Štajerski
Ptuj, četrtek, 11. decembra 2003
letnik LVI . št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Ormož
Kdo bo dedek Mraz? Stran 3
Ptuj
Občina se mora umakniti! Stran 5
Mestni Vrh
Kdo je zastrupljevalec? Stran 6
Jelovice
Pretepen do smrti? Stran 32
Šah
Škandal na turnirju Kurent Stran 28
Komentiramo
Nočemo mačka v žaklju Stran 5
^^ řl/W	^	\Ma 20031 ^
Trgovka ^^ i
Več no strani 17.
Ptuj . Dr. Šime Ivanjko o KTV
Občina Ptuj se mora umakniti
Odločba ustavnega sodišča, s katerim je razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena 3. decembra. O njeni vsebini smo se pogovarjali z dekanom Pravne fakultete v Mariboru dr. Šimetom Ivajnkom, tudi podpredsednikom Zveze društev pravnikov Slovenije.
Stran 5
Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7. - 19. ure Sobota: 7. - 12. ure
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii
_02/788 11 75_
Klovnesa Eva Skofič Maurer je na miklavževo zabavala bolne otroke v ptujski bolnišnici, njihove starše in zdravstveno osebje. Skupno zabavo jim je podaril Lek.
RADIOPTUJ
89,8»98,£-I04t3
Gruškovje • Kmalu sodoben mednarodni mejni prehod
Od maja 2004 schengenski varnostni sistem
V Gruskovju so že sredi oktobra pričeli gradnjo novega sodobnega mejnega prehoda za mednarodni promet, enega od treh velikih cestnih prehodov, ki bodo poleg Obrežja in Jelsan na bodoči zunanji meji Evropske unije. Nared naj bi bil do vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Kot so povedali na tiskovni konferenci v petek, 6. decembra, v zabojniskih prostorih Policije sedanjega mednarodnega mejnega prehoda v Gruskovju, te dni potekajo nekaj sto metrov vstran intenzivna dela pri gradnji novega sodobnega mednarodnega mejnega prehoda, na katerem bo vzpostavljen Schen-genski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor.
Lucija Remc iz Servisa skupnih služb slovenske vlade je povedala, da je Investitor gradnje Republika Slovenija, oziroma njena vlada, sicer pa nekaj sred-
stev pričakujejo tudi iz programa Phare. Tenutno poteka izgradnja velikega platoja za bodoči mejni prehod, za katerega je projekte izdelalo podjetje IBE iz Ljubljane, gradbena dela izvaja GP Primorje iz Ajdovščine, pogodbena vrednost pa znaša 1,9 milijarde tolarjev. V pripravi je že tudi razpis za izbiro izvajalcev za gradnjo objektov, ki se bodo razprostirali na 10,4 ha površin.
Novi mednarodni mejni prehod bo zgrajen na območju sedanje	glavne	ceste Jurovci-Gruškovje, oziroma bodoče avtoceste med Ptujem in Gruškovjem, razdeljen pa bo na tri ploščadi - za potniški promet, za blagovni promet ob izstopu iz države ter za blagovni promet ob vstopu v državo, njihova skupna površina pa bo 16.000 kvadratnih metrov. Na samem prehodu bodo zgradili še 10 servisnih objektov s skupno površino prek 4000 kvadratnih metrov ter štiri nadstrešnice s površino nekaj čez 3200 kvadratnih metrov
Foto: M. Ozmec
O novem mejnem prehodu so v Gruškovju govorili (z desne) Milan Klep, Jože Grah, Lucija Remc, Anton Brodnjak ter Ivo Usar.
Gradnja novega mejnega prehoda pa zahteva tudi rekonstrukcije okoli 750 m glavne ceste, okoli 660 m lokalne ceste ter izgradnjo okoli 400 m izvozne ceste z 69 m dolgim nadvozom nad avtocesto.
Vodja sektorja za mejne zadeve pri Policijski upravi Maribor
Jože Grah je opozoril predvsem na dejstvo, da zaradi gradnje novega prehoda še posebej v predprazničnih dneh v Gruš-kovju pričakujejo močno povečan promet predvsem tovornih vozil, saj je to najkrajša cestna povezava med Evropo in Balkanom. Kljub temu se bodo po-
licisti potrudili, da bo zastojev čimmanj, oziroma da bo čakalna doba pred mejo čimkrajša, pa tudi, da bo kljub gradbišču vožnja na tem odseku čimbolj varna.
Prav zaradi vsega tega je komandir mejne policijske postaje Gruškovje Anton Cafuta dodal, da posebej v teh dneh priporočajo tudi uporabo preostalih mejnih prehodov za meddržavni promet, in sicer Zg. Leskovec-Cvetlin, Zavrč-Dubrava ter Središče ob Dravi-Trnovec. Naj dodamo, da lahko čez omenjene mejne prehode za meddržavni promet potujejo le državljani Slovenije in Hrvaške.
Po trditvah Antona Brodnja-ka iz Družbe za državne ceste naj bi vsa dela pri izgradnji novega mejnega prehoda v Gruškov-ju končali pravočasno, oziroma v maju prihodnje leto. Gradnja bo zahtevala velike posege, saj bodo morali odstraniti okoli 300 tisoč ton kamnitega materiala. Dvopasovnico bodo zaradi grad-
nje avtoceste že sedaj spremenili v štiripasovnico, prestaviti bodo morali tudi strugo potoka Ma-celjčica, sicer pa bo promet potekal po režimu, ki sicer velja za gradbišča; nekaj časa po levi, nato po desni strani sedanje ceste, nekaj časa pa tudi po makadamu.
Na predpraznično gnečo so pripravljeni tudi v Carinski službi, saj po besedah Milana Klepa iz carinskega urada pričakujejo pri izstopu iz države tudi do 14-odstotno povečanje prometa. Zaradi tega so se tudi letos dogovorili s carinsko službo iz sosednje hrvaške, da bodo poskušali carinske postopke ob meji karseda pospešiti in poenostaviti. Seveda pa vse potnike ter voznike motornih vozil, še posebej tovornjakov, pozivajo k strpnosti in discipliniranosti, saj bodo tudi tako svojo nalogo lahko opravljali lažje in v obojestransko korist tudi čim hitreje.
M. Ozmec
Štajerska budilka vsak delavnik med 5*00 in 9.00 uro
RADIOPTUJ
89.8-98,2 104,3
WWW. radio-ptuj.si
fC-
defCumta myotMO/rÂa.
Doma
O odpisanih nič novega
Ljubljana - Poslanke in poslanci na torkovem izrednem zasedanju se niso razpisali naknadnega zakonodajnega referenduma o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih, ki ga zahteva 30 poslank in poslancev. Poslanke in poslanci namreč tehtajo zakonsko možnost, po kateri bi referendumsko zahtevo poslali v presojo ustavnemu sodišču. Po mnenju koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS ter opozicijske SMS bi namreč referendum o zakonu, katerega izključna vsebina je izvršitev 8. točke aprilske odločbe ustavnega sodišča in s katerim se uresničujejo človekove pravice, lahko imel protiustavne posledice. Ce bo državni zbor sprejel takšen sklep, bo ustavno sodišče o ustavnosti oz. protiustavnosti referendumske zahteve odločilo v 15 dneh. Poslansko zahtevo za razpis referenduma je sicer podpisalo vseh 13 poslancev SDS, vseh osem poslancev NSi, vsi štirje poslanci SNS ter štirje poslanci koalicijske SLS in poslanec SMS ter jo 2. decembra vložilo v državni zbor.
Džamija bo!
Ljubljana - Po dolgi in burni ponedeljkovi razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč, je ljubljanski mestni svet vendarle potrdil spremembe prostorskega akta za območje, kjer naj bi stal islamski verski in kulturni center. Večina opozicijskih svetnikov, ki so na seji vztrajali do konca, je protestirala, da morajo o tako pomembni temi razpravljati ob tako pozni uri, ob tem pa so ponavljali že znane in večkrat izrečene argumente proti gradnji džamije. Svetniki so obravnaval tudi predlog zakona o glavnem mestu, s katerim naj bi se na ustrezen način uredil položaj prestolnice. Precej svetnikov je menilo, da je zakon pomanjkljiv in nedorečen, kljub temu pa so sprejeli sklep, da predstavlja primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, v kateri ga bo treba še dopolniti in spremeniti, takšen sklep pa bodo posredovali tudi zakonodajalcu, torej državnemu zboru.
Izvensolske dejavnosti - del pouka?
Ljubljana - Iniciativni odbor za šolo po meri človeka, ki jo sestavlja skupina staršev in pedagogov, je na predstavnike oblasti naslovil državljansko pobudo, naj se tistim učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki izven šole obiskujejo različne dejavnosti (tuj jezik, tečaje računalništva, glasbeno, plesno ali baletno šolo oz. treninge različnih športnih panog), izvajajo pa jih strokovno usposobljeni učitelji in mentorji po potrjenih programih, te prizna kot enakovredne enemu izmed šolskih izbirnih predmetov. Poleg tega pa odbor predlaga tudi, naj se tistim učencem, ki obiskujejo župnijski verouk, ta prizna kot alternativen obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika. Župnijski verouk pa naj po njihovem mnenju tudi v prihodnje poteka izven šole.
Po svetu
Sanader sestavlja vlado
Zagreb - Predsedniku najmočnejše hrvaške parlamentarne stranke, Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Ivu Sana-derju, je hrvaški predsednik Stipe Mesič podelil mandat za sestavo hrvaške vlade po parlamentarnih volitvah, ki so bile 23. novembra. Po hrvaški ustavi ima Sanader 30 dni časa za sestavo vlade, njegov kabinet pa mora dobiti podporo najmanj 77 poslancev v saboru. Po napovedih naj bi bila ustanovna seja sabora in glasovanje o novi vladi 22. in 23. decembra.
Prihodnost Balkana je v EU
Bruselj - Prihodnost petih držav z Balkana - to je Hrvaške, BiH, Srbije in Crne gore, Makedonije in Albanije - je v Evropski uniji, je v Bruslju prvo srečanje zunanjih ministrov povezave, držav pristopnic in kandidatk s kolegi iz omenjene regije sklenil predsedujoči, vodja italijanske diplomacije Franco Fratti-ni. "EU je na pragu največje širitve v zgodovini, ob tem pa poudarja svojo ambicijo, da sedanjim pristopnicam na tej uspešni poti proti članstvu sledijo tudi balkanske države," je dejal Frattini.
Zemljanov je 6,3 milijarde
New York - Na svetu je trenutno 6,3 milijarde ljudi, svetovno prebivalstvo pa bi do leta 2300 lahko naraslo na devet milijard, napoveduje poročilo o svetovnem prebivalstvu, ki ga je objavil urad Združenih narodov za ekonomska in socialna vprašanja. Ta scenarij temelji na domnevi, da bo vsaka ženska na svetu v povprečju rodila dva otroka. Ce pa bi rodnost padla na 1,85 otroka na žensko, bi se število svetovnega prebivalstva čez tri stoletja lahko zmanjšalo na 2,3 milijarde. Ce pa bi bila rodnost 2,35 otroka na žensko, pa naj bi bilo na Zemlji leta 2300 36,4 milijarde ljudi.
Japonci ne gredo na Mars
Tokio - Japonska je opustila težavno misijo na Mars, potem ko strokovnjakom sonde Nozomi, ki je na poti proti Rdečemu planetu, ni uspelo vrniti na pravo smer poleta. Sonda Nozomi, prvi japonski medplanetarni raziskovalec, je sicer proti Rdečemu planetu potovala pet let in bi ga morala doseči naslednji teden, vendar pa so predstavniki japonske vesoljske agencije JAXA sporočili, da je Nozomi skrenila s poti ter da so strokovnjaki obupali nad reševanjem misije, potem ko je pri tem sondi zmanjkalo skoraj vse gorivo.
Hajdina • Usklajevanje prometnih povezav med Slovenijo in Hrvaško
Cestne povezave končno usklajene
V prostorih občine Hajdina sta se 3. decembra sestali delovni skupini za prostorsko uskladitev prometnih povezav med Hrvaško in Slovenijo. Slovensko delegacijo je vodil Jože Novak, državni sekretar za prostor v ministrstvu za okolje, prostor in energijo, hrvaško pa dr. Darko Mlinarič, svetovalec v ministrstvu za pomorstvo, promet in zveze.
Skupini sta med drugim obravnavali podrobnejše rešitve cestnih povezav skozi mejne prehode Dragonja - Kaštel, Jelšane -Rupa, Obrežje - Bregana in Gru-škovje - Macelj ter nekaterih drugih manj pomembnih povezavah med državama, kot so povezave Metlike - Vinica - Bosiljevo in Ptuj - Ormož - Varaždin.
Z delom, ki sta ga komisiji opravili na 10. seji, ki je bila prostorih občinske stavbe v Hajdini, sta bila zadovoljna oba predsednika državnih komisij. Vodja slovenske delegacije Jože Novak je o dosedanjem delu na prostorski uskladitvi prometnih povezav med Slovenijo in Hrvaško povedal: ^"V dosedanjem delu komisij smo prišli do točke, da smo lahko pripravili že kar precej dodelan predlog dogovora na strokovni ravni, ki bi lahko bil osnova za ministrsko in drugo raven, vendarle smo si vzeli čas še do konca januarja, da do-
končno rešimo še nekatere vsebinske podrobnosti."
Vodja hrvaške delegacije dr. Darko Mlinaric je po sestanku delovnih skupin za prostorsko uskladitev prometnih povezav med Hrvaško in Slovenijo povedal, da so po vsakem sestanku naredili korak naprej. V konceptualnem pogledu med državama nikoli ni bilo posebnih problemov, nekatere stvari pa niso bile zadovoljivo rešene v prostorskih planih obeh držav oziroma v nacionalnem programu izgradnje avtocest Slovenije. Na že omenjenih ključnih cestnih povezavah so vsa ta leta potekala usklajevanja, ker pred 10 leti, torej ob samem začetku dela komisije, nekatere rešitve niso bile začrtane v prostorskem planu Slovenije. Takrat v prostorskem planu Slovenije še ni bila vrisana trasa avtoceste od Maribora proti Gru-škovju in Zagrebu, niti trasa proti istrskemu ipsilonu, o kateri
Foto: MG
Slovensko delegacijo je vodil Jože Novak, državni sekretar v ministrstvu za okolje, prostor in energijo (z očali).
so zdaj dogovorjeni. Dogovor je dosežen tudi o povezavi proti Kopru in Trstu, kot tudi o hitri cestni povezavi Reke, ki naj bi tekla čim dlje po enotni trasi, v Sloveniji pa imela razcep proti Trstu in Ljubljani. Večjih problemov ni pri Bregani, pa tudi za mejni prehod Gruškovje - Ma-celj so našli rešitev, ki omogoča nadaljnjo gradnjo na slovenski strani prehoda.
Dr. Darko Mlinarič je zadovoljen z delom projektantov, nekoliko manj pa z nekaterimi službami ministrstev obeh držav, ki bi lahko zadeve pospešile. Zadovoljen pa je tudi, da je določena optimalna trasa avtoceste med Mariborom in Ptujem ter naprej proti Gruškovju, ker kot je poudaril, je vedno govoril, da Slovencem zaradi Hrvatov ni potrebno graditi avtoceste med Mariborom in Ptujem, potrebujejo jo zaradi reševanja prometne agonije ljudi, ki živijo ob tej cesti. Projektanti Slovenije in Hr-
HrvaŠko delegacijo za uskladitev prometnih povezav med Slovenijo in HrvaŠko je vodil dr. Darko Mlinarič, svetovalec v ministrstvu za pomorstvo, promet in zveze HrvaŠke (z očali).
Evropska unija in mi
Uvoz novih in rabljenih vozil iz EU
V Sloveniji so bile s 1. januarjem 2001 odpravljene carinske stopnje za uvoz rabljenih in novih vozil s poreklom iz EU. Ob vstopu Slovenije v povezavo po podatkih Ministrstva za finance ni predvidenih sprememb glede carinskih dajatev pri pridobitvi avtomobilov po poreklu iz EU, zato le-teh še naprej ne bo treba plačevati.
vaške bodo po sklepu sestanka delovne komisije za prostorsko uskladitev prometnih povezav elaborate za posamezne cestne odseke, o katerih so 3. decembra govorili v Hajdini, izdelali do konca januarja.
Če so pri cestnih povezavah prišli že tako daleč, da odprtih vprašanj naj ne bi bilo, pa so pri železniških povezavah šele na začetku. V tem trenutku pa se že ve, da bo šla glavna železniška pot iz zahodne v vzhodno Evropo prek Slovenije in Hrvaške ter bo povezovala obe glavni mesti. Po besedah vodje slovenske delovne skupine Jožeta Novaka se hitra železniška povezava med Milanom in Budimpešto ne bo izognila slovenski in hrvaški prestolnici. Na to, da bi zgradili hitro železniško povezavo med Zagrebom in Dunajem prek Maribora, pa bo, kot kaže, potrebno še počakati.
MG
Cene avtomobilov v državah Evropske unije se razlikujejo tudi do 40 odstotkov, v povprečju pa za 15 do 20 odstotkov. Zaradi vstopa Slovenije v EU pa na slovenskem trgu menda ni pričakovati takojšnjega znižanja cen avtomobilov.
Določene spremembe se prihodnje leto predvidevajo pri obdavčevanju prometa vozil z davkom na dodano vrednost in davkom na motorna vozila. Pri tem je predlog novega Zakona o davku na dodano vrednost že v postopku sprejemanja v Državnem zboru, ki glede obdavčevanja vozil upošteva rešitve iz t. i. Šeste direktive (77/388/EEC). Določene prilagoditve v zvezi s pridobitvami rabljenih vozil znotraj EU pa bodo opravljene tudi znotraj veljavnega sistema obdavčevanja vozil z davkom na motorna vozila, vendar pa konkretne rešitve Ministrstvo za finance še proučuje.
V skladu s predlagano novo ureditvijo je za obdavčevanje nakupov rabljenega vozila z DDV v
drugi državi članici EU pomembno, ali bo kupec v svoji državi identificiran kot zavezanec za namene DDV, ali nakup opravi kot zavezanec za DDV ali pa kot končni potrošnik. Torej v primeru, če bo kupec, ki je davčni zavezanec, pridobil rabljeno blago v državi članici in bo le-to v njej obdavčeno po posebni ureditvi (tj. od dosežene razlike v ceni), se bo takšno blago obdavčilo po načelu porekla, torej po predpisih države članice, kjer je dejansko kupljeno. To torej pomeni, da bo slovenski davčni zavezanec, ki npr. kupi rabljeno vozilo od preprodajalca v Nemčiji, plačal DDV v Nemčiji (po nemških predpisih) in ne v Sloveniji. Če bo kupec, ki je davčni zavezanec, pridobil rabljeno blago v državi članici in bo le-to v njej obdavčeno v skladu s splošno ureditvijo, se bo takšno blago obdavčilo po načelu destinacije, torej po predpisih države kupca. To torej pomeni, da bo slovenski davčni zavezanec, ki npr. kupi rabljeno vozilo v Nemčiji, plačal DDV v Sloveniji
(po slovenskih predpisih) in ne v Nemčiji. Če pa kupec, ki kupi rabljeno blago v državi članici, ni davčni zavezanec in torej nastopa kot končni potrošnik, bo takšno blago obdavčeno po načelu porekla, torej v državi nakupa vozila. To torej pomeni, da bo slovenski kupec, ki ni davčni zavezanec in npr. kupi rabljeno vozilo v Nemčiji, plačal DDV v Nemčiji (po nemških predpisih) in ne v Sloveniji.
Ne glede na navedene spremembe po predlagani ureditvi pa spremembe režima obdavčevanja prometa rabljenih vozil na območju Slovenije, ob vstopu Slovenije v EU, niso predvidene, zato se bo takšen promet vozil še naprej obdavčeval na način, kot velja po veljavnem sistemu.
V skladu z veljavno zakonodajo se DDV obračunava in plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije za plačilo, ter od uvoza. Pri tem se v skladu z zakonom DDV obračunava in plačuje po
stopnji 20 odstotkov od vsakega prometa blaga, storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je z zakonom določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja stopnja DDV. To torej pomeni, da bo slovenski kupec (ne glede na to, ali je davčni zavezanec ali pa ne), ki kupi novo vozilo v Nemčiji, ob vnosu le-tega v Slovenijo v skladu z veljavno splošno ureditvijo plačal DDV v Sloveniji, in sicer po stopnji 20 odstotkov.
Takšna ureditev obdavčevanja novih vozil pa se predvideva tudi ob vstopu Slovenije v EU. Tako se bo pridobitev novih vozli iz držav članic EU še naprej obdavčevala po splošnih pravilih po načelu destinacije, torej se bo novo vozilo obdavčevalo po predpisih države kupca. To torej pomeni, da bo slovenski kupec (ne glede na to, ali je davčni zavezanec ali ne), ki npr. nabavi novo vozilo v Nemčiji, plačal DDV v Sloveniji (po slovenskih predpisih) in ne v Nemčiji.
Pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti se za novo prevozno sredstvo štejejo kopenska motorna vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata, namenjena za prevoz oseb ali blaga.
Anemari Kekec
Foto: MG
Ormož • Kdo bo dedek Mraz
Prostovoljno delo ni cenjeno
Pri Občinski Zvezi prijateljev mladine Ormož so presenečeni in ogorčeni nad načinom, kako se je razpletel letošnji razpis za decembrsko obdarovanje otrok.
Obdarovanja otrok je v vsej občini zadnjih nekaj let izvajala OZPM Ormož v sodelovanju s svojimi društvi in prijavo na vsakoletni razpis občine Ormož, na temelju katerega so dobili sredstva. Običajno so iz proračuna financirali tudi miklavževanje, ki sodi v dejavnost Karitasa, ki pa se letos na razpis niti prijavil ni. Razpis je bil objavljen 13. novembra, prijaviti se je bilo treba do 24., 27. novembra pa naj bi bili ponudniki že obveščeni o izboru. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, za katerega je komisija ugotovila, da ne ustreza pogojem, ker so ponujali le kulturni program brez darilnega paketa, niso pa tudi opredelili datumov in krajev nastopov ter lastnega prispevka. Ponudba OZPM je v ponudbi kot svoj prispevek ponudila prostovoljno delo in delo članov UO ter 300 SIT po darilnem paketu in materialne stroške. V sklepu občine iz 2. 12., s katerim so jih po daljšem čakanju obvestili, da se prostovoljno delo OZPM
V občini Ormož bo letos obdarovanih 1014 predšolskih otrok in učencev prvih razredov osem- in devetlet-ke. Vrednost paketa naj bi znašala 2500 SIT, skupna vrednost sredstev, ki jih je občina namenila za obdarovanje otrok v decembru, pa znaša 2.674.000 SIT.
ne sme upoš,2tevati kot njihov prispevek k obdaritvi in da tako materialni prispevek znaša le 363,550,60 SIT, kar je premalo za izvedbo projekta. V pojasnilu, ki so ga na našo zahtevo poslali iz občine, pa piše še, da je zveza nerealno ovrednotila lastno delo po 1.250 SIT na uro ali skupno 870.000 SIT. Pri ZPM so presenečeni, ker so prijavo naredili natančno tako kot prejšnja leta. Na občini pa so potem, ko so se z razpisom otresli ZPM, sklenili dogovor z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je občina - vrtci in šolami.
Sole in vrtci na takšen obseg praznovanj niso bili pripravljeni
in so prav tako v pomanjkanju časa pričeli z mrzličnimi pripravami. Ravnateljica vrtca Marjeta Meško se je obrnila na predsednico ZPM Marino Novak, da ji je posredovala telefonske številke dobaviteljev artiklov za darilni paket, saj njihovi dobavitelji niso mogli zagotoviti tako velike količine tako hitro. Tudi vsebina darilnega paketa, ki bo letos enak za vse otroke in bo vseboval palerino, pisalni set s škarjami in spomin, so povzeli po predlogu DPM. Kar nekaj prostovoljk DPM je zaposlenih na šolah in v vrtcih, tam so jih kar določili, da bodo nosile organizacijo dedka Mraza. Klicali pa so jih menda tudi, če bodo kot društvo primaknili kaj sredstev. Ravnatelji so se v zadnjih dneh večkrat sestali in so med možnimi ponudniki kulturnih programov izbrali Muco Copatarico v izvedbi KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje.
Predsednica ZPM Marina Novak je povedala, da so nad takšnim odnosom ogorčene. Na seji UO so sklenile, da bodo za-
Ptuj • Redni občni zbor KPS
Zaplet pri volitvah
člani in članice Kluba ptujskih študentov (KPŠ) so se v soboto, 6. decembra, v dvorani Narodnega doma zbrali na rednem volilnem občnem zboru.
KPS je klub, ki letno razpolaga s približno 40 milijoni proračunskih sredstev, med večje projekte, ki jih izvedejo, pa štejejo ptujski triatlon, filmski kompas in festival Vino ni voda. V letošnjem letu je klub pod vodstvom predsednika Petra La-diča na Ptuju uredil Info točko, postal stoodstotni lastnik podjetja Kultum, ki upravlja s Kolnkišto, uvedel na Ptuju subvencionirano študentsko prehrano ter se v sodelovanju s solidarnostnim skladom odločil za podeljevanje enkratnih finančnih pomoči.
Sicer pa so na minulem občnem zboru prisotni člani po razrešitvi starega vodstva in podanih poročilih za leto 2003 iz-
volili novo vodstvo. Toda tudi tokrat ni šlo brez zapletov, saj je bilo zaradi neresnosti navzočih, ki jo je najverjetneje povzročila prevelika količina popitega alkohola (tega je bilo v dvorani na pretek), glasovanje z dvigom rok prekinjeno. Klub je nato z občnim zborom nadaljeval po več kot polurni prekinitvi, saj je bilo v tem času potrebno natisniti glasovnice za kandidate, o katerih prisotni predhodno niso glasovali. Javno - z dvigom rok - so člani kluba v nadzorni odbor izvolili Jerneja Oblaka in Primoža Potočnika, vodja odbora za rekreacijo je postal Gorazd Ladinek, odbor za informiranje po novem vodi Marko Orozo-vič, dosedanjemu predsedniku
poslene v šolah in vrtcih svoj prispevek k organizaciji dale v delovnem času, izven tega časa pa po ukazu prostovoljno ne bodo delale, saj so bile to kot prostovoljke pripravljene v okviru DPM. Po novem letu zahtevajo tudi razgovor z županom Vilijem Trofenikom, na katerem želijo razčistiti nejasnosti, saj se počasi vendar vztrajno dogaja, da občina njihove dejavnosti, ki so jih postavile na noge, sedaj oddaja drugam. Tako je že tri leta zapored menda odpadlo poletno letovanje, dobro obiskane poletne delavnice pa so začele prevzemati šole. Društvo letos še tudi ni prejelo niti tolarja sredstev za svoje delovanje. Vsako leto so tudi opozarjale, da je razpis za obdarovanje prepozen in da je v začetku decembra večina kvalitetnih kulturnih programov za praznične dni že oddanih. Zelo težko pa je tudi zagotoviti kvalitetno vsebino paketa, saj redki dobavitelji lahko dobavijo tako velike količine v tako kratkem času.
viki klemenčič ivanuša
Petru Ladiču pa je občni zbor dodelil funkcijo podpredsednika. Zaradi neresnosti volivcev se je nato zataknilo pri glasovanju za tajnika in vodjo odbora za kulturo. Potem ko ni bilo jasno, ali so Aljaža Petka potrdili za tajnika, in ko se zaradi nenehnega dviganja in spuščanja rok ni dalo prešteti glasov za funkcijo vodje odbora za kulturo, se je občni zbor odločil, da se glasovanje prekine in da se v nadaljevanju voli tajno z volilnimi lističi. Na podlagi tajnih volitev so nato za vodjo odbora za kulturo imenovali Nino Milošič, za tajnika so potrdili Aljaža Petka, v disciplinsko komisijo so bili imenovani Sarah Bauman, Rok Kolarič in Luka Žižek, na mesto
Novi predsednik ptujskega študentskega kluba Uroš Gojkovič.
predsednika pa je bil izvoljen Uroš Gojkovič, ki je ob izvolitvi dejal: ""Upam, da bomo tudi odslej nadaljevali s tradicionalnimi projekti, čimveč želimo vložiti v Info točko, kjer naj bi se uvedla vsakodnevna prodaja bonov, uvesti želimo sklad za mlade družine, za velike projekte si bomo prizadevali pridobiti čimveč sponzorskih sredstev, razmišljam pa tudi o tem, da začnemo delati v Ljubljani in Kopru ter seveda nadaljujemo z delom v Mariboru. Kakšen predsednik bom? Pošten. Predvsem pošten."
Peter Ladič, ki je klub vodil od januarja do začetka decembra, pa je o svojem delu povedal: ""Čeprav mi je uspelo doseči dobro večino zastavljenih ciljev, pa se je danes pokazal eden izmed ciljev, ki ga nismo dosegli. To je sprejetje volilnega pravilnika. Podobno kot lani so tudi letos nastali na volitvah zapleti, saj nimamo v statutu nekaterih stvari natančno opredeljenih in tako prihaja do raznih trenj med nasproti mislečimi ljudmi. En cilj je, da se sprejme pravilnik o volitvah, kjer bodo natančno opredeljena pravila glede kandidature, samega postopka volitev in predaje funkcije. Drugo, za kar mi je žal, pa je to, da nismo na Ptuju uspeli uvesti neposredne vsakodnevne prodaje študentskih bonov. Po letu predsedovanja sem zadovoljen s svojim delom, od kluba se bom malo umaknil, sicer pa ostajam upravitelj Kolnkište, čaka pa me tudi diploma."
Mojca Zemljarič
Ta teden
EU, pripravljeni smo!
December je čas, ko se pripravljamo na velika praznovanja, delamo obraou-ne svoje enoletne uspešnosti in nadrte za naprej. Očitno bo letošnje božično in novoletno praznovanje zadnje v samostojni Sloveniji, saj naslednje leto postajamo del Evrope, za katero smo si prizadevali vsa leta svoje samostojnosti.
Ni kaj, skupaj z ostalimi tranzicijskimi državami smo uspeli dokazati, da smo sposobni in vredni zaupanja razvite Evrope. V nekaj več kot desetletnem samostojnem razvoju smo dosegli stanje razvitosti demokracije, človekovih pravic, gospodarske rasti in vsega, kar pač odlikuje razvito civilizirano družbo.
Slovenska družba pa je v tem obdobju doživela veliko sprememb. Od prejšnjih zafrustriranih delavcev, ki so običajno skoraj vsi delali in nosili nekaj fičnikov domov, hodili na dopust v sindikalne domove in trpeli ob tem, ker njihovi šefi niso imeli dovolj velikih plač, še bolj pa ob tem, ker Cerkev ni imela svojih posestev in plačanih penzij, sodniki pa so bili pravi pesjanarji, ki so domala vsako stvar rešili, so danes srečni, ker jim ni treba hoditi redno v službo, saj jih je enajst odstotkov doma, delajo po kratkoročnih pogodbah, tuintam se še kakšno spričevalo dobi brez mukotrpne šole, tiste, ki nos vtikajo tja, kamor se ne spodobi, pa se naklesti. Vse je lepo urejeno, lastnina je na svojem mestu, tudi šefi so na svojem mestu, če pa tega ne želijo več, so upravičeni do "skromne" odpravnine - in vse lepo pošteno teče naprej v Evropsko unijo. V vseh elementih smo se pripravili nanjo. Tudi v Evropi je razslojenost prebivalstva velika, zato smo tudi v Sloveniji poskrbeli, da smo v hitrem času dobili sloj bogatašev, ponekod na malo čuden način, pa kaj, sodni mlini aferskim poslom ne pridejo do živega (ali pa tega nočejo), saj nastradajo v glavnem kurji tatovi, velikim ribam se običajno nič ne zgodi. Kadilcem smo cigaretne škatle že okrasili z venci za na grob, Evropi pa bomo pokazali, kako se dela s pijanci za volanom; tu jo bomo celo prehiteli!
Slovenija mora postati prepoznavna! Nekoliko je že po slabo obiskanih številnih referendumih, dobili pa bomo še nove državne simbole.
Evropa, mi smo pripravljeni!
Franc Lačen
Dornava • 10. seja sveta
Podražili vrtec
Prejšnjo sredo so se svetniki in svetnica občine Dornava sestali na deseti seji sveta in med drugim sprejeli nekaj podražitev.
Strinjali so se s povišanjem cene za proizvodnjo in distribucijo vode, sprejeli so odlok, da so soustanovitelji javnega zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj in odlok o spremembi ter dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
Svetniki so temeljito proučili posamezne postavke pri rebalansu proračuna za letošnje leto. Ta znaša po rebalansu okrog 290 milijonov tolarjev, to pa še vedno ne zadostuje za realizacijo vseh projektov. Nekaj so jih zato prenesli že pri snovanju proračuna za prihodnje leto.
Svetniki so soglašali s povišanjem cen vzgojnovarstve-nih storitev. Nove cene bodo za 10-odstotkov višje. Za starostno skupino, v kateri so v varstvu otroci od prvega do tretjega leta starosti, znaša nova cena 69 tisoč tolarjev, za starostno skupino, v kateri so otroci od treh do štirih let, je cena po podražitvi 57 tisoč tolarjev in za tretjo starostno skupino, v kateri so otroci od štirih let do šestega leta, 52 tisoč tolarjev.
Župan Franc Šegula je svetnikom poročal o izvedbi čistilne naprave. Občina Dornava je namreč pripravila za izvedbo čistilne naprave tripartitno pogodbo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Protechom, d.d., iz Maribora. Vrednost pogodbenih del znaša 110,5 milijonov tolarjev. Izvajalec del Protech se je zavezal, da dela prične takoj ob podpisu pogodbe in jih konča do 30. maja prihodnje leto. Občina Dornava kot naročnik zagotovi 79,2 odstotka sredstev, 20,8 odstotka pa zagotovi za čistilno napravo sofinancer - Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
Med pobudami in vprašanji svetnikov je Franc Zagor-šak predalagal, da se v občini povežejo vsi tisti, ki lahko prispevajo k boljši promociji in trženju naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti občine.
MS
Foto: MZ
Slov. Bistrica • Srečanje Impolovih jubilantov in inovatorjev
Impol - priznano mednarodno podjetje
Podelitev priznanj sedeminpetdesetim delovnim jubilantom, ki so v Impolo-vi delniški družbi začeli delati pred desetimi, dvajsetimi in tridesetimi leti, je potekalo letos že petič. Ob tem so minuli konec tedna v viteški dvorani bistriškega gradu, kjer je prireditev potekala, podelili zlati znak Impola najuspešnejšim inovatorjem v letu 2003.
Foto: Samo Brbre
Dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih priznanj zvestobe za dolgotrajno in uspešno delo v Im-polovi delniški družbi ter najuspešnješi inovatorji v letu 2003 z upravo Impola in direktorjem Jernejem Coklom v sredini.
če si v tovarni na delovnem mestu deset, dvajset ali trideset let, postane ta pomemben del tvojega življenja, je ob podelitvi priznanj zvestobe za dolgotrajno in uspešno delo v njihovi delniški družbi ter zlatih znakov najuspešnejšim inovatorjem Impola uvodoma povedal direktor uprave Jernej čokl. V nadaljevanju je govoril o nalogah in izzvih Impo-la, kjer se vse bolj zavedajo neizprosnega konkurenčnega boja, še posebej, ker večino svojih
izdelkov prodajajo na zahodne trge, kjer pa je zahtevana visoka kakovost, pravočasne dobave in prava cena. Vse to je mogoče zagotoviti le z visoko motiviranimi ljudmi in moderno opremo.
S pomočjo Jureta Ivanušiča, ki je povezoval prireditev in pripravil kulturni program, je Jernej čokl podelil najprej štiri bronaste, nato petindvajset srebrnih in osemindvajset zlatih znakov Impola za deset, dvajset in trideset let neprekinjenega dela. Po-
deljenih je bilo tudi osem zlatih znakov Impola inovatorjem leta 2003. V programski enoti Livarna so to Milan Petek, Marina Jelen in Viljem Strnad, Peter Vuk, Boštjan Bučar in Zvonko Rak so iz programske enote Valjarna, v programski enoti Profili je inovator Hinko Pušaver, v programn-ski enoti Cevarna pa Igor Novak. Za najuspešnejšo organizacijsko enoto je komisija za inovacije izbrala PE Cevarna.
Vida Topolovec
Ptuj • 10 let podjetja Tenzor
Znanje in jasni cilji - pot do uspeha
Tenzor, podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino, d.o.o., Ptuj, je 27. novembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu skupaj s poslovnimi partnerji, prijatelji in družinami proslavilo 10-letnico uspešnega poslovanja. Leta 1993 sta lastnika in partnerja Miran Senčar in Albert Bene takorekoč začela iz nič, s sposojeno računalniško opremo in tudi sposojenim fikusom. Imela pa sta znanje, zaupanje in jasen cilj ter vodstvene in strokovne sposobnosti. Danes zaposlujejo že 35 delavcev.
Po desetih letih je podjetje kljub hudi konkurenci, ki vlada v panogi, vseh tovrstnih podjetij je v Sloveniji že 250, v samem vrhu zasebnih slovenskih podjetij za varovanje ljudi in premoženja. Za uspeh se imajo zahvaliti temu, ker so drugačni, njihovi kupci niso stranke, temveč poslovni partnerji, je med drugim povedal direktor Miran Senčar. Njihov tržni delež na področju
zaščite izdelkov pred krajo v Sloveniji znaša čez 90 odstotkov, s svojimi storitvami in izdelki so prisotni v več kot 85 odstotkov slovenskih in tujih trgovskih podjetjih v Sloveniji, pohvalijo se lahko z nekaterimi ekskluzivni-mi pogodbami za opremljanje objektov z varnostnimi sistemi. Po desetih letih že lahko govorijo o skupini podjetij Tenzor, saj imajo podjetja že v Hrvaški,
Skopju in Prištini. Do konca leta bodo odprli podjetje tudi v Srbiji in črni gori. Podjetje Tenzor je tudi eno izmed redkih podjetij v Sloveniji, ki veliko vlaga v šport, kulturo in promocijo lepote slovenskih deklet. Prvo je pomagalo tudi prvi ptujski misi-ci Alenki Vindiš, ki je kot prva Ptujčanka osvojila prestižni naslov miss Slovenije pred sedmimi leti.
^"V podjetju smo se vedno trudili, da bi mestu, kjer smo nastali in ki ga imamo zelo radi, dali tudi nekaj, kar sicer v poslovnem svetu malih in srednjih podjetij ni ravno običaj. Močno podpiramo kulturo in umetnost, tudi zato, ker v teh dveh panogah vidimo prihodnost ptujske promocije in gospodarskega razvoja. Veliko pa smo naredili tudi na področju športa in prepozna-
Od leve: Abert Bene, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan in Miran Senčar.
vnosti Ptuja v Evropi in svetu," je še povedal direktor Miran Sen-čar.
V imenu mestne občine Ptuj je podjetju za doseženo čestital ptujski župan dr. Štefan čelan.
Med drugim je povedal, da se v tržni ekonomiji lahko uspešno razvijajo le tisti poslovni sistemi, ki so dovolj inventivni in inovativni.
MG
Maribor • Nov logisti~ni center Pošte Slovenije
Poštni center za zgled
V petek, 28. novembra, so na Teznem pri nekdanjem TAM-u v Mariboru odprli enega najsodobnejših logističnih centrov za usmerjanje poštnih pošiljk v tem delu Evrope. Doslej največja naložba Pošte Slovenije je z opremo vred veljala 9,5 milijarde tolarjev.
Kot je na tiskovni konferenci pred odprtjem povedal Jože Fost, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije, pomeni novi poštni logistični center (PLC) velik korak k posodobitvi poštnega omrežja v Sloveniji. Sicer pa se z njegovim odprtjem zaključuje proces racionalizacije poštnih logističnih centrov, v okviru katerega so zmanjšali število poštnih logističnih centrov z
nekdanjih osem na dva - v Ljubljani in Mariboru.
Novi poštni logistični center v Mariboru obdeluje oziroma zbira usmerja in odpravlja poštne pošiljke za območje 104 občin severovzhodne Slovenije, ki pokrivajo okoli 260.000 gospodinjstev z okoli 700.000 prebivalci. PLC Maribor sedaj pokriva območje treh poslovnih enot - Maribora, Celja in Murske Sobote,
Foto: M. Ozmec
Novi poštni logistični center v Mariboru ima okoli 21 tisoč kvadratnih metrov poslovnih in skladiščnih prostorov.
skupaj natanko 222 pošt. PLC Maribor je doslej največja naložba Pošte Slovenije, odkar se je 1. januarja 1995 ločila od Telekoma in postala samostojna. Okoli 21.000 kvadratnih metrov poslovnih površin in poštnih skladišč je z najsodobnejšo opremo veljalo 9,5 milijarde tolarjev, razprostirajo pa se 7,5 ha velikem zemljišču. Zaradi avtomatizacije delovnega procesa bi sicer nekaj deset delovnih mest postalo presežnih, zaradi precejšnjega povečanja storitev pa bodo dodatno zaposlili še okoli 60 ljudi.
Direktor poslovne enote Pošte Slovenije Mariboru mag. Matjaž Andric je pojasnil, da so naprave za predelavo pisemskih pošiljk in paketov nabavili v okviru koncerna Siemens, saj proizvajalcev tovrstne opreme v Sloveniji nimamo. Gre za najsodobnejšo opremo, ki izpolnjuje zelo kompleksne zahteve uporabnika in pomeni nadgradnjo dosedanje opreme, ki jo je Pošta Slovenije pričela uporabljati že v letu 1997. Zaradi dolgoročnega sodelovanja je Siemens opremo prodal po
zelo ugodnih cenah, saj bo svoje proizvode prek Pošte Slovenije v vlogi referenčnega primera lahko tržil tudi na vzhodne trge. Z novo opremo se izboljšuje tudi kvaliteta delovnih mest, saj zagotavlja večjo humanizacijo dela, avtomatizacijo usmerjanja poštnih pošiljk, manj fizičnega dela in tudi manj nočnih ur.
Najpomembnejša novost pri napravah za avtomatsko usmerjanje pošiljk je paketni usmerjevalnik, ki ima vlogo hrbtenice sistema, saj povezuje naprave za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk s prostori za usmerjanje priporočenih in vrednostnih pošiljk. Pomeni pa tudi pomembno prednost z vidika varnosti poštnih pošiljk, saj je konstruiran tako, da onemogoča kakršnekoli poškodbe embalaže ali vsebine.
Kljub več kot 10-odstotni letni rasti storitev in spreminjanju strukture pošiljk pa v Pošti Slovenije uvajajo nekatere novosti. Na področju paketnih storitev bodo svojo konkurenčnost povečali z uvedbo paketnega ekspedita, v
Foto: M. Ozmec
Jože Fošt, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije.
katerem bodo za stranke blago pakirali in pripravljali tudi pakete, s čimer bodo pošiljatelje razbremenili, tako da se bodo lahko v večji meri posvečali svoji osnovni dejavnosti. Poleg tega
Foto: M. Ozmec
Mag. Matjaž Andric, direktor poslovne enote Pošta Maribor.
pa premorejo v PLC Maribor še rezervne računalniške centre za Pošto Slovenije ter še za nekatere druge pomembne inštirucije v Sloveniji.
M. Ozmec
G. Radgona • Arcont predstavil poslovanje
Najuspešnejše leto
Vodstvo podjetja Arcont in njegovega hčerinskega podjetja Arcont IP iz Gornje Radgone je na novinarski konferenci predstavilo letošnje poslovno leto, ki je, kot so povedali, najuspešnejše doslej.
V letu 2003 se je povpraševanje za bivalnike podjetja Arcont, v katerem ima 64-odstotni delež avstrijsko podjetje Containex, 27 odstotkov Kapitalska družba in devet odstotkov delavci, povečalo, na račun vojne v Iraku pa jih bodo letos naredili 8700, kar je za štiri odstotke več na zaposlenega kot v doslej rekordnem letu 2002. Podjetje Arcont bo tako v letu, ki se izteka, ustvarilo za 5,4 milijarde tolarjev prometa, dobiček pa bo zna-
šal okrog 212 milijonov tolarjev.
V hčerinskem podjetju Arcontu IP izdelujejo okna in vrata, v letošnjem letu pa bodo izdelali za 20 odstotkov več kot lani. Po ocenah vodstva podjetja naj bi omenjeno hčerinsko podjetje ustvarilo za 1,3 milijarde tolarjev prometa in za okrog 90 milijonov tolarjev dobička. Ob tem so v obeh podjetjih število zaposlenih letos zvišali za 100, tako da zdaj zaposlujejo 484 delavcev. (MŠ)
Ptuj • Iz urada župana o kabelski televiziji
Ko se sprenevedanje in neznanje zdruzita
V zadnjem času se ponovno pojavljajo številni preroki, ki razlagajo takšne in drugačne resnice o kabelsko televizijskem omreZju Ptuj (CATV Ptuj).
Kljub znanim dejstvom, da se je izgradnja CATV Ptuj pričela na podlagi samoupravnega sporazuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema na območju KS Ptuj, ki so ga 26. 12. 1986 sklenile KS Boris Ziherl, KS Franc Osojnik, KS Jože Potrč, KS Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, ki so bile v ranjki državi vse javne pravne osebe z družbeno lastnino, bi danes nekateri želeli dokazati, da je CATV Ptuj imel od nekdaj znanega zasebnega lastnika. Po njihovem pa bi se danes "grdi občinarji" radi polastili nečesa, kar jim nikoli ni pripadalo.
Kako ocenjujem polemike o CATV Ptuj kot župan, ki se s to problematiko ukvarja v svojem prvem letu županova-nja? Osebno sem se takšnih ali drugačnih krivic, ki bodo nastale z mojo plebiscitno odločitvijo za izhod iz samoupravnega socializma v tržno usmerjeni kapitalizem, zavedal še pred mojo referendumsko odločitvijo. Jasno je namreč, da taki hitri prehodi (leta 1945 podržavljanje
zasebne lastnine, nato petdeset let samoupravljanje z družbeno lastnini in 1991 ponovno hitri prehod na sistem z znano lastnino) povzročijo mnogo problemov, ki jih žal ni mogoče enoznačno urediti. Žal se bodo tega dejstva slej kot prej morali zavedati tudi številni ptujski preroki, ki iz takšnih ali drugačnih vzgibov širijo čudne resnice o CATV Ptuj.
