ŠTEVILKA 10	STRAŽA, 28. OKTOBRA 1977 umiesjj-j
novoles
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Titova življenjska pot
NADALJEVANJE
Spričo okoliščine, da seje jugoslovanska socialistična revolucija izvedla v specifičnih razmerah in oblikah, je bilo neogibno, da so tudi oblike socialistične graditve v Jugoslaviji imele številne specifičnosti, začenši od načina izvedbe ekspropriacije in poti v socialistični preobrazbi vasi do oblik za uresničevanje politične enotnosti delovnih plasti in vloge KPJ kot avantgarde. Na poglavitne specifičnosti socialistične revolucije in s tem tudi razvoja socialistične Jugoslavije je Tito opozoril že v svojem prvem članku v „Komunistu" 1. 1946. Tedaj sije tudi prizadeval za razvoj najtesnejših prijateljskih odnosov s Sovjetsko zvezo. To seje izražalo v njegovi pobudi za sklenitev pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je bila podpisana med njegovo novo potjo v Moskvo (aprila 1. 1945). Podpiral je tudi razvoj čvrstih oblik sodelovanja med socialističnimi državami oziroma državami ljudske demokracije ter njihovimi komunističnimi in delavskimi partijami. V ta namen je že v 1. 1946 odhajal na prijateljske obiske v te države. Na tej podlagi se je septembra 1. 1947 zavzemal za ustanovitev informacijskega biroja nekaterih komunističnih parij (kominform).
Sodelovanja s socialističnimi državami seje Tito loteval z gledišča enakopravnosti in pravice vsake partije, da glede na specifičnosti svoje države izbira in sama določa najbolj ustrezne poti in oblike boja za socializem.
Zato se je upiral različnim oblikam stalinističnega hegemonizma in poskusom, da bi kdorkoli dirigiral jugoslovansko zunanjo in notranjo politiko. Ker tak samostojni razvoj socialistične Jugoslavije ni bil pogodu Stalinovim hegemonističnim načrtom, je kominform 1. 1948 napadel KPJ. Začela seje široka in ostra gonja proti Jugoslaviji in njeni neodvisnosti, pri čemer so bile najsrditejše propagandne puščice upeijene v Titovo osebnost in njegovo delo. Ob odločni podpori partije in ljudstva je Tito zavzemal brezkompromisno stališče do poskusov omejevanja suverenosti Jugoslavije. centralni komite KPJ paje sprejel njegovo oceno o neupra-
vičenosti kritike KPJ v pismih CK VKP (b), ki jih je poslal pred odkritim napadom komin-forma in gorrjo proti Jugoslaviji.
Na V. kongresu KPJ (julija 1. 1948) je Tito imel referat o razvoju KPJ, njeni vlogi v osvobodilni vojni in revoluciji ter v boju za socialistično graditev. V referatu je hkrati ovrgel obtožbe iz resolucije kominforma in nakazal perspektive za izhod iz težavnega položaja, v katerem sta bili tedaj partija in celotna država. Veliko zaupanje, ki si ga je Tito pridobil pri ljudeh in v partiji, je bil pomemben dejavnik v odporu proti Stalinovemu pritisku. Vsa država je predano in brez omahovanja sprejela njegov poziv, da so potrebn-najve-čji napori za to, da bi prebrodili hude posledice ekonomske blokade držav socialističnega tabora. Koje poudarjal, daje zgodovina postavila na dnevni red novo, za svetovno zgodovino pomembno vprašanje, kakšni so in kakšni naj bi bili odnosi med socialističnimi državami, in opredeljeval vsebino teh odnosov — je Tito v svojem govoru na slavnostni seji Slovenske akademije znanosti in umetnosti (novembra 1. 1948) posebej opozoril na pomen neodvisne graditve socialistične družbe in pravice do samostojnosti. To je bil pravzaprav najbolj pomemben pogoj za zmago tudi med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo.
Ko je Tito zavračal komin-formovske oziroma Stalinove obtožbe o jugoslovanskem pro-tisovjetizmu, se je trudil, da bi kar najbolje spoznavali bistvo izvirne marksistične znanosti, zato da bi j o pravilno uporabljali v praksi; ,,z vsakodnevnim bojem za izgradijo socializma
se namreč hkrati borimo tudi za čistost te znanosti".
Enodušen odpor proti Stalinovemu pritisku je ustvaril ugodno ozračje za razvoj marksistične misli in v KPJ razvil kritični odnos do lastne prakse in izkušenj mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja. Tako je kmalu dozorela ideja o novih oblikah in metodah socialistične graditve. Izhodišče nove smeri - bistveni zanj o so bili protibirokratizem in samoupravni socialistični družbeni odnosi — je Tito utemeljil v zvezni ljudski skupščini 26. junija 1. 1950 v ekspozeju ob sprejetju „temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih". Ob tej priložnosti je poudaril, da je ta zakon eden najpomembnejših zakonov v socialistični Jugoslavij i in z globoko revolucionarno vsebino. Prav tako je opozoril, da iz Mannovega in Leninovega nauka o socialistični državi nedvoumno izhaja, da morajo funkcij e države, zlasti v gospodarstvu, postopoma odmirati, in to v skladu z razvojem samoupravnosti v socialistični družbi.
Na VI. kongresu KPJ (ZKJ) novembra 1.1952 je Tito v glavnem referatu („Boj jugoslovanskih komunistov za socialistično demokracij o") analiziral prve rezultate in izkušnje pri graditvi socialističnih družbenih
odnosov na temeljih delavskega samoupravljanja, izpostavil kritiki stalinistični dogmatizem v teoriji in birokratsko-hegemoni-stične metode v praksi in sprožil vprašanje o novi vlogi KPJ pri izgrajevanju socialističnih družbenih odnosov na podlagi samoupravljanja. Na njegov pre-
dlog je bila tedaj KPJ reorganizirana v ZKJ, Ljudska fronta Jugoslavije pa v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavij e.
Z ustavnim zakonom (januarja 1. 1953) so bile izvršene pomembne spremembe glede narave in pristojnosti predstavniških in izvršilnih organov; uvedena je bila funkcija predsednika republike, ki jo je zvezna ljudska skupščina 14. januarja 1. 1953 poverila Josipu Brozu Titu. Od tedaj je bil izvoljen za predsednika republike med vsemi sklici zvezne skupščine, 25. februarja 1. 1974 paje bil na podlagi nove ustavo SFRJ izvoljen za predsednika brez omejitve trajanja mandata. S tem je bilo izraženo tudi posebno priznanje za njegovo vlogo pri organiziranju in zmagi socialistične revolucije, v boju za izgradnjo socializma in za ohranitev neodvisnosti neuvrščene in socialistične Jugoslavije. Čeprav je bil Tito kot ustvarjalec osebno povezan z vsemi obdobji našega družbenega razveja, vendar ni nikoli omahoval, da ne bi v prelomnih trenutkih, v katerih so izbili številni novi problemi, prilagajal in spreminjal smer gibanja, način organizacije in metodo dela, zato da bi kar najbolj delovali v skladu z zahtevami realnega življenja. Med takšne Titove intervencije z daljnosežnim pomenom prav gotovo sodita njegovi pobudi za sprejetje tako imenovanih delavskih amandmajev in za spremembe odnosov v federaciji in sploh vloge organov federacije. Na podlagi pobud, kijih je Tito sprožil konec 60 let, posebno pa s predlogom, ki ga je na podlagi svojih ustavnih pooblastil kot predsednik republike podal 9. decembra 1. 1970 v zvezni skupščini, so nastale precejšnje politično-ustavne spremembe — najprej so bili sprejeti ustavni amandmaji XX.-XLII., nato pa je bila pripravljena in sprejeta nova ustava SFRJ (21. februarja 1. 1974). Te velike družbene spremembe, katerih poglavitni smoter je bil še dosledneje razvijati in utrjevati samoupravljanje, je Tito obravnaval v svojem referatu na X. kongresu ZKJ. V njem je posebej razčlenil vlogo ZKJ v procesih za izgradnjo socialistične samoupravne družbe (maja 1.1974).
Tito je bil nenehno pozoren do nadaljnjega razvoja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Tito v porušeni Varšavi, marca 1946.
Zlati Merkur
Mednarodno priznanje za izjemne dosežke na mednarodnem tržišču je med 206 dobitniki v svetu dobila tudi naša delovna orga-
nizacija.
V Beogradu so 29. septembra v veliki dvorani Doma sindikatov svečano podelili ta visoka mednarodna priznanja. Med sedemnajstimi dobitniki v Sloveniji je tudi Novoles.
Za tako velik uspeh nam je čestital tudi predsednik ObS Novo mesto tov. Marjan Simič. Kolektiv DO Novoles si je zaslužil to priznanje z delom in kvaliteto svojih izdelkov, katerih dober glas sega daleč preko meja naše domovine. Po podelitvi nagrade „zlati Merkur" smo prosili glavnega direktorja tov. Jožeta Kneza, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. „Čeprav je res, da je to priz-
nanje plod prizadevanj celotnega kolektiva, ga je Novoles dobil nemalo po vaši zaslugi."
„Novoles je dobil to priznanje kot star in preizkušen izvoznik, ki sodeluje z velikim številom držav. Naši ljudje vedo, da solidno poslujemo prav na račun izvoza. Poudaril bi, da je naša eksterna realizacija kar štiridesetodstotno vezana na izvoz. To pa je dosežek, ki ga uspeva realizirati le malo delovnih organizacij pri nas.
Novoles je med prvimi izvozniki v lesni industriji v SR Sloveniji. Izvažamo pa, kot je splošno znano:	gugalnike,
Predsednik skupščine občine Novo mesto na obisku v Novolesu.
vezane plošče in ploskovno pohištvo. Omenil sem le glavne izvozne artikle, pri katerih velja poudariti predvsem kvaliteto."
„Kaj bi lahko povedali o nadaljnjih prizadevanjih na področju izvoza? “
„Vsekakor se bomo morali poleg osvajanja domačega tržišča z novimi izdelki še naprej zavedati, daje izvoz zelo pomemben in zato graditi politiko svojega razvoja prav na izvozu."
„Kako po vaši oceni potekajo prizadevanja za vrednotenje zahtevnosti dela (VZD) in
vrednotenje uspešnosti dela (VUD)? “
„Oba sklopa vprašanj sta zelo zahtevna. Lahko bi rekel, da smo šele na začetku in da nas čakajo še veliki napori. Predvsem moramo izpeljati ovrednotenje in nato ugrizniti še v jabolko, Id mu pravimo družbena transformacija iz mezdnih odnosov v dohodkovna raz-meija. To pa ni majhna stvar, če vemo, da šteje Novoles 2000 zaposlenih in ima okoli devetdeset starih milijard bruto produkta."
V. K.
URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
ZZD v Novolesu
Jesensko obdobje pomeni na družbenopolitičnem področju pospešeno nadaljevanje akcij, ki se začno spomladi, nekako umirijo med poletjem in ponovno zaživijo v jeseni.
Razprava o uresničevanju zakona o združenem delu pa je izjema in teče vseskozi zelo intenzivno. Razprave v spomladanskem obdobju so bile v veliko pomoč strokovnim timom, ki delajo osnutke samoupravnih sporazumov, ki jih zahteva nova samoupravna organiziranost na področju ZZD.
Televizijska oddaja, ki so jo pripravili na podlagi široke razprave v TOZD, je bila zelena luč za močno pospešeno delo ua tem področju. Načeli smo vrsto vprašanj, ki se tičejo dohodkovnih odnosov, od prihodka do čistega dohodka. Pogovorih smo se o svobodni rnenjavi dela med TOZD in °SSS, o novih TOZD, skratka o
celotni samoupravni organiziranosti.
Pri sprejemanju programa o uresničevanju zakona o združenem delu smo se odločili, da bomo najprej rešiti vprašanja o dohodkovnih odnosih in se v drugi fazi lotili dokončne samoupravne organiziranosti. Program je časovno določen in v njem so jasne poimenske zadolžitve.
Uresničevanje ZZD je bilo tudi na dnevnem redu razširjenega političnega aktiva Novoles. Na podlagi razprave smo ugotoviti, da z nekaterimi sporazumi glede na naš program malo kasnimo, vendar smo prepričani, da bomo do konca leta opraviti vse, kar je potrebno in kar nam nalaga ZZD.
Razpravljati smo o osnutku samoupravnega zakona o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka. Sporazum jasno opredeljuje soudeležbo sleherne TOZD pri izdelavi določenega izdelka, razčiščuje pojem „lastništva" izdelka, kajti v delovnem procesu gre izdelek kot surovina iz ene TOZD (recimo žaga) v drugo TOZD (recimo TDP). Med izdelavo sta lastnika gugalnika obe TOZD, ki pa si izdelka ne prodajata, pač pa ga skupaj izdelujeta.
Obe prevzemata svoj delež rizika in seveda svoj delež dohodka, ki ga ustvarjata obe na tržišču.
Spremeniti se bo morala miselnost, da se lahko znebijo vseh skrbi delavci tiste TOZD, ki odda surovino ali polizdelek; dohodek bo s prodajo deljen tako, kakor so bile TOZD udeležene s svojim živim in minulim delom ter z materialnimi stroški.
Seveda v delovnem procesu ni tako enostavno, zato bo
samoupravni sporazum urejal vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri ustvarjanju in razporejanju prihodka.
O tem smo razpravljati v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Že takrat smo razčiščevali marsikatere dileme, kijih sedaj vsebuje samoupravni sporazum.
Sporazum smo dah v razpravo na razširjene politične aktive TOZD, katerih člani bodo morati problematiko, ki jo sporazum obdeluje, prenašati naprej. Pripombe in predloge bomo obdelali na prihodnji razširjeni seji političnega aktiva, ki se je bodo udeležili tudi člani komisije; razpravljati bomo o osnutku drugega samoupravnega sporazuma, ki bo razvr-ščeval dohodkovne odnose 6čisti dohodek).
Sporazum z vsemi dopolnitvami bomo sprejeli konec leta. Sklep aktiva je, da o poteku razprave redno poročamo v našem glasilu.
J. ŠNIDARŠIČ
KREDITIRANJE V LETU 1977
Krediti razdeljeni
V zadnjih dneh avgusta smo se sestali člani komisije za ogled stanovanj in novogradenj, da obiščemo prosilce stanovanjskih kreditov. Komisija je vse prosilce obiskala na domovih, si ogledala njihove stanovanjske razmere in gradnje hiš.
Za izdelavo prioritetne liste socialno stanje družine, izpraz-
smo uporabljali kriterije, ki jih določa samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo in sicer: stanovanjske razmere prosilcev; novogradnja; število družinskih članov; število članov, zaposlenih v naši delovni organizaciji; višina kreditov, ki jih je dala delovna organizacija; ocena TOZD o prosilcu in njihova družbenopolitična aktivnost.
Poleg teh kriterijev smo upoštevali še nekatere: prosilce samohranilce, zdravstveno in
nitev družbenega stanovanja itd.
Poudariti moram, da je bilo delo kljub postavljenim kriterijem težko, ker je na voljo premalo denarja. Lani smo namreč precej sredstev porabili za nakup kadrovskih stanovanj in gradnjo bloka v Straži, tako da smo imeli za stanovanjske kredite na razpolago še 540.000 din nevezanih in 60.000 din vezanih sredstev s 160 % bančno udeležbo. Odbor za medsebojna razmerja je odobril prošnje naslednjim prosilcem:
Vovk Izidor	TOZD TPI	45000 din
Špec Anica	TOZD TDP	30000 din
Avb ar Franc	TOZD ŽAGA	25000 din
Fabjan Jože	TOZD TDP	25000 din
Rolih Štefka	TOZD TVP	25000 din (vezano na 10000 din)
Golob Anton	DSSS	20000 din (vezano na 10000 din)
Markovič Darko	TOZD TDP	20000 din (vezano na 10000 din)
Juršič Marija	TOZD TSP	20000 din
Kobe Janez	TOZD TVP	20000 din
Mrvar Feliks	TOZD TPI	20000 din
Stopar Ivan	TOZD TES	20000 din
Fink Majda	DSSS	15000 din (vezano na 10000 din)
Dolinar Marija	TOZD TDP	15000 din
Hočevar Jože	DSSS	15000 din
Grubar Jožica	TOZD TSP	15000 din
Kumelj Franc	TOZD TPI	15000 din (vezano na 10000 din)
Nosan Franc	TOZD TPP	15000 din
Štupar Slavka	TOZD TG	15000 din
Zupančič Lidija	TOZD TSP	15000 din
Zaletelj Vinko	TOZD TES	15000 din (vezano na 10000 din)
s,
| Odgovorili ste
Kljub temu da je bil odziv na našo „mini anketo41 zelo skromen, naj iz prispelih anketnih listov naredimo nekaj zaključkov. Upal bi se trditi, da so pripombe na vsebino in koristni predlogi za izboljšavo vsebinske plati našega glasila nadvse dobrodošli. Kajti izpolnjevati želje bralcev je v večini primerov lažje, kot pa se prepuščati lastni presoji o vsebini in obliki glasila.
