FoStnina plačana v gotovini. 97. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1925. Letnik VIL Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI LIST ljubljanske in mariborske oblasti. 'Vsebina: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Razglasi osrednje vlade, Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. b „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 234 z dne 13. oktobra 1925.: Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 27. avgusta 1925.: Službena doba je popravljena nastopnim uslužbencem podružnice poštne hranilnice v Ljubljani: direktorju drju. Ignaciju Rutarju od 17 let in 5 mesecev na 18 let 6 mesecev in 26 dni; direktorjevemu pomočniku Ivanu Avseneku od 30 let 11 mesecev in 9 dni na 32 let 4 mesece in 27 dni; blagajniku Alojziju Potočniku od 28 let 1 meseca in 23 dni na 29 let 1 mesec in 23 dni; šefu odseka Josipu Potokarju od 16 let 2 mesecev in 13 dni na 17 let 3 mesece in 11 dni; uradniku Ivanu Planincu od 19 let 6 mesecev in 15 dni na 23 let 4 mesece in 4 dni; šefu odseka Josipu Lavriču od 10 let 2 mesecev in 13 dni na 11 let 3 mesece in 11 dni; uradniku Dušanu Podgorniku od 4 let 8 mesecev in 21 dni na 7 let 3 mesece in 11 dni; uradniku Franu Krama r j u od 4 let 7 mesecev in 7 dni na 8 let 3 mesece in 10 dni; uradniku Maksu Komarju od 4 let 7 mesecev in 4 dni na 7 lot; pisarju Josipu Florjančiču od 4 let 6 mesecev in 8 dni na 8 let in 3 mesece. Odlok ministra za prosveto z dne 7. septembra 1925.: Za stalno učiteljico s pravicami uradnice 1. skupino II. kategorije v Koprivniku, srez kočevski, jo postavljena na prošnjo Roza M o d i t z, učiteljica v Loškem potoku, uradnica v isti skupini isto kategorije. . Številka 235 z dne 14. oktobra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 3. oktobra 1925.: Pri narodnem gledališču v Ljubljani je postavljen za ravnatelja drame s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Pavel Golia, tajnik in voditelj drame narodnega gledališča v Beogradu, uradnik v isti skupini iste kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. oktobra 1925.: Postavljeni so po službeni potrebi pri glavnih carinarnicah I. vrste: v Zagrebu za glavnega revizorja v 1. skupini II. kategorije Jernej Kladnik, revizor v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Mariboru; pri poštni carinarnici v Zagrebu za revizorja v 2. skupini II. kategorije Nikola A1 b a n e z e, revizor v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Ljubljani; v Mariboru za glavnega revizorja v I. skupini II. kategorije Anton Šega, revizor v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Zagrebu; za skladiščnika v 1. skupini III. kategorije Ernest Černač, skladiščnik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Zagrebu. Objavi ministrstva za notranje posle z dne 7. in 8. oktobra 1925.: Iz državljanske zveze kraljevine 'Srbov, Hrvatov in Slovencev smeta izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1. ) Ferdinand S p a n z e 1, krojač v Brucku ob Muri, rojen v Podgorju, srez slovenjgraški, in tja pristojen, skupno z ženo Ano in dvema maloletnima otrokoma; 2. ) Ana R u ž i č k a, bančna uradnica na Dunaju, rojena v Mariboru in tja pristojna. maknjen Anton Sever, profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Številka 237 z dne 16. oktobra 1925.: Odloka ministra za poljedelstvo in vode z dn« 8. septembra 1925.: Postavljena sta po službeni potrebi: za profesorja in voditelja nižje kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici v 7. skupini I. kate-rije Valentin Petkovšek, profesor nižjo kmetijske šole v Mariboru, uradnik v isti skupini iste kategorije; za profesorja nižje kmetijske šoel v Mariboru v 8. skupini I. kategorije Ferdinand Vončina, profesor srednje kmetijske šole v Valjevu, uradnik v isti skupini iste kategorije. Številka 238 z dne 17. oktobra 1925.: Odloki direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščena (premeščeni) sta po službeni potrebi poštna in telegrafska uradnika (poštni in telegrafski uradnici) v 4. skupini H. kategorije: Ivan Novak iz Kranjske gore v Radovljico, Drago Miložič-Lindič iz Ptuja k Sv. Lovrencu