S @ p i g LIz Šmarije pri Jelšah. Šmarijsko - Rogačko učiteljsko društvo je imelo svoje tretje zborovanje dne 31. maja t. 1. pri sv. Križu na Slatini. G. R. Knaflič je poročal dalje o »izdaji organizovane knjižnice za slov. mladino« (Glej 11. in 12. štev. »Popotnikovo« in 12. štev. »Uč. Tovariša«). Ker je slavnoznani g. Lego v Pragi začetnik »org. knjižnice za slov. mladino«, zato nariše poročevalec tridesetletno delovanje Legovo za naš napredek, iz katerega poročila podajemo sledeči izvod: Gosp. Jan V. Lego proraatra z največim zanimanjem in pozornostjo razvoj naše literature, učiteljstva in šolstva. On podpira neposredno in posredno vsa naša znamenitejša društva, kakor: »Dramatiško društvo«, »Slov. Matico« (radi velikih zaslug iraenovan njenim častnim členom) »Slov. učit. društvo v Ljubljanu, »Pedagogiško društvo« na Krškem i. t. d. Ljubljanskim in drugim dijakom doposlal je v dveh letih do 300 gld. českih knjig, na ta način se je učilo in se še uči v Ljubljani do 100 dijakov českega jezika, od katerih je dospelo 30 do tolike dovršenosti, da prelagajo dandanes ra/.na beletristiška dela na slov. jezik. Kandidatje učiteljišča so dobivali od njcga pet českih pedagogijskih časopisov. Na ta način se upoznajo naši prihodnji učitelji užg kot kandidatje s českiin šolstvom in učiteljstvom, kar koristi brez ugovora našemu učiteljstvu in našej šoli. Pred jednim letom je otvoril g. Lego v Pragi posebni kurz za slov. jezik, kjer poučuje do 80 učiteljev in učiteljic slov. jezik, da upozna naše učiteljstvo s českim. Za svojega lSletnega uradovanja na Slovenskem si je g. Lego popolnoma osvojil slov. jezik ter Lipozmtl naš narod po vseh straneh njegovega življenja. On ve predobro, da je šola ona podloga, na katero se osniva narodna individualnost in da bode naša literatnra le ted;ij uspevala, ko bodemo imeli bogato literaturo za mladino, a proraatrajoč slov. šolstvo je takoj uvidel našo hibo, nami-eč, da nam nedostajo »organizovane knjižnice za mladino«, zat6 nam hoče tudi po tej strani priskočiti. Njegovim posredovanjem se je v seji »Slov. učit. društva« (Ljubljana) dne 7. vinotoka 1886. 1. živalmo debatovalo, a žalibog, narisala se je nemožnost tega podjetja (pomanjkanje pisateljev! za- ložnik, naročniki, denar), da se je društvo »Nar. Šola. čutilo poklicano mesto »Slov. učit. društva« prevzeti to nalogo. »Nar. Šola« je ubljuliila 300 ijld. podpore, 200 gld. bi prusila od družbe sv. Cirila in Mctoda, a vsoto X od deželne vlade Kranjske, na ta način bi se lehko, če tudi s pičlim številom naročenih šol, začelo finančno delovati (letnina 2 gld. za 5 do 6 knjig). Začasno se je ustanovil odbor izven kroga »Slov. učit. drustva«, kateremu je bilo pisatelje nabirati. Pisateljev se jo nabralo primerno lepo število, od katerih je jeden doposlal pred časom svoj rokopis »Nar. Šoli« pet pisateljev pa »Slov. učit. društvu« v Ljubljani, a 6 pisateljev si je pridržalo svoje rokopise do odloeilnoga časa. Ko je g. Lego zvedel za navedeno »nemožnost«, daroval je 7 ces. zlatnikov kot častno nagrado za mijbolj.o slov. povest za mladino (glej razpis po vseh časopisih), a za zboljšanje honorarja pisateljem in za založnika poskrbi sam. Torej nam učiteljskim društvom treba samo reči svoj milostni »dal« iztegniti roke ter vzprejeti z livaležnostjo Legovo požrtvovalnost ter vsaj nekoliko porlpirati to podjetje.