PROLETAREC Ji DELAVSKI LISI ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN Of
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2154.
Laic red m Mtoad-rUu m« Mer. Uk i, 1*17, ml the uo»i other al Vkiem§o, III . under »he An ml L'magrma ul Miirh 3, 1*79.
CHICAGO, ILL., March 2, 1949.
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. -a* ftt« LETO—VOL. XUV.
Zapadne sile res na delu za zrušenje
"železnega za s t or j a
Spletka na Češkem. — Obravnave v Bolgariji.— Notranja ruvarjenja v Jugoslaviji. — Kaj bo, ko w Stalin umakno t sovjetske vlade?
Zaeno s kovanjem atlantskega pakta se anglo-ameriška diplomacija veliko ukvarja z načrti za nasilne prevrate v državah za "železnim zastorom". To označbo jim je dal Winston Churchill v svojem govoru v Missouri ju, a jo je ponovil po nekom drugem. On jo je le dramatiziral.
Intrig na kupe
Nobenega dvoma ni, da je politika anglo-ameriška bloka usmerjena ruvariti na znotraj v vsaki deželi takozvanega sovjetska bloka. V ta namen vzdržujejo naši davkoplačevalci razne "osvobodilne" odbore v Ameriki, nekaj jih vedri v Parim in tudi v Londonu jih je precej.
Vse to stane. A ie več pa vzdrževanje tistih, ki rujejo na domačih tleh. Na Češkem in Slovaškem odkrijejo vsakega toliko časa kup ameriških in angleških podtalnih agentov, ki pripravljajo teren za morebitni puč, za invazijo, za cerkveno usta jo ali pa za splošni ekonomski polom, v katerem bi moral komunistični • režim bežati in država pa bi prešla nazaj pod staro vodstvo.
Treba jc pri tem imeti v uvidu, da je anglo-ameriška akcija proti sovjetskim "satelitkam" ne samo političnega in propagandnega intrigiranja temveč ekonomskega značaja. Nobena sovjetska "satčlitka" ne dobi ničesar na upanje, dočim mečemo Grčiji, Ttirčiji, Italiji, Franciji, Angliji, itd. milijarde.
Nezdravo ekonomsko stanje
Ta način vojne prizadeva v narodnem gospodarstvu prizadetih dežel velike vrzeli in včasi v tej ali oni panogi tudi zastoj. Npr., radi bi zgradil most ^reko Donave, toda potrebno že-ležje ti morejo dati le Zed. države, mogoče tudi Anglija in sedaj tudi že Nemčija. Toda ti ga ne dajo na upanje in morda, če ti hočejo nagajati, tudi v'zameno za kako drugo blago ne.
Misel anglo-ameriške diplomacije je, da. bo s to taktiko države sovjeskega bloka toliko oslabila in zmanjšala življenski
standard v njih, da bodo mase prej ali slej s "totalitarstvom" obračunale in se vrnile v demokracijo zapadne sorte.
Toda so tudi taki ekonomi (v državah zapadne demokracije), ki pravijo, da si s to politiko tudi sami sebi zadrgujemo vrat. Za* padna Evropa je odvisna za le« od vzhodne Evrope. In za moga živila. Za rude, umetna gnojila itd.
Svet je eden in noben želesen zastor ga ne more pregraditi.
Interesi v navskrižja
To nezdravo stanje je nastalo is temeljnega vzroka, da ste si tu v nasprotju dya liitctpe. Eden, ki je se kapitalizem anglo-ameriške-francoske sorte, i e drugi, ki vzame privatnikom njl-hova bogastva, ali celo male imovine, in jih prepife v državno last.
To—povsem umevno—ustvarja veliko sovražnikov. To se pre* vi, ako zapleniš imovine, ne ds bi kai dal zanje, bodo na drievo hudi vsi tisti, katerim je bila odvzeta. In njihovi sorodniki. In delničarji. Ako kmete siliš, ds naj svoja polja spremene v sa-"družne kolektive, se bodo morda pod pritiskom udali, a zadovoljni ne bodo. Mogoče šele takrat, ko doraste nova generacija. Zato se režimi "sovjetskih satelitk" ne pečajo toliko s starejšimi ljudmi kot z mladino.
Ampak če bo mogel zapadni blok povzročiti v 'sovjetskih ss* telitkah" vzlic vsemu ekonomsko krizo, bo tudi mladina nezadovoljna. Namen zapadnega blo* (Konec na 5. strani.)
winston churchill najvkji pospesevatelj "mrzle vojne"
Po smrti pokojnega F. D. Roosevelta je prišel na kratek obisk v to deželo medvojni premier Vflike Britanije Winston Churchill. Rooseveltov naslednik Harry Truman ga je zelo oglašal in odfla sto na neko šolsko slavnost v malo missoursko mestece, kjer je Churchill bil slavnostni govornik.
To samisel — oinapiti svetu vojno v eni pli v drugi obliki proti USSR in njenemu bloku, je ustvaril Churchill. In ko je pred dijaki v tistem malem kolegiju, in pred farmarji, Churchill udrihal po Moskvi in njenih prvakih, je sedel predsednik Truman Hk njega in mu navdušeno ploskal. Saj poročano je bila tako.
Churchill je dosegel svoj namen.
Zapletel je nas v takozvano Trumanovo doktrino, v "mrzlo vojnoin v civilno vojno no Grškem.
To nas stane milijarde. In m Me ne ve, kaj se izcimi is sedanjega našega histeričnega oboroževanja. Da-li bo v takem ozračju mogoče Ustvariti mir? Trajen mir? Ali mir vzajemnosti, ali le mir s silo atomskih bomb?
Ta isti Churchill je govoril zadnje soboto v Bruslju v Belgiji, čemu si je izbral baš belgijsko glavno mesto, je znano le diplomatom, ki kujego zapadni blok ali nov "cordon sanitario" okrog Sovjetske zveze. A je lahko znano tudi drugim — vsem, ki fe brigogo za takozvane vnanje politične zadeve.
V vojni dobi se je Winston Churchill izkazal za najsposobnejšega državnika. Toda čim se je začela vojna sreča nagibati na stran zaveznikov, je pričel s svojo novo taktiko, zajeziti socialne prevrate in utditi kapitalizem in pred vsem angleški imperializem.
To je bilo veliko podvzetje. Ko p* so prišli socialni potresi tudi v Anglijo z zahtevami, da se da svobodo Indiji, Burmi itd., je dejal, da on ne bo predsedoval vladi, kakršna bi si dala za nalogo likvidirati imperij njegovega veličanstva.
Prišle so volitve in Churchill s svejo torijsko stranko je bitko izgulbil. Toda tudi laboriti, dasi so izvršili veliko svojih obljub, so nedaljevulf po starih potih fngleške torijsko diplomacijo Ju ftp p Churchilla tiče,
Angleški diplomatični aparat se ni pod laboriti
kakor pa jo bil
L ie celo bolj agresiven je pod Churchillom in Sdenom in pa ob enem popolnoma udinjan ameriškemu kapitalizmu. Doma ga odpravlja — saj tako na površju, drugod po svetu pa ga podpira.	\
V Bruslju je Churchill Evropo pozival v združenje zoper komunistično nevarnost. Njegova Evropa pomeni vse dežele zapadno od Poljske in škandinavske dežele. Sovjetsko zvezo smatra on za "azijatsko" — to je kulturno in gospodarsko manjvredno deželo, in enako mnenje ima o ostalih slovanskih državah.
Bilo bi veliko pametnejše, ako bi Churchill deloval za tak mir, ki bi ga lahko imeli brez oboroževnaja. In milijarde, ki se jih troSi za militarizem, bi šle lahko za zdravstvo, za šolstvo, splošno blaginjo in za odpro-vljanje podložništva v takozvanih "zaostalih" in ko-lonijalnih deželah.
Churchillu je ščitilo njegov shod v Bruslju par tisoč policajev in orožnikov. Komunisti in njegovi simpa-
(Konec na 4. strani.)
Zbora dveh naših
%	e
ustanov v Chicagu fino uspola
Dne 25. februarja se je vršil osčni zbor Slovenskega delavskega centra. Udeležba jc bih dobra in tudi poverilniikih delnic je bilo mnogo zastopanih.
Razprave so se sukale okoli raznih vprašanj, npr.( da sedanji prostori za družabni klub ne zadostujejo svojemu namenu in bo treba zgraditi kaj novega.
Spretnemba v odboru je, da je novi tajnik Slovenskega delav-skego centra Frank Lotrich. Prejšnji tajnik Frank Groser ni hotel več kandidirati. Direktori-ju ie bilo dodanih nekaj novih Članov v namenu, da bodo zastopniki družabnega kluba.
Vsa poročila so bila odobrena in računi so v redu. Frank Aleš je ostal predsednik, Filip Godi-na je podpredsednik in Angela Zaitz druga podpredsednica. Anton Garden je zapisnikar, Frank 2aits upravitelj poslopja in ostali direktorji pa so nadzorniki in pa člani publicijakega odbora.
Druga seja, ki Jo je vredno tu omeniti, je bil občni s bor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. Vršila se je v soboto 2$. feb. v Lawndale Masonic Temple, 2300 So. Millard Ave. To Je bila obenem slavnost tridesetletnice tega društva. Udeležba Je bila velika — nad dve sto ljudi.
Poročila so bila zelo zanimava, predvsem tajnikovo, ki je uklju-čevalo statistike. Predsednik te ustanove, Joško Oven, je bil edini, ki je podal svoje poročilo v slovenščini.
V novem direkforiju Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva ni posebnih sprememb. Termin je potekel Donald u J. Lotrich«, Franku Groser ju in Chas. Pogorelcu. Prvna dvs sta bila ponovno iz vol Jona,
C* p, it Krn—t
Je glavni knjigovodja ln u poslan v JSL ie precej let.
Bivši direktor Chas. Pogorelec
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Jože Menton iz Detroita razpravlja o problemu, kako oteti ta list z znižanjem izdatkov. Njegovo bi bilo že v tej številki na prvi strani, v kolonama 6-7, toda smo tisti prostor posvetili našemu pionirskemu stavcu Josipu Košaku, ki je šel v pokoj.
Politika in cerkev — to ne gre skupaj. Ni se obnesla v Avstriji pod Franc-Jozefom, ne pod Dol-ffussom, ne prej ne pozneje. In ne v Italji, ne v Španiji. In se ne bo v Zed. državah. Nazadnje je vedno le POLITIČNA cerkev, ki izgubi. Tako je ugotovil patriarh romunske ortodoksne cerkve Justinian. Duhovnikom je naročil, da naj prižnice in oltarje uporabljalo samo za bogočastje in za širjenje krščanskih naukov, politiko pa naj prepuste državi. Pameten nasvet. Toda j ker je duhovniška služba zelo, dolgočasna, se svečeniki morajo pečati se s kom drugim. Ponavljati ene in iste maše, poslušati ene in iste grehe v spoved-nicah, hoditi za pogrebi, kršče-vati in poročati, to so monotone stvari. Zmeraj eno in isto. Toda v politiki se lahko tudi duhovnik razgiblje, in če mu ni za politiko, pa lahko, ako je na deželi, postane saj čebelar. Ako pa je razumen, je lahko pesnik in pisatelj. Ali tolažitelj ljudi. Sama mašna služba pa je pusta in prazna in patriarh Justinian bi moral svojim duhovnikom rajše naročiti, dia naj bi se učili umnega kmetijstva in svoje kmete po vaseh učili, kako si lahko ustvarijo raj že v Romuniji namesto ds bi čskali nanj do smrti in potem ie čakali nanj do "sodnega dneve*.
raent 31 dopolnitvenih volitev.
Je sa JSL prece} storil pi v dobi, ko se je srielo, ds bo to našo ustanovo težko rešiti.
Na tej slavnoeti Je Mlo prilično govorov ln ke so bile volitve končane, se je pričela zabava in na razpolago je bilo Jedače in pijače.
Vrednost človeka ni odvisna samo od njegovega znanja, temveč v največji meri od njegove
trdne volje zs delo.—Herbert.
_ __ ____ . *
Moder je tisti oče, ki puma svojega lastnega otroka.
—Shakespeare.
Take volitve se vrše, ako prejšnji poslanec umre aili pa če pusti svoj mandat. Kar je čudno je to: od leta 1945, ko je labo-ritska stranka dobila večino, ni še niti v enih dopolnilnih volitah dobila večino konservativna (tori jska) stranka. In to vzlic temu, da se je Winston Churchill pognal v kampanjo zanjo z vso svojo govorniško spretnostjo. Vendar pa toriji radi tega ne smejo biti v skrbeh. Kajti v marsikakem oziru igrajo laboriti svojo igro za torije boljše kakor pa bi jo toriji zmogli.
Skandinavske dežele se muči* jo z vprašanjem, ali naj se oslo-nijo na zapadni blok ali pa se proglasijo za "nevtrlne". Anglo-ameriški pritisk nanje pa je tolikšen, da bodo pristopile v at lanski pakt—v veri, da ako bo Rusija nanje pritiskala, bo napadena in premagana. V takem ozračju ne bo miru, tudi ako ne pride še tako kmalu do "vroče" vojne.
Justični department v Washingtonu ima na razpolago precej bivših komunistov — in nekaj izmed njih je bilo tukaj rojenih. Pričajo proti svojim biviim so-drugom in proti raznim izmišljenim in resničnim agentom sovjetske zveze. A tudi v Moskvi jih imajo. Že kakega pol ducata ameriških državljanov je tam priglasilo izstop in se prijavilo v sovjetsko državljanstvo. Ena izmed njih je Annabelle Bučar iz Pennsylvanije, ki je bila uposlena v Moskvi v informacijskem uradu ameriške vlade. Nedavno je izšla njena knjige o ameriški diplomaciji, ki je stty
(Konec na 5. štreni.)
Molk je včssih nastrožja kritika.—Charles Buxton.
Resnica tepe ne samo laž, nego ji tudi molk Lahko škoduje.—
Amien.
Tudi čei zgubiš vse drugo, izkušnje ti ostanejo.
Predsednik Trumon zapretil z novo turo
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča številka Proletarca
2154
Ako Je številka tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor Je številka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nsm s tem pri delu in ns poitnini!
Kakih tri tisoč demokratov Je dne 24. feb. v Washingtonu pis-čslo za banketno vstopnico po $100 vsaki in poslušali s* Trumana, ko je jamral, da bo moral spet na potovanje, ker čeprav je v lanski kampanji porasli re* publikanski kongres ter gs nadomestil z demokratsko večine — niti ta ni zanič.
Po 52 dneh svojega sasedsnjs ni še ničessr storil z« obljublja* ni Trumanov "Fair Deal" ie Harry je svoje ljudi oposoril, de njegove kampanjske obljube se morajo izpolniti — in ako ne — pa bo udaril tudi po sedanjem kongresu, ker noče pa noče nil slišati o kaki socialni ssičitl, o zvišanju davkov na visoke dohodke in se sploh ne brigs se nobene predsednikove obljube, ki jih je volilcevn sipsl v lanski volilni kampanji.
Nesreča v tem položaju ss Trumana Je bila, ko Je govoril ljudem, ki so plačali, kakor ie omenjeno po $100 vsaki sa ns* vsden banket in skoro vsi ismed njih po več tisočskov lansko leto v kampanjski sklad demokratske stranke. Torej Je Truman ob tej priliki govoril "poli*
tišnom", ki jim jc toliko sa socialno blaginjo kakor sa lanski sneg. Ako nc bi bilo reporterjev, bi njegov govor šel mimo neopa-icn. Njegovi pristaši, ki jim Je zgolj za korita, so porajtali Ainj šele ko so čuli o njemu v radiu In brali govor v tisku.
Predsednik Truman jc bil vse minule tedne jako napadan vsled svojih neizpolnjenih obljub. Posebno pa sta sc togotila nad njim predsednik AFL W. Green in pa predsednik unij CIO, Philip Murray.
Zato Je Truman dne 24. februarja zahteval od kongresnikov, ki so mu plačali po $100 ss bsn-ket, da naj ali sprejmejo njegov Mfsir deal", ali pa njegovo vojno, kakršno je lani vriil proti republikanski večini 80. kongresa.'
Ljudje so mu Is prijsznosti ploskali, toda njegov "fair deal" bo prav malo upoštevan. Taftov-Hsrtlcyjev skt bo sicer odpravljen, toda nadomeščen s novim, ki bo stari postavi podoben. Unije ne bodo s njim skoro nič pridobile.
Kaj ps socislna saičita?
V tej deieli jc še vedno kakih
20 milijonov delavcev, ki niso zavarovani ne za brezposelnost-no podporo, nc sa pokojnino. Največ teh delavcev je .uposlenih na farmah.
Sedanji kongres, s demokratsko večino, je na vse Trumanovc volivne obljube pozabil, ne pa vsi volivci. In ga vprašujejo: 'Kaj jc vendar s tvojimi obeta-nji?"
Trumfn pa je me-dp mislit zares in je zagroeil svoji stranki in veČini svojega kongresa, da bo začel mlatiti —- kakor je po republikancih in jik Je lansko jesen temeljito porasli.
Mi smo rekli ns tej strani našega lista, da jih ni. Kajti med demokratsko in -republikansko stranko ni ne v vnanji nc v notranji politiki nobene razlike. Predsednik Je nadomestil Rooseveltov "New Deal" s frazo "Fair Deal", toda se mu ne bo obnesla, ker on ni Roosevelt. Dasi Je po volitvah postal dokaj rasbo-rit, njegov socialni program je vendarle šepav ln nič ne kaie, da ga misli uveljaviti.
Vrh tsvs si Je Truman v velikih protislovjih, največ v vnanji politiki.
V lanski volilni kampsiiji jc obljubljal nadaljevanje prospe-ritete, in ugotavljal, da bo u-stavil inflacijo, ds bo pospešil graditev stanovanjskih hiš in sploh da bo podrl "posebne privilegije" in spremenil Zed. države v prid "navadnegs" človeka.
Dne 24. feb. jc prlsnsl, da sc mu to ni posrečile. Dejal je, da so se "specialni" (posebni) privilegiji prilimali tudi v 81. sve-zni kongres, v katerem ima demokratske stranka večino.
Mar je bilo kdaj drugače?
Trumanu je bržkone nerodno, ko mora odgovarjati na vprašanja, kaj je s njegovimi obljubami. Ampak s p ret nja m i svojim "politišnom" poloisjs ne bo spremenil. Raje se be poslabšal. Kajti velebisnis se v negotovosti pohuli in čaka. Nato pograbi snovs vso imovino, kskor Jo Je ie po vsski veliki krisi.
Čisto verjetno je, ds je Truman res nsvdušen pomagati "navadnemu" človeka.. Toda družba, ki ga obdaja, Je eportunisti-čna in če kdo, hi bei on moral to najvoljie vedeti.
FRANK ZAITZ
Nekaj o naših stvareh
Jožef Košak je stavil Proletarca že v Narodni tiskarni na Blue Island Ave. tik ulice, ki se imenuje Ashlatid Avenue.
To je bilo v letih že pred prvo svetovno vojno. On je pionirski slovenski tiskar v Ameriki. Bil jo že pri Glasu Naroda, Ameriškem Slovencu, obratoval tiskarno Narodnega Glasnika v Duluthu, Minn, in sploh je bil tares pionir. Star ie 75 let.
To je zadnja Številka Proletarca, ki jo je on postavil.
Nasledil ga bo češki stavec. Kakor jih ima n. pr. Prosveto.
Jaz sem Josipa Košaka prvič srečal v Duluthu, leta 1912.	e
Trdo je delal.
Potem sva se srečala, ko sem bil pomožni urednik Prosvete. To je bilo leta 1918.
Nato sva se snašla v naši (saj ni naša) sedanji tiskarni Adria. Vsake sorte šihte sva že imela v nji. Vozila sva se v to tiskarno z njegovim avtom ob vsakršni uri na delo in ob vsakršni uri domov.
čestokrat ni dobil stroja do polnoči. Takrat je v tej tiskarni domoval urednik dnevnika Chicago Daily Record, Louis Budenz. Sedaj je renegat.
Joseph Drasler, ki je prišel k nam iz Forest Cityja, je čakal, da je Budenz skončal, in potem sva midva vlagala Proletarca. Josip Košak pa je stavil in se kregal nadnaju. Navadno smo naš šiht skončali okrog pete zjutraj in se vsi trudni, zaspani in jezni odpeljali v Košqkovem avtu domov.
Vsi smo delali napol zastonj, ali pa skoro brezplačno. Bila je kriza. In vsi smo bili pri volji pomagati, da ohranimo Proletarca.
Joseph Drasler se je premislil in odšel v zvezno službo. Pomagalo mo je.
Urednik tega lista je tudi imel razne priložnosti, a se je odločil, kot kapitan potapljajoče se ladje, da ostane no nji.
In je ostal.
Joie Košak je bil ne le stavec ampak tudi stvaritelj naših listov. Malokomu je znano, da je bil fcn prvi "forman" v tiskarni SNPJ. A ker ima svoje manire in se ni mogel usoglasiti s tedanjimi vodji jednoto, je službo ponosno pustil in ponosno odšel.
Urednik Proletarca mu želi — iskreno želi — še mnogo l«t plodovitega življenja.
—-
HW i, ,H.
PROLETAREC <
LIST gA tNTIREitE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Maja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago. III.
GLAOlLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE S VB«
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leU $1.75;
za četrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $3.00.
«"'" "	■	' ■■	..................i ,||.	i n	MIHI	.....
Vsi rokopisi ln oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do po®-deljka Vopuldne za priobčite v v itevilki tekočega tedna.
PROLfcTAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1900.
-—■ ■ ,,..., i -—-
Editor............................................. Frsnk Zsits
Business Manager... ......Clarence Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: t;nfted States: One Year $3 00; Six Months $1 75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year fV50; Six Months OS 00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2004
•
Ne talar, ne frak, ie ne napravita iloveka, niti ne krone, ne tiare
Na svetu so bili mučeniki, ki so bili sežgani na grmadah, ali bili ttričani, ali umorjeni z razbeljeno krono. Med njimi je bil Matija Gobec. Španija je poslala v smrt Francisco Ferrerja. Nešteto ljudi v zgodovini je dalo — oziroma je moralo dati življenje radi prepričanja. In to vsled takega prepričanja, ki je imelo za svoj smoter socialno pravičnost za vse ljudi vseh polti in vseh ver.
Tisti, ki poznajo zgodovino vedo, da je bila baš rimsko katoliška cerkev v zatiranju pravičnikov najbolj okrutna. Vladarji so pod njenim plaščem izkoriščali mase brezobzirno, oni pa, ki so se potegovali za Kristove nauke, in jih skušali uveljaviti, pa so bili proglašeni za krivoverce in njihov konec je bil izobčenje iz cerkve, nato mučilniška smrt.
Tisti, ki so minule tedne molili za kardinala Mendszentyja in dajali duhovnikom za maše, pač ne poznajo te zgodovine. Niti ne resnice, čemu so vsled babjeverstva baš katoliške dežele najbolj zaostale na svetu, napredovale pa so samo one, ki so ae otresle rimske nadvlade s cerkvenimi, političnimi in socialnimi revolucijami.
Še bolj kakor katoliške države pa so zaostajale kulturno in gospodarsko pravoslavne.
S slednjimi je opravila boljševiška revolucija. V Franciji v njenih usodnih dneh revolucije buržvazije, v Nemčiji Martin Luther, na Češkem je prinesel miselni prevrat Jan Hus.
Sedaj so socialni preobrati spet na pohodu. Katoliška cerkev je proti njim. Ona je že zdavna iz mučeniike dobe in postala je posvetna moč bolj kot pa katerikoli posvetni vladar: Posebno mogočna je bila v srednjem veku in tudi še pozneje ~ skozi do konca prve svetovne vojne.
; Potem so se ji pričela tla izmikati. Škodila ji je boljševiška revolucija — zelo težak udarec je bil zanjo razpad avstro-ogrske monarhije in po tej vojni pa je izgubila Poljsko, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško, Cehoslovsško in svoj vir dohodkov pa tudi v ubožani Franciji, Španiji, Avstriji, Bavarski itd.
Dobila pa si je zlat studenec v Zed. državah, v Kanadi in v latinski Ameriki in vrh tega ji je priM na pomoč ves pfopagandni aparat naše vlade, ki je največji na svetu. Veliko bolj razpleten kot po je propaganda Sovjetske zveze.
Tako smo dobili mučenika kardinala Mendizčhtjja.
Vendar pa se saj v nekaterih glavah jasni. Mar je človek v škrlatu brez grehov samo zato ker je drugače oblečen kot navadni smrtniki?
Ameriški poslanik v Budapešti, Chapin, je dejal, da so bili vsi ameriški in drugi reporter j i vnanjega tiska, ki so bili pripu-ščeni na obravnavo, "v naprej od komunistov izbrani''.
A je ob enem moral tudi priznati, da cenzure ni bilo. Karkoli so hoteli poročati, jim je bilo dovoljeno. In prizpali so, da se na obravnavi ni šlo niti za las proti cerkvi, ampak zoper zlorabljanje cerkve v posvetne namene.
Kardinal Mendszenty je bil politik v prvi vrsti—duhovništvo mu je bila postranska stvar — zgolj sredstvo v pospeševanju svojih političnih ambicij.
Z Otonom habsburškim ni spletkaril za utrditev cerkve, ampak za povrnitev cerkve na prestol posvetne oblasti. Bilo mu je tudi zaradi 18 tisoč akrov njegove zemlje, ki mu jo je vzela država ter jo dala onim, ki so jo obdelovali.
Zanašal se je na Zed. države, v močni veri, da se bodo že v letu 1947 zapletle v vojno proti Sovjetski zvezi, jo porazile in *tari ogrski magnati, habsburžani in visoka hierarhija dobi nazaj vse kar je v socialni revoluciji dninarjev in industrialnih delavcev zgubila.
A vojne leta 1047 ni bik>, pač pa več in več socialnega prevrata — to se pravi — več in več "komunizma" na Ogrskem, Ce-hoelovaškem, Kitajskem in še marsikje.
Kardinal Mindszenty je stavil na napačpe karte in je vsled tega ob vse. A se mu vzlic temu ne bo godilo slabo, kakor se ne godi slabo zagrebškemu nadškofu Stepinacu, ki je tudi računal ns zmago reakcije. Bil je kajpada klerikalno vzgojen in med Htfrikalči težko dobiš misleca, ki bi hotel delsti zs pravičnost v prtd navadnega človeka. V Sloveniji se je uveljsvil samo eden — dokler se je — in to je bil dr. Janez Evangelist Krek.
Sedaj je tudi on že pozabljen.
Tik za obravnavo proti kardinalu Mindszentyju ae je ogla-, sila feolgarija. Ona se je lotila tokrat <fuhovrilkov protestantov-sVfh sekt.
Kratkomalo jih je obdolžila, ds 86 duhovniki le vsled svojih oblačil, a pod kožo ps bržkone nimajo nikahHne vere razen v špijonažo za svoje gospodarje. V Budapešti je sodišče ravnalo preveč skrivnosto. Ni bilo prav, ker ni dovolilo vsakemu ameriškemu propagandistu na obravnavo. Seveda bi Isgsli. Ampak laž, kakor pravi naš pregovor, ima kratke noge.
V	Sofiji pa je pripušceno na obravnavo vsem reporter jem. Saj tako je bilo poročano in upamo, ds je to resnica.
Justično ministrstvo bolgarske vMe je izdalo poročilo, obsegajoče 50 strani, v katerem navaja dokaze, ds je obtoženih 15 duhovnikov rSznih protestantskih sekt bilo treniranih' ne sa du-hovništva temveč v špijonskem poklicu, špijon pa te dober le tedaj, sko Je tudi propagandist—ssj v tom slučaju v Bolgariji. Špijonka v Franciji mcrrs biti lepotica, Zvita in navits noč in dan. Take je tsm Imel v prvi dl-etovni vojni kajzer in v drugi ps Hitler. Mnogi francoski poveljniki in ministri so bili okuženi z njimi. Mentalno seveda.
V	Bolgariji pa so zapadne sile zanesle "zapftdfte* krščanske
SRIMOGARJEVE SANJE
| kajti ta jim bo pripomogla si-gurnejše k plenu."
V eni poznejših izdaj istega dnevnika, ki je danes kakor je bil takrat eden mogočnih glasil "interesov" in eden vodilnih dnevnikov, je bilo priobčeno sledeče:
"Lincoln je odsev Sewarda, toda btez njegovega praktičnega znanja in podjetnosti — sledilec Spoonerja s skrajnim duhom Helperjs in oboževalec John Browna (vsi nasprotniki sužno-držtva. — Op. p*ev.), le da nima BfOWnove drznosti Tak je človek, v prid katerega so fanatični črrti republikanci odklonili vsakega drugega kandidsta s
Kdo je radikalen?
Človelf je lahko poln revolucionarnih fraz, vzlic temu še ni rečeno, da ja radikalen, istotako ni radikalen tisti, ki je pozitiven, da pride revolucija vsled živio-klicev na kakšnem javnem shodu. Radikalen v pravem pomenu! b^ede je tisti, ki razume zgodovinski msterlalizem in njegove priprege, dialektične metode mišljenja, to je, da presoja vse pojave v luči gibanja in procesov —i v luči razvoja; ki razume vir kapitalistične države in njenih funkcij; resnične naloge delavskega razreda in pota do zmage; važnost države delavskega razreda, p jenih funkcij in
konscrvatHmejšimi tendencami.	ga gradnjo brezrazred-
oraktičnim držaVniŠtvom in lir- rfe^HHtfbe
« ° f0**	i iTo je bolj teoretičen poj m,
Iz teh slatfkih, razjasnjevalnih ^terega mora vsak radikalec
opazk in komentov je razvidno, da je bil danes tako proslavljeni Lincoln tokrat teko popularen kakor Je sedaj Lenin, in da so bili prvotni republikanci v očeh ameriških krvosesov ravno tako nezažetjeni In smatrsni ravno tako za "izdajalce" kot 90 danes "rdečkdTji".
Republikanec današnjih dni
zapopasti, ki pa je zaeno neizo-I 6)o
gfben. Ali človek prav lahko pejmuje vse to zelo jasno, vzlic temu sle ni radikalec. To se sliši sicer paradoksno, vendar radikalec, ki vše to pojmuje, pa ne Ve kdko mora delati, da doseže trajnejše uspehe, ni na boljšem, temveč na slabšem, kakor pa tisti, ki teh stvari ne pojmuje, pa
EUGENE V. DEBS:
Lincoln v živi jenu in po smrti
kov, katerih tu ni treba navajati.
Popularni msliki Lincolnovih dni so danes pozabljeni rili pa na potu v pozabljen je. Lincoln, ki je bil takrat zaznamovan kot "ljubitelj nigrov", "zagovornik svobodne ljubezni', "muhasto človeče", "babun, ki je ubežal iz illinoiskih močvirij", "vulgarni klovn", "nizkotni vaški polfti-* j čar" itd., itd., od tedanjih vodil-ljudstvo v korist svojih intere- nih publikacij in oseb na isti na-sov in ga tako sramotno izda- čin, kakor so danes psovani so-
je čislan gentleman, radi vzro- za nje dela. Iz dela, iz aktivnosti
jajo.
(Leta 1923. je sod. E. V. Debi .njihslavfteljev nesramno blatili	Lincolnova slava je postala
pisal za neki terrehautski dnevnik j jn hujskali proti nJemu ter kon-	nekako zavetje političnih graf-
članek. tikajoč se proslavljanja ob- čno pripomogli, da je postal žr-	tarjev, kakor je postal Kristus
letnice rojstva Abrahama Lincolna. | ^ atenttta in umri mučeniške	slabotnih in revnih zaščita hipo-
ki-po ni bil priobčen. Urednik je no vprašanje odgovoril, da ni prejel rokopisu Kopija članka je bila potem poslana v objavo socialističnemu tisku. Debs opisuje hinavičino kapitalističnega časopisja, ki danes poveličuje Lincolna„ v življenje ga je pa na najgrie načine napadalo.— Pripomba prevajatelja.)
Letošnja proslava obletnice Lincolnovega rojstva ae je ravnokar za vršila po vsem svetu. Kakor vsako leto, smo čuli tudi letos raznovrstne hvale in čeOče-nje umrlega Lincohta. Iz teh izvajanj bi kdo sktepal, da je bil umrli Lincoln nekak arhangel ali svetnik, celo sam Bog, namesto preprost mož navadno človeško bitje. V tisočih in tisočih kolonah izraženega sožalja in neizmerne hvale ni bilo najti niti ene same kritične besede, niti malo protivnega komentarja. P
Toda vedno ni bilo tako. 2ivi Lincoln in umrli Lincoln sta v javnem ocenjevanju dva popol-noitia ločena bitja — eden zaničevan in poniževan na stopnjo kriminalca, drugi češčen in povzdigovan do svetosti.
Poveličevanje Lincolna se danes hipokritičnim patriotom izplača. On je mrtev. Vsak malopridnež in breznačelnež, vsak grafter in korumpiranec, vsak podkupljiv urednik, vsak brez-značajen profesor, vsak krvoses, vsak izkoriščevalec ljudstva se danes ponosno pridružuje številu častilcev.
Ali ko je bil Lincoln živ in igral svojo vlogo V razvoju te republike, so ga sovrstniki seda-
smrti.
"Interesi", ki so vladali Zedinjene države v Lincolnovih časih in njihova orodja in zavezniki in v izven vladnih krogov,
kritičnih kramarjev, ki ga v njegovem imenu vsak dap izdajajo.
