Taus in koroški ..gvant" na Starem trgu Letnik XXVII — Številka 40 5. oktobra 1975 Cena 4,— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt V soboto je bil šef OVP na volilni turneji po Koroškem. Obiskal je mesta VVolfsberg, Velikovec, Celovec, Beljak in druge večje kraje. Končno je bil na Koroškem, kjer so se vidno oddahnili funkcionarji OVP. Kajti po prvi televizijski diskusiji s kanclerjem so bili vaški funkcionarji OVP precej prepadeni. Na celovškem Starem trgu se je zbrala pred Pluderjem kar čedna množica ljudi. Medtem ko je policija pri obisku kanclerja pred nekaj tedni še ocenila število navzočih, tega tokrat ni storila. Kajti socialisti so se navrh bridko pritoževali, češ da jih je premalo naštela (kako bo šele z ugotavljanjem manjšine?). Pravijo, da jih je vsekakor bilo precej več kot pri Kreiskemu. Samo: „Polovica navzočih je bila .tovari- šev', ki so pač enkrat od blizu hoteli ogledati pošast Taus", je dejal neki urednik KTZ. Tausa sta spremljala Guggenberger in Bacher, oba v ko-roškorjavih „gvantih“. Guggenberger je v pozdravnih besedah takoj napel domovinske strune ter štra-paciral usmiljenje navzočih z OVP: nekaj hiš odtod, je dejal celovški župan, v deželni hiši, je bil položen na mrtvaški oder naš Karl Schlein-zer“. Nadalje je z namigom na Hei-matdienstovsko zborovanje pred tremi leti na istem mestu štrapaci-ral nedeljeno Koroško: socialisti so, je dejal Guggenberger, šli preko volje ljudstva, ko so sklenili zakon o dvojezičnih napisih. Zborovanje je zaključila himna „ .. wo man mit Blut die Grenze schrieb .. Sestanki NSKS: večinske stranke niso voliive Tudi v zadnjem tednu so se vršile po naših občinah krajevni informacijski sestanki Narodnega sveta koroških Slovencev. V farnem domu v Št. Jakobu v Rožu je v četrtek govoril podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Kar v začetku svojih izvajanj se je dotaknil spomenice osrednjih organizacij koroških Slovencev z dne 14. maja 1975. Dejal je, da sta NSKS in ZSO zavestno ponatisnili memorandum iz leta 1955 kot sestavni del nove spomenice, ker v zadnjih dvajsetih letih zvezna vlada ni rešila nobene točke državne pogodbe v prid in zadovoljstvo manjšine — z izjemo Slovenske gimnazije. Če sta potem v spomenici v posameznih pasažah — tako v zadevi dvojezičnega šolstva — napravili pol koraka vladi naproti, sta to storili v upanju, da bodo odgovorni to pripravljenost vzeli na znanje in upoštevali voljo koroških Slovencev. Da pa je NSKS tudi pripravljen, sprejeti kritiko ljudstva in jo upoštevati, je dokazal s tem, da je vse proteste objavil v svojem glasilu „nt“, poleg tega pa te predsedstvo Narodnega sveta napravilo konkreten korak za ponovno presojo stališč: ustanovile je posebne komiteje, ki se ba-vije izključno z vprašanji spomenice to so odbori za šolstvo, gospodarstvo in sodstvo. Predloge teh komitejev bo NSKS upošteval ori pogajanjih za paket, ki ga je zastopnikom NSKS in ZSO obljubil zvezni kancler Kreisky. V živahni diskusiji so diskutanti odkrito kritizirali določene korake osrednjih organizacij: pozdravili pa so predvsem voljo Narodnega Aktivno „m!adie“ S precejšnjimi aktivnostmi je priče! klub mladje svojo jesensko sezono: izšla je 19. številka revije mladje, v celovški galeriji Hilde-bramd (med Novim trgom in Trgom Sv. Duha), pa bo v soboto otvoritev likovne razstave koroških slovenskih umetnikov. Na prvi razstavi te vrste bodo prezentirali svoja dela Ernst Arbeitstein (Gonovece), Jože Boschitz (Metlova), Hubert Greiner (Globasnica), Gustav Januš (Podrožčica), Valentin Oman (Šteben), Jože Stefan (Komelj), Rihard Vakaj (Dunaj) ter Zorka Weiss (Celovec). Otvoritev — vernisaža — do v soboto, 4. oktobra, ob 19. uri. Razstava bo odprta do 21. oktobra (glej pod rubriko »Prireditve"). V času, ko stranke OVP, SPO in FPO že delajo račune brez krčmarja glede štetja manjšine, obeta predavanje prof. Theodorja Veiterja k problemu jezikovnih štetij, da bo izredno zanimivo. Veiter bo predaval v galeriji Hildebrand tri dni po koroškem prazniku v ponedeljek, 13. oktobra. Pričetek je ob 19.30; sledi diskusija. sveta po tesnejšem stiku s podeželjem, cenili tudi voljo, da hoče NSKS s tem brez odlašanja pričeti: ne da bi organizacijo krajevnega odbora odlašali na posebne seje, se je že isti dan ustanovil gremij kontaktnih oseb, ki bodo skušale na podlagi izkušenj tega kraja napraviti vse potrebne korake. V nedeljo pa se je veliko število ljudi zbralo v farni dvorani, kjer je osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch seznanil Selane z trenutnim narodnopolitičnim položajem. Zavidljivo število Selanov se je zbralo kljub izletu ob dnevu starih, ki je bil isti dan (glej posebno poročilo na 4. strani), in kljub temu, da je imela KPO nekaj korakov proč lastno zborovanje. Teden pred volitvami je seveda stalo v ospredju sestanka vprašanje zadržanja Narodnega sveta ko- „V zvezi z reformami in novostmi, ki se predvidevajo v okviru italijanske televizije, je glavni svet Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici na izredni seji dne 8. septembra 1975 z odobravanjem vzel Suha: občinska seja - kot v gostilni Ta torek je zasedal občinski svet na Suhi. Razpravljal je o točkah bolj krajevnega pomena: o nabavi javne tehtnice (mostovnice) in o nakupu zemljišča, kjer že zdaj stoji občinska strojna garaža. Kakor je na Suhi že navada, je seja potekla kakor debatni večer v gostilni. To pa zaradi tega, ker so debatirali občinski možje o prvi točki sporeda brez konkretnega predloga občinskega predstojništva. Tega so „sklanfali“ šele po daljšem pomenku, med katerim ni manjkalo pikrih osebnih opazkov. Sicer vsi vedo, da bo javna tehtnica pri Hafnerju v Gornji vasi pri Žvabeku občini zaradi stalnega deficita samo v breme, a kdo bi se že upal postaviti proti lastnim kmetom. Obravnavo so zaključili s soglasnim sklepom, da je treba staro tehtnico opustiti in postaviti drugo (in sicer uporabljeno) z večjo zmogljivostjo ob novem cestišču. Denarna sredstva (okoli 120.000.— šil.) bo deloma prispevala dežela, večji del pa bo treba dobiti iz rezerve za tujski promet, iz postavke za izgradnjo poti, ostalo pa kriti z najemom posojila. Zadeva nakupa zemljišča je bila hitro rešena, denar bo vzet (pribl. 15.000.