26. številka PavSalni fftrsnko w drSav! SMS. V Ljubljani, dne 26. junija 1920. m Mo Dal*več Izhaja vsak petek c datamom naslednjega da e. — Naročnina za celo teto K 32’—, za pol leta K16--, za četrt leta K 8*—. Posamezna Številka 60 vin. naročnina v inozemstvo BOMzmerno več. PoSUj atve na uredništvo in npravniStvo Uabljana, Šelanbnrgova ulea itev. 6. H. nadstr. Telefon St 225. Rokopisi se no vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1'— Reklam, so poštnine proste. — Nefiankira-na pisma se ne sprejemajo. ' Vedno lepše. Pod tem naslovom priobčuje ..Obrtni iVestnik“ z dne 15. t. m. članek, ki je vreden, da ga v celoti ponatisnemo. Iz njega naši čitatelji razvidijo na kak način ln s kakimi sredstvi se od strani delodajalcev ruje proti osemurnemu delavnemu času. Članek se glasi: »Velikansko nevoljo in ogromno škode je povzročila nezakonita naredba o osemurnem delavniku. Premeteni Angleži so spravili to vprašanje na dan, ker bi radi zasužnili celi svet svoji industriji. Oni imajo svojo industrijo na najvlšjl stopnji, delajo večinoma s stroji, izmenjajo delavstvo trikrat tekom 24 ur, pa delajo noč in dan, kar v industrijah drugih držav ni. Ponižna Jugoslavija, ki je v vsem tako grozno počasna, je bila hitra v tem yprašanju in je šla na lim hinavskim Angležem, brez ozira, ali je uvedba kratkega delavnega roka primerna za poljedelsko državo, koje gospodarstvo je še na nizki stopnji. Ali našim socijalistom za zeleno mizo deželne vlade za Slovenijo pa to še ni za-,dosti. Ker so v Belgradu hudo počasni in tudi najbrže nimajo pravega veselja do nadaljnih poskusov, so v Ljubljani skuhali. Hoteli so izdati nekako naredbo o dopustih, čeravno so vedeli, da za tako odredbo nimajo pravice in je brez pomena. če nc velja za celo državo. Slovenski obrtniki smo prenesli že mnogo težav, potrpeli smo že veliko zapostavljanja ali nočevanja iz samega sebe pa do sedaj še nismo okusili. In norčevanje iz obrtnikov bi bila omenjena naredba. Zato pa smo obrtniki po svojih zastopnikih jasno in doumno povedali svoje mnenje gospodom pri zeleni mizi. Kdor more kaj takega skuhati, tisti pač ne pozna razmer v obrtnem stanu. LISTEK. Milni pili v znMišfm. H. Thurow (Basel). Časovne razmere so zunanjemu raz-yoju zadružništva ugodne. Vojne potrebe 30 dosti jasno prehitele gospodarske organizacije ob razmerah nepravilne konkurence, to pa tudi celo tam, kjer so bile organizacije izročene prisilnim naredbam nenavadne strogosti. V kolikor več se je morala cenitev dvigniti v široki množici napram prostemu zadružnemu skladu. 'Tako stojijo naše konzumne zadruge kot čislane ip deloma celo kot mogočne gospodarske tvorbe- Obžalovati je le, da njihova notranja uprava še ni tako dogo-tovljena, da bi se njih opravljeno delovanje v zadružniških podjetjih brez trenja vršilo. Kar najbolj preudarne zadružnike bodisi na vodečih ali podrejenih mestih močneie kot kdaj prei zaposluje, je vpra- Pomislijo naj gospodje le položaj malega obrtnika, ki dela od ranega jutra do trde noči in komaj zasluži toliko, da preživi sebe in svojo družino. In sedaj hočejo prisiliti takega revnega obrtnika, da bi plačevat svojemu pomočniku mezdo in prehrano za čas dopusta. Kje bo pa jemal?, Ali naj svoje delo naročnikom toliko draž. je zaračuni, da bo dobil tudi izdatke za pomočnika, ki ne dela? Kedaj bo pa imel obrtnik dopust in kdo mu ga bo plačal? Ali naj da želodec svoje družine v pen-zijo za čas dopusta, kateri gre potemtakem tudi obrtniku! Tudi mi