— Poroč. stavi sledeči predlog: 1. Šmarijsko - Eogačko učiteljsko društvo izrazi g. Janu V. Legu v posebnem pismu i po českih pedagogijskih časopisih svoje priznanje njegovih zaslug za naše šolstvo in naš jezik mcj českim učiteljstvom. Predlog se jednoglasno vzprejme. Da se nameravana urganizacija do novega leta uresniči; zato je treba mej učitelj.tvoin teoretičnega in praktičnega delovanja t. j. učiteljska društva naj izražajo po zborovanjih svoje mnenje i. t. d.; osobito pa je treba, da se <> tej izdaji sporazumo vsa naša društva, kajti takovemu podjetju je treba pripravljati »pot Gospodovo«, sicer jc ves trud brez izdatnega uspelia. »Slov. učit. društvo« je torej ukrenilo na nepravo pot, če misli, da bode satno kaj izvelo brez pornoči drugih. *) Učitelji smo pedagogi ter se ne smemo tudi pri takih in sličnih podjetjih oddaljiti od pedagogijskih načel, temveč se moramo poprijeti premišljene in ugodne metode to je, »orgauizacija«, a njen plod bode »organizovana ktijižnica«. — Poročevalec stavi sledeči predlog: 2. Da se prične mej slov. učiteljstvom živahnejše delovanjo bodi si neposredno ali posredno za »organizovano knjižnico za slov. mladino«; zato poziva Šmarijsko-Rogačko učiteljsko društvo s posebnimi dopisi i po pedagogijskih časopisih vsa učit. društva na Slovenskem a) da konštatujo v zborovanjih po pedagogijskih in nepedagogijskih časopisib nujno potrebo in korist »organizovane knjižnice za slov. mladino«. b) da izrazijo svoje mnenje ter določe izdavajoči faktur (ali »Nar. Šolo« ali »Slov. učit. društvo« v Ljubljani). c) da delujejo teoretično in praktično na ustanovo oziroma na širjenje »org. knjižnice«. Teoretično, da razpravljajo v tej zadevi ter Sirijo zanimanje, praktično, da uabirajo v svojem okraji krajne šolske svete in premožnejše občane za naročnike ter pisatelje uoiteljo in neučitelje. Predlog se jediioglasno vzprejuie. 3. Predlog, da bi Šmarijsko - Kcigaško učit. društvo prirejevalo vsako leto po jedno ali dve veselici (koncert ali akademijo) se za letos ovrže, vender se priporoča ostalim društvom. Čisti dohodek bi se daroval ali kot častna nagiada pisateljem (po načinu g. Lega) ali kot naročnina za »org. knjiž,« ubožnim šolam dotičnega okraja. Poziv slov. učiteljskim društvom na Slovenskem. Podpisano društvo je v sejah dne 5. in 31. maja 1887. 1. (glej dopis v 11. in 12. štev. »Popotuikovej« in v 12. in 13. štev. »Uč. Tovariša») debatovalo »o izdaji organizovane knjižnice za slov. mladino« ter vzprejelo sledeče piedloge: 1. Društvo konštatuje jednciglasno nujno potrebo in korist »organizovane knjižnice za slov. tnladino.« 2. Cleni Šmarijsko-Rogačkega okraja prevzamejo dolžnost šiiiti »organizovano knjižuico za mladino« po šolah in med narodom. 3. Da se prične med slov. učitelj.tvom živahnejSe delovanje bodi si neposredno ali posredno za »org. knjiž. za slov. mladino« ; zato poziva Šmarijsko-liogačko učit. društvo s posebiiimi dopi.i in po časopisih vsa učiteljska društva na Slovenskem, a) da konštatujejo v zborovanjib po pedagogijskih in nepedagogijskih časopisih nujno potrebo in korist »org. knjiž. za slov. mladino«, b) da delujejo teoretično in praktiono na ustanovo »org. knjiž.« Teoretično, da razpravljajo o tej zadevi ter širijo zanimanje, praktično, da nabirajo v svojem okraji krajne šolske svete in premožnejše občane za naročnike ter pisatelje učitelje in neučitcljp, c) da določe izdavajoči faktor (Ali »Pedagog. društvo« na Krškem, ali »Nar. Šolo« , ali »Slov. uč. društvo« obe v Ljubljani.) *) Vsako društvo ima namero, da dela ,,z združeno močjo"; isto nadeja se tudi nSlov. učit. društvo". Vredn. 