Gledano v celoti je večina anketirancev izrazila željo po večjem številu razgovorov z delavci. Tem bomo v bodoče skušali ustreči z uvedbo strani, ki bo posvečena izključno razgovorom na najrazličnejše teme. Teme boste lahko določali vi, dragi bralci.
Na vprašanje o ustreznosti oblike glasila se je večina odločila za pritrdilni odgovor. V zvezi s tem bi lahko povedali, da uredniški odbor razmišlja o uvedbi stalnih rubrik. To novost nameravamo vpeljati v začetku prihodnjega leta.
Iz ankete je razvidno tudi to, da je fotografija zelo zaželena, saj so skoraj vsi anketiranci mnenja, da fotografij ni preveč.
Glavna kritika pa veje iz odgovorov na zadnje vprašanje. V teh odgovorih je čutiti, da je vse preveč povzetkov iz drugih časopisov. Vsekakor bomo to pripombo v bodoče upoštevali, kolikor se bo le dalo. Povedati moramo, da so o dogodkih zunaj Novolesa informacije predvsem v dnevnem časopisju in revijah. Zato smo po lastni presoji izbirali, kar naj bi zanimalo naše bralce.
Nedvomno drži, da je mesečno izhajanje ena glavnih ovir pri aktualnosti našega glasila. Rešitve tega problema iščemo predvsem v štirinajstdnevnem izhajanju. Kaj bi pomenilo pogostejše izhajanje za kvaliteto glasila, najbrž ni potrebno posebej razlagati. Vendar je potrebno že v začetku opozoriti, da bi ob pogostejšem izhajanju glasila nujno potrebovali več ljudi, ki bi se poklicno ukvarjali z obveščanjem. To pa vsaj za sedaj ne pride v poštev.
Naj se vsem, ki ste sodelovali v tej anketi, zahvalim v imenu uredniškega odbora in v svojem lastnem imenu.
Urednik
*
*
*
*
I
\
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
4
4
*
TOZD TAP	15000 din
TOZD TPP	15000 din
TOZD TSP	15000 din
TOZD TSP	15000 din
TOZD TSP	15000 din
DSSS	10000 din
TOZD TSP	10000 din
TOZDTVP	10000 din
TOZD TES	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TSP	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TDP	10000 din
TOZD TVP	10000 din
Sitar Cveto Škoda Franc Križe Marija Medic Marija Počervina Alojz Baša Ivan Cesar Janez Dular Ljudmila
Dular Primož Hrovat Marija Kavšček Ciril Kren Anica Kren Franc Rus Jože Urbančič Marija Stojakovič Ika Medic Ivan
Odbor za medsebojna razmerja je 26 prosilcem prošnje zavrnil. Med temi so tudi nekateri taki, ki v letošnjem letu še niso imeli pogojev, ki jih zahteva samoupravni sporazum. Prošnje odbor ni ugodno rešil tem prosilcem: Kastelic Janez TOZD TPP, Tolar Franc TOZD TDP, Turk Alojz TOZD TES, Avsenik Niko TOZD TES, Derčar Kristina TOZD TDP, Glavan Tončka TOZD ŽAGA, Koporc Jože DSSS, Krese Maks TOZD TVP, Kulovec Ivan TOZD TES, Mr-
var Štefka TOZD TVP, Papež Jože TOZD TDP, Petrič Zdravko TOZD TES, Pečaver Ivan TOZD TSP, Pezdič Stane DSSS, Sepaher Martin TOZD TSP, Salopek Ivanka TOZD TES, Sajevec Albin TOZD TES, Vidmar Ivan TOZD TPI, Vidmar Ivan TOZD TSP, Zupančič Stane TOZD TSP, Zupančič Ivanka TOZD TVP, Zupančič Franc TOZD TDP, Zupančič Stanka TOZD TDP, Zoretič Milena DSSS, Rajer Jože TOZD TAP.
D. H.
Obisk sejma
SEJEM POHIŠTVA V MILANU
V	septembru sem si ogledal nacionalni sejem pohištva v Milanu. Prevladovalo je najrazličnejše stilno pohištvo (okoli 80 odstotkov), od tega predvsem „težko" pohištvo, kombinacija masivnega lesa in furniranih površin. Izredno veliko je bilo stilnega pohištva izdelanega iz oreha in hrasta, medtem ko afriškega lesa skoraj ni bilo videti, razen notranjih furniranih površin.
V	modernem gladkem pohištvu so prevladovali oblikovno zelo razgibani artikli z debelimi pokončnimi stenami, v katerih so prednji robovi pomaknjeni navzven. V teh delih so nameščeni svetlobni elementi. Sploh je pri regalih opaziti veliko svetlobnih elementov. Na robovih raznih pohištvenih elementov se pojavljajo metalni ali metahzirani deh.
Sedežno pohištvo je izredno razgibano, od popolnoma tapeciranega (v glavnem moderno oblikovanega) do takega, kjer je vidna večina masivnega dela. Pri stilnem sedežnem pohištvu za tapeciranimi vložki ali fiksno tapecirani deli prevladujejo masivni elementi. Blago je raznovrstno, od popolnoma gladkega do raznih modemih stilnih vzorcev, odvisno od vrste garniture.
Pohištva z gladkimi frontami (linija), obdelanimi površinami s folijami (imitacija) lesa je bilo malo, ker daje vtis, da je vredno le pohištvo iz naravnega lesa in da potrošniki cenijo le kvaliteto pohištva, ne glede na višje cene. Kot sem že omenil, sta najpogosteje uporabljena oreh v naravni barvi ter hrast, lužen v najrazličnejših odtenkih.
POVRŠINSKA OBDELAVA
Opaziti je bilo najrazličnejše stopnje kvalitete oziroma kenčaje površin, tako po barvi, kot po stopnji sijaja. Pri luženih površinah prevladujejo lužila v barvi lesov (oreh, pahsander itd.), medtem ko drugih barv (zelena, siva, modra, rdeča), ki so bile na prejšnjih sejmih precej zastopane, sedaj skoraj ni bilo videti. V pretežni meri so površine tako lakirane, da so pore največ do polovice zaprte.
Glede stopnje sijaja so površine pretežno (pri stilnem in gladkem pohištvu) v pol mat končavi, manj v mat ali „visokem sijaju". Iz tega se. 'ridi, da si prizadevajo, da ima les čimbolj naraven videz in da površine obdelajo le toliko, da se mažejo oziroma da jih je možno čistiti in da rahlo poživijo teksturo lesa. Pripomniti pa moram, da se visoki sijaj vrača pri poliestru.
Pri stilnem pohištvu je bilo opaziti, da nekateri proizvajalci uporabljajo posebno tehniko površinske obdelave, s katero dosežejo popoln videz „starega" pohištva. To smo dobro videli pri stilnem stolu, katerega polovica je bila surova. Izdelana pdovica je bila v „stari" končavi, in to ne samo kar se tiče barve, ampak tudi gladkosti površine; stol je bil »obtolčen" , robovi okrušeni itd.
Notranje površine pri stilnem in ostalem pohištvu so močno lakirane, Barvastih hrbtišč ali plastificira-nih predalov pri stilnem pohištvu ni.
Konstrukcije posameznega pohištva
STILNO POHIŠTVO Kons uukcije so najrazličnejše, od okvirnih do gladkih furniranih ploskev m raznih imitacij.
Kvalitetnejše in bolj čisto stilno pohištvo (ve ta stila) je izdelano:
1.	V okvirni konstrukciji z masivnimi okvirji in masivnimi in furniranimi polnih. V večini primerov so notranji robovi oblikovani in profilirani. Vsa polnila so pritijena z masivnimi letvicami iz lesa. Običajno so tudi hrbtišča okvirne konstrukcije obdelana v „stari" končavi. Same omare so fiksno montirane (se ne dajo demontirati), prav tako ostali elementi opreme. Isti stil je poenostavljen, kjer se vidi izdelana okvirna konstrukcija (sestava furnirja v obliki okvira) in polnila (nalepljena tanka furnirana vezana plošča).
2.	Gladke stranske površine in okvirne konstrukcije vrat s polnili ah imitacija le-teh.
3.	Gladke površine z masivnimi stebrički na robovih, najrazličnejše oblikovanimi (žlebljeni), ah lepljeni okraski (leseni, plastični pri nekaterem pohištvu tudi kovinski ah kovinsko površinsko obdelani).