Na misel mi prihaja za ta slučaj zelo primeren Heinov rek, ki se glasi: "Kristus je jahal na
so lagali o njemu in ga blatili oslu, sedaj pa osli jahajo na Kri-
na iste načine, kakršnih se poslužujejo današnji "interesi" v boju proti tistim, ki zastopajo resnico, svobodo in napredek tn se bore za te ideal*
Ni moj namen poveličevati Lincolna kot kako svetost; izraziti hočem napram njemu kot človeku le moj skromen poklon. Jas gs ne ljubim zato ker Je bil božanstvo, kar ni bil, ampak za-
stusu." Ta rek je resničen v slučaju Lincolna, tesaču železniških pragov iz Ilhnoisa, kakor je resničen o Kristu, tesarju iz Judeje. Oba sta izšla iz trpljenja, oba sta bila umorjena ker Sta služila ljudstvu in oba sta bila potem poveličevana v božanstvo od potomcev njunih morilcev.	#
Newyorski dnevnik "Herald'
to, ker je bil človeški, in ravno je danes med prvimi, ki hvalijo to je tisto, kar mnogi izmed nas in povzdigujejo Lincolna kot ne-nismo. Izkazal se Je za smrtnika smrtnika Toda poglejmo, kaj je in ne sa božanstvo, in to z napa-1 pisal ta list o živem Lincolnu.
kami, ki jih je storil. On bi bil obdržal zamorsko pleme v suž-nosti ako bi bilo to potrebno za obvarovanje celote • republike Wendell Phillips bi razbil tisoč Unij — in jaz mu odobravam — ako bi bilo potrebno za osvoboditev sužnjev.
Politična stranka, ki danes predstavlja vse tisto, proti če-msr se je Lincoln boril vse svoje življenje, si prilašča vso dedšči-no njegove slave in glorije, med tem pa njeni voditelji maikari-rajo v svojih a krvjo omadeževa-nih listih, izrabljajoči Lincolna za svoje nesramne namene. Lincoln je služil ljudstvu in v tej službi mu je bilo vzeto tudi njegovo dragoceno življenje. Voditelji stranke, Iti si laste dedšči-no njegovega slovesa, pa izdajajo v njegovem imenu apele na
vere, dobro vedoč, da ne bodo pridobile več kot kako prgišče sled-benikov. Ampak pod verskim plaščem — pod masko, ds te ščiti svoboda veroizpovedanja, greš lahko med ljudi in ruješ.
Bolgarija je pravoslavna po veri. Njeno kmečko ljudstvo ne bi šlo iz svojega ortodokstva za nobeno ceno.
Predstavite si n.p r.„ če bi prišli med kmete v Sloveniji meto-distični, presbiterijanski, babtistični in. drugt slični svečenki — koliko vernikov pa bi mogli iztrgati katoliškim župnikom in kaplanom? ;	*
Nič. .	• . ' '
A v politične svrhe pa jih bi nekaj ie dobili Ne za bogočastje ampak v namene, katere goji ena sli draga sila, ki vadlja s Kri-stovo haljo.
Mar naš predsednik Truman vzdržuj tvojega poslanike pri papežu zaradi Boga ali vere?
Kaj še? Trumanov poslanik, ki Je bil dodeljen zastopati našb deželo pri papežu še pod Rooseveltom med vfejno, nI katoličan in pravijo, da se tudi za- svojo cerkev ne brigs, razen ds ji densmo pomaga. Briga pa se za posvetne stvari. Naučil se je tega že v mladosti, ker on je bogataš. Potem je postal načelnik jeklarskega trusts.
In sedsj je zastopnik "krščanske" Amerike v stolici rimsko katoliške cerkve.
Cemu? Mar zato, da bi širil Kristov evangelij? Kaj le! V tak namen bi mu ne bilo treba hoditi v Rim.
Gre se seveda zs posvetne stvsri. In vaskdo ve, ds Je tudi Kristov nsmestnik ns zemlji rajše ns zemlji v nebesih — kakor ps na "drugem svetu".
Boj je torej za posvetne dobrine, pa tudi ako si oblečen v kardinalske ornate ali pa pokrit s tiaro.
V izdaji "Heralda" z dne 19. maja 1860 je bil priobčen sledeči uredniški članek:
"Republikanska konvencija, zborujoča v Chicagu. je nomini-rala za predsedniškega kandidata Abrahama Lincolna — tretje-vrstnega odvetnika iz zapada, ki Je ubožnejši od ubogega Pierce-ja. Ravnanje republikanske stranke v tej tako važni zadevi je značilna prikazen majhne razumnosti, ki postaja še manjša. Prezrli so državnike, kot so Seward, Chase in Banks in nomi-nirali četrte vrste predavatelja, ki ni sposoben slovnično niti govoriti, človeka, ki pri svojih govorih lovi sapo in prodaja svojf zmešane, neliterame kompozicije po $200 komad. Naši čitatelji se bodo spominjali, da je bil ta peripatetični političar pred par meseci v New Yorku na svoji finančni turi,* kjer si je natrpal žepe z dolarji, katere si je nakoval s svojo neprebavljivo, z nerodnimi dovtipi zmešano godljo iz republikanskega fanatizma." Tu imate Bogu podobnega Lincolna, kakor so ga slikali "interesi", ki so vladali takrat.
Naslednji dan je pisal isti 44Herald" sledeče:
"Odklonitev Sewarda in no-miniranje Lincolna, ki reprezen-tira vse kar je brutalnega in krvavega v Sewardovemu političnemu programu, ne da bi posedoval količkaj Sewardovih sposobnosti, je skoro tako težak u-darec za republikansko stranko, kakor je bila zarota v Charles-tonu za demokracijo ... Največji zagovor v opravičbo sposobnosti kandidata, ki je postavljen vladati 30,000,000 svobodnih državljanov. je ta da zna pr itr jati tračnice na Železniške prage in da je pošten. Kaj ima opraviti prva vrlina s sposobnostjo vladati, nam je neumljivo; za drugo vrlino vemo, da ga priporoča demagogom in roparjem, ki rojijo sedaj okoli javnih uradov,
cialisti z enakim brezobzirjem na resnico, — ta Lincoln živi in se leto za letom dviga v svojem slovesu; tudi za to so vzroki.
Se eno citiranje iz newyorške-ga "Heralda" naj bo zadostovalo za sedaj;	v
"Lincoln je natančno enakega kova kakor izdajalec, ki je bil obešen v Charlestonu (John Brown)—abolicijonist (zagovornik odprave suženjstva — Op. prev.) najbolj rdeče barve, zmožen iti pod vplivom drugih v najskrajnejši ekstrem. Človek kakor je Lincoln, brez rafinacije in izobrazbe, bo igračka v rokah svoje stranke, vrteč se v siklonu masnih strasti, ako dobi kontrolo vlade v svoje roke."
Bostonski list "Post" je pissl v izdaji z dne 21. maja 1860 sledeče:
"Lincolnov talent je zapopa-den v sposobnosti za demagogi-ranje. Ljudje, ki so ga pozvali Boston so mislili, da je njegov govor vreden $50 do $100, so sedaj presenečeni, kajti tisti, ki so ga čuli, niso mogli zapopasti, v čem naj bi bil velikan. Lincdln je lahko samo orodje fanatičnih band, katere bo vodil. To je resnica v tej stvari, pa naj ga njegovi pristaši še tako povzdigujejo in poveličujejo."
List "Philadelphia Evening Journal" je napravil 24. maja 1860 0 nigger loverju" sledeči poklon:
"V vsej Lincolnovi zgodovini ni najti niti malo intelektualne sposobnosti in nikakih uspehov, ki bi ga mogli opravičiti za no-miniranje v tako važen odgovoren urad. Njegov neolikan jezik, njegov n elit era ren stil, in njegova odurna, vulgarna personali-teta v debati se zelo razlikuje od elegance in klasičnega orator-stva eminentnega senatorja iz New Yorka."	x
Na stotine vodilnih listov, naj-sibo revij, dnevnikov ali tednikov je prikazovalo ljubeznivega Lincolna kot spako, pošast, opico, črnorokarja in nizkotnega političarja, (n vsak izmed teh listov ki danes še izhajs, ga sedaj slavi in onečašča njegov spomin z ostudno evlogijo.
Kar je pisalo časopisje "interesov" nekdaj o Lincoinu, piše sedaj o "rdečkarjihvštevši socialiste, progresivce in druge ra-dikalce; sedaj smo mi dobili naslove kot so n. pr. "nigger-lov-ers, "free-lovers", "trsitors" itd. Sedsj pravijo nam isdsjalci in v imenu Lincolna pozivajo ljudstvo v boj zoper nas, zato, ker se borimo za resni coy in prsvico. Ampak . . . popularni maliki Lincolnovih dni so dsnes pozabljeni ali pa ns potu v pozsblje-nje. Lincoln je nesmrten, ustvaril si Jo je a svojim bojem za prsvico in resnico.
Sreča zs Linčolns, ds tskrst ni bilo stoodstotnih ameriških
legij in espionsžnikov.
prihaja znanje, med tem ko samo z znanjem ne usvariš ničesar. Radikalec mora združiti znanje z inteligentno akcijo. Široke množice ljudstva bodo aktivne, če se jim pokaže pot. Dolžnost vseh radikalcev je torej, da ne zahajajo v ozke sfere osa-melosti, temveč da se gibljejo med masami.
Te mase se najdejo predvsem v strokovnih unijah, med malimi farmarji in vsemi koristnimi člani človeške družbe. Tam je prostor,-kjer mora radikalec delati. Ne samo z radikalnimi frazami. Njegova dolžnost je poznati razmere, pod katerimi rma v luči svojega razumevanje učiti. Ce je poučen o vsaki situaciji in more analizirati ali motriti vire zadev, ter pri tem dobiti pri masah zaupanje, bo dosegel več za resničen napredek, kot vsi takozvani "čisti", ki ostajajo proč od mas. boječi se, da bi njihov dotik ne okužil njihove revolucionarne svetosti in vzvišenosti ...
Naša dolžnost je iti med mase iu Jih poučevati. Ce še ni dovolj radikalnega dela izvršenega, je to znamenje, da smo šli premalo med mase. Že tesarjev sin — radikalec svojih dni — je učil "pojdite med ljudstvo in ga učite evangelij."
Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj.
Moj način zbijati šale je govoriti resnico. To je najsmešnejša šala na svdtu. — Bernard Shaw.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
Tole mi ne gre v glavo?
Četam se Molkova "svobodna beseda" rajše Se taletuje zoper reakcijo namesto proti socialnim prevratom, to ml nikakor ne gre v glavo! In tudl tega ne za-papadem, kako ne more smatrati sa napreden liftt, ko pa jo je same "Ameriška domovina" po-hvaflfa.

PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Tako so med kvartanjem gnali razgovor vse vprek, kakor se je pač kdo česa spomnil. Zdaj o županu, ki jim je vsem ležal v. želodcu zaradi svojega klerikal- vas delal komuniste! Vas bo
stva, zdaj o župniku, ki'ga prav n*kftm Wil' Nn tako niso mogli, zdaj o poštarici, zdaj o učiteljstvu, pa je bilo naravno. da so se spomnili tudi Klemenčevih, tembolj ker sta
oslarijo! Bodel se ne bom z njim, on pa menda tudi ne bode
"Ne bode. Boža," je rekel Koren in se zviška nasmehnil. "Sicer pa ne smete misliti, da bo iz
Pl
nekom zrušil! Ne poznate njihove taktike! Se eno ali dve leti bi potrebovali, pa bi imeli Nem-
vedal. Toliko debatiraš, da samo Altai!"
Ta opomba je govor o politiki prekinila in spet so privlekli na dan kvartaški slovar, tolkli s členki po mizi, se izzivali in si pretili, zmerjali, a se nazadnje smejali.
Medtem ko je Mica sledila igri, je Zofija molče sedela in premišljala svoje stvari.
4
Naslednje jutro je oskrbnik Miha že navsezgodaj pospravljal po kuhinji pri Sušnikovih. Nekoč mu je Mica rekla: "Miha,
vladali vso Evropo in po Evropi
bila novinca pri Svetem Ivanu j P^f« *es svetI Na srečo jim je in na svoj način še vedno neko-
liko skrivnostna. Podlesek je Gizo kar pohvalil kot "fejst babo". Da ima jezik; kakor kopriva žge. Pa mu je, "ko sem jo,
^ v rokah. Z Nemčijo bi ob- vi ste moja dekla!" Bila je to
šala, rečena pri pijači. Toda Miha je vendar čutil, da je v tej hiši v resnici navadna dekla.
Njegovo oskrbniško delo je bilo po ustnem dogovoru dokaj natančno opremljeno in plača s tistim delom še za silo primerna v teh krajih, kjer so bili ljudje grdo izkoriščani. Za vse drugo delo, ki ga je Miha opravljal, in vse sitnosti, ki jih je imel s tema človekoma, pa ni dobival nikake plače. Tega dela je bilo veliko.
Hitler še o pravem času stopil na prste!"
• Plavšek je nekaj časa premišljeval. zlasti to o Hitlerju, dokler naposled ni dejal kljubujo-veste, po svoji stari navadi po- če: "2e prav. Ampak po mojem božal," kar naravnost povedala, j® boljševizem ali komunizem, da se "božati ne dam," da pa ali kar že, zgolj ruska zadevšči-"koketirate lahko z mano, če na, P* evropska, še manj sve-mislite, da boste kaj boljši"! tovna. Po mojem je za nas Hit-
Debeluhasti Plavšek je bruh- ler toliko nevaren kakor Rusi,	___ __ __
nil v smeh. "Tako ti je rekla?" i ta ne bolj. Hudiča vendar! Ovci Odškodoval se je Vu pa tam ne-"Pri moji veri, da nič druga- mora biti navsezadnje vseeno, koliko sam, — a le toliko da ni če," se je smejal Podlesek. ali jo raztrga lev ali volk, nobe- bilo opazno. Zakaj Miha ni hotel
"Ti hudič ti tak," se je hohotal, nega ne more bolj ljubiti! In na-* it;	u;i___;
tudi Sušnik, nakar ga je popa-I vsezadnje, ta sovražnik je tu
dla naduha.
"Pa veste," je nadaljeval Podlesek, ko si je Sušnik oddahnil od naduhe, "kaj je rekla Smo-nu, ko ji je ta dejal: Fi, kako smo se nalepotičili!? — Smo se ja, je dejala. — Ampak ne za vas, da si ne boste kaj domišljali. Za vas so one iz prosa!"
•Medtem ko sta si Plavšek in Sušnik spet gromovito smejala, je Zofija, ki je razumela, za kaj gre, prebledela. Že ves čas je čutila do te nove ženske odpor,
pod oknom, oni pa je v Aziji. Da odkrito povem, tega pod oknom me je bolj strah."
"Hitlerju," je odgovoril Sušnik, "vendar ni do takih bera-ških narodov, kakor smo mi. Njegov cilj so Anglija, morje in kolonije. Mi mu pa ne moremo biti sovražnik, lahko pa smo mu zavezniki in prijatelji. Mi moramo tako plesati, kakor bodo igrali veliki narodi. Pa se mi zdi, da imamo od močne in bogate Nemčije lahko koristi, od
kakor do nobene druge, čeprav" Anglije pa je nismo imeli in jejo je komaj od daleč videla. Ko Ine ^mo."
pa je zdaj slišala ta njen odgo- "Jaz zase," se je upiral Plav-vor Smonu, se je čutila poni- šek. "bi rajši imel revnega, a žano. Zato ker je sama tako vi- mirnega soseda, ko pa močno soko cenila Smona, in edino Nemčijo. Videl sem njihove no-njega.	zemljepisne karte. Tam ni
"Komunistična banda," je de- Slovenije To ni krivo neznanje, jal Koren. "Kar sem poznal ko-l*«* P®' P° m°jem' P°htik* Pre~
munistov, so bili vsi prostaški, celo pa v takih stvareh." Katere stvari je s tem menil, niso vedeli. Zato so molčali, razen Pod-leska. ki je nekaj pomežiknil in dejal:
"Naj bo, kakor že hoče. Meni babnica ugaja. Nič ni jokava. — Ti hudič ti. Da lahko koketiram z njo! Take mi ni še nobena za-solila! Nimam rad solzavih bab, sem že dovolj star."
4iRečem vam, boste že še videli," je dejal Koren in čutil, da se mora že zdaj bojevati proti onima, "kakšnega hudiča bosta tu zaigrala. Se ne poznate komunistov. Komaj je prišel, pa je že začel med učitelji]"
"Meni lahko igra o komunizmu z orkestrom ali pa samo na flavto," je menil Sušnik. "Me ne bo nič ganilo."
"Kaj pa mi more?" je rekel Plavšek. "Nazadnje pa nisem otroče, ki bi me pridobil s tako
sneto bi bila žaltava, da bi slovenski narod moral zginiti s površja zemlje, ko se je šele začel prebujati."
'To so prazni strahovi," je odvrnil Koren in hotel nadaljevati pa mu je Plavšek vpadel v besedo:
zgubiti te službe, ko je bila pri Svetem Ivanu za kruh dokaj trda. Sicer pa je bil tudi pošten in se je kot revolucionar često potolažil: Vse to bomo nekoč tako ali tako mi vzeli v roke.