4. Društvo izrazi g. Ivanu V. Legu kot začetniku naše »org. knjiž.« svoje priznanje njegovih zaslug. 5. »Slovenskeimi učit. društvu« v Ljubljani se odsvetuje issdavanje knjižnice v posameznih zvezkih in v liedoločenih obrokili (»neorganizovana knjižnica«). Kaj je »organizovuna knjižnica za slovensko mladino« ? Je po Legovem in našem naertu sledeča: Ker pri vladajočih okolnostih ni koristno novega društva ustvarjati; zat6 naj kako društvo na Slovenskem preosnuje svoja pravila in delovanje na t6liko, da bode izdavalo po načinu družbe sv. Mohorja v letnem a ne v mesečnih aii nedoločenih obrokih po 5 do 6 knjig istega obsega za mladino s sodelova"fljem celokupnega učiteljstva na Slovenskem i to s sledečim načinom: 1. Dotično društvo se ali popolnoma preosnuje za izdajo knjižnice ali pa si osnuje poseben odsek za izdajo. 2 Vsaka šola plača od svojega prinosa za šolsko knjižnico 2 gl. kot naročnino za »org. knjižnico«. Tisoč naročnikov (800 šol + 200 oseb) vrže 2000 gld. ako še prištejemo razno podpore, se z navedenim zneskom lahko prične finančno delovanje. 3. Dutično društvo prosi v svojem začetku podporo pri a) državnera zboru; b) deželnem zboru in dež. šol. svetu Kranjskem in dr.; c) društvu sv. Cirila in Metoda; d) premožnejših rodoljubili in prijateljih šolstva. Da se oglasi koj od začetka 1000 naročnikov bodi skrb učiteljstvu, katero naj deluje pri krajnih šolskih svetili za naročnino svojih šol, ako še isti ni odrodil letnega prinosa za šolsko knjižnico, a da se bode učiteljstvo za tako knjižnico zanimalo, jamči nam učiteljski poklic, po katerem smo tako knjižnico dolžni ustanoviti in sicer: 1, Po svojem poklicu iz pedagogijskega stališča. 2. Iz narodnega stališča kot faktor ljudske izobraženosti in narodne prosvete 3. Iz kulturnega stališča kot faktor kulture in posebej 4. Iz literarnega stališča kot faktor literature. Koristi: a) Pouk in vzgoja šolska in domača bi bolje napredovala; kajti knjige za mladino so sredstvu pouka in odgoje, za učitelja, duhovnika in roditelje, za šolo, cerkev in dom. b) S knjigami se ranoži čitateljstvo, a čim veče je čitateljstvo, tem bolje raste narodno razumništvo, veljava in častno ime doma in drugod. c) Pospešuje se vsa literatura; kajti ko doraste mladi rod, ki se je privadil čitati, dobi vsa literatura mnogo naročnikov, da i pisateljev. d) Šole dobo na ta način svoje knjižnice, ki so do sedaj pač slabe in lošave. Kakor hitro se učiteljstvo resno poprime tega podjetja, ono ne move izpodleteti; pisateljev imatno dovoljno število, nekoji so se vže tako rekoč obvezali, priskrbeti pri enakih okolnostih vsako leto rokopis za jedno knjigo, založnika je pa lehko dobiti, če tudi na upanje, samo jamčiti mu muramo (z občnim zanimanjem), da podjetje ne izpodleti. Sicer nam tudi po tej strani priskoči z besedo in djanjem slavni naš g. Jan V. Lego. Učiteljska društva naj prirejajo koncerte in akademije, čisti dohodek pak darujejo ali kot častno nagrado pisateljem za dobre povesti (po načinu g. Lega) ali kot začetno naročnino ubožnim šnlam dotičnega okraja. Ako bi dandanes vže imeli toli naglašeno ,,Zvezo slov. učiteljstva", bi se nameravana ,,org. knjiž." lože uresničila. Bodi nam torej ta zadeva pozivajoči glas k združenju našemu v organizovano celoto po načinu naših hrvatskih, českih in drugih kolegov. Slavna uč. društva in nstalo učiteljstvo! Vsak omikan narod skrbi za svojo mladino tudi s tem, da mu vzdržava bogate šolske knjižnioe. Zakaj bi torej Slovenec in zopet le Slovenec tudi v tem oziru zaostajal za drugimi mirodi. Jedenkrat pride gotovo do tega, da bode imela pri nas vsaka Ijudska šola svojo knjižnico za mladino. Zakaj bi se torej mi ne potegnoii za čast prvenstva, ko vidimo, da je naš narod po družbi sv. Mohorja pridobljen za knjigo in da nam »organizovane knjižnice za mladino« ne ustanovi ne obrtnijski, trgovski i. t. d. stan, temveč le učiteljstvo; kiijti knjiga za mladino spada jedino v naše področje! V svosti si popolnega prepričanja svojib učiteljskih dolžuosti poziva torej podpisano društvo vsa nč. društva in ostalo učiteljstvo na Slovenskem k razpravljanju po zborovanjih ter k dejanskej izvršitvi predlogov navedenih pod 1., 2., 3., a, b in c, 4. in 5. "V ŠmcLriji pri Jelšah dne 21. junija 1887. l. Šmarijsko- Rogaško uvlteljsko društvo. lz Celovca. Slavnost zlatomašnika Einspielerja. Dne 21. avgusta t. 1. bode naš marljivi, zaslužni in občespoštovani prvoboritelj in starosta koroških Slovencev, preč. gosp. prof. Andrej Einspieler, v svojem rojstnem kraji, v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. — V ta namen sestavil se je v Celovcu slavnostni odbor, kateremu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromniui zasliigam dostojna in primerna slavnost. Iz IJtijskCffil okraja. (Dalje in konec.) Prvi se oglasi g. Janowsky, kateri meni, da to ni postavno dovoljeno in bi se morala poprej oblastva povprašati. G. Toman pa je popolnoma zoper delenje, ker za one krajcarje, katere dobi posamni okraj, ne moglo bi se kaj izdatnega kupiti in prvi nalog knjižnice je pa menda vender le to, da sc nakupijo knjig-e, katorih si posamnik ne more omisliti. G. Zajec zavrača g. Jano wsky - ja, da pnstavno je menda dovoljeno, kci- jo imajo v postojinskem okraji razdvojeno, na kar mu pa g. Cepuder odgovarja, da se litij.ki okraj nikakor ne tnore s postojinskim primerjati, zato je i zoper delenje. Predlog se proti dvema glasovoma zavrže. Vzprejme se pa predlog g. Škrbinca: »knjižničnemu odboru se naroča, da knjige (td jih je imeuoval) pregleda, in ako so res prazne, kakor je po naslovu soditi, naj se izbacnejo«. Ko se je še knjižnični denar za tisk knjižice »Opis okr. glavarstva« dovolil, sledilo je poročilo knjižničnega odboia, iz katerega povzamem, da imamo okoli 250 knjig, časopisov itd. z letošnjim naraščajem 46. Ker se je, kakor sem zgoraj omenil, denar drugam namenil, niso se vsled predloga g. Zajca nikake knjige v nakup določile. V stalni odbor so izvoljeni gg. Škrbinec, Cepuder, Zajec, Janowsky in Gross, — v knjižnični pa gg. Cepuder, Toman, Zajec (predsednik), Škrbinec, Janowsky in gdč. Šetina. Navzoče počastil je i naš občeljubljeni glavar g. Matija Grilj, kateromu se je g. predsednik zahvalil. Sklenili smo sejo z običajnim vzklikom na našega svetlega cesarja. Ker vlani, kakor i več let prej, cenjeni »Tovariš« od tod ni dobil poročila, dostavljam kakor se mi je povedalo, kaj se je vlani sklenilo. Mej drugim se je jedngla.no sklenilo, naj ostane knjižnica vedno v Litiji. Še le 9 mesecev je minulo od onega časa, hoteli so uže nekateri svojo misel izpremeniti. Res čudno! Le vplivu