Opaziti je bilo tudi, da uporabljajo razne konstrukcijske vezi, ki so običajno skrito na nevidnih mestih, sedaj pa so te vezi oziroma spoji vidni:
-	oprema za dnevno sobo je izdelana iz masivnega lesa, pri kateri elementi niso bili vogali (omarasti in sedežni), spojeni z odprtimi roglji.
-	pri okvirnih vratih so vogali spojeni na zarezni čep in ojačani z vidnimi klini, v isti ravnini kot površina ah segajo do 5 mm nad površino;
-	plošča mize je iz letvic, ki so pritrjene - mozničene skozi površino tako, daje bilo vidno čelo moz-nikov na površini itd.
Očitna je tendenca, da so konstrukcijske vezi na površinah vidne in poudarjene.
Predali so v glavnem iz masivnega lesa ah multiplexa in furnirane iverice; pri stilnem pohištvu sploh ni bilo videti plastificiranih predalov. Predali drse v glavnem na spodnjih površinah in se vodijo ob straneh po vsej višini ah samo na spodnjem delu. Viseče vodenih predalov je pri stilnem pohištvu zelo malo, medtem ko kovinskih vodil ni.
Podnožja so fiksna, se pravi, da so noge in mostišče zlepljeni. Le redko lahko noge demontiramo, in to pri mizah za jedilnico; kotniki pa so iz lesa. V glavnem je to pohištvo fiksno lepljeno in elementi opreme so manjših dimenzij, in jih lahko sestavljamo v višino in širino (omare za dnevne sobe). Sistema demonta-žrrih nog sploh nikjer ne uporabljajo, saj so fiksno lepljena podnožja kvalitetnejša, bolj stabilna; noben stil ni poznal demontažnih elementov. Tako si s stabilnim lepljenjem prizadevajo za čistost stila, prav tako tudi z materiali za predale in sistemi vodenja.
Vsa vrata se vrte na snemalnih tečajih, zapahnejo pa se z zapahi in ključavnicami ah gonilnimi ključavnicami. Le izredno majhna vratca imajo zaskočnik, in to ne magnetni, ampak vzmetni. Vse pripire na vratih so pokrite in nikjer zrak ne more direktno priti v notranjost.
Splošna ocena: pravo stilno pohištvo posnemajo v vseh elementih: po obliki, zunanji in notranji konstrukciji, pri uporabi okovja, surovin in materialov.
GLADKO MODERNO POHIŠTVO
Pri omarastih elementih so poudarjene stene in predelbe ter vse plošče; pri regalih so n.pr. poudarjene pokončne stene z izredno debelino od 40 do 60 in več mm. Te stene so narejene tako, da posamezne omare postavijo razmaknjeno, potem na predni rob in vmes pritrdijo distančne letve. V drugi izvedbi so stranice med seboj distančno vezane in se nato vodoravni elementi vežejo s stranicami. Tako debele stranice imajo na robovih ožje ali širše kovinske pasove (luksirani aluminij itd.).
Regah in ostali elementi so pri tem pohištvu popolnoma demontaž-ni.
Police so premakljive, lestvice za čiščenje imajo izvrtine in so montirane na stranicah in PVC ah kovinskih nosilcih.
Predah so plastični ah piastificira-ni (iverica), vendar imajo v utoru za vodenje ojačitveno letvico PVC, tako da se pri drsenju ne dotikajo fohje, s katero je obložena iverica; tako se ne more predrgniti folija na robu vodenja.
Vodilne letvice so lesene ah PVC. Vodila so kovinska, demon tažni vezniki utopni kovinski ah PVC; pri-pirnc letve pri vratih so lesene ah PVC; vrata se zapahnejo v glavnem s ključavnicami, le manjše z magnetnimi zaskočniki. Pri garderobnih omarah vrata po višini niso deljena in segajo do vrha. Zvijanje preprečujejo posebne ključavnice, ki zapahnejo v sredini in na obeh konceh.
Izredno vehko je „koritastih" tapeciranih postelj, ki so deljive po višini in dolžini ter spojene z efektnimi elementi (gumi, pasovi); blago je različnih močnih barv in ima „kosmato" površino.
Regah so precej zastekleni; odpirajo se ob strani ah na konceh, v večini primerov z zaskočnimi tečaji. Stekla so dimna v sivi, dimni ah rjavkasti barvi. Akrilnega stekla sploh ne uporabljajo. Ročaji so površinski, kovinski ah plastični, enako tudi utopni. Vehko je leseno oblikovanih ročajev, izdelanih iz furnirja.
KOPALNIŠKI PROGRAM
Kopalniškega programa smo videli izredno malo, pa še ta je brez školjk in kopalnih elementov. Ogle-dalnih omaric sploh ne poznajo, ampak uporabljajo lepa ogledala, osvetljena z vehko vidnimi žarnicami ob straneh ah zgoraj. Omarice so ali iz furniranih front ali iz masivnih letvičnih vratič.
Akrilnih kopalniških elementov na sejmu ni bilo; tako smo videli kopalnice, opremljene z lesom. Druge materiale prikazujejo na specializiranih sejmih (plastike itd.)
Tako so razstavljalci pokazah 80% razhčnega stilnega pohištva, ostalo je gladko moderno pohištvo najrazhčnejših obhk in sistemov.
Komponibiinih sistemov ni bilo, razen enega ah dveh, ki jih poznamo že prejšnjih sejmov.
Štilno pohištvo je res zelo bhzu originalu tako po obliki, konstrukciji, materialih, sistemih kot po izvedbi itd.
V primerjavi z razstavljenim se naše pohištvo razhkuje v glavnem po tem, da je demontažno; predali so plastificirani, česar stil ne pozna; zapahnejo se samo s ključavnicami in ne magnetnimi zaskočniki; vsa vrata imajo pripirno letev ah sistem zaprtega pripiranja.
Oblikovno, se pravi po zunanjosti je naše pohištvo prilagojeno stilu, vsi ostali elementi pa so v navzkrižju z originalom.
ADI BEVC
Nesreča nas združuje
V________________________J
Požar, ki je avgusta popolnoma uničil žago v Soteski, je čez noč postavil celoten kolektiv žage pred zaskrbljajoče vprašanje; Kaj pa sedaj? Na to je bil pravilen samo en odgovor: Cimprej na delo nazaj v žago.
Druge izbire ni bilo, kajti da bi se ta star in prekaljen kolektiv razkropil, na to ni bilo misliti. Žaga v Straži je imela še prosto tretjo izmeno. Da tretja izmena zahteva veliko fizičnega napora in odpovedovanja, lahko potrdi vsak, posebno pa tisti, ki je že dalj časa delal v treh izmenah. Vsi zaposleni v žagi v Straži in Soteski so se tega dobro zavedali, posebno ker so vedeli, da tako delo ne bo trajalo le kratek čas.
Nikakor pa ne gre prezreti dejstva, da so se vsi zaposleni vzgajali v najstarejših kolektivih, ki sta p ostavljala^ temelje sedanjemu Novolesu. Že takoj prve dni se je pokazal razveseljiv uspeh, kajti v združenem delu se je vsak posameznik trudil, da bi se čimprej priučil novemu delu. Medsebojnih razprtij in ljubosumnosti ni, zato je uspeh tu.
Vendar so težave pri vzdrževanju precej izrabljenega transportnega sistema v žagi. S tem, da žaga dela neprekinjeno, smo vzdrževalcem vzeli še nočni čas za tekoče vzdrževanje. Podatki, ki so nam na razpolago, dokazujejo, da so se od povprečnih 8,46 % zastojev v dveh izmenah le-ti v treh obratovalnih izmenah povečali na 11,58%, to je za 3,12% več, ali preračunano na možno razžagovanje hlodovine za 173 m3 na mesec. Zato vsi želimo, da bi naprave na žagi vzdržale obremenitev v vseh treh izmenah, že sedaj pa je treba misliti na temeljito obnovo oziroma zamenjavo vseh izrabljenih naprav.
Drugi večji uspeh za žago v Straži je povečanje sušilnih kapacitet, saj so nam le-te omogočile, da smo zmanjšali zaloge bukovega žaganega lesa v skla-
Dvema gre lažje.
Temeljna organizacija združenega dela SIGMAT iz Brestanic® že kot samostojno podjetje — pred združitvijo z Novolesom — uveljavil na tržišču. Takrat so poleg mešalcev in drobne kovinske? terije izdelovali tudi elemente iz betona. Od tu izvira ime SIGMAT (Strojna oprema in gradbeni material).	,
V	Brestanici izdelujejo sedaj betonske mešalce, industrijska n'. (j/ata in različne odpreske.