pri Mariboru, Ana Zorec iz Ribnice na Pohorju v Mežico in Frančiška Kastelic iz Medvod v Št. Vid nad Ljubljano. Odlok ministra za finance z dne 5. septembra 1925.: Postavljeni so po službeni potrebi za carinike v 4. skupini II. kategorije: pri glavni carinarnici I. vrste v Zagrebu na pošti Jakob Beguš, carinik v isti skupini iste kategorije carinarnice na Rakeku; pri glavni carinarnici I. vrste v Subotici Ivan M a -t u n o v i 6, carinik v isti skupini iste kategorije carinarnice v Dravogradu; pri glavni carinarnici II. vrste na Rakeku Pavel S 1 o v i č, carinik v isti skupini iste kategorije carinarnice v Preku, in Mirko Š i š u 1, carinik v isti skupini iste kategorije carinarnice na Sušaku. Odlok ministra za finance z dne 6. septembra 1925.: Pr oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani je postavljen za podinspektorja finančne kontrole v 2. skupini IH. kategorije Lovro K a 1 a -š i 6, podinspektor finančne kontrole v p. v isti skupini iste kategorije. Razglasi osrednje vlade. Razglas o izplačevanju sedmega kupona 4°/0nega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921.* Gospod minister za finance je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki v Beogradu vsoto 2,546.900 dinarjev za izplačilo sedmega kupona 4%nega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921., katerega izplačilni rok je dne 1. novembra 1925. Izplačevanje tega kupona izvršujejo: 1. ) vso finančne delegacije; 2. ) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu; 3. ) vse okrožno in sreske finančne uprave, vsa finančna ravnateljstva in vsi davčni uradi; 4. ) poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami; 5. ) vsi izrečno pooblaščeni denarni zavodi; 6. ) generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 14. oktobra 1925.; D. br. 21.123. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvoza blaga po člena 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Vetja od dne 16. do dne 31. oktobra 1925. ll Imenovanje predmetov Količina Cena ki In domačih proizvodov v dinarjih i Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 230 • — na ostalih postajah .... 100 » 240" — 2 Rž 100 » 170* — 3 Ječmen 100 » 150- — 4 Oves 100 » ISO- — 5 Koruza 100 » 160’ — 6 Koruza l defektna (30 V. de-tvoruza | [ektn,h zrn) _ 100 » 150-- 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 400 •- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 390 •- 1 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 370 • — ,10 Krušna moka št. 4 In 5 . . . 100 » 320 •- 11 Črna moka št. 6 100 » 250-- 12 Črna moka št. 7 100 » 190-- 13 Obloda 100 » 150" — 14 Otrobi 100 » 130-- 15 Koruzna moka 100 » 150- — 16 Konji za klanje vsak 300 • — 17 Konji težki za vprego (slo- 5.000 •- venski) > 18 Konji lahki za vprego .... » 4.000-— 19 Konji hribovski mali (Južne Srbije) 9 1.800-- i20 Osli 9 900" — 21 Mezgi 9 1.800- — 22 Krave vsaka 2.700-- 23 b?ki’l P’ od70° *8d0 90°kg D1K1 l » » 900 » navzgor . vsak 9 3.000--3.800-— 9 4.800--- 24 Teleta I do 30 kg le,eta V od 30 do 70 kg . . vsako 9 600 •— 800-— 25 Ovni vsak 200- — 26 Jagnjeta vsako 100-- 27 Pra- / par od 140 kg do 220 kg šičl \ » » 220 » navzgor . vsak 9 1.000--1.500-- 28 Koze vsaka 240-— 29 Mast 100 kg 2.200 • — 30 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 » 2.100- — 31 Salame turlstovske (poletne) . 100 » 2.100- — 32 Salame (zimske): 3.500 • — iz debelo razsekanega mesa 100 » Iz drobno razsekanega mesa 100 » 4.500 • — 33 Slanina nasoljena 100 » 2.100- — 34 Slanina sveža 100 » 2.100- — 35 Slanina povojena 100 » 2.100- — 36 Gnjati 100 » 2.700-- 137 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 » 1.700- — 38 Svinjsko meso sveže .... luo » 1.500- — 39 Goveje meso sveže 100 » 1.500- — 40 Ovčje meso sveže 100 » 1.500" — 41 Jagnječje meso sveže .... 100 » 1.700-- 42 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 1.900-- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca» z dne 15. oktobra 1925., št. 236. Številka 236 z dne 15. oktobra 1925.: Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i L septembra 1925.: V 7. skupino I. kategorije je po-1 Slovenaca» z dne 17. oktobra 1925., št. 236. ii Imenovanje predmetov tn domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 68 87 88 89 90 91 92 Krvave, jetrne klobase. . Bohi slanine { S^enl Kozje meso nasoljeno . . Notranjščina glave, debela koža Suha čreva (1 lopta = 100 sež njev = l1/, kg)........... Osoljena čreva.............. Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . bušak iz Koža goveja sirova Južne Srbi-Koža kravja sirova Koža junčja sirova •jeIn Bosne 20»/. ceneje Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . . . . Koža kozlovska sirova .... Koža ovčja sirova............. Koža kozja sirova............. Koža zajčja sirova............ Koža dehorja sirova........... Koža jazbečja sirova.......... Koža divje mačke.............. Koža volčja................... Koža lisičja.................. Koža kunja.................... Koža sobolja.................. Koža vidrna................... Koža goveja suha.............. Koža konjska suha............. Slive suhe ,0/,„ vložene v vrečah .......................... Slive suhe 8%6, vložene v vrečah .......................... Slive suhe n/100 (stotinke), vložene v vrečah................. Slive suhe ‘»»/„d (uzanca), vložene v vrečah................. Slive suhe “»/„o (merkantilne), vložene v vrečah ........... Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih................... Suhe hruške .................. Suha jabolka.................. Konservirano / s sladkorjem . sadje i brez sladkorja Pure žive..................... Gosi žive..................... Race žive..................... Kokoši žive................... Pure zaklane.................. Gosi zaklane.................. Race zaklane.................. Kokoši zaklane................ Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) Konoplja v povesmih (sirovo predivo).................... Predivo....................... i odpadki pod 10 cm v Drva • premeru................ I razklana polena in l okrogla polena. . . Lesno oglje................... Lesno oglje (odpadki — prah) Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede) Stavbni les jelkov, obtesan (gre de) od 8/, do ,8/,0 Stavbni les jelkov okrogel (ja dreniki, koli za hmelj, lan tene = drogi za brodove) do 25 cm srednjega pre mera preko 25 cm -srednjeg premera.............. Stavbni les borov, razžagan Stavbni les borov, obtesan . Stavbni les bukov, razžagan obtesan in okrogel (hlodi) 100 kg 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 » 100 . 100 » 100 . 100 » 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . kos oparjen » 600- — neoparjen 300 •- 98 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.300--- 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) » 400 •- t 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi j 2-50 do 2-70 t specialni . . kos 30' — 100 » 50- — m* 1.500 ■ —- 101 Pragi bukovi kos 25--- 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.200 • — 103 Stavbni les, lipov » 700-- 104 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » 900-- 105 Doge vedro 80-- 106 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50- — 107 Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500 — 108 Cement beočinski 10.000 » 5.500 • — 109 Cement hrvatski in slovenski 10.000 » 5.500 • — 110 Cement dalmatinski 10.000 » 3.500 •- 111 Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 » 200- — 100 kg 100 . 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 > 100 . vsaka 100 kg 100 » 100 . 100 » zaboj 100 kg 100 » 10.000 kg 10.000 . 10.000 » 10.000 . 900 150 900 900 300 3.500 200 1.300 1.400 1.400 1.400 3.000 2.800 5.500 2.800 3.500 12 70 100 100 110 280 750 750 750 4.500 2.600 540 520 500 480 450 # 150 200 2.000 1.000 40 40 20 15 1.500 2.000 1.800 1.600 2.000 20 1.000 1.300 1.800- 7.000- 1.000- 500- 300- 250- 380- 750- 400- * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se jo potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. oktobra 1925.; I br. 24.800. Razglas o plačevanju materiala za kemijske analize v državnem laboratoriju v Beogradu.