Nekateri občini očitajo, da se želi polastiti lastnine občanov, ki so po njihovem največ vlagali v CATV Ptuj. Ti očitki prihajajo v glavnem iz dveh skupin. V prvi skupini so tisti, ki bi želeli prejšnjo družbeno lastnino divje privatizirati in se z njo okoriščati zgolj preko lastnih novoustanovljenih podjetij. Govorjenje in zatrjevanje, da je sistem CATV v lasti občanov, ki so (smo) ga financirali, je pravo zavajanje javnosti. Potrebno je pogledati dokumente, na podlagi katerih je bil sam sistem zgrajen. Iz njih jasno sledi, da se ni nikoli predvidevalo, da bi bili občani lastniki tega sistema. Že takrat so bili edini lastniki zgoraj navedene javne pravne osebe (govorimo o siste-
mu v celoti, brez priključkov v individualnih hišah). Z občani so bile do sedaj sklenjene tri pogodbe. Iz prvih, ki so bile sklenjene leta 1987, je razvidno, da je sestavni del teh pogodb določilo, ki v 3.a točki določa, da je prispevek udeleženca v višini 140.000 din, brezobrestno posojilo, ki ga vrne KS krajanu v treh obrokih, in sicer vsakega 1. julija v letih 1988, 1989 in 1990. Občani niso dobili nikakršne lastninske pravice. Pogodbe iz leta 1993 niso več vsebovale navedbe o brezobrestnem posojilu. Šlo je za navadno naročniško pogodbo (kot za telefon). Naročnik (občan) je plačal protivrednost 850 DEM za priključek, investitor (KS) pa se je zavezal le, da bo "zagotavljal kvaliteten sprejem signalov ter redno vzdrževanje antenskih naprav". V pogodbi ni niti enega stavka, ki bi kakorkoli govoril o lastnini občana. V sedanjih pogodbah gre za iste pogodbe kot leta 1993, spremenjen je le naslov pogodbe, ki govori le o sklenitvi naročniškega razmerja.
V drugi skupini pa so tisti, ki so bili po njihovem prikrajšani zaradi določil tedanjega samoup-
ravnega sporazuma. Ta je namreč v 7. točki predvideval, da se sistem po opravljenem tehničnem pregledu prenese v upravljanje na Radio Tednik Ptuj, ki ustanovi poseben odbor za gospodarjenje s sistemom. Če bi se ta takratna družbena lastnina potem dejansko prenesla v upravljanje Radia Tednik (to je preprečil Izvršni svet SO Ptuj), bi se lastninila kot premoženje Radia Tednik in bila danes last sedanje delniške družbe Radia Tednik. Lastniki bi torej bili tudi sedanji novinarji. Nekateri med njimi so verjetno še danes ogorčeni na tedanjim sklepom Izvršnega sveta SO Ptuj.
Kje so po mojem mnenju nastali največji zapleti ? Problemi so se začeli pojavljati, ko so posamezni predsedniki Mestnih četrti pričeli samovoljno odločati o sistemu. Še danes ni jasno, kam so se izgubili prvotni soinvestitorji. Danes se kot navidezna lastnica pojavlja zgolj Mestna četrt Ljudski vrt. Drugi zaplet se je pojavil s takratno odločitvijo tedanjih predstavnikov Mestne četrti Center in Mestne četrti Ljudski vrt, ki so kot naročniki dne 20. novembra 1998 pod-
pisali z Ingelom, d.o.o., pogodbo, s katero ta gospodarska družba prevzame kabelsko razdelilno omrežje CATV sistema Ptuj v upravljanje, vzdrževanje, dogradnjo in razširitev. Da je bila navedena pogodba podpisana, je bilo ugotovljeno spomladi leta 1999, ko so četrti pripravile svoje premoženjske bilance, ki so sestavni del premoženjske bilance Mestne občine Ptuj. Vrednosti CATV sistema ni bilo več v premoženjski bilanci Mestne četrti Ljudki vrt in s tem posledično v premoženjski bilanci Mestne občine Ptuj. Javna osnovna sredstva so se vodila v knjigah zasebne gospodarske družbe. To nerazumno početje so tedanji mestni svetniki nekoliko omilili s sprejetjem odloka, ki je med drugim določal tudi, da mora imenovani upravni odbor do 31.12.2002 pripraviti predlog dokončne ureditve statusa CATV Ptuj.
In kaj menim o Odločbi Ustavnega sodišča? Ta odločba nam je v veliko pomoč in potrditev, da smo s sprejetjem nove oblike o organiziranosti in delovanju CATV Ptuj ravnali popolnoma pravilno. Ustanovljena
delniška družba je v danem trenutku najboljša rešitev za dolgoletni razplet te zgodbe. Pravilnost takšne odločitve je razvidna tudi iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča, ki v točki 10. ugotavlja, da so storitve kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Zato občina, kot tudi mestne in primestne četrti, ki so zgolj sestavni deli občine, nimajo pravice te dejavnosti opravljati kot lokalne javne službe. Iz navedenega izhaja, da je torej potrebno to dejavnost urediti tako, da se bo opravljala na trgu. S tem, ko je ustanovljena delniška družba, smo v Mestni občini Ptuj, torej še pred sprejemom odločitve ustavnega sodišča, to dejavnost prepustili trgu, hkrati pa na najoptimalnejši način zavarovali interese občanov. Občani smo tako, prvič, preko delnic delni lastniki CATV sistema in, drugič, preko občine kot javne pravne osebe solastniki tega sistema. V kolikor ima kdo pametnejšo rešitev, smo jo seveda z veseljem pripravljeni podpreti.
dr. Stefan Čelan, župan MO Ptuj
Maribor • Z dr. Šimetom Ivanjkom o ustavni odločbi za ptujsko KJV M Komentiramo
Občina se mora umakniti!
Odločba ustavnega sodišča, s katerim je razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena 3. decembra. O njeni vsebini smo se pogovarjali z dekanom Pravne fakultete v Mariboru dr. Šimetom Ivanjkom, tudi podpredsednikom Zveze društev pravnikov Slovenije.
Št. tednik: Dr. [ime Ivanjko, kakšna je razlaga odločbe ustavnega sodišča?
Dr. [. Ivanjko: "Od samega začetka priprav pobude za presojo ustavnosti odloka o pristojnostih in nalogah kabelsko-distri-bucijskega sistema KTV Ptuj mestne občine Ptuj stroka ni dvomila, da ustavno sodišče ne bi sledilo temeljnim načelom prava, ker občina nima možnosti, da bi posegla na področje organiziranosti gospodarske dejavnosti. Kabelska dejavnost je značilna gospodarska dejavnost, v konkretnem primeru so njeno izgradnjo financirali občani, ki imajo tudi pravico, da jo samostojno organizirajo ter premoženje, ki je zbrano v okviru tega sistema, tudi privatizirajo. Mislim, da odločba ni revolucior-na, ker so tudi druge odločbe v tem kontekstu. Res pa je, da je ustavno sodišče dvakrat poseglo pri mestni občini Ptuj na področje presoje ustavnosti odlokov oziroma sklepov, ki jih je sprejela v zvezi s KTV sistemom. Vse aktivnosti, ki so bile začete na osnovi omenjenega odloka in niso dokončane, prenehajo, potrebno jih je razveljaviti z dnem objave ustavne odločbe glede na to, da ustavno sodišče odloka ni odpravilo, ampak ga je razveljavilo. Pomeni, da dejstva, ki so bila že realizirana na osnovi odloka, ostanejo, tista, ki pa niso bila realizirana, se prekinejo."
Št. tednik: Kaj pa je z aktivnostmi pri ustanovitvi delniške družbe kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, se te lahko nadaljujejo?
Dr. [. Ivanjko: "Meni ni znano, kdo ustanavlja to delniško družbo, ki jo v bistvu lahko ustanovi vsak, vendar s svojim lastnim kapitalom. Glede na to pa, kar sem slišal o ustanavljanju ptujske delniške družbe KTV, je s pravnega vidika sporno, da bi premoženje, ki v bistvu pripada občanom, bilo prenešeno na občino, ki bi v tem primeru nastopila kot ustanoviteljica oziroma delničarka in to premoženje vnesla kot osnovni kapital v novoustanovljeno delniško družbo. Če gre za premoženje občine, občina to lahko stori, čeprav je vprašanje, ali se proračunska sredstva lahko uporabijo za organiziranje gospodarske dejavnosti. Po mojem mnenju je prenos premoženja v obliki dokapitalizacije na delniško družbo pravno problematičen, ker se temu lahko upre vsak občan kot posameznik, kajti z njegovim premoženjem ne more razpolagati nihče, razen on sam. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da gre za premoženje, ki pripada občanom."
Št. tednik: Kakšna bi bila najboljša oblika organiziranosti KTV sistema?
Dr. [. Ivanjko: "Ne vem, kateri model je najboljši. Prepričan sem in vem, da delniška družba za to vrsto dejavnosti ni primerna. Delniška družba je institucija, ki je namenjena ustvarjanju dobička, menim pa, da občani niso organizirali in plačevali izgradnje tega sistema zaradi ustvarjanja dobička, temveč zaradi dobave določene storitve. Pri delniških družbah obstaja tudi velika nevar-
nost, da bodo čez nekaj let delnice pokupile določene skupine, ki niso izključno vezane na koristi kabelskega sistema, ampak na tem področju ustvarjajo dobiček.
Po mojem mnenju je ena od primernih oblik organiziranosti kabelskega sistema na podlagi obligacijskega zakona, da se organizira civilna družba, ki ni pravna oseba. S tem praktično legaliziramo obstoječe stanje, s tem da mestne četrti ali občina nimajo nobenih oblastnih funkcij v tem sistemu, ampak prepustijo občanom, da se organizirajo. V našem pozitivnem zakonu je sedaj ta skupnost urejena in jo je relativno lahko ustanoviti oziroma oblikovati. Pomeni, da bi občani formalno to premoženje, s katerim razpolagajo, za katerega vrednost se ne ve, združili v to civilno družbo, izvolili upravni odbor oziroma izvršilni organ in presednika. Upravni odbor pa bi v imenu vseh vlagateljev v kabelski sistem s pogodbo prenesel celotni sistem v upravljanje oziroma v izvajanje. Upravni odbor deluje na podlagi pooblastila oziroma odločitve občanov in opravlja naloge, kot jih ima zdajšnji upravni odbor, ki ga je imenovala mestna občina."
Št. tednik: Kaj pa vloga občine v tej družbi?
Dr. [. Ivanjko: ^"Vloga občine je enaka položaju enega občana, odvisno od njenega premoženja. Temeljni problem pri KTV Ptuj je, da se sploh ne ve, koliko premoženja v resnici pripada občini, koliko posameznim občanom. Občina v tej družbi lahko nastopa kot partner, kot subjekt,
kot imetnik pravic kot vsi drugi, vendar ne z oblastnega vidika. Zato bi po vsej verjetnosti morali strokovno oceniti to premoženje in ugotoviti, koliko dejansko pripada občini, če je občina v sistem vlagala takrat, ko so vlagali tudi vsi drugi lastniki priključkov."
Št. tednik: Ampak mestna občina Ptuj si v tem trenutku že lasti 51 odstotkov sistema.
Dr. [. Ivanjko: ^"Veste, lastiti si je drugo kot imeti pravico do tega. Pravica mora biti nekje utrjena, s sporazumi med partnerji, partner pa so sedaj občani in občina. Če je spor, ga je potrebno v okviru civilizacijskega načina -preko sodišča, arbitraže, strokovnjakov - reševati in se dogovoriti, kako si bomo to premoženje razdelili. Ne vem, koliko je občina vlagala, vendar to se da hitro ugotoviti s pomočjo strokovnjakov. Mislim, da je celotna situacija spo-litizirana, da je stroka v tem primeru na nek način odrinjena v tem smislu, češ da ne razume politike ali celotnega sistema. Za reševanje problema pa bi bilo najbolje angažirati ekipo strokovnjakov iz Ljubljane, ker kot kaže, v lokalne ni zaupanja, pa naj da svoje mnenje. Diskusije o tem, da ustavno sodišče v primeru odloka o KTV Ptuj ni pravilno odločilo ali da njegove odločbe ni potrebno spoštovati, pa sploh ne bi smelo biti. Če v pravni državi nimamo organa, katerih odločitve moramo spoštovati, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, potem je celotni pravni sistem v bistvu sporen."
MG
Občani nočejo mačka v Zaklju
Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj. Da se bo to zgodilo, naj bi v mestni občini vedeli oziroma pričakovali, je sedaj slišati. Pomembno pa je vedeti, da so storitve kabelskega distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Občina jih tudi po kriterijih iz drugega odstavka 1. člena zakona o gospodarskih javnih službah ne more določiti kot lokalno javno službo. Trg telekomunikacijskih storitev je reguliran, zakon o telekomunikacijah pa za nadzor ne pooblašča lokalnih skupnosti, niti jim ne daje kakršnihkoli drugih pristojnosti na tem področju.
Izpodbijani ptujski odlok, s katerim je mestna občina Ptuj določila pravice in obveznosti uporabnikov sistema in način izvajanja dejavnosti, ki je tržna, je zato v neskladju z zakonom in z ustavno zagotovoljeno svobodno gospodarsko pobudo po 74. členu ustave Republike Slovenije. Ze zaradi tega je bilo potrebno razveljaviti odlok, je med drugim v v svoji odločbi zapisalo ustavno sodišče, ki pa ni presojalo drugih zatrjevanih neskladij, kot so kršitev načela zakonitosti, kršitev načela pravne varnosti in kršitev pravice do zasebne lastnine.
Po odločbi ustavnega sodišča bi se torej mestna občina morala umakniti kot nosilka aktivnosti pri urejanju statusa KTV Ptuj. Lahko pa občanom pomaga, če to zahtevajo. Nesporno je, da mora lokalna oblast odločbo spoštovati, razen če imamo opravek s populistično oblastjo. Zavedati se je potrebno tudi dejstva, da je politična odločitev manj vredna od pravne, pri urejanje razmer v KTV Ptuj pa gre vseskozi za politično zadevo. Občina s političnimi odločitvami ne more stopati na materialno območje. Prilastitev 51 odstotkov sistema brez konkretnih podatkov o vlaganju v sistem, občanom pa, ki so največ vlagali v sistem, pa določiti 49-odstotni delež, je dejstvo, ki oblasti ne more biti v ponos. Zatrjevanje, da vse dela v občanovo in "mojo" korist, pa v tem primeru ne more vzdržati. Da bo ptujska delniška družba kaj drugačna od drugih, ni pričakovati, saj gre pri takšnih družbah v prvi vrsti za eksploatacijo. V primeru KTV pa občani kupujemo storitev, v prvi vrsti kvalitetno storitev po najnižji možni ceni, in ni pričakovati, da bi polnili žepe nekega bodočega lastnika, ki je v ptujskem primeru bolj ali manj znan.
Kljub užaljenosti nekaterih v mestni občini Ptuj, ker so se jim nekateri upali zoperstaviti po logiki zdrave kmečke pameti (zanje so to sprenevedneži in nevedneži), se bodo prej ali slej morali soočiti z "ljudsko"pobudo za reševanje spora, ker jim drugega ne preostane. Zdajšnji koncept privatizacije jim namreč lahko zruši en sam občan, takšnih, ki so proti vnosu njihovega kapitala v načrtovano delniško družbo brez njihovega dovoljenja, pa je veliko. Tudi zato je konstruktiven dialog več kot nujen, saj bo sicer načrtovana privatizacija katastrofalna, tega pa si verjetno tudi mestna oblast ne želi. Najtežje za politiko pa je, to je znano že iz rimskih časov, priznati lastne napake.
Majda Goznik
Ptuj • Na Mestnem Vrhu tretja zastrupitev živali
Kdo je zastrupljevalec?
Na Mestnem Vrhu pri Ptuju so se konec novembra znova pojavile prepovedane zastrupljene vabe ter že tretjič v kratkem času morile hišne ljubljenčke. Občani tega območja Ptuja so ogorčeni, hkrati pa zaskrbljeni, saj nastavljanje prepovedanih vab ogroža tudi njih, ne samo živali. Zato so predsedniku LD Jože Lacko, v kateri je gospodar Mirko Brlek, ki ga občani sumničijo, da naj bi zastrupil živali, napisali ogorčeno pismo z blizu 30 podpisi, v katerem celotno družino obveščajo o skrajno neprijetnih dogodkih, ki so zasejali mnogo sumničenj in obtoževanj.
Tokratna zgodba se je začela v nedeljo, 23. novembra. V zgodnjih jutranjih urah so trije potepuški psi napadli in hudo obgrizli mladega srnjač-ka. Očividec dogodka Marjan Jausovec je poklical lovca Mirka Brleka iz Grajene, da bi odnesel mrtvega srnjačka na veterinarsko postajo. Že dan po tem so se v vinogradih, sadovnjakih in gozdu pojavili koščki mesa, ki so po videzu spominjali na divjačino. Kot kaže, so ga zaužili nekateri hišni ljubljenčki, psi in mačke, ter v mukah poginili zaradi zastrupitve.
"Poginile so živali, ki z mrtvim srnjačkom niso imele prav ni-
česar. Zato se upravičeno vprašujemo, kdo sme zastrupljati živali v okolju, kjer se gibljejo ljudje, kjer se lahko igrajo tudi otroci in kjer se gibljejo živali malomarnih in nevestnih lastnikov. Verjamemo, da je kodeks ravnanja lovskih družin naravnan tako kot naše razmišljanje in da bomo s skupnimi močmi take neprimerne dogodke raziskali in preprečili. Lovstvo ima deklarativno zelo visoke cilje in, upamo, tudi ravnanje. Izredno nas skrbi, da je bilo toliko razmetanega zastrupljenega mesa, z njim se lahko zastrupi kdorkoli, saj gre za bivalno okolje ljudi, domačih živali in divjadi. V našem okolju je po-
stavljena lovska preža, vendar ne zato, da bi se vsi lovcev bali, in ne zato, da bi iz našega okolja izginile vse domače živali, za katere premnogi vlagajo precejšnja sredstva za njihovo zaščito in človeku dostojno so-bivanje z njimi," so med drugim zapisali prizadeti občani Mestnega Vrha.
Saso Živkovic, ki je v tej zgodbi eden od prizadetih, saj je na krut način izgubil štiri muce in psa Mikija, ostal mu je le en mucek in psička, se spominja, da je še isto nedeljo zvečer v bližini svojega doma opazil lovca Mirka Brleka. Po njegovi izjavi se je Brlek pripeljal z avtom, izstopil in se na-
Sašo Zivkovič z Mikijem in Taro
Ptuj • Elektro šola širi znanje
Pomoč upokojencem in gasilcem
Na Poklicni in tehniški elektro šoli na Ptuju se trudijo, da pomagajo pri računalniških veščinah tudi ljudem, ki v svojem poklicnem času niso uporabljali računalnika.
Tako so pripravili seminar iz osnov računalništva za upokojence. Petdnevnega tečaja iz osnov računalništva, uporabe elektronske pošte in uporabe interneta se je udeležilo petnajst članov iz enajstih društev upokojencev ptujske pokrajinske zveze. Seminar so vodili profesorji ptujske Elektro šole: Franc Vrbančič, Marjan Bezjak in Marjan Čeh.
Posebnega računalniškega izobraževanja pa so bili deležni tudi gasilci. Skupaj s šolo sta izobraževanje po programu Vulkan organizirali Gasilska zveza Slovenije in Območna gasilska zveza Ptuj. Gre za računalniški program za vodenje evidenc članstva in opreme v gasilski organizaciji. ^^ Običajno dobivajo sive lase profesorji, tokrat so sivolasi učenci.
Mrtve muce - naključne žrtve zastrupljevalca?
Foto: zasebni arhiv
menil v vinograd, kjer so dan kasneje, 24. novembra, pobirali zastrupljene vabe.
Sašo je že od nekdaj velik ljubitelj živali. V njegovem domu je našla zavetje marsikatera po-tepuška žival. Živali so se nanj zavezale, ob hrani jim je zagotovil tudi osnovno veterinarsko oskrbo. Najlepši trenutki so bili vselej ob jutrih, ko je odprl vrata in so ga zadovoljne živali prijazno pozdravile. Tisti ponedeljek je bilo vse drugače, pozdravila sta ga le psička Tara in manjši tigrasti mucek, ki je še brez imena, za vsemi drugimi se je izgubila vsaka sled. Skrbelo ga je, zato je šel od soseda do soseda in spraševal, ali so videli njegove živali. Svoje živali je pogrešil tudi sosed Marjan Voda. Za dva njegova psa je bilo že prepozno, v bližini doma sta poginila, dva je rešil tako, da jima je na silo v gobec vlival mleko in s tem pospešil izbljuvanje zastrupljenih kosov mesa. Dveh izginulih psov pa še vedno ni našel. Voda je med tistimi prizadetimi občani, ki so hišne ljubljenčke zaradi zastrupitve izgubili že lansko jesen in letos spomladi.
Sašo Živkovič se zaveda, da za svoje ljubljenčke ne more narediti ničesar več. Zato vso žalost preusmerja v dejanja, ki bi pomagala preprečiti nove zastrupitve in novo žalost v družinah, kjer vzorno skrbijo za živali. Ne more razumeti, da se ljudje lahko tako kruto izživljajo nad nemočnimi bitji; vsako dejanje, ki se konča z ubojem živali je zločin proti življenju. "Vsi so vedeli, da moji psi ne preganjajo živali, deset let živim na Mestnem Vrhu, pa ni bilo nobene prijave. Če naj se kdo kaznuje, potem je to gospodar, ne pa žival. Najhuje je, ko se moraš soočiti z dejstvom, da je tvoj ljubljenček poginil v strahotnih mukah. Ne morem verjeti, da se lahko nekdo spravi na slabotnejšega.
Lovec zavrača vse obtožbe
Mirko Brlek, gospodar LD Jože Lacko, je ob vseh izrečenih obtožbah na njegov račun, za Štajerski tednik povedal: "Zavedam se, da sem po govoricah ljudi potencialni krivec. Gre za hude obtožbe, ki jih ostro zavračam. Še enkrat ponavljam, da sem skupaj s sinom, ki je vodja revirja v Mestnem Vrhu, kadaver, ki mu je manjkal zadnji del, v črni vreči oddal v kontejner ponedeljek, 24. novembra, ob 9. uri in pet minut. Ker ni bilo nikogar od veterinarsko-higienske službe, tega dne nisem dobil potrdila o oddaji neoznačene poginule
živali. Zatem sem odpotoval in šele 28. novembra je sin šel po potrdilo za oddano žival. Res, da sem v nedeljo zvečer (23. novembra) sem šel v kontrolo območja, kjer sem gospodar. Toliko naiven pa že nisem, da bi na vidnem mestu ustavil vozilo; odšel sem v vinograd, kjer bi razstrosil koščke zastrupljega mesa, po govoricah naj bi celo razkosal razmesarjenega srnja-čka. Mogoče koga moti, da sem vsak dan v lovišču; kaj se tam dogaja, marsikdo ne ve. Čudi me, da so na pismu prizadetih občanov tudi podpisi ljudi, ki so bili pred leti spoznani za krivolovce. 22 let sem lovec, nikoli do sedaj me nihče še ni obtožil česa takšnega, kar se mi sedaj pripisuje. Ogorčen in prizadet sem, najhuje pa je, da se v javnosti pojavlja moje celo ime, kot da sem že spoznan za krivega, ne da bi bil predhodno spoznan na krivega. Če so po vinogradu resnično našli tačke in kožo srnjačka, potem lahko rečem, da gre za dejanje, ki ga je zmožen samo krivolo-vec. Upam si trditi, da nekdo želi zadevo podtakniti meni oziroma celi lovski družini Jože Lacko. Sploh pa rezanje živali v lovišču ni dovoljeno. Potrdilo o oddani živali potrebujemo v družini tudi zaradi evidence glede na plane, ki jih imamo v družinah.
Vprašujem tudi, zakaj bi bili lovci tisti, ki bi nastavljali vabe, saj bi s tem tvegali, da bi si v lovišču zastrupili lastne pse. Sam imam terierja. Ne zanikam pa, da sem že ustrelil kakšnega po-tepuškega psa, vendar se v LD trudimo, da bi s posebnimi obvestili opozorili nevestne lastnike, da naj bolj skrbijo za svoje hišne ljubljenčke, ker bomo sicer morali žal ukrepati po zakonu. To delajo v vseh primerih, v katerih lastnika takšnega psa, ki se prosto giba in po lovišču preganja divjad, poznajo. Zakon natančno določa, kje in kako se sme gibati domači spuščen pes."
Nobena vrečka se ni izgubila
Mag. Zdravko Ipsa, vodja ptujske enote Nacionalne veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti, pa je v zvezi z zastrupitvami domačih živali v Mestnem Vrhu povedal: "Res je, o poginu živali na Mestnem Vrhu smo bili obveščeni, šlo naj bi za 17 živali. Naša higienika sta odšla na kraj dogodka, kjer sta našla dva mrtva psa, košček neke tačke in vse to prinesla v higienski objekt. Iz veterinarske bolnice pa smo dobili dve poginuli muci in vrečko s koščki zastrupljenega mesa. Vse imamo
spravljeno v higienskem objektu. Psa naj bi umrla za posledicami udarcev; o tem, da bi bila pretepena, ne moremo govoriti, ker bi bila sicer poškodovana na več mestih. Pri dveh mucah z gotovostjo domnevam, da so bile zastrupljene. Čeprav bi po predpisih lahko zbrani material že zavrgli, vse še hranimo: obe vrečki, eno z ostanki srnjačka, drugo naj bi bili ostanki zastrupljenega mesa, dve muci in dva psa."
Mag. Ipša je tudi povedal, da so potrdilo za oddanega srnja-čka oddali zgolj zaradi statistične obdelave podatkov lovske družine; samo potrdilo ničesar ne dokazuje.
Predsednik LD Jože Lacko Janez Vidovic je v imenu družine povedal, da jih je dogodek podobno kot lastnike hišnih ljubljenčkov zelo prizadeval. O zadevi so razpravljali v nedeljo, 7. decembra, pred lovom. Tudi njih je strah, saj naj bi šlo za primer, ko nekdo nekaj dela na račun lovcev.
"Kot predsednik LD Jože Lacko zagotavljam, da strupov lovci nimamo. Potrjujem tudi, da je bil srnjaček, ki so ga raztrgali potepuški psim predan, o tem imamo potrdilo, izguba pa je zavedena tudi v knjigi, ki jo vodi LD. Zelo me boli, da to nekdo dela na naš račun. Odgovornosti se ne otepamo, verjamem, da bomo o tej zadevi še govorili, in če bomo odkrili, da je za pogin res kriv naš član, ga bomo primerno kaznovali in o tem obvestili javnost. Mislim pa, da v interesu lovcev ni pobijanje domačih živali. Lovci smo zavezani lovskemu etičnemu kodeksu in česa takšnega ne bi storili."
Nasilne smrti hišnih ljubljenčkov v našem okolju so pogost pojav, že zato lovcem ne more biti vseeno, da jih ljudje vsevprek obtožujejo. Zadevi morajo priti do dna. Hišni ljubljenčki prepogosto umirajo zaradi zastrupitev. Največ tega je spomladi, ko se tudi na poljih najde veliko strupa, vprašanje pa je, ali je bil tam nastavljen zaradi psov in mačk. Krivci ostajajo neznani. Morda bi ob tem spomnili "junake" -storilce teh nizkotnih dejanj, ki se prosto sprehajajo med nami, da bi si prebrali svetovno deklaracijo o pravicah živali, kjer je vsako dejanje, ki se konča z ubojem številnih živali, zločin proti živalski vrsti, genocid pa je tudi vsako onesnaževanje in zastrupljanje življenjskega prostora, ki si ga delimo skupaj z živalmi.
Ljutomer • Pogovor z zdravnikom Ratimirjem Ranđelovićem
"Strokovnih napak nisem delal"
Po izbruhu afere hotel Črni les, s katero je bilo povezano tudi ime zdravnika Ratimirja Ranđelovića, je bilo veliko ugibanj, kdo je ta zdravnik ZD Ptuj, ki je delal v hotelu Črni les, kaj je z njim sedaj, kaj on meni o "aferi".

d
Poiskali smo dr. Ranđelovića in mu zastavili nekaj vprašanj.
Kolikokrattedensko ste delali v hotelu Črni les?
""V hotelu Črni les sem delal honorarno, v prostem času, dvakrat tedensko po dve uri, brez vedenja direktorice ZD Ptuj. Delal sem sam, brez medicinske sestre. Plačilo za honorarno delo sem prejemal na osnovi blagajniškega potrdila od hotela Črni les."
Govori se, da ste 1000 tolarjev računali po bolniku za sestro. Ali je to res?
"To ni res, za tisto, kar so mi plačali, obstaja blagajniško potrdilo hotela Črni les."
V hotelu Črni les naj bi dobivali tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki znaša nekaj več kot 10.000 tolarjev. Kam je šel ta denar?
"Delal sem v prostem času, in sicer za tiste oskrbovance, ki so prišli brez dodatka za tujo nego in pomoč. Zdravstveni dom Ptuj nima nič s tem, ker je Črni les na območju ZD Lenart. ZD Lenart je nehumano pozabil nemočne, stare in bolne, pozabljene od vseh - od države, od njih, od le-narškega zdravstva in od svojcev. Zdravniki ZD Lenart so delali tri leta pred mano in naenkrat so mene nekorektno potisnili v to afero, ker so vedeli, kaj se pripravlja. Vse to se je pripravljalo preko ZD Lenart in njihovega direktorja Krambergerja."
Torej menite, da je dr. Kram-berger kriv za nastalo situacijo v Črnem lesu?
"Ja, ker so oni delali tri leta. ZD Ptuj nima nič s Črnim lesom, ker je ta na območju ZD Lenart, ki je nehumano, nekorektno, v nasprotju s Hipokratovo prisego pozabil stare, nemočne, obolele in pozabljene od vseh."
Mogoče poznate vzrok, zakaj je ZD Lenart opustil delo v Črnem lesu?
"Zdi se mi, da je bil glavni vzrok nekorekten odnos ZD Lenart do samega Črnega lesa in obratno. Mislim na nesoglasje med direktorjem ZD Lenart in direktorico hotela Črni les."
Prejeli smo
Pravite, da ste v Črnem lesu delali v prostem času, da za to direktorica ZD Ptuj ni vedela. Pa vendar obstajajo računi, ki jih je podpisala.
"Tisti računi sploh niso vprašljivi, nanašajo se na sanitetni prevoz, ki ga niso hoteli izvajati v ZD Lenart. Zato sem jaz napisal napotnico - nalog za prevoz pacienta iz Črnega lesa v Maribor ali Mursko Soboto. Prevoze so izvajali naši reševalci. Normalno pa je, da se to plača preko zavarovalnice."
V kakšnem odnosu pa ste bili z direktorico Črnega lesa? Je delo potekalo korektno, vas je redno plačevala?
"Delo je potekalo zelo korektno, imeli smo korektne odnose na nivoju delodajalca in delavca - zdravnika. Vedno, ko sem prišel, sem zraven glavne sestre in drugih sester naredil vizito vseh pacientov in varovancev doma."
Veliko je vprašanj, kako je z vašim statusom. Nekateri govorijo, da ste v priporu, da ste suspendirani, na dopustu, v bolniški, ampak kolikor vem, ste od 1. 12. upokojeni.
"Nimam še nobene obtožbe, samo enkrat sem bil na informativnem pogovoru pri kriminalistih. Od 1. decembra sem upokojen, z ZD Ptuj sem sporazumno prekinil pogodbo. Kljub temu sporočam občanom Ptuja, da so srečni, ker imajo tak zdravniški kader in kader sester v ZD Ptuj, ki so na zelo visokem strokovnem nivoju. To so v glavnem stari, izkušeni specialisti."
Ali je res, da ste se upokojili pod prisilo in da so vam postavljali pogoje?
"Ne, ni res. Imam 42 let in osem mesecev delovne dobe. Mislim, da je čas, da se umaknem in svoje delovno mesto prepustim mlajšim zdravnikom."
Kaj vam kriminalisti očitajo, kaj preiskujejo?
"Trenutno mi nič ne očitajo, baje je prisotna malomarnost zdravljenja in nič drugega. Na osnovi tega bomo videli, kaj in kako je. S tem se ukvarjajo kri-
Foto: TIV
Zdravnik Ratimir Ranđelović
mm
Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger
minalisti. Do zdaj še nisem dobil obtožnice niti dopisa, česa me obtožujejo."
Kaj pa je ugotovila komisija, ta notranji nadzor, ki ga je uvedla direktorica ZD, kaj pravi zdravniška zbornica?
"Notranji nadzor je ugotovil, da sem delal v skladu s stroko, da sem imel mogoče kakšne manjše tehnične napake, drugače pa je delo potekalo na strokovnem nivoju."
Neuradno pa smo slišali, da so vam kriminalisti pri hišni preiskavi zasegli orožje.
"Orožje je moja osebna stvar. Zasegli so mi trofejno pištolo iz starih časov, a neuporabno."
Slišali smo, da ste veliko delali. Ali ste mogoče kakšno napako naredili zaradi tega, ker ste bili preveč utrujeni?
"Strokovnih napak na območju Ptuja sploh nisem imel. Lahko vprašate paciente in občane, predvsem moje paciente, kako so bili ti z mano zadovoljni."
Čudno je, da ste prevzeli ambulanto, delali 14 dni in odšli v pokoj.
"V načrtu je bilo, da prevzamem ambulanto v Vidmu, ker ni bilo drugega zdravnika. In potem sem dobil še Lenart. Tako sem delal v Juršincih, Lenartu, Vidmu in v svoji ambulanti."
Kaj boste delali v pokoju?
"Delal bom akupunkturo. Ukvarjal se bom z naravno medicino, z zdravljenjem z zdravilnimi zelišči in alternativno medicino, predvsem pa akupunkturo."
Ne razmišljate, da bi se pogodbeno vrnili v kakšen ZD?
"Ne razmišljam o tem, ker je tam preveč dela; premalo je zdravnikov in preveč pacientov pride na enega zdravnika. Na Ptuju na primer pride na enega zdravnika od 60 do 80 pacientov na dan. Preračunajte, koliko časa ima zdravnik, da se posveti svojemu pacientu, da ga pregleda, postavi diagnozo, da napiše recept, in koliko časa, da se z njim pogovarja. To so problemi, problemi države, problemi sistema, ker nimajo zdravnikov"
Direktor ZD Lenart zavrača očitke
O očitkih, ki jih je na račun Zdravstvenega doma Lenart izrekel Ratimir Ranđelović, pa je direktor ZD Lenart Jožef Kram-berger odgovoril:
"Izjave Ratimirja Ranđelovića, ki se nanašajo na Zdravstveni dom Lenart in name kot direktorja Zdravstvenega doma Lenart v povezavi s hotelom Črni les, so popolna neresnica in jih v celoti odločno demantiram. Nihče od zdravnikov, ki delujemo na področju UE Lenart v urgentni dežurni službi, ni nikoli odklonil nujne medicinske pomoči stanovalcem hotela Črni les. Vsi so bili vedno popolno oskrbljeni, kot zahteva doktrina na področju nujne medicinske pomoči tako v času pred Ranđelovićem, v času Ranđelovića in po Ranđeloviću. Ponovno poudarjam, da ZD Lenart ni imel nobenega pogod-
benega odnosa s hotelom Črni les. V prid hotelskih gostov je kot izbrana zdravnica le-teh nekaj časa delala zdravnica iz ZD Lenart, nato pa nekaj časa dva zdravnika iz našega ZD. Tako jaz kot direktor ZD in vsi trije zdravniki smo opozarjali na neustrezno kadrovsko zasedbo, ki naj bi 24 ur ustrezno negovala pol- ali nepokretne stanovalce. V hotelu tudi ni bilo ustreznih aparatur, ki so v ustanovi takega tipa potrebne. Zdravniki in jaz smo vodstvo hotela Črni les opozarjali tudi na problem kontaktnih kužnih bolezni, ki so bile prisotne v hotelu. Ker se stanje ni uredilo, smo se odločili, da sodelovanje prekinemo, razen nujne medicinske pomoči, ki smo jo dolžni po zakonu opravljati in jo ne glede na okoliščine tudi vestno opravljamo.
Za delo v hotelu Črni les se je zainteresiral Ratimir Ranđelović in vse stanovalce hotela prepisal na sebe kot zdravnika in v ZD Ptuj kot ustanovo. Za te stanovalce hotela Črni les je ZD Ptuj prejemal glavarino, torej plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar pomeni, da ni bil ZD Ptuj kot ustanova finančno prizadet. Želim povedati, da nihče ni pustil ubogih, od države zavrženih in pozabljenih v nemilosti narave, države, zdravnikov in vodstva hotela; zanje je poskrbel, po sicer neuradni primopredaji dokumentacije, Rati-mir Ranđelović. Kako je pa on poskrbel, pa ni več v moji domeni; o tem govorijo dejstva, o tem naj pove več on sam. Gotovo je, da so moja poročila in poročila mojih kolegov vodstvu hotela Črni les in nekaterim inš-titucijam vodstvo hotela Črni les vznejevoljila, saj se je s tem odkrilo veliko nepravilnosti, ki se bodo morala v naši domovini rešiti tako na področju dela s starostniki kot tudi dela in vedenja Ranđeloviću podobnih zdravnikov. In če sem k temu pripomogel tudi sam, je to lahko samo pozitivno."
Zmago Šalamun
Zadevo Črni les Anton Bunderla zlorablja zaradi maščevanja ob odvzemu pooblastila za odločanje
Vodja odelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Lenart Anton Bunderla od konca novembra polni časopisne članke o dogajanju v Črnem lesu in jih povezuje z izgubo pooblastila za odločanje. Od vseh njegovih izjav se Upravna enota ograjuje, saj jih daje brezpravnih pooblastil, torej z zlorabo. Sleherno ravnanje načelnika nasproti njemu označuje kot nezakonito ravnanje, s tem da neresnično opisuje dogodke in zavestno lažno interpretira akte, ki mu jih je Upravna enota izdala.
G. Bunderla zamolči resnični razlog izgube pooblastila, to je nestrokovno in nepravočasno delo. Pooblastilo mu je bilo odvzeto 23. 7. 2003, o Črnem lesu pa so mediji začeli poročati konec no-
vembra. Kot edini razlog odvzema pooblastila navaja dejstvo, da je od konca maja opozarjal na povečano umiranje v Črnem lesu, načelnik pa naj ne bi ukrepal oz. naj bi ga celo disciplinsko kaznoval, odstavil, nagnal ipd. Vse to pa ni res in še vedno je vodja. Pozorni bralci lahko že sami ugotovijo, da so njegove izjave polne medsebojnih nasprotij. Namreč analizo prijav smrti mu je naložil načelnik, na pogovor o tej temi je komandirja policije v Lenartu povabil načelnik in ta je tudi končal analizo 22. 7.2003, Ministrstvo za notranje zadeve pa jo je prejelo 23. 7.2003. Vsakomur je jasno, da v "dveh ali treh stavkih, ki jih nikoli ni bilo" in ki bi po mnenju Bunderla rešili na desetine življenj, ni mogoče zajeti prijav smrti od leta 2001 do konca junija 2003 z navedbo dejstev, ki so za prijavljanje pomembna. Če bi bilo to zadostno, bi ustno informacijo posredoval dalje komandir sam. G. Bunderla pa o informiranosti nič ne ve, ker je bil junija na dopustu 11 dni, julija 14 dni, po sporu oz. od
25. julija pa vse do 17. oktobra pa je bil na bolniški. Priprava analize mu je bila naložena 11. 6. z rokom izdelave 3. 7. in ponovno 20. 6. zaradi nestrokovne priprave. Tudi ni logično, zakaj je po predhodni grožnji z bolniško sploh bil tako dolgo v bolniškem staležu, ko pa vendar poleg drugih neresnic zatrjuje, da je bil odstranjen z dela.
Da je na upravni enoti vse narobe, je opazil šele po izgubi pooblastila, leta pred tem, ko je o delu pripravljalporo-čila za ministrstvo, pa ne. Vsekakor pa je imel od maja pa do izgube pooblastila (23. 7.) sam možnost in dovolj časa informirati pristojne. Črni les se ni zgodil danes, ampak traja že od leta 2000. G. Bunderla očitno ne ve, kdo je v državi za kaj pristojen. Upravna enota ni organ ugotavljanja kaznivih ravnanj. Poročilo, ki se nanaša na njeno delo oz. o prijavah smrti, pa je podala. Z nedovoljeno dejavnostjo Črnega lesa na kraju samem se je srečevala le inšpekcija in policija, ki pa je svoje delo tudi opravila. Tudi občina Lenart ni pristoj-
na za njegovo poslovanje.
G.Bunderla se sklicuje na visoka etična, moralna ter pravna načela, vendar jih ne uresničuje.
Ob obračunavanju z načelnikom je dovolj povedal o svoji morali. Mi bi dodali le to, da od meseca marca dalje ni imel časa, da bi izmed osmih podrejenih delavcev vsak mesec za uspešnost pri delu predlagal 2-3, sam pa na podlagi tožbe zoper državo za bolniški stalež poleg vseh prikrajšanj zahteva še 100 EUR za vsak dan.
G.Bunderla ni junak, ki bi odkril nepravilnosti Črnega lesa, niti ni njegova žrtev.
Ker je neresnične izjave dajal z zlorabo položaja in prekoračenjem pooblastil ter tako manipuliral z javnostjo in oviral preiskavo, bo za svoja ravnanja moral odgovarjati sam, tako kazensko, odškodninsko kot tudi disciplinsko. Moralno sodbo delavcev upravne enote pa sije že spisal sam.
Načelnik upravne enote Lenart Jožef Kraner, univ. dipl. pravnik
in tam
Ptuj • Regionalni klub županov in svetnikov
Svetniki NSi iz občinskih svetov šestnajstih občin Spodnjega Podravja so v ponedeljek na Ptuju ustanovili prvi regionalni klub županov in svetnikov pri NSi. Za predsednico kluba so izvolili Zaliko Obran, svetnico iz občine Go-rišnica, njen namestnik pa je Janez Rožmarin iz Ptuja. Ustanovnega zbora prvega regionalnega kluba županov in svetnikov pri NSi sta se udeležila tudi predsednik Kluba županov in svetnikov pri NSi Anton Zakrajšek ter poslanec v državnem zboru in podpredsednik NSi Alojz Sok. Govorila sta o ciljih delovanja kluba in o aktualnih parlamentarnih temah. Ker klub želi biti nekakšen servis za svetnike občinskih svetov šestnajstih občin, bodo največjo pozornost posvetili izobraževanju s področja lokalne samouprave. (MG)
Ptuj • Proti aidsu tudi člani MLD
Člani Mlade liberalne demokracije (MLD) iz Ptuja so 1. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, pred Merca-torjevo blagovnico na Ptuju razdeljevali propagandne letake v boju proti tej nevarni bolezni. Na letakih, ki so jih razdeljevali naključnim mimoidočim, mladi liberalni demokrati javnost obveščajo o nevarnosti virusa hiv in aidsa ter o možnostih zaščite pred okužbo. Predsednik MLD Vasja Strelec je ob izteku akcije dejal, da so uspeli razdeliti zelo veliko letakov in da se glede na odziv mimoidočih javnost vse bolj zaveda nevarnosti okužbe z virusom aidsa. (mz)
Ptuj • Po korantovi deželi
V organizaciji Tracking konjeniškega kluba Ptuj je v soboto, 6. decembra, potekala tradicionalna Korantova konjenica. Udeležilo se je več kot sto udeležencev, celotno karavano pa je spremljala tudi potujoča kuhinja. Konjenica, ki poteka že deveto leto zapored na dan sv. Miklavža, je dopoldan krenila izpred Tracking konjeniškega kluba v Budini proti Marko-vcem in Novi vasi, kjer so konjenike sprejeli člani tamkajšnjega konjeniškega kluba. Po kratkem postanku so nato pot nadaljevali proti Borovcem in Spuhlji ter se proti večeru vrnili nazaj v Budino. Kot je povedal stotnik Zvonko Križaj - Zoki, ga je izjemno presenetila številna udeležba. (mz)
Ormož • Prva premiera
Gledališko-literarna skupina iz Ormoža se te dni pospešeno pripravlja na svojo letošnjo premiero. Pripravljajo lahkotno komedijo Daria Foja Niti tat ne more pošteno krasti. V zasedbi je sedem igralcev. Moški del ekipe so prekaljeni ormoški ljubiteljski igralci, ženski del ekipe pa je popolnoma prenovljen. Režijo vodi Milivoj Zemljič. Predpremiera bo 19. decembra, premierna uprizoritev komedije pa bo na silvestrovo ob 22. uri. Predstava se bo končala do ponoči, ko bodo gledalci lahko odšli praznovat na prosto, na Kerenčičev trg. (vki)
Majšperk • Dvesto let šolstva
Od prve lastovke do dvestote pomladi
Prejšnjo sredo so v Osnovni šoli Majšperk proslavili dvesto let šolstva v Majšperku.
Na prireditvi v šolski telovadnici je najprej spregovoril ravnatelj šole, Rajko Jurgec, ki je pomenu izobraževanja in vzgajanja dal poseben pomen, pri čemer je nagla-sil, da je največja vrednota šole, da nauči mladega človeka priti do pravega spoznanja, da zna znanje uporabiti in da postane človek, ki se zavzema za dobre in pristne odnose v svojem okolju in v vsakdanjem življenju.
V prisrčnem kulturnem programu, ki so ga poimenovali Od prve lastovke do dvestote pomladi, kjer so v vsebino vpletli zgodbo o drevesu in dečku, so sodelovali učenci osnovne šole ter domači moški pevski zbor. Program je pripravila Danica Lor-ber.
Na šoli so pripravili tudi razstavo šolskih predmetov, ki so se skozi zgodovino pojavljali v šoli (stare tablice, tintniki, peresniki, našla se je tudi stara šolska halja ene od učiteljic). Največ eksponatov je prispeval učitelj likovnega pouka Aljoša Pižmoht.
Na proslavi so spregovorili še Lojze Forštnerič iz Zavoda za šolstvo, enote Maribor, majšperška županja mag. Darinka Fakin, ki
je ponosna, da se bo ob dvestoletnici šolstva začela graditi nova šola v Majšperku, posebej pa je vesela, da se je povečalo število rojstev v tej občini (letos kar trideset novorojencev). Spregovorili pa so tudi nekdanji učitelji, ki so jih posebej prevevala čustva.
Sicer pa, kot nam je dejal ravnatelj šole, se je ob dvestoletnici šolstva v Majšperku zgodilo že kar nekaj prireditev skozi vse šolsko leto. S šolsko tematiko bo šola pripravila še razstavo v prostorih občine Majšperk (18. decembra), v aprilu naslednjega leta pa bodo izdali zbornik o šolstvu v Majšperku.
Septembra so v Majšperku postavili temeljni kamen za novo šolo. Pričeli so z manjšimi deli. Šola bo dvooddelčna. Zgrajena naj bi bila do začetka šolskega leta 2005/6. Na šoli je v Majšperku 277 učencev, na Ptujski Gori 57 in v Stopercah 45, na podružnicah nekaj več kot sicer, ker vozijo četrte razrede na pouk v podružnični šoli na Ptujsko Goro in v Stoperce (zaradi devetletke), sicer bi na šoli morali imeti delni dvoizmenski pouk.
Franc Lačen
Sodelujoči učenci so peli, plesali in recitirali
O pomenu šolstva v Majšperku je govoril ravnatelj šole Rajko Jurgec
Pragersko • Obvoznica
Končno nič več čakanja?
Iz Darsa so sporočili, da so bila na javnem razpisu izbrana kot izvajalci za izgradnjo obvoznice Pragersko podjetja SCT, GIZ Gradis in Cestno podjetje Maribor, ki so bili v petek, 5. decembra, uvedeni v delo, s čimer so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje obvoznice.
Pogodba z izvajalci je bila sklenjena pred dnevi, pogodbena vrednost za izgradnjo obvoznice pa znaša 2,269 milijard tolarjev. Izvajalci bodo gradnjo Pzačeli v štirinajstih dneh od uvedbe v delo. Pogodba za izgradnjo vključuje: izgradnjo obvoznice v dolžini šestih kilometrov, dostopnih poljskih poti v dolžini 4,5 kilometre, priključkov Pragersko, Spodnja Gorica in Šikole, deviacij (prestavitev) premostitvenih objektov - dveh mostov, treh podvozov, podhoda in ploščatega prepusta - izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, vodnogospodarsko ureditev, postavitev prometne opreme in signalizacije ter krajinsko ureditev.
Investicijski program za obvoznico Pragersko je potrjen, izdelana
in potrjena je projektna dokumentacija (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekt za izvedbo), pridobljeno je gradbeno dovoljenje. Prav tako so izvedena arheološka izkopavanja, odkupi zemljišč pa so v zaključni fazi.
Pogodbeni rok za dokončanje navedenih del je osemnajst mesecev od uvedbe v delo, kar pomeni, da bo obvoznica Pragersko dokončana in predana prometu sredi leta 2005.
Kot kaže, do zapletov več ne more priti, kajti obstajala je bojazen, da obvoznica Pragersko izpade iz investicijskega programa Republike Slovenije, če izvajalca ne bi izbrali letos.
NP
Slov. Bistrica • Nova stanovanja za 43 družin
Se zmeraj pomanjkanje
Prejšnji teden je prejelo ključe novih stanovanj v lameli A in B v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici 43 družin - večji del za neprofitna stanovanja z znižano najemnino (po novi metodologiji stanovanjskega zakona).
V novem bloku je dobilo stanovanje 43 družin.
Tako je župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar ob prisotnosti direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Edvarda Ovna razdelil ključe za 33 socialnih, 8 neprofitnih in dve službeni stanovanji, devet pa jih bo Gradbeno podjetje Granit prodalo na trgu. Vrednost naložbe je 450 milijonov tolarjev, od tega je prispevala občina 260 milijonov, 125 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, preostanek pa podjetje Granit iz Slovenske Bistrice.
Od leta 1995 pa do letos je občina vložila v stanovanjsko gradnjo 552 milijonov tolarjev in v tem času pridobila 112 stano-
vanj. V letu 1997 so dogradili 13 stanovanj, leta 1999 sedemnajst, v letih 2000 in 2001 so prenovili petnajst stanovanj, v letošnjem letu pa največ do sedaj, kar 52. V prihodnjem letu načrtujejo obnoviti le med deset in dvajset stanovanj, saj se bodo pripravljali na gradnjo lamele C in D, z gradnjo katerih bodo začeli čez dve leti. Zagotovo pa bodo prihodnje leto obnovili deset stanovanj v mansardi poslovno-stanovanjskega objekta D2. Te ureditve pa ne bodo zadovoljevale vseh potreb mladih družin, ki vse več povprašujejo po novih stanovanjih.
NP

Rabljena vozila
TIP
FIAT BRAVA 1,6 SX FORD M0NDE0 1,8KAR GOLF CL KAR. VARIANT MERCEDES A 160 AVTOM. PEUGEOT 405 GL R CLIO DYN 1,5/80 5V R KANGOO EXPRESS 1.2 RL R LAGUNA EXP 1,8 16V RTWINGO EXP. 1,2 ŠKODA FELICIA LXI
LETNIK CENA
1997
1994
1995
1999 1990 2002
2000 2003 2001
1996
1.260.000 700.000 1.070.000 2.410.000 330.000 2.300.000 1.200.000 4.320.000 1.450.000 510.000
Testna vozila
CLIO EXP 1,5 DCI 5V 2002	2.150.000
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003	2.950.000
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V 2002	4.400.000
RENAULT CLIO 1,2/16V EXP. 2002	1.860.000
R-TWINGO DYN 1,2/16VAVT. 2002	1.850.000
REmJLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Petovi%vto
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Opd. Nove rdele, bdjíl avtomoUir.
Ne zamudite priložnosti
STARe zo NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več *
Zamenjajte svoj raUjeni avtomobil ne glede no znamko in starost ! V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Ojrse, Agile in Cambo Tour do 200.000 SIT in pti nakupu Merive do 250.000 SFT. Pri nakupu Zofine in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vedre ali Vectre GTS pa do 530.000 SIT
ObSčite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznonite se s podrobnostmi akcije in spoznajte Številne novosti v naši ponudbi 1
Nova Agila in Corsa zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bencinski Tviinporr Ecotec® motorji in dizelski motoiji s tehnologijo skupnega vodo so v skbdu z normo EUR04. Servisni interval za omenjene motorje je podaljšan no 2 leti oz. no vsakih 30.000 km za bencinske ali na vsakih 50.000 km za dizelske motorje (Agila -30.000 km). Oplovo novo ponudba dizelskih motorjev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTI in 1.7 CDTl ter Vectro 3.0 VĆ CDTl 130 KW/177 KM. Dodaten prihranek vam omogočajo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Eurotox. Akcijo ne veijo zo modela Speedster In Signum. Ponudba veljo za omejeno količino vozil.
POXIJDBA
RABUKMII
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 55 S FIAT PUNTO 55 S DAEWOO LANOS 1.5 RENAULT SAFRANE 2.2 SI FORD ESCORT 1.6 I CLX FIAT PUNTO 1.2 BMW 528 I
ALFA ROMEO 156 2.4 JTD FIAT SIECENTO CITYMATIC HONDA CIVIC 1.4 I RENAULT TWINGO 1.2 BMW 325 COUPE FIAT PUNTO 1.9 JTD FIAT BRAVO FIAT DUCATO 2.8 MAXI
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
grafitni radio radio klima 1.lastnik 1.lastnik klima klima radio 1.lastnik klima klima klima .lastnik beli
1996 1995 2000
1994
1995 2001
1996
1999
2000
1998 2001 1993 2002 2000
1999
650.000 550.000 890.000 890.000 780.000 1.450.000 1.990.000 2.450.000 1.000.000 1.390.000 1.450.000 1.290.000 1.990.000 1.440.000 1.990.000
Ugoden boncni kredit - loosing Storo zo novo - storo zo storo
Foto: Fl
Foto Fl
Ptuj • Novosti v tehničnih pregledih
Strah je neupravičen
Spremembe in dopolnitve pravilnika o tehničnih pregledih motornih vozil, ki so pričele veljati 1. decembra, so med lastniki jeklenih konjičkov največ negotovosti zasejale zaradi obveznega merjenja emisij izpušnih plinov. Stroka meni, da so bojazni neupravičene.
Kot je povedal Alojz Ben-ko, vodja tehničnih pregledov v Petovia avto Ptuj, nov pravilnik o tehni~nih pregledih motornih in priklopnih vozil narekuje, da po 1. decembru opravljajo meritve emisij izpušnih plinov za vsa motorna vozila, razen za traktorje, kolesa z motorjem, motorna kolesa, vozila z vgrajenim dizelskim motorjem, ki so bila prvič registrirana pred 1. januarjem 1980, ter vozila z vgrajenim bencinskim motorjem, ki so bila registrirana pred 1. avgustom 1976.
Kakšne so meje dopustnega?
"Pri vozilih z bencinskim motorjem brez katalizatorja in z neregularnim katalizatorjem koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme presegati 4,5 volumen-skih odstotkov za vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. januarjem 1986, ter 3,5 volu-menskih odstotkov za vozila, ki so bila prvič registrirana po 1. oktobru 1986. Pri vozilih z bencinskim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s so-
dobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lamda regulacijo, vsebnost CO v izpušnih plinih ne sme preseči 0,56 volumen-skih odstotkov pri prostem teku motorja in 0,3 volumen-skih odstotkov pri povišani hitrosti.
Na vozilih z vgrajenim diesel-skim motorjem, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, dimnost ne sme preseči 2,5 m-l za sesalne motorje ter 3,0 m-l za nadtlačno polnjene motorje. za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, pa vrednosti emisij izpušnih plinov ne smejo preseči vrednosti, ki jih je predpisal proizvajalec vozila."
Ali te spremembe ustrezajo predpisom, ki veljajo za merjenje izpu{nih plinov v Evropski uniji?
"V Evropski uniji bo 1. januarja 2004 stopila v veljavo nova direktiva, ki bo določala mejne vrednosti za vozila z vgrajenimi bencinskimi motorji, ki so prvič registrirana po 1. juliju 2002, in za vozila z vgrajenim dieselskim motorjem, ki izpol-
Novosti je pojasnil Alojz Benko, vodja tehničnih pregledov v Petovia avtu Ptuj.
njujejo pogoje za EVRO 4 motorje. V primeru, če preglednik ugotovi, da je motor v tako slabem stanju, da bi izvedba meritve povzročila okvaro motorja, se meritev ne opravi, razen na zahtevo in odgovornost stranke, zato je pomembno, da je motor redno servisiran, pred pričetkom meritve pa segret na delovno temperaturo."
So novosti prinesle ka{ne spremembe tudi pri vas, je dela več ali manj?
"Dejstvo je, da so mnogi ki jim poteče tehnični pregled v decembru, opravili tehnične preglede že v novembru, predvsem zaradi odvečne bojazni, kaj bodo pokazale meritve emisije plinov. Zaradi novih zahtev in trenutnega stanja vozil pa bomo v odddelku za tehnične preglede Petovia avto vsak četrtek od 14. do 17. ure opravljali še brezplačne preventivne tehnične preglede."
M. Ozmec
Ormož • Podelili Zoisove štipendije
stipendije za najboljše
Zoisove štipendije se podeljujejo od leta 1986 z namenom dvigovati izobrazbeno raven najsposobnejšim dijakom in študentom.
Letošnji dobitniki Zoisovih štipendij.
Zavod RS za zaposlovanje je vsako leto opravil generacijsko testiranje vseh učencev v 7. razredu bivše osemletne osnovne šole. Na osnovi rezultatov in na predlog šole so potem opravili še splošno testiranje. Po pravilniku dobljenim rezultatom prištejejo še dosežene rezultate z državnih tekmovanj in najboljši iz te družbe zelo dobrih postanejo Zoisovi štipendisti. Gre za približno 6% populacije, ki v večini primerov obiskujejo gimnazije, pa tudi tehnične in umetniške srednje šole. Težje Zoisovo štipendijo pridobijo študentje, saj za testiranje že morajo imeti kakšen oprijemljiv dosežek. Osnovni znesek štipendije za dijake znaša 13.566 SIT, za
študente pa 20.870 SIT. Višina je odvisna od več dejavnikov - oddaljenosti šolanja od kraja bivanja, prevoza, glavno merilo pa je učni uspeh.
Na četrtkovi slovesnosti so v dvorani Gimnazije Ormož podelili plakete 60 novim štipendistom, 59 srednješolcem in enemu študentu. Slavnostna govornica je bila Meta Puklavec, bivša ravnateljica Gimnazije Ptuj in letošnja dobitnica Žagarjeve nagrade. V svečanem nagovoru je priznala, da ji kraj dogajanja kot domačinki vzbuja spomine na prvi šolski dan. Povedala je, da so pred vsemi nami novi izzivi, ki jih prinaša Evropa. Znanje je temeljna vrednota, zato bo okolje
moralo zbrati moč in denar, da omogoči skladen razvoj. Nagrajencem, "ki po nadarjenosti in dosežkih spadajo v sam vrh", je zaželela, da ohranijo vedrino in nasmeh. Mladim ter njihovim staršem in učiteljem je čestital tudi Jože Glazer, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje. Župan Vili Trofenik je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je prireditev potekala v mladi gimnaziji v Ormožu. Dobitnike plaket je opozoril, da brez dela tudi ob obilju talenta ne bo pravih rezultatov, vendar naj ob pridnem študiju ne pozabijo na kulturo, družabnost in šport, ki bodo pripomogli k razvoju celovite mlade osebnosti.
Ob svečani priložnosti so v kulturnem programu nastopili Zoisovi štipendisti.
vki
Od tod in tam
Ormož • Maistrov večer
Ob Prešernovem rojstnem dnevu je Kulturni klub iz Ormoža pripravil v novi galeriji Veterani Maistrov večer. V ta namen so usposobili nekdanje skladišče teritorialne obrambe pod policijsko postajo, ki se je izkazalo kot zelo akustičen ambient. Večer so posvetili generalu Rudolfu Maistru, ki je imel tudi v naših krajih veliko privržencev in borcev. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo knjig o generalu Maistru, razstavili dva portreta in skulpturo generala na konju, manjkala pa ni niti njegova knjižica pesmi, iz katere sta recitirala dijaka ormoške gimnazije Mirjana Meško in Božo Pinterič. Kvartet Deteljica s Koga (na fotografiji) pod vodstvom Darje Žganec Horvat pa je pripravil program domoljubnih pesmi.
vki
Ormož • Razstava Sama Vrabiča
V galeriji Veteran (prostori TO pod policijsko postajo Ormož) je na ogled razstava Sama Vrabiča, člana ptujskega likovnega društva - razstavlja del svoje letošnje produkcije v tehniki olje na platno. Avtor, kije v zadnjem času precej razstavljal, se udeležuje delavnic in doživlja zelo ugodne odmeve na svoje ustvarjanje, je na ogled postavil motive iz narave in figure.
vki
Ptuj • Igra je zaklad
Učenci v podaljšanem bivanju na OŠ Ljudski vrt se poleg samostojnega učenja in vseh ostalih dejavnosti veliko igrajo. Zato so se v novembru odločili, da si bodo sami izdelali igrače in lutke po svoji domišljiji. Povprašali so tudi babice, kako in s čim so se včasih igrali, iz česa so izdelovali igrače. Lotili so se izdelave igrač in lutk iz naravnih materialov. Vse lutke in igrače so razstavili v šolski avli, v decembru pa bodo z njimi tudi zaigrali.
Karmen Pulko
Je Keor res nor?
^ 15% popust do konca leta*
pn^
*Velja za plačilo v gotovini, za vse artikle iz prodajnega programa do 31.12.2003, raze-n za artikle po akcijskih cenah. Popust ni odvisen od višine nak^^a. Ostali veljavni propusti se ne seštevajo. P^;pust priznamo ob predložitvi tega oglasa. Keor d. o. o., Zrkovska ce^-ta 87, 2000 Maribor
Foto vki
Markovci • Osma seja sveta
Tudi za "obmejni spor" krivi novinarji
Svetniki občine Markovci so na 8. redni seji dokončno sprejeli predlagani odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, vendar s tremi popravki ter dodatkom, da nadomestila ne bodo plačevali lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč.
V	uvodnem delu omenjene seje so v četrtek, 4. decembra, prisluhnili županu Francu Kek-cu, ki je podal informacijo o pogajanjih s Perutnino Ptuj v zvezi z morebitnim odkupom objektov nekdanje farme v Sobetincih. Župan je pojasnil, da se je dan poprej v prostorih Perutnine s članom uprave Slavkom Erlačem sestala tričlanska delegacija občine Markovci, vendar niso dosegli nobenega napredka, saj njihov sogovornik ni imel pristojnosti za pogajanja o ceni. Markovčani so ponovili svoje stališče, da je ponujena cena mnogo previsoka, ter poudarili, da so odločno proti morebitnemu gojenju svinj v omenjenih objektih.
V	razpravi o predlogu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so se svetniki strinjali s predlaganim amandmajem svetnika Slavka Rožmarina, da se iz odloka izvzamejo nezazidana stavbna zemljišča, za katera se po posestnih listih plačuje davek. Ob dodatnem pojasnilu direktorice občinske uprave
Marinke B. Kolenko, da naj bi čez leto in pol na tem področju pričela veljati nova zakonodaja, pa so omenjeni odlok z dopolnili in amandmajem tudi dokončno sprejeli.
V razpravi o spremembah in dopolnitvah proračuna za prihodnje leto so sprejeli 8 od 9 predlaganih amandmajev, s čimer so predvidena sredstva za izgradnjo večnamenske dvorane v Marko-vcih zmajnšali za okoli 11 milijonov in jih na predlog župana in svetnikov namenili za druge potrebe občine in posameznih vasi. Tako so prisluhnili predlogu župana Franca Kekca, da za manjše projekte na področju kmetijstva namenijo 450.000 tolarjev, za vzpostavitev evidence nezazidanih stavbnih zemljišč pa milijon tolarjev.
Na predlog svetnika Karla Maj-cna so prav tako na račun večnamenske dvorane Markovci namenili 2,5 milijona za izgradnjo spomenika žrtvam vojnega nasilja, ki naj bi ga postavili na pokopališču. Na predlog Svetni-
ka Konrada Janžekoviča so za izgradnjo novega gasilsko-vaškega doma v Novi vasi namenili še dodatnih 5 milijonov ter za ta znesek zmanjšali predvidena sredstva za večnamensko dvorano Markovci. Na račun iste postavke so za povračilo porabljenih gasilnih sredstev pri gašenju velikega požara v Stojncih na predlog sventikov Janeza Liponika in Milana Majera za 1,5 milijona povečali postavko tekoči odhodki in transferi na področju javnega reda in varnosti.
Na predlog svetnika Franca Kostanjevca so namenili 800.000 tolarjev za investicijske odhodke in transfere v Stojncih, za 400.000 tolarjev zmanjšali postavko projektna dokumentacija za pokopališko vežico ter namenili 400.000 SIT na račun večnamenske dvorane v Markovcih. Soglašali pa so tudi z dvema od treh predlaganih amandmajev svetnika Branka Kodriča, saj so se strinjali, da na račun večnamenske dvorane v Markov-cih namenijo 300.000 tolarjev za
gradnjo igrišča v Zabovcih ter za milijon tolarjev povečajo sredstva za gradnjo gasilskega doma v Zavbovcih. Niso pa se strinjali z njegovim predlogom, da bi namenili 4 milijone za gradnjo mostu čez Rogoznico. Sicer pa naj bi v letu 2004 v občinski blagajni zbrali okoli 812 milijonov SIT prihodkov ter okoli 907 milijonov odhodkov.
V nadaljevanju seje so brez pripomb sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju ter zavrnili zahtevek Komunalnega podjetja Ptuja za 2,3% povečanje cene proizvodnje in distribucije vode. V svet Zavoda Knjižnice Ivana Potrča so imenovali Karla Majcna, za odgovorno urednico časopisa List Markovcev pa študentko novinarstva Mojco Zemljarič iz Nove vasi pri Markovcih.
Ko so obravnavali sklep upravnega sodišča RS v zvezi s tožbo občine Videm v zvezi z nesoglasji zaradi občinske meje v Šturmov-cih, pa sta dva svetnika vso krivdo za zaplet zvalila na novinarje,
češ "saj zapletov ni, novinarji so jih naredili s svojim poročanjem in blatenjem po časopisih", ter jih celo poučili, da tabla, ki so jo postavili na meji, ni tabla, ampak prometni znak.
Župan Franc Kekec je bil vendarle bolj preudaren in objektiven ter pojasnil, da sta se z videmskim županom Friderikom Bračičem dogovorila, da do 16. decembra, ko naj bi se sestal vi-demski svet, na tem področju velja moratorij. Povedal je tudi, da je bila na Upravnem sodišču s strani občine Videm vložena tožba zoper postavitev meje ter naknadno še zahtevek za odstranitev table. Sodišče naj bi oboje že obravnavalo in tožbo zavrnilo, ker tožnik ni upošteval 75. člena zakona o urejanju občinskih meja, kjer med drugim piše, da mora v spornih primerih občina imeti ustrezen elaborat. Ta pa je zelo drag, saj velja nekaj milijonov tolarjev, sicer pa naj bi se občina Videm na odločitev sodišča pritožila. Občina Markovci pa se z odločitvijo sodišča strinja ter meni, da ne morejo biti tožena stranka, saj se držijo le meje, ki jo je državna komisija že dvakrat potrdila.
Preden so se lotili nekaterih predlogov in vlog posameznih odborov in občanov, pa so sprejeli še sklep o ustanovitvi varnostnega sosveta, ki je sicer že ustanovljen, za predsednika pa so imenovali župana Franca Kekca.
M. Ozmec
Od
d
Velika Nedelja • Iz društvenega življenja
Praznovali visoko obletnico
Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja je 110-letnico društva že poleti proslavilo s predstavo Mlinarjev Janez, minulo nedeljo pa so imeli še svečanost s podelitvijo priznanj.
V kulturnem programu so gledalcem pripravili odlomke iz treh predstav. Iz največkrat izvajane Zadrege za zadregoj, ki je bila na odru kar 53-krat, iz Mi-klove Zale, ki so jo velikonedelj-ski gledališčniki v svoji bogati zgodovini uprizarjali kar štirikrat — leta 1929, 1959, 1989 in 1997 — in je v zadnji postavitvi
pritegnila čez 16.000 gledalcev in letošnjo produkcijo Mlinarjev Janez. Na svečanosti so skupno podelili 54 Linhartovih priznanj, večinoma bronaste in srebrne, pa tudi zlate barve za 10, 20 in 30 ali več let dela na gledališkem področju. Območna izpostava javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo je ob tej
priložnosti podelila štiri priznanja. Nežika Strnad je dobila priznanje kot članica društva z najstarejšim članstvom, saj je v društvenih zapisih omenjena že leta 1935 kot vodja enega izmed odsekov društva. Priznanje za delo na gledališkem področju in prispevek k razvoju dejavnosti sta prejela Lojzek Matjašič
in Tonček Žumbar. Priznanje pa je prejelo tudi društvo kot celota za svoje dolgoletno uspešno delo.
Tonček Žumbar, predsednik društva in hkrati tudi KS Velika Nedelja, je ob tej priložnosti zbranim nanizal najpomembnejše dogodke iz 110-letne zgodovine društva, kratko kroniko, in
to kar na pamet, saj, kot je rekel, ko si dvajset let v tem delu, imaš vse podatke že shranjene v sebi. Društvo Simon Gregorčič je začelo delovati 4. marca 1893 kot Katoliško bralno društvo Mir. V svoji zgodovini je večkrat spremenilo ime. Leta 1928 je bil ustanovljen dramski odsek. Po vojni je bilo to prosvetno društvo, po zakonskih spremembah v devetdesetih letih pa je postalo kulturno društvo, ki ima danes 168 članov.
V kulturnem društvu poleg gledališke skupine deluje tudi tamburaška skupina, ki je prav tako nastopila s svojim programom. Kot gostje pa so zapeli člani Ormoškega okteta pod vodstvom Mirka Preloga.
vki
Sedem (ne)pomembnih dni
Jezni zmagovalec
V glavnem ni razlogov, da se skupaj z Lojzetom Pet erletom ne bi veselili priznanja, ki ga je dobil od tednika European Voice kot prvi uradnik iz držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki se je prebil v bruseljske hodnike moči. Ne glede na to, da se ne ve natančno, koliko bralcev tega časopisa se je odločilo za Peterleta, je to vendarle dokaz, da Peterle v evropski politiki ni neznano ime (na kar smo opozorili že tudi v enem izmed naših nedavnih prispevkov). Seveda lahko Peterletovo zmago štejemo tudi za potrdilo, da Slovenija vendarle ni tako neprepoznavna, kot nas poskušajo nekateri kar naprej prepričevati. Lahko bi tudi dejali, da je to po svoje tudi priznanje Sloveniji in njenim demokratičnim dosežkom. Zaradi vsega tega pa je seveda tudi povsem normalno in demokratično, če kdo pri nas (ali kje drugje) z nagrado ne soglaša ali jo sprejema z določenimi
zadržki. Normalnost tega bi moral upoštevati predvsem tudi sam Peterle. Vendar pa očitno ni tako.
Lojzte Peterle, nekdanji predsednik nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov in prvi predsednik slovenske vlade po pluralističnih volitvah konec osemdesetih let, se zdaj zgraža nad poslancem Združene liste Avrelijem Jurijem, ki je pred dnevi dejal, da Peterletu ne more čestitati za "evropsko priznanje", ker se doma s podpisovanjem zahteve za referendum proti odpravi krivic "izbrisanim" ravno ne obnaša "evropsko" in v bistvu nastopa v nasprotju z opozorili enega izmed evropskih komisarjev, da si Slovenija iger z izbrisanimi preprosto ne sme privoščiti. To pa je Peterletu že dovolj za sklepanje, da je "jasno, da bo del levice to priznanje, ki sem ga dobil, motilo in ga bo skušala razvrednotiti ...". Peterle sprašuje "levičarje", kje so bili, ko
se je ob različnih priložnostih izvajalo nasilje nad ljudsko voljo, in s tem svojim vprašanjem pravzaprav opravičuje svoje, za nekatere problematično dajanje podpore problematičnemu referendumu. Seveda ima Peterle vso pravico (in tudi dolžnost), da levičarje opozarja na morebitne njihove nedoslednosti, to pa hkrati še ne pomeni, da bi bil lahko zaradi tega nedosleden tudi sam.
Po Peterletovih odgovorih v njegovem zadnjem intervjuju (Dnevnik, 6. decembra) se zdi, da je priznanje evropskega tednika tega v glavnem umirjenega in razsodnega politika po svoje (in presenetljivo) spodbudilo k novemu radikalizmu in nekakšnemu novemu domačemu mesijanstvu. Peterletovo ravnanje pravzaprav opozarja, da ni nujno, da z vstopom v Evropo dokončno zapuščamo za seboj in ob strani mnoge domače nesporazume in razprtije. Glede na Peterletove izjave bi prej lahko rekli, da dobivajo nekatere stare zamere v novih evropskih razsežnostih samo novo obliko in težo ter tudi večjo agresivnost. Seveda je veliko vprašanje, ali bo Evropa pripravljena na
takšne naše igre in ali bodo politiki, ki se jih bodo igrali, zares lahko še dolgo evropski.
Med Brusljem in "domačijo" daje Peterle brezpogojno prednost Bruslju. To je seveda stvar njegovega okusa in njegova pravica. Je pa čudno, da se tako rekoč brez rezerv bolje počuti v Bruslju kot marsikje doma. "V marsičem se politična kultura in način delovanja v Bruslju razlikujeta od tega, kar imamo doma. V Sloveniji so še ostanki starega mišljenja in starih navad, še marsikje deluje princip eliminiranja tistih, ki niso v skladu s trenutno vladajočo politično linijo, in pri tem eliminiranju se ne izbira ravno blagih sredstev. V EU je to nekoliko drugače - ko ti neki prispevek priznajo, to nekaj časa traja, ko ti neka funkcija preneha, te ne izbrišejo iz politične zavesti in te ne postavijo na zadnje mesto na lestvici priljubljenosti. Tisto, zaradi česar so me napadali doma, vključno z orglicami, je v Bruslju doživelo podporo. Očitno je vrednotenje drugačno. V Bruslju se mi ni treba ukvarjati z bivšimi komunisti, z nosilci ali posledicami starega režima," pravi Peterle. "V
Bruslju ne grem nikomur na živce, doma pa je vsak, ki pomoli nos nad povprečje in ne deluje v duhu stare politične linije, deležen vsega, kar si ta z vplivom in monopolom lahko privošči ... "
Lojze Peterle ima prav, ko pravi, da je nagrada lista European Voice priznanje njegovi politični smeri in njegovemu delu. "Je tudi možnost za promocijo Slovenije. Od Slovenije je odvisno, ali bo želela te rezultate vnovčiti." K temu pa bi vendarle lahko dodali, da je po svoje tudi priznanje vsem slovenskim političnim silam, če hočete, tudi "nekdanjim komunistom", ki so se znale poenotiti in Peterleta poslati kot skupnega (slovenskega) predstavnika v Evropsko konvencijo. Morda bi bilo lepo, če bi zaradi avtentičnosti in popolnosti svoje pripovedi Peterle tudi povedal, da je v svoji novejši politični karieri imel opravek z različnimi političnimi igrami, predvsem tudi s strani "svojih ljudi", se pravi kolegov iz strank, v katerih je doslej deloval, vsekakor pa ne zgolj in predvsem s strani stare "politične linije".
Jak Koprivc
in tam
Ptuj • Predavanje za kmetovalce
Kmetijska svetovalna služba Ptuj vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 11.12., ob 10. uri v dvorani KGZ Ptuj, Ormoška c.28. Tema: Sanacija hleva in oplemenitenje gnojevke.
Borl / Knjiga F. Tobiasa
"Brentarji smo vsi, ki v hrbet nas tišči!" so verzi iz knjižice pesmi Franca Tobiasa, ki je pred časom na gradu Borl, v poročni dvorani, predstavil to knjižico z naslovom Ha-loški putari. Pesmi iz predstavljene zbirke je bral Lojze Matjašič, kratek kulturni program pa so izvedli člani Prosvetno—kulturnih društev občine Gorišnica.
Fl
V. Nedelja • Uspeh vinogradnikov
Vinogradnika Dušan Cvetko iz Velike Nedelje in Vinogradništvo Curin-Praprotnik s Koga sta dosegla lep uspeh na 12. mednarodnem jesenskem ocenjevanju vin, kjer sta predstavila štiri vzorce vina. Ocenjevanje je potekalo od 11. do 14. novembra v okviru 40. mednarodnega jesenskega sejma v Novem Sadu. Dušan Cvetko je za svoj polsladki kerner (trgatev 2001, ocena 88,00) osvojil naziv šampion, za polsladki rumeni muškat (trgatev 2001, ocena 87,75) pa zlato medaljo. Vinogradništvo Curin-Praprotnik je za polsladki muškat otonel (trgatev 2001, ocena 82,75) doseglo srebrno medaljo, za sladki laški rizling (trgatev 1997, ocena
91,75) pa veliko zlato medaljo.
vki
Ptuj • Svet pravljic na ptujskem gradu
Po lanskem zelo odmevnem projektu sveta pravljic na ptujskem gradu so se v Ptujskih vedutah in Pokrajinskem muzeju Ptuj odločili, da bo pred novoletnimiprazniki gradpo-novno pravljično zaživel. Prebudila se bo grofica Bršljanka, ki bo že povedanim lanskim zgodbam iz grajskega življenja dodala nove, osrednja pa bo o princeski in malem vitezu. Prvič v letošnji decembrski pravljici se bo grofica Bršljan-ka prikazala 20. decembra ob 17. uri. Otroci, ki jo želijo obiskati s starši, morajo svoj prihod napovedati na recepciji ptujskega gradu.
MG
Ptuj • Veseli december v vrtcu
Na prihod dedka Mraza se mrzlično pripravljajo tudi otroci v vseh enotah ptujskega vrtca. Vsaka enota posebej bo namreč pripravila svoj praznični program. Skupaj z dedkom Mrazom se bodo veselili novegaprihajajočega leta, priložnost bodo izkoristili tudi za to, da bodo dedku Mrazu povedali, kaj so se med letom naučili. Ob tej priložnosti bo vsaka enota prejela skupinsko darilo, didaktična sredstva, revija Zvonček pa bo vsakemu otroku podarila kompaktno ploščo.
MG
Ljutomer • Ljudje pomagajo družini Horvat s Podgradja
Sedem otrok brez očeta
V torek, 25. novembra, je v poznih večernih urah v bolnišnici v Rakičanu pri Murski Soboti za posledicami prometne nesreče umrl 39-letni Jožef Horvat s Podgradja v občini Ljutomer. Horvat je prometno nesrečo doživel v soboto, H. oktobra, ko se je v jutranjih urah peljal s kolesom z motorjem v službo.
Na Lendavski ulici v Ljutomeru je Horvat izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila in po silovitem trčenju hudo poškodovan obležal na vozišču. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico v Rakičanu pri Murski Soboti, po operaciji poškodovane glave ter nekaterih notranjih organov pa je skoraj mesec
dni ležal v komi. Iz kome se je sicer še prebudil, vendar njegovo srce ni vzdržalo, tako da je v torek, 25. novembra, umrl.
Žalostna novica najprej o nesreči, nato pa še o smrti je najbolj prizadela Jožefovo ženo, 33-letno Dragico, ter njunih sedem otrok. Jožef je tako
zapustil 12-letnega Marka, 11-letnega Primoža, 7-letno Polono, 6-letnega Martina, 5-letno Veroniko, 18-mesečno Ano ter trimesečnega Uroša. Marko, Primož, Polona in Martin obiskujejo osnovni šoli v Ljutomeru in Stročji vasi, Veronika hodi v vrtec, Ana in Uroš pa sta v varstvu pri drugače brezposel-
Foto: Miha Sostaric
Družina Horvat je ostala brez moža in očeta.
Destrnik •Turistično društvo zelo aktivno
Turistična ponudba
že v avgustu so se pri turističnem društvu Destrnik odločili za pristne spominke, ki naj bi odražali življenje, delo in navade ljudi v tem delu Slovenskih goric.
Kot nam je povedala predsednica društva, Danica Pernat, so zato organizirali okroglo mizo na to temo. Povabili so tudi Vilino Hauser, predsednico za spominkarstvo pri Turistični zvezi Slovenije, ki je opozorila na to, kakšni naj bodo spominki iz domačega okolja, saj naj bi jih domačini znali sami narediti. Odziv je bil zelo dober.
Letos so ob martinovanju spominke predstavili in nagradili. Ocenili so jih in v ožji izbor za nagrade jih je prišlo
pet. Nagradili so doma pletene košare vseh velikosti, posebnost so bile tudi doma narejene rože za najrazličnejša slavja. Izdelovalka jih ne dela iz krep papirja, temveč ima za to posebne kalupe, dele pa je potrebno posebej vpeti, da nastanejo prijazni pušeljci, ki jih na koncu voska. Nagradili so tudi izdelke iz gline, ki predstavljajo panoramo Destrnika in sloven-skogoriške krajine.
Letos so na Destrniku odprli etnografski muzej in eksponati iz muzeja so služili Turisti-
ni materi Dragici. Družina Hor-vatovih živi v izredno slabih razmerah, saj njihova hiša razpada, v njej pa ni niti kopalnice. Prav zaradi tragične izgube moža in očeta, so se številne institucije odločile, da bodo Hor-vatovim pomagali. Na njihov razpadajoči dom na Podgradju ljudje dnevno prinašajo hrano, oblačila ter tudi denar, na pobudo območnega združenja Rdečega križa Ljutomer pa so se pri ljutomerskem županu Jožefu [pindlerju zbrali številni predstavniki javnih zavodov, socialnih ustanov, šol in gospodarskih družb. Številni udeleženci sestanka so si ogledali tudi razpadajočo hišo Horva-tovih ter sklenili, da bodo v začetku njihovo bivališče sanirali, v naslednjih mesecih pa jim postavili novo. Za koordinacijo pri zbiranju pomoči ter obnovi hiše bodo skrbeli predstavniki krajevne skupnosti Stročja vas, območne obrtne zbornice Ljutomer, centra za socialno delo Ljutomer ter občine Ljutomer, vse skupaj pa bo nadziral predsednik krajevne skupnosti Stročja vas Boris Lebar, ki je vsem, ki so priprav-
Horvatovi živijo v razpadajoči hiši.
ljeni pomagati družini Horvat, 041 677 122.
dosegljiv na telefonski številki
Miha Šoštarič
Občina Ljutomer je za pomoč družini Horvat pri poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Ljutomeru odprla transakcijski račun. Vsi, ki bi želeli finančno pomagati družini Horvat, lahko sredstva nakažete na račun 02343-0254116762, s pripisom Humanitarna pomoč za družino Horvat.
Dornava
Spoznavali svoj kraj
Na pobudo odbora za obnovo baročnega dvorca v Dornavi so se že spomladi začeli izobraževati lokalni turistični vodniki.
DR. Marjeta Ciglenečki, ki je vodila izobraževanje, je bila presenečena nad odzivom domačinov, saj jih je prihajalo veliko več, kot je pričakovala. Na nekajmesečnem izobraževanju so lokalni vodniki dobro spoznali kulturne in druge znamenitosti, načine vodenja in povečali znanje o lastnem kraju. Ob tem je dr. Ciglenečki poudarila, da je to zelo pomembno, saj če domačini ne poznajo in ne znajo ceniti svojih kulturnih in drugih dragocenosti, jih ne morejo predstaviti obiskovalcem. Osrednjo pozornost so na izobraževanju posvetili baročnemu dvorcu, saj dvorec vedno bolj postaja zanimiv za obiskovalce.
MS
65 dnevni
olarski depoziti
www.nkbm.si
Danica Pernat s spominki turističnega društva Destrnik
Foto: Fl
čnemu društvu za originalne razglednice Destrnika oziroma društva, ki jih je oblikovala, narisala Marija Gregorc.
Kot spominki se pojavljajo tudi domači izdelki, marmelada, višnjevec, orehovec.
Spominke bo društvo razstavilo, najprej v prostorih občine Destrnik, mogoče pa jih bo tudi dobiti v etnografskem muzeju, društvo pa želi, da jih prodajajo tudi na domačijah, kjer jih izdelujejo.
Društvo si prizadeva, da njihov etnografski muzej obiskovali tudi šolarji, ne zgolj domači, trudijo pa se tudi, da bi v občini nastalo čimveč turističnih kmetij, saj se z gostinsko ponudbo Destrnik ne more pohvaliti, registrirano imajo zgolj eno turistično kmetijo. V Jiršo-vcih namerava Turistično društvo v naslednjem letu postaviti razgledni stolp, v neposredni bližini pa bi naj bil vinotoč.
Društvo skrbi tudi za izobraževanje gospodinj, pri čemer posebej spodbujajo pripravo domačih jedi. V prostorih Turističnega društva na Destrniku imajo vzorno urejeno kuhinjo s krušno pečjo.
Franc Lačen
v Novi KBM lahko občani do 3,1,2004 sklenete tolarske depozite:
O z ročnostjo 365 dni O minimalnim zneskom 200.000.- SIT O s fiksno obrestno mero 5,55 % letno za depozite
nad 1.000.000.-SIT 5,50 % letno za depozite od 200.000.- SIT do 1.000.000.-SIT
VaroBvanje, ki se splača.
Premislite, se posvetujte in odločite. Pričakujemo vas v naših enotah.
.Nova KBM C
Nova Kreditna l>anka Marllx>r
Ptuj • Nova knjiga aforizmov R. Ringbauerja
Ze tretje resnice
V torek je Rudi Ringbauer, Prekmurec s "ptujskim potnim listom", na ptujskem gradu predstavil že svojo tretjo knjigo aforizmov. Tokrat se je Rudi razgalil: po božjih in preprostih nam Rudi v najnovejši knjigi ponuja gole resnice.
Z Rudijem sva poklepetala ze pred izidom knjižice in nastal je tale zapis! Zakaj tokrat Gole resnice?
R. R.: Gole resnice zato, ker je po našem knjižnem jeziku (v slovarju) cista resnica, prava resnica lahko tudi gola resnica. Že v prvi knjigi sem omenil, zakaj sem dal naslov Božje resnice. V Prekmurju, od koder sem doma, je vsak, ki je hotel svojo resnico oziroma istino podkrepiti, to podprl z izrazom: "To pa je božja istina." Ali se Gole resnice razlikujejo od Preprostih?
R. R.: Pravzaprav ni nobene razlike. Oboje so aforizmi. Tematika je pri obeh knjigah skoraj popolnoma enaka. V Preprostih je štirinajst poglavij, tudi v Golih jih je štirinajst. V Preprostih še je poglavje o sodnikih in sojenju, tokrat tega ni, so pa druge tematike: sre-ca, ljubezen, prijateljstvo, politika, manipuliranje, vprašanje je le, katere so bolj tehtne. Moje mnenje je, da prve knjige (Božje resnice) vec ne bom nikoli dosegel. Leta 1990, ko je izšla, sem imel za seboj triintrideset let pisanja aforizmov. Bila je velika bera aforizmov in iz njih je bilo lahko izbrati naj-žlahtnejše. Zadovoljen sem pa tudi z drugo in tretjo knjigo. Tudi pri nas rečejo cisti, pravi resnici, da je božja. V prvi knjigi si se kar precej ukvar-
Rudi Ringbauer v pogovoru s Tjašo Mrgole Jukič ob predstavitvi Golih resnic
jal z bogom in si mu kar nekaj zadev "naprej vrgel", se pravi "z bogom se nisi spravljen"!
R. R.: Poglavje o bogu je v prvi in drugi ter tudi v tretji knjigi najbogatejše. Ne vem, kaj je v meni, ampak že štirideset let se ukvarjam z bogom, vsak dan je z menoj, ceprav priznam, da sem popolni ateist. Moti me strahotno trpljenje ljudi, krivice in tega mu ne morem oprostiti, zato se vedno znova z njim pogovarjam, kregam, ker ne morem tega razumeti (Nikoli ne bom razumel tega, kako je mogel tako popolni bog ustvariti tako nepopoln svet). Nekdo, ki je tako neskon-cno dober, milosten, naredi takšen "klump", kot je klanje, ubijanje. 270 aforizmov tretje
knjige je namenjenih bogu, kar je vec kot v prvi knjigi (266). Ampak v meni ni nobenega sovraštva do boga, enostavno mu ne morem oprostiti tega, kar se z nami dogaja (Nebeški oce, sveta ne bi smel ustvariti, ce si vedel, kaj se bo iz tega izcimi-lo, pa tudi tedaj ne, ce tega nisi vedel).
Mislim, da se ravno ne pogovarjaš z bogom, ampak svoje misli pošiljaš ljudem, ki upravljajo svet, oziroma z bogom manipulirajo!
R. R.: Z bogom se na veliko manipulira. Nekoliko se bom pohvalil. Mislim, da bi bilo dobro, ce bi bili ljudje takšni, kot sem sam. Imam veliko prijateljev, tudi vernikov, spoštujem vsako vero in vse ljudi. Ekumenski princip je zame nekaj
normalnega, ne igram ga (V svetu je dovolj prostora za verujo-ce in neverujoče, Srečneži tisti, ki verujejo). Vera je ljudem tudi v uteho. Jaz, ko sem v stiski, se nimam komu potožiti.
Zakaj šele po tridesetih letih pisanja aforizmov knjiga?
R. R.: Bilo je premalo samo-zaupanja. Šele ko sem napisal preko 300 aforizmov, sem jih upal poslati v Delo. Prvi afori-zem v Delu je bil objavljen na moj rojstni dan (19. 2. - to sem napisal uredniku in "castil" me je za rojstni dan). To je bila zame velika cast, nisem bil znana oseba v literaturi, a me je zacel urednik vsak mesec redno objavljati. Sedanji urednik me vec ne upošteva.
Mnogi slovenski aforisti (Jurič, Petan) se ukvarjajo tudi z drugimi literarnimi zvrstmi; te kakšna satira, humoreske niso pritegnile?
R. R.: O, ja! Satiro sem pisal že kot študent. Kar precej ostro. Še zaprt sem bil zaradi tega, oziroma zaradi satire v študentskem glasilu Brucu, malo sem si privošcil politicno vodstvo (Titova štafeta, ladja Galeb). Ko sem bil v priporu, sem se odlo-cil za gladovno stavko, pa sem si premislil, samo zajtrk sem "preštrajkal", preveč sem bil lačen. Posledice so bile kar hude. Zgubil sem štipendijo pa tudi pri sprejemu v službo sem imel probleme (v Murski Soboti), zato sem prišel na Ptuj. Predstaviva še Gole resnice!
R. R.: Ta knjiga mi je "dala vetra"! Star sem in zelo raztresen. Knjiga je lepa. Veliko ljudi mi je pomagalo pri izboru aforizmov, da se ne bi ponavljali. V knjigi so ilustracije prekmurskih slikarjev (16 ilustracij), knjigo pa sem tiskal v Prekmurski tiskarni.
Franc Lačen
Ormož • Z Javnega sklada RS za kulturo
Uspešni ljubiteljski ustvarjalci
Vodja ormoške izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo Tomaž Bolcar je ob pričetku nove sezone pobrskal med spomini na uspešno minulo sezono ormoških ljubiteljskih ustvarjalcev.
Številne skupine z ormoškega so se lani uvrstile na medob-močna pa tudi državna srečanja ljubiteljskih ustvarjalcev, kar je dejansko največje možno priznanje skupini za njeno uspešno delovanje. Na državno srečanje se je uvrstila otroška folklorna skupina Kog (pod vodstvom Anice Pevec), odrasla folklorna skupina Alojz Žuran Podgorci (Stanko Kukovec) in ljudski ^e-vci istega društva (Stanko Štu-hec), ljudske pevke KD Osluševci (Marija Hebar), na plesnem področju pa plesna šola Pandora s koreografijo Jureta Mastena. Na lutkovnem področju se je zgodila prav neverjetna situacija. Vse štiri skupine iz občine Ormož so se uvrstile na medobmočno tekmovanje, kar je izjemen primer, na državno pa je napredovala lutkovna skupina iz Sv Tomaža z mentorico Zvonko Lalič. Odrasle gledališke skupine v minuli sezoni niso pripravile niti ene premiere dovolj zgodaj, da bi lahko nastopile na kakšnem srečanju. So se pa medobmočnega srečanja zato udeležili mladi gledališ-čniki OŠ Ormož (Breda Šandor). Na medobmočno tekomvanje
mladinskih pevskih zborov so se uvrstili zbori OŠ Ivanjkovci, med otroškimi pa zbori OŠ Miklavž (oba Leon Lah), Središče ob Dravi (Dragica Cvetko) in Kog (Anica Pevec). Medobmočno raven so med malimi vokalnimi skupinami dosegli tudi Ormoški oktet (Mirko Prelog) in Miklavževski oktet (Leon Lah), med odraslimi zbori pa Okarina (Zlatka Pukla-vec Banjanin). Literarnega medobmočnega srečanja pa se je udeležil Primož Kirič.