zahtevamo dopust in ker vi mislite zahtevati od nas, da naj plačujemo s svojim delom dopuste drugim, zato zahtevamo mi od vas, da plačate vi naše dopuste. Mi hočemo ne samo dolžnosti, nego tudi pravic. Vpeljujte kar hočete, bodite socijalni kolikor hočete, samo v miru pustite revnega obrtnika, kateri se ubija od zore do mraka, ne pozna ne šest uradnih ur, ne osemurnega delavnika, kateri z velikim trudom toliko zasluži, da ne berači in da plača vedno večje davke. Obrtniku se niti ne sanja o kakem dopustu, zato se pa ne norčujte iz njega. Na svoje stroške eksperimentirajte kolikor hočete, nikakor pa ne na kožo delavnega obrtnika in tudi ne v škodo splošnosti, ki itak že ogromno trpi pod grozno draginjo. Naredba o dopustih je lahko dobra in potrebna za druge kroge in razmere, ne pa za oprtni stan. Naredba pa ni samo neprimerna in neizvedljiva za obrtni stan, nego tudi nevarna industrijskemu delavstvu in skrajno škodljiva poljedelstvu, ni mogoče nuditi raznih ugodnosti, katere uživa industrijsko delavstvo, zato pa je že pred vojno vse bežalo s kmetov v tovarne, rudmKc itd., poljedelec ni mogel dobiti delavca in ta beg bo sedaj, ko je vojna itak neiz- šanje proizvajanja. Pod' to označbo razumemo vprašanje možnosti nadaljnega razvitka zadružništva blagovnega proizvajanja in drugi6 problem soudeležbe delavcev in nastavljencev na organizaciji vodstva zadružnih obratov. Obe vprašanji sta v najožji zvezi, in njiju rešitev se le lahko na ta način poizkusi, da se vse v zadružnem gibanju delujoče moči v zmi-slu njihovega delovanja ceni in razvrsti, ker proizvajanje dvigne človeka in s Človekom se dvigne proizvajanje. Tako dolgo, dokler niso posedovale zadružniške zveze nikakega pomembnega lastnega proizvoda, je bilo to vprašanje predvsem te°retičnp zanimanje .Tako se je v zadružniških, osobito razdeljevanju služe-Ji 50djetjih utemeljevala pravica na so-0 I xVan’e' vsIed naslednje pripombe: zadružna organizacija je demokratična. Vsak nastavljenec ima v svoji lastnosti kot vpisan član krajevnega konsumnega društva v čegar službi stoji, — pravico, da se udeleži vsakega glasovanja, katero merno povečala delomržnost, še mnogo; večji. Danes 'je poljedelska produkcija jako ogrožena in zelo draga, ker kmetovalec tudi za drag denar ne dobi delavca. Pomnožile pa se bodo nasprotno delavske mase industrije, tlačile bodo s svojo veliko ponudbo mezde, zvečalo se bo izseljevanje delavne sile in s tem manjšala! produkcijska moč .mlade države. - Nikjer drugje ne delajo takih posku« sov, nikjer ne poznajo niti tako kratkega delavnega časa, povsod vidijo potrebo: mnogega dela in tudi delajo, le pri nas* gredo na roko vsem tistim, katerim je na potu naša narodna svoboda in bi radi pre-. prečili našo gospodarsko osamosvojitev. Kakor brez dela ni jela, tako brez dela tudi ni mogoče urediti gospodarskih raz-, mer, ne odpraviti draginje. Draginje ne* odpravimo ne z policijskimi ukrepi, ne A zapori in vladnimi naredbami, nego. 2 vstrajnim produktivnim delom.«* Naših industrijcev in obrtnikov se Je( očividno lotil puntarski duh. O naredbi o( osemurnem delavniku pravijo, da ni za a konita! Naj bi gospodje vendar tudi po* vedali, kaj je pri nas zakonitega in kaj niJ Originelni so ti ljudje. One naredbe, ki sot v prid njim, te seveda priznavajo, te soš zakonite ali naredba, ki ščiti delavce, ta( seveda pri gospodi nima zakonite ve-< ljave. Mi pa vemo, da je naredba bila ob-t javljena v državnih uradnih listih in dal je to naredbo poleg ministrov podpisal tudi regent Aleksander. Cela vrsta drugih naredb, ki ne nosijo podpis N. V. re-< genta Aleksandra, naj bi imele zakonito; veljavo, ta naredba pa ne?! Kaj se to* pravi! Ali ni to očividen upor zoper naj-višjo državno avtoriteto? Kdo bi sodil, da znajo naši patriotje rogoviliti tudi nai tak način! Pa brez skrbi gospodje, naredba o osemurnem delovniku je in ostane zakon. ; , se vtiče zadružnega obrata. Na članskem občnem zboru lahko pove svoje mnenje* ter lahko vpliva v tem ali onem oziru na izpremernbo vodstva trgovin- On uživa toliko pravic, da se ne more nič ukreniti, kar bi motilo redno razvijanje zadružni*, škega delovanja in na ta način spravilo v, škodo množico ostalih organiziranih kon-zumentov napram nastavljencem. Taka razsojevanje je velikega pomena na sebi m je moralo pri dosedanji stopinji raz^ vitka deloma pravo zadeti. Toda dejstva so močnejša nego mnenja, oziroma bolje rečeno, dejstva pretvorijo v glavah mne-t nja, ako ne stojita na potu taki izpre-membi nezmožnost in osebno zanimanje. Tudi v zadružniškem bistvu se je občutil valovit udarec Časovnih nemirov: tudi v zadružniških boratih se je stavkalo in tu nastane vprašanje, kako se naj oskrbujoči organizem predela v smislu pripoznanja večjih pravic na osobje; Zadružniki so se videli v tem postav«' ljene pred resno in nikakor lahko r.ešHivo ?5a5e podjetnMvo st Izpostavlja zelo slabo izpričevalo, ako se sklicuje na moderno industrijo na Angleškem. Angjež •preračunava, riskira in investira, ne računa pa nikoli izključno le na delavno silo delavca, kakor to delajo naši podjetniki. Ali so morda delavci krivi, da so podjetniki tako konservativni in celo nazadnjaški ali pa nesposobni, da bi se lotili produkcije z modernimi pripomočki? Naj-yečja napaka naše industrije je baš ta, da se zanaša edinole na dolg delovni čas. Gospodje naj bi se vsaj deloma prilagodili ideologiji mdustrijcev in obrtnikov drugih, držav. Večni izgovori, da pri nas ne gre drugače, so jalovi. Ako sedaj ni naša in-dustriija in obrt zmožna življenja, kaj pa bo potem, ko bodo meje odprte. Velika zmota je, ako izvestni krogi mislijo, da bo pri nas daljši delovni čas odtehtal tuje-zemsko moderno produkcijo. Ej, malenkostni ste gospodje,, malenkostni! Gospodje okolo »Obrtnega Vestnika" naj nikar ne pretiravajo glede svojih obrtnikov. Vsak obrtnik, ki ni lenuh in se ne zanaša samo le na dobiček pri delavcu in učencu, tudi nekaj ima. Največ pa je takih, ki jih vsak dan točno ob gotovih urah najdeš dopoldne in popoldne po cele gruče v znanih gostilnah pri golažu, pivu ali vinu itd- — Tam jih slišiš zabavljati čez pomočnike! Poznamo obrtnika, ki ima uposle-jiega le enega pomočnika in enega vajenca; gospod obrtnik popije pa vsak dan redno najmanj po dva litra vina, drugi itak mojster čepi zopet kar po cel teden jv gostilni, pomočniki teh obrtnikov pa? ik, seveda, to Je drugo vprašanje, o tem se ne govori radol Pri vsem tem Jih seveda najbolj pečejo izdatki za pomočnike. Po staroveškem njihovem nazoru bi bilo „pošteno“, da bi jim delali pomočniki zastonj, da obrtnikom ostaja še več za oštarije. iVse far navaja »Obrtni Vestnik" je jtfsc tako otročje naivno, da se skoraj niti j»e izplača pečati se z vsemi temi flavzu-lami, ako ne bi govorila iz celega danka namera oropati delavce za edino, kar so v nori državi pridobili — osemurni delav-■ i 1 ' Vse zaman, gospodje, osemurnega delavnika si ne damo vzeti! Naša industrija. V’ jugoslovanska borza,, je pričela