Leto: IV
Številka 3
Poštnina plačana pri pošti November 1982	63240 Šmarje pri Jelšah
zaobljubo
nih razlogov za nastanek razmer, s katerimi se spopadamo, in da njihova prisotnost tudi sedaj resno zmanjšuje rezultate zavestnih naporov za izboljšanje stanja.
Naj bo letošnji praznik republike zato tudi priložnost za svečano zaobljubo, da bomo sedaj in v prihodnje zastavili vse sile in sposobnosti za uresničitev temeljnih postavk naših ustalitve-nih programov ter s tem obljube, ki smo jo ob takšnih in podobnih priložnostih tako zavestno in vedno znova dajali tov. Titu. Naj bo naša zmaga nad težavami in problemi nov in ponoven dokaz trdnosti in nepremagljivosti skupnosti bratskih narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije ter jasen in nedvoumen odgovor vsem tistim, ki mislijo, delajo in želijo drugače. In končno, naj bodo težke preizkušnje, ki jih prestajamo, nova in svetla stran v zgodovini boja za prevlado napredka nad preteklostjo.
Predsednik OK SZDL Šmarje pri Jelšah Jože Drofenik
IZ VSEBINE
Stran 3 Volitve ▼ KS
Stran 2
Naši delegati na kongresu
zss
Stran 3-4 Obisk v Steklarni »Boris Kidrič-«
Stran 5
Bomo pridelali več žita!?
Stran 6
O delu društva invalidov
občine Šmarje
Stran 8-10
Sporočila s kulturnega področja
Stran 11-12
Ublažiti posledice po toči
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO PRAZNIK REPUBLIKE
Skupščina občine ln DPO
Priložnost
Le nekaj dni nas še loči od jubileja, dneva republike, ki ga vedno znova praznujemo v znamenju spoštovanja in občudovanja herojskih del neuklonljivih borcev za pravice stoletja teptanih in brezpravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, za pravice tlačenega delavskega razreda in končno tudi za našo sedanjost in prihodnost. Preveva nas ponos in obveza hkrati, da smo generacija, ki ji je dano varovati doseženo in ga hkrati razvijati ter dograjevati. In prav čas, v katerem praznujemo letošnji rojstni dan naše socialistične samoupravne Jugoslavije terja, da pridejo te naše zavestne obveze in odgovornosti do polnega izraza, ne samo kot verbalna pripadnost, temveč predvsem in izključno kot delo, napori, predanost, samood-povedovanja ter rezultati.
Cas, ki opredeljuje našo današnjo stvarnost, je težak. Nobenega pomena nima in tudi neodgovorno bi bilo, če bi se slepili. Od nas terja, da prenehamo ole-pševati dejanske razmere ali jih »lakirati«, kot se to zadnje čase pogosto sliši. Pogledati resnici v oči in jo priznati za takšno kot je, je naša prva in nadvse pomembna dolžnost. Res je, da je to težko, tembolj, ker sta se lagodnost in potrošništvo že dodobra ukoreninila v naša razmišljanja in ravnanja. Vendar drugače ne gre. Odkrit in odločen spopad z nakopičenimi težavami je edina realna alternativa, ki vodi k izhodu, čimbolj bomo to spoznali in temu primerno ravnali, lažje in hitreje bomo dosegli dogovorjene in opredeljene ustalitvene cilje. In še eno, prav tako nadvse pomembno dejstvo moramo imeti vedno pred očmi: le mi sami, združeni in čvrsto odolčeni uresničiti zastavljene cilje smo sila, pred katero mora pasti na videz še tako nenrehod-na preoreka. Ob tem ni nrostora za malodušje in omahljivost. Iz nastalih težav moramo in bomo izšli bouateiši z novimi izkušrria-mi, bolj odgovorni, z drugačnimi živlienskimi navadami in miselnostjo, skratka, snosobni nrev-zeti nase breme nadalinle revolucionarne preobrazbe naše družbe. Vedno v naši zeodovini ie bilo tako in nas ie odgovornost, da to znova potrdimo in dokažemo. Ob tab naših naporih in nri-zndevaniib pas ne sme niti za trenutek prevzeti dvom O učin-kmritnc+i in moči nagega socialističnega samounravliania. čeprav nam nekateri to misel nenehno ponuinir) in snodhuiaio, očitno z vnarrrei onredelienimi. padlimi nameni. Pri tem se zlasti oniraio
na nekatere ukrepe državnih or-
za svečano
ganov, ki po njihovem pomenijo dokaz za takšno trditev. Tega ne moremo in smemo sprejeti. Socialistično samoupravljanje je naša edina alternativa, ki nas zavezuje pred svetom, preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Zato moramo utrjevati njegove temelje, se zanj boriti in ga braniti pred vsem in vsemi, ki jim je že dolgo trn v peti. Samo takšen je lahko naš odgovor na tendenciozna vprašanja in dileme, ki jih v naši skupni aktivnosti ni in ne more biti.
Sami sebi in tudi drug drugemu moramo priznati, da naše ravnanje še vedno ni takšno, kot bi v danih razmerah in nasploh moralo biti. Se vedno raje sprejemamo splošno kot konkretno odgovornost, pričakovanje rešitev od nekoga tretjega namesto lastne angažiranosti itd. Vse prepogosto nasedamo stihijskemu ravnanju potrošnikov ter s tem sami povzročamo občasna pomanjkanja določenih artiklov, kar bi sicer ne bilo potrebno in še bi lahko naštvevali. Ob vsem tem pa pozabljamo, da so prav našteti pojavi eden izmed poglavit-
Utrinki s praznovanja...
Naši delegati na 10. kongresu ZSS
Zbrali smo se na celjski železniški postaji, kjer nas je pričakala godba na pihala delovne organizacije EMO Celje ter okrašeni vlak, s katerim smo se odpeljali proti Ljubljani. Na vlaku nas je pozdravil predsednik medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje, tovariš RAFKO MLAKAR, ter nam zaželel veliko uspeha pri delu na X. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Že prvi vtis je bil takšen, da bomo delegati na kongresu uspešno delali, saj smo ugotovili, da smo vsi delegati celjske regije čvrsto odločeni iti dosledno, ustvarjalno in odgovorno po TITOVI in naši
poti.
LJUBLJANA, svečano okrašena, povsod množice ljudi in med njimi veliko z rdečimi kongresnimi torbicami. Reka ljudi se je valila proti domu Ivana Cankarja, kjer smo dobili kongresne oznake. Ob 16,45 smo že bili vsi na svojih mestih. Vse je bilo pripravljeno za začetek kongresa.
Natančno ob 17. uri je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, tovariš MARJAN OROŽEN, odprl X. kongres Zveze sindikatov Slovenije, sam začetek pa je označila Internacionala.
Na kongresu smo ponovno potrdili odločilni pomen socialističnega samoupravljanja za premagovanje težav, razvoj socialistične vesti, socialistične morale in odgovornosti.
Mislim, da je vse to porok, da bomo dovolj močni, odločni in pripravljeni soočiti se s težavami in problemi na osnovi usmeritev tega kongresa že jutri, ko se bomo vrnili v svoja delovna okolja.
MISLIM, DA JE TO POROK, DA BOMO SPOSOBNI VNESTI V TRENUTNO VZDUŠJE MED LJUDMI TISTO, KAR JE KONGRES TAKO JASNO IZRAZIL. TO PA JE: -ZAVEDAMO SE POLOŽAJA, TODA VEMO TUDI, KJE JE IZHOD.«
Zaključujem z željo, da bi to, kar smo si zastavili tudi uresničili, V tem smislu vas pozivam h kar največji aktivnosti.«
Delovnim ljudem in občanom se zahvaljujem, da so nas izvolili za delegate na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in nam omogočili, da tudi mi tvorno sodelujemo v delu kongresa ter prenesemo vsaj delček vsakdanjega življenja našega delavca, kmeta, občana s Kozjanskega, ter da na ta način tudi mi pripomoremo k uspešnemu delu 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Delegati in gostje 10. kongresa ZSS
8. september
— položen je temeljni kamen za razširitev sirarne v Šmarju
Težko je opisati občutke, ki smo jih imeli delegati in gostje X. kongresa iz naše občine. Vendar bi lahko rekli, da je bila to manifestacija delavcev, kjer je bila jasno izražena volja vseh za čim uspešnejše premagovanje težav po samoupravni poti, kot sta jo začrtala velikana naše revolucije TITO in KARDELJ.
To potrjujejo tudi sklepne besede predsednika republiškega sveta ZSS, tovariša MARJANA OROŽNA, ki je dejal: -Mislim, da lahko v imenu vseh na tem mestu izjavim, da se zavedamo pomena in teže nalog, ki jih prevzemamo, da se zavedamo resnosti razmer, v katerih jih prevzemamo. Danes smo sprejeli naloge ih mnoge pomembne usmeritve za delo naše organizacije. Lahko rečemo, da izražajo aktualni trenutek naše družbe, interes združenega dela in delavcev. Za njih se je in se bo vredno boriti v vsakem okolju, v vsaki organizaciji.
Na kongresu smo marsikaj dodelali in dorekli, kar nam bo koristilo pri delu. V tem smislu je kongres pomemben dogodek, toda še pomembnejše bo, kako bo Zveza sindikatov uspešna in učinkovita pri uresničevanju sprejetega. Dogovore imamo, zdaj se je treba izkazati z delom.
10. september — v Vitalu je začela obratovati nova proizvodna linija za predelavo sadja
12. september — množično zborovanja v Rogaški Slatini
7. september — otvoritev silosev v Pekarni in slaščičarni Rogaška
Slatina

Priprave na volitve organov KS
V	krajevnih skupnostih povezujemo priprave na volitve samoupravnih organov z oceno vloge in dela skupščine krajevne skupnosti ter opredelitvijo programa dela v prihodnje. Pri tem ne smemo pozabiti, da mora pri celotnem delovanju skupščine prihajati do izraza njena delegatska sestava. To pomeni, da je potrebno najprej zagotoviti široko, demokratično obravnavo določenega vprašanja, ki je na dnevnem redu v vseh organizacijah in skupnostih, ki pošiljajo delegate vanjo, oziroma v naseljih ali delu naselja. Pot do oblikovanja stališč in sklepov mora biti predvsem sporazumevanje.
Sestava skupščine krajevne skupnosti mora na delegatski osnovi zajemati vse dele, ki tvorijo krajevno skupnost in sicer:
—	delegate stalnih območij, ki tvorijo krajevno skupnost,
—	delegate temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki delujejo na območju krajevne skupnosti v primeru, če teh na teritoriju krajevne skupnosti ni, pa tistih organizacij, kjer so krajani zaposleni,
—	delegate družbenopolitičnih organizacij,
—	delegate družbenih organizacij, združenj in društev.
Te delegate bomo izvolili v skladu s statutom krajevne skupnosti. Kjer teh določb niso opredelili, pridejo v poštev naslednje usmeritve za izvolitev delegatov skupščine krajevne skupnosti:
a)	delegati stalnih območij
—	na zborih delovnih ljudi in občanov po območjih.
V	vseh primerih se volijo delegati na podlagi kandidatne liste, ki jo pripravi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri krajevni konferenci socialistične zveze. Pri oblikovanju kandidatne liste morajo biti upoštevani predlogi območnih odborov socialistične zveze.
b)	delegati združenega dela
Pri izbiri delegatov združene-nega dela sta na voljo dve možnosti:
—	delegate izvoli zbor delavcev
—	delegate delegira delavski svet
Opozarjamo vas na 488. člen Zakona o združenem delu, ki opredeljuje odgovornost delegatov v samoupravnih organih krajevnih skupnosti do delavcev, ki so jih izvolili in na odgovornost sindikatov pri delegiranju teh delegatov.
c)	delegati družbenopolitičnih organizacij
—	delegate Zveze komunistov, ZZB NOV in ZSMS izvolijo na sestankih njihovih osnovnih organizacij oz. svetov
—	delegate socialistične zveze izvoli krajevna konferenca
č) delegati družbenih organizacij, združenj in društev Delegate družbenih organizacij, združenj in društev izvolijo občni zbori, oziroma opravlja funkcijo delegacije njihov upravni odbor ali drug neposredni izvršilni organ.