Naj je Miha še tako razmišljal, kako bi se rešil tega dela, mu ni preostalo nič drugega, kakor da je bil še naprej "dekla". Zakaj Miha razen hiše, vrta in orala zemlje ni imel ničesar; j pač: ženo in sedem otrok. Res so trije že "sfrčali" po svetu, najstarejši je bil v Zagrebu ključavničarski pomočnik, drugi se je učil krojaške obrti, tretja, dekle. pa za šiviljo, toda štirje "grili' so še vedno čepeli doma za pečjo in samo odpirali usta za kruhom. A tudi ti so vedeli,
.TRI MILIJONE brezposelnih v tem letu. Kaj. če nastane kriaa tares? Prerokujejo, da bo v tem slučaju 30 milijonov delavcev vrženih na cesto.
da bodo, ko dorastejo. romali po L Vifok. svetel postaven fan z svetu. Zakaj oče Miha je bil ta- debelušnim, zabuhlim licem to-
kega mnenja, da je bodočnost v 2 ™ehktmi Plaviml lasm> ka~
rokah delavca; če bi pa ostali or dete
Bil je edinec. Ko je mati umrla. se oče bojda zaradi njega ni hotel drugič oženiti. Sam ga je
pri Svetem Ivanu, bi bili samo hlapci.
"Delavci bodo vladali svet,",. t	...... . .
je razlagal doma svojemu dro-1	™	**
bižu, kadar so sedeli okrog mi-
ze. "Delavci bodo pometli z vso to umazanijo po svetu!"
1IC4 . A1. . 4 .. ^ .. , Naj se je mati Tilka, osemin-Strahovi! Ali je tudi Ceska tridesetletna ženska, pobožna in
bila tak strah?
"Cehi!" je vzkliknil Koren. "Sami so si bili krivi! Hoteli so vojno. Saj so celo hoteli boljše-vike poklicati na pomoč!"
"To so same bajke," je odvrnil mali debeli Plavšek odločno, ne da bi se vznemirjal. "Stara pravljica, kako je ov.ca volku
ponižna, še tako trudila, da bi otela otroke pred temi moževimi nevarnimi nauki — zakaj doma so o revoluciji in podobnih nevarnih stvareh govorili tako preprosto, kakor si drugod pripovedujejo pravljice, — otroke ni mogla strgati očetovemu vplivu. Sicer so jo ubogali, hodili v cer-
vodo kalila Jaz sem proti bolj-w molni doma toda ^ sevikom. Ampak, da bi zaradi I jenje Q revoluciji „ rajši tega kdo ime pravico goltati | lušali kakor ž ^ ^
nnina nar/u4a tA na n« '	-	*	*
druge narode, to pa ne.
"Paz*, duša salamenska!" je tedaj vzkliknil Podlesek. "Pusti zdaj Evropo, boljševizem in Cehe. Cehi so svojo odigrali, ti pa še ne. Pagata sem nama napo-
dige I
Sicer pa se je pobožna Tilka bojevala tudi z možem vsa leta
svojega zakona. Zakaj Miha ae je imel stike samo z občino in
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
•
O O O
o o o a o a o o o o o o
: t«
Naročnina sa Zdraiaa* driave (Isvsemil Chieaga) In Kanado M.tt na leta; $4.M sa pel lets; ft.*« sa četrt leta; sa Chicago la Cook Co., $9.5S sa eelo leto; 94.7S sa pol leta; sa laosemstvo $11.
Naslov so list in tajniitvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
je poleg dela ukvarjal tudi s politiko in to s tako politiko, ki ni bila, po njenem, "dopadljiva ne bogu ne ljudem". Zakaj Miha je stal v večni opoziciji, in katere koli volitve so ga vedno vrgle v najbolj srdite boje z vso obči no. Njegova stranka pri Svetem Ivanu je bila pičla in je dobila vedno samo toliko glasov, da jih je lahko "na prste seštel". Petnajst do dvajset glasov, ki jih je dobil, proti osemstotim v vsej občini, ni pomenilo nič. Kljub temu so ga ljudje spoštovali in je imel pred volitvami in po volitvah dokfej poslušalcev in pristašev, ki so pa seveda, ko je bilo treba na glas povedati, koga voliš, kratko in malo odpovedali. Niti župnik ga ni imel ne za norega ne za nepomembnega Nekoč se je resno trudil, da bi ga pridobil in mu je poleg drugega obljubil tudi mesto v občinski upravi. Zakaj Zadravec je dobro vedel, da bi se v posebnih razmerah ta stvar lahko dokaj spremenila in bi volitve s kroglicami dvignile Miho.
(Dalje - zrihodnjič)
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-861
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
BORISOV STANKOVIČ:
SKY\IMi:\ DAN
Pred dvajsetimi leti je umrl znameniti srbski pisatelj Bora Stankovič, ki ga Slovenci poznamo po prevodu njegovega mojstrskega romana "Nečista kri" —— delo bomo v kratkem videli tudi v filmu. Rodil se je v Vranju leta 1876, dve leti prej, preden je bilo Vranje osvobojeno izpod turške oblasti in priključeno Srbiji. Otroška leta je preživel kot sirota V patriarhalni, nekoč premožni babični hiši, kjer so se mu* močno vtisnili v spomin starinski običaji, propadanje meščanskih družin, konec lažnega razkošja, verske morale in vsega, kar je še preostalo iz turških časov. Književno delo Bore Stankoviča je prepleteno z neštetimi spomini na staro Vranje in je polno togobnih prizorov pa tudi čudovite poezije. Njegovo zbrano delo je izšlo leta 1928 v Beogradu. Naslednja črtica Je iz zbirke "iz mojega kraja".
so bili kupi nekoč razsutega pepela. Pa tudi pekarna sama z že trhlo oknico. s spuščenimi zavesami, zgoraj brez opeke in z že razredčeno streho, je zijala hladna in osamljena. 1
Tako je to bilo leta in leta. V mestu so pozabili na oba. Se vedeli niso več, ali je starec še živ. Sleherni je bil iznenaden. kadar je šel tod mimo in ga je spet videl posivelega od pepela za pekarno, v starih cokljah in raztrganih hlačah, ki so se samo še v krpah držale na njem. Bil je suh, star in ves onemogel od samote. In tedaj so spet vedeli, da še venomer posedava tam in čaka na sina, da bi mu kaj prinesel. kadar pač pride. Pa tudi za sina niso prav vedeli. V mestu ga že dolgo niso več videli. Mislili so, da se zagotovo klati po planinah in vaseh.
Neko jesen, ko se je megla zgoščevala in postajala rezkej-ša, drevje črno in mokro, ko je deževalo podnevi in ponoči, o-tožno, enakomerno, osamljeno koma. se zlivalo po strehah in dvoriščih in odtod odekalo z odpadlim listjem in drugo smet-ljavo po ulicah in jarkih in je voda rila in brazdala, kakor da izpira in ogolja zemljo, da bi jo pripravila za zimo in mraz, — neko noč, bogvedi katero uro, je sin prišel. Bilo je videti, da se tudi njemu £0 vaseh ni dobro godilo. Imel je gola kolena. Na bosih nogah blatne, raztrgane opanke. Skoraj goli trebuh je stiskal ogoljen in kakor vrv te-nak pas. Samo še lasje so bili tako mehki, plavi kakor otroški, in v lice je še bil zabuhel in debel. Brzda je spet v kakšni vasi klal, zato je dišal po kolinah in pijači.
Ni znano, kako je bilo. Oče bolehen, sestradan in morebiti še razdražen od vonja po dimu, ki se zaradi dežja in megle že davno ni sukljal naravnost na-kvišku iz dimnika, marveč se je sklanjal nizdol, se razblinjal, širil in gomazel po zemlji in se plazil odondi iz mesta celo semkaj in prinašal vonj zakurjenih toplih ognjišč, obilne jedače, pečenega in prekajenega mesa, — bržčas je oče začel sina preklinjati in kregati, zakaj ga nikdar nikoli ne obišče, zakaj mu ne prinese kaj za pod zob; zakaj ne bi vsaj tedaj, kadar njemu dajo — saj dehti po kolinah in pijači —prinesel vsaj koščka svojega deleža, da bi oče le malo založil. Ce pa tega ne more, bi mu vsaj, sleherni dan prinesel malo v o* j
kor vsak pek, redil • s samim mehkim kruhom, kakor so govorili, z. belim pecivom in mlekom, in je delal z njim v tejle svoji nizki majhni pekarni, ki je resda bila osamljena, na koncu mesta, a je vendar moral mimo nje, kdor koli je hotel st6piti v mesto. Zlasti kmetje in popotni ljudje. Oče je bil že ostarel, zgrbljen. pa vedno mrkega obraza, z dolgimi, nasukljanimi in spuščenimi brki. Nikoli ni z nikomer govoril, nikogar ni poznal. Edino, da je imel opravka s fanti, prodajalci peciva, ki so pri njem kupovali in na svojih trša-tih dobro rejenih osličkih razna-šali pecivo po vaseh in ga prodajali ali še rajši zamenjavali za jajca in drugo. Doli v mestu pa
oblastmi in je venomer plačeval globe, ker kakor zanalašč ni hotel po zgledu drugih pekov peči in prodajati kruha po meri, ki jo je določila oblast, marveč je ravnal po svoje, kakor je vedel, znal in bil navajen. Potem pa so prišla suha in draga leta. Moka ni bila več tako poceni, drva še manj. yoteli so večjega, bolj belega in bolj zapečenega kruha. V mestu so odprli več novih, načrtno zgrajenih, pobeljenih, velikih pekarn z bolje vmešeni-mi lepšimi hlebi. Sleherni kmet in popotnik je tam kupoval. Oče se je bolj in bolj staral, sin pa nikakor ni hotel poprijeti za de lo. Kar venomer bi mu bilo teknilo belo pecivo in mleko. Kdaj pa kdaj je šel tihotapit, vendar oklevaje in nejevoljno, ker je to bil težaven in nevaren opravek. Ko pa je bilo treba pekarno docela zapreti in se oče od| starosti ni mogel več gibati, je sin pričel klati živino, kadar je pač nanesla priložnost. Klal pa ni na trgu in v pravih mesnicah, marveč po hišah, ulicah in največ po gostilnah. Oče je še nadalje ostal sam in mrk v pekarni. Kadar se je sin domislil in mu kaj prinesel, je jedel; ako ne, je ždel zavit v staro odelo, v vse mogoče odeje pa v oblačilo, ki mu je ostalo iz prejšnjih časov. In kakor zanalašč ni hodil pred pekarno, marveč za njo, v delavnico, kjter so svoje čase mesili testo, kurili krušno peč in kjer
de. gin, ki se je bržda zavedel,
da je vse to tako in resnica, je ponorel, in ta oče in megla, mraz in zima, ki ga je bila ia vasi in s planine prignala, da mora zdajle tu ždeti, poslušati in gledati očeta, kako ga moleduje, se joče in ga krega — podivjan, nor ali tudi pijan je hotel vse to pregnati pa je z nečim zamahnil in udaril očeta po glavi. Ni vedel, da ie očetova glava že tako oslabela, da je bila mahoma mrtva. Sin je bil tako osupel, da nikakor ni mogel verjeti, pa je pričel očeta tresti in ječati:
"Oče, vstani! Vstani, vstani! Oh, moj tatko!"
In je vso noč napol blazen, prestrašen vzravnaval očeta in ga dvigal, da bi vstal. In tako prestrašenega so ga zjutraj našli nad mrtvim očetom. Hoteli so ga pri priči ubiti, oblast pa tega ni dopustila. Šiloma in trudoma se ji ie posrečilo, da ga je odtrgala Od sveta,ki se je nabral^ iz mesta. Zlasti sosedje, starejši domačini, čestiti ljudje, so mu hoteli takoj tu soditi in ga na mestu pobiti z gorjačami in puškami. Celo pred sodiščem, pred samo temnico, v katero so ga zaprli,, se niso hoteli raziti in pomiriti ... Pozneje so na vse to pozabili. Prišla je zima, pričelo je snežiti in mesti. In ko razprave še ni in ni bilo in se je vse zavleklo, on pa je še vedno ležal v okovih, so ga začeli celo po-milovati. Ko so hodili mimo temnice, so s posmeškom govorili:
"Sodišče! To naj bo sodišče! Drže in mučijo človeka. Ce je zrel za smrt, naj ga takoj ubijejo. Kaj ga zapirate, držite, mučite?"
Nekega dne, bilo je na pomlad, se je iznenada razvedelo,
da bo ustreljen.
• • •
»Najbolje je bilo, da je to bilo prvo streljanje, dnevi pa so bili docela topli, razgreti. Zelenje je dehtelo vse naokoli. Kakor da so čakali, da prebije zimo v tej vlažni, stari jetnišnici z velikim, že z mahom poraslim kamenjem, ki je bila ograjena prav tako s starim kamenitim zidom. Poleti se je povsod naokoli po zidov ju vzpenjal in širil bršljan in z njim divja trta, iz razpoklin pa je poganjala praprot, da nikdar nikoli nisi videl drugega, kakor kak vlažen kamen, kajti vse zi-dovje in jetnišnica, vse je bilo poraslo z gostim, divjim, tohlim zelenjem. Vse to je raslo bujne-je, kakor kjer koli v mestu. Kakor da ga gnoje smrti zapisana živa telesa, ki so jih odtod gonili na morišče.
Ta dan je bilo vse še huje. Z glavnega trga, iz vseh ulic so strahoma in radovedno prihajali ljudje, skrivoma hodili okoli jet-nišnice in prežali, da bi kaj videli ali slišali. V jetnišnici pa je bilo mirno, ničesar ni bilo čuti. Kakor vedno je bila počiščena in sveža in je kar temnela v bujnem zelenju. Glavni trg je bil očiščen, ulice snažne, nebo vedro. Črnili so se bregovi, dehtela so polja in njive. Belila se je reka. Razmetane vrste hiš, drevje, gozdovi, vse se je odražalo temno in toplo. Nad vsem pa se je više in više dvigalo solnce in sijalo.
Tam doli na hribčku, kjer je bila izkopana jama s kolom, kjer ga bodo ustrelili, in odkoder se je tudi sonce dvigalo, se je začel zbirati pisani svet. in bolj ko se je bližala ura. bolj je bil svet pisan, bolj se je odondi slišal trušč. Videti je bilo, kako so tamle iz mesta prihajali z vseh strani na tisti kraj. Videl pa si tudi, kako se je na poti, ki se vzpenja naravnost in široko tja gor, ta ali ona žena ali celo tudi moški, ki je šel z drugimi, iznenada izločil in se vrnil. Se zlasti ženske. Videl si jih, kako omahujejo, bolj ko se približujejo in vzpenjajo, ini znenada kakor da so blizu tega obsijanega, od ljudstva pisanega grička začutil vonj bližnje smrti, streljanja, so se naglo in s plahim vzkrikom obrnile in se vrnile. In kakor da se sramujejo te svoje slabosti, se niso vračale po isti poti, mar-
več zavile naokoli čez njive in polja in se skrivoma vračale v svoje ulice, se potajile v svoje hiše, drhtele in se tresle od čudnih, težkih občutkov ..
Pa tudi sami starejši možje, kar jih je bilo po glavnem trgu okoli občine in jetnišnice, kjer je bilo vse mirno in počiščeno in nared, tudi vzdolž te ravne široke ulice, po kateri je bilo treba iti, ob vseh hišnih durih, po klopeh pred hišami in krčmami so skrivoma, da jih ne bi kdo videl, preplašeno zgrbljeno in radovedno sedeli in glave obračali tjakaj, odkoder se mora prikazati voz. In ob slehernemu šumu odondi so se trepetaj e stresli, vstali in se zgrbljeni umikali za hišna vrata in se potajili, da ne bi ničesar videli.
"Ze gredo!"
In so spet postali, gledali, čakali, dokler se niso prepričali, da šum in hrušč ni odondod, in so nekako z zgražanjem in nestrpno govorili: "Le kaj ga ne ubijejo, če ga že hočejo? Zakaj ga ženejo? Zakaj ne opravijo z njim tam na občini? In zakaj takole, da se zbira tolikšen svet! ..."
Pa so spet še nadalje ostali, sedeli, čakali, venomer obrnjeni tja proti oknu in gledali, kako se pred njimi gnetejo po ulici vedno večje in večje gruče, sc odmikajo, odhajajo in se vzpenjajo tja gor, kjer je jama in kol... Iznenada pa je vse za-' mrlo, onemelo. Zdajci se je s hruščem in truščem pojavil voz. Preprost, širok, z lestvami. Z njega so se bleščale cevi pušk nad žandarskimi glavami, nad njimi zvezan moški, pri nogah pa posoda z močnato jedjo, bokal žganja in bokal vina, kar so mu pač prinesli za zadnji čas.— To je bil on. Sonce jih je obsevalo visoko in široko in jih grelo. Konji so trzali. On, samo v spodnjicah in srajci, ustne so mu gorele od strahu in groze, poskakoval je, kakor da se hoče vsega otresti, se preplašeno obračal na vse strani in se tresel kakor šiba na vodi in obupano in joka je vzklikal: "Lastnega očeta sem ubil, lastnega očeta! Oooo!" ...
