38. štev. V Ljubljani, dne 23. septembra 1911. Leto III. om. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Kaj zahtevajo češki kmetovalci. Lansko leto s svojim skoro neprestanim deževjem, mineta zima z živinsko kuga na gobcu in parkljih, letošnja suša in druge letošnje nesreče so naravnost uničujoče vplivale na avstrijsko kmetijstvo. Vse avstrijsko kmetsko prebivalstvo čuti in te-ško prenaša to veliko nesrečo. Toda malo-kje so se kmetovalci začeli tako zavedati in zavzemati se za svoje koristi in za svoje pravice, kakor na Češkem. Po celem Češkem sc vrše zadnje tedne mogočni kmečki tabori, na katerih se zbira na tisoče in de-settisoče čeških kmetovalcev, da dajo d riška svojim občutkom po težkih udarcih zadnjih let. Na vseh teh shodih se sprejemajo resolucije, iz katerih posnemamo glavne zahtevo češkega kmetskega ljudstva spričo naravnost pogubnega položaja kmetijstva. »Najprvo proglašamo, da je skrajni čas, da država nujno stori potrebne korake za obrambo kmetijstva, osobito še živinoreje, ker če oslabi ta, nastane škoda ne le za kmetijstvo, ampak v enaki meri tudi vsem vrstam konzumentov. Ta pomoč mora priti čim najhitreje in v taki meri, da ne bo zgrešila cilja. Zato zahtevamo: Država naj poskrbi in podpira nakup krme in stelje! Železniški tarifi za prevoz teh pridelkov se naj znižajo kolikor najbolj mogoče. Iz državnih sredstev se naj poskrbijo zadostne svote, da se bodo mogla dajati brezobrestna posojila v večjih zneskih namesto malih brezpomembnih podpor. Za letos se naj v okrajih, ki so po suši in drugih ujmah hudo prizadeti, popolno-ma odpišejo davki ne le kmetovalcem, ampak tudi obrtnikom, rokodelcem in trgovcem, ker so ti pri nesreči kmetijstva prizadeti. Zahtevamo, naj poklicani činitelji, vlada, vsako škodo natančno in čim najhitreje cenijo, da je mogoče v slučaju potrebe pravočasno storiti korake za pomoč. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vselctni inserciji primeren popust. Postava o odpisu davkov naj se spremeni v tem smislu, da oddelek II., ki stavi za pogoj poškodovanje ene četrtine obsega cele obdelane zemlje, popolnoma odpade, in naj sc vzame za podlago odpisa vedno vsa škoda. Zemljiški davek se je zopet izkazal kot spremenljiv in ker je skozinskoz krivičen, naj se odpravi in naj se uvede splošni stopnjevani osebno-dohodninski davek. Javno protestiramo proti naravnost blaznemu zvišanju oseb n o - dol i o d n i n sk e ga davka po nesrečnem lanskem letu in zahtevamo, naj se ne predpisuje krivično in naj se davkoplačevalcem brez potrebe ne nagaja. Zapadli davki se naj ne iztirjavajo z rubežnimi. Izvoz vseh krmil in stelje se naj prepove. Uvoz mesa in živine iz inozemstva se naj ne pripušča, ker je domači trg prenapolnjen zJblagom, ki ga živinorejci vsled potrebe za vsako ceno prodajajo. Država in dežela naj posvetita vso pozornost zavarovanju živine. Naj se ustanove deželne zavarovalnice proti ognju, toči in za zavarovanje živine. Naj se uvede obvezno' obrambno cepljenje živine. Nanovo napravljeni travniki in pašniki naj bodo deset let prosti davka. V svrho zalaganja mest z živili se naj znižajo tarifi na prevoz mleka in drugih živil. Ker se bodo posledice gospodarske nesreče v kmetijstvu prenesle z veliko silo na delavske sloje našega naroda, je potrebno, da sc jim preskrbi delo, zato morata dežela in država čim najbolj podpirati in pospeševati melioracijska in regulacijska dela z gradnjo železnic in cest itd. Država in dežela naj s pomočjo brezobrestnih posojil podpirata stavbe delav-kih domov v svrho odpomoči proti pomanjkanju kmetijskega delavstva.« To so nekatere glavne zahteve, ki so jih stavili češki kmetovalci po celi češki deželi na svojih ogromno obiskanih shodih. Naravno je, da bodo češki kmečki po- Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani slanci v državnem zboru večino te zahteve čeških kmetovalcev z vso silo v državnem zboru zastopali in da bo morala tudi vlada hočeš-nočeš, ugoditi tem zahtevam. Kako je pri nas v tem oziru, hočemo izpregovo-riti v prihodnji številki. Zadnje občinske volitve v Št. Jerneju. Tudi pri nas smo si dobro zabeležili nekatere dogodke izza zadnjih občinskih volitev, ki javnosti dosedaj še niso znani. Splošno znan je občinski red in občinski volilni red, katerega je skovala klerikalna deželnozborska večina v deželnem zboru in s pomočjo katerega naj bi vse naprednjake vrag vzel. Kakor povsod po Kranjskem, tako se je tudi v naši občini bil srdit političen boj, katerega so pa največ uprizorili farovški gospodje. Bili sta se dve stranki. Prva takozvana »Slovenska ljudska stranka«, ki pa nikakor no zasluži tega imena in pa kmetska stranka, v kateri so bili možje, ki se ne dajo' komandirati od kakih pritepenih kaplančkov, ki so od danes do jutri in ki še volilne pravice nima-jo. Volilna agitacija nasprotne stranke je bila tako velika, kakor dosedaj še nikdar. Vrgli so se z vso močjo proti zavednim našim volilcem in črnili so naše samostojne in poštene može. Hoteli so pač na vsak način imeti občino popolnoma v svojih rokah. Ta želja se jim je sedaj izpolnila; delali bodo lahko brez vsakega nadzorstva. K temu so mnogo pripomogli njihovi strastni agitatorji, kaplančka Drešar in Likar. Slednja sta imela tudi več pomagačev, kakor študentke in pa Cerkvenike. — Vsa ta družba je pobirala poblastila in podpisovala glasovnice. Posebno na dan volitve jih je obšel tak grozen strah, da so celo nekega moža volilca pripeljali na volišče, kljulbtemu, da je ta že dve leti bolan ležal in ves ta čas ni mojjel priti niti v cerkev k službi božji. Seveda nezavedni in zaslepljeni volilci so se dali od teh ljudi na različne načine speljati na led in so verjeli njih lažnjivim besedam in obljubam. Mnogo se je govorilo o sodniji, o kateri pa sc ni nič določeno, kje se bo zidala. Klerikalci so agitirali, če bodo izvoljeni liberalci Šentjernejci, bodo dovolili, da bo prispevala občina baje 10-—20 tisoč kron k zgradbi tega poslopja, od česar bodo pa imeli samo šentjernejski trgpvci in gostilničarji dobiček, kmetje - davkoplačevalci pa bodo z novimi nakladami obremenjeni. Take in enake govorice so se širile med volilci. Premisli in pretehta pa naj vsak, količkaj razumen človek, da ne bodo imeli dobička trgovci, ampak tudi kmetje, če ne direktno, pa indirektno. Dalje So pravili, da potem ne bo več dovoljen vinotoč pod vejo (Buschensehank). Kaka nesmisel! Torej občinski odbor je po njih mnenju tista merodajna oblast, ki bo odpravila vinotoče pod vejo. Seveda so lagali in vse to na-tvezili svojim nezavednim volilcem, da bi jih dobili na svojo stran. Ost je bila seveda naperjena najbolj proti onim, ki so vedeli za vzrok te gonje. Mislili so si, čim propade kmečka stranka, potem