Tomaž Bolcar ocenjuje delovanje ljubiteljskih kulturnih skupin na ormoškem kot zelo uspešno. Na območnih srečanjih je v vsaki izmed kategorij nastopilo po 8 do 12 skupin, kar je dobra osnova za izbor. V zadnjem času opaža močno povečanje delovanja ljudskih pevcev in pevk. To je sicer simptomatičen pojav za severovzhodno Slovenijo, kar nekaj domačih skupin pa se pripravlja na snemanje zgoščenke ali izdajo knjige z besedili zbranih pesmi. Srečanja ljubiteljskih skupin spremljajo kvalitetni strokovni sodelavci, ki znajo tudi primerno svetovati in ljubiteljski ustvarjalci vse pogosteje te na-
svete tudi upoštevajo. Tudi zato je opazen dvig kvalitete na tem področju. Nekoliko manj je aktivnosti odraslih gledaliških skupin, ki pa je vedno nihala in po Bolcarjevem mnenju je pozitivno tudi ponavljanje repertoarja minulih sezon. Opozoril je, da društveno ni organizirana literarna dejavnost. V zadnjih letih je sicer bilo nekaj poizkusov oživiti tovrstno dejavnost, vendar so zamrli. Organizacija je bolj ali manj prepuščena knjižnicam in šolam. Kazalo bi pripraviti tekmovanja ali srečanja, saj na me-dobmočni ravni obstajajo. "Pri tej dejavnosti gre pač za individualiste, ki se v večjih centrih združujejo v klubih, pri nas pa le entuzaistični posamezniki." Podobno je tudi na likovnem področju, saj v Ormožu ni društveno organizirane likovne dejavnosti. "To je velika škoda, saj bi organizirano lažje nastopali, se prijavljali na razpise, za izobraževanja in dotacije. Prav tako ni razvito filmsko področje, ki je v času videa dostopno."
Pri JSKD ponujajo različna izobraževanja za posameznike, ki bi želeli izpopolniti svoje znanje iz
teh področij. Izobraževanja potekajo na območnem, medob-močnem in državnem nivoju. viki klemenčič ivanusa
Tednikova knjigarnica
Nove slikanice za praznične dni
Adventni čas je po navadi zaznamovan z venčki in drugim bozično-novoletnim okrasjem. Šolske in predšolske dejavnosti imajo božični zven, kamorkoli seže oko, vsepovsod migljajo lučke, svetlikajo se srebrni in zlati dekorativni elementi, ki se prepoznavno skladajo z rdečimi in zelenimi toni. Otroci se navdušujejo nad adventimi koledarji, ki praviloma skrivajo sladkarijo in dobro misel za vsak dan decembra do božiča.
Takšno, praznično svetlikajoče vzdušje, seveda usmerjeno tudi k nakupom, veje tudi iz slovenskih založb, ki zadnje desetletje temeljiteje skrbijo za božične in novoletne knjige. Ne tako dolgo nazaj je bilo prazničnih pravljic le za vzorec, še posebej izvirnih slovenskih. Danes je knjižna ponudba pestra in vsak december si lahko tudi slovenski bralci privoščijo "knjižni božič', naj izbirajo med slikanicami za najmlajaše, med primernimi leposlovnimi in poljudnimi darilnimi knjigami ali pa segajo po knjigah o praznovanjih in praznikih.
V današnji knjigarnici vam priporočam tri novosti založbe Kres in izpostavljam imenitno zbirko božičnih pravljic:
Božične zgodbe za 24 lepih večerov,
ki imajo adventni značaj, saj je v knjigi zbranih prav štiriindvajset lepo ilustriranih pripovedi. Tako ali drugače so povezane z veselim pričakovanjem. Pripovedi iz bogato in žlahtno ilustrirane knjige so sicer namenjene mesecu decembru, a premišljen izbor pravljic knjige nikakor ne omejuje le na praznično branje. Pripovedi desetih priznanih nemških avtorjev na pravljičen način obravnavajo človeške vrline, poudarjajo dobrosrčnost, razumevanje, posluh za naravo, obdarovanje... Nekatere pravljice so že dosegle slovenske otroke v posameznih slikaniških izdajah: Čevljar Martin, Miklavž prihaja, Sneženi mož, Snežna vrana, Vesel božič, Mandi, Najlepše božično darilo, Medvedja skrivnost, Vt-libald, druge so prevedene prvič (Dolgčas za začetnike, Lumina s svetilko, Angel varuh Serafin, Punčka za Jakoba...).
Knjiga, ki je srednje velikega formata z umehčanimi plastifici-ranimi platnicami, ima sto devet strani. Uvodna, še ne "prava pravljica", je naslovljena Angelček s kapico in vpeljuje glavna pripovedovalca zgodb: angelčka in starega zajca, ki si izmenjaje in z navdušenjem pripovedujeta ter poslušata. Vsaka nova pravljica se zaključuje s kratkim dialogom med zajcem in angelčkom in vsaka je lepo ilustrirana. Kakor so pravljice delo različnih avtorjev, je tudi ilustracije prispevalo štirinajst uveljavljenih ilusta-torjev. Brigitte Weninger jih je napisala največ in si je tako zbirko zgodb tudi zamislila ter jih povezala. Za slovenske bralce je pravljice prevedla Jana Osojnik.
Veliko skupnega, a po ilustracijah povsem različni sta klasični slikanici
Vesel božič, misek Matiček in Božične potičke za vse,
ki so ju prav tako pred kratkim založili pri založbi Kres iz Ljubljane. Prvo sta ustvarili Nancy E. Walker-Guye in Nora Hlib (prevedla Veronika Drolc), drugo pa Francesca Bosca in Giulia-no Ferri (prevedla Jana Osojnik). Slednji sta se slovenskim bralcem prikupili z odlično pravljico Jabolčni kralj (Kres, 2001). V obeh glavni junak pripravlja darilno pecivo, z veseljem in ljubeznijo, a v prvi ne pride do obdarovanca — mame, ker malček na poti domov razda piškote lačnim gozdnim živalim. V drugi slikanici pa zavojčke s potičkami z vaških pragov ukrade sladkosnedi medved. Jasno, obe pravljici imata srečen konec, obe sta prijazno vzgojni in v obeh boste našli na koncu še recept za enostavno novoletno sladkost. V prvi je Miškov recept za orehove piškote, v drugi pa navodilo za Lukovo božično potičko.
Veliko veselja z novimi pravljicami in tudi s peko peciva želi
Liljana Klemenčič
Gornja Radgona • Osnovnošolci in podjetništvo
Nejasno financiranje
Podjetje SUN iz Gornje Radgone že deveto leto izvaja program podjetniških krožkov za osnovnošolce, lansko šolsko leto pa je v programu sodelovalo 1600 učencev v 123 skupinah.
V šolskem letu 2003/2003 se je izvedba kljub temu, da so priprave pričeli v običajnem roku, precej zavlekla. Z zaključkom preteklega šolskega leta je namreč podjetju SUN potekla koncesija za izvajanje programa, pestijo pa jih tudi finančne težave, saj je višina sredstev odvisna od dogovorov med Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, pogajanja o tem pa še tečejo. Kot so nedavno pojasnili na tiskovni konferenci, so zaradi teh težav tudi promocijo proje-
kta pričeli kasneje kot običajno - v drugi polovici meseca oktobra, projekta pa ne bodo širili na nove šole - prav zaradi nedorečenega sofinanciranja ga bodo izvajali v tistih 100 šolah, kjer je program potekal že lani, kar pomeni, da se število vključenih šol zmanjšuje za 23. Zaradi dejstva, da so dogovori z ravnatelji osnovnih šol stekli kasneje, učenci in starši ob pričetku šolskega leta niso bili seznanjeni z možnostjo te izbirne vsebine. Ker sofinanciranje projekta ni bilo dorečeno, pa so tudi regionalni managerji in koordinatorji pokazali manj
zanimanja za sodelovanje. Poleg tega je v devetletki velik problem usklajevanje urnikov, saj so v krožek vključeni učenci različnih oddelkov Kljub temu pa je podjetje SUN konec junija letošnjega leta po priporočilu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Urada za šport pristojni komisiji predložilo učni načrt za vključitev izbirnega predmeta Podjetništvo v devetletno osnovno šolo. Tako bi želeli učencem dati možnost, da se s podjetništvom seznanjajo znotraj šolskega sistema, s tem pa bi rešili tudi problem do sedaj tveganega financiranja. Kdaj bo komisija potrdila učni načrt, še ni znano, vsekakor pa upajo, da bodo zadeve urejene v roku, ki bi omogočil ponudbo izbirnega predmeta Podjetništvo že v naslednjem šolskem letu.
Natalija Škrlec
Pa brez zamere
Decembrski problem
V iskanju ta pravega
Tukaj pod Alpami imamo problem. Imamo tri osebe, katerih identiteta je povsem tran-sparentna, muti pa nas predvsem ontološki problem, in sicer, katera izmed teh treh je resnična, katera pa ceneni plagiat. Imamo Miklavža, Božička in dedka Mraza. In popolno zmešnjavo okoli vseh treh. Okej, strogo pravoverni krščanski del s tem nima težav, kakor tudi ne strogo ateistični del, a vsi ostali, katerih je največ, se v celotni zadevi ne znajdejo najbolje. Tako stanje gre pripisati v prvi vrsti polpretekli zgodovini, v kateri je država govorila nekaj, staro izročilo pa spet nekaj drugega, posledica tega pa je bila že omenjena zmešnjava v glavah ljudi. Ne smemo pa pozabiti tudi tržne logike, ki nam vlada danes ter ji je prav vseeno, kdo prinaša darila, samo da jih narod kupuje v čim večjem številu, pa v imenu kateregakoli možaka že. Morda je sicer tudi vam vseeno za to temo, a vendar se kaj hitro lahko zgodi, da vas bo slej ko prej pocukal za rokav kakšen otrok in hotel vedeti, kateri izmed teh stricev je pa tisti res ta pravi. In (skoraj) vsi vemo, da otrok v takšnih stvareh ne gre podcenjevati. Torej, kateri je zdaj Tisti? Pa si jih malo oglejmo.
Vsi naj bi bili dobri, radodarni možje, ki nosijo darila. Vsi imajo brade. Vsi so bolj kot ne debeli (no, Miklavž malo manj). Vsi so lepo opravljeni. Vsi trije imajo spremstvo. Miklavž parklje, Božiček jelene, dedek Mraz pa tudi neko živino, ne vem več točno, katero. Vsi naokoli koračijo v decembru. In tako dalje - vidimo, da imajo presenetljivo dosti skupnega, zato bi morda bilo smiselno pogledati tiste stvari, po katerih se ločijo. Okej. Vsi trije imajo dom. Vendar naj bi Božiček domoval nekje na Laponskem oziroma na severnem polu, dedek Mraz menda nekje v Rusiji, Miklavž pa, če se ne motim, celo v nebesih (o njegovem domovanju se ne govori toliko, saj nekako prevladuje mnenje, da o transcendenci preveč govoriti tudi ni najbolje). Od vseh treh je Miklavž edini, ki naokoli roma peš, medtem ko se dedek Mraz vozi po svetu s snežnimi sanmi, Božiček pa s svojimi kar leti (kar je v zadnjih zimah, ko snega drastično primanjkuje, gotovo velika prednost). Kaj pa darila? Božičku jih izdelujejo škratje in palčki, dedek Mraz ima menda podobno delovno silo, za Miklavža se pa spet bolj ali manj ne ve. A menda ni tako važno, od kod jim darila, glavno, da jih nosijo. Da jim dostava štima. To pa menda pri vseh treh.
Okej, smo prišli kaj dalje v našem raziskovanju? Kateri je torej ta pravi? Vprašanje, ki je morda odveč in na katerega vam morda nikoli ne bo treba odgovarjati — spodaj podpisanemu v rosnih letih namreč niti na pamet ni padlo, da bi starejše začel gnjaviti s takimi vprašanji, ampak je bil lepo otroško pragmatično tiho in pokasiral darila tako od Miklavža in Božička, kakor tudi od dedka Mraza. A vseeno - kako postopati, če vas kakšen majhen pripadnik našega rodu vendarle pocuka za rokav v upanju, da mu boste osvetlili horizont ter pokazali ta pravega ter kako izbiro pravega upravičiti pred nenehno in v neskončnost "zakaf sprašujočim otroškim umom?
Predlagam referendum.
Gregor Attč
Cerkvenjak • Tekmovanje iz računalništva
Najboljši iz OS Dornava
V soboto, 22. novembra, je na osnovni šoli v Cerkvenja-ku potekalo področno tekmovanje v uporabi Worda in Corela, ki ga je organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije.
Na tekmovanju je sodelovalo 14 učencev in učenk iz sedmih osnovnih šol: OŠ dr. Franja Žgeča, OŠ Tomaž pri Ormožu, iz OŠ Ormož, iz OŠ Velika Nedelja, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Cerkvenjak ter OŠ Benedikt. Prvih pet je prejelo sre-
brna priznanja, prvouvrščeni Dejan Veselič iz OŠ dr. Franja Žgeča in drugouvščeni Simon Cedula iz OŠ Miklavž pri Ormožu pa se bosta udeležila državnega tekmovanja, ki bo 13. decembra v Mariboru.
Zmago Šalamun

Foto: Zmago Šalamun
Pred pričetkom reševanja naloge je treba dobro prebrati navodila
Ptuj • Likovni natečaj ob kolesarskem maratonu
Kolo - človekov prijatelj
Na likovni natečaj, ki so ga pripravili v okviru prvega kolesarskega maratona Poli, so organizatorji prejeli skoraj 60 likovnih del. Nekaj najboljših so razstavili v avli poslovne zgradbe Perutnine Ptuj in jih na slovesnosti ob odprtju razstave, v torek, 25. novembra, nagradili.
Po uspešni izvedbi 1. POLI kolesarskega maratona, ki so ga organizatorji, Kolesarski klub Perutnina Ptuj z družbama Radio-Tednik Ptuj in Perutnina Ptuj, pripravili sredi septembra, so v okviru spremljajočih aktivnosti izvedli še likovni natečaj na temo ""Kolo je človekov najboljši prijatelj" in k sodelovanju povabili šole na širšem ptujskem območju.
Odziv je bil dober, saj so prejeli blizu 60 zanimivih likovnih stvaritev in 12 skupinskih del iz šestih osnovnih šol na širšem ptujskem območju. Nagrajena dela so ustvarili mladi likovni ustvarjalci iz OŠ Mladika, Kidričevo, Žetale, Cirkovce, Podlehnik in Videm pri Ptuju, ki so slikali v različnih tehnikah, samostojno ali v skupini.
Spontanega in pozitivnega odziva mladih ustvarjalcev je bil predsednik Uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser zelo vesel, saj lahko sedaj občudujejo pestre izdelke mladostne likovne ustvarjalnosti tudi
v njihovi poslovni hiši. Kadarkoli so v Perutnini pripravili kakšen natečaj, so bili vedno presenečeni nad prodornostjo in ustvarjalnostjo mladih, zato je dr. Roman Glaser izrazil upanje, da bodo na poti do odraslosti deležni dovolj spodbud, da bodo lahko to ohranjali in razvijali še naprej. Čestital je vsem tistim, ki so ustvarjali, zahvalil pa se je tudi njihovim mentorjem in staršem.
Tudi eden glavnih pobudnikov POLI kolesarskega maratona in spremljajočih aktivnosti Rene Glavnik, direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je izrazil veselje nad odzivom in prispelimi deli, mlade ustvarjalce, njihove mentorje in starše pa je nagovoril kot prijatelje in podpornike zavesti o pozitivnosti športa, ki znajo to izraziti tudi na drugačen način.
Predstavniki delniške družbe Perutnine Ptuj so kot gostitelji razstave mladim nagrajencem izročili tudi praktične nagrade
Foto: M. Ozmec
Mladim likovnim ustvarjalcem, mentorjem in staršem sta ob odprtju razstave čestitala predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser (levo) ter predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Rene Glavnik (tretji z leve).
ter jim zaželeli še veliko uspeha na vseh področjih njihovega delovanja. Omenjeni natečaj z razstavo likovnih del pomeni zaključek spremjlajočih aktivnosti letošnjega 1. POLI kolesarskega maratona, ki je zaživel kot ena največjih in najbolj množičnih rekreacijskih netek-
movalnih športnih prireditev v Severovzhodni Sloveniji. Organizatorji pa so povedali, da že potekajo aktivnosti za pripravo drugega Poli kolesarskega maratona, ki se je v koledarju športno-rekreativnih prireditev uvrstil sredi septembra 2004.
-OM
Ptuj • O varovanju kulturne dediščine
Poetovio nekoč kot danes London
Ob proslavljanju Prešernovega rojstnega dne je tudi Pokrajinski muzej Ptuj na široko odprl svoja vrata. Pripravili so številne aktivnosti.
Po službeni dolžnosti in kot Ptujčan sem se udeležil pogovora o varovanju kulturne dediščine na Ptuju, ki so se je udeležili v glavnem delavci muzeja in Zavoda za varovanje kulturne dediščine, bilo pa je tudi nekaj zainteresirane javnosti iz civilne družbe.
Uvodoma je spregovorila mag. Nataša Kolar, pomočnica direktorja muzeja, ki je nakazala smisel pogovora, osrednjo besedo pa je imel direktor mariborske enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher, ki je predstavil delo svoje ustanove in opozoril na probleme in težave, ki jih ima zavod pri varovanju te dediščine. Največji problem je seveda denar. V Ptuju se pojavlja tudi problem zelo starega odloka o varovanju kulturne dediščine, saj sega letnica sprejetja v leto 1989, kar Ptuj omejuje tudi pri prijavljanju na republiške in druge razpise. Poseben problem pri varovanju kulturne dediščine je tudi lastnina kulturnih spomenikov. Ptujski grad in grad Turnišče sta spomenika v lasti države. Glede konjušnice na ptujskem gradu so po besedah Marlenke Habjanič, sodelavke Zavoda za varovanje kulturne dediščine, pripravljeni vsi projekti za obnovo, potrebno bo še dobiti investitorja za notranjo ureditev in, če se bodo uredili problemi v zvezi z lastnino,
se obnova lahko prične. Sredstva za obnovo naj bi bila iz strukturnih skladov in iz evropskih sredstev.
Velik problem na Ptuju so tudi depoji. Ptujska arheološka dediščina je zelo obremenjujoča. Glede depojev je bilo že več predlogov (dominikanski samostan, prostori bivše Delte), Ministrstvo za kulturo se je nazadnje odločilo za grajsko žitnico. V zvezi z arheološkimi izkopaninami sem dregnil v osje gnezdo. Pred časom sem se pogovarjal z donator-jem Markom Slugo, ki je dejal, da po svetu muzeji nekatere manj vredne eksponate tudi prodajajo in z denarjem pomagajo pri urejanju zbirk.
Ivan Žižek, arheolog, nas je poučil, da naš zakon tega ne dovoljuje in da tudi v svetu države čuvajo z zakoni svojo dediščino. Ptujski muzej je bil ustanovljen za to, da ohrani, oziroma prepreči odnašanje muzejskih eksponatov iz Ptuja. Tudi v arheološki stroki je znanost napredovala, napredovale pa so tudi druge znanosti, ki arheologiji pomagajo pri razreševanju marsikaterih problemov (kemija, fizika) in zanamci bodo o najdbah, ki so sedaj v depojih lahko čez leta veliko več povedali, kot je mogoče o tem reči danes. Po besedah Ivana Tuška je bil Ptuj največje mesto rimskih provinc in bi ga po besedah dr. Jaroslava
Srečko Štajnbaher, mag. Nataša Kolar in Zdenka Ristič na pogovoru o varovanju kulturne dediščine
Šešla danes lahko primerjali z Londonom. Zato je potrebno ptujsko arheološko zbirko v vsakem primeru povečati, saj bi to lahko bila svetovno znana zbirka. Prisotni so se strinjali, da bi tudi depoji morali biti odprti za javnost. Več pozornosti bi bilo posvetiti izdelavi spominkov iz muzejskih zbirk, s tem se v muzeju že ukvarjajo, žal je lončarstvo na Ptuju popolnoma zamrlo.
Zdenka Ristič iz oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj je dejala, da je v izdelavi občinski lokalni kulturni program, ki bi naj reševal tudi probleme varovanja kulturne dediščine na Ptuju.
Sicer pa so v muzeju ob 3. decembru pripravili še pogo-
vor o donaciji Marka Sluge, predvajali film Skrivališče podob, ki govori o delu Pokrajinskega muzeja Ptuj, v Veliki Nedelji in v Ormožu so odprli svoje zbirke z vodiči.
Popoldne je bil v bivših zaporih na Ptuju pogovor z Milanom Lackom o dogodkih med II. svetovno vojno na Ptuju. Razstavni prostori "Ptuj z okolico v 20. stoletju" so dobili novo vsebino. 3. decembra so pričeli s ciklom "Obujanje spominov", v njih pa bodo prirejali priložnostne tematske razstave. Sredinega pogovora se je udeležilo lepo število udeležencev, ki je prisluhnilo Milanu Lacku, sinu Jožeta Lacka. Pogovor je vodila dr. Ljubica Šuligoj.
Franc Lačen
Ptuj • Fotografska izkušnja 2003
Letos nagrada Ptujčanu
Slovenski projekt Fotografska izkušnja se je kot ena izmed aktivnosti Evropskih dnevov kulturne dediščine pričela v okviru ministrstva za kulturo Republike Slovenije, zatem jga je prevzel novomeški zavod Lokal Patriot. Mladi ptujski fotografi sodelujejo v njem že od samega začetka.
Prvo leto je bilo zanje najuspešnejše: Tanja Verlak je prejela drugo nagrado, Blaž Ivanuša četrto in Črtomir Goznik peto nagrado. Prvič letos pa se je zgodilo, da je bil Ptujčan na vrhu: Črtomir Goznik je v konkurenci tekmovanja, ki poteka v dveh kategorijah, mlajši in starejši, zmagal v slednji. V mlajši je bil prvi Rok Rožman.
Tema letošnjega natečaja je
bila slovenski gradovi in "graš-čaki". Udeleženci so v svoj fotografski objektiv ujeli številne slovenske gradove. Črtomir je ujel propadajoči turniški grad, ki je z izbrano motiviko prepričal strokovno komisijo. To, da so ga ocenili strokovnjaki s področja slovenske fotografije, ki tudi v mednarodnem merilu nekaj pomenijo (Borut Peterlin, tudi Benettonov fotograf, Meta Kre-
se, urednica revije Fotografija, in Jure Eržen, Delov fotograf, večkratni zmagovalec na Fotografiji leta za reportažno fotografijo), ima pri mladem fotografu največjo težo. Brez soočenja s stroko ni pravega napredka, poudarja.
Marko Zajc, direktor Lokal Patriota in programa Fotopub, je ob letošnji Fotografski izkušnji povedal, da so mladi tudi skozi natečaj sprejeli aktivno vlo-
Ptuj • Dan smeha Leka v bolnišnici
Lek za bolne otroke
četrtega decembra je bil na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, kjer se letno zdravi okrog 1300 otrok, Dan smeha, ki ga je bolnim otrokom podarila farmacevtska družba Lek, Ljubljana.
Ptujska bolnišnica je bila petnajsta, ki je prejela Lekov humanitarni prispevek v okviru akcije Dan smeha. Lek je slovenskim bolnišnicam oziroma zavodom, kjer se zdravijo bolni otroki,
pred bližajočimi se prazniki namenil skupaj 12 milijonov tolarjev. V Leku upajo, da bodo njihovim zgledom sledili tudi v drugih podjetjih in namesto prazničnih voščilnic darovali v
Lekov simbolični ček v vrednosti 750 tisoč tolarjev je prevzel direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, prinesel ga je mag. David Držečnik (levo). Družbo jima dela klovnesa Eva Škofič Ma-
urer.
humanitarne namene. Skupaj z denarjem Lek podarja bolnim otrokom tudi druženje s klovne-so Evo Škofič Maurer. Z njo so se četrtega decembra na otroškem oddelku družili bolni otroci, njihovi starši in zdravstveno osebje tudi potem, ko je bilo uradne slovesnosti že zdavnaj konec. Podarila jim je veliko dragocenih trenutkov sreče in dobrega razpoloženja, ki so prav tako potrebni za hitrejše okrevanje.
V imenu Leka je na priložnosti slovesnosti govoril mag. David Držečnik, odgovoren za prodajo farmacevtike v SV Sloveniji, za prispevek pa sta se Leku zahvalila direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in predstojnik otroškega oddelka Dušan Kolarič.
Četrtkova prireditev je bila ena uvodnih v okviru praznovanja 130-letnice, ki jo bo ptujska bolnišnica praznovala v letu 2004.
MG
Ptuj • Veseli december v Domu upokojencev
Prvi je prišel Miklavž
V Domu upokojencev Ptuj so pripravili bogat program prazničnih decembrskih prireditev pod naslovom "Veseli december". V tem sklopu se bo do 29. decembra zvrstilo deset prireditev oziroma delavnic.
Foto: Črtomir Goznik
Veliko dobrih želja ob prihajajočih praznikih so stanovalcem izrekli tudi ptujski gimnazijci. Njihov pevski zbor jim je pripravil lep Miklavžev koncert.
go spoznavanja in interpretacije slovenske kulturne dediščine.
V prostorih Lokal Patriota v Novem mestu so v prejšnjem tednu odprli prvo samostojno fotografsko razstavo Črtomirja Goznika, ki se dolenjskemu občinstvu predstavlja s ciklusom črno-belih fotografij s socialno tematiko, revščino, ki jo je še zaznati na slovenskem podeželju.
Ur
Foto: Črtomir Goznil<
Grad Turnišče. Prvonagrajena fotografija Črtomira Goznika v okviru letošnje Fotografske izkušnje Slovenije, ki poteka že v 23 evropskih državah.
Ptuj • Prvi Zveglin sejem
Kulturniki so sejmarili
Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj in Zveza kulturnih organizacij - že vrsto let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembru, organizirata Ta veseli dan kulture. Letos v tem znamenju prvič potekal Žve-glin sejem, ki je dobil ime po haloški žvegli, ljudskem instrumentu.
Ljubitelji kulture so se množično odzvali vabilu in na sejmu ponudili v odkup svoje stvaritve. Na sejmu so prodajali kasete in kompaktne plošče: Pevci vasi iz Gorišnice, Ljudski pevci iz Trnovske vasi, Folklorna skupina Lancova vas, Spominčice, Komorni moški zbor Ptuj, Tamburaši in ljudski pevci iz Cirku-lan, ljudske pevke in godke iz Cirkovc ter mešani pevski zbor KD F. Prešerna Videm. Slike so ponujali slikarji likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, na voljo so bili izdelki iz Ozare iz Ptuja, pesniški zbirki Kairos Sonje Dežman in Spomini na mladost Jožice Štumberger, zanimive izdelke iz trsovine in drugih materialov je ponujala Helena Krajnc iz Zg. Leskovca, na voljo pa so bile tudi publikacije Javnega sklada za kulturne dejavnosti in KD Videm.
Sejmarje je uvodoma nagovo-
Foto: Fi
Kulturniki-ljubitelji so napolnili Staro steklarsko delavnico.
rila Nataša Petrovič, vodja območne izpostave sklada, sejem pa je odprla Lidija Majnik, poslanka državnega zbora.
Za popestritev programa so
uvodoma nastopili Stari prijatelji s Kicarja, ki so zapeli in zagodli po domače, nato pa se je začelo trženje.
Fl
godkov v okviru sodelovanja z Domom upokojencev Ptuj, ki se je pričelo pred petimi leti. Okrog 25 njihovih prostovoljcev tedensko obiskuje stanovalce doma. Gimnazijski prostovoljci sicer so-
delujejo še v drugih institucijah, največ pa jih je v domu upokojencev. Ta populacija jim je že zaradi dedkov in babic, ki jih imajo doma, najbližja. Skozi to sodelovanje se razvijajo pristna prija-
teljstva, ki jih bogatijo in hkrati prispevajo k izgrajevanju osebnosti in vrednot, ki jih bodo mladi razvijali in negovali še pozneje v svojem življenju.
MG
Začeli so jih s pripravljanjem miklavževih daril, končali pa jih bodo s silvestrovanjem, ki ga bodo pripravili v obeh enotah doma 29. decembra. Na vse prireditve Veselega decembra vabijo svojce stanovalcev in prostovoljce.
5. decembra je stanovalce Doma upokojencev na Ptuju obiskal Miklavž ter ob dobrih željah prinesel tudi priložnostna darila. Najlepše darilo pa je bil koncert pevskega zbora Gimnazije Ptuj, ki tudi sicer zelo dobro sodeluje z domom. Kot je povedala pedagoginja Darja Rokavec, ki vodi prostovoljce v gimnaziji, je bil koncert eden izmed do-
Foto: Črtomir Goznii<
Miklavž in prostovoljci ptujske gimnazije med stanovalci ptujskega doma upokojencev.
Ptuj • Pripravili pester praznični program
Veseli december 2003
Letošnji december bo na Ptuju za otroke še bolj vesel kot običajno. Društvo prijateljev mladine Ptuj pripravlja bogat program kulturnih in zabavnih dogodkov, povezanih s humanitarno dejavnostjo, v katerih sodelujejo različni organizatorji in izvajalci: Center interesnih dejavnosti, Gledališče Ptuj, Vrtec Ptuj, Lokalna turistična organizacija, osnovne in srednje šole, glasbena šola, prostovoljci in animatorji, pa tudi vrsta podjetij v vlogi sponzorjev in donatorjev. Vse prireditve so strnjene v čas med 14. in 19. decembrom 2003.
Veseli december v Gledališču Ptuj
V	ptujskem gledališču si bodo otroci lahko od 15. do 19. decembra 2003 ogledali predstavo Lutkovnega gledališča Maribor MUC VASUJE v režiji Tineta Varla. Po vsaki predstavi bo otroke obiskal dedek Mraz s spremstvom. Predstava bo na sporedu vsak dan ob 16.30 in ob 18. uri.
V	času veselega praznovanja pa želimo spomniti otroke in odrasle, da vsi otroci nimajo brezskrbnega otroštva. Odgovornost tistih, ki živimo v izobilju, je, da otrokom v težkih razmerah pomagamo po svojih najboljših močeh. Vse otroke zato vabimo, da pomislijo na vrstnike, ki doživljajo pomanjkanje, zanemarjanje ali celo nasilje, in svoje želje tem otrokom narišejo ali napišejo. Nabiralnik za vse lepe želje bo čakal v avli gledališča pred vsako prireditvijo. Najlepše risbice in pisma
bodo nagrajeni, zato je treba na hrbtno stran vsakega izdelka napisati ime, priimek, naslov in starost avtorja. V Društvu prijateljev mladine Ptuj namreč želimo, da bi s spodbujanjem medsebojnega razumevanja in solidarnosti dvignili kakovost medsebojnih odnosov v našem okolju.
Otroci imajo na vse predstave prost vstop, potrebujejo pa brezplačno vstopnico, ki jim zagotavlja sedež. Cena vstopnice za odrasle je 600 SIT. Vstopnice bodo na voljo v pisarni Gledališča Ptuj od 1. decembra dalje vsak dan od 9. do 13. ure, ob sredah pa do 17. ure.
Veseli december v dvoranah mestnih in primestnih ~etrti
V dvoranah mestnih in primestnih četrti bo Vrtec Ptuj izvajal
lutkovne predstave z obiski dedka Mraza. Vsak otrok bo prejel osebno vabilo, v nadaljevanju pa je zapisan točen razpored predstav.
Veseli december na Mestnem trgu
Novost letošnjega Veselega decembra je druženje na Mestnem trgu. V tem delu projekta sodeluje največje število izvajalcev. Veselo zimsko druženje bo potekalo od 14. do 19. 12. 2003, vsak dan od 18. do 19. ure. Še posebej slovesno bo v nedeljo, 14. 12., ko bo v mesto prispel dedek Mraz s prijatelji in pomočniki, in ob slovesu, ki bo v petek, 19. 12. 2003. Društvo prijateljev mladine Ptuj obljublja v tem tednu neke vrste zimski živ žav, ki bo zaradi zimskih temperatur omejen na eno
uro dnevno. Vodila ga bo anima-torska skupina, ki bo poskrbela za glasbo in gibanje, nastopali pa bodo otroci in mladi.
Najve~ pozornosti je v tem delu projekta namenjene solidarnosti in humanitarni dejavnosti. [ole bodo na stojnicah ponujale svoje izdelke, ki jih bodo lahko vzeli vsi, ki bodo karkoli prispevali v humanitarne namene. Cilj zbiranja sredstev bo vsak dan na vsaki stojnici posebej ozna~en. Poleg tega bo Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj zbiralo tudi igra~e, ki jih otroci ne potrebujejo ve~. Vse zbrane igra~e bodo ob koncu akcije predali dedku Mrazu, ta pa jih bo razdelil med tiste otroke na Ptuju, ki igra~ nimajo.
Vsem otrokom, star{em, dedkom in babicam želimo pra-vlji~no lep december! Skupaj obi{~ite kak{no prireditev in podarite kaj tudi tistim, ki potrebujejo va{e razumevanje in va{o pomo~. V imenu vseh, ki ustvarjamo leto{nji Veseli december, se vam že vnaprej najlep{e zahvaljujemo.
Člani Društva prijateljev mladine Ptuj
Mestna ali	datum		ura	kraj	lutkovna	naslov igre
primestna					skupina	
četrt						
Grajena	15.	12.	16.30 in 18.00	Dom krajanov Grajena	Trobentica	Še ena o
						dedku Mrazu
Center	15.	12.	16.30 in 18.00	Dvorana Vrtca, Prešernova 29	Marjetica	Kdo je danes glavni
Breg	15.	12.	16.30	Dom krajanov Turniš~e	Spomin~ica	Pujskovo novo leto
Ljudski vrt	16.	12.	16.30 in 18.00	OŠ Ljudski vrt - telovadnica	Narcisa	Zaj~ek in prijatelji
Breg	16.	12.	16.30 in 18.00	Dom krajanov Breg	Spomin~ica	Pujskovo novo leto
Center	16.	12.	16.30 in 18.00	Dvorana Vrtca, Prešernova 29	Marjetica	Kdo je danes glavni
Ljudski vrt	17.	12.	16.30 in 18.00	OŠ Ljudski vrt - telovadnica	Narcisa	Zaj~ek in prijatelji
Rogoznica	17.	12.	16.30	Gasilski dom Podvinci	Tulipan	Ringa, ringa, raja,
						dedek Mraz prihaja
Panorama	17.	12.	16.30	Dom krajanov Vi~ava	Ma~ice	Novoletne sanje
Jezero	18.	12.	16.30 in 18.00	Dom krajanov Budina - Brstje	Vijolica, Zvon~ek	Ogledalce
Rogoznica	18.	12.	16.30 in 18.00	Gasilski dom Podvinci	Tulipan	Ringa, ringa, raja,
						dedek Mraz prihaja
Panorama	18.	12.	16.30	Dom krajanov Bratje Reš	Ma~ice	Novoletne sanje
Ptuj • (Mednarodna dejavnost gimnazijcev
Comeniusov dan na gimnaziji
OD 10. do 14. novembra je v vseh državah, ki sodelujejo v programih Evropske unije s področja izobraževanja in usposabljanja (programi Sokrates, Leonardo da Vinci in Mladina) potekal Comeniusov teden - že drugi po vrsti.
Comenius, moravski filozof iz 17. stoletja, je bil prepričan, da mora biti šola odprta navzven. Le širjenje obzorja je smiselno. Evropsko sodelovanje prinaša šoli poleg novih idej tudi dih svežine. Tako dobijo šole vzpodbudo za vzpostavljanje novih partnerstev, izboljšanje svojega delovanja in razvoj raznolikosti.
Comenius je ena od osmih akcij programa Sokrates in je namenjena šolskemu izobraževanju. Program zajema pripravljalne obiske in kontaktne seminarje za pripravo projektov, šolske in razvojne partnerske projekte, omogoča pridobitev asistentov za tuji jezik na šolah in ponuja možnost izobraževanj a in stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih institucijah in individualne štipendije za usposabljanja mreže Comenius.
V programu sodeluje 31 držav: 15 držav članic EU (Avstrija Belgija, Danska, Finska, Francija Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Lu ksemburg, Nizozemska, Portugal ska, Španija, Švedska in Velika Britanija), tri države, ki so članice Efte (Islandija, Norveška in Liechtenstein) ter deset pridruženih članic (Bolgarija, Češka, Estonija,
Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slova{ka in Slovenija ter {e Ciper, Malta in Tur~ija).
Cilj programa Comenius je po-ve~ati kakovost pou~evanja, krepiti evropsko razsežnost v {olah, spodbujati u~enje razli~nih tujih jezikov, u~iti se živeti skupaj v ve-~kulturnem okolju, ki je temelj evropskega državljanstva, razvijati solidarnost, vklju~evati skupine ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje in razvijati motivacijo za vseživljenjsko u~e-nje.
V	~etrtek, 13. novembra, je na Gimnaziji Ptuj v okviru evropskega Comeniusovega tedna potekal nacionalni Comeniusov dan. Namen dneva je bil predstaviti nekatere dosežke iz bogate slovenske zakladnice programov izobraževanja Comenius, opozoriti na dinami~no in zanimivo pot mednarodnega sodelovanja, ki jo ponujajo programi Comeniusa, in pritegniti na to pot {ole, ki {e niso vklju~ene. Organizacijo dneva je skupaj s Centrom za mobilnost, evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPlUS prevzela Gimnazija Ptuj.
V	imenu organizatorjev sta govorili ravnateljica ptujske gim-
nazije Melani Centrih in Eva Jurman, koordinatorka jezikovnih podprogramov Comeniusa iz CMEPlUS-a. Slavnostna govornica je bila Judita Kežman-Po~kaj, državna sekretarka na Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port, ki je poudarila, da so vklju~eni v projektih Sokrates, Leonardo da Vinci in Mladina že ~lani EU, saj ti projekti na podro~ju vzgoje in izobraževanja sodijo v sam evropski vrh.
V drugem delu je predstavila Gimnazija Ptuj svoj {olski projekt, Vrtec Jelka iz Ljubljane razvojni projekt in ll. OŠ Rogaška Slatina izku{nje z asistentom za tuji jezik. Vzporedno je bila v avli gimnazije na ogled razstava ra-zli~nih Comeniusovih projektov. Predstavili so se ŠC Velenje — Poklicna in tehniška elektro in ra~u-nalniška šola, OŠ Gustava Šiliha Maribor, Center za sluh in govor Maribor, Srednja gradbena šola Maribor ter Gimnazija in srednja ekonomska šola Trbovlje.
Za kulturno noto dneva je poskrbel mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj.
Ob obisku smo Andreji Lenc, koordinatorki programa Come-nius iz CMEPlUS-a, postavili dve
vprašanji. Na vprašanje o prednostih projekta Comenius nam je odgovorila: "Ker projekt obsega tudi obiske v tujini, je to odli~na priložnost za spoznavanje novih dežel, kultur, ljudi ... S tem pa seveda tudi dobra priložnost za u~enje tujih jezikov. Najpomembnejša pa so prijateljstva, ki pri tem nastanejo." Zanimalo nas je tudi, ali se bo ob vstopu Slovenije v EU na tem podro~ju kaj spremenilo. Povedala nam je, da je Comenius že enakopravni ~lan EU, zato ve~jih sprememb gotovo ne bo, edina sprememba, ki jo lahko pri~akujemo, bo, da nam bo država namenila približno trikrat ve~ sredstev.
Gimnazija Ptuj je v svoj prvi projekt Comenius vstopila že leta 2000. Ker je pogoj sodelovanje najmanj treh šol iz razli~nih držav, smo se partnersko povezali z dijaki in profesorji iz avstrijskega Tanzenberga in francoskega Les Herbiersa. Naš skupni projekt je bil projekt z naslovom Prostovoljno socialno delo in smo ga v letu 2003, kot triletni projekt, zaklju~ili.
Del vsakega Comeniusovega projekta so tudi medsebojni obiski partnerskih šol, ki so namenjeni izmenjavi izkušenj in rezultatov dela v projektu, na-~rtovanju akcij in spoznavanju jezika, kultur in obi~ajev posameznih držav ter sklepanju novih prijateljstev. Dvakrat smo obiskali Avstrijo in dvakrat Francijo ter dvakrat gostili naše partnerje in prijatelje na Ptuju.
Kljub zaklju~enemu projektu ostajajo ptujski gimnazijci prostovoljci še naprej.
Meli Bumbakovič
Ptuj • Na ekonomski šoli
Vsak mesec razstava
Na Ekonomski šoli na Ptuju postavljajo pod mentorstvom Barbare Bezjak, sicer profesorice slovenskega jezika, vsako-mesečne razstave na najrazličnejše teme. V razstavno dejavnost so vključeni vsi dijaki, ki tudi sodelujejo pri postavitvah.
Ta dejavnost ne spada k rednemu pouku, vse se opravi po pouku. Teme razstav so zelo življenjske, so pa ustvarjalne in vzgojne.
Nazadnje sta se predstavili učenki 2. razreda ekonomske šole Sara Smolar in Sabina Šegula.Sara Smolar iz Majšperka se posebej zanima za likovno umetnost, pri čemer jo privlačijo vse slikarske tehnike, v šoli se tokrat predstavlja z risbami s svinčnikom in kolažem. Kot nam je povedala, potrebuje za delo navdih, rada pa slika naravo in posebej živali. To je njena prva samostojna razstava v šoli, razmišlja pa tudi o študiju slikarstva, pri čemer se zaveda, da ji šola daje najverjet-
neje premalo osnove za sprejem na akademiji, saj so imeli likovni pouk na srednji šoli zgolj v prvem razredu.
Sabina Šegula iz Podvincev je svojo prvo pesem napisala že v tretjem razredu, od šestega razreda naprej pa kar redno piše pesmice. Doslej ima nekaj verzov že objavljenih, tokrat pa se prvič javno predstavlja z okrog tridesetimi pesmimi. Pravi, da pri njenih pesmih ni najpomembnejša rima, temveč navdih in čustvo. Kar veliko bere, tudi pesmi, najraje ima pesnika Ivana Minattija. Tudi v bodoče se bo ukvarjala s poezijo, pesnikovanje pa ni njen življenjski cilj.
Fl
Sara Smolar in Sabina Segula pred svojimi razstavljenimi deli
Maj{perk
Oblikovali so sporočila
V soboto, 22. novembra, je na Osnovni šoli Majšperk potekalo regijsko tekmovanje iz znanja računalništva, ki ga je organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije ob pomoči OŠ Majšperk.
Tekmovalo je 16. u~encev iz osmih osnovnih šol: Juršinci, Majšperk, Žetale, Cirkovce, Lovrenc na Pohorju, Tabor 1, Oplotnica ter Polj~ane.
U~enci so se pomerili v znanju iz programa Microsoft Word in Corel DRAW. Tekmovanje poteka na treh nivojih. Prvi nivo je tekmovanje na ravni šole; imenujemo ga šolsko tekmovanje. Sledi regijsko, dva najboljša tekmovalca iz regije pa se uvrstita na državno ra~unalniško tekmovanje. Tokrat je to uspelo Bar-
bari Munda iz Osnovne šole Cirkovce ter Primožu Majhnu iz Osnovne šole Polj~ane. U~enci si pridobivajo nova znanja, krepijo tako psihomotori~ne sposobnosti kot tudi ro~ne spretnosti. Tekmovanja za u~ence ne predstavljajo posebnega napora, saj jim je to v zabavo. Med mladimi je vedno ve~je zanimanje za ra~unalniška znanja, tako da se nam ni treba bati za razvoj te tehnologije. Vodja tekmovanja je bil Damjan Šimenko.
D[
Udeleženci regijskega tekmovanja iz znanja računalništva
Ormož • Metka Bombek - človek z idejami
Male umetnine iz slanega testa
Metka Bombek iz Cvetlične ulice v Ormožu je vedno polna idej in novih zamisli, ki ji potem tako dolgo ne dajo miru, dokler jih ne uresniči.
Odkar je upokojena, ima za to tudi dovolj časa. Zaposlena je bila v Za{~iti na Ptuju kot administrativna delavka. Ker je opravljala precej zahtevno delo, je bila prav vesela, ko se ji je pred dvema letoma ponudila možnost, da se upokoji. Na tak način je dobila dovolj časa za svoje konjičke. Občutek za lepo in estetsko je imela že od nekdaj in veliko oblek ji je {ivilja se{ila po njenih skicah. Pri srcu ji je bilo tudi
foto vk
Metka Bombek se loteva vsega, kar pritegne njeno zanimanje. Za darilo je neko~ sestri izdelala plesalca iz slame, ki stojita na ži~nem ogrodju. Oblekla ju je v naravne, stare materiale, sedaj pa razmišlja, da bi svoj izdelek dala zaš~ititi in patentirati kot izvirni slovenski spominek.
Metka Bombek ima vedno polno idej in novih zamisli.
aranžerstvo, rada je oblikovala in izdelovala aranžmaje iz cvetja. Na enem izmed obiskov v Nemčiji pa je zasledila izdelek iz slanega testa. Zdel se ji je precej neposrečen in to je bila iztočnica za: jaz pa to zmorem lep{e in bolj{e.
Kar precej časa je iskala prave odmerke različnih sestavin, potrebnih za testo. Takrat {e ni vedela, da so na trgu knjige, iz katerih se lahko marsikaj nauči o svojem novem hobiju. Testo se naredi iz moke, soli, vode in malo olja. Seveda je za prave količine potrebno razviti občutek in gospa Metka pravi, da kljub temu, da je naredila ogromno izdelkov, se {e vedno zgodi, da se ji kak{en ne posreči, da poči,
skratka {e vedno se uči. Seveda ima tudi nekaj drobnih trikov, kako testo naredi voljno. Eden takih je, da sol zmelje. Če želi barvne izdelke, masi prime{a barvo ali pa ga kasneje prebarva z močnej{imi barvami. Izdelki iz slanega testa se morajo določen čas su{iti, lahko pa jih tudi zapeče v pečici. Na koncu izdelave pa jih {e prebarva z lakom, da postanejo obstojni. Če jih shranjujemo v suhih, nevlažnih prostorih, jih lahko nespremenjene oblike obdržimo leta. Niso pa primerni za kleti, čeprav so motivi večkrat zelo vinski. Izdeluje čudovite grozde najrazličnej{ih oblik, barv in velikosti. Lahko so naravne barve ali barvani. Izmed motivov, ki jih izdeluje, je vsaj polovica njenih idej, nekatere pa je staknila v tudi revijah. Najlep-{e so sončnice in sončki, ki jih je kot prostovoljka v domu sta-rej{ih v Ormožu pogosto stisnila v roko varovancem. "In takoj so bili bolj{e volje." Že leto dni vsak ponedeljek svoje znanje deli z ostarelimi kot prostovoljka. "Obiskovala sem znanko v domu, pa so me zaposleni tako dolgo nagovarjali, da sem pristala." Rada pokaže svoje lepe izdelke in uči otroke, kako jih napraviti. Nedavno je bila gostja na Muzejskem vikendu Pokrajinskega muzeja Ptuj v Ormožu, medse pa so jo povabili tudi že
Izdelki iz slanega testa so prave male umetnine, in ~e jih pravilno hranimo, nas lahko dolgo razveseljujejo.
osnovno{olci. Izdelke razstavlja ob različnih priložnostih, svojo stojnico pa je imela tudi ob Aro-novih igrah.