V	Velikem Podlogu, kjer je dislocirani obrat te temeljne organ^-Pa izdelujejo predvsem podnožja svetlobnih kupol in cvetličnjake. SIGMAT zaposluje 18 žena in 66 mož. (Tekst in fotografije: V. ^ lc'
Še tu malo zarišem.
Čas oddiha.
V lakirnici.
'A ''	' ll-
Sta pa res velika.
!%	f	*> J	m	
		
1 .. :!---		Bjf !
'jmm v
^ L
To podnožje bo veliko.
Kaj bi brez čopiča?
Ob oknu je boljša svetloba.
Na vrsti je poliuretan.
Z brusilko nad robove.
(Nadaljevanje s 5. strani)
dišču, ko je zaradi prenatrpanosti ob neugodnih vremenskih pogojih veliko žaganega lesa postalo zadušeno, očrnelo, piravo itd. Še vedno pa nismo zadovoljivo rešili vprašanja insektov v hlodovini tropskih lesov, ko nam mušice često „prerešetajo44 obodno plast hlodovine.
Vsi težko pričakujemo konec del v novi decimirnici, saj nam bo le-ta dala dala možnost, da ob popolnem izkoriščanju kvalitete našega bukovega žaganega lesa zadostimo vsem potrebam naše DO po decimiranem lesu.
Nikakor ne gre prezreti dejstva, da se bo z novo decimirnico tudi dokončno rešilo vprašanje vseh lesnih odpadkov na žagi in
v decimirnici, to je drv, žagovi-ne in lesnega prahu; lesni prah predstavlja staino požarno nevarnost, obenem pa nam vse to povzroča veliko dodatnega dela in stroškov.
Prepričani smo, da je tako začrtana pot TOZD Žaga Straža pravilna, posebno ko se uspeh posameznika zliva z uspehom celotnega kolektiva,
kar bo brez dvoma pripomoglo k ustvarjanju večjega prihodka, iz katerega bo moč prispevati dogovorjeni delež za skupne družbene potrebe, za potrebe DO in TOZD Žaga, a tudi vsakemu posamezniku bo pripadal delež, ki ga bo kolektiv razdelil po pravičnih merilih — po vloženem delu.
IVAN AŠ
Jesen je lepa
Ko govorimo o jeseni se niti ne zavedamo, kako dolg je ta letni čas, kaj vse bomo storili na vrtu, v sadovnjaku, v vinogradu in drugje.
Za nekatere ljudi je jesen najlepši letni čas, saj jeseni pobiramo skoraj vse dobrine, ki nam jih daje narava. Jeseni narava pokrije tudi vso navlako in odpadno šaro, ki so jo ljudje brezvestno odvrgli v razne jarke, na bregove rek in v gozdove. Listje pa pokrije vse, kar se vidi.
Jeseni moramo skrbeti tudi za nove in dopolnilne saditve v okrasnem in sadnem vrtu. Nadomestimo vse bolne rastline pa tudi tiste, ki so se ob prvem sajenju posušile ali sojih uničili škodljivci. Misliti moramo tudi na novo sezono in že jeseni pripravimo zemljišče za sajenje cvetja in ostalih rastlin.
V zelenjavnem vrtu je tudi jeseni dovolj dela, saj pripravljamo grede za prihodnje leto in jih dognojujemo, prelopatamo in čistimo letošnje odpadke odmrlih rastlin; če so le-ti zdravi, jih spravimo na kompostni kup, drugače pa jih je treba sežgati. Sadimo razne zimske solate in ostalo zelenjavo, ki prezimuje na prostem.
Pri sajenju okrasnih rastlin in urejanju našega okolja si prizadevamo, da to delo opravimo kar se da vestno. Pri delu ne smemo pozabiti na osnovne pogoje rastlišča oziroma prostora, kjer bomo sadili. Izbor rastlin mora ustrezati okolju in podnebju, saj je znano, da veliko rastlin pri nas ne uspeva in če jih bomo sadili, moramo računati na neuspeh.
Kdor sam načrtuje zasaditev domačega vrta, naj si pri izboru rastlin predstavlja kakšen bo vrt — bodoči park čez dvajset ali še več let, ko naj bi drevje in večje grmaste rastline dosegli normalno višino. Zelo priporočljivo se
je posvetovati z vrtnarjem ali vsaj pogledati v dobro strokovno knjigo.
O samem zemljišču bi bilo potrebno napisati zelo veliko, vendar naj omenim le nekaj važnejših stvari. Če šele sedaj mislimo na ureditev okrasnega vrta, moramo zemljo najprej pripraviti; urediti PH vrednost oziroma kislost tal z dodajanjem apna in šote. Mnogokrat je priporočljivo med globokim lopatanjem ob dognojevanju s hlevskim gnojem dodajati tudi pesek ah mivko, če je zemlja težka, ilovnata; če je peskovita, pa kompost.
O uporabnosti šote, tega za vrtnarja nepogrešljivega naravnega materiala, je v raznih revijah veliko napisanega. Med jesenskim lopatanjem ali oranjem je priporočljivo tudi dodajanje NPK gnojil, še posebej tistih, ki se v zemlji počasi razkrajajo (40-% kalijeva sol, razni sulfati).
Jesen je tudi čas, ko sadimo razne gomoljniče in čebulnice, kot so: narcise, tulipani, kro-kusi (žafrani), zvončki, kronce, perunike, anemone, potonike itd. Sadimo jih v septembru in prvi polovici oktobra, če je vreme ugodno, pa lahko tudi kasneje, vendar zemlja takrat ne sme zmrzovati. Čebulice zavarujemo proti škodljivcem tako, da jih namakamo ali posipamo z minijem v prahu, vendar sredstvo ni najbolj zanesljivo. Čebulice ali gomolje sadimo lahko na določenem prostoru - gredici, kjer ni drugih rastlin. Kasneje jih okopavamo ali pa jih enostavno razmečemo po že urejeni zelenici, tako da rastejo med trato. Če so posajene rastline med trato, naj bodo na sončni
legi. Nega je v tem primeru veliko lažja, saj jih na tem mestu pustimo več let ne da bi jih izkopali, na obdelanih gredah pa jih je potrebno čez leto izkopati in jeseni spet ponovno saditi.
Drevje, grmovnice in vrtnice sadimo, če jele mogoče, jeseni, saj je njihova rast zato v prihodnjem letu boljša, rastline so tudi veliko bolj stabilne, ker se čez zimo pripravijo na rast in zemlja pride s pomočjo vode in zmrzovanja prav do vsake drobne koreninice. Vedeti moramo tudi, da nekatere rastline niso odporne proti mrazu in jih zato zaščitimo; tako na primer vrtnice pokrivamo z zemljo, listjem
ali šoto, hortenzije pa ovijamo s slamo ali podobnim materialom, ne pa z raznimi folijami (polivinil). Enaka zaščita je potrebna tudi sadnemu drevju, še posebno, če je to posajeno na takem prostoru, kjer se pozimi radi gostijo zajci. V mestu zimska zaščita sadnega drevja ne pride v poštev, medtem ko je na vasi ali ob vikendu to nujno potrebno.
O vzgoji in zaščiti vrtnic je bilo že nekaj napisanega v našem glasilu, medtem ko bomo o zelenjavi in raznih okrasnih rastlinah v stanovanjih ter o enoletnicah pisali v začetku spomladi.
VAŠ VRTNAR

*
*
s *
N *
s *
*
*
* s *
S
*
S
*
N *
S
N
s
N N *
*
*
*
*
*
N *
$
S s *
N S
* r m00000000000000000000000^0000000000000000■
Hvala zaslužnim!
Iz TOZD TPI in žaga Soteska je odšel v zasluženi pokoj naš zvesti in vestni delavec Virant Anton.
Del zasluženega pokoja si je Virant prislužil že med NOB. V partizane je odšel pred 9. 9. 1943 in se izkazal kot hraber borec. Po vojni je z drugimi začetniki delal na žagi kot delavec, potem je naredil izpit za kurjača in delal na tem delovnem mestu vse do upokojitve. Vseskozi se je zavzemal za delavčeve pravice in delal v raznih organih in družbenopolitičnih organizacijah (00 sindikata, samoupravni organi, ZB itd.). Pri svojem delu je imel veliko uspeha.
Tone je bil delavec, ki je delal v Novolesu več kot 30 let.
Antonu Virantu se zahvaljujemo za njegov trud v delovni organizaciji in mu želimo še veliko srečnih in zdravih let v zasluženem pokoju.
KOLEKTIV TOZD TPI IN ŽAGA SOTESKA
Septembra se je invalidsko upokojil tov. Alojz BLATNIK, nazadnje zaposlen v TOZD TES kot komunalni delavec.