In se je blazno in obupano trgal in žvekijal z verigami, drhtel, venomer .poskakoval in se obračal na vse strani, prosil in se opravičeval, nikakor se ni mogel od strahu ovesti in je vzklikal: "Očeta, lastnega očeta sem ubil... Lastnega očeta!"
Ljudi je bilo groza, umikali so se, se skrivali za hišne duri in ostajali tam, dokler ne pojde mimo on, voz, orožniki, vse to. Bolj ko so se bližali hribčku in jami, bolj je bil njegov glas odondod mrtev, zadušen. In že so ljudje nestrpno prisluškovali, kdaj se bo tam s hribčka razle-gel strel, kdaj se bo svet začel razhajati in se bo vse to že ven-danjkončalo, da bo človek lahko mirno živel dalje, šel dalje po svojem delu in opravkih, še zlasti danes, ko je prisijal tako lep, svež, topel dan. V resnici pa so ves ta dan, kakor da je praznik, prebili v tem, da so hodili iz krčme v krčmo, pristopali k tej in oni gruči in želeli zagotovo kaj zvedeti o dogodku, saj bo v gruči gotovo kak očividec, ki je bil tam gori na hribčku in je vse tisto videl. In se sedaj hvali in na dolgo in široko pripoveduje, kako je vse bilo, kako se je držal, kaj je govoril, kako je padel, kako so ga zagrebli... Kako se je izpod zemlje slišalo, da se Še vedno živ obrača in govori: *
"Očeta, lastnega očeta sem ubil."
FREE BOOKS! WITH EVERY BOOK ORDER
RECEIVED. YOU CAN'T AFFORD TO MISS THIS OFFER
(See Page 5)
ZA IiCNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. Mlcklgaa S-S14S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
* •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
nekaj 0 našem sedanjem državnem tajniku in 0 njegovem življenju
Portfelj ministrstva vnanjih zadev je v naši zvezni vladi najvažnejši urad. Dasi so tudi vsi drugi važni — urad zunanjih zadev jih zasenčuje.
Med vojno in po vojni je postal tekmovalna sila z uradom s vnanjih zadev portfelj tajništva narodne obrambe.
državnem oddelku, ali zunanjem rhinistrstvu. L. 1941 je bil imenovan za pomožnega tajnika ekonomskih zadev pod tedanjim državnim tajnikom Cordell Hul-lom. Ostal je na svojem mestu tudi pod kasnejšim^ tajniki Stet-tiniusom in Byrnesom. Tekom teh let je izvedel poganjaja za
Ta ima največjo uradniško' »Menjalno ali dvojestransko tr
palačo, ker jih je v Washingtonu. In ker so naše oborožene sile razkropljene širom sveta, ker imamo vzletališču in razne druge vojne baze v vseh kontinentih, je umevno, da si ta dva naša^ departmenta prideta dostikrat v navskrižje.
Mi smo poleg Sovjetske unije in Velike Britanije militaristi-čna sila. Ponašamo se, da smo najjačja na svetu. Moskva nam očita, da stremimo po svetovni nadvladi in v resnici je pod našo kontrolo že velik del sveta.
govino med to deželo in drugimi zunanjimi silami ali državami; v njegovo področje je spadala tudi odgovornost za lend-lease dogovore. Skupno ozir. s sodelovanjem David E. Lilien-thalom, je tudi izdelal poročilo o mednarodni kontroli atomske sile. To je kasneje tvorilo temelj načrta za vladno kontrolo, katerega je Bernard M. Baruch predložil atomski komisiji Združenih narodov v juniju 1. 1946. (Ta načrt je komisija večinsko sprejela, toda končna akcija še ni bi-
xr a	i .• i a 'te podvzeta, ker je planu na-
Vsa Severna in vsa latinska A- JT" Sovietaka	>
merika, Vsa Afrika. Velik dellbProtna **>vJetska zveza.) Sredozemlja, ako hočemo k njemu šteti Francijo, Italijo, Grčijo in pa razne druge države v
. Bivši državni tajnik Byrnes je Achesona imenoval ža državnega podtajnika in kot tak je
zapadni Evropi. Washington Acheson P°g<*to nastopal koti 'vlada največji del Nemčije, ima «lavf državnega departmenta I
v področju, ako prav sedaj še P0*«*™ v času, ko je bil Byrnes ______
neuradno, fašistično Španijo, na	^^^	™
delku Harvard univerze. Po ne-


1MB, by um fn	/*««<rar
SOMETHING TO WORRY ABOUT
—Hanny in tho Philadelphia Inquirer.
njegovi strani so škandinavske dežele, vladamo Japonsko in na 51 državni
tajnik Marshall je
ši diplomati se skušajo sporazu- Ac^esona ponovno imenoval za
meti tudi z zmagovitimi kitaj-
podtajnika, toda Acheson je že
kaj letih privatne odvetniške prakse je dobil prvo vladno me-
oddelka. Cilj nečrta je gladkej-še delovanje vrhovnih vladnih uradov. Za tozadevne spremembe v državnem oddelku se z
"77". 7----7"T° 7........7* DO šestih mesecih nodal r^iana- sto 1 1933» ko Je bil imenovan za Achesonem vred zanima tudi
skimi komunisti, predno nas bi, % <1^^ W	J zakladniškega podtajnika. Na novi podtajnik James E. Webb,
mogla v tem Moskva prehiteti.	rnl1 v svoJ° Cvetni- tem mestu ni dolgo ostal radi ne-1 ki je bil prej načelnik urada za
Ves angleški imperij je na strani naše vlade. In je tudi ves odvisen od nje. Torej pomeni v tem položaju urad državnega oddelka, ali po evropsko, ministrstva vnanjih zadev, res veliko
Hi	sporazuma glede administraci-
Tekom let njegovega službo- j jkih poslovnih smernic. Po sed-vanja kot pomožni tajnik za eko- mih letih privatne odvetniške nomske zadeve in kasneje kot prakse se je vrnil v javno živl-drzavni tajnik, je Acheson poka- jenje in si pridobil izkušnje, ki
so ga usposobile za njegovo se-
vladni proračun (budget I. Zna lično je, da je Mr. Acheson prišel na svoje odgovorno mesto baš v času, ko imamo pred seboj velike probleme, ki vključujejo "mrzlo vojno" z Rusijo, dalje ustvaritev s e v e r n o -atlantske zveze, odnose s Kino in razvitje predsednikovega 'od-
zal svojo veščost v pogajanjih, več kot katerikolega drugega obenem pa je polagal tudi ve- danje odgovorno mesto Pred ne-ministrstva inostranskih poslov, }lko važnost na izvajanje ameri- davnim je sodeloval s komisijo,
z možno izjemo ministra vna- ^ zunanje politike s pomočjo ki proučuje možnost reorgani-,...______^ rm___
njih zadev Sovjetske unije. To ekonomskih sredstev. Iz tega branja izvrševalnega dela via- lenega' ' novega ^programa za službo v USSR ima Vjačeslav razloga je tud. podprl Truma- de — načelnik te komisije je svetovni mir in občo blaginjo Molotov.	inovo ^t™0; klJe vključevala bivši predsednik Hoover. Mr potom nudenja ameriških tehni-
pomoc Grčiji in Turčiji Pri tem, Acheson se posebno zanima ških sposobnosti zanemarjenim je podčrtal potrebo reforme v|za reorganiziranje državnega predelom po svetu.
Pri nas jo ima že nekaj mesecev Dean Acheson. Kdo je on? Konservativec seveda, toda vzlic temu je imel v kongresu nekaj nasprotnikov, predno 90 ga potrdili.
Rekli so, da je imel nekoč "prijazno" besedo za Moskvo. Dokazal je, da je bil ves čas v soglasju z današnjo takozvano Truma-novo doktrino in ji je res tudi bil.
Informativna agencija Common Council ima o novem Tru-manovem državnem tajniku sledeče poročilo:
Zvezni državni tajnik je predsednikov agent v izvajanju zunanje politike Zed. držav Amerike. Novi državni tajnik Dean Acheson to svojo nalogo izpolnjuje z bogastvom izkušenj pridobljenih tekom svojega službo-, vanja v depart men tu kateremu sedaj načeljuje. Njegovo znanje v zadevah zunanje trgovine in ekonomije je prvotno vodilo do imenovanja na važna mesta v
ekonomskem življenju Grčije, da se jo reši pred komunizmom. Pomagal je formulirati program za obnovo v Evropi in je že 8. maja v Clevelandu govoril o potrebi in važnosti ameriških kreditov v svrho obnove evropske ekonomije. S tem je vnaprej odobraval govor Marshalla, ki je 5. junija 1947 (torej mesec kasneje) podal svoj znani obris ' Maršhallovega plana" za Evropo.
" ii , ^ 1 . j t ; '! » f.
Novi državni tajnik se lično oblači in ima na zunaj izgled kulturnega,, in dobro vravnove-šenega človeka, ki je prava podoba diplomata. Časnikarji menijo, da je prijazen in ne pretežko dosegljiv za časnikarske razgovore. Je poročen in imata z ženo tri odrasle otroke. Acheson je sin episkopalnega duhovna, ki je postal škof države Connecticut. Mladi Acheson je pohajal pjrrivatne.iole, kot kasnejši dijak pa je pohajal Yale univerzo in
DR. R. NEUBAUER:
boj proti boleznim v sloveniji
BCG - cepljenje proti jetiki
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
i	Ji « I	*_1 v , I , <
0 Prldoblvajmo ma NOVIH aaračnlkov
. . » 1 e Obnavljajroo naročnino TOČNO čim potege
e AfiUrajmo med dragimi naročniki, da store Isto
V i	*
•	Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la priporočajmo to tudi druflm
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev ia drage stvari
e Naročajte slovenske In aagleške kajlge is PROL ET A Iti EVE knjigarne
O Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili
•	Naročite KOLEDAR tadi »rojeem v starem kraja
la enako PROLETARCA.	%
Vsakdo naj stori sa nai list kolikor moro, pa bomo vse težave imagovalil
Dolg in naporen je človekov boj proti boleznim. V tem boju, ki ga bijejo ljudje od najstarejših časov in za najrazličnejšimi sredstvi, je sodobna medicina iz-vojevala že mnogo sijajnih zmag. Saj današnji človek niti ne ve več za mnoge, mnoge bolezni, ki so pred stoletjem ali dvema človeštvo še spravljale v obup.
Črna kuga, azijska kolefa, črne koze, pegavec in mnoge druge bolezni so svoj čas redčile človeštva in zlasti udarjale po otrocih. Starejši med nami se še spominjajo neredkega pojava— ljudi s koza vim obnazom. Odkar je pri nas uvedeno obvezno cepljenje otrok proti kozam po metodi, ki jo je prvi rabil angleški zdravnik Jenner konec 18. stoletja, takih ljudi ne srečujemo več. Težki primeri davice in škrlatinke — te dve bolezni sta bili še po prvi svetovni vOjni strah in trepet staršev — so danes razmeroma redki.
Preprečevanje bolezni s pomočjo cepljenja je danes nekaj samo po sebi umljivega. S tem, da vcepimo otroku bolezen v zelo blagi obliki, ga napravimo neobčutljivega ali vsaj bolj odpornega proti določenim bole* ženskim kalem. Če s cepljenjem pravočasno mobiliziramo obrambne moči, potem ali sploh ne pride do bolezni, ali pa opravi telo z njo hitro in brez težjih posledic.
Med vsemi boleznimi zavzema jetika (tuberkuloza) posebno mesto zaradi svojega zahrbtnega začetka in po navadi dolgotrajnega poteka zavoljo tega, ker napade človeka v vsaki sta-
rosti, ogroža njegovo življenje in napravi iz njega dostikrat invalida.
Znano Je, da je tuberkuloza v otroški in mladeniški dobi najbolj nevarna. Če se okuži z bacili jetike otrok do konca prvega leta, je v visokem odstoku izgubljen. Potem krivulja počasi pada, doseže svojo najnižjo točko v šolski dobi in spet sunkovito zraste v puberteti, kjer dosega svoj vrhunec. 'V prvih letih življenja zbolijo otroci največkrat za posebno težkimi oblikami te bolezni (tuberkulozna pljučnica, takozvana milijardna tuberkuloza, tuberkulozno vnetje možganskih open), pozneje silijo v ospredje tuberkulozna obolenja kosti in zglobov, bezgavk, trebušne mrene itd. V puberteti pa so pljuča glavni predmet napada, pri čemer mladi organizem le prevečkrat omaga. O tuberkulozi odraslih vam danes ne bom govoril.
Ni čudno, da so se zdravniki že zdavnaj bavili z mislijo, da bi tudi v boju proti tuberkulozi uporabili cepljenje. S to mislijo se je resno bavil že R. Koch kmalu potem, ko je odkril povzročitelja jetike, bacil, ki je imenovan po njem "Kochov bacil". Vendar pa so vsi ti poizkusi ostali dolgo časa brez pravega uspeha. Bili so ali premalo zanesljivi ali pa prenevarni.
Sele 1. 1921 se je po dolgoletnih pripravah posrečilo francoskima učenjakoma — zdravniku Calmettu (izgovarjaj Kalmet) in veterinarju Guerinu (izg. Ge-reni, da sta odkrila cepivo, ki je bilo učinkovito in nenevarno obenem.
To cepivo vsebuje bacil g<>-veje jetike, ki je izgubil pri pre-sajevanju od enega gojišča na drugo vsp napadalnost. Ta skrajno oslabljeni bacil (bacil Cal-mette-Guerin—skrajšano BCG), po katerem je dobila metoda svoje ime, ni več v stanu, da bi povzročil bolezen, vendar pa ščiti cepljeni organizem pred oku-žitvijo z bacilom jetike.
Da je to res tako, da je cepljenje res nenevarno in učinkovito, je danes dokazano po vsem svetu. Danes skoraj ni več resnega glasu proti BCG. Če pa se kdo, kakor n. pr. v Angliji, izjavlja proti temu sredstvu, tedaj ne morda zato, ker bi mislil, da je škodljivo, temveč zato, ker je mnenja, da v njegovi državi splošno cepljenje ni potrebno, ker število jetičnih tudi brez tega polagoma pada. Toda tudi v teh državah so take trditve izjemne. Sicer pa so nekateri ljudje še danes tudi proti cepljenju proti kozam in sicer ravno v Angliji in Nemčiji. Pri tem, pa j ti nasprotniki napredka ne navajajo toliko medicinskih razlogov, kot to, da je cepljenje "poseganje v naravne, od boga dane zakone" itd.
Nekaj časa je vzbujala strah in sejala nezaupanje do BCG cepljenja tako imenovana liibe-ška katastrofa. Prav v začetku uporabe metode so namreč v tej' nemški bolnici zamenjali BCG z navadnimi bacili jetike. Res so bile posledice strašne, toda nikoli in nikjer na svetu ni več prišlo do podobne nesreče. Danes se proizvaja cepivo BCG povsod pod najstrožjim nadzorstvom, tako da je vsaka pomota in vsaka zloraba nemogoča. Pri nas imamo že več kot 20 let središče za BCG v Beogradu, ki proizvaja popolnoma brezhibno in visoko učinkovito vakcinb.
Cepimo danes samo na dva načina; novorojenčka v*prvih 10 dneh po rojstvu s kapljicami, večjega otroka in odraslega pa z injekcijo vakcine v kožo. Mogoče je še cepljenje s tako imenovano skaeifikacijo (vrezi v kožo, v katere se razmaže vakci-na), ki je pa v bodoče pri nas ne bomo rabili.
Ministrstvo za ljudsko zdravje LRS bo izdalo natančna navodila za cepljenje z BCG za zdravnike in zdravstveno osobje, hkrati pa tudi broŠurice za ljudstvo. Zato tukaj ne bomo govorili o vseh podfobnostih cepljenja. Važno je samo to: novorojenčku dajemo cepivo, kakor že rečeno, v kapljicah trikrat zaporedoma z enodnevnim presledkom. Možno in celo priporočljivo ter še bolj učinkovito pa je, če že novorojenčka cepimo z injekcijo. Če pa hočemo cepiti malo večjega otroka, mladega ali pa odraslega človeka, tedaj moramo napraviti takoimenovani Pirquetov (izg. Pirke) ali Man-! touxov (izg. Mantu) poskus na koži. Če je ta poskus pozitiven, potem je bil dotični že inficiran, kar pa še ne pomeni, da bi moral biti zaradi tega tudi bolan. Takega človeka, ki torej "reagira na tuberkulin", kakor pravimo, ne smemo cepiti. Cepljenje v takem primeru nima nikakršnega pomena.
Po cepljenju z BCG-om
ne
nastopi nikoli vročina niti ni kakih drugih splošnih pojavov, kakor n. pr. po cepljenju proti le-garju. Cepljeni se počuti popolnoma dobro, cepljeni otrok se normalno razvija. Pač pa se lahko na mestu cepljenja pokaže lahna zateklina in sem pa tja otečejo tudi bezgavke na vratu. To pa nikoli ne pomeni nič hudega, niti takrat ne, če bi se bezgavke, kar se zgodi le zelo, zelo redko, zagnojile. Vsi opazovalci, vsi zdravniki predvsem, so do danes soglasno ugotovili, da se cepljeni otroci bolje razvijajo kot necepljeni in da so v neki meri celo odpornejši tudi proti drugim boleznim, ne samo proti jetiki.