je čisto gotovo, da lahko delamo, kar hočemo — vse v blagor klerikalne malhe. To je bil njih načrt in ta načrt se jim je tudi posrečil. Sedaj imajo vse na razpolago. Ustanovili bodo sedaj, kakor se čuje konsumno društvo, ki pa bo najbrže naredilo tako žalosten konec, kakor jih je že mnogo po Kranjskem. Čudeži se dandanes več ne gode, kvečjemu če bo kak zvit lisjak zraven, — bo lahko velik čudež naredil. — Ali bo morda kmet od tega kaj dobička imel, ali bo morda ceneje kupoval blago? Kdor to misli, se zelo moti. Vse bo šlo v nenasitno bisago, ki ni nikdar polna. Kdo pa ima kaj dobička od tistih hiš, ki so last posojilnice? Ali so 'komu kaj v korist ? Morda občini? Društvena dvorana je pač menda samo za čuke, druge koristi ne prinaša. — Sedaj bodo tudi staro šolo lahko prepisali k cerkvi, kakor se je nekoč to že hotelo; tudi sejmove bodo lahko prestavili s pašnika, kjer se vrše, na farovške dolge njive. — Ti ljudje res kujejo kapital samo iz kmečkih žuljev, kar ni čuda, saj so sami sebičneži, koristolovci in častihlepneži. Sedaj pa še nekaj o »čukih«. Svoj čas je bilo dovoljeno streljanje, kadar se je vršilo kako žegnanje. Ker so pa oblasti uvidele, da se jih mnogo ponesreči, so to navado prepovedale. In kljub tej prepovedi se še vedno strelja, in to celo ponoči v strahu pred orožniki. Pred kratkim se je vršilo blagoslov-Ijenje pri podružnici tukajšnje farne cerkve v Stari vasi Doljni. In ob tej priliki so je tudi streljalo. Posledica tega je bila, da sta se dva Čuka, in sicer Frančiča obstrelila. Prepeljali so ju v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo — Novo mesto. Naj bi tisti, ki jih uče, dajali lepši zgled in jih odvračali od takih nevarnih poskusov. Čudne spremembe se gode v naši fari. Žegnanje v šmarski podružnični cerkvi se tudi več ne vrši na praznik Matere božje, kakor je bilo to običajno vsako leto. To pa največ vsled tega, ker se ni pokoril gostilničar Globovs župnikovemu ukazu radi godbe in plesa na ta dan. Pokoriti se fa-rovškim gospodom, potem je vse dobro. Onemu dopisniku pa, ki se je v zadnjih »Dolenjskih Novicah« obregnil ob »Slovenski Dom« in ga imenoval »Svinjski Dom«, pa povemo, da zna rabiti izraze, ki so v navadi samo med klerikalci. Pravi tudi, da bi bile ženske v Cerovem logu kmalu nekega agitatorja nabunkale. To pa ni res! Se zopet vidi, kako zna ta dopisnik lagati. Končno vprašamo še slavna ravnateljstva srednjih šol, ali je dovoljeno dijakom agitirati, ali sploh sodelovati pri političnih strankah, kakor so to baje delali pri tukajšnjih občinskih Volitvah neki Pirkovič iz Vrhpolja, Skedelj iz Vrhove in Šime od Sv. Jakoba? Politični razgled Izgredi proti draginji. V nedeljo dopoldne je bil na Dunaju velik javen shod, katerega so sklicali soci-jalni demokrati. Zbralo se je okoli sto tisoč ljudi. Na več odrih je govorilo 30 socialno-demokraških poslancev. Sprejeli so resolucije proti draginji, zahtevali otvoritev državnih mej za meso in druge vsakdanje življenske potrebščine. Po končanem shodu so se razšli udeležniki.Večji del pa se je odtranil med kričanjem. Ko so prišli k palači upravnega sodišča, se je raznesla vest, da je nekdo dvakrat ustrelil med demonstrante. To je demonstrante tako razburilo, da so jeli metati kamenje in druge reči v okna, ki so jih pobili. Tudi okna nekaterih kavarn so razbili. Policija je posegla vmes, a je bila preslaba. Na trgu med obema dvornima muzejema je stal eskadron ulancev ter dve stotniji in-fanterije. Demonstranti so se iz vojakov norčevali. Potem so šli k državnemu zboru. Med potoma so še razbili mnogo šip. Demonstrantje so hoteli k palači ministrstva, a jim je vojaštvo pot zaprlo. Zvečer so se demonstranti razšli. Hudi izgredi pa so bili na Ottakringu, ki je eden izmed dunajskih okrajev. Tam so se zbrali razni ljudje, ki se navadno skrivajo po temnih kotili, in napol odrasli fantalini ter napadali trgovine z jestvinami, kavarne, krčme ter razna javna poslopja. Razbili so, kar so mogli. Iz raznih šol so pometali klopi, da napravijo barikade, za katerimi so se hoteli braniti. Policija je poklicala vojaštvo na pomoč. Demonstranti so metali tudi na vojaštvo, ki je moralo končno zagrabiti za orožje. Napadli so tudi vozove cestne železnace. Več vozov so zbili in prevrnili. Napeli so na več krajih tudi bodeče žice, da bi kavalerija ne mogla dalje. Izgredniki so vdrli v dve šoli ter razbijali in pustošili po šolskih sobah, razdejali knji- žnico in zbirke in šoli zažgali. Požarne brambe, ki so prišle takoj na pomoč, so le s težavo prodrle do gorečih poslopij. Razdivjana tolpa jim je branila j>ristop do gorečih poslopij in je napadala s kamenjem požarno hrambo in policijo. Končno se je vendar posrečilo ogenj pogasiti. Izmed izgrednikov je bil eden mrtev. Neki vojak ga je namreč zabodel z bajonetom v srce. 89 jih je bilo težko in lahko ranjenih, med njimi 30 redarjev, 180 jih je policija prijela. Dva voza cestne železnice sta bila popolnoma sežgana, na sto in sto hiš poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj cestnih svetilk razbitih in izruvanih. Tudi po drugih mestih, posebno v Pragi so se vršili shodi proti draginji in tudi izgredi. Ministrski svet je imel v nedeljo in v ponedeljek sojo, na kateri je sklenil storiti vse, kar je potrebno, da se preprečijo na-daljni izgredi. Vojni minister. Vojni minister baron Schdnaich (Šenajh) je torej vseeno moral odstopiti. Ta vojni minister je zelo nasprotoval temu, da bi se za vojaštvo preveč milijonov porabilo in da bi se s tem preveč obremenilo davkoplačevalce. Njegovi nasprotniki so bili tudi naši klerikalci, katerih voditelj dr. Šušteršič je ostro nastopil v delegacijah proti zahtevam vojnega ministra, češ, da so prenizke. Za njegovega naslednika je imenovan pl. Aufenberg, ki je bil do zdaj komandant v Sarajevu. Francija in Nemčija. Pogajanja med Francijo in Nemčijo zaradi maroškega vprašanja še zdaj niso končana, vendar pa upajo, da bodo v par dneh ugodno rešena in bo na ta način prišla Nemčija do pravic, ki jih nikakor ne zasluži. Ljudstvo pa nikakor ne verjame, da se bodo pogajanja mirno končala, in še vedno računa z vojno. Naravno je torej, da se predvsem boji za svoj prihranjeni denar, katerega dviga iz raznih denarnih zavodov, tako da so nekateri že popolnoma prazni. Nemčija bo imela vsled svojih pre-grabežljivih rok tudi veliko škodo. Ruski ministrski predsednik — umorjen. Na ruskega ministrskega predsednika Stolypina je bil izvršen napad. V Kijevu so imeli velike slavnosti, katerih se je udeležil tudi car s svojo družino. Pri slavnostni predstavi v gledališču se mu je približal neki mlad človek ter dvakrat na njega ustrelil. Napadalec sc imenuje Bagrov in je bil v službi tajne policije. Napadalca