Tov. BLATNIK se je v Novolesu zaposlil 16. 6. 1961. Delal je na žagi, v skladišču lesa. Večkrat nam je pripovedoval, v kakšnih težkih delovnih pogojih so takrat delali.
V TES je delal najprej v gradbeni skupini, zaradi zdravstvenih razlogov je bil premeščen na lažje delo.
Tov. BLATNIKU se zahvaljujemo za ves trud in mu želimo, da bi zdrav in zadovoljen še dolgo užival zasluženi pokoj.
KOLEKTIV TOZD TES
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI
TOZD Sigmat Brestanica
TOZD SIGMAT BRESTANICA je nastal s priključitvijo delovne organizacije „SIGMAT" k delovni organizaciji Novoles Straža. Delovna organizacija „SIGMAT" je nastala leta 1970 iz Invalidskih delavnic, ko so le-te zaradi premajhnega števila zaposlenih invalidov izgubile status invalidskih delavnic.
Zaradi specifičnosti strukture delovne sile, zaposlene v Invalidskih delavnicah in zaradi takratnih tržnih razmer smo se odločili, da naprej razvijamo proizvodnjo betonskih mešalnikov in hidroforjev v kovinskem obratu in betonskih izdelkov v obratu cemetnin na Bregah. Naša delovna organizacija je med prvimi pričela proizvodnjo teh betonskih mešalnikov, toda ker smo bili premajhni, nismo mogli zadostiti potrebam trga.
Nastajala so konkurenčna podjetja, sposobna prilagoditi se tržnim razmeram, naše majhne serije pa so zaradi nenehnega naraščanja cen repromateriala postajale čedalje manj rentabilne. Poleg tega se je 1973 v krški občini pričela akcija za bolj načrtno in smotrno izkorišče-nje gramoza na krškem polju. Na predlog občine Krško se je naš obrat Brege priključil IGM „SAVA" Krško, s pogojem, da
s pomočjo širše družbene skupnosti naša delovna organizacija razvija novo dejavnost — proiz-vodnj o gradbene plastike.
Vendar je ostalo ,samo pri prvem, obljube o podpori pri uresničitvi novega programa pa so kmalu splahnele. Vse težji tržni odnosi in okrnjenost proizvodnega programa so pripelj a-li delovno organizacijo v zelo težaven položaj.
Vsemu temu se je pridružila še vest o nameri elektrarne Brestanica, da na našem prostom zgradi pretakališče goriva za plinsko elektrarno. Vse skupaj je tako ogrozilo socialno varnost delavcev, da so dobesedno pričeli bežati od nas. Zaradi negotovosti o nadaljnji usodi našega podjetja izpraznjenih delovnih mest nismo mogli sproti dopolnjevati, niti po številu še manj pa po strokovnosti.
Poleg tega smo morali izdelati sanacijski program, kije obsegal sanacijo programa kovinske-
ga obrata in gradnjo novega obrata gradbene plastike. Glede na to, da v neposredni bližini nismo dobili lokacije za gradnjo novega obrata, smo ga zgradili v Velikem Podlogu ob podpori sklada republiških skupnih rezerv, Ljubljanske banke in Agrokombinata Krško. Delovna organizacija Novoles pa nam je omogočila hitro vključitev v njihov proizvodni program svetlobnih kupol.
Tako so nastali pogoji za pripojitev naše delovne organizacije kombinatu Novoles Straža in to seje zgodilo 1976. Za program svetlobnih kupol v okviru Novolesa izdeluje naša TOZD poliestrska podnožja.
Poleg plastičnih gradbenih elementov, ki so v proizvodnji, širimo naš program tudi na cvetlični program toplih gred.
Tudi kovinski obrat v Brestanici se počasi vključuje v program Novolesa. Že sedaj izdelujemo nekaj kovinske galanterije za potrebe pohištvene industrije, s kovinskimi deli bomo sodelovali tudi pri kopalniškem programu. Poleg tega še vedno izdelujemo nekatere tipe betonskih mešalcev, industrijska nihalna vrata, kooperacijsko pa sodelujemo z Gorenjem, DO Varstroj, Lendava, Liv Postojna, SOP Krško, ter Pionir, TOZD Togrel Krško.
Možnosti razširitve proizvodnje v obeh obratih in ugodni finančni rezultati nam dajejo pogoje za razširitev proizvodnih kapacitet. Že v bližnji prihodnosti nameravamo razširiti proizvodnjo gradbenih elementov na izdelke iz akril-betona, v kovinskem obratu pa zgraditi modelarno in orodjarno, ki naj bi v prvi fazi pokrivala potrebe celotne DO Novoles, kasneje pa tudi potrebe ostalih naročnikov.
Za predvideno razširitev poslovnih prostorov kovinske delavnice Brestanica in obrata poliestra v Velikem Podlogu moramo dobiti prepotrebne strokovnjake, ki nam jih že sedaj zelo primanjkuje.
Pri taki razširitvi bomo morali misliti tudi na prostore za družbeno prehrano kovinske delavnice, saj sedanji prostori ne ustrezajo današnjim razmeram. Poudariti je treba, da smo šele letos rešili vprašanje toplega obroka za oba obrata pri družbeni prehrani „Lisca" na Senovem.
Prepričani smo, da bomo le s prizadevnostjo celotnega kolektiva lahko uresničili začrtano pot, ki bo pripomogla k še hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše občine in še bolj odprla pot delovnim ljudem iz Kozjanskega in Gorjancev.
Podnožja svetlobnih kupol iz Velikega Podloga.


■■■■■■■■■■■
IZGUBLJEN ČAS IN PRODUKTIVNOST
Na začetku reke je...
Izkoriščanje delovnega časa in produktivnost dela sta temi, o katerih v našem podjetju in TOZD že dalj časa razmišljamo, predvsem o produktivnosti na začetku in ob koncu delovnika.
Zaradi bolj učinkovitega izkoriščanja delovnega časa ob začetku in na koncu delovnika smo uvedli posebne ure za žigosanje kartic. Toda učinkovitega zdravila za boljše izkoriščanje delovnega časa ni brez zavesti
in discipline vseh delavcev. Nekateri so se „znašli" tako, da z dela ne odhajajo predčasno, temveč preživijo ta čas v garderobi ali pred uro za žigosanje.
Res je, da pet ali deset minut ni veliko, vendar: na začetku
reke je kaplja. Morda bo kdo rekel, da so to nepomembnosti, vendar pri dva tisoččlanskem kolektivu pomeni ena minuta pri vsakem toliko, kot da štirje delavci tisti dan sploh ne bi delali.
Najbolj problematično je predčasno zapuščanje delovnega mesta ob zaključku dela. V si skupaj pa si zatisnemo oči pred tem problemom, bodisi iz „humanih" razlogov ali pa zato, ker si ne predstavljamo, koliko časa in s tem denarja je zato izgub-
ljenega. Predčasno zapuščanje delovnega mesta se najbolj opazi tiste dni, ko so v okvari ure za žigosanje.
Na čigavo škodo gre torej izgubljen čas? Prav gotovo na škodo nas vseh. Ali je to res samo pet minut ali je več in koliko je neracionalno izkoriščenega časa, ve vsak sam. Nekaj pa je res: da so režijski delavci na boljšem, kajti dela-
(Nadaljevanje z 9. strani)
vec, ki dela na normo, pač mora intenzivno in bolj racionalno izkoristiti razpoložljivi delovni čas, če hoče normo doseči ali celo preseči.
Predčasno odhajanje z dela ni samo stvar ekonomskega izračuna, temveč je stvar zavesti nas vseh. Za dvig produktivnosti dela so tu nedvomno še
notranje rezerve. V končni fazi pa gre za poseganje v skupen žep, in to na račun tistih brez-smisleno izgubljenih minut, pa naj bo to v pisarnah, garderobi ah pa pred zaprtimi tovarniškimi vrati. Mislim, da bi se morali o tem več pogovarjati in se vprašati zakaj tako, tako kot se vsak mesec vprašamo, ali bo kuverta debelejša.
R. F.
delovnim časom, kot pa v No-volesu. „Izgubljene ure“ iz rednega delovnega časa si lahko nadomestil z nadurami. Kljub temu so ugotovili, da število nadur raste, in to je bil poleg že omenjenih eden od poglavitnih vzrokov, da so prešli na PDČ z enournim časom za prihod in odhod z dela.
Čas prihoda v dopoldanskem turnusu je torej od 6. do 7. ure in čas odhoda od 13. do 14. ure; podobno je tudi v ostalih dveh izmenah. Čas, v katerem morajo delavci biti na delovnem mestu, je samo šest ur.