V vseh primerih je izhodišče za volitve v skupščino krajevne
skupnosti dogovor z vsemi nosilci volilnih in delegatskih opravil v krajevni skupnosti, da bi celotno akcijo vsebinsko in kar se da tudi časovno uskladili.
Ni nujno, pa tudi praktično ne bo mogoče, hkrati izvoliti celotne sestave skupščine skupnosti. Konstituirati pa je možno skupščino šele po zaokrožitvi vseh postopkov izvolitev, oz. določitve delegatov v vseh segmentih in oblikah samoupravnega in delegatskega organiziranja, ki tvorijo krajevno skupnost v njeni celoviti funkciji.
V manjših in manj razčlenjenih skupnostih bodo del nalog, ki so opredeljene v skupščino, še vedno urejali zbori delovnih ljudi in občanov, pri čemer pa je treba zagotoviti trdnejšo delegatsko zgradbo ter način dela sveta krajevne skupnosti, po potrebi pa oblikovati tudi druge področne samoupravne organe krajevnih skupnosti.
Jože Gojtan •MUMMtMMMMMM
Sprememba delovnega časa - Manj porabljene energije
Spoznanje o nujnosti varčevanja z energijo je končno prodrlo tudi med nas. Omejeni viri vseh vrst energije silijo vse države sveta k najbolj racionalni uporabi le-teh. Nekateri so to spoznali prej, drugi pa smo to ugotovili šele, ko so se začele kopičiti težave, zaradi katerih je varčevanje postalo nuja.
Sprememba oziroma premaknitev delovnega časa pomeni poleg ostalih prednosti tudi znaten prihranek pri energiji, ne samo elektritiki, ki daje potrebno svetlobo za delo v zgodnjih jutranjih urah, temveč tudi pri vseh oblikah, ki jih uporabljamo pri ogrevanju. Prav tako je v času dnevne svetlobe potrebno manj intenzivno ogrevanje prostorov in prav premik delovnega časa v čas dnevne svetlobe je cilj spremembe.
čeprav je premaknitev delovnega časa navidez enostavna zadeva, pa v resnici zahteva veliko usklajenosti in organiziranosti vseh. Sprememba delovnega časa je povezana z nujnostjo sprememb voznih redov javnih prevoznih sredstev, spremembo dela vzgojno varstvenih ustanov, trgovin, državnih služb itd. Potrebna je predvsem enotnost pri premaknitvi, manj primerno pa je parcialno reševanje, ki bi porušilo ustaljeni tok.
Najprimernejši način bi bil premaknitev delovnega časa za eno uro ali več pri vseh, s čemer bi se izognili vsakršni zmedi. K temu je potrebno 'težiti v vseh sredinah in ne reševati vprašanja sprememb delovnega časa le •na svojem dvorišču po svoje. Prvi koraki so že storjeni.
Marjan Babič
Boni za kmetijstvo in obrt
Na osnovi uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem, ki jo je izdal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, so lastniki poljedelskih, gozdarskih, gradbenih in obrtnih strojev mesečno upravičeni do bonov za
nabavo goriva za naslednje stroje:
1.	za	motokultivartorje	oz. enoosne traktorje	20	1
2.	za	kosilnice (od maja do vključno setpember)	20	1
3.	za	škropilnice	5	1
4.	za	motorne žage	5	1
5.	za	rovokopače	100	1
6.	za nakladalce	.	100 1
7.	za	buldožerje	200	1
8.	za	kompresorje	50	1
9.	za	mešalce	10	1
10.	za	vibratorje	5	1
11.	za	žage cirkularke	10	1
12.	za	ostale obrtne stroje	5	1
Način delitve bonov je naslednji:
1.	Kooperanti dobijo bone pri zadružnih enotah Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah.
2.	Nekooperanti dobijo bone na upravi skupščine občine, pri referentu za kmetijstvo, soba št. 29, ob uradnih dnevih, t.j. v ponedeljek od 8. — 15., v sredo od 8. do 17. in v petek od 8. do 15. ure.
3.	Boni za motorne žage se delijo pri Gozdnem gospodarstvu Celje v Podčetrtku vsak dan, razen ob sredah ter v Rogaški Slatini ob sredah od 6. — 10. ure in pri Gozdnem gospodarstvu Brežice — v Kozjem.
Za območje Krajevnega urada Šmarje pri Jelšah in Vinskega vrha se dobijo boni za motorne žage pri referentu za kmetijstvo na občini ob uradnih dnevih, vendar samo za tiste občane, ki so lastniki motornih žag, ne oddajajo pa lesa Gozdnem gospodarstvu, torej za nekooperante.
Obrtniki dobijo za svojo mehanizacijo na skupščini občine Šmarje pri Jelšah, pri referentu za upravno gospodarske zadeve in cene, v sobi št. 29 in na Obrtnem združenju v Šmarju pri Jelšah.
Pri dvigu bonov morajo lastniki mehanizacije predložiti dokaz o lastništvu, to je račun ail garantni list ali uvozno deklaracijo ter številko motorja. V kolikor te dokumentacije nimajo, bodo dobili bone na osnovi seznamov lastnikov kmetijske mehanizacije in motornih žag, ki jih bodo napravile Krajevne skupnosti.
Posamezni občani lahko dvigajo bone tudi za več drugih občanov, seveda le na osnovi prej omenjenih potrdil oz. dokumentacije.
Obiskali smo steklarno „Boris Kidrič" Rogaška Slatina
Steklarna včeraj, danes, jutri
Steklarna Boris Kidrič, po številu zaposlenih največja delovna organizacija v naši občini, je glede razvoja pred pomembnimi poslovnimi odločitvami.
Ob ustanovitvi leta 1927 je Steklarna razen steklarjem iz Zagorja ponudila zaposlitev tudi 170 delavcem te in one strani Sotle. Že od vsega začetka je Steklarna proizvajala visokokvalitet-ne ročno izdelane steklene proizvode iz navadnega in svinčenega stekla.
Steklarna je vseskozi prisotna na tujih tržiščih, saj že dolga leta izvaža od 50 — 60% skupne proizvodnje. Tako je naša delovna organizacija največji izvoznik v naši občini, saj bomo v letošnjem letu izvozili izdelkov v vrednosti okrog 8 milijonov ameriških dolarjev.
Tudi v širšem prostoru je Steklarna pomemben izvoznik, pa ne le zaradi skupne vrednosti izvoza ampak predvsem zaradi neto deviznega učinka, saj potreben uvoz surovin in repromaterialov pokrivamo z našim izvozom 4 — 5 kratno.
Naši izdelki se prodajajo na vseh kontinentih, najpomembnejša pa so tržišča ZDA, ZR Nemčije, Kanade, Avstralije, Avstrije in Japonske — izvažamo torej le na konvertibilna tržišča.
Steklarno sestavljajo naslednje temeljne organizacije:
—	Osnovna izdelava, Rogaška Slatina,
—	Dodelava, Rogaška Slatina,
—	Kristal, Rogaška Slatina,
—	Dekor, Kozje,
—	Servisne dejavnosti, Rogaška Slatina,
—	Delavska restavracija, Rogaška Slatina,
—	Naše steklo, Beograd,
—	Dalmacijakristal, Vrgorac,
—	Tehnokristal, Kardeljevo,
—	Delovna skupnost skupnih služb, Rogaška Slatina.
Od začetka tega leta sta se združili v našo delovno organizacijo tudi dve dalmatinski brusil-nici, tako da združuje delo v Steklarni že več kot 1.500 delavcev.
Glede razvoja pa smo pred pomembnimi poslovnimi odločitvami. Razširitev proizvodnih kapacitet topljenja ter proizvodnje In
obdelave svinčenega brušenega stekla z uvajanjem sodobnih strojev v proces oblikovanja steklenih izdelkov, tako bi lahko na kratko strnili osnovne , so smeri razvoja.
Zmanjšanje stroškov živega dela na enoto proizvodnje, dvig produktivnosti, izboljšanje delovnih pogojev, zagotovitev boljše izrabe energije, dvig izvoza, povečanje akumulacijsko — reproduktivne sposobnosti, v proizvodnji obdržati značaj ročnega dela z usmeritvijo v visoko kakovost izdelkov, zagotovitev fleksibilnosti proizvodnje za hitro upoštevanje spremenjenih zahtev tržišča pa so zahteve, ki si jih pri tem postavljamo.
Zgradili bomo novo 12 tonsko kadno peč za kontinuirano topljenje stekla, novo brusilnico in vse potrebne spremljajoče prostore. Po končani investiciji bo dobilo zaposlitev več kot 500 delavcev, celotni prihodek in izvoz se bosta pa povečala za več kot dvakrat. Ta investicija bo pomenila prelomnico v razvoju Steklarstva, predvsem v smislu prehoda iz delovno intenzivnega karakterja obstoječe proizvodnje v mehanizirano in avtomatizirano proizvodnjo na področju topljenja stekla, oblikovanja stekla in deloma dodelave.
Investicija je del dolgoročnega razvoja Steklarne, ker rešuje poleg večje produktivnosti novih proizvodnih naprav tudi obstoječe stanje v samem proizvodnem procesu, pa tudi na področju ekologije družbenega standarda delavcev in njihove delovne pogoje.
Investicija, katere vrednost vlaganja v osnovna sredstva znaša po sedanjih cenah 910 milijonov din, je v skladu z osnovnimi in-tencijami določil srednjeročnega plana, predvsem, ker je izrazito izvozno usmerjena na konvertibilno področje.
Menimo, da bi vas s številkami obremenjevali, zato naj omenimo le še to, da Steklarna zadnja leta dosega dobre poslovne rezultate, predvsem zaradi realnejšega tečaja dinarja in večjih spodbud izvoznemu gospodarstvu.
Tudi osebni dohodki, ki sodol-ga leta capljali za republiškim povprečjem, so sedaj zadovoljivi, saj smo se že skoraj izenačili z republiškim povprečjem, pri tem pa smo precej izločili tudi v poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela, saj je npr. v letu 1978 vsak zaposlen v Steklarni namenil za akumulacijo 1,13 povprečnega osebnega dohodka, v letu 1981 pa 6,38 povprečnih osebnih dohodkov.
Pa še nekaj bi veljalo poudariti. Steklarna je res uspešna na področju družbenega standarda, saj zadovoljivo rešuje stanovanjska vprašanja svojih delavcev, vsi delavci imajo zagotovljen topel obrok, še posebej dobro je poskrbljeno za letovanje naših delavcev, saj razpolagamo s 17. stanovanjskimi enotami na Jadranu.
Na razpolago nam je premalo prostora, da bi podrobneje predstavili vsakdanji utrip Steklarne, zahtevno in naporno delo steklarjev in brusilcev, a upamo, da bo za to še priložnost.
Zlatko Novak
Direktor DO Vojo Djinovskl:
„Pomembnost prodaje na tujem so rogaški steklarji spoznali zelo zgodaj"
Izvoz Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina predstavlja polovico celotnega izvoza v šmar-ški občini. Rogaški steklarji so namreč že zelo zgodaj spoznali pomembnost prodaje svojih izdelkov na tujem trgu, saj so pričeli izvažati pred drugo svetovno vojno, leta 1949 pa so njihovi izdelki prvič romali v ZDA, na tržišče, kjer tudi danes prodajo največ. Takrat so se porajali začetki, izvoz se je iz leta v leto večal in dosegel višek leta 1976, ko so izvozili kar za 3,5 milijona dolarjev proizvodov in to na konvertibilni trg.
»Tako kot so se povečevale kapacitete in proizvodnja v Steklarni, tako se je iz leta v leto povečeval izvoz,« je dejal direktor te delovne organizacije Vojo Djinovski. Vsa leta smo strmeli za tem, da je izvoz pomenil 50% celotne proizvodnje in ob koncu preteklega leta je znašala vrednost izvoza že 7,5 milijonov dolarjev. Pomeni, da smo v petih letih povečali prodajo na tujem za 100 odstotkov, oziroma za 20 odstotkov vsako leto. To je bil prav gotovo izredno strm dvig našega izvoza.
Tako uspešen prodor na tujem
trgu je nedvomno pogojevala kvaliteta vaših izdelkov, spošno-vanjem rokov, skratka, konkurenčnost in nenazadnje ugodni pogoji na svetovnem trgu. Danes vlada na svetovnem trgu povsem drugačno vzdušje. Kako boste uresničili letošnja izvozna pričakovanja?
Zaradi hudih restrikcij na zahodu letos ne bomo dosegli 20 odstotnega povečanja izvoza. Ostali bomo torej na lanski ravni, tako kažejo tudi podatki letošnjih desetih mesecev. Sicer smo za letošnje leto načrtovali osem milijonov dolarjev izvoza, od tega 70 odstotkov na ameriško tr-
žišče. Moram povedati, da se kljub temu trudimo, da se čimbolj približamo načrtovanemu izvozu. Ker so restrikcije zares izredne, nam je kvaliteta proizvodov edino zagotovilo, da smo uspeli obdržati lanskoletno raven izvoza, sicer bi se letos prodaja na tujem precej zmanjšala. Tako imamo naročilo tujih partnerjev še vedno dovolj, da proizvodnja normalno teče.
V letošnjem letu je čutiti velik pritisk na cene, kar je mnoge izvoznike prisililo k nižji ceni, oziroma povišanju le-teh na domačem trgu. Gotovo tudi steklarji pri tem niste izvzeti?
Steklarna si ne more privoščiti, da bi zmanjšala cene izvoznih proizvodov, saj moramo upoštevati, da izvozimo 55 odstotkov celotne proizvodnje. To pomeni, če bi imeli nizke cene v izvozu in višje doma, nam ta drugi, manjši del, ne bi omogočil rentabilnega poslovanja. Tako imamo v izvozu celo višje cene kot doma, čeprav so pritiski na cene izredni.
Kdo so vaši poslovni partnerji?
Pretežni del proizvodov prodamo v ZDA. Kot sem že prej omenil, so letos naši stari poslovni partnerji nekoliko zmanjšali količine naročil, vendar smo na tujem dobili nove kupce, tako da smo nivo izvoza vhranili. V ZDA trgujemo s 50 največjimi in najuglednejšimi trgovinami. To so torej trgovske hiše z velikim renomejem, ki kljub temu da je prodaja padla, naročajo naše izdelke, ker so le-ti v njihovih katalogih in jih zato morajo imeti na zalogi.
Steklarna je pomemben Izvoznik ne samo zaradi skupnega izvoza ampak tudi zaradi neto deviznega učinka. Kakšno Je pokrivanje uvoza z Izvozom?
Lahko rečem, da je izvoz Ste-
klarne močno pozitiven. Uvoz surovin in repromaterialov pokriva-vamo z izvozom petkratno. To pomeni, da nam zadostuje 20 odstotkov od našega izvoza za oskrbo s surovinami. Neto devizni priliv je tako zelo visok, saj znaša od 8 milijonov dolarjev skupnega izvoza nekaj več kot 6 milijonov dolarjev. To je tudi prednost našega izvoza.
Letošnje leto se izteka. Kakšna so vaša pričakovanja za prikhod-nje leto?
Za leto 1983 so priprave v polnem teku. Računamo, da bomo v prihodnjem letu kljub resoluciji uspeli povečati izvoz. Težko
je reči, ali bo povečanje možno za 20%, kot je bilo vsa leta nazaj. Vsi rezultati, ki smo jih s tujimi partnerji opravili do sedaj, pa nam zagotavljajo, da bo izvoz večji, kot je bil letos. Zavedamo se, da bo pritisk na cene velik tudi prihodnje leto, zato smo se s kupci dogovorili, da ostanejo cene do konca maja na sedanjem nivoju, s prvim junijem pa bi se dogovarjali za nove cene. Se vedno bomo pretežni del naših proizvodov izvozili na ameriško tržišče, počasi pa odpiram» dve novi tržišči — to je Japonska in Avstralija. Na evropska tržišča, v Nemčijo, Italijo in Holandijo pa je usmerjen manjši del izvoza.
Odpiranje novih tržišč je izrednega pomena za vašo delovno organizacijo, saj v prihodnjih letih načrtujete povprečje proiz-vodnjih zmogljivosti, s čemer bi občutno porasel tudi izvoz.
Načrt povečanja izvoza do konca leta 1985 je zelo velik. Od sedanjih 8 milijonov dolarjev ga bomo povečali še za 9 milijonov. Elaborat torej predvideva, da bi do leta 1985, ko bo nova investicija končana, znašal izvoz 17 milijonov dolarjev (od tega bi neto devizni efekt znašal 13 milijonov dolarjev). Prepričani smo, da bo številka uresničljiva, saj imamo za izdelke iz novega proizvodnega programa že sklenjene pogodbe oziroma naročila.
Kako daleč ste z Investicijo?
Elaborat je narejen in predložen ljubljanski banki, s katero so bili izvršeni že prvi razgovori. Elaborat so zelo dobro ocenili. Vrednost celotne investicije znaša po sedanjih cenah 910 miliio-nov dinarjev, po cenah leta 1985 pa milijardo 120 milijonov. Steklarna bo prispevala 180 milijonov svojih sredstev, 40% bo bančnih kreditov, ostalo bodo prispevali sovlagatelji in Izvajalci s
krediti. Pričakujemo, da bi z izgradnjo pričeli prihodnje leto, do takrat pa nam ostajajo le še razgovori s sovlagatelji. Problemov pri tem ne bo, saj bomo z njimi združevali devize in to tisti del, ki nam ostaja na razpolago. V delovni organizaciji že tudi vzgajamo brusilce ker bomo, ko bo investicija končana, potrebovali 500 brusilcev v Rogaški Slatini,
nekaj pa v Kozjem.
Naj ob koncu še poudarim, da se je Steklarna morala odločiti za takšno investicijo, saj bomo le tako uspeli obdržati konkurenčnost na trgu glede na ostale steklarne. Z njo bo proizvodnja veliko cenejša, kar bo tudi vplivalo na oblikovanje cen in konkurenčno moč.
Darja Lojen
Bomo pridelali več žita?!
Žetev in odkup pšenice sta za nami. Prav je, da ob zaključku te pomembne akcije povemo, v kakšnem obsegu smo uresničili zastavljeni cilj in s kakšnimi težavami smo se srečevali.
V	letu 1981 — 1982 je strokovna služba Kmetijskega kombinata prevzela obvezo, da bomo za tržno proizvodnjo posejali 100 ha pšenice in zagotovili odkup v obsegu 200 ton. Plan setve smo obravnavali na zborih kooperantov v KS in samoupravnih organih Kmetijskega kombinata. Kmetje so akcijo z razumevanjem spre-
jeli.	Sklenjeno je bilo 188 pogodb za 103 ha pšenice. Kmetijski kombinat je vsem tržnim proizvajalcem pravočasno zagotovil kvalitetno seme in ostali repro-material. Z navodili, nasveti in vsemi ukrepi smo seznanjali proizvajalce, ki pogujejo primeren hektarski donos. Zagotavljali smo, da bodo vsi tisti,' ki bodo dosledno spoštovali posredovano tehnologijo, pridelali najmanj 4000 kg pšenice po hektaru. Ocenjujemo, da je bil pridelek na pogodbenih površinah okrog 4500 kg/hektar. Vsem, ki so imeli sklenjene pogodbe za tržno proizvodnjo, smo pridelek kolektivno zavarovali proti toči. Ta ukrep je bil letos za kmeta še posebno ugoden, saj je toča močno zmanjšala pridelek skoraj na polovici pogodbenih površin. Čeprav je bil velik del pridelka uničen, smo odkupili naslednje količine:
ZE Šmarje	57.203	kg
ZE Rogaška Slatina 15.048	kg
ZE Pristava	15.376	kg
ZE Imeno	27.946	kg
ZE Kozje	26.410	kg
ZE Bistrica	3.922	kg	-
SKUPAJ:	145.905 kg
Z odkupom smo lahko zadovoljni. Vsi, razen malih izjem, so svojo pogodbeno obveznost izpolnili. Kmetom, ki jim je toča uničila del pridelka, smo obvezo zmanjšali za takšen odstotek, kot jim je bila ocenjena škoda. Proizvajalci so za oddano pšenico prejeli koruzo v vrednostnem razmerju 1 :1,3 v korist pšenice. Tako ni bila ogrožena krmna bilanca za živino.
Pri žetvi smo se soočali s problemom velikega števila malih parcel, kjer je bilo ogromno premikov. Nekaj pšenice je bilo posejane na takih površinah, da žetev s kombajni ni bila mogoča.
V	eltu 1982/83 je obveza naše občine, da za prodajo pridelujemo pšenico na 180 ha in zagotovimo najmanj 360 ton tržnih viškov.
Akcija sklepanja pogodb in sama setev je v teku. Kvalitetnega semena in umetnih gnojil Je do-
volj, prav tako tudi zaščitnih sredstev. Vse navedeno lahko kmetje, ki sklenejo pogodbo, dvignejo v naših trgovinah na posojilo. Merkantilno pšenico lahko kooperantje zamenjajo tudi za semensko, in sicer v razmerju 2 kg merkantilne za 1 kg semenske. Pri taki zamenjavi je kmet upravičen še do regresa
8,00	din za kg semenske pšenice. Možno je, da tudi takoj dvignejo koruzo v obsegu sklenjene pogodbe. Podrobni pogoji odkupa in zamenjave so bili vsem kmetom pismeno posredovani.
Plan setve pšenice je napravljen za zadružne enote, za krajevne skupnosti in za posamezne kmetije.
Plan setve po ZE in sklenjene pogodbe do 30. 10. 1982
1
2
20
30
35
25
25
45
3
17
68
53
39
20
4
6,45
32,10
35,60
16,00
25,80
36,00
Šmarje - pogled v novo desetletje
ZE Bistrica ZE Imeno ZE Kozje ZE Pristava ZE Rog. Slatina ZE Šmarje SKUPAJ:	180 263 151,95
^ __ »2E
2	— Plan 82/83 (ha)
3	— Število sklenjenih pogodb
4	— Površina v ha
V širšo družbeno akcijo, pridelati čimveč pšenice, se vsi kraji žal ne vključujejo dovolj resno — dovolj zavzeto. Menimo, da bi morali vsi razmišljati v tej smeri, da je izpolnjen setveni plan pšenice edina realna osnova, da bo oskrba s kruhom v naslednjem letu potekala normalno.
Pogodbe še sklepamo. Tisti, ki svoje obveznosti še niso izpolnili in imajo pogoje za pridelovanje pšenice, naj xo opravijo čim-prej. Se posebej pričakujemo odziv pri tistih kmetih, ki so bili deležni raznih ugodnih kreditov in solidarnostnih sredstev, da z vključitvijo v tržno proizvodnjo pšenice prispevajo svoj delež k boljši oskrbi s kruhom.
Ivan Mlakar
Delovne organizacije, interesne skupnosti in izvršilna telesa družbeno političnih skupnosti so predlani pripravljali srednjeročno razvojne programe. Zahtevana enotna metodologija, časovna stiska, pomanjkanje znanja ali prizadevnosti ter pomanjkanje vere v smisel takšnih naporov je privedla do zelo papirnatih, praznih in neživljenskih načrtov, ki niso bili napotek, orientacija in spodbuda za aktivnost, ampak le izpolnitev neke neprijetne administrativne naloge. Naš poskus pogleda v naslednja leta naj bi brez številk in brez izpolnitve predvideniih obrazcev ter seveda tudi brez trdne in zagotovljene osnove, nanizal prednostne želje in potrebe, s katerimi se bomo morali soočiti v bližnji prihodnosti, če bomo hoteli v svojem vsakdanjem življenjskem okolju dohitevati bolj razvite sredine.
Temeljne družbene skupine kot so predvsem družina, delovna enota, soseska in krajevna skupnost kot prvi ter neposredni organizator in vsklajevalec osnovnih potreb občana v njegovem družinskem, delovnem in stanovanjskem okolju imajo zakonodajno in družbeno-politično opredeljene naloge, pomen in položaj. Od naših osebnih naporov in prizadevanj je odvisno, če bodo naše soseske in delovne enote ter naša krajevna skupnost de-
Loka pri Žusmu. Povezanost okoliša s Šmarjem seveda neposredno koristi tudi centru.
V	projektu obvozne ceste pri Šmarju rešujejo z republiškega vidika tudi neprimerne situacije v Šentvidu in Grobelnem. Po finančni zahtevnosti daleč presega krajevne in občinske zmožnosti, vendar bi morali v lastnem interesu aktivno sodelovati pri reševanju te problematike. Zelo pereč je primer pomanjkljivega sodelovanja pri podobnih programih iz prejšnjega desetletja, ko bi z rekonstrukcijo železniške proge ob malo večji prizadevnosti lahko in tudi morali pridobiti potrebne podvoze in nadvoze V naselju.
Šmarje kot občinsko središče
ima v tej vlogi dodatne obveze do občanov celotne občine, saj prihajajo le-ti urejat svoje administrativne zadeve na občino, sodišče...
V	Šmarju posebej izstopa za-kmenost gostinstva, saj je imelo pred sto leti ob bistveno manjših potrebah mnogo več gostinskih površin kot danes. Kako prijetne so bile gostilne v Šmarju, ki so nudile gostu takrat običajne usluge! Znane so bile tudi tako imenovane »furmanske« gostilne od Bleda do SenoVice. Radi se spominjamo gostišča »Hram«, ki je v letih 1880 — 1900 zares dobro postregla goste, zadnja leta pa je, seveda tudi zaradi potresa, odslužilo. Kako neprijetno je, da domačini in številni gostje iz
lovale tako dobro, kot je zamišljeno, ali celo boljše, in ali bo mogoče treba posamezna normativna izhodišča popraviti, dopolniti ali, celo povsem spremeniti.
Šmarje je v osnovi center obširnejšega kmečkega okoliša in iz tega izvirajo njegove glavne obveze. To se pravi, da je glavna naloga Šmarja kot naselja zadostitev potreb, ki jih imajo kmetje glede nakupovanja in prodaje svojih izdelkov, naslednje naloge so nudenje tehnološke pomoči, .prevozi in servisne usluge (mehanične delavnice ter klasične obrti). Za vse to pa je velikega pomena, da še do sedaj nismo poskrbeli za dobro dostopnost centra in nekaterih smeri. Poleg ceste zahod — vzhod (Grobelno — Rogatec) bi iriorali imeti tudi cesto sever •— jug, irt sicer Tepanje, Polžanska gorica, Šmarje,
drugih krajev občine ne moremo, kot bi želeli in kot imajo v sosednjih krajih možnost povabiti znanca na kavo, prigrizek in podobno. Tudi v miru posedeti ob kozarcu vina se pravzaprav v Šmarju ne da.
Izgradnja hotela bo na tem področju spremenila sliko. Zal so bila doslej v osredju predvsem zavzeta in vztrajna dokazovanja, kako nesmiselna bi bila izgradnja hotela. Zato je kljub jasnim potrebam in objektivnim možnostim v zadnjih letih gradnja potekala dosti počasneje kot smo želeli. Zainteresirani občani smo dobili vtis, da se samo čaka, če bo kdo avtoritativno rekel, da se hotel ne more in sme graditi.
Na našo srečo je sedaj ta, za naše razmere zahtevan objekt pred otvoritvijo. Zasluga projektanta je, da stavba, za razliko od
mnogih podobnih konfekcijsko pripravljenih, deluje zelo svojevrstno in se izredno prilagaja terenu in okolju.
Gospodarski razvoj Šmarja je
šele' v zadnjih letih zabeležil prve skromne uspehe. Urbanisti so nam še nedavno vsiljevali svoje poglede, da naj bi Šmarje postalo poslovno naselje, katerega prebivalci bi naj bili zaposleni predvsem v Celju in Štorah. Celju bi utegnila takšna »perspektiva« kar odgovarjati.
Seveda moramo biti v zvezi z gospodarskim razvojem kraja realisti. Čakanje na čudeže se ni nikjer obneslo. Poudariti moramo, da je Šmarje kraj z dobrimi prometnimi zvezami, urejenim šolstvom in zdravstvom, s precej povečanim stanovanjskim fondom in zadovoljivo komunalno ureditvijo. To so prednosti za povečanje delovnih mest v obstoječih obratih in pri snovanju novih. »Dom-biro«, kjer so skoraj iz nič, z učinkovitimi organizacijskimi prizadevanji in izkoriščanjem strokovnih začetnih možnosti, postavili na noge kar uspešno delovno organizacijo, je primer, ki je lahko za vzor. Hkrati je spodbuda nam vsem, ki moramo z domiselnostjo in pridnostjo prispe-
vati več kot od nas zahteva opis našega delovnega mesta, da bomo svoji dejavnosti zagotovili potrebno kvaliteto in nivo. Tudi v Kmetijskem kombinatu je odgo-vrni ekipi z velikimi napori in vsestranskim angažiranjem uspelo znatno razširiti obstoječe in vspostaviti tudi povsem nove dejavnosti.
V nasprotju z malodušnostjo,
neaktivnostjo in obžalovanjem, kako se na nič napraviti in kako se nič ne izplača, sta to vendarle primera, ki nakazujeta smer in pot resničnega razvoja in rasti. Ni naš cilj ne iz Šmarja narediti industrijsko središče, pač pa dosti bolj skromno in realno zagotoviti kraju zadovoljivo gospodarsko osnovo, da se bo lahko sam, s svojo lastno gospodarsko
močjo naprej razvijal in oblikoval tako, kot to zahteva ta čas in naše objektivne potrebe. Ne bo odveč še enkrat posebej poudariti, da vse novo in bistveno izboljšano, kar je nastalo v Šmarju zadnja leta, ni rezultat mehanično opravljenih delovnih ur na že zdavnaj vpeljanih delovnih mestih, ampak je izrazito uspeh maloštevilnih odgovornih delovnih skupin, ki so v pravilnem razmerju združile strokovno znanje, širšo razgledanost, zavzetost in resno željo, da s svojo aktivnostjo prispevajo svoj osebni delež pri nadaljnji izgradnji naše ožje skupnosti.
Krajevna skupnost — temeljna
skupnost, kjer ljudje živimo in delamo, ima neomejeno število problemov, zato pač rešuje tiste, ki se kot nujni najbolj vsiljujejo. Ta sestavek skuša osvestiti predvsem nekatera spoznanja, ki niso v osredju naših razmišljanj, postanejo pa pomembna, ko poskušamo napraviti sami, brez odločilne tuje pomoči, bolj odločno in pospešeno nekaj korakov naprej pri ustvarjanju kvalitetnejšega življenja.
Joško MAJHEN
21. srečanje delavcev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije
0 delu društva invalidov občine Šmarje
Enotnost, bratstvo in prijateljstvo so največje vrednote, ki so bile izbojevane med narodnoosvobodilnim bojem in katerih pomen je tovariš Tito nenehno poudarjal. Sožitje med narodi in narodnostmi Jugoslavije si brez tako pomembnih vrednot, ni moč predstavljati. Danes, ko se razmere v svetu zaostrujejo, ko se iz dneva v dan srečujemo s takšnimi in drugačnimi težavami, nam mora postati kovanje bratstva in prijateljstva vsakodnevna skrb. Takšne misli so se vseskozi prepletale tudi na zaključku letošnjih srečanj bratstva in prijateljstva slovenskih in hrvaških občin, ki je bilo 12. novembra v Ptuju. Enaindvajseta zapored so bila in ni naključje, da so se delavci iz Občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Pregrada, Varaždin, Lendava, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Maribor Tezno, na zaključku jubilejnih srečanj zbrali ravno v Ptuju. Delavci putjske občine oziroma njihov občinski sindikalni svet je namreč ustanovitelj delavskih srečanj, ko so pred dvajsetiim leti, natančneje aprila leta 1962, k organiziranemu medrepubliškemu sodelovanju pritegnili tri občine. Iz leta v leto pa se je število sodelujočih občin večalo, tako da danes sodeluje na srečanjih že deset občin. Delavci šmarske občine so se jim pridružili lansko leto. Bratske občine sodelujejo na najrazličnejših področjih življenja in dela in spodbudna je ugotovitev, da je pri sodelovanju vse manj
forumskih oblik dela, ampak so duh srečanj prenesli med delavce, ki so spoznali, da je potrebno probleme enotno reševati ter da bratstvo in prijateljstvo ne sme biti le, beseda, temveč dejanje, ki ga je potrebno potrditi z delom.
Zaključka 21. srečanj bratskih občin Hrvatske in Slovenije se je udeležilo preko dvesto delavcev iz vseh desetih občin. V Ptuju so si najprej ogledali proizvodnjo ene izmed največjih gospodarskih organizacij v ptujski občini, to je delovno organizacijo AGIS, v kateri je zaposlenih preko 2000 delavcev. Predstavniki te 'delovne organizacije so udeležence srečanj seznanili s proizvodnim programom, z organiziranostjo ter se z njimi zadržali v krajšem razgovoru. Nato so si ogledali še Pokrajinski muzej v Ptuju in se v drugi polovci dneva sestali na svečanem zboru, ki so ga posvetili 9. kongresu ZSJ in izrazili zadovoljstvo, da njihova jubilejna srečanja sovpadajo s tako pomembnim kongresom jugoslovanskih sindikatov. Svečani zbor so izkoristili za podelitev zlatih in srebrnih plaket bratstva in prijateljstva za aktivno sodelovanje v delavskih srečanjih, ki so jih prejeli najzaslužnejši posamezniki, društva in organizacije.
Ob koncu pa so sedež koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin prenesli v občino Pregrada, ki bo prihodnje leto gostitelj in organizator srečanj.
Darja Lojen
Društvo invalidov občine Šmarje je bilo ustanovljeno leta 1968 na pobudo_ občinskega sindikalnega sveta. Že od same ustanovitve dalje ima društvo sedež v Rogaški Slatini in marsikdo sploh ne ve, da smo občinsko društvo. Danes povezuje društvo 25 krajevnih skupnosti v občini. To je res obsežno območje in dela brez poverjenikov si sploh ne moremo zamisliti. Poverjeniki so namreč »živa vez« med člani — nekaj nad 1000 jih je — in društvom. Poleg tega imamo organizirana dva aktiva invalidov v delovnih organizacijah, in sicer je v Zdravilišču organiziranih 48 invalidov, v steklarni pa cca 90 (vseh invalidov v Steklarni je precej čez 100). Prizadevali smo si že tudi
ustanoviti aktiv v DO »KORS«, vendar nam to še do danes ni uspelo. Aktiv invalidov se lahko ustanovi v katerikoli DO, če je zaposlenih nad 10 invalidov.
V sami Rogaški Slatini je evidentiranih cca 250 invalidov, vendar pa niso vsi naši člani. Največje probleme pri razdelitvi po-verjeniške mreže imamo ravno na področju Rogaške Slatine.
Zakaj sploh obstaja Društvo invalidov?
Človek, ki je zaradi kakeršne-koli bolezni ali poškodbe prizadet in so zmanjšane njegove sposobnosti, se sam težko znajde. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije, industrije, visokega standarda in modernega življenja je pravzaprav nelogično, da šte-
Srečanje invalidov na Graški gori
Spominski park Trebče
Povečano družbeno skrb je področje Trebč začelo doživljati v sedemdesetih letih. V dolini Bistrice v Trebčah so bili postopoma urejeni trije spominski objekti, zgrajena je bila sodobna cesta maršala Tita in opravljena so bila nekatera druga dela.