so prijeli in zaprli. Cez dva dni je Stolypin vsled dobljene rane umrl. Španija. Na Španskem se je zopet začelo re-volucijonarno gibanje. Delavci so začeli po celi deželi stavkati. V več mestih je prišlo do spopadov med revolucionarji in policijo, oziroma vojaštvom. Stavkajoči so vrgli s tira neki osebni vlak. Več potnikov je bilo mrtvih in težko ranjenih. Vlada je razglasila v deželi izjemno stanje. Perzija. V Perziji še ni miru. Bivši šali Mohamed Ali se še vedno bojuje proti vladnim četam, da se polasti prestola. Poročila so jako nezanesljiva. Nekatera pravijo, da zmaguje šali, druga zopet, da zmagujejo vladne čete. Razgled po Kranjskem r V sredo, dne 4. oktobra t. 1., sc vrši v »Narodnem domu« v Ljubljani shod zaupnikov narodno-napredue stranke. Zaupnike po deželi opozarjamo, da se tega shoda udeleže v velikem številu in pokažejo s svojo udeležbo zanimanje za vedno rastoče protiklerikalno gibanje med kmečkim ljudstvom. Naj pride na shod vsakdo, ki je prejel pismeno vabilo. C e bi slučajno kak naš zaupnik pomotoma ne bil' vabljen na shod, blagovoli naj se predstaviti kakemu članu vodstva, ki ga ho vpeljal na zborovanje. r Triletnica. Dne 20. septembra je minulo tri leta, odkar sta padla na ljubljanski ulici Adamič in Lunder, zadeta od vojaških krogel. V trnovski cerkvi se je brala maša - zadušnica, katere se je udeležilo mnogo narodnega občinstva. r Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. mestni župnik Ivan Vrhovnik 5 kron mesto venca na grob narodnim žrtvam. Hvala! — Veselica ob veliki skupščini v Tržiču je dala čistih 200 K. Ta prisrčna veselica, pri kateri so največ sodelovali otroci iz družbenega vrtca, ostane v trajnem spominu udeležencem. — Za družbo sv. Cirila in Metoda raste zanimanje med Slovi lui v Ameriki bolj in bolj. Od 26. julija 1909 do 8. junija 1911 so poslale Ciril-Metodove podružnice po podružijici v New Yorku št. 1 5G00 kron. Letos so razmere za delavce jako neugodne. Navzlic temu se je ustanovilo 7 novih Ciril-Meto-dovili podružnic. Gosp. I. tajnik Andolšek je poslal prav te dni od I. Ciril-Metodove podružnice v New Yorku 400 kron. Hvala dobrim rojakom v daljni Ameriki, hvala njihovim rodoljubnim voditeljem! r Kontrolnih zborov ne bo. Vojno ministrstvo je odredilo, da ne bo v tekočem letu nikakih kontrolnih zborov. Prof. dr. pl. Leube v Wiirzburgu piše: Soditi po izkušnjah, ki sem jih pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna Franc Jožefova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne provzroča nikakih težkoč. Še celo, kjer se je zauživala pri dražljivih črevesih, je »Franc Jožefova voda dosegla odvajanje brez bolečin. 8 jem na čelu prav dobro poznal ter je par-krat po nekaj kronic pogojno daroval za šentviško cerkev in tako je prav za slepo ceno imel lov v zakupu. Ker se je pa to dejstvo od neodvisnih mož obsojalo in grajalo, se je pa vendar občinski odbor postavil na stališče, da mora lov na javno dražbo. Ker pa mi Šentvitčani Klanfarja pre-jdobro poznamo, smo namreč, da občina oziroma posamezni posestniki zemljišča, katerih je po zakonu lovski skupiček, dobijo večje dohodke, naprosili gg. Josipa Matjana iz Vižmarjev in Franceta Per-šina iz Št. Vida, da sta dne 8. julija t. 1. na javni dražbi dražila naš lov in s tem činom se je doseglo, da lov velja za to zakupno dobo po 1088 kron na leto. Prej je pa. lov veljal samo po 600 kron na leto. Iz tega tedaj sledi, da ima občina vsako leto 488 kron več dohodka. To pa priobčujemo samo za to, da ne bode zopet kak Zabret ali K lan far v Cebalovem hlevu ljudstvu trobil, da je to njihovo delo, enako kakor se je trobilo, da je njihovo delo to, da šola stoji na Vojilovi ledini. Kaj ne, g. Zabret, za vas je to hud poper, ker so vam šentviški naprednjaki tako krasno šolo iz vaše podrte Vovkovine na Vojdovo ledino postavili. Človek, ki je politično preveč strasten, ki hoče samo to, da bi svojega bližnjega uničil, pa res ne vidi nič gospodarskega. o Ljubljanska okolica o I Šent Vid nad Ljubljano. G. Galle iz Zgor. Šiške imel je že mnogo let naš lov v zakupu. To pa zato, ker je g. Galle naš občinski odbor s prezaslužnim g. Klanfar- Dolenjske novice o d Iz Litije. (Š m a r t i n s k a kapi a-n a pred sodišče m.) Bog me, ako bode naša armada tako izvežbana, kakor je škofova, potem se nam ni bati, da bi kdaj izgubili kako bitko. Vsaka trdnjava, ki jo naskočijo, pade. Le nekaj je, kar jim greni to veselje, zlasti v Litiji. Trdnjavo so, kakor se hvalijo sicer, »not vzeli«, a vojaki se nočejo umakniti, ampak vedno počasi streljajo na sovražnika. Pred vol it vi jo in med volitvijo šlo je vse po njihovi želji, oziroma ukazu. Jezi jih pa tembolj, da je lcoj prvi dan Jurčetovega županovanja prišlo do znane rabuke v Šmartnem. Jurče in oba kaplana in še nekaj drugih zvestih in za stranko posebno vnetih pristašev zbrali so se pri »Angeljčku«, da pri ruj-nem vincu slave zmago. In šlo je od začetka vse v redu. Proti večeru pa, ko so bili menda že nekoliko skrivnostne sladko ginjeni, od samega veselja niso vedeli, kako naj bi to slavlje zmage primerno za-kjučili. Spremiti Jurčeta z lampijončki, kakor je bilo bojda prvotno sklenjeno, ni kazalo, kajti tistega dne je »Šmartinsko pevsko društvo« praznovalo svojo 251etni-co. Bilo je na cesti od Šmartna proti Litiji vedno kolikor toliko ljudi, ki bi se jim utegnili smejati in šale zbijati. Predno so zamogli kaj drugega ukreniti, pride do hiše družba, ki sta jo, kakor že znano, napadla kaplana in drugi njuni somišljeniki. Jurče je bil sicer tudi navzoč, toda ta je takrat še uvidel, da to vendar ne gre, da bi precej prvi dan pokazal tudi svojo fizično moč. Vsekako pa se je hotel izkazati hvaležnega, kar pa se mu je ponesrečilo. Jurčetova zmaga, katero so slavili pri »Angeljčku«, bila je torej povod, da bo morala Jurčetova mati v zapor in za njo najlaže tudi eden šinartinskih kaplanov. Kateri, se danes še ne ve, kajti nobeden noče biti kriv, dasi sta bila oba navzoča, kar napadenci pod prisego lahko dokažejo. Čudno se nam zdi, da državni pravilnik ni mogel izslediti pravega storilca. d Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 10. septembra, je priredilo pevsko društvo »Zvon« dobrodelni koncert za pogorelce trga Mokronog. Čistega dohodka je bilo 115 kron. Tem potom se vsem darovalcem zahvaljujemo. Da bi bilo vreme lepše kazalo, gotovo bi bila vsota večja. — Pevsko društvo »Zvon«. d Iz Vač. Klerikalni mogotci napeli so vse svoje sile, da bi preprečili prireditev telovadnega odseka 8. septembra t. 1. Naščuvali so navidezno pobožnjaka Preskar-ja, da je prišel1 sitnarit prejšnji dan na veselični prostor. Ker je pa zvedel, da on nima tam prav nič opraviti in je le peto kolo, je drsajočih korakov