Seveda je nujno, da so se pojavile ob takem načinu prihajanja na delo razlike, ker je dnevna delovna obveza osem ur. Zato so sklenili, da na mesec tolerirajo plus ali minus 8 ur, na vsake tri mesece pa se naredi izravnava fonda ur tako, da plus ure odpadejo, minus ure pa se obravnavajo na disciplinski komisiji.
Razložimo to še malo drugače. Na primer: Francelj Korenček, kije prihajal na delo sicer točno ob 6. uri in odhajal z dela vsak dan ob 13.55 (zaradi prometne konice), si je po 23. delovnih dneh nabral 115 minus minut. Ker je Francelj vedel, da se mu to v kuverti ob koncu meseca ne bo poznalo, je s tako prakso nadaljeval tudi v naslednjih dveh mesecih. Lahko bi rekli, da mu je tistih pet minut prišlo v navado. Navada pa je železna srajca. Ob trimesečni izravnavi seje izkazalo, da je Francelj Korenček hote ali nehote izrabil zaupanje delovne organizacije in se je moral na disciplinski komisiji zagovarjati zaradi 345 minus minut
Podobnih primerov bi lahko opisah zelo veliko. Seveda tudi takih, ko bi imel nekdo plus minute. Da je takih primerov čim manj, imajo v „KRKI“ organizirano kontrolo fonda ur, ki jo opravljajo:
—	vsak dan vsak posameznik zase;
—	vsak teden administrator v oddelku;
—	vsak mesec (iz tedenskih poročil) administrator.
Primerjajo dnevna, tedenska in mesečna poročila vrataijev. Tu naj povem še to, da privatne izhode (z dovolilnico seveda) lahko nadomestiš samo z nadurami.
Delo administratork, ki kontrolirajo kartone oziroma kontrolirajo fond ur v posameznih oddelkih, poteka v rednem delovnem času in ne predstavlja posebne obremenitve, ko je zadeva utečena. To delo je ocenjeno na 2 do 4 ure na mesec. V začetku seveda nekaj več, kasneje, ko postane ta kontrola rutinska stvar, pa se čas zmanjšuje in vse skupaj ne predstavlja za administratorja posebne obremenitve.
Vsiljuje se vprašanje: Kdo se lahko poslužuje PDČ? Teoretično pravzaprav vsi. V praksi pa pride do nekaterih težav, predvsem pri tistih, ki so zaposleni v neposredni proizvodnji. Vendar so v „KRKI“ našli tudi za take primere ustrezne rešitve.
Ob zaključku naj rečem, da bi bilo tudi v Novolesu dobro razmišljati o tem. V prid PDČ govori precej stvari, med katerimi sem jih navedel samo nekaj.
V. K.
Premakljivi delovni čas
ALI SE BOMO V NOVOLESU ODLOČILI ZA PREMAKLJIV DELOVNI ČAS?
O prednostih premakljivega delovnega časa je v reviji ORGANIZACIJA IN KADRI tov. Franc Belčič med drugim napisal tudi tole: „Ugotovljeno je, da premakljiv delovni čas ustreza veliki večini delavcev, da pa zaradi določenih razlogov uporaba nove organiziranosti delovnega časa še ni popolno zaživela. Zato je razumljivo, da večina povsem še ne občuti predvidenih pozitivnih učinkov, čeprav se je po drugi strani že znaten del delavcev pohvalno izrazil o tej novosti, skoraj nihče pa se ne pritožuje. Osrednja ugotovitev raziskave o premakljivem delovnem času je dokaz, da prožno izkoriščanje časa za prihod na delo prinaša pomembno prednost pred fiksnim prihodom na delo, in sicer so pri delavcih zabeleženi naslednji pozitivni učinki: povečana delovna sposobnost in učinkovitost, boljša naspanost in spočitost, več in bolje izkoriščen prosti čas ter izboljšano splošno počutje."
Tudi v Novolesu bi se verjetno pokazali taki ugodni rezultati pri smotrnejšem izkoriščanju delovnega in seveda tudi prostega časa, če bi uvedli premakljiv delovni čas. Da je nekaterim na Dolenjskem to že uspelo uvesti in da je ta novost obrodila lepe sadove, se lahko prepričamo v „KRKI".
Pred časom, ko sem obiskal tov. Čučka, ki je v „KRKI" med najbolj seznanjenimi o načinu uvajanja premakljivega delovnega časa in o začetnih težavah v zvezi s tem, mije povedal marsikaj zanimivega.
Pogoj za uvedbo premakljivega delovnega časa (PDČ) so ure (v Novolesu jih imamo) in
ustrezajoče kartice. Ko je to pripravljeno in uporaba dobro utečena, lahko preidemo na uvajanje PDČ. V „KRKI" so se glede na to, da se negospodarstvo ni prilagodilo delovnemu času v gospodarstvu in da se skuša gospodarstvo (predvsem v režiji) s PDČ približati potrebam delavcev za smotrnejše izkoriščanje časa, odločili za PDČ. „KRKA" se je odločila za PDČ predvsem iz naslednjih razlogov: veliko število zamudnikov; odhajanje po privatnih opravkih med delovnim časom; veliko število nadur.
Tu bi veljalo poudariti, daje „KRKA" imela že pred uvedbo PDČ veliko bolj prožen odnos do tistih, ki so morali po res nujnih privatnih opravkih med
Obračunavanje dopusta
Na sestanku sekretarjev TOZD in splošnega sektorja dne 12. 10. 1977 so sklenili, kako se obračunava dopust.
Za redni letni dopust in druge primere dopusta, če tako določa samoupravni splošni akt, prejme delavec nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko je na dopustu.
Nadomestilo osebnega dohodka za dopust ne more biti večje, kot bi znašal osebni dohodek, če bi delavec v času, ko je bil na dopustu, delal.
Sobote, ki se po zakonu štejejo v dopust, se ne obračunavajo, razen če se na ta dan v TOZD oz. DSSS dela, ampak se samo odštevajo od fonda dni dopusta.
Bo naše glasilo pestrejše?
S tem, da naše glasilo redno izhaja, še ne moremo biti zadovoljni. Dejstvo je, da je vse premalo dopisnikov oziroma sodelavcev, ki bi bili pripravljeni pisati v naše glasilo.
Ob bežnem primeijanju podatkov o številu objavljenih strani v prejšnjih letih, lahko ugotovimo, da smo z današnjo številko presegli povprečno letno število tiskanih strani našega glasila za obdobje zadnjih štirih let. Po obsegu in po rednosti izhajanja smo torej naredili korak naprej.
Kaj pa je s kvaliteto oziroma vsebino našega glasila? Če bi hoteli upoštevati odgovore na objavljeno anketo, bi lahko trdili, da bo potrebno še veliko naporov, da bi izboljšali kvalitetno plat glasila „Novoles“. Kajti kljub temu da je bil vpra-
šalnik natisnjen v takem številu, da so ga prejeli vsi zaposleni v Novolesu, je bil odziv izredno skromen. Posebej čudno je, da v času, ko se v našem podjetju pripravljajo tako bistveno nove stvari na področju uvajanja oziroma uveljavljanja zakona o združenem delu, ni želje niti zahteve po kakršnemkoli tolmačenju nejasnih pojmov v zvezi z zakonom. Tam kjer je vse v redu, nekaj smrdi! Tako vsaj pravi star pregovor.
Postavimo še eno vprašanje: Kakšen naj bi bil naš časopis? Kakšna naj bi bila njegova vse-
bina, da bi bil bolj odziven, da bi uredništvo dobivalo kritične pa tudi druge pripombe na njegovo vsebino? Nespametno bi bilo zadovoljstvo z vsebino ob misli, da Novolesovi delavci nimajo nobenih pripomb. Prepričan sem, da to ni tako. Prav zaradi tega bomo od danes naprej imeli v našem glasilu rezerviran prostor za vaša vprašanja. Naslov rubrike bo DELAVCI VPRAŠUJEJO.
Ker pričakujemo, da bodo vprašanja iz najrazličnejših področij, vas prosimo, da jih pošljete na naslov: UREDNIŠTVO GLASILA „NOVOLES41 vsaj do 10. v naslednjem mesecu, ker bo le tako možno zagotoviti odgovore, posebno še za tista
vprašanja, ko bo treba za odgovor vprašati strokovnj aka.
Gotovo se je že vsak med nami znašel pred vprašanjem, kako neko stvar urediti, pa sam ni našel ustrezne poti. Če zadeva ni tako nujna in lahko počaka do izida našega glasila, potem vam naj ne bo nerodno in svoje vprašanje zastavite uredništvu, ki bo GOTOVO našlo odgovor.
