-----   318   ------
Ozir po svetu.
Rastlinojedi ali vegetariani.
Pod imenom „Vegetaiiaiii", to je, rastlinojedi se je leta 1847 na An^ležkem in v severni Ameriki osnovala družba, ktera si na vso moč kjer koli more, prizadeva, vse mesene jedi zatreti in samo jedila iz rastlinstva upeljati. Bo^ obvari, da bi pri teh ljudeh, ki so v tej družbi, kterikrat kakošno mesovje prišlo na mizo! — le sočivje, zelenjad in kar sicer spada v rastlinske jedi; krompir, repa, močnate reči itd. je njih kuha. Družba ta, ktero je na An^ležkem osnoval James Simpson, v Ameriki pa Silvester Graha m, šteje že mnogo deležnikov in več časnikov, ki se le za rastlinojedstvo poganjajo ; tudi več bukev te baze je že prišlo na dan. Naj imenitniše in najnovejše bukve iz angležkega v nemški jezik prestavljene ee imenujejo „Uie Erniihrung des Menschen.'' Eine ge-kronte Preisschrift, — in pa j^Der Vegetarianer auf allen Puneten bevvaffnet."
Na 9. strani teh bukev se bere sledeče: ^^Mi to mislimo, da žito in sadovi so naj narav ni si in naj bolj i živež človeški; ta živež je bil človeku izperva določen in izperva je gotovo tudi le od teh reči živel. Le če se od rastlinstva živi, telesne in dušne lastnosti njegove največjo moc dosežejo." Da je res tako, si pisatelj prizadeva iz fiziologije, kemije, patologije, zgodovine in s sto drugimi dokazi spričati. „Slast, ki si zbera le jedi, ktere se okusu prilezejo, in ktera nima ne oči, da bi vidila, ne ušes, da bi slišala, nima pri rastlinojedih nobene veljave več. Stara navada je ž njimi konec vzela; pokopali so jo na vekomaj!" —
Ce tudi ta družba kakor več drugih prenapete reči terdi, ker kakor za korist rastlinskih jedi se morejo tudi za korist mesenih veljavne priče našteti, je vendar tudi gotovo, da smo se veliko preveč mesovja privadili in da človeštvo oslabuje zlo za tega voljo, ker svojo moč le v mesovji in vinu iše. Če bi več rastlinskih jedi povžili in več vode popili, gotovo bi z d ra visi in močnejši bili. Vseh tistih bolezin, ktere pri nekterih izvirajo, kakor pravijo, od ,,pregoste" in „černe" kervi, bi bilo kmali kunec ali saj na pol manj.