— šil.) iz proračuna 1976. Ker na Suhi določil Splošnega občinskega reda ne jemljejo tako resno in točno, je razumljivo, da je občinski svet sklepal še o zadevi (asfaltiranje dela poti), ki ni bila na dnevnem redu. roških Slovencev ter koroških Slovencev nasploh do večinskih strank. V tej zvezi je VVarasch na eni strani opozoril na uvodnik v zadnjem „nt“, na drugi strani pa analiziral zadržanje strank do manjšinskega vprašanja. Posredno je zavrnil VVagner-ja, ko je rekel, da so Slovenci dolga leta po drugi svetovni vojni poskušali z vključevanjem v večinske stranke. Toda namesto enakopravnega sodelovanja so našli tam preziranje in pa izigravanje, kadar je šlo za interese Slovencev. Danes vsekakor slovenske narodne organizacije ne morejo priporočiti nobene stranke, ki so v parlamentu zastopane, ker so si same s sklepom o ugotavljanju manjšine zaigrale naše zaupanje. Če bi tem strankam (SPO, OVP, FPO) kljub temu zaupali, bi to pomenilo, da bi se odrekli samobitnosti in se pre- na znanje, da misli državno vodstvo RAI-TV vpeljati tudi televizijske oddaje v slovenskem jeziku. Vendar želimo pri tem opozoriti na nevarnosti, da se pri sestavljanju programov za te oddaje ne vpelje kaka politična ali ideološka diskriminacija. Zato želimo, da bi bodoče TV oddaje za slovensko prebivalstvo v Italiji bile ideološko odprte, politično široke in da bi zajemale celotno ozemlje, kjer prebivajo Slovenci v mejah Italijanske republike, to se pravi od Trsta preko Goriške in Slovenske Benečije do Kanalske doline; le v takem primeru bodo slovenske TV oddaje dosegle svoj namen. Istočasno pozivamo vse odgovorne pri vodstvu RAI-TV, da pri- KOMENTAR Nezaželjeni? »Gatterer und Brandstaller sind in Karnten unervviinscht" je zapisala FPd v svojem propagandnem oknu ob Benediktinskem trgu. Isto besedilo tudi „krasi“ izložbo trgovine Pluder na Starem trgu. Tako v starem kot tudi v novem kazenskem zakoniku imamo določbo, ki naj bi ščitila manjšine, tako narodnostne, verske kot svetovnonazorske — pred ščuvanjem in pred drugimi nestrpnimi izpadi. Nobenemu sicer tako pozornemu očesu eksekutive ta plakata nista padla v oči. Noben državni tožilec ni mignil z ušesom. Plakat pri Plu-derju še zmeraj visi. V predzadnji številki je nemška »Deutsche National-Zeitung" z velikimi črkami zapisala: „Wiesenthal, raus aus Wien!“ Rjavega časopisa nihče ni zaplenil, čeprav je ministrstvo za pravosodje menilo, da se gre v tem primeru za »vzgledni pri- dali trem strankam na milost in nemilost, sami pa polagoma zadremali. Kar se tiče komunistov, jih Narodni svet tudi ne more priporočiti iz razlogov, ki jim niso krivi koroški Slovenci, marveč komunisti sami. Preveč lahko je, če naprtijo komunisti krivdo za svoj neuspeh pri letošnjih deželnozbor-skih volitvah Slovencem, ko pa na drugi strani zgubljajo prav pri »njihovih" kadrih v okviru sindikalnih volitev po vsej Avstriji. Zato je poudaril VVarasch, da ostane za koroške Slovence le še možnost, da se okrepimo in s svojo lastno aktivnostjo dokažemo strankam in vladi, da smo važen element avstrijske družbe, ki se ga ne more prezirati, marveč upoštevati. Tedaj bomo našli tudi zadosti zanesljivih zaveznikov pri sosedu v deželi. tegnejo k formiranju programov bodočih televizijskih oddaj za Slovence osebe, ki bodo kompetentne in ki bodo zastopale vse politične in zlasti kulturne komponente slovenskega prebivalstva v Italiji. Na ta način se ohrani pluralistični značaj novih oddaj in bodo te v resnici pospeševale .dejavnosti in pobude, ki se tičejo kulturne zakladnice jezikovnih manjšin' (le attivita e le iniziative riguardanti il patri-monio culturale delle minoranze linguistiche), kot pravi deželni zakon z dne 2. julija 1969, štev. 11." Pismo s tem besedilom je poslala Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica vodstvu Italijanske radiotelevizije v Rim in Trst. S tem skušajo opozarjati na morebitne ne- mer“, kako naj bi oblast v podobnih primerih ravnala. Morda je dežurni sodnik mislil, da je v tem primeru mišljena le ena privatna oseba. Toda Wie-senthal je znan Žid, znani vodja judovskega dokumentacijskega centra, ki je že marsikaterega esesovskega zločinca spravil zasluženo pred sodišče, v zapor in tudi na vislice, kot n. pr. Eich-manna. Da bi ta poziv »VViesenthal, raus aus Wien“ vseboval morda poziv k latentnemu nasilju, sodniku še na misel ni prišlo. Pred tremi leti je na državni praznik 1972, v dobi najhujše gonje proti slovenski narodni skupnosti, v dneh Tafelsturma, obiskal takratni deželni glavar Hans Sima tudi Velikovec. »Sima beleidigt mit seiner Anvvesenheit die Abstimmungsstadt" ga je pozdravil transparent. Policija ni mignila z mezincem. Kreisky sam je dan poprej ugotovil, da odgovorni pri policiji očitno niso ukrenili vsega, kar je bilo v njih moči, da bi preprečili demonstracije pred delavsko zbornico v Celovcu, čeprav bi morali za tako možnost vedeti. Simo so torej sprejeli gnili paradižniki in prav taki klopotci. Kdaj slovenske televizijske oddaje? varnosti v zvezi z uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini. Kako daleč smo oddaljeni od slovenskih televizijskih oddaj šele koroški Slovenci! Ne glede na omejenost slovenskih oddaj v celovškem radiu, ki jasno dokumentira manjkajočo voljo odgovornih načrtovalcev, da bi to — doslej edino — koncesijo koroškim Slovencem na tem področju integrirali v sklop nadregio-nalnih izboljšavanj na podlagi spoznanj tozadevnih preiskav, v zadevi slovenskih televizijskih oddaj niti na začetku nismo. Edina izjema so televizijski film o koroških Slovencih: hvalevredno objektivni, s precejšnjo informacijsko vrednostjo tudi za ostale zvezne dežele. To pa je tudi že vse in kritika na te oddaje je poglavje zase. Generalni intendant dr. Otto Oberhammer je na neki tiskovni konferenci pred meseci na vprašanje zastopnika „nt“ izjavil le, da se na primeru slovenskih oddaj v celovškem radiu da meriti razumevanje ORF-a za težnje slovenske narodne skupnosti. Odločitev leži vsekakor pri zvezni vladi, konkretno pri uradu zveznega kanclerja, kateremu so v prvi vrsti podrejene tako manjšinske zadeve kot tudi nadzorstvo radijskega zakona. Kancler Kreisky pa za manjšino noče prej kaj storiti, preden se le-ta ne »pusti" prešteti. Pozabljena je kanclerjeva beseda (leta 1972), da ugotavljanja manjšine brez njene privolitve ne bo. Ne glede na to, da štetje samo ne odgovarja državni pogodbi, bi nastal pri televizijskih oddajah za preštevalce nov problem: v teku regionalizacije avstrijske televizije bo postala Koroška — tako kot doslej že pri radiu, — tudi lastna televizijska enota, tako da bo lahko sama oddajala televizijske oddaje. Pristaši in zagovorniki preštevanja so proti vsakemu teritoriju. Potemtakem na zgornjem Koroškem ne bi mogli zagovarjati, da bi se povprečen molltaler zastrupil s slovensko televizijsko oddajo, kot na primer zdaj z radijskimi oddajami. Ali pa na južnem Koroškem samem? Bo v Selah petkrat več minut slovenskih oddaj kot na primer v sosednjih Borovljah? Kot pri gradiščanskih Hrvatih, ki nimajo niti lastnih radijskih oddaj, je tudi v tem primeru za čimprejšnjo realizacijo gnil: Kdo bi mogel zagovarjati, pravijo, da bi tudi Dunajčan in prebivalec Nižje Avstrije »bil prisiljen" poslušati hrvaško folkloro? — Prisiljen nihče ne bi bil, saj je poleg petih programov še alternativni program radijski in televizijski mrk. Vendar izgleda, da ta mrk traja že precej časa, kadar je treba manjšini kaj dati. Nazaj k »National-Zeitung": ker tega lista (VViesenthal raus aus Wien!) niso zaplenili, si posledic takega ravnanja oz. neravnanja ne moremo predstavljati. Seriozna dunajska »Die Furche" je zapisala, da bi vsekakor obstajala možnost, da bi taisti list zapisal na račun drugega rojenega Žida: „Kreisky raus aus Wien!