Ves čas najinega pogovora jo je stric Ciril dražil, da bo {e obo-
gatela od silnega dela in zaslužka. Metka Bombek pa se ni pustila razjeziti. Pravi da ji njen hobi ne da drugega kot mirno du{o, in to je dovolj. V zadnjem času je izdelovala čudovite ad-
ventne večke, svečnike, božične zvezde, ob 8. marcu pa je izdelala kup srčkov. Preizkusila se je tudi v reliefnih slikah in na leseno podlago je naredila motiv Dominkove domačije, ki jo je podarila gori{ni{kemu županu. Največji izziv pa so skulpture. Najbolj so ji v{eč motivi punčk in fantkov. Za kak{en jubilej naredi znancem tudi kak{en originalen izdelek. Njeni znameniti sončki so nastali kot darilo prijateljici, ki so jo klicali Sonček, ob upokojitvi.
Spretno ustvarjanje iz slanega testa je del njenih spretnosti. Metka Bombek zelo rada nabira zdravilna zeli{ča in v kuhinjskem predalu ima bogato zalogo vsega, kar raste po na{i okolici, za preventivo. Med hobije spada tudi vrt, ki zahteva veliko dela in iznajdljivosti.
viki kiemenčič ivanusa
Ormož • Novi prostori upokojencev
Več možnosti ustvarjanja
V ormoškem društvu invalidov so z novimi prostori na Ptujski cesti 8 dobili možnost za družabna srečanja.
Tako so se prav na dan invalidov srečali na prvi delavnici, na kateri je Cilka Matja{ič prikazala način izdelave prazničnih aranžmajev. Udeleženke so si izdelale aranžmaje za domov, nekaj pa so jih naredile tudi za dru{tvene prostore. Izdelki so nastajali ob živahnem klepetu, ki so ga članice zaključile z zagotovilom, da bodo po novem letu tak{na srečanja ob pogovoru in delu postala redna oblika druženja.
vki
Iščete svoj stil
Ivan gre na sprehod
Po dolgem času smo v akciji "Iščete svoj stil" spet imeli moškega. Pogum je izkazal Ivan Humek iz Dobrave v Ormožu. Ivan dela na železnici, v prostem času pa se največ ukvarja s svojo psičko rotvajlerko.
Ivan prej ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
in pozneje
Ivan je prvič obiskal kozmetični salon, kamor so se do včeraj v večini zahajale ženske, danes pa ni več tako, saj vse pogosteje vanj zahajajo moski, ki spoznavajo, da je tudi njihova koža potrebna strokovne obdelave in
nege. V kozmetičnem salonu "Neda" so pri Ivanu ugotovili mesani tip kože. Po opravljeni negi so ga oskrbeli se z več nasveti. Posebej so mu položili na duso, da mora v bodoče svoji koži, ki je dodatno ogrožena
zaradi narave njegovega dela, posvetiti se dodatno skrb. Občasno naj obisče tudi kozmetični salon. Pomembno je, da pri negi doma uporablja sredstva, ki ustrezajo njegovemu tipu kože.
V Frizerskem salonu Stanka je za Ivanovo novo frizuro poskrbela frizerka Minka Feguš. Začela je s striženjem v okviru speljanega prehoda iz kratkih las v dolge in jih po vrhu stanj-sala, tako da je vse skupaj zgle-dalo malo skuštrano. Nato jih je po celi glavi pobarvala temnor-javo, nekaj tanjsih pramenov pa posvetlila in nanje nanesla se bakreni odtenek barve. Za končen moker skustran videz je uporabila poseben izdelek Wella.
Pri Ivanu je vizažistka Nina Skerlak iz frizerskega studia Diva želela ohraniti čim bolj na-
ivan v modnih oblačilih iz prodajalne Dominus
Popust Frizerstva Stanka v decembru
raven videz. S tekočim pudrom je prekrila rahle nepravilnosti, na predelih, kjer je koža bolj mastna, pa je uporabila puder v suhem stanju.
Za Ivanovo oblačilno preobrazbo so poskrbeli v modnem studiu Barbare Brodnjak Plavec. V prodajalni Dominus Davorina Topolovca so izbrali žametne bombažne hlače z drobnimi črtami v temni bež barvi, bombažno črtasto srajco v kombinaciji rjave in svetle bež barve, ki daje mladosten in sprosčujoč videz, bombažno jopico v kamel barvi in jakno iz umetnega usnja v naravni barvi. Izbrana oblačila poudarjajo letosnje modne smernice. V njih se bo Ivan dobro počutil na popoldanskem sprehodu. [portno-elegantni stil mu tudi sicer priporočajo.
V Športnem studiu Olimpic bo Ivan v izbranem programu vadil brezplačno mesec dni.
MG
Tednikova akcija • Izbiramo najbolj priljubljeno trgovko
Lidija iz Nature
Lidija Rihtarič je simpatična in komunikativna trgovka, zaposlena v trgovini Seka - Natura v Vidmu pri Ptuju. V trgovskem poklicu je že kar 20 let, a pravi, da ji življenje zmeraj prinaša nove izkušnje.
Lidija Rihtari~, trgovka v Naturi
Lidija je mati dveh otrok, Dejana in Alesa. Pravi, da si v življenju želi predvsem veliko zdravja, vse drugo pa po njenih besedah pride samo po sebi.
Povejte nam kaj o svojih poprejšnjih delovnih izkušnjah.
"Kar se tiče delovnih izku-senj, sem mnenja, da se skozi leta naučis veliko stvari. Življenje samo pomeni nekaksno nadgrajevanje. Menim, da nikoli ne smes biti zadovoljen s tem, kar si. Vedno se moras truditi biti se boljsi, se bolj prijazen. Taksen je pač nas poklic. Sama se trudim popraviti vse napake, ki jih stranke opazijo bodisi na meni ali v trgovini."
Kje vse ste bili zaposleni?
"Delala sem v treh podjetjih. Izučila sem se v Mercatorju,
kjer sem tudi delala približno osem let, nato sem sla v zasebno podjetje Solid v Dornavi in potem, ko je slo to podjetje v stečaj, sem se zaposlila v trgovini Seka, d.o.o., v Vidmu. Tu sem zaposlena že polnih deset let."
Kako se počutite sedaj, ko veste, da stranke cenijo vaš trud in prijaznost?
"V veliki ponos mi je, da sem uvrsčena na lestvico desetih najbolj priljubljenih trgovk. V tem poklicu sem 20 let in je to res ena najlepsih stvari, ki sem jih doživela. To, da stranke cenijo trud, ki ga vlagas v svoje delo, je zame prava nagrada."
Povejte nam kaj o svoji družini.
"Sem poročena in imam dva otroka, Dejana, ki je star 18 let,
in Alesa, ki jih steje 15. Oba hodita v srednjo solo. Starejsi obiskuje četrti letnik glasbene gimnazije v Mariboru, mlajsi pa hodi na ptujsko gimnazijo."
Ste zadovoljni s svojim poklicem?
"Zadovoljna sem s tem, kar počnem. Trudim se po svojih najboljsih močeh. Le redkokdaj se zgodi, da sem slabe volje. Res je, da vsakemu ne mores zmeraj ustreči. Je pa vsaka slaba stvar za nekaj dobra."
Kaj menite, ali v vašem poklicu dobre stvari odtehtajo slabe?
"Prepričana sem, da je več dobrih kakor slabih stvari. Ena najboljsih stvari je ta, da se po-vežes s stranko in ji ustrežes. V posebno veselje mi je, ko pomagam starejsim ljudem poiskati, kar isčejo, odnesti kaj ... Dejstvo je, da ti njihov nasmeh poplača ves trud."
Kaj pa najbolj cenite pri vaših strankah?
"Najbolj cenim, ko pokažejo, kako hvaležni so za prijaznost. Veliko mi pomeni tudi, ko mi podarijo kaksno lepo besedo ali nasmeh. Tudi trgovke smo srečne, ko vidimo stranko zadovoljno."
Glede na to, da delate v majhni trgovini, prej ste pa delali v veliki, me zanima, kako vi doživljate to spremembo delovnega okolja.
"Kar se tiče dostopa do strank, je vsekakor boljse delati v majhni trgovini. Medtem ko je v ve-
likih trgovinah boljse to, da je delo specializirano. V velikih trgovinah je delo razdeljeno. Tu, kjer sedaj delam, je pač tako, da je trgovka hkrati tudi čistilka, blagajničarka, prevzema robo ... Osebno si želim delati v večji trgovini."
Ali menite, da ste dosegli vaše zastavljene življenjske cilje?
"Mislim, da sem. Svoje želje sem dosegla, vsekakor pa se trudim in kljub temu stremim k boljsemu. Najbolj si želim biti zdrava, ker vse drugo pride samo po sebi.
Kaj počnete v prostem času?
"Sedaj, ko imam odrasle otroke, mi ostane kar nekaj prostega časa in ga preživim večinoma v družbi svojega moža. Rada hodim na sprehode in resujem križanke.
Kakšno je vaše življenjsko načelo?
"Človek lahko premaga vse, če je le zdrav in vztrajen."
Dženana Beéirovié
Trgovka
Ma 2003
1
(trgngtni vrstni rgcj prvih 10)
Mateja Kelc, Unlimited, Ptuj
Martina Čeh, Pelorna Rž, Piatana, Ptuj
M^da Kr^nc, Firenze, Super mesto, Ptuj
Rozika Vrhovšek, Era Petija Panorama, Ptuj
Lidija Rihtarič, Sel<a, Natura, Videm pri Ptuju
Sabina Vimer, Amaiija, Podgorci
Sonja Zrimšek, Firenze, Super mesto, Ptuj
Sabina Granda, Presta, Ptuj
Marija Fradi, iVIinimari^et, Grajenščai^, Ptuj
Andreja Bezjak, Bii<e ek, Jadransi<a 20, Ptuj
^------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj
Giasujem
Naziv in naslov lo
ime in priimek glasovica:
Naslov:	
	
Telefonska številka:O C)	
Kupon velja do srede, 17.12.2003
Zdravnik v bolnici vpraša medicinsko sestro: "Kako se počuti bolnik v sobi 405?'
"Na postelji sedi in globoko diha."
"Menda ja ne? Potem ga moram pa takoj pregledati! Morda je doživel srčni infarkt!" "Mislim, da ne, gospod doktor. Samo mene je lovil po sobi..'
***
Učiteljica je vprašala učence:
"Katera žival daje jajca?' "Gos!" se je oglasila Metka. "V principu res, toda jaz sem mislila na kokoš'je rekla učiteljica. 'No, in katera žival daje mleko?' "Koza!" se oglasi Mateja. "V principu res, toda jez sem mislila na kravo!' Nenadoma se oglasi Mihec: "Učiteljica, tudi jaz znam eno uganko. Ko ga daš noter je trd, ko ga vzameš ven, pa je mehak. Kaj je to?' Učiteljica je zardela in obstala kot vkopana. "Ampak, Mihec...!" "V principu res,' je odgovoril Mihec, 'toda jaz sem mislil
na žvečilni gumi!'
***
Eva je v šolo prišla s kolebni-co. Zvonec za pričetekpouka je že zazvonil, Eva pa je skakala po razredu, saj učiteljice še ni bilo. Sonja je prosila Evo:
"Daj še meni malo!"
Eva ji je ponudila kolebnico,
naenkrat pa seje zaslišal glas
učiteljice, ki je dejala:
"Daj kolebnico menif
"Pa naj najprej ona skače!" je
Sonji rekla Eva.
***
Janezek je v domači nalogi takole opisal kmečko dvorišče:
'Na kmečkem dvorišču se nahajajo kokoši, za ogrado so svinje, za mačkami se podijo psi, tu so še piščanci in vse živali so zdrave. Le petelin je star in obnemogel in vsake nekaj časa ga po dvorišču
nosijo kokoši!'
***
'Veš, pred izpiti imam vedno občutek, da imam v glavi puščavo."
"Saj to ni tako hudo. V vsaki puščavi se nahaja tudi oaza. " "Ja, toda ali misliš, da kamele v moji glavi oazo tako hitro najdejo?'
Mladi dopisniki
OS Grajena - eko šola
Podružnična šola Grajena je, tako kot matična šola Ljudski vrt, že šesto leto članica republiškega projekta ZDRAVA ŠOLA. Prizadevamo si za zdravo, prijetno in kvalitetno šolo ter razvijanje spoštljivega odnosa do narave, ker se zavedamo, da le notranje bogat, kulturen in samozavesten človek spoštuje naravo in življenje vsakega živega bitja. Sklenili smo, da se po vseh dolgoletnih prizadevanjih za čisto naravo, zdravo življenje in kvalitetne medsebojne odnose vključimo v projekt EKO ŠOLA kot način življenja in si pridobimo EKO zastavo. Sprejeli smo okoljevarstveni letni načrt šole, izbrali področja delovanja, sprejeli EKO pravilnik in določili tematske sklope dela po mesecih. Tako smo se v oktobru pogovarjali o zdravi prehrani, novembrska tema pa ima naslov Tudi drugačni so med nami.
Za to temo smo se odločili zaradi tega, ker je leto 2003 proglašeno za evropsko leto invalidov in ker se zavedamo, da je veliko naših vrstnikov invalidnih, duševno bolnih
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČE-VA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
ali kako drugače drugačnih in so potrebni pomoči in predvsem razumevanja. Želijo si, da bi jih drugi sprejemali v svojo družbo in jih imeli za sebi enake. A ta želja se jim ne uresniči vedno. Mnogi jih ob srečanju zmerjajo in se ob pogledu nanje zaničevalno posmehu-jejo. Učenci naše šole pa smo si na humano pobudo naših mentoric Milke Koser in Nade Sevšek zadali, da bomo ljudem, ki so v stiski in potrebni pomoči, pomagali in jih bolje spoznali.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 9. decembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 48. številki Štajerskega tednika je:
Tadej Petek, Polenšak 17, 2257 POLENŠAK.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
Navezali smo stike z učenci šole dr. Ljudevita Pivka. Učence te šole bomo obiskali in se z njimi pogovorili. Povem vam, da je pogovor z njimi še posebno zanimiv. Čeprav nekateri ne morejo govoriti, njihove kretnje povedo veliko več kot besede kateregakoli zdravega človeka. So zelo dobrosrčni in življenje cenijo veliko bolj kot zdravi ljudje.
Vključili smo se tudi v akcijo Društva za cerebralno paralizo Sonček "Novčič za sončni jutri". Posoda z denarjem je iz dneva v dan bolj polna, saj se učenci rade volje odrečemo svoji žepnini. Zavedamo se, da bomo s tem pomagali mnogim. Vrednost, ki jo bomo zbrali, niti ni tako pomembna, pomembneje je, da je bilo dano od srca.
Želimo si, da bi bil svet prijazen in da bi čimveč ljudi imelo lepo življenje. Sprejemati moramo drugačne ljudi. A, pazite! To, da so drugačni, sploh ni res! So ljudje kot mi. Mogoče še veliko pametnejši. Sprejemaj-mo jih in se držimo reka Richarda Bacha: "Nikar ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči. Kažejo ti samo omejitev." in Malega Princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem."
[pela Brumec, 8. razred, članica EKO sveta šole
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAilAJSITAJfflJ-A
mVCAČNA lůNltCŘKUm
veukD ZŘ vçm z^t
lubljaha; etc, hala a
novo mesto: btû noto mesto wova qoeiga: deij>ihova ih
Zanimivosti
PORSCHE
Kateri predmeti so narisani na vseh štirih slikah?
Švedski premier že tretjič pred oitarjem
Stockholm (STA/dpa) - [vedskipremier Goeran Persson je ta konec tedna še tretjič stopil pred oltar. Socialdemokrat Persson se je s svojo dosedanjo spremljevalko Anitro Steen za javnost zaprtimi vrati cerkveno poročil na svojem domu v Harpsundu, okoli 100 kilometrov jugozahodno od Stockholma, je sporočila njegova tiskovna predstavnica Anna Helsen. Persson in Steenova sta postala uradni par, potem ko se je premier lani po sedmih letih zakona ločil od svoje druge žene. Razmerje 54-letnega Perssona in prav toliko stare Steenove je sicer prišlo v javnost dva meseca pred njegovo drugo ločitvijo. Premier ima iz prvega zakona dve odrasli hčeri. Perssonova sedanja žena je sicer direktorica državne monopolistične družbe Systembolaget, ki se ukvarja s prodajo alkohola. Poleg tega je bila Steenova med letoma 1989 in 1991 kot državna sekretarka na šolskem ministrstvu neposredno podrejena takratnemu resornemu ministru Perssonu. Iz prvega zakona pa ima dva sinova.
V New Yorku kmaiu več ženskih stranišč
New York (STA/Hina) - Ena najbolj neprijetnih stvari za ženske je dolgo čakanje v vrsti za javna stranišča, medtem ko moški pridejo na vrsto brez vsakršnega čakanja. V New Yorku so se odločili to spremeniti. Mestni svet je namreč predstavil zakonsko določbo, s katero bodo podvojili število ženskih javnih stranišč. Določba tudi predpisuje, da mora biti v večjih zgradbah in javnih mestih dvakrat več ženskih kot moških stranišč. 'Predolgo smo morale stati v vrstah in gledati, kako moški pridejo na stranišče z lahkoto, medtem ko mi izgubljamo dragocen čas s čakanjem v vrstah,' je dejala predstavnica demokratov iz Brooklyna Yvette Clarke. T. i. 'Gibanje za straniščno enakopravnost' zahteva obnovo starih in izgradnjo novih stranišč. 'To je plus tudi za moške, ki nas morajo čakati in držati naše stvari, medtem ko mi stojimo vrstah za stranišča,' je še dejala Clarkova.
Ohiadiii bodo 5000 iet starega človeka
Bolzano (STA/dpa) - Oetzi, mož iz ledene dobe, najstarejša in najbolje ohranjena mumija na svetu, ki so jo leta 1991 odkrili v italijanskih Alpah, bo dobila nov dom. Odslej bo Oetzi namreč 'stanoval' v ohlajenem igluju, zaradi česar ne bo več izgubljal teže. Temperatura v igluju bo stalno 6,12 stopinje Celzija pod ničlo, vlaga bo 99,42-odstotna, to pa bo dobrih 14 kilogramov težkemu Oetziju omogočilo, da bo izgubil le šest gramov teže na mesec. Doslej je namreč vsak dan "shujšal' za pet gramov. Obiskovalci arheološkega muzeja v Bolzanu si bodo najdbo še vedno lahko ogledali, vendar le skozi majhno okno, podobno tistim v letalih.
Riba ni popustiia - ribič utonii
London (STA/dpa) - To, da je ujel velikansko ribo, je nekega angleškega ribiča stalo življenje. [estdesetletni Stanley King je namreč ujel dobra dva kilograma težko ribo, ko je ponoči ribaril v Temzi. Riba je ribiško palico začela vleči za seboj in nikakor ni popustila. Ribič, sicer tudi srčni bolnik, ni mogel vzdržati sunka ter je padel v reko in utonil. Policija je njegovo truplo našla naslednje jutro. Našla pa je tudi ribiško palico - na njenem trnku je visela "morilska" riba.
Od Titove prevajaike do bančne roparke
Podgorica (STA/Tanjug) - Jugoslava Tomovič, ki je v preiskovalnem zaporu zaradi poskusa ropa podružnice Podgoriške banke, je v središču pozornosti črnogorske javnosti zaradi vse pogostejših pozivov in peticij prebivalcev za njeno izpustitev. Babica - bančna roparka je pritegnila pozornost javnosti, ko je policija potrdila, da je starka poskušala oropati banko v središču Podgorice, ki ima zelo močan varnostni sistem. Tomovičeva, ki govori šest svetovnih jezikov in je bila svojčas prevajalka predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita, je po peticijah za njeno izpustitev postala 'simbol odpora proti propadanju realnih vrednot v družbi". Starkini prijatelji sicer trdijo, da je skušala banko oropati 'v znak protesta zaradi svojega težkega finančnega položaja". Starka naj bi imela namreč v banki vse svoje prihranke, brez katerih pa je ostala po številnih neuspehih domače valute ter uvedbi marke in evra.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Anton Be^ak
«aslov:
Orešje 78, BZ80 Ptig
ime in pkiimek
Franc Kovačec
naslov:
Vičanci 63,8274 Velika Nedelja
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Haioška planinska pot že 20 let
Bližje soncu tudi doma
Jesen je čas, ko nas narava bogato obdari s svojimi sadovi. Hkrati pa obdobje, ki nam pred hladnimi zimskimi dnevi ponuja tople son~ne žarke, da si ogrejemo telo in duha.
Človek je že od davnine silil nekam višje. Bližje soncu, bi lahko zapisali. In ta navdih nosimo v sebi {e dan danes, kar lahko opazujemo tudi v na{i doma-~i pokrajini, ki so ji pe~at pustili predniki. Da bi ugledali lep primer sožitja med ~lovekom in hribovito pokrajino, nam ni potrebno dale~ med alpske vršace. Haloze s prepredenimi dolinami, nad katerimi se dvigajo strma pobo~ja vse do slemen, posejanih z majhnimi hišicami, se ponašajo prav s tem pe~a-tom. Človek in narava z roko v roki.
Približati ta edinstven svet haloških gri~ev ljubiteljem gora in pohodništva je bilo najverjetneje vodilo zanesenjakov med ptujskimi planinci, ki so botrovali otvoritvi Haloške planinske poti pred dvajsetimi leti. Natanko 11. septembra 1983, ko so darovi jeseni preplavili haloške gri~e, se je na gradu Borl pri~ela vrteti zgodovina poti, ki je v dvajsetih letih od Borla do Dona~ke gore popeljala že ve~ tiso~ pohodnikov in ljubiteljev narave.
Čeprav je bila pot uradno odprta pred dvajsetimi leti, pa je prva ideja o planinski poti ~ez Haloze stara še nekoliko ve~. Za~etki markacijske dejavnosti v PD Ptuj segajo v leto 1971 in so povezani z nadelavo in markiranjem prvih poti na obmo~ju Dona~ke gore. 31. maja 1971 je bil ustanovljen markacijski odsek v sestavi: Marjan Esih, Juraj Bra-~i~, Boris Urban~i~ in Leo Planinc. Že v letu ustanovitve pa se pojavi ideja za haloško transverzalo, kot so takrat poimenovali vezne poti. V ta namen je bila ustanovljena markacijska komisija, ki jo je vodil Leo Planinc. Na realizacijo zamisli pa je bilo potrebno po~akati še 12 let, ko je bila odprta Haloška planinska pot.
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport izleti, odličen program!
12.,19.12y2D/POL 12.590
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
od 16.172D/POL od 13.990 ŽUSTERNA, Sončkov klub
3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
12.,19.12y2D/POL od 13.990 CESARJEVVIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
12.,19.12y2D/POL 14.990
UMAG, novo leto
3* dep. Park, silvestrska večerja, bazen in nov Wellnes center
27.12.-4.1 ./3D/P0L 32.900 EGIPT, Hur^da
4* Aladdin, aH inclusive, poleti z avstrijskih letališč
18.12/7D/AI 109.990 SKOK V PEKING
ogledi s slovenskim vodnikom: kitajski zid. Prepovedano mesto...
23.12y5D/POL 159.900 EGIPT, novo leto
križarjenje po Nilu, Kairo, Murgada, odlično slovensko vodenje
25.12780 165.000
SONČEK
PTUJ,SloiiiikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915
TUl potovalni center

PlgE'inskš'druitvo Pluj
Haioška planinska




Informativna tabla na gradu Borl obvešča planince in ostale obiskovalce o Haloski planinski poti
Prelomnico v nastajanju prve markirane poti v Halozah pomeni leto 1982. Na ob~nem zboru društva je bil sprejet sklep o trasiranju in markiranju Haloš-ke planinske poti. Sklep je potrdil tudi Upravni odbor PD Ptuj. S tem dejanjem dobi delo markacistov ponovni zagon. Že v maju je Leo Planinc, predsednik komisije za planinska pota, pripravil skico in opis trase poti po Halozah. Nabavile so se pregledne karte takratne ob~ine Ptuj, kamor so prvi~ vrisali traso nove poti.
Delo se je nadaljevalo v septembru, ko se je sestala komisija za planinska pota, ki so jo sestavljali Leo Planinc, Franc Kodela, Jože Pajenk in Tone Purg. V komisiji je deloval tudi Simon Petro-vi~, ki je skrbel za geografski vidik nove poti. Kot ~lana sta sodelovala še Lojze Cajnko in Maks Žmavc, zadolžena za obeležja ob poti. Komisija je pripravila plan dela za trasiranje in markiranje Ha-loške planinske poti. Dolo~ili so traso poti, pripravili obvestila za javnost in z namero seznanili krajevne skupnosti na poti, Turisti~no društvo Ptuj ter Gozdno gospodarstvo Ptuj. Komisija je do-lo~ila tudi možne postojanke, kjer bi bili žigi in vpisne knjige. Kon~na dolo-~itev kontrolnih to~k je bila predvidena za marec 1983. Zna~ka in žigi HPP so bili izdelani po predlogi Leona Planinca in zajemajo poglavitne zna~ilnosti pokrajine, kjer poteka pot.
V za~etku leta 1983 so pri~eli ~lani komisije za planinska pota s terenskim delom na trasi nove Haloške planinske poti. Prvo trasiranje je potekalo 19. in 20. marca, ko so ~lani Tone Purg, Vlado Korbar, Dušan Pe~ek, Jože Dajnko,
Last Minute Center*
ILIRIKATURIZEAA, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
ČATEŽ
_ do 19.12.-22.900 sit
App 1/3-4** - najem, kopanje
^SJSro 29.12.-24.900 sit
Hotel m;;.- 5 dni, zajtrk, avtobus
30.12.- 2g.4oo sit
Hotel •••• - 4 dni, zajtrk, avtobus
5I3Í-14.12.-69-900
sit
Hotel 4/5*-7 dni, zajtrk,;_
aSMQ-14-12.-47-Í50 sit
Hotel ***-7dni, nočitev, J
iiiJ:ffifiV 20.12. - 69.900 sit
Hotel •**• + izleti 7 dni, polpenzion, :
:izLj
BANGKOK
januar, februar 122.100 sit - letalska vozovnica
! Plačilo do 12 obrokov !
AAARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
Maks Žmavc in Liza Vrši~ prehodili predvideno pot. Traso poti so temeljito pregledali ter dolo~ili to~ke, kjer bodo kontrolne to~ke, napisne table in smerokazi. Trasiranje so zaklju~ili 9. in 10. aprila. Pri trasiranju in markiranju so sodelovali tudi planinci iz PD Majšperk in PD Stoperce.
Otvoritev poti je potekala v okviru sve~anosti ob 30-letnici PD Ptuj in 100-letnici organiziranega planinstva na slovenskem. Ob tej priložnosti je društvo v tiso~ izvodih izdalo Vodnik-dnevnik Haloške planinske poti in enako število zna~k. Že v prvih šestih mesecih so bili prodani vsi dnevniki prve izdaje, zato je bil potreben ponatis v enaki nakladi. Pot je v prvih treh mesecih prehodilo 69 planincev iz Slovenije in ostalih republik bivše države. Podatek, da je bilo do marca 1986 prodanih kar 2424 dnevnikov in podeljenih 318 spominskih zna~k za celotno prehojeno pot, kaže na veliko priljubljenost Haloške planinske poti. Da je bilo tako, pa niso prispevali le planinci in markacisti ptujskega planinskega društva, temve~ v veliki meri gostoljubni doma~ini, ki so s svojo odprtostjo in prijazno besedo dali poti svojstven pe~at.
V dvajsetih letih obstoja Haloške planinske poti se je tako na sami poti kot ob njej marsikaj spremenilo. Žal lahko vidimo številne hiše, nekdaj doma~ije velikim družinam, ki samevajo kot posledica ve~letnega odseljevanja avtohtonega prebivalstva. Socialne razmere in želja po boljšem jutri so številne Halo-žane "pognale" v bližnji in daljni svet. Navkljub težkim obdobjem pa je haloš-ki ~lovek v sebi obdržal vedrino in optimizem, ki smo ga bili vselej deležni tudi pohodniki po Haloški planinski poti. Seveda so se v dveh desetletjih spletle na poti številne vezi in prijateljstva, ki še danes bogatijo vsakdan doma~inov. Da bi zobu ~asa oziroma pozabi iztrgali katero izmed zanimivih zgodb, ki so se spletle ob poti, smo se podali med do-ma~ine, pri katerih so vse od leta 1983 shranjeni kontrolni žigi in vpisne knjige poti.
Prva kotrolna to~ka poti je na njenem samem za~etku, torej na gradu Borl. Tukaj si lahko pohodniki ogledajo mo-go~en grad, ki ga v zadnjih letih intenzivno obnavljajo. Žig poti se nahaja v gostiš~u Krona. Od otvoritve poti do danes so se v grajskem gostiš~u zamenjali številni najemniki, kar je vplivalo na ob~asne vrzeli v delovanju. Navkljub temu so lastniki podjetja Krona optimi-sti~no naravnani in vidijo grad Borl z bližnjo okolico v prihodnosti kot uspešno turisti~no destinacijo. V neposredni bližini gostiš~a stoji informacijska tabla, na kateri je skica Haloške planinske poti z vrisanimi kontrolnimi to~kami ob poti.
Uroš Vidovič
Draženci • 3. gospodinjski praznik
Med, medičarstvo, čebelarstvo
V domu vaščanov v Dražencih je bilo prejšnji konec tedna znova živahno. Društvo gospodinj Draženci je pripravilo 3. gospodinjski praznik z razstavo "Vse o medu, medičarstvu in čebelarstvu", ki so jo povezali s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi rezancev, ki so ga tokrat izvedli že tretjič.
Foto: Črtomir Goznik
Razstava je pritegnila tudi najmlajše
V tekmovalnem delu so sodelovale predstavnice društev žena in deklet ob-~in Hajdina, Kidri~evo, Dornava, Sv. Jurij ob Š~avnici, Videm, Markovci in Draženci ter Društva žena Tisa Ptujska Gora. V vsaki ekipi so tekmovale po tri ~lanice. Ro~na izdelava rezancev je danes tudi zaradi pomanjkanja ~asa redka, zato so se ~lanice Društva gospodinj Draženci odlo~ile, da bi skozi to tekmovanje skušale to še v~erajšnjo tradicijo nekako ohraniti. Da so doma narejeni rezanci v nedeljski juhi najboljši, je priznal tudi edini moški ~lan strokovno ocenjevalne komisije Anton Cestnik, sicer svetnik ob~ine Hajdina, ki je priznal, da rad dobro je in da ga ni ~ez doma~e rezance. Komisijo je vodila ko-ordinatorka svetovalk za kme~ko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju, Terezija Mesko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Na-
gradili so "naj" rezance, priznanja pa podelili vsem udeleženkam tekmovanja.
Na razstavi so predstavili izdelke iz satovja in voska - rezultat dela dveh delavnic, ki jih je organiziralo Društvo gospodinj Draženci, medeno pecivo in izdelke Čebelarstva Cebek ter lesene izdelke obrtnika Cestnika. Posebno pozornost obiskovalcev pa je vzbudilo 100 let staro to~ilo za med.
Društvo gospodinj Draženci, ki ga vodi Zdenka Godec, je bilo ustanovljeno leta 1999. Gre za prostovoljno združenje žensk na obmo~ju vasi Draženci, ki si prizadeva za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi in za dvig kvalitete življenja na vasi skozi povezovanje žena in deklet, skrbi za izobraževanje, prenosa koristnih informacij in družabnih ter kulturnih aktivnosti.
MG
Ni ga čez domače rezance ...
Foto: Črtomir Goznik
Termalni Park
Terme Ptuj
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
Odgovori na premoženjska vprašanja
vprašanje #4:
Res se mi zdi pohvalno, da ste se na{li ljudje, ki nam boste malo razbistrili um. Hvala in veliko volje tudi v bodoče. Vendar pa bi imela nekaj vpra-{anj za vas! Npr. nekdo ima od 40-50 let, preživljati mora dva otroka in komaj preživi do naslednjega meseca. Ali res mislite, da ima tak{en človek možnost sprememb? Verjetno nima niti časa, niti denarja, niti drugih možnosti, da se izkoplje iz tega kroga. Kako bi vi re{ili to? O kak{nih vlaganjih najbrž tu ne gre govoriti, saj če vlo-ži{ 2000 SIT (kolikor morda lahko prihrani{) ne bo efekta. Otroci pa ti poberejo vse, saj že tako nimajo niti najnujnej{ega za {olo in življenje. Ali pa ste računali, da tega pisma tako ali tako nihče od takšnih ne bo prebral, saj nimajo niti interneta, niti denarja, da bi si kupovali te časopise, niti izobrazbe, da bi jih razumeli. Hvala! Upam, da se motim, kajti človek nikoli ne ve, kdaj bo postal najnižji sloj v državi, in upam, da imate rešitev za tak{ne. Odgovor:
Popolnoma se strinjam, da je težko z majhnimi dohodki in šoloobveznimi otroki karkoli privarčevati. Verjamem, da imajo majhne možnosti glede časa in denarja, da se izkopljejo iz takšne situacija. Možnosti so majhne, so pa! Za začetek se je potrebno vprašati, zakaj komaj preživim do naslednjega meseca. Je kriva slaba plača, je kriva moja organiziranost, je mogoče krivo okolje v katerem živim, je mogoče nekaj, kar jaz ne poznam? Mnogo vprašanj, še več odgovorov. Osebno mislim in sem tudi prepričan, da se da še iz tako težke situacije "splavati'. Navedel vam bom samo nekaj možnosti:
-	kot prvo, bi taka oseba morala postati velik optimist. Le tako se bo znala ceniti, in kakor se bo cenila sama, tako jo bodo cenili drugi;
-	naslednji korak, ki bi moral slediti, je samozavest. Ce bi osebapo-stala samozavestna, bi lažje našla boljši zaslužek. Poznam veliko delodajalcev, ki bodo pri odločitvi, koga sprejeti v službo, raje vzeli samozavestnega kot omahljivca;
-	da je oseba prišla tako daleč, da nima sredstev, ki bi ji zagotavljala višji standard, je največkrat vzrok tudi v dolgoletni službi. Ljudje se še kako bojijo za svojo plačo, naredijo vse, kar šef reče, in podobno. Izgovarjajo se na svoja leta, kot da je težko dobiti novo službo, če si star. Tudi jaz ne bi vzel starejše osebe za opravljanje težkega fizičnega dela, bi jo pa vsekakor zaposlil pri delu, kjer so zaželene 'dobre sive celice" (strah je tista stvar v ljudeh, ki jim ne da možnosti pravilnega razmišljanja)... Nadaljevanje prihodnjič
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
Numerolog svetuje
Na kaj moramo biti pozorni pri spremembi imena
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
Sprememba imena (pa tudi priimka) spada med največje spremembe, ki se nam lahko zgodijo v življenju. Ker to privede do spremembe čustvenega, duhovnega in fizi~nega stanja v ~loveku, je seveda zelo pomembno, da je narejena korektno, uravnoteženo in smiselno.
Najpomembnejši koraki, ki jih mora vsak, ki se za numerološko spremembo odloči, upoštevati, so naslednji:
A - Najprej mora biti prisotna želja, da si resnično želimo in hočemo izboljšati ter spremeniti življenje na bolje ter da tako, kot živimo sedaj, resnično več ne vodi nikamor.
B - Ko se odločimo za izdelavo numerološke analize, je pomembno, da nam jo izdela nekdo, ki nima samo teoretičnega znanja s tega področja, ampak tudi praktičnega. Nekdo, ki je sam pri sebi spremenil ime in priimek in ki to tudi občuti na lastni koži ter se ukvarja z numerologijo tudi s srcem, je neprimerno ustreznejši, kot nekdo, ki pozna numerološ-ko znanje samo iz knjig. S tem želim povedati, da so v praksi stvari mnogokrat postavljene pre-
Prejeli smo
Čigava je vaška brunarica?
Na pragu vstopa v zgodovinsko leto 2004, ko bomo postali del velike evropske družine, se vedno bolj oddaljujemo od vrlin, ki so potrebne za skupno bivanje. Zakaj? Prihajam iz tako rekoč mirnega kraja. Prihajam iz vasi Zabovci, ki so znani po ljudeh, polnih novih in svežih idej. Znani po dobroti, ki je mesto ne pozna. Znani po pomoči in soustvarjanju za lepšo in urejeno vas. To je le nekaj vrlin, ki jih hote oz. nehote povežem z EU. Meni osebno predstavljajo ve-
cej drugače, kot pa o njih govori teorija. In če se to ne upošteva, lahko pride do napak in posledic.
C - Izračun mora biti točen. Čeprav na prvi pogled izgleda izračunavanje imena in priimka dokaj enostavno, mnogokrat prihaja do pomot, ker se dosledno ne upoštevajo vsa razmerja in pravila numerologije.
D - Ko imamo izračun, si po abecedi izberemo ali pa sestavimo ime, ki nam je všeč. Na primer, naš izračun, za naše ime, glede na naš datum rojstva, je energija, ki jo izrazimo ali označimo s številom 15. Nato po kaldejsko—hebrejski abecedi poiščemo imena, ki v sebi nosijo to energijo.To so recimo imena: Danica, Živa, Nataša, Dragica, Nuša in mnoga druga. Če nam nobeno ime ni všeč, si lahko ime na to energijo enostavno sestavimo sami. Pri roki moramo imeti samo abecedo. Na primer: Mel-ba, Luna, Krisana, Pana, Neta itn.
E - Ime, ki si ga izberemo, nam seveda mora biti všeč. Lahko je različne dolžine, vendar pa je pomembno, da nekako odseva nas same, da je jasno, pregledno, lahko izgovorljivo in ne vzbuja dvoma. Še najbolje je, da se napiše in izgovarja enako.
F - Ko spremenimo ime, je potrebno to narediti tudi uradno, tako da numerološka sprememba čim hitreje in lažje zaživi v praksi. To pa opravimo tako, da damo zahtevek za spremembo imena na naši upravni enoti ter ga spremenimo tudi v vseh dokumentih.
G - Torej odločili ste se za novo ime, izbrali ste ga in ga uradno vnesli v vse dokumente. Naslednji korak, ki ga je potrebno storiti, je, da, v kolikor še niste, ljudi seznanite z Vašim novim imenom. Tukaj pa bodite pogumni, samozavestni (kolikor ste pač lahko), vztrajni in — dosledni. Povejte ljudem, da Vam s tem, ko Vas kličejo z novim imenom, pomagajo. Velika večina bo razumela. Še posebej tisti, ki so Vam naklonjeni.
H - Potrebno je vedeti še eno stvar - to je to, da so ljudje vedno naše ogledalo. Kaj to pomeni? To pomeni, da je samo od Vas odvisno, ali bo Vaša numero-loška sprememba resnično zaživela v praksi ali ne. Če boste z novim imenom odločni, vztrajni in pogumni, Vas bodo tudi drugi tako jemali. Če pa boste omahljivi in neodločni, pa bo to ustvarjalo najprej zmedo v drugih in nato v Vas samih.
ŠIFRA: Energija
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE IN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
^ tel.: 02 771 07 68 ^
Trenutno numerološko stanje: 14 + 25 = 39
Rojeni se 12. v mesecu. To je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej namesto svojih, rešuje probleme in težave drugih. Ker to neizogibno vodi v izkoriščanje, se je nujno potrebno naučiti postaviti se zase. Rojstni dan praznujte raje 15. v mesecu; je boljša vibracija.
Vaše ime je energija (14), ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. To je tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva.
Priimek (25) pa je ena izmed tistih energij, ki povzročajo v človeku iluzije, tako glede njega samega kot tudi v odnosu do drugih ljudi. To je neugodna vibracija, ki omogoča dobro presojo in dobre
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
odločitve šele v zrelem obdobju življenja.
Skupno število imena in priimka je enaka energija kot v datumu rojstva (39 = 3 + 9 = 12).
Iz Vaše numerološke analize je razvidno, da imate neugodno vibracijo datuma rojstva ter ime in priimek, ki nista skladna z njim. Energije števil 14 in 25 nikakor ne smejo biti skupaj v analizi z energijo števila 12, ker so si preveč nasprotne .To pa prinaša težave s pravilnimi odločitvami v življenju. Če se bo nekega dne zalomilo, potem Vam predlagam kombinacijo (15 + 27 = 42), ki Vam bo prinesla neprimerno več sonca v življenje, kot ga imate sedaj.
Dan Sovina
lik plus za uspeh še tako majhnega kraja v EU.
A na žalost pri nas ni tako. Na žalost pri nas ne šteje več delo, ne šteje izkazana pomoč pri soustvarjanju vaškega doma oz. vaške brunarice, katero si je špro-tno društvo kar prilastilo. Ne vem kako to, da lahko svoja praznovanja v njej pripravljajo samo nekateri. Njene uporabe se lahko veselijo samo tisti, ki so pogodu članom športnega odbora, ob tem pa seveda ni pogoj, da ste iz naše vasi.
Ne vem, na koga naj naslovim prošnjo za odgovor. V prvi vrsti to namenjam županu občine Mar-kovci, od katerega želim izvedeti, kdo je lastnik te brunarice. Ali je občina Markovci iz svojega prora-
Duševno zdravje
Alkoholizem IV.
Ali alkoholik zmeraj sodi v bolnišnico? Kakšne so izkušnje pri ambulantnem zdravljenju alkoholizma?
Nekdo, ki je odvisen od alkohola, vsekakor vedno ne sodi v bolnišnico. Ob bolnišničnem zdravljenju poznamo tudi iz-venbolnišnično zdravljenje, ki lahko poteka v obliki dnevne bolnišnice. To pomeni, da je bolnik z odvisnostjo od alkohola vključen v terapevtske programe, pod pogojem, da je zaposlen seveda, v času po delu, če pa ni zaposlen, pa tudi v dopoldanskem času.
Samo ambulantno zdravljenje je običajno v prvi fazi zdravljenja, torej ko je bolnika potrebno motivirati za zdravljenje, mu pojasniti nujnost abstinence, da se lahko vključi v proces zdravljenja, ga vzpodbuditi k želji, da spremeni sebe ipd. Ambulantno zdravljenje pa je nujno takrat, ko bolnik boleha za duševno boleznijo in je odvisnost od alkohola dejavnik v bolezni in je nujno potreben ob psihiatričnem tudi poseben program za zdravljenje odvisnosti.
Ponavljam pa, da imajo vsi tisti, ki to želijo, tudi možnost vključiti se v samozdravljenje po sistemu anonimnih alkoholikov, pokličejo naj le številko AA, ki jo najdejo v vseh oblikah telefonskega imenika Telekoma Slovenije, izkušnje namreč kažejo, da abstinirajo in postanejo drugačni le redki, ki se tako odločijo (preštejemo jih lahko na prste) - velika večina potrebuje ob tem podporo nekoga!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
čuna kaj pripomogla h gradnji in ali štejejo neplačene ure zabov-skih žena, mož in otrok ob ustvarjanju te skupne brunarice? Prav bi bilo, če bi Občina nekoliko bolj preverjala zadeve, ki se glede tega dogajajo. Žalosti me, ko slišim, da nekateri, ki so veliko pripomogli k ustvarjanju brunarice, le-te ne smejo uporabljati. Ob tem me žalosti tudi misel, da smo majhna vas, ki ima za seboj bogato zgodovino, a zelo revno razvitost ra-zmnišljanja tistih, ki ne dovolijo vsem vaščanom souporabo tega doma.
Spoštovani predsednik ŠD, vprašanje imam tudi za vas. Zanima me vaša vloga pri odločanju o tem, komu zaupati brunarico v najem in komu ne. Ali imajo prednost ljudje iz sosednjih vasi oz. zakaj ne morejo v njej praznovati vsi vaščani iz Zabovcev?
Človek se vpraša, kje je pravica, kje je ponos, ki ga želimo pokazati v prihodnjem letu. Majhna vas smo in smo veliki ljudje, ker znamo živeti v tem svetu. Ne razumem pa vaške politike, ki usmerja vaško brunarico v prostor, dostopen samo nekaterim. Pričakujem odgovor, ne pričakujem kritike na vprašanje: "Čigava je vaška brunarica?"
Alen Salihovič
Izjava za javnost
Ptujske soroptimistke za varno hišo
Klub SOROPTIMIST Ptuj je bil ustanovljen v septembru 2001. Čeprav je bil takrat tudi podrobneje predstavljen, dovolite, da na kratko predstavim njegove cilje. Soroptimist je mednarodno gibanje žensk najrazličnejših poklicev in znanj, ki se ukvarjajo z vprašanji pravnega, socialnega in poklicnega položaja žensk v družbi. Med najpomembnejšimi cilji združenja
so spoštovanje etničnih vrednot v poklicu in na vseh področjih življenja, človekove pravice in boljši položaj žensk, poglabljanje sodelovanja in prijateljstva med soroptimistkami, spodbujanje pripravljenosti za pomoč in razumevanje sočloveka in prispevek k mednarodnemu razumevanju in sodelovanju.
Tako se klub vključuje v aktivnosti med državami. Sedaj poteka široko gibanje "Ženske gradijo mir", ki naj bi prineslo več sodelovanja med narodi, več spoštovanja človekovih pravic in tolerantnosti, manj nasilja in različnih oblik izključevanja večjih ali manjših skupin prebivalstva in potiskanja v revščino in podrejenost.
Ko smo se ptujske soroptimi-stke pred nekaj meseci odločale za konkretne akcije v naslednjih mesecih, smo se odločile, da podpremo ustanovitev Varne hiše za žrtve nasilja v družini. V skladu z našimi cilji in vrednotami razumemo vsako nasilje kot kršitev človekovih pravic in želimo prispevati k zmanjševanju trpljenja žrtev, ki se dogaja v našem ožjem in širšem okolju.
Po tem, ko smo se seznanile z načinom delovanja Varne hiše, ocenami strokovnih služb po potrebah tovrstne dejavnosti in mo-
Krvodajalci
1. december - Milica Korpar, Podgorci 87/a; Marija Vidovič, Me-zgovci 2/b; Stanislav Vilčnik, Mu-retinci 20; Stane Kelc, Paradiž 90; Janez Vidovič, Mezgovci 2/b; Štefka .Arnuš, Dornava 56/c; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Simona Ma-jerič, Selska 6; Anton Brenholc, Rjavci 21.
4. december - Tadej Lukman, Obrež 117; Ivan Lukman, Obrež 117; Ivan Habjanič, Moškanjci 100;
žnostih, da v Mestni občini Ptuj odpremo Varno hišo, smo se članice kluba odločile, da bomo javno izrazile podporo ustanovitvi Varne hiše, s humanitarno akcijo pa poskušale zbrati en del sredstev za opremo prostorov.
