedeljek zvečer v hotelu Park v Beljaku na Koroškem potekal »Slovenski dan« pod geslom »Evorpa na gostovanju«. Na izredno dobro obiskani prireditvi je bila glavna pozornost namenjena kulturi, komunikaciji in kulinariki, organizatorji pa so bili koroška sekcija Avstrijsko-slovenske družbe, slovenski generalni konzulat v Celovcu in Slovenska turistična agencija. divača - Odprli razstavo fotografij Bogdana Macarola Pot k soncu Razstavljena dela predstavljajo utrinke iz življenja skupnosti Srečanje v Vremski dolini DIVAČA - V avli Občine Divača so odprli razstavo fotografij pod naslovom Pot k soncu - utrinki iz življenja Skupnosti Srečanje, s katero se predstavlja fotograf sežanskega Fotokluba Žarek Bogdan Ma-carol, doma iz Dutovelj, sicer zaposlen v Ljubljani. Odprtje razstave pomeni zaključek uspešnega projekta Za mladost brez drog, ki so ga pričeli marca in pri katerem sodelujejo občine Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Pivka, Postojna, Sežana in Zavod Pelikan Karitas. Razstavo v divaški občini krasi tudi lepa zloženka, ki predstavlja avtorja in njegovo delo. Fotografu je čestital in pohvalil njegovo strokovno in ostro fotografsko oko tudi divaški župan Matija Potokar. O avtorju in njegovem delu sta spregovorila Nataša Macarol in Nejc Ivančič, član sežanskega FK Žarek, kije med drugim poudaril, da je Macarol uspešen fotograf, je pa tudi biolog in dopisnik, predvsem pa človek, ki mu veliko pomeni Kras in je razpet med Ljubljano in Krasom. Bogdan Macarol, ki fotografira že od začetka 80. let, se je leta 2000 s pojavom di- gitalne tehnologije zapisal tovrstni fotografiji in odtlej si je ustvaril bogat osebni arhiv fotografij. Pokriva širok spekter tematskih področij, največ pa se kot dopisnik časopisov ukvarja z reportažno fotografijo. Njegove fotografije zasledimo tudi v turističnih in drugih predstavitvenih materialih ter tudi na internetu in drugod. Doslej se je predstavil na treh samostojnih in prav tolikih skupinskih razstavah. »V naš klub je pred leti prav Bogdan zanesel zametke digitalne revolucije, prinesel je tudi organizacijsko revolucijo. Tudi po njegovi zaslugi ima FK Žarek danes zavidljiv sloves. Gotovo je fotograf z največ posnetki v našem klubu. Skoraj ni dogodka, na katerem ne bi bil prisoten s svojo fotografsko opravo. Čez mnoga leta bomo Bogdana Macarola cenili tudi zaradi neizmerne arhivske vrednosti njegovih fotografij,« je o tem strastnem fotografu povedal Ivančič. V Divači se Macarol predstavlja s serijo dvajsetih fotografij velikega formata, ki jih je (skupno jih je osemsto) posnel ob svojih druženjih s fanti iz don Pierinove skupnosti v Vremski dolini. Obiskal jih je večkrat ob različnih priložnostih v okviru akcije Za mladost brez drog. Tako prevladujejo reportažne in portretne fotografije. Sporočilo razstave je naslednje: vedno obstaja upanje, na nebu se razpirajo oblaki in sonce vstaja izza gore. Bogdan Macarol je te mladeniče spremljal na nji- hovi poti k soncu. Odprtja razstave so se udeležili tudi očetje akcije Za mladost brez drog, in sicer Ervin, Alojz in Zvone. Prav slednji, ki je tudi koordinator slovenskih komun in veliko svojega časa posveča skrbi tistim, ki rabijo pomoč, je pohvalil Macarolovo delo. Olga Knez Divaški župan Matija Potokar (levo) in Bogdan Macarol olga knez TRST Sreda, 26. septembra 2007 1 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it opčine - Poseg Budina na srečanju s kandidatom za deželnega tajnika DS Zvechom »V DS morajo biti vsi Slovenci enakopravni« Zavrnitev liste SSk po mnenju Budina tehnično neoporečna, a vrata ostajajo še odprta V Demokratski stranki morajo biti vsi Slovenci enakopravni in si vsi skupaj deliti odgovornosti. Dejstvo, da je tehnični odbor zavrnil listo stranke Slovenske skupnosti za DS, je iz formalnega in tehničnega vidika neoporečno. SSk ni bila pripravljena razpustiti stranke, kot se je to že zgodilo z drugimi, npr. z Dipietrovo Italia dei valori. Ali si pač v novi stranki ali zunaj nje. In to velja še zlasti za DS v deželi FJK, ki mora biti originalna v primerjavi z državno in dokazati oziroma dati zgled, da je me-detnično sožitje mogoče. Sicer bo za SSk mogoče upoštevati možnost, da lahko iz tehničnega vidika postopoma pristopi k DS, toda iz političnega vidika mora biti jasno, da so Slovenci v DS vsi enaki in vsi skupaj v isti stranki. To je poudaril podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino, sicer kandidat na deželnih listah slovenske komponente Levih demokratov Miloš Budin, ki se je včeraj popoldne udeležil javnega srečanja s kandidatom za deželnega tajnika DS Brunom Zvechom. Srečanje je bilo v prostorih Doma Brdina na Opčinah in ga je priredila slovenska komponenta LD iz tržaške pokrajine. Udeležili so se ga kandidati na deželnih listah iz vrst slovenske komponente, prisotna pa je bila tudi Tamara Blažina, ki kandidira na državni listi. Na srečanju, ki ga je povezoval pokrajinski koordinator LD Uroš Koren, je tudi stekla nabiralna akcija za prispevke za obnovo bolnice Franje. Zvech je na Opčinah predstavil svoj programski dokument in med drugim naglasil, da nima nič z izključitvijo SSk. Nasprotno, čim več ljudi in v tem primeru Slovencev vstopi v DS, tem bolje je, pa čeprav podpirajo drugega kandidata za deželnega tajnika, tj. Gianfran-ca Morettona. Zvechov program temelji vsekakor na štirih pomembnih točkah, ki jih je tudi podrobno razčlenil. Na seznamu so vloga FJK v Evropi in tesno sodelovanje z Republiko Slovenijo v luči širitve Evropske unije na Balkan, politike, vezane na večkulturnost in večetničnost v luči integracije, krepitev cestne, železniške, pristaniške, energetske in računalniške infrastrukture ter nenazadnje inovacijski welfare, ki mora odgovarjati potrebam in zahtevam vseh. Glede same DS j e Zvech poudaril, da bo za njen uspeh temeljno v prvi vrsti sodelovanje ljudi oz. množična udeležba na primarnih volitvah, ki bodo 14. oktobra. Imena kandidatov so v tem smislu postranskega pomena. Razpravo je nato uvedel podtajnik Budin in poudaril, da morajo biti člani DS vsi enaki in mora to še zlasti veljati za Slovence in Slovenke. Sicer je v Italiji val protipolitike, ki ga skuša marsikdo izkoristiti. Tako razpoloženje je vsekakor vselej obstajalo, kot so vselej obstajali tisti, ki zatrjujejo, da politiki le kradejo in izkoriščajo. Zdajšnji val skušajo izkoristiti tisti, ki bi radi vrgli Pro-dijevo vlado, je menil Budin. In tu ni govor le o Grillu, za tem je tudi druga podpora, kot to dokazuje npr. prostor, ki ga Grillu posvečajo časopisi. Toda Prodi-jeva vlada sprejema na gospodarsko-fi-nančnem in na drugih področjih ukrepe, ki že dolga leta niso bili sprejeti in ki so za Italijo velik korak naprej. Dobro vladanje je torej prvi odgovor na natolcevanja. Drugi odgovor je oblikovanje Demokratske stranke, ker hoče mnogo ljudi preseči razdrobljenost, ki šibi koalicijo. Zavrnitev SSk je stvar zakompli-cirala, je dodal Budin. SSk namreč ni bila pripravljena razpustiti svoje stranke. Zato je bila predstavitev liste formalno in tehnično nemogoča, ker »fizična« prisotnost tako zunaj kot znotraj stranke ni mogoča. Postavilo bi se namreč vprašanje, kdaj si zunaj in kdaj znotraj. Toda stranke so odgovornost, je poudaril Budin. V skupni stranki so skupni Srečanja se je udeležil tudi Miloš Budin (skrajno levo), desno pa Bruno Zvech med posegom kroma rezultati, a tudi skupne odgovornosti: »Ne moreš zato biti zraven le, ko j e trgatev in ko se toči vino. Zraven moraš biti od setve do žetve.« Demokratska stranka v FJK mora biti originalna, meni Budin, ker jo sestavljajo predstavniki več etničnih skupin. Evropo so zgodovinsko zaznamovali etnični konflikti. Zato je treba zdaj dokazati, da je medetnično sožitje mogoče. In dokaz morajo dati v prvi vrsti stranke oz. politika. Znatno lažje se je organizirati na etnični osnovi, težje je to storiti na medetnični in enakopravni ravni. V tem smislu bomo gradili DS, je ugotovil Budin, kjer bodo vsi enakopravni in torej tudi Slovenci. Nasprotna izbira, pravi podtajnik, bi bila nerazložljiva za vsako zdravo pamet. SSk sicer izhaja iz drugačne tradicije. V preteklosti so bili težki časi in je bil takrat obstoj etnično osnovane stranke razumljiv, toda danes so razmere popolnoma drugačne. »Delimo si zato vse odgovornosti,« je na gla sil Bu din in do dal, da os ta -ja odprta možnost postopnega vstopa SSk v DS. Toda jasno mora biti, da so v isti stranki vsi skupaj in vsi enakopravni. Stvar se skratka da rešiti, čeprav je tehnično neoporečno, da »ali si noter ali si zunaj«. Aljoša Gašperlin Tovorna ladja brez potrebne opreme Inšpektorji tržaške pristaniške kapitanije so včeraj pregledali veliko tovorno ladjo, ki prevaža železo. Zaradi številnih nepravilnosti v zvezi z mednarodnimi varnostnimi določili in površne pripravljenosti posadke so se odločili, da ladjo zaustavijo v pristanišču. Odpluti ne bo smela, dokler ne bo prišlo do ustreznih popravil; slednja naj bi opravili približno v tednu dni. Gre za 87-me-trsko in dva tisoč ton težko ladjo Lady Mais, na kateri vihra severnokorejska zastava. Ladja, ki je bila zgrajena leta 1971, je priplula iz Alžirije, deset članov posadke prihaja iz raznih držav, lastnik pa je iz Združenih arabskih emiratov. Februarja letos so jo iz podobnih razlogov že ustavili v pristanišču v Chioggi. Tržaška pristaniška kapitanija je letos zaradi nespoštovanja varnostnih norm ustavila že 12 ladij, vse so prihajale iz držav zunaj Evrope. Nov naslov sindikata Spi za kraško območje Sindikat upokojencev Spi Cgil za kraško območje sporoča svojim članom, da se bo od 1. oktobra sedež pomaknil na naslov Križ 401 (gostilna v parku); deloval bo vsak ponedeljek in sredo od 8.30 do 10.30. Občni zbor tržaškega Lions kluba Člani kluba Lions Trieste Europa sklicujejo v petek, 28. septembra, ob 19.30 občni zbor v prostorih hotela Daneu na Opčinah. Na dnevnem redu sta poleg predsedniškega poročila Daria Stechina tudi odobritev bilance in volitve novih organov. Sledila bo tradicionalna družabnost. Posvet o ornitologiji Na Pomorski postaji se bo danes (z uradnimi pozdravi, ki bodo ob 9.30) začel 14. državni posvet o ornitolo-giji, ki ga prireja društvo za zaščito narave CoNa v sodelovanju z italijanskim centrom za ornitološke študije CISO. Do nedelje se bo srečanja udeležilo več kot 400 gostov iz Italije in mnogih evropskih držav. Govora bo o mreži zaščitenih območij v deželi FJK, ukrepih na kmetijskih območjih in pašnikih, vizualnih zaznavah nočnih ptic, spremenljivosti reproduktivnega procesa, situaciji ptic na italijanskih otokih in še o marsičem. sv. jakob - Novo krožišče med Istrsko ulico in ulicama Ponziana in Montecchi Promet varnejši, trgovci pa razočarani Semafor bi bil boljša rešitev! - Po mnenju odbornika Bandellija pa naj bi začasno krožišče do prihodnjega julija postalo definitivno Prometne novosti niso vsem po godu kroma Šentjakobčani so včeraj zjutraj dobili novo krožišče. V noči s ponedeljka na torek je namreč skupina delavcev s pomočjo občinskih gasilcev postavila kakih 250 nižjih varnostnih ograj (vsaka vsebuje 30 litrov vode), ki jasno omejujejo začasno krožišče med Istrsko ulico in ulicama Ponziana ter Montecchi. Kot je včeraj dopoldne na licu mesta pojasnil občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, spadajo tudi omenjena dela na tej pomembni prometni arteriji v okvir splošne preureditve šentjakobskega rajona, začenši s parkirišči na trgu pod cerkvijo. Po odbornikovem mnenju bo promet po Istrski ulici s pomočjo novega krožišča varnejši in povsem boljši, dela pri Sv. Jakobu pa naj bi se zaključila naslednje leto julija in kaže, da bo takrat tudi sedanje začasno krožno križišče postalo definitivno, se pravi, da bodo uredili stalen prometni otok in vse potrebne strukture. Posebno bližnji stanovalci in lastniki gostinskih oziroma trgovskih obratov pa si tega nikakor ne želijo. Nova cestna ureditev jih je povsem razburila, saj je za večino celo moteča. Med mimoidočimi po Istrski ulici ni bilo slišati nič kaj laskavih besed, šentjakobski trgovci pa so si edini, da je cestna novost velika napaka. »Priznati je treba, da bo pro met naj brž pre cej bolj olaj šan in te -koč. Doslej je bil predvsem vozilom, ki so prihajala iz ulice Ponziana, dostop na Istrsko ulico skorajda onemogočen... Za trgovce in njihovo poslovanje pa je to popoln polom, katastrofa!« je izpostavil lastnik športne trgovine. Prometna novost je ukinila vsa parkirišča tako za avtomobile kot za motorna kolesa na obeh straneh Istrske ulice v višini krožišča in posledično odpravila vse parkirne prostore za dostavo s tovornimi vozili in pa tiste za invalide. »Ze res, da se je treba na vsako novost postopoma privaditi, ta je pa res grozljiva!« je ocenila lastnica trafike. Podobnega mnenja je bil tudi upravitelj živilske trgovine in dodal, da vse to spada v večji finančni načrt, ki bo podprl le delovanje bližnjega pokritega parkirišča. Krožišče je povzročilo nekaj nevšečnosti tudi voznikom avtobusov - je dodal - ki le s težavo sledijo na cestišču zarisanim rumenim črtam, večkrat jih morajo celo prekoračiti in zato zavoziti na obratni vozni pas, to pa je izredno nevarno. »Opeharjeni bomo! Izgubili bomo veliko strank, med prvimi seveda tiste, ki so vozilo za trenutek pustile sicer na nedovoljenem mestu in skočile v trgovino,« je potožil trgovec z usnjem. »Mnogi ne bodo tovrstnih določil spoštovali. Tovornjaki in avtomobili bodo parkirali na avtobusne postaje, potem pa se bo promet še dodatno zakompliciral,« je bila kritična prodajalka zelenjave. Primerna rešitev bi bila po mnenju vprašanih le semafor, tega pa občinski urbanistični izvedenci sploh niso vzeli v poštev ... Opozoriti velja še na nekatere spremembe: z ulice Montecchi se po novem lahko obrne le desno proti Trgu Sv. Jakoba, Istrska ulica pa ni več prednostna, tako da bo treba biti nadvse previdni pri prečkanju krožišča in pozorno upoštevati cestno signalizacijo. (sas) / TRST Sreda, 26. septembra 2007 7 tržaška občina - Desna sredina izglasovala rebalans proračuna Pokopališke dejavnosti: milijon evrov manj kot predvideno Tudi pri globah »zgrešeni računi«, vendar v dobro občinske blagajne Tržaški občinski svet je na pone-delj ko vi seji z gla sovi des no sre din ske ve či ne odob ril rebalans pro ra čuna, ki ga je predstavila Dipiazzova uprava. Re balans je bil potre ben, ker se je izkazalo, da so bi le ne katere postavke v pro ra čun skem do ku men tu zgrešeno zastavljene. Tako je v razpravi svetnik Stran ke ko munis tič ne pre no ve Iz tok Fur la nič opo zo ril na »prora čun ski primanjkljaj« v višini celega milijona evrov iz postavke prejemkov za pokopališke storitve. Občinska uprava je v proračunu predvidevala, da bo iz tega iztržila milijon 600 tisoč evrov, v res ni ci pa jih bo le 600 ti soč. Ob tem se je Furlanič duhovito ocenil, da sta za tolikšen primanjkljaj možni dve raz la gi: pr vič, da ob čin ska upra va upravlja tako dobro, da nočejo Trža-čani več umi ra ti, ali pa - dru gič - da upravlja tako slabo, da se ljudje bojijo umreti. Svetnik Furlanič je opozoril še na drug zgrešen račun mestne uprave, tokrat v prid mest ne bla gajne: ob či na bo od glob iztržila letos 500 tisoč evrov več kot je bila prvotno predvidela. Taka nihanja pri ocenjevanju prihodkov od glob pa niso novost. Tudi lani je občinska uprava zgrešila račun, takrat se je uštela za milijon evrov (v škodo blagajne). Iz česar izhaja, je oce nil še Fur la nič, da mest ni upra vi-telji nimajo jasnih pojmov pri ocenjevanju predvidenih prihodkov. Predstavnik SKP se je ob regnil tudi ob tako ime no vano »ra ci o na li za-cijo« šolskih prevozov. Mestna uprava je z letošnjim proračunom (prvič) uvedla plačilo šolskih avtobusov. Staršem novost ni bila po godu, zato je večina izpisala svoje otroke, da niso v drugem polletju več koristili šolskih avtobusov. Pomeni, da je bila tarifa te storitve previsoka in nevzdržna za povprečno družino, je ocenil Furlanič, ki se je zatem ob regnil še ob postavko javnih del. Občinski odbor je po-sve til ve li ko pozor nos ti šport nim de -javnostim (šest napovedanih javnih posegov), manj pa šolskim (le en poseg). Za svetni ka SKP je tako zapostavljanje šolstva nesprejemljivo. Pa tudi z ze le njem ni nič bolj še. V Trstu je že itak ma lo ze le nih površin, občinska uprava pa izdaja gradbena dovoljenja za uničenje še tistih ma lo ze le nih ko ti čkov, ki so še ostali, kot je primer novih ljudskih gradenj pri Sv. Ani, pa tudi novih luksuznih stanovanj nad barkovljansko obalo. nepremičnine - Sprejem zastopnika družbe na županstvu Ameriški finančni kolos Carlyle kupil zgodovinsko palačo Tergesteo Stavbo bodo obnovili, načrta še ni - Grupa Carlyle ustvarja dobiček zlasti z obrambno industrijo Sloviti palači Tergesteo (foto Kroma, posnetek iz istoimenske galerije), ki stoji na Borznem trgu od leta 1842, naj bi se pisali lepi časi. Tik pred poletjem jo je namreč kupila mednarodna private equity družba The Carlyle Group, ki se med drugim ukvarja s kupoprodajo nepremičnin in njihovo obnovo. V sinji dvorani tržaškega županstva je župan Roberto Dipiazza včeraj sprejel predstavnika omenjene družbe Guida Au-dagno. Grupa Carlyle je preko enega svojih številnih nepremičninskih skladov odkupila 98 odstotkov delnic družbe Finrex spa, ki je lastnica prestižne tržaške stavbe. Guido Audagna, Managing Director družbe za Italijo (italijanski sedež se nahaja v Milanu), ki o ceni posla ni želel govoriti, je pojasnil, da podjetje še ni izdelalo načrta o obnovi poslopja. Cilj družbe je seveda ustvariti dobiček, hkrati pa želi ovrednotiti kupljene stavbe. Za obnovo palače Tergesteo in njene galerije obstaja več možnosti: snovanje luksuznega hotela, ureditev uradov in prestižnih stanovanj ter trgovin ipd. Poudaril je, da je družba prisotna na celotnem italijanskem teritoriju, pri tem pa je enako pozorna na velika in manjša mesta. Palača Tergesteo je bila po njegovem dolgo časa zanemarjena, zato bi ji radi vrnili zgodovinski sijaj, po možnosti z večnamenskim prostorom. Ni izključil možnosti, da bi družba v prihodnosti ponovno investirala v Trstu, morda tudi v Starem pristanišču. Župan Dipiazza je izrazil svoje zadovoljstvo nad novostjo in nad situacijo v Trstu nasploh, »saj se bližamo padcu meja polni optimizma«. V zvezi z namembnostjo palače Tergesteo je opozoril na dejstvo, da je hotelska ponudba v Trstu dokaj pomanjkljiva. Gostu je ob koncu izročil knjigo s fotografijami zgodovinskih poslopij našega mesta. Grupa Carlyle je ameriški finančni kolos, eno glavnih t. i. private equity podjetij. Private equity je sred- stvo, ki s pomočjo posojil omogoča neki družbi, da vnese kapital v drugo družbo (»target«). Investitor se zaveže, da bo v srednjem ali dolgem roku zapustil target, pri tem pa bo vrednost povečana in dobiček zagotovljen. Družbo je ustanovila leta 1987 trojica William Conway, Daniel DAniel-lo in David Rubinstein. Prisotna je na vseh celinah, njen poslovni promet obsega trenutno 75,6 milijard ameriških dolarjev. Družba je baje blizu ameriškemu vladnemu aparatu, nadzoruje pa 55 skladov, ki delujejo na raznih področjih: najbolj dobičkonosna posla sta obrambna in letalska industrija (leta 2003 je med drugim odkupila od Fia-ta podjetje Avio). Od svoje ustanovitve je Grupa Carlyle investirala 34 milijard »equity« dolarjev v 686 operacij, za skupno vrednost 157 milijard dolarjev. Nazadnje je ojačila svojo prisotnost na italijanskem nepremičninskem trgu, v deželi FJK je že kupila nekatera stanovanjska poslopja v Vidmu in Gorici. (af) občina trst Svojevrsten boj proti VVI • revščini Tržaška občina se ne bo pridružila pohodu za mir od Peru-gie do Assisija. Tako je v ponedeljek zvečer sklenila mestna skupščina z zavrnitvijo resolucije, ki jo je predlo žil svetnik Levih de mo -kratov Tarcisio Barbo. V resoluciji je bilo zapisano, da se je letošnja pobuda pohoda za mir nanašala na »udejanjanje vseh človekovih pravic za vse« in na boj proti revščini. Sovpadala je s 60-letnico razglasitve mednarodne deklaracije o človekovih pravicah in s 60-letnico italijanske ustave. Torej: mirovni pohod ni bil uperjen zgolj proti vojnam in vojnim grozotam, temveč in predvsem za zašči to člo ve ko vih pravic in za boj proti revščini, za kar se je v pre teklih me secih an -gažiralo na tisoče tržaških dijakov in študentov. Takrat so se srečali tudi z ob čin skim odbor ni kom za šolstvo Giorgiom Rossijem, ki jim je pazljivo prisluhnil. Vsa pre pri čevanja svetni -kov leve sredine v upravičenost zahteve po pridružitvi tržaške občine k miroljubni pobudi v Um-briji, so bila zaman. Edinole svetnik sre din ske UDC Ro ber to Sas -co ji je prisluhnil in jo podprl. Kljub temu je bila resolucija zavrnjena z 21 glasovi desne sredine proti 15 glasovom svetnikov levosredinske opozicije in Roberta Sasca. Tarcisio Barbo je včeraj ocenil, da je bila odločitev mestne skupščine zelo klavrna. Desnosre-dinski svetniki so ga razočarali tudi zato, ker bo mestna uprava v petek podelila častno mestno priznanje don Mariu Vatti, človeku, ki se celo življe nje bori za pra -vice najbolj revnih in šibkih in je s svojim delovanjem postal v tej zvezi prava »mestna institucija«. Doslednost, pa taka, je o ponedeljkovem glasovanju desne sredine, poudaril občinski svetnik Levih de mo kra tov, in ob tem ome nil še ne katere dru ge tovrst -ne primere, s katerimi se je »izkazala« Dipiazzova uprava: od pregona revežev do odstranitve prodajalke vijolic v mestnem središču. »Gre za res svojevrsten boj proti revščini,« je ocenil Tarcisi-o Barbo. občinski svet - Resolucija o redarjih SKP z Dipiazzo Namesto mestnih redarjev naj bi sprejeli na delo socialne delavke Njegova večina hoče eno, župan Dipiazza predlaga drugo in pri tem pridobi nepričakovano podporo Stranke komunistične prenove, ob koncu pa zmaga večina (s podporo dela leve sredine). Zgodilo se je med ponedeljkovo sejo tržaškega občinskega sveta. Desnosre-dinska večina in svetnik Občanov Roberto Decarli sta predložila resolucijo, v kateri sta pozvala župana, naj sprejme v službo 23 mestnih redarjev, ki so še ostali na lestvici natečaja za to delovno mesto. Župan Dipiazza ni bil z resolucijo prav nič zadovoljen. Poudaril je, da za sprejem novih mestnih redarjev na delo ni denarja. Dovolj ga je le za sprejem na delo 20 socialnih delavk. Ko bi hoteli vzeti v službo vseh 43 kandidatov (mestne redarje in socialne delavke), bi morali imeti na razpolago milijon 600 tisoč evrov letno. Razpoložljivih pa je le 800 tisoč evrov, kar zadošča za socialne delavke. Z županom je takoj potegnil svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič. Ocenil je, daje izbira pravilna, Iztok Furlanič saj je mestnih redarjev že itak preveč, če jih je kar pet potrebno za »pregon« pro -dajalke cvetja po ulicah. Ko je Dipiazza uvidel, da njegov predlog o zaposlitvi socialnih delavk ne bo prodrl, je - vidno jezen na svoje des-nosredinske partnerje - zapustil dvorano. Občinski svet je resolucijo odobril z glasovi desne sredine (brez predsednika mestne skupščine Sergia Pacorja), Levih demokratov, Marjetice in Občanov. Proti so - ob Pacorju glasovali še Furlanič in Marino Andolina (oba SKP) ter Alfredo Racovelli (Zeleni). zdravstvo - Pobuda tržaške škofijske Karitas Zobozdravniška ambulanta za manj premožne prebivalce Posnetek nove brezplačne zobozdravniške ambulante kroma Tržaška škofijska Karitas je včeraj odprla nov objekt. Zobozdravniška ambulanta pri Sv. Jakobu bo namenjena občanom in tujcem v finančni stiski, saj bodo storitve popolnoma brezplačne. Ambulanta se nahaja v sprejemnem domu Teresiano v Istrski ulici št. 71, poimenovali pa so jo po zdravnici in dolgoletni Karitasovi prostovoljki Lidi-i Simoni, ki je umrla aprila letos. Zobozdravniki, zobotehniki in prostovoljci bodo spočetka prisotni dvakrat na teden po dve uri, pacienti se bodo morali najprej oglasiti pri svetovalnici škofijske Karitas. V ambulanti bodo zdravili ustne bolezni ter opravljali diagnoze, manjše kirurške posege in podobno. Odprtja so se udeležili tržaški škof Evgen Ravignani, škofijski pooblaščenec za dobrodelne pobude Giorgio Ragazzoni in direktor škofijske Karitas Mario Ravalico. Novo storitev so omogočili sponzorji Fundacija Casa-li, Fundacija CRTrieste, konzorcij obrtnikov CATEA in Banca Popolare di Vi-cenza. 