priobčevati članke, v katerih popisuje posamezna industrijska podjetja v državi. :Ne bo na škodo, če tudi naše delavstvo seznanimo z vsebino teh člankov, k«- je IB—MB S 111 Wi II I— halogo. Tukaj je bilo predvsem zavzeti stališče — zadružne delavce stvarno uva-ževati. V deželah z razvitim zadružni-škim proizvajanjem kot n. pr. v Angleški, se vrši stvar tako-le: Mi zadružni na-stavljenci se smatramo kot stoječe v službi organiziranih konzumentov- Ob-jenem pa imamo tudi posebno produkcijsko korist, ki nas veže v proizvajanju zaposlenim delavstvom vesoljne Industrije. !Mi smo aktivejši element kot ostali, ki ne delujejo v blagovnem proizvajanju. Mi smo resnični preskrbovalci ljudstva, fii nikdo ne more ugovarjati našemu deležu na sovodstvu v lastnih produktivnih obratih, Vsled neuvaževanja zgoraj omenjenih pravic rja sovodstvu v privatno kapitalističnih podjetjih izbruhnile so velike stavke, ki so se razširile iudi^ preko zadružnih podjetij in se je tam več deset tisoč delavcev pripravilo v bedo. Na Angleškem pa se je naravno tudi najprvo Jelo pečati s temi nastalimi vprašanji. Sotsko krilo velikobritanskega zadružne- tudi oriO v veliki meri na Industrij! zainteresirano. če bo vsebina člankov odgovarjala v polnem obsegu resničnim razmeram, seveda ne moremo kontrolirati, pač pa prosimo delavstvo oziroma zaupnike dotičnih podjetij, da nam morebitne stvarne popravke pošljejo. Prvi tak članek priobčuje »Jugoslovanska borza“ o čevljarski tovarni g- Kozine & Comp. y Tržiču. Glasi se: Peter Kozina & Co., Ljubljana. (Tovarni v Tržiču na Gorenjskem, Slovenija.) Tržič z okolico ima že od nekdaj zelo razvito čevljarsko obrt; ki je slovela vsled svoje solidnosti, nizkih cen in karakterističnega značaja izdelkov ne le po vsej bivši Avstro-Ogrski, nego tudi po celem Balkanu ter celo v Nemčiji. Šele izum modemih amerikanskih čevljarskih strojev za tovarniški obrat je omejil izvoz tržiških čevljarskih izdelkov. Ročno delo ni moglo tekmovati z mnogo cenejšim strojnim delom. Treba je bilo misliti tudi v Tržiču na preosnovo čevljarske obrti. Kakor v Nemčiji v Pirmasensu, se je tudi na slovanskem jugu ustanovila prva večja čevljarska tovarna, radi bližnjih izbornih delavskih moči, v središču čevljarske domače obrti — v Tržiču- Bila je to 1. 1910. zidana tovarna tvrdke Peter Kozina & Co., nasproti kolodvora Tržič, ki je še danes največja in najmoderneje urejena čevljarska tovarna v Jugoslaviji. Spočetka je bilo podjetje zgolj trgovsko. Bavilo se je splošno z izvozom izdelkov domače obrti (glavniki, krtače, slamniki, zobotrebci itd.), ki se niso izvažali samo v vse evropske države nego tudi v Ameriko in drogam. Danes se bavi tvrdka samo še z izvažanjem zobotrebcev, ter s tovarniškim izdelovanjem čevljev. Tvrdka Peter Kozina & Co-, (centrala in skladišče se nahajata v Ljubljani, na Bregu št. 20), poseduje sedaj dve tovarni. Produkcijska zmožnost prve znaša pri osemurnem obratu do 800 parov dnevno, druga pa do 300 parov, torej 1100 parov čevljev na dan. Pri popolnem izrabljenju strojev, to je pri nepretrganem dnevnem in nočnem delu se bi toraj lahko izdelalo nad 3000 parov na dan ali okoli enega milijona parov na leto. Gotovo lepo števila Vsled sedanjih žalostnih razmer (pomanjkanje oziroma zadrževanje ter stalno draženje usnja itd.) je izrabljena komaj devetina produkcijske možnosti. Ena tovarna popolnoma stoji, v drugi pa je zaposlenih namesto 300 samo 80 delavcev. ga gibanja je vedno delovalo na to, da se vpostavi