Med cilji mednarodnega gibanja Soroptimist so človekove pravice in boljši položaj žensk. Glede na ugotovitve, da so večinoma žrtve nasilja v družini ženske, je razumljivo, da klub vidi usmeritev svojega delovanja v smeri pomoči žrtvam nasilja. S tem izraža tudi jasno stališče, da nasprotuje vsakemu nasilju, da se zavzema za nenasilno komunikacijo in za spoštovanje pravic vsakega posameznika. Vsako nasilje nad sočlovekom je kratenje njegovih osnovnih človekovih pravic. Zato nasilje ni problem posameznika, je družbeni problem. Zaradi tega potiskanje nasilja v družini v sfero zasebnega, privatnega in s tem nereagiranja nanj, pomeni po eni strani zatiskanje oči pred problemom, po drugi strani pa podporo kršenju pravic žensk, ko govorimo o nasilju v družini.
Zato predlagamo Mestni občini Ptuj, da pospeši dejavnosti za ustanovitev Varne hiše, pri tem smo pripravljene sodelovati.
Za Klub Soroptimist Ptuj:
Anka Ostrman
Ivan Šegula, Juršinci 48; Jožica Slo-dnjak, Mezgovci 56/a; Milan Štum-berger, Mezgovci 40; Janez Meško, Mezgovci 56/a; Tatjana Valič, Moš-kanjci 22; Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/a; Marjan Muršec, Medribnik 12; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Franc Letonja, Goričak 47; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Jože Kokov-nik, Draženci 16; Andrejka Plohl, Polenšak 15/a; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Silvester Lorber, Stari Log 60; Miran Trantura, Savinsko 22; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86.
Info
Glasbene novice!
Glasbeni napad se bliža vrhuncu, saj so vsi glasbeniki v glavnem poskrbeli, da so police s plo{~ami dobro založene in sedaj gredo v napad na božični prestižni No 1. hit!
Tretja najuspešnejša ženska skupina po prodaji malih ploší v Veliki Britaniji so ATOMIC KITTEN, ki zaostajajo le še za skupinama Spice Girls in Bananarama. Njihov aktualen in izredno poslušljiv pop izdelek je naslovljen z Ladies Night, s katerega poznamo že dve uspešnici Be With You in If You Come To Me. Tri lepotice imajo zgleda rade glasbo iz 70., saj so naredile super priredbo retro disco pop klasike LADIES NIGHT (*****), pod katero so se leta 1979 kot originalni izvajalci podpisali Kool & The Gang.
Pop idol v Veliki Britaniji za leto 2002je bil WILL YOUNG, ki je svojo kariero že kronal s tremi No 1 hiti Anything Is Possible, Light My Fire in The Long And Winding Road (duet z Garethom Gatesom). Naj živi pop glasba in naj živijo sladke pop melodije, kakršna je tudi popevka LEAVE RIGHT HOME (****).
Zgoraj omenjeni GARETH GATES se lahko pohvali prav tako z izredno kolekcijo uspešnic z naslovi Unchained Melody, Anyone Of Us, The Long And Winding Road (duet z Willom Youngom), What My Heart Wants To Say, Spirit In The Sky in Sunshine. Niti za milimeter se idol najstniške publike in mamic ni premaknil od svoje osnovne pop usmeritve in tako sedaj joče v prijetni ter umetni pop baladi SAY IT ISNT SO (****), ki je del njegove zgoščenke Go Your Own Way.
SUGABABES so prava glasbena atrakcija, ki je trenutno na lestvicah s skladbo Hole In The Head . Njihovo debitantsko uspešnico Overload je zapela Siobhan Doherty, ki je skupino zapustila leta 2001. Na njeno mesto je prišla seksipilna Heidi iz skupine Atomic Kitten in sedaj trio ponovno "raztura" z votlim, a izredno razgibanim r&b komadom TOO LOST IN YOU (***). Za informacijo naj omenim, da omenjena pesem prihaja tudi iz filma Love Actually, v katerem igrajo Hugh Grant, Emma Thompson, Liam Neelson in Rowan Atkinson.
Kdor zna, ta zna je naslov ene izmed uspešnic skupine Kingston in ta rek gotovo drži za fante iz zasedbe BLUE, ki so v letu 2003 napadali lestvice z naslednjimi komadi Sorry Seems To Be The Hardest Word (duet z Eltonom Johnom), U Make Me Wanna in Guilty. Album {tevilka tri je kvartet naslov z Guilty in mladi fantje so krivi, da so na sočen način priredili r&b klasiko iz 70. z naslovom SIGNED, SEALED, DELIVERED IM YOURS (***). To pesem je takrat pel Stevie Wonder, ki tudi tokrat sodeluje s skupino, kateri se je pridružila tudi izvrstna ameriška r&b in soul pevka Angie Stone.
TRAVIS so kulten britanski rock band, ki pa preveč kopira same sebe in to je zaznavno pri nekoliko manjši prodaji njihove zgoščenke 12. Memories. Kvintet je pustil največji vtis s tremi hiti: Why Does It Always Rain On Me, Sign in Re — Offender. Band nadaljuje strogo začrtano pot s singlom BEAUTIFUL OCCUPATION (***), ki prinaša melodično rock godbo in bizarno besedilo!
V svetu zabavne glasbe se od časa do časa pojavi tudi kakšen izobražen izvajalec in eden takšnih je JOSH GROBAN, ki sije kot zvezde na nebu s svojo novo fantastično veliko ploščo Closer. Priporočam jo zrelim poslušalcem, ki iščejo preplet klasične orkestralne glasbe in minimalističnega popa, ki je izražena v sanjski pesmi YOU RAISE ME UP (*****).
David Breznik
SLOW - Kylie Minogu IT;SMY LIFE-NO Ddu MANDY-Westliie—V—^ HEYYA-DiMkasX \
ewrilTE IjlAG^DidoV IS THE LDVE - Black E
10. DNE MDH:
lyed Peas I^I^E - Seal '
CE - Michael Jackso: \ ,
\/sak<7 s>o\?o\:o med 21. in	uro
Kdo je glavni igralec v filmu Gospodar in bojevniki? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, DražencI 49a, 2251 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Otfsorare pošljite do ponedeljla, 1. septenàn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Robbie Williams: Live Summer 2003
(Chrysalis/Dallas Records) 2003
Nedavno tega je še migal na tričetrtinski takt in prepeval dvo-vrstične kitice v družbi z drugimi sotrpini kvarteta Take That ter razveseljeval predvsem najstnice, danes pa lahko z gotovostjo trdimo, da je Robbie Williams eden boljših performerjev na svetu. In še zmeraj razveseljuje tudi najstnice. Vendar z razliko od začetkov, ko so mu drugi narekovali, kako in kaj, tokrat sam in na svoj-sten način.
Velja za človeka, ki preseneča. Vendar Robbie natanko ve, kaj je, kje je in kaj hoče. Poleg tega pa se natanko zaveda, od kod pri-haj a ("Britain I'm your Sooooo-on!" v komadu Come Undone). 375.000 ljudi na koncertu pa tudi ni mačji kašelj. Sova, ki se ga ne bi sramovala niti pokojna Mercury (Queen) in Sinatra, kljub temu da prepeva njune pesmi. In če na oder iz množice potegne deklino, jo globoko poljubi ali ji iztrga
Filmski kotiček
Po Piratih s Karibov je v nase kinematografe prijadrala nova morska pustolovščina. Tokrat za akcijo in hitrejše utripanje ženskih src nista zadolžena Orlando Bloom in Johnny Depp, temveč njuno vlogo suvereno prevzame novozelandski lepotec s tragičnim pogledom Russell Crowe, ki je svoje vojaške sposobnosti dokazoval že v Gladiatorju, umske pa v Čudovitem umu. Tokrat se kot kapitan angleške bojne ladje postavi po robu Napoleonovi želji po prevladi na svetovnih morjih.
Kapitan Jack Aubrey (Russell Crowe), ki ga mornarji kličejo tudi Lucky Jack, poveljuje angleški ladji Surprise, ki ima nalogo, da izsledi francosko ladjo Acheron. Slednja ustrahuje in ropa trgovske ladje in kitolovke na območjih južne Amerike. Jack se tako odpravi na lov za Francozi, a na žalost ne ve, s kako močnim nasprotnikom ima opravka. Po prvotnem, skoraj usodnem srečanju uvidi, da direkten napad ne bo mogel biti uspešen, temveč lahko ta boj Davida z Goljatom dobi zgolj s svojo premetenostjo in morda tudi s kančkom sreče, po kateri je znan med svojo posadko. Gospodar in bojevnik je v primerjavi s Pirati s Karibov precej bolj zgodovinsko realen in verodostojen, tako kar se tiče življenja na ladji kot tudi samih morskih bitk ter neprijaznega in hitro spreminjajočega se morskega vremena. Življenje na ladji je pri-
REŠITEV NAGRADNEGA VPRAŠANJA
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo spraševali po naslovu zadnjega albuma skupine Siddharta. Pravilen odgovor se glasi Rh-. Med številnimi prispelimi rešitvami smo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili vstopnico za koncert skupine Sidharta. Izžrebanci so:
-	Urška Najžar, Vrazova 6, 2270 Ormož,
-	Tamara Tajhman, Štuki 29a, 2250 Ptuj in
-	Branko Lah, Podvinci 124b, 2250 Ptuj. Čestitamo!
Izžrebanci lahko dobijo vstopnice v soboto, 13. 12., po 16. uri v kavarni Evropa na Ptuju.
iz rok trotlkamero ter se pofoto-grafira z njo ali kakšno razgreto prvoborko celo potegne na rdečo preprogo kake veselice za smetano, je to še en dokaz, da zagotovo ve, kako težko je doseči cilj -svojih pet minut slave.
Live Summer 2003 je bil posnet v neposredni bližini Londona. V Britaniji se prodaja pod imenom Live at Knebworth. Spada pa pod turnejo albuma Escapology. Vsekakor izvrsten koncert. Zvok, luči in šov. Še posebej, ko množico ob polni temi prepriča, da na znak kliknejo na svoje digital-ce. Ker se na ploščku nahaja le 14 komadov, priporočamo tudi (ali pa predvsem) nabavo dvd-ja. Se splača videti! Mesa željni bodo sicer v pesmi Kids prikrajšani za ljubko Kylie, ki pa so jo vokalno solidno nadomestili. Kljub temu lepih deklet na odru ne manjka. Robbiejeve plesalke so nekaj posebnega.
Tudi sam je na koncu, če boste pogledali DVD, videti vidno presenečen ob pogledu na vso množico, saj si verjetno ni nikoli mislil, da mu lahko v življenju uspe tak met. Spomnimo se samo, kako je začel. Vsekakor šola. Pa tudi takrat je bil uspešen. Kljub temu da je zaradi svojeglavosti skoraj letel. Treba pa je priznati, da je od Take That ogromno odnesel -vidi se, da tipček popolnoma obvlada koketiranje in plesne korake. Robbie Williams je tako danes zagotovo največji šovmen na pop sceni. Tabloidi, strahovita medijska pozornost in razuzdano življenje so mu pomagali, da je iz nedolžnega najstnika zrasel v inteligentno, zrelo in dostikrat konfliktno in vseskozi samosvojo ultra-zvezdo svetovnega formata. Ne samo da je glasbeno dozorel in si izdelal odličen imidž, Williams je vedno pazil tudi na koncertno izvedbo. Okoli sebe je z leti zbral strahovito dobro spremljevalno
skupino, pravzaprav kar mali orkester. Vrh njegove koncertne kariere pa je bila zagotovo njegova letošnja svetovna turneja, katere špica so bili zagotovo trije zaporedni nastopi v Knebworthu, slovitem in nadvse prestižnem britanskem koncertnem prizorišču z izjemno tradicijo. Te tri spektakularne koncerte, ki so bili praktično v trenutku razprodani, je skupaj obiskalo 375.000 ljudi. Česa takšnega Anglija še ni doživela.
Live Summer 2003 je zbirka posnetkov najboljših trenutkov iz vseh treh koncertov. Na žalost pa niti približno ne odraža atmosfere, ki je vladala na prizorišču. Glavna problema sta površna produkcija in zelo slab miks.
Skladbe so sicer, z izjemo razsute verzije klasika Queen We Will Rock You, odlične. Naknadne produkcije praktično ni in skladbe so tako nesramno surove. Izvedbe so včasih rockersko umazane in dostikrat tudi glasbeno precej razširjene. Veliko je izjemnih drobnih vložkov, ki navdušijo.
Live Summer 2003 bi bil lahko prvorazreden live album. Nenazadnje, sam material je odličen, na žalost pa je bilo v samo post-produkcijo oziroma prenos na CD vložene bistveno premalo pozornosti. Tudi zato vam priporočamo DVD.
Grega Kavčič
Gospodar in bojevnik
Gospodar in bojevnik
Master and Commander: The Far Side of the World. Akcijski, avantura, drama. Dolžina: 138 min. Režija: Peter Weir. Producent: Samuel Goldwyn Jr., Peter Weir, Duncan Henderson. Scenarij: John Collee, Larry Ferguson, Patrick O'Brian, Peter Weir. Igrajo: Billy Boyd, Russell Crowe, Paul Bettany, Ian Mercer, John Desantis.
kazano kot nič kaj mamljivo ali romantično stiskanje v klavstrofo-bično tesnih, kronično umazanih ter stalno majajočih se prostorih, kjer že najmanjše nezadovoljstvo med posadko ali pa znak šibkosti poveljujočih lahko pripelje do upora. Odlično je prikazana tudi miselnost ljudi iz začetka 19. stoletja, kjer so nekateri še vedno verjeli v vraževerja in prekletstva, medtem ko so drugi pogumno stopali po poti novih naravoslovnih odkritij in spoznanj.
Velika pohvala gre predvsem dejstvu, da film ni le akcijski spe-ktakel, temveč se posveti tudi bolj znanstvenemu aspektu takratnega časa, ko so ljudje pod vplivom Darwinovih idej pričeli spoznavati resničnost in lepoto narave. Ta aspekt filma predstavlja ladijski zdravnik in Jackov tesni prijatelj Stephen Maturin (Paul Bettany), ki ga bolj kot vojaška slava in veličastne bitke zanimajo predvsem
galapaški otoki in tamkajšnja nenavadna favna in flora. V bistvu je Stephen nekakšna Jackova vest, ki mu v najbolj kritičnih trenutkih svetuje in pomaga sprejemati ključne rešitve. Hkrati je Stephen tudi simbol za to, da človeštvo ne temelji le na vojaški zgodovini, temveč je enako, če ne še bolj, osupljiv tudi človeški mentalni razvoj. Izredno zanimivo je videti, kako so se v takratnem času na ladjah majhni dečki že od mladih let morali privajati na trdo morsko življenje. V tistem času je bila namreč vojaška služba oficirja velik privilegij, ki je bil rezerviran le za peščico ljudi. A na morju topovi ne ločijo med dečki in možmi in mladega Blakeneya doleti dokaj kruta usoda, ki pa zopet odlično prikaže takratne medicinske metode, ko penicilin ali drugi antibiotiki še niso bili poznani in je bila ob okužbi rane edina možnost za preživetje amputacija. Da krutosti morja ne zdrži vsak, dobro prikaže zgodba o mladem oficirju, ki si zaradi svoje neodločnosti in nesrečnih naključij nakoplje na glavo prezir posadke in kljub kapitanovemu posredovanju ne zdrži pritiska svojega položaja.
Russellu Croweu so vloge v takih filmih vsekakor pisane na kožo in tudi tokrat svoje delo opravi zelo korektno, čeprav morda kar malce pretirava s svojimi vrlinami, med katere spada prijaznost do mlajših delov posadke, netoleriranje nestrpnosti do šibkejših, razdajanje za prijatelja ter
CID
Petek, 12.12., ob 20. uri: koncert Jazz standardov. Izvajalca
Nika Perunovič — vokal in Marko Zaletelj — kitara. Večer za
vse generacije in vse ljubitelje dobre glasbe.
Sobota, 13.12., ob 10. uri: ustvarjalna delavnica "Novoletne
voščilnice".
14. -19. 12.: Veseli december na Ptuju. Prireditve za otroke z obiski dedka Mraza. Vse informacije dobite v CID. Zloženke s popolno informacijo bodo prejeli vsi otroci v vrtcu, vse mestne osnovne šole za učence prvih treh razredov, na voljo bodo v TIC, mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mestnem gledališču Ptuj in pri nas.
CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Prijave in informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure.
nenazadnje moralna vzdržnost, kjer privlačni mladenki nameni le vljudnostni, malce sramežljiv nasmešek. Se pa zgodba nekoliko zalomi proti koncu, kjer se morda malce preveč poudari herojstvo angleške posadke in na drugi strani zahrbtnost Francozov. Da bo konec malce iz trte izvit, nakazuje že sama ideja za napad, ki jo Jack dobi ob opazovanju paličnja-ka, ki ga je iz Galapagosov prinesel Stephen. Jasno, Čudoviti um potem stori svoje in kmalu je usodna past za Francoze nastavljena.
Francozi na drugi strani so seveda mali potuhnjenci, še najhujša podlasica pa je njihov kapitan, ki je brez vsakega dostojanstva. To pa nas seveda pripelje že do konca filma, ki je hkrati izredno predvidljiv. Toda kljub neposre-čenemu koncu je film Gospodar in bojevnik zanimiv film za vse ljubitelje zgodovinskih epopej in za vse ljubitelje morskih dogodivščin in pustolovščin.
Grega Kavčič
Kuharski nasveti
Kokos
Kokosovi orehi so navadno večji in bolj mesnati od drugih oreškov. Zrele velike lupinaste plodove obdaja tanka usnjata koža temno rjave barve. Kokosovi orehi so znotraj votli in polni tekočine, kokosove vode ali kokosovega mleka, ki ga ne smemo zamenjati s kokosovim mlekom, ki ga naredimo sami iz kokosovih kosmi-čev, mleka in vode.
Plodove kokosa večinoma poberejo nedozorele. Tedaj je meso v sredici {e mehko in želatina-sto in kokosova voda je sladka in bistra. Pri nas dobimo kokosove orehe že popolnoma zrele, z rjavo lupino, razmeroma trdim lesom in mlečno — motno vodo. Med medenjem se količina vode zmanj{a in postane plehkega okusa.
Notranji del kokosovega oreha ali meso naribamo in ga uporabimo za posip ali sestavino testa. Vse pogosteje z njim iz-bolj{amo pikantne jedi, iz kokosa z dodatkom ostalih sestavin lahko naredimo tudi okusen namaz, ki je lahko podlaga obloženim kruhkom ali kot samostojni namaz. Posu{eni kokosovi kosmiči so priljubljeni kot posip {tevilnim sladkim jedem in drobnemu pecivu. Kosmiče lahko dodamo tudi v poljubnim kremam, s katerimi premažemo ru-lade, torte ali druge porcijske sla{čice. Najpogosteje dodamo kokosove kosmiče kuhanim in maslenim kremam pri pripravi sla{čic.
Svežo kokosovo vodo uporabljamo kot začimbo pri pripravi različnih napitkov, sploh novoletnih koktejlov, prav tako uporabljamo kokosovo kremo v kozarcih kot dodatke k jedem
Kokosovi keksi
in za odisavljanje različnih napitkov in pri tem pazimo, saj je močno sladkana, da jedi in napitki niso presladki. Najzahtevnejši del pri pripravi kokosovega oreha je odpiranje zrelega kokosovega oreha. Z manjšim konji-častim nožem ali drugim ostrim predmetom najprej navrtamo tri manjše luknjice na eni strani glave, da lahko odcedimo kokosovo vodo. Preden jo uporabimo, jo precedimo čez kavni filter.
Nato kokosov oreh položimo na debelejši prtič in s kladivom udarimo zraven navrtanih luknjic, pri tem plod počasi obrača-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Manice: Imamo psičko mešanko, staro 4 leta. Psička ni sterilizirana, vendar je kljub temu debela. Ima zelo močan apetit in poje dobesedno vse, kar se ji ponudi. Poskušali smo že s posebnimi shujševalnimi dietami, vendar brez uspeha. Kaj storiti, da bo psička spet dobila primerno telesno težo in ne bo tako zavaljena?
Odgovor: Debelost je pri psih najpogosteje posledica prekomernega hranjenja s preveč kalorično hrano in nezadostnega gibanja v naravi .Psi zelo dobro izkoriščajo hrano, zato je primerno obroke tekom dneva pravilno razporediti .Mlade živali naj imajo več manjših obrokov preko celega dneva (3-4 obroke), odrasle in starejše živali
manj (1-2 obroka), odvisno od velikosti živali, pasme, starosti, namena in aktivnosti živali. Hrana v pločevinkah vsebuje praviloma več masti, ki lahko predvsem pri večjih pasmah privede do debelosti. Manjše pasme psov lahko hranimo tako s hrano iz pločevink kot z brike-tirano hrano. Za hranjenje večjih pasem, ki dosegajo 25 kg
mo. Ko zaslišimo rahlo škrtanje, smo zadeli naravno lomno črto ploda. Na tem mestu udarjamo tako dolgo, da se oreh prelomi na pol. Nato oreh razlomimo še na manjše kose in z ostrim ko-njičastim nožem odstranimo rjavo kožo od belega mesa. Bele kose mesa naribamo in jih sveže uporabimo pri pripravi mesnih omak, še posebej se po okusu poda k teletini, perutnini, ribam in morskim sadežem ali jih uporabimo kot sestavino boljših uvodnih jedi, ko svež kokosov oreh naribamo na jed in z njim jedi okrasimo.
V svetu poznamo številne jedi, ki jih pripravljajo iz svežega kokosovega oreha. Tako v Španiji pripravljajo kokosovo kremo v kozarcu in kokosovo pito, na Dunaju kuhajo kokosov puding, tropski kraji poznajo kokošjo juho z muškatom in kokosom, v Braziliji pečejo kokoš, ki jo prav tako začinijo s kokosom ali jo pred peko prelijejo s kokosovim mlekom, še bolj številne pa so sladice iz kokosa, tako je na Karibskem otočju nepogrešljiva krema s kokosom in cherryjem ter kokosov kolač z ingverjem.
Pri nas najpogosteje uporabljamo kokosove kosmiče oziroma kokosovo moko kot sestavino krem pri sladicah ali kot okras, pri rumovih bombicah, kockah in podobnem čajnem pecivu. Pripravimo pa si lahko tudi kokosove rezine. Kokosove rezine lahko naredimo na dva različna načina, in sicer je razlika v uporabi testa. Pripravimo jih lahko iz krhkega testa ali uporabimo pri pripravi biskvitno testo.
Kokosove rezine iz biskvitne-ga testa naredimo tako, da pripravimo klasično biskvitno testo. Za pekač pečice potrebujemo 4 jajca. Ločimo rumenjake od beljakov Rumenjakom dodamo 18 dekagramov sladkorja, vanilijev sladkor, 1 deciliter tople vode in 1/8 l belega olja ali stopljene margarine. Sestavine mešamo z
in več, je primernejša briketi-rana hrana. izogibajmo se hitrim menjavam hrane (različnih proizvajalcev), ki skoraj zmeraj privedejo do prebavnih motenj (driske, bruhanje, napenjanje, srbež ...). Prav tako je neprimerno neredno hranjenje in dodajanje raznih priboljškov (sladkarije , keksi ... ). Obstaja določena fiziološka predispozicija za debelost (pasma, spol ...), vendar je ta pri živalih drugotnega pomena. Vzrok za debelost je lahko skrit tudi v nekaterih notranjih obolenjih (bolezni ščitnice, nedledvične žleze, trebušne slinavke ipd.).
Če želimo žival shujšati, se lotimo tega postopno (nekaj mesecev), saj je prehitro hujšanje za zdravje naše živali lahko škodljivo. Ves čas spremljajmo telesno težo živali, da lahko ocenimo uspešnost hujšanja oz. shujše-valne diete. Spremenimo kvaliteto hrane in tudi njeno količino. Iz prehrane izključimo mastne jedi in jedi s kompleksnimi ogljikovimi hidrati - sladkorji, ter solmi. Dnevno odredimo dva obroka predvsem beljakovinske hrane .Upoštevajmo razmerje živil beljakovinskega in rastlinskega izvora v medsebojnem razmerju 40:60. Primerna shuj-ševalna dieta za psa je sestavljena iz pjuč in zelenjave, primerno pa je tudi piščančje meso, pusta govedina, skuta ...
Količinsko naj bo dnevni obrok ne več kot 250 g in ne manj
Kokosove rezine
Testo: 38 dag moke, 21 dag margarine, 1 pecilni, 1,5 dl kisle smetane, 12 dag sladkorja, 3 rumenjake. Iz na{tetih sestavin na hitro zgnetemo testo in ga razdelimo na dva enaka dela ter vsakega posebej razva-ljamo v velikosti pekača. Pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo eno plast testa, celotno testo na tanko premažemo z marmelado in prekrijemo z drugo plastjo testa ter spečemo pri 190° C do polovice. Nato testo premažemo z nadevom, ki ga pripravimo iz 3 beljakov, 20 dag sladkorja, 10 dag kokosove moke. Rezine pečemo še 10 minut.
Avtorica: Valerija Meglic
ročnim meašalnikom tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Dodamo 23 dekagra-mov gladke moke s polovico pecilnega praška. Posebej stolčemo sneg beljakov, ki smo jim dodali 5 dekagramov sladkorja in ga primešamo s kuhalnico. Pripravljeno maso vsujemo v dobro pomaščen pekač in pečemo pri temperaturi 180 C.
Ko je biskvit skoraj pečen, ga prelijemo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da 20 dekagramov sladkorja in 5 beljakov stepemo v trd sneg in dodamo 15 deka-gramov kokosove moke. Nadev prelijemo čez biskvit in pečemo še 20 minut. Če želite, da bo sladica sočna, jo premažite s poljubno marmelado, preden na biskvit vsujete nadev. Napol ohlajeno pečeno rezino narežemo in ponudimo kot čajno pecivo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
od 150 g na 5 kg telesne teže živali.
Če se želimo izogniti zamudnemu vsakodnevnemu pripravljanju in odmerjanju doma pripravljenih diet, lahko v veterinarskih ustanovah in specializiranih trgovinah kupimo že vnaprej pripravljene diete v obliki briketirane ali konzervirane dietne prehrane ("Light" - diete za redukcijo prekomerne telesne teže). O okusnosti in ješčnosti teh diet pa naj presojajo naši hišni ljubljenčki kar sami.
Vojko Milenkovi~, dr.vet.med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtove odeva megleni pajčolan
Poznojesenski veter in dež sta zdrsela še poslednje barvito listje z drevesnih kro-šenj in vrtna narava se je odpravila k zimskemu počitku. Izrabimo še poslednje vremensko ugodne dneve za vrtna opravila na prostem, neodložljiva na kasnejši čas.
V	SADNEM VRTU lahko, dokler dopuščajo vremenske in talne razmere, sadimo drevje, grmovnice in sadike vinske trte za brajde. Sadimo v poprej dobro pripravljeno zemljo. Na rastišče, kjer je že doslej rastlo sadno drevo iste sadne vrste, na primer jablane, ne sadimo ponovno za jablano, če nismo v to sadilno jamo zamenjali vsaj toliko sveže spočite zemlje, ki je korenine nove sadike pred tremi leti ne prerastejo. V zemlji je navzočih od prejšnjega drevesa še toliko kemijskih izločkov in ostankov razpadajočih drobnih koreninic, ki škodljivo vplivajo na rast nove sadike, stara prst pa je postala utrujena zaradi enostranskega večletnega črpanja hranljivih snovi.
Drevesa, ki jim je življenjska doba dotrajala ali jih bomo izločili iz drugih razlogov, izkrčimo še pred zimo, zemljo pa pustimo neporavnano, da bo skozi zimo dobro premrznila in se prezračila za ponovno posaditev. Korenine, kolikor je le mogoče, do najdrobnejših poberemo iz tal ter odstranimo ostanke izkrčenega drevesa, da njihov razpad ne bi škodljivo vplival na nove posaditve. Sadna drevesa, ki niso oslabela v rasti in rodovitnosti zaradi starosti, temveč zaradi slabe nege, neustrezne obdelave in gnojenja ali v rasti pobegnile v višino, pomladimo. Pomlajevanje drevesnih krošenj je izrazito močna rez, s katero znižamo vrh drevesa za eno tretjino, gornji del krošnje razredčimo, ogrodne veje pa spodrežemo. Pomlajujemo drevesa z daljšo življenjsko dobo, kot so jablane, hruške in slive, ki so še dobre kondicije, imajo zdravo deblo in korenine ter rastejo na dovolj dobri zemlji, opravimo pa jo pred zimo, ko so drevesa že pričela mirovati.
V	OKRASNEM VRTU lahko letošnja dolga in vremensko ugodna jesen na mraz občutljivejšim trajnicam, ki smo jih že zgodaj s prekirvali zavarovali pred pozebo, vzpodbudi brstenje. Takšni brsti in mladi poganjki bodo kljub dobremu varovanju ob nekoliko nižjih temperaturahpomrznili. Do pojava moramo biti pozorni, preprečimo pa ga z odstranjevanjem varoval v nočeh, ko ni pričakovati slane, ob sončnih in toplih dneh pa jih zasenčujemo.
Lončnice in zimzelene okrasne rastline, ki jih hranimo v zimskem zavetišču, so za uspešno prezimitev odvisne od ustaljene toplote, ustrezne vlage in dovoljene svetlobe. Toplota naj bo nižja od sobne, ob zračenju pa brez prepiha. Talna vlaga naj bo le tolikšna, da se ne izsuši koreninska gruda in da zeleni deli rastline ne ovenijo. Svetlobe pa mora biti toliko, da listi ne prično rumeneti in izgubljati listnega zelenila.
Z okrasnih drevnin in nekaterih sadnih dreves narezu-jemo vejice, ki jih vložene v vaze v toplih in svetlih prostorih silimo k cvetenju, da bi nam zaljšale bivališče v hladnih zimskih dneh iz domačega vrta. Pri rezi ravnajmo strokovno, da izrezujemo le tiste poganjke, ki bodo pri vzgojni rezi odstranjeni in vej ne lomimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU v iskanju za hrano zaidejo v
vrtnine, zavarovane z zastirko pod folijo, zagrnjene s kompostovko ali v zasipnici, poljske miši. Za zatiranje uporabimo strupene vabe, ki jih nastavimo pod zastirko, odmaknjene od vrtnin in zavarovane pred vlago, pticami in domačimi živalmi.
Miran Glu{ič, ing. agr.
=211.-17.12.
11-četrtek è	12-Petek	13-Sobota	14-Nedelja è
15-Ponedeljek è	16-Torek	17-Sreda	
NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC ŠPIK
SEDEM DNI
DIVJI GORSKI KOZEL
MODEL ALFA ROMEA
ŠVEDSKA PEVKA PRI A TEENS (MARIE)
VAŽNO ŽIVILO
NAŠ RAZISKOVALEC MEDIJEV
PLINAST OGUIKO-VODIK
ČEBEUA TVORBA V PANJU
STAR MOŽAK
FR. MODNA KREATORKA
VRH V
JULIJCIH (2393M)
NEPOROČEN MOŠKI
LATVIJSKA PISATEUlCA
OTROŠKO OKO
CVETO FLORJANČIČ
NEKROZA NA LICU
NEMŠKA SMUČARKA MIHER-MAIER
DOMORODEC
DEL UUBUANE
KRAVICA, TELICA
OREL V NEMŠKI POEZIJI
LANTAN
RUSKI SM. TEKAČ
PODZEMNI ŽUŽKOJED
OKRAJŠAVA, KRATICA
GRŠKI REČNI BOGOVI, OKEANIDI
BOBROVO KRZNO, BOBROVINA
MAJHEN TROP TROPIČ
STRINA
RUDI OMOTA
RUMENORJA-VA BARVA
OLGA KOROŠEC
PODRED PLAZILCEV BREZ NOG
JUŽNA RASTLINA
ŠPANSKA TRAVA ZA KOŠKE
AVTOMOBIL ZAGANJALNIK
MADŽARSKI BOKSAR
RIMSKA ŠTEVILKA 2
JOKANEC
ČEŠKA PRI-TRDILNICA
ZEVSOVA ŽENA
IVAN CANKAR
POKRAJINA V GRČIJI
IRIDIJ
NASILNEŽ, NSALNIK

GRADITEU TROJANSKEGA KONJA
JANEZ TRDINA
KMET, KI ORJE
. IZ BESED DESKE-I-ANIC
A
TONE JEROVŠEK
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: uspeh, trata, Rajer, liker, maper, GV, Pristan, Co, Caan, sol, Rosmerta, Pesje, kri, spor, trup, opiat, rok, talk, lA, Asvel, Oti, ata, SN, Sloots, čipka, Ni, človečnjak, naton, Echo, vonj, Ela Peroci, Cash, anje, CO, ožarek. Ugankarski slovačrek: ATON = egipčanski bog sonca, ENEKES = madžarski boksar, olimpijski zmagovalec 1932 (Istvan, 1911-1940), EPEJ = graditelj trojanskega konja, ESPARTO = španska trava za pletenjače in koške, tudi halfa, LANVIN = francoska modna kreatorka (Jeanne, 1867-1946), MAURINA = latvijska pisateljica (Zenta, 1897-1978), NOMA = nekroza na licu ali spolovilu, ROČEV = ruski smučarski tekač (Vasilij, 1980-), RTE = irska RTV, SERNEHOLT = švedska pevka pri skupini Teens (Marie, 1983-).
^éOvorl se .
... da si bodo na mestni občini morali omisliti veeelik robček. Najprej za to, da se bodo z njim obrisali pod nosom za denar kabelske TV, potem pa še za to, da si bodo obrisali solze, saj je nekatere odločba ustavnega sodišča zelo razžalostila.
... da so mesta primerno bivališče za podga-
\ Ptujskim je še lepše, saj jih na tržnici vsako r .X, noč pridno hranijo, kaj-^ti odpadke odstranijo šele zjutraj.
... da so v nekaterih občinah res vztrajni. Kar ne bi bilo slabo, če ne bi ta vztrajnost postala trmoglavost. Vi-demska občina tako že tretjič objavlja enak razpis, s katerim išče podnajemnike v svojem novem objektu, pa ne najdejo takega, ki bi jim bil po volji. Tisti, ki se prijavijo, pa niso "naši".
... da smo starši preživeli prvi obdaritveni šok - miklavžev. Čakata nas še dva - božičkov in dedkomrazni. Kje so zlati časi eno-umja, ko je bil dovoljen samo eden, pa smo lahko pri obdarovanju celo kaj prihranili (da smo potem z večjim veseljem
zalumpali na novoletni zabavi)!
Vldl se ...
... da imajo v Ormožu velike potrebe po dodatnih parkiriščih, ker imajo nenavadne parkirne navade. In to že od otroštva naprej.
Lujzek • Dober den vsoki den
Gnes, v nedelo, ko vam toto pismo s črnega na belo pišem, pa neje prova vročina. Zgleda, ke se resen zima gor na jesen sprovla. Bomo vidli, kokšna bodo to deca, lepa ali malo manj lepa, topla ali mrzla. Mikloš se je poslova in mene z novimi dugimi gatami blagoslova. Jaz pa sen moji Mici kupa nove škornje ali črevle, kak bi se to po domočem reklo, da ji ne bodo kurje oči na nogah zmrznole. Obodvo boma mogla iti na pedikuro, kak se totemi medicinskemi posegi boj strokovno reče, ko te lehko zaštihajo, tudi v pleče, ti nohte porežejo in jezik zavežejo, ženske našminkajo, da lepše zglednejo, moškim pa pimpeke nategnejo.
Kaj se mene tiče, man jaz od vseh pedi-kur najrajše domačo kuro, lepo spečeno ali pa spohano, s šeloto in pečenim krompirom obogateno, z dobrim vinčekom zalito, lepo servirano, malo spasirano, do kosti oglodano, dobro prežve-
čeno, nogo ali pa oblečeno. Saj vete, kak hodijo stori petelini gledat v ptujske izložbe slečene jarkice, ki razen folije nemajo na sebi nič oblečenega, zgledajo kak striptizete ptujske Perutnine in so resen pečenke fine.
Tistim, ki se vam cedijo sline, naj napišem, da bodo ob boži-čeki in novemi leti na mizi dobrote, ki pa si jih pri dostih hišah nedo mogle privoščiti sirote. Dosti dece in tudi starejših lidi bota obiskala Božiček in dedek Mraz, dosti pa bo tudi tokih, ki jim bo v duši in na telesih osta samo zimski mraz. Tokšno je pač živleje, zaj veselje, zaj trpleje. Reveži se posejo na trati, bogatuni pa so vsoki den boj bogati.
Pisa mi je Franček iz Miha-lovcov, ki nam vsem lujzekov-com želi dosti zdrovja in sreče v leti, ki je pred nami, in lepe spomine na leto, ki je za nami. To in še marsikaj vam že v naprej želima tudi mija z Mico, ki zaj proti gripi pije žganico. Tak en požirek vsoki den in je zdrava kak trdi hren.
Vas podavlja hrenovec
Lujzek
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 11. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PETEK, 12. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). SOBOTA, 13. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 14. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PONEDELJEK, 15. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). TOREK, 16. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Za ljudi odprtih src. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 PORO-
ČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Trbovlje). SREDA, 17. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je zelo živahen in buren teden, saj boste pri sebi ugotovili velik izvor energije, zaradi katere boste lahko veliko dosegli. Na poslovnem področju boste dokazali, da ste sposobni in pogumni.
BIK
Zelo dober teden je pred vami, vitalni boste in samozavestni dogovori v službi, ki se Že dalj časa niso premaknili z mrtve točke, bodo končno zaživeli. Sedaj boste vedeli, v katero smer morate, da boste uspeli.
DVOJČKA
^^ Umirjen in prijeten teden je pred vami. V petek f	boste zaradi vaše pove-
čane zbranosti uspeli tam, kjer drugim ni šlo. Pri tem vam bodo v veliko pomoč tako sodelavci kot prijatelji. Torek bo romantičen.
RAK
Za vami so bolj kot ne naporni dnevi, pred vami pa je bolj umirjen teden. V petek boste dobili v službi spodbudno novico glede novega projekta. V ljubezni bo še malo negotovosti. Še najbolje bo v sredo.
LEV
Zgodil se bo že dolgo časa pričakovan preobrat na poslovnem podorčju. Morda boste morali ugrizniti V kislo jabolko, a splačalo se bo. V torek bodite previdni, da zaradi živčne vojne ne bi naredili napake.
DEVICA
Melanhonija, ki vas je težila zadnje čase zaradi vaše nemoči in prepočasnega napredovanja pri poslovnih zadevah, bo kmalu mimo. Pri tem boste postali tudi odločnejši. V petek bo priložnost za nov začetek.
TEHTNICA
Pred vami je teden, v katerem boste s svojo dobro voljo, duhovitostjo in smehom v glavnem razveseljevali tako sebe kot svoje prijatelje in sodelavce. Na delovnem mestu bo najbolj veselo v ponedeljek.
[KORPIJON
Pred vami so zelo prijetni dnevi, ko vam bo glede poslovnih zadev uspelo nekaj, na kar čakate že zelo dolgo časa. Najbolj uspešen bo torek, v soboto pa boste vsem neizmerno simpatični.
STRELEC
Dnevi, ki so pred vami, bodo mirni tako na osebnem področju, kjer bo v sredo malo napetosti v ljubezenski zvezi, bo pa že v soboto bolje, kot na poslovnem področju, kjer bo ozračje bolj napeto v petek.
KOZOROG
V tem tednu boste imeli na poslovnih poteh zelo veliko dela, ki bo od vas zahtevalo maksimalno zbranost in sposobnost hitrega ukrepanja. Ne delajte si skrbi, vse boste zmogli. V petek bodite bolj previdni.
VODNAR
Izvedeli boste novico, na katero čakate že dolgo časa. Oseba, ki ima trenutno vse poslovne niti v rokah, bo končno razrešila zadevo. Novica vam ne bo všeč. V sredo vas bo vaš najdražji prijetno presenetil.
RIBI
Kar se vam je dogajalo v zadnjih tednih, vam nikakor ni bilo všeč, toda imate še vedno čas, da razmere obmete v svojo korist. V nedeljo boste nepričakovano spoznali prijetnega in koristnega sogovornika.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Na SP še težje kot na EP
Komaj smo malce potisnili v spomin grenak zaključek kva-li kacij za evropsko prvenstvo, že so v petek v Frankfurtu izžrebali kvali kacijske skupine za svetovno prvenstvo, katerega gostitelj bo leta 2006Nemčija.
Za nas je bilo seveda najbolj zanimivo vprašanje, katere nasprotnike bo dobila naša reprezentanca. Žreb nam je namenil 5. kvali kacijsko skupino in v njej naslednje nasprotnike: Italijo, Škotsko, Norveško, Belorusijo in Moldavijo. Po žrebu jih je večina menila, da smo jo kar dobro odnesli, saj bi bilo v skupinah 1 (Češka, Romunija, Finska), 2 (Turčija, Grčija, Ukrajina) ali 8 (Švedska, Bolgarija, Islandija, Madžarska) še težje. Če bi izbirali skupine, bi verjetno vsi glasovali za šesto (Anglija, Avstrija, Wales), saj bi bilo tako željeno drugo mesto tam lažje dosegljivo. A želje so eno, realnost pa drugo.
Spet se bomo srečali z Italijani, ki smo jih nazadnje celo premagali, resda na prijateljski tekmi, a vendarle. Italijani so seveda spoštovanja vreden nasprotnik, a imamo z njimi dobre izkušnje, tako da niso nepremagljiva ovira, so pa nesporno prvi favorit za zmago v naši skupini. Po mojem mnenju bo precej težje s Škoti in Norvežani, oboji so namreč tako kot mi obstali v zadnjih dodatnih kvali kacijah za EP, tako da so željni velikih tekmovanj, kamor so se v preteklosti redno uvrščali. Norveški slog igre (veliko tekanja in igranja na moč ter visoki predložki pred nasprotnikov gol) nam ni najbolj pisan na kožo, podobno velja za Škote, ki so še za odtenek bolj agresivni. Ne smemo pozabiti tudi na preostali dve reprezentanci, saj sta že presenečali, čeprav resnici na ljubo bolj na posameznih tekmah kot v celih kvali kacijah. Prav možno je, da se bo na drugo mesto uvrstila reprezentanca, ki ne bo storila spodrsljaja na lahkih tekmah. Za opozorilo si lahko vzamemo še Latvijo, kije najprijetnejše presenečenje kvali kacij za EP; pred letom je na stavnicah kotirala le malo višje kot npr. Belorusi-ja.
Drugo aktualno vprašanje okrog nogometne reprezentance Slovenije pa je povezano s položajem selektorja reprezentance. Posamezniki so že takoj po tekmi s Hrvaško zahtevali odstop Bojana Prašnikarja, ki pa se je vendarle počutil kar trdno v sedlu. Zadnje tiskovne konference in bolj ali manj tajni pogovori s preostalimi kandidati za mesto selektorja pa kažejo, da je boj za to mesto še popolnoma odprt. V igro sta se poleg Prašnikar-ja skoraj popolnoma enakovredno vključila še vsaj dva kandidata: Srečko Katanec in Brane Oblak. Kaj ponujajo kandidati? Prašnikar zagovarja kontinuiteto in igro z malo tveganja, Katanec je vcepil tej reprezentanci pred leti prepotrebno samozavest in prave delovne navade ter pošten odnos na igrišču, brez zvezdniškega obnašanja. Največja neznanka je Oblak, ki tudi ne prenese prevelikega lozo ranja o nogometu, ampak pri njem šteje samo delo in trda selekcija.
Kateri je torej pravi?
Boks
Sašo Pučko absolutni prvak za leto 2003
29. 11. je potekalo predzadnje, 6.12. pa zadnje kolo I. lige v boksu v Ljubljani. Boks klub Ptuj je osvojil kon~no ~etrto mesto med 12 klubi v Sloveniji in 9 nastopajo~imi v vseh kategorijah (kadeti, mlad. ~lani). Kljub temu, da se Boks klub Ptuj ni mogel udeležiti vseh krogov kola s kvalitetnimi tekmovalci
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
(predvsem zaradi pomanjkanja sredstev oz. razdelitve prora-~unskih sredstev), ostaja v samem vrhu predvsem zahvaljujo~ izrednim posameznikom. Zmagal je Boks klub Tomo - Hawk, drugi je Maribor, tretja pa Ljubljana.
Novost letošnje lige je, da se zraven ekipnih to~k klubom to-~kujejo še posamezni tekmovalci po kategorijah. Tako je Sašo Pucko zraven že osvojenega državnega naslova prvaka še osvojil naslov absolutnega prvaka v državi v svoji kategoriji, saj je celo leto suvereno zmagoval in je eden redkih tekmovalcev Ptuja, ki se je udeležil skoraj vseh kol tekmovanja. Sašo Pu~ko je tudi kategorizirani športnik in stalni ~lan mladinske državne reprezentance.
Ur
Nogomet • NK Kumho Drava
Eni se poslavljajo, drugi prihajajo
Nogometaši Kumha Drave sicer še vedno trenirajo, a je intenzivnost bistveno manjša kot pred tedni, ko so se še borili za prvenstvene to~ke. Kljub trenutnemu zatišju pa pod površino vre, saj je vsa nogometna javnost v pri~ako-vanju dolgo napovedanih in seveda tudi potrebnih sprememb. V javnosti kroži ve~ informacij o tem, kdo naj bi odšel in kdo pristopil k ptujskim modrim, a so vse informacije neuradne, saj je v teh dneh zelo težko dobiti informacijo iz prve roke, torej iz NK Kum-ho Drava. Delno je to razumljivo, saj novica, ki prehitro pricurlja v javnost, lahko doseže pri pogajanjih težja izhodiš~a. Druga~e pa
Foto: Črtomir Goznil<
Kumho Drava - KD Olimpija
Foto: Črtomir Goznil<
Kumho Drava - Maribor
je pri informacijah o tem, katere igralce bodo v klubu uvrstili na t.i. transfer listo, oz. v katere klube naj bi jih napotili. To je zagotovo boljše storiti ~im prej, da lahko tem igralcem zagotoviš vsaj možnost, da si ~im prej poiš~ejo nove delodajalce (oziroma to stori po dogovoru klub, v tem primeru Kumho Drava).
Veliko je govora tudi o trenerju, saj je dejstvo, da je pogodba Borutu Jarcu potekla, nove pa v
tem trenutku še ni podpisal. Ali bo z upravo našel skupni jezik tudi za naslednjo, pa bo znano v naslednjih dneh. Veljalo pa bi opozoriti tudi na nekatere izjave v medijih, zaradi katerih je sebe pravzaprav postavil v težki pogajalski položaj. Prva je zapisana v ~asniku s težo, kjer o svojih igralcih ne izraža ravno pohvalnega mnenja (Bob leta - Naša bo~na igralca ne moreta preigrati niti moje stare mame), druga pa v
športnem dnevniku, kjer si je že tri kroge pred koncem jesenskega dela zaželel, da bi bilo tega že kon~no konec, da bi lahko poiskali okrepitve (kako potem sploh motivirati igralce, ~e še sam ne verjameš v uspeh?).