in z žalostnim srcem odšel naznanit svojim višjim svojo blamažo in neuspeli. Tako je črna želja, nas spraviti iz ravnotežja, za enkrat zopet splavala po vodi. Svoje nevoščljivosti in jeze sedaj ne vedo drugače teščiti, pa pišejo v »Slovenca« in »Domoljuba« take bu-dalosti, da nimajo glave ne repa in se na prvi pogled spozna, da more take prismojenosti iztulitati le od alkohola razgreta butica. Vsaka naša prireditev jih boli in to tembolj, ker se zavedajo, da oni niso sposobni za kaj takega. Pustimo jim lagati, ker za kaj resnega itak niso rojeni. Na vse njih čenčarije ne rečemo drugega kakor, da je naša veselica 8. septembra t. 1. prav dobro uspela in smo iM>polnoma zadovoljni. K temu je pripomogla tudi reklama občne nepriljubljenega Majdiča in pa dolgovezne laži »Domoljuba«. Ljudstvo je spoznalo, kje je hinavstvo in laž, zato je jelo obračati tem hujskačem hrbet. Lepih 200 dobitkov za srečelov svedoči, da imamo na svoji strani najboljše in zavedne ljudi, kateri so nam zagotovili svojo pomoč in darežljivost že za prihodnjo veselico. Ves trud Majdiča in vse njegove priliznjene besede, še manj pa grožnje s peklom in hudičem, ne izdajo nič, za to se jezi nad vsem svetom, edino tolažbo najde še v rujni kapljici, ki ga često zašajta iz pota v bodečo mejo. Pri pametnih možeh njegova beseda itak nima nikake veljave, zato se je oklenil žensk. Neka podšuntana ženska iz Dola pri Seliših je to jasno pokazala ter proti nekemu naprednemu fantu prav surovo nastopila, kar nas pa prav nič ne vznemirja. Peša, peša, toda ne vera v Boga, temveč vera v y j ego ve naslednike Majdičevega kalibra. d Iz Vač. Občinske volitve dajo kaplanu in njegovim podrepnikom toliko dela, da so postali za vse drugo nesposobni. Majdič leta cele dneve in noči iz ene do ^ruge vasi kakor pobegel kužek, ter farba in bujska ljudi proti sedanjemu županu in občinskemu odboru. Vi, ki ste sedaj ob predstoječib občinskih volitvah tako vneti za delo, dokažite vendar, kaj ste storili v osemnajstih letih Mrvetovega županovanja dobrega za nas volilce in občane. V teku teh let smo imeli pač dovolj prilike spoznati vašo naklonjenost in delovanje v prid občine. Dobro nam je še v spominu, kako so se delile različne podpore. In takim naj bi zopet izročili občinsko opravo1! Volili bomo može, katerim zaupamo, da so nepristranski, ki poznajo naše težnje in so nam pripravljeni tudi resnično pomagati k izboljšanju. Nikdar pa ne bomo dali svoj glas tistim, ki misli in dela mesto njih. Edini fanatični Majdič ni v našo faro prinesel drugega nego prepir. Ne bomo se dali zapeljati po taki zvezdi vodnici, ki je često tako zelo okrogla, da bi se strklala pod pot, ako bi ji usmiljeni ljudje ne izkazali usluge in jo opirali. Mi hočemo trezno misleče može v občinski odbor, zatorej je vsaka nasprotna agitacija pri nas bob ob steno. »Slovencu« in »Domoljubu« pa popolnoma mirno pripustimo kvasati. kar jima drago, vsaj čas ni daleč, ko bosta spoznala, koliko da dandanes ljudstvo na take puhle pisarije. d Vače. Dne 8. septembra t. 1. priredil je telovadni odsek »Sokola« na Vačah javno telovadbo, spojeno z ljudsko veselico. Šest domačih telovadcev je prvikrat nastopilo. Želi so splošno odobravanje, kajti pokazali so, da zna naš telovadni odsek ceniti delo in napredek Sokolstva. Le tako naprej, ne oziraje se na ovire, ki jih stavijo naši nasprotniki, da bodemo lahko pri prihodnji javni telovadbi zaklicali: Zdaj nas poglejte, vi, sovražniki dela in napredka, koliko zmore vstrajnost. Torej na delo! Dolžnost nas veže, da se najsrč-neje zahvalimo za udeležbo in sodelovanje litijsko-šmartinskim bratom Sokolom in Sokolicam, zlasti pa br. načelniku za iz-vanredno požrtvovalnost. Posebna zahvala tudi Sokolu iz Trbvelj. Iskreno se zahvaljujemo nadalje slavnemu občinstvu za srečolov. Ako bo naš telovadni odsek užival tudi v prihodnje toli naklonjenosti, ni se mu bati propada. V nadi, da nam ostanejo naši blagi podporniki tudi v bodoče zvesti, kličemo: »Na zdar!« d Iz Sodražice. V sobotni številki »Slovenca« se neki katoliški dopisnik zaletuje v sodraške fante in ondotnega »Sokola«, ker so mu ti najbolj čez glavo. Rad bi jih potopil v žlici vode, ako bi jih le mogel, ko je priredilo sodraško gasilno društvo veselico, pri katerim sodelujejo tudi naprednjaki z vso vstrajnostjo. Udeležba je bila precejšnja in vse se je veselilo, da se malo razvedri in pozabi svoje težkoče. A to nam je hotel preprečiti naš prečastiti gospod župnik Traven. Ko pride na veselico, zasede mizo ravno na plesišču, ka- tero mu je prineslo njegove glihe moštvo. Iz katerega vzroka je g. župnik prišel ravno na plesišče s svojo bando sedet, je on dobro vedel — da gostje ne bodo plesali, akoravno so komaj pričakovali veselega trenotka. Sedel je kot koklja, ki ima okrog sebe svoja piščeta. Dobro, da še ni dvignil svoje bartiranke ter spravil pod njo svojo lajbgardo. Ko so pevci zapeli par pesmi, njim na čelu seveda prečastiti, se je videlo, da ljudje niso bili zadovoljni, ker so si želeli vse kaj drugega kot fajmoštrovega kruljenja — plesa. Ko se pa prečastiti tudi sedaj ni hotel umakniti ter še nadalje sedel kot kip pri mizi, je bila splošna nezadovoljnost pri občinstvu, ki je jelo mrmrati, da ni prišlo na pogreb, ampak na veselico sodraškega gasilnega društva. To je opazil neki ud sodraškega gasilnega društva. Sel je na plesišče k mizi, pri kateri je sedel prečastiti ter vprašal omizje, ako želi sedaj izstopiti s plesišča, ker bi občinstvo rado plesalo. Naenkrat se oglasi neki mož: »Permejdiiš, ne boste plesal ne, ne!« Gotovo, g. župnik, kaj takega slišati od moža, ki sliši v vaše izobraževalno društvo, je lepo, pa menda samo pri vaših veselicah, ki so gotovo brez plesa, kaj ne? — Sramota! Ker se pa župnik vkljub temu ni hotel umakniti s plesišča, se je začelo kar okrog njega plesati. Kar naenkrat pa skoči fajmoštrov podrepnik, član pevskega društva, in napade vzornega člana gasilnega društva ter ga sune v obraz. Ko občinstvo to opazi, hiti na plesišče in se huduje na pevce: »Sramota!« Ko je sprevidel prečastiti, da se z glavo zidu ne prevrta, se vendar le umakne. Zavladal je zopet mir in veselje. Vršilo se je zopet vse ]>(>• redu, ko preje, ko ni bilo prečastitega na veselici. No, sedaj pa naj pogleda »Slovenčev« dopisnik, ki pravi, da so tega krivi sodraški fantje in »Sokoli«. To je nesramna laž, da jo more napisati le kak klerikalec. Tega vsega kriv pa je le župnik in njegova klerikalna banda. d Črnomelj. Pred občinskimi volitvami. Gosp. Doltar Jože se, kakor nam pripovedujejo somišljeniki, grozno jezi radi našega zadnjega članka. Vzroka za to nima, saj je to vendar vsem, ki g. Doltarja poznajo, dovolj znano. Saj je sam, ko je prišel izAmerike, izjavil: »Sedaj postanem klerikalec, ker vidim, da se drugače naprej ne pride.« Tega ni mogel ta čas nihče verovati in se je spV>h mislilo, da se šali. Mi se ne bi bavili z osebo g. Doltarja, da se ni iz nas norca delal, ko smo mu omenili, da, hočemo za bodoče volitve nastaviti skupno za odborniška mesta sposobne kandidate. On si je bil pač v svesti, da pride potem malo njegovih pristašev v odbor in je to odbil. Nepotrebno se mn je bilo pač zaradi znanih stvari toliko se jeziti. Raje naj bi bil posnemal svojega prijatelja gosp. Gregorja, ki se je bahal celo s tem, da je v »Slovenskem Domu«, obračal oči proti nebu in vpraševal, komu da je že kaj storil. To se je godilo pri Malherici na Kanižarici, kamor hodi sedaj redno g. Gregor učit krščanski nauk,odkar je oddana prižnica farne cerkve za politične agitacije. G. Gregor je že pozabil, daje hotel že par ljudi, ki ne trobijo v njegov rog, ob kruh spraviti; da je spravil ob službo prejšnjega župnika s pomočjo izobraženih in neizobraženih tercijalk, ker župnik ni znal svojih dejanj skrivati, kakor jih znajo drugi in je kaplan najbrže želel postati mestni župnik. G. Gregor je pozabil, da je mestno občino oškodoval z ustanovitvijo novega denarnega zavoda. G. Gregor ima sploh navidezno jako slab spomin za nekatere stvari. G. Gregorja setev gre hitro v klasje. V Črnomlju njegovi kandidatje že agitirajo zoper mestno hranilnico in za fa-rovško, ki je na škodo prvi. Da se dobijo taki davkoplačevalci v Črnomlju, bi človek res ne verjel. Vendar je to res. Vzrok je baje ta, da je neki član liranilničnega odbora od Renduliča, ki je kupil hišo, zahteval izpijnitev gotovih pogojev, ako hoče dobiti posojilo na to hišo. Mestna hranilnica kot soliden zavod mora pač gledati, da je njen denar varno naložen in so njeni odborniki tudi odgovorni zato, da se to zgodi. Mož je šel v farovško posojilnico in ta denar dobil (kar se itak redko zgodi) in sedaj se čez mestno hranilnico od strani pristašev g. Gregorja zabavlja, zato, ker njeni odborniki gledajo, tla denarja zavoda, ki ima koristiti občini, nepremišljeno ne oddajejo. G. Gregor lahko posojuje, komur hoče, saj ne bo 011 morebitne izgube trpel. Tudi ima njegov zavod kot član »Zadružne zveze« čisto druga pravila, kakor mestna hranilnica, ki je pod državnim nadzorstvom in pupilarno varna. Žalostno bo pač v Črnomlju, ako « ... bodo gospodarili taki možje z mestnim premoženjem in s premoženjem občanov, ki bodo delovali za občini nasprotne zavo de deloma iz nevednosti, deloma iz trme in sovraštva. Kar nas je volilcev, katerim je občinski blagor na srcu, moramo preprečiti nakano teh ljudi in bomo tudi to storili. Samo složno na delo! Nasprotniki agitirajo tudi s tem, da bo napredni odbor zidal nekake uradniške hiše. Dosedaj ni še nobeden napredni odbor ničesar nepotrebnega delal in tudi ne bo. Ako bo vlada kaj potrebnega zahtevala, bo pač moral vsak odbor to izvršiti, ako bo hotel urade v Črnomlju obdržati. Sedaj pa ni kaj takega vlada še zahtevala, torej tudi nihče ni mogel o tem sklepati in je taka agitacija nepoštena in stvar neresnična. Sploh pa noben odbor ne more z občinskim denarjem po lastni volji razpolagati, ampak i>o-trebuje za take večje izdatke dovoljenja deželnega odbora, ki bo že gledal, da se denar le za nujne stvari porabi. Več volilcev. d Iz Črnomlja. V nedeljo ob 1. po polnoči je udarila strela v skedenj gospe Jerman v Črnomlju in je v malo trenutkih bil v plamenu pod, kolarnica in hlev, kar je tudi popolnoma zgorelo. Na srečo je precej močno deževalo, sicer bi bil del Črnomlja izgubljen, ker je še mnogo slamnatih streh. Ljudje, posebno ognjegasci iz Doblič in Črnomlja, so srečno ogenj omejili. Škoda je zlasti velika, ker je zgorelo tudi mnogo krme, zavarovalnina je le majhna. d Iz Metlike. (D o d e 1 a n a drž a v-n a cesta.) Vendar enkrat je gotovo prelaganje državne ceste, ki vodi iz Novega mesta v Metliko. V par dneh bo nasuta nova cesta tik pred Metliko, kjer se izogne kratkemu, pa strmemu klancu. Skoraj 30 let je erar to cesto popravljal, zdaj, ko se začne graditi belokranjska železnica, bo cesta preložena. To je prav avstrijsko gospodarstvo! Kaj je trpela živina pri vožnji iz Belokrajine v Novo mesto, to vedo povedati vozniki, ki so na tej cesti vozarili! Kolikokrat se je coklja odtrgala in so se vozovi preobrnili s polnimi sodi! Zaradi te res nevarne ceste se je Bolokrajina skoraj do cela odtujila drugi Kranjski in sta se dve tretjini prometa iz nje vršili na Karlovec. Zdaj se da brez preproge precej tovora spraviti na preloženi cesti. Cez par let pa je ne bo treba toliko za večje tovore, če se bo res začela in bo končana zgradba belokranjske železnice. A vendar so je Belokranjci veseli, saj bodo ložje vozarili na veliki cesti od vasi do vasi in do Metlike in Črnomlja. Torej, dasi pozno, vendar enkrat. Hvala državi! d Škocijan pri Mokronogu. Pri občinskih volitvah nepričakovano zmagala narodna in napredna stranka. Več prihodnjič! d Št. Rupert. Tukaj je neka oseba, ki se neprenehoma zaletava vame in me namenoma in vodoma primerja s cestnim postopačem. ki drugega ne dela, nego da se klati ponoči in podnevi okoli. Toda ta laž-njiva in dolgojezična oseba naj pomede najpoprej pred svojim pragom. Jaz pa hočem za svojo osebo imeti mir. Prav nič mi ni treba ponujati tisočakov. Ce bom zdrav, se bom lahko pošteno preživel — brez vas. Govoričite tudi, da nimam olike. Vprašam vas, zakaj me pa ljudje spoštujejo. Pravite tudi, da nimam dela. Res je pa ravno nasprotno. Prav zadovoljen sem in hvaležen tistim, ki se ne boje farovškega kopita. — Š t. R n p e r t, dne 23. septembra 1911. — Andrej P r a h, čevljarski mojster. d Glas iz Bučke. Ze dolgo časa se nismo oglasili, a sila nas je primorala, da smo to zopet storili. Pri nas vladajo take razmere kakor doli na Truškem. Naš župnik Rebolj je komaj tri leta pri' nas, in že je naredil celih pet tisočev kron dolga občini s tem, da je dal na naše stroške hleve postaviti in stanovanje za organista. Cim je bilo to dovršeno, je začel takoj farovž podirati, kar na svojo roko, ne da bi bil farane vprašal, kako ali kaj. Sprvega je govoril, da bode samo sobe predelal; bal se je pač ljudskega odpora. Nafarbal je res nekatere farane, da so mu gradivo brezplačno napeljali. Podiral je pa tudi jako previdno, kajti čim je bil en vogal podrt, je istega malo podaljšal, novega pozidal in drugega podrl, novega pozidal itd., tako da se sedaj jasno vidi, da s prižnice ni resnice govoril, ko je rekel: samo popravil bodem. Sedaj se vidi stati ogromno palačo, kamor bode lahko vzel' na stanovanje vso Reboljovo žlahto z ženami in otroci vred. Že sedaj jih ima en par, in iz ljubezni do bližnjega bode gotovo odstopil tudi