Zaradi potreb po ohranitvi zgodovinskih izročil, povezanih z življenjem in delom Josipa Broza Tita, zaradi potreb po celoviti zaščiti naravne in kulturne dediščine, zaradi potreb po ustrezni predstavitvi in dograjevanju kulturnega programa in zaradi potreb po ustvarjanju pogojev za hitrejši družbenoekonomski razvoj tega dela Kozjanskega je bil leta 1980 sprejet zakon o Spominskem parku Trebče.
S sprejemom tega zakona je prišlo pod posebno družbeno varstvo področje, ki zavzema 197 km2 ozemlja občin Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško, kar pomeni novo kvaliteto predvsem v vsebinski in statusni ureditvi spominskega področja.
Za obdobje po sprejemu zakona, to je skoraj dve leti lahko ugotovimo, da se številna pričakovanja po celovitem in hitrejšem razvoju spominskega parka niso uresničila, nasprotno, mnogi problemi, nakopičeni v območju spominskega parka, so se reševali zelo počasi ali pa slpoh niso rešeni. Ta ugotovitev velja predvsem za izjemno nizko stopnjo družbeno-ekonomske razvitosti tega področja, neugodna demografska gibanja, neizpolnjene obveznosti vlagateljev izven občin s področja Spominskega parka, čedalje večjo ogroženost nekaterih zelo pomembnih kulturnih spomenikov in celotne kulturne dediščine in pomanjkljivo organizacijo dela pri predstavljanju kulturne dediščine.
Številnim težavam navkljub smo letos uspeli izpeljati nekatere
naloge:
—	obnovili smo Muzej maršala Tita in uredili njegovo okolico, žal pri tem nismo uspeli postaviti na novo zasnovane stalne razstave v tem muzeju.
—	Pripravili smo elaborat v družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve organizacije za varstvo in razvoj »Spominski park Trebče«, ki predstavlja osnovo za sprejem akta o ustanovitvi. V teh dneh pričakujemo, da bo izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejel odlok o ustanovitvi DO »Spominski park Trebče«.
—	V oktobru smo pripravili in poslali v obravnavo predlog elementov za sestavo programa razvoja Spominskega parka Trebče v letu 1983. Predlog bodo obravnavali vsi z zakonom določeni nosilci planiranja, vsi potencialni investitorji in izvajalci posameznih programov.
O vsebini programa razvoja Spominskega parka Trebče v letu 1983 bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk.
Franci Zidar
PREDSTAVLJAMO VAM
ŠŠD Osnovne šola Boris Kidrič Rogaška Slatina
vilo prizadetih ljudi — invalidov
—	narašča. Probleme, ki se pojavljajo pri invalidnih ljudeh, pa je mnogo lažje reševati, če so ti ljudje povezani, če kdo zastopa njihove interese, kajti s skupnimi močmi se doseže več.
V	vseh 13. letih obstoja se društvo srečuje s številnimi težavami. Člani društva so vrsto let s požrtvovalnim delom prirejali srečolove in se na različne načine trudili, da so danes zagotovljeni osnovni pogoji za delo: primerna pisarna, telefon, inventar, ipd. Nekaj let je bilo naše društvo v samem vrhu po aktivnosti med vključenimi v Zvezo društev invalidov Slovenije, pa tudi sedaj smo uvrščeni med prvih 10. Tako našim članom nudimo pravno svetovalno pomoč, ki se je v dokajšnji meri tudi poslužujejo. Socialno šibkim omogočimo (pač v okviru razpoložljivih sredstev) zdraviliško kopanje v Atomskih toplicah, povezujemo se z drugimi društvi, udeležujemo se prireditev za invalide pa tudi sami jih organiziramo, že vrsto let pa ob koncu leta obiščemo na domu tudi invalide, ki so priklenjeni na posteljo. Zal vedno čas prehitro mine in nemogoče je, da bi na tako obsežnem terenu obiskali prav vse invalide.
V	največji možni meri pa skrbimo za rekreacijo naših članov, čeprav je ta že tradicija v društvu, smo v lanskem letu začeli na tem področju še aktivneje:
—	preko 20 naših članov se je udeležilo srečanja invalidov na »gori jurišev« (Graška gora pri Velenju)
—	v septembru je naše društvo organiziralo zbor invalidov planincev na Boču za celjsko regijo, ki smo ga popestrili s šaljivimi športnimi igrami in k sodelovanju povabili tudi upokojence.
—	več manjših skupin naših članov se je udeležilo raznih tekmovanj in srečanj v Laškem, Brestanici, Slovenski Bistrici.
Tako nam je vsa rekreativna dejavnost v lanskem letu zmanjšala sredstva na žiro računu za več kot 10 starih milijonov.
Letos smo že praznovali mednarodni dan invalidov — tudi tokrat smo organizirali zbor invalidov na Boču. Naš Boč je ponov-nolepo uspel, proti pričakovanju, saj se nas je zbralo preko 250 in to naših članov — invalidov, poleg tega pa še iz sosednjih društev: Laškega, Slovenske Bistrice, Zala, Šentjurja, Slovenskih Ko-njio in Velenja. Ob šaljivih športnih igrah smo v čudovitem vremenu in prijetnem vzdušju preživeli lep dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.
V	mesecu septembru pripravljamo za naše člane izlet v gornjo Savinjsko dolino, kjer si bomo ogledali znamenitosti NOB in druge naravne lepote, v decembru pa bodo praznovali jugoslovanski teden invalidov.
Morda kdo poreče: »Vse te dejavnosti niso poceni...«
Res je, veliko sredstev namenjamo za nakup športnih rekvizitov, tudi za izlete, kopališko zdravljenje, obiske naših članov ipd. Toda ob tem naj povemo, da nam še do danes občinske skupnosti niso prispevale ničesar, razen skupnost socialnega skrbstva znesek 30.00,00 din. Vsa ta sredstva si dobesedno »odtrgamo« od sredstev, ki so namenjena za fun-
kcioniranje in obstoj društva. (Prav zato so naši honorarji tako minimalni in nezanimivi, da bi k temu pritegnili večji krog ljudi.) Znano nam je, da je lansko leto SPIZ (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) Slovenije nakazala občinski SPIZ Šmarje po 30,— din namenskih sredstev za rekreacijo na vsakega prebivalca, ki ima prejemke iz gornjega naslova. Kdo je dobil ta sredstva, ne vemo, vemo le to, da bi jih del pripadal tudi nam. No, letos je SPIZ Slovenije ta sredstva še povečal in namenil po 100,— din na enega prejemnika. Glede na to, da smo edini, ki organiziramo rekreativno in športno dejavnost na tem področju, res ne vidimo razloga, da ne bi dobili vsaj dela teh sredstev. Najbrž pa bi lahko kaj prispevali tudi kulturna in telesnokulturna skupnost...
Ze več let si tudi prizadevamo ustanoviti občinski koordinacijski odbor za vprašanja invalidov. Žal je ostalo le pri razgovorih. Čeprav smo k sodelovanju večkrat vabili predstavnike občinske SZDL — pa naj bo to na občne zbore, prireditve ali k razvitju prapora — se tem vabilom niso odzvali.
Kot je že bilo omenjeno, prejemajo naši ljudje za delo v uradnih urah honorar, ki pa tega imena prav gotovo ne zasluži. Toda to je le za uradne ure, ko mo-rajobiti na razpolago svojim članom. Za vse ostalo delo, pa naj bo to organizacija izletov, priprave občnih zborov ali prireditev na Boču in še številne druge dejavnosti — vse to zahteva ogromnega dela, samoodre-kanja, požrtvovalnosti, pa tudi sicer dosti prostih popoldnevov, nobeden naših ljudi ne dobi plačila, pa žal niti družbene moralne podpore. In morda se včasih upravičeno počutimo odrinjene!
Res ne bi bilo dovolj, da bi društvo le obstajalo, da bo životarilo«. Živeti mora! To pa pomeni, da mora človek, invalid, čutiti, da se nekdo zanj zanima, da mu nekdo nudi oporo in da je kljub invalidnosti enakovreden državljan naše socialistične družbe.
Jožica Korez
Več sonca ljudem več sonca vzemite na bregovih vsakdanjosti med kamni ob skalah pod krošnjami drevoredov pred slutnjami poti več sonca za dihanje za polet
več sonca ljudem ob skodelicah kave na sedežih avtobusov pri frizerjih ob šanku popoldne več sonca za misli in želje
več sonca ljudem.
Andreja
Šolsko športno društvo na naši šoli ima izredno široko razvejeno dejavnost. Združuje učence po interesih v različne sekcije. Za enotno vodenje skrbi izvoljeni odbbor društva, v katerega so vključeni predstavniki posameznih razrednih skupnosti. S tem smo zagotovili povezavo z vsemi učenci na šoli. Poleg ostalih konkretnih nalog, ki jih izvajamo v društvu, nam je glavni cilj, da postane vsak učenec dober samo-upravljalec, ki bo odgovorno,
zavzeto, kritično in dosledno opravljal svoje delo pri tem upošteval možnosti in dolžnosti sle« hemega člana društva pri ustvarjanju skupnih hotenj.
Osnovni cilji našega programa obsegajo naslednje:
—	prilagoditi program redni šolski telesni vzgoji
—	zagotoviti strokovno vadbo in dobro organizacijo vodenja tekmovanj
—	vsem učencem nuditi možnost udejstvovanja
—	pomagati telesno manj sposobnim, da se enakopravno vključijo v dejavnost
—	upoštevati samostojnost učencev pri vodenju in organizaciji šolskega športnega društva
—	telesno sodelovati z osnovnimi telesnokultumimi organizacijami
—	skrbeti za vaditeljski, trenerski, sodniški in organizacijski kader
—	organizirati vadbo v stalnih krožkih in sekcijah
—	pripraviti in izvesti orientacijske pohode, izlete, taborjenje, množične nastope
—	organizirati medrazredna tekmovanja, ki morajo biti čimbolj množična
—	ocenjevati aktivnost za najboljši športni razred, za najboljšega športnika razreda in šole.
V SSD osnovne šole Rog. Slatina so vključeni vsi učenci od 3, do 8. razreda. Učenci so vključeni v naslednje sekcije: rokomet, košarka, nogomet, taborništvo, šah, namizni tenis, ritmika, folklora, strelstvo, kolesarjenje, plavanje in smučanje. Krožki se vršijo pod vodstvom svojih vaditeljev oziroma trenerjev. Prav
tako se vršijo v okviru razrednih skupnosti treningi v raznih športnih panogah pod vodstvom razrednih vaditeljev. Sodelujemo na vseh občinskih šolskih tekmovanjih, ki jih razpisuje OZTK Šmarje, v občinske selekcije pa vključujemo najboljše naše športnike, ki zastopajo našo občino na področnih in republiških tekmovanjih. V okviru šole se vršijo medrazredna tekmovanja, povezavo pa imamo tudi z drugimi SSD v občini in izven nje.
Iz dosedaj omenjenih podatkov je razvidno, da je poudarek pri našem SSD na množičnosti. Delo, za katerega moramo povedati, da je bilo uspešno, bi bilo lahko še boljše, če bi imeil na razpolago več telesnokultumih objektov. Največji problem je majhna in neurejena telovadnica, ostala igrišča pa so prezasedena. Kljub najslabšim pogojem v naši občini pa je društvo sodelovalo na vseh občinskih, področnih in republiških tekmovanjih, v šolskem letu 1980/81 pa smo za uspešno delo našega društva prejeli najvišje republiško priznanje za SSD — ZLATO PLAKETO.
Odbor SSD OS Boris Kidrič Rog. Slatina
Karate
Po ustanovitvi Karate kluba >►88- v Rogaški Slatini in vključitvi le-tega v program delovanja Karate zveze Slovenije, o čemer smo že pisail v eni izmed prejšnjih številk Bohorja, je bilo v nedeljo, 17. oktobra v Rogaški Slatini prvič organizirano regijsko prvenstvo v karateju za mlajše mladince in regijsko pr-\renstvo v katah za mlajše mladince in mladinke.
Domačini, karate klub iz Rogaške Slatine, je dobil v goste tekmovalce in tekmovalke iz Društva za karate Celje, sekcije za karate TVD Partizan iz 2alca in Društva za karate iz Slovenske Bistrice.
