Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za */i leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo številka 34 Uredništvo in upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ullel 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pn poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. št. 25-82 Izha/a vsak torek' *■ trtek in soboto Liubliana, sobota 21. marca 1936 fgtna posamezni VCna številki Din * Brez načrta in brez organizacije Veliki narodi, ki imajo že zaradi svojega velikega števila, velikanskih rezervoarjev naravnih bogastev ter učinkovite tradicije svojega več ko stoletnega skupnega narodnega življenja takšne prednosti nad manjšimi narodi, da je njih vpliv nad njimi kar samo po sebi razumljiv, ti veliki narodi so vendarle spoznali, da v sedanji dobi vedno bolj kompliciranega in zamotanega gospodarskega in državnega življenja le ne zadostujejo vse te njih prednosti, temveč da si morajo ustvariti še svoj osrednji organ, ki bo brez ozira na strankarske, lokalne m druge predsodke ter želje, določeval za ves narod obvezni nacionalni delovni program. Roosevelt je zato ustvaril svoj možganski trust, Nemci so imeli v ta namen svoj »Herrenklub«, Rusi imajo svoj kolektiv intelektualcev, skratka tudi največji narodi imajo svojo osrednjo organizacijsko celico, ki uravnava vse živlienje naroda. Če veliki narodi ne morejo pogrešati te celice, kako naj obsla-nejo brez nje maloštevilni narodi, ki itak morejo nadomestiti minus svoje številnosti edinole s plusom čim večje organiziranosti. Že celo pa nastane poguben položaj za maloštevilen narod, ki nima niti trdne tradicije, ki je komaj spoznal svoja pota, če je pri tem še popolnoma desorganiziran. Maksimum vseh svojih sil bi moral zastaviti v odločilnem trenutku na tehtnico, ki meri silo, pa more vreči le svojo neorganiziranost. Ni čuda, če izgublja bitko za bitko. V takšnem položaju smo danes Slovenci in vse kaže, da se tega niti nočemo zavedali. Slutimo sicer, da vse to bohotno prerekanje med nami nima nobenega pravega smisla in da bo skoraj postalo cilj vse naše domače slovenske politike, da si drug drugemu delamo težave. Toda da bi iz te slutnje prišli do spoznanja, da je nam še bolj ko Amerikaneem potreben možganski trust, da bi morala slovenska inteligenca že davno pred Rusi ustvariti svoj kolektiv intelektualcev, kakor so ga n. pr. ustvarili Čehi s svojo Narodno rado (Narodnim svetom), do tega spoznanja se ne moremo dokopati, kaj šele do te volje, da bi to ustvarili. In posledica vsega tega je, da smo že leta in leta brez načrta in brez organizacije. Vzemite katerokoli gospodarsko ali drugo javno vprašanje in pri najboljši volji ne boste našli vprašanja, za katero se ne bi predlagali vsaj dve nasprotujoči si rešitvi. Čisto vseeno, če gre za vprašanja, ki jih je mogoče čisto matematično točno dognati, pri nas ne moremo priti do te poslednje analize vprašanja, ker se preje skregamo. Bodisi da se je strankarstvo lotilo vprašanja, bodisi da so drugi in tudi čisto osebni interesi preprečili dokončno, čeprav le teoretično rešitev vprašanja. Zato smo v zadregi, če bi' morali odgovoriti na vprašanje, kaj je nasa osnovna in temeljna za-i eva. Zato ne govori niti ena slovenska delegacija v Beogradu z istim programom, čeprav so potrebe Sknenije vedno ene in iste. Celo za najbolj navadno vprašanje si nismo na jasnem. Kakšen bi n. pr. moral biti program javnih del v Sloveniji? Katera javna dela so najvažnejša in podlaga vsem drugim? Kako naj se z javnimi deli začne gospodarska obnova Slovenije? Ni si mogoče misliti količkaj zadovoljive politike, če niso rešena takšna in podobna vprašanja, ker politika, ki teh rešitev ne pozna, more samo nihati med enim in drugim vprašanjem. Drugo podobno važno vprašanje so nam postavile sankcije. Poleg tega še tako aktualno vprašanje, da bi morali kar z vsemi silami delati na to, da si čim prej določimo pot, po kateri bomo našli izhod iz stiske, v katero so nas privedle sankcije. Toda do skupnega in složnega proučevanja tega vprašanja ne more priti, kakor bi kdo tudi zaman pričakoval, da bi se zedinili glede sistematične akcije za obnovo našega denarništva. Ostajamo slej ko prej neenotni in zato brez načrta in brez organizacije. Seveda so potem tudi posledice to neenotnosti in neorganiziranosti neizogibne Zato tudi vidimo, da se slabša ne le nas gospodarski položaj, temveč tudi naš politični in da se danes že marsi-katerikrat moramo boriti za stvari, ki so bile včasih same po sebi čislo naše. Prav nič težko si ni izračunati, da bodo posledice naše desorganiziranosti vedno težje in da bo naša pozicija vedno bolj slabela, ker bo tudi naš boj vedno manj učinkovit. Tako bomo vedno bolj potisnjeni v defenzivo, ki se stalno umika in ki se brani na vedno bolj zoženih pozicijah. In kaj bo potem, kadar se bomo branili na zadnjih? Le ne preostaja nič drugega, ko da sledimo primerom velikih narodov. če pravijo ti, da ni zanje napredka, kadar so neorganizirani in brez načrta, potem velja to še v neprimerno večji meri za nas. Mi moramo dobiti svoj možganski trust, mi moramo imeti svojo osrednjo celico za organizirano narodno življenje — ali pa bomo le prekmalu spoznali, kako v moderni dobi najsilncjše organizacije propadajo narodi, ki <šo pozabili na ta glavni postulat moderne dobe. Ne gre in ne gre brez načrta in brez organizacije! Proti nezakonitemu delu zadrug Temeljit obračun beograjske trgovinske zbornice z Glavnim zadružnim savezom V svojem listu smo že objavili odgovor naših zbornic na netočne in deloma čisto izmišljene trditve Glavne zemljoradničke nabav-ijalne zadruge. V debati zaradi nezasluženih privilegijev zadrug pa se je oglasil tudi Glavni zadružni savez ter objavil neki »odgovor na resolucijo naših gospodarskih zbornic glede novega trgovinskega in zadružnega zakona. Kakšen je ta »odgovor« S'a-veza in kako »silni« so njegovi argumenti, pa jasno sledi iz odgovora, s katerim je obračunala s Savezom Beograjska trgovinska zbornica. .Je to tako temeljit odgovor, ki bo ostal Savezu nekaj časa v ušesih, predvsem pa je z odgovorom postavljena zopet vsa debata na pravo podlago ter preprečen poskus zagovornikov zadružnih privilegijev, da bi se spravila vsa debata na nepravi tir. Smatramo zato. za potrebno, da vsaj glavne misli beograjskega odgovora zabeležimo tudi na tem mestu. Najprej konstatira beograjska zbornica, da niso zbornice v svoji resoluciji z dne ‘27. novembra 19115 niti najmanj napadle zadružništva, temveč so saino nastopile proti nezadmžnemu in protizakonitemu delu zadrug. Ali pa morda hoče Glavni zadružni savez takšno delo istovetiti /. zadružništvom? Prav tako ne drži trditev Glavnega zadružnega saveza, da so zbornice kot eksponentinje »kapitalističnih in zadružništvu konkurenčnih krogov« neprijateljsko razpoložene proti zadružništvu. Kaj res Glavni zadružni savez ne ve, da so bile celo nekatere zadružne zveze ustanovljene samo po zaslugi teh kapitalističnih in zadružništvu konkurenčnih krogov, to je trgovcev in obrtnikov? S tem pa je demantirana tudi ona najbolj slavna trditev G. Z. S., da so »osnovna načela kapitalizma in zadružništva autipodna«. Kako malo drži ta trditev, je pred dnevi dokazal znani zadružni ideolog profesor Totomiane, ki je na zadružni konferenci dne 1. t. m. v Beogradu dejal dobesedno tudi naslednje: »Zadružništvo more biti sprejemljivo tudi za kapitaliste, ker dela na podlagi svobodne tekme, ter ne odklanja z nasiljem kapitalističnega režima«. Nato je navedel prof. Totomiane nekaj primerov, sodelovanja antipodov. to je zadrug in trgovcev v Švici, Finski in Nemčiji. Celo priporočil je združevanje malih trgovcev v zadruge za skupno nabavo blaga. »Antipodi« Glavnega zadružnega Saveza so torej popolnoma propadli! Sicer pa so v naši državi tudi trgovske in obrtniške zadruge. Tako naslaja vprašanje: kdo pozna bolje osnovna načela zadružništvu: ali naši današnji voditelji zadružništva ali prof. Totomiane, (na katerega se vedno sklicujejo ljudje okoli G. Z. S.) in kdo pozna bolje osnovna načela kapitalizma ali naši zadružni voditelji ali pa naši pametni trgovci in obrtniki, ki so ustanovili zadruge, ki so antipodi zadružništva, kakor pravi G. Z. S. Zbornice so zahtevale, da se zakonski načrt trgovinskega zakona umakne, ker ima polno ne-dostatkov. Glavni zadružni savez trdi v svojem pismu narodnim poslancem, da vsebuje ta predlog vse mogočo olajšave za trgovski stan. Ali je bila torej zahteva trgovstva. da se tudi za zadruge uporablja ta trgovinski zakon, dokaz, neprijateljskega razpoloženja proti zadružnikom, ko pa naj postanejo še zadruge deležne teh velikih olajšav! Toda G. Z. S', pravi, da ni za zadruge mesta v trgovinskem zakonu zato, ker so osnovna načela kapitalizma in zadružništva anti-podna. Toda ne glede na to, da je v tej trditvi Saveza samo poskus, kako bi spravil vso debato na napačni tir, je treba z vsem poudarkom naglasiti, da tu sploh no gre za osnovna načela kapitalizma in zadružništva, temveč samo za naše jugoslovanske nabavljalnc zadruge, in sicer za takšne kakršne so. Gre za to, da so se zlasti naše nabavljalnc zadruge izneverile osnovnim načelom zadružništva, ker prodajajo "blago vsakomur in vsem in so zato samo čisto navadne trgovine, ki se samo skrivajo za zadružnim imenom, da bi mogle uživati vse mogoče ugoduocti. Ne gre tem zadrugam za to, da izločijo posrednika in profit, temveč njim gre le za to, da same postanejo ta posrednik in da sebi zagotove ta profit. Samo o tem je debata in o ničemer drugem! Kon-statirati pa moramo, da nam odgovarja G. Z, S. na vse mogoče, a samo ne na to, o čembr je debata. Naše zbornice niso nikdar nič storile proti zadružništvu, pa tudi ne proti nabavljalnemu, če se je to ravnalo strogo po načelih zadružništva. Knergično pa so zbornice nastopile proti nezadružnemu in protizakonitemu delu zadrug in proti temu delu bodo nastopile vedno in z vso odločnostjo, tudi v bodoče, kakor tudi nastopajo zbornice proti vsakemu protizakonitemu delu trgovcev. Pri tem svojem nastopanju bi morale zbornice dobiti vso podporo Glavnega zadružnega saveza. Žalibog pa morajo zbornice konstatirati baš a-sprotno, da Glavni zadružni savez ščiti in brani nezadružno in protizakonito delo zadrug, in to celo na podlagi onih istih osnovnih zadružnih načel, katere zadruge tako neženirano javno gazijo. V tem je tudi ona velikanska razlika med stališčem prof. To tomianca in postopanjem G. Z. S. Prof. Totomiane je dejal na preje omenjeni konferenci, da se v zn drugi nihč'' ne bogati na račun potrošnika, ker zadruge ne prodajajo blaga, temveč ga samo razdeljujejo med svoje člane ali pa /. njim oskrbujejo člane. Zadruge, ki jih brani G. Z. S., pa prodajajo blago, in sicer tudi nečlanom! Komu gre v žep profit od kupčevanja z nezadružniki? Ali se morda smejo zadruge bogatiti na račun potrošnikov? Osnovna načela zadružništva se torej protivijo takšnemu delu zadrug, obrtni zakon tudi kaznuje la.cšno delovanje zadrug kot proti zakonito, G. Z. S. pa ne samo noč«' priznati te velike napake svojih članic, temveč gre v tem pogledu še mnogo dalje ter predlaga, de se v finančni zakon vnese aniand-man, da se zadrugam, zadružnim zvezam in njihovim funkcionarjem oproste vse kazni po obrtnem zakonu in po taksnem zakonu. (In dogodila se je celo ta neverjetnost, da je takšen amandman sprejela skupščina! Op. ured.) Že desetletja pred uveljavljanjem obrtnega zakona je bilo zadrugam prepovedano kupčevati tudi z nezadružniki. Prof. Totomi-anc nam je tudi povedal, da je takšno kupčevanje v nasprotju z osnovnimi zadružnimi načeli. In vendar se je upal zahtevati G. Z. S. amnestijo za vse te kršitve. Ali. ni po vsem tem G. Z. S. diskvalificiran, kadar nastopa proti zbornicam, ki nastopajo le proti onemu nezadružnemu in protizakonitemu delu zadrug! Končno navaja odgovor zbornice še dokaz, da G. Z. S. ni prečital niti novega načrta o trgovinskem zakonu niti o novem zadružnem zakonu. S' to konstatacijo, ki naravnost uničujoče razgaljuje delo («. Z. S., zaključujejo beograjske trgovinske zbornice svoj temeljiti obračun z zaščitniki in zagovorniki nezadružnega in protizakonitega postopanja zadrug. Ali si še kdo upa prevzeti žalostno vlogo G. Z. S.? Nove troš Predlog finančnega zakona za 1936/37, ki ga je narodna skupščina že sprejela in se tačas obravnava v senatu, uvaja s § 31 nove skupne banovinsko trošarine, katere se bodo pobirale v vsej državi. Takšne skupne banovinske trošarine so bile prvikrat uvedene z uredbe o banovinskih trošarinah od 29. marca 1935 (»Službeni list dravske banovine« od 10. IV. 1935, 29/199), katera je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« od 1. IV. 1935, in je z istim dnem dobila obvezno moč. Sedaj se naj naloži z določbo § 31. novega finančnega zakona skupna banovinska trošarina na naslednje predmete: kline za britvene aparate; dodatke za kavo; ocetno kislino, ocet od alkohola, vinski ocet; sodo kavstično, amoniačno, kristalno in bikarbono. Cim bo finančni zakon za 1936/37 objavljen, bo imel čl. 5 Uredbe o banovinskih trošarinah še to dodatno določbo: »Finančni organi popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge klin za britvene aparate, dodatka za kavo, ocetne kisline, ocla od alkohola in vina, sode kaystične, amoniačne, kristalne in bikarbona, in se pobere trošarina, odnosno razlika v njeni stopnji.« — Vse to se ima zgoditi na dan, ko dobi novi finančni zakon obvezno moč, to je dne 1. IV. 1936. Finančni organi so že te dni dobili nalog, da popišejo zaloge predmetov, na katere se bo naložila nova skupna banovinska trošarina. Ne vemo, zakaj se ponekod popisujejo zaloge tudi pri konsu-mentih, ki imajo n. pr. sodo v zalogi za lastno uporabo, ko uredba izrecno določa, da se »na dan uveljavitve popišejo vse zaloge pri prodajalcih na drobno in na debelo«, dočim nikjer ni govora o zalogah pri konsumentih. Nadalje jo jasno, da se bo pobrala trošarina samo od onih zalog, ki se bodo na dan 1. IV. t. I. nahajale pri prodajalcih na drobno in na debelo. O kakem naknadnem pobiranju novo uvedenih trošarin od količin, ki bodo pred 1. IV. 1936 prodane, ne more biti govora. Prav 'nobene ovire torej ni, da si ljudje nakupijo pred uveljavljenjem novih trošarin preje navedenega blaga, kolikor ga pač i>o-trebujejo. Popis zalog, ki se je v Ljubljani seveda tudi že promptno izvršil, ni imel nobenega smisla in se bo moral dne 1. aprila zopet obnoviti. Zborovanje trgovcev V naitežiih časih vidi trgovstvo svojo rešitev samo v svoji organizaciji Velika dvorana Godbenega doma v Domžalah je bila v nedeljo 15. t. m. popoldne, ko ije bila letna skupščina Združenja trgovcev kamniškega sreza, zasedena do zadnjega kotička. Dasi so gospodarske prilike zlasti kamniškega okraja tako težke, da je postalo naše trgovstvo že docela apatično, .je bila udeležba na letošnji skupščini združenja takšna, kot še nikdar prej. Ni dvoma, da je prišlo trgovstvo končno do prepričanja, da je v najtežjih prilikah pomoč samo v lastni stanovski organizaciji. Enoten in solidaren nastop trgovstva je zato tudi prvi pogoj za zboljšanje razmer. To prepričanje je odsevalo is> obrazov vseh udeležencev, ki so v strumnih vrstah prihajali na zbor, sledili z vzorno disciplino izvajanjem svojih vodnikov in s soglasnim pritrjevanjem dokazali, da jim zaupajo ju da jim. bodo prav tako solidarno in enotno sledili v vsakem momentu, ko jih bodo pozvali na plan v obrambo stanovskih interesov. Zbor je otvoril ugledni kamniški veletrgovec in dolgoletni predsednik združenja Anton Stergar, ki je uvodoma pozdravil vse navzočne, zlasti predsednika Zbornice TOI Ivana Jelačina in tajnika dr. Ivana Plessa ter zastopnika Zveze trgovskih združenj Frana Škrbca in tajnika ing. Šušteršiča. Za zapisnikarja je imenoval taj- dnevi, ko prestopi prag naših trgovin mnogo več brezposelnih s prošnjo za milodar, ko pa odjemalcev. Znova moramo zahtevati, da se že začno enkrat javna dola za omilje-nje brezposelnosti, zlasti pa se morajo ta dela začeti v Sloveniji, ki je od brezposelnosti posebno težko prizadeta in ki plačuje tudi relativno daleko največ davkov. Naše združenje je budno sledilo vsemu gospodarskemu razvoju v okraju in takoj storilo potrebne korake v zaščito našega stanu in nika združenja Klemenčiča, za|vse£a gos]K>darstva. Ponovno smo overovatelja pa Bogataja iz Kamnika in Osolina iz Domžal. Ing. Šušteršič je pozdravil zbor v imenu predsednika Zveze trgovskih združenj Jos. J. Kavčiča ter želel zboru najboljše uspehe. Nato je g. Stergar podal svojo poročilo o gospodarskem položaju v kamniškem srezu. Iz poročila p Stergarja Včasih — skoraj bi rekli v dobrih starih časi!) — je vsak gospodar delal z veseljem svoj letni obračun, ker je vedel, da mu bo ta potrdil, da je za svoj trud tudi dosegel primeren zaslužek, ki mu daje to, kar potrebuje za dostojno življenje. Danes pa te zavesti ni več in vsi živimo iz dneva v dan, ne da bi vedeli, kaj nam prinese prihodnji dan. Vedno bolj postaja naš gos|)odar davkarija in trgovec bo kmalu samo še izvršilni organ davčne oblasti. Saj pobira vse mogoče davščine in trošarine od prodanega blaga, da že dostikrat res ne ve, ali prodaja stranki blago ali pa samo pobira za davkarijo trošarino, ki je dostikrat tudi višja od vrednosti prodanega blaga. K<*r pa propada gospodarstvo posameznikov, propada tudi gospodarstvo celote. Obubožanje dežele se veča in naša lepa Slovenija bo kmalu dežela beračev. Leta in leta se nam je obljubo-valo, da se bodo razmere zboljšale. Toda »vremena Kranjcem se niso zjasnila«, mesto tega pa so prišli vedno novi udarci proti slovenskemu gospodarstvu. Dobili smo celo vrsto novih davkov in celo vrsto novih taks in trošarin. Pod temi bremeni so se morale začeti tudi krčiti vrste trgovcev in obrtnikov ter sploh pridobitnikov. — In res je njih število vedno manjše in samo v kamniškem okraju je bilo preteklo leto odjavljenih 69 trgovskih obratov ali 15 % vseh obratov. Ni pa zadela kriza le obrate določene vrste, temveč vse panoge našega gospodarstva so danes v obupni stiski. Predvsem pa naša lesna trgovina. Samo od lani je padel njen izvoz za 30%. Sankcije so nato izvoz sploh ustavile. Vrhu tega pa trpi izvozna trgovina fse zaradi klirinških določil ter raznih deviznih omejitev. V prav tako težkem zastoju je stavbna stroka. Zamrznjeni denar v denarnih zavodih je onemogočil vsako stavbeno gibanje. Ljudje hranilne knjižice, a ne morejo priti do denarja, da bi zidali. Zaradi stiske kmetovalca je posebno težko prizadeta mauufaktur-na stroka. Kmet nima denarja za nakup obleke in če jo kupi, potem more nakupiti le najcenejšo obleko. Kupčija v manufakturni stroki je zaradi tega padla za 40 do 50%. Ker pa nima kmetovalec denarja, propada tudi saino kmetijstvo, kar najbolj jasno dokazuje vedno manjša uporaba umetnih gnojil škem okraju še 26 vagonov umetnih gnojil, leta 1935 samo še 6. Leta 1928 se je prodalo 2400 kg očiščene detelje, leta 1935 samo še 700. Leta 1928 se je prodalo še 1800 kg očiščene lucerne, leta 1935 samo še 500 kg. K vsem tem nadlogam pa pride še davčni vijak, ki postaja od dneva do dneva vedno hujši, poleg tega pa dobivamo še vedno nove davščine. Če se ne bo to privijanje davčnega vijaka takoj ustavilo, potem bo najmanj polovica vseh trgovcev morala odpovedati svoje obrate. In zopet se bo pomnožilo število brezposelnih, ki jih je že danes tako silno mnogo. To zlasti občutimo trgovci, saj niso redki tudi intervenirali pri želez, upra vi in s tem pripomogli, da so se vsaj nekateri nedostatki odpravili. Glede notranjega poslovanja združenja je omenil predsednik Stergar, da je združenje priredilo v preteklem letu več sestankov ter dalo vsem članov potrebna navodila glede davčne napovedi in v drugih davčnih zadevah. Ponovno se ije združenje zavzelo za gradnjo ceste skozi Podvolovljek na Luče, a so bile vse njegove intervencije zaman. Po 15 letih smo s to cesto tam, kjer smo bili! Meroizkusni urad smo imeli v Kamniku že nad 30 let in Združenje je tudi prispevalo za ureditev njegovih prostorov, pred 4 leti pa so nam ta urad demontirali in ga odpeljali nekam v južne kraje. Vse zahteve, da bi znova dobili ta urad, so bile zaman. Ob koncu svojega z velikim odobravanjem sprejetega poročila je predsednik Stergar naglasil, da se razmere ne bodo zboljšale in da ne bo zavladalo zadovoljstvo, dokler ne bodo Slovenci, Srbi in Hrvati v državi popolnoma enakopravni, dokler ne bodo imeli vsi enake pravice in enake dolžnosti. Zlasti pa se mora ta enakopravnost pokazati pri davkih! Lani smo sicer dosegli, da imenujejo združenja svoje zastopnike v davčne odbore, toda žal je bilo obenem tudi znižano število zastopnikov davkoplačevalcev. Mesto treh, imajo ti sedaj samo 2 zastopnika. Na predlog združenja sta bila imenovana kot člana davčnega odbora Miloš Kramar iz Kamnika in Josip Senica iz Domžal, za njuna namestnika pa Ivan Petek iz Kamnika in Jakob Menart iz Domžal. Združenje je sodelovalo tudi pri razstavi, ki jo je priredilo Obrtno društvo v Kamniku v okviru kamniškega tedna. Trgovskih obratov je bilo prijavljenih lani 33, odjavljenih pa 69, da je njih število padlo za 36. Število učencev se je znižalo od 21 na 17, število pomočnikov pa se je zvišalo za 9. Združenje je koncem leta štelo 384 članov, 32 pomočnikov in 38 učencev in učenk. S pomočijo zbornice in občine Kamnik je Združenje vzdrževalo trgovsko nadaljevalno šolo, na kateri sta poučevala šolski upravitelj Cenčič in učitelj Golob, verouk pa kamniški kaplan Ivan Caserman. Za strokovni nadaljevalni šoli v Domžalah in Mengšu je dalo Zdru ženje vsaki po 500 Din. Svoje poročilo je zaključil tajnik z željo, da bi se vršila prihodnja skupščina združenja v bolj razveseljivih gospodarskih razmerah. Tajnik g. Klemenčič je podal nato poročilo o računskem zaključ ku za poslovno leto 1935, ki izkazuje na izdatkih Din 28.087’—, na dohodkih s saldom prejšnjega Predsednik Politične vesli Na seji Sveta Zveze narodov je kot prvi govoril Eden, ki je uvodoma dejal, da je kršitev pogodb s strani Nemčije jasna. Svet Z. N. mora sedaj to kršitev sporočiti drugim članicam. Gre pa predvsem za to, da se zopet obnovi zaupanje, ki je sedaj porušeno. Zato je nujno, da Nemčija stori v Porenju to, kar more obnoviti zaupanje. Za Edenom je govoril Grandi, ki je uvodoma poudaril, da je jasno, da je Nemčija pogodbe kršila in da bo zato Italija izpolnila vse svoje obveznosti. Vendar pa mora opozoriti, da je Italija zaradi sankcij v izrednem položaju in zato ne more storiti tega, kar morejo storiti države, ki izvajajo proti njej sankcije. Zaupanje v Evropi pa je bilo omajano že pred meseci. V nadaljnji debati se je poljski zunanji minister Beck izjavil za pogajanja z Nemčijo, vendar pa poudaril, da se morajo mednarodne pogodbe spoštovati. V imenu Male antante je izjavil Titulescu, da Mala antanta podpira franco-sko-belgijsko resolucijo. Podobno se je izjavil tudi portugalski delegat. Na seji Sveta Zveze narodov je posebno ostro nastopil proti Nemčiji Litvinov. Med drugim je dejal, da brutalna prekinitev mednarodnih pogodb in žvenketanje s sabljo ne dasta nobeni državi pravice, da bi diktirala svoje pogoje drugim evropskim državam. Rusija bo sprejela vse obveze, ki bi jih predlagala Zveza narodov. Nemško stališče je zagovarjal veleposlanik Ribbentrop. Franco-sko-ruski pakt da je ustvaril zvezo dveh držav, ki imata s kolonijami skupno 275 milijonov prebivalcev. Vsaka teh držav je poleg OUIVIUHI MI | ’ ---------------- . v. 7 v! leta na Din ‘>9 47771 torei pre- teSa sama zase največja vojaška leta pa Din u, torej pic I sila Pakt obeh držav pa je naper- Po poročilu predsednika Stergarja se je oglasil k besedi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki se je zahvalil za pozdrave in tolmačil želje zbornice za uspešno delo skupščine. Uvodoma je g. Jelačin omenil, da želi v tekočem letu prisostvovati vsem skupščinam združenj, da se na ta način podrobneje seznani z gospodarskimi prilikami v vsakem srezu, da vidi kje in kako bi se dalo pomagati in da bodri k solidarnosti in enotnosti. Slika, ki si jo ije doslej napravil, je žalostna. Poleg splošne krize, I>od katero trpijo vsi, so nas v zadnjih mesecih še prav posebno prizadele gospodarske sankcije, ki so popolnoma paralizirale naš lesni izvoz in s tem v zvezi prizadele največjo škodo vsemu go-sj>odarstvu dravske banovine. Slika postaja vedno l>olj obupna in strah nas navdaja, ko mislimo na bodočnost. Pri vsem tem nas tare še težka denarna kriza. Kurziranje denarja je ustavljeno. Naše hranilnice in posojilnice, ki so oplajale naše gospodarstvo, počivajo zamrznjene, vsa gradbena delavnost je zato spodvezana in ni upanja na skorajšnje izboljšanje. Za