Urški eno sobo v novem farovžu, kar mu bode prihranilo pota v Jarčni vidi ob zimskih večerih. Kristus ni imel kamor bi glavo položil, naš župnik pa, njegov agent na Bučki zida velikansko moderno palačo. S čegavim denarjem pa? Na čegave stroške pa? Kdo mu pa je toliko zaupal? Kajti stavba bode vzela gotovo, kakor sedaj kaže, več nego 30.000 gld. Da nima župnik počenega groša — svojega, to vemo. Zakaj če bi kaj imel, ne bi na čuden način prodajal dolge itd., pri katerih prodaji zna posojilnica in njeni odborniki imeti še žalostne posledice. Pa o tem drugikrat. Tega ne pove živi duši, od kod denar. Da ga ni imel nič, pričajo razne zgodbice, a da ga ima sedaj, je dosti razvidno iz tega, ker se njegovi podrepniki kakor Franck po kolodvorskih gostilnah bahajo s tisočaki. E, lahko vam, a gorje nam! Kaj pa, če bode nekoč potrkal sodni sluga na vrata naše koče — raztrgane koče, rekoč: Plačajte, dajte, za farovž, treba plačati, Bebolj ni denarju, na bcou ~ plačaj ti bučenski — zaslepljeni kmet; če ne, prodali ti bodemo kravo, prase — ha j to !! Čudno se nam zdi, da se nobena oblast ne zgane in ne vpraša, s čim se bode vse to plačalo. Kmetje po tihem kolnejo — danes, a bojimo se, da pride dan, ko bodo kmetje kleli na glas, in tedaj bo Rebolju kaj žalostno pri srcu. Bučki jan je sicer potrpežljiva duša, pravi suženj, toda če se ga razdraži — gorje. In posledice? Pa kako tudi naj se zgane kaka oblast? Župan — pravijo — se trese za županski stolec, saj se že tako boji, da ga bode Kotar izpodrinil. Občinski odbor le ldma, liberalci pa po župnikovem nazoru niti ljudje niso. Kaj hočemo tedaj? Ali res ni nobene pomoči? In če je ni, tedaj nam ne kaže drugega, kot pobrati culo in palico v roke in iti beračit, kajti če župnik obesi farovž na rame davkoplačevalcem, zapustiti bode moral' marsikateri oče-go-spodar rodno grudo in iti v Ameriko ali na Vestfalsko. Gospod Blaž! Ali vas ne peče vest, ker tako s kmetom postopate? Ali se ne pravi to izmozgavati reveže? Ali mislite, da bode palača, če jo na stroške drugih postavite, vam odprla nebeško kraljestvo? Je-li je to dar modrosti, da se reveže dere? Je-li je tako po krščanskih načelih? Ali se to vjema s sveto vero? Ali ni rekel gospod Kristus: Ne skrbite kaj boste jedli in kje boste spali itd.? Ali ni tudi rekel: Jeruzalem, ti zidaš palačo na palačo, a ljudstvo gladu umira, pa čuj, pride dan, ko se tvoja čast in slava podere v prah! In kaj pravite vi, Rebolj, ošabni Blaže? Ali ne veljajo te besede tudi za vas? O gotovo! Glejte! Bil je Jaklič, se je izgubil, bil je Štrukelj, a jo šel, ni ga več! Bil jeKut-nar, a vzela ga je noč, nema ga više! In vi? Cujte! Pride dan, in ni daleč, ko se bodemo bučenski kmetje s kletvijo spominjali rekoč: O, bil je, pa hvala Bogu, ni ga več, njegova moč je strta — bes ga plentaj! Bučkljan. o Gorenjske novice o g Breznica. V naši občini se bodo* koncem tega meseca vršile volitve. Čudno se nam pa zdi, da še do danes ni razpoložen volilni imenik. Radi bi vseeno pogledali, kako se je pod klerikalnim gospodarstvom sestavil ta imenik. Navada klerikalnih občinskih načelnikov je namreč, da prikroje volilne imenike popolnoma v smislu klerikalne politike. Sedanji občinski svet brez-niški jo popolnoma v klerikalnih rokah. Med vsemi temi se pa najbolj odlikuje mož, kateremu se pravi po domače Mu-liovčev Matevž iz Žirovnice, ki hoče postati celo župan v novem občinskem svetu. Ne bomo preiskovali, če je ta mož po svoji jireteklosti sposoben za častno mesto, kakor je ravno mesto občinskega svetovalca, oziroma župana, dovolj je, če pravimo, da ga tudi njegove duševne zmožnosti ne delajo sposobnega za to mesto. Imamo pač UOVOIJ Ul lil ni- madeževanem imenu in po svoji izobraženosti poklicani, da vodijo opravo naše občine. Sicer pa priporočamo Muhovčevemu Matevžu, naj se preveč ne peha in preveč ne agitira pri občinskih volitvah. g Zabreznica. V torek zjutraj ob V48. je z veliko hitrostjo privozil avtomobil od Lesec proti Zabreznici.Na njem so sc nahajali šofer (voznik), dve gospodični, en mlad gospod, eden je bil star. Avtomobil je silno drvil. Ko pride do vasi, so iz vasi priletele tri krave in eno tele ter letele nasproti avtomobilu. To je bilo vse v enem trenotku. Več ljudi je videlo, kako se je krava zakadila v voz. Avtomobil se je hotel izogniti, ampak prepozno; voz je zadel s tako silo v neko hruško, da se je ta podrla, avtomobil pa se je zdrobil. Eno gospodično in šoferja je vrglo v zrak. Gospodična je zelo poškodovana po nogah in tudi drugi so poškodovani. Gospodična bo baje težko okrevala. Voz so naložili kmetje ter ga odpeljali na Jesenice. g Iz Gorič nad Kranjem. Med Storž-cem in Kriško goro nad vasico Zalogom leži 1800 m visoka gora z imenom »Tolsti vrh«. Dne 22. avgusta se je pojavil v pečevju na severni strani to gore v smeri proti tržiškim Rovtam precej velik oprezen ogenj; vendar se za ta ogenj v pečevju spočetka ni nihče zmenil razen nekaterih Rovtarjev. Zadnje dni avgusta pa se je ogenj — zanesen najbrže po vetru jel širiti tudi na južni strani Tolstega vrha. Neten po travi - starici in drugi cretovski suhljadi se je ogenj vedno bolj širil. Ljudje iz Zaloga, Srednje vasi, Gorič, Povelj, Gozda in Trstenika, ki imajo v tej gori in njeni bližini svoja kopišča, drvoše itd., so' jeli s strahom ogenj opazovati; pošiljali so v goro krepke fante in može gasit ogenj, toda naposled je bil zaman ves njihov trud. Ogenj — neten po suhljadi in raznesen po vetru po vsej gori — je objel v dnevih 13., 14. in 15. septembra vso goro notri dol do na pobočju se nahajajočih, bogato z bukovjem in šilovjem zaraščenih drevošcev. Nevarnost je bila silno velika, da vsi ti krasni gozdovi ginejo v pepel. —-Dne 14. in 15. septembra je gasilo na stotine ljudi pod nadzorstvom Skoral vsega orožništva kranjskega okraja. Najbolj kritičen moment je bil v noči od 14. na 15. septembra in le z največjim naporom je naše krepko in v trpljenju utrjeno moštvo udušilo ogenj v lesovju nad Svarjani in Zalogom na eni in proti vasici v Gozdu na drugi strani. K sreči — v temeljito poga-šenje ognja — je jel v petek, dne 15. sept. zjutraj padati dež in ploha dne 16. sept. je ogenj tudi v vresju popolnoma zadušila. Žal, da imamo pri tem groznem gorskem požaru zabeležiti tudi človeško žrtev. Zaloški mežnar Josip Konc, sorodnik pred dvema mesecema na grmadi zgorele Neže Konc iz Gorič, je branil v družbi orožnika iz Kranja in fanta I. Bidovca kopo pod visokim čerom na veliki strmini. Nrbffžkdlha’šo''infi objeli od ognja od vseli strani. Orožnik iz Kranja se je rešil z velikim naporom skozi gosti dim v neko tam blizu se nahajajočo »ježo«, Bidovec se je rešil na nasprotno stran v Zaloško dolino »Poljano«, Konc pa — omamljen