organizacija v smislu katere naj bi se s povišanimi plačami vplivalo na proizvodno delujoče zadružno delavstvo, kakor tudi se mu priznala pravica sood-ločevanja v oskrbovanju, vsled česar bi se ložje posrečilo dvigniti vsa podjetja. Priporočalo se je tako imenovani „Co-partner-ship“-načrt, katerega se je začasno v Glasgovu tudi izvajalo. Zadružni •veteran O. Greening omenja zgorajšnje poizkuse v pred kratkim časom v „Co-Operative News“ izišlem Članku, v katerem med drugim ovirajo današnje razmere razširjeva Co zadružnega proizvajanja- V tem piše nadalje »odgovorni in resfco misleči člsmi načelstva so izjavili, da te položaj z ozirom na možnost na-daljnih motenj in napačnih razumevanj v naših obratih tako resen, da se komaj da misliti na povečanje podjetij in uvrstitev novih delovitih podružnic. To bi pa pomenilo v gibanju rakovo pot, ki samo obstoji, dokler se pomika naprej. (Dalje.) Zelo zanimiv je ustroj Tovarne- Poga& je električen. Strojev se nahaja v eni to-; varni 135, v drugi 30. Natančnejši opis teti je tu seve nemogoč. Pot čevlja iz skladi« šča usnja do ekspedicije izgotovljenega blaga gre pri normalnem obratu skozi 13Q parov rok, tako daleč Je izvedena delitev) dela! Izvedeno je splošno akordno delo po atnerikanskem načina. Tehnični ravnatelj je Amerikanec. Med vojno in tudi še po vojni Je bila tovarna preobložena z vojaškimi dobava*' mi, vsled česar dolgo časa ni mogla zado-stiti vedno naraščajočemu povpraševanju! po njenih čevljih. Šele pred kratkim &e J« oprostila obveznosti napram vojaški upra* vi ter je zopet v večjem obsegu povzela izdelovanje civilnega blaga, Ki je pod svojo v podplate vtisnjeno »znamko (Peko) daleč znano ter razširjeno po vsej Jugo-< slaviji m tudi v inozemstvu.____________ Osrednje društvo usnjarjev la sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se fe pogodba, sklenjena dne 19. maja 1920 ter. veljavna od 2. maja do 31- avgusta 1920, ne po naši krivdi tako zavlekla, da neka* teri tovarnarji še do danes niso izplačali dovoljenih in v pogodbi označenih 30%, Resnica je, da se glasi pogodba: Priznani povišek se izplača, čim izide tozadevna! naredba deželne vlade o novih maksimal-nih cenah za usnje. Očividno je, da gosp. industrijalci, na katerih krmilu sedi mlajši gospod Jan Pollak kot predsednik, niso privolili 30% na mezdo radi tega, da ubogo izmozgano in Izstradano delavstvo si moglo kupiti večji košček kruha, ampak zato, da bi industrijcl delali zopet ogromne! dobičke na kožo izkoriščanega delavstva. Deželna vlada kot taka pa je naredila čez ta recept črto, seveda bo pri tem trpelo vse delavstvo, ne pa industrljci, veliki Usnjarji, milijonarji, ki jih je rodila svetovna; vojna. Večina usnjarskih tovarnarjev pa vendar imela toliko usmiljenja do svojega! delavstva, da je takoj izplačala priznani povišek 30%, seveda veliki kristjan alai Pollak in še nekateri njegovi tovariši se trdovratno protivijo, z vsakovrstnimi te« govori, le tega nečejo priznati da bi veli-, ko ložje preživeji to krizo kakor pa aP1r cl tojmstrstva za socialno politiko v Belgradu interveniralo pri Reichsversicherungsamt v Berlinu. Ta je nato pozval z okrožnico nemške socialne zavarovalne zavode, naj do dajne odredbe nakazujejo rente v kraljestvo brkov, Hrvatov in Slovencev.