Po cepljenju pa je priporočljivo otroka obvarovati nepo-srednjega dotika z bolnikom z odprto jetiko. Na to moramo paziti posebno pri družinah, ki imajo takega bolnika. Uspeh cepljenja se namreč pokaže šele 6 do 8 tednov po cepljenju. Ce bi torej otrok zbolel v tej dobi,
(Konec na 5. strani.)
(Konec s 1. strani)
tičarji so ga motili z medklici, toda tehnična znanost mu je primopogla, da je on vse prekričal. Pred sabo je imel mikrofon in po zborovalnem prostoru zvočnike. Tisti, ki so ga skušali motiti, pa so imeli le grla.
Cemu je Churchill za evropsko unijo? Hoče jo pod anglo-ameriškim vodstvom, in ta namen je že dosegel. Hoče jo za Anglo-Sakse, in za družabni red, kakršnega oni reprezentirajo. V ta red sedaj pritikalo tudi Nemčijo.
Namen te zapadoevropske unije ter atlantske zveze ni mir temveč ustaviti "komunizem". Mnogo pristašev te akcie je za takošnjo vojno z Rusijo. Drugi, bolj zmerni, pa se boje, da bodo vojne posledice tako strašne, da bo propadel kapitalizem tudi v onih deželah v katerih ie še utrjen, lato smatrajo, da naj Zed. države pomagajo s svojo gospodarsko močjo Italiji, Franciji in ostalemu krogu zapadnih in škandinavskih držav, jačajo naj stari red n aJaponskem in v svojem predelu Koreje in obnove naj nemški kapitalizem.
Torej smo tam kakor po prvi svetovni vojni. In organizacija združenih narodov pa je šibkejša kakor pa je bila liga narodov. Vendar pd je še, čas, da ee ljudstva zdramijo in si izvojujejo mir na nirem način. Toda ne ako bodo zapadne sile poslušale Churchilla.
>oeeeeeeieee#ee»»eeeeeeeeoooeeo»oeeeeoooeeeeeee*»eee»
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727 1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno
• TELEFONI: CAnal «-7172—«-7173
!eeeeee»»eestsosseeeeteeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeei
HERE IN CHICAGO - ona grand scale and in heightened tempo — is every Main Street in America.
Along State Street's mighty mile are 1000 seres of retail floors — the greatest concentration of retail selling space Tn the world.
Here 20,000 manufacturers — American, European, Latin-American and Asian — offering everything from pins and playsults to artichokes and airplanes, feel the turbulent pulse of retail America each working day.
At this birthplace of the American department store, manufacturers of retail goods have for many decades evaluated consumer recognition and acceptance immediately and In certain terms.
State and Madison is the world's busiest shopping corner.-A daily average of 450,-000 customers throngs the sidewalks, aisles and escalators of the huge department stores erf these nine dynamic blocks, accounting for 60 per cent of Chicago's department store
sales, which amounted to 326 million dollars in 1947. The remaining 40 per cent of the sales are made in 75 important community shopping centers which fan from State Street to the city limits and into the surrounding residential suburbs.
If a "better mousetrap" can be sold anywhere, it can be sold in Chicago. Within the immediate trading area are 5,314,000 persons. Seven million consumers within a 100-mile radius consider Chicago their market. There are ten million persons within 150 miles — sixty million within 500 miles — and untold thousands who annually vacaflon in the area to enjoy its many cultural and recreational features.
State Street is more than an expression of the vitality. wealth and aggressiveness of Chicago and Northern Illinois, even more than a thousand "test markets' In one. It is itself a tremendous and typical marketplace for goods from everywhere in America and the entire world.
fgf fgftK#f islsfWTH§
TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT
Auilelit^- 1 40 Seulk Deefhera Street, Ckicsge 3, Hliael«PkeMS RARllelpN
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
••M«Wftf to tlf •Wv««r«f «i et CUem§» »Ml empmny kmt keen em4 h c ••f»trmtlm§ teMy m Hk
territory It Mrv«l~(Mf*f«t'iif vrftfc Ullmmh ■ftictoi tovfef timtimr •kfatHvt }

Romani, povesti, črtice in Poučne in znanstvene knjige

KNllCAlllVA "Pfet&LETAItCA
2301 South Lawndale Avenue. Chicago, 2», Illinois
99

Pesmi, poezije, igre
Angleške knjige socialne in znanstvene vsebihe
Romani, povesil, Črtice in opiti
Babilonska žena, (Jof UoCking),
lanhniv roman v dveh dolih, f%9 str.. broš. $1.75, vez. .....
Brf i« Um«, (ruski pisatelj.'),
broš. 9t)c, vezana... .....
Boy, (L, Coioma), roman, broš.
Se le dcčJ—Mali junak, (F. M,
Dostojevski), povesti, broš.
Bilke, (Marija Kmet u povesti
m l rtiče, brus............
Blagajna velikega vojvod«,
2.35
1.00 25
.45
.35
Hiia brez oken, (Tone SeHŠkar), socialna poveit, broš................50
H«ptam«ron, (Marjr Valoi!»ka),
povesti, broA! ..............35
Humor^sli«, grotesk« hi datir«
(VI. Azov in Teffi), broš. .. .50
Jvrotnkin krog, (A, Kolevhi-
Ičovk povest za mladino s
Pingvinski otok. (Anatole
France), broš. $1.00. vez....... 1.50
Mat zvona, (Leonid Andrejev), novele, vez...........
Pravljice in pripovedk«.
šutnik), broi...........
(S. Ko-
slikami, iz ruščine. prevel 1. Vuk, broi............................
Jug (PN Chocholoušek), zgodovinski romin iz Balkana, 614 strani, vez J---------------
Juan'MTšefia, (P. L. Coioma),
povest, broi.............................
(Frank Heller), roman, broi, 1.00 ^^	(Ks fia||dor.
Cvetk«, (il. Majar), šopek	Gjalski), zanimiva poveit,
pmviji. broi .
ta stare in mlade,
:20
Črni demanti, (M auras Jokali), br.Vš. $1.25, vez. .................... 2.75
Črni panter, (Milan Pugelj),
povesti ln Črtice, broš......
Daj nam danes nai vsakdanji
ktafc, (A Cfcrkvenik), po-ve*?, bfoš...............
.50
.40
Dalmatinske povesti, (Itfo Kas),
broš. ................................
Dedek je pravil, (Julij Slapsak), pravljice in pripovedke, bioš.
Domače šivali, (l)amir Feigel),
vez................ ..............
358 strani, broš. 65c, vez.
Konfosij« literata, (J. M. Ma-char), zbirka aplšov, broš. 50c, vez.................................
K a salti (L. N. TOlstoJ), stavka-»a« povest. broš.. ...................
Kraljev vit*a, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani, broš. $l.tl0, vez.......................
^Kreufzerjeva sonata, (T.. N. Tolstoj), roman. bvoi.............
.65
.40
Drobiž, (Fr. Milčinski), povesti-ce, broš...................... ... .75
Dva svetova,. (Ivan Molek), povest *loven*ke»ga prfseljenca, broč....................
Don Corea, (G. Keller), roman
broš............................w.T.....
Dvonošec. (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez............
Filozofska zgodba, (Alojz Ji-rasek), vez. .............
Francija in francosko ljudstvo,
(C. Petelin), sph>šen zanimiv oris Francije ln njenega ljudstva, broš.......... ...................
Fran Ba^ron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broš. ......................................
Gospod	Fridolin Žolna hi njegova	družina, (Fr. Mflčin-ski),	vez.-........
"" •	z1 " .....................
.30 .25
.75
.35
Marjetica (Anton Koder), idila, broš.............. ..........
Marseljcza, (Herman Wendel), zgodovina mednarodne delavske himne, hročlranu.....:.......
Malo livljen je, (Dr. Fr. f)etelal, t»rtVest, broš. Obe, vez—........
Med potniki in mornarji, (Brat-
ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, 'broš.....................
Mpj« življenj«, (Ivan Cankar), broš. 65c, vez. . ... ........
Mož z brazgotino in druge novele. (Jack London), broš..
.35
1 25
.75
1 00
.85 .50
1.50
.40 .75
65 1.10
Belgrajski biser, povest Iz davnih
dni, hroš ............
Pravljic«, (Frank Milanski), ilustrirane, vez......................
Pripovesti o Petru Velikem, (A.
Petru slkevcki—I. Steklarn), vez.........................................
Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljic«, (Cvetko Go-lar), broš...............
Povestice, (Rabinurartath irore), broS..........
Ta-
Pozigalec, (K. S.), hroA......
Povesti, (Lovro Kuhar), broš.
Prodor, (B. Kellcrmann), «o-cialnn roman, broš. 75c. vez.
Razne povesti, broš. . ........... ..
Roke Andreja Podli^ni.'ca, (Tone Seliskar), socialna povest, broširana .............................
Rinaldo Rinaldini, zanimiva roparska povest, broš.....*........
Romance in »alir«, (M. A. de
Voltaire), broš......................
Savičev pesimizem, (Etbin Kristan), novela, bros.................
Španski testament, (ArthUr
koestler), opis civilne vojne .75 za svobodo in demokracijo,
4>roi.........................................
1 00 štehca, ali kako j« drUŠIta. S«h premagala krizo, socialna po-
.35 j vest iz sedanje dobe, broš. .r
Nai 3 vas, (Anton .\ovaean),
broš. $1.03, ve*..................... 1.50
i Orači, (A. Cerkvenik), povest iz
delavskega življenja, hroš.....65
Oglenica. ali hudobija in nedol-50 nost, (Fr. ZakrajŠek), povest, broš......................................
,.35
.35
K >.
Parižki slatnr, (Silvester povest, broš..............
Paberki ia Roža. (Ivan Al-. breeht), venček milnih pove
atic. (broš. ......................
.35
.15
Sinovi predmestja, (MimiCa Ko-Rlt). mlčna :>ovest is delavskega življenja, broš. .....
Spomini Kriitofovega Pepčka.
(Joseph Suehy), lično ve*.
Srce, (Ivan Albrecbt), novele,
v**......-............................
fS poti, (Izfdcr Cankar), potopisne črtice, bros....................
HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER
•25 Sesuti stolp. <Ivan Molek), pove, t iz doWe velike ameriške
krize, broš................
Sosed j« in drug« novel«, (A.
I* v*hQv), hro.š...........
Sirene tulijo, (A. Roimanc),
povest iz delavsk:h bojev, broš.....................
reminiscence«,
American Outpost By .Upton Sinclair. A book of lasmiinrcuwa, (cloth) ...............................................................................................SI 50
Sr*{«Iov«c, (H. Majar),
vest. broi. ..........
po-
.35 25
.15
.65
I
1.26
.25 ,
.25 .20
.35
1.00 .45
.60 .35 1.00 40
.75
.75
.50 .60 .35 .«5
.50 .40
.50
.25
II. zvezek: Ortice in povesti ter Kritični in polemični spis£ brož. $1.50,
vez.....................................
III.	zvezek: lakob iluda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in pdle-
mlčni spisi, bro8. $1.50, včz.........................;.........
IV.	zvezek; Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vosana ......-................
IX. zvezek: V mesečin, Martin Jva«^. Nina, Iz OttaK-ringa v OberholJabrur n, Opombe, 350 gir., broi. $1.50, vez.......................
XV. zvezek: Troje povesti, črtice. Opombe, 327 str., broV $1.50, vez..............
Maselj l-Van-Podi i m bar ski—
/brani #pi«i:
I. zv^iek: S'irke in črtice, " . Gor*ki potoki ir; Tovariš Damijan, br. $1.2*, vez.
T»včar Ivan: Zbrani > p' s i:
II. zvezek: In vendar !, So-ror Pia, V Kailovcu, fez osem let, Tat, Goppod Ciril, Mrtva srca, 4HO str., broš. $1.50, vez. . _____
IV.	zvezek: (»rajski pi.*ar. 4000, »V Zali. Izgubljeni bo*, Pomlad, 512 strani, broš. $1.50, vez...............
V.	zvezek: Izza kongresa, 2godovinski rorrlan, broš $1 50, vez..............^.....
Trdina Janezi Zbrani spisi, fUredil Dr. Ivan Prijatelj),
Bajke in povesti o Gorjancih.
fII. knjiga, broš. 75c, vez....t..
IV.	knjiga, bivoš. 75c, vez.......
V.	knjiga, broš. 60c, vez.....
VI.	knjiga, broš. H5c, vez
VII. knjiga, broš. H5c, vez.......
Vin. knjijra, broš. 75c, vez. ...
IX. knjiga, broš. 75č, vez. ...
Janko Kersnik, zbrani spisi, vez. (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. zv., Agitator, broš..........
VI. zv. I. In n. se5.: Gospod-Janez, K met ske slike. Humoreske, Povesti za ljudstvo, broS S1.S0, vez..........
Spisi Andrejlkovega Jožeta:
L. m., IV., VI., vn. in VIII. tfvezek po....____________________________
Prask Erjavec: Izbrani spisi za mladino. 486 strani, vez.
2.00
2.00
Romantične di«t«, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ...................60
S«a Krasna noči (Win. Shakespeare), vezana .......... .50
Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broi. 54c, vez..........60
Znanstvene razprave, poetični " 00 *n gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure.
2.00
Ali je religija prenehala funk* cionirati? Debata ........
Zakaj bog n« ubij« hudiča? (M.
Babcock). broš. .......................25
Zakon Biogonasij«, (J. Howard
Moore—I. Molek), ponavljanje fizičnega in duševnega rodovnega razvoja pri živalih in človeku, vez........................... 1.50
2ivč«vj« človeka, . (Dr. Alfred
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani.)
mu departmentu — naravno — prav nič vsed.
V Burmi je revolta, ki je stala
že nad 30 tisoč življenj in škoda,
RAZNO.
KOLEDARJI Ameriški družinski koledar,
.15
2.00 Ali spolna -rgoji ' res ni potrebna? (7ranjo ?.Keč), broš.
Čitanka o higijeni, (Dr. Ivo
rirc* ib> .trirana« v,*z.......
človek — od kod in kam, duhovno prenavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez......................
1.75
.31
2.0i)
1.7.1
2.00
2.00
2 00
1.25
t)oba razuma, (Thomas Paine),
broš...................... ..............50
DIvfji Preostaci, (J. II. M >ore), prt stavil T. Cvetkov (v hrvn-
šcini), vez. ................. 1.00
Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma, (Abv'hus). broš. ...........35
Ilustrirana lepa maska, navodila za šrrinkanje, vez........75
Kako je nastalo današnje delavstvo ii. njegovo gib.-nje?
(Dr. I). Lončar), bros.......
Kapital, (Karl Marx), poljudna izdaja, vezana......... I
Karl Marx, njejrovo življenje ln njcjfov nauk, (M. Beer).....35
1.25 Kulturni pomen socializma, (Dr. l.lo Max A42< ),	.........13
Kratka «;;odovina Sli vencev, 1.35 Hrratov in Srbov, (Matija 1.25 Pire).....................25
125 Krščanska religija in V«liki svo-bodomisleci? (H. G. Ingersoll in J. S. Black), bjož..............50
Miselni razvoj evropskega človeštva, (Frank Drtina), 387
str., broš................................ 2.00
Moji zapiski z Dunaja (Emil Štefanovi?), bvoš....................15
Nekoliko pravopisa, (Veno Venomer),	.10
Naš svetovi.! nazor, teorija in
razvoj dialektičnega materiali-ma, * Sigma), bros....................50
O zdravje in kolesnih, (Dr. A nt.
2.50j Drecelj), broš............. 1.50
4erko), ilustrirana, vez........... 2.50 povzročena v izgredih, znaša nad
64 milionov dolarjev. Vzrok kajpada so komunisti. Kdo pa naj bo ako ne oni? A resnica je, da • se ljudstvo bori proti privilegijem in možno je, da bo tudi zmagalo čeprav nima orožja. A pra-
La*inska Amerika je v vretju. Nekatere njene republike menjajo vlade tako hitro kot se pri nas menja vreme. Vse te revo-
A v latinski Ameriki se tudi med ljudstvom giblje.
Monroeova doktrina bo morala biti popravljena. Taka kot je določa, da Zed. države ne bodo dopustile tujim silam umešavati se v ameriški kontinent. Tq je dobro. Ampak ako hočemo biti pravični, je treba enako prepoved sprejeti tudi proti našim monopolom.