8 Sreda, 26. septembra 2007 TRST / slovensko stalno gledališče - Studio Art stopa v drugo leto Po lanskoletnem uspehu šolo utrditi in izpopolniti Tudi letos bodo tečaji na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji - - Ambicioznejši načrti Po lanskem uspešnem debiju, ki ga je doživela gledališka šola Studio Art, so se pri Slovenskem stalnem gledališču odločili, da tudi letos nadaljujejo z njeno pedagoško-izobraževalno ponudbo. Oktobra bodo tako v Gorici, Špetru in Trstu ponovno stekle dejavnosti Studia Art, pobudo pa so včeraj predstavili v tržaškem Kulturnem domu. Po uvodnem pozdravu predsednika upravnega sveta Borisa Kureta, je o pomenu gledališke šole spregovoril ravnatelj Tomaž Ban. Pojasnil je, da je lanski zelo uspešen začetek presenetil vodstvo Slovenskega stalnega gledališča, obenem pa ga tudi izredno razveselil, saj je dokaz, da na desetine mladih goji veliko ljubezen do te at ra. Tu di za to so pri SSG pre -pričani, da se mora delovanje Studia Art dodatno razviti. Vprašanje je, kako preiti od gledališkega tečaja do prave šole, ki bi lahko zadostila prvenstvenemu smislu in cilju: omogočiti investicijo v bodočnost Slovenskega stalnega gledališča. Kajti čeprav imajo gledališki tečaji vrsto stranskih učinkov (gojijo ljubezen do gledališča in izbrano slovensko govorico, da mlade približajo vsem platem gledališkega življenja), ostaja osnovni cilj »kadrovanje« novih talentov. Zato je bodočnost Studia Art odvisna tudi od sodelovanja naših krovnih organizacij in kulturnih zvez: Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij se je izrecno zahvalila Maja Lapornik, ki bo tudi letos koordinirala delovanje Studia Art. »Nujno je, da se v tem svojem drugem letniku delovanja še tesneje in konkretneje naveže na kulturne krovne organizacije in postane tako idealni most med delovanjem ljubiteljske kulture in profesionalnim gledališčem.« Kot rečeno, se bodo dejavnosti odvijale v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci, in prav to je po mnenju koordinatorke veliko bogastvo šole. O vseh praktičnih plateh tečajev bodo podrobneje spregovorili na srečanju, ki se bo v petek, 5. oktobra, (ob 16.uri) odvijal v SSG: vabljeni so lanski tečajniki in novi mladi navdušenci (od 14. leta dalje). Tudi letos bodo tečajniki osvajali govorno tehniko in se posvečali umetniški besedi, spoznavali dramsko igro, gib, govorico telesa, petje in ples, razpravljali o dramatiki, odkrivali elemente scenografije in kostumografije, sledili oblikovanju luči in zvoka. Skratka, doživljali gledališče v najširšem možnem smislu. Mentorji bodo priznani gledališki ustvarjalci, med katerimi je Maja Lapornik izrecno omenila »tri stebre naše gledališke didaktične dejavnosti: Sergeja Verča, Borisa Koba-la in Marjana Bevka«. Če so lanski tečajniki pripravili zanimivo zaključno produkcijo, pa ima letos Studi Art nekoliko bolj ambiciozne cilje, med katerimi izstopa izpeljava Tedna mladinske gledališke ustvarjalnosti. Če je lani moral Studio Art »opravičiti svoj ob stoj in na memb nost, je le tos naša prvenstvena naloga ta, da to šolo na teritoriju utrdimo in še dodatno povečamo kvaliteto njene ponudbe,« je povzela Lapornik. Podobnega mnenja j e bil tudi Sergej Verč, ki je poudaril, da je stabilizacija in utrditev šole želja tudi mentorjev in gojencev, medtem ko sta mlada Patrici-ja Jurinčič in Jure Kopušar povedala, zakaj naj se njuni vrstniki odločijo za vpis v Studio Art: ker so gojenci šole kot »velika družina, ki ljubi gledališče in v kateri vladajo prijateljski odnosi«, in ker jih ta šola uvaja v gledališki svet in jim nudi edinstveno priložnost, da odkrivajo vse, kar je povezano z gledališčem. Tudi spoznanje, da igralka ali igralec ne potrebujeta samo talenta, ampak tudi trdo delo in znanje, kot vztrajno ponavlja Maja Lapornik ... Poljanka Dolhar Lapornikova, Ban in Kuret med včerajšnjo predstavitvijo kroma Harmonikarsko tekmovanje »Fisa...armonie« V soboto, 29. in nedeljo, 30. septembra, bo potekala v Trstu peta izvedba mednarodnega harmonikar-skega natečaja »Fisa...armonie«. Natečaj prirejata kulturno društvo Al-tamarea in Glasbena matica v sodelovanju s harmonikarskim orkestrom Gm Synthesis 4 in glasbenim združenjem Cluster. Natečaj je namenjen harmonikarjem, harmoni-karskim komornim skupinam in harmonikarskim orkestrom. Pobuda od samega začetka prikliče v naše kraje najboljše harmonikarje iz raznih držav. Natečaja se bo letos udeležilo 32 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Srbije. Avdicije udeležencev tekmovanja se bodo začele v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto zjutraj z nastopom koncertantov in najmlajših solistov ter nadaljevale popoldne s starejšimi solisti. V nedeljo zjutraj se bodo v Finžgarjevem domu najprej pomerili koncertanti, nato komorne skupine in nazadnje še harmonikarski orkestri. Važnejši dogodki se bodo odvijali v luteranski cerkvi, kjer bo v soboto zvečer koncert lanskega zmagovalca tekmovanja, har-monikarskega tria Slo A3 iz Murske Sobote, za katerega vlada še posebno zanimanje in v nedeljo popoldne z nagrajevanjem udeležencev in zaključnim nastopom prvouvrščenih. (E.K.) Razpis Občine Dolina Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javno selekcijo na podlagi naslovov in izpitov za kritje enega mesta s polnim delovnim urnikom za določen čas (18 mesecev) izvedenca v znanstveni stroki - D kategorija ekonomski položaj D1 - tehnični izvedenec. Pogoji za pripustitev k selekciji: Univerzitetna diploma po prejšnji ureditvi iz geologije, biologije, naravoslovnih ved in okol-jskih ved ali ena od sledečih specialističnih diplom v razredih 86/S - 6/S - 68/S - 82/S; znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu, tel. št. 0408329242/240 e-mail: »personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it« ter na spletni strani »www.sandorligo-dolina.it«. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13.uri, dne 10. oktobra 2007. trgovinska zbornica - Predstavitev knjige časnikarja Tonija Capuozza Adios ali slovo od iluzij Ob avtorju so se srečanja udeležili tudi general Gerometta in docent mednarodnega prava Cecchini - Vojne in spopadi glavna tema pogovora Adios. Slovo od preteklosti, od prvih korakov po delovni poti, od življenjskih izkušenj, pa tudi slovo od sanj in utopij, ki so zaznamovale generacijo mladih v letih '70. Adios je namreč naslov knjige, ki se je rodila izpod peresa novinarja Tonija Capuozza s podnaslovom »Il mio viaggio attraverso i sogni perduti di una generazione«. Ob prisotnosti avtorja samega so jo v ponedeljek predstavili tudi v Trstu. Na srečanju v Trgovinski zbornici, ki ga je vodil novinar Roberto Vitale, so posegli tudi general konjeniške brigade Poz-zuolo Paolo Gerometta in docent mednarodnega prava na tržaški univerzi G.L. Cecchini (foto Kroma). O svoji knjigi je najprej spregovoril sam avtor, novinar Toni Capuozzo. Svoje pisanje je opravičil kot potrebo po razmisleku, po pogovoru s samim seboj, potrebo, ki se najbrž porodi vsakemu izmed nas. Adios je pripoved o koncu sedemdesetih let, ko se je Italija znašla na robu krize, ko se je iz globoke zmede rodil oboroženi boj in ko so nekateri ubrali pot zasvojenosti z mamili. Capuozzo jo je takrat mahnil v Južno Ameriko željan pristne demokracije in spoznavanja različnih kultur. V svojem popotovanju mimo revolucionarnih Nikaragve, Salvadorja, Kube in Argentine pa se je moral soočiti s spopadi ter se večkrat sprijazniti z žalostjo in nezadovoljstvom; spoznal je drugačno mišljenje, ki ga je seveda primerjal s svojim. »Gre za zbirko spominov oziroma pripovedi, v katerih sem želel biti dosleden in lojalen do tega, kar sem takrat videl in doživel. Odpotoval sem namreč poln iluzij in pa zgrešenih prepričanj, ki sem jih tekom potovanja spremenil in si brez sramu priznal, da sem zgrešil,« je opozoril avtor. V mislih je imel predvsem vojaške kontingente v tujih državah. Kot je pojasnil, je bil vojaškemu delovanju precej nenaklonjen. Ko pa je na svoji koži spoznal njihovo delovanje, njihovo koristnost, ki lahko tudi pripomore k ponovni vzpostavitvi miru, je svoje ideje spremenil. O samih mirovnih misijah je za njim spregovoril poveljnik italijanskega kontingenta v Bližnjem vzhodu, točneje v Libanonu, general Gerometta. Najprej je pojasnil načela, ki vodijo tovrstne misije, vrednote, ki jih mladi vojaki gojijo s spoštovanjem in ten-kočutnostjo; vojaško delovanje mora biti dolgotrajno in se nikakor ne sme s silo vriniti v tuje realnosti, vendar mora vselej ohraniti verodostojnost. Svoje poglede tako na vsebino Capuozzove knjigo kot tudi na širše vprašanje mednarodnega prava je izpostavil docent Cecchini. Sam je Capuozzov Adios interpretiral kot slovo od nasilja, vojn in spopadov, ki pa so človeku prirojeni, mediji in politika pa jih neprimerno izrabljajo. Spregovoril je o preventivni vojni in pa preventivni obrambi, ki ju večkrat enačimo, v bistvu pa sta si povsem nasprotujoči. Gostje so se nato pomaknili v knjigarno Italo Svevo na Korzu Italia, kjer je bila knjiga na prodaj in jo je Capuozzo prisotnim seveda tudi rade volje podpisal. (sas) / TRST Sreda, 26. septembra 2007 9 občina dolina - Agenda21 Upravljanje deželnega naravnega rezervata doline Glinščice Dežela je za začetek dejavnosti že namenila sredstva, Občina Dolina bo pripravila razvojni načrt Proces lokalne Agende21 med Rezervatom in Občino Dolina je naslov dopisa, ki nam ga je poslala dolinska občinska uprava in ki ga objavljamo: Občina Dolina je postala usta-nova-upraviteljica Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice na podlagi programskega dogovora z Avtonomno deželo Furlanijo Julijsko Krajino dne 2. oktobra 2006. Ta datum predstavlja začetek dejavnosti upravljanja, ki je bila doslej v pristojnosti Dežele (slednja je že leta 1996 ustanovila Rezervat z deželnim zakonom št 42/1996). Za čimboljši začetek dejavnosti upravljanja, je Dežela namenila skupno denarno vsoto 480.000,00 €, porazdeljeno v treh letih, ter naknadnih 58.000,00 € za pripravo načrta o ohranitvi in razvoju, s katerim mora rezervat razpolagati. Nalog za sestavo tega načrta bo Občina Dolina dodelila profesionalnemu naravoslovcu, na podlagi smernic, ki jih bo nakazala tehnično-znanstvena delovna skupina, ki jo sestavljajo: funkcionar občine Dolina odgovoren za okolje, ki bo prevzel vlogo predsednika, trije uslužbenci deželne uprave (po en izvedenec za pravna vprašanja, za geološke vede ter za gozdarske vede), izvedenec za botaniko, izvedenec za vodno živalstvo ter izvedenec za žemsko živalstvo. Upravljanje rezervata pa je tudi tesno povezano s pojmom razvoja in v tem smislu gre za najbolj ustvarjalen del načrta o ohranjanju in razvoju, a tudi za najtežjega. Od tu izhaja odločitev, da občina izvede učinkovito in že preizkušeno metodo soudeležbe, katere cilj je priti do ustreznih odločitev v zvezi z lastnim prostorom, ki so izraz skupne domene in jih lahko vsi sprejmejo. Sodelovanje občanov, ki predstavlja dejansko cilj projekta VARCO - PREHOD (akronima v italijanščini in v slovenščini naziva: »Verso un'Agenda 21 locale tra la Riserva e il Comune - Proces lokalne agende 21 med Rezervatom in Občino Dolina«), se uresniči preko t.i. »Forumov«, na katerih lahko vsakdo izrazi svoje mnenje, izpostavi predloge in prinese svoje izkušnje, z namenom da bi se doseglo cilj v katerem se lahko vsi prepoznajo. Na forume se bo povabilo osebke, ki predstavljajo specifične družbene, ekonomske, kulturne, športne stvarnosti, itd. Posebno vlo- Dolina Glinščice kroma go bodo pri tem igrale srenje (iz Bol-junca, Boršta in Doline), ki so tudi lastnice večjega dela ozemlja na katerem se nahaja rezervat. Pri izbiri osebkov, ki se bodo lahko udeležili foruma pa se je Občina Dolina zavzela, da bo upoštevala ne samo predstavnike že obstoječih organizacij, ustanov in združenj (npr. združenja/kulturna in športna društva, mladinski krožki, stanovska združenja -obrtnikov, trgovcev, kmetov, podjetnikov, Naravovarstvene organizacije, združenja prostovoljcev, sindikalne organizacije, šole) a tudi vse tiste občane, ki se morda ne prepoznavajo v nobeni izmed teh. Metoda se navezuje na krajevno Agendo 21, ki je že priznana in jo uporablja nad 550 italijanskih upravnih stvarnosti. Gre za dinamično in prožno metodo, ki jo uporablja dober del evropskih držav in predstavlja proces organizacije dialoga na vseh ravneh, na podlagi katerega vzpostaviti skupno razpravo o bodočnosti. Danes zvečer bo ta projekt prešel v svojo aktivno fazo: uprava občine Dolina je celoten prostor porazdelila na 6 območij, ki so homogene po številu prebivalstva in obsegajo več vasi. Nocoj je ob 19.30 na sporedu prvo srečanje s prebivalci Doline in Krogelj v dvorani Kulturnega društva »V. Vodnik«. Na srečanju bodo predstavniki občinske uprave, skupaj s profesionalnimi osebami, ki vodijo in usmerjajo celoten proces, podrobno obrazložili cilje in metodo soudeležbe, kot so si jo zamislili. Občani bodo tako seznanjeni s pobudo in z njenim delovanjem že od začetka projekta samega. Naslednja srečanja se bodo zvrstila v Boljuncu, v Prebenegu, v Dragi, v Borštu ter pri Domju, kot je razvidno iz koledarja, ki so ga vse družine prejele te dni po pošti. Ob teh prilikah bo mogoče razumeti vlogo vsakega akterja in izbrati način organizacije dialoga med njimi. To bo pomenilo tudi začetek postopka za skupno razumevanje in koroška - Slovenska mladinska pastorala Tabor za srednješolce Konec avgusta je skupina mladih od 12. do 14. leta dopustovala na Koroškem Poleg vsakoletnih taborov za višje-šolce in univerzitetne študente je Slovenska mladinska pastorala v sodelovanju z dolinsko in mačkoljansko župnijo, priredila poletni tabor za srednješolce. Skupina mladih od 12. do 14. leta starosti se je v ponedeljek, 27. avgusta podala proti Šentilju ob Dravi (v avstrijski Koroški). Zelo živahna druščina je pre žive la teden v žup niš ču, kjer so na -ši »junaki« imeli na razpolago bazen ter razne zabave in igre kot npr. mizo za namizni tenis. Poleg zabavnega programa, ki je predvideval tudi pravi turnir namiznega tenisa, so imeli mladi tudi bolj »kulturni« (in tudi verski) program, in sicer obisk Beljaka in Celovca. Zaradi ne pri mer ne ga vre me na, ki jih je spremljalo skoraj cel teden, so mladi ostali več krat v žup niš ču, a so ime li na razpolago veliko iger, tako da jim ni bilo dolgčas. Tabor so omogočili kuharica g. Marija od Bertokov, vzgojiteljica Cecilija, s. Doroteja, ki je stalno povabila mladino in vse navduševala k udeležbi in g. Maks. (CK) grajenje bodočnosti tega dragocenega bogastva, ki ga predstavlja zaščiteno območje. Vsi občani so torej vabljeni, da izkoristijo to priložnost in se udeležijo večernih sestankov. 13 Prireditve SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. SKD LIPA vabi na koncert »Oh, ljubezen plameneča« v izvedbi MePZ Obal-ca. Nastopajo solisti: Tamara Stanese, Martin Knez, Raffaella Petronio, Dea-na Lozar, Samo Južnič. Koncert bo danes, 26. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici (ob nogometnem igrišču). V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo danes, 26. septembra 2007 ob 18. uri odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« Razstava je v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči. Umetnika in razstavljena dela bo predstavila prof. Milena Zlatar. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet -Spomini na očeta«. O Lojzetu Spaca-lu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Premrova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-let-nici umetnikovega rojstva. »SLOVENEC SEM«, SELNICA OB DRAVI v organizaciji KD Urbas bo v soboto, 29. septembra 2007. Na programu: ob 10. uri otvoritev slovesnosti s predstavitev zamejskih Slovencev z razstavo, ob 13. uri nastopi gostujočih skupin med katerimi so tudi MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Padrič (dir. Herman Antonič) in MoVS Sraka iz Štandreža (dir. Bogdan Kralj). Predstavljeni bosta razstavi Pesniki dveh manjšin in Barve otroštva v črno-be-lem. KOCERT MARTINE FERI - ob spremljavi Iztoka Cergola, v soboto, 29. septembra 2007, ob 20.30, pri društvu Igo Gruden v Nabrežini. RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske pro-svete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040-370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo. V SOBOTO, V Galeriji Veli Jože v Grožnjanu (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Ma-rušič. Istočasno bo v Galeriji AllAngolo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Ambrožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Navi-hanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furlani, mez-zo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Pra-protu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbanabre-zina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »CO-ROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vo-cale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associa-zione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturi-ni« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ZPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. / TRST Sreda, 26. septembra 2007 □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta sporoča vsem zainteresiranim, da je v mesecu septembru mogoča brezplačna lekcija yoge na sedežu društva v Trstu, Ul. Economo 2 (2. nadstropje) v sledečih dnevih in urnikih: od ponedeljka do četrtka: 18.00 - 19.30; ob torkih in četrtkih: 9.30 - 11.00 ali 20.00 - 21.30. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayo-gatrieste.itToplo vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latin-sko-ameriških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Na-brežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. občina devin nabrežina prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800002291), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI sporoča, da bo prva vaja danes, 26. septembra, ob 17.30 v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljeni otroci od 6. do 15. leta starosti. Dobrodošli muzikantje. V primeru zadostnega vpisa bodo vaje tudi na Krasu. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 3338139018 (Daša). SKD PRIMOREC - v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v slikah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE: v Ljudskem domu v Trebčah bo do danes, 26. septembra 2007, potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu od 18. do 20. ure. Potreben je veljavni osebni dokument ali potni list. KRUT:TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT NARAVA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 0403720062. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi otroke in mlade na družabnost v Mladinskem krožku vsak petek od 16. do 18. ure. Poskrbljena bo pomoč pri pisanju nalog, za igro in za zabavo. MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričet-kom ob 20. uri. Za info: 3476261773 (Katja). ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Konto-velu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo danes, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 040-3720062. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000-2001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 26. septembra, tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili »10. GLEDALIŠKI VRTILJAK« za sezono 2007/2008. Ob 16. uri v prostorih Slovenske prosvete (Ulica Donizetti 3, I. nadstropje levo). SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje v četrtek, 27. septembra, ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič 558 in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTI-KANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA bo proslavila svojo 60. obletnico v četrtek, 27. septembra, v domu šolskih sester pri sv. Ivanu, Ul. Delle docce 34 v Trstu. Slovesnost bo vodil tržaški škof mons. Eugen Ravignani. Ob 16.30 bo zahvalna maša pri kateri bo pel OpZ Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, po maši pa bo krajši kulturni program in družabno srečanje. Prisrčno vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji te dobrodelne organizacije ter predstavniki sorodnih ustanov. ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje v četrtek, 27. septembra 2007, ob 20.30, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 334-1384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra, ob 18. uri, v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta 3, predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni! V KULTURNEM CENTRU Lojze Bra-tuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po bar-kovljanskih klancih v soboto, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu - planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barkovljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita v nedeljo, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Škedenjsko in Ul. Soncini). Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boccadutri in zgodovinar Sandi Volk. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 30. septembra 2007, ob 15.30, nastop v Škednju na otvoritvi ljudskega doma »Zora Terelo«. V torek, 2. oktobra 2007, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravigna-ni, o Bellomijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 3385953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. Začetek vadbe in informativni sestanek bo v torek, 2. oktobra, ob 14.40. KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fiziotera-pevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra. MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah. KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteo-porozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DI-GI TAL NA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hot-mail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040360072. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo dne 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi volontariato), Ul. Torre-bianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. -/ SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 380-3584580. ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Ci-rilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@mela-nieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Na-brežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Ce-lea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: ano-reksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@me-lanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). PRIREDITVE Sreda, 26. septembra 2007 1 1 lwww.teaterssg.it vabilo k abonmaju IZTOK MLAKAR končno v Trstu v predstavi DUOHTAR POD MUS »Burka s petjem in streljanjem« Iztok Mlakar po Molierovih motivih režiser: Vito Taufer petek, 28. septembra 20.30, SSG za abonente 07/08 vstopnina samo 2€! vpisujemo abonma 07/08 info brezplačna tel.št. 800 214302 Slovensko kulturno društvo LIPA vabi na koncert MePZ 0bal'ca iz Kopra »OH, LJUBEZEN PLAMENECA...« Zborovodja: Aleksandra Pertot danes, 26. september, ob 20.30 uri Športni center Zarja Bazovica Včeraj danes CI3 Lekarne SLOVE Mi' D ITALIC (LEMLlttl TEJLiRc STABILE tLtiv-END danes, sreda 26. septembra 20.30 - Štalca v Šempolaju nedelja 30. septembra 18.00 - Društvo Škamperle, Sv. Ivan (Štadion 1 .maj) U Kino Danes, SREDA, 26. septembra 2007 JUŠTINA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.56 - Dolžina dneva 12.00. Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 6.16 Jutri, ČETRTEK, 27. septembra 2007 DAMJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,6 stopinje C, zračni tlak 1013,7 mb pada, veter 8 km na uro za-hodnik, vlaga 61-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 20,5 stopinje C. Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (040 300940), Barkovlje - Mi-ramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 25. septembra 2007 Bari 48 59 70 29 90 Cagliari 27 34 4 64 84 Firence 14 42 7 32 27 Genova 19 59 54 66 49 Milan 68 31 47 53 23 Neapelj 22 74 9 70 78 Palermo 18 78 84 26 5 Rim 10 79 57 65 42 Turin 46 20 76 19 26 Benetke 38 8 60 53 73 Nazionale 24 40 36 17 50 Superstar 24 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 30.302,00 € 205 dobitnikov s 3 točkami 983,00 € 2.638 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.178 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.469 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 20.10, 22.10 »Sapori e dissapori«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.10 »L'ulti-ma legione«. 9 Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije pet ur tedensko. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040-568482. LICEJ FRANCETA PREŠERNA nujno išče suplenta/tko za poučevanje zgodovine in filozofije 18 ur tedensko, od 1. do 31. oktobra. Prosilci naj se čimprej javijo na tel. št. 040-568482. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040568233. H Čestitke ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Il dolce e 1'amaro«. AMBASCIATORI - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«. ARISTON - 18.05, 20.15, 22.15 »Transylvania«. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.05 »Espia-zione«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; 16.30, 19.50, 22.10 »Su-bax - Tre menti sopra il pelo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Funeral party«; 16.00, 18.00 »Shrek terzo«; 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«; 19.50, 22.05 »Hairspray«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45 »Io non sono qui«; 18.15, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30 »Sapori e dissapori«; 22.15 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ra-gazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piano, solo«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Gasilca pred oltarjem«; 16.30, 18.30 »Ful gas 3«; 16.50, 19.10, 21.30 »Bournou ultimat«; 18.10, 20.00, 21.50 »Proste sobe«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »I Simpson - Il film«; 22.20 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 2: 16.30, 20.30, 22.20 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; 18.20 »Le vite degli altri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ul-tima legione«; Dvorana 4: 16.30, 18.30 »Shrek terzo«; 20.15, 22.15 »Hairspray«. SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.00, 18.30 »Shrek terzo«; 0 Mali oglasi IŠČEMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo frizerskih, kozmetičnih proizvodov in opreme, ter izkušenega skladiščnika. Tel. Roberto 040-390319. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. Super Enalotto Št. 115 10 14 18 22 48 68 jolly 38 Nagradni sklad 2.895.433,75 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.942.978,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 13 dobitnikov s 5 točkami 44.545,14€ 1.911 dobitnikov s 4 točkami 303,02 € 58.894 dobitnikov s 3 točkami 9,83 € FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 349-4963779. GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765. IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728. IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 . IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928. IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 333-9612822. KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 3283625499. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. m) s parkiriščem in balkonom. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 3491603488. NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja -vestno natakarico in spretno čistilko. Tel. na št.: 333-5342832. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi štikam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 335-5409251. PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361. PRODAM malo rabljen bicikel Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 3355409251. PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630. PRODAM kmečki voz Macoratti v železu, zmogljivost 4 tone; informacije 3332331049. PRODAM nove gume michelin št. 195/65 R15 91T. Tel. št. 334-9580949. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 338-4288100 v urah obedov. UGODNO PRODAM zidni klavir. Tel. 335-6158792. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 340-2620400. HI Osmice Naš lonjerski prvak FABIO RUZZIER je ponovno premagal vseh v njegovi kategoriji v Varaždinu, tako kot na ostalih zadnjih tekmah. Iz vsega srca mu čestitamo in želimo še tako naprej. Anuška, Vanda in Ljuba z družinami. Od Loga do Maribora naj se sliši glas, da naš dragi GAL 5. rojstni dan ima! Naj ti ta dan privleče mnogo smeha, sonca in veliko sreče, da je ne pobriše nikdar več iz tvoje hiše. Prababica Jožica in Berto. Danes praznuje MIHA svoj 15. rojstni dan. Polno zdravja, sreče in uspehov v življenju mu želimo vsi dragi. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040299442. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Praprotu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. S Izleti SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala v četrtek, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka). 60 LETNIKI IZ DEVINSKO-NA-BREŽINSKE OBČINE prirejajo izlet z ladjo ob bregovih Brente (Ville Venete) danes, 26. septembra 2007. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Nabrežini. Tel: 040-299632 (Vera) ali 338-6005515 (Liljana). NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto, 6. oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu anima-torjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povra-tek ob 18.30. informacije in prijave do 30. oktobra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040-368094 ali po mailu krozek.ga-leb@libero.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Cister-cijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040-228924 (Sergij Mahnič), 040228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Štefančič). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Fer-luge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Zavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bas-sano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 0402176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni ro- marski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Na-brežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. Prispevki Ob 4. obletnici smrti Franca Gregorija daruje Smolčeva družina 100,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici. V spomin na Franca Križmančiča daruje družina Natural iz Gropade 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Franca Križmančiča darujeta Svetko in Kristina Kalc 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Mirka Calzija darujejo: družina Sclip 100,00 evrov, družina Sternad 50,00 evrov ter Miloš, Andrej in Matteo 75,00 evrov za godbo Viktor Parma Trebče. POPRAVEK: V spomin na Pepija Prašlja daruje Anica Fajka 20,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na Pepija Prašlja daruje Dragica Gruden-Gerlanc 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. + Prezgodaj nas je zapustil naš dragi Gino Verginella Zalostno vest sporočajo sin Dean z ženo Martino, brat Ottavio z družino ter ljubljena vnukinja Ivana. Pogreb bo jutri, četrtek, 27. septembra ob 13.00 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v kontovelsko cerkev. Kontovel, 26. septembra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine + Dne 21. septembra se je pretrgala dolga nit življenja naše ljubljene Marte Stopar vd. Colle Zalostno vest sporoča iz Kanade sin Albert-Leo z ženo Irene in hčerkami Miriam, Susan in Sharon Montreal, Bazovica, Trst, 26. septembra 2007 Žalovanju se pridružujejo Ana, Mara in Mitja Križmančič z družinami Sočutje izražata Neva in Marino z družinama ter ostalo sorodstvo Ob težki izgubi Bruna Pernarčiča izreka iskreno sožalje svojcem Jus Medjavas Ob izgubi dragega Brunota Pernarčiča izrekamo družini iskreno sožalje. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan 12 Sreda, 26. septembra 2007 KULTURA / opčine - Razstava v Bambičevi galeriji Svojstvena keramična izraznost Gabrijele Osbich Ustvarjalka, ki med redkimi v naši deželi goji to prastaro zvrst, je prepoznavna po motivih in barvah francija Borisu Pahorju najvišje odlikovanje Keramika je ena tistih likovnih zvrsti, ki je v času ohranila neokrnjeni čar in zato še posebej prepleta vez s tradicijo, a jo obenem obnavlja. Rodila se je s človekom s potrebo po oblikovanju uporabnih predmetov, a kaj kmalu prerasla zgolj funkcionalnost v imenu prirojenega smisla za lepoto in estetski užitek. V mehko prst je človek vtisnil tudi svoje emocije in doživetja, ki so preko alkemijske preobrazbe zadobila trajni videz. Posamezne faze obdelovanja predvidevajo soodvisnost vseh štirih osnovnih prvin: zemlje, vode, zraka in ognja ter so zato še posebej zahtevne. Strokovno poznavanje ni zato dovolj, potrebno je dolgoletno izkustvo, veliko tan-kočutnosti, intuicije, predvsem pa veliko ljubezni in predanosti. Gabrijela Osbich Pison je med redkimi ustvarjalci v naši deželi, ki načrtno gojijo to prastaro zvrst ter si prizadevajo razvijati osebno oblikovanje, izvirno okrasno motiviko in nenazadnje kombinacije različnih okrasnih postopkov, ki že po svoji kompleksnosti predstavljajo zelo cenjene dosežke. Čeprav se je marsikateri likovnik rad preizkušal v keramičnem oblikovanju, velika večina zaupa raje peko in sprotne priprave med posameznimi fazami obdelovanja izkušenemu keramičarju, prav zato je toliko bolj hvalevredno, ko zasledimo likovnega ustvarjalca, ki je obenem tudi tehnično razvil sposobnost žganja in preoblikovanja gline kot je Gabrijela Os-bich. Keramika je naslov razstave njenih umetniških reliefov, unikatnih uporabnih predmetov in ročno okrašenih stenskih krožnikov v prostorih Bambičeve galerije pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, ki si jih lahko ogledamo še do 28. septembra. Na ogled so izbrane novejše likovne stvaritve, ki beležijo petindvajsetletni«) ustvarjanja, kar je na ulici Settefontane odprla svojo prvo delavnico Ars cretaria, ki jo je nekaj let kasneje preselila v Boršt. Keramiko je bila vzljubila sprva iz umetnostno zgodovinskega vidika, ko se je bila usposobila za didaktičnega vodiča po deželnih muzejih in pobližje spoznala primerke te prastare umetnosti od prazgodovine, mimo grške do renesančne tradicije. V poklicni šoli v Gradišču ob Soči je opravila specialistični študij in se profesionalno izoblikovala. Njen pristop do ustvarjanja sloni na trdnih temeljih in črpa navdih iz krajevne likovne tradicije z značilno rastlinsko motiviko. Suverenost v izrisu motiva, v neposrednem slikanju barvnih potez na keramiko brez predhodnega izrisa, sloni na poznavanju risarskih in slikarskih veščin, ki jih je poglobila v priznani šoli za figuro mestnega muzeja Revoltelle takrat pod cenjenim mentorstvom mojstra Nina Perizija. Gabrijela Osbich je veliko razstavljala tako v Sloveniji kot v Italiji in drugod po svetu. Njene stvaritve so stilno prepoznavne tako po značilnih stiliziranih potezah, s katerimi označuje značilno kraško cvetje kot po barvnem značaju, ki zadobiva vse večje razsežnosti v njenem delu z značilno prevladujočo modro barvo. Bolj intimno izpovedni so keramični nizki reliefi, ki razkrivajo poetiko različnih barv naravne zemlje s tehniko en-gobe. Toplina odtenkov privabi pogled s pridihom domačnosti. Priročno izdelanih lučeh gre za povsem ročno oblikovane uporabne predmete, na katere umetnica naknadno slikarsko poseže in jih okrasi. Z razstavo Keramik Gabrijele Osbich otvarja Bambičeva galerija slovesno novo razstavno sezono in tako potrjuje svojo vse pomembnejšo vlogo pri ovrednotenju kakovostne likovne ponudbe v našem kulturnem prostoru. Jasna Merku Pisatelj Boris Pahor bo jutri iz rok francoske veleposlanice v Sloveniji Chantal de Bour-mont prejel najvišje francosko odlikovanje, red viteza Legije časti. V Pahorjevem življenju zavzemata Francija in francoščina po seb no mes to, za to že li Fran -cija počastiti »tega poliglota in dejavnega člana slovenske manjšine v Trstu, ki je goreč zagovornik evropske kulturne in jezikovne raznolikosti«. Podelitev bo v francoski rezidenci na Pru-lah ob 18.30, so sporočili s francoskega veleposlaništva. Pahor-jeve knjige, ki beležijo tudi njegovo bolečo izkušnjo življenja v Franciji, sodijo med najbolj pre-vajana slovenska literarna dela v Franciji. Tržaški pisatelj Boris Pahor (1913), veliki borec za pravice zamejcev, je v svetu najbolj poznan po svojem delu Nekro-pola, v slovensko zavest pa se je med drugim zapisal tudi z intervjujem z Edvardom Kocbekom, v ka te rem je ta spre go vo -ril o povojnih pobojih. (STA) Keramični izdelki Gabrijele Osbich v Bambičevi galeriji kroma kanal - Kogojevi dnevi Poživljajoč koncert Juvavum Brass kvinteta V soboto, 22. septembra je v cerkvi svete Marije Vnebovzete v okviru Kogojevih dnevov 2007 nastopil trobilni kvintet Juvavum Brass iz Salzbur-ga. Ime si je kvintet, ki obstaja že 22 let, nadel po Salzburgu, saj je Juvavum starorimsko ime za Salzburg. Kvintet sestavljajo vrhunski trobilci. Poleg avstrijskih trobilcev: trobentača in ustanovitelja kvinteta Horsta Hoferja, trobentača Erika Kerna in tu-bista Avgusta Poscha, zasedbo sestavljata še dva Slovenca, in sicer pozavnist Dušan Kranjc, ki je član sestava že več kot dobro desetletje in rogist Boštjan Lipovšek. Slednji sodeluje s kvintetom sedem let in je zadnja 'osvežitev' zasedbe. Juvavum Brass kvintet je tokrat nastopil na Kogojevih dnevih že drugič. Letos se je zasedba predstavila z zanimivim program, kije obsegal dela še živečih skladateljev kot tistih preminulih, ki pa so živeli v 20. stoletju. Program je bil nekoliko bolj jazzovski, čeprav ni nobena skladba slogovno povsem pristala v jazzovskih vodah. Vsekakor je bil spored atraktiven in sodoben. Glasbeniki so pokazali široko poznavanje repertoarja sodobnih skladb za kvintet trobil. Pri izbiri skladb se niso omejili zgolj za (zahtevno) resno glasbo 20. stoletja in sodobnikov, ampak so posegali po privlačnih skladbah. Izvajali so kar dve skladbi avstrijskega skladatelja Wernerja Pirchnerja, ki je umrl leta 2001 in je bil tesen prijatelj glasbenikov kvinteta Brass. Posebej zanimiva je bila večstavčna skladba z naslovom 'Človek s kladivom v aktovki', ki je pravzaprav ponazarjala navade ekscentrič-nega Parižana - skladatelja Erica Satija. Vsekakor je bila najbolj atraktivna Pirchnerjeva druga skladba 'Do you know emperor Joe?' (»Ali poznaš cesarja Jožefa?«), ki jo je skladatelj napisal za salzburške poletne igre. Skladba je nekakšna parodija na avstrijskega cesarja, čeprav so stavki skladbe njemu posvečeni le posredno, saj lahko v vsakem zaslišimo parafraziranje na stare bavarske plese. Višek skladba pa doseže v zadnjem stavku; v dekadenčni parafrazi na Straussovega evergreena »Na lepi modri Donavi«. Med avstrijskim skladateljem Wernerjem Pirchnerjem in slo- venskim Urošem Krekom, čigar skladbo je kvitet tudi izvajal, je kar nekaj naključnih podobnosti, čeprav se skladatelja najverjetneje nista poznala. Oba skladatelja sta napisala za (svojo) nacionalno televizijsko hišo glasbo za uvodno špico. Pirchner je bil doma na Tirolskem, Krek pa na Gorenjskem. Skladba Uroša Kreka je bila najbolj seriozno delo na sporedu. Štiristavčno delo »Dan nekega bur-keža« je Krek napisal leta 1973 za Slovenski kvintet trobil. Prvi stavek »Entrada« je počasen uvodni stavek, »Plaisanterie« je humoren, poskočen in zabaven, »Intermede melancolique« je žalosten in melanholični, 'Finale' pa je razigran in živahen zaključni stavek. Poleg Kreka so izvajali še eno slovensko delo, in sicer »Tango« Alojza Kranjčana. Skladbo je sicer napisal že več let nazaj, tokrat pa je doživela svojo krstno izvedbo. Skladba temelji na latinsko ameriških ritmih, priljubljenega plesa tanga. Slogovno pa so v glasbi primešani elementi jazza. Kvintet trobilcev je pokazal v vseh skladbah odlično igro. Izvajali so vseskozi korektno in tehnično dovršeno. Predvsem pa je navduševala njihova osebna vpletenost v glasbo oziroma njihovo iskreno doživljanje in razumevanje glasbenega gradiva. Najsi je bila Krekova zahtevna skladba ali pa zabavna »Glasba za ušesa« Johannesa Pri-schla, so bili glasbeniki vedno zbrani in med sabo povezani. Njihovo muziciranje je bilo dosledno in nikoli ni zašlo v karikiranje, tudi pri parodijah na stare bavarske plese ali pri Straussovem valčku. Vse do zadnje skladbe »Lipkillers« Horsta Hoferja, idejnega vodje kvinteta so pokazali znanje, okrepljeno z bogatimi izkušnjami prekaljenih glasbenikov. Za prijetnejši koncertni večer pa sta poskrbela še Boštjan Lipovešk in Dušan Kranjc, ki sta vsako skladbo posebej pospremila z nekaj besedami in tako dodala vsaki skladbi še globlji pomen. Žal pa je bilo v Kanalski cerkvi poslušalcev malo. Tistim, ki pa smo se koncerta udeležili, so izvrstni glasbeniki ponudili kakovosten in poživljajoči koncert, ki so ga zaključili s priredbo znamenite prisrčne »Uspavanke«. Metka Sulic avstralija - Gostovanje Duo Marimba Odlična instrumentalista Dario Šavron in Marimba je tolkalo, ki se je iz primitivnega afriškega instrumenta razvilo do take mere, da mojstri lahko iz njega izvabljajo široko paleto raznolikih zvokov. V Trstu imamo dva odlična instrumentalista, Daria Šavrona in Fabiana Pereza Tedesca, ki sta se pred leti združila v duo in v tej neobičajni zasedbi nastopila tudi v koncertni sezoni Glasbene matice: Dario Šavron izhaja iz naše šole, kjer je z odliko dokončal študij harmonike, nato pa se ravno tako uspešno posvetil tolkalom; večkrat sodeluje z orkestrom gledališča Verdi, poučuje glasbo na srednji šoli Stu-parich in nastopa v različnih zasedbah. Fabian Perez Tedesco je tolkalec v gledališču Verdi, član skupine TriesTango, uveljavlja pa se tudi kot skladatelj. Če je pri nas zanimanje za marimbo omejeno na ožji krog ljubiteljev, je po svetu dokaj drugače: pred štirimi leti sta v Trstu nastopila dva marimbista iz Avstralije- Peter Neville in Eugene Ughetti, takrat sta Šavron in Perez Tedesco navezala stike z oddaljeno celino, kamor sta v začetku letošnjega septembra poletela na povabilo Collegea iz Melbourna. Enotedensko turne- Fabian Perez Tedesco sta trikrat nastopila jo so omogočili združenje Chromas, Glasbena matica ter Institut italijanske kulture v Sydne-yu. Mojstra sta nastopila na treh koncertih: na konservatoriju mesta Adelaide, na konservato-riju v Sydneyu ter na Victorian College v Mel-bournu, kjer sta vodila tudi mojstrski tečaj. Ob povratku sta nam posredovala svoje vtise. Fabian Perez Tedesco Ugotovila sva, da je v Avstraliji marimba zelo popularen in čislan instrument, na celino prihajajo gostovat največji svetovni mojstri, največje presenečenje pa so bile prekrasne šolske ustanove, o katerih se nam tu sploh ne sanja: College v Sydneyu ima kar pet koncertnih dvoran, eno celo za opero z vso potrebno tehnično opremo, seveda tudi z luknjo za orkester; podobno je v Melbournu in Adelaide. Dario Šavron Res, primerjava z našimi šolami je nemogoča. Avstralija sicer daje vtis dežele, kjer se ljudje najraje ukvarjajo s športom in življenjem v naravi, toda očitno vlada vlaga tudi v kulturo ogromna sredstva. Masterclass, ki sva ga vodila v Sydneyu, je bil zelo dobro obiskan, imela sva preko dvajset učencev. Iz uspeha se je rodilo novo vabilo, prihodnje leto bova obiskala tudi Perth in Brisbane. Na koncertih sva predstavila pretežno skladbe italijanskih avtorjev: na sporedu so bili Salvatore Sciarrino, Alessandro Sol-biati, Luca Cori, Lara Morciano, vključila sva tudi tržačane Giampaola Corala, Marca Sofia-nopula, Fabia Vidalija in našega Pavleta Mer-kuja. Izbrala sva tudi nekaj tujih skladateljev: Michaela Gileadija, Saula Cosentina, Keiko Abe, tudi Fabian je za naju spisal novo skladbo, Boomerang duo, ki sva jo krstila ravno v Avstraliji. Program je bil zahteven, vendar nama je dal mnogo zadoščenja in tudi ponosa, da sva domače avtorje ovrednotila na oddaljeni celini. Turneja je bila v vseh pogledih uspešna, s Fabianom misliva še naprej skupaj muzicirati in raziskovati ter širiti repertoar za najin duo. Katja Kralj / ITALIJA Sreda, 26. septembra 2007 13 POLITIKA - Srečanje se bo odvijalo danes v poznih večernih urah Napeti odnosi v večini pred razčiščevalnim vrhom V središču pozornosti finančni zakon in morebitne zamenjave v vladi RIM - Gospodarski minister Tom-maso Padoa Schioppaje med včerajšnjo avdicijo pred proračunskima komisijama senata in poslanske zbornice potrdil, da bo finančni zakon za leto 2008 »lahek«. Če je proračunski manever za tekoče leto znašal 35 milijard evrov, bo po ministrovih besedah za prihodnje leto predvidoma znašal 10 milijard evrov, poleg tega pa bo v letu 2008 prišlo do znižanja davčnega pritiska, zlasti na revnejše sloje in na podjetja. Padoa Schioppaje