široke množice našega prebivalstva se ni napravilo ničesar, dasi je naš narod tako skromen in ponižen, da bi se ga moglo zadovoljiti z malenkostmi. Primeri v Prevaljah, kjer se bodo te dni na dražbi za malenkostno vsoto prodajale milijonske vrednosti, kaže najbolj obupno sliko sedanjega položaja. Nato govori predsednik Jelačin o davčni obremenitvi, ki bi se morala prilagoditi plačilni zmožnosti posameznikov. Previsoke javne da-I.eta 1928 se je porabilo v kamni- 'jalve silijo trgovce k odlaganju obrtnih listov. S tem se širi šuš-inarjenje in nezadovoljstvo množic. Svoja izvajanja je predsednik Jelačin zaključil s pozivom, naj bi se trgovstvo tesneje oklenilo svojih organizacij, kjer najde oporo in pobudo. Pa tudi organizacije same morajo tesno sodelovati z Zvezo trgovskih združenj, kajti čim več nas je, tem močnejši smo in tem uspešneje moremo uveljaviti svoje pravice. Prav ta okolnost nas je tudi silila, da smo se borili za neokrnjenost naše zbornice in s tem preprečili izigravanje interesov enega stanu proti interesom drugega. Končno je predsednik g. Jelačin zagotovil združenju, da mu bo stala zbornica zvesto ob strani in da bo storila vse, kar bo v korist našega ljudstva. (Burno odobravanje.) Predsednik Stergar se je zahvalil g. Jelačinu za poročilo in bodrilne besede in podčrtal pri tem zahvalnost vsega trgovstva za požrtvovalno borbo, ki jo je vodil g. Jelačin v lanskem letu proti pretirani davčni praksi. V zvezi s tem se je g. Stergar zahvalil tudi tovarišem gg. Kramarju, Menartu in Senici, ki so kot člani davčnih odborov žrtvovali mnogo truda in časa za interese članstva. Tajnik g. Josip Klemenčič je nato podal svoje tajniško poročilo, iz katerega posnemamo: V svrho uspešnejše borbe proti krošnjarstvu je uprava nastavila svojega lastnega kontrolnega organa, ki je svojo službo tudi dobro opravljal, saj je prijavil upravi nič manj ko 178 ovadb proti neupravičenemu prodajanju in krošnjarstvu. Zal pa je morala uprava zbog pomanjkanja sredstev svojega kontrolnega organa odpustiti. bitka Din 139071. Clan nadzornega odbora g. Menart poroča, da je nadzorni odbor pregledal denarno poslovanje združenja ter našel vse v najlepšem redu. Na njegov predlog je bila izglasovana razrešnica celotnemu odboru Pred poročilom o proračunu je bila še debata glede obvezne na-ročbe na »Trgovski list«. Predsednik Jelačin je govoril o pomenu in potrebi lista. V debato so posegli gg.: Stergar, Kramar, Lah in dr. Občni zbor je sklenil, da naroči združenje obvezno sobotno izdajo lista in da izterja naročnino obenem s članarino združenja za vse člane, ki plačajo najmanj 200 Din pridobnine, Nato se je vršila po poročilu predsednika Stergarja debata glede članstva v Zvezi. -V debato so ponovno posegli gg. Ivan Jelačin, inž. Šušteršič, Kramar, Tomc, Engelman in Stergar ter je bil sprejet sklep, da ostane združenje še nadalje v članstvu Zveze. V zvezi s tem sklepom je podal tajnik Zveze trgovskih združenj inž. Šušteršič obširno poročilo o delovanju Zveze. Zveza je sodelovala pri reševanju vseh perečih vprašanj, ki zadevajo naš obrt in trgovino ter se je na vseh poljih borila za zboljšanje eksistenčnih možnosti narodnega trgovstva. Zavzemala se je tudi za rešitev prometnih zvez, predvsem z morjem in za dosego ustrezajočih železniških tarif za blago. Sodelovala je tudi pri novelizaciji zakona o obrtih ter se zavzemala, da se izvede socialno zavarovanje trgovstva. Tajnik združenja Klemenčič ije poročal nato o proračunu za leto 1936, ki izkazuje na izdatkih Din 34.91160, na dohodkih pa Din 7000’—, torej primanjkljaj Din 27.91T60, ki se bo kril s člansko doklado. Proračun je bil soglasno sprejet. Ker se tudi pri zadnji točki dnevnega reda, t. j. pri slučajnosti, ni nikdo oglasil k besedi, je predsednik Stergar zaključil zborova nje z zahvalo vsem navzočnim. Velika švicarska tvornica tiskarskih strojev išče za kraljevino Jugoslavijo zastopnika, ki je uveden v grafičn1 stroki. Interesenti naj se z navedbo referenc obrn(\;o na Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva ulica 30/1. jen edino proti Nemčiji. Češkoslovaška, Francija in Rusija bi mogle po tem paktu enostransko določiti napadalca in začeti vojno proti Nemčiji. Zato je pomenil ta pakt kršitev locarnske pogodbe. Spor o paktu pa se ne more predložiti haaškemu razsodišču, ker je to predvsem politično vprašanje, ki ga haaško razsodišče ne bi moglo popolnoma razčistiti. Hitlerjevi mirovni predlogi so ena celota z obnovo nemške suverenosti. Državnik. ki mu je na srcu blagor Evrope, zato ne more odkloniti Hitlerjevih predlogov. Po Ršbbentropovem govoru se je glasovalo o francosko-belgijski resoluciji, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Zastopnik države Chile se je vzdržal glasovanja, ker ni njegova država podpisala niti versajske pogodbe niti locarnskega sporazuma. Zastopnik Ekvadorja ni bil na seji navzoč. Najprej je glasoval delegat Argentine, nato delegati Danske. Poljske, Portugalske, Romunije in Turčije; nato so glasovali delegati locarnskih signatarnih držav. Njih glasovi pa se niso šteli. Vsi so glasovali z »oui« (da), Eden in predsednik Sveta avstralski delegat Bruce z »jes«, nemški delegat Ribbentrop pa je skoraj jezno zaklical »Nein!« Ko je predsednik ugotovil, da je Svet soglasno sprejel francosko-belgijsko resolucijo, je vstal Ribbentrop ter protestiral proti resoluciji, ker da ni Nemčija kršila locarnskega sporazuma. Globoko je prepričan, da ta resolucija ne bo vzdržala pred sodbo zgodovine. S sprejemom resolucije je bilo samo konstatirano, da je Nemčija kršila svoje mednarodne obveznosti sedaj pa je treba izvesti še to, da se najde podlaga za zagotovitev mednarodnega miru. Po sporazumu, doseženem med locamski-mi silami, bi se sedaj predložil francosko-ruski pakt haaškemu razsodišču v izjavo, izvedla bi se demilitarizacija pasa ob Renu in začela bi se pogajanja na podlagi Hitlerjevih predlogov. Nemci pa so že označili ta sporazum kot gro-tesken Predlog za sklicanje nove mirovne konference, ki naj bi obravnavala tudi vprašanje kolonij, toda le z ozirom na razdelitev surovin, bo baje predlagala angleška vlada. Nemiri v Španiji postajajo vedno večji in požigajo komunisti še naprej cerkve, samostane in hiše katoliških organizacij. V mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med levičarji ter desničarji, a tudi med policijo in demonstranti. Padlo je več smrtnih žrtev. Nemiri so zavzeli že tako resen značaj, da so se sestali ministrski predsednik Azana m notranji minister Salvador z voditeljem katoliške stranke Gil Roblesom Tudi predsednik republike Zamorra zahteva, da se napravi nemirom konec. V Rimu so se začela v soboto pogajanja držav rimskega sporazuma. Veliko zborovanje lesnega trgovstva Dim 22. t. m. ob 1030 uri bo v Celju v Unionski dvorani občni zbor lesnega odseka, na katerega so povabljeni vsi lesni trgovci in vsa trgovska združenja z lesuimi odseki. Ta občni zbor bo po formalnih poročilih in razpravah važen zlasti zaradi razprav o položaju lesnega gospodarstva Dravske banovine z ozirom mi kreditno stanje, težkoč.e, ureditve izvoza in z ozirom na bližnje odredbe glede kontrole uvoza. Kazen tega bo obširna razprava o vseh težkočah, ki danes tarejo našo lesno trgovino in industrijo. Občni zbor bo manifestacija lesnega trgovstva in bo razpravljal o vseh nedostatkih in nerazumevanjih naših teženj na odločujočih mestih. Občni zbor bo razpravljal tudi o tem, v koliko so bile uvaževane resolucije, sprejete na zborovanju lesnega gospodarstva 26. januarja t.l. v Trgovskem domu v Ljubljani. Občni zbor bo pokazal soli-darnost naše strokovne organizacije in zavednost njeuega članstva. Na občni zbor je povabljen tudi predsednik Centralnega odbora dr. Milan Uimansky in drugi zastopniki lesnih korporacij. Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah ima 13. redno glavno skupščino v torek dne 31. marca 1936., v dvorani »Narodnega doma s I. nadstropje, v Celju. Pričetek ob 8. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. Volitev dveh overovateljev zapisnika; It. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine; 4. Tajniško poročilo in računski zaključek; 5. Poročilo nadzornega odbora; G. Proračun za leto 1930; 7. Konstituiranje strokovnih odsekov; 8. Samostojni predlogi uprave in članov; 9. Slučajnosti. Če ne pride na skupščino ob določenem času zadostno število članov, sme skupščina eno uro kasneje razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, ne glede na število prisotnih članov. Samostojne predloge je prijaviti vsaj tri dni pred zborovanjem. Udeležba na zborovanje jo za vse člane obvezna. Kdor se zborovati ja ne bi mogel udeležiti, mora to sporočiti upravi pismeno, sicer ima uprava pravico, da se posluži odločb za disciplinarne prestopke po § 368 ob. z. in § 8 pravil. Podpredsednik: Tajnik: Ludvik Košir 1. r. A. Veble 1. r. lOletnica pevskega zbora Slovenskega trgovskega društva v Mariboru Pred desetimi leti je bil ustanovljen v Mariboru v okviru Slovenskega trgovskega društva pevski zbor z namenom, da se pritegnejo v krog trgovcev tudi trgovski pomočniki. S slovensko pesmijo se jo začela gojiti med trgovskim naraščajem družabnost in narodna zavednost. Pose biro pozornost je posvečal zbor narodni pesmi. Javno pa dosedaj zbor ni nastopal nikjer, razen na družabnih prireditvah in izletih, ki jih ije prirejalo Slovensko trgovsko društvo. edaj, ko proslavlja lOletnico svojega obstoja, se je odločil k javnemu samostojnem« nastopa, ki bo v soboto 21. t. m. ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma. I*o koncertu bo prosta zabava. S svojim nastopom se bo zbor poklonil spominu v Mariboru delujočih slovenskih skladateljev. Spored obsega v glavnem narodne pesmi in skladbe A. IVI. Slomška, P. Stegnarja, p. Hudovernika, H. Vogriča, V. Parme, O. Deva. Zgodila se je ta nezaslišanost, da je bil od skupščine sprejet v finančni zakon amandmau, s katerim se oproščajo vse kazni zadrug, zadružnih zvez in njih funkcionarjev zaradi kršitve obrtnega in taksnega zakona. Kaj je bi! vzrok, da je bil ta nemogoč amandmau sprejet, ne moremo na tem mestu niti povedati. Vendar pa še ni izrečena zadnja beseda, ker mora ta amandmau sprejeti še senat. Čeprav praktično ni dosti verjetno, da bi senat ta amand-man zavrgel, pa čeprav bi bi! senat naravnost v to poklican, vendar je še teoretična možnost, da se tako demoralizujoč amandman zavrže. Zato je prav, če združenja znova opozore odločujoče kroge na ta nemogoči amandman in da jih opomnijo na pogubne in neizogibne posledice, ki morajo nastati, kadar javnost vidi, da se npoštevajo zahteve onih, ki kršijo zakon, ne upoštevajo pa zahteve onih. ki zvesto izpolnjujejo vse določbe zakona, zlasti pa svojo davkoplačevalsko dolžnost. Na konferenci članov trgovskega združenja v Kočevju dne 10. marca 1936 je bila sprejeta soglasna resolucija,, da se vse pripombe in vsi predlogi trgovinskih zbornic glede predloga zakona o gospodarskih zadrugah usvoje in prav tako tudi resolucije vrhovnega foruma trgovcev — Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj. Samo z izvedbo teh resolucij se more naša propadajoča trgovina vsaj v bodoče obvarovati pred največjo nesrečo, ki jo ob poslednjem času strašno občuti od protipravne trgovine zadrug. Na članskem sestanku Združenja trgovcev za srez Dolnja Lendava v Dolnji Lendavi dne 26. februarja 1936 je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Trgovci sreza Dolnja Lendava zahtevamo; 1. da se zadruge smatrajo kot določena oblika trgovinskih združenj in zato naj se določbe o zadrugah vnesejo v trgovinski zakon. 2. Iz tega razloga morajo spadati zadruge tudi pod vse določbe obrtnega zakona. 3. Saiuo naziv zadruge ali že sama takšna oblika trgovinskega združenja še ne more opravičevati kakšnih fiskalnih ali drugih olajšav, kakor tudi ne dobiva delniška družba ali združenje, ustanovljeno po zakonu o zborovanjih in združenjih, že samo s tem pravice do kakšnih ugodnosti. Šele zaradi svojega namena in s svojim pravilnim delom morajo vse družbe in združenja zaslužiti posebne ugodnosti in prav tako mora biti tudi z zadrugami. 