Juan Peron je postal pred leti najmogočnejša oseba v latinski Ameriki. Ze med vojno je zelo kljuboval Zed. državam in pomagal Francu v Španiji in
ameriški vladi začel prikupcy „ Naročilom priložite postni ali j vati a peron pa yx ^ v naprej
ekspresni money order, ček ali	kljuboval. Sedaj je v ekonomski
j gotovino. Za manjia naročila	krizi __ najvee po zaslugi drža-
lahko pošljete postne znamke.	Vnega departmenta v Washing-
Pri večjih naročilih popust.	lonu Ako ne ^ strmoglavljen,
Kdor želi vezane knjige, je	^ Achesonu se veliko nagajal.
elita toliko višja kolikor žnaia	Toda za svoj obstoj je zelo v
letnik 191«, vezan ..	...............40
letnik 11*! 9, vezan	...............50
letnik 1920, vezan .	.........:......65
letnik 19.22, vez>*n	.............. 1.00
letnik 1924, veza.i	...............75
letnik 19J5, vezan .	.........75
letnik 1927, vezan	.............. 1.00
letnik 192X, vezan	.............. 1.00
letnik 19^9, vezan	.............. 1.00
«ictnjk 19il0, vezan	.............. 1.00
letnik 1931,. vezan	.............„1.00
v letnik 1932, vezan	.............. 1.00
letnik 13:13, vezan .	................75
letnik 1934, \6zun .	...............75
letnik !9.IS. vezan .	.......75
ietnik 193R, vexar .	...............75
letnik 1937, veza n .	...............fa
letnik 193S. vezan .	...............7 h
letnik 19:59, vezan	...............75
let ii k 1940, vezan	............... .75
letnik 1941, vezan .	............... 1.00
letnik 1942, vezan	.............. 1.00
letnik 1943, vezan	............. 1.00
letnik 1944. vezan	.............. 1.00
letnik 1945, vezan	..... 1 25
letnik 1946. vezan ...	.............. 1 25
letnik 1947. vezan ...	........... 1.25
letnik 1948. vezan ...	........ 1 50
Proletaree, vezani	letniki
' 1919-28, vsak ____	....... 3.00
vezba. NASLOV:
.65
2 00
.30
PROLETAREC
nevarnosti, ker se oficirska kasta v Buenos Airesu bolj in bolj obrača proti njemu. V teh težavah se je Peron spet obrnil za pomoč na delavski razred. 2301 S. Lawndale Avenue Trdi, da je dvignil življenski
standard navadnega človeka in stopil na prste izkoriščevalcev. Veliko ljudi v Argentini mu verjame. Ne vedo pa — posebno delavci ne, da je Peron oportu-nist in se bi žvezal s komurkoli
Staroindi sk« pripovedke, (Jo*.
Suchy), s slikami, broš..... 25
America's Way Out By Norman Thomas. A program for democracy. | Stepni kralj L«ar in bila ob (eleth) ..................................................$2 00	(Stepnjak-Turgenjev),
broi. ...................45
Ancient 8ociety By Lewis H. Morgan. Researches in the lives of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization, (cloth) ...............................................................................................$1.15
Between Two Worlds, Upton Sinclair.
(cloth) .................................".................
A ncw novel, 859
pages,
.. $2.00
Cry for Justice By Upton Sinclair. An anthology of the literature of social protest, (cloth) .....................................................................$1.25
Debs, His Authorised Life and Letters By David Darsner, (cloth) 75c ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, By F J. Kern, (cloth).......$5.00
Ethics and the Materialist Conception of History, By Karl Kautsky,
(cloth) .............................1.....................................................................40c
\
FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. One of the greatest stories under thc sun, thc story of the coming and the meeting of scores of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful American continent, (cloth) ........................................................$2.50
Grandsons, By Louis Adamie. The story erf a man's love for his country and his .search far thc American Ideal. A Novel, (cloth) $2.00
Goslings, A study of thc American schools, by Upton Sinclair (cloth) ..................................................................:.............$1.00
Hvndred Fer Cent, By Uptan Sinclair. A stOTy of & patriot, (doth) $1.00 Jungle, By Upton Sinclair. A novel of thc ChiCago Stockyard.
(cloth) ........................:.................................................................... $1.00
King Coal, By Upton Sinclair. A novel dealing with the strike df Colorado Coal Miners, 1013-14, (cfoth).......... ........................$1.00
1	• •
My America, 1928-1930 By Louis Adamic (cloth).........................$3.00
Money Changers, By Upton Sinclair. A novel of Wall Street and the panic of 1907, (cloth) ....................................................................$1.00
Mammonart, An essay fn economic Interpretation, By Upton Sinclair,
(cloth) .......................,..J.................................................!...........L..I1.80
Oil, A picture of thc oil industry in Southern California and taking in the world struggle. By Upton Sinclair, (cloth).................x.........$1.00
Profits of Religion, By Upton Sinclair. A study of supernaturalism as
a source of income and a shield to privilege, (cloth) .............. $150
Roman Holiday, By Upton Sinclair. America stnCe the FlYft World War—thc Roman republic, after the destruction of Carthage—how much alike Were they? (cloth) ...............................................$1.00
ROBERT'S RULES OF ORDER. By Henry M Robert, (cloth).....|1 00
Science and Revolution, By fcmc*t Untcrmann (cloth) ...................^80c
The Wet Parade, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing with liquor drinking and the liquor traffic in the United States during
the past thirty years, (cloth) ...................................................... $1 &0
Walls and Bars, By Eugene V. Debs. The story of Drb'i We In prison, (cloth) ............................................................................................ 1100
World's End. A novel by Upton Sinclair, (cloth) ...........................$2.00
Talti so ljudj« (Roger Martm <9u Gard), roman s francoskega . podeželja, broširana ...............75
Tarns finljbn, (N. Gogolj), satirična povest, broš. OOc, vez.
Tri novci«, (Miguel Cervantes),
broš.........................................
s
Udovica, (I. F. Tomic), zanimiva povest fz 18. stoletja, 329 strani, broš. 65c, vez.
V«liko mravljišč«. (Ivan Molek) povest lz' življenja slovenskih delavcev v Ameriki, broš.....................................1
.80
.50
1.00
.50
PESMI IN POEZIJE -
Homer jeva llia«'%, <Fr. Omer-za), broš. I.
PesnitVe, peti zbornik, (Anton Aškerc), fina vezba ....
Preproste fiesini. (Mile Klop*!*), ve«. ....................
.50
Vitez is rd ece k ii«, (A. Duma«), roman iz časov francoske revolucije, 499 strani, broš. 75c, vez.........................1.25
VČ«mj j« bilo, jutri bo, (Her-mynia zur Muhlen), pravljice za mladino, s Klikrtmi, broš. ... .40
Vrtnar, (R. Tagore), zbirka milnih črtic, ve si...........................50
Zapiski iz mrtvega doma, (F.
M. Dostojevski), v dveh de-•lih. broš. $1.25, vez,................ 1.75
2ol«zna peta, (Jack London), socialen «roman v dveh delih, broš..................80
življenje In «ki>cHm«sfl Pekova, (M. Tlchenor), broš.........65
Zlato t«l« in drag« sgodb«, (Janez Samojlov), broš................50
Zmot« in kon«c gospodične Pavi«, (Ivan Zoreč), broš.. .25
ženini naše Koprnel«, (Rado
Murnik), satiričen roman, broš.....................25
Zabavna knjiintca, v. v?ebifia: Zlodfnci, Madel, Mojster Roba, ifi Mladih zanikarneiev
lastni iivotopisi, vez................f>5
zbrani spisi. (Dr. Hinko Dolenjec), brof. .............40
Žver •« j« prebudila. (Linm 0'-
Flaherty), povest Iz rtftkopov v zadnji vojni, bro*....„............65
SLOVENSKI PISATELJI.
Pohorske poti, (Janko Glaser), broi.................... .
Pesmic« is prirode, (VI. Ka-pus), broš. ..............
Solne« ia sence (Ante Debe-ijak, broš...............
3ftftn/b, (Nan Albrecht), broš.
Stesk« pesmi, (P. Bezruč), vez.
V zfcrj« Vidov«, (Oton Zupančič), pesnitve, broš. ;.....
Trbovlj«, pfoIetar«Ve pesmi, (Tone Se!iflcaV), broš. 35c, vez.....................
___ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do
ustanovitve jugoslovanske
-i socialnodemnkratične stranke
(1848-1890), t A. Kristan), broš. 75c. vezana ........ 1.00
Pomlad clov«štva. (Dr. ftivko 1.50 Topalovid), poljudna razloii-tev razvoja Človeka in človeške družbe, broš.	........75
PraVo in rovolucija, (Leonid Pita m ic), broš. ..........................25
Psihične motnje na alkobolski podlagi, broš 75c, vez..... 1.25
Rasa in vera v srbski prošlosti,
(VI. čorovic), broš..................25
Rasvoj socializma od utopije do znanosti, iFriderik Engels, prevel M. Žapar) .........25
Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus),
broš. ......................!..............
.35
.35
.50
.35
I
.35
.50
IGRE.
Ivan Cankar i Zbrani spi«*:
T. zv., vsebina: Krotika. izdaja 1602; Erotika, izdaja 189«); Pesmi 1892-1898; Vinjete, broš: $1.80 vet. ..........-.................... 2.00
Anfisa, (Leonid Andrejev),
drama v Mirfh dehrnjih. broš. . .35 B«n*ški trgoVec, (Wm. Shakespeare), vezana ............50
Carlij«va ienitev—Trije leni-
ni (F. S. Tauchar), dve Sa-loigH, enodajanke, broš.....25
Golgota (M. Krlež), drama v treb dejanjih .............40
Gospa « morja (Henrik Ibsen) igra v petih dejanjih, broš.. .45
Hrbtenica, (fvan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom...........25
Kftr Je Ijttbefen, tam Bbg. po
• L. Tolstojevi povesti opisal F, Mflčtnskl. Igra v 1. dejinju .25
Macb«A, r(Wm. Shakespeare),
vez......................50
Očitf.nj«, (Angelo Cerkvenik) tragedija v Šestih scenah .. .50
Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, ljuhnv.iih in snubilnih pisem, (Viljem Pošgaj), broš.
CHICAGO 23, ILL.
Zapadne sile res na detu Za Zrušen je
"ulafnann	samo da bi ostal na oblasti. In
zeleznega rastoča tudi interes. ^ držav mu stre
(Nadaljevanje s 1. strani) žejo ^ službi __ toda ne vsled
ka je ustvariti v vseh državah kake ljubezni ali naklonjenosti sovjetskega vpliva pomankanje do argentinskega ljudstva, potrebščin. Tudi ako imaš denar, i Nemčija prodticira sedaj že kaj ti pomaga, če pa ima pro- toliko ali pa še več faznega rha-dajalna prazne police. V koliko teriala kakor Francija. Tn tako so temu pomankanju krivi re- je francoska buržvazija spet v žimi novih dežel, je vprašanje, trojnem strahu. Boji se nemške Mnogi menijo, da bi lahko dvig- premoči, svojih komunistov in nili življenski standard, ako bi sovjetske zveze, bili veščaki namesto da govore Kritizirati — to je hajlaglje bolj o revolucijah in proti zapad- opravilo na svetu. Vršiti delo in nemu kapitalizmu — drugi zo- ga izvršiti — pa najtežje.
pet dokazujejo, da bo vzelo časa. 15-------
Notranje hfbe in spletke Boj proti boleznim Ena izmed najbolj prizadetih
Roparska trojica,
Molek) .......
(Claessens-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUttOtON 3714 WK8T SftU STREET
tet. CRawfotd 7-2212 OltlCE HOUHS: 1 :U H 4 P. M.
(Exc»pt Wed., Sat. and Sun t 6:3$ to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sit. and Sun ;
Rldgewav Ava. ord 7-1441 If no iViswet — Call
Rea. tSli Se. Tel, Cftawf
AfTitln 7-5710
Socialni ideali in Kako si j« človek ustvaril boga, (Molek- Kcracher>,' broš.....
Slovenski politični problemi,
(I)r. Anton Dermota), zbirka črtic o narodnih ln socialnih problemih Slovenije, broš.......
Smernic« novega Življenja
(Dr. K. Ozvald), broš.....
So« talna zaščita dece In mladine,
1 France Gortič), broi.............
Spol, 1/ubezen — materinstvo
(Prof. dr. Zahor), trda vez. Spisovnik, ljubavnih in ženlto-
vanjskih pisetn, bro*...............
Srbtpa početnica, ali priročnik za učenje cirilice, broš...........
Strokovne .organizacij« 9 Sloveniji, broš..............
Svetovna vojna in odgovornost socialism«, (E. K.), broi.........
.35
.50
or4
.30
.05 .40 .65 .35 .35 .45
.25 .50
dežel v tem trenju je Jugoslavi ja. Tzolirana je sedaj tudi od svojih bivših zaveznic, ker se je
v Sloveniji
(Konec s 4. strani) ko še ni zaščiten — vendar pa
Tito spri s Stalinom, o čemer tudi ne bolj občutljiv — tedaj bi tudi ne more biti več nobenega pripisali bolezen cepljenju, kar
dvoma. Kom Inform ni samostojna organizacija temveč točka, ki dobi svoja navodila v Kremlu in se rfiora po njih ravnati. Kdor se ne, je po njemu. In ako se uspešno ifpira, trpe prizadeti ljudstva in tak je slučšj V sedanjem sp6ru med jugoslovansko in drugimi komunističnimi strankami.
VctH V politiki Zel6 še v tej mrzli vojni me4 zapadnim in vzhodnim svetom uporablja tudi vero.. V Italiji je zmagala cerkev s pretnjami, da bo odvzela večno izveličanje
bi bilo popolnorrta nepravilno, toda razumljivo in bi ševeda škodovalo široki uporabi me-t6de.
Rekli smo že v začetku, da zaščita z BCG cepljenjem ni stoodstotni. Vkljub cefcljVnjU cepljeni lahko tU in Utm fcb6li za je-tiko, tnda v 6grom ni večini so ti primeri lažji. Zl&sti p* je Zaščita otroka pred najhujšimi 6bttkami jetike, £red milijarko in vnetjem možganskih Gpen, res sto-odstotna. To je že samb p6 sebi ogromen uspeh.
Po cepljenju re&glrA cepljeni
Splošna zgodovina socialism« in
socialnih bojev, (Maks Rear),
HI., IV. in V. del, vsebuje k) Novejša doba, b) Doba od 1750-1800 in c) Najnovejšo dobo, vsi trije zvezki skupaj,
broš. ........................................ 1.50
Uvod v Budhizem (Joseph Suchy) .................. ,15
Vladar. (Niccola Michiavclti),
broš......................«ii
Zbirka ruč.rskih in fuiinsktk
, vre) .....................35
Za staro pravdo. (Frtrt fcrja
V novo delefo, (E. K.), broš. .25 israaov (J. Hezlaj) ........20
vsakemu,, ki bi volil za levičar- na tuberkulin: ftrquetova ali ski blok. V Jugoslaviji, na Pol- Mantouxova proba je pozitivna, jskem fn Čeli oslovskem še kle- Tn je zanesljivo mamenje, da je rikalizem stare, reakcionarne b1fo cepljenje UsjJjefhSo. Ko z ne-sorte prizadeva rušiti zaupanje kaj leti začne pozitivna reakcija ljUdstva v hbve vlade. V Bolga- na tuberkulin ugašati, je treba rijo so natrpali m«fd pravOšlav- cepljenje ponoviti, podobno kane Vernike pod masko misijo-1 kor pri cepljenju proti kozam, narrjev protestantske duhovnike. | Za organizacijo celjenja z
In sedai v Washingtonu in v I .ondortti čakajo — tn prav tako v Vatikanu — kdaj bo izbruhnil punt na češkem, na Ogrskem, na Hrvaškem, v Srbiji itd. V sovjetskem bloku pa se nadejajo reVolacij v kolonijah, ekon6m-skfe kri^e v 25ed. državah in polomov v Nemčiji, v Angliji, v
BCG-om so odgovorni protitu-berkulozni dispanzerji, cepfcjo pa lahko tudi drugi tdnvniki, predvsem otroški zAavrtiki in zdravniki porodnišnic. T6 je o-gromna naloga Naši dla^nzerji in naši zdravniki ji bodo kos samo, ako lahko računajo na uvidevno sodelovanje in fk>itooč vse-
Frfencijl Itd. Taka je slika stvari ga ljudstva, posebno pa še žena k^eršne so ta ni lepa	mater.
Ničesar m groznejiega kakor Vsaka ttorfja jeekattakt in jo gledati ignoranco v akciji. — stnemo uporabljati le za doda-Goethe.	| tek k vodeni juhi.
VOL. XUV.
FREE PRESS
Newsprint Monopoly Threatens Freedom Of The Press
New York—(FP)—The combination of high prices and shortages of newsprint is threatening to drive more newspapers out of business and preventing establishment of new papers, the American Newspaper Guild (CIO) reported in a 120-page study of the newsprint problem.
"Newsprint, the basic material for newspapers, is in such short supply throughout the world," the report said, "that there is danger to the continued health of the domestic newspaper industry, and to the maintenance of a free and democratic press abroad. Demand far exceeds supply, and producers of newsprint are reaping enormous profits."
Of the world's supply, 58r\ of the newsprint is produced by the Canadian trusts and 62'« is consumed in the U. S. In the U. S. itself, monopolies gobble up most of the available supplies.