g. okr. glavarja se je zahvaliti, da se knjižnica ne preseli zopet za kakn mesece drugam in se zogne nepotrebnim troškom. Knjigarna ostane tedaj v Litiji, a konec je pa i vsem drugira razmeram primeren! Arhivar naj bode Hotiški učitelj, kateri je l'/2 uro oddaljen in predsednik menda še več, ko jedenkrat toliko, a knjižnica naj v Litiji počiva. Tako smo končali. Kake misli so me zvečer naudajale, naj opustim, kor se je nebu i pooblafiilo. lz Logaškfga okraja. Dne 2. avg. t. 1. imamo učitelji Logaškega okraja svojo okrajno konferenco v Gorenjem Logatci. Mej navadnitni točkarai dnevnega reda je tudi v posvetovanje o izdaji popisa šolskega okraja Logaškega. Pri tem ravno opozorim gg. učitelje na lanski ukaz sl. c. kr. okr. šol. sveta, kateri pravi, da ima vsak učitelj popisati svoj šolski okraj in ta popis prinesti k učit. konferenci. Posvetovanje bode namreč le o tem, kako izdati in urediti ta popis. Iz Ljlibljane. Iz sej c. k. deželnega šolskega sveta v 2. in 26. dan junija t. 1. Posvetuje se o načrtu za proračun o potrebščinah za stalne plače ljudskim učiteljem na Kranjskem za 1888. 1. ter se ta nasvet oddaja kranjskemu deželnemu odboru, da bode skrbel za plače. — Poročilo o preizkušnjah učiteljske sposobnosti meseca maja se jemlje na znanje. — Učiteljska služba v Dragi se vnovič razpiše. (Glej zadnjo str. dan. lista!) — Učiteljevi vdovi Katarini Japel-novi določi se pokojnina, četrtletnina za pogreb in donesek k vzgoji trojil) nepre-krbljenih otrok. — Nekemu pomožnemu nčitelju se namestu opravilnine dovoli nagrada. — Dovoli se, da se ustanovi enorazredna nova šola v Dobovcu. — Določi se 30. šolskim občinam podpora za zidanje novih šol 6000 gld., ki jih je kranjska hranilnica 1887. 1. v ta namcn darovala. — 0 ustanovi nove enorazredne ljudske šole v Kolovratu z začetkom prihodnjega šolskega leta poroča se kranjskemu deželnemu odboru, da to dovoli. — Deželnemu odboru se nasvetuje o ustanovah cesarja Franca Josipa tukajšnjim obrtniškim nadaljevalnim šolam za 1887. 1. — Začasni učitelj na ljudski šoli v Starem Trgu pri Ložu, Mih. Poklukar, imeuuje se definitivnitn učiteljem za II. učiteljsko mesto tu. (Glej Premene pri učiteljstvu!) — Učitelju na c. k. vadnici dovoli se prva petletna doklada. — Reši se več pritožeb o kaznih za šolske zamude, potem prošenj za podpore in nagrade. — Slovenski jezik na c. k. učitelji.čih v Ljubljani ima po odloku sl. ministerstva za bogočastje in nk z dne 1. apiila 1881. 1., št. 2178 te-le pravice: »1. V slovenskem učnem jeziku se ima poučevati a) na moškem učiteljišči: v veronauku, v slovenskem jeziku, v matematiki in geometeiskem risanji, v prirodopisji, v sadjereji in v specijehii metodiki teh naukov; b) na ženskeni uoiteljišri: v v.rnnauku, v sluvcn.kcui jeziku, v anlmetiki in gpniiietei.kem oblikoslovji, v žen.kih r«>činli dclih in v _)>ecijelni metodiki tcli naukov. — 2. V drugib naukih se ima pou.evati v neni.kciii učnem jeziku. — 3. Pri puuku v petji se gre posluževati neuiških in slovenskih pes-iii. — 4. Pri pou.evanji v vseh diugih naukih naj so ozir jemlje, kar moči, na slovonsko in nem.ko tenninologijo in pri praktičnih vajali ter pi.uienih izdolkih, ki so ž njimi zdmženi, gre se ozirati primeino na oba deželna jezika«. — Včeraj in danes so vse tukajšnje srednje in ljudske šole končale šolsko leto, in začele so se po-itnice, katere naj dobro teknejo učencem i n učiteljetn!