pojasnil, da bodo potrebna sredstva za proračunski manever deloma pridobili s krčenjem javnih izdatkov, deloma pa s črpanjem sredstev iz presežka v letošnjem davčnem prilivu, ki se po zadnjih podatkih suče okrog 5 milijard evrov. Kar zadeva davke, je izrecno napovedal, da bodo nekoliko znižali davek na nepremičnine ICI. Sicer pa je minister menil, da se bo italijanski bruto domači proizvod prihodnje leto sukal od 1,3 do 1,6 odstotka (letod 2), javni dolg pa 103,5 odstotka (letos 105,1). O finančnem zakonu je govoril tudi predsednik vlade Romano Prodi v New Yorku, kjer se je mudil na zasedanju generalne skupščine ZN. Izključil je možnost, da bi v snujočem se zakonu poenotili oz. dvignili obdavčitev na finančne donose, kot zahteva levica v vladnem zavezništvu. Kaže, da se je Prodi o tem izrecno dogovoril z Lambertom Dinijem, ki je v minulih dneh grozil, da bo zapustil vladno večino, če bo preveč popuščala levici. Toda Prodi se je na tak način zameril SKP, SIK, Demokratični levici in Zelenim. Bivši tajnik SKP Fausto Bertinotti,sicer predsednik poslanske zbornice, je pripomnil, da je treba spoštovati volilni program, v katerem je poenotenje obdavčitve finančnih donosov jasno zapisana. Podobno so se izrazili drugi predstavniki levičarske četverice. Vse to bo prav gotovo v središču pozornosti na današnjem vrhu vladne večine, na katerem bo govor prav o finančnem zakonu. Srečanje se bo odvijalo v večernih urah in bo po vsem sodeč kar napeto. Na dnevnem redu bo namreč tudi politično razčiščenje, ki je postalo potrebno, potem ko se je vladna večina minuli četrtek razbila med razpravo o ustanovi RAI v senatu. Dodaten zaplet predstavlja dejstvo, da minister Antonio Di Pietro namerava podpreti zahtevo po odstavitvi podministra za finance Vincenza Visca, ki jo bo opozicija formalno vložila v parlamentu predvidoma 3. oktobra. Verjetno v tem smislu je treba tolmačiti kratko sporočilo, ki ga je sinoči objavilo predsedstvo vlade, po katerem bo mogoče govoriti o prestrukturiranju vlade po odobritvi finančnega zakona. Predsednik vlade Romano Prodi med včerajšnjo tiskovno konferenco v New Yorku ansa UMETNO OPLOJEVANJE - Proti določilom zakona št. 40/2004 Sodišče dovolilo zdravniški pregled zarodka pred vsaditvijo v maternico CAGLIARI - Čeprav zakon št. 40 iz leta 2004 o umetnem oplojevanju to izrecno prepoveduje, sta neimenovana zakonca iz kraja Quartu SanfElena pri sardinskem glavnem mestu po sodnem postopku dosegla, da bodo njun zmrznjen zarodek pred morebitno vsaditev v maternico pregledali, ali je zdrav. Njun prizivje sprejelo sodišče iz Cagliarija. Za boljše razumevanje dogodka velja pojasniti, da oba zakonca bolehata za talasemijo, se pravi za dedno krvno boleznijo s hemolitično anemijo, ki je na Sardiniji posebno razširjena. V zakonu se je že rodilo nekaj bolnih otrok, preden bi se odločil za novo nosečnost, pa bi par hotel vedeti, ali je zarodek zdrav. Toda njuna želja je trčila ob določilo zakona št. 40/2004, zaradi česar sta se obrnila na sodno oblast, in to, kot rečeno, uspešno. To ni prvi primer, v katerem prihaja do odprtega kršenja določil omenjenega zakona. V zadnjih časih se vse pogosteje dogaja, da zdravniki pri umetnem oplojevanju deklarirano kršijo prepoved, po kateri ne bi smeli vsajati v maternico več kot tri zarodke hkrati. Zaradi vsega tega mnogi politični predstavniki že odprto govorijo o potrebi po reviziji zakona, pa čeprav je pred dvema letoma prestal preizkušnjo referenduma. Proti temu se je včeraj odločno postavila po robu Katoliška cerkev. Tajnik italijanske škofovske konference (CEI) msgr. Giuseppe Betori je izrazil začudenje, da je sodišče v Cagliari-ju izreklo razsodbo, ki je v nasprotju z veljavnim zakonom, pa tudi s tolmačenji ustavnega sodišča. Stanje osvobojenega italijanskega vojaka slabše KABUL - Po navedbah italijanskega obrambnega ministrstva se je zdravstveno stanje 30-letnega podoficirja tajne službe Sismi (njegovo ime je še vedno tajno), ki je bil v Afganistanu ugrabljen in nato osvobojen, včeraj poslabšalo. Vojaka, ki leži v bolnišnici angleške mornarice v afganistanski pokrajini Helmand, je včeraj držal pri življenju aparat za umetno dihanje. Med streljanjem, ki je prineslo do osvoboditve dveh ugrabljenih, je eden od njiju utrpel hude poškodbe na vratu in glavi. Stanje drugega vojaka ni zaskrbljujoče. Predsednik vlade Romano Prodi je ponovil, da je bila bliskovita akcija edina možnost, da bi rešili rojaka. Britanski dnevnik The Guardian pa je včeraj pisal, da sta bila Italijana zaradi mučenja ranjena že pred omenjeno akcijo. Cragnottiju, Fioraniju in Geronziju bodo sodili RIM - Po enem letu se je zaključila predhodna preiskava v zvezi s krahom grupe Cirio. Sergio Cragnotti, Giam-piero Fiorani, Cesare Geronzi, drugih 32 oseb in podjetje za revizije računov Deloitte&Touche bodo morali pred sodnika, kjer se bodo branili obtožb lažne bilance, goljufije in goljufivega bankrota. Proces se bo začel 14. marca 2008, med obtoženimi so tudi ostali člani družine nekdanjega predsednika nogometnega društva Lazio Cragnottija: žena, sinova, hči in zet. Devet osumljenih je bilo oproščenih, med temi je trojica bivših menežer-jev družbe San Paolo IMI. Strožja pravila za uporabo vladnih letal RIM - Predsednik vlade Romano Prodi se je odločil uvesti mnogo strožja pravila za uporabo vladnih letal, potem ko je v državi izbruhnil škandal, ker sta dva ministra skupaj s svojci uporabila vladno letalo za ogled dirke formule 1 v italijanski Monzi. V uradnem listu zapisana pravila, ki jih je zahteval Prodi, navajajo, da je uporaba vladnih letal oz. s strani vlade odobrenih poletov namenjena ljudem in članom uradnih delegacij, kar izključuje svojce in prijatelje. Uporabo vladnih letal oz. vladnih poletov upra-vičujejo le potovanja ministrov, povezana z opravljanjem njihovih institucionalnih nalog, še piše v uradnem listu. Razlog za strožje ukrepe je zasebna uporaba vladnega letala s strani italijanskega pravosodnega ministra Cle-meneteja Mestelle, njegovega sina in podpredsednika vlade Francesca Ru-tellija. Trojica je vladno letalo uporabila za ogled dirke formule 1 v Mon-zi 9. septembra. LEPOTNO TEKMOVANJE - Zmagala 18-letna Silvia Battisti Letošnja Miss Italije je iz Verone Prireditev v znamenju nerodnosti SALSOMAGGIORE - Zmagovalka letošnjega lepotnega tekmovanja Miss Italije je Silvia Battisti, 180 centimetrov visoka rjavolaska modrih oči, ki se je leta 1989 rodila v Veroni. Dekle seje uvrstilo v veliki finale z naslovom najlepše v Venetu. Zaključno prireditev so zaznamovale številne polemike in nerodnosti. Voditeljski par se ni izkazal, saj sta Mike Bongiorno in Loretta Goggi od vsega začetka dajala vtis, da se ne marata. Goggijeva se je že med prvim večerom (in neposrednim prenosom) pritožila, češ da je njena vloga v senci Bongiorna. Slednji se je s pikrimi opazkami obregnil ob obnašanje sodelavke, tako da je bila napetost ves teden tekmovanja na višku. Oba sta poleg tega zagrešila vrsto napak, Bongiorno je npr. slovesno napovedal zmagovalko »za leto tisoč devetsto...« in se nato popravil, Goggijeva pa je gledalce vabila na ogled nočne prireditve »Dopo Festival«, ki sodi v Sanremo. Ozračje so ogrele še same tekmovalke, ki so besedno napadle stilista Guiller-ma Mariotta in njegove delovne metode, ob izločitvi njihove favoritinje Ilarie Capponi (Miss Lacija) pa so izžvižgale žirijo. Letošnja nagrajenka Silvia Battisti v objemu zadovoljne matere ansa RIM - Stroški za senat 2007 Milijarda evrov! Plače in prispevki za senatorje +4,34 odstotka RIM - Senat bo letos stal italijanske davkoplačevalce skoraj milijardo evrov, ali točneje 948 milijonov 689 tisoč 447 evrov, kar je za delovanje 315 senatorjev, sedem dosmrtnih senatorjev in 1.096 uslužbencev kar čedna vsota. Tako izhaja iz proračuna za senat za finančno leto 2007. Strošek se je v primerjavi z lanskim letom povišal za 2,77 odstotka, poviški pa niso bili enakomerni. Medtem ko so se stroški za delovanje raznih preiskovalnih komisij znižal v nekaterih primerih do 75 odstotkov (za nadzorno komisijo Rai za 67 odstotkov), so se plače in razni drugi prispevki za senatorje povečali za 4,34 odstotka in znašajo 50 miiii onov 940 tisoč evrov), pokojnine upokojenih senatorjev pa za 3,31 odstotka. Za 2,21 odstotka pa so se povečali »prispevki za parlamentarne skupine«. V proračunu je mogoče razbrati nekaj cvetk. Tako bodo davkoplače- valci plačali kar 60 tisoč evrov za »parlamentarne kolajne«, 200 tisoč evrov za tečaje tujega jezika za senatorje in 62 tisoč evrov za pribor, kar je zares čudno. Proračun obnavljajo iz leta v leto: mar vključitev izdatne postavke za nakup pribora pomeni, da so žlice, vilice in noži iz prejšnjega leta... »pošli?« Parlamentarne skupine bodo letos stale kakih 40 milijonov evrov, od teh bo 18 milijonov namenjenih »obstranskim dejavnostim senatorjev«. Kritje volilnih stroškov strankam in političnim gibanjem pa bo stalo 50 milijonov evrov. Hrana za več kot tisoč uslužbencev bo stala milijon 379 tisoč evrov, za 320 senatorjev in njihove sodelavce (manj kot 500 ljudi) pa bo treba odšteti milij on 400 tisoč evrov. Ob hrani skrbijo v senatu tudi za dostojno opremo uslužbencev: za nogavice in hlačne nogavice uslužbencev in uslužbenk bo treba odšteti 32.700 evrov... 562 Sreda, 26. septembra 2007 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Ob desetletnici smrti Darka Bratine javna razprava o izzivih za manjšino razvoj v sozvočju z novim časom Poudarek na preseganju manjšinske razdvojenosti in na priložnostih Demokratske stranke Organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji je dotrajana, njena okos-tenelost pa predstavlja največjo oviro za razvoj manjšine v sozvočju z novim časom, ki ga zaznamujejo odobritev zaščitne zakonodaje, dokončno umikanje meje, nastajanje evroregije, snovanje Demokratske stranke in težnje k sožitju, katerim smo priča tudi v Slovencem tradicionalno nenaklonjenih političnih sredinah. Tako bi lahko povzeli najbolj pogoste poudarke na ponedeljkovi okrogli mizi, ki so jo sooblikovali vladni pod-tajnik Miloš Budin, književnik in kulturnik Ace Mermolja, pesnik in novinar Jurij Paljk, gospodarstvenik Boris Peric, v imenu prireditelja - SKGZ in Združenja Darko Bratina - Livio Semolič, v vlogi povezovalca pa deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je za to priložnost na začetku povedal, da bo v goste drezal z novinarsko radovednostjo in izzivalnostjo. Dobro obiskani večerje potekal v Kulturnem domu na temo »19972007: deset let zgodovine - Slovenska organiziranost v Italiji: inovativni pristopi in modernizacija«, priredili pa so ga ob desetletnici smrti Darka Bratine. Bratinov ugled, odpornost njegovih razmišljanj in dejstvo, da bi ga manjšina tudi danes potrebovala, je dokazala tudi udeležba po svetovnem nazoru zelo različnih ljudi, čemur smo v manjšini bolj poredko priča. Uvedel je Semolič s t.i. sivimi conami, to je s Slovenci z roba, ki se ne prepoznavajo v manjšini in njeni organiziranosti, z asimiliranimi Slovenci, z narodnostno mešanimi družinami, s pripadniki večinskega naroda, ki se vse bolj pogosto obračajo na slovenske šole. Tem je Bratina namenjal pozornost, ko jih je manjšina zamolčevala. Danes pa to niso več tako sive cone, saj postajajo vse bolj svetle, je ugotavljal Semolič, v kolikor se z zanimanjem za manjšinske šole pri tej ljudeh krepi tudi poznavanje slovenskega jezika in kulture. Po Bratinovem zgledu mora manjšina biti nanje pozorna. Razprava je stopila v živo in ji je ritem odmerjal Pavšič. Mermolja je povedal, da sta bili Brati-nova odliki odprtost in dialog, pa tudi nasmeh, s katerim je vsakič sprejel sočloveka. Budin pogreša Bratinov pristop, ki je slonel na izobraževanju, na dvomu in na obnavljanju stališč, »kar bi še kako rabila naša skupnost, ki se drži nekih trajnih resnic«. Peric je izpostavil Bratinov človeški in prijateljski odnos tudi do veliko mlajših sopotnikov: »Prijateljsko nas je poučeval in izobraževal cele dneve in tudi noči. Diskutirali smo in hkrati ustvarjali.« Paljk pa je naglasil, da gaje Bratina pritegnil, ker je kot krščansko čuteč človek deloval v levici, s čimer je utelešal svoj temeljno drži odprtosti in dialoga. »Kje nismo bili dovolj poslušni do Bratine?« je razpravljavce izzval Pavšič. Za Bu-dina se še premalo ukvarjamo s t.i. sivimi conami, manjšina pa nima poguma, da bi se resno vprašala, kaj najbolj potrebuje in kam naj vlaga svojo intelektualno silo in finančne zmogljivosti. Na vrsti je bil Peric: »Naše okolje se je spremenilo, politični okviri se spreminjajo, tudi manjšinska gospodarska struktura se je spremenila s propadom socialističnega vzorca, ki je veljal tudi pri nas, zaradi česar preživiš, le če si učinkovit. Edino naša civilna družba je ostala nepremična na blokovski razdelitvi izpred 60 let. Manjšinska organiziranost je zbirokratizi-rana, ujeta v vrtičkarske interese, in nujno potrebuje prenovo, saj ne dohaja dinamičnosti prostora, kar kaže dejstvo, da kot manjšina nismo prisotni na spletnih straneh.« Pritrdil mu je Paljk in poudaril, da je splet danes obvezna pot za stik s svetom, kar dojemajo predvsem mlajše generacije. »Družba se spreminja, saj bi bil volilni poraz v Na-brežini pred 30 leti nepojmljiv. Danes ljudi zanimajo pločniki, nacionalni element je postranski. To so spremembe, ki jih naše organizacije ne obvladajo,« je krog zaključil Mermolja. »Kako bomo prišli do možnih in pametnih rešitev? Kdaj bomo sposobni ene sa- me krovne organizacije, ki naj diha z vso narodnostno skupnostjo?« je bil naslednji Pa-všičev izziv. Peric pravi: »Skupaj naredimo trezno analizo in naj se postavimo v igro. Nekaj se je razbilo, zato da se nekaj novega zgradi. Združitev SKGZ-ja in SSO-ja pa še ni rešitev. Manjšinsko predstavništvo mora dobiti legitimacijo pripadnikov skupnos- Budin: »Medetnično sožitje je danes temeljno vprašanje. Smo sposobni prispevati Evropi pozitiven zgled sožitja? Mislim, da smo tega sposobni.« ti, le tako bo lahko uspešno nastopalo in bo tudi odločalo, kam in kako mora manjšina vlagati svoj denar. Tega danes nismo v stanju narediti.« Za Paljka si v manjšini nismo še odgovorili, kje živimo, nimamo vizije prostora in časa, ki je odlikovala Bratino, dogovarjanje v manjšini še vedno poteka s figo v žepu, zato pa ne dohajamo izzivov časa. Mermolja je dejal, da ne verjame »v preobrat in preobrazbo s temi, ki smo,« in opozoril, da se moramo danes predvsem spopasti z novostjo, ki jo predstavljajo zaščitni zakoni: »Z zaščito smo bili prvič zakonsko priznani, a zakon ni cilj, je sredstvo. Konkreten izziv pa za nas pomeni medkulturni pristop. Brez tega razčiščenja zakon ne bo koristen.« Budin je nadaljeval s poudarkom, »Ne bo obubožanja« Na kritike SKP, ki opozarja, da Goriški grozi osiromašenje zaradi ukinitve zdravstvenega podjetja, se je odzval deželni odbornik za zdravstvo Ezio Bel-trame, ki trdi, da Goriška ne bo v ničemer prikrajšana ali obubožana, »v kolikor se sedanja ureditev bolnišniških in okrožnih struktur ne bo spremenila, vrh tega pa bo ravno v Gorici sedež generalne direkcije novega zdravstvenega podjetja«. Beltrame sicer pravi, da so še vedno možne izboljšave zakonskega besedila, da pa že sedanja formulacija Goriške ne bo oškodovala. K temu dodaja, da bo z reformo zdravstvenega sistema vloga občin okrepljena, »saj bodo imela manjša zdravstvena podjetja, kakršno bo ravno posoško, večjo reprezentančno težo kot doslej«. Beltrame izraža hkrati začudenje nad očitki SKP in pripravljenost na soočanje o vsebini zakona. GORICA - Zaradi smrti Davida Brumata Sedmim bodo sodili, trije so že obsojeni Pogled na štiri od šestih govornikov (levo), na spodnjem posnetku občinstvo bumbaca da je identiteta vsakega človeka večplastna, etnična pripadnost zato ne sme biti izključujoča. Na tem mestu je spomnil na snovanje Demokratske stranke, ki predstavlja priložnost za preseganje manjšinske razdvojenosti. Še marsikateri poudarek je bil na ponedeljkovem večeru namenjen Demokratski stranki. Splošna ocena je bila, da bo po treb na pos top -nost, da bo pot snovanja posejana s težavami, da pa mora biti manjšina v njej aktivno soudeležena. Za Mermo-ljo je nova stranka priložnost, da si razčistimo, »kaj pomeni biti etnična skupnost danes in katero vlogo naj odigrava preteklost, zato da ne bo cokla na naših nogah«. Budin je poudaril, daje medetnično sožitje, kije bilo v ospredju Bratinovega razmišljanja, danes evropski izziv, in se je s tem v zvezi vprašal: »Smo sposobni prispevati Evropi pozitiven zgled sožitja? Mislim, da smo tega sposobni.« Naj še navedemo Peričevo prepričanje, da mora manjšina iskati organsko navezo z matično državo na vseh ravneh in področjih, »saj bo gospodarska in družbena razvitost Slovenije utrdila v naših ljudeh pripadnost.« Za konec zasluži omembo Paljkova zamisel o almanahu o Darku Bratini. Predlog je Pavšič v imenu SKGZ-ja osvojil. Igor Devetak Zaradi smrti 34-letnega Davida Brumata iz Renč bodo sodili sedmim osebam, trem so že naprtili obsodbo po skrajšanem postopku, eno vpleteno osebo pa so oprostili vseh obremenitev. Tako je včeraj sklenil goriški sodnik Andrea Odoardo Comez na obravnavi zaradi tragične nesreče na delovnem mestu 28. oktobra 2003, v kateri je Brumat umrl v kolesju stroja, ki meša in melje ilovico za proizvodnjo opeke v podjetju Fornaci Giuliane v Zagraju. Na procesu, ki se bo začel 5. marca 2008, bodo sodili zaradi suma nenamernega umora poverjenemu upravitelju podjetja Pierpaolu Zugnu, odgovornemu za nadzor v tovarni Liberatu Roseghiniju, predstavniku organa za varnost delavcev Matteu Stivanellu, predsedniku in podpredsedniku zadruge Alba, pri kateri je bil Brumat formalno zaposlen, Paolu Zottiju in Adrianu Ruchini-ju, dalje še Aldini Puntin in albanskemu delavcu. Na poldrugo leto zaporne kazni pa so po skrajšanem postopku bili obsojeni direktor tovarne Walter Cugnal, njegov namestnik Bruno Odorico in odgovorni za varnost v tovarni Silvano Polmonari. GORICA - Konzulta in Demokratska stranka SSk odklanja očitke SKP in Vidica Stranka Slovenske skupnosti odgovarja Komunistični prenovi, ki ji je očitala pogojevanje pri izbiri članov slovenske konzulte na goriški občini. »SSk ne pogojuje prav ničesar, nasprotno, prizadeva si, da bodo ob spoštovanju določil interesi Slovencev zagotovljeni in da se primerno izvajajo. To dokazujejo sadovi Brancati-jeve uprave in odborništva, ki so ga vodili Damijan Terpin, Mara Černic in Silvan Primosig. SSk je stranka, ki zaradi narodne osnove, na kateri deluje, spoštuje ideološko raznolikost v svoji sredi. Zato je SSk najprimernejši politični forum, kjer se lahko oblikuje politična strategije manjšine. Če se pa del našega narodnega telesa odloča za vključitev v italijanske stranke z vsemi posledicami, ki so s tem povezane, zaradi tega ne gre kriviti SSk. Kar se je zgodilo pri imenovanju predstavnikov občinskega sveta v slovensko konzulto, nima kaj opraviti z očitki Komunistične prenove. Ena oseba namreč ne more predstavljati vseh Slovencev, kajti to je naloga konzulte v celoti, pa še ta v mejah njenih pris- tojnosti. Vprašajmo se raje, zakaj Igorja Komela ni imenovala krovna organizacija, ki ji pripada. To vprašanje si je postavilo kar nekaj italijanskih svetnikov iz opozicije.« SSk odgovarja tudi članu goriške Marjetice Federicu Vidicu, kije izrazil zadrego, da se SSk ne bi razpustila po pristopu v Demokratsko stranko. »Čudna so namigovanja - pravijo pri SSk -, ki jih Vi-dic namenja slovenski listi, ki se je predstavila v podporo Morettona. Če nas spomin ne vara, teh težav si ni postavljal, ko je njegova skupina v Marjetici potrebovala in dobila glasove za občinsko in pokrajinsko tajništvo Marjetice (čeprav zaman). Z obžalovanjem tudi opazujemo, kako vse liste hitijo proglašati pozornost do Slovencev. To je žal ena in ista zgodba, ki se vleče vrsto let. Šolski primer so zadnje občinske volitve v Gorici, ko smo imeli Slovenci številke, da bi v občinski svet izvolili sedem svetnikov ne glede na končni volilni izid, a smo si jih zapravili zaradi razpršitve kandidatov na raznih listah.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. septembra 2007 1 1 DOBERDOB - Domala vsa vas sodelovala, v programu posebna pozornost za otroke in mladino Prva »Doberdubska fešta« po udeležbi presegla pričakovanja Organizatorji so bili pihalni orkester Kras, krajevni oddelek civilne zaščite, duštvo Hrast in mladinski odsek društva Jezero GORICA - Marinčič o preureditvi prometa »Kolesarska steza naj poveže mesti« Kolesarka pri prečkanju meje na Škabrijelovi ulici bumbaca Blek pantersi (levo) in doberdobski otroci na startu kolesarske dirke (desno) bumbaca, a.č. Nedeljski popoldan je bil v Doberdobu živahen kot že dolgo ne. »Doberdubska fešta«, ki so jo organizirali pihalni orkester Kras, doberdobski oddelek civilne zaščite, duštvo Hrast in mladinski odsek društva Jezero, je začinila toplo zgodnjejesensko nedeljo in na plan spravila skoraj celo vas. Pobuda je bila deležna nepričakovano množičnega odziva. V popoldanskih urah so dvorišče pred župniščem preplavili otroci, ki so se udeležili tekmovanja z gorskimi kolesi in demonstracij civilne zaščite, na večernem koncertu domače skupine Blek panters pa je bil prireditveni prostor zaseden do zadnjega kotička. Program »Doberdubske fešte« se je začel z odprtjem dobro založenih kioskov. Četrta izvedba tekme z gorskimi kolesi »Hrast bike slalom« v organizaciji društva Hrast je odprla popoldansko praznovanje; letos se je prijavilo rekodno število 65 tekmovalcev, ki so nastopali v enajstih kategorijah: zastopani so bili otroci iz osnovne in nižje srednje šole, mladi višješolci, pa tudi nekoliko »starejši« kolesarji. Tekmovanje je potekalo v dveh spustih na približno kilometer dolgi progi. Kolesarji so vozili med količki po ozki ovinkasti poti na travniku ob župnišču. Nekateri so dosegli res zavidljive izide; pred nagrajevanjem so se vsi tekmovalci udeležili srečolova s kolesarskimi darili. Nagrajevanje s pokali in kolajnami je bil vesel zaključek prvega dela »Doberdubske fešte«, po katerem so glavno besedo prevzeli predstavniki civilne zaščite. Najprej so prisotnim predstavili obseg svojih dejavnosti, sledil pa je aktivnejši del. Doberdobska sekcija je skupaj s sekcijami iz okoliških občin otrokom prikazala postavitev protipožarne cevi z motorno črpalko. Šlo je za posebno štafeto, pri kateri je sodelovalo kakih deset pripadnikov civilne zaščite. Iz več cevi so sestavili 150 metrov dolgo enotno cev in simulirali gašenje požara. Najprej so vajo izvedli možje civilne zaščite, drugi del predstavitve pa je bil namenjen otrokom, ki so z vodnimi črpalkami obstreljevali tarče z vodo. Večer je bil posvečen doberdobski skupini Blek panters. Rock koncert sta uvedla pihalni orkester Kras z venčkom motivov, med katerimi tudi nekaj uspešnic Blek pan-tersov, in podmladek skupine Blek pampers. Ko so na oder stopili »glavni junaki« večera, je bilo na prizorišču več sto ljudi in mladih, ki so ob pesmih v doberdobščini plesali pod odrom. Koncert je poleg izvrstne glasbe ponudil tudi nekaj zanimivih prizorčkov: med publiko je namreč priletel »pu meš pu teč«, privihrala je Sipa, celo predstavniki milice so prišli na prizorišče. Jzero, Mulo mau-ta, Sipa in Žile so skozi ves večer odmevale daleč po vasi in ustvarile pravo vzdušje ob prvovrstnem spektaklu, ki so ga na odru ponudili doberdobski pantersi. Ob sklepu je vse prisotne razveselil še manjši ognjemet, ki so ga Blek pantersi sprožili med zadnjo pesmijo. Praznovanje se je nadaljevalo še dolgo potem, ko so zadnji akordi Sipe izzveneli v pozdrav številnemu občinstvu. (ač) GRADIŠČE - CPT Izgnali puntarje Med včerajšnjo nočjo so odpeljali iz Gradišča skupino petdesetih Egipčanov, ki so sprožili vstajo in pobeg priseljencev iz centra CPT. Izgon so izvedli z letalom, ki je okrog 2.45 vzletelo z ronškega letališča. Nočno akcijo so izvedli pod nadzorom policistov in kara-binjerjev, ki so priseljence pospremili na egipčansko letalo, to pa jih je odvedlo v domovino. Vsem petdesetim so izročili sporočilo o zavrnitvi prošnje za azil, ki so jo bili v prejšnjih tednih vložili. Kot je včeraj povedal kvestor Claudio Gat-ti, sedaj računajo, da se bo položaj v centru normaliziral; v njem ostaja 180 priseljencev, ki po zagotovilih prefekta Roberta De Lorenza niso sodelovali v vstaji. O dogajanju v CPT-ju bo tekla beseda tudi v rimskem parlamentu, saj je poslanec Angelo Compagnon (UDC) naslovil na notranjega ministra zahtevo po pojasnilih o vstaji in pobegih. Javno zahtevo po zaprtju centra pa sta včeraj izrazila Alessandro Perrone iz SIK in Cor-rado Altran iz Zelenih. ROJCE - Marinčič Protislovna oznaka »Horizontalna signalizacija in navpični prometni znaki so v protislovju.