Daily and Sunday papers account for 90',' of U. S. consumption, the ANG report said. All the weeklies, trade, fraternal, religious, labor and special « press use only 10f '<. Although manjr papers refuse to reveal newsprint figures, the report said, government data secured in 1943 reveals that 88% of the supply used by dailies went to 293 papers, comprising less than 17'< of all U. S. papers. Fifty-two papers, representing but 3^ of the papers in the U. S., used 55' t of this supply.
Pointing out that the newsprint squeeze has a direct effect on a free, competitive press, the report noted that between 1929 and 1944 there was a net lots of 200 daily papers, a decline of 10'», while at the same time circulation of the surviving papers rose 16%.
WORKING WOMAN NEEDS $40 WEEKLY
A working woman living with her family in New York State in 1948 had to earn at least $40.13 a week—$2087 a year—in order to support herself adequately, pay her income tax. and put a little money aside for emergencies and old age, according to the findings of the 12th annual survey of living costs conducted by the New York State Department of Labor.
Less Enduring Evil
During the war a London couple was so terrified by the idea of being bombed that it was decided to send Junior, age 9, to an uncle in the country. Three days later they received a telegram: "Am returning boy. Please send bomb instead."
LITIIER
By JOHN PAINE
"I have never been so outraged in my life!" roared Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar.
"What's the trouble, Pop—someone hit you for a raise?" grinned Little Luther.
"Yes!" shrieked Mr. Dilworth "Can you imagine anyone so subversive as to ask for a raise when we all have to pull together as partners in industry, arm in arm, shoulder to shoulder, cheek to chock, to keep America profitable?"
"It sounds pretty bad, Pop What happened. Did the company union double-cross you?"
"Nothing like that, Luther. But in the suggestion box this morning there were 19 anonymous letters saying that if I don't come across with a 35% raise, there'll be a mysterious slowdown!"
"You can afford a $35% raise, Pop, can't you?"
"Shut up! How dare you discuss my profits at a delicate time like this! One mere word and I'll whop you!"
"Yes, Pop. Where did they dig up the 35% figure?"
"Some of the nates said the cost of living had gone up 20% since 1945 and they want the extra 15% for helping me raise my own standard of living in that time. How do you like that? And with the bottom falling out of the cost of living!"
"When did the bottom fall out of the cost of living, Pop?"
"Just the other day the bottom fell out. The Bureau of Labor statistics showed that living costs fell another '*%, which brings the decline to 1.8% since last August! Where will it end? The bottom is falling out and these reds^radicals, subversives, unionists and other undersirables demand a raise!"
"What is the average weekly wage in your plant, Pop?"
"My figures show that the average weekly wage in my plant is $124.78, my boy."
"Stop figuring In what 'you and your management milk the firm for every week. What is the average weekly wage of the workers?"
"We don't call them workers any more, Luther."
"What do you call them."
"We call them partners. Partners in the great patriotic struggle to keep free monopoly free. Shoulder to shoulder, arm to arm . . ."
". . . and cheek to cheek. I know. Pop. But what is the average wage in your plant?"
"Roughly $45 a week."
"What do yotKjnean, roughly?"
"Oh, all right! $39 a week."
"Do you know what 1.8% of $39 is? Just over 70c, that's what it is. So the cost of living has gone down 70c a week for the average worker in your plant! But that $39 a week is worth less than $32 a week in terms of 1945 dollars, and when you consider that the statistics are provided by the Labor Department, which isn't noted for leaning over backward to upset big business, and when you also
THE MARCH Of LABOR
When You Walk The Streets Again
If—or -1 rather, when—mass unemployment again hits the American people, we hope it will be of some small comfort to the jobless to know that they are being handled in a manner that is best for the salvation of the private-profit system.
President Truman told the nation about it in a talk about high prices.
In essence, Mr. Truman warned that the time is coming when people will be without funds to buy thc products of American industry and that then industry will be without markets, with the result that millions of workers will be without jobs.
The president is right, of course. That is the way the profit system works. When workers—who are the majority—are paid less than the value of their product they can't buy the output of industry. And when they can't buy there is no reason for privately-owned industries to produce.' So it becomes necessary for employers to reduce their working forces.
When we agree with the President's analysis and say that is the way the profit system works we are voicing a basic criticism of capitalism. For any system that works like that—that forces unemployment upon people who are able and willing to work—should be scrapped without delay.
There is no good reason why any person in the nation should ever be both poor and unemployed. That condition exists because we, as a people, continue to tolerate the private-profit economy—and because the preservation of the class privileges of owners is more important than the welfare of more than 100-million common people.
If the means of production and distribution »were socially owned, and if supplying human needs — rather than private profit for a few —were the basic purpose of production, Mr. Truman wouldn't be warning about impending unemployment. Neither would millions of workers be apprehensive about the future.
For then the production of surpluses would mean higher living standards and more leisure, any nobody would have the legalized power to lock workers out from the industries they need to operate.
The President's wsrning should make people think—about ending the system he proposes to preserve, even at the price of social calamity.
consider that everybody's standard of living has gone up except the wage earners' and when you consider . .
". . . ENOUGH! I'll hear no more!" howled Mr. Dilworth. "Tkat settles it. Everybody gets a 20% cut immediately!"
' How come, Pop?"
"Because I though I made $3,642,927.68 in 1948 and now you tell me it was worth only 80% of that in terms of 19*5 dollars That 20% has to be restored! If I don't get my 20%, Free Enterprise is no longer Free Enterprise!"
"It isn't?"
"No, Luther, it isn't."
"You said a mouthful, Pop."
MODEL PICKETS I Goodwill
The Three Bares
By Ed Boe4
In Paris 15 beautiful models of a world-fomous dress designer went on strike when the firm refused them a pay raise. The next day the models appeared on a picket line wearing the most dilapidated and ill-fitting dresses they could dream up. In addition they carried placards reading: "These Are Creations By Lavoin—Created By The Wages He Pays Us." The girls got their raise
CAN YOU HELP?
A short time ago when you got your mail from the mailman, yon probably saw that familiar yellow-colored envelope with "PROLE-TREC," in one corner. As soon as you saw that, I'll bet you said to yourself, "What do they want? Probably asking for money again."
And you were right too, in one sense. This time we didn't ask you for an .outright donation. We know that we cannot ask you to dig into your pockets all the time, the pockets become empty after a while..
In this last letter that was sent out, we appealed to all of onr subscribers to try and get st least ONE new subscriber for the paper, during the next year.
PROLETAREC is not the only newspaper that is having difficulty surviving. All across the country
ie« are being forced to cease publication/
From Behind The Iron Curtain Comet Display of Civilian Goods, Not Armament
Signs are multiplying that things are not good in our country. None the less, the echo comes back doubly hard from the bi-partisans ... War.
Whom must we fight? Those guys behind the Iron Curtain is the quick answer. In New York last ntftnth a bit of the so-called Iron Curtain was there for everyone to see. The Republic of Czechoslovakia held an exhibit of her products in Rockefeller Plaza which filled two floors in the Museum of Science and Industry. Did it show helmets, gas masks, tanks, artillery, planes, bombs and guns?
Close *to 175,000 Americans saw this month-long exhibit.
Ask them.
They would say, "We saw guns, but they were fine hunting rifles and shotguns for animals."
They'would remind you that
'SLAVE" LABOR
END OF "FOREIGN SLAVE LABOR" IN U. S. SEEN IN NEW PACTS
labor papers, and even large Dail- the Hudson Tunnel is lined with
Czech tiles, that the New York Police Department just pur-
Not so long ago the ILLINOIS chased about 2,000 Czech motor
STANDARD, publication of the Progressive Party in the State of Illinois quit publicaUon after it failed in its efforts to raise money to meet the printing bills.
The SOCIALIST CALL has been skimping along on a four page issue for quite a while now, as
bikes, that the turbo-generator shafts at Niagara Falls were made in Czechoslovakia ... and they would tell of machine tools, precision instruments, cameras, textiles, leather, embroideries, musical instruments, toys and
A/EftAGB/flrr INCOM1 OF DOCTORS is MORS THAN AYEAR. HOWRVW*, cWf DOCTOR W Fou£ HJ& A NEf INCOME OF
us* VUH^jpoo.
PRDPHSOP CO*MATiCWS
utiramo*-
APTWfAXi®— THR PROFITS OF 19*?*
A rtffTOftOAf
^tKSS
it was" forced to roduce from its hu8e castings, of heavy indus-original eight-page format They try and automobiles on dtspla>. are a few thousand dollars short Above the exhibit was the of their $10.000 goal, and hove slogan: tried going back to an eight-page ediUon.	"
A Serbian paper, printed at our printery ceased just recently. The amount of advertising couldn't pay for the high printing costs.
And so it is, all across the country, small papers ai* struggling to keep alive, while the demands of the printers are choking out the very existence of the labor papers which have backed them for so many years.
The last campaign we had was very successful; we reached onr goal. But, while we were collecting money to pay the old bill, the new bill kept mounting right up. So that now, we are in debt again. Since the first of the fear the money has been coming in slower and slower, while on the other hand, the bills have been coming lo at the same rate.
It is hard to ask you for dona-Uons all the time. We do not like to do It That Is why we are trying to concentrate on this one objective now: INCREASING CIRCULATION. We, here at the office are powerless without the backing and support, and cooperaUon of our many friends and readers.
If everyone of you who are reading this could ret Just ONE new subscriber this year, our paper will be able to continue.
"It's likely to be tougher in 1949 for big plantation owners seeking cheap farm labor from Mexico and other foreign countries. Two developments last week underlined that fact.
One is the disclosure that the Mexican government itself has laid down new and stlffer conditions to prevent exploitation of its nationals when imported ' into the "States."
These include a demand for over-Ume pay after eight hours a day and safeguards against any form of discrimination towards their people. The condiUons wer? raised during current negotiations in Mexico City between representa-
fS iTS SPOM uxxc -OOtUftMri
o^J^iitrtV-

Did You Got Ono?
Say, have you ordered your English-Slovene dictionary yet? What? Well, I'm telling you, you'd better hurry up and order it, while you still can get some free boolcs with it. And besides. I really don't know how much longer they will lastr as I've said before, if you *how a little Slovene, and want to learn enough so that you can read and write it. this is the book for ^you. You'd be surprised at how fast you'll loam things from it.
Of course, we haven't any more of those English-Slovene readers, which really made a swell combination with the dictionary. Our stock of those ran out, and it is Impossible to re-order them.
to rush across the Rio Grande, none may be admitted in 1949.
Another development was an announcement by the Employment Service that a pact had been reached with the commissioner of labor of Puerto Rico under which the islanders will get preference for farm jobs on the mainland should s shortage of labor arise.
a
Effectiveness of "Bifrglor Alarm Decreases
Latest gadget proposed to give us security is a radar screen that will serve as a sort of burglar alarm to let us know ahead of time when a plane gets around 150 to 300 miles away. Where the arcs marking its range curve together, there would be less protection. With every . increase of speed in strpower, Its effectiveness would diminish proportionstely. It isn't much of s burglar alarm even though it costs $161,000,000,
"Repeal Draff Law/' Say Opponents of Selective Service
WASHINGTON—"There is no longer any sound argument for continuation of the Selective Service law," says the Nat l Council Against Conscription. "The Army on Jan. 8 announced that voluntary enlistments and re-enlistments averaging 35,000 a month have made Selective Service calls unnecessary for the next two months.' The Navy and Air Force have not used the draft stotem. Thus the Army alone is responsible for wasting this year $27,476,700 which is the cost of the Selective Service system Since the draft law went into operation the Army has asked Selective Service for 45,000 men.
"War Scare"
"The Army has made no special effort to improve its recusing and has failed to make a number of improvements which had been suggested as recruiting aids," continues the Council. "Moreover, the war scsre which was chiefly responsible last spring for the passage of the draft has since been revealed as synthetic crisis inspired by the national military establishment.
"Instead of waiting to fight a defensive battle against U M.T., opponents of conscription ought
LET US BUILD GOODWILL :Uveis of thc United states Employ THROUGH COMMERCE!" mcnt Service and the Mexican gov-
And this exhibit is going to ernment. New Orleans, to the West Coast, As a result, according to an offi-South and Central America,! cial of the Service, no agreement Canada, to the Near and Middle «\ay be reached this year for im-Easf and to India Is this war- portation of Mexicans and unlike
mongering or preparation for |	™ A11^
war?
The national budged of Czechoslovakia for 1950 will be one and a quarter billion dollars, about the same as Pennsylvania's, and 10^ of it—only 10% — is for the armed forces.
These are the people Washington and New York demand that we fight—if not now, sometime in the future. These people are part of the one billion world's people ruled by what arc called Communist dominated governments.
They want tf ade, goodwill and peace.
Our memories are long. We who went through the last depression remember the 15 million unemployed, and this time the number will be 30 million. In 1932 the General Electric Works at Schenectady ralied on the Soviet Union for half ITC orders.
Today, v Czechoslovakia extends her hand in Friendship.
We should grasp it firmly. Not only with her but all others who are rebuilding and raising the standards of their people.
Under the pact, Puerto Ricans are to be recruited only when the Service finds it impossible to obtain enough American workers locally.
"It looks now as though the use of foreign 'slave labor' on the big ranches and plantations may be about over," declared President H. L. Mitchell of the A.F. of L. National Farm Labor Union.
"We're inclined to favor the utilizaUon of Puerto Ricans if it becomes necessary. After all, they're American citizens. They will be free to join unions. They'll be free to quit their jobs if they don't like the conditions, or the wages.
"By contrast, many of the Mexicans, Once they crossed to this side, were kept in a state of serfdom. They were threatened with arrest and deportation if they protested either the wages or conditions of employment. They couldn't organize, and they were used to break down American standards.
"In any event, we think many of the big agricultural operators, finding they can't exploit the Puerto Ricans or keep them in involuntary servitude, are going to think twice about importing them. They may discover that the supply of workers right here at home is adequate, after all."
Dad Acted From Experience
"My dad must have got into all sorts of mischief when he was a
boy."
"What makes you think so?" "He knows exactly what questions to ask me when he wants to find out what I've been doing."
Wh* He Lost Out
Father: "So you love my daughter?"
Suitor: "Love her? Why, I would die for her. For one soft glance from her sweet eyes I would hurl myself off a lofty cliff—glad of the chance to sacrifice myself in' her name.'*
Father: "Well I forbid the marriage. I'm something of a liar myself and one is enough in s small family like ours."
"Loaded" Questions Can't Get Honest Answers
"Have you stopped beating your wife?" "Do you still believe the capital of thc United States should be moved to Moscow?' sister still as homely as she used to be?"
Sensible people know you can't safely answer loaded questions like these. No matter how you answer 'em, you're stuck.
But the General Electric Co. apparently is underestimating the good sense of the members of thc 81st Congress. The big firm distributed thousands of sheets filled with loaded questions about Taft-Hartley—and asked the public to send the replies to Congress.
A good many of these question' naires hove descended upon thc offices of Congressmen. Hep. Johr McSweeney (D., Ohio) tabulatec 46 replies (only a very few of them from workers). His figures sho* the loaded questions are producing the loaded answers that General Electric wants in defense of T-H.
But wc don't think GEs ' poll" shows the public s attitude on T-H any more than Mr. Roper, Mr. Gallup and Mr. Crossley show the pub lie's sentiment in the November elections. In fact, we think the same people who confused thc pollsters in November are getting ready to let Congress know they want T-H repealed—and quick.
You Can Get Away With Things If You Have Big Friends
If you wish to be a "war criminal" and go unpunished, don't be a crude Nazi, or even a general or admiral. Be a big businessman, financier or diplomat, and have
now to take the initiative in demanding an end not only to the draft snd Other peacetime military, compulsions, but also to the war scares the Arrfiy creates to hoodwink Congress when It wants questionable measures," concludes the Council.
Is your powerful friends in both the coun try which lost the war and those which won it.
Hjalmar Schacht was the financier who fixed things up for Hitler with German and international bankers. Franz von Papen, "old gray fox of German diplomacy," was a handy man for both thc Kais?r and Hitler, and "knew his way around" in foreign government and business circles.
After the war, Schacht and Von Papen were tried and acquitted by •an American "war criminals tribunal," which hanged Herman Goering and other coarse Nazis, and even several generals and admirals who were not members of the old German military aristocracy.
, Since then, Schacht has been living in the British zone of Germany A few days ago, he refused to go to the American zone to be tried by a German court as a "high Nazi offender." The Biritish, of ?ourse. could make him go, but he apparently has too many powerful friends.
Some time ago. a German "de-Nazification court" sentenced Von Papen to eight years In prison as a "major Nazi offender." Now another German court, in the America n-contr61 led zone, sets him free with a S9.000lfine—Just a "slap on the wrist."
Goering and the others got what was coming to them, but are the financiers and diplomats who helped them any better?
Evoodropper
Annoyed Movie-goer (to man in next row)—Excuse me, but we can't hear a word.
Man-pAnd is it any business of , yours whst I'm telling my wife?