4. Ugodnosti naj se dajejo samo onim zadrugam, ki samo in izključno služijo splošnim inter-: osom. Torej le zadrugam, ki pospešujejo našo agrarno proizvodnjo in higienske pogoje življenja naših širokih množic. Temu cilju morejo v prvi vrsti služiti zadruge zemljoradnikov, ki imajo značaj produktivnih zadrug ali ki služijo kmetovalcem za skupno nabavo orodja, strojev, semen in drugih v kmetijstvu potrebnih predmetov, nadalje lire. ditue zadruge za organizacijo varčevanja ter zdravstvene zadruge. Pri vseh teh zadrugah pa naj Tem sledijo tudi pesmi modernih slovenskih skladateljev Adamiča, Pgvčiča, Vilharja. Profesor Trgovske akademije in znani slovenski skladatelj Vasilij Mirk je odstopil zboru za ta koncert svojo najnovejšo skladbo >Tožba in sodba«, Pa tudi če bi bil ta apel v zadnji uri preslišan, izjavljamo kar v naj) rej, da se borba trgovstva proti temu nezaslišanemu favoriziranju zadrug ne bo nehala, temveč se nadaljevala tako dolgo, dokler ne ho pravica zmagala. 2e celo pa ne more trgovstvo molčati, kadar se nagrajajo z ugodnost mi celo zndrtige, ki očitno kršijo zadružna načela in zakonska določila. Ves pravni l^d v državi se mora zrušiti, če bi takšne razmere obveljale. Zato tudi pozivamo vsa združenja, da vztrajno nadaljujejo borbo proti tem krivičnim privilegijem zadrug in da se v celoti pridružijo onim združenjem, ki so že odposlala resolucije proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konzumov. Več ko polovica združenj je to že storila, naj store to tudi še vsa ostala združenja. Za danes objavljamo še ta dva protesta proti krivičnim in za državo škodljivim privilegijem: Jugoslavije je poskušal doseči, da se v finančnem zakonu za 1.1936/37 vnesejo posebne odredbe, s katerimi bi se zadruge in njih zveze oprostile raznih davčnih in taksnih dodatkov, pa tudi izdaje računov tar. post. 34 zakona o taksah. Poleg tega pa baje ta zveza zahteva, da se zadruge, njih zveze Lri njih funkcionarji osvobode vseh kazni radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih. Proti tem zahtevam odločno protestiramo in zahtevamo, da se vse te zahteve odklonijo, ali pa da se iste olajšave dajo ludi vsem trgovcem. se izvede čim bolj učinkovito nadzorstvo nad njihovim poslovanjem, izdajo naj se določila, ki bodo v celoti ugotovila odgovornost zadružnih funkcionarjev in onemogočila morebitno izigravanje veljavnih predpisov. Nikakor pa naj se ne dajo kakšne ugodnosti konzumnim in nabavljalnim zadrugum, ker se njihovo delo po dosedanjih izkušnjah zaradi nemožnosti kontrole v večini primerov ni gibalo v okviru veljavnih predpisov ter so s tem te zadruge s svojimi nesolidnimi in nelojalnimi metodami zadal© zlasti malemu trgovstvu ogromno škodo. Fiskalne in druge ugodnosti se1 naj dovoljujejo torej samo onim zadrugam, pri katerih se iz seznama njih članstva in iz njihovega poslovanja moro ugotoviti, da služijo samo preje navedenim ciljem, t. j. pospeševanju kmetijstva, živinoreje, zdravstvenih razmer našega naroda. Poleg teh načelnih izprememb glede zadružnega zakona, zahteva združenje še uzakonitev naslednjih določb: a) Kreditne zadruge morajo spadati pod kompetenco trgovinskega ministrstva. Analogno tej pripombi morajo veljati za ustanavljanje kreditnih zadrug isti predpisi, ki se uporabljajo po obrtnem zakonu za vse druge denarne zavode. Obrestna mera za hranilne vloge mora biti pri kreditnih zadrugah najmanj 1 odstotek nižja, kakor pa je najnižja obrestna mera pri zasebnih denarnih zavodih. Sprejemanje hranilnih vlog je treba omejiti na ob- prirejeno po šaljivi narodni pesmi iz Zagorja. Tako nam bo nudil spored zanimivo sliko razvoja naše pesmi. Priporočamo mariborskemu občinstvu, da poseli koncert v čim večjem Številu ter izrazi s feni priznanje vrlemu pevskemu zboru. činske ali okrajne zadruge, da imajo kreditne zadruge večji teritorialni obseg poslovanja, ki bi dajat potrebno jamstvo za pravilno vodstvo poslov. b) Analogno prejšnji točki morajo poslovodje vseh zadrug zadostiti vsem zahtevam obrtnega zakona, ki jih zahteva obrtni zakon za samostojno vodstvo poslov. Takoj |K> zboru Kamniškega združenja trgovcev v Domžalah jo bilo v Domžalah veliko gospodarsko zborovanje, na katerem je poročal predsednik lesne sekcije SkVbee. Po njegovem referatu, ki je bil sprejet z na j večji m odobravanjem, je bila izglasovana la resolucija: Zbor gospodarskih krogov vseh stanov, zbran na gospodarskem zborovanj« v Domžalah dne 15. marca 1936 ugotavlja, da spravlja 6 let trajajoče neprestano nazadovanje vsega uašega gospodarstva vse naše ljudstvo v vedno večjo stisko in bedo, da pomanjkanje denarja in ostalih brezgotovinskih plačilnih sredstev vedno bolj razkraja naše gospodarstvo, da radi padca cen strahovito narašča prezadolženjc, da radi pomanjkanja denarja vedno bolj naraščajo eksekucije in da na javnih dražbah propada iino-vina dolžnikov, ker se prodaja za vsako, pa tudi slepo .ceno, pri čemer izgubljajo tudi upniki svoje terjatve v korist — špekulantov z gotovino. Ta konjunktura za špekulante |)omenja za dolžnike — oddajo premoženja, vse to radi tega, ker nismo znali pravočasno urediti najvažnejšega povojnega gospodarskega problema, to je ureditve dolgov in razdulžitve ljudstva. Izredne razmere vpijejo po izrednih' zakonih, posebno v naši Sloveniji, ki je najtežje prizadeta tako radi nizkih cen živine kakor še posebej radi sankcij pri izvozu lesa — drugega pa sploh nimamo na prodaj r— radi česar naslavljamo v imenu vseh prizadetih na kr. vlado to vljudno in nujno prošnjo, 1. da takoj ustavi vse javne dražbe in eksekucije, ki se vedno bolj množe, dokler ne izvede splošnega razdolženja ljudstva; 2. da trzavrirani denar, ki ga privabljajo dobičkanosne dražbe iz skrivališč, poišče na bolj kulturen načiu kot so dražbe ter odredi žigosanje novčanic ter odvzem odvišne gotovine špekulantom z gotovino — v korist sklada za javna dela; 3. da kr. vlada po Binesečnem študiju končno vendarle pristopi k dejanskemu reševanju problema dolgov, ki ni samo naš problem, temveč predstavlja svetoven povojni pojav, ki so ga morale reševati vse države in so ga tudi rešile, kakor je bilo za njihove razmere najbolj prikladno in v korist vsega ljudstva, pri čemer prosimo: a) da reducira dolgove na pravično višino, b) da jih odkupi z novim državnim denarjem kot posojilo narodnemu gospodarstvu ter s tem popravi škodo, ki jo je prizadejala kruta deflacija in vrne gospodarstvu odvzeti denar, c) V svrho potrebne depolitizacije zadrug in krepitve dejanske kontrole je potrebno, da je vsaka zadruga istočasno, ko je ustanovljena, tudi zaregistrirana pri pristojni rev izijski zvezi in da more revidirati zadrugo samo za njeno področje pristojna revizi jska zveza. 6. Kar se tiče ugodnosti oziroma olajšav, ki jih poskuša Glavni zadružni savez doseči s tem. da bi se zadruge in njih Zveze oprostile raznih davčnih in taksnih dodatkov. pa tudi izdajanja računov po T. št. 34 zakona o taksah, in še da bi se naj Zveze oziroma njrh funkcionarji osvobodili tudi vseh kazni radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih itd., pa odločno zahtevamo, ali da se vsi' take zahteve Zadružnega Kaveza odklonijo, ali pa da se iste olajšave dajo tudi vsem trgovcem. c) da s tem omogoči izplačilo zamrznjenih vlog ter obnovo vsega gospodarstva, ki brez potrebnega denarja ne more napredovati, temveč vedno bolj propada, d) da s tem omogoči zaposlitev vseh, ki so potrebui dela in kr uha ter večji konzum poljedelskih pridelkov in s tem popravo prenizkih cen, nakar bo zopet porasla kupna moč našega kmečkega prebivalstva; 4. da spremeni zakon o Narodni banki tako, da Narodna banka ne bo več pridobitno podjetje, ki dela ogromne dobičke z državnim denarjem, temveč da bo to državni urad, ki dela brez dobička in z zmerno režijo; 5. da spremeni zakon o narodnem denarju ter pri tej priliki ugotovi, koliko množino novčanic neobhodno potrebuje naše gospodarstvo kot plačilno sredstvo ter da onemogoči vsako eksperimentiranje z deflacijo in odtegovanjem denarja gospodarstvu ter uzakoni stalnost kupne moči denarja v notranjosti države; 6. da vpliva na Narodno banko, da takoj pusti v promet ves kontingent novčanic po najnižji obrestni meri in da zniža obrestno mero tudi .za vsa tekoča posojila ter pri tej priliki zniža obrestno mero za vse dolžnike na najnižjo stopnjo, pri kateri bo plačevanje obresti in kapitala omogočeno; 7. da vpliva na Narodno banko, naj pri izvozu, ki je življenjska potreba naše države, h e išče ni-kakega dobička ter izplačuje do-broimetja našim izvoznikom po dnevnem tečaju; 8. da čim prej skliče Gospodarski svet ali pa ta zakon spremeni tako, da ji bo sklicanje čimpreje omogočeno. Zl>or pozdravlja samopomoč kmečkega ljudstva za dvig cen živini in ostalim kmečkim pridelkom. Zbor, naproša kr. vlado, da predložene upravičene zahteve in prošnje osvoji in oživotvori. »Službeni lista kr. banske uprave dravske banovine 7. dne 18. marca objavlja: Uredbo o ustanovitvi občine Go-rnilsko iz krajev Gomilsko, Trnovo in Zakl občine Braslovče ter kraja Grajska vas iz občine Tabor — Uredbo o izločitvi kraja Imeno iz občine Sedlarjevo in njegovi priključitvi k občini Podčetrtek — Uredbo z zakonsko močjo o izpre-membah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici — Iz-premembo pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta — Dopolnitve in izpremembo pravilnika za uporabo motornih vozil pri sre-skih cestnih odborih — Razglas o odkupnini za samoupravne ceste in razglasa o volitvah obč. odborov v občinah Homec in Sv. Jurij ob ŠčavnicL Proti privilegiiem zadrug Nova protesta združeni Protest Združenia Glavni zadružni savez kraljevine Protest Združenia v Do L Lendavi Zahteve domžalskega shoda Velika pomladanska modna revija Obrtniškega društva Pripravljalna dela so končana in glavna skušnja v petek zvečer je že dokazala, da je letošnja pomladanska modna revija naravnost odlično organizirana in da bo pokazala toliko in tako lepih novosti, da bodo tudi najbolj razvajeni obiskovalci zadovoljni. Predvsem treba omeniti, da razstavlja letos znatno večje število razstavljalcev ko lansko leto. Do-čim je pokazalo lani samo 8 damskih modnih salonov svoje nove kreacije, jih razkazuje letos 14. — Prav tako se je povečalo tudi število drugih razstavljalfcev. Pa ne samo številčno kaže revija napredek, temveč tudi glede raznovrstnosti. Vidi se, da napreduje naš modni obrt v vseh panogah. Ni pa tudi treba posebej naglašati, da odlikuje vse predvajane izdelke prefinjen okus. Modno revijo priredi prireditveni odsek Obrtniškega društva pod vodstvom g. Adalberta Pučnika. Pokroviteljstvo nad revijo pa je prevzel mestni župan dr. Adle-šič. Na reviji sodeluje 14 damskih salonov, 6 moških, 6 modistinj, 5 čevljarjev, 2 izdelovalki steznikov, 1 krznar in 1 torbičar. Spomladanska modna revija pa ne bo samo mnogo nudila, temveč tudi v nad vse prijetni obliki. O tem pa več prihodnjič, ker vsega se ne sme povedati nakrat. Obleka napravi človeka, pravi star pregovor in njegovo resničnost jo že spoznal vsak. Kljub temu pa nekateri pozabljajo, da so dobro oblečeni samo tisti, ki nosijo obleko, narejeno po meri, ne pa obleko, ki je narejena v seriji v bogzna kateri tvorniei. Vsi, ki Imdo na spomladanski modni reviji občudovali, kako lepo se prilegajo manekenom po vrsti vse obleke, naj pomislijo, da morejo tudi oni nositi tako lepo prilegajoče se obleke, če naroče svoje obleke pri krojaču ali pa pri šivilji, mesto da kupujejo v serijah izgotovljene fabrične obleke. Pa še nekaj, kar je vredno opombe! Vsem je v korist, če so naši obrtniki dobro zaposleni, ker ves njihov zaslužek ostane doma in donaša našim ljudem nov zaslužek. Tudi iz tega vzroka dela pametno samo tisti, ki kupuje domače, solidno izgotovljeno ter okusno napravljeno blago naših domačih obrtnikov. Velika spomladanska modna revija se začne v soboto zvečer v dvorani Kazine ter bo brez dvoma pogovor dneva ves prihodnji teden. Oglejte si tudi zato modno revijo, da boste mogli i Vi povedati v krogu prijateljev svoje mnenje! določbe, ki so bile objavljene v »Komercijalni službi« štev. 16/2-1936. Glavna vsebina novih določb je: 1. Cene nedeljskih povratnih kart ne bodo znašale polovično vozno ceno od normalnih voznih cen, marveč so določene s posebno, v potniško tarifo uvrščeno tablico (I-a). 2. Odpravi se uporaba navadnih kart, žigosanih na prednji strani s postajnim žigom. Namesto teh se bodo uporabljale posebne kartonske nedeljske povratne karte. 3. Kadar ni povratno potovanje dokončano v ponedeljek do 12. ure, plača potnik od postaje, do katere se je ob 12. uri pripeljal, pa do prvotne vstopne postaje normalno vozno ceno, ne pa kakor je bilo prej, razliko med normalno in znižano vozno ceno. 4. Posebej opozarjamo, da je Generalna direkcija z odlokom G. d. br. 21.316/36 z dne 6. III. 1936 odredila naslednje: Potnik z nedeljsko povratno karto se more začeti vračati s postaje, ki je bližja ali bolj oddaljena od prvotne vstopne postaje, in sicer po isti ali po drugi progi. Ce je povratni pot enak ali krajši nego odhodni pot, se potnik vrača brezplačno, če pa je povratni pot daljši nego odhodni pot, plača potnik razliko med normalnima voznima cenama za progo, po kateri se vrača, ih progo, za katero se glasi njegova nedeljska povratna karta. Reklama v olimp Kai se ml lahko od nie naučimo (Nadaljevanje.) Reklamni strokovnjak za Francijo navaja po podatkih za leto 1930., da so znašali tujski izdatki v tej državi 8 milijard in pol frankov, kljub temu, da ima leta 1919. ustanovljena Office National du Tou-risine na razpolago le kakih 7 milijonov frankov na leto v reklamne svrhe, dočim baje izda v isti namen Nemčija letno okroglo 40 milijonov mark. Kot reklamni specialist za Francijo priporoča, da se propaganda prilagodi okusu in potrebam francoskega ljudstva; pozabiti se ne sme pri sestavljanju besedil na šege in navade Francozov, prav tako ne na politična prepričanja, ki dihajo iz posameznih časopisov. Povprečen Francoz živi v prepričanju, da mu lastna dežela nudi dovolj možnosti za potovanja; znana je tudi ljubezen Francozov do domovine. Na te posebnosti, ki bi jih bilo poudariti, naj bi se nanizalo vabljenje. Važno vlogo igra v francoski družini žena, ki največkrat odločuje, kam bo družina potovala na oddih. Zato naj bi se ne pozabilo oglaševati v ženskih listih, dalje v strokovnih časopisih za potovanja in turistiko, v strokovnem časopisju avtomobilistov ter slednjič v medicinskih listih, ki jih je v Franciji zelo veliko. Navede še nekaj oglasov, ki imajo poseben stil v sliki in besedi, ki pa iz njih diha francoski duh. Ker je tudi na Francoskem več listov, ki pišejo proti Nemcem, naj bi se oglasi v njih ne priobčevali. Ker veliki listi in reklamna podjetja dobro vedo, iz bojih krogov sestoje njihovi čitatelji, priporoča individualno prikrojen inse-rat, mesto splošnega, ki je mnogo manj uspešen. Podatki za reklamo naj bi prišli iz Nemčije, * dočim naj bi se detajl izdelal na Francoskem, kjer so zaposleni v nekaterih reklamnih podjetjih tudi Plakatna reklama je velikopotez Naj se tedaj ne hrani s prostorom, saj z jačjo reprezentanco ponudbe narašča tudi učinek. Treba je, da se posamezni v kolektivu zbrani inserati podvržejo glede tipografske tvorbe nameravanemu skupnemu okviru. Iz prikazanega vzgleda je razvidno, da se da prav dobro družiti v kolektivu oglas za tujski promet z onim za industrijo. Italijo je z ozirom na skrčitev obsega časopisov to deželo pobliže poznavajoči reklamni strokovnjak na kratko obdelal. V političnih časopisih je možno sedaj le manjše oglase objavljati. Večje oglase bi mogli namestiti le v nedeljskih ilustriranih izdajah, ki imajo večje naklade in večji obseg od dnevnega časopisa. Drugi reklamni strokovnjaki obdelujejo domačo krajevno, pokrajinsko, zdraviliško in letoviško reklamo, ki bo zbog pričakovanega velikega obiska gostov v Nemčiji zajela v obili meri tudi tujce. Pravijo, da je nemški plakat, pa tudi prospekt na višku, pa naj ju je izdala pošta, drž. železnica, Lufthansa ali pa plovne družbe. Vse spoštovanje pred tema dvema, kajti njuna umetniška in snu-bilna vrednost je izredna. Le in-serat, za kojega se žrtvuje vsako leto največ, je razočaral. Ni prinesel in še danes ne prinese onih uspehov, ki se stavijo vanj. Ne razločuje se še temeljito, čemu naj služi plakat in čemu inserat. Znabiti bi tekst na propagandno izvrstno zasnovanem plakatu učinkoval odlično, dočim bi bila reklamna vrednost ničeva, če bi se pojavila ista slika kot inserat. Prav tako bi bilo tudi obratno. nejšim opredelenjem. In snubilno orodje za tako splošno in nedoločno reklamno delo je samo povsod razširjeno velikomestno časopisje s svojimi zelo negovanimi potovalnimi prilogami. Na drugi strani pa zahteva visoka naklada in razširjenost teh nosilcev reklame kolikor le mogoče nevtralne in splošno veljavne vsebine in zunanje znake oglasov — baš radi tega, ker se ne more nikdar pre-računiti, na koje sloje naj bi se inserat obračal. Tako kažejo oglasi za krajevno in okrajno reklamo prisilen in neinteresanten izraz, ki v precej nerazlikujočem se načinu popisuje in hvali. Zelo neosebna je tedaj ta reklama. Ce prelistamo kupe potovalnih prilog, vidimo, da imajo vsi inserati že zunanjost čisto enolično in da so prve vrstice mesto gesel imena krajev in okrajev. Ce izjemno dobimo pri kakem oglasu geslo, je to prav tako brezbarvno kot pod njim odtisnjeni oglas. C.e se morda tak nadpis glasi: »Potujte v srednjo Vzhodno Marko!« in če so pod njim navedeni razni kraji s hoteli, pri čemer je besedilo tako podobno drugo drugemu kot jajce jajcu, ne more nikdo trditi, da v tem leži nekaj zanimivega, dražestnega in prepričevalnega. Manjka pač onega, kar mora izpuhtevati iz vsakega dobrega oglasa: osebno in interesantno. Takšni oglasi napravijo vtis kot da jih je sestavil vesten uradnik, ne pa v spoznanju ljudi izšolani in idej prekipevajoči reklamni strokovnjak. Res je, da ima tujsko prometna reklama mnogo manj uspešnih propagandističnih opri-jemkov kot pa reklama za to ali ono blago določene znamke. Toda če izvršimo vestno tržno analizo, bomo kaj lahko ugotovili, kateri ljudje kažejo največ interesa za obisk, odkod ti ljudje prihajajo, kakšna nagnenja jih po njih pokolenju obvladajo, kaj te ljudi posebno veže na vabeči kraj. To nam omogoči, da različne kroge ljudi ob primerni prilagoditvi bolj naravnost zasnubimo. To pa ne gre po nikakem vzorcu, temveč moramo danes tako, jutri drugače in pojutrišnjem zopet drugače vabiti, da slednjič zajamemo od raznih skupin ljudi vsako po svoji samobitnosti, da jo zgrabimo osebno. Boljše je, da človeka enkrat, a tedaj občutno obdelamo, kakor pa, da ga po večkrat pa samo z malim prstom potipljemo. Inseratni tekst naj poudari razliko med vabečim krajem in bivališčem, kjer se snubi. Razlike so tudi med raznimi kraji ob morju, tako da tudi primorska letovišča lahko z uspehom vabijo prebivalce primorce. Imamo krajevne in stanovske bolezni, kar je treba individualno porabiti. V splošnem: Vsaki skupini ljudi naj se to pove, kar jo v strogo egoističnem smislu privablja. (Dalje.) W9etnica socialne instltuciie mariborskega trgovstva Nemci. (Dalje prih.) Posredovanje pri kompenzacijskih poslih Informativno gospodarska korespondenca »Jugoslovenski Kurir«, katero urejuje bivši ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu dr. Jurij To-rnjčič, l>o izpopolnila svojo gospodarsko informativno službo s tem, da Ik> v svojih dnevnih poročilih prinašala pod posebno rubriko domače in inozemske kompenzacijske ponudbe' ter povpraševanja. Na 'ta način bi se uvoznikom in izvoznikom pripomoglo do sklepanja kompenzacijskih poslov. Za objave takih kompenzacijskih ponudb, ki Jie bodo smele prekoračiti 10 vrstic, bo uprava računala 50 Din. Stalni naročniki »Jugoslovanskega kurirja« bodo imeli pri tem 50 % popust. Povpraševanja in ponudbe za kompenzacijske posle je poslati na upravo »Jugoslo-venski kurir«, informativna pri-vredna korespondencija, Beograd. Nedeljske povratne karte lSTove določbe Od 1. aprila dalje bodo veljale Za nedeljske povratne karte nove Za Holandsko je zbranih več vzorcev nemške kVoktivne reklame. Iz priobčenih inr uatov se more dodobra spozabi. kako se je tujsko prometna j rd-bna v svojem načinu vsako leni zboljševala in za tekoče leto dosegla nekak višek. Ker imajo holandski listi zelo veliko obliko in inserati skoro brez izjeme zavzemajo velike obsege in pa, ker je v oglasnem delu mnogo slikane reklame, posamezen oglas skoro ne pride v poštev, ker bi med kopo velikih oglasov skoroda izginil. V poštev pride tedaj le velik kolektiven oglas. Ta naj bi se nameščal v prvi vrsti v večernih izdajah, ki imajo na Holandskem značaj družinskih listov. Pri sestavi besedila je treba računati — kakor tudi povsod drugod — da ljudje znajo zelo malo zeinlje-pisja, tako da jih je treba z vsemi podatki dobro postreči. Morda tudi z oddaljenostjo vabečih krajev od meje dežele, kjer se vabi. Nadpis vsakega kolektivnega oglaša naj bi bil dober slogan, morda celo dva, lahko pa tudi tiije, ki naj bi se pri prihodnjih oglasih ponavljali. Vsi t irsko promeini oglasi Švice, Francije, Belgije, Španije, Italije itd. 'imajb 'v holandskih listih velijje razpetosti, na, pavšalna in načelna, dočim naj bi bil inserat intimnega, sinotre-nega in osebnega značaja. (Staro pravilo v reklami je: z inseratom poučevati, s plakatom pa spominjati. Op. pisca.) Krajevna in okrajna reklama se navadno koncentrira v potovalnih prilogah velikih mestnih časopisov. Misli se tu pa tam tudi na ženske in družinske mesečnike, toda v podeželskih, manjših, pa tudi strokovnih listih pogrešamo inseratov. In to je škoda! (Tudi pri nas je podobno, le morda še huje, z večjimi reklamnimi grehi zvezano. Nikdar ne vidimo na primer, da bi to ali ono zdravilišče ali pa tudi letovišče iuseriralo v našem največjem strokovnem listu, v »Trgovskem listu«, kljub temu, da bi tu reklama zadela v živ«. Trgovski slan je pri nas še vedno tisti, ki si kljub' vsej krizi more še privoščiti manjši odmor od težkega dela. Op. pisca.) Nekdo je postavil trditev, da je v Nemčiji izmed 100 ljudi, ki jih dosežejo veliki dhevniki, samo 10% takih, ki imajo sredstva, možnost in voljo za poset zdravilišč in letovišč. Reklamniki pa trdijo, da so veliko premalo poučeni o onih krogih ljudi, ki bi imeli interes priti na letovanje, zbog česar da morajo velikopotezno in pavšalno vabiti v nasprotju s toČ- V prostorih restavracije »Novi svet« je bil v nedeljo 15. t. m. dopoldne 10. redni letni občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru — preje 'Bolniške blagajne samostojnih trgovcev«. S tem občnim zborom je omenjena ustanova zaključila svoje desetletno plodonosno delo na polju socialnega skrbstva našega trgovstva na Štajerskem, s katerim je prednjačila'že zdavnaj in še prednjači danes vsem sličnim trgovskim ustanovam. Saj vidimo, da so si mariborski trgovci osnovali že pred desetimi leti take ustanove, kakor jih snujejo trgovci drugje šele v zadnjem času. Pomembnost tega desetletnega dela kaže najbolj znesek, ki ga je bolniška blagajna izplačala za razne račune zdravnikov, zdravil in bolnišnice v skupnem znesku 1 milijon 157.372 dinarjev. To dovolj prepričevalno dokazuje, kako veliko socialno in karitativno je delo te blagajne in kolikim članom je pomagala v bolezni. Obenem pa je to dokaz, kako prepotrebna je taka ustanova za gospodarske sloje zlasti v današnjih kritičnih časih. V interesu pripadnikov vseh samostojnih gospodarskih panog ije, da se poslužijo ugodnosti takega zavarovanja, kakor ga jim nudi trgovska bolniška blagajna. Današnji zbor je vodil zaslužni predsednik Vilko Wei\|} vsa poročila o poslovanju v preteklem letu pa je podal marljivi tajnik Franjo Žnidarčič. Iz njunih poročil posnemamo: Dne 14. decembra 1935 je banska uprava potrdila nova pravila, na podlagi katerih se prejšnja »Bolniška blagajna samostojnih trgovcev« reorganizira v »Trgovsko' in obrtniško bolniško blagajno«. Pri tej reorganizaciji je bilo veliko dela, predvsem, ker je' bilo treba pozivati člane z okrožnicami, da se izjavijo, v kateri izmed kategorij hočejo biti po novih pravilih zavarovani. Skupno z okrožnico so dobili člani tudi po ea izvod novih pravil. Večina članov se je izijavila za I. kategorijo, nekaj za II. in samo dva za III. kategorijo. Prva kategorija je naj-privlačnejša zaradi tega, ker nudi članom prost" izbiro zdravnikov, II. razred bolnišnice in druge ugodnosti, dasi so predvideni za njo višji prispevki, ki znašajo za člana 65 Din, za svojca pa 50 Din mesečno. Koncem leta 1935. je imela blagajna skupno 367 zavarovancev, in sicer v 1. kategoriji 242, v II. kategoriji 117, v IH. pa 8 zavarovancev. Uprava se je mnogo trudila, da bi med trgovstvom in drugimi pridobitnimi sloji popularizirala ustanovo, zlasti s propagando po trgovskih in obrtniških združenjih. Finančno stanje bolniške bla-gajne je bilo ob zaključku poslovnega leta 1935. manj zadovoljivo, kakor pretekla leta, to pa zaradi tega, ker si je uprava prizadevala, da bi prišli vsi člani kolikor mogoče do enakih pravic. Pri tem so ji dajala nova pravila znatno oporo. Blagajniško poročilo za leto 1935. izkazuje: 1.) Bolniški sklad; Dohodki v letu 1935. skupno Din 197.808'87. Izdatki v letu 1935. skupno Din 192.278*12. Največ izdatkov odpade na zdravnike, in sicer Diji 100.642*—, ostalo pa na zdravila, bolnišnico, sanatorije in pogrebne stroške. 