Če kdo ni iz kakršnegakoli razloga izpolnil „mini ankete", pa je ugotovil, da ima koristen predlog, s katerim bi lahko izboljšali vsebino našega glasila, naj ta predlog sporoči uredništvu glasila. Za vaše sodelovanje se vam najiskreneje zahvaljuje-
m°'	UREDNIŠTVO
r	\
Kaj pripravljamo v Metliki?
v__________________)
Program KOLPA vsebuje novo najsodobnejšo kopališko opremo, ki zaradi posebnih lastnosti pomeni resnično osvežitev na tem področju.
Elementi kopalniškega pro- Program KOLPA je izdelan iz grama KOLPA so dimenzionira- tako imenovanega „suhega deni in oblikovani tako, da jih la" (obodi in notranjost vratič lahko od najmanjšega do naj- omaric) iz kvalitetnih lesnih večjega sestavljate sami, po svo- plošč, ki so z lepilom, odpor-jem okusu in željah; hkrati jih nim proti vodi, oblepljene z lahko dopolnjujete in zamenju- različnimi folijami. „Mokri del" jete z novimi elementi.	(umivalniki, kopalna kad, kabi-
na za prho in zunanjost vrat omaric) je izdelan iz akrilnih plošč.
Prednosti kopalniškega programa KOLPA so očitne. Zaradi skrbno izbranih toplih materialov blagih oblik in prijetnih barv daje kopalniški prostor občutek ugodja in topline. Na voljo je izbira in kombinacija barv. Velike možnosti za obdelavo osnovnega materiala — akrilnih plošč omogočajo sodobno obliko kopalniške opreme. Gladka površina onemogoča, da bi seje oprijemala umazanija, zato je tudi njeno čiščenje samo s tekočimi čistili nadvse lahko in učinkovito. Če se površina po naključju kakorkoli poškoduje, jo lahko spoliramo. V kadi ne drsi. Material, iz
katerega je izdelana kopalniška oprema, se sproti prilagaja temperaturnim spremembam vode inje odporen tudi proti visokim temperaturam vode.
Montaža vseh elementov kopalniškega programa KOLPA je zelo preprosta in natančno razvidna iz montažnih shem, tako da ga po priloženih navodilih lahko montirate sami. Poskrbeli bomo tudi za montažno ekipo.
Kopalniški program KOLPA pomeni lepotno in praktično obogatitev vašega doma.
V Metliki že izdelujejo ogle-dalne omarice. Vse ostale kopalniške elemente, kot so: umivalniki, kabine za prho, kopalne kadi, kopalniške omarice vseh tipov bomo izdelali do januarja 1978.
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI
f	—----N.
Kadrovske vesti
TOZD TDP: prišli: Jožica ROZMAN, Milan GODNJA-VEC, Miro GORENC, Brane ŠTURM, Janko STINE, Branko BOHTE: odšli: Jelka BUČAR, Sabajeta ČAVKA (samovoljno), Franc ŽUPE-VEC (sporazum).
TOZD TSP: prišli: Sadik ISLAMOVIČ, Sonja MARC, Jože GRUM, Jela BUCIČ, Fani KRAKAR; odšli: Drago BRULA (sporazum), Tatjana RUKŠE (sporazum), Ludvik LONGAR (sporazum), Cecilija FINK (sporazum).
TOZD TVP: prišli: Minka JORDAN, Miloš PILIČ; odšli: Marija STANIČ (sporazum), Jožefa ČERNE (sporazum), Jožica MIŠJAK (sporazum), Dana KRAŠEVEC (sporazum).
TOZD TPP: prišli: Ivica KARLO, Janez KULOVIC, Vasilija GLIGOREVIČ, Anton NOVAK, Vid PIPAN, Dragica JARC, Zdenka NAGELJ, Slavka BAJIČ, Željko NOVAKOVIČ; odšli: Brane MITTAG (samovoljno), Savo VOJVODIČ (v času poskusnega dela), Martin UCMAN (sporazum).
TOZD ŽAGA Straža: prišli: Karolina KOBE, Jože DROBNIČ (DSSS); odšli: Marta VRHOV AC (samo-
voljno), Alojz BRADAČ (samovoljno), Nedeljko ŽIV-KOVIČ (sporazum), Salko ADROVIČ (samovoljno), Dušan KODELIČ (sporazum), Franja LEGAN (sporazum).
TOZD TAP: prišli: Srečko VODNIK, Anton ZUPAN, Jože TERŠAR.
TOZD TPI: odšli: Alojz SADAR (disciplinska izključitev), Franc STROJIN (sporazum), Stane BUKOVEC (DSSS).
DSSS: prišli: Trajko BEČIROVIČ, Anica PAVČEK, Bojan VERNIC, Matevž BAMBIČ (JLA), Nevenka GOLOBIČ, Stane BUKOVEC (iz TOZD TPI); odšli: Jože DROBNIČ (Žaga).
TOZD TG: prišli: Slavka LEGAN, Ciril TOMŠIČ, Cvetka ŽAJEC; odšli: Anica ŽONTA (smrt), Jože NOVAK (sporazum).
TOŽD TES: prišli: Jože POČERVINA; odšli: Alojz BLATNIK (upokojitev).
OBRAT METLIKA: prišli: Olga BAJUK, Vida TEŽAK, Janez STEP AN, Branko JAKŠE, Anton DRGANC, Rudolf RADA-KOVIČ, Janez IVIČIČ, Stanislav MUC, Anton ŠTRU-CELJ, Bragutin KOBAK.
Sindikalna organizacija v delovnih kolektivih ne sme prevzeti vloge „ustvarjalca11 pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke, temveč morajo postati ti dokumenti izpit sposobnosti in volje vseh delavcev določenega okolja.
VLADIMIR KOVAČEVIČ, predsednik sveta ZS Srbije
V____________________/
Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stane Bukovec, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora Franc Redek.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2250 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA PELCA
se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD ŽAGA za podarjene vence, ter vsem sodelavcem za izrečeno sožalje.
Neutolažljiva žena Pepca, sin Tonček, hčerki Jožica in Alenka, ter vsi ostali svojci in sorodniki.
C	^
Uvajanje dohodkovnih odnosov terja celovite rešitve, kar pomeni, da je treba imeti pred očmi programiranje poslovanja, planiranje, pa tudi organiziranje tozdov. Toda 50 odstotkov tozdov še nima plana, pa tudi ne jasne slike o tem, kaj je njihov dohodek ter kako in s kom ga združiti.
D JURO VEKIČ, podpredsednik sveta ZS Jugoslavije
bioKi v btrazi
Po dolgotrajnih prizadevanjih so končno začeli v Straži graditi stanovanjske bloke. Poredkupne pogodbe so bile podpisane 23. 9. 77. V teh blokih bo Novoles dobil 15 stanovanj, od tega dve garsonjeri, eno enoinpolsobno stanovanje, štiri dvosobna, šest dvoinpolsobnih in dve trisobni stanovanji. Cena teh stanovanj je po predkupnih pogodbah 7.438.309 din, vendar predvidevamo, da bo končna cena nekoliko višja.
Tisti, ki bolj poznajo finančno stanje stanovanjskega sklada, vedo, da je ta zalogaj prevelik, zato smo zaprosili samoupravno stanovanjsko skupnost občine Novo mesto, da nam odobri kredit v višini 60 % vrednosti stanovanj. Upamo, da nam bodo kredit odobrili. Stanovanja morajo biti dograjena do 30. 6. 1978.
Toliko stanovanj naenkrat ni Novoles še nikoli delil. Obenem se zavedamo, da je stanovanj še vedno veliko premalo, da bi ugodili vsem prošnjam, zato je odbor za medsebojna razmaja na svoji zadnji seji sklenil, da mora stanovanjska komisija do konca tega leta pregledati, v kakšnih pogojih živijo prosilci, da bi izdelali prednostno listo. Vsi interesenti, ki do sedaj še niso vložili prošnje za dodelitev stanovanja, naj pošljejo prošnje odboru za medsebojna razmerja do 10. 11. 1977.
Po 10. 11. si bo stanovanjska komisija ogledala stanovanjske razmere prosilcev v skladu z našim SS o dodeljevanju stanovanj, da bo izdelala predlog prednostne liste. O datumu ogleda bomo obvestili prosilce na oglasnih deskah TOZD.
Da gre tokrat zares, dokazuje naš posnetek. Ob tem, da gradi SGP ,,PIONIR“ iz Novega mesta, lahko trdimo, da bo gradnja hitra in solidna.


.V'


Ae*ye ^ A6'0
' je''
UREDNIŠTVO