* Gospod minister za narodno zdravje je odobril z odlokom z dne 8. oktobra 1925., Ap. br. 36.898, da sme pobirati uprava državnega laboratorija odslej za material, porabljen pri kemijskih analizah, znesek po računu onega kemika, ki je izvršil analizo, z dodatkom 25 % za administrativne stroške. Iz ministrstva za narodno zdravje v Beogradu, dne 12. oktobra 1925.; Ap. br. 36.898. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. br. 1088/25. 1845. Razglas. Dr. phil. in mag. phann. Stanko Kmet-Ber-g a n t, zastopnik «Kemike», d. d. v Zagrebu, v Ljubljani, in mag. pharm. Dragotin Milič, šef lekarne stalno vojaške bolnice v Ljubljani, sta sprožila ustanovitev nove javno lekarne v Domžalah ter zaprosila koncesije za obratovanje te lekarne. To se razglaša po § 48. lekarniškega zakona z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex 1907., s pristavkom, da morajo lastniki javnih lekarn, ki smatrajo eksistenčno možnost svojih lekarn z ustanovitvijo nove lekarne za ogroženo, morebitne ugovore zoper zaprošeno ustanovitev uveljaviti v štirih tednih po objavi tega razglasa ustno ali pismeno pri sreskom poglavarju v Kamniku. Pozneje došli ugovori se ne bodo vpoštevali. V Ljubljani, dno 13. oktobra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. O. br. 1603/1. 1844 Razglas. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 23. septembra 1925., VI., št. 4107, potrjujem izpremembo § 8. pravil za Stavbno družbo, d. d. v Ljubljani, po sklepu rednega občnega zbora z dne 16. junija 1925. Izprememba pravil se nanaša na to, da se je delniška glavnica zvišala od 750.000 Din na 1,500.000 Din. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. L. br. 1161. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. oktobra 1925. Srez 1 Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih j J v oskrbi 1 Kočevje . . . Ošpice. — Morbilli. 2 I . 2 Litija . . . . 31 4 4 . 31 * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. oktobra 1925., št. 238. Srez Ostalih i Na novo 1 j obolelih Ozdra- j velih Umrlih Ostalih v oskrbi Šen. — Erysipelas. Črnomelj 1 1 Krško 1 1 Litija 1 1 • DuSljivi kašelj. — Pertussis. Brežice i 1 Črnomelj. , . 8 8 Ljubljana (okolica). 35 i , 7 29 Ljubljana (mesto) . 6 1 5 Litija 3 . 3 Laško 9 i 10 Novo mesto . . . 5 ■ • 5 Skupina tifuznih bolezni. Črnomelj 3 i '2 2 Kranj 3 i 1 3 Krško 3 6 2 7 Kastav 1 1 Ljubljana (okolica). i 1 Ljubljana (mesto) . i 2 3 1 Novo mesto . . . 3 i 2 Radovljica .... i 1 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro- spinalis epidemica. Laško ...... 1 . ■ 1 • 1 Griža. - Dysentcria. Brežice 1 1 Kranj 2 2 Krško 8 i 2 7 Kočevje 2 2 . Ljubljana (mesto) . 2 . 1 1 Novo mesto . . . 5 2 3 Radovljica .... 1 1 Škrlatinka. — Scarlatina. Kamnik 1 • 1 1 Kranj 4 2 2 Krško 4 • 4 Ljubljana (mesto) . 6 3 i 8 Davica. — Diphteria et Croup. Krško 4 4 Ljubljana (mesto) . I • 2 ■ 1 • 2 V Ljubljani, dne 12. oktobra 1925. Za velikega župana ljubljansko oblasti: Tekavčič s. r. Vet, br. 845. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 16. oktobra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Kočevje: Loški potok (Hrib 1 dvorec). Črnomelj: Adlešiči (Vrhovci 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice: Pišece (Pišece 6 dvorcev). Krško: Ško-cijan (Brinove 1 dvorec, Tolče 6 dvorcev). Laško: Laško (Laško 1 dvorec). Novo mesto: Prečna (Dolnja Straža 1 dvorec). Svinjska rdečica. Črnomelj: Radoviča (Boldraž 1 dvorec). Kastav: Kastav (Dražice, Markoviči in Zorziči po 1 dvorec). Kranj; Mavčiče (Jama 1 dvorec), Smlednik (Moše 1 dvorec), Stražišče (Stražišče 1 dvorec). Krško: Boštanj (Kompolje 1 dvorec). Laško: Sv. Lenart (Žigon 1 dvorec). Litija: Dob (Dob 2 dvorca), Pod-boršt (Selo 1 dvorec), Šmartno (Mala in Velika Kostrivnica po 1 dvorec), Št. Vid (Stična 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrova (Šujica 1 dvorec), Horjul j (Horjulj 1 dvorec), Ježica (Savlje, Stožice in Tomačevo po 1 dvorec), Rudnik (Sela 1 dvorec), Št. Vid (Vižmarje 2 dvorca), Želimlje (Želimlje, Sel-nik in Suša po 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Gornje Ponikve 1 dvorec). Radovljica: Bohinjska Bistrica (Ravne 2 dvorca). Perutninska kolera. Ljubljana, okolica: Medvode (Svetje 6 dvorcev). V Ljubljani, dne 16. oktobra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. U. br. 11.583/2. ' Razglas. Namesto umrlih Franca I r g 1 a in Leopolda A p a t a sta imenovana za člana gerentskega sosveta pri okrajnem zastopu na Vranskem Josip Kladnik, posestnik in poštar na Vranskem, in Karel Kume r, posestnik v Kaplji, občina Sv. Jurij ob Taboru. V Mariboru, dne 11. oktobra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Stare s. r. P. br. 8508/1. 