Izid tekmovanja je bil naslednji:
tekmovanje v katah - mladinke:
1.	Žerjav Stefica, Žalec
2.	Mohor Marjeta, Žalec
3.	Bedjanič Danica, Slovenska Bistrica
Na minulem republiškem prvenstvu je član Karate kluba »88- iz Rogaške Slatine Poš Marko dosegel zavidljivo 1. mesto v tekmovanju mlajših mladincev.
To dokazuje, da je strokovno vodstvo, ki je zaupano Darku Vramonii na zelo visoki ravni.
tekmovanje v katah - mladinci:
1.	Poš Marko, Rogaška Slatina
2.	Ferme Slavko, Rogaška Slatina
3.	Romih Rafko, Rogaška Slatina
4.	Cigljar Zdravko, Slovenska Bistrica
tekmovanje v borbah — ahsolut-
na kategorija:
1.	Zibert Rihard, Žalec
2.	Romih Rafko, Rogaška Slatina
3.	Podvešnik Zoran, Slovenska Bistrica
4.	Cigljar Zdravko, Slovenska Bistrica
Tekmovanje so korektno vodili sodniki: Marič Silvo, Čretnik Stane, Germ Peter, Kramar Darko, Kovše Mirko, Ašič Igor in Hudovernik Jože.
Dežurni zdravnik na tekmovanju je bil Ratkajec Tihomir.
Predsedstvo kluba upa, da bo mogoče v prihodnje organizirati tekmovanje v prostorih, ki bodo lahko sprejeli tudi več gledalcev, da bi tako bolj popularizirali ta borilni šport in si pridobili še več mladih tekmovalcev, kar je v prid njih samih, pa tudi celotne družbe.
V.	Arnič
100 LET POKRAJINSKEGA MUZEJA V CELJU
Muzejsko gradivo tudi s področja šmarske občine
Celjski Pokrajinski muzej praznuje letos častitljivo obletnico. Sto let je minilo, od kar so maja leta 1882 Mestni muzej v Celju, kakor se je takrat ta ustanova imenovala, uredili in odprli za javnost. V sto letih delovanja se je muzej širil, se srečeval z različnimi težavami, preživel dve vojni in po osvoboditvi pričel svoj največji vzpon. Leta 1945 je dobil muzej svoje prostore v stari celjski grofiji, kjer je še danes. Veliko je bilo dela z ureditvijo prostorov, ki so bili med vojno poškodovani, ravno tako pa so se vedno bolj načrtno pričele zbirati muzealije, tako da spada danes celjski muzej med najlepše opremljene in bogate muzeje v Sloveniji. Strokovni kader štirih kustosov je opravil v zadnjih letih veliko delo in poskrbel, da je muzej dočakal svojo stoletnico častitljivo in spoštljivo. Stalnim zbirkam, kot so arheološka, kulturnozgodovinska in lapidarij, so se oktobra letos pridružile še numiznatična, etnografska, zbirka Alme Karlinove, zbirka keramike libojske tovarne in zbirka vedut mesta Celja in okolice.
Med bogatim muzejskim gradivom, med katerega spadajo tudi izkopanine na Ritniku, v Šempetru v Savinjski dolini, na raznih krajih v samem mestu Celju in drugod, je tudi precej gradiva s področja občine Šmarje pri Jelšah. Tako opravlja celjski muzej resnično poslanstvo, ki mu ga narekuje ime, ki ga nosi, in'tako skrbi in zbira vse, kar je pomembnega za ohranitev kulturne dediščine na celotnem celjskem področju. Za veliko kulturno poslanstvo, ki ga opravlja, je muzej prejel Tomšičevo nagrado ob, letošnjem prazniku občine Celje, prav gotovo pa je največja nagrada in priznanje muzeju obisk občanov, ki se iz leta v leto veča. To naj bo vspodbuda tudi tistim, ki se še niso odločili za ogled muzeja. Vrata muzeja so odprta. Vstopite in mu čestitajte ob visokem jubileju!
Jože Cakš
PET LET DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA V STOJNEM SELU
Ko lepa pesem zadoni, se srce razvedri
O Stojnem selu ali po starem Florjanu, bi si marsikdo mislil, da je to kraj, ki zaradi svoje odmaknjenosti od pomembnejših prometnih zvez in večjih središč vedno bolj nazaduje in izumira. Vendar nam številne nove hiše, novo asfaltiranna cesta in letos napeljana telefonska zveza pričajo, da se tu življenje ni ustavilo, pač pa, da se življenje vrača in da ljudje s svojo požrtvo-vanlostjo in dobro voljo skrbijo, da ne zaostajajo za drugim.
Na eno stvar pa so Florjanča-ni lahko posebej ponosni, saj prednjačijo z njo pred mnogimi drugimi krajevnimi skupnostmi. To je njihov mešani pevski zbor, ki deluje v okviru kulturnega društva »Savina Sekirnik« in je najbolj aktivna sekcija tega društva, ki nosi ime po domačinki, partizanski aktivistki Savini Sekirnik. Pevski zbor je bil ustanovljen v jeseni leta 1977 in praznuje letos peto obletnico delovanja. Pobuda za nastanek zbora je prišla s strani občinske zveze kulturnih organizacij, delavske univerze Rogaška Slatina in seveda s strani domačinov. Za uspešno delovanje zbora pa je prav gotovo najvažnejši zborovodja. V Stojnem selu imajo srečo. Zbor je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo pričela voditi Darja Belič, učiteljica glasbenega pouka na osnovni šoli v Rogaški Slatini, ki se v Stojno selo vozi trikrat na teden, oziroma kakor zahteva delo z zborom. Darja Belič pa ni samo zborovodja pač pa tudi tisti duhovni vodja zbora, ki s svojim požrtvovalnim delom daje veliko duhovno podporo vsem tistim pevcem, ki bi že zdavnaj omagali in zbor zapustili. Tako pa zbor raste, se kvalitetno razvija in marsikateri poslušalec njihovega petja je upravičeno navdušen nad njihovim delom. Danes šteje zbor 18 moških in 16 žensk in je zaenkrat edini mešani pevski zbor v občini Šmarje. V pevski zbor so vključeni domačini, pa tisti Floriančani, ki živijo v drugih okoliških krajih, vendar jih navezanost na domači kraj veže z veseljem do petja, in željo, da tudi oni prispevajo svoj delež k popolnejši podobi kraja. Tako se vozijo na vaje pevci iz Rogatca, Rogaške Slatine, Mestinja, Pečice in drugod. Med pevci je veliko takih, kjer sta po dva iz družine in celo štirje, kar je lep primer, ki se le malokje najde. Izobrazbena struktura pevcev je pisana, saj so tu kmetje, pa delavci, dijaki, izobraženci in drugi. ki pa postanejo, ko se postavilo v zborovske vrste, vsi enaki. Vsi so pevci in to pevci s srcem in veseliem do tega, da predstavijo svoj kraj navzven v tisti luči, ki jo lahko nudi samo amatersko kulturno delo.
Pevci in ostali krajani tudi živijo z zborom in za zbor. trato so za marsikatere stvar* fta za" četku poskrbeli sam*- Tako so vsi pevci na za&ctku prispevali za preslikavani® notnega materiala, s srečelovom so zbirali sredstva za obleke moškega dela zbora, za ženski del zbora pa so
blago kupili, delo pa so plačale pevke same. Tako ima zbor enotne obleke, kar bistveno prispeva k zunanjemu videzu in urejenosti.
Program pesmi, ki jih zbor izvaja, obsega umetne, narodne in borbene pesmi. To so pesmi Gallusa, Apiha, Mirka, Vrabca, Gobca, Kramolca, Mihelčiča, Pahorja, Adamiča in drugih. Od leta 1979 sodelujejo na občinskih revijah pevskih zborov, vsako leto pa pripravijo koncert v domačem kraju, gostujejo pa tudi drugod. Letos so zastopali šmarsko občino na dnevih Kajkavske kulture v Krapini.
Glavni problem, s katerim se pri svojem delu srečujejo, pa je prav gotovo prostor. V šoli imajo na voljo razred, v katerem vadijo, pa tudi harmonij jim šola undi na posodo, vendar pa je ta prostor premajhen, še zlasti kadar priredijo koncert. V načrtu imajo ureditev manjše dvorane iz dveh šolskih razredov, kjer bi bil tudi oder. Pevci in
COŠ Marija Broz Bistrica ob Sotli je v središču spominskega parka Trebče — Kumrovec. Vloga šole je pomembna in obvezujoča. Delavci šole se zavedamo, da smo odgovorni kraju, ožji in širši domovini
Letos smo organizirali II. pionirsko likovno kolonijo pod naslovom NAŠI KRAJI — TITOVI KRAJI.
Kolonija je istočasno predstavljala zbor pionirjev Jugoslavije. Sodelovale so vse republike in pokrajini. Zastopale so jih pobratene šole. Kolonije so se udeležile tudi vse centralne šole naše občine, OŠ Edvard Kardelj Bizeljsko in OŠ Edvard Kardelj Ljubljana-Polje. Slikalo je 60 učencev — likovnikov.
Kolonija ima v svojem programskem jedru več ciljev, ki se medsebojno dopolnjujejo. Osnovni cilje je ohranjanje Titovega izročila ob povezovanju bratskih republik in pokrajin v trdno medsebojno zvezo. Prav tako po-
ostali krajani so pripravljeni z lastnim delom prispevati k ureditvi tega skupnega prostora, vsekakor pa bo potrebna tudi s strani občinske kulturne skupnosti. To pa bi bilo tudi priznanje vsem članom zbora za vse ure, ki jih žrtvujejo za gojitev zborovske pesmi.
Ob peti obletnici pevskega zbora v Stojnem selu so lahko ponosni vsi tisti, ki so prispevali,
memben cilj je ohranjanje in spoštovanje tradicij NOB, čuvanje sadov trdega dela in naporov v povojni graditvi socialistične družbe.
Ob vsem tem pa težimo k temu, da mladi doživljajo krajino in naslikajo njene podobe.
Nastala dela smo razstavili v šolski knjižnici. Pionirji — likovniki so izredno zanimivo prikazali domove in gospodarska poslopja ter v njih skušali odkriti značilnosti tega dela naše zemlje. To so izredne vrednosti — vrednosti, s katerimi bogatimo našo nacionalno zavest, pripadnost in socialistični patriotizem.
Ob vsem tem pa je pomembno tudi dejstvo, da so se mladi povezali in stkali trajno prijateljstvo. Želim, da bi bila ta srečanja tradicionalna.
Da je likovna kolonija uspela, smo se dolžni zahvaliti: pokrovitelju kolonije — tovarni kemičnih in grafičnih izdelkov »Aero« Celje, Zvezi kulturnih organiza-
da je zbor nastal in se trudil, da je napredoval. Tisti pa, ki so na začetku z negotovostjo gledali na zborovsko delo v tako majhnem kraju kot je Stojno selo, lahko spoznajo, da se da narediti veliko, če je v ljudeh dovolj srčne kulture in požrtvovalnosti. In tega ljudem v Stojnem selu ne manjka.
cij Šmarje, Mizarstvu Rogaška Slatina, tovarni lesnih izdelkov »Lik Savinja« Celje, papirnici Radeče, KS in občanom Bistrice ob Sotli.
Odbor za likovno kolonijo
KULTURA:
POMEMBNE J ŠB PRIREDITVE V NOVEMBRU IN DECEMBRU
10.	jubilejni festival RIG
V okviru 10. jubilejnega festivala »Revolucija in glasba«, katerega organizator je Zveza kulturnih organizacij Slovenije, se bo zvrstilo po vseh večjih krajih Slovenije nad 20 koncertov. Vse prireditve bodo od 5. do 26. novembra in bodo posvečene praznovanju dneva republike v krajevnem ali občinskem merilu. V kulturnem domu v Šmarju bo v nedeljo, 21. novembra 1982, ob 15. uri KONCERT RUDARSKE GODBE IZ TITOVEGA VELENJA, istega dne ob 16. uri pa bo nastopil DELAVSKI PIHALNI ORKESTER TRBOVLJE v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini.