“ — Izdajatelji lista bi se povrhu mogli še sklicevati na prejudicirano toleranco, ker iste zahteve, samo z imenom VViesenthal, niso zaplenili. Zaplenili pa so v letošnjem letu, odkar je v veljavi novi kazenski zakonik edinole list »VViener VVochenblatt (Wi-Wo)“. Ta list je namreč prinesel pismo bralca, polno groženj nekega nacističnega norca, da bi tako mentaliteto osmešil pred drugimi bralci. Če na ta način pletemo nedejavnost avstrijskih državnih tožilcev dalje, bo morda zapisal neki antisemitični list na račun nekega avstrijskega Žida ali drugega, ki bi ga morali pravzaprav avstrijski zakoni ščititi pred ščuvanji: »Križajte ga!" Možno, da se kaj takega zgodi. Žal tudi možno, da bo kdo od odgovornih dejal: »Umijem si roke v nedolžnosti" ... Kratke vesti OPEČ dvignila cene za deset odstotkov Organizacija držav, ki eksporti-rajo nafto (OPEČ), je na svoji dunajski konferenci sklenila, da bo podražila s 1. oktobrom cene za mineralno olje za deset odstotkov. O procentni meri, za katero naj bi se povišala cena nafte, so vladala ves čas konference precejšna nesoglasja, ki so bila tudi načelnega izvora: kolikšno povišanje bodo zmogle industrijske države, ne da bi propadlo njihovo gospodarstvo in da ne bi propadel svetovni sistem vrednot? Poslanec Saudove Arabije minister Jamani se je v teku štiridnevnega zasedanja protivil proti vsakemu povišanju nad deset odstotkov. Perzijski zastopnik pa je smatral celo 15 procentov povišanja kot „zmerno“. Nekatere od trinajstih držav so celo zahtevale povišanje cene za nafto za 25 procentov. 36 milijard šilingov deficita predvideva proračun finančnega ministra Hannesa Androscha za leto 1976. Ministrski svet ga je odobril v torek. Če bo S PO po 5. oktobru ponovno vladala sama, bo ta proračun gotovo uresničila. Pri tem deficitu računa finančni minister z realno rastjo gospodarstva za 1 do 1,5 odstotka. Takšne so številke: vsega skupaj je predvidenih 215,3 milijard šilingov izdatkov (letos 185,4) ter 179 milijard šilingov dohodkov (letos 168). K temu pride še sedem milijard šilingov iz programa za izenačenje konjunkture. Predvsem politični opazovalci, ki stojijo blizu opoziciji, menijo, da je Androschev osnutek preoptimi-stičen. Kajti letos bo vsekakor prirastek negativen (čuden izraz tako za „Nullwachstum“ namesto stagnacije in „Minus-Wachstum“ name- Podpredsednik ZIS Jugoslavije in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je vodil jugoslovansko delegacijo na 30. jubilejnem zasedanju generalne skupščine OZN. V generalni skupščini OZN je imel v okviru splošne politične razprave pomemben govor, v katerem je razložil jugoslovanska stališča o glavnih nalogah zasedanja. Pri tem je poudaril posebno vlogo neuvrščenih držav kot univerzalnega političnega dejavnika, ki konstruktivno in odgovorno deluje v OZN in na svetovnem prizorišču. »Diktatura, ki ne najde več krvnikov, ne more več dolgo diktirati". Ta stavek je padel sicer v nedeljski satirični oddaji ORF-a, a ga ravno zaradi svojega jedkega značaja moremo označiti kot jedko opazko na račun propadajočega fašističnega režima španskega generalisi-ma Franca. Franco, ki more svoj režim ohraniti na oblasti le s tem, da pusti usmrtiti svoje nasprotnike, je zašel zdaj, ko je pustil ustreliti pet nadaljnjih nasprotnikov svojega režima, tudi v ostalem svetu v popolno izolacijo. Protesti po vsej Evropi — v Avstriji bore malo —, odpoklici veleposlanikov, zažgana španska poslaništva, jasno dokumentirajo ogorčenje nad fašistično oblastjo. Vojaško sodišče je v zadnjem tednu obsodilo na smrt enajst podtalnih protifašističnih borcev, med njimi več Baskov ter dve noseči Poleg povišanja cene pa je bilo drugo vprašanje, ali naj bi dolar še nadalje služil kot baza za zaračunavanje. Tu se je pokazalo, da tudi Arabci špekulirajo: medtem ko so doslej izrazili svoje nezadovoljstvo nad padajočim dolarjem in to dejstvo celo označili kot enega izmed vzrokov, zakaj je povišanje naftne cene potrebno, so zdaj navzlic izboljšujočega se tečaja za dolar sklenili, da dolar ostane dolar. Kakšne bodo posledice? Zahodne industrijske države so se večinoma oddahnile, da je povišanje ostalo »krščansko", se pravi, da ga bodo mogle premostiti brez hujših komplikacij. Le Združene države Amerike so govorile o »ogorčenju" nad povišanjem. Predsednik Ford je izjavil, da bo dražja nafta povečala inflacijo in povzročila večjo brezposelnost. V hudi stiski sto nazadovanja) ter da bo s prirastkom možno računati šele konec naslednjega leta, vsaj tako trdijo gospodarski raziskovalci, ki so letos kar štirikrat bili preveč optimistični. Gospodarski položaj še ni katastrofalen, je pa zaskrbljujoč: tudi nedeljska televizijska diskusija med finančnimi eksperti vlade in opozicije je to dokazala. Skoraj ni bilo predlogov za izboljšanje gospodarskega položaja, marveč so tako Androsch kot tudi Koren in Broesigke govorili le o sedanjem položaju. Pri tem je letošnji proračun predvideval deficit 16 milijard šilingov, zdaj pa se tudi Androsch sooča z primanjkljajem 40 milijard. Da bi preprečil podobne kontro-verze z finančnim sodiščem (Rech-nungshof), kot jih je imel letos — kot znano je obdolžen, da je pre- Jugoslovanska izhodišča za to zasedanje, ki jih je pojasnil zvezni sekretar za zunanje zadeve, so vzbudila veliko zanimanje, pa tudi odobravanje širokih krogov delegacij na zasedanju. To se je med drugim pokazalo tudi v prisrčnih čestitkah, ki so jih Miniču izrekli njegovi kolegi v dvorani generalne skupščine takoj po njegovem govoru. Med tistimi, ki so prišli pozdravit Miniča, je bilo največ predstavnikov držav neuvrščenega sveta, prevladujoče sile v OZN, pa tudi precej voditeljev delegacij iz drugih grupacij držav. ženi. Večina od njih je bila obdolžena umora policajev. Postopki sami so izpričali, kakšen režim vlada v Španiji: »priznanja" obdolžencev so v zaporu izvlekli šele z mučenjem jetnikov. Advokati obtožencev so bili v svojem delokrogu zelo omejeni, obtožnico so dobili v roke šele nekaj ur pred obravnavo. Nihče od opazovalcev ni podvomil o izidu procesov: obsodba na smrt. Svetovni val protestov se je začel. Nekateri od »zmernih ministrov" fašističnega režima je indirektno izjavilo, da bodo odstopili, če vlada in Franco žrtev ne bi pomilostila. Odstopil slednjič nihče ni, zato pa so nekaj smrtnih kazni spremenili v 30-letne zaporne kazni, tako tudi pri nosečih ženah. Ostalo je pet Špancev, ki so bili obsojeni na smrt. Toda nihče od treh krvnikov, ki so doslej za usmrtitev uporabljali srednjeveške pripomoč- je tudi Japonska, ki ima zadostne mere lastnih rezerv. Vsekakor bodo morale vse države z nafto oz. z energijo bolje varčevati. Alternativne možnosti za pridobitev energije bodo dobile večjo veljavo, prav tako projekti, ki bi omogočili manjšo uporabo goriva za stroje, ki pa so jih doslej pustili zamreti, ker bi multinacio-naini koncerni za pridobivanje nafte prišli ob večji zaslužek. Tudi morala varčevanja se bo dala še nadalje krepiti, tudi zavest, da energija ni neomejeno na razpolago. In v Avstriji? Minister za trgovino dr. Josef Staribacher je izjavil, da v bližnji bodočnosti cene za bencin in za kurilno olje ne bodo povišane. Kako daleč sega ta »bližnja bodočnost", minister ni mogel precizirati. Vsekakor je utemeljeno upanje, da bo to šele po volitvah. Da je Staribacher to izjavo napra- kršil finančne zakone —, hoče Androsch spremeniti tozadevni zakon. Namesto z dvema milijardama hoče »srečni Hannes" svobodno razpolagati z večjimi vsotami ter s programom za izenačenje konjunkture, ne da bi prej vprašal parlament. Vsega skupaj letos financira Avstrija 22 odstotkov svojih izdatkov z kreditnimi operacijami. Za naslednje leto predvideva Androsch povišanje davka na večjo vrednost na 18 odstotkov. Več dohodkov si obeta poleg tega iz davkov na plače ter pri tarifih. Vse kaže, da bo opozicija ponovno napadla Androscha, češ da ravna proti načelu resničnosti proračuna. Predvsem mu očitajo, da pri socialnih zavarovalninah ni upošteval razvoja v letošnjem letu, ki je v znaku zmanjšanih dohodkov. Tudi zadnji dan svojega bivanja v New Yorku je zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic izkoristil za stike in posamezne pogovore s svojimi kolegi iz raznih držav. Imel je ločena srečanja z zunanjimi ministri Turčije, Zaira in ČSSR Ihsanom Sabrijem Caglay-angilom, Mandungujem Bulo Njati-jem in Bohuslavom Chnoupkom. Na teh srečanjih so izmenjali mnenja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu 30. zasedanja generalne skupščine, ter o izboljšanju dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in temi državami. ke, ni bil pripravljen izvršiti krvavega posla: vojaška komanda je nato ustrelila peterico, med njimi dva Baska. S tem je Španija docela zašla v izolacijo: Zvezna republika Nemčija, Nemška demokratična republika, Belgija, Holandska, Norveška ter Velika Britanija so odpoklicali svoje diplomatske zastopnike k poročevanju. Protestiral je tudi papež. Španija zopet je odpoklicala svoje zastopnike, predvsem, ker ie-ti v državah, kjer so zastopali Francovo vlado, svojega življenja niso bili več varni. V več evropskih glavnih mestih so opozarjali, da bo izvršitev smrtnih obsodb negativno vplivala na odnose z Španijo. Tudi Evropska skupnost hoče revidirati svoje stališče k asociira-ni Španiji. Tudi se bojkotirajo transportna sredstva v Španijo. Poslaništva Španije v več državah so vil tik pred volitvami, ima seveda svojo komponento. Njegovo ministrstvo je sicer že izračunalo, kako bi se poznalo povišanje cene, vendar, tako Staribacher, s temi podlagami noče prej na dan, preden nima predloga koncernov. Ker ima Avstrija tudi državno podjetje OMV, ima tudi vlada pomembno besedo v debati o povišanju cen. Nenazadnje ima ravno zaradi OMV natančen pogled v kal-kulacijske podlage koncernov. Razen tega ima Avstrija ravno z OMV tudi lep delež lastne produkcije olja. Poleg tega povečano možnost, da dobi zemski plin iz Sovjetske zveze. — Vprašanje pa je seveda, ali bo Avstrija odlašala s povišanjem cen do skrajnosti, ali pa bo — po volitvah — privolila kaj kmalu povišanju z utemeljitvijo, da loka pač ne kaže do zadnjega napenjati. Za notranjeavstrijsko gospodarstvo: v naslednjih dneh in tednih je pričakovati, da bodo črpalke dosegle naval kupcev, ki bodo hoteli še za staro ceno spraviti v skladišča čimveč kurilnega olja. Sklep držav OPEČ pa bo vplival tudi na trg z avtomobili: večji »kalibri" bodo ostali verjetno v izložbah — kot pri histeriji pred dvemi leti. Da bo vlada zopet uvedla nalepke za avtomobile, ki naj bi označili tisti dan, ko povprečni avtomobilist pusti svoj avto v garaži, je dokaj malo verjetno. Kajti vsak povprečni avtomobilist je dobil tudi izjemno dovoljenje. Zmerna drža arabskega petrolejskega ministra Jamanija more postati zanj tudi bumerang: več držav OPEČ so z desetodstotnim povišanjem cen nezadovoljne; pojavljajo se tudi prvi glasovi, ki zahtevajo Jamanijevo glavo. V državah v razvoju prevladuje razočaranje. Minister za trgovino in industrijo v Tanzaniji Jamal je izjavil, da so države OPEČ pokazale državam v razvoju hrbet. Kakor vsak takšen ukrep: tudi v »tretjem svetu" bodo po povišanju bogate države postale še bogatejše, revne pa še revnejše. demonstranti uničili ali zažgali. Pozivov, da bi se ostala Evropa izogibala Španije kot turistične dežele, je bilo doslej le malo. Še manjše je upanje, da bi turisti takšen bojkot kljub »široki solidarnosti" podprli. V torek slednjič je tudi avstrijska zvezna vlada sklenila, da bo odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika Geralda Hintereggerja iz Madrida k poročanju na Dunaj. To je storila, potem ko je pred njo že prav tako nevtralna Švica odpoklicala svojega zastopnika in potem ko bi Avstrija bila v nevarnosti, da izgubi ugled in veljavo kot tretje mesto Združenih narodov. Palače UNO-city bi bile v takem primeru še manj napolnjene. Mehiški predsednik Echeverria pa je zahteval, naj izključijo Španijo iz OZN. Ni čuda, saj si hoče Echeverria na ta način pridobiti »zasluge", da bi postal VValdhei-mov naslednik v stekleni palači OZN. Hkrati je mehiški predsednik vrgel vse oficialne španske zastopnike iz svoje države. Nesorazmerna napetost vlada med Vatikanom in Španijo: potem ko je bil odpoklican iz večnega mesta španski zastopnik, je papež poklical v Rim tudi svojega nuncija. Papež sam je trikrat skušal telefonsko intervenirati, a Franco v Madridu niti ni dvignil slušalke. Italijanske katoliške skupine so zahtevale ekskomunikacijo španskega diktatorja. Za prakatoliško Španijo bi bil takšen ukrep katastrofa, za Francov režim pa verjetno konec vladanja, kajti Vatikan je doslej štel med zaveznike Španije. TITOVA ČESTITKA PAVLU VI. Q Predsednik Jugoslavije Tito je poslal papežu Pavlu VI. naslednjo brzojavko: »Ob rojstnem dnevu vaše svetosti se mi je ponudila priložnost, da vam s posebnim zadovoljstvom najiskreneje čestitam in zaželim trdnega zdravja, dolgega življenja in veliko uspehov pri vašem delu v prid stvari mednarodnega razumevanja ter miru na svetu". BIJEDIČ BO OBISKAL VIETNAM ® Na povabilo vlade demokratične republike Vietnam bo v DR Vietnam v kratkem odpotovala na uradni, prijateljski obisk, delegacija vlade SFRJ Jugoslavije, ki jo bo vodil predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič. ZMAGA SP, IZGUBE KP 5 Pri volitvah v delavske svete v večjih podjetjih kaže dober teden pred državnozborskimi volitvami trend jasno k socialistom: Pri Združenih jeklarnah (VEW; tja spadajo Bohler-Kapfenberg, Bohler-Wien, Schoeller-Bleckmann in manjša podjetja) so socialistični delavski svetniki dobili 102 (prej 98) mandata in to kljub temu, da se je skupno število mandatov zmanjšalo za 7. Hude izgube so utrpeli komunisti: samo pet namesto doslej štirinajst mandatov. Dva je dobil OAAB (nespremenjeno), ostalih šest pa osebne liste. Pri Bohler-Kapfenberg ter pri Schoeller-Bleckmann so komunisti izgubili vse štiri oz. oba mandata. Podoben trend se kaže tudi pri Felten in pri Guilleaume v Brucku ob Muri. Komunisti so bili zreducirani na tretjino, SP je pridobila dva