Za lažje ~akanje na nove (preverjene) informacije pa še nekaj fotografij iz jesenskega dela prvenstva.
Jože Mohorič
Judo
Impol ze devetič državni prvak
športna dvorana Bistrica, sobota 6. decembra: sklepni turnir četverice ekipnega državnega prvenstva v judu, 300 gledalcev.
Pomerile so se najboljše štiri ekipe rednega dela državnega prvenstva: Impol Slovenska Bistrica, Olimpija iz Ljubljane, Branik Broker iz Maribora in Ivo Reya iz Celja. @e deveti~ so zmagali do-ma~i judoisti bistri{kega Impola, drugo mesto je pripadlo ekipi Ivo
Reya, tretje pa ljubljanski Olim-piji. Za Bistričane so nastopili Slobodan Matarugič, Dani Rus, Luka Vukovič, Boris Greif, Denis Rus, Grega Greif in Damjan Petek.
V prvem polfinalnem dvoboju med Impolom in Branikom so
Bistri~ani gladko premagali Mari-bor~ane, saj je mariborska ekipa nastopila mo~no oslabljena. Manjkali so kar štirje standardni ~lani ekipe: Devc in Zafošnik nastopata na svetovnih vojaških igrah, Muši~ in Mihelina pa sta poško-
Judoisti Impola s strokovnim in klubskim vodstvom; drugi z leve zgoraj je trener Filip Leščak
dovana. Rezultat je bil tako že v naprej predviden.
V drugem polfinalu pa sta se pomerili ekipi Ivo Reya in Olimpija. Celjani so pokazali boljšo igro in opravili z Ljubljan~ani brez prevelikih preobratov. V tekmi za tretje mesto je kasneje Olimpija brez težav premagala Branik Broker. V finalnih bojih pa so Slove-njebistri~ani že deveti~ upravi~ili vlogo favorita in prepri~ljivo zmagali.
Izidi: polfinale: Impol - Branik Broker 7:0 (70:0), Ivo Reya -Olimpija 5:2 (47:29).
Za 3. mesto: Olimpija - Branik Broker 7:0 (67:0).
Finale: Impol - Ivo Reya 5:1 (47:3)
Posamezni dvoboji finala: do 60 kg: Matarugi~ - Drakši~ 10:0 do 66 kg: Dani Rus - Mišmaš 10:0 do 73 kg: Vukovi~ - Pe~ovnik 10:0 do 81 kg: Denis Rus - E. Imamo-vi~ 10:0 do 90 kg: B. Greif - D. Imamovi~ 0:3 do 100 kg: G. Greif - Sadžak 7:0 nad 100 kg: Petek -Ceraj 0:0.
np
Rokomet • 1. A SRL - moški
Na derbijih ni favorita
JERUZALEM ORMOŽ - CIMOS KOPER 28:28 (17:14)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudíc (14 obramb), Belšak 6, M. Horvat, Mesarec 3, Koražíja 1, Bezjak 5, Grabovac 1, Ivanuša 1, Kíríč, Kosaber, Dogša, Hanželíč 1, Lollo 8(5), B. Čudíč 2. Trener: Saša Prapotník.
Ormožaní so drugič zapored pred domačím občínstvom re-mizirali z identičnim rezultatom 28:28. V prvem polčasu so domačini držali vse niti v svojih rokah in nekajkrat vodili tudi s tremi zadetki prednosti. Primorci so v prvem polčasu vodili le enkrat, v 14. minuti pri izidu 6:7. „Jeruzalem-čki" so v prvem polčasu odlično zaustavili prvega moža pri Kopru Doborca, ki v prvih tridesetih minutah ni dosegel nobenega zadetka. Prav Doborac (6 zadetkov v 2. polčasu), ki je odlično začel drugi polčas, in odlični vratar Vonči-na (15 obramb) pa v prelomnih trenutkih srečanja nista dovolila novincem v ligi, da povedejo za več kot tri zadetke. Pri rezultatu 21:18 je namreč Vončina ubranil tri stoodstotne priložnosti - Iva-nuši, Belšaku in Koražiji. Po vodstvu Jeruzalema s 25:23 so gostje s serijo 3:0 v 56. minuti povedli s 25:26, nato pa je sledila razburljiva končnica, ki je na noge povzdignila celotno dvorano. Domačini
so najprej z igralcem manj v polju izenačili na 28:28. Gostje so izvajali center, z ukradeno žogo pa jih je presenetil Bezjak, ki je prišel v igro po prestani kazni dveh minut in izsiliL sedemmetrovko. Iz sedmih metrov je Lollo zadel prečnik in gostom se je ponudilo, da iz športne dvorane na Hardeku odnesejo cel plen, vendar je vratar Čudič (14 obramb) branil zadnji strel Doboraca in ostalo je pri delitvi točk.
Uroš Krstič
PRED TEKMO VELIKA NEDELJA - JERUZALEM ORMOŽ
V soboto bodo vse poti vodile v Veliko Nedeljo. Dolgo časa so ljubitelji rokometa čakali na dan D. Sedaj so ga končno, po dolgih letih, tudi dočakali. To bo verjetno ena izmed odločilnih tekem, ki bo dala odgovor na to, kdo bo v naslednji sezoni iz naših krajev korakal po prvi slovenski rokometni ligi. Bližje obstanku so rokometaši Jeruzalem Ormoža, ki imajo kar nekaj velikih točk naskoka pred sosedi iz najbolj rokometne vasi v Sloveniji! Kdo bo koga, bomo vedeli po sobotnem obračunu. Rokometaši Velike Nedelje igrajo na svojem parketu in bodo bolj motivirani zaradi majhnega števila doslej osvojenih točk, pa tudi sosedom se ne bodo kar tako pustili.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	10	9	1	0	19
2. PRULE 67	10	8	1	1	17
3. GORENJE	10	8	0	2	16
4. PREVENT	10	8	0	2	16
5. RUDAR TRBOVLJE	10	5	0	5	10
6. TERMO ŠKOFJA LOKA	10	5	0	5	10
7. CIMOS KOPER	10	4	2	4	10
8. TRIMO TREBNJE	10	3	2	5	8
9. JERUZALEM ORMOŽ	10	2	2	6	6
10. ADRIA KRKA	9	2	0	7	4
11. VELIKA NEDELJA	9	1	0	8	2
12. INLES RIKO RIBNICA	10	0	0	10	0
Kikboks
Ekipno DP
Članice prve, člani drugi
Na ekipnem državnem prvenstvu v disciplini semi kontakt, ki je v nedeljo potekalo na Izlakah, je med mo{kimi zmagala doma~a ekipa KK Pon-Do-Kwan Izlake, ki je v finalu premagala KBV Ptuj. Ptuj~ani so v polfinalu premagali Hyong Celje. Za Ptuj so nastopili: Sandi Kolednik, Jurček Horvat, Matej in Denis Samprl, Sebas-tjan Zinrajh in Tomaž Stegar.
Rezervna tekmovalca Marko Zajc in Boštjan Goričan sta v neuradnih dvobojih z dvema tekmovalcema iz Izlak oba zmagala.
V ženski konkurenci so Ptuj-~anke v sestavi: Nadja Sibila, Desa Repič in Sabina Kolednik v finalu premagale lanske ekipne državne prvakinje z Izlak.
Franc Blodnjak
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
Rezultati 10 kroga: Prule 67 - Gorenje 26:25 (14:11), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 34:24 (13:11), Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 28:28 (17:14), Rudar - Termo 25:27 (11:13), Prevent - Inles Riko 35:26 (15:13), tekma Adria Krka - Velika Nedelja bo 20.12.
Foto: Jože Mohoric
Aleš Belšak (Jeruzalem Ormož) je že igral tudi za Veliko Nedeljo, a bo v soboto stal na drugi strani igriš~a.
Z belo zastavo v Veliko Nedeljo ne prihajajo tudi Ormoža-ni. Zavedajo se prednosti nekaj to~k in v bistvu nimajo kaj izgubiti, samo dobijo lahko, mogo~e celo to~ke obstanka. Gostom iz mesta sladkorja in dobrega vina bi bilo veliko težje, ~e bi za Ne-deljane nastopil lanskoletni prvi strelec v 1. SRL Robi Bezjak, saj za njega nista imeli recepta niti obrambi Celja Pivovarne La{ko in Prul na ~elu s Peri~em in Podpe~anom. Kdo pa sta ta dva možakarja, pa je vsej rokometni {portni javnosti znano. Mogo~e se lahko zgodi tudi presene~e-nje in bo Robi vseeno nastopil. Če pa bo obveljala trma, potem ne bomo videli dvoboja z dobrim vratarjem Ormoža Čudi~em. Vsekakor bo sobotno sre~anje prineslo {e ve~ zanimivosti, saj gre vendar za lokalni derbi. Žal bo do kart težko priti, saj je {te-vilo prostih mest omejeno. Še enkrat toliko navija~ev ene ali druge ekipe pa bo ostalo pred dvorano. Zato bodo vsi radi prisluhnili Radiu Ptuj, ki bo ponovno glas ljudstva.
Če bi razpravljali naprej in primerjali posamezne igralce, bi lahko naredili {kodo enim ali drugim, vsi pa si želimo, da bi vse minilo v {portnem duhu. Temu ni kaj vzeti niti dodati. Naj zmaga rokomet!
Danilo Klajn{ek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
Gold club je razred zase
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Go-
rišnica - Gold Club 25:28, Sevnica - Črnomelj 33:32, Dol TKI Hrastnik - Mokerc 34:25, Slovan - Mitol Sežana 34:33, Sviš - Gorica Leasing 29:22, Chio Kranj - Pekarna Grosuplje 34:44.
1.	GOLD CLUB 10 10 0 0 20
2.	GORICA LEASING 10 7 0 3 14
3.	SVIŠ	10 7 0 3 14
4.	GORIŠNICA 10 5 2 3 12
5.	GROSUPLJE 10 6 0 4 12
6.	SLOVAN	10 6 0 4 12
7.	DOL TKI HRASTNIK 10 5 1 4 11
8.	MITOL SEŽANA 10 3 1 6 7
9.	CHIO KRANJ 10 2 1 7 5
10.	SEVNICA	10 2 1 7 5
11.	MOKERC	10 2 0 8 4
12.	ČRNOMELJ 10 2 0 8 4
GORIŠNICA - GOLD CLUB 25:28 (12:12)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda 2, Golob, Korpar, I. Ivančič 3, Buzeti 4, Šterbal, D. Ivančič 9 (6), Sapač 2, Firbas, Kumer 1, Pisar 4, Klemenčič, trener I. Hrupič se-demmetrovka 6 (6) izključitve v 6. minuti.
Gostitelji nikakor niso spoštovali vodečega moštva v tej ligi, ki je s prikazano igro uspelo šele v zadnjih minutah premagati borbene domačine. Gostje so povedli, toda domačini so v 6. minuti vodili s 3:2, kar se imajo zahvaliti razpoloženemu vratarju Valenku, ki je s svojimi obrambami vlival zanos svojim soigralcem, saj je bil v prvem delu rezultat kar 6-krat izenačen. Ostra igra v mejah dovoljenega, le enkratni poseg Tuti-ča, ki je grobo zaustavil I. Ivančiča in si prislužil rdeči karton in odhod med gledalce. Nekaj zatem sta Pisar in Firbas zapravila pri-ložosti za večjo razliko med zadetki, gostje pa so bili nevarni predvsem iz hitrih protinapadov po krilih, ki so izkoristili napake domačinov v napadu.
V nadaljevanju se je igra ponovila, ekipi sta izmenično vodili in spet izenačevali izid. Ponovno si je v tem delu domači vratar Va-lenko nabral osem obramb, pa tudi vratar gostov Makovec je nekajkrat odlično posredoval. Vse do 53. minute smo na semaforju videli osemkrat neoločeno in do-
Dejan Ivan~i~ (RK Gorišnica)
mačine, ki so izgorevali za uspeh, so izkušnejši gostje nadigrali in pridobili prednost treh zadetkov, kar je zadostovalo, da so zmagali. Burni gledalci so tokrat prišli na svoj račun, saj so ob številnih zadetkih in borbeni igri ob koncu nagradili zlasti domačine z dolgim aplavzom.
anc
2. SRL MOŠKI
REZULTATO 10. KROGA: Drava Ptuj - Gramiz Kočevje 29:29, Ajdovščina - Cerklje 21:27, Šmartno 99 - Alples Železniki 34:33, Dobova - Atom Krško 26:24, Radovljica - Arcont Radgona 27:26, Radeče - Izola 29:34.
1. DOBOVA	10	9	0	1	18
2. CERKLJE	10	8	1	1	17
3. ŠMARTNO 99	10	7	1	2	15
4. IZOLA	10	7	0	3	14
5. ATOM KRŠKO	10	5	2	3	12
6. ARCONT RADGONA 10		4	1	5	9
7. RADOVLJICA	10	3	3	4	9
8. AJDOVŠČINA	10	4	0	6	8
9. ALPLES ŽELEZNIKI	10	2	2	6	6
10. GRČA KOČEVJE	10	2	2	6	6
11. DRAVA PTUJ	10	1	2	7	4
12. RADEČE	10	0	2	8	2
DRAVA - GRČA 29:29 (14:13)
DRAVA: Klinc, Kelenc 1, Rutar 3, Predikaka, Skaza, Bračič 10, Štager, Mijatovič 4, Selinšek 5(2), G. Bračič, Terbuc, Gonc, Zajc, trener Valenko. Sedemmetrovke 3(2), izključitve v 10. minuti.
Grča: Bajc, Mršič 1, Oberstar, Ivanec 6(2), Mihelič 1, Križ 6(1), Zbačnik 5, Zorko 1, Grabrijan 2,
Ženska in moška ekipa KBV Ptuj
Lenart • 10 let športne dvorane
Dvorana upravičuje svoj namen
V teh dneh mineva 10 let, odkar so se odprla vrata športne dvorane v Lenartu. Prav toliko časa pa deluje tudi ŠZ Lenart.
Ta športni objekt je zelo popestril športno življenje v središču Slovenskih goric in že deset let se v njem vrstijo številne športne in kulturne prireditve. Desetletno delo je predsednik Sportne zveze Lenart Darko Fras ocenil: ^"V teh desetih letih se lahko pohvalimo s športnimi dosežki in uspehi naših klubov. Tukaj lahko posebej izpostavim košarko in pa v zadnjem času tudi žensko odbojko, saj odbojkarice OK Benedikt dosegajo zavidljive rezultate tudi v državni ligi. Menim, da je bilo v tem času na področju športa narejeno veliko, nikar pa to ne pomeni, da smo z vsem popolnoma zadovoljni. Veliko stvari se še da izboljšati in mi se seveda trudimo, da pospešimo razvoj športa in rekreacije na tem območju." Ob jubileju pa so v športni zvezi
pripravili tudi statistiko zasedenosti dvorane v teh desetih letih. Iz nje je razvidno, da je bilo v dvorani preko 450 prvenstvenih ali ligaških tekem, 45 mednarodnih tekem, 150 najrazličnejših turnirjev, preko 30 priprav različnih klubov oziroma reprezentanc in 20 državnih prvenstev. V tem času pa je bilo tudi nekaj komercialnih prireditev, preko 20 glasbenih koncertov in drugih nastopov, javnih prireditev in tudi nekaj sejmov. Tako je v teh desetih letih dvorano obiskalo preko 170.000 obiskovalcev, športnikov in rekreativcev.
V nedeljo, 30. novembra, so organizirali športni vikend, ki je potekal v športni dvorani. Dopoldan je potekal turnir v malem nogometu, v katerem so se pomerile štiri članske ekipe iz vseh štirih
krajevnih skupnostih v občini Lenart in štiri veteranske ekipe. Pri članih je bila najboljša ekipa Sv. Jurija, pri veteranih pa ekipa Vo-ličine. Sledil je nastop Twirling
Luzar, Šalehar, Berlič 1, Pogorelec 6(3). Trener Žerjav, sedemmetrovke 7(6), izključitve v 8. minuti. Enakovredno igro sta prikazali ekipi s spodnjega dela razpredelnice. Domačini, ki so pričeli zbra-nejše, so po nekaj minutah prišli v vodstvo in ga utrdili z nekaj zadetki. Žal pa so bile napake in izgubljene žoge korist za goste, ki so se jim do odmora zelo tesno približali. Žal domačini v nadaljevanju niso igrali tako zbrano in so proti koncu dovolili gostom pobudo in prednost. Šele kapetanu Selinšku je uspelo v zadnji minuti izenačiti, ekipi sta si izkupiček točk razdelili.
anc
RADOVLJICA - AR-CONT RADGONA
27:26 (15:11)
ARCONT RADGONA: L. Klun, Buzeti 3, Petraš 7, Hojs 1, Zorko 6, Kolmanko 3, Merica 3, Vereš, N. Klun 3, Krajnc, Žinkovič, Karnet, Pučko.
Derbi sredine lestvice drugoli-gaške konkurence je po razburljivem finišu pripadel gostiteljem, ki so se s to zmago izenačili z Ar-contom na šestem mestu. Roko-metaši iz Gornje Radgone so na tekmi vodili le na samem začetku z 1:0, nato pa je bil prvi polčas povsem v znamenju gostiteljev, ki so povedli že s 15:7. Gostje so nato pred odhodom na odmor z delnim rezultatom 4:0 uspeli zmanjšati prednost domačinov. V drugem polčasu so bili gostje boljši, prvič pa so rezultat izenačili na 24. točki ter zapravili tri napade, ki so se ob koncu tekme pokazali kot ključni. Domačini so si zmago zagotovili osem sekund pred koncem tekme, ko je iz se-demmetrovke zadel njihov najboljši igralec Zabret. ^"V prvem delu smo naredili preveč tehničnih napak in bili nenatančni pri zaključnih strelih. Gostiteljem smo dovolili, da so si ustvarili preveliko prednost, kar nam tudi z dobro igro v drugem delu ni uspelo izničiti," je po tekmi razočarano dejal kapetan Arconta Niko Klun.
M[
kluba lenar{kih mažoretk. Popoldan pa je bila odbojkarska tekma med ženskima ekipama OK Benedikt in OK Zagreb. V ko{arka-{ki tekmi sta se pomerili ekipi OKK Lenart in KK Branik Maribor, zmagala je ekipa Maribora z rezultatom 77:97. V pol~asu pa je nastopila akrobatska skupina v zabijanju iz Celja. Ob koncu {por-tnega vikenda pa je potekalo {e družabno sre~anje v ve~namen-skem prostoru v osnovni {oli Lenart.
Zmago [alamun
Foto: ZS
Utrinek s tekme v ko{arki med Lenartom in Branikom Maribor
Mali nogomet • 1. SLMN
Vitomarcani bodo prezimili na 3. mestu
REZULTATI 9. KROGA: Vito-marci Petlja - Dobovec 8:2, Mavi Brežice - GIP Beton 8;2, Puntar Alpkomerc - Metropol 7:3, Svea Lesna Litija - Kix Ajdovščina preloženo, Napoli Pernica - Nazarje 4:4.
1. SVEA LESNA LITIJA	9	9	0	0	27
2. PUNTAR ALPKOMERC 8		7	1	1	22
3. VITOMARCI PETLJA	9	4	3	2	15
4. AZNARJE	9	4	2	3	14
5. ETMROPOL	9	2	3	4	9
6. OBOVEC	9	3	0	6	9
7. GIP BETON	9	3	0	6	9
8. KIX JDOVSČINA	8	2	3	3	9
9. NAPOLI PERNICA	9	2	1	6	7
10. MAVI BREŽICE	9	1	3	5	6
VITOMARCI PETLJA -DOBOVEC 8:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Pukšič (6), 2:0 Ka-menšek (18), 2:1 Vojsk (22), 3:1 Šnofl (25), 4:1 Kurnik (27), 5:1 Pu-
kšič (28), 6:1 Radami (36), 7:1 Kraut (36), 8:1 Šnofl (38), 8:2 Firer (29).
VITOMARCI - PETLJA: Srabot-nik, Kraut, Kurnik, Kamen{ek, Puk-{i~, Radami, Polj{ek, Novak, Šnofl, Šprah, Gomzi. Trener: D. Križ-man.
Gledalci so videli odli~no igro, ki so jo prikazali gostitelji. Obramba je delovala homogeno in z efektnimi napadi so visoko nadigrali goste. Takoj na za~etku se je gostom ponudila priložnost, ko je Ko-sirnikov strel diagonalno ob stativi odletel v gol-avt. V nadaljevanju so se ponudile priložnosti Stresu, Šnoflu in Vojsku, toda ob tem sta se izkazala vratarja, ki sta prepre~i-la pot žogi v mrežo. Nekaj zatem sta se ponudili priložnosti Puk{i-
Mali nogomet
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
SKUPINA "A"
Rezultati 5. kroga: NK Mark 69 "B" - NK Stojnci 1:4; ŠD Koz-minci - SKE Talum 6:2; ŠD Juršinci - NK Skorba 5:2; Toyota Furman -Zeleni gaj 1: ; ŠD Nova Hajdina : NK Gerecja vas 1:6.
1.	SD JURŠINCI	5	5	0 0	15
2.	SD KOZMINCI	5	4	0 1	12
3.	NK MARK 69 "B"	5	3	11	10
4.	NK STOJNCI	5	3	0 2	9
5.	NK SKORBA	5	2	12	7
6.	TOYOTA FURMAN	4	2	11	7
7.	NK GEREČJA VAS	4	2	0 3	6
8.	SKEI TALUM	5	2	0 3	1
9.	ZELENI GAJ	4	0	13	1
10.	CLUB 13	4 0 0 4 0
11.	SD NOVA HAJDINA 4 0 0 4 0
ZLMN Ormož
Veliki derbi Belcontu
1. LIGA
Rezultati 2. kroga: Holermu-os - Mladost M. 3:2, Kog - Sten-vent 4:3, Pušenci - Nova Slovenija
4:4, Trsnica Žiher - Prednost 7:2, Titanik - Belcont 3:6.
1.	TRSNICA ŽIHER 2 2 0 0 6
2.	OGK	2 2 0 0 6
3.	NOVA SLOVENIJA 2 1 1 0 4
4.	ELCONT	2 110 4
5.	TATNI IK	2 1 0 1 3
6.	HOLMUOS 2 10 1 3
7.	ŠiNCI	2 0 2 0 2
8.	MLADOST M. 2 0 0 2 0
9.	STEENT	2 0 0 2 0
10.PREDNOST	2 0 0 2 0
2. LIGA
Rezultati 3. kroga: Pušenci vet. - Akcija S. 2:5, Mihovci - Joker I. 6:2, Borec - Mladost M. II 3:4, Junior T. - Podgorci 5:3, LDS - Ormož ml. 5:3, Bambusi - Ca-rerra O. 7:7.
1.	JUNIOR T.	3 2 10 7
2.	SL D	3 2 1 0 7
3.	IHMOVCI	3 2 0 1 6
4.	JOKER I.	3 2 0 1 6
5.	MLADOST M. II 3 2 0 1 6
6.	PGOODRCI	3 1 1 1 4
7.	PUŠENCI VET. 3 111 4
8.	AKCIJA S.	3 1 0 2 3
9.	CARERRA O. 3 0 3 0 3
10.	ORBEC	3 1 0 2 3
11.	AMBBUSI	3 0 1 2 1
12.	ORMOŽ ML. 3 0 0 3 0
Uroš Krstić
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Derbi kroga v skupini A med Ora~i in Ra~ami so bolje pri~eli gostje, ki so z nekaj lepimi akcijami prevzeli pobudo od prve minute. Pohvaliti je potrebno predvsem Baumana, ki je s svojimi prodori povzro~al veliko zmedo v obrambi doma~inov. Ora~i so nalet gostov uspeli le nekako zaustaviti, tako da so gostje po prvih desetih minutah vodili le za 3. Odlo~i-tev o zmagovalcu je padla v zadnji ~etrtini, ko so gostje s serijo trojk dokon~no pokopali vse upe do-ma~inov. Najbolj{i strelec pri do-ma~ih je bil Andrej Čabrian s 17 to~kami, za goste pa že prej omenjeni Davor Bauman s 24 doseženimi to~kami.
V derbiju kroga skupine B sta se pomerili ekipi Star{ in Veteranov. Doma~a ekipa je za~ela silovito. V prvi polovici prvega dela igre so povedli s 13:0, zato so morali gostje izkoristili obe minuti odmora. Odmor je pomagal, saj so rezultat izena~ili na 15:15. Do-ma~i so ponovno uspeli narediti razliko v svojo korist in so do pol-~asa vodili s 15 ko{i razlike. Do-ma~a ekipa je svojo prednost iz
pol~asa skozi tretji in ~etrti del igre {e pove~evala in zmaga ni bila vpra{ljiva. Najbolj{i strelec pri doma~ih je bil Peter Pesek z doseženimi 37 ko{i (6 trojk), pri gostih pa Marko Černe z doseženimi 19 ko{i.
Ostale komentarje tekem in pare prihodnjega kroga lahko najdete na spletnem naslovu www.parkl.com.
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Ptujska Gora - Good guys 50:85, KK Star{e - Veterani^ 101:74, Bar Holliday Neman - ŠD Maj{perk 75:74, ŠD Cirkovce - ŠD Kidri~evo 42:52, KK Ljudski vrt - ŠD Destr-nik 96:52, Ora~i - KK Ra~e 70:78. Skupina A:
1.	KK RAČE	3 3 0	55	6
2.	KK LJUDSKI VRT 3 2 1	30	5
3.	ORAČI	3 2 1	29	5
4.	SD MAJŠPERK	3 12	0	4
5.	BAR HOLLIDAY	3 1 2	-23	4
6.	SD DESTRNIK	3 0 3	-91	3
Skupina B
1.	KK STARŠE	3 3	0	93	6
2.	GOOD GUYS	3 3	0	80	6
3.	SD KIDRIČEVO	3 1	2	- 8	4
4.	VETERANI	3 1	2	-34	4
5.	SD CIRKOVCE	3 1	2	-36	4
6.	SD PTUJSKA GORA	3 0	3	-95	3
Radko Hojak
Foto: Črtomir Goznik
Peter Gomzi (KMN Vitomarci Petlja)
~u, ki je slabo reagiral pred vrati. Doma~ini so si prislužili v {estem prekr{ku kazenski strel, ki pa ga je Kosernik zastreljal.
Po odmoru so gostje prevzeli v prvih minutah inciativo in Vojsku je uspelo dose~i zadetek. Že kmalu zatem je po napadu doma-~inov Puk{i~ s silovitim strelom zatresel mrežo, minuto zatem pa je Kurnik vodstvo zvi{al. Trener gostov se je po tem zadetku odlo-~il, da pove~a pritisk na doma~a
Streljanje
vrata, zato je vratarja Gotlina zamenjal s petim igralcem v polju, toda doma~ini so z odli~no obrambo vzdržali in v uspe{nih obrambah je uspelo Radamiju in Puk{i~u iz daljave zadeti prazna vrata gostov. Pri tem vodstvu so gostje popustili, delovali so razbito, doma~inom pa je uspelo preko Krauta in Šnofla dose~i zadetka, gostom pa je uspelo v zadnji minuti postaviti kon~ni rezultat dopadljivega sre~anja.
anc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 9. kroga: Slovenske gorice - Pizzeria Vinska trta 7:5, Panda Maribor - Bakara Maribor 8:9, Tomaž - Sevnica 6:7, Cerkve-njak Gosti{~e Anton - Red Bat 9:5. Proste so bile Bioterme Mala Nedelja.
1.	VNECA	8 6 0 2 18
2.	RED BAT	8 6 0 2 18
3	TOM	8 5 0 3 15
4	SLOVENSKE GORICE 8 4 0 4 12
5	ERCKVENJAK 8 3 2 3 11
6	MALA NEDELJA 8 3 1 4 10
7	BAKARA MARIBOR 7 3 0 4 9
8	PANDA MARIBOR 8 2 15 7 9. PIZZERIA VIN. TRTA 7 0 2 5 2
m[
Sportni napovednik
ROKOMET
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 11. KROGA: Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Inles Riko - Adria Krka, Gorenje - Prevent, Termo - Prule, Ci-mos Koper - Celje Pivovarna Laško, Trimo - Rudar Trbovlje.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 11. KROGA: Gorica Leasing - Gorišnica, Mitol Sežana - Sviš, Mokerc - Slovan, Pekarna Grosuplje - Dol TKI Hrastnik, Črnomelj -Chio Kranj, Gold club - Sevnica
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA:
PARI 11. KROGA: Drava - Radovljica (v petek ob 20.00), Atom Krško- Grča Kočevje, Alples Železniki - Dobova, Izola - Šmartno 99, Cerklje - Radeče, Arcont Radgona - Ajdovščina (sobota ob 19.00).
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI PARI 11. KROGA: Lip Bled - Svit, Fužinar Meltal Ravne -Olimpija, Krka - Pomurje Galex, Šoštanj Topolščica - Salonit Anhovo, Maribor Stavbar IGM - Calcit Kamnik
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE
PARI 11 KROGA: Benedikt - Avto Prstec Ptuj (sobota ob 19.00), Luka Koper - Hit Nova Gorica, Nova KBM Branik - Prevalje, TPV Novo mesto - Formis Bell Miklavž.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
Pari 9. kroga (13.12.): Janče STZ - Prebold, Ilirija - Lenart, Celjski KK - Superga, Lastovka Smlednik - Ptuj-Haloze, Velenje - Ruše
Danilo Klajnšek
Na Ptuju tekmovalo 410 strelcev!
Pretekli vikend je bil povsem v znamenju strelstva. V {portni dvorani Mladika se je v dveh tekmovalnih dneh, na 31. mestnem montažnem streli{~u, zvrstilo kar 410 strelcev. V soboto je potekalo 3. kolo 1. in 2. državne lige v streljanju z zra~no pi{tolo in pu{ko, v nedeljo pa 3. kolo državne lige za vse mlaj{e kategorije (mladinci/ke, ml. mladinci/ke, pionirji/ke).
V	soboto se je pomerilo 180 strelcev v 5 razli~nih ligah. Te lige pa so: 1. pi{tolska liga, 1. pu{kar-ska liga, 2. pi{tolska liga, 2. liga pu{ka - sever ter 2. liga pu{ka -jug. V vsaki ligi nastopa po 36 tekmovalcev, ki sestavljajo 12 ekip. Najbolj zanimivo je bilo dogajanje v 1. in 2. ligi s pi{tolo, saj v obeh ligah nastopajo 3 ekipe s {ir-{ega ptujskega obmo~ja. Te ekipe pa so: SK Ptuj v 1. in 2. ligi, medtem ko SD Kidri~evo ter SD Jur-{inci nastopajo samo v 1. ligi. V omenjeni ligi so bili doseženi naslednji rezultati. Ekipno so slavili strelci SD Kidri~evo s 1687 krogi pred Olimpijo s 1681 krogi ter Re-~ico s 1677 krogi. Strelci SD Jur-{inci so bili 6., z rezultatom 1649 krogov. Strelci SK Ptuj Terme pa so pristali na 10. mestu, z doseženimi 1644 krogi. SD Kidri~evo je bilo v sestavi: Bo{tjan Simoni~
-	568 krogov (2. mesto), Cvetko Ljubi~ - 565 krogov (5. mesto) ter Simon Simoni~ - 553 krogov (17. mesto). SD Jur{inci so bili v sestavi: Mirko Moleh - 554 krogov (14. mesto), Simon Simoni~ ml.
-	552 krogov (19. mesto) ter Rok Pu~ko - 543 krogov (29. mesto). Strelci SK Ptuj Terme so bili v sestavi: Franc Bedra~ - 554 krogov (13. mesto), Rau{l Majda - 549 krogov (25. mesto) ter Zlatko Ko-stanjevec - 541 krogov (31. mesto). V skupni razvrstitvi so, po 3. krogu, vodilni strelci SD Kidri~evo z 42 to~kami, SD Jur{inci so 4. s 25 to~kami, strelci SK Ptuj Terme pa so 7. z 20 to~kami. Do konca lige so {e {tirje krogi.
V	drugi ligi s pi{tolo med pod-ravskimi strelci nastopa le SK Ptuj Petlja. V ekipni razvrstitvi so dosegli letos najvi{ji rezultat ter bili s 1616 krogi 6. Zmagali so strelci iz Grosupljega s 1651 krogi. Ekipo SK Ptuj Petlja so sestavljali Domen Solina, Robert Šimenko ter Milan Straži{ar. Posamezno je bil najvi-{je uvr{~en ptujski strelec Robert
Utrinek s tekmovanja v Mladiki
Šimenko, ki je bil s 543 krogi 15. Vse navzo~e nas je najbolj razveselil Domen Solina, ki je dosegel svoj osebni rekord ter s 542 krogi zasedel odli~no 19. mesto. Milan Straži{ar je bil s 531 krogi na 22. mestu. V skupni razvrstitvi {e vedno zelo visoko kotira Robert Šimenko, ki si deli 3. mesto. SK Ptuj Petlja pa je z 21 to~kami na 6. mestu.
3. kolo državne lige za mlajše kategorije
Naslednji dan pa je potekalo 3. kolo državne lige za vse mlaj{e kategorije. V {estih kategorijah je v 10 urah nastopilo 230 strelcev, doseženi pa so bili naslednji rezultati. Med ml. mladinci so za SK Ptuj tekmovali Domen Solina, David Hojsak ter Nik Gonc. Domen je dosegel 352 krogov in bil 5., David je imel 323 krogov in bil 18., medtem ko je premierno nastopil tudi Nik Gonc, ki je nastreljal 316 krogov ter zasedel 20. mesto. Zmagal je Rok Ivanc z 257 krogi pred Rokom Pu~kom (SD Jur{in-ci) z enakim rezultatom, vendar slab{o zadnjo serijo. Za SD Jur-{inci je tekmoval {e Gregor Mo-leh, ki je dosegel 338 krogov in bil 8. Za SD Kidri~evo so tekmovali Martin Sagadin (26. mesto), Tomaž Podgor{ek (29. mesto) ter Gregor Kmetec (30. mesto).
Nastopile so tudi mlaj{e mladinke. Za SK Ptuj so tekmovale, Mateja Levani~, ki je dosegla 340 krogov in bila 4., Mojca Lazar s 330 krogi 8., Katarina Mati s 308 krogi 9. ter Marija Gabrovec z 271 krogi 11. Za SD Jur{inci so tekmovale Nina Pavlin, ki je bila z rezultatom 342 krogov 3., Petra
Simoni~ s 330 krogi 9. ter Mateja Zorko s 300 krogi 10. Ekipno so zmagali strelci iz Jur{inc s 1037 krogi (Pavlin, Pu~ko, Moleh) pred
Brežicami s 1029 krogi. Strelci SK Ptuj so bili 4. s 1022 krogi. Ekipo SK Ptuj so sestavljali Domen Solina, Mateja Levani~ ter Mojca Lazar.
Med mladinci je bil najbolj{i Simon Simoni~(SD Jur{inci) s 370 krogi, Simon Druzovi~(SD Jur{in-ci), je bil s 351 krogi 6., Aleks Vajda (SK Ptuj) pa s 322 krogi 18. Nastopilo je 21 strelcev. Med mladinkami je bila Sa{a Cafuta (SD Jur{inci) z 278 krogi 7.
SK Ptuj je bil zastopan tudi v najmlaj{i kategoriji,med pionirji in pionirkami. Jan Le{nik je s 139 krogi zasedel 57.mesto, Matej Gre-gorec pa s 122 krogi 59.mesto. Dekli{ko ~ast je med pionirkami branila Tanja Vinkovi~, ki je bila s 133 krogi 28.
Tekmovanje je zelo uspe{no organiziral SK Ptuj, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tako zahtevni nalogi organizacije!
Simeon Gonc
MNZ Ptuj • Seja iO
Ocigleden napredek, z malimi napakami
Na zadnji leto{nji seji so se zbrali ~lani izvršnega odbora MNZ Ptuj, kjer so pregledali delo minulega leta. Na temelju pregledanih to~k dnevnega reda so pri{li do skupnih stali{~, da je MNZ Ptuj zelo dobro organizirana, da je njihovo delo zelo aktivno, da je bilo glede na tekmovalno sezono (jesen 2003) nekaj pripomb, ki pa jih bodo v nogometni hi{i razre-{ili. Na seji lO MNZ Ptuj so bila podana tudi poro~ila notranjih organov te organizacije. Vodenje tekmovanj znotraj MNZ Ptuj in tretje lige je zahteven posel, ki ga MNZ Ptuj opravlja tako, kot si {tevilne druge nogometne organizacije ne znajo niti predstavljati. Za to pa gre vsekakor velika zasluga vodstvu MNZ Ptuj, {e posebej predsedniku mag. Stanku Glažarju in sekretarju Janku Turku z njihovimi sodelavci.
Četrta zveza po {tevilu nogome-ta{ev in ena vodilnih po organizaciji je izpolnila težnje k napredku nogometa na na{em podro~ju. Kdo v tej organizaciji prednja~i, ni pomembno, je pa dejstvo, da trenerska organizacija malo {epa, saj
Foto: DK
Sekretar MNZ Ptuj Janko Turk in predsednik mag. Stanko Glažar
se kar nekaj trenerjev letos ni moglo udeležiti tečajev za pridobitev licenc, ker niso dobili pravih podatkov na inštruktorski službi. Verjetno pa vedo to tudi sami, saj odmevnih rezultatov pri mlajših selekcijah, kar se tiče reprezentanc MNZ Ptuj, ni. Če smo četrti po vsem ostalem, potem moramo biti namesto besed tudi z dejanji bližje vrhu. Samo za primerjavo: na klubskem področju so mladinci in kadeti Aluminija in Drave zelo blizu vrha.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Pomembna zmaga Svita
1. DOL (M)
REZULTATI 10. KROGA: Svit - Šoštanj Topolščica 3:1, Salonit Anhovo - Fužinar Meltal Ravne 3:0, Olimpija - Krka 3:2, Calcit Kamnik - Pomurje Galex 3:0, Maribor Stavbar IGM - LIP Bled 3:0
1.	CALCIT KAMNIK 10 9 1 27
2.	SALONIT ANHOVO 10 8 2 25
3.	SVIT	10 8 2 22
4.ÏOÏTANJTOPOLÍČ.	10 7 2 20
5.	LIP BLED	10	5 5	15
6.	KRKA	10	4 6 13
7.	OLIMPIJA	10	4 6 12
8.	MB STAVBAR IGM	10	3 7	10
9.	FUŽINAR RAVNE	10	2 8	5
10.	POMURJE GALEX 10 0 10 1
SVIT - ŠOŠTANJ TO-POLŠICA 3:1 (22, 22, -23, 22)
SVIT: Slatinšek, Kožel, Bračko, Šket, Gomivnik, Jurak, Kneže-vič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Berdon.
Odbojkarji Svita so se pred domačim občinstvom v derbiju kroga maščevali šoštanjčanom za poraz v uvodnem krogu državnega prvenstva ter jih z zmago prehiteli na tretjem mestu lestvice. Gostje so sicer tekmo začeli nekoliko bolje, saj so domači na začetku delovali precej zmedeno, a so se v nadaljevanju le zbrali in izničili zaostanek treh točk. Z vse boljšim sprejemom in Ber-donom, ki je odlično razigraval soigralce, zlasti Miletiča in Slatin-ška, je Svit povedel za tri točke (21:18), kar je bilo dovolj za zmago. Odlična predstava obeh ekip se je nadaljevala tudi v drugem nizu, v katerem so se pri gostih še bolj razigrali Tot, Fujs in Satler, ki pa so jim domači igralci vseskozi enakovredno parirali. Šošta-njčani so večji del vodili za točko ali dve, igralci Svita so jih uspeli ujeti na 18. točki, v končnici pa sta se znova izkazala Slatinšek in Miletič, ki sta niz odločila z enako razliko, kot se je končal prvi. V tretjem nizu so gostje ves čas bežali za dve točki, Bistričani pa so jih spet ujeli pri 18:18, a jim je tokrat za uspeh zmanjkalo nekaj sreče. Četrti niz so bolje začeli odbojkarji Svita in si priigrali prednost treh točk (6:3), ki jim jo je uspelo držati do drugega tehničnega odmora, nato pa so jih gostje ujeli na 17:17. V odločilnih trenutkih pa je svojo kakovost še enkrat več dokazal reprezentant Slatinšek, ki je ob pomoči bučnega občinstva dokončno odločil tekmo.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 10. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Sladki greh Ljubljana 0:3, Nova KBM Branik - Benedikt 3:0, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Formis Bell Miklavž 3:2, Luka Koper - TPV Novo mesto 1:3, Prevalje - HIT Nova Gorica 0:3
1.	SLADKI GREH LJ.
2.	NOVA KBM BRANIK
3.	HIT NOVA GORICA
4.	BENEDIKT
5.	TPV NOVO MESTO
6.	LUKA KOPER
7.	FORMIS MIKLAVŽ
8.	ZM LJUTOMER
9.	PREVALJE
10. AVTO PRSTEC PTUJ 10
Foto: Črtomir C
Kako do prvega niza ali točke, se sprašujeta Mohorkova in Resanoviceva (Fiat Prstec Ptuj).
NOVA KBM BRANIK - BENEDIKT 3:0 (22, 17, 18)
Nova KBM Branik: Cristea, Podlesnik, Vugdalič, Teknedžja-nova, Hauptman, Vezjak, Zdovc,
Radivoj, šušlek, Vodopivec Kla-sinc, Kitaljevič.
Benedikt: Rajšp, štumper, šau-perl, Črešnar, Coulter, Krajnc, No-onan, J. Borko, T. Borko, Holc.
Aktualne pokalne zmagovalke so se hitro pobrale po prvem letošnjem porazu pred tednom dni proti Ljubljančankam in tokrat v derbiju kroga brez izgubljenega niza na "nevtralnem" igrišču v Limbušu ugnale ekipo iz Benedikta. Mariborčanke so prikazale več kot na zadnjih dveh tekmah, z nekaj odličnimi potezami pa so se izkazale tudi gostje, kjer je bila ob tujkah zelo razpoložena tudi Krajnčeva. Najbolj zanimiv je bil uvodni niz, v katerem je bil izid do 16. točke izenačen, nato pa so bankirke napravile odločilno razliko in povedle s 24:21 ter osvojile niz. Drugi in tretji niz sta si bila zelo podobna, v obeh pa so si igralke Nove KBM hitro priigrale prednost štirih ali petih točk, kar jim je povsem zadoščalo za mirni končnici.
sta
AVTO PRSTEC PTUJ - SLADKI GREH LJUBLJANA 0:3 (-14, -13, 15)
AVTO PRSTEC PTUJ: Zajšek, Mohorko, Resanovič, Nimac, Šašič, Bilanovič, Vidovič, Lačen, Vindiš, Jerenko.
V 1. krogu novega dela prvenstva je na Ptuju gostovala trenutno najboljša in do sedaj še neporažena ekipa letošnjega prvenstva iz Ljubljane. Domače igralke so se tokrat zraven problemov, ki jih pestijo že od začetka sezone, morale soočiti še z enim - na tekmi je manjkala njihova najboljša igralka Anna Kutsay, ki si je na treningu zvila gleženj.
Gostje so že v prvem nizu pokazale, da so kvalitetnejša ekipa, po izenačenem uvodu tekme so prevzele vajeti igre v svoje roke. Neustavljivi sta bili slovenski re-prezentantki Borovinškova in Potočnikova, ki sta bili nerešljiva uganka v zaključkih akcij. V nas-
lednjih dveh nizih so dobile priložnost tudi igralke iz klopi, ki so prav tako vrhunske odbojkarice. Ptujčanke so ob sproščeni in borbeni igri požele aplavz s tribun, kljub temu, da so le s težavo prihajale do točk. Približno 100 gledalcev je lahko uživalo v predstavi obeh ekip, na žalost pa na različnih kvalitetnih nivojih. Ljubljanske odbojkarice so na Ptuju zasluženo zmagale, domačinke pa popravljajo igro in slab vtis s prejšnjih tekem, na kakšno točko pa bodo morale še počakati. Pomemben podatek za igro avto-mobilistk je, da so za točke zaslužne vse igralke in ne le ena ali dve, kot se je to dogajalo na uvodnih tekmah. Njihov trener, Alen Kranjc, je bil kratek po tekmi: "Igrali smo dobro, odsotnost Anne Kutsay se ni poznala toliko, kot smo si predstavljali. V prihodnje pa bo potrebno še ogromno dela, če se hočemo enakovredno kosati s tekmicami."
V soboto čaka Ptujčanke še en zelo težak nasprotnik, že tretjič zapored ekipa z vrha razpredelni-
ce, v Lenartu jih tokrat gostijo od-bojkarice Benedikta.
Uroš Gramc
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - FORMIS BELL 3:2 (-18, 15, -21, 16, 12)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Prap-rotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
V	prvem krogu drugega dela prvenstva so ljutomerske odbojkarice dosegle ~etrto zmago v sezoni ter se ekipi Formis Bell maš~evale za poraz - prav tako s 3:2 - v prvem delu tekmovanja. Ne preve~ kakovosten dvoboj, ki so ga zaznamovale številne napake na obeh straneh, se je kon~al po slabih stotih minutah igre, s to zmago pa so se Ljutomer~anke izena~ile s tokratnimi nasprotnicami na sedmem mestu prvoligaške prvenstvene razpredelnice.
V	prvem nizu so doma~inke povedle s 5:2, po slabem sprejemu in nepotrebnih napakah pa so vodstvo hitro izgubile ter gostjam dovolile, da so se oddaljile za štiri to~ke (16:12) in brez težav dobile uvodni niz. V nadaljevanju tekme so gostiteljice zaigrale bolje ter ekipi Formis Bell v drugem nizu po 19. minutah igre prepustile 15 to~k, v tretjem nizu pa je po vodstvu ljutomerskih odboj-karic s 6:3 in 15:12 uspel gostjam preobrat. Najprej so izena~ile rezultat (17:17), s tremi dobrimi za-~etnimi udarci Urške Nedeljko pa se oddaljile ter dobile svoj drugi niz. Četrti niz je bil spet v znamenju doma~ih, tokrat so se izkazale predvsem v obrambi, odlo~ilen trenutek pa je bil pri 15:11, ko je trener gostij Dušan Jesenko zaradi ugovarjanja prejel rumeni karton. Gostiteljice so zaradi tega dobile dodatno to~ko, igralkam iz Rogoze pa se ni ve~ uspelo zbrati, tako da smo prvi~ v tej sezoni v ljutomerski športni dvorani, kjer se je tokrat zbralo okrog 100 ljudi, gledali peti niz. Slednji je bil izredno izena~en, po hudih napakah Vrban~i~eve in Vrbnja-kove pa je bolje kazalo gostjam (11:9). Toda doma~e so se pobrale in ob bu~ni podpori gledalcev spreobrnile rezultat ter izkoristile že prvo zaklju~no žogo, ko je Mlakarjeva žogo udarila izven igriš~a. Prav Mlakarjeva je bila s 16 to~kami naju~inkovitejša v ekipi Formis Bella, medtem ko je pri doma~ih z 18 znova izstopala Oleti~eva.