3—3 Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti. Na osnovnih šolah mariborske oblasti so razpisana stalna učna mesta. Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkesneje do dne 10. novembra 192 5. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 95 z dne 12. oktobra 1925. V Mariboru, dne 3. oktobra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s. r. Vet. br. 871/44. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 17. oktobra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Konjice: Vitanje (Vitanje 1 dvorec). Steklina. Maribor, desni breg: Činžat (Činžat 1 dvorec). Maribor, levi breg: Bresternica (Bresternica 1 dv.). Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 19 dvorcev). Maribor, desni breg: Loka (Planica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Spodnji Duplek (Spodnji Duplek 1 dvorec), Gradiška (Gradiška 3 dvorci), Zgornja Sv. Kungota (Kozjak 2 dvorca), Lajtersberg (Košaki 3 dvorci, Lajtersberg 1 dvorec, Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 2 dvorca), Na Ranci (Ranca 5 dvorcev), Sv. Peter (Hrenca 1 dvorec, Vodole 3 dvorci), Plavč (Plavč 5 dvorcev), Vrtiče (Vrtiče 4 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 2 dvorca). Ptuj: Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 4 dvorci). Svinjska rdečica. Celje: Sv. Rupert (Sv. Peter 3 dvorci). Maribor, desni breg: Morje (Bukovec 1 dvorec), Slivnica (Čreta in Slivnica po 1 dvorec). Ptuj: Sv. Barbara v Halozah (Bori 1 dvorec), Veliki Okič (Velanšek 1 dvorec). Maribor, mesto: Maribor 1 dvorec. Tuberkuloza govedi. Maribor, levi breg: Krčevina (Krčevina 1 dv.). V Mariboru, dne 17. oktobra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 1051/6/25—1. 3—2 Razpis. Odda se mesto pisarniškega pomoč-nika-zvaničnika pri okrajnem sodišču v Ptuju in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje naj se vlože do dne 18. novembra 192 5. Pri podpisanem predsedništvu. Obširni razpis glej v Uradnem listu 96. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 14. oktobra 1924. Preds. 1063/6/25—1. 3-A Razpis. Odda se mesto pisarniške pomočnic e-zvaničnice pri okrajnem sodišču v Ptuju in vsako drugo mesto pisarniškega pomočnika-zvanič-nika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Za to mesto se zahtevajo pogoji za zvaničniško službo (člen 10. uradniškega zakona); z njim so tudi združeni prejemki zvaničnikov. Prosilci naj vlože kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 2 0. novembra 1 92 5. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34. Kor se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 15. oktobra 1925. A 127/25. 1841 Sklep. Ivan Dobnik, posestnik v Breznem vrhu, je dne 8. junija 1925. umrl. Poslednje volje ni zapustil. Dcdična Albina Dobnik, katero bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z Josipom Koležnikom, posestni-i kom v Breznem vrhu, ki se je postavil odsotni Albini Dobnikov! za skrbnika. Obenem se pozivljejo vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 19. novembra 1 925. ob devetih v sobi št. 3 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L, dne 10. oktobra 1925. E 39/25—16. 1707 Dražbeiii oklic. Dne 9. novembra 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 371. Cenilna vrednost: 216.241 Din 13 p; najmanjši ponudek: 108.170 Din 56 p. 'Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru,. dno 15. septembra 1925. E 2147/25—6. 1839 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 192 5. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, vi. št. 278. Cenilna vrednost: 207.612 Din; najmanjši ponudek: 103.806 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pn sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 21. septembra 1925. Št. 47.821/25. 