po dimu — zavije po strmini proti groznemu če-rovju, čez katero pade nad 20 m globoko ter se po strmini valil še kakih 300 metrov dalje nizdol. Našli so drugi dan Konca za nekim čerom popolnoma golega; en škorenj je le še visel na nogi, drugi škorenj je na nogi zgorel. o Notranjske novice o n Dol. Logatec. Sokolska veselica, ki se je vršila dne 10. septembra na prostornem vrtu hotela »Kramar« v prid »Sokolskemu domu« v Logatcu, se je nad vse lepo obnesla. Popoldne se je sicer nebo pre-preglo s temnimi oblaki in okoli pol 5. je celo nastal hud vihar ter je začelo liti kakor iz škafa, toda ljubi bog je tudi to pot hotel pokazati svojo naklonjenost do Sokolov in res je kmalu zopet na ažurnem nebesnem oboku zasijalo zlato solnce — v veliko žalost naših klerikalcev, ki so si že meli roke od veselja, da .je šla sokolska veselica po vodi. Pri prostih vajah je nastopilo pod vodstvom br. načelnika Smoleta 30 telovadcev, med temi tudi člani bratskih društev iz Postojne in Cerknice. Za članstvom je pod vodstvom sestre načelni- ce Stane Kraigherjeve izvajalo 11 Sokolic iz Postojne vaje s kiji. Občinstvo je z burnim ploskanjem pozdravljalo krasna izvajanja vrlih telovadcev in brhkih Sokolic. Pri orodni telovadbi sta najprej nastopili dve vrsti logaškega »Sokola«, in sicer ena na drogu, druga na konju, potem pa Postojna in Cerknica skupaj z eno vrsto na drogu, Logatec z drugo na bradlji. Telovadbo je zaključil s krasno skupino logaški »Sokol«, ki je pri tej prireditvi pokazal znatni napredek. Dasi je popoldanski dež zadržal1, oziroma odgnal marsikaterega gosta, se je vendar kmalu po končani telovadbi nabi-alo na prostornem Kramarje-vem vrtu vse polno občinstva in se je razvila najživahnejša zabava. Veselico so poselili v prav lepem številu zavedni Postojnčani, pa tudi iz Cerknice, Rakeka, Vrhnike, Planine, Hotederšice in celo iz Ljubljane je prišlo mnogo gostov. Saj so pa tudi naše vrle dame v različnih paviljonih vsakemu tako prijazno postregle, da gotovo nobenemu ni žal, da je prišel ta dan na sokolsko veselico. Z večernim vlakom so se' pripeljali še Sokoli iz Borovnice, ki so se kot člani najmlajšega sokolskega društva pri tej priliki prvikrat seznanili z notranjskimi brati. Na veselici nas je predvsem presenetilo petje ljubljanskih slavčkov, ki so tudi ta dan prihiteli v Logatec. Občinstvo je vrlemu kvartetu po vsaki pesmi živahno ploskalo. Veliko pozornost ali bolj rečeno smehu je vzbu- »*i 1-* * T J 'Vt - J lU- ročil vse groše, kar jih je skupil za svoje ubrano petje in spremljanje na kitari, logaškemu »Sokolu« za »Sokolski dom«. Omeniti moramo še vrlo Postojnsko godbo, ki je cel čas prav dobro in neumorno igrala; plesaželjna mladina si je ob njenih zvokih gotovo dovolj nabrusila pete. Kakor čujemo, je prinesla veselica »Sokolskemu domu« okoli 500 K. Vsekakor je to lep dokaz požrtvovalnosti zavednih domačinov in vrlih gostov, ki so s svojo udeležbo pripomogli, da bo čim prej stal v Logatcu prepotrebni »Sokolski dom«. Logaškemu »Sokolu« moramo na tej krasno uspeli prireditvi iskreno čestitati. Le tako naprej po jasno začrtani poti! n Dol. Logatec. Dolenjelogaškemu župniku nikakor ni po volji, da je sokolska veselica tako lepo uspela. To je pokazal v pridigi pretečeno nedeljo, ko je govoril — res ne vemo o katerem poglavju sv. pisma — namreč o plesu. Že prej je odvračal Marijine device od sokolske veselice, češ, naj ne hodijo »kozlov« gledat. Toda večina Marijinih hčera hvala bogu ni tako neumna, da bi si zaradi prifrknjenih župnikovih nazorov o plesu kratila nedolžno zabavo in veselje. In tako smo videli na sokolski veselici vrteti se med več Marijinimi devicami in Bogomilami tudi njihovo zastavonositeljico. Prav je povedalo dekle, ko je na vprašanje, 'kako more kot taka plesati in to celo s Sokoli, odgovorilo: »Ali sem mar pri tem kaj slabega storila!« — Vsled tega je župnik zopet mnogo ovčic spodil iz »Marijine družbe« in ne bo dolgo, ko bo sam ostal v krogu starih devic, kamor tudi spada in katerim lahko trobi, kar hoče. Naša dekleta mu gotovo ne bodo delale več štafaže. Seveda za klerikalno veselico se župnik ni sramoval agitirati, češ, da je bila tudi v Kani Galileji veselo, na sokolsko prireditev pa je moral izliti ves svoj žolč, kar ga še ima. Prav radi bi vedeli, katera božja ali cerkvena zapoved prepoveduje ples, ali kje je ples med grebi naštet, ker župnik v enomer trdi, da je prepovedan. Sicer pa župnik lahko prosi za premeščenje, če se ne more udomačiti med nami in privaditi temu, kar je bilo, je in bo na svetu. Mi si želimo dušnega pastirja, ki nam 1)0 v cerkvi govoril o božji besedi, ne pa o plesu. H koncu bodi g. župniku še povedano, naj preveč čez »kozle« ne zabavlja, ker ga utegnejo le - ti natakniti na svoje vražje rogove in tirati tja, kjer se je moral zavoljo njih pred kratkim zagovarjati in tudi pokoriti načelnik gor-njelogaškili »Orlov« zaradi — predolgega jezička. n Žiri. (Tatvina.) Dne 17. septembra je bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Francu Kristanu 1200 K, in sicer en komad po 1000 K ter 2 po 100 K. Naproša se občinstvo, trgovci in banke, da v slučaju, če pride menjat ta denar kak sumljiv človek, da to takoj naznanijo. 1 Po slovenskih deželah 1 1 -■ p Iz Sv. Križa pri Trstu. V neki klerikalni cunji se zopet češe tekajšnji dopisnik ob g. šolskega vodjo. Mož je res mojster v zavijanju resnice. Prava podoba klerikalnega petelina. On farba svoje potrpežljive čitatelje z zadevami, ki ne spadajo k stvari. Ker se pa sluti, da je dopisnik človek, ki — kakor gre glas — baje skoro ne more biti odgovoren za svoje čine in to iz razloga, da kar včasih govori in blebeta, potem zopet prekliče ter se pri tem izgovarja na način, da bije samega sebe po čeljustih in se pred pametno mislečimi ljudmi osmeši; zato ne odgovarjamo več sličnemu poštenjaku. Pač pa mu kličemo, kar zasluži: »Medice, cura te ip-siun!« (Zdravnik, zdravi samega sebe!) S tem pa nočem reči, da je izključeno, da se ne bi srečali morda še kje drugje ... p Sežana. V naši župni cerkvi se je dne 3. septembra vršila birma. Župnik je naročil 241etnemu Franju Škrinjarju, naj očisti veliki lestenec, ki visi sredi cerkve. V to svrho je stopil Škrinjar na kaka dva metra visoko lestev, a je pri tem izgubil ravnotežje in skupaj z lestencem, katerega se je bil oprijel, padel na cerkveni tlak, in sicer tako nesrečno, da si je prebil črepinjo. Nesrečneža, ki se ni prav nič zavedel, so prepeljali v tržaško bolnišnico. Iz šenčnrske občine. (Narodna pesem.) Kaj plaši tak kure in drugo perjad, Al’ jih je prišla lisica zal’zvat? Ne,ne! Božjalci vsi danes v Šenčur mi hite, Da en’ga izmed sebe glavarjem narVle. Lepo že število jih pri Martnjek’ sedi, Pred vsakim en frakelj že šnopsa stoji, Ker danes jim Martnjek zastonj ga deli. Na voglu pri mizi sam Martnjek sedi, Si podpira muštace in ves čas molči, Ker rad bi županil, pa na druge leti. Šenčurski naš Šiška obrajta Ivana, Zato bi naredil ga rad za župana. Je romarc prijatelj in dober mlekar, Izvrsten bi to bil črnuhov glavar! Al’ zanj’ga glasov le pet je dobit, Preljub’ moj Ivan, tu nič ni za str it' Pri župniku Brešarju Sajovc stoji, Mu roke kušuje, sladko govori, Županska ker čast mu že dolgo diši. Al’ Brešar je tiček, sladko se kalilja, Skesanemu Sajovcu takole da: »Izvrsten župan bi ti bil zares, Odkor več farjev kosmatih ne ješ, Može nagovori, glasove preštej, Al’ vendar še zmerom težko bo kej. Moj Pavle, saj veš — priznaj brez sramu, Ce svoj’ga tud’ šteješ, 'maš le dva glasu.