Miha Šoštarič
Namizni tenis • 1. SNTL
Moškim nove to~ke
I. SNTL - ~lani
Ptuj~ani so v 7. krogu odpotovali v Ljubljano in se tam pomerili z Maxi Olimpijo. Vsi trije so zaigrali odli~no in zmaga ni bila ogrožena niti za trenutek. Kon~ni rezultat je bil 6:3.
Posamezni rezultati: Pavi~ - Lenar~i~ 3:0, Piljak - Lasan 2:3, Grbi~ - Tomše 3:1, Pavi~ -Lasan 0:3, Grbi~ - Lenar~i~ 3:0, Piljak - Tomše 3:0, Pavi~/Grbi~ -Lasan/Tomše 3:0, Grbi~ - Lasan 2:3, Pavi~ - Tomše 3:0.
III. SNTL - ~lani
Odigrana sta bila tudi dva kola 111. slovenske namiznoteniške lige za ~lane. Ptuj~ani so se pomerili z igralci iz Mute in z Maribor~ani.
Tudi tukaj so doma~ini odli~no igrali in osvojili 4 to~ke. Ponovno gredo vse pohvale Dr~i~ Darku, ki je zmagal prav vse dvoboje.
Posamezni rezultati: PTUJ II - MUTA 6:1 (Dr~i~ -Mesner 3:0, Rebek - Likar 0:3, Jan-žekovi~ - Kraser 3:1, Dr~i~ - Likar 3:0, Janžekovi~ - Mesner 3:1, Rebek - Kraser 3:0, Dr~i~/lanžekovi~
-	Slodej/Poro~nik 3:1.)
PTUJ II - ŽNTK E-KOMPENZACIJE II 6:3 (Dr~i~
-	Boh~i~ 3:1, Rebek - Klinger 0:3, Janžekovi~ - Petrovi~ 3:0, Dr~i~ - Klinger 3:1, Janžekovi~ -Boh~i~ 1:3, Rebek - Petrovi~ 3:0, Dr~i~/Janžekovi~ - Klinger/Boh~i~ 3:1,Janžekovi~ - Klinger 2:3, Dr~i~
-	Petrovi~ 3:2.)
BM
Košarka • 2. SKL
Izkušnje premagale mladost
KK HALOZE PTUJ - KK CELJSKI 63:72 (14:22, 28:35, 44:59)
HALOZE PTUJ: Peter, Jagari-nec 1, Gori~an, Rojko 6, Bien 16, Petrovi~ 14, Osenjak 2, Sira~ev-ski 4, Lovše 20
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v 2. SKL - vzhod so haložani gostili zadnje uvrš~e-no moštvo dosedanjega dela prvenstva. Že tako oslabljena ekipa je med tekmo izgubila še Osenja-ka in Jagarinca, ki sta se med tekmo poškodovala in sta v kon~nici manjkala za prekinitev zmagovalnega posta.
Ptuj~ani so bili enakovreden tekmec le v uvodnih minutah sre-~anja, ob koncu 1. ~etrtine pa so že zaostajali za 8 to~k. Celjanom na ~elu z legendo jugoslovanske in slovenske košarke 44-letnim Matjažem Tovornikom - Diglom so se uspeli približati le v 24. minuti na tri to~ke in minuto in 53 sekund do konca na 5 to~k. Ekipa Ptuja je bila na koncu premalo "sveža" in zbrana in je z ne-natan~nimi meti iz neizdelanih
akcij zmago prepustila gostom. Doma~i tokrat niso imeli razigranega igralca, ki bi bil v klju~nih trenutkih sposoben zadeti, za razliko od gostov, pri katerih je bil najodgovornejši tudi najizkuše-nejši mož na parketu - Digl. Koše je prispeval, kadar je bilo najbolj potrebno, na koncu je zbral zanj skromnih 16 to~k.
Haložani so po treh zaporednih porazih padli še za eno mesto in so en krog pred koncem prvega dela prvenstva osmi v 2. SKL - vzhod.
Lestvica 2. SKL - vzhod: 1. JANČE STZ 8 8 0 +173 16
2.	PREBOLD	8	7	1
3.	ILIRIJA	8	6	2
4.	RU[E	8	5	3
5.	SMLEDNIK	8	4	4
6.	VELENJE	8	3	5
7.	CELJSKI KK	8	2	6
8.	PTUJ HALOZE	8	2	6
9.	LENART	8	2	6
10.	S. GRADEC	8	1	7
+ 174	15
+ 48	14
+10	13
-12	12
2	11
-51	10
-67	10
-84	10 9
-197
Uroš Gramc
AEROBIKE
VODNA AEROBIKA
Aerobno vadbo lahko prenesemo tudi v bazene, na kopališča, obale rek in morja, kjer s pomočjo izbranih gibalnih struktur prav tako razvijamo aerobne in druge vrste motoričnih sposobnosti. Aerobika v vodi ali vodna aerobika je novejša zvrst aerobike s številnimi pozitivnimi lastnostmi, saj je vadba lažja, ker je teža našega telesa v vodi kar za 85% manjša od običajne, zato ne obremenjuje sklepov in vezi, zaradi česar je tudi zmanjšana nevarnost poškodb. V vodi z gibi premagujemo odpor, s čimer učinkovito krepimo mišice, prav tako nam voda nudi rahlo masažo, ker povečuje pretok krvi in daje občutek sproščenosti. Osnovne značilnosti vodne aerobike so enake drugim zvrstem aerobike, saj je vadbena enota, ki traja okrog 30 minut, prav tako sestavljena iz ogrevanja, glavnega dela in raztezanja. Poleg klasične oblike vadbe, pri kateri ne potrebujemo nobenih rekvizitov, se lahko izvaja vadba v vodi še na stopnički, s posebnimi vzgonskimi pasovi (vadba v globoki vodi), rokavicami, ki povečujejo upor, s posebnimi utež-mi, elastiko, valjčki, plovci in podobnimi pripomočki. Najbolj je uveljavljena in priljubljena klasična oblika vadbe, lahko tudi s pripomočki, ki obsega
vaje za zgornji del telesa, vaje za mišice trupa, vaje za mišice spodnjega dela telesa, lahko pa so vključene tudi vaje ob robu bazena. V gibanju izhajamo iz osnovnih korakov, kot so tek, brca, skok in škarje. Vodna aerobika je primerna za vse, ne glede na naše poprejšnje znanje in izkušnje. Še posebej se vadba v vodi priporoča športnikom s poškodbami, osebam s prekomerno telesno težo, ženskam pred in po porodu, starejšim osebam ter invalidom. Prav tako z vodno aerobiko zmanjšujemo telesno težo, oblikujemo postavo, izboljša se ravnotežje in motorika telesa, delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, povečujemo mišično moč, vzdržljivost in nenazadnje izboljšamo psihično počutje in razpoloženje.
Družba Terme Ptuj, d.o.o., v okviru svojih ponudb nudi gostom tudi vodno aerobiko, ki jo v notranjem termalnem kopališču izvajajo vaditelji Centra aerobike Ptuj, vsak dan ob 18. uri, razen petka, h kateri se brezplačno z veseljem pridružujejo vsi prisotni kopalci. Vabljeni!
Vsi, ki bi želeli nasvet v zvezi s katero koli vadbo ali imate vprašanje s področja aerobike, ga pošljite na naslov: Karate-do klub Ptuj, CENTER AEROBIKE, Ormoška cesta 38/a, 2250 Ptuj, s pripisom "Za aerobiko", ali po elektronski pošti na naslov infožaerobika.net; odgovor bomo objavili v naši rubriki Centra aerobike.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do petka v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika.net.
Sah • Turnir »Kurent 2003<
Velika zmaga Jane Krivec in škandal
Na mednarodnem ženskem šahovskem turnirju v hotelu Mitra na Ptuju so se boji na šahovnicah nadaljevali z veliko ostrino. Po tretjem kolu je imela poln izkupiček samo 19-letna Ana Srebrnič in že je kazalo, da se z velikimi koraki bliža želenemu cilju - naslovu mednarodne šahovske mojstrice. V četrtem kolu je v najpomembnejši partiji kola državna prvakinja in najboljša slovenska šahistka Jana Krivec zaustavila do tedaj odlično Ano Srebrnič ter nadaljevala z uspešno igro tudi v naslednjem kolu in tako ohranila možnosti za osvojitev najvišjega naslova.
Tekmovanje je potekalo normalno do ~etrtka dopoldne, ko sta na preloženo partijo Lakos - Srebrni~, ki se je igrala v prostorih doma~ega šahovskega društva, Ana Srebrnič in Darja Kaps prinesli in glavnemu sodniku izro~ili svoji identi~ni pisni odstopni izjavi, ki jih navajam dobesedno:
Gimnastika
Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave
V sredo, 26. 11. 2003, je na OŠ Destrnik-Trnovska vas potekalo državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz vse Slovenije. Prišli so s Primorskega, iz Prekmurja, z Dolenjskega ter iz okoliških mest in ob~in. Potekalo je v razli~nih kategorijah: mlajše deklice, mlajši de~ki, starejše deklice, starejši de~ki, dijakinje in dijaki.
Že ogrevanje je obetalo zanimive izvedbe in atraktivne skoke. Skoraj 200 tekmovalcev in tekmovalk je v sedmih kategorijah tekmovalo za naslove državnih prvakov v ekipni in posami~ni konkurenci.
Vsi mentorji, trenerji in u~itelji tekmovalcev so si bili enotni v oceni o zelo uspešni organizaciji tekmovanja, ki je v vseh pogledih lepo uspelo. Pokazali smo se kot uspešni gostitelji, gostom smo pokazali šolo in vse naše aktivnosti. Bili so prijetno presene~eni nad našim delom in pogoji, ki jih imamo.
U~enci naše šole so z velikim zanimanjem opazovali dogajanje ter z bu~nim navijanjem veliko pripomogli k odli~nim izvedbam vaj in k sproš~enemu vzdušju med tekmovalci.
Spletla se je marsikatera nova prijateljska vez, predstavniki Zavoda RS za šolstvo in šport pa so obljubili, da se zaradi vseh lepih
"Izjavljam, da odstopam od turnirja, saj se po ve~urnih iz~rpavaj-o~ih prepirih z organizacijskim odborom turnirja (Danilo Polajž-er, Georg Mohr) in selektorjem (Adrian Mihalčišin), ki so se pri~-eli po petem kolu, ne ~utim ve~ sposobna nadaljevati turnirja.
Obenem se opravi~ujem vsem igralkam in obžalujem, da z njimi ne morem dokon~ati turnirja."
Igralki sta kljub krajšemu pre-pri~evanju glavnega sodnika izjavili, da je njuna odlo~itev dobro premišljena in dokon~na ter zapustili turnir.
Obe igralki sta do odstopa s turnirja odigrali po pet partij, kar je ve~ kot polovico partij na turnirju, zato jih s turnirja ni bilo možno ~rtati, ampak sta vse neodigrane partije izgubili s kontumacom, v medsebojni partiji pa je bil izre~en obojestranski kontumac.
dogodkov na prvenstvu naslednje leto zopet sre~amo pri nas.
Učitelj ŠV: Branko Lah
Uspseni nastopi
ptujskih
gimnastičarjev
Pretekli mesec je bilo polfinal-no tekmovanje v Ljubljani, kjer so uspešno nastopili tudi ptujski gimnasti~arji in si pridobili pravico nastopa v finalnem tekmovanju za šolsko državno prvenstvo, ki je bilo v organizaciji osnovne šole na Destrniku. Na mali prožni ponjavi je nastopilo 110 tekmovalcev iz vse Slovenije. Vsi nastopajo~i Ptuj~ani so ~lani Gimnasti~nega društva Ptuj, ki ga vodi predsednica Suzana Maltar. Čez 70 članov društva trenirajo Rikardo Flanjak, Andreja Kante in Nataša Flanjak. Izbrana tekmovalna vrsta je med najbolj{imi v državi, saj so vidni njihovi uspehi. V svojih vrstah so dosegli naslednje uvrstitve: T. Flanjak 2. mesto, S. Muhič 3. mesto, A. Horvat 4. mesto in M. Zorko 5. mesto med mlajšimi, med starejšimi pa sta B. Erjavec in A. Tement osvojila 2. mesti, med dijaki I. Fekonja 4. in M. Belšak 10. mesto.
Nastopili so v obveznem skoku in treh poljubnih sokih v močni konkurenci med sovrstniki iz Renč, Pirana in Ljubljane Most in drugih.
Šolsko gimnastično tekmovanje je bil lep pregled njihove pripravljenosti pred državnim društvenim prvenstvom, ki bo 14. decembra v Ljubljani.
anc
Ptujsko ekipo sestavljajo: z leve: M. Belšak, S. Muhic, T. Flanjak, R. Flanjak - trener, I. Fekonja, A. Kante - trenerka; spredaj klečita B. Erjavec in A. Tement, zadaj stojijo: M. Zorko, J. Mihelac, M. Prevoljšek, A. Horvat, manjka N. Flanjak.
Dejanje obeh igralk je skrajno neodgovorno in nekorektno do vseh, ki so priredili turnir in je svojevrsten škandal, ki v vsej slovenski in verjetno tudi svetovni šahovski zgodovini nima primere. Po mnenju trenersko-selektorskega "dvojca" Mohr - Mihalčišin in drugih posameznikov v šahovski zvezi nezadovoljiv odnos do ženskega šaha in šahistk (Srebrničeve in Kapševe) ni nikakršen argument, ki bi opravičeval njuno dejanje. Poteza obeh reprezentantk, ki sta druga in tretja igralka v reprezentančnem moštvu, je naredila škodo vsem, predvsem pa soigralkam na turnirju, ki so z odstopom izgubile tudi teoretične možnosti za osvojitev višjih mednarodnih naslovov, kar je najbolj prizadelo odlično Jano Krivec, ki je ves turnir igrala izredno. Morebitne sporne in nerazčiščene zadeve je potrebno reševati na precej drugačen in korektnejši način.
Glavni sodnik turnirja je zaradi navedenega Upravnemu odboru Šahovske zveze Slovenije pisno predlagal, da uredi nezdrave odnose, ki so očitno prisotni v slovenski ženski reprezentanci (igralki, ki sta odstopili, sta bili slovenski olimpijski reprezentantki na olimpiadi na Bledu) ter zoper obe igralki uvede disciplinski postopek ter ju po predpisanem postopku ustrezno kaznuje.
Turnir se je po odhodu obeh igralk normalno nadaljeval. Najboljša slovenska šahistka zadnjih let Jana Krivec je na turnirju, kljub šoku, ki ga je doživela zaradi dejanja kolegic, zanesljivo zmagala in celo za pol točke presegla velemojstrsko normo. Odlično je igrala tudi mlada Vesna Rožič, ki je popolnoma upravičila udeležbo na turnirju.
Končni rezultati ženskega mednarodnega šahovskega turnirja Kurent 2003 so bili naslednji: Jana Krivec 7,5 točke, Nikoletta Lakos (MAD) 7, Mirjana Medič (HRV) 6, Gabriela Olarasu (ROM) 5,5, Vesna
Rožič 4, Ana Srebrnič 3,5, Narcisa Mihevc Mohr 3, Ksenja Novak, Vio-leta Todorovič (SIC) in Darja Kapš 2,5.
Na moškem turnirju je bilo dogovorjeno, da bosta predstavnika Ukrajine zaradi predčasnega odhoda odigrala medsebojno partijo v zadnjem kolu prej. Ukrajinca sta na turnirju pokazala najbolj prodorno igro ter ostalim nista dovolila, da enakovredno posežejo v borbo za zmago na turnirju.
Med turnirjem je turnirski odbor obravnaval pritožbo Gregorja Podkrižnika, ki mu je v partiji z Mikhailom Kozakovom v popolnoma dobljeni poziciji padla zastavica, pomočnik glavnega sodnika, ki je bil pri partiji prisoten, pa je izrekel kontumac zaradi prekoračitve časa, ki ga je potrdil glavni sodnik. Gregor Podkrižnik se je pritožil na turnirski odbor, češ da ura ni pravilno dodajala časa.
Po temeljitem preizkusu šahovske ure se je ugotovilo, da ura dejansko ne dodaja ob vsaki potezi 30 sekund (vsakih 20 do 30 potez ura preskoči), zato je turnirski odbor pritožbi ugodil in odredil, da se ura zamenja, ker gre za očitno napako (člen 6.11 pravil igre Fide ) in se igra nadaljuje z ugotovljenim neporabljenim časom (0.4 in 0.31 sekunde). Ker je bila odločitev tur-nirskega odbora dokončna, se je velemojster Mikhail Kozakov predal, ne da bi nadaljeval z igro v popolnoma izgubljeni poziciji.
Na moškem turnirju je z naskokom zmagal mednarodni mojster Vitali Kozjak s 7,5 točkami pred Mikhailom Kozakovom s 6,5 točkami. Solidno igro je pokazal domačin Gregor Podkrižnik, ki je dosegel polovičen izkupiček 5 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili: Nebijša Illijin (ROM) 4,5 točke, slovenski mladinski prvak Blaž Brato-vič 3,5 točke in Robert Roškar 3 točke.
Ptujski šahovski organizatorji so uspešno izpeljali še eno mednarodno šahovsko prireditev, ki jo je takrat na žalost pokvarilo le neodgovorno ravnaje dveh slovenskih šahovskih reprezentantk.
Janko Bohak
KARATE-DO KLUB MARKOVCI / Miklavžev turnir
V	četrtek, 4. 12. 2003, je v OŠ Markovci potekal Miklavžev turnir v ka-rateju, ki so se ga udeležili klubi iz Velenja, Maribora, Lenarta, Ptuja in Markovcev. Tekmovanje je potekalo v katah, in sicer v osmih različnih starostnih kategorijah. Vseh tekmovalceh je bilo 67 in vsak je za sodelovanje prejel darilo v obliki Miklavža, najboljši pa diplome in vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Najboljša tekmovalca sta bila Aljaž Valič in Aleš Horvat.
KARATE-DO KLUB PTUJ / 3. pokalna tekma Karate zveze Slovenije
V	nedeljo, 7. 12. 2003, je v Žalcu potekala pokalna tekma Karate zveze Slovenije, na kateri je sodelovalo 260 tekmovalcev. V konkurenci starejši dečki je bilo 37 tekmovalcev, izmed katerih je v katah Aljaž Valič zasedel od 5-8 mesto.
Andrej Cafuta
Planinski koti~ek
NA NAJVIŠJI VRH PREKMURJA
Severno od prekmurske ravnice se dviga valovito gričevje Goričko. Navidez nizki griči se v severnem delu ob avstrijski in madžarski meji dvignejo tja do štiristo metrov nad morjem in nudijo prijetno planinsko hojo. Na najvišji vrh Prekmurja Sotinski breg (418 m) se bomo podali tudi letos in uživali v obširnih pogledih na ozemlje treh držav. Pot nas bo vodila iz Pertoče, kjer nas bodo sprejeli prijazni domačini, na Sotinski breg in nato še na Serdečki breg, ki je v neposredni bližini. Popoldan se bomo odpeljali še v Grad, kjer se nahaja največji slovenski grad.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 20. decembra 2003, ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali mimo Ormoža (odhod avtobusa iz avtobusne postaje ob 7. uri) in Ljutomera do Pertoče, kjer je pričetek pohoda. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik). Hrana iz nahrbtnika in med pohodom pri eni od kmetij. Cena izleta vključuje prevoz in organizacijo izleta ter znaša 2.200 SIT za člane PD. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 16. 12., oziroma do zasedbe 30 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
U. V.
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 29, 25 in 30 v akcijski ponudbi DECEMBER 2003. Cementninarstvo Bruno [urbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02/80-25-303._
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
BELE KOKOÏI in peteline, težke od 4 do 4,5 kg, po 800 SIT za žival prodajamo. Tel. 688-13-81 ali 040 531-246. Rešek, Starše 23.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si

Beauty center AUER, Irena Auer, s.p., Ul. 25. maja 3, Ptuj, tel. 776-21-61, je za vas pripravil ugodne predpraznične pakete oblikovanja telesa, darilo pri negi obraza, pedikuro s popustom in sončenje za samo 50 SIT na minuto. Polepšajte si dan ali koga obdarite z darilnim bonom.
ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se prepričaje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
r/
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob. : 051 241 -558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
ONE MAN BAND,duo ali trio, vas zabava na zaključnih prireditvah, obletnicah in popestri s humorjem. Silvestrski termin še prost. Vse informacije pri Lidiji Krepša, s. p. GSM 041 456 703 ali 041 412 310.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41 -26. JASNOVIDNOST.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
NEPREMIČNINE
3-SOBNO STANOVANJE v Zg. Leskovcu pri Ptuju prodam. Tel. 02/763-18-51._
65 AROV zemlje, primerne za vikend, v Jiršovcih, Destrnik, prodam. Tel. 02 787-73-11._
KUPIM MEŠANI GOZD. Tel. 041 835-363.
Poslovni prostor v Ptuju, 22 m2, za pisarno oddajo ali prodajo. Tel. 040 544 366.
PRODAM ali dam v najem poslovno stanovanjski objekt. Tel.: 031 609-915._
LOKAL v izmeri 44 m2 v Drava centru Ptuj nad A banko prodamo. Tel. 748-14-90._
Prodajo 3400 m2 zemlje na parceli v Dolanah pri Ptuju. Tel. 05 678 22 73, zvečer ali zjutraj, 05 678 21 62.
DOM - STANOVANJE
OČE Z DVEMA hčerkama vzame v najem stanovanje na Ptuju. Tel. 041 738-658.
NAJAMEVA stanovanje na Ptuju za dalj časa, 040 709 221._
NA PTUJU ODDAM opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 876-912.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
Mali oglasi
^ 02/749-34-10
RADI0))1TEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
Štajerski
J I ri r \ M
H
\i i ly
\
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Boštjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net,
nahiralniLr(fí>raHin-tťiHniLr ci
PAniOPTlJJ
RQR.QR?oin4-^
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si www.tednik.si
\AnAnA/ roHi/-»_r\ti li oi
OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54
Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
NATEČAJ
za oddajo poslovnih prostorom v najem
A.	Poslovni prostor v Vidmu - Poslovno-stanovanjski objekt - Zdravstveni dom Videm pri Ptuju 51 v velikosti 93,40 m2.
B.	Poslovni prostor v Vidmu - Poslovno-stanovanjski objekt, kletna etaža v velikosti 34,70 m2, 34,20 m2, 15,60 m2, 28,40 m2 in 41,15 m2.
1.	DEJAVNOST
A - lekarniška dejavnost
B - dejavnost zdravstva, alternativne medicine in drugih dejavnosti, ki prispevajo k varovanju zdravja občanov - ostale storitvene dejavnosti.
2.	Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas.
3.	Najemniki uredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti s soglasjem lastnika.
4.	Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetje) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetniki).
5.	Varščina v višini 100.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki na natečaju ni uspel, vrne, udeležencu, s katerim se sklene najemna pogodba, pa upošteva kot plačilo najemnine.
6.	Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazila o vplačani varščini na transakcijski račun Občine Videm št. 01335-0100017246.
Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni od poteka roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: OBČINA VIDEM, VIDEM PRI PTUJU 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU — KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM.
OBČINA VIDEM
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj ® 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montlramc PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tfil ■ n?/77 m QR.tí fiSM- n4i/
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Pooovič. s.D.. Gaievci 26 a, 2272 Gori{nica
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 15.12.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj -ob 17.00 vpis pred OŠ VIDEM
-	ob 18.00 vpis pred OŠ MARKOVCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o.. peršonova i . ptuj	Vabljeni!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23
GSM 041 730 8fi7
CBoSnNRrSSRinSFCT^
GOTOVINSKA POSOIILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
/dDs
m

AKTAL d o o
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
Falřc- r»9/7QQ HA

©caira m m [pw©
nm MFirui
Obnavljamo
komplet stanovanjske hiše, stanovanja, zidarska dela, vodovod, keramika, elektrika, pleskanje in ostalo, nemi!	997
Pristovnik Samo k.d Gortanova 2
PARADA
Z vami bodo:
ČUKI
NAVIHANKE
ALFI IN NJEGOVI MUZIKAN'^" ANS. GAŠPARIČ SLOVENSKI MUZIKANTJE PRIMORSKI FANTJE ANS. ZUPAN ANS. KOMPROMIS KORADO INBRENDI VITO MLINARIC SLAPOVI
BOŠTJAN KONEČNÍK ANS. POETOVIO PTUJSKIH 5 YO-ZO POMLAD
Nagrado založbe Mandarina prejme:
AlrkÍ7 Dranr-rktnilr Pi ičanr«! QQ/o 0070 nrmr>7
IDOLI 2003 PIKA BOŽIČ PLATIN MILI
KARIZMA MARJAN ZGONC BRATJE IZ OPLOTNICE IGOR IN ZLATI ZVOKI ZRELO KLASJE DAN IN NOČ ANS. EKART MELITA IN KLAVDIJA ŠPELA
BRANKO ŠENKIŠ - BALKY LUKA IN PEPI FOLKLORNA SKUPINA
ITT A OTT? T>-r /^TtT7ČKrfT7tT/~< A
^■UIS glasbene želje:
«/ana aaa
Uoze Voglar s.p
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91. GSM: 041/ 226-204
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenik
vabimo@radio-tednik.s'
Četrtek, 11. december
9.30 in 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven 18.00 v Kolnkišti na Ptuju, Kvartopirski večer 19.30 SNG MB, Decembrski gala večer, VelDvo, za izven 19.30 SNG MB, Čaj za dve, Stara dvorana, za izven 20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, Mali oder, za izven
- V razstavnem prostoru Blagovnice Mercator na Ptuiu razstavlja Branko Goriup
Petek, 12. december
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven 17.00 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, Stara dvorana, za abonmaje Dramski popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven 18.00 gasilski dom na Hajdini, koncert moškega PZ ob 10-letnici delovanja 18.00 v razstavnem salonu Renault v Ormožu, otvoritev likovne razstave Vojka Pogač-arja
19.30 SNG MB, Decembrski gala večer, VelDvo, za izven 19.30 dom kulture v Ljutomeru, gledališka predstava Gospa ministrica 20.00 v CID-u na Ptuju, koncert Jazz Standardov 20.00 SNG MB, Vrane, MalOd, premiera za izven
- V knjižnici Ivana Potrča Ptuj, razstava fotografij Benke Pulko "S potovanja okoli
cupta"
Sobota, 13. december
8.00 do 12.00 pred Mestno hišo v Ljutomeru, Božični bazar 10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, izdelovanje okraskov za novoletno jelko 11.00 v domu Svobode v Slovenski Bistrici, Lutkovni abonma 11.00 SNG MB, Cesarjeve preobleke, Komorni oder, za izven 16.00 in 18.00 Mestno gledališče Ptuju, Božiček pleše, za izven 18.00 v Stari steklarski delavnici na Slovenskem trgu 1 na Ptuju, premiera predstave zi
otroke Babica Mraz in dedek Mraz, Teatra III 18.00 v Kulturnem domu v Gori{nici, komedija Hotel svobodne menjave 18.00 v občinski dvorani na Vidmu, predpraznična prireditev KD Videm "Spet je leto naokoli"
18.00 v dvorani gasilskega doma v Ormožu, ogled diapozitivov Kazimirja Perka o
vzponu na Cho Oyo v Himalaji 19.00 SNG MB, Božične pesmi sveta, KazDvo, za izven 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, Stara dvorana, za izven
20 00 SNG MB [tefka MalOd 7a i7ven
Nedelia. 14. december
10.00 in 13.00 na ptujskem gradu, izdelovanje okraskov za novoletno jelko 15.00 v domu kulture v Benediktu, komedija Med dvema ognjema 15.30 v dvorani TVI Maj{Derk, Skrinja gospoda Dobroslava 18.00 do 19.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Pravljično mesto
1fi nn \/ Hnmii kraiannu \/ Qknrhi nlprlalička nmHctaua "Dup npupcti"
Ponedeljek, 15. december
16.30 in 18.00 mestno gledali{če Ptuj, Muc vasuje ter obisk dedka Mraza
18.00 do 19.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Pravljično mesto
19.00 v hotelu Mitra, Literarna arena s pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem
19 30 v Vinagovi vinski kleti v Mariboru Božični koncert Mariborskega okteta
Torek, 16. december
9.30 in 11.00 Mestno gledali{če Ptuj, Muc vasuje, za {ole in izven
16.30 in 18.00 Mestno gledali{če Ptuj, Muc vasuje ter obisk dedka Mraza
18.00 do 19.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Pravljično mesto
19.00 v Stari steklarski delavnici predstavitev zbornika ob 50-letnici Komornega mo-
čl/ona yhnra Dtiii
Sreda, 17. december
16.30 in 18.00 Mestno gledali{če Ptuj, Muc vasuje ter obisk dedka Mraza
18.00 v telovadnici OŠ Destrnik, dobrodelni Božično-novoletni koncert
18.00 do 19.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Pravljično mesto
19.30 Velika dvorana Narodnega doma Maribor, 3. abonmajski koncert cikla za mlade
KINO Ptui
11., 12., 13. in 14. december, 20.00, Seabiscuit: Konj, ki je prigalopiral v legendo
1 K in 17 Honomhor Ofl flfl l/aimalc in marmolaHa
T%# DTII.I
Sobota, ob 21.00 in nedelja, ob 10.00: SkuD{čina Slovenskega arheolo{kega dru{tva na Ptuju, Podelitev priznanj zasluženim za leD{i Ptuj, Sprejem članov dru{tva Zreli vedež pri županu MO Ptuj, Lek podaril 750.000 tolarjev Bolni{nici Ptuj, Razstava Pestrost mineralnega sveta, Razstava slik Asima Deliloviča, Likovna dela Branka Gorjupa v Blagovnici Mercator, Po zemlji okoli sonca -Benka Pulko predstavlja svojo knjigo, Žveglin sejem v stari steklarski delavni ci, Miklavž je obdaril otroke, Območna revija pihalnih orkestrov, Dobrodelni
l/oKi+on D/^lliiHr»o /^HHolo V/-i/^H/M#lr»o CI/M#r\r»/^r\i#
Pričela se je
TRADICIONALNA NOVOLETNA AKOMA
opekarne Opte Ptuj, d.o.o.
Tlidi letos so za vas pripravili izjemne popuste 30% vse opečne izdelke:
OPEKA * OPEČNA POLNILA *
MAP nosilci * OPEČNE PREKLADE * OPEČNE ZDRODE
(za športna igrišča, hleve in bivaine prostore)
* BETONSKE ZIDAKE
v času od. 8.12. do 24.12.2003 oziroma do razprodaje zalog se oglasite v naši prodajni enoti na Ptuju.
O
K
N
Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
ODPRTO 1
od 7" do 18' sobota
à
DECEMBERSKA PONUDBA V METALKI
ŠIROKA POTROŠNJA
IN BELA TEHNIKA •
SVETILA
IN ELEKTROMATERIÁL •
SANITARNA KERAMIKA
IN KERAMIČNE PLOŠČICE •
ROČNO
IN ELEKTRIČNO ORODJE •
OKOVJE IN VIJAKI
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel; 02/749 18 00
METAIKA' TRGOVINA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM črno-belo telico za nadaljnjo rejo in 8 m3 suhih gabrovih drv. Tel. 769-35-41._
PRAŠIČA, težkega 160 kg, domače reje prodam. Tel. 02/746-15-71.
Prodajo odojke in svinje. Tel. 758 48 01._
ODJEMALEC silaže na tri nože, rotacijsko koso 190 in zgrabljalnik prodam. Tel. 031 207-156.
PRODAM OBRAČALNIK 2,20 m ,Oltov plug 12 col, nakladalko SIP 22 m3, Stanko Vincek, Trgovisče 25.
Prodajo kvalitetne domače orehe, cele ali lusčene. Tel. 041 783 021.
PRODAM 170-KG prašiča domače reje. Cafuta, K jezeru 18, Budina, Ptuj.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Tel. 782-50-31.
PRODAM VISOKO brejo telico simentalko in 280-kg svinjo domače reje. Tel. 757-47-01_
TRI TELICE, visoko breje, prodam. Tel. 757-05-31._
PRODAM burske koze, žrebičko haflinger, žrebička poni(črno-beli) in več bikcev za nadaljnjo rejo. Tel. 041 650-392.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 180 kg. Tel. 751-19-61._
PRAŠIČE DOMAČE reje, težke 150, 170 in 200 kg, prodam. Tel. 751-18-01._
PRODAM prašiče težke okrog 220 kg. Tel. 031 257-967._
PRODAM kravo simentalko. Tel. 031 798-300.
BUKOVA kalana drva v okolici Ptuja prodam. Tel. 031/763-435._
PRODAM prašiče domače reje, težke od 140 do 180 kg, cena 300 SIT/kg žive teže, možnost zakola. Tel. 783-32-41.
PRODAMO svinjo, težko 190 kg, samo domača reja. Tel. 751-21-11.
PRODAM svinjo, težko od 150 do 180 kg, domače reje in cisterno za vodo. Tel. 02 751-17-71.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, UGODNO PRODAMO: bravo 1.4, 1998, astra 1.4, 1995, peugeot 406, 1.8, 1997, lanos 1.6, 1998, citroen jumper 2.5 td, 1997, r 5,
1993,	octavia 1.9 tdi, 2000, peugeot 406 coupe, 2000, vectra 1.8, 1996, mondeo 1.8, 1995, fiat ma-rea 1.8 karavan, 1997, vento 1.8,
1995,	frontera 2.2 diesel, 2000, brava 1.6, 1995, punto 55, 1994, cordoba 1.4, 1996, renault 5 five,
1994,	polo 1.4, 2000, cordoba 1.8,
1996,	brava 1.6, 1997, clio 1.2, 2000, brava 1.4, 1996, renault 5, 1993, felicia 1.3, 1995, partner 1.4, 1998, r 5, 1991, clio 1.2, 1993, accent 1.5, 1995, twingo 1.2, 2001, megane scenic 1.6, 1996, baleno 1.3, 1996, mercedes-benz c 180, 1994 in {e ve~!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270._
PRODAM bukova drva. Tel. 031 623-356._
PRODAMO spalnico. Tel. 720 80 34 ali 031 435-802.
RABLJENO spalnico, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 041 818-097.

Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
13. 12. 2003 Jože Petrovič, dr. stom.
ZA Cirkovce
RADiO))iTEDNIK
Mali oglasi
02/749 3410
UGOINO - Zimska delovna oblaůlla
Zaščita Ptuj
-	zimske bunde - telovniki
-	kombinezoni - rokavice ^ -obieke	-obutev
PTUJ, Rogozniška c. 14, Tel.: 02 779 71 11
Že leto dni v grobu spi^, v naših srcih se živiš, naš dom je tih in prazen, odkar smo {li narazen. Ostala je praznina, v na{ih srcih bole~ina.
SPOMIN Anton Lajh
IZ RJAVCEV 6
Danes mineva bridko leto od tvojega odhoda, ko si nas za vedno zapustil, brez besede in slovesa, dragi mož, oče in dedek.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji: žena Marija, sinova Ivan in Peter ter hčerki Milena in Tončka z družinami ter Jožek in vnuki Benjamin, Matej, Ines, Ana in Sanja
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Marjane Kostanjevec
Z RIMSKE PLOŠČADI 8, PTUJ
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter mi izrekli ustno in pisno sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoča: hčerka Aleksandra
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroite, gotovinslfi popust _in popust za upoltolence_
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, me v spominu nosite vi.
V SPOMIN Vinko Slodnjak
1998 - 2003 IZ SAKUSAKA 23
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Mrzel, mrzel veter vije, mrak že zemljo krije, mori nam rožce mrak, a v srcu nas boli, ker te več ni.
SPOMIN
Draga mamica, sestra in h~erka
Marjetka Habjanic
2000 - 2003 VINTAROVCI 80
Hvala za rože in cvetje.
Vsi tvoji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
9. decembra mineva 1 leto, odkar je tiho zaspala draga sestra in teta
Marija Repič
IZ JURSINCEV 27
Hvala vsem, ki ji prižigate sve~ko in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in MOJ naj nasmeh vam v srcih živi.
SPOMIN
Bole~ je spomin na 10. december 1998, ko smo izgubili dragega moža, o~eta, dedka
Ivana Skoka
GORIČAK 24, ZAVRČ
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob grobu mojem, raje tiho k meni pristopite, le spomnite se mojih bolečin in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob bole~i izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Anice Suen
IZ PRSETINCEV 47 PRI SV. TOMAŽU
roj. 1929, umrla 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in sve~e, dali za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljeno sv. mašo in obred, govorniku za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Ave Marijo ter pogrebnemu zavodu Avra. Lepa zahvala tudi za ponujeno in storjeno pomo~ našim dobrim sosedom.
Vsem še enkrat prav prisr~na hvala!
Vsi njeni
Spomini so zvezde, zvezde so večne ...
SPOMIN
Tiha bole~ina v naših srcih spremlja spomin na 13. december 2001, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, tast in brat
Janko Žnidaric
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki se ga v lepem spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete sve~ko.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo!
Eno leto na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V mojem srcu bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je moja sreča.
SPOMIN Branko Vnuk
Z ZAGREBŠKE C. 95
10. decembra mineva leto, odkar si me zapustil.
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem
grobu in prižigate sve~ke, se zahvaljuje njegova mama.
V tihi žalosti tvoja mama
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, zajokala, ker tebe ni. Na tvojem grobu pa luč gori in rož nebroj cveti.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre
Terezije Medved
rojene Šmigoc
IZ MIHOVC 19, CIRKOVCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sin Janko z družino ter ostali sorodniki
V SPOMIN Franc Arnus
1928 - 2000
Ana Arnus
1928 - 1987
Tiho, brez slovesa sta odšla,
skromno sta živela,
v življenju mnogo delala in trpela.
Nista umrla zato,
ker ne bi hotela živeti,
umrla sta zato,
da bi nehala trpeti.
Le srce in duša vesta,
kako boli,
ko vaju ve~ med nami ni.
Žalujoči: hčerka Anica in sinovi Štefan, Otmar, Francl, Alojz, Stanko z družinami, vnuki, vnukinje in pravnukinje
Kdo bi pozabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki mi brezmejno blago bilo ves čas do zadnjega je dne.
S. Gregorčič
SPOMIN
15. decembra mineva 20 let, odkar si nas mnogo prerano zapustil, dragi
Vinko Mlakar
IZ LJUBSTAVE 25
Ob preranem grobu stojimo brez besed, trpka bole~ina kot solza kane iz o~i.
Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sve~ke.
Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo še vedno radi
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko Te več med nami ni.
SPOMIN
Minevata 2 leti žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, o~e, dedi in tast
Daniel Gresak
IZ OREŠJA 33, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sve~ko ali prinašate kakšen cvet. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Le srce in duša ve, kako boli, ko te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi našega ata, dedka, brata in strica
Janeza Perneka
IZ DOLA PRI STOPERCAH 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Frangežu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Rakovcu, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem Feguš in g. Janiju Kozelu za odigrano Tišino.
Posebna zahvala tudi podjetjem Perutnina Ptuj, Boxmark, Tekstilna tovarna Majšperk in Ivanu Arnušu, s.p. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: njegovi otroci z družinami
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, taš~e, babice
Nežike Sakelsek
IZ PLANJSKEGA 24
2. 1. 1939 - 2. 12. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Društvu invalidov Majšperk - Kidri~evo, Društvu upokojencev Dolena, podjetju EKO-LES, Meltal iz Slovenje vasi, Ob~ini Ptuj, gospodu župniku, govorniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: sinova Drago in Branko ter hči Blanka z družinami
Jelovice • 59-letnega Janeza Perneka našli mrtvega
Je bil pretepen do smrti?
V petek, 5. decembra, so nekaj po 8. uri obvestili policijo, da so na Jelovicah našli moško truplo. Ker so ob prvem ogledu ugotovili, da gre za znake nasilne smrti, so takoj pričeli zbirati obvestila in slabi dve uri zatem v bližnjih Kočicah že prijeli osumljenca, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje.
Kot je v skopem policijskem sporočilu dodal inšpektor Ivo Usar s Policijske uprave Maribor, sta si kraj najdbe trupla ogledala tudi državni tožilec in preiskovalna sodnica iz Ptuja. Ugotovili so, da je najdeni pokojnik 59-letni J.P. iz okolice Stoperc, nasilne smrti pa naj bi bil utemeljeno osumljen 22-letni M.B. iz Kočic pri Žeta-lah.
Kot je povedala 60-letna Slava Bedenik iz Kočic 4, je pokojni Janez Pernek po tem, ko ji je marca letos umrl mož, večkrat prišel pomagat. Tudi tisti usodni četrtkov večer je prišel, čeprav je vedela, da njenemu sinu, še ne 23-letnemu Miroslavu Bedeniku, kličejo ga Slav-či, to ni bilo všeč, saj je tudi tisti večer Perneka nagnal od hiše. Ker ji je zmanjkalo besed, je nadaljevala njena snaha Alojzija Korez:
"Bili smo tukaj zgoraj na Bedenikovi domačiji. Najprej je Hanza, kot smo klicali Janeza Perneka, pomagal zmleti špeh, ki ga je tašča kupila od kolin, zatem je nasekal še nekaj drv, ko pa je odšel, sva okoli druge ure z možem Ivanom odšla spat v
Foto: arhiv
Pokojni, 59-letni Janez Pernek iz Stoperc.
Alojzija Korez s ta{~o Slavo Bedenik pred staro doma~ijo na Jelovicah, pod katero naj bi se usodnega ve~era dogajala krvava drama.
najino novo hišo, ki je nekaj 10 m stran od taščine. Ne vem, kaj se je dogajalo, baje sta se sporekla.
Kako uro pozneje, okoli treh ponoči, je prišel k nama Slavči, ves je bil okrvavljen, in mi zmedeno rekel, da se ne pusti in da ga ljudje ne bodo zajebavali. Spreletel me je strah, kaj neki je storil, saj je v roki držal nož. Potem pa je še vprašal, ali lahko prespi pri nas, češ da domov ne gre. Ko sem se zjutraj zbudila, sem ga vprašala, zakaj ima hlače vse krvave, pa mi je odvrnil
Foto: M. Ozmec
Alozija Korez: "Tu, ob jarku, so ležali Pernekovi {kornji."
Policist, ki je varoval kraj dogodka, kaže, kje je Korezova na-{la mrtvega Perneka.
samo: »Premalo sem ga, še bolj ga bom ...«
Potem je šel proti Žetalam, mislim, da k Beletu, meni pa ni dalo miru, zato sem brž odhitela po cesti navzdol. Najprej sem nekaj 10 m vstran ob jarku našla Pernekove škornje in si mislila: Bos že ni mogel daleč. Ko sem se spustila še nižje, sem ga videla ležati za podrtimi debli. Bil je nepomičen, ves plav v obraz, videti je bil potol-čen, znakov življenja pa ni več kazal. Strašno, kar se je zgodilo! Brž sva z možem obvestila policijo. Pernek je bil res dober človek, ne vem, zakaj mu je to storil."
Kot so povedali policisti, so osumljenega Miroslava Bede-nika kmalu prijeli v Kočicah, kjer je že nekaj časa živel, in baje naj ne bi zanikal, da je Perneka pretepel do onemoglosti in ga pustil ležati. Odgovor na vprašanje, zakaj je to storil, bo zagotovo zaupal kriminalistom.
Pokojnega Janeza Perneka so v nedeljo, 7. decembra, pokopali na majšperškem pokopa-liš~u. Kot so povedali njegovi svojci, je obdukcija pokazala, da je umrl zaradi poškodb, ker je bil pretepen.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Črnko, Krčevina 43, Ptuj - Tjašo; Adela Leber, Imenska Gorca 1/a, Podčetrtek - Nejca; Zlata Rep, Stojnci 17, Mar-kovci - Dominiko; Nada Ber, Kočice 38, Žetale - Uroša; Metka Žgaj-ner, Kidričeva 77, Rogaška Slatina - Jaka; Zorka Ačko, Sp. Nova vas 47/a, Slovenska Bistrica - Kristjana; Ivana Lorenčič, Kicar 7/e, Ptuj - Aleksandra.
Umrli so: Marija Borko, rojena Petković, Slovenska cesta 61, Središče ob Dravi, rojena 1925 - umrla 29. novembra 2003; Ana Šuen, rojena Novak, Pršetinci 47, rojena 1929 - umrla 2. decembra 2003; Marija Bolcar, rojena Šterbal, Mariborska c. 30, Ptuj, rojena 1919 - umrla 2. decembra 2003; Jera Lebar, rojena Muršec, Gorišnica 93, rojena 1925 - umrla 1. decembra 2003; Stanislav Krajnc, Strmec pri Destrniku 14, rojen 1931 - umrl 28. novembra 2003; Jožef Trstenjak, Pušenci 39, rojen 1922 - umrl 3. decembra 2003.
Ptuj • Se o Goji
Ovadba še na poti
Kot smo že poročali je Franc Gojčič, direktor Špedicije Goja, 26. novembra na tiskovni konferenci ostro zavrnil vsako obtoževanje o nakupu in prodajanju dovolilnic z njegove stra-
Konec prejšnjega tedna pa naj bi ga do~akala ovadba, ~ep-rav o tem uradno {e ni~ ne ve. Tudi on je eden izmed tistih, ki je za ovadbo izvedel iz medijev, ~eprav uradno torej {e ne ve, ali gre za njega, ker so v nekaterih medijih objavili samo inicialke njegovega imena in priimka (F. G.).
MG
^mifllKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
IZPTŒKEZAKUBMŒm ^
û-^f/^âàe
//AL OZE l'mHALOZECOM"^
■ op'Ciniii"l'rekom'mi)piiic ùlhàoliiikiKliijezdrariii'.'
d.o-.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
STE BILI POŠKODOVANI
P^HAV-^ v PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 teT'Ite';/^^,^:^ 080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611


Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icmkaijava 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije do božičnesa dne (13. vreme vseh mesecev oznane.
Danes bo oblačno z rahlimi padavinami. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne sneg pre{el v dež, zato se bo v notranjosti Slovenije pojavljala poledica. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem okoli 5, najvi{je dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V petek bo oblačno, občasno bo ponekod {e rahlo deževalo. Popoldne se bo od zahoda zjasnilo. V soboto bo pretežno jasno, po nižinah bo megla in nizka oblačnost. Na Primorskem bo v petek spet začela pihati zmerna burja, a bo v soboto oslabela.