^ Tako se je potom Nemške banke v Berlinu hi ljubljanskega poštno-čekovnega urada nakazalo do meseca maja rente okrog 2510 našim rentnim upravičencem- Nadaljnjih podatkov poverjeništvo še ni prejelo. Zadnji čas pa je Knappschafts-Berufs-genossensehaft, Sektion II, v Bochumu (Westfalsko), kjer je bila zavarovana večina naših rentnikov, začela na temelju § 615.. št. 3 V. V. O. (nem. drž- zav. reda) izdajati odloke, s katerimi se našim upravičenim državljanom ustavlja nadaljnje nakazovanje njih renf, češ da' „se kol Tno-zemci prostovoljno običajno nahajajo izven Nemčije", v katerem primeru počiva pravica do prejemanja rente. Zoper te od. loke je poverjeništvo za socialno skrb vložilo za prizadete rentnike ugovore na pristojno prizivno stopnjo in bo na ta način izzvalo razsodbo Reichversicherungs-arnta, kot najvišje razsojevalne oblasti v teh zadevah- Zaeno je pa poverjeništvo Ponovno poročalo pristojnemu ministrstvu v Belgradu, s prošnjo, da znova diplomatič-nim potom v zadevi posreduje. Poverjeništvo za socialno skrb je pa poleg tega vsem tistim rentnikom, ki so dokazali svojo delanezmožnost in dejansko potrebo, dovoljevalo podpore iz razpoložljivih skladov. Zakon o brezposelnosti v Nemčiji. Državno ministrstvo za dela v Nemčiji je v najnovejši dobi izdelalo načrt zakona glede zavarovanja brezposelnosti ter ga javnosti predložilo v razmotrivanje. Najvažnejše določbe tega načrta so sledeče: Tej zavarovalni dolžnosti so podvrženi : Delavci, pomočniki, uradniki obratov, obratni vodja in drugi nastavljenci, brez obzira na njihovo predizobrazbo, ka-k°r tudi pisarniški nastavljenci, trgovski pomočniki, pomočniki v lekarnah brez obzira na veljavo umetnosti njihovega delovanja. Izvzeti so učenci, nadalje poljski delavci, služabniki in potujoči delavci, uradniki in nastavljenci v obratih ali pa v službi države, dežele, občine, kjer se izvrši odpust le iz važnega vzroka, nadalje nastavljenci javnih in nejavnih korporacij, kakor tudi delavskih organizacij, nastavljenci in podjetniki, ako njihovi letni dohodki presegajo 10.000 mark. Končno naj ostanejo zavarovanja proste osebe, katere ne veže obveznost bolniškega zavarovanja, kakor tudi stalni invalidi, za katere skrbi država, dežela ali pa končno občina. Zavarovanje daje brezposelno podporo od tretjega dne, nastale brezposelnosti L sicer v visokosti krajevne dnevne mezde, kakor hitro je zavarovanec dopolnil časovno dobo ter kljub svoji delazmožnosti in glasom potrdila posredovalnic za dela ni mogel najti primernega dela. Podpora se daje v dobi 12 mesecev za 13 tednov. Podpora se ne daje, ako je zavarQvanec svoje mesto prostovoljno in brez važnega vzroka zapustil, alf da se ga je vsled njegove krivde odpustilo, nadalje ako ni brez tehtnega vzroka sprejel nakazanega dela. Sredstva za brezposelno podporo bodo obstojala iz prispevkov zavarovanih in delodajalcev kakor tudi od države in očine. Prispevali bodo sledeče: Delodajalec in zavarovanec vsak po eno tretjino, država in občina pa po eno šestinko. Dopisi. Jesenice. Kakor drugod, taSčo se tudi pri nas v tovarni nahajajo elementi, katerim le marsikaj, posebno pa naša mlada godba trh v peti. Čeravno je naša godba še popolnoma v pcvoj:h in priznati moramo sami, da se še dolgo dolgo ne bo oprostila sppn, v katere je okovana, ali vzlic temu ni dala tista silna žilca tukajšnjemu /predsedniku TSZ g P Torkarju miru tako dolgo, da se !e kot krvoločna zverina vrgel na našo godbo, z namenom, da jo razbije. Pri nas pa Jesenicah se namreč odteguje v prid naši mladi godbi pri blagajni Kranjske industrijske družbe vsakemu članu kovinarske organizacije 1 K na mesec* to pa le, ker se je vsak prostovoljno in lastnoročno