2.) Rezervni sklad se je v letu 1935. prav lepo povečal ter znaša Din 147.518*99. 3.) Upravni sklad: Upravni sklad je imel v letu 1935. Din 33.479*37 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Bilanca (premoženjsko slanjc): Kakor je iz bilance z dne 31. decembra 1935 povzeli, se jc premoženjsko stanje dvignilo ter je dne 31. decembra 1935 znašalo skupno Din 165.169*74, in sicer se nanaša lo na bolniški s’ lad, rezervni-sklad in inventar. Meka 9 podatkov o naših železnicah Z novim finančnim zakonom se pooblašča prometni minister, da more najeti posojilo 500 milijonov dinarjev za gradnjo novih železnic in 300 milijonov za obnovo voznega parka in tračnic. V redni proračun se nista mogla vnesti ta zneska, ker imata čisto investicijski značaj in ker je proračun železniškega ministrstva že itak defici-ten za 61 milijonov dinarjev. Ta deficit pa je v glavnem posledica izrednih izdatkov za nove proge v višini 172-2 milijona dinarjev. Vsi izdatki prometnega ministrstva so določeni na 2170 milijonov, vsi dohodki pa na 2108 milijonov dinarjev. Vozarinska taksa je v stalnem porastu ter je dala leta 1932./33. 194*5, leta 1933./34. 206'1 in leta 1934./35. 278'9 milijona dinarjev. Iz rednih proračunskih sredstev se stalno grade tudi nove železniške proge. Vsa velika dela se oddajajo tujim družbam in samo manjše proge grade domača podjetja. Stališče, ki se pač težko zagovarja. Lani so bile izročene v promet te nove proge: Beograd—Pančevo, dolga 26 km, Veles—Prilep 85 km in Priština—Peč 82 km. Grade pa se te proge: Koprivnica—Varaždin, dolga 41 km, Št. •lanž—Sevnica 12*5 km, Bihač— Knin 123 km in Bileče—Nikšič 72 kilometrov. Poleg tega se gradi še ozkotirna proga Ustiprača—Foča 41 km. Na programu pa so te proge, ki naj bi se začele graditi, odnosno trasirati še to leto: Priboj—Prije-polje. 29 km, Skoplje—Tetovo— Gostivar 68 km, Foča—Gacko—Bileče 125 km in kot zadnja Črnomelj—Vrbovško. Z lani otvorjenimi progami in z onimi, ki so v gradnji ter ki se začno graditi, bi se torej naše že lezniško omrežje povečalo za nad 700 km. Od tujih železnic imajo naše železnice terjati okoli 38 milijonov Din za razne tranzitne transporte. Največ dolgujejo našim železnicam madjarske železnice, namreč 19'5 milijona dinarjev. Gradnja unske železnice se je že začela. Francoska družba Ba-tignolles, ki gradi tudi to železnico, je pripravljalna dela že dokončala in prihodnji mesec se že začno tehnična dela na sami železniški progi. Na kninskem polju je zgradila družba svoje glavno skladišče in tja je že prispelo tako tehnično osebje ko tudi potrebni gradbeni material Poseben brzovlak Ljubljana-Rco-grad namerava uvesti z novim voznim redom generalna dir. drž. železnic. Ta brzovlak bi se ustavil samo na velikih postajah in bi prevozil vso progo mnogo hitreje ko sedanji brzovlaki. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji kot kompenzacijo za ptodani tobak 17 velikih potniških vagonov. 10 vagonov pa je naročilo pri domačih tvornicah. V prometnem ministrstvu se izdeluje tudi nov načrt o nadzorstvu nad avtobusnim in avtomobilskim prometom. Po tem načrtu bodo prepovedane vse proge, ki konkurirajo železnicam. Namera je, da se ta načrt čim preje tudi začne I izvajati. Bojimo se, da se iz te namere X barva, plesira io Zfi v 21 urah ken,i1 18172 20. III. 180 76 181'86 Od 16. do 20. t. m. so se okrepiti tečaji poedinih deviz (vse izraženo v poenih): Amsterdam -f-1.44, Berlin -j- 0'72, Bruselj -|- 0'35, London -f 0'10, Newyork -f- 4*35, Pariz -j- 0'06 in Praga -j- 0'15. Edini Curih je beležil dosledno brez izprememb t. j. na bazi dosedanjih tečajev. Efektno tržišče Tendenca v državnih papirjih stalna. Na sredinem borznem sestanku se je vršila eksekutivna prodaja večjega števila delnic dveh tukajšnjih denarnih zavodov, in sicer 36 komadov delnic stare emisije Ljub. kreditne banke h Din 60'— za komad; 3011 komadov delnic stare emisije Ljub. kreditne banke it Din 56*50 za komad; 2 komada delnic nove emisije Ljub. kreditne banke a Din 100'— za komad; 4 komade delnic Obrtne banke v Ljubljani a Din 42'— za komad. Skupna vrednost gornjih prodanih delnic znaša približno 173 tisoč dinarjev. Industrijski in bančni papirji še vedno ne beležijo, dočim so bili na borznem sestanku doseženi tile tečaji: 1G. III. — 20. III. 7% inv. pos. 75 77 76 80 H% Blair 79 80 80 82 7% Blair 70 72 70 71 7% Seligman 81 82 80 82 \%u agr. obv. 44 4G 44 46 0% hcgl. obv. «4 05 64 66 2’5% voj. škoda 353 357 355 — Notice drugih državnih efektov so tudi to pot povsem izostale. Žitno tržišče Tendenca trdna. Ceue žita so ostale nespremenjene razen koruze, ki se je podražila za Din 2'— pri 100 kg in sicer tako času primerno suha koruza letine 1935, kakor tudi prekmurska koruza. Prometa ni bilo. Popolnoma nespremenjeno so notirali tudi mlevslci izdelki. Žito: Din Din Koruza: času primerno suha, letina 1935, s kvalitetno garancijo, fran-Uo vagon nakladalna postaja..............114'— 116'— prekomerno suha, fco. vagon prektnur. postaja, plačljivo proti duplikatu .... 119'— 121'— Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot- . ka, proinpt. dobava 170'— 171'— banat., 78 kg, 2odstot- ka, proinpt. dobava 170'— 171'— Oves; nov, zdrav, suh, rešetati, fco. -vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 145'— 147*50 Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 142*50 145’— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 260*— 265 — pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 2G0 — 2bo — pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu • . 240 — 245'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 220'— 225'— Otrobi: pšenični, debeli,v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 107'50 110’— Lesno tržišče Tendenca nespremenjena: zelo mlačna: Zbog prekinjenja izvoza so naše lesne industrije prekinile obratovanje, zbog česar je bila tudi zimski sečnja okroglega lesa precej zmanjšana. Sicer je še nekaj lesa na zalogah, vendar ne toliko, kot se ga je v normalnih razmerah potrebovalo za izvoz. Posebno pa se opaža močno nazadovanje produkcije tesanega lesa. V slučaju ukinjanja sankcij se lahko pripeti, da bo tesanega lesa kolikor toliko primanjkovalo. Sicer je zelo verjetno, da bi se v tem primeru produkcija tesanega blaga zopet pričela v povečanem obsegu, kljub temu pa bi primanjkovalo suhega tesanega lesa, ki bi bil primeren za izvoz. A kar zadeva zimske sečnje trdega lesa, je tokrat popolnoma prenehala oziroma izpadla. Nekaj zaključkov je bilo perfek-tuirano v plemenitem lesu za izdelovanje furnirja, vendar ne v takem obsegu, da bi bilo vredno govoriti o kakem ugodnem izvozu tovrstnega blaga. V drvah in oglju je pa situacija tako slaba, kot že dolgo ne; ni namreč nobenega izvoza v tem blagu in tudi doma se vsled mile zime ni nioglo plasirati večjih količin kuriva. KBiiliiirzi * poravnavi Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Ludvika Gajška v Sp. Hudinji, ker je bila razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju gostilničarke in posestnice Marije Vidmar v Ljubljani, Kapiteljska ul. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik sodni izvedenec za knjigovodstvo Javornik. Narok za sklepanje poravnave dne 17. aprila ob devetih, rok za oglasitev do 12. aprila. Končano je poravnalno postopanje trgovca Snoja Josipa v Ljubljani. Sejmi in razstave Ustanovitev mednarodnega velesejma za krzno v Ženevi V Ženevi se pripravlja društvo, ki ima namen ustanoviti mednarodni velesejm za krzno. Prva prireditev sejma bo že v maju tega leta. Tajništvo »Societč d'Organi-sation de la Bourse international des Pelleteries et Fourures«, 14, Plače Longemalle, Genove, daje radevoljno interesentom vsa obvestila glede prodajnih pogojev, lokalnih razmer itd. ženevska razstava avtomobilov od 20.—29. marca 1.1. Letošnja avtomobilska razstava v Ženevi bo od 20. do 29. marca. Kako velikega pomena bo ta mednarodni ogled motornih vozil, se vidi iz štdtfila že dospelih prijav tovarn, ki bodo razstavljale. Za Ženevo je namreč prijavljeno že 61 avtomobilskih mark, nasproti 58 v preteklem letu in nasproti 52 v Londonu, 51 v Parizu, 44 v Bruxellu, 26 v New Yorku in 20 v Berlinu, ki so bile pri tamkaj šnjih avtomobilskih razstavah lanskega leta. Za obisk švicarske avtomobilske razstave tiodo veljali zopet popusti na železnicah. Trgcviiiski register Vpisala se je nastopna tvrdka: Stangl Franc, trgovec s konji v Mariboru. Vpisale so se te izpremembe in dodatki; - Ivan Lapajne, »Jadran«, kemični proizvodi, družba z o. z. Ljub-Ijana-Moste. Od osnovne glavnice v »višini 240.000 Din je vplačano v gotovini 144.000 Din, stvarna vloga pa znaša 96.000 Din. Družabnika Ivan Lapajne in Julijan Lapajne sta prinesla v družbo kot stvarno vlogo podjetje Ivan Lapajne »Jadran«, kemični proizvodi Ljubljana-Moste v vrednosti 96.000 Din, od katero odpade na vsakega polovica vloge. Poslovodja je Lapajne Ivan, industrialec v Ljubljani. Družbo zastopa njen poslovodja ali pa ev. postavljeni prokurist. »Zora«, tvornica konfekcije, družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se poslovodja Stjepan Kenfelj, vpiše pa nova poslovodja Eber-hard Benger, tovarnar v Bregenzu in Ludvik Schreiber, ravnatelj tvornice »Zora« v Mariboru. Podpis tvrdke kolektiven ter podpisujeta za tvrdko vedno po dva izmed registriranih poslovodij. Izbrisale so se naslednje tvrdke: Jos. Achleiter, pekarna v Celju — zaradi opusta trgovinskega obrata. Trgovska agentura »Avala« Vilko Apih, v Mariboru — zaradi prestanka obrata. Ivan Lapajne, Udmat — zaradi preosnove v družbo z o. z. Obratni predmet izdelovanje kreme za čevlje in čistila kovine ter plavila za perilo brez strojev. Iz zadružnega registra Pri reg. zadrugi z o. z. Depa«, parna pekarna v Ljubljani v likvidaciji se izbriše likvidator Franc Majcen ter vpiše likvidator Vladimir Vrančič, uradnik Ljubljansko kreditne banke. nHHnaaasaKnBanEnoHna Občni zbori 16. redni občni zbor Elektrarne za Škofjo Loko in okolico d. d. v Škofji Loki bo v torek, dne 31. marca v sejni dvorani Mestne hiše. Delnice je treba položiti osem dni pred občnim zborom v pisarni ali vsaj dve uri pred obč-, ni m zborom. 28. redni letni občni zbor Pro. duktivne zadruge ljubljanskih mizarjev bo v nedeljo, dne 29. marca ob 8. v zadružni delavnici na Glincah. Dnevni red običajen. 33. redni občni zbor delničarjev Delniške družbe za kemično industrijo na Dunaju bo v ponedeljek, dne 30. marca ob 11. v poslovnih prostorih družbe WIen I., Schottenring 17. Na dnevnem redu so tudi volitve ter določitve honorarjev ter prezenčue marke za člane upravnega odbora. Delnice je treba položiti najkasneje do 24. marca pri Oest. Creditanstalt-VViener-Bankverein na Dunaju ali pri Dresdenerbank v Berlinu. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico ima 11. redni letni občni zbor dne 5. aprila ob 10. v gornji dvorani Narodnega doma. Če občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, je eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob .vsakem številu članov. Dnevni red je običajen. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani ima 14., 15. in 16. redni občni zbor dne 7. aprila ob 11. v prostorih banke v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila za vsa tri leta ter volitve upravnega in nadzorstvenega sveta. Delnice (najmanj pet) treba položiti vsaj osem dni pred zborovanjem pri centrali družbf ali pri njenih podružnicah. Banska uprava v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, betonska, zidarska in že-lezobeionska dela, tesarska dela ter kleparska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. aprila ob 11. dopoldne. Vsa pojasnila v pisarni tehničnega oddelka banske uprave, soba št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na vsote odobrenega proračuna, ki znašajo: 1. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela Din 5,837.165'63 2. tesarska dela Din 146.977 53, 3. kleparska dela Din 203.019 17 in 4. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela pri zaklonišču Din 324.943S2. Uprava 1. oddelka vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 1.800 kg bencina, 4000 kg karbo-leja; do 3. aprila o dobavi raznih električnih žarnic; do 4. aprila o dobavi raznih gumenih in platnenih cevi; do 7. aprila raznega konstruktivnega jekla in do dne 8. aprila razne železne in medeninaste pločevine; dne 6. aprila bo pri isti komandi licitacija za nabavo 500 m:l desk za čolne. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo raznih vrvi, vazelina, krp in bombaža za čiščenje; do 8. aprila pa o dobavi pocinkane jeklene vrvi. Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 16. aprila ponudbe za dobavo 6 enofaznih transformator’-''!’. Komanda Mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 23. marca ponudbe za dobavo 7.500 kg svinjske masti in do 26. marca za dobavo 1000 kg čaja. Uprava I. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do dne 1. aprila ponudbe za do bavo raznih žebljev in zakovic. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. marca ponudbe za dobavo borovih telegrafskih drogov, 1.600 opek, podzemnega kabla, raznega materiala za kabel ter 155 kg črne kravine; do dne 5. aprila ponudbe za dobavo 2 gibljivih osovin za pogon tahometra, raznih železnih vijakov in matic. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 23. marca ponudbe za dobavo 1800 hrastovih neimpreg-niranih pragov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 500 kg belih krp za čiščenje. Diekcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 160 steklenic kisika, 750 kg papirja v ploščah, šolske krede, plave mastne krede, 200 kg kar-bola v prahu, 200 kg cinkovega belila, masti za parkete, 3000 kg cementa, 30.000 strojnih opek, 60 kg bele kovine, 600 lopat za premog, raznih sekir in pil, raznih vijakov z maticami, žičnikov, žebljev za tapete. žebljev za krovno lepenko in razne železne žice; do 9. aprila za dobavo 6000 kg žebljev za tračnice; do 16. aprila pa za dobavo kompletne centrifugalne črpalke. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 9. aprila ponudbe za dobavo raznih jermen za stroje. 0 Licitacije: Dne 25. marca bo v pisarni komisarja Dravske vojne bolnice v Ljubljani zaključna ustna dražba ?a dobavljanje telečjega mesa in kravjega mleka po dnevni potrebi. Dne 27. mavca bo v Intendan-turi štaba Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo kave. kakava, olja, vinskega kisa, marmelade, krompirja, čebule, sliv. Dne 27 marca bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu moga, žice, raznih žebljev in patent gumbov; 28. marca za dobavo razne medi. pločevine iz medi in niklja, 3.000 kg čistega glicerina; 30. marca o dobavi strojnega olja, petroleja, parafina, bencola in strojne masti, 3.000 kg štanjola, 18.200 m svilenega platna; 31. marca o dobavi vijakov iz medi; dne 1. aprila o dobavi razne železne in jeklene pločevine, konoplje in lanu; 2. aprila o dobavi železnih cevi in raznih ventilov, 6. aprila pa o dobavi raznega jekla. Dne 26. marca bo pri Avtomobilskem polku IV. armijske oblasti v Zagrebu III. ofertna licitacija za nabavo kompletnega aparata za vulkan)7iranje gume. Dne 31. marca bo pri 1. velosi-pedskem bataljonu v • Ljubljani ofertna licitacija za dobavo nadomestnih delov za kolesa, in ne ka-kar je bilo prvotno javljeno dne 26. marca. Dne 4. aprila bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za nabavo 1.100 m:i desk za potrebe tobačne'tovarne v Ljubljani in Banjaluki. Dne 9. aprila bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Celje v triletni zakup. Dne 4. aprila bo v ekonomskem odelenju Komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija za nabavo raznega mornarskega sukna, polvolnene tkanine, kašmira in kocev za postelje; dne 6. aprila za dobavo raznega platna (gradi, amerikan-platno, platno za brisače itd.); dne 8. aprila za dobavo lanenega in konopnenega platna, platna za brisače in namizne prte; dne 15. aprila za dobavo katrani-rane vrvi, vrvice za vreče, jadren-ca itd.; dne 18. aprila za dobavo vrvic za mornarske kape; dne 20. aprila za dobavo 10.000 letnih in 3.000 zimskih mornarskih maj, 1000 mornarskih šalov in 20.000 parov bombažnih nogavic; dne 22. aprila o dobavi mornarskih čevljev; dne 24. aprila o dobavi obleke in pokrival za dež; dne 25. aprila o dobavi usnjenih podplatov in dne 27. aprila o dobavi 76.000 kg mila za pranje. Dne 4. aprila bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za nabavo 23 zimskih plaščev za policijske stražnike. Dne 22. aprila bo v pisarni Uprave drž. monopolov v Beogradu 1. ofertna licitacija za dobavo večje količine raznega papirja za znamkovalnico. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Kje vzeti Davčna moč prebivalstva Ze pred dvema letoma je, moral takratni finančni minister priznati, da je davčna moč prebivalstva že izčrpana. Krub temu smo dobili lani nove davke, državne in samoupravne. Posledica tega je bila, da so se eksekucije kar skokoma dvignile, da pa se je tudi na dražbah izkazalo, da so vse eksekucije zaman, ker ljudje nimajo denarja. In zaradi tega pomanjkanja denarja pada tudi vrednost posestev, pa čeprav se kupna moč dinarja ne dviga več. Torej več ko dovolj dokazov, da ni več mogoče povečati davčnega bremena. Pa kljub temu se nam obljubljajo s 1. aprilom nove davščine. Cela vrsta novih državnih trošarin se uvaja in da bi bile te za Slovenijo še zlasti nesprejemljive, se določa, da se steka dohodek teh trošarin v poseben fond, iz katerega bodo prejemale neke banovine do 80%, Slovenija pa le neznaten del! Menda v nagrado za ves plus, ki ga že plačuje danes na davkih! Prav posebno pa bo udarjena Ljubljana, ki naj kot nameček plača še 10 milijonov novih mestnih davščin! Z vso odkritosrčnostjo moramo reči, da samo strmimo in zijamo, kje naj Ljubljana po mnenju onih, ki so sklenili te davščine, vzame denar za teh 10 milijonov. Saj 10 milijonov ni majhna vsota, saj pomeni to skoraj 500 Din na rodbino, če štejemo, da ima Ljubljana nekaj nad 20.000 volilcev in vsak teh svojo rodbino. Kje naj vzamejo ljudje teh 500 Din! Vse plače so padle, vse mezde so padle, trgovina je v zastoju, obrt v propadanju in nikjer novih zaslužkov. Celo javnih del ne bo skoraj nič! Kje naj ljudje zaslužijo teh 10 milijonov! Prj trošarinah smo se mogli že prepričati, da je zaradi trošarin padel konzum blaga. Celo uradno poročilo me-stnega dohodarstvene-ga urada to priznava. Ali naj pade konzum še bolj? Skoraj ne bo države v Evropi, ki bi porabila manj sladkorja, mila, železa, papirja, da o bolj luksuznih pred- metih niti ne govorimo, ko Jugoslavija. Celo konzum pšenice pada v žitorodni Jugoslaviji, tako napreduje revščina ljudi. Na deželi pa v mnogih krajih nimajo niti za vžigalice in za sol! Ali naj se ta proces osiromašen ja ljudstva še nadaljuje? Znova kličemo: Kje vzeti teh 10 milijonov! Na papirju je seveda odgovor hitro zapisan. Ta povišek bo dal toliko, ta toliko itd. Toda ta papirnata modrost ne velja! V resnici pa je stvar takšna, da bodo nove davščine pognale marsikaterega novega hišnega lastnika na boben! Kdo pa bo potem plačal mesto njega davke! Vsaj malo uvidevnosti naj ima-ijo odgovorni gospodje in naj zaradi preljube teorije ne tirajo ljudi v obup! Davčna moč prebivalstva je izčrpana in tu ne pomaga nobeno olepševanje! Zato ni in ni denarja za nove davščine, zato bo vsako povišanje davščin rodilo le gospodarsko zlo, ne da bi dalo tudi kaj resnega finančnega efekta! Iz eksDozeia gradbenega ministrstva Minister dr. Kožul je uvodoma svojega ekspozeja omenil, da pada proračun gradbenega ministrstva stalno. V l. 192(5/27 je znašal še 525, I. 1931/32 še 301, 1. 1936/37 pa !e še 154 milijonov. Velik del investicijskih del pa se izvaja z izvenproračunskimi sredstvi. Iz drž. fonda za javna dela je namenjeno 50 milijonov, iz enomilijard-nega posojila dobi gradbeno ministrstvo 578 milijonov. Od teh bo kmalu realiziranih 82 milijonov, ki se bodo uporabili predvsem za dela v južni Srbiji. Tudi več. stavb s© gradi z neproračunskimi sredstvi. Naša država ima okoli 10.000 km državnih cest. Za njih vzdrževanje bi bilo potrebnih 30.000 Din na kilometer, dejansko pa je predvidenih le 7500 Din. Veliko je tudi lesenih mostov, katerih vzdrževanje je zelo drago. Za ceste bi bile potrebne velike Največja melioracija je bila doslej melioracija 35.000 ha pančevskega močvirja, kar je veijalo 299 milijonov Din. Melioracijski program pa bi zahteval za celotno izvedbo 1250 milijonov Din. Mnogo premalo se je doslej tu- di storilo za oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Obširneje je govoril minister dr. Kožul tudi o osebnih izdatkih. Osebja je premalo, njih prejemki pa so se znižali v petih letih za celo četrtino. Končno je poda! minister stanje javnih del, pojasnil vzroke brez-uspešnosti nekaterih licitacij ter zaključil svoj ekspoze s poročilom o stanju vodnih zadrug. ofertna licitacija za dobavo 500 m investicije, a ni denarja. Zato zno- sukna iz čisle ovčje volne: dne 31. marca za dobavo 400 kg cina v o c so bnifra. 500 kg zli- tin in 2.800 kg usnja: dne 3. aprila za dobavo hrastovih, brezovih in jesenovih gred, trupcev. palic in hlodov; dne 6. aprila za dobavo 150.000 kg livarskega koksa: dne 8. aprila za dobavo razne barve, terpentina, laka, firneža. lanenega olja itd. ter podzemnega kabla; dne 9. aprila za dobavo raznih jermen za stroje; 15. aprila za dobavo 5 dizel-lokomotiv; dne va predlaga ustanovitev cestnega fonda. V ta fond naj bi se stekali natančno določeni dohodki, na podlagi tega fonda pa naj bi se najelo večje posojilo za naše ceste. (Ustanovitev cestnega fonda bi mogli pozdraviti le. če bi vsaka banovina prejemala iz fonda toliko, kolikor bi vplačala v fond, kajti drugače bi ene pokrajine le v fond plačevale, druge pa iz fon- Pov&raševanje po našem blagu v tujini Črna kronika OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: »Fortuna« d. d., Zagreb, Ilirsk trg 9; Lebinec Dragotin, Zagreb, U ca 53; Pajtler Rtjepan i Pajtler Julija Zagreb, Iliča 19. Primorska banovina: Alji nov ič i Marič, drogerija, last nica Zorka Marič, Split. Beograd, Zemun, Pančevo: Jorgandžijska zadruga »Oslobo djenje«, Beograd, Ul. Vasina 6. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savsk- banovina: Braun Rikard, Zagreb. Vrbaska banovina: Hoffmann Petar i sinovi, Do-brljin. Moravska bnnoviim:- Rajhl Jovan, Ban. Karlovac, KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA: Savska banovina: »Drava« d. d., Zagreb; »Lady«, lastnica Aura Zamagna. Zagreb, Nikoličeva ulica 16; Fischer & Bruchsteiper, Zagreb Drinska banovina: Vukovič Dušan, Štanina Reka. Donavska banovina: Jovanovič Z. Radiša, Boljevac. Moravska banovina: Stojanovič, Popovič i Cebič, Niš. Beograd, Zemun, Pančevo: Ačimovič V, Beograd; Dimitrijevič Raja. Beograd; Rajič Aleksander i drug, lastnik B. Paunovič, Beograd; Veličkovič Risto, Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAV-j NAVE: Savska banovina: Feldbauer Otto, pek. radionica. Zagreb, Savska 98; Fischer Mirko, Zagreb, Zvoni-mirova ulica 60; Klein Erna k. d., Zagreb; Klein Ljudevit, Zagreb; Mehanička tkalnica E. Klein, k. d., Zagreb. Drinska banovina: Steiner Herman, Tuzla. Donavska banovina; Cicverič Mihajlo, Subotica; I^aslo ud. Etel, roj. Protner, Pe-trovgrad. Beograd, Zemun, Pančevo: Levi Aron Tsak, Beograd; Marjanovič Svetomir, Beograd. 