Gledališke predstave
£>u Kunca koledarskega leta Sl
bodo abonenti gledališkega abonmaja »Kozjansko« ogledali še tri zanimive predstave. Kot prvo se bo 23. novembra predstavilo Mestno geldališče Ljubljane s preprosto zgodbo — komedijo Carla Golldonija GROB J ANI. LJUBEZEN ŠTIRIH POLKOVNIKOV, gledališka predstava najboljše amaterske gledališke skupine v Sloveniji KUD »Zarja« Trbovlje, bo zadovoljila preprostega pa tudi zahtevnega gledalca. Predstava bo 7. novembra. Prvi del gledališke sezone pa bo decembra strnilo SLG Celje s Schmit-zlerjevo duhovito, spotakljive in igrivo komedijo RAJANJE.
Anton KAMPUS
Jože Čakš
Pionirska likovna kolonija v Bistrici ob Sotli
Pohod po stezah Svobode '82
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Pohod pionirjev Srbije »STA-ZAMA SLOBODE« pod geslom »RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO« v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je bil letos je bil letos organiziran drugič. Ta velika manifestacija je mobilizirala v enem tednu okrog milijon pionirjev vseh osnovnih šol republike Srbije. V tri združene pionirske odrede republiškega pohoda je bil delegiran po en pionir iz vsake srbske občine, kot gostje pa so bili enakopravno vključeni v te odrede — prav tako po delegatskem sistemu — predstavniki ostalih republik in AP.
Kot delegacija SR Slovenije se je pohoda letos udeležilo 5 pionirjev iz OŠ T. Čečeve Lesično in prav toliko iz OŠ Kozje.
Združeni pionirski odredi »RA-DAN«, »OZREN-« in »UŽlCKA REPUBLIKA« so začeli svoje pohode na treh različnih točkah in vsak je sledil stezam svobode v svojem predelu republike. Med potjo so jih sprejemali domačini, govorili so jim preživeli borci, delček poti pa so jih
spremljali pionirji občinskih pohodov.
Cilje vse te zahtevne organizacije je bil vzbuditi v mladih pravo ljubezen do domovine. Ob spoznanju le-te, njenih težkih in slavnih dni naj bi mladi pripadniki vseh narodov in narodnosti podirali nepotrebne ovire med njimi.
Mentorji, ki smo bili hkrati občutili srečo, ki je mladim ža-člani štabov pohodnih enot, smo rela iz oči, ko so kovali nova in prav gotovo trajna prijateljstva, ko so v utrujajočem tempu pohoda zbrali vse svoje moči in premagovail težave z zanosom. Kot pravi nasledniki velikih pionirjev naše revolucije.
Kako lepo je živeti v prijateljstvu in slogi. Za eno izkušnjo bogatejši in boljši so se vračali pionirji v svoje kraje širom Jugoslavije. Srečni, ker so bili izbrani kot najboljši, in trdno odločeni, da vsak v svoji sredini še naprej razvija naše največje bogastvo — BRATSTVO IN ENOTNOST.
Franc Černelč
Učenci so se poklonili žrtvam v Kralj e vu
#© ljubljanska banka
Splošna banka Celje
—
nove obrestne mere za dinarska tn devizne hranilne vloge od «42
dinarske hranilne vloge vezane nad 12 mesecev 13/ nad 2i) mesecev 15/ nad 36nieseeev 20 vloqe vezane d 12 mesecev 9 Z Vraesecev 11/
1
Bila sem s pionirji v Srbiji
Torek, 21. september. Prispeli smo v Beograd. Čakal nas je vodič. Z avtobusom smo se odpeljali v Dom pionirjev. Tam so nas lepo sprejeli. Nato so nas razdelili v tri odrede. Jaz se bila dodeljena v odred »Ozren«.
Ob desetih smo se odpeljali v Aleksinac. Vozili smo se tri ure, zato smo imeli dosti časa, da smo se naučili nekaj novih pozdravov in spoznali nove prijatelje. V Aleksincu so nas pričakali pionirji in nam pripravili kratek program. Postregli so nam tudi s sokovi.
Od tu smo se odpeljali v Lipovec, kraj blizu Aleksinca. V pio-
nirskem domu smo se razporedili po sobah in odložili prtljago. Imeli smo nekaj časa, da smo si lahko ogledali kraj, v katerem bomo prenočili. Po večerji smo z brigadirji zakurili kres. Pripravili smo jim program, v katerem so nastopili predstavniki iz vseh republik. Med njimi sem bila tudi jaz. Recitirala sem pesem Materi padlega partizana.
Pozno smo se vrnili v dom in odšli spat. Želeli smo si, da bi bil čimprej novi dan in z njim novi prijatelji, nova doživetja.
Karolinca Hostnik,
8.	razred OŠ T. Čečeve Lesično
Srečanje pionirjev
V letu 1975 se je začelo prijateljstvo med pionirji osnovne šole Ivana Kovačiča — Efenka v Celju in pionirji osnovne šole Tončke Čeč v Lesičnem v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. V teh JPI je Pionirski list razpisal nagradni natečaj »Kujmo bratstvo in enotnost« in spoznavanje pionirskih odredov med seboj in tudi med mestom in vasjo.
Vsako leto smo se enkrat obiskali. Pri tem smo spoznavali delo PO celjske šole in obratno. Letos smo se odločili za nov način sodelovanja .Dogovorili smo se, da deset učencev iz Celja od tretjega do 7. razreda en teden preživi v Lesičnem, drugi teden pa bodo Celjani imeli v gosteh vrstnike iz Lesičnega, ki bodo spoznavali delo in življenje mestnih otrok.
4.	oktobra smo Sprejeli celjske pionirje. Jaz sem dobil Dejana. Najprej me je vprašal, če imamo domače živali. Te sem mu pokazal pri stari mami. Razkazal sem mu naš kraj. Ves teden je pri nas obiskoval šolo, pisal
domače naloge in se učil. V četrtek smo šli v Trebče, kjer smo si ogledali spominski park, domačijo Titove matere in Brusil-nico v Kozjem. V petek so odšli nazaj v Celje.
18.	oktobra je deset učencev naše šole vrnilo obisk Celjanom. Med njimi sem bil tudi jaz. Stanoval sem pri Dejanu. Njegova mama je zelo lepo skrbela zame. Hodil sem v šolo Ivana Kovačiča — Efenka, ki je večja od naše .V šoli je veliko učencev. Sodelovali smo tudi pri izvenšol-skih dejavnostih. Celjski pionirji so nam pokazali Muzej revolucije, Stari pisker, grad in mesto. Okolje, v katerem živijo, je drugačno od našega. Veliko avtomobilov, hiš in hrupa. Teden je hitro minil. Morali smo se posloviti, vendar so bila sklenjena nova prijateljstva in poznanstva. Zmenili smo se, da se v počitnicah zopet srečamo. Tudi starši so bili za to.
Janez Čepin, 5. razred novinarski krožek OŠ Tončka Ceč Lesično
SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Civilna zaščita in Nuklearna elektrarna Krško
Z začetkom izgradnje prve je-derske elektme v SRS in SFRJ je steklo tudi načrtovanje in izvajanje ukrepov in aktivnosti za varstvo in zaščito prebivalcev, nravnega okolja in materialnih dobrin *red škodljivimi plivi sevanja. _ Izoblikovana je solidna normativno Pravna osnova, neprekinjeno se izvajajo razne ekološke in druge meritve fn raz-iskave, zagotavljajo se organizacijske, kadrovske in materialno možnosti za pravočasno odkrivanje, spremljanje in praktično reševanje in zaščito prebivalstva ter dobrin ob morebitni jederski nesreči.
Danes se v strokovnih krogih po vsem svetu posveča prednost jedrskim elektrarnam pred kla-
sičnimi termoelektrarnami glede vpliva na človekovo okolje. Toda dejstvo je, da prebivalstvo v nekaterih družbah, zlasti zaradi nepoučenosti in manipuliranja množic za politične cilje, jedrske elektrarne odločno zavrača. Tem programom nasprotujejo v zahodnoevropskem svetu ekologi. To jasno vpliva na izoblikovanje javnega mnenja, ki se vse bolj širi po svetu. Pri tem le-to spretno izkoriščajo vse znane pomanj-h"osti v tehnološkem procesu, napako na objektih in objektivni problemi * odstranjevanjem je-derskih odpadkov.
Tudi pri nas so se občasno pojavljale razne govorice o naši Nuklearni elektrarni Krško. Zato je prav, da sedaj, ko bomo uspo-
sabljali občane iz splošnega dela CZ, temeljito seznanimo prebivalstvo o jedrski elektrarni, nevarnostih, ki jih lahko povzroči, in o pregledu možnosti in pogojev za zaščito.
Ljudje si želijo odkrito, jasno in objektivno informacijo o tej problematiki. Vendar lahko poudarim, da naša jederska elektrarna ni nikakršna bomba sredi polj. To je objekt, nad katerim bdijo skupine raznovrstnih naprav, tako notranjih kot zunanjih in je verjetnost, da bo prišlo do nesreče, takšna, kot da bi padel meteorit na zemljo in poškodoval ljudi. Ker pa s temi napravami upravljajo ljudje, človek pa je po naravi zmotjliv, se moramo za ta človeški faktor v civilni zaščiti organizirati, usposobiti in tehnično opremiti tako,
Novi zakon o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 36/80) je prinesel precej novosti, obdr-ža lpa je tudi nekatera določila, ki jih je vseboval že prejšnji zakon. Eno izmed teh je tudi določilo, kdo izpolnjuje pogoje za priznanje lastnosti edinega hranilca družine. Da bi občanom, ki bodo uveljavljali to pravico, prihranili nepotrebne izdatke in poti, bomo to določilo podrobneje obrazložili.
Za edinega hranilca družine se po navedenem zakonu šteje nabornik oziroma vojak, če v družini, s katero živi v skupnem gospodinjstvu ali jo mora preživljati, ni nobenega drugega pridobitno zmožnega člana. Prav tako dohodek od kmetijstva ali drug dohodek ne sme presegati zneska, ki ga določi Zvezni izvršni svet. Premoženjski pogoj se lahko spremeni ob spremembi poprečnega osebnega dohodka v SFRJ. (V letošnjem letu znaša 2.954,— dinarjev mesečno na člana družine, če ima družina redne dohodke, in 492,— dinarjev mesečno na člana družine, če ima le katastrski dohodek od kmetijske dejavnosti.
Za družinske člane se po tam zakonu štejejo: zakonec, otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni pastorji in otroci brez staršev, vzeti v preživljanje), starši (tudi očim ali mačeha), posvojitelj,
kot. bi nam narekovale eventuel-ne razmere ob določenem času, kraju in ob določeni vremenski situaciji z enim samim ciljem: zaščititi prebivalstvo in materialne dobrine. Naj citiram izrek strokovnjaka, ki dela na tem področju:	»-Najboljša zaščita pred
sevanjem je 1 g »-možganov-« (razuma) več, ker je celo boljše kot 1 tona svinca!«
Zato smo pri občinskem štabu za civilno zaščito mnenja, da bomo s kvalitetno pripravljenimi predavanji razčistili marsikatero nejasnost v zvezi s to tematiko pri zaščiti prebivalstva ter materialnih dobrin v primeru je-derske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško.
Stefan Kupec
stari starši, praded in prababica ter bratje in sestre vojaka.
Za pridobitno nezmožne se štejejo družinski člani, ki ob vložitvi zahtevka za priznanje lastnosti edinega hranilca družine:
1.	še niso stari osemnajst let (šolarji srednjega usmerjenega izobraževanja 20 let, 23 let študenti višjih šol, 25 let študenti na fakultetah ali drugih visokih šolah)
2.	moški člani družine, ki so stari več kot 60 let in ženske, ki so stare več kot 55 let.
3.	mlajši družinski člani, če so ocenjeni kot nesposobni za pridobitno delo za več kot 2 leti ali stalno.
4.	mati, ki ima enega ali več otrok, mlajših od 7 let.