1851 3—1 Razglas o licitaciji. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1924. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za položitev cevovoda v dolžini 4*2 km pri vodni postaji v Novski. Proračunjena vsota znaša 2,273.000 Din. Za izvedbo dela veljajo poleg gradbenega elaborata obči in posebni pogoji, obseženi v službenem navodilu za gradbene direkcije. Obrazec stroškovnika in načrti se dobivajo za 100 Din pri podpisani direkciji, gradbenem oddelku (soba št. 77). Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za položitev cevovoda pri vodni postaji v Novski po razpisu št. 47.821/1—1925. za dan 20. novembra 1925. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 0. novembra 1925., in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija bo ob 11. uri v sobi št. 67 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora položiti po § 88. zakona o državnem računovodstvu kavcijo 5 % (ali 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v pravilnih uradnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Delo mora biti popolnoma dovršeno do dne I. maja 1926. Ponudba mora biti stalna, podana v dinarjih, obvezna tudi, če bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev. Če bi bilo treba izpremeniti projekt in s tem v zvezi dotične količine ponujenih dol, se morajo nanašati ponujene edinične cene tudi na izpremenjeni projekt. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražitelj-ski sposobnosti, ki ga je izdala trgovsko-obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti so opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po II. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu. Št. 14.331. 1863 Razglas. Z vlogo z dne 26. junija 1925. in z dne 1. septembra 1925. so vložili Franc Bonač, tvorničar v Ljubljani!, Čopova cesta št. 16, Viktor Turnšek, inženjer v Ljubljani, Tobačna ulica št. 11, in dr. Rihard Karba, lekarnar in župan v Kamniku, načrte za zgradbo hidroelektrične centrale ob zgornjem teku Bistrice nad Stranjami s prošnjo, naj se uvede vodopravno postopanje. V ta namen se namerja ukoriščati vodna sila Kamniške Bistrice od jezu žage meščanske korporacije v Kamniku nad Stranjami do vtoka konjskega potoka, t. j. od km 27-21 do km 29-54; ta proga izkazuje po katastru vodne sile padec 27-4 m. Dolžina potočne proge znaša 2330 m; od te odpada na odtočni kanal 100 m, na progo tlačnega cevovoda 1400 m, ostalih 830 m pa na zaježeno progo, t. j. dolžino izenačevalnega rezervoarja tik pod konjskim potokom. Ž dolinsko zaporo v km 28-71, kjer daje skalnata soteska ugodno situacijo za gradnjo jezu, se dvigne normalna vodna gladina s kote 16-0 na maksimalno višino 31-00 m. V 60 m dolgem *ovu v levobrežnem skalnatem «masivu je položen tlačni cevovod, ki drži na levem bregu Bistrice k 1400 m oddaljeni centrali. Ukoriščena obratna voda se odvaja s 100 m dolgim odprtim jarkom tik nad jezom korporacijske žage nazaj v strugo Bistrice. Izvedba projektiranega načrta bi bila mogoča le z nabiranjem vode, čemur bi služila dolinska zapora v km 28-71. Pridobljena vodna sila bi se uko-riščala za pogon hidroelektrične centrale, ki bi preskrbovala mesto Kamnik in vse druge kraje ob Kamniški Bistrici z električno silo za razsvetljavo, nadalje za gospodarske, obrtne in industrijske namene. Z nabiranjem vode pa bi bile tangirane vse vodne naprave ob Kamniški Bistrici in ob vseh mlinščicah pod Stranjami. Po § 60. zakona z dne 15. maja 1872., kranjski dež. zak. št. 16, razpisujem komisijski ogled in obravnavo z naslednjim sporedom: 1. ) Dne 2. decembra 1 92 5.: sestanek komisije ob sedmih pred sreskim poglavarstvom v Kamniku, nato obhod obrežja Kamniške Bistrice od Stranj do njenega izvira in izvidna obravnava s posestniki prizadetih parcel. 