mandata. LIZBONA: KABINET DOPOLNJEN ® Dvanajst nadaljnjih državnih tajnikov je dobila provizorična vlada na Portugalskem. Kabinet pod ministrskim predsednikom Azeve-dojem šteje zdaj 23 državnih tajnikov. Od teh imajo socialisti osem, štiri demokratična ljudska stranka, dva komunisti in ostalih devet gibanje vojaščine oz. neodvisni. ITALIJA: PERMANENTEN ŠTRAJK 6 Ni dneva, ko v Italiji ne štraj-kajo: v zadnjem tednu so stavkale železnice, pošta, javni nameščenci, poleg tega pa je bila še generalna stavka zaradi španskih žrtev. Sindikati zahtevajo povišanje mesečnih plač za okoli 700 šilingov. Da bo država tako povišanje zmogla, tega nihče ne verjame resno. HAPPV-END GLADOVNE STAVKE # S svojo gladovno stavko sta zbudila pozornost vsega sveta: dunajska učiteljica Johanna Steindl (32) in sovjetski novinar Alexander Sokolov (31). Preko železne zavese sta se spoznala, toda poroka jima je bila onemogočena, menda, ker je ženin sin nekega šefa tajne službe. Nevesta v Štefanovi cerkvi na Dunaju, ženin pa v Moskvi, sta nato pričela z gladovno stavko, da bi opozorila svetovno javnost na njun primer ter da bi dosegla tudi praktično izvedbo helsinškega dokumenta, ki predvideva olajšanja za tiste pare, ki pripadajo različnim blokom. Ker je v Avstriji pač volilni boj, sta pri intervencijah Brežnjevu prekosila Kreisky (namesto pristojnega ministra Bielke) in Taus (kot »šef opozicije") drug drugega. Interveniral je tudi kardinal dr. Konig. Zdaj, ko je Sokolov bil pozvan, naj izpolni prošnjo za vizo na Dunaj, in so mu obljubili, da bo pozitivno rešena, ko je torej prišlo do happy-end-a, srečnega konca, ima vsak tudi svoje zasluge. Androsch je predložil proračun 1976 Podpredsednik Minic govoril pred OZN Španija dokončno zašla v izolacijo Spada na vsako slovensko knjižno polito: ..mladje 19“ Ravnokar je izšla številka 19 literarne revije „mladje“. Že na notranji strani ovitka obljubljajo izdajatelji, da bo naslednja, 20. številka izšla meseca decembra: mladje izhaja — zdaj že s 3. številko — v tromesečnem zaporedju, četrtletno. Četrtletno izdajanje stane seveda ogromno truda, pogoj za tako izdajanje pa je, predvsem ob le omejenem številu sodelavcev, da se vsi tehnični postopki zracionalizirajo. Od zadnji številki pa se kažejo turi: že tendence po prilagajanju značaja revije letno štirikratnemu izdajanju: število pesmi je ostalo še isto, pač pa je manj proze, zato pa več kritike, poročanja. Vidi se, da stremijo mladjevci po aktualizaciji revije. Tako opozarjajo razne pripombe, katere dogodke so uredniki znali še literarno izkoristiti — glej Lipušev članek „Koroški Slovenci 1975" •— Mucherjeva pridiga. Florijan Lipuš kot tradicionalno orvarja številko, tokrat s satiro „Lahko smo veseli": čim bolj posrečena je satira, tem bolj žalosten je naš dejanski položaj. Koroški Slovenci smo vsekakor lahko veseli, da smo dokončno dobili vse naše pravice, ki nam gredo po členu sedem državne pogodbe. Dobili smo te pravice po razmeroma hitrem postopku internacionalizacije in po prav tako „kurz und schmerzlos" (ali morda „schmerz-los, weil kurz"?) izvedenem preštevanju slovenskih glav. Da so bile te glave preštete in vpisane v narodnem katastru (koroški leksikon osebnosti „who is who?“) kratko po ugotavljanju manjšine in da so na ta način štete slovenske glave bile v trenutku, ko so bile deležne končno svojih pravic, že brez ostalega telesa, je samo lepotna napaka: kajti malo dni po ugotavljanju manjšine se je namreč uresničil izrek nekega koroškega naceja, ki je po zusammenbruchu izjavil, ds bodo naceji v naslednjem tisočletnem rajhu samo več sekali slovenske glave. Koroška osvobo- dilna armija je namreč stopila v akcijo. Vsekakor: pohod koroškega Heroda (KH) na slovenske glave je bil uspešen. Sledil je — kot po ab-vvehrkampfu — diplomatski boj. Po pastirskem pismu o spravi, popolnem prevratu na južnem Koroškem in zaplembi pičlega slovenskega imetja in po drugih diplomatskih za- in razpletljajih, po internacionalizaciji, ki jo je ilniciirala Jugoslavija, po solidarnostni sim-patizerski kampanji z obglavljenimi Slovenci, so bili nameščeni na dvojezičnem ozemlju tudi dvojezični napisi, ko je prve od svojih teles odseljene slovenske glave osvetljeval že žar svetništva. ARA je lakonično sporočila vest o endlosung državne pogodbe. — Lipuševa glosa vsekakor zelo jedkav način razvija dalje podzavestne misli prešte-vačev v treh strankah in da bi satira tudi ostala satira, povezuje razvoj teh misli z raznimi kurioznimi dejstvi okoli koroških Slovencev, tudi bi te kuriozitete bile zadnja rešilna akcija za pomanjkanje trpeče slovenske manjšine. Zelo prominenten je literarni gost v 19. številki mladja, čeprav po rodu Korošec: Mucherjeva nekdanja ovca Peter Turrini (doma je iz Gospe Svete). V zadnjih štirih letih si je pridobil s svojimi deli precejšen sloves daleč preko Avstrije: njegove gledališke igre so bile prevedene v več jezikov, tako „Rozzn-jogd" (1971, šest jezikov, 34 različnih odrskih priredb), „Der toll-ste Tag“ v štiri jezike, na 62 odrih, „Kindsmord“ (krstna izvedba v celovškem mestnem gledališču 1973, edino vlogo je igrala njegova žena). Lansko leto je izdal ploščo z Helmutom CJualtingerjem „Es ist ein gutes Land". V njej z raznimi izreki parodira Grillparzerjevsko gledanje na Avstrijo, Turrini gleda namreč naprej. Tako (po Lipuše-vem prevodu) se spoji avstrijsko časopisje z industrijo toaletnega papirja. Rezultat: riti sodržavljanov postanejo bolj izobražene. Ali na avstrijsko pravosodje: „Pri heuri-gerju razkrinkajo nekega dunajskega pevca kot Martina Bormanna in ga obsodijo — zaradi prevzetnosti. Nadalje dobi Avstrija sklopni sedež v Ligi za človekove pravice. AN na račun največjega čarovnika v Avstriji: zvezni kancler prevzame zunanjost Donalda Ducka, da bi se bolj priljubil mladim in starim. Opomba uredništva: Svojčas, ko je Kladivo še zmoglo razburjati nemško koroško javnost (leta 1970), je Donald Duck v koroškem „gvantu“ povzročil srdite obraze v Heimatdienstu. Toda, hvala Bogu, živi Turrini na Dunaju. Proti koncu: v Vietnamu bodo odprli 1000. Wie-nervvald-lokal, marksizem pa bodo opredeljevali kot bujni bradni kroj iz prejšnjega stoletja. Pavel Zdovc poroča o treh publikacijah o gradiščanskih Hrvatih: Laszlo Hadrovicz, Schrifttum und Sprache der Burgenlandischen Kroaten im 18. und 19. Jahrhundert; Symposion Croaticon, Gradiščanski Hrvati •— Die Burgenlandischen Kroaten; Peter Hiusza: 900 Jahre — Ijet Novvendorf — Neudorf •— Uj-falu — Novo Selo. Naslednji članek izpod peresa glavnega urednika Lipuša se bavi z letošnjimi obletnicami: ..Koroški Slovenci leta 1975“. J. Messner pa skuša v spisu ..Prispevek v razči-ščenje pojmov" razčistiti pojme kapitalizem, marksizem, antikomunizem ter slednjič najbolj pereči problem tega spisa — malomeščanstvo. Slike v tej številki je prispeval Jože Stefan, doma s Komlja. Je izučen pleskar (redka komponenta!), obiskoval umetnostno šolo na Dunaju, potoval križem kražem po Evropi, živi in dela na Humcu v stari šoli. Razstavljal je med