« Sajovc se strese, pogleda grdo, Tedaj pa nenadno se vrata odpro, In prišlecu stiska že Brešar roko: »Pozdravljen naš Janez, vseh žrebcev glavar, Al’ je Polčanom tud’ za župana kaj mar?« Z ušesi pomiga, pa v žep’ zažvenklja In lista odpira, široko zija, Da fajmošter žrebčarju roko poda. Med tem pa krog njega napravi se pot, Kot v hišo primahal bil sam bi jo zlod. Vsa vrata odprejo in okenci dve, Nato se pa vsekavat in kihat hite. Še Illebčev z Luž za nos se tiši, Čeprav zaprtek mu še lepo diši, Tako ta glavar vseh žrebcev slovi, Ko mal’ se navad’jo, ko mal se zdiši, Pri vratih prav nežno se zvon’c oglasi. Za mizo pa vstane kositren vojak, Za ta dan zataknil s’je praprot za trak. »Sem hišo očedil, sem praprot požel, Da iz moje bi hiše župan bil izšel, Ker pa ste vsi nehvaležne zveri, Naj pri starem župan’ se volitev vrši. Kdor hoče besede, naj vzdigne roko, C'e jaz mu pomigam, mu dovoljena bo.« Široka lopata prot’ strop’ završi, To j’ Dragarjev Tone, k’ roko gor moli. »Možje in žene,« je Tone začel, Ker malo ga že je pod kapo imel. »Pardon, le možje!« se je hitro popravil, »Ne bodem veliko z besedami engavil, Zato pa na kratko predlagam le to, Za župana prijatelj moj Sajovc naj bo!« Vse vtihne — vse se molče spogleduje, Sramežljivo Le Sajovček »živio« pričakuje. Pa Brešar se tiho v pest posmehuje, Med tem se pa vzdigne šenčurski kaplan, Po krasnih manirah i>o svetu poznan: »Ah, Tone, ponižna ti moja ovčica, Kes, da je Sajovc ena brihtna glavica, Kjer je večina, 011 trdno stoji, Če ta se pa zmanjša, jo rad zapusti. Pa če jo spet v Ameriko pobriše, Kje naj si srenja župana koj iše? Zato vam pa jaz svetujem tako, Sleme iz Police župan naj naš bo!« Vse vtihne, le muha po sobi brenči, Sajovc ves jezen v tla mi štrli, Slemček pa k nebu povzdigne oči. Martnjek pod mizo z nogo cepeta, Na tihem preklinja govornika oba, Pa fraklje prešteva, ki prazni so vsi, Napolniti se mu jih nič ne mudi. Vendar možje trdovratno molče, To vzbuja pa Martnjeku nade nove. Le Krašovec nekaj miga z roko, Kobasarja in Obernika suje z nogo, Da bi potrdili, kar kaplan govore, Drugače jim lahko pokaže zobe. Nek mož iz železa pri vratih stoje Prežlahtne in trdne posojilnice te. Tedaj pa zaslišijo besede se te, Ze Sleincu pokonci stopijo lasje: »Pri Domnu na Brnikih naj on županuje, Sirotam ubogim naj kruha kupuje!« Nato pa vzdigne se Šiška iz Rov, Kjer je zapustil en tucat dolgov: »Kaj otrobarite, ljubi možje, Ko se nam do’ns za župana že gre, Je jasno kot beli že dan, Da nihče ne more biti župan, Kot vrli naš srednjevaški Ivan. Klerikalnih vseh p’jancev je 011 pod-piratelj, In romarc in mlekarskih mamic prijatelj. Po Brezjah, Višarjah od nekdaj slovi, Za d’narce preljube vse to on stori. Še farovškim hlapcem klobuke kupuje, In Makseljnu mojmu roko poljubuje, Ko. Makselj v kuhinji posodo pomiva, In fajmošter v zgornjih prostorih se skriva. Zato vam predlagam jaz za župana, Najboljš’ga moža: srednjevašk’ga Ivana!« Vse vtihne — le muha po sobi brenči, Ivan pa k nebu povzdiga oči... Nihče ne ve kaj storit’, Zupana je težko volit’... Tedaj pa vzdigne napredni se Koder, Pogleda na Martnjeka, da nasvet moder: »AL’ res pri nas že reč je taka, Da b’ župan bil šleva vsaka? Konec naj bo! Jaz predlagam vam zato, Martnjek naj župan vaš bo!« Kot solnce izšlo bi izza gore, Tak Martnjeku se oči svetle, In Beta v hišo priskaklja, Ga vsakemu en frakelj da. Vstane Martnjek: »Vsem na zdravje, Danes p’jemo ga po kravje, Živio cesar, domovina, Šenčur res nima lepš’ga sina, Kot vaš Janez je Blagne, Klerikalni župane! Res velikoi sem se trudil, Da b’ župana si prislužil, Sem se vozil semtertje, Vsem dajal sem za žganje, Da bi naprednjake vgnali, Ste vso hišo mi okozljali, Pooblastila ponar’jali, Kar niste vkradli, pa požgali! Zato jaz rečem: »Vsem na zdravje, Danes pij’mo ga po kravje, Živio cesar, domovina, Šenčur res nima liepš’ga sina, Kot sem Janez jaz Blagne, Klerikalni župane!« In vsi soglasno ponove: Da se splašijo bolhe: »Živio Janez, naš Blagne, Klerikalni župane!« In Beta fraklje spet nalije, Blagne pa za besedo prime: »Lej, kak’ slavni smo postali, Odkar nekol’ko smo golj’fali, Tukaj »Narod« jaz imam, Naj ga vam na znanje dam!« In mož prebere članke tri, V katerih »Narod« govori, Kak’ pri volitvah so golj’fali, Pooblastila ponarejali Drug’ spet prebere »Dom Slovenski«, Ker dopis je not olševski, Tretji pa se pritožuje, Da »Gorenj’c« več ne opisuje, Kakšne r’či da se gode, Ko pašuje naš Blagne. Nato še dolg so reševali, K’ so ga od lan še dolžni ostali, Ko so pili na kredit, Da so mogli sploh volit. Zdaj so nov’ga naredili, Ker so vsi po kravje pili, Zato pa sklenejo tako, Dve kron’ci odbornik plačal bo, Za ostalo naj se potrpi, Ker v kasali kača zdaj čepi Pa naj po tihem se ravna, Naj nihče nobenemu ne izda, Da naprednjaki ne izvedo, V časopise ne dado. Na puf zvečer bomo streljali, Naprednjakom nagajali, Ker naš le naš je Blagne, Vseh črnuhov župane! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. gozdnih parcel grajščine Mokronog se prične* Ustanovljena 1882. pošt. hranilnični račun št. 82&.406. Jelejon štev. 185. registrovana zadruga z neomejeno zavezo ;" cesti št. 18, v Ljubljani 1 v lastnem zadružnem domu v lastnem zadružnem sr domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. Obrestuje hranilne vloge po ^/4% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od due vloge do dne dviga. Stanje kan M nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5'///o s V//« na amortizacijo ali pa po 5V4% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. LISTEK —rrr:r~. rrr =a Proti vsemu. Češki spisal Al. J i r a s e k. Prvi del. (Dalje.) Tu je bilo nekoliko mož in nedoraslih kmetskih fantov v irhastih hlačali, coklali, nekateri tudi bosi ali v prašnih, blatnih kmetskih škornjih. Trdno so spali na trskah poleg naloženih tramov. Kakor so legli, oblečeni, polni peska in prahu, umazani