2. ) Dne 3. decembra 192 5.; sestanek ob osmih na sreskem poglavarstvu v Kamniku, soba št. 4, kjer se bo obravnavalo z vodnimi upravičenci ob Kamniški Bistrici in ob vseh mlinščicah. Zaključna razprava. Ako bi se razprava ne mogla zaključiti dne 3. decembra, se bo nadaljevala dne 4. in eventualno dne 5. decembra 1925. Načrti so do dne komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarstvu v Kamniku. Na komisijski ogled in razpravo se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da imajo pravico, prijaviti morebitne ugovore zoper projektirano napravo do prvega dne razprave sreskemu poglavarju v Kamniku, najpozneje pa pri komisijski obravnavi vodji komisije; drugače se bo smatralo, da se strinjajo z namerjanim podjetjem in s potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo potrebnega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala ne glede nanje. Zastopnikom vseh udeležencev se priporoča, naj se pravočasno preskrbe s potrebnimi podatki in eventualnimi pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski obravnavi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav po določbah vodopravnega zakona nedopustni. O tem se obveščajo interesenti. V Kamniku, dne 14. oktobra 1925. Sreški poglavar: dr. Ogrin s. r. Št. 9464/6. 1847 Razglas. V četrtek dne 2 2. oktobra 192 5. ob desetih se bo oddajal pri sreskem poglavarju v Šmarju pri Jelšah na javni dražbi v zakup lov občine nezbiške za čas od dne 30. junija 1925. do dne 30. junija 1928. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju v Šmarju pri Jelšah. V Šmarju pri Jelšah, dne 10. oktobra 1925. Sreski poglavar: dr. Hrašovec s. r. Eksh. št. 339/25 bi. 1865 Razglas. Dne 2 4. oktobra 1925. ob desetih se bodo prodajali v državni žrebčarni na Selu na javni dražbi trije mrzlokrvni žrebci, med njimi dva za zakol. Zdražitelj mora plačati poleg kupnine 2%no takso, 2%ni prispevek za ubožni sklad in stroške za objavo dražbe. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani, dne 19. oktobra 1925. Razne objave. Št. 26.981—1925. 1837 Natečaj. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje s tem natečaj za ekonomskega upravitelja za svoje zdravilišče za jetično bolnike «Brestovac» na Sljemenu pri Zagrebu. Za to mesto se zahteva konkurent s popolno sposobnostjo za voditev sanatorijskega gospodarstva, ki je združeno z lastnim vrtnarstvom, mlekarstvom in svinjerejo. Zla^i se zahteva popolna in vsestranska sposobnost za uspešno voditev kuhinjskega gospodarstva. Vrhu tega je potrebno znanje o pisarniškem administrativnem poslovanju kakor tudi sposobnost za voditev najpotrebnejših računov in knjig. Upraviteljske dolžnosti so natančneje določene s štatutom zdravilišča in občasno s posebnimi odredbami. Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in pravno sposobna oseba neoporečnega vedenja in občevanja z bolniki. Starost: med 30 in 40 leti samostalnega rodbinskega stanu. Prejemki so: popolna oskrba in stanovanjc v naravi in mesečna plača 2500 Din, ki se plačuje naprej. Služba se sme odpovedati z enomesečnim rokom. Dosedanje službovanje in usposobljenost je treba dokazati z originalnimi izpričevali. Prosilci s kavcijo so zaželeni. Ponudbe na podpisani urad do dne 15. novembra 1 92 5. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Preradovičcva ulica št. 44/11.), dne 12. oktobra 1925. 1843 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. oktobra 1925. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga............... 500,879.219'40 Posojila....................... 1.182,524.636-31 Račun za odkup kronskih nov- čanic..............> . . 1.186,367.906-76 Račun začasne zamene .... 367,226.616'74 Dolg države................... 2.966,355.034- — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novČanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov.......... 1.124,253.439"96 pagiva. 9.465,984.016-17 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 28,046 800' — Rezervni fond................. 6,475.042'50 Novčanice v tečaju............ 6.190,391.720' — Državni račun začasne zamene. 367,226.616"74 Terjatve države po raznih računih 32,567.627'02 Razne obveznosti................ 628,280.568-91 Terjatve države za založene domene ........................... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 74,618.478- — 9.465,984.016 17 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1849 Razglas. Pri dvaindvajsetem žrebanju 41/2%nih zastavnih listov in 4y2l%nih komunalnih zadolžnic «Kranjske deželne banke», ki se je vršilo dne 15. oktobra 1925., so bile izžrebane nastopne številke: 4 Vz % n i zastavni listi: po 2000 K: št. 9, 52, 168; 1000 K: št. 78; po 200 K: št. 1, 53, 54, 147, 173; 4V2 % ne komunalne zadolžnice: po 10.000 K: št. 322, 323, 324, 396, 416, 453, 458, 466; po 2000 K: št. 282, 372, 373, 416, 626, 627, 889, 890, 891, 892, 894, 895; po 1000 K: št. 472, 473, 516, 517, 518, 525, 529, 531, 532, 597; po 200K: št. 179, 185, 467, 514, 516, 517, 519, 520, 521, 522, 523, 526, 527; po 100 K: št. 30, 293, 294, 298, 302, 304. Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bo izplačevala «Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic» v Ljubljani kot naslednica «Kranjske deželne banke» proti vročitvi izza dne 1. januarja 19 2 6. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1925. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (prej Kranjska deželna banka). Vabilo na XXVI. redni občni zbor, ki ga bo imela delniška družba Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje, v petek dne 3 0. oktobra 1 925. ob desetih v dvorani trgovskega društva «Merkur» v Pragi, Mikulašskd št. 9. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta in poročilo pregledno komisijo, izvoljene na občnem zboru. 2. ) Predložitev in odobritev bilanc naših podjetij v državi češkoslovaške republike in tovarne v Ljubljani za poslovni leti 1923./1924. in 1924./1925., skupaj s poročilom in s predlogi računskih preglednikov. 3. ) Določitev nagrade računskim preglednikom po § 28. pravil. 4. ) Predlog, da se znižaj delniška glavnica od 18,000.000 Kč. za 13,500.000 Kč. na 4,500.000 Kč.; predlog, da se zopet zvišaj tako znižana delniška glavnica od 4,500.000 Kč. na 9,000.000 Kč.; predlog za pooblastitev upravnega sveta, da izvrši to znižbo in vnovično zvišbo delniške glavnice, da istočasno izvrši zamenjavo dosedanjih delnic, ki se glase na ime, v delnice, ki se glase na prinosnika, in končno, da izvrši izpremembo §§ 7., 8. in 13. družbenih pravil in formularjev, ki je nastala zaradi znižbe in zvišbe delniške glavnice, kakor tudi izpremembo imenskih delnic v delnice, ki se glase na prinosnika, in izpremembo pravil, ki bi jih zaradi tega določilo državno oblastvo. 5. ) Volitev v upravni svet. 6. ) Volitev računskih preglednikov in enega namestnika. 7. ) Samostojni predlogi. 1850 * * * Po § 13. pravil ima pravico, se udeležiti občnega zbora in glasovati na njem, vsak imetnik delnic, ki je najpozneje do dne 30. junija t. 1. vpisan v delniško knjigo. Delnice, ki so potrebne za uveljavitev glasovalno pravice, morajo biti položene najkesneje osem dni pred občnim zborom z nezapadlimi kuponi vred, in sicer pri blagajnah našega podjetja, nadalje pri Živnostenski banki in pri Češki banki v Pragi kakor tudi pri njiju podružnicah in pri blagajni Ljubljanske kreditne banke. Za deponirane delnice se dobita potrdilo in legitimacija za udeležbo na občnem zboru. V Pragi, dne 9. oktobra 1925. P. F. Krejči s. r., predsednik upravnega sveta. 1854 Razpis ustanov. Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, razpisuje za šolsko leto 1925./1926. te-le ustanove: 1. ) drja. Frana Rapoca za visokošolce devet mest po 300 Din; 2. ) lastne: za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, sadjarski in vinarski tečaj v Mariboru in srednjo tehnično šolo v Ljubljani po eno mesto po 500 Din. Pravico do ustanov pod 1.) imajo visokošolcl slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanj-skega okraja, pri drugih pa se bodo vpoštevali prosilci iz mariborskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim izpriče-valom in ubožnim listom naj se vlože do dne 2 9. oktobra 192 5. pri Posojilnici v Mariboru. Ravnateljstvo. 1853 3-1 Poziv upnikom. Lončarska zadruga v Komendi, r. z. z o. j., se je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje ter- jatve- Likvidatorji. 1852 Izjava. Izgubil som indeks juridične fakultete v Ljubljani letnika 1924./1925. na ime: Zmagoslav Košuta iz Sv. Križa pri Sušaku. Proglašam ga za neveljavnega. Zmagoslav Košuta s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.