I. Gradivo za naslednjo sejo zborov skupščine občine Ljubljana - Center II. PRAVILA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL LJUBUANA-CENTER IN POROCILO 0 DELOVANJU OBČINSKE KONFERENCE SZDL ZA OBDOBJE1971-1975 Osnutek smernic družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana - center v letu 1975 Za osnovo usmeritve ter za opredelitev osnov-nih nalog družbenogospodarskega razvoja občine y letu 1975 jemljemo kot izhodišče zvezno in republi-ško ustavo, sklepe X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, zvezno in republiško resolucijo o družbenpeko-nomski politiki ter neposrednih nalogah v letu 1975, smernice gospodarskega in družbenega razvoja Ljub-ljane v letu 1975, stališča in sklepe sprejete na 4. seji predsedstva CK ZKJ in na 10. seji predsedstva CK ZKS. Glede na tako opredeljeno usmeritev in željo vseh, da v letu 1975 dosežemo najmanj enak dinaraičen razvoj, kot je bil dosežen v lanskem letu, si delovni ljudje v občini Ljubljana Center postav-ljamo naslednje prednostne naloge družbenoekonom-skega razvoja: 1. Nadaljnje uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, interesnih in drugih sarhoupravnih skupnosti. 2. Uveljavljanje samoupravnega sistema' planira-nja in sprejetje srednjeročnih in dolgoročnih razvoj-nih programov v temeljnfo organizacijah združene-ga dela, drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajev-nih skupnostih in družbenega plana občlne. 3. Varčevanje in racionalizacija v vseh fazah in področjih družbene reprodukcije; bolj ekonomično gospodarjenje in nadaljnje združevanje dela in sred-stev. 4. tJresničevanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike tn krepitev kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijali. 5. Izdelava programa za prehod osnovnih šol na celodnevni pouk. 6. Pregled in dopolnitev zazidalnih načrtov za območje občine Center in vključitev y izvajanje 10-letnega programa izgradrije cest v Ljubljanl. 1. Izdelava prograTna za varstvo pkolja in zTaka v občini Ljubljana Center. 8. Uveljavitev družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, TOZD oz. OZD. I. OKVIRNA OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1974 IN USMERITEV V LETU 1975 1. GospodaTstvo občine Ljubljana Center je tes-no povezano z območjem Ljubljane, regije in repub-like. Zato so gibanja in dosežki gospodarstva v Cent-ru — kljub nekaterim specifičnostim — povezani z enakimi pogoji gospodarjenja in se odražajo v pri-bližno enakih tendencah razvoja. Delavci v občini Center, ki združujejo svoje delo in sredstva v te-meljnih organizacijah združenega dela in organizaci-jah združenega dela, realizirajo cca 63 odstotkov celotnega dohodka in približno polovico dohodka v Ljubljani. Pri tem je struktura gospodarskih dejav-nosti v Centru 'Specifična, saj 84 odstotkov celotnega dohodka odpade na trgovino, gostinstvo in turizem, medtem ko v mestu ustvarijo te dejavnosti cca 69 odstotKov CD. Tako strukturo gospodarstva v Centru y moramo upoštevati tako pri obravnavanju gospodar-skih gibanj v letu 1974, kakor tudi pri usmeritvah in nalogah gospodarstva v letu 1975 in v prihodnjein obdobju. Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja v lan-skem letu moramo tudi upoštevati pogoje in proce-se, ki so vplivali na gospodarstvo v letu 1974: — ustavne spfemembe, ki so osnova za uveljav* ljanje pravic in dolžnosti delavca v združenem delu, da je nosilec vseh funkcij samoupravljanja, so se sicer že prenesle v TOZD in OZD, vendar je še pre-malo dejanskih vsebinskih sprememb v odločitvah delavcev o ustvarjanju in delitvi dohodka ter o zdru-ževanju sredstev in dela, ki bi omogočile bistveno jačanje materialne osnove samoupravljanja; odnosi in razmerja na področju združevanja dela in sred-stev se še vedno zelo različno pojmujejo in razlaga-jo v posameznih TOZD in OZD; — začetek uveljavljanja samoupravnega sporaza-mevanja med delavci y temeljnih organiaacijah zdru-ženega dela in delovnimi ljudmi. iz družbenih dejav-nosti; — integracijski procesi, ki sta jih aktivno pod-pirala izvršni svet in oboinska skupščina ter s po-membno iniciatorsko vlogo tudi družbenopolitične organizacije, so se v letu 1974 nekoliko hitreje raz-vijali. Tako so se npr. združile v SOZD hotelsko-gostinske organizacije združenega dela Hotel Turist, GP Ljubljana, GP Daj-Dam in GP Bežigrad. Z zdru-žitvijo trgovskih OZD Volna, Moda in Izbira se je pričel proces združevanja manjšili trgovskih organi-zacij tekstilne stroke. V SOZD na področju Indivi-dualnih komnnalnih storitev so se vključile OZD Ka-nalizacija, Mestni vodovod, Pllnarna in Komunalna energetika. Veliko konkretnih pobud pa je ostalo sd-cer nerealiziranih, vendar pa so bili opravljeni mno-gi začetni razgovori in vsebinske opredelitve do raz-ličnih organizacijskih oblik združevanja dela in sredstev ter izdelani konkretni programi za nadalj-nji proces združevanja. V letu 1974 izkazuje gospodarstvo občine Center visoke finanfine pdkazatelje gospodarske rasti, ki pa. so bili tako kot v republiškem in zveznem merilu, doseženi v pogojih, na katere je vplivala visoka stop-nja inflacije. Dinamika ocenjenih gospodarskih re-zultatov za leto 1974 je bila v primerjavi s predvi-devanji za to leto naslednja (nominalno): Plah 1974 Ocena 1974 Real. 1973 Real. 1973 Družbemi proizvod 128 133 Dohodek 128 129 Osebni dohodki' 125 127 Ostanek dohodka 127 129 Zaposlenost v 103 104 Primerjava prikazanih gospodarskih dosežkov kaže na hitrejšo gospodarsko rast od predvidene ob istočasnem večjem povečanju zaposlenosti. če pri tem upoštevamo, da se je celothi dohodek gospodar--stva povečal za 44 odstotkov in ga primerjamo s 33 odstotnim povečanjem družbenega proizvoda in 29 odstotkov porasta dohoflka, ugotovimo močan vpliv povečanja stroškov, kar je povzročilo padec ekonomičnosb: poslovanja Posebej za gospodarstvo občine velja, da so na povečanje porabljenih sred-stev v veliki meri vplivali izdatki za nabavo realizl- ranega trgovskega blaga, ki so zaradi močne trgo-vinske dejavnosti v občini najpomembnejša postavka med porab\jenirai siedstvi. Stopnja poiasta naToa-?ne vrednosti realiziranega trgovskega blaga v gospo-darstvu občine je bila hitre.iša kot poprečno v re-publikl, kar se je — poleg porasta ostalih stroškov — odrazilo na počasnejšem porastu dohodka v ob-čini od republiškega in v mestnem merilu. Pokazatelji o gibanju družbenega proizvoda, do-hodka, sredstev za osebne dohodke in ostanka dohod-kov, ki v globalu prikazujejo tudi strukture delitve dohodka, kažejo, da so sredstva za osebne dohodke naraščala počasneje od dohodka in vzpcrtedno z no-minalno rastjo produktivnosti. Ostanek dohodka se je sicer večal vzporedno z dohodkom, vendar bistve-no počasneje od družbenega proizvoda. Hitrejši po-rast pogodbenih in zakonskih obveznosti, poleg tega pa je gospodarstvo po letu ,1974 odvajalo iz dohod-ka več samoupravno dogovorjenih sredstev za pokri-vanje skupne' porabe. Prikazani premiki v strukturi družbenega proizvoda so sicer omogočili, da se stop-nja reproduktivne sposobnosti gospodarstva ni po-slabšala, je pa še vedno nizka in ne omogoča bist-venega povečanja vlaganj v obnovo in razvoj osnov-nih sredstev, prav tako pa ne zadošča za kritje po-treb po obratovalnih sredstvih. Na področju poslovnili sredstev in njihovih vi-rov se v letu 1974 ponovno povečuje medsebojna zadolženost gospodarstva. Terjatve od kupcev nara-ščajo ohitreje d obveznosti do dobaviteljev, kar po-meni, da gospodarstvo Centra v večji meri krediti-ra kot dolguje, po drugi strani pa sredstva dobavi-. teljev naraščajo hitreje od lastnih virov poslovnih sredstev gospodarstva občine in pokrivajo že tretji-no obratnih sredstev. Tudi tehnična opremljenost dela, ki se kaže v pokazatelju vrednosti osnovnih sredstev na delavca, se ob 4 odstotnem poyečariju števila zaposlenih v gospodarstvu občine ni izbuljSala. Vrednost osnovnih sredstev v furikciji se je sicer nekoliko povečala, vendar so popravki vrednosti naraščali hitreje, s tem pa se je stopnja odpisa osnovnih sredstev ponovno povečala in znaša v gospodarstvu Centra že preko 55 odstotkov. Osebni dohodki delavcev v gospodarstvu občine so se gibali vzporedno z nominalnim dvigom produk-tivnosti, kar pa ob letošnjem porastu življenjskih stroSkov ni zadostovalo za dvig realnih osebnih do-hodkov. Ugotovljeno je, da so visoki