« Problem seje po Marinčičevih besedah pojavil v ulici San Michele na Rojcah, kjer je goriška občina pred kratkim uredila kolesarsko stezo. »Če se držimo talne oznake, zaseda steza ves pločnik. Na njem torej ni pešcem namenjenega pasu. Po navpičnih znakih ob stezi pa razberemo, da je le-ta na razpolago tudi pešcem,« je v občinskem svetu opozoril Marinčič in dodal: »Problem se postavlja tudi na križiščih s stranskima ulicama Pola in Ca-podistria. Prehod kolesarske steze je označen z zebrami, torej napačno, saj velja ta znak le za pešce. Kolesarji imajo različnega. Največje protislovje pa je, da je na prehodih označena še stop črta, glede na katero bi morali kolesarji dati prednost vozilom, ki zavijejo iz ulice San Michele v stranski ulici. Tudi to je dokaj nenavadno.« Župan Ro-moli je Marinčiču zagotovil, da bo uprava rešila problem. Kolesarska steza na Škabrijelovi ulici in ureditev sistema enosmernih ulic na območju trga Medaglie d'oro sta načrta, ki ju je po mnenju občinskega svetnika Foruma za Gorico Marka Marinčiča potrebno uresničiti v luči bližajočega se vstopa Slovenije v schen-gensko območje. »Padec meje bo zahteval reorganizacijo prometa. Tok vozil na Erjavčevi in Škabrijelovi ulici, ki ga je doslej pogojevala meja, se bo povečal,« je v interpelaciji na zadnji seji občinskega sveta poudaril Marinčič in opozoril občinski odbor na potrebo po hitrem ukrepanju. »Med načrti, ki jih je v tem okviru imela Brancatijeva uprava, je bila ureditev kolesarske steze na Škabrijelovi ulici. Le-ta bi bila nadaljevanje kolesarske steze na slovenski strani meje. Na vsakem pločniku bi potekal enosmerni pas za kolesarje, ki bi se nato nadaljeval po ulicah Balilla in Ascoli. Kolesarska steza bi tako vodila iz centra Nove Gorice v goriško mestno središče, kar bi spodbujalo uporabo kolesa in bi razbremenilo promet,« meni Marinčič, po katerem bi bilo treba na Škabrijelovi ulici tudi spremeniti sedanji režim parkiranja. »Parkirani avtomobili na obeh straneh cestišča bodo v primeru večjega prometnega toka v oviro,« meni svetnik. Marinčič je tudi predlagal ureditev sistema enosmernih ulic okrog trikotnika, ki ga tvorijo trg Medaglie d'oro, del Svetogorske ulice, ulica Mighetti in ulica Orzoni. »Tudi to je bil načrt prejšnje občinske uprave, ki bi ob razbremenitvi prometa rešil tudi vprašanje treh nevarnih križišč,« meni Marinčič. (Ale) NOVA GORICA - Dvodnevni simpozij o igrah na srečo Veleambulanta za veleigralnico, odvisniki pa zlasti med deskarji Zaključni dogodek dvodnevnega simpozija o gospodarskih in družbenih vplivih zabaviščnega in igralniškega kompleksa, ki ga načrtujejo na Goriškem, je bila včerajšnja okrogla miza na temo problematičnega igranja in negativnih vplivov, na kateri pa je bilo o negativnih vplivih bolj malo govora. Miha Kramli iz novogoriške ambulante za zdravljenje odvisnosti se je v svojem posegu osredotočil raje na ambiciozne načrte o (vele)ambulanti za zdravljenje odvisnosti, ki bi s svojo dejavnostjo pokrivala vso Slovenijo. Bernard Spazzapan, goriški zdravnik z dolgoletno izkušnjo s področja zdravljenja odvisnosti, pa je orisal problem odvisnosti od iger na srečo v Italiji. Kot je povedal Kramli, novogoriška ambulanta za zdravljenje odvisnosti živi z mestom in trenutno zdravi 600 odvisnikov. Med temi so odvisniki od trdih drog, odvisniki od iger na srečo, celo odvisniki od glasbe in interneta. Prav odvisnost od des-kanja po spletu postaja vse večji problem, vendar - kot je pojasnil Kramli - gre pred- Bernard Spazzapan bumbaca vsem za spletne vsebine; največ je odvisnikov od internetne pornografije, sledijo odvisniki od e-mailov ali internetnega dopisovanja ter odvisniki od spletnih iger na srečo. V novogoriško ambulanto prihajajo po nasvet odvisniki od iger iz vse Slovenije, zato je ambicija ambulante postati uspešen terapevtski center, ki bo izvajal poučevanje terapevtov in bil vodilni center zdravljenja te vrste odvisnosti. Prav tako razmišljajo o terapevtskem pripomočku, ki bi ga uporabljali tako terapevti kot tisti, ki se bodo v igralnicah srečali s pato- loškimi igralci. V načrtih je tudi vzpostavitev SOS telefonske številke. Bernard Spazzapan, primarij oddelka za odvisnost goriške bolnišnice, je o problemu igralništva v Italiji povedal, da so bolj kot klasične igralnice problematične stave in drugi načini igranja. Neverjetno se v Italiji povečuje število mladih »gamblerjev«, ti pa predstavljajo novo generacijo odvisnikov, ki s staro nima nič skupnega. Sledilo je predavanje Tomice Dumančiča iz HIT-a, ki je poudaril, da novogoriška družba skrbi za svoje zaposlene tudi na področju odvisnosti. Znano je namreč, da največ odvisnikov od iger na srečo prihaja ravno iz vrst zaposlenih v igralnici. Naj ne pozabimo omeniti še, da je svojevrstno hvalo HIT-u izpel tudi Miha Kramli, ko je družbo pohvalil, za njeno skrb za delavce; po njegovih besedah so odvisniki, ki potrkajo na vrata ambulante in prihajajo iz tega podjet'a, deležni neverjetne podpore, kar se pri drugih delodajalcih ne dogaja. Saška Jug GORIŠKI PROSTOR 1 6 Sreda, 26. septembra 2007 GORICA - Od petka dalje Okusi ob meji Tridnevni užitek brez meja Mestno središče večinoma zaprto za promet Gorica se pripravlja na zapeljiv enogas-tronomski vikend. Med petkom in nedeljo bo namreč mestno središče zaživelo v pokuš-njah, vonjih, glasbi in medkulturnem prepletanju prireditve Okusi ob meji, ki bo letos potekala že četrtič. Po ulicah kot gobe rastejo šotori, v katerih bodo potekale različne pobude. V primerjavi s prejšnjimi izvedbami bo število letošnjih razstavljavcev povečano, kar 250 pa bo šotorov. Del mestnega središča so zato že včeraj zaprli prometu, drugje pa je prišlo do sprememb v ureditvi le-tega. Šotorom so namenjeni predel korza Italia od križišča z ulico XXIV Maggio do korza Verdi, del ulice Garibaldi, ki povezuje ulico Diaz z ulico Morelli in korzo Verdi vse do križišča z ulico Mameli. Zaradi stojnic so zaprte ulice Boccaccio, Oberdan in Roma, razstavljavci pa bodo v celoti zasedli tudi Travnik, Raštel in ulice Crispi, Monache in Marconi. S šotori in stojnicami bosta preplavljena tudi trga Cavour in SantAntonio. Posledično bo prišlo do spremembe v ureditvi prometa tudi po nekaterih drugih ulicah. Kroženje vozil bo prepovedano po trgu pred občinsko palačo in po ulicah Casci-no, Mazzini, Garibaldi, De Gasperi, Edling, Morelli, Contavalle, Rotta, Rabatta in Dante. Delno bodo zaprte tudi ulice Nizza, Diaz in Petrarca. Voznike bodo o prepovedih opozarjale zapore ob vhodih v omenjene uli- Štandrežci nameščajo svojo stojnico v ulici Crispi bumbaca ce. Redarji so še sporočili, da bo v petek, soboto in nedeljo parkiranje na modrih conah brezplačno, v drugih predelih mesta, ki sodijo v območje manifestacije, pa so že včeraj postavili znamenja o prepovedi parkiranja. Vsebino letošnje prireditve Okusi ob meji, ki izpostavlja goriško večkulturnost, sta občinski odbornik Antonio Devetag in odgovorni za tiskovni urad pri goriški občini Stefano Cosma včeraj predstavila v vili Ma-nin, danes pa bosta program orisala še na gradu Dobrovo. Zlata nit praznika, ki mu je občina želela vtisniti pečat elegance, bo izmenjava med kulinaričnim bogastvom različnih držav. Predeli mesta bodo posvečeni posameznim državam in območjem srednje Evrope, od Avstrije do Slovenije in od dežele FJK do Veneta, prisotne pa bodo tudi Francija, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Albanija. Ljubiteljem francoskih dobrot bo namenjen trg SantAntonio, Balkanu pa ulica Roma. Slovenija in Madžarska se bosta predstavili na ulici Crispi, Avstrija na Travniku. Na različnih točkah bo mogoče uživati v tradicionalnih jedeh dežele FJK, na voljo pa bo tudi bogata izbira vin; prisotni bodo seveda tudi kioski goriških gostincev. Ponudbo tipičnih okusov in vonjev bodo spremljali koncerti, pa še predavanja in vodene pokušnje. (Ale) -/ Pred nekaj dnevi je praznoval okrogli jubilej Vili Prinčič Iz srca mu vošči še na mnoga leta Izvršni odbor ZSŠDI EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-gazza del lago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Funeral Party«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 20.15 »Severance«. Rumena dvorana: 17.45 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Vi dichiaro marito e marito«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.10 »Sapori e dissapori«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Scri-vilo sui muri«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'ul-tima legione«. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod z Opčin pri Prosvetnem domu ob 7. uri, iz Gorice pri Rdeči hiši ob 8. uri; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040-635626) oziroma goriškem uradu ZSKD (tel.0481-531495). □ Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2006/2007 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo s 1. oktobrom možna potrditev abonmajev za sezono 2007/08 in z 18. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007/08 in s 13. ok- Sklic prve seje konzulte Iz goriške občine so sporočili, da bo umestitvena seja nove slovenske konzulte v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri na županstvu. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika in podpredsednika posvetovalnega telesa. »V čast mi je, da vam lahko sporočim, da je goriški občinski svet na seji dne 17. septembra s sklepom št. 49 obnovil sestavo kon-zulte za probleme mestne etnične manjšine,« pravi župan Romoli v istem obvestilu. Evropski dan jezikov Evropska unija obeležuje danes dan jezikov. Za to priložnost goriška pokrajina v sodelovanju z novogoriškim uradom Europe Direct prireja vrsto pobud, namenjenih predvsem šolam, ki bodo danes potekale v Gorici in Novi Gorici. Ob 10. uri bodo na travniku pred no-vogoriško občino odprli sejem jezikov, pri katerem sodelujejo srednješolci z obeh strani meje (tudi šola Ivan Trin-ko). Ob isti uri bo na goriški pokrajini (ne pa v avditoriju, kot je bilo sprva napovedano) stekel posvet z naslovom Jeziki, ključ za bodočnost. Praznovanje se bo nadaljevalo ob 17.30 v dvorani no-vogoriške gimnazije na Rejčevi, kjer bo nastopila skupina Radio Zastava. Priredili bodo tudi klepet z uglednimi tolmači, ki ga bo vodil Andro Merku. (VaS) Razstava Karla Pečka V Kulturnem centru Bratuž v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave slikarja Karla Pečka z naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti«. Razstavo prireja KC Bratuž v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. Umetnika bo predstavila Milena Zlatar; odprtje razstave bosta oplemenitila oboist Matija Faganel in pianistka Neva Klanjšček. Kosičeve slike v banki Jutri, 27. septembra, ob 18. uri bo na sedežu Kmečke banke v Gorici odprtje samostojne razstave goriškega slikarja Andreja Kosiča; predstavil ga bo likovni krtik Joško Vetrih. Razstavo prirejata prvič v bančnih prostorih na Verdijevem korzu Kmečka banka iz Gorice in Kulturni dom. Rusjanova piramida Zavod Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije prireja danes ob 13. uri v novogoriških prostorih Gospodarske zbornice Slovenije predstavitev predštu-dije muzejske piramide, posvečene letalcu Edvardu Rusjanu, v kateri naj bi bila zbrana zgodovina zahodnoevropske letalske tehnike. tobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. BAKLADA V DOBERDOBU v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 29. septembra, ob 20. uri po vaških ulicah. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale« pri Onkološkem centru v Avianu. Sodelovala bo godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade pa bo koncert družinskega tria Novina iz Otočca, ki bo nastopil v župnijski dvorani v Doberdobu. GLASBENA ŠOLA LIPIZER vpisuje za Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki smo jo pripravili v sodelovanju z (j* Galerijo Rika Debenjaka - Kanal ob Soči pod naslovom IN KAJ NAJ LJUBIM, Čl Ni SKRIVNOSTI? Umetnika Karla Pečka bo predstavila prof. Milena Zlatar Kulturni center Lojze Bratuž danes, 26. septembra, ob 18.00 šolsko leto 2007-08; informacije na sedežu v ul. Don Bosco 91 v Gorici med 9. in 13.30 ter 15. in 18.30, razen ob sobotah (tel. 0481-547863). Srečanje s starši bo v petek, 28. septembra, ob 18. uri, lekcije se bodo pričele v ponedeljek, 1. oktobra. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. GORIŠKI IAL obvešča, da bodo organizirali večerni tečaj angleščine, začetniški slovenščine in začetniški informatike dvakrat tedensko med 18.30 in 21.30 po 1 evro na uro. Tečaji so namenjeni uslužbencem privatnih podjetij; informacije na tel. 0481538439 med 9.30 in 12.30 in med 14.30 in 16.30 od ponedeljka do petka. GORIŠKO POKRAJINSKO TAJNIŠTVO Slovenske skupnosti sklicuje za četrtek, 27. septembra, pokraji-snki svet, na katerem bo predstavljeno ustanavljanje Demokratske stranke, vloga SSk in priprava na primarne volitve. Zasedanje pokrajinskega sveta bo potekalo na goriškem sedežu stranke s pričetkom ob 20. uri. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 388-8400814 (Andreja). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce, srednješolce ter otroke iz vrtca na sprehod »Zvoki narave« (opazovali, prisluhnili, spoznavali bodo naravo, ki živi v parku ter se z njo tudi poigrali) v soboto, 29. septembra. Zbirališče pred parkom Coronini-Cromberg, drevored 20. septembra, ob 15. uri, odhod vedno pred parkom, ob 16.30; informacije in prijave do petka, 28. septembra, pri organizatorkah Tanji Gaeta (tel. 3280309219) in Sari Hoban (tel. 3338139217). Ob slabem vremenu sprehod odpade. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor danes, 26. septembra, v Kulturnem domu v So-vodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti - tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gae-ta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štandrežu danes, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 3280309219 ali e-mail: tanjagaeta@libe-ro.it). SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romja-nu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v diskografskem zborniku. Fotokopi- jo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam). 15 Prireditve »RISATE A GRADISCA«, niz gledaliških predstav v narečju: 29. septembra ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Tea-troimmagine iz Salzana (VE) »Il mastino di Baskerville«. »SLOVENEC SEM« bo v Selnici ob Dravi v organizaciji KD Urbas v soboto, 29. septembra: ob 10. uri otvoritev slovesnosti s predstavitvijo zamejskih Slovencev z razstavo, ob 13. uri nastopi gostujočih skupin med katerimi so tudi MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Padrič (dir. Herman An-tonič) in MoVS Sraka iz Štandreža (dir. Bogdan Kralj). Predstavljeni bosta razstavi »Pesniki dveh manjšin« in »Barve otroštva v črno-belem«. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 28. septembra, ob 20.30 gledališka skupina Del Pierrot iz Neaplja, »Taxi a due piazze« Raya Cooneya; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra 85 v Gorici, bo v petek, 28. septembra, ob 20.30 klavirski recital Dubravke Tomšič. Organizirajo ga v okviru koncertne sezone 2007-08 in Kogojevih dnevov; predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445, informacije na spletni strani www.kclbratuz.org. V RAZSTAVNIH PROSTORIH KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRA-TUŽ, drevored 20. septembra v Gorici bo danes, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« slikarja Karla Pečka; njega in razstavljena dela bo predstavila Milena Zlatar. Večer bosta glasbeno obogatila oboist Matija Faganel in pianistka Neva Klanjšček. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Nives Dilena vd. Alesani z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.30, Anna Maria Co-lugnat v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.30, Rosaria Grion v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Valerija Grilj vd. Beccia Žalostno vest sporočata sin Oskar in hči Laura z družino Pogreb bo jutri, četrtek, 27. septembra ob 10.30 iz mrtvašnice (bolnica) v Tržiču v cerkev na Vrhu, kjer bo ob 11. uri sv. maša. Ronke, Vrh, 26. septembra 2007 Ob izgubi drage mame Valerije Grilj izrekajo iskreno sožalje Oskarju Bec-cia iz Ronk Kulturni dom Gorica, zadruga Maja in številni goriški prijatelji Ob izgubi drage mame Valerije Grilj - Laučeve vd. Beccia izrekata občuteno sožalje Oskarju in družini SKRD Jadro in SKRŠD Tržič PRIREDITVE GLEDALIŠČE Sreda, 26. septembra 2007 1 7 REPEN - Kraška hiša Spacal v sinovi knjigi in televizijski oddaji FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V petek, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jutri, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Srečko Fišer: »Prihodnje, odhodnje«, v nedeljo, 30. septembra ob 19.00, režija Jaša Jamnik, brezplačne vstopnice. / Po predstavi otvoritev razstave - Ljubo Bizjak: »Deske, ki pomenijo življenje«. Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v torek, 2. oktobra ob 18.00, v sredo, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: danes, 26. ob 19.30, jutri, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30. V soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama V petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 1. oktobra - 20.0022.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder V petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 2. in v sredo, 3. ob 19.30 ter v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Jutri, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. V petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. ■ Note Timave V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle V ponedeljek, 1. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Nastop pevk stolne- ga zbora pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Giorgio Marcossi - flauta, Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Danes, 26. septembra ob 10.00, Deskle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. Danes, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Pado-va e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Cerkev sv. Martina V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave. Zborovodja: Matjaž Šček. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Jutri, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. Predstava je razprodana. Kulturni dom - mala dvorana V sredo, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok. LJUBLJANA Letno gledališče Križank Jutri, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. Cankarjev dom Danes, 26. septembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert pianista Bojana Goriška. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod čedad KD Trinko v novo sezono s polno paro Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada pričenja s polno paro jesensko sezono svojih prireditev. Načrti so intenzivni, koledar za sam oktober pa dokaj pester. Dokaz delovanja (in vabilo k udeležbi) bo naslednji koledar: v soboto, 6.oktob-ra ob 11. uri bo v prostorih Centro civico (občinske izpostave) v četrti Čedada Borgo di Ponte, Ul.San Martino 2, odprtje razstave slikarke Claudie Raza z naslovom »Il respiro delTesistenza« (Dih eksistence). Umetnico bo predstavil umetnostni kritik prof. Enzo Santese, nastopil pa bo duo Floreancig-Cudrig. Predstavitev bo potekala v sodelovanju z Društvom beneških likovnih umetnikov in pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Razstava bo odprta do 21.oktobra. Urnik odprtja bo od 10. do 12.30 in od 15.30 do 18.ure. V Čeneboli (občina Fojda) bo v nedeljo, 7. oktobra po maši, ki bo ob 10.uri, predstavitev knjige Ada Conta »Po svietu-Canebola e l'emigrazione«. Knjigo je izdalo KD Ivan Trinko. V novogoriški knjižnici F. Bevk v Novi Gorici bo 16.oktobra ob 17.-uri otvoritev razstave Alessandre D'Este »Pod Matajurjem«. Ilustra-torka in slikarka bo razstavila ilustracije iz knjig Boter petelin in Zimska pravljica. Razstavo bo spremljala ura pravljic, ki bo bodisi v Novi Gorici kot v knjižnici Feigel v Gorici. V okviru Kongresa slavistov, ki bo letos v Trstu, bo 18. oktobra predstavitev zbornika Ivan Trinko, ki ga je izdalo istoimensko društvo. Zbornik bodo predstavili tudi v Novi Gorici, in sicer v knjižnici F. Bevk. To se bo zgodilo 25. oktobra, ob 18.uri. (ma) naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. OPČINE Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. Trenutno je na ogled fotografska razstava Sergija Fer-rarija »Ljudje - Gente« in sicer do 28. septembra. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V letu, ko smo obeležili stoletnico rojstva likovnega mojstra Lojzeta Spacala, se je v naši okolici zvrs ti lo kar ne kaj do god kov, ki so v središče pozornosti postavili prav Spa cala in nje go vo de lo. Tudi Za-lož niš tvo tr žaš ke ga tis ka je v tem le -tu izdalo knjigo spominov na očeta »Nočni cvet«, izpod peresa Boruta Spacala. Knjiga je izšla v slovenskem in italijanskem jeziku, pri bral cih pa je izzva la zani ma nje zara di ne pozna ne ga zor ne ga ko ta, s katerega je bi la na pi sa na. Si no vi spomini in njegov pogled na figuro slavnega očeta dodaja opisovani ose bi ne posrednost in do mač nost, ki si cer v tek stih umet nost nih kri -tikov in zgodovinarjev nimata prosto ra. V petek zve čer ob 20. uri bo v Kraš ki hi ši v Re pnu potekala predstavitev knjige, na kateri bo sodeloval umetnostni kritik, prof. Giu-li o Mon tene ro, ki je Spa cala osebno poznal, ga umet niš ko visoko cenil in o njem na pi sal mar si kateri strokovni tekst in oceno. Njegova vrednotenja Spacala se pojavljajo v šte vil nih li kov nih revijah in stro -kov nih katalo gih. Na ve čeru bodo tudi zavrteli krajši do ku men tarec, ki ga je ob 100-let ni ci umet ni ko ve -ga roj stva pri pra vil Iz tok Pen gov za RTV Slovenijo, z naslovom »Podoba podobe«. Na večeru bo prisoten tudi avtor filmskega zapisa. Iz knjige Boruta Spacala bosta na večeru brala Boris Devetak v slovenščini in Roberto Dedenaro v italijanščini. V petek zvečer bo v Galeriji Muzeja Kraška hiša tudi zadnja priložnost za ogled fotografske razstave Sergi-a Ferrarija »Ljudje-Gente.« Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 26. septembra ob 18.00 odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnost?«. Razstavo prireja Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: še danes, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. Kosovelov dom: od jutri, 27. septembra (otvoritev ob 17.30) do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do Poklon Spacalu tudi v Zagorju Po številnih razstavah, ki so jih ob stoletnici rojstva enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru Lojzeta Spacala pripravili po vsej Sloveniji, so zdaj njegove manj znane mono-tipije na ogled v galeriji Medija v zagorskem kulturnem domu. Spacal, ki je zaslovel predvsem kot mojster lesoreza, se je s tehniko monotipije - na gladko ploščo naslikanim motivom, ki se lahko odtisne samo enkrat - ukvarjal v svojih zgodnejših obdobjih. Razstavljena dela tako kažejo umetnika na samem začetku njegovega razvoja, je o razstavi zapisal Lev Menaše. Kot je še dodal, dela opozarjajo vsaj na dvoje: da je bil Spacal po eni strani nedvomno zasidran v tradicije »klasične« italijanske avantgarde, da pa je po drugi poznal in preizkušal tudi vrsto idej drugih obdobij, okolij in likovnih smeri. Oziroma, tako Menaše, Spacal se je že od samega začetka trudil postati likovni svetovljan. (STA) 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. 18 Sreda, 26. septembra 2007 SVET / JAPONSKA - 71 -letni Jasuo Fukuda izvoljen za novega premiera Veteran japonske politike iz ozadja na čelo vlade Izvolil ga je spodnji dom parlamenta - Je sin nekdanjega premiera Takea Fukuda TOKIO - Spodnji dom japonskega parlamenta je včeraj za naslednika dosedanjega premiera Šinza Abeja uradno imenoval 71-letnega Jasua Fukudo. Zgornji dom parlamenta je na to mesto izvolil kandidata opozicije Ičira Ozavo, vendar je v skladu z ustavo naposled obveljala volja spodnjega doma. Jasuo Fukuda je izkušeni veteran japonske politike, znan po svojih zmernih stališčih in iskanju konsenza, upa, da bodo njegove bogate izkušnje in sposobnosti kriznega upravljanja nadomestile pomanjkanje karizme in dolgočasno javno podobo. 71-letni Fukuda je postal najstarejši predsednik vlade v Tokiu po letu 1991 in že samo s tem predstavlja očitno nasprotje Abeju, ki je pri 53 letih postal najmlajši japonski premier v novejši zgodovini te države in so mu mnogi očitali preveliko neizkušenost. V preteklosti je med drugim rekordnih 1289 dni zasedal položaj glavnega sekretarja vlade - glavnega svetovalca, tiskovnega predstavnika in kriznega mene-džerja nekdanjih premierov Jošira Morija in Abejevega predhodnika Džuniči-ra Koizumija v letih 2000-2004. Fukuda, ki se v javnosti praviloma pojavlja oblečen v sivo obleko in s prevelikimi očali, sicer priznava, da mu primanjkuje karizme, vendar pa velja za spretnega pogajalca in posrednika v krizah, ki ga vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDP) trenutno krvavo potrebuje. Nekateri poleg tega menijo, da bodo stranki - na delnih volitvah v zgornji dom parlamenta je utrpela hud poraz, potem ko jo je prizadela že kar nepregledna vrsta škandalov, v katere so se zapletali Abejevi ministri - koristila tudi njegov resen videz in zadržanost, saj naj bi pri ljudeh s tem vzbujal zaupanje. Mnogi mu očitajo, da je skušal vedno dosegati soglasje, namesto da bi raje vladal, na kar pa je Fukuda pred dnevi jezno odgovoril: »Nihče ne pravi, da nisem uveljavljal svojega vodstva, ko sem bil glavni sekretar kabineta.« Obenem je zatrdil, da namerava kot premier v celoti izkoristiti svoj vodilni položaj in uresničiti svojo vizijo. Fukuda je med drugim prvi premier, katerega oče je v preteklosti tudi zasedal ta položaj. Pokojni Takeo Fukuda je vlado vodil v letih 1976-1978 in je bil znan po t. i. doktrini Fukuda, v skladu s katero bi Japonska nikoli več ne bila vojaška sila in bi se osredotočila na krepitev vezi z azijskimi državami. Tudi njegov sin je že sporočil, da je ena od njegovih prioritet izboljšanje od- Jasuo Fukuda (na sredi) ob včerajšnji izvolitvi v spodnjem domu parlamenta ansa nosov s Kitajsko in Južno Korejo, in je javno kritiziral nekdanjega premiera Koizumija zaradi obiskov spornega svetišča Jasukuni, ki je za Peking in Seul simbol japonskega imperializma. Tudi v dialogu s Severno Korejo namerava sicer ohraniti odločnost, a hkrati ubrati mehkejše tone. V nasprotju z Abejem si ne bo tako krčevito prizadeval za reformo vsiljene povojne pacifistične ustave, vendar pa obenem vztraja, da mora Tokio v mednarodni skupnosti prevzeti večjo vlogo in pomagati pri stabilizaciji svetovnega reda, ki je omogočil, da je Japonska danes drugo največje gospodarstvo na svetu ter živi v miru in blaginji. Vendarle pa se je tudi Fukuda v preteklosti zapletel v nekatere spore. Med drugim j e bil leta 2003 tarča ostrih kritik, ko je neka revija povzela njegovo izjavo, da so za posilstva delno odgovorne tudi ženske same, ki se izzivalno in pomanjkljivo oblačijo. Fukuda je pisanje časnika sicer jezno zanikal. Leta 1959 je diplomiral na prestižni univerzi Vaseda, nakar je bil 17 let zaposlen v rafineriji nafte, kjer je po lastnih besedah razvil zanimanje za Bližnji vzhod ter pridobil »zdravo pamet« japonskega delavca. V politiko je stopil kot pomočnik svojega očeta v 70. letih prejšnjega stoletja, v parlament pa je bil prvič izvoljen šele leta 1990. Je poročen in ima tri otroke. (STA) EU - Komisija Nasprotja glede razbitja telekomov BRUSELJ - Znotraj Evropske komisije naj bi prišlo do ostre delitve mnenj glede načrtov razbitja velikih telekomunikacijskih podjetij, kot sta npr. nemški Telekom ali španska Telefonika. Zagovorniki tega želijo s tem povečati konkurenco na trgu elektronskih telekomunikacij, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi ta ukrep zgolj povečal birokracijo in ogrozil nadaljnje investicije na tem področju, je v svoji včerajšnji izdaji zapisal londonski Finan-ci al Times. Kot navaja časnik, sta do načrtov ko-misarke za informacijsko družbo in medije Viviane Reding, ki namerava razbiti velike telekomunikacijske družbe, kritična predvsem komisarka za konkurenco Neelie Kroes ter komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen. Po sedanjih načrtih odgovorne komisarke Redin-gove bi za vzpostavitev konkurence na trgu telekomunikacij v Evropski uniji lahko velika telekomunikacijska podjetja prisilili k ločitvi na upravljavce omrežja in na ponudnike storitev, da bi tako konkurenti imeli dostop do infrastrukture. EVROPSKA UNIJA - Spremembe na področju železniškega prometa Evropski parlament sprejel tretji železniški sveženj Zasedanje Evropskega parlamenta STRASBOURG - Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu včeraj v tretji obravnavi sprejel direktivi in uredbo o spremembah na področju železniškega prometa. Z novimi predpisi naj bi prevozniki potnikom zagotovili več pravic, predvideno pa je tudi odprtje omrežij za mednarodni promet in uvedba evropskega dovoljenja za strojevodje. V skladu z včeraj sprejeto direktivo o razvoju železnic naj bi se železniška omrežja odprla za mednarodni potniški promet do 1. januarja 2010, kar naj bi povečalo konkurenčnost na trgu in potnikom omogočilo višjo raven storitev. Odprtje omrežij pomeni, da bi imeli prevozniki pri izvajanju mednarodnih storitev pravico, da potnike pobirajo in odlagajo na katerikoli postaji na mednarodni progi. Direktiva o izdajanju potrdil za upravljanje lokomotiv in vlakov uvaja evropsko dovoljenje za strojevodje in vlakovno osebje. Dovoljenje bo sestavljeno iz evropskega dovoljenja, ki vsebu- je dokazila o izobrazbi, splošni usposobljenosti in zdravstveni sposobnosti, ter usklajenega dopolnilnega spričevala. Uredba o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu bo konec leta 2009 veljala tudi za notranji promet. Evropska komisija je sicer sprva predlagala, da bi uredba veljala le za potnike v mednarodnem prometu, a se v Evropskem parlamentu s tem niso strinjali, ker so menili, da bi bila uredba, ki bi veljala le za pet odstotkov potnikov, nesmiselna. Nova zakonodaja bo tako veljala za vse potnike in vse storitve v železniškem prometu, vsi potniki pa bodo morali imeti določene osnovne pravice, ki bodo med drugim zajemale odgovornost podjetij za potnike in njihovo prtljago ter prevoz invalidov. Potniki bodo tudi upravičeni do odškodnin za zamude pri vožnji z vlakom, če bo zanje kriv prevoznik, in sicer do povračila vsaj četrtine vrednosti vozovnice za zamudo 60 minut ali več in vsaj polovice vrednosti, če bo zamuda večja od dveh ur. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Sedanjemu predsedniku Emileu Lahoudu se mandat izteče 24. novembra Libanonski parlament je zaradi nesklepčnosti za mesec dni preložil volitve predsednika republike BEJRUT - Libanonski parlament je včeraj za štiri tedne preložil ključno zasedanje, na katerem bo volil predsednika republike. »Zasedanje je bilo preloženo na 23. oktober,« je povedal tiskovni predstavnik predsednika parlamenta Nabiha Ber-rija. Zasedanja, ki je bilo sklicano za 9.30 po srednjeevropskem času, se namreč nista udeležili potrebni dve tretjini poslancev. Sedanjemu prosirskemu predsedniku Emileu Lahoudu se mandat izteče 24. novembra, v skladu z libanonsko ustavo pa morajo volitve potekati v dveh mesecih pred iztekom mandata. Za izvolitev predsednika republike se morata v prvem krogu glasovanja zasedanja parlamenta udeležiti vsaj dve tretjini poslancev, v drugem krogu pa je za izvolitev dovolj navadna večina. Protisirska frakcija pod vodstvom premiera Fuada Siniore ima v parlamentu le 68 od 127 članov, zato lahko opozicija volitve v prvem krogu blokira. Član protisirske večine Samir Frangieh je dal vedeti, da bo njegov tabor vztrajal pri glasovanju, ko se bo parlament 23. oktobra zno- va sestal. »Do naslednjega zasedanja dajemo priložnost pogajanjem, vendar bomo takrat, če dogovora ne bo, glasovanje izpeljali z navadno večino,« je povedal. Član opozicije pod vodstvom Hezbolaha Huse-in Haj Hassan je medtem izrazil upanje, da bodo v prihodnjih dneh in tednih dosegli dogovor, tako da bo na zasedanju dosežen kvo rum. Čeprav je predsednik parlamenta Berri na zasedanje povabil vse poslanske skupine, je bilo že vnaprej jasno, da glasovanje ne bo izvedeno. V ponedeljek je Berri izrazil upanje, da bodo razdeljene libanonske stranke dosegle dogovor v roku. Poslanci so včeraj prispeli v poslopje parlamenta v Bejrutu ob strogih varnostnih ukrepih. Spremljali so jih vojaki, okolica poslopja je bila zaprta za promet, varovale so ga posebne enote vojske in tanki. Več poslancev iz vladajoče koalicije je dvignilo transparent z imeni in slikami šestih poslancev iz svojih vrst, ki so bili od leta 2005 ubiti v napadih, za katere odgovornost pripisujejo Siriji. Zadnji med njimi je bil protisirski poslanec Antoine Ghanem, ki je bil ubit 19. septembra v krščanski četrti Bejruta v napadu z avtomobilom bombo. Libanonski premier Fuad Sinio-ra je eksplozijo označil za teroristični napad, katerega cilj je bil ovirati volitve predsednika države, in pozval k mednarodni preiskavi. Če nov predsednik ni izvoljen, preidejo predsedniška pooblastila na vlado. Lahoud, za katerega je vlada Siniore nezakonita, pa je za primer spodletelih volitev predsednika že omenil možnost oblikovanja začasne vlade. Libanon je več kot leto dni od izraelske ofenzive proti šiitskemu gibanju Hezbolah v državi v globoki politični in gospodarski krizi. Od ofenzive se je razkol med prozahodno parlamentarno večino in prosirsko opozicijo razširili v očitno nepremostljiv prepad. Na politični mrtvi točki je Libanon vse od novembra lani, ko je šest prosirskih ministrov, večina iz vrst Hezbolaha, zapustilo vlado premiera Siniore in jo obtožilo, daje poteptala dogovore o delitvi oblasti, ki so bili v veljavi od konca državljanske vojne. (STA) Slike na praznih mestih ubitih parlamentarcev ansa / ITALIJA Sreda, 26. septembra 2007 19 GENERALNA SKUPŠČINA ZN - V središču pozornosti vsi najpomembnejši problemi na svetovnem prizorišču Ob začetku splošne razprave največ pozornosti Mjanmaru Med prvimi govorniki ameriški predsednik George Bush in francoski predsednik Nicolas Sarkozy NEW YORK - V New Yorku se j e včeraj začela splošna razprava 62. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo potekala do 3. oktobra. Zasedanje je odprl generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je pozval h krepitvi svetovne organizacije za boljši svet. Prvi dan splošne razprave, na kateri sta med drugim nastopila tudi ameriški in francoski predsednik, George Bush in Nicolas Sarkozy, je bilo sicer največ pozornosti namenjene razmeram v Mjanmaru, kjer se krepijo prodemo-kratični protesti. »Naš spreminjajoči se svet potrebuje močnejše ZN,« je v uvodnem govoru poudaril Ban Ki Moon. Ob tem je izpostavil, da se bo svet v prihajajočem letu soočil z vrsto izzivov, od boja proti globalnemu segrevanju ozračja in revščini do reševanja konflikta v sudanskem Darfurju in promocije miru na Bližnjem vzhodu. Ban je po zor nost na me nil tu di Mjanmaru, ki so ga v minulih dneh preplavili prodemokratični protestniki. Mjanmarske oblasti je ob tem pred predstavniki 192 držav članic svetovne organizacije pozval, naj do protestnikov izkažejo zadržanost in naj začnejo dialog z vsemi vpletenimi v proces narodne sprave. Povedal je tudi, da se bo njegov posebni odposlanec za Mjanmar Ibrahim Gambari zelo kmalu odpravil v državo. Zunanji ministri držav članic EU so medtem ob robu zasedanja GS ZN sprejeli deklaracijo, v kateri so izrazili solidarnost s prebivalstvom Mjanmara, tamkajšnje oblasti pa pozvali, naj proti ljudem ne ukrepajo z nasiljem. Tudi Evropska komisija je oblasti v Mjanmaru pozvala, naj se pri odzivanju na miroljubne proteste budističnih menihov in predstavnikov civilne družbe vzdržijo nasilja. Ban Ki Moon je glede konflikta v Darfurju poudaril, da bi morali za končanje te tragedije preučiti vse možnosti. »Su-danska vlada mora izpolniti svoje obljube in se udeležiti vseobsegajočih mirovnih pogovorov«, ki so načrtovani za 27. oktober v Libiji, »in uresničiti prekinitev ognja«, je še povedal Ban. Kar zadeva Bližnji vzhod pa je Ban dejal, da je za to regijo in za svet ključna stabilnost. »Vemo, kaj je potrebno: končanje nasilja, konec okupacije, vzpostavitev palestinske države, ki bi bila v miru s sabo in z Izraelom, ter vseobsegajoča regionalna mirovna konferenca med Izraelom in arabskim svetom,« je dejal Ban. Irak je Ban označil za »problem vsega sveta« in dodal, da imajo pri promociji političnih pogajanj in narodni spravi v državi ZN pomembno vlogo. V Afganistanu pa bi bilo po mnenju Bana potrebno »učinkoviteje sodelovati z našimi partner- ji pri soočanju s trgovino z mamili in financiranjem terorizma«. Ameriški predsednik Bush pa je v govoru napovedal nove sankcije ZDA proti mjanmarski vojaški hunti, s čimer želi okrepiti pritisk na režim in pomagati gibanju protestnikov, ki že več dni zasedajo mjanmarske ulice. V govoru se je Bush med drugim dotaknil tudi razmer na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in Libanonu, Irak i n Iran pa j e omenil zgolj na kratko. »ZDA bodo okrepile gospodarske sankcije proti voditeljem režima in njihovim finančnim podpornikom. Uvedli in razširili bomo prepoved izdajanja vizumov za tiste, ki so odgovorni za najbolj nezaslišane kršitve človekovih pravic kot tudi za njihove svojce,« je dejal Bush. Vojaško hunto je ob tem obsodil, da je uvedla »19-letno vladavino strahu«, ki ljudem odvzema temeljne pravice govora, združevanja in veroizpovedi. »Američani so ogorčeni nad razmerami v Mjanmaru,« je v nagovoru GS ZN še povedal Bush na dan, ko je mjanmarska vojaška hunta na ulice Yangona, kjer se je zbralo 100.000 protestnikov, namestila vojsko in posebne policijske enote. V zvezi z razmerami na Bližnjem vzhodu je Bush pozval k podpori palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Palestinci imajo v Abasu voditelja, ki poskuša zgraditi civilne strukture in se spopasti s terorizmom. Svet bi ga moral zato podpreti, da bi lahko prišli do vzpostavitve dveh držav, izraelske in palestinske, ki bi lahko druga ob drugi živeli v miru, je dejal Bush. Francoski predsednik Sarkozy pa je v Generalni skupščini izjavil, da bi z jedrskim orožjem oboroženi Iran predstavljal »nepredstavljivo tveganje« za stabilnost regije in sveta. »Iran ima pravico do jedrske energije, a če bi Iranu dopustili pridobitev jedrskega orožja, bi to predstavljajo nesprejemljivo tveganje za regionalno in svetovno stabilnost,« je v GS ZN izjavil Sarkozy. Francoski predsednik, ki si je ob koncu govora prislužil dolg aplavz, je še ocenil, da »v svetu ne bo miru, če bo mednarodna skupnost pokazala šibkost pred širjenjem jedrskega orožja«. Francoski predsednik je sicer v govoru pozval k novi svetovni ureditvi, »ekološkem in gospodarskemu new dealu«. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da velik del človeštva še v 21. stoletju trpi zaradi nepravičnosti, revščine, lakote, pomanjkanja vode, energije in izobrazbe. Pri tem je Sarkozy svetovno organizacijo pozval, naj poskrbi, da bodo »dobički od rudnih bogastev, surovin in novih tehnologij porazdeljeni pravičneje«. (STA) MJANMAR - Po večdnevnih prodemokratičnih protestih Vojaški režim uvedel policijsko uro, Yangon pa razglasil za zaprto območje Včeraj se je na ulicah Yangona zbralo 100 tisoč protestnikov YANGON - Mjanmarska vojaška hunta je včeraj za 60 dni uvedla policijsko uro in prepoved zborovanj več kot petih ljudi v Yangonu in Mandalayju. Ukrepe je vojaški režim uvedel, potem ko je ob vse bolj množičnih protestih včeraj v obeh mestih namestil vojsko. Yangon z okolico, kjer se je včeraj zbralo 100.000 protestnikov, pa so celo razglasili za »zaprto območje«, termin, ki ga praviloma uporabljajo za vojaška ali konfliktna območja. Z ukrepi so prebivalce omenjenih mest seznanili prek zvočnikov iz avtomobilov in tovornjakov. Policijska ura naj bi veljala med 21. uro in 5. uro zjutraj. V pri- meru nespoštovanja ukrepov se postavlja vprašanje, ali bo režim znova odgovoril s silo, tako kot na zadnje množično demokratično protestno gibanje leta 1988, ki se je končalo s 3000 mrtvimi. Vojaki, vključno z enotami, ki so sodelovale v nasilnem zatrtju protestov leta 1988, so se včeraj namestili v središču Yangona, kjer se je osmi dan mirnih protestov zbralo kakih 100.000 ljudi, od tega kakih 70.000 menihov. V Mandalay-ju se je protestov udeležilo 700 ljudi. Evropska unija, ZDA ter več verskih voditeljev, med njimi dalajlama in južnoafriški nadškof Desmond Tutu, so včeraj okrepili pozive hunti, naj se vzdr- ansa ži nasilja proti miroljubnim protestnikom in začne resničen dialog o demokratičnih reformah. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je medtem sporočil, da bo v sredo v Parizu sprejel predstavnike mjanmarske opozicije v izgnanstvu, da bi jim izrazil podporo. Premier mjanmarske vlade v izgnanstvu Sein Win je že pozval Francijo, predsedujočo VS ZN, k sklicu nujnega zasedanja ZN o razmerah v Mjanmaru. Kitajska, glavna zaveznica vojaškega režima v Yangonu, je mjanmarsko vlado včeraj pozvala h »korektnemu ravnanju«, dodala pa, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve države. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Priprave na novembrsko konferenco George Bush in Mahmud Abas o oblikovanju palestinske države NEW YORK - Ameriški predsednik George Bush se je v ponedeljek ob robu 62. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sestal s palestinskim predsednikom Mah-mudom Abasom, s katerim sta se posvetila pripravam na bližnjevzhodno mirovno konferenco, ki naj bi pod pokroviteljstvom ZDA potekala novembra. »ZDA si bodo z vsemi močmi prizadevale, da vam pomagamo doseči vizijo rešitve bližnjevzhodnega konflikta z oblikovanjem neodvisne palestinske države,« je na skupni novinarski konferenci po srečanju Bush zagotovil Abasu. Poudaril je še, daje Abas zapisan oblikovanju demokratične palestinske države, ki bo živela v miru z Izraelom. Bush je vnovič podprl oblikovanje palestinske države. Menil je, da je v interesu palestinskega naroda in v interesu Izraela, »da demokraciji živita v miru druga ob drugi«. Kasneje se je Bush ločeno srečal še s starim zaveznikom, nekdanjim britanskim premierom Tonyjem Blairom, ki zdaj deluje kot posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice. Slednja se je v nedeljo sestala ob robu zasedanja GS ZN in izrazila podporo mirovni konferenci. (STA) Mahmud Abas (levo) in George Bush ansa POLJSKA - Nekdanji predsednik Kwasniewski se vrača v politiko VARŠAVA - Nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je v ponedeljek jasno nakazal svojo vrnitev v aktivno politiko, saj je konservativnega premiera Jaroslawa Kaczynskega izzval na televizijsko debato. Premier, ki želi javno življenje temeljito očistiti komunistov, naj bi komaj čakal na možnost, da se še pred oktobrskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami spusti v razpravo z nekdanjim komunistom. »V starih dneh je lahko človek nekoga izzval na dvoboj z mečem ali pištolo, dandanes pa lahko nekoga izzovemo na televizijsko debato. Sprejmem izziv,« se je na vabilo Kwasniewske-ga že v ponedeljek odzval premier, sicer enojajčni brat dvojček sedanjega predsednika države Lecha Kaczynskega. Karizmatični nekdanji komunist Kwasniewski, ki je Poljski predsedoval v letih 1995-2005, ko je država med drugim vstopila v Evropsko unijo in zvezo Nato, je sicer že pred dnevi sporočil, da se vrača v politiko in bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah nastopil kot vodilni kandidat opozicijske stranke Levi- Aleksander Kwasniewski ca in demokrati (LiD), v kateri so se povezale nekdanje komunistične in majhne desnosredinske stranke. LiD se sodeč po javnomnenjskih raziskavah na volitvah 21. oktobra sicer ne obeta vidnejši rezultat, vendarle pa bi se lahko pojavil kot pomemben jeziček na tehtnici, če vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) bratov Kaczyn-ski in njena glavna tekmica, desno usmerjena opozicijska Državljanska platforma po volitvah ne bosta dosegli dogovora o koaliciji, tako kot ga nista po volitvah leta 2005. (STA) 2 0 Sreda, 26' sePtembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V 6. krogu B lige poraz Triestine z 2:1 v Pisi Napake Pesaresija veljajo več kot zadetki Granocheja Branilec Triestine daleč najslabši in povrh tudi izključen - Urugvajec znova uspešen B LIGA IZIDI 6. KROGA Albinoleffe - Cesena 1:0, Bari - Mantova 2:0, Bologna - Brescia 2:2, Chievo - Avellino 3:0 Messina - Treviso 1:0, Pisa - Triestina 2:1, Ravenna - Grosseto 2:1 , Rimini - Modena 1:0, Spezia - Frosinone 3:0, Vicenza - Ascoli 1:1 Piacenza - Lecce 0:1 Brescia 6 5 1 0 13:3 16 Albinoleffe 6 5 1 0 12:6 16 Chievo 6 4 2 0 10:2 14 Lecce 6 4 2 0 7:2 14 Pisa 6 4 0 2 7:7 12 Bologna 6 3 2 1 9:5 11 Rimini 6 3 2 1 6:4 11 Ascoli 6 2 3 1 7:4 9 Bari 6 3 0 3 10:7 9 Mantova 6 2 2 2 6:4 8 Modena 6 2 2 2 9:7 8 Messina 6 2 2 2 5:8 8 Frosinone 6 2 1 3 5:5 7 Ravenna 6 2 1 3 8:11 7 Treviso 6 2 0 4 3:5 6 Triestina 6 1 2 3 5:10 5 Vicenza 6 0 4 2 5:9 4 Grosseto 6 1 1 4 4:9 4 Spezia (-1) 6 1 1 4 7:9 3 Cesena 6 0 3 3 5:8 3 Avellino 6 1 0 5 2:9 3 Piacenza 6 1 0 5 3:10 3 PRIHODNJI KROG (29.9. ob 16.00) Albinoleffe Bari Ascoli - Avellino, Brescia - Ravenna,Cesena Bologna , Frosinone - Rimini, Grosseto - Vicenza, Lecce Chievo, Modena - Messina, Piacenza - Spezia, Treviso - Pisa, Triestina - Mantova Mattia Graffiedi sinoči pri izidu 1:0 za Piso za las ni zatresel nasprotnikove mreže kroma Pisa - Triestina 2:1 (1:0) STRELCI: Kutuzov v 39.; Cerci v 59., Granoche (11m) v 64. PISA (4-1-4-1):Morello; Zoppetti, Raimondi, Trevi-san, Zavagno, Cerci (v 68. Ciotola), Braiati, Genevier (v 79. Juliano), DAnna (v 90. Lorenzi); Kutuzov, Castillo . Trener: Ventura. TRIESTINA (4-4-1-1): Rossi 5,5; Milani 6,5, Kyriazis 5,5, Lima 5,5, Pesaresi 4; Antonelli 6 (v 46. Sgrigna 6), Gorgone 6, Piangerelli 6, Testini 5 (v 57. Šedivec 5,5); Graffiedi 6,5 (v 85. Rossetti); Granoche 6,5. Trener: Maran. SODNIK: Ayroldi iz Molfette 6; OPOMINI: Pesaresi, Lima; IZKLJUČITEV: Pesaresi v 72. min. PIZA - Pred tekmo ni nihče posipal zelenice Arene Garibaldi s soljo, kot je bila tradicija v času pred-sednikovanja vročekrvnega Romea Aconetanija, nikoli pozabljenega predsednika toskanskega društva, ki je črnomodre popeljal celo do A lige. Kljub tej »pozabljivosti« pa je Pisa tekmo dobila. Trener Triestine Rolando Maran (na klopi ga je sicer zaradi diskvalifikacije nadomeščal njegov pomočnik Maraner) je po napovedih nekoliko premešal karte. V obrambi je znova igral Pesaresi, na sredini je poškodovanega Alle- grettija zamenjal z Gorgonejem, na desni pa vključil v postavo Antonellija. Prvo resno priložnost je ustvarila Pisa v 10. minuti. Na levem obrambnem pasu Triestine je Cerci izkoristil nespreten poseg Pesaresija in podal v sredino kazenskega prostora, kjer je z glavo Castillo lepo preusmeril žogo proti Ros-sijevim vratom, a na srečo zgrešil okvir z vratarjem Triestine, ki je lahko žogo le opazoval. Toskanci pa so po tej priložnosti začeli prevladovati. S hitrimi in nizkimi podajami so spravljali v težavo tržaško obrambo, medtem ko je Triestina napadala pretežno po desni strani z dvojico Milani-Antonelli, čeprav ni nikoli ustvarila pretiranih preglavic vratarju domačih Morellu. Treba pa je priznati, da so bili branilci Pise vedno pozorni in so pravočasno zaustavljali napadalce Triestine, ko so se preveč približali domačim vratom. Premoč domačih je bila dokaj jalova, dokler ni Pisa skorajda v protinapadu zadela. Kutuzov je preigral Limo in streljal proti vratom. Nič ni zalegel niti poskus Milanija na gol črti, saj je žoga vseeno končala v mreži. Po golu vse do konca polčasa se stvari na igrišču niso pretirano spremenile. Med polčasoma se je trener Triestine odločil le za menjavo Antonellija z Sgrigno, ki je bila, glede na dogajanje v prvih 45 minutah, dokaj nerazumljiva. Najmanjši problem Trie- stine je bil namreč desni pas. Bolj kot menjava pa je na prebujanje Triestine vplival različen pristop igralcev. Z večjo zagrizenostjo in ostrejšim presingom so si Tržačani ustvarili dve priložnosti v petih minutah. Najprej je po kombinaciji Gorgone-Granoche-Gorgone slednji streljal iz petih metrov in prisilil Morella na izvrsten poseg. A še bolj zahteven je bil poseg vratarja Pise minuto kasneje. Granoche je prodrl po desni in lepo podal do Graffiedija; slednji je z volejem streljal proti vratom, Morello pa je neverjetno odbil žogo. Žal pa je med najboljšimi trenutki Triestine padel še drugi gol domačih. Po prostem udarcu je lahko neovirano udaril z glavo po žogi Cerci z razdalje treh metrov. V 64. minuti je sodnik Ayroldi priskočil na pomoč Triestini in radodarno (?) do-sodil 11-metrovko v korist Tržačanov zaradi prekrška nad Granochejem. Urugvajski napadalec pa je še četrtič v prvenstvu zadel s kirurško precizno izvedbo najstrožje kazni. Krila Triestini pa je pristrigel Pesaresi z neumno izključitvijo, ki je bila krona zelo skromnega začetka sezone. Top: Rešiti je treba drugi polčas Triestine, znake prebujanja pa je pokazal tudi Graffiedi. Flop: trener Maran. Zgrešil je začetno postavo (zakaj Pesaresi?), ni prepričal niti z menjavami. Iztok Furlanič ŠPORT NA KOROŠKEM - Nogomet, smučarski skoki in šah SAK izgubil pred 2700 gledalci Skakalci na Elanovem pokalu v Beljaku CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK Posojilnica/Zveza Bank) so v osmem krogu nogometnega prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska liga) gostovali pri nekdanjemu prvoligašu GAK in se praznih rok vrnili v Celovec. Varovanci trenerske trojke Lučič-Ogris-Velik so na stadionu UPC pred skoraj 2.700 gledalci (!) izgubili z 0:2 (0:1). Na lestvici je SAK med 16 ekipami zdrsnil na četrto mesto (16 točk), vodi pa še naprej Voecklabruck iz Zgornje Avstrije (22 točk). Predvsem v prvem polčasu so slovenski nogometaši igrali preveč defenzivno, po zadetku domačinov pa je postala njihova igra znatno boljša in napadalna, vendar jim rezultata ni uspelo izenačiti. Največjo priložnost za izenačenje je imel v 76. minuti Goran Jolič, ki pa priložnosti ni izrabil. Iz protinapada so domačini v 89. minuti z drugim zadetkom dokončno zapečatili končni izid 2:0 in s tem tudi drugi poraz SAK v tekočem prvenstvu. Tekma za Elanov pokal Športno društvo Zahomec je v alpski areni v Beljaku uspešno priredilo tekmovanje v poletnih smučarskih skokih na 50 in 70-metrski skakalnici za deželni pokal Elana z mednarodno udeležbo. Ob čudovitem vremenu in odličnimi pogoji se je mednarodnega tekmovanja udeležilo skoraj 90 skakalcev in skakalk vseh starostnih skupin iz cele Koroške, Slovenija pa je bila zastopana s tremi klubi. Na tekmo v Beljaku pa so prišli tudi Italijani. V moški konkurenci so ob odsotnosti treh najuspešnejših Zahomčanov, juniorskega svetovnega prvaka Tomaža Drumla, avstrijskega šolarskega prvaka Siegfrieda Moertla ter člana avstrijskega B-kadra Stefana Kaiserja sicer dominirali športniki iz drugih koroških klubov ter smučarji skakalci/skakalke iz Slovenije, toda tudi mladi Za-homčani, še posebej Zahomčanke (pet razrednih zmag) so blesteli z lepimi skoki oz. uvrstitvami. Najboljši rezultat dneva je dosegel Beljačan Lukas Mueller (250,5 točke), drugi najboljši rezultat pa mladi Aljaž Vodan iz Kranja (231,1). Drugo mesto sta osvojila Matija Druml v splošnem razredu in Loris Quaglia pri mladincih, v ženskem razredu pa je Tanja Drage zmagala. Prireditev je potekala tudi v znamenju počastitve »Franclna« Wiegele-ja starejšega, enega najbolj prizadevnih, najzaslužnejših in tudi najuspešnejših športnih delavcev med koroškimi Slovenci, ki je začetek meseca septembra praznoval svojo 70-letnico. Slavljencu, ki slej ko prej aktivno opravlja delo trenerja mladih zahomških »orlov« in ki 365 dni v letu skrbi za deželni nordijski center v Zahomcu, so na majhni, a prisrčni slovesnosti čestitali številni častni gosti, med njimi podpredsednik avstrijske smučarske zveze in deželni predsednik ASKOE Anton Leikam, deželni direktor za šport Reinhard Tel-lian, deželni svetnik Reinhart Rohr, župan občine Straja vas inž. Florian Tschinderle, predsednik ŠD Zahomc Martin Wiegele, ter predstavniki sodelujočih skakalnih klubov iz Koroške in Slovenije. Slovenska športna zveza (SŠZ) pa bo slavljenca, ki je že dolga leta njen zaslužen odbornik, počastila na posebni slovesnosti. Uspešen start šahistov Šahisti na Koroškem so konec preteklega tedna pričeli z ekipnim prvenstvom v prvi in drugi koroški šahovski ligi. V najvišji deželeni ligi je prva ekipa SŠK »Obir« iz Železne Ka-ple remizirala (4:4) proti FPW I, prva ekipa ŠD Bekštanj pa je tesno izgubila proti prvi ekipi SK Rapid Feffernitz s 3.5:4,5. Združena ekipa SŠZ Zveza Bank/Magistrat Celovec I, ki letos igra v podligi (2. deželna liga), pa je uspešno štartala v novo sezono in s 6,5:1,5 visoko premagala drugo ekipo SK Rapid iz Feffernitza. Cilj združene ekipe je takojšnja vrnitev v koroško ligo iz katere je izpadla v prvenstvu 2006/2007. Ivan Lukan A LIGA - Nocoj Udinese želi zmagati še tretjič zapored GENOVA - Trener Udineseja Pas-quale Marino (na posnetku) napoveduje v nocojšnjem 5. krogu A lige tretjo zaporedno zmago videmskega prvoli-gaša. Trener Genoe Giampiero Gasperini pa hkrati navijačem ligurske ekipe obljublja prve prvenstvene točke. V Genovi se torej obeta zanimiva tekma, četudi tradicija ni na strani moštva iz Vidma. Udinese je proti Genoi v Liguriji zadnjič zatresel mrežo septembra 1983. leta, ko so Furlani premagali plavo-rdeče z zgovornim 5:0. Današnjo tekmo bo sodil Ciampi iz Rima. VERJETNA POSTAVA UDINESEJA (3-4-3): Handanovič, Za-potočny, Coda, Zapata, Mesto, DAgostino, Inler, Dossena, Qua-gliarella, Asamoah, Di Natale (Chi-menti, Felipe, Lukovic, Candreva, Eremenko, Pepe, Floro Flores). DANES (20.30): Catania -Empoli, Fiorentina - Roma, Genoa - Udinese, Inter - Sampdoria, Juventus - Reggina, Lazio - Cagliari, Napoli - Livorno, Palermo - Milan, Parma - Torino, Siena - Atalanta. Šahovsko SP: Kramnik in Ananad remizirala CIUDAD DE MEXICO - Branilec naslova svetovnega šahovskega prvaka Rus Vladimir Kramnik je v 10. krogu remi-ziral z vodilnim Indijcem Viswanatha-nom Anandom po 41 potezah partije, v kateri je vodil bele figure. Anand je doslej zbral šest točk in pol, pet točk in pol pa ima presenetljivo drugouvrščeni Izraelec Boris Gelfand, ki je kot beli remiziral po vsega 24 potezah z Madžarom Lekom. Jasikevičius v Panathinaikos ATENE - Litovski košarkar Šarunas Ja-sikevičius (branilec, 192 cm) je že dobil novega delodajalca. V prihodnjih dveh sezonah bo namreč igral za evropskega klubskega prvaka Panathinaikos, kjer igra tudi Sani Bečirovič. ŽENSKO KOŠARKARSKO EP: Grčija - Italija 55:65. Italijani za FIFPro World XI Mednarodna zveza združenj profesionalnih nogometašev (FIFPro) je objavila seznam 55 igralcev, ki so v ožjem izboru za najboljših 11 nogometašev FIFPro World XI. Na seznamu je tudi 11 Italijanov: Buffon, Cannavaro, Maldini, Mate-razzi, Nesta, Zambrotta; Gattuso, Pirlo, Inzaghi, Toni, Totti. Začetek SP v kolesarstvu STUTTGARD - Danes se začenja svetovno kolesarsko prvenstvo. Prva disciplina bo kronometer za člane do 23 let. Od Slovencev bosta nastopila Gregor Bole in Kristjan Koren, v dresu italijanske reprezentance Marco Coledan in Adriano Malori. Sledil bo ženski kronometer, jutri ob 12.30 bo nastopila elita (kronome-ter). Cestna dirka članov bo na sporedu v nedeljo ob 10.30. Paola Cigui se vrača domov RIM - V prvem kolu mednarodnega turnirja ITF v Rimu je včeraj teniška igralka Gaje Paola Cigui izgubila proti 7. nosilki Francozinji Emilie Bacquet s 6:2, 3:6, 3:6. Z odlično igro je osvojila prvi niz, po porazu v drugem pa je imela že zaključno žogo za 3:0 in torej bržkone tudi za končno zmago, a je bila napaka usodna. Danes bo Paola nastopila na deželnem prvenstvu v Vidmu. / ŠPORT Sreda, 26. septembra 2007 21 ODBOJKA - Evropsko prvenstvo v Belgiji in Luksemburgu »Azzurre« uspešne in vse bližje polfinalu Italija - Francija 3:1 - Aguero (18) in Barazza (16) najučinkovitejši igralki - Danes proti Turčiji (ob 15.00) »Azzurre« ostajajo po prvem kolu drugega dela še neporažene, saj so včeraj premagale tudi Francijo. Uvodni niz proti Francozinjam seje sicer zaključil s porazom Italijank, ki so preveč grešile, v ostalih nizih pa so Aguero in soigralke (v šesterko je trener Barbolini od drugega niza dalje vključil mlado Sereno Ortolani namesto Valentine Fiorin) zaigrale bolj prepričljivo. Aguero in Barazza sta diktirali tempo igre, ki je dosegel višek v tretjem nizu, ko so »azzurre» povsem prevladale, trener Francozinj Fang pa kljub menjavam ni uspel spreobrniti rezultata. Za Italijo je največ točk dosegle Aguero 18, Barazza 16 in Gioli 15. Italijanke se bodo danes pomerile s Turčijo (ob 15.00), ki je včeraj proti Nemčiji izgubila s 0:3. V primeru zmage se bodo »azzurre« uvrstile v polfinale že kolo pred koncem drugega dela. Rezultati: skupina E: Italija - Francija 3:1 (-24, 17, 10, 19); Nemčija - Turčija 3:0 (21, 21, 30); Azerbajžan - Rusija 0:3 (-23, -14, -17). Skupina F: Bolgarija - Nizozemska 0:3 (-20,-23, -19); Poljska - Srbija 3:0 (18, 20, 14), Češka - Belgija 1:3 (-16, 18, -17, -21) 26-letna Jenny Barazza (visoka 185 cm, težka 77 kg) iz Codogneja pri Trevisu bo letos že peto sezono zapored igrala pri A1 ligašu Foppapedretti iz Bergama ansa ŠOLSKI ŠPORT Rokometaši Zoisa tudi ■ • v v • drugič uspešni LIGNANO - Rokometaši tržaške višje srednje šole Žiga Zois so tudi na drugem srečanju finalne faze Dijaških športnih dosegli pomembno zmago. Varovanci profesorice Sonje Milič (pomožni trener je Ivan Kerpan) so tokrat zanesljivo premagali šolo iz Matere (Bazilikata). Končni rezultat je bil 23:16. Fantje Zoisa so že po prvem delu vodili s 13:8. Sonja Milič je bila ze lo zado volj na s pri kazano igro in pristopom svojih dijakov: »Igrali smo zelo sproščeno in prepričljivo. Le na začetku je bil izid neodločen (4:4), zatem pa smo stal no viša li prednost. Nasprotnik se nam je nevarno približal le na začetku drugega dela (15:11), zatem pa se nismo več pustili presenetiti. Pohvalila bi res vse fante.« Zadetke so včeraj dosegli Ilič, Hrovatin, Regent, G oran Kerpan, Kuret, Žužek, Aljoša Čok in Radovič. Danes zjutraj (ob 9. uri) bo šola Žiga Zois igrala proti zelo solidni ekipi iz Torina, ki je prav tako do slej dva -krat zmagala. KOŠARKA - O združitvi je bil govor že maja Združena ekipa Kontovela in Sokola predstavlja edino pravo rešitev za društvi Združevanje nujno za kompetitivnost - Domače tekme v Briščikih - Simonič ne bo igral, a ostaja pri Jadranu Ideja o združeni ekipi Kontovela in Sokola, ki so jo napovedovali že maja, je končno dobila obliko. Ekipo bo vodila trenerska dvojica Šušteršič - Starc. Dorečen je tudi igralski kader: Robi Paoletič, Marko Švab, Jan Godnič, Marko Emili, Denis Doglia, Gregor Budin, Igor Vodopivec, Jure Rogelja, Emil Bu-kavec, Alex Vescovi, Dean Guštin, Saša Malalan, Peter Lisjak, Jan Sossi jr, Jan Sossi sr in Luca Bergagna. Zaradi študijskih obveznosti svoje prisotnosti ni zagotovil Andrej Adamič, Marko Hmeljak pa še ni odločil, ostaja pa v sklopu društva. Združena ekipa bo domače tekme igrala v športnem centru Ervatti pri Briščikih ob 20.00. »Izbrali smo Briščike predvsem zato, ker je pod v Nabrežini neprimeren za igranje tekem,« je pojasnil predsednik Sokola Pertot. Gre za »edino pravo rešitev iz igralskih, finančnih, prostorskih in organizacijskih vidikov, « sta nam potrdila predsednika obeh zainteresiranih društev, Marko Ban (Kon-tovel) in Damjan Pertot (Sokol). Nezadostno število igralcev in stiska vadbenih prostorov sta bila ob racionalizaciji finančnih sredstev glavna razloga za združevanje. »Obenem je ekipa nadaljevanje projekta Jadran (SKPDJ),« je pojasnil Ban in omenil, da je to rešitev društvo podpiralo že dolgo. Trener Šušteršič je še dodal, da morata postati obe članski ekipi - Jadran in Kontovel - Sokol - cilj vsakega mlajšega igralca. Za mnenje smo povprašali tudi nekatere igralce. Robi Paoletič, ki je lani igral pri Kontovelu, Denis Doglia, Kontovelov košarkar, ki je lani igral pri Sokolu in sokolovec Marko Hmeljak so enoglasno potrdili, da je šlo za edino možno rešitev, če hoče biti ekipa v prvenstvu kompetitivna. Denis Doglia je sicer opozoril, da bi bilo iz političnega vidika bolje, če bi igrali v Nabrežini, »saj jo bomo sicer izgubili.« Marku Hmeljaku je predvsem žal, ker bo selitev ekipe v Briščike pomenila, da zvesta nabrežinska publika ne bo imela več »svoje domače« ekipe. Robi Paoletič pa je poudaril, da bo začetek najbolj težaven: »Odločitev je padla preveč pozno. Sedaj smo že pred prvenstvom, za nami pa imamo le teden dni skupnih treningov,« kar pomeni, da bo združeni ekipi predvsem v prvem delu prvenstva trda predla. (V.S.) Mauro Simonič bo po dveh zaporednih sezonah pri Jadranu letos sledil tekmam na tribunah kroma KOTALKANJE - V organizaciji ŠD Polet Konec tedna mednarodni Memorial Pavel Sedmak V soboto in nedeljo prireja kotalkarska sekcija športnega društva Polet z Opčin tradicionalno tekmo v umetnostnem kotalka-nju za pokal Pavla Sedmaka, na katerem bodo poleg domačih tekmovalcev nastopili še kotalkarji iz Slovenije, Španije in Italije. Udeležba bo tudi letos zelo kakovostna, saj se bodo na Opčinah (na po-kri tem ko tal kališ ču na Pi kel cu) pomerili številni slovenski, španski in italijanski reprezentanti, med njimi tudi taki, ki bodo v začet ku no vem bra nas topi li na sve -tovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Avstraliji in bodo prav to tek mo izko ris ti li za pre iz-kušanje tekmovalnih programov. V soboto popoldne bodo ob 14.30 na sporedu kratki programi za kategorije kadetov, mlajših mladincev, mladincev in članov, v nedeljo zjutraj ob 9.30 bodo nastopali začetniki in naraščajniki, popoldne, po uradni otvoritvi, bodo zo pet na vrs ti med na rod ne katego rije z izved bo dol gih pro -gra mov. Ob 19.00 bo kotalkarski revij ski nas top, na katerem bodo s sa mo stoj no točko nas topi li do ma -či kotalkarji, ob njih pa še zmagoval ci posa mez nih katego rij, Pole -tova kotalkarica Tanja Romano in nekateri gostje, evropski in svetovni prvaki. Odborniki openskega Pole ta so si torej zamis li li res kakovostno prireditev, na katero vabijo ljubitelje kotalkanja, športne navdušence in vse, ki jim je všeč glasba in ples. Ves čas prireditve bo obratoval tudi kiosk z domačimi spe ci a li tetami. Simonič ne bo igral Mauro Simonič (1973) se je zaradi službenih obveznosti odločil, da ne bo več igral: »Ostajam še vedno pri Jadranu, kjer bom treniral, ampak ne bom igral več tekem,« nam je povedal Simonič, ki ni izključil dejstva, da bi v primeru primerne ponudbe, lahko igral v drugi ekipi. KOŠARKA - Državno prvenstvo U21 Kontovel-Sokol in Bor NLB za vidno vlogo Košarkarsko državno prvenstvo do 21. leta bi se moralo pričeti že v ponedeljek, vendar se za tako zgodnji datum deželna košarkarska zveza ni uspela pravočasno organizirati, tako da se bo liga začela v ponedeljek, 1. oktobra, z drugim kolom, tekme prvega kroga pa lahko ekipe nadoknadijo, ko jim to po domeni najbolj ustreza. Tako bo enotna vrsta Kontovela in Sokola pod vodstvom trenerske dvojice Danijel Šušteršič - Claudio Starc igrala na primer zaostalo srečanje že jutri ob 21.15 v tržaški telovadnici Morpurgo proti Santosu. Bor Nova Ljubljanska, ki ga vodi trener Lucio Martini, pa bo prvenstvo začel v ponedeljek s slovenskim derbijem pri Briščikih (ob 21. uri) proti Kontove-lu/Sokolu, in bo tekmo prvega kroga odigral v sredo, 3. oktobra, ob 21.15 na Stadionu 1. maja proti tržaškemu Dragu. V prvenstvu nastopa enajst ekip, poleg naših dveh predstavnikov so tu še Don Bosco, Libertas in Santos (Trst), Dinamo, Falconstar in NPG (Gorica), Drago, Snaidero in Virtus (Videm). Čeprav cilji v obeh taborih niso posebno visoki - društvi želita pred- vsem dati mladincem čim več možnosti za igranje - bi znala Bor NLB in Kon-tovel/Sokol vsekakor igrati dokaj vidno vlogo v prvenstvu. Konkurenca bo sicer predvidoma ostra, čeprav še ni znano, ali bodo v mladinski ligi igrali vsi košarkarji, ki so že protagonisti v članskih konkurencah. POSTAVA BORA NLB: Miran Bole, Daniel Crevatin, Matej Nadlišek (1987), Nicolas Bossi, Mattia Bronza-to, Dejan Faraglia, Gabriele Querinuz-zi, Marco Trevisan (1988), Martin Devčich, Davor Gombač, Brian Filipac, Erik Filipac (1990); trener Lucio Martini. POSTAVA KONTOVELA/SO-KOLA: Emil Bukavec, Jan Sossi Sr., Andrej Šušteršič, Alex Vescovi (1987), Luka Bergagna, Dean Guštin, Danijel Malalan, Jan Sossi Jr. (1988), Ilja Bufon, Boris Gaggi/Slokar, Aleš Pegan, Danijel Paulin (1989), Matteo Formigli, Luka Starc (1990); trenerja Danijel Šušteršič in Claudio Starc. V nedeljo se bo začelo državno prvenstvo Under 17, v sredo, 3. oktobra, pa še državna liga Under 19. KOLESARSTVO - Dirke po Furlaniji Devin 3. na društveni lestvici Pokala Libertas Preteklo nedeljo so se kolesarji SK Devin ZKB udeležili dveh deželnih kolesarskih dirk v bližini Vidma. Začetniki so v Sedeglianu izpeljali cestno dirko veljavno za Veliko nagrado občine Sedegliano, ki jo je priredil kolesarski klub Libertas iz Gradišča. Na tej dirki je devinsko-nabre-žinski klub nastopil s tremi kolesarji. Charly Petelin je takoj pobegnil in za sabo povlekel štiri druge kolesarje, ki so narekovali peklenski tempo in si že po nekaj krogih pred večjim delom glavnine prikolesarila že skoraj krog prednosti. Iz glavnine sta nato pobegnila še dva kolesarja, da bi ujela ubežnike, ki pa jih nista dosegla in tako se je peterica na ciljni ravnini pomerila v zaključnem sprintu. V njem je bil najboljši Maronese (Pedale Opitergino), odličen drugi pa je bil Char ly Petelin, Si mo ne Visin tin je bil 14., Peter Sossi pa ni dokončal dirke. S to dirko se je končala tudi Trofeja Libertas, na kateri so nagradili vsa nastopajoča društva. Devin bi za kolesarje prvega letnika lahko celo osvojil prvo mesto, ker pa so prišli v poštev seštevki prvega in drugega letnika, se je Devin uvrstil na 3. mesto, kar je vse kakor lep us peh. Uspešni tudi najmlajši Tudi najmlajši so se v nedeljo udeležili cestne dirke v Nespoledu, kjer je kolesarski klub ASD Velo Club Rivignano priredil dirko veljavno za 3. Veliko nagrado Trattoria dal Bolognes. SK Devin ZKB je na tej dirki nastopil le s tremi kolesarji, ker se je Tomaž Crismancich na prejšnji dirki poškodoval in Christian Ciacchi še ni pozdravil bolečine v kolenu. V kategoriji G5 je bil Matteo Visintin v vodstvu skozi vso tekmo, prav v zadnjem sprintu pred ciljem pa ga je prehitel Giulio Pistrin. Jan Petelin se je uvrstil na 12. mesto. V kategoriji G6 je tekmoval le Erik Mozan, ki pa je imel smolo, saj je bil krog pred ciljem vpleten v skupinski padec in ni dokončal dirke. To je bila tudi zadnja dirka na cesti v tej sezoni. Vrstni red: 1. Giulio Pistrin (Rivignano); 2. Matteo Visintin; 12. Jan Petelin. 22 Sreda, 26. septembra 2007 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - Napadalec Cristian Devetak Po 150 tekmah Cristian cilja na 100. gol v dresu Juventine Doslej je dosegel 95 zadetkov - V napadu se je najbolje ujel z bratom Markom Napadalec štandreške Juventine Cristian Devetak je v nedeljo odigral 150. tekmo v rdeče-belem dresu. 