drugim tudi letos v Globasnici na kulturnem festivalu. Stefan slika predvsem drevje, tudi slike v tej številki mladja so posvečene temu motivu. Pesmi so tokrat prispevali Gustav Januš, Olga Vouk, Franc Se- rajnik, Valentin Polanšek ter Joži Turk. Slednji je drugi avtor iz vrste današnjega bukovništva na Koroškem, ki objavlja v mladju. Na literarnem seminarju na praznik Treh kraljev letos so se mladjevci seznanili tudi z nekaterimi doslej nepoznanimi avtorji-seniorji, ki pa so deloma bili zelo plodoviti. Turk je po poklicu krojač, rojen 1911 v Resniku pri Borovljah, sedaj živi v Svetni vasi. V mladju objavlja prvič, in sicer pretresljive pesmi, ki so nastale leta 1972 in 1973, v času najhujše gonje proti koroškim Slovencem, v znamenju podiranja dvojezičnih napisov. Gustav Januš pa — kot tudi že v zadnji številki — objavlja pesmi, kjer se razodeva sprememba njegovega doslej duhovito-naivnega sloga. K tema dvema komponentama se pridružuje še tretja: igračkanje z besedami. Seveda je tako eksperimentiranje dokaj problematično, ker obstaja nevarnost, da igračkanje ne postane samo sebi namen. Izgleda, da je Januš to nevarnost spoznal in igračkanje le dodal kot dopolnilo svojemu dose- Geografsko društvo Slovenije je priredilo od 26. do 28. septembra 1975 v Tolminu in Bovcu v slikoviti Soški dolini ob 30-letnici osvoboditve svoje 10. zborovanje slovenskih geografov. Kot gostje Geografskega društva Slovenije so bili povabljeni na to zborovanje tudi geografi iz zamejstva. V svojem povabilu, ki sem ga prejel (kar si štejem v posebno čast) piše prof. Dušan Kompare, predsednik GDS (Geografskega društva Slovenije) dobesedno: Sodelovanje z našimi geografi iz zamejstva si štejemo v svojo dolžnost, ki naj bi v bodoče prerasla v permanentno sodelovanje, tako kot z nekaterimi že poteka. Posebno tehten postane ta stavek ob dejstvu, da je prav dan pred 10. zborovanjem slovenskih geografov bil danjemu slogu. Tako nastanejo prav fletne pesmi, kot „volk ni folk": Naš folk je lušten in fleten: prepeva, da odmeva od src do gora, Venera, tvoj seksepil v narodu živi: instinkt krepi, ko volk ovco mori in žito brez ljubezni zori, intelekt duši, ker duši se zdi, da srce gori, ko Janez Micko lovi. Volk ni folk. Volk kar naprej v instinktu mori, ko naš folk tebe, Venera, časti in se množi, da zemlja ječi. Aktualni značaj dajo mladju tudi publioistični zapiski, ki kažejo, da mladje ni le neka literarna revija, ampak gibanje. V vsakem pomenu besede. ustanovljen v Celovcu Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem. Od vodstva Geografskega društva Slovenije in Geografskega instituta ljubljanske univerze sem dobil zagotovilo, da nameravajo naše težnje prav široko podpirati. Program zborovanja je bil natrpan z zanimivimi predavanji, specifično prikrojenimi Zgornjemu Posočju, popestrenimi z ustreznimi posnetki, ekskurzijami po Tolminskem, (kjer je bil položen venec k spomeniku padlim borcem NOB), po dolini Soče nad Bovcem s Trento in po dolini Koritnice do Predela, z večerom geografskih filmov in občnim zborom GDS. Zborovanje je bilo, kot smo tega že vajeni od ekspertov matične dežele, per-(Dalje na 4. strani) X. zborovanje slovenskih geografov Zdrava, Matka Poljske! (1. nadaljevanje) Ko nas je po zajtrku vodil po Jasni gori prijazen, temeljito podkovan in v razlaganju jasen ter dobro razumljiv pater, se nam je odkrivala v glavnih obrisih vsa slavna in junaška zgodovina poljskega naroda in posebej Jasne gore ter njenih menihov pavlincev. Ne dolgotrajno obleganje po Švedih v 17. stoletju ne večletna zasedba po hitlerjanski nemški vojski nista mogli prizadeti tej sveti trdnjavi večje škode. Očitno jo je varovala božja roka po Marijinem posredovanju. O tem so Poljaki trdno prepričani. Naravnost preroške so besede, ki jih je spregovoril Hitlerjev generalni guverner za Poljsko, Hans Frank, ob pogledu na Jasno goro: „Dokler bodo gorele luči na Jasni gori, Poljska ne bo propadla." V zunanjem zidu samostana tiči krogla iz ruskega topa, ki je sicer odsekala visokemu drevesu vrh, a je nato obtičala v steni, ne da bi napravila škode. Lahko bi rekli: „Saxa loguuntur — stene govorijo" o očitnem božjem varstvu. 48 patrov in 23 bratov varuje svetišče na Jasni gori. Pa jih je vse premalo, pravi pater, ki nas vodi, toliko dela je zanje. Saj res, kako naj zmorejo ves napor ob ve-liKih shodih, ki jih na Jasni gori pač ni malo. Za take dneve stojijo spovednice na vseh koncih svetega okraja kar na prostem, vse odprte, druga ob drugi. Pri nas so vse spovednice skrbno zaprte, a prazne. Tam pa naval na te preproste odprte omare, da ga spovedniki komaj zmorejo. Milijon vernikov se zbere na velike vsenarodne shode na trati pod svetiščem k skupni romarski slovesnosti. Vsaj toliko jih je bilo npr. 3. maja 1966 ob slovesni otvoritvi novene za mi-lenarij (tisočletni jubilej, ki bo leta 1976) in na svoje stanovsko slavnostno zborovanje je prišlo kar 4000 duhovnikov. In to v deželi, ki je med zadnjo vojno zgubila 3000 svojih duhovnikov. Pa tudi ob navadnih dneh se tok romarjev ne pretrga. Tako je letos prišlo 15.000 romarjev peš iz Krakovva, ki je od Czenstochovve oddaljen 130 km, da se, kot vsako leto, zahvalijo za prenehanje kuge pred davnimi časi. Pod vtisom take vernosti je nemški štabni zdravnik iz Leipziga zapisal v samostansko spominsko knjigo leta 1939: „Nunc possum credere" („Zdaj morem verovati"). Pater nam je pokazal podpis tega zdravnika s to lastnoročno izpovedjo. Če ni tudi generalni guverner Frank pod enakim vtisom pristopil h katoliški veri pred smrtjo na vešalih, na katero je bil obsojen v Numbergu? Presenetljivo in hkrati prijetno je bilo pred samostansko klavzuro srečanje z meščanom iz Czenstochovve, ki je razumel in nekoliko govoril slovensko, ker je kot jetnik kaceta Mauthausen poldrugo leto bil dodeljen podružnici pod Ljubeljem, kjer je moral kopati ljubeljski predor. Še danes se rad hvaležno spominja neke slovenske kmetice, ki mu je dajala mleko, ker je bil iz Czenstochovve doma. Posebno doživetje je bil obisk jasnogorske zakladnice. Čeravno jo po obsegu morda prekaša katera druga, je czenstochovvska edinstvena po svojih eksponatih. Naj imenujem le nekatere, ki sem si jih v naglici in v gneči obiskovalcev mogel zabeležiti: poljske ikone iz 16. in 17. stoletja; predragoceni mašni plašči, med njimi eden, čigar zlato vezenje je delo same poljske kraljice iz 14. stoletja, blažene Jadvige; težki zlatobrokatni pluviali, ki so jih Czenstochovvi podarili poljski kralji; poleg njih dragocena žezla teh kraljev; peresnik pisatelja Henrika Sienkievvisza, ki je svojemu teptanemu, a junaškemu narodu postavil neminljive spomenike v svojih zgodovinskih romanih „Z ognjem in mečem", „Križarji ..Ponižani in razžaljeni", „Po-top" idr.; 113 cm visoka baročna monštranca, dar papeža Janeza XXIII.; kelih, ki je z njim maševal Janez XXIII., dar Pavla VI.; pajčolan, ki ga je nosila Mala sv. Terezija pri prvem obhajilu, dar njene sestre Celine; lesena monštranca iz Dachaua, delo poljskih