pokazatelji dinamike gospodarske rasti tudi odraz visoke inflacije. Gospo-darstvo je v preveliki meri iskalo izhod skoraj ved-no le v zviševanju cen in je preraalo pozornosti po-svečalo povezovanju za gospodarnejšo izrabo razpo-ložljivf.1 kapacitet, surovin, repromateriala in ener-getskih virov, kakor tudi v zviševanju produktivnosti. Ob visokem porastu cen surovin in repromateriala na »vetovnem trgu so organizacije združenega dela premalo iskale možnosti v nadomestitvi le-teh z do-mačimi viri, prav tako pa je bilo premalo povezo-vanja z deželami v razvoju. Dražja proizvodnja doma in zaostren položaj na svetovnem trgu, ki se kaže v zapiranju v interesno zaokrožene grupacije, sta se odrazila v dinamikl iz-voza, ki je bila nižja od predvidene. Večji zastoji so bili v izvozu tekstilne, papirne, grafične in elek-troindustrije. V določenl meri je to tudi posledica ozke orientacije gospodarstva na izvoz na pretežno kanvertdbilno podrožje in premajhna usmeritev na tržišča dežel v razvoju in dežel SEV. S smernicami za leto 1974 predvideno povedanje obsega in učinkovitosti investicij v skladu s potreba-mi za skladnejSi gospodarski razvoj zafadi poma-njkanja razpoložljivlh sredstev nl bilo realizirano. Sredstva gospodarstva v občini so bila vložena pred-vsem v investlcije v prolzvodno opremo in prodaj- ne ter skladiščne površine, ta vlaganja pa so še vedno dokaj razdrobljena, ker se delavci v združe-nem deVu trgovine in proizvodnje še vse premalo povezujejo z namenom, da bi združena sredstva dala čim večji rezultat. Zagotavljanje potrebnih virov sredstev za kritje obratnih sredstev je postalo v občini Center že do-kaj pereč problem, ki pa so ga predvsem trgovin-ske organizacije reševale pretežno z uporabo sred-^tev dobaviteljev in kreditov, kar kaže na ponovno slabšanje likvidnostl. Racionalizacija proizvodnje, iz-bira ustreznih proizvodnih programov v skladu s potrebami trga in zagotavljanje sredstev so naloge, ki jih mora skupno reševati proizvodnja in trgovina na podlagi novih odnosov, ki jih postavlja ustava, sicer nujno prihaja do neusklajenosti v razvoju obeh področij. / Tudi področju optimalnega zaposlovanja, rasti storilnosti, optimalni organizaciji dela in nagrajeva-nju so delavci v združenem delu posvetili premalo pozornosti. t. Pri usmeritvi gospodarskega razvoja občine Ljubljana Center v letu 1975 moramo upoštevati kontinuiran vpliv gospodarskih gibanj in pogojev iz leta 1974. Zavedati se moramo, da se bodo negativ-ne tendence v gospodurskih gibanjih v svetu odra-zile tudi v našem družbenem in ekonomskem razvo-ju, da razvoj energetike in infrjastrukture močno zaostaja za potrebami, da je reproduktivna sposob-nost gospodarstva nizka, da so še vedno izredno tnočne težnje po inflacijskem obnašanju na vseb področjih goispodarskega in družbenega življenja ln da je še vse oremalo narejeno na področju družbe-nega dogovarjanja in samoupravnega sporazumeva-nja za usklajeno gibanje tržišča in cen. Napori zdru-ženega dela bodo usmferjeni predvsem v nadaljnje uveljavljanje in razvijanje samoupravnili odnosov na vseh področjih, v doseganje dinarnične gospodarske aktivnostt, ki bo temeljila na ekonomičnejšem poslo-vaniu in kot taka prispevala k postopnem odprav-ljuhju vzrokov nestabilnosti gospodarskih gibanj m v povečevanje reproduktivne sposobnosti gospodar-stva ter v uskla.ievanju vseh oblik porabe z razpo-ložljivimi sredstvi. Gospodarstvo občine Center bo ob upoštevanju zveznih in republiških usmerit*3" ter predvidevanj za razvoj v mestnem merilu in ob podpori vseh samo-upravnih in družbenopolitičnih dejavnikov v letu 1975 predvidoma doseglo naslednjo dinamiko razvo-ja (nominalno); * 1975 tadeks;-----J97J-------¦ družbeni proizvod 134 dobodek 133 osebni' dohodki 128 ostanek dohodka 130 z,&,posiervost 102^ Za tako dinamiko razvoja, ki raora v prvi vrsti zagotoviti izboljšanje reproduktivne sposobnosti gos-podarstva kot osnove za skladnejši razvoj samega gospodarstva in za združevanje sredstev za razvoj infrastrukture ter za kritje samoupravno dogovorje-ni'n obveznosti za skupno porabo, bodo delavci v združenem delu posvetili vso pozornost izvajanju na-slednjih nalog: — uveljavljanju in izvajanju samoupravnih pra-vic in dolžnosti delavcev v združenem delu pri odlo *anju o ustvarjanju, usmerjanju in- delitvi dohodka v temeljhih organizacijah združenega dela, samo-upravnih interesnih in krajevnih skupnostih; — zagotavljanju odločilnega vpliva združfenega dela v proizvodnji na oblikovanje in uresničevanje odnosov med organizacijami združenega dela proiz- vodnje in trgovine. Ta naloga ima poseben pomen v gospodarstvu občine Center, kjer mora trgovtaa kot najmočnejša panoga gospodarstva postati nosi-lec povezovanja s proizvodnjo na osnovi samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja o. združevanju sredstev in dela za skladnejši razvoj in učinkovitej-še gospodarjenje; s tesnejšim povezovanjem proiz-vodnje in trgovine se bodo oblikovali zaokroženi go-spodarski subjekti, ki bodo prevzeli vso odgovornost za blagovni promet in seveda tudi za oblikovanje cen na svojem področju; — pri spr&jemanju srednjeročnih programov razvoja temeljnih organizacij zdniženega dela bodo upoštevali nujnost večanja materialne osnove svoje-ga razvoja in se istočasno vključili v programiranje na področju širšega gospodarskega razvoja in raz-voja družbenih dejavnosti z zavestjo, da je razvoj t.i. negospodarskih dejavnosti eden od faktorjev za hitrejši razvoj gospodarstva in da le združevanje sredstev in dela obeh področij zagotavlja skladen družbenoekonornskirazvoj.Le usklajevanje razvojnih programov vseh nosilcev družbenega planiranja — od temeljnih organizacij združenega dela, samouprav-nih interesnih, krajevnih skupnosti do družbenopoli-tičnih skupnosti in organizacij, lahko zagotovi samo-upravno odločanje in usmerjanje družbenoekonom-skega razvoja; ¦— za odpravljanje neugodnega razmerja v zuna-nje-trgovinski menjavi si bodo delavci v združenem delu posebej prizadevali za povečanje izvoza in zma-njševanje uvoza ob istočasni preusmeritvi na doma-če surovine in repromaterial. Izvoz, ki je eden od pogojev za dosego dinamične rasti proizvodnje, za-hteva povezovanje med delavci v trgovini in proiz-vodnji za skupno realizacijo na tujih tržiščih in še večjo preusmeritev na dežele v razvoju, torej sku-pen nastop na vseh tržiščih., ker bodo le tako ra-cionalnejše proizvajali in se ob večji konkurenci na zunanjih tržiščih aktivno vključevali v mednarodno delitev dela; — izboljšali bodo ekonomičnost poslovanja v okviru svojih organizacij združenega dela z racional-nejšo uporabo surovin, repromateriala in pogonske energije, boljšo organizacijo dela, z varčevanjem in zmanjševanjem stroškov, z večjo delovno disciplino in povečano storilnostjo; — večjo produktivnost dela bodo dosegali z bo-ljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, z izboljša-njem tehnične opremljenosti dela, z iskanjem novih in boljših teimoloških rešitev in uporabo domačih znanstvenih dosežkov; — gostinske in turistične organiaacije združene-ga dela, ki jih je na območju občine Center veliko, bodo morale skrbeti za realizacijo neblagovnega de-viznega priMva, pri Cemer bo odločilao vlogo imelo nadaljnje medsebojno povezovanje za boljše izkori-ščanje kapacitet in za enotnejšo kompletno gostin-sko — turistično ponudbo v inozemstvu; — na področju gradbeništva bodo delavci v zdru-ženem delu posvetili večjo pozomost vsebinskim spremembam v raznih oblikah medseboj"nega zdru-ževanja in poiskali ustreznejše oblike medsebojnega dogovarjanja in povezovanja ter se tesneje povezali tudi s proizvajalcd gradbenih materialov in opreme; — dejavriost prometa zastopata na območju ob-čine Center »Zelezniško gospodarstvo« in »Združeno PTT podjetje«. Razvoj obeh dejavnosti je začrtan v republiški resoluciji in programu samoupravne in-teresne skupnosti za železniški in luški promet; — delavci obrti bodo' raorali še posebno pozor-nost posvetiti izboljšanju reproduktivne sposobnosti te dejavnosti, ki še vedno zaostaja za razvojem osta-lih gospodarskih panog. Poseben pomen ima razvoj storitvene obrti, ki ne zadovoljuje v celoti potreb prebivalstva. Z družbenim dogovorom o pospeševa-nju razvoja malega gospodarstva bodo dani objek- tivni pogoji za kreditiranje te dejavnosti in s tem za njen