podprsal za fo ‘ocTfegnenje. Ko, pa je pred nekaj dnevi izšio v uradem Ib stil, da se za strokovne ali podobne organizacije pri podjetjih ne sme več odtegovati, se je pa tudi temu gospodiču ohladilo srce, in mislil si je, alo. sedaj ie pa konec kovinarske godbe. Ker pa naš g. vladni svetnik ve, da tukaj ne gre ne za strokov* ne, še manj pa za politične namene in da le to le kulturno društvo, zatorej tega tudi ni prepovedal. To je pa tako razjezilo tega možakarja, da je dne 14, junija ves ogorčen letel k vladnemu svetniku z zahtevo, da se to takoj prekine, ker to za* htevajo vsi člani Jugovi strok. zv. Ko smo ga pa še isti dan vprašali, zakaj se praska tam, kjer ga ne srbi. se je pa delal nedolžnega kakor poljski čifut ko pride pred sodnijo se zagovarjat zaradi goljufije, da šel ni nikdar nič goljufal. Izgovarjal se jel namreč, da Je njemu to popolnoma vseeno in da nima nič zoper to, se li odteguid ali ne, pač pa da zahtevajo to vsi njihovi Člani Dasi imajo tovarniških delavcev komaj 50 včlanjenih v njihovi organizaciji, as še od teh 50ih o tem polovica nič ne ve« Ako pa zahtevajo to Marijine device, naj jim pa tudi g. Torkar pove, da naj se tudi ne praskajo, kjer jih ne srbi Pribijemo pa, da se naša godba ne bo razbila, pa če se: vsi jeseniški klerikalci postavljajo noč ih dan na glavo in če vsak dan 24 ur kujejo nakane, kako bi ji zadali zadnji udarec. Z% danes toliko, ako pa ne zadostuje, se paj lahko še pomenimo. Iz Kočevja. Kako se dajo oblasti voditi za ncs. in kako je merodajnim krogom za! blagor in korist delavstva, se vidi v Kočevju pri parni žagi A Kajfež. sedanjem najemniku V. in F. Heinriharju. Dne 23, aprila 1.1. je bil kornisijo-nelni ogled stano* vanja konjskih hlapcev Kajfeža in delavstva pri Heinriharju. Hlapci leže v podzemeljski sobi prj hlevu, ki nima ne okenf in ne rostelj. Heinriharjevi delavci pa podi streho v takih sobah, ki nimajo ne okenj in tudi ne postelj. Ker ne bi mogel v njih postelj postaviti, leže na prlčnah na-zdrob* lieni slami, polno je tam bolh in mgooče še diugega mrčesa. Nimajo slamnjače, n© rjuhe in ne odeje. Leže drug vrh drugega« V sobi, 3 m visoki. 4 m dolgi, 4 m široki, leži 7 mož: da tako stanovanje ni zdravo, je umevno. In Heinrihar je tako nesramen, da odtrga vsakemu delavcu, stanujočem pri njem. 6 K tedensko ali 24 K mesečna, to je 168 K mesečno za sobo. Nalog oikrai-nega glavarstva je bil, da mora Kajfež oziroma Heinrihar tekom 14 dni sobe urediti s posteljami, slamnjačami, rjuhami in odejami in za tako urejeno stanovanj^ kvečjemu 15 K mesečno zahtevati. Ali go* spoda Kajfež in Heinrihar se za ta nalog še zmenila nista, in okrajno glavarstvo sa tudi ne briga nič, dasi se je delavstvo žel pritožilo radi tega Torej vprašamo, kjej so merodajni krogi in kaj pravi soeijalna skrbstvo??! — Lesni delavec. Vevč©. Kakor drugje, se »Večerni list" zaletava tudi v papirnico v Vevčah. Po svoji stari navadi trobi tudi o vevški papirnici kako trdno se je klerikalna organizacija v njej vsidrala. Otroci morajo' imeti svoje veselje, pravi stari pregovor, zato naj ga ima tudi klerikalna bratovščina. Zapomni pa si naj, da božji mlini meljejo počasi, a sigurno. To naj si »častivredni" »Večerni list" zapomni. Napredek, o katerem klerikalna bratovščina pripoveduje, je precej šepav. Brez skrbi naj bo ta družba, ljubljanska okolica Jih že prav: dobro pozna, kakor „fovš“ denar. Naj sel torej preveč ne bahajg in yendar opustel svoje farbarije. Iz strokovne ©Fga^SzacSS®« E