duhovnikov; rožni venec dachauski, čigar jagode so iz krušne mehkice; drug rožni venec, delo poljskih jetnikov v kacetih, v čigar jagodah je shranjen pepel v kacetih sežganih sojetnikov. „Zbogom,“ tako Marija pravi. Mi pa kličemo: „Na svidenje, Matka Poljske!" Pri tebi je še vse pristno, pri tebi ni navlake. Kramarji ti ne smejo v sveti okraj, kričačev s kičasto robo pri tebi ni. Pri tebi je še glavna molitev. Pobožnost tvojih častivcev pa je tako iskrena, tako naravna in resnična, da zgrabi, prepriča in gane vsakogar. „Nunc possum credere — zdaj morem verovati" bo po obisku Czenstochovve mogel reči marsikdo, ki je morda prej še okleval, dvomil, omahoval. Zato na svidenje, Matka Poljske! Kosilo je bilo pozno, šele ob dveh. Nam pa se mudi v Kra-kow, ki je tretji cilj našega potovanja. Brez težav in ovir smo zmogli teh 130 km, kajti ceste so na Poljskem lepe in široke. Sploh se je Poljska že z občudovanja vrednim napredkom izkopala iz razdejanja zadnje vojne. Izgradila je močno industrijo in hkrati z njo mnogo novih mestnih četrti z velikanskimi stanovanjskimi bloki. Nastajajo pa tudi popolnoma nova mesta, med katerimi najbolj slovi Nova Huta pri Krakovvu, v kateri gradijo tudi velikansko novo cerkev v obliki ladje, ki bo nudila prostora 10.000 vernikom. Pri vsem tehničnem in industrijskem napredku je torej Poljakom zelo pri srcu skrb za versko plat življenja. Krakovv sam je vreden posebnega potovanja in večdnevnega obiska. Saj hrani spomine najslavnejše zgodovine poljskega naroda. Žal nam je primanjkovalo časa za temeljit ogled tega nekoč glavnega mesta poljske države in slavne prestolnice poljske kraljevine. Na našo srečo so nam pa odkazali hotel v starem delu mesta, tik ob nekdanjem mestnem zidu pri Flo-rijanskih mestnih vratih, na začetku Florijanske ulice, ki pelje naravnost na glavni trg in k nekdanji glavni mestni cerkvi, baziliki Najsvetejše Device Marije. S tem nam je bila orientacija zelo olajšana in smo lahko še pred večerjo šli po mestu. Prvi obisk je seveda veljal Marijini baziliki in največji dragocenosti v njej, slovitemu gotskemu glavnemu oltarju, ki ga je Wit Stvvosz (Veit Stoss) v letih 1477—1489 ustvaril iz lipovega lesa v velikosti 11 x 13 m. V naše veliko veselje je bil oltar z žarometi osvetljen in se je kar lesketal v zlatu in živih gotskih barvah. Izvedeli smo, da so Nemci ta oltar med zadnjo vojno razmaknili ter odpeljali v Nurnberg, a je bil leta 1946 tam najden, temeljito restavriran ter spet postavljen na svoje mesto. Sprehod po Glavnem trgu s Suk-niennicami (tržnicami za sukno) v sredi nam je posredoval realne predstave o prostoru, ki meri 200 metrov v kvadratu in je eden največjih tržnih prostorov v Evropi. Vendar pa je vtis v večerni razsvetljavi bil mogočnejši kot pa drugo jutro, ko smo se še enkrat podali v Marijino baziliko k sv. maši. Tam pa glej, prijetno presenečenje! So-maševano sv. daritev smo smeli obhajati v kapeli czenstochovvske milostne podobe. S pravim veseljem smo še enkrat podoživeli prejšnji dopoldan na Jasni gori. Izlet v livarno zvonov Farna cerkev sv. Jakoba v Rožu dobi 12. t. m. štiri nove bronaste zvonove. Vlila jih je innsbruška livarna Grassmayer in so že na poti k nam. Šentjakobski župnik, duhovni svetnik Andrej Karicelj, pa je prekosil vsakršen potniški biro, ko je organiziral izlet faranov k vlivanju zvonov. Bilo je to za udeležence redko doživetje. V petek, 19. septembra, zjutraj, je avtobus podjetja Zvvitter iz Peč odpeljal 36 Šentjakobčanov v smeri proti Lienzu. Iz Dravske doline so zavili po znameniti Felbemtau-ern-cesti na Kizbuhel in od tam preko VVorgla v Innsbruck. Med potoma smo se čudili krasni cesti, romantičnim viaduktom, modernemu predoru. Vasi in mesta so okusno okrašena s cvetjem, hiše in hišice nadvse prikupne v slogu in okrasu. Innsbruck sam leži sredi doline Inna in šteje okrog 125.000 prebivalcev. V okolici je pet smučarskih paradižev s 24 vzpenjačami in lifti. V mestu samem so si Šentjakobča-ni ogledali vviltensko baziliko in samostansko cerkev, drznejši pa so dospeli celo do znamenitega „Gol-denes Dachl". V livarni Grassmayer so Šentja-kobčane že pričakovali. Je to 650 let stara firma s častitljivo tradicijo in še danes v lasti iste družine. Vse poslopje in oprema livarne vzbujata spoštovanje. Uvodno je lastnik sam podal v kratkih besedah tehniko vlivanja in opozarjal X. zborovanje ... (Nadaljevanje s 3. strani) fektno organizirano. Med drugim je vsak udeleženec prejel mapo s ciklostiranimi predavanji, vezan „Vodnik po ekskurziji po Zgornjem Posočju", zelo zanimiv Tolminski zbornik 1975 ter razne prospekte. Že prvi večer je bil sprejem za udeležence zborovanja, ki ga je priredil pokrovitelj Skupščina občine Tolmin. Živi stik s strokovnjaki matične dežele je za nas zamejske geografe še posebej koristen, ker ne sedimo ob koritu, da bi lahko nudili našim dijakom pristno hrano. Zelo zadovoljen, poln novih vtisov in strokovnih gledanj sem se vrnil s Posočja, hvaležen sem vodstvu GDS za edinstveno priliko živega stika s kolegi onstran meje ter upam, da bo še mnogo povoda za hvaležnost. Milan Kupper [3 o mr «■ • direktna prodaja k cenam proizvodnje • tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo e od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure. PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng Telefon 0 4274-295518 na mnoge posebnosti svoje lepe obrti. V livarni sami so imeli že zakopane v zemlji zunanje in notranje modele zvonov. Pred vlivanjem je lastnik prosil župnika za molitev očenaša, nakar je sledil svečani trenutek, ko livar odpre votlino v veliko peč, iz katere priteče rdeče žareča tekočina — zlitina brona in cina — in po ozkem kanalu zapored napolni obode zvonov med zunanjo in notranjo ilovnato plastjo. S ponosom je dejal lastnik navzočim, da je vlivanje zvonov umetnost, združena z velikim rizikom, in da so zvonovi glasba posebne vrste. Po vlivanju je vsa družba spontalo zapela cerkveno hvalnico. Po dveh do treh dneh so zvonovi Prav dobro je tudi letos uspel dan starih v Selah. V imenu občine je župan Herman Velik povabil občane, stare nad 65 let, na izlet v Podjuno. Vabilu se je odzvalo 50 oseb. Lepo nedeljsko jutro — 28. septembra t. I. — je obetalo lep in topel dan. V veselem razpoloženju so se ob 8. uri odpeljali izpred občinske hiše iz Sel. Velik poštni avtobus, katerega je vozil domačin Franci Čertov, jih je peljal skozi Apače, Miklavčevo in Žitaro vas, mimo Št. Lipša proti Šmihelu pri Pliberku. Tam so prisostvovali sv. maši v lepi obnovljeni cerkvi. Nato jih je pot vodila skozi Pliberk k Božjemu grobu, da si ogledajo znamenito romarsko cerkev na Humcu. Ravnatelj Valentin Vauti, mestni svetnik občine Pliberk in hkrati kulturni referent občine, jih je pred cerkvijo sprejel in jih seznanil na zanimiv in razumljiv način s pliberško okolico ter orisal zgodovino Božjega groba. Opoldne se je že začel oglašati Lepo število ljudi se je odzvalo vabilu Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec in so v soboto zasedli