skladnejši razvoj; — temeljna naloga gospodarstva v pogledu za-poslovanja bo, da preide od ekstenzivnega zaposlo vanja k čimbolj intenzivnemu zaposlovanju delavcev, da posveti vso skrb funkcionalnemu izobraževanju in strokovnemu usposabljanju zaposlenih ter s tem izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o kadrovski po-litiki v Ljubljani; — razmerja v ustvarjanju in delitvi družbenega proizvoda so usklajena s cilji republiške resolupije in smernicami SML in morajo zagotoviti rast repro dukcijske sposobnosti gospodarstva. Z realizacijo teh razmerij v delitvi družbenega proizvoda bo gospo-darstvo lahko doseglo osnovo za izboljšanje likvid- | nosti, za povečanje vlaganj v osnovna sredstva, ka-kor tudi za združevanje sredstev za zagotovitev šir-še reprodukcije. Pri tem bo predvsem potrebno upo-števati sprejete^ programe za potrebni razvoj infra-strukture in na samoupravni osnovi sprejeti obvez-nosti za združevanje sredstev v te namene. Tu gre predvsem za združevahje sredstev za razvoj energe-tike, železniškega in cestnega omrežja; — gospodarstvo v občini Center je kot del Ijub-ljanskega gospodarstva še posebej zainteresirano za uresničitev sprejetega lO-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, zato bo tudi v ta namen združeva-lo potrebna sredstva; — gospodarstvo občine bo pri dograjevanju si-stema samoupravnega sporazumevanja o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke strmelo za bolj učinkovitiin in stdmulativ-nejšim nagrajevanjem v skladu z rezultati dela. Si-stem nagrajevanja mora spodbujati delavce k bolj-ši produktivnosti, zniževanju stroškov, racionalizaci-ji dela in k ustvarjalnim prizadevanjem. Zahtevnejši pogoji goSpodarjenja in obveznosti v zvezi z zdru-ževanjem sredstev za nadaljnji družbeni raavoj zahte-vajo dosledno izvajanje teii nalog. Delavci v združe-nera delu in družbenopolitični dejavniki se morajo zavedati pomena stimulacije v nagrajevanju, ki je eden od osnovnih pogojev za dvig dejanske prodtik-tivnosti dela; — delavci v združenem delu si morajo zagotoviti odločilni vpliv pri uveljavljanju in spoštovanju in-teresov združenega dela v denarnih tokovih in po-slovni politiki bank. Občinska skupščina in njeni organi, samouprav-ne interesne skupnosti in družbenopolitične organl-zacije bodo s svojo politiko tn ukrepi: — pospeševali integracijska povezovanja na vseh področjih gospodarstva in združevanje dela in sred-stev na ustavno opredeljenih osnovah. To bo potreb-no doseči tudi pri nekaterih formalno opravljenih integracijah; — zagotavljali tako gibanje skupne in splošne porabe, ki ne bo odstopalo od sprejetih osnovnih usmeritev, t.j., da se bo gibala počasneje od rasti družbenega proizvoda, pri čemer bodo od vseh po-rabnlkov zahtevali varčevanje in zavestno usklajeva-nje potreb z razpoložljivimi sredstvi v korist večje reproduktivne sposobnosti gospodarstva; , — neposredno spremljali gibanja in problemati-ko v gospodarskih organizacijah združenega dela, kar bo omogočilo hitrejše ukrepanje v primera potrebe, po drugi strani pa zagotovilo boljše seznanjanje de-lavcev v združenem delu s politiko in usmeritvijo občinske skupščine in istočasno približali problema-tikO gospodarstva ostalim področjem združenega dela; — pri spremljanju gibanj in problematike gospo darstva bodo posvetili posebno pozornost temeljnim organlzacijam in organizacijam združenega dela, kl poslujejo na meji rentabilnosti ali z Izgubo. Z nepo-srednim angažiranjem bodo iskali pravočasne irešit- ve in ukrepe za odpravljanje vzrokov, ki so privedli v kritično stanje, organizacijam, ki poslujejo z izgu-bo, pa bodo pomagali pri iskanju možnosti za sana-cijo; — s samoupravnim in družbenopolitičnim plani-ranjetn bodo z usklajetfalnimi postopki oblikovali čvrste in dolgoročne temelje hitrejšega in stabilnej-šega družbenoekonomskega razvoja. — se zavzemali, da vse organizacije združenega dela pristopijo k samoupravnemu sporazumu o šti-pendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center in se dogovorijo za solidarno združevanje sredstev v te namene. II. DRUŽBENE DEJAVNOStl Področje družbenili dejavnosti je doživelo v pre-teklem letu bistvene premike. Z uveljavljanjem usta-ve ter z uveljavljanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o medsebojni menja-vi dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela o programih posameznih samoup-ravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in o obsegu njihovega financiranja. Posa-mezne samoupravne interesne skupnosti v svojih programih opredeljujejo konkretne naloge. S tem se uveljavlja ustavno načelo, da delavec odloča v celo-ti o porabi sredstev, ki jih ustvarja. V letu 1975 bo treba upoštevati naslednja teme-Ijna izhodišča: — usklajevanje porabe z družbenoekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za poveče-vanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, ki jih določa resolucija; — zagotavljanje neposredne menjave dela v okvi-ru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničeva-nje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih, za kar je pomembno razvijanje sistema javnosti dela vseli družbenih de-javnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit pogled v izvajanje programov in porabor sredstev; — skozi sistem usklajenega prbgramiranja druž-benih dejavnosti zago.tavljati odločanje delovnih Ijudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o ob-segu in kvaliteti dela ter o financiranju; — obseg in usmerjenost vsake družbene dejav-nosti morata težiti za zadovoljevanje skupno ugotov-ljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja, pri čemer je zlasti potrebno upoštevati ra-cionalizacijo dela, skrb za razvoj organizacije dela, delovno disciplino in varčevanje; — zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti z ob-likovanjem programov in ukrepov za združevanje sredstev; — skozi samoupravno odločanje interesnih skup-nosti na ravni občin in mesta zagotavljati enotnost razvoja dejavnosti v celotnem ljubljanskem prostoru. Delovni ljudje združeni v temeljnih organizaei-jah združenega dela in občani v krajevnih skupno-stih ter delavci, združeni v organizacijah združenega dela na različnih področjih družbenih dejavnosti so ustanovili samoupravne interesne skupnosti za otro-ško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, razisko-valno dejavnost, telesno kulturo, zdravstvo in social-no skrbstvo. V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter nepošrednih nalogah y letu 1975 je v okviru družbenih dejavnosti dana priorite-ta vzgoji in izobraževanju ter otroškemu varstvu. Vzgoja in izobraževanje Osnove za usmeritev dejavnosti vzgoje in izobra-ževanja ter otroškega varstva v občini Ljubljana Center so predvsem v dogovorjenera programu, ki je bil sprejet v okviru temeljne izobraževalne skup-nosti Ljubljana že v letu 1974, nadalje v zakoEskih predpisti iz področja predšolske vzgoje in varstva in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja ter y druž-benlh dogovorih in že sprejetih samoupravnih spo-razumih. Med prvenstvenimi nalogami na tem področju je še posebej pomembno nadaljnje utrjevanje že zače-tega programa povezovanja dela delavcev na pod-ročju vzgoje in izobraževanja z enotnim procesom združenega dela. To pomeni še nadaljnjo skrb za dosledno uveljavljanje delegatskih odnosov. Prizadevati si bo treba za krepitev samoupravnih odnosov v vsaki delovni skupnosti in na celotnem področju vzgoje in izobraževanja. Razvoj samouprav-ne, socialistično angažirane šole zahteva še nadaljnjo skrb pri izravnavanju pogojev pri šolanju otrok in mladine, skrb za izenačevanje materialnega položaja prosvetnih delavcev z materialnim položajem delov-nih ljudi na drugih področjih združenega dela. Sodobni družbeni razvoj terjatudi podaljšanje časa, ki ga otroci preživijo v šoli pod neposrednim ¦ pedagoškim vplivorn. Celodnevna šola se nam zato kaže pod vplivom socialno-ekonomskih in psiho-pe-dagoških potreb kot nuja na določeni etapi družbe-nega razvoja ter predstavlja tako najvišjo in najbolj racionalno obliko organizacije šole s podaljšanim bivanjem. Zato bo kot prednostna naloga na tem področju izdelati prograih prehoda osnovnili šol v občini na celodnevni pouk, v zvezi s tem pa je tiidi postopno ustvarjanje pogojev za celodnevno šolo. Ob tem pa bo potrebno: — izgraditi ustreznejši vzgojnoizobraževalni pro ces tako, da vsak otrok po svojih sposobnostih opti-matoo napreduje; — zagotoviti zavestno učenčevo sprejemanje de-lovnih navad; — modernizirati metode in organizaeijske oblike učnovzgojnega del«; — izdelati tak sistem organizacije celodnevne šole, ki bo upošteval tudi druge otrokove potrebe. V letu 1971 sprejeti program izgradnje vzgojno-varstvenih zavodov in osnovnih šol v Ljubljani in občini Ljubljana-Center iz sredštev samoprispevka nas obvezuje, da program v celoti realiziramo. Z re-alizacijo programa bomo omogočili vključitev večje-ga števila otrok v predšolsko varstvo, z dozidavo ne-katerih osnovnlh šol v občini (Prule, Tone Tomšič), pa bomo osnovnim šolam približali možnost preho-da na celodnevno šolo. . V občini Ljubljana Center bo predan v letu 1975 v uporabo prvi objekt, ki se ga gradi tudi s sredstvi samoprispevka, t.j. vzgojnovarstveai zavod Ane Zi-herl za 400 otrok. Pričela se bo gradnja prizidka k osnovni šoli Prežihov Voranc z 8 učilnicami in telo-vadnico ter prizidka k osnovni šoli Prule. Prav tako bo treba v letu 1975 realJasirati program VVZ Ajdov-ščina, ki pred^ldeva pridobitev prostora za 40 otrok. Poleg teh gradenj se bo pričela gradnja novega vzgojnovarstvenega zavoda v krajevni skupnosti Sta-ra Ljubljana za 150 otrok. Investitor tega objekta je glede na obveznosti iz preteklih let skupščina občine Ljubljana Center. Kultura Na področju kulturnih dejavnosti združujejo de-lovni Ijudje in občani v občini Ljubljana Center svoje interese prek občinske in mestne kulturne skupnosti. Usklajevanje interesov je potrebno zlasti zato, da omogočimo rast in razvoj kulturnih de.iavnosti in umetniške ustvarjalnosti, saj je prav v občini Ljub-ljana-Center koncentrirana vrsta kulturnih institucij, ki sp pomembne za razvoj vse slovenske kulture. Prednostne naloge morajo izliajati iz prizadevanj za socialistično zasnovanost kulture kot sestavnega dela revolucionarnih procesov, ki uveljavljajo satno-upravno odločanje proizvajalca in omogočajo razvoj človeške osebnosti. Osnovni cilj j^ interes delovnih ljudi, da bi kultura vse bolj postajala del njihovega življenja, in interesa delavcev v kulturi, da bi se kul-turne dejavnosti še bolj vključile v skupna prizade-vanja naše socialistdčne samoupravne družbe in v življenje slehernega posameznika. Zato so prednost-ne naloge zlasti: — čim širša in vsestranska verifikacija progra-mov različnih področij kulturnih dejavnosti; — povečanje števila porabnikov kulturnih dobrin in načrtno spodbujanje k aktivnemu kulturno-pro- - svetnemu udejstvovanju in s tem v zvezi razvijanje in podpiranje amaterskih kulturnih dejavnosti; — skrb za nove investicijske naložbe v kulturo, zlasti za: Lutkovno gledališče Likovni center in veli-ko dvorano (avditorij), ki bo lahko služila različnim dejavnostim; — glede na koncentracijo knlturriih institucij v občini, bo treba skrbeti za odprtost le-teh nasproti celotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru; — varovanje materialne kulturne dediščine na obmofiju občine Ljubljana Center, zlasti na področ-ju starega mestnega jedra. Raziskovalna dejavnost V letošnjem letu bo konstituirana tudi razisko-valna skupnost občine Ljubljana-Center. Prvenstvena naloga bo izdelava programa na podlagi ugotavljanja in oblikovanja skupnih interesov v občini, mestu in regiji. Telesna kultura • / Osnovo za, delo prestavljajo programi 32 društev in klubov, programi dela šolskih športnih društev in programi za športno rekreacijo v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela. Pomembne naloge so zlasti naslednje: — razvijanje množične telesne kulture in šport-ne rekreacije z organizacijo sindikalnili športnih iger, akcij TRIM, razširjanjem obsega akcij »naufci-mo se plavanja in smučanja«, predvsem pa z ustvar-janjem pogojev za razvoj telesne kulture v krajevnih skupnostih in TOZD; — pospeševanje telesnokulturnih dejavnosti v šo-lah in zlasti v vzgojno varstvenih zavodih, kjer bo treba pričeti z organizirano telesno vzgojo. Prav predšolsko in šolsko mladino bo treba bolj intenziv-no vključiti v telesnokulturno dejavnost. Žal sedanji pogoji tega ne omogočajo v zadostni meri, saj manj-ka tako v vzgojmovarstvenih zavodih kot tudi v vseh vrstah izobraževalnih zavodov, zlasti srednjih in viso-košolskih zavodih, notranjih in zunanjih vadbenili prostorov in ustrezno usposobljenih učiteljev; — sprememba tekmovalnega sistema in razvija-nje tekmovalnih športov; — organizacija seminarjev in strokovno izpopol-njevanje kadrov; — vzdrževanje in smotrno izkoriščanje obstoje-N čega fonda športnorekreacijskih objektov ter njihovo dograjevanje (v KS Poljane); — začetek izgradnje rekreacijskega centra na lo-kaciji sedanjega letnega telovadišča y Tivoliju s tre-mi telovadnicami, garderobami in sanitarijami. Zdravstveno varstvo V lanskem letu je bila ustanovljena občinska skupnost zdravstvenega varstva. Uspešno je bila iz-vedena tudi fluorografska akcija, ki je zajela 22.364 občanov občifie. V letu 1975 bo imelo prednost urejanje osnovne-ga zdravstvenega varstva s ciljem omogočtti in zago-toviti enake možnosti občanom pri uveljavljanju t zdravstvenega varstva. Potrebno bo doseči racionali-zacijo znotraj te dejavnosti. Ne-le racionalizacijo pil porabi zdravil, marveč tudi v boljši organizaciji zdravstvene službe ter s tem v zvezi odpravljanje predolge čakalne dobe v specialističnih ambulantah, usklajevanje preiskav, odpravljanje nepotrebnlh pre-gledov in bolj&i izkoristek delovnega časa. Zdravstveni dom Ljubljana enota Center ndma lastne stavbe za dejavnosti osnovne zdravstvene služ-be. Glede na že sprejete sklepe bo prednostna naloga na tem področju v občini izdelava idejne dokiimenta-cije za gradnjo zdravstvenega doma v občini Ljub-ljana Center. Socialno skrbstvo i Cilj razvoja socialnega skrbstva je zagotovitd so-cialno varnost slehernemu občanu. Skladno z gospodarskim razvojem mora potekati tudi družbend razvoj. Celovit družbeni razvoj terja enakopravno obravnavanje socialne razvojne kompo-nente. Problemi socialne patologije karakterizirajo negativne vldike družbene klime in terjajo dolofiene ukrepe. Uporabiti nameravamo vse tiste metode dela, ki nam ob največji racionalizaciji razpoložljivih sred-stev zagotavljujo najboljši uspeh. Predvidevamo, da bo v letu 1975: — 150 otrok in mlačostnikov v rejnlšklh družl-nah: ¦ ' — 75 otrok in mladostnikov v raznila domovlh za prevzgojo ali zdravstveno liabilitacijo; — 360 starejših občanov v domovih upokojencev; — 1500 občanov prejemalo razne oblike družbe-ne dename pomoči; — 50 mladoletnikov bo pod strožjim nadzor-stvom skrbstvenega organa; — 400 otrok in mladostnikov v sprejemališču za begavce ali v disciplinskem centru; — 180 zdravljenih alkoholikov vključenih v klube; — 50 odpuščenih obsojencev bo potrebovalo ob-like pomoči pri ponovni vrnitvi v normalno življenje. Na področju občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane izstopata dva problema: — skrb za duševno nezadostno razvlte osebe, za katere je bil v Ljubljani ustanovljen Demonstracij-ski eksperimentalni center (DEC), katerega ustanovi-telj je skupščina.mesta Ljubljane. Za normalno delo vanje DEC in za nadaljnji razvoj strokovno uteme-ljenega koncepta bo v okviru Ljubljane zavodu nuj-no potrebno zagotovit.i potrebna finančna sredstva in -mu pomagati pri reševanju prostorskih proble-mov; — zelo pereč problem predstavlja v Ljubljani starejše prebivalstvo, saj je samo v Domu upokojen-cev Center nerešenih 500 prošenj za vstop v doni. V Ljubljani moramo načrtno rešiti program gradnje domov za upokojence, ki je bil sprejet že leta 1970. Prav tako bo treba nadalje razvijati in pospeševati še druge oblike pomoči starejšemu prebivalstvu Ljubljane. Vse oblike sofialnega skrbstva bo zajemal pro-gram občinske interesne skupnosti, ki bo v danih razmerah predstavljal optimalno rešitev te problema-tike v občinskem merilu. Varstvo borcev In invalidov NOV Glede na to, da je v ljubljanski regiji stekla akeija za usklajevanje odlokov in pravilnikov 6 j«i-znavalninah in družbenih pomočeh borcem NOV, nji-hovlm družinskim članom, borcem za severno mejo 1918/19 in slov. dobrovoljcem iz vojn 1912—18, se bomo še nadalje zavzemali za to, da bodo kriteriji in višina pomoči vsaj na območju petih ljubljanskih občin enotni. Skupno z organizacijo ZZB NOV občine Ljub-ljana Center bomo organizirali pomoč ostarelim boj> cem NOV, kar runn v letu 1974 ni povsem uspelo. Podprli bomo -organiziranje posebnih ambulant za borce in invalide NOV v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. V sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV ln KO ZB NOV bomo začeto akcijo 10-dnevnega pre-ventivnega okrevanja v Portorožu," Mojstrani in Ba-njolah še razširili in skušali poslati v te kraje čimveč borcev, katerirfl tako okrevanje priporoča zdravnik. Preko Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana in v okviru veljavnili predpisov tn statuta skupnosti bomo skušali poslati na zdravljenje v na-ravna zdravilišča čimvečje število zdravstveno priza-detih borcev NOB. III. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V zadnjih dveh letih je naša družba posvetila posebno pozornost stanovanjski izgradnji. V pretek-lem obdobju je za stanovanjsko gospodarstvo zna-čilno leto 1974, v katerem je nastala prva prelomnica. Vse leto je bilo v znamenju ustanavljanja samo- . upravne stanovanjske skupnosti. V ta namen je bil februarja 1974. leta imenovan iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti ob-čine Center, ki je bila ustanovljena 17. 10. 1974. Naloga samoupravne stanovanjske skupriosti je, da v njej delovni ljudje in>občani po načelih soli-darnosti in vzajemnosti organizirano uresriičujejo svoje interese na področju stanovanjskega gospodar-stva s ciljem: — da se poveča obseg stanovanjske gradnje in s tem zagotovi sistematično reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih Ijudi v naši občini; — da se zagotavlja tn uresniCuje solidarnost v.' reševanju stanovanjskih vprašanj z družbeno po-močjo k stanarini za delovne ljudi in občane z niz-kimi osebnimd dohodki in izboljšanje stanovanjskega standarda; — da skupaj s stanovalci upfavljajo s stanovanj-skimi hišami v družbeni lastnini in — da na organiziran način zagotavljamo pritok sredstev ter gospodarjenje z obstoječim stanovanj-^kim skladom v občini. Namen formdranja samoupravnih stanovanjskih skupmosti je, da se organizira »družbeno usmerjena stanovanjska gradnja«, ki se po svoji vsebini bistve-no loči od gradnje za trg. Z izgradnjo čim več cenej-ših stanovanj želi naša družba na organiziran način izpolniti vrzel na področju stanovanjskega primanj-kljaja. Že pred ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti leta 1972 je bil sprejet »Družbeni dogovor o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve« in pa »Samoupravni spora-zum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanj-sko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu«. V ta namen delovne organizacije izločajo obvez-no 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, od česar ostaja 45 odstotkov delovnim organizacijam, 30 od-stotkov se namenja solidarnostnemu stanovanjske mu skladu, 25 odstotkov sredstev pa se združuje pri Ljubljanski banki — podružnici za kreditiranje sta-novanjskega in komunalnega gospodarstva na pod-lagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. Na osnovi gornje razdelitve ima samoupravna stancfvanjska skupncnst občine Ljubljana-Center iz naslova 25 odstptkov obvezno vezanih sredstev na svojem računu preko 110 milijonov, iz naslova 30 odstotkov izločenih sredstev t.j. v solidarnostnem skladu pa za 5 odstotkov več. Del sredstev solidar-nostnega stanovanjskega sklada je že uporabljen za stanovanja v štepanjskem naselju in sicer tisti del, ki odpade na samoupravno stanovanjsko skupnost občine I^ubljana Cesnter. <- • ¦ Solidarnostni stanovanjski sklad deluje za vse območje ljubljanskih občin in je v svojem mandat-nem obdobju naročil gradnjo okoli 800 stanovanj v Štepanjskem naselju. V januarju 1975 je že bilo vse-ljivih 403 stanovanj, od tega za prosilce občine Ljub-ljana-Center 61 stanovanj. Od tega so dobile družine ¦ z nizkimi osebnimi dohodki 45, mlade družine 9 ter invalidi in upokojenci 7 stanovanj. Druga polovica naročenih stanovanj bo vseljiva predvidoma v jeseni 1975. S konstituiranjem samoupravnih stanovanjskih skupnosti v Ljubljani bi le te morale s 1. 1. 1975 prevzeti sorazmerni del sredstev sklada v gospodar-jenje. Ker pa zaradi organizacijskih težav ne zmo-rejo take naloge, je Solidarnostni stanovanjski sklad pooblaščen še za nekaj mesecev, da v njihovem imenu gospodari s sredstvi sklada. Tako je do jeseni pričakovati, da bodo samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah dobile v gospodarjenje soraz* merni del finančnih sredstev in naročenih stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost bo izdelala pro-gram etapne izgradnje v smislu družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje. IV. KOMUNALNA DEJAVNOST IN URBANIZEM Celotna komunalna dejavnost, ki jo delimo na individualno in kolektivno komunalno potrošnjo, je pristojnostno razdeljena med mestom Ljubljana in občino Center. Ustanoviteljske pravice komunalnih delovnih organizacij je od občinske prevzela skup ščina mesta, pravtako pa tudi financiranje nekaterih kotnunalnih dejavnosfei. Komunalne delovne organi-zacije opravljajo svoje storitve na teritoriju celotne-ga mesta in tudi izven mesta Ljubljane. Delitev pristojnosti je povzročila tudi delitev sredstev, zlasti sredstev za financiranje kolektivne komunalne potrošnje. Od zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča bo občina v bodoče 50 odstotkov sredstev združevala na nivoju mesta in bodo uporabljena predvsem za financiranje 10-letne-ga programa izgradnje cest v Ljubljani. Skupščina mesta Ljubljane financira vzdrževanje javne snage, javne razsvetljave, semaforsko omrežje, vzdrževanje cestno-prometne signalizacije, parkovnih gozdov in zelenic mestnega pomena ter še nekatera druga komunalna dela. V pristojnosti občinske skupščine je ostalo pod-ročje kolektivne komunalne potrošnje, t.j. vzdrževa-nje, gradnja in rekonstrukcija javnih cest in površin, zelenic, postavitev prometne signalizacije in podob-no. Sredstva posebnega računa za ceste in ulice ter sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča se uporablja po ustreznem programu, predvsem za investicijska vlaganja. Naloge v letu 1975 so predvsem naslednje: S sprejetjem regulacijskega načrta in študijo o prometu bo v osnovi določeno cestno omrežje mesta , Ljubljane, ki se nadalje navezuje na cestni sistem republike Slovenije. ,, Glede na določila ustave bomo pristopili k pre- „ gledu, dopolnitvi in spremembi podrobnega načrta generalnega urbanističnega načrta za Območje občine ¦. Center in tako dopolnjenega posredovali krajevnim •, skupnostim ter organizirali široko javno razpravo. ' Novelacijo podrobnega načrta GUP bo, po predhod- < nili navodilih komisije za urbanizem in prostorsko planlranje pri izvršnem svetu občine Center, pripra-vil Liubljanskl urbanistični zavod. Sprememba zazidalnega načrta za zazidalni otok. CO—1/8 bo pripravljena na osnovi potrjenlh pro-; gramskih izhodišč in osnov urbanističnega razvoja za bbmočje KS Gradišče. Predvsem bo potrebno re-( šiti vprašanje obstoja in razvoja osnovne šole Majde. Vrhovnik ter ureditev zelenih povxšin za navedeno .območje. Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za otok CO—1/9, ki absega obmooje med Gregorčičevo ulico — Gradiščem — Rimisko cesto in Prešemovo cesto bo pripravljena na osnovi potrjendh program-sklh izhodišč in osnov urbanističnega razvoja za ob-močje KS Gradišče. Tu bo potrebno rešiti vprašanje otroškega igrišča in ureditev zelenih površin. Zazidalni otok CI—2 obsega območje med Eim-sko cesto — Trgom MDB — Aškerčevo in Gorupovo cesto. Zazidalni načrt je bil izdelan samo za del otoka, na katerem je bila zgrajena fakulteta za stro.j-ništvo. Za ostali del ssazidalnega otoka velja prepo-ved gradnje in parcelacije. Zaradi tega bo potrebno izdelati predlog za izvzetje iz prepovedi gradnje in parcelacije za ta zazidalni otok. Za tem bo potrebno pristopiti k izdelavi predloga zazidave navedenega zazidalnega otoka ob upoštevanju potrjenih program-skih izhodišč in osnov urbanističnega razvoja za ob-močje KS Gradišče. Pripraviti je potrebno nova programska izhodi-šča za zazidalni otok CO—1/17, ki obsega območje med Resljevo cesto — Petkovškovim nabrežjem — Prešernovim trgom — Miklošičevo cesto in Trgom OP. Pri izdelavi programBkih izhodišč bo zlasti po-trebno posvetiti vijo pozornost lokaciji zdravstvene-ga doma Center, ki naj bi bila po sedanjih predvide-vanjih med Komenskega in Trubarjevo cesto ter Ulico Moše Pijade. Na podlagi stališč in smemic izvršnega sveta naše občine, sprejetih ob obravnavl informacije o izgradnji soseske CS—6, bo izdelan zazidalni načrt za zazidalni otok CS—6. Zazidalni načrt bo rešil • prvenstveno vprašanje namena zazidave, gostoto za-zidave, način komunalne opreme ter ozelenitev. Pri-čeli bomo s pripravo zemljišč na tem otoku za grad-njo približno 1250 riajemnili stanovanj. Pred tem bomo morali urediti premoženjsko pravme odnose z JLA. V okviru že sprejetega 10-letnega programa iz-^gradnje cest bo izdelana prometna študija za ob-močje celotnega mesta Ljubljane, kjer bo prikazana ureditev tovornega, mestnega — javnega, osebnega, . kolesarskega in peš prometa, kakor tudi mirujoči promet — parkiranje. Za realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest bosta podpisana družbeni dogovor in samoupravni sporazum o združevanju sredstev. V prvi polovici leta bo ustanovljena Komunalna skupnost Ljubljana. Iniciativni odbor za ustanovltev te skupnosti je že pripravil osnovna izhodišča in osnutek samoupravnega sporazuma, ki je že v širši obravnavi. Ponovno bo potrebno proučiti celotno zemljiško politiko, področno zakonodajo, pregledati obseg pro-stih zemljišč, jih komnnalno opremiti in pripraviti za gradnjo ali pa za to obvezati investitorje. Občin-ska skupščina naj bi določila nove kriterije in poli-tiko urejanja ter oddajanja mestnega zemljišča ter predlagala SM Ljubljane sprejetje ustreznega odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča. Delo sklada za urejanje mestnega zemljišča obči-na_Ljubljana-Center bo v letu 1975 usmerjeno na pri-prave in opremo zemljišča za poslovno, predvsem pa za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo. Pričeta bo gradnja šeste roške stolpnice za pri-bližno 70 najemniških stanovanj, ki bodo namenjena delno za nadomestna stanovanja pri rušenju starlh objektov, delno pa za realizacijo programa Stano-vanjske skupnosti občine Ljubljana-Center. Stolpni-ca bo zgrajena in iisposobljena za vselitev ob koncu leta 1976. Izvedene bodo priprave za gradnjo dveh stano-vanjskih blokov na zazidalnem otoku CS—1-Vodmat. Glede na specifičnosti gradnje v centru mesta, kjer so stroški priprave zemljišča sorazmerno vlsoki, bomo pripravUi tudi zemljišče za poslovnostanovanj- sko zgradbo ob Trubarjevi iilici nasproti tovarna RCX3. V zazidalnem otoku CO—1/17, podkare »Cen-tromerkur«, bomo nadaljevali s pripravo zemljišča tako, da bo mogoče pričeti z gradnjo poslovnega objekta v letu 1976. Sklad za urejanje mestnega zemljišča bo nada-ljeval z deli na gradnji podhoda v križišču Ajdov-ščina in bo I. faza podhoda končana v prvi pokmd leta 1975. V pripravi je dokumentacija za gradnjo podhoda na Bavarskem dvoru. V času gradnje podhoda na Bavarskem dvoru bo potrebno Titovo cesto na od-seku med Prešernovo in Trdinovo zapreti za ves promet. V tem času bo vzpostavljen ustrezen obvoz za vsa vozila, vključno z raestnim javndm prometotn. V marcu bomo pričeli z rekonstrukcijo Resljeve ceste na celotni dolžini. Sredstva v višini 5,000.000—, so zagotovljena. Ureditev prometa v Wolfovi ulici bo potrebno rešiti z odločitvijo za eno od predvidenih variant, ki jo bomo morall realiztrati. Vzdrževanje in rekonstrukcijo javnih cestnih po-vršin bomo financirali iz polsebnega računa za ceste in ulice, sredstev priipevka za uporabo mestnega zemljišča ter iz proračunskih sredstev. Na področju komunalne dejavnosti, urbanizma, gradbeništva in stanovanjskih zadev bomo v teko čem letu iz sredstev proračuna linancirali v glavnem tekofie zadeve v okviru ustaljenti obveznosti. Mest-na skupščina je z odlokom izvršila kategordssacijo zelenih površin in določila zelenice mestnega pome-na. Vse ostale zelene površine bo še nadalje urejala In vzdrževala občrnska skupščina. Na področju rednega vzdrževanja javnih cest in površin smo še vedno v zaostanku. Zaradi preskopo odmerjenih sremeta proizvodov 81.304.079 99.000.000 122 Davek od prometa alkoholnih pijač 15.106.538 15.000.000 100 Davek cxl pla&l za storitve 2.709.260 2.800.000 105 Davek na promet nepremičnin 1.573.894 1.000.000 64 Davek na dohodke od premožemja 399.644 500.000 125 Davek od stavb 1.04-1.913 1.000.000 100 Davek na dediščinfi in darila 183.058 80.000 44 Davek na cestna motoma tovorna vozila 332.085 350.000 105 Skupaj ' 102.650.471 119.730.000 117 3. Takse Upravne takse 7.576.287 8.400.000 110 Kotnunalne takse 1.024.466 6.000.000 585 Skupaj 8.600.753 14.400.000 l&j 4. Drugl dohodkl Demarne kazni 777 — — Razni drugi dohodki__________1.069.467 1.000.000 100 Skupaj dohodki (1 + 2 + 3 + 4) 146575.065 164.656.000 113 V letošnjem letu ni več davka iz osebnega do-hodka iz delovnega razmerja. Zmanjša se davek od obrtnili in drugih gospodarskih dejavnosti zaradi po-višanja neobdavčljivega dela dohodka iz teh dejav-nosti. Isto velja tudi za intelektualne storitve. Tako znaša izpad iz teh treh dohodkov skupaj 8.050.000 din. Nadaljnji izpad je tudi pri davku na promet ne-premičnin zaradi spremembe republiškega zakona o davku na proraet nepremičnin, ki predpisuje nove oprostitve, in davku na dediščine in darila zaradi povišane neobdavčljive osnove, kar skupaj znaSa 1.100.000 din. Povečanje dohodkov pa predvidevamo predvsem pri naslednjih virih: davek od avtorskih pravic, da-vek iz skupnega dohodka občanov, občinski davek od prometa proizvodov in upravne ter komunalne takse. Davek od avtorskih pravic se povečuje zaradi trendov povečanja osebnih dohodkov in v skladu s tem dviganja avtorskih honorarjev. Pri davku iz skupnega dohodka občanov se za-radi nominalnega povečanja osebnih dohodkov po-veča število zavezancev. Osebni doliodek se povečuje v večji meri, kot se povečuje neobdavčljiva osnova. Povečanje pri teh dveh davkih znaša ,2.300.000 dlnarjev. Občinski davek od prometa proizvodov predstav-lja v strukturi dohodkov 60 odstotkov. Pri analizi tega davka smo upoštevali vse razloge, ki bodo vpli-vali na njegovo realizacijo y letošnjem letu. Tako je vzet v obzir porast osebnih dohodkov ter premik kupne moči in strukture potrošnje v korlst življenj-skih- potrebščin, od katerih se davek ne plačuje. Z ozirora na to predvidevamo povečanje za le 22 od-stotkov, kar znaša 17.770.000 din. Pri upravnih taksah je povečanje usklajeno z ustaljeno dinamiko, komunalne takse pa so večje zato, ker so v celoti dohodek občine, doslej pa so bile dohodek proračuna mesta. Komunalne takse so namenske in se lahko upo-rabljajo za vzdrževanje, izgradnjo in modemizacijo javnih parkirmh prostorov. IZDATKI V letu 1975 bodo proračunski Izdatki občine Ljubljana Center skupaj znašali 49.146.000 din, kar. je v primerjavi % letom 1974 povečanje za 22,1 odstotka. 01 DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITICNIH SKUPNOSTI »i 9 »«m r. Realizacija Predvideno -S Nam*n zal.74 zal.75 | 1 2 3 4 Ob6inska uprava 10.360.000 13.051.000 126 Sodišče združenega dela — 280.000 — Center za sooiaino delo • 1J66500 — — Sklad steupne porabe — uprava 620.000 782.000 126 Sklad skupne porabe — voljenl — 37.000 — Nakup opreme 220.000 264.000 120 Vzdržervanje Kresije 306.766 380.000 123 Stipendije • 70.000 120.000 171 Svet občin Ijubljanske regije 22.100 22.100 100 Postaja milice za mat. izd. 378.000 465.000 123 Nadomestilo wlj. funkc. skupšč. 898.516 1^95.000 — Stroškil zborov in izvršnega sveta 29.602 39.300 133 Stroškd reprezentance 48^11 60.000 124 Proslava 30-letnice osvoboddtve — 60.000 — Potni in selitveni stroški ¦ 2.746 5.000 — Vzdrž. prevoennih sredstev 27.365 , 33.600 123 StroSki pobir. prisp. za uporabo ' mestn. zemlj. 50.045 111.000 222 Stroški za tisk in objav« 308.589 ¦ 380.000 123 Sfcrošlu kometnoraoij 11.873 14.600 123 • Stroštai za volitve 240.386 30.000 — Stroštoi za zbore del. Ijudi in občanov 29.182 10.000 — Manipulatavni stroškd SDK 45.388 50.000 110 Stroški za izvršbe to deložaoije 7^02 10.000 137 Srednjeročni plan . — 100.000 — Komisije skupščine in iavršnega sveta 141.943 175,000 123 Preventiva in vzgoja v cestnem prometu 24.462 30.000 ¦ 123 Odkup naoionaliz. zemljišč 386.969 400.000 103 Prispevek za Bosansko karajdno 138.120 140.000 101 Skupaj 01 15.944.375 19.044.600 Sredstva za delo organov družbenopolitičnih skupnosti (namen 01) so v primerjavi z lanskim le-tom porasla za 19 odstotkov, v odnosu na celotne proračunske izdatke pa predstavljajo ta sredstva 40 odstotkov vsega proračuna. V okviru tega namena je več kot dve tretjini gredstev predvidenih za oseb-ne dohodke delavcev občinske uprave in funkcionar-jev skupščine in njenili organov. Pri izračunu oseb-nih dohodkov so v celoti upoštevana določila o osno-vah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. To pomeni, da smo za zase-dena delovna mesta povečali sredstva za osebne do-hodke za 26 odstotkov. V tem povečanju je upošte-vana tudi valorizacija za zadnje četrtletje 1974 leta. Za materialne izdatke smo ravrio tako upoštevali do-govorjen kriterij in jih povečali za 23 odstotkov. • Osebne dohodke funkcionarjev se izplačuje ocl 1. 5. 1974 dalje, pa tudi zasedba vseh mest ni bila v začetku popolna. Zato pri postavki voljenlh funkcio-narjev skupščine ni možna primerjava. Postavka za sodišče združenega dela je nova in predstavlja del potrebnih sredstev za psebne dohod-ke in materialne izdatke, ki jih pq posebnem ključu, glede na število zaposlenih prebivalcev, dogovonio pokriva naša občina. . Za proslavo 30-letnice osvoboditve je predvidena polovica sredstev za nakup spominskih knjig, kl bo-do razdeljene aktivistom OP oziroma članom SZDL, ostalo pa za stroške proslave. Stroški za pobiranje prispevka za uporabo mest-nega zemljišča se povečujejo. Sedaj je stanovanjsko podjetje i>Dom« pobiralo prispevek za uporabo mest-nega zemljišča. Z ustanovitvijo Stanovanjske samo-upravne skupnosti občine Ljubljana Center, bo SP »Dom« še vedno pobiralo navedeni prispevek z izje-mo zgradb, ki so last vojne pošte. Za te zgradbe bo pobirala Vojna pošta. Glede na navedeno spremem-bo, bo tudi sprememba v zahtevi višine stroškov za pobiranje. Vojna pošta zadteva 10 odstotkov od po-branega prispevka SP »Dom« pa 6 odstotkov. Sredstva za zbore delovnih Ijudi in občanov se znižuje, ker so namenjena samo za zbore v zvezi z volitvami, v letošnjem letu pa predvidevamo samo eventualne nadomestne volitve. Pri postavki srednjeročni družbeni plan Ljub-ljana Center gre za kritje vsebinskih in organizacij-sko operativnih stroškov kot na primer: anketiranje, obdelava podatkov, obdelava planov TOZD, SIS in krajevnih skupnosti, delo na planskih tekstih, tisk planskega gradiva in drugo. Vse ostale postavke v tem delu pa predstavljajo pokrivanje potreb skupščine in izvršnega sveta ter njunih organov. 03 DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITICNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Healizacija Predvldeno ^ Namen zal.74 zal.75 | 1 2 3 4 Občinsika kanleremca SZDL 635.000 796.500 125 Izdajanje ob&nskega glasila »DogOVOri« " 480.000 610.000 137 Obdinska komLerenca ZKS 48.000 100.000 — ' .. Realizacija Predvideno M Namen zal.74 zal.75 | ____;_____________________________________m_ Obdinska konferenca ZSMS 337.800 429.000 127 Zveza združenj. borcev NOV 368.000 453.000 !23 Zveza rezervnih voj. starešin 148.000 186.000 136 Zveza prijateljev mladine 197.000 133.500 68 Ob6inskii odbor rdečega križa — 100.000 — Zveza organiz. za teh. kult. 110.000 — — Mladinstoi tehnični center Gradišde 16.500 — — Ljudska tehnika — članarina 1.000 1.000 100 Odbor za pohod po poteh partizanske Ljulaljane 15.000 — — Gasilsko društvo 37.000 45.000 123 Sofinanc. novol. prireditev za otroke 50.000 — — Nagrade občdne - 27.932 90.000 — Skupnost siavenskih obdin 187.500 182.100 100 Sklad za napred. tur. mesta Ljubljane_______'_______________703.684_______ — — Skupaj 03 3.362.356 [ 3.136.600 Izdatki proračunskega dela za dejavnost druž-benopolitičnih organizacij in društev so za 26 od-stotkov večji kot lansko leto. Povečanje predstavljajo povečani osebni dohodki in materialni stroški ter delno povečani stroški v zvezi s preselitvijo nekate-rih organizacij v druge poslovne prostore. Občinski odbor Rdečega križa je ponovno vklju-čen v proračun, zato je to nova postavka, doslej pa je bil financiran iz sklada za družbeno varstvo. NagTade občtne so povečane na 10.000 dtn. V le-tošnjem letu občinska skupščina izjemoma podeljuje osem nagrad zaradi 30-letnice osvoboditve. Sredstva za zvezo organizacij za tehnično kulturo in mladinski tehmični center Gradišče ho v letoš-njem letu zagotavljala samoupravna interesna skup-nost za vzgojo in izobraževanje, ostali dve postavki se prenašata v proračun mesta. 04 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE vr » ~ „ „ Realizacija Predvideno -g Namen zal.74 zal.75 | 1 2 3 4 Posebni račun za vzgojo in izobraževanje 2.000.000 9.805.500 — Nakup motornih vozil in opreme za PM • 210.000 274.000 130 Za udel. pri nakupu stanovanj za milico 500.000 ' 615.000 123 Gprema za nove pds. prostore OK ZK. — 305.000 — Nakup stanovanj za obč. konfereinoo ZK 300.000 — — Kakup stanovanj za obdin&ko upravo 736.434 l.OOO.OOO 137 Nakup pisamaških prostorov za sodišče združenega dela 560.000 — Nakup poslovnih prostorov 6.108.838 — — Nakup opreme za nove pasarmiške prostore — 2.000.000 — Prispevek za spom. kme. upor. 100.000 — — Sofinanciraiije doma upok. Poljane 3.000.000. — — Postavitev dopr. kipa ¦ ' dr. M. Dermastji 10.066 — — Za obdelavo regulaoijsisega načrta in zazid. načrtov — 400.000 — Odplačilo anuitet 886.334 900.000 100 Odplačilo anultet za ASkerčevo cesto 481.303 182.100 38 Odplačilo anuitet sa, grpdnjo podvoza 65^73 66.000 100 Odpla. anuitet za stan. TBC bolnikov 28.219 39.000 100 Anuit. za most pri Centr. kop. v Tivoliju___________________________— 275.000 — Skupaj 04_______________14.417.117 16.411.600 Za gradnjo vzgojno varstvenega zavoda Stara Ljubljana je potrebno v letu 1975 zagotoviti še sred-, stva za opremo, zunanjo ureditev irr participacijo občine k stroškom ureditve zaklonišča. Občinska skupščina je dolžna po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ kriti tudi obveznosti za pripravo lokacij za gradnjo ob-jektov, ki so predvideni v letu 1975 in to za osnovno šolo Prežihov Voranc, VVZ Ajdovščina in osnovno šolo Prule, ter za kritje obveznosti za usposobitev prostorov, ki jih je doslej zasedal VVZ Ane Ziherl. Za kritje obveznosti, ki jih ima občinska skupščina pri izgradnji VVZ Ane Ziherl, t.j. za prekoračitve del in stroške izgradnje zaklonišča, je morala občina v letu 1974 najeti pri Skladu ljubljanskilv občin pri . TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in VVZ pre-mostitveni kredit v višini 8.110.000 din, ki ga mora občina po pogodbi vrniti do 31. 3. 1975. Soudeležba pri nakupu pisamiških prostorov za so dišče združenega dela je nova postavka. Sredstva zagotavlja vseh 16 občin, ki tvorijo območjej tega sodišča po dogovorjenem ključu. Postavka za nakup opreme za nove pisarniške prostore je povezana z nakupom novih pisarniških prostorov, za katere ni zagotovljena oprema v izmeri cca 700 kvadratnih metrov. V tej postavki so tudi predvidena sredstva^ za nakup telefonške centrale v Kresiji, ki je z ozirom na preureditev pritličja nujno potrebna. Na novo predvidevamo tudi postavko za, obde-lavo regulacijskega načrta in zazidalnih načrtov. Re-gulacijEki načrt za območje občine Ljubljana Cen-ter, kakor tudi vse zazidalne načrte, je treba obnoviti in dopolniti v zvezi z novo nastalimi potrebami. Pri anuitetah se predvideva nova postavka za vračilo kredita za izgradnjo »peš poti z mostno kon-strukcijo« pri centralnem kopališču v Tivoliju. 07 KULTURNA PROSVETNA DEJAVNOST Vzdrževanje spomenikov v višini 80.000 se v le-tošnjem letu prenaša na interesno skupnost za kul-turo. 08 SOCIALNO SKRBSTVO „ Realizaoija Predvideno % Namen zal.74 zal.75 | 1 2 3 4 Sklad za družbeno varstvo, 9.495.000 — — Varstvo bOTcev in, invalidov NOV 2.035.000 . 2.76O.0OO 136 M6dobčins>ka stalna konf. za reh. Lnvalidov 12.500 • — — Skupaj ' 10321500 2.760.000 ' Iz postavke za varstvo borcev in invalidov NOV se dodeljuje stalne družbene pomoči borcfim NOV in borcem za severno mejo in šlovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918. Nadalje se dodeljuje enkratne družbene pomoči in ppmoči za zdravljenje in rekreacijo. Stalno družbeno pomoč prerjema 242 upravičencev, za kar je potrebnofveč kot polovico predvidenih sredstev. Enkratno družbeno pomoč je dobilo v lanskem letu 562 borcev v poprečnem zne-sku 560 din, ki je bila dodeljena le v najnujnejših primerih, kot so težja bolezen ali smrt v družini, nesreča in podobno. Na zdravljenje je bilo poslanih 83 borcev zaradi izredno slabega zdravstvenega sta<- nje. Posebna komisija, ki odloča o zdravljenju, bo v letošnjem letu omogočila 10-dnevno klimatsko mor-sko in gorsko okrevanje le za tiste borce, ki so zdravljenja potrebni. 