16. aprila za dobavo raznera elek- da jemale. Da pa imamo takšnih tričnega materiala: dne 17. am-Oa ! neenakosti že dovolj, ni treba poza dobavo brusilnih kamnov raz- j bpj na,pa5ati 0p ured.) nih oblik rebrastih cevi in alai- 1 1 ' kih r-^loporiev; dne 18. aprila za dobavo 3 elektromotorjev Dne 23. marca bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragu-irn£u ,ofertna licitacija ca dobavo jjO kg bakra v šipkah; dne 2‘*. marca za dobavo svilenega platna, aa^e in^. svllen*h vrvic: 26. marca za dobavo 6 ton pre- Zh hidroleli nična dela je določenih -hmo 13 miiijonov. čeprav je samo /.a vzdrževanje reguliranih rek potrebnih nad 30 milijonov Din. Pred 10 leti so znašali krediti /a hidrolehnična dela še 73 milijonov Din. Industrijski izdelki: 263 — Rotterdam: muholovke; 264 — New York: gumbi; 265 — Rumburg (češkoslovaška): zeleno žvepleno olje in oljčno olje; 266 — Berlin: filigranski nakit (zapestnice, ovratnice, cigaretne dozej broše, doze za puder); 267 — Dunaj: filigranski nakit Razno; 268 — Marseille: ponujajo se zastopniki, agenti, trgovski potniki za vse predmete, ki bi jih želele jugoslovanske tvrdke plasirati na tamkajšnjem trgu; >269 — Solun: ponujajo se agenti in zastopniki za vse predmete. Opomba: Neka maroška tvrdka iz Casablance išče zastopnika v Jugoslaviji za plasiranje njenih izdelkov iz plutovine. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4 količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago. 6. plačilne pogoje in 7 rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih, kvotah itd. dobe interesenti v tajništvu društva. TISKOVINE , vseh wsl'ArgmkTa-Ta« v Beogradu še ni dogotovljena, a že se v njej prodaja blago po reklamnih cenah. Vidi se, da bo »Ta-Ta« za beograjske trgovce naravnost uničujoča konkurenca. Med beograjskimi trgovci je nastala zaradi tega prava panika. Proizvodnja premogovnikov v Bosni se je lani povečala od 1.159 tisoč ton na 1.254 tisoč ton. V državnih premogovnikih je narasla proizvodnja od 1.018 tisoč na 1.087 tisoč ton, v zasebnih pa od 141 tisoč na 167 tisoč ton. Zato pa pada proizvodnja premoga v Sloveniji stalno. 10.000 Din za jutro zemlje sta plačala te dni žitni trgovec Andrija Vamoši in njegova žena Vilma, roj. Frank, dediču veleposestva grota Choteka v St. Futogu grofu Pallaviciniju. Za 250 jutrov sta dala 2 in pol milijona Din. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos je umrl v Parizu v starosti 72 let. Rojen je bil 1. 1864 na Kreti in njegova zasluga je, da je bila Kreta združena z Grčijo. 2e 1. 1910 je postal ministrski predsednik ter na njegovo pobudo se je ustanovila tudi Balkanska zveza, ki je z zmago nad Turki osvobodila balkanske narode. Med svetovno vojno je Venizelos odstopil, da je mogel svobodno voditi še nadalje antantno politiko. Kasneje je zopet prevzel vodstvo vlade na Grškem, moral kasneje odstopiti, organiziral vstajo ter bil in contu-maciam obsojen na smrt, vse njegovo ogromno premoženje pa je bilo zaplenjeno- (kolikor ga je bilo na Grškem). Proti koncu svojega življenja se je zopet pomiril in še nekaj dni pred smrtjo je zaključil svoje pismo na nekega grškega poslanca z besedami: Naj živi kralj Jurij II. — Venizelos je bil brez dvoma politik velikega formata, ki si je pridobil za svoj narod trajnih in neizbrisnih zaslug. Med Jugoslavijo in Avstrijo se vodijo pogajanja glede sklenitve posebne konvencije o medsebojnem izročevanju krivcev. Francoski uradni list objavlja dekret, s katerim se razpisujejo francoske parlamentarne volitve na dan 26. aprila. Pogajanja med komunisti in socialisti za skupen nastop pri teh volitvah so se razbila. Vse hitlerjevske organizacije na Poljskem so razpuščene. Oblasti so aretirale nad 100 narodno-sociali-stičnih voditeljev. Na smrt obsojena polkovnik Velčev in major Stančev sta prosila kralja Borisa za pomilostitev, kar pomeni tudi priznanje njih monarhističnega prepričanja. Policija v Rimu je aretirala jugoslovanskega dijaka Kopuno- viča, ker da je med slovenskimi dijaki agitiral, da ne gredo v Etiopijo in da se na katerikoli način izmuznejo svoji vojaški dolžnosti. Na Dunaju se je začel velik proces proti avstrijskim socialistom, ki da so hoteli zopet obnoviti stare demokratične politične razmere. Značilno je, da avstrijske oblasti niso dopustile francoskim in angleškim novinarjem, da bi prisostvovali procesu. Znani nemški pisatelj Ileinrich Mann je postal češkoslovaški državljan. Nemčija je naročila v Ameriki velike količine petroleja. Vprašanje pa je, če bo mogla ta petrolej tudi dobiti, ker zahtevajo Ame-rikanci, da plačajo Nemci petrolej vnaprej. Ameriški senatni odbor je odobril izredni kredit 600 milijonov dolarjev za oboroževanje. Vesli o zaroki angleškega kralja z neko grško princezinjo se v angleških vladnih krogih smatrajo za čisto neresne. Lani je bilo izvršenih v Franciji 15.000 samomorov. Večina vseh samomorilcev so bili tujci. Veliko italijansko bombno letalo je padlo v Gorici na tla. Pilot je mrtev. Tudi Etiopci poročajo, da so zopet sestrelili italijansko letalo. Katastrofalne povodnji so nastale v Ameriki zaradi nagle vremenske izpremembe in nenadnega tajanja snega ter prelomov oblakov. Posebno so prizadete države Ohio, Pennsylvanija, Maryland in NewYork. Celi kraji so popolnoma odrezani od sveta. Več ko 100.000 delavcev je ob zaslužek. Dosedaj so našteli nad 100 smrtnih žrtev. Že skoraj 50 let ni bilo takšne povodnji v Severni Ameriki. Tržna poročila Mlad trgovski pomočnik mešane stroke prosi za službo. Gre za samo lirano in stanovanje. Ponudbe na upravo pod ■,pomočnlk,, Pohištvo Erman&Arhar ŠT. VID Stalna razstava Jedilnice* spalnice* kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji — Ogled tudi ob nedeljah Cene živine so se zvišale tudi na ljubljanskem trgu Zadnji tedenski sejem v Ljubljani je bil bolj živahen ko običajno. Cene živine so se dvignile in je torej akcija kmetovalcev, da dosežejjo za živino boljše cene, imela uspeh tudi na ljubljanskem trgu. — Na trg je bilo prignanih (v oklepajih število prodane živine) 126 (36) konj, 59 (26) volov, 26 (12) krav, 11 (8) telet in 144 (76) pujskov za rejo. Cene so bile te; Voli I. vrste so se prodajali po 4 do 4-50 (prejšnji teden po 3’50 do 4), II. vrste po 3-50 do 4, III. vrste po 2‘50 do 3-25, debele krave po 2 do 4, klobasarice po 1-75 do 2’25, teleta po 4-50 do 5'50 za kg žive teže. Goveja živina vseh vrst se je podražila povprečno za 50 par pri kilogramu. Pujski za rejo so bili po 130 do 225 Din za kos. Mariborski trg Na sejem dne 10. t. m. je bilo prignanih 12 bikov, 140 volov, 340 krav in 12 telet, skupaj 511 glav živine. Cene so bile te: debeli voli: 1 kg žive teže 2'50 do 3'50, pol-debeli voLi 2'75 do 3, plemenski voli 275 do 3'25, biki za klanje 2’50 do 3'25, klavne krave debele 3'50 do 4, plemenske krave 2'25 do 3, krave za klobasarje VSO do 2'25, molzne krave 3 do 3'75, breje krave 3 do 375, mlada živina 2'50 do 3'50, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 341 živali. Mesne cene: Volovsko meso L vrste 8 do 10, II. vrste 6 do S, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 d o •-to Din za 1 kg. Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem dne 13. marca je bilo pripeljanih 104 svinj; cene so te: mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—110 Din, 7—9 tednov 125 do 150, 3—4 mesece 170—240, 5 do 7 mesecev 250—340, 8—10 mesecev 370—510, 1 leto 540-900, 1 kg žive teže 0—7, mrtve teže 7'50 do 9‘50. Prodanih je bilo 51. Zagrebški tedenski sejem I)ogon na zadnjem zagrebškem sejmu je bil znatno slabeijši ko na prejšnjem sejmu, to pa predvsem zaradi številnih drugih sejmov. Vendar pa so cene zopet narasle, in sicer povprečno za 25 do 50 par pri kili. Prihodnji zagrebški tedenski sejem bo zaradi Marijinega praznika v četrtek, dne 26. t. m. Dogon in prodaja živine: 37 bikov, 607 krav, 158 junic, 184 volov, 103 junci, 206 telet, 326 konj in žrebet, 628 prešičev in 178 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 3'25 do 4, krave za mesarje po '75 do 4, za klobase po 175 do 2'15, junice za klanje po 3'25 do 4, za rejo po 700 do 800 (za žival), voli II. vrste po 3'75 do 4'25, bosanski po 2'50 do 275, teleta po 5'50 do 6'25, Špeharji po 7 do 7'50, pršutarji po 5 do 6, zaklani pre-šiči 9'50, pujski do 1 leta po 9 Din, lahki konji po 2 do 3, srednji po 4 do 5 in težki po 7 do 8 tisoč za par, žrebeta po 700 do 1200 Din za žival; konji za klanje po 1’50 do 2'50. Detelja po 80 do 95, otava po 80 do 90, seno po 70 do 80, slama za steljo po 35 do 45 Din za 100 kg, krompir po 0'80, repa po 0'20 do 0'25 Din za kg. Dunajski trg Na dunajski svinjski trg je bilo postavljenih v ponedeljek 11.313 prešičev, od teh 2414 jugoslovanskih. Cena jugoslovanskim križanim prešičom se je dvignila za 2 groša na l-35 do 140 šilinga. Na govejem trgu so ostale cene za prvovrstno živino neizpreme-njene. Srednje in slabejše kvalitete volov pa so se podražile za 2 do 3 groša pri kilogramu. Podražile so se tudi krave (za 2) in biki (za 3 do 5 grošev). Za mršavo živino so ostale cene ne-izpremenjene, vendar pa je bila njih tendenca čvrsta. 8 dni vožnje po švicarskih železniških progah za 67 fr. Kdor hoče nekoliko dni potovali križem Švice in spoznati raznoličnost pokrajin, la se bo z veliko koristjo poslužil 8- in 14-dnevnih kart (generalni abone-meni) Švicarskih železnic, ki stanejo samo str 67-— oz. sir. 92-—. S temi kartami se lahko potuje, kolikor se želi po prometni mreži približno 5.500 km železniških in parobrodskih prog. Radio Ljubljana *trgovci bi industrije! 1 Tpgcvshi lisi m priporoča ma iactriran/cf Nedelja, dne 22. marca. 8.00: Telovadba (vodi prof. Marjan Dobovšek i — 8.30: Cas, poročila — 8.45: Citraški orkester (plošče) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.40: Versko predavanje (dr. Opeka) — 10.00: Trije veseli godci (gosli, kitara in orglice) — 11.00: »Arija ali spev«. Spored II. mladinskega koncerta Glasbene Matice — 12.00: Cas, obvestila — 12.15: Vesel spored (radijski orkester) — 13.15: Plošče — 16.00: Kako naj pospešujemo rejo malih živali (g. Inkret) — 16.20: Kmečke godbe na ploščah — 17.00: Moka v kmetijskem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazarjeva) — 17.20: Sto minut med gasilci — 21.30: Radijski orkester — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 23. marca. 12.00: Nekaj opernih spevov (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo. borzni tečaji — 18.00: Obolenje prebavnih organov (dr. Magajna) — 18.20: G. Charpentier: Vtisi iz Italije (plošče) — 18.40: Andre Marie Ampere — ob stoletnici njegove smrti (prof. Adle-šič) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Pesmi za ples in dobro voljo (kvartet Melo-jazz) — 20.40: Pevski koncert ge. Mile Kogojeve — 21.20: Operetna glasba (radijski orkester) — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz. Torek, dne 24. marca. 11.00: Šolska ura: Pomlad v glasbi (Emil Adamič) — 12.00: Med severnimi Slovani (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Pevske jazz skupine (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Analiza in izvajanje Beethovnove sonate op. 10 št. 3 (gdč. Jadviga Poženelova) — 18.40: Filozofsko predavanje (dr. Veber) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos opere iz Zagreba. Sreda, dne 25. marca. 9.00: Cas, poročila — 9.10: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 11.00: Otroški kotiček — 12.00: Cas, obvestila — 12.15: Akademija II. drž. realne gimnazije v Ljubljani (vodi prof. Schvveiger) — 13.15: Plošče — 16.00: O gozdarstvu (ing. Tavčar) — 16.20: Našim mamicam — Nastop otrok vodi gdč. Sl. Vencajzova — 17.00: Gorenjski trio, Fantje na vasi in radijski orkester — 19.00: Cas, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Hanica gre v nebesa (Gerhart Hauptmann) — 21.00: Venčki narodnih pesmi. Sodelujejo: gdčffi. P. Zupanova, P. Mišičeva, Jean Franzi. Milan Jug, Roman in Tone Petrovčič ter radijski orkester — 22.00- Cas, vremenska napoved, poročila — 22.00: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. Četrtek, dne 26. marca. 12.00: Reproduciran koncert na wurliških orglah — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Po slovanskem jugu (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Operne fantazije (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Petek, dne 27. marca. 11.00: šolska ura: Ob lOOletnici Ciglerjeve »Sreče v nesreči« (dr. Kolarič) — 12.00: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: kahka glasba (radijski orkester) — l4.ou. Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18 00- O tkaninah (ga. Štibermk Dana) — 18.20: M. Ravel: Bolero (plošče) — 18.40: Delavsko predavanje: Naši vajenci (g. Pernišek) 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: III. ura slovenske klavirske glasbe. Predava prof. Lipovšek. Klavir solo dr. Švara — 21.00: Češka glasba (radijski orkester) — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.