Oceno o pridobitni zmožnosti izda vojaška zdravniška komisija. Zato je potrebno zahtevku priložiti specialistične zdravniške izvide, ki pa ne smejo biti starejši od 6 mesecev. V primeru, da ima družina redne dohodke (pokojnino, osebni dohodek) mora stranka priložiti še potrdilo o dohodku zadnjih treh mesecev.
Zahtevek lahko vloži pri pristojnem organu za ljudsko obrambo po prejemu poziva za služenje vojaškega roka nabornik sam ali č.lan njegove družine.
Zaradi pravilnega razumevanja in upoštevanja vseh zakonskih določil svetujemo, da se vsi občani, ki bodo uveljavljali pravico do edinega hranilca družine,
predhodno zglasijo na oddelku za ljudsko obrambo, kjer bodo prejeli vsa potrebna pojasnila.
Vlado Arnič
Edini hranilci družine
Ublažiti posledice
Neurje s točo, ki je 29. 6. 1982 prizadelo velik del občine Šmarje pri Jelšah, je napravilo veliko škodo, saj je bila le-ta v kmetijstvu ocenjena na 152.006.000,00 din ter v komunalnem gospodarstvu in gradbenih objektih na 42.178.630,00 din, kar je skupno 194.184.630,00 din.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je naši občini s sklepom z dne 28. 9. 1982 namenil 20.176.410,00 din, kar predstavlja 10,4 % ocenjene škode. Od tega zneska je namenjeno za odpravo posledic neurja v kmetijstvu
16.721.000,00 din ter za popravilo lokalnih cest in sanacijo zemeljskih plazov 3.582.030,00 din. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo le za navedene namene in po kriterijih, ki jih je za delno odpravo posledic po toči v kmetijstvu pripravil Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Tako se lahko namenijo sredstva solidarnosti za regrese, in sicer za seme koruze in pšenice, mineralna gnojila, zaščitna sredstva, za nakup koruze v zrnu, za izgradnjo silosov, nakup mehanizacije v proizvodnih skupnostih na podlagi pogodbe ter odpis dela obresti pri najetih sanacijskih kreditih. Koristniki regresa so lahko kmetijski proizvajalci, katerim je bila škoda na posameznih kulturah ocenjena nad 50%. Oškodovane površine so razdeljene na cono A in cono B. V cono A spadajo površine, kjer je bila škoda ocenjena od 80 % do 100 %, v cono B pa površine, kjer je bila škoda ocenjena od 50 % do 80 %.
Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v družbenem in družbeno organiziranem zasebnem sektorju, kjer je pogoj tudi uporaba predpisanih tehnoloških normativov v proizvodnem procesu oz. dosežena tržna proizvodnja.
1.	Realizacija plana setve koruze v letu 1983
... regres za
regres za seme regres za gnojilo zaščitna sredstva
cona A	60	din/kg	5	din/kg	75	din/kg
cona B	36	din/kg	3	din/kg	45	din/kg
Osnova za izračun regresa je:
—13 kg semena/ha
—	300 kg mineralnih gnojil/ha
—	8 kg herbicida/ha
2.	Realizacija plana setve pšenice v letu 1982/83
regres za
regres za seme regres za gnojilo zageitno sredstvo
cona A	11	din/kg	5	din/kg	75	din/kg
cona B	6	din/kg	3	din/kg	45	din/kg
Osnova za izračun regresa je:
—	125 kg semena/ha
—	400 kg mineralnih gnojil/ha
—	4 kg herbicida/ha
Regres je vezan na oddajo 2000 kg merkantilne pšenice po ha
3.	Regresiranje mineralnih gnojil in zaščitnih srestev v intenzivnih nasadih — vinogradih, ribez, sadovnjaki
regres za gnojilo
cona A	5 din/kg
cona B	3 din/kg
Osnova za izračun regresa je:
—	1200 kg mineralnih gnojil/ha
—	40 kg zaščitnih sredstev/ha Pri vinogradih je še cona Al, kjer je potrebno zaradi močne po-škodovanosti rodnega lesa nasad izkrčiti.
Sredstva solidarnosti se v coni A1 lahko uporabijo do višine 20 % napravne vrednosti nasada.
4.	Regresiranje krme (koruze v zrnu) pri realizaciji plana prireje mleka in govejega mesa od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1983.
Regresira se koruza (pesni rezanci) ob pogoju, da se oddajo naslednje količine proizvodov:
mleko:
cona A: regresiran se 1 kg koruze za 5 1 dodelanega mleka v obdobju od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1983
cona B: regresira se 1 kg koruze za oddajo 9 1 oddanega mleka v obobju od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1983
živina:
cona A: regresira se 1,5 kg koruze za 1 kg žt. oddane živine v obdobju od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1983
regres za zaščitna sredstva 75 din/kg 45 din/kg
cona B: regresira se 1 kg koruze za 1 kg žt. oddane živine v obdobju od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1983
regres znaša 40 % nabavne cene koruze (pesnih rezancev).
5. Regresiranje izgradnje silosov
Pogoj za uporabo sredstev solidarnosti je izgradnja silosov, ki ima kapaciteto najmanj 50 mJ.
Regres za objekt znaša 15.000,— din.
8. Regresiranje nabavne vrednosti mehanizacije v proizvodni skupnosti
Regres znaša 30 % nabavne vrednosti stroja za skupno uporabo v proizvodni skupnosti na podlagi pogodbe.
7. Regresiranje obresti za najete sanacijske kredite do konca leta 1983 Pri najetih sanacijskih kreditih za odpravo posledic škode po toči se sredstva solidarnosti uporabijo za odpis dela obresti za najete kredite do konca leta 1983.
Regresira se 50 % vrednosti obresti.
V skladu s temi ktriteriji bo do 15. 10. 1982 narejen seznam oškodovancev, ki bodo sklenili pogodbo o proizvodnem sodelovanju, znana pa bo tudi višina sredstev, ki bo potrebna, da se po navedenih kriterijih škoda delno sanira.
Tistim odškodovancem, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo ali ne želijo biti kooperanti, pa bodo namenjena sredstva enodnevnega zaslužka delavcev v občini Šmarje pri Jelšah. Komisija pri Občinskem svetu zveze sindikatov, ki jo sestavljajo predstavniki organizacij združenega dela, občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, se je dogovorila za naslednje kriterije:
—	solidarnostna sredstva (občinska) bodo prejeli:
a)	socialno ogroženi občani, prizadeit po toči
b)	kmeti nekooperanti, katerim je bila škoda ocenjena nad 50 %
—	sredstva se delijo kot regres za repromaterial
—	vodi se poseben spisek prejemnikov teh sredstev po KS, ki se da v vednost vsem TOZD v občini
Regres se bo lahko koristil do določene višine procenta izračunane škode, ki bo odvisen od razmerja višine sredstev, zbranih v ta namen v občini, in višine ocene škode nekooperantov.
Sredstva solidarnosti, tako republiška kot občinska, bodo uporabljena strogo namensko po predpisanih in sprejetih kriterijih.
Ida Sekirnik
MLADI SPRAVLJALI ODPADNI LES
Več kot sto mladih šmarske občine je v soboto, 13. novembra na delovni akciji v gozdovih na Boču spravljalo odpadni les za kurjavo. Na pobudo Gozdnega gospodarstva Rogaška Slatina, je
akcijo organizirala Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah oziroma Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci, ki je s tem že realiziral del programa lokalnih delovnih akcij. Udarniška akcija pa je imela sicer solidarnostni značaj, saj so mladi odpadni les pobirali za socialno ogrožene družine v šmasrki občini, pa tudi za ostarele in onemogle občane, ki si niso sposobni priskrbeti kurjave. Gozdno gospodarstvo je na osnovi seznamov, ki
SPOROČILO UREDNIŠTVA!
Težko je reči, kar se glasneje sliši: Ali glas tistih, ki kritizirajo, ali hvalnica občudovalcev. Ves čas po izidu praznične številke v novi preobleki smo napenjali ušesa, da bi ugotovili, kaj govore bralci in kakšne so kritike. V uredniškem odboru smo si bili enotni, da ocene niso slabe, da ste, dragi bralci, z zadovoljstvom in priznanji sprejeli naše napore, da bi popestrili naš občinski list v oblikovnem in vsebinskem pogledu. Ali se motimo? Če se, naj nam tisti, ki ima kritične pripombe, na vsak način to sporoči, da ne bomo živeli v napačnem prepričanju in ponavljali v naši zmoti iste napake. Smo ljubitelji, ne pa šolani časnikarji, zato se lahko zgodi marsikaj. Lahko so »s pomočjo intgrala (prav »Intergrala«) načrti uresničljivi«, lahko prestavimo Gorenje TOZD Kondenzatorji iz Rogatca v Logatec ali pa zamenjamo strani tako, da se pri Krajanu celo glavni urednik ne znajde. Vse je mogoče, opravičujemo se in obljubljamo, da se bomo popravili. Dvajset strani časopisa (toliko je štela praznična številka) niso mačji kašelj za udarniško delo neveščih začetnikov. Tokrat ponovno objavljamo običajni obseg glasila, da je napak vsaj dvakrat manj. Želimo, da bi list v večji meri popisali razmišljajoči bralci, delovni ljudje naše občine. Več kot nas bo, bolj življenjski bo časopis. Za to je na vseh straneh dovolj prostora, še posebej zdaj, ko smo odprli novo rubriko, ki je namenjena kritični presoji ravnanja in razvoja v posameznih krajih. Tokrat je vrgel rokavico dr. Joško Majhen, ki ni samo dober zdravnik ampak tudi angažiran občan. Izziv je tu! Kdo mu bo sledil?
Uredništvo
so jih pripravili na Socialnem skrbstvu v Šmarju, že pričelo dovažati odpadni les tem občanom, ki bodo tako oskrbljeni z zadostnimi količinami kurjave za letošnjo zimo.
Akcija je prav gotovo pohvale vredna, uspešna je bila in mladi so se odločili, da bodo podobnih akcij organizirali še več. In to na njihovo pobudo, še bolj množično in pogosteje.
Morda nas bodo res presenetili.
D. L.
6.	REDNA LETNA SKUPŠČINA KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
Klub zdravljenih alkoholikov iz Rogatca je imel pred dnevi pod pokroviteljstvom SZDL 6. redno letno skupščino. Na njej so spregovorili o delu v minulem obdobju, zadovoljiva je ugotovitev, da klub s pičlimi materialnimi sredstvi izredno uspešno deluje, člani se redno sestajajo v Rogatcu, kjer jim tamkajšnje zdravstveno osebje nudi tudi vso v prostorih Zdravstvenega doma strokovno pomoč. Klub je ob ustanovitvi imel 4 člane, danes pa jih je 22. Na skupščini so nekateri prejeli posebno pismeno priznanje za večletno abstinenco. Žal je klub zdravljenih alkoholikov v Rogatcu edini v občini, kar pa ne pomeni, da v drugih krajih ni potreben.
M. K.
KOROŠKI SLOVENCI NA OBISKU V PODČETRTKU
V nedeljo, 14. novembra, so na povabilo Prosvetnega društva »Vladimr Nazor« iz Podčetrtka prišli na obisk člani Prosvetnega društva »Trta« iz Žitare vasi na Koroškem. Najprej so si ogledali cerkev in znamenito lekarno v Olimju — oba spomenika sta v obnovi — nato pa so imeli v osnovni šoli koncert. Nastopila sta moški in dekliški pevski zbor, floklorna skupina pa je zaplesala koroške in slovenske plese. Nato so se vsi skupaj zadržali še na prijateljskem srečanju na Virštanju. Tokratno srečanje je bilo eno prvih v že dogovorjenem sodelovanju med obema prosvetnima društvoma, vsekakor pa pomeni nov kamenček v mozaiku utrjevanja bratskih in prijateljskih vezi z našimi rojaki onkraj meja.
M. K.
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska komi «arijca SZDL Šmarje pm Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniška odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvon#), 'Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gej tam Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, škomik Edi in Šmigoc Karel, Fotografije: Mestdnšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel 821-118, 821-200, žaro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkomfakcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.