28-letni nogometaš iz Sovodenj (po rodu iz Štandreža) se je k Juventini preselil leta 2000. »Tu sem že dobrih sedem let,« je povedal Cristian, ki je pred tem igral za mladinsko ekipo »primavera« videmskega Udineseja, Palmano-vo, Cormonese in Rudo. Cristian, katera je bila doslej najlepša sezona pri Juventini? »Ni bila samo ena. Osebno mi je bilo najlepše v sezoni 2003/04, ko sem dosegel kar 21 zadetkov in sem bil najboljši strelec skupine B promocijske lige. Zatem bi še omenil nepozabne trenutke ob napredovanju v elitno ligo pred dvema letoma. Lepih trenutkov je bilo več.« Koliko zadetkov si že dosegel, odkar igraš za Juventino? »V sedmih letih sem dal 95 golov. To se pravi, da mi manjka še pet zadetkov do stotice.« S katerim napadalcem imaš oziroma si imel največji »feeling«? »To je prav gotovo moj brat Marko, s katerim sva pri Juventini igrala skupaj dobra štiri leta. Marko, ki je lani igral v Me-deji, je letos obesil čevlje na klin. Drugače sem pri Palmanovi uspešno igral ob Ema-nuelu Krmecu, ki je pozneje igral tudi za Vesno. Tudi letos pri Juventini imamo solidne napadalce: Peteani, Mainardis, Kovic.« Kako bi ocenil letošnjo Juventino? »Smo šele za začetku sezone in še nismo ujeli pravega ritma. Vsekakor smo dobra, čeprav zelo mlada ekipa. Mladi trenirajo zelo marljivo in na tekmah se borijo do zadnje minute. Povrh tega imamo zelo dobrega trenerja. Z Dantejem Portellijem bomo vsi še veliko napredovali. V nedeljo bi proti Pordenonu zaslužili vsaj neodločen izid.« Kako pa si praznoval 150. tekmo? Cristian Devetak je zaradi poškodbe kolena v lanski sezoni miroval celih šest mesecev kroma »Pred tekmo so mi odborniki podelili priznanje, no pravzaprav plaketo, za katero se jim res hvaležen. Zatem (po tekmi) smo praznovali pri kiosku ob igrišču.« Pred leti si imel tudi ponudbe iz D lige? »Res je. Vsakič pa sem ponudbo zavrnil, ker je to bilo daleč od doma. Imam pač službo in vse skupaj bi postalo res naporno.« Po stopetdeseti tekmi torej Cristian naskakuje še en osebni rekord: stoti gol v dresu Juventine. Želimo mu, da bo to storil čimprej, tudi ker je letošnja sezona za Ju-ventino jubilejna (društvo praznuje 60 let). Jan Grgič MLADINCI Juventina se je solidno upirala Unionu Union 91 - Juventina 3:1 (0:1) STRELEC ZA JUVENTI-NO: Mauro Peric. JUVENTINA: Cardas, Manni, Lamanda, Patrone, Ci-polla, Lorusso (Lutman), Zam-petti, Galliussi, Simonetti, Peric, Mohoric. Juventina je tekmo prvega kroga deželnega prvenstva mladincev odigrala šele v ponedeljek zvečer. Iz Percotta pa se rdeče-beli vračajo brez osvojenih točk, četudi so - predvsem v prvem polčasu - igrali dobro in bili povsem enakovredni nasprotniku. Po prvem delu so nogometaši štandreškega društva celo vodili z 0:1. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Mauro Peric, ki je bil med boljšimi na igrišču. V drugem polčasu so rdeče-beli nekoliko popustili in gostitelji so prevzeli pobudo v svoje roke. V slabe pol ure so kar trikrat premagali vratarja Car-dasa in Juventina je zapustila igrišče s sklonjenimi glavami. »Kljub porazu moramo pohvaliti vse igralce,« je povedal spremljevalec Juventine Maurizio Pe-teani. »Igrali so borbeno in požrtvovalno.« GIMNASTIKA - V novi sezoni Letos več novosti v Borovem taboru ODBOJKA - Obletnica domačega kluba Slogini člani in mladinci v Logatcu Kot v večini naših športnih panog začenja s svojim letošnjim delovanjem tudi gimnastični odsek Športnega združenja Bor. Lanskoletna tradicionalna sklepna akademija te sekcije je pokazala predvsem to, da se je številčno zelo okrepila, saj smo lahko sledili nastopom kar sedemdesetih deklic. Čeprav so mlade ritmičarke že lani pokazale lep napredek, se je vodstvo odseka letos odločilo za še bolj strokovni pristop pri vadbi in pripravah telo-vadk za njihove bodoče nastope in tekmovanja. Predvsem je okrepilo svoj va-diteljski kader, saj je poleg lanskih trenerk prof. Olge Pavletič, Petre Dilli in Katje Starec letos pridobilo še dodatno strokovno pomoč v osebah odlične strokovnjakinje za ritmično gimnastiko in profesorice na Fakulteti za šport v Ljubljani dr. Branko Vajnger-l in pa nekdanjima Borovima uspešnima tekmovalkama Meggy Maver in Erika Gregori, ki sta se tudi poklicno usmerili v pedagoški poklic. Ob prof. Pavletičevi in dr. Vajngerlovi so tudi vse štiri mlade vaditeljice opravile trenerski tečaj in so torej dobro strokovno us- posobljene za vaditeljsko delo. Da je sekcija letos resno pristopila k delu kažejo tudi nekatere novosti, ki so jih uvedli za gimnastičarke pri njihovi vadbi. Tako bo n.pr. vsaka tekmovalka dobila svoj vadbeni dnevnik, v katerega bo morala vpisovati svoje dosežke pri vadbi, katere bo vodstvo občasno pregledalo na posebnih testih, ki se jih bodo morale udeležiti vse ritmičarke. Tak način dela bo zelo dosti doprinesel k dvigu kakovosti vadbe, kar bo gotovo videti na rezultatih, ki jih bodo dekleta pokazala s svojim ritmičnim znanjem. Res je, da so Borove ritmičarke sedanje generacije že doslej pokazale precejšnjo kakovost svojega znanja in so dobro prestale krizo ob odhodu starih in izkušenih telovadk, toda ob letošnjih vadbenih pogojih, ko bo njihovo znanje usmerjalo kar šestih trenerk, lahko upravičeno pričakujemo še višjo stopnjo njihovega ritmičnega znanja, tako na netekmovalnih nastopih, kot tudi na raznih tekmovanjih. Z rednim delom bodo začele v prvih oktobrskih dneh. -boj - Odbojkarski klub Logatec letos praznuje svojo 10. letnico. Glavni del praznovanj je bil v soboto, ko je društvo priredilo Logaški dan odbojke. Šlo je za celodnevno odbojkarsko slavje, ko so se v vseh starostnih kategorijah, od miniodbojke do članov in članic, med seboj pomerile različne skupine. Med gosti so bili tudi odbojkar-ji in odbojkarice AŠZ Sloga in Sloge Tabor, ki so v Logatec prišli z dvema članskima in dvema mladinskima ekipama. Slogašice so s 3:0 zmagale tako v članski kot mladinski konkurenci, prav tako s 3:0 so igralci Sloge Tabor premagali člansko domačo ekipo, mladinci Sloge pa so tekmo zaključili z neodločenim izidom 2:2, ker je bilo v tej konkurenci predvideno igranje na čas in je torej tekma trajala uro in pol. Igranje je bilo tokrat pravzaprav postranskega pomena; sobotni dan je namreč potekal v prazničnem vzdušju, v znamenju praznovanja po-memb ne ob let ni ce, kot je v svo jem nagovoru pred kulturnim programom poudaril tudi župan Občine Lo ga tec Ja nez Na go de. Za eki pe Slo ge so nas to pi li: Sloga List: Ciocchi (libero), Cvelbar, Gantar, Maurovich, Pertot, schart, Alice in Michela Spangaro, Starec. Sloga mladinke: Goruppi, Kralj, Maurovich, Milkovič, Slavec, T. Spangaro, Stranščak, Valič. Sloga Tabor: Bertali, Mirko in Vasilij Kante, Peterlin, Privileggi (libero), Riolino, Slavec, Sorgo, Igor in Vanja Veljak. Sloga mladinci: Cettolo, Dus-sich, Guštin, Riosa, Slavec, Šček, Škerlavaj (libero) Sloga Tabor na turnirju AVIS AIDO v Pordenonu V nedeljo je bil v Pordenonu odbojkarski članski turnir, ki sta ga priredili združenji krvodajalcev Avis in darovalcev organov Aido. Na turnirju so nastopili B1 ligaš San Dona', B2 ligaš Futura Cordenons ter tretjeligaša Sloga Tabor in Prata. V polfinalnih jutranjih dvobojih je San Dona' brez težav premagal Prato, Sloga Tabor pa je kljub dobri in borbeni igri morala priznati premoč Cordenonsa. Popoldne so v finalu za tretje mesto naši odboj-karji zaigrali manj odločno, igra je bila nekoliko nihajoča in so odličnim potezam včasih sledile naivne napake, tako da se je zmage veselila Prata, čeprav so se vsi seti končali z majhno razliko v točkah. Naša ekipa je nastopila v nekoliko okrnjenem sestavu, zaradi bolezni pa je bil odsoten tudi trener Edi Božič. V velikem finalu je po ogorčenem boju Cordenons nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo, premagal po rangu boljši San Dona'. Izidi: Alisea San Dona' - Prata 2:0, Futura Cordenons - Sloga Tabor 2:0 (25:18, 25:16), finale za 3. mesto: Prata - Sloga Tabor 3:1 (25:23, 22:25, 25:22, 25:22), finale za 1. mesto Futura Cordenons - San Dona' 3:1. Vrstni red: 1. Futura Cordenons, 2. San Dona', 3. Prata, 4. Sloga Tabor. Sloga Tabor: Bertali, Mirko in Vasilij Kante, Privileggi (libero), Rioli-no, Slavec, Sorgo, V. Veljak. DEŽELNI POKAL - Danes, ženske: Sloga - Virtus TS (21.00); moški: Olympia - Val Imsa (20.30). VČERAJŠNJI IZID: Sloga - Sloga Tabor 1:3 (26:24, 21:25, 14:25, 26:28) □ Obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Vabljeni! SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvi-gred.org. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 -2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. AŠD BREG v sodelovanju z OBČINO DOLINA vabi vse športnike, bivše igralce, navijače in sponzorje na otvoritev prenovljenega nogometnega igrišča v Dolini, ki bo v nedeljo, 30. septembra ob 14. uri. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke.Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427.Va-bljene tudi nove odbojkarice , ki bi se rade ukvarjale z odbojko. SPDT vabi na tečaj plezanja za začetnike, ki bo potekal v mesecu oktobru. Uvodni sestanek bo 27.septembra na sedežu društva v ulici sv.Frančiška ob 20.30. Informacije nudi David Štrajn na št. 3498742101 ali na email ao@spdt.org. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.0018.30). Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). ŠD POLET - HOKEJSKA SEKCIJA sporoča, da potekajo treningi za začetnike ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Informacije in prijave neposredno na ko-talkališču v Repentaborski ulici. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. septembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon- gianni, Massimo Bullla) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 TV film: Giuseppe Moscati (biog., It., '06, i. Beppe Fiorello, Kasia Smutniak, Ettore bassi, 1. del) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, vreme Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 13.00 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 18.50 19.40 20.30 21.05 23.45 0.50 Tg2 Medicina 33 Reality: Otok slavnih Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme / Navade in družba / Medicina 33 Variete: Piazza Grande Tg2 Dnevnik / Navade in družba / Zdravje Aktualno: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton, Michael Murray) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Reality show: Otok slavnih Nan.: Piloti, 20.00 7 življenj - V iskanju izgubljenega časa (i. Elena Barolo, Max Pisu) Dnevnik, vreme Reality show: Otok slavnih (vodi Simona Ventura) Športna nedelja Dnevnik V" Rai Tre 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.00 SP v kolesarstvu: Kronometer Under 23 (prenos) 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija: Očistimo svet, 15.05 59. Prix Italia 15.15 SP v kolesarstvu: Ženski kornome- ter (prenos) 16.35 Risanke: Jane in zmaj 17.00 Aktualno: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (It., '06, i. Renato Carpentieri, Massimo Bonetti, Tony Sperandeo, Ester Botta) 22.55 Dnevnik, deželne vesti 23.10 Tg3 Primo Piano 23.30 Recital: Dario Fo - Lekcije umet- nosti: Raffaello 0.20 Tg3 Dnevnik, vreme 0.30 Off Hollywood 2007 H Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter - Nasilje in maščevanje, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: Kardinal Lambertini (kom., It., '54, i. Gino Cervi) 18.55 Dnevnik in vreme 19.35 Aktualno: L' antipatico 19.50 Zanimivosti Tg4 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Komisar Cordier: Raison d' etat (krim., Fr., '02, i. Pierre Mon-dy, Bruno Mandinier) 23.20 Film: Nome in codice: Nina (krim., ZDA, '92, r. John Badham, i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne) 1.30 Pregled tiska Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: VBaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Supermarket, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-ne (i. Elisabetta Coraini) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: 5 zvezdic (i. Ralf Bauer, Susanna Knetchl) Tg5 minut TV film: Magia e amore (kom., Nem., '04, i. Uwe Bohm) Kviz: Chi vuol essere milionaro (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vreme Variete:Striscia la notizia Film: Body Guards (kom., It., '00, r. Neri Parenti, i. Massimo Boldi, Christian De Sica) Tg com - Meteo 5 Aktualna odd.: Matrix Nočni dnevnik Tg5 Nan.: Chicago Hope 12.25 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 22.00 23.20 1.20 2.35 V Italia 1 6.20 Odprti studio 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars 15.30 Tg com/Meteo 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Risanke: Mushiking 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.40 Ris.: Dragon Ball 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.00 Nan.: Dr. House (i. Hugh Laurie, Lisa Edelstei, K. Winnick) 22.05 Nan.: Grey's Anatomy (i. Patrick Dempsey, Ellen Pompeo) 23.00 Šport: Controcampo - V zadnji minuti (vodi Sandro Piccinini) 1.05 Rubrika o potovanjih 1.30 Vremenska napoved LA 6.00 7.00 9.20 9.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 La l 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan) Film: In nome di Dio (vestern, ZDA, '48, r. John Ford, i. Pedro Ar- mendariz) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1, 19.00 JAG (i. Catherine Bell) Aktualno: Osme in pol Aktualna odd.: L' Infedele Nan.: The L World - Lap dance, 0.30 Sex and the City (t Slovenija 1 6.20 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija: Ribnica 9.35 Ris.: Krastačja patrulja 10.00 Ali me poznaš: Jaz sem jesenska megla 10.05 Hotel Obmorček, 10.20 Zlati prah: Duh iz steklenice 10.35 Knjiga mene briga - Pier Paolo Pasolini: Nasilno življenje 11.00 Dok.: Bivanje z virusi 11.25 Modro 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pisave 13.40 Dok.: Pogum molka 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice. Slovenska kronika. Šport. Vreme 17.30 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sredina filmska uspešnica - Film: Kolja (dram.-kom., Češkaa, '96, r. Jan Sverak, i. Zdenek Sverak, Andrej Chalimon, Ondrej Vetchy) 21.30 Skrita kamera Francija Keka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Omizje {p Slovenija 2 Tele 4 6.30 6.55 Zabavni infokanal TV prodaja 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki 7.25 Poljudnoznanstv. nan.: Skrivnosti in odmevi divjine (Jap.) 9.00 Koncert 7.50 Ljubljana prestolnica EU 10.35 Nad.: Marina 9.00 Seja državnega zbora 11.05 Dokumentarec o naravi 16.25 SP v kolesarstvu: Kronometer do 23 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, let Nino Frassica) 17.25 Mostovi - hidak 13.30 Oddaja v živo 18.00 Poročila 15.00 Dokumentarec o naravi 18.05 IDiagonale 17.00 Risanke 18.55 Večerni gost: Prof. dr. Miran Hlad- 19.00 Vprašanja zdravniku nik 19.55 Športna rubrika 19.55 Nogomet: Domžale - Gorica (Liga 20.55 TV nad.: Garibaldi, eroe dei due Telekom, prenos) mondi 21.50 Film: Sen kresne noči (kom., VB, 22.45 Vprašanja Illyju '05, r. Ed Fraiman, i. Imelda Staun- 23.05 Nogomet: Pisa-Triestina ton, Bill Patterson) 23.15 Slovenska jazz scena: Zoran Škrin-jar International Jazz Connection 23.50 Ruska nad.: Skrivnost dvornih prevratov (1. del) 1.15 Seja državnega zbora 3.35 Dnevnik zamejske TV 4.00 Infokanal Koper 14.00 14.20 14.50 16.20 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.05 22.20 22.50 23.20 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Globus Film: Rop v treh dejanjih (i. Walter Chiari, Carmen Villani) Folkest Dok. oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Dok.: City Folk Folkest 2007: Baba Zula Vsedanes - TV dnevnik Glasovi Dalmacije Kulturni magazin: Artevisione Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Videospot meseca 18.45 Avto za vas 19.00 Primorskižupani 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.20 Kultura 20.30 Evroski razgledi 21.00 Odprta tema: VTV 22.05 Rally za SP - Nova Zelandija 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja - prip. M. Sardoč, r. Borut Trekmana, 18. nad.; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje (pripr. Maja Mezgec); 18.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Glasba po željah; 18.00 Prireditve 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Stu- dio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 117.40 Šport; 18.00 Ek-spres; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin. SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja: Dante Alighieri; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Medigra; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Premiera kratke igre: Faunophonia Balcanica; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 26. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika m m TOLMEČ O TRBIŽ O 10/18 6/14 K čedad""O"^ o GRADEC 9/12 CELOVEC O 8/13 t¿> VIDEM O 11/21 O PORDENON 12/20 12/20 GORICA O 13/21 O 7/9 RANJSKA C čt O N. GORICA. 12/17 o 7/13 S. GRADEC O TRŽIČ 9/13 _ O KRANJ O LJUBLJANA 11/14 POSTOJNA O 8/11 KOČEVJE CELJE 9/13 O MARIBOR o 10/13 PTUJ O M. SOBOTA 010/14 N. MEST010/13 O ZAGREB 12/14 O NAPOVED ZA DANES V vzhodnih predelih bo oblačno z večinoma zmernimi padavinami, v zahodnih bo pretežno oblačno z močnimi padavinami in nevihtami. Dopoldne bo ob morju in v nižinah pihala zmerna burja, v popoldanskih urah vzhodni veter. V popoldanskih urah bodo povsod možne nevihte. Oblačno bo. Dež bo najprej zajel zahodne in južne kraje in se čez dan razširil nad vso Slovenijo. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem do 18 stopinj C. J Danes bo iznad Severnega morja dosegla naše kraje hladna vremenska fronta. Za njo bo nastalo ciklonsko območje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.56. Dolžina dneva 12.00. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 6.16. Nad severnim Sredozemljem je nastalo ciklonsko območje. Fronta bo dosegla Alpe. Od juga bo dotekal v višinah nad naše kraje razmeroma topel in precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje močno razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najnižje -64 cm, ob 10.34 najvišje 61 cm, ob 16.41 najnižje -50 cm, ob 22.38 najvišje 46 cm. Jutri: ob 4.40 najnižje -58 cm, ob 11.01 najvišje 63 cm, ob 17.14 najnižje -54 cm, ob 23.14 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............12 1000 m ............ 8 1500 m............5 OC 2000 m............3 2500 m............0 2864 m ...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Povečini bo oblačno z močnimi do ponekod obilnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Meja sneženja bo nad okrog 2000m, ponekod tudi nižje. Ob morju bo pihal zmeren južni veter. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi nevihte. Več padavin bo sprva na zahodu države, v noči na petek pa se bodo okrepile tudi na vzhodu. Ob morju bo pihal jugo. V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih bodo še krajevne plohe ali nevihte. EGIP - Nepričakovano odkritje egiptovskih arheologov V Tutankamonovi grobnici našli 3 tisoč let staro sadje KAIRO - Egiptovski arheologi pod vodstvom vodje sveta za starine Zahija Havasa so v grobnici faraona Tutanka-mona našli osem košar s sadjem, ki je relativno dobro ohranjeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V pokritih košarah so odkrili velike količine ostankov ovalnih, sladkih plodov palme, ki so jih v starem Egiptu darovali pokojnim, na jugu države pa jih jedo še danes. Košare, pogrebna darila, so visoke okoli 50 centimetrov. Našli pa so še 20 posod, visokih en meter in hruškaste oblike, ki so verjetno napolnjene s hrano za faraonovo potovanje v onostranstvo, odprli naj bi jih v prihodnjih dneh. Na vseh posodah je bil Tutankamonov pečat. Tutankamon, zadnji faraon svoje dinastije, je umrl star komaj 19 let, vladal pa j e od leta 1334 do 1325. pr. Kr. Njegovo grobnico je leta 1922 odkril britanski arheolog Howard Carter. (STA) Na sliki slovita Tutankamenova maska. MEHIKA - Zasledovali so ga vojaki Zrušilo se je letalo s tremi tonami kokaina CIUDAD DE MEXICO - Na jugu Mehike se je v ponedeljek zrušilo letalo z več kot tremi tonami kokaina potem, ko je skušalo ubežati vojaškim helikopterjem. Letalo je strmoglavilo v bližini mesta Tixkokob v zvezni državi Jukatan, mehiška vojska pa je ob preiskavi odkrila 132 torb s približno 3,6 tone kokaina. Kot je za lokalni časnik Reforma povedal eden od očividcev, so lahko videli, kako je letalo več kot dve uri letelo nad mestom, zato so pokli cali voj sko. Nek vir je si cer pove dal, da ob pre is kavi v raz bi ti nah le tala ni so naš li no benih tru pel, ven dar pa me hiš ko ob ramb -no ministrstvo teh navedb za zdaj ne more uradno potrditi. Joliejeva in Pitt humanitarna odposlanca ZN NEW YORK/SKOPJE - Najbolj slavni hollywoodski par, igralca Angelina Jolie in Brad Pitt, sta sprejela vabilo predsedujočega Generalni skupščini ZN Srgjana Kerima, naj sodelujeta z njim v vlogi njegovih odposlancev v humanitarnih misijah v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Angelina Jolie je že nekaj časa ambasadorka dobre volje UNHCR, Pitt pa doslej ni imel angažmajev v ZN. Kerim je izjavil, da je to prvi korak, s katerim izpričuje svojo željo, da v času svojega mandata javne osebnosti z različnih področij vključi v pomembne človekoljubne naloge Generalne skupščine ZN. »Poleg z Angelino Jolie in Bradom Pittom sem navezal stik tudi z Mi-chaelom Douglasom in Miro Sorvino, ki bi se lahko vključila v humanitarne misije povsod, kjer obstajajo problemi z begunci, pomanjkanjem hrane, zlorabo otrok in podobno,« je povedal makedonski diplomat. Kerim je bil izbran za predsedujočega GS ZN kot kandidat Makedonije in je obenem drugi Makedonec, ki v zadnjih 30 letih opravlja to funkcijo. Enoletno predsedovanje je uradno prevzel 17. septembra od generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona. Predseduje 62. zasedanju GS ZN, na katerem so glavna tema podnebne spremembe, financiranje razvoja, oblikovanje globalne protiteroristične strategije in reforma ZN. Makedonski diplomat se je z Joliejevo in Pittom v četrtek srečal na predpremieri filma Darfour zdaj, ki je bila v prostorih ZN. Film režiserja Teda Browna obravnava konflikt in humanitarno krizo v Sudanu, v ameriških kinih ga bodo začeli predvajati novembra. George Clooney z zlomljenim rebrom na premieri LOS ANGELES - Hollywoodski igralec George Clooney (46) se je v ponedeljek v New Yorku z zlomljenim rebrom pojavil na premieri svojega filma »Michael Clayton«. Njegova nova prijateljica Sarah Larson ga je spremljala, oprta na berglo. »Boli,« je dejal Clooney na rdeči preprogi. In dodal, da mora pač izpolnjevati svoje obveznosti. Prejšnji petek je imel igralec skupaj z 28-letno natakarico nesrečo z motorjem v bližini New Yorka. Larsonova si je v nesreči zlomila stopalo, tako da je na filmsko premiero priskakljala le v sandalu z visoko peto, ki ga je obu-la k črni cocktail obleki, drugo nogo pa je imela povezano. Modrico na obrazu je prekrila s šminko. »Zgleda, kot bi jo nekajkrat mahnil s pestjo,« se je pošalil Clooney. Sarah Larson je Clooneyja v začetku septembra spremljala na filmskem festivalu v Benetkah. Par se je spoznal junija v Las Vegasu na premieri Oceanovih trinajst, odtlej sta bojda nerazdružljiva. (STA)