09 ZDRAVSTVENO VARSTVO •kt « .v. »„ ' Realizacija Predvideno «¦ ¦ Namen zal.74 zal.75 f ^^^^^_______________________________________________________i-i Zdravljenje nezavaravanih obfiaiiov ' 650.755 — — Mrfiško ogledna služba 19.970 25.000 125 Preventivna zdravstv. dej. 293.940 — — Fluorografska akcija 135.931 — — SkupaJ 1.100.598 25.000 , Pri zdravstvenem varstvu ostane v proračunu samo še postavka za kritje str6škov mrliške ogledne elužbe. Vse ostale postavke se prenaša na interesno skupnost za zdravstveno varstvo. 10 KOMUNALNA DEJAVNOST „ _, Realizaclja Predvideno % Namen »1.74 • »1.75 | 1 2 3 ~T~ Vzdrževanje in popravilo uUc 998.713 1.00O.00O 100 Vzdrževanje cestnih prehodov čez železniške proge 363.267 400.000 110 Zimska služba 200.000 200.000 100 Parki in nasadii 800.620 1.200.000 150' Vodna skup.'Ljublj.-Sava 2.685 3,200 119 Prispevek ža uporabo vode za fontane 108.923 160.000 147 Obnova napisov ulic In zgradb 2.346 3.000 128 Veterinarska zažč. službn__________iUMO________5.000 100 Skupaj 2.481.554 2.971.200 120 V smislu določil temeljnega zakona o graditvi železnic in o prometu in varnosti na železnicah, nosi stroške za vzdrževanje cestnih prehodov čez proge v enakih delih železniška organizacija in občina. Z odlokom o ureditvi zimske službe, so občinske skupščine zadolžene za čiščenje, in odsttanievanje snega na javnih komunikacijaii v okviru zelenih po-vršin občinskega pomena, za čiščenje snega ter posi-panje proti poledici na hodnikih, ki mejijo na zem-ljišča v upravljanju občine. Že v letu 1974 je bila postavka »zimska Služba« znižana za 50 odstotkov. To pa zadostuje le za delno kritje pripravljenosti, katero so dolžne občine pla-čati in predstavlja stalni strošek ne glede na snežne padavine. Javne zelene površine v Ljubljani so bile z odlo-kom kategorizirane. Mestna skupščina vzdržuje del - zelenih površin, ki so mestnega pomena. Vse ostale zelene površine pa je dolžna vzdrževati občina. Glede na dosedanjo premajhno skrb za lepši izgled zelenih površin in nasadov, je nujno potrebno v letošnjem letu izboljšati sortiman cvetja in dosajanja dotraja-nih rastlin, zato je tudi postavka za ta namen pri-merno povečana. Predvidena sredstva bodo uporab-ljena v okviru sprejetega programa vzdrževanja ze-lenih površin, pri katerem je dan poudarek na vefijo kvaliteto. Na območju občine so fontane, za katere ima skrb, da redno delujejo. Glede na pomembnost tu-rizma in lepšega izgleda mesta je potrebno, da so vse fontane odprte vso sezano od meseca aprlla do vključno novembra. V letu 1974 so bile številne prl-tožbe s strani občanov, turističnega društva Ljub-ljana in Ljubljanskega regionalnega zavoda za spo-meniško varstvo, da je potrebno vse fontane bolje vzdrževati in negovati. Do sedaj so bile fontane či-ščene enkrat mesečno, kar ne zadostuje in bo šte-,vilo čiščenja povečati v letu 1975. V letu 1975 bo po-trebno opraviti večja popravila na fontanah in ob- " noviti zimske varovalne obloge. 11 DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI »T tt Realizacija Pr&dvideino % NamGn »1.74 ¦•»1.76 | 1 2 3 ~A~ KSAjdovščina 365.800 460.900 126 KSGradišče 341.500 430.000 126 KSKolodvor 324.400 408.700 126 KSPoljane " 326.500 411.400 126 KSPrule 339.800 428.000 126. KS St. IJubljana 461.500 581.000 126 KS St. Vodmat , 407.300 513.000 126 KSTabor 338.000 426.000 126 Najemnina za prostore KS 47.314 48.000 100 ' SkupaJ 2.952.114 3.707.000 126 Za dejavnost krajevnih skupnosti se iz proračnna 2sagotavljajo sredstva za osebne dphodke zaposlenih v krajevnih skupnosti in funkcionalne izdatke. S sredstvi iz proračuna so tako zagotovljena sredstva krajevnim skupnostim na indeks 126 za vse izdatke. Zahtevki krajevnih skupnosti so sicer večji, vendar kot je že v začetku rečeno na osnovi sprejete od-nosno dogovorjene politike porabe veljajo ista načela tudi za krajevne skupnosti. To pomeni indeks 126 za osebne dohodke in 123 za materialne izdatke. Za po-krivanje dodatnih potreb pa Se vedno ostanejo kra-jevnim skupnostim možnosti, ki jih daje ustava v 74. členu na osnovi samoupravnega sporazumevanja in drnžbenega dogovarjanja. 12 PRISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI .. Realizaclja Predvldeno 'M Namen ¦ zal.74 zal.75 | 1 .2 3 4 Skupščina mesfca Ljubljone 89.622.959 115.510.000 129 V proračunu skupščine mesta Ljubljane se zagotav-lja sredstva za tiste dejavnosti, ki so jiHi občine pove-rile mestu in za solidamost. 15 GOSPODARSKE INVESTICIJE 1 2 3 4 Podhod na Ajdovšdind 1^00.000 — —" 17 TEKOCA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET 1 2 3 4 Tefeoča proračunska rezerva 390.161 500.000 128 Obveznosti iz prejšnjih let 109.771 100.000 100 Skupaj 499.932 ~ 600.000 120 18 KREDITI, VEZANA IN IZLOCENA Skupaj izdatki 1 __________________SREDSTVA______________„__ (namen 01—18) 143.840.259 164.656.000 Namen Realizacija Predvideno | za 1.74 za l. 75 ¦o za tekačo rezervo predvidevamo 1 odstotek od ----------------------------------------:—----------------------------^- vseh dohodkov. V rezervni sklad pa se po zakonu o 1______________,____________i____________°______i_ financiranju splošnih družbenih potreb odvaja 1 od- Izlodena sredstva rezerv 546.756 500.000 91 stotek od vseh dohodkov. PROGBAM PORABE SREDSTEV POSEBNEGA RACUNA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA OBČINE LJUBLJANA CENTER OPIS . ' a I. SREDSTVA '1 1/1 Prenos iz leta 1974 * 2.492.000,00 1/2 Qatak sredstev v letu 1975_________________________5.000.000,00________^_________ __________ 7.492.000,00 7.492.000,00 " "~ ~ II/l Odvod mestoi skupščini 50 % od 1/2 2.500.000,00 II/2 INVESTICIJSKA VLAGANJA 4.992.000,00 II/2 01 Dotančanje ureditve Tabora . 250.000,00 02 Rekonstrukoija Hrenove ulice 100.000,00 03 Rekonstrukcija pločnika Trga OF . 150.000,00 04 Ureditev Knafljevega prehoda ' , 500.000,00 05 Asialtiranje plofinika v Malenškovi ulici 200.000,00 06 Ureditev pešpoti od Ambroževega trga preko Poljan do vojašnice ¦ 350.000,00 07 Ureditev parka na Taboru in Hrvatskem trgu ' • ". 350.000,00 08 Ureditev pločnika in javne razsvetljave Vegove ulice 400.000.00 09 Rekonsitrukcija križišča Titove—•'šubičeve . - 1.600.000,00 10 Podporni zidovi v Grajskem pobočju in drena že ¦ (• ¦ 300.000,00 11 Projektiranje . , 130.000,00 12 Soglasja in nadzoni 15.000,00 13 Bančni stroški 10.000,00 14 Nerazporejena sredstva_____________________________________________________________________637.000,00 4.992.000,00 PROGRAM POSEBNEGA RACUNA ZA CESTE IN ULICE OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA tETO 1975 OPIS I. SREDSTVA ( 1/1 Prenos iz leta 1974 ' 5.604.000,00 1/2 Dotok v tekočem letu 6.812.000,00 " 1/3 Dotak od goriv 200.000,00 1/4 Ostali dohodki____________________________________110.000,00________________________________________ 12.726.000,00 II. RAZPOREDITEV ' ' II/l Od-vod mestni skupščini 50»/» o'd 1/2 in 1/3 . ' 3.506.000,00' II/2 INVESTICIJSKA VLAGANJA ' 9.220.000,00 II/2 01 Vzdrževanje cest in ulic 110.000,00 02 Reikonstniikcija križišč Glonarjeve—Povšetove— Poljanske 220.000,00 03 Jarsna razsv©Uiawa Dolničarjeve ulice in Pogačarjevega trga 150.000,00 04 Rekorastrukcija Resljeve ceste 5.000.000,00 05 Rekocnstrukeija Wolfove ulice z arkadami za pešce 1.500.000,00 06 Semafor na Hrvatskem trgu 900.000,00 07 Rekonstrukcija prehoda čez želežiniško progo na Povšetovi ulici 500.000,00 08 Ureditev zelenih površin v KS Gradišče - ¦ 200.000,00 09 Izdelava proj. dokumentacije za prezračevanje Grajskega predora 200.000,00 10 Projektiranje 150.000,00 11 Nadzor in soglasje 30.000,00 12 Bančni stroški - . . 12.000,00 13 Neraziporejena sredstva . 278.000,00 « "" ' : 9.220.000,00 Predložena osnutka smernic družbenoekonoraske- nega zemljišča in računa za ceste in ulice je obrav- ga razvoja občine Ljubljana-Center v letu 1975 in naval izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Center proračuna občine Ljubljana Center za leto 1975 s ter ju daje v javno razpravo. „ posebnima računoma prispevka za uporabo mest- m