dobršen del škocijan-ske farne dvorane. Nastopilo je Delavsko kulturno društvo „Solidar-nost" iz Kamnika. Ena od redkih lastnosti tega društva: ima tudi lasten ženski zbor. V pozdrav so zapeli gostom domači prosvetaši: moški zbor Vinko Poljanec pod vodstvom Hanzeja Kežarja. V imenu društva je pozdravil goste predsednik SPD Vinko Poljanec Miha Kapp. Brez večjega premora je nato sledil celotni spored. Sprva je zapel moški zbor šest pesmi, deset pesmi so podale zatem ženske, ob koncu pa je nastopil zopet moški zbor z osmimi pesmimi. Oba zbora — moški šteje okoli 35, ženski 24 krepkih glasov — vodi prof. Viktor Mihelčič. Oba zbora sta dokaj melodiozna, pozna se, da jih šola izučena roka. Nenavadno pa je zvenel — ali namera ali ne — stakato obeh zborov. Končnice so zvenele včasih naravnost mučno (pravzaprav sploh niso zvenele, ker jih pač ni bilo), vezanega petja je bilo bore malo. Naravnost pesmi je vsekakor trpela. „Oj Triglav moj dom" je npr. zve- hladni, nakar jih vzamejo na površje in jih primerno opremijo. Izletniki so se vračali preko Brennerja, preko najvišjega evropskega mostu Europabrucke. Avtocesto pasira dnevno do 40.000 vozov, samo v juliju so dnevno kasi-rali nad 2 milijona šilingov mute. Skozi Južni Tirol so se vozili mimo Briksna do Toblacha, od koder jih je spremljala Drava najprej kot mali potoček in nato kot mogočna reka prav do Beljaka. Petja je bilo med vožnjo dovolj in tudi Židane volje. Za šale je skrbel vrli kaplan Janez Tratar, sekundirala pa sta mu v veselje vseh Ludvik in Jozej. Še pred deveto zvečer so spet bili doma. Na blagoslavljanje zvonov v nedeljo, 12. oktobra, so vsi prisrčno povabljeni! želodec in treba ga je bilo potolažiti. Peljali so se na kosilo v Globasnico k Soštarju, kjer jih je že čakala dobra jed in sladka kapljica. Ob tej priliki se je župan spomnil najstarejše udeleženke, Primoževe Mojcije, ki je pred kratkim izpolnila 90 let. Poleg čestitk, ki jih je izpovedal v imenu občine in vseh navzočih, je izročil Mojciji še majhno darilo. Ni pa pozabil tudi na Miha Maleja, kateri je dan pozneje obhajal svoj god. Po okrepčitvi v prijetni domači gostilni pri Soštarju so si Selani ogledali še Lesičjakov spomenik in se nato odpeljali proti Dobrli vasi na Klopinjsko jezero. Preko Škocijana, Mohlič in Galicije so se spet vračali v domače Sele. V zadovoljstvo vseh se je ta lepi izlet srečno končal. V prijetnem sominu bodo ostali lepi kraji Podjune, katero so nekateri prvič videli. Povsem so soglašali s pesmijo Milke Hartmanove „0, Podjuna, kako si lepa!" nel tako, kot da bi Nemec pel besedo „dom“ z dvojnim „m“ — pa brez slovenskega mrmranja. Da znajo pevke in pevci peti tudi čustveno, vezano, nuancirano, so dokazali proti koncu sporeda: „Ve-černi zvon" Sergeja Žarova je vseboval vse komponente, ki jih v ostalem sporedu kratkomalo ni bilo, da, pevci so brez težav zmogli najrahlejši pianissimo — seveda so morali tudi to pesem ponoviti. Za Ško-cijansko gostovanje pa so prosvetaši iz Kamnika napravili izjemo: naštudirali so dve pesmi za mešani zbor, ki ga sicer na papirju ni. Publika je bila kljub temu hvaležna, prisrčni stiki so se nato navezali še v ožjem krogu. Koncert na Trati Prosvetno društvo Borovlje je za nedeljo popoldne vabilo na pevski koncert v dvorano pri Cingelcu na Trati. Kljub hudi vročini je zastopnik društva g. Andrej VVieser mo- ČESTITAMO! Redki jubilej 65-letnice svoje poroke sta te dni obhajala Florijan in Ana VVatzko, pd. Korpnikova v Veliki vasi pri Št. Jakobu. Oba sta bila vse življenje vzgledna kmetovalca. 0 Katero katoliško in pošteno 0 slovensko dekle piše 34-Ietne-0 mu poštenemu fantu s Koro-0 ške (Žila)? Sem kmetijski moj-0 ster s špecializiranim obratom. 0 Niko Brugger, Moste-Brugg 3; 0 9624 Brdo-Egg. Tri prometne nezgode Selanov Tekom enega meseca so se ponesrečili z avtomobilom trije Selani: Pavel Male, hišni posestnik na Zgornjih Bajtišah, je na praznik 15. avgusta peljal soseda na božjo pot v Podgorje, po povratku domov pa se je napotil v Jugoslavijo. Najbrž zaradi utrujenosti, je v Podljubelju prišel s proge. Rezultat: pretres možganov in notranje poškodbe, vsled katerih se še zdaj zrdavi v bolnišnici. Hudo se je ponesrečil tudi Kri-stej Bradač iz Srednjega Kota. Zaradi zloma rok in nog je prisiljen še dalj časa čakati na okrevanje. Srečo v nesreči je imel tudi sel-ski kaplan Ivan Matko, ko se je po obisku sorodnikov iz Prekmurja vračal domov. V Spodnjem Dravogradu je trčil z drugim avtomobilom. Njegovo vozilo je bilo sicer hudo poškodovano, kaplanu pa se je malo zmečkala ustnica in tudi nekaj reber se mu je nalomilo. V Celovcu so mu ustnico zašili, prsni koš pa krepko povili. Tako je v nekaj dneh bilo že vse dobro. Tudi njegov avto je zopet popravljen in je že v uporabi. SELE (Smrt) V dveh mesecih bi dopolnil 88 let, pa ga je v ponedeljek, 22. septembra, dohitela smrt: Franc Cer-tov, pd. Senčnik si je že od mladih let služil svoj kruh kot gozdni delavec, postavil si je lasten dom, pred 51 leti se je oženil in bil oče desetim otrokom. Sin Francej je po opravljenih duhovnih vajah umrl star 20 let, hčerka Metka pa v starosti 15 let, sedaj pa je odšel še on za njima. Bil je za svoja leta še krepak, v soboto je še s koso kosil, v nedeljo pa so ga bolečine zaradi žolča vrgle na posteljo in je v ponedeljek zjutraj, dobro pripravljen, izdihnil. Vzglednemu in vernemu možu blag spomin, zaostalim pa iskreno sožalje! gel pozdraviti številne ljubitelje slovenske pesmi, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Po pozdravnih besedah so ra-diški fantje zaigrali par poskočnih. Sledile so pesmi moškega zbora ..Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Folteja Hartmana. Program je nadaljeval ženski zbor z Obirskega, ki je poslušalce seznanil s posebnimi vižami, katere so udomačene na Obirskem, deloma z besedilom pesnika Polanška. Ta ženski zbor je vodil gospod direktor Valentin Polanšek. Znani radiški mešani zbor pod pevovodjem Simonom Vrulihom je napolnil oder in mogočno zapel vrsto narodnih pesmi, kar so poslušalci nagradili z burnim aplavzom. Ob koncu pa je bila vsestransko izražena želja, da bi bilo podobnih prireditev več, ker pesem povezuje in daje novih pobud. i»r i«i m PRIREDITVE IH Ttl OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE MLADJEVCEV Prireditelj: klub mladje Kraj: galerija Hildebrand, Celovec Čas: sobota, 4. oktobra, ob 19. uri Likovna razstava bo odprta do 21. oktobra od ponedeljka do petka od 14.00 do 19.00, soboto in nedeljo 10.00 do 12.00. REFERAT K PROBLEMU JEZIKOVNIH ŠTETIJ Predavatelj: prof. dr. Theodor Veiter Kraj: galerija Hildebrand v Celovcu Čas: ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30. NOGOMETNA TEKMA UČITELJEV ROŽ : PODJUNA Prireditelja: kapitana Leonard Kac in Jožko VVrolich Kraj: igrišče v Šmihelu Čas: koroški deželni praznik, 10. oktober, ob 14.30. Vabljeni: predvsem vsi dvoje-zični učitelji, pa tudi drugi radovedni navijači. LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA komedija Silva Petroviča-Ovse'i