Številka 296 Trn, v četrtek 26. oktobra ISOo. Tečaj XXX, Isliaja Titkl dan. -Vi « ; <>o neoel\ac in vrazmrih oo 5. on. od ponedeljkih ob un siutra). *rax:t#Be številke *e proaaiajo po 3 novfi. (6 stotmk) a^Ofih totmzarnan v T mu m okolici. Ljubiiani, Gorici, ""siji. Sramu Monborv. Celovcu. Idnji. ^t. Petrn, Setani. Nabrežini. Novemme«u ha > zlate tu nmroebe sprejela norava usta .Edinost", allea ■ r 18 Gaiatti *t. 1*. — T rad a* ure so oo 2. pap. It jffcer. — Cene oeianom 1« « na vrsto tatit; poslanice, smrtn ce. ^avne zanvaie in domaći osrlaai ro oogodbi. _ .. . rELEFOK itBT. 1167 Edino Glasili pelitičMga društva „EdiMSf.za Itroinlna anala sa vse leto 34 K. not !eta 12 K. 3 mesece «> K. — N»-aaročbe brez riouosiane naročnine ae uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liHta. Nefraokorana pisma se ne sprejemajo in rokopict se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: ni. Glor*to Gaiatti 18. (Narodni dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij liata „Edinost1*. — Natisnila tiskarna koaaorciis lista ,.Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Gaiatti It. iS. Poltao-branllnlČni račun fit. 652.R41. fm moči Pol. društvo „Edinost" v Trstu. Vabilo na redni občni zbor ki ga priredi politično aruštvo „Edinost" v Trstu dne 5. novembra t. I. ob 4. uri popol. v Sokolovi dvorani v „Nar. domu". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. "J. Poročilo tajnika. ."J. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Odbor. vanje deželnega zbora. t Poslance Pillerstorff Brzojavne vesti. ttoriški deželni zbor. GORIGA 25. Pu svečani maši, ki jo je Blt.i l et.' lni prož: dr, Faidutt je bil tia-nes ob 11. uri p.-edpoludte oLvorjen goriški dete in; cb .r. Deželni glaver dr. vitez Pajer ie jiozdruvii pos.anee v ital janskem :n eL-veo-aeai iez ku ter je oba rn i poročal o ne-kater h p trjenia zakon b zadnjega easedan a in o zakonih, ki še čafcajo cesarjevega potrjen; a, ttr o deiovanju dtžslnega odoora. Na 11 je deželni g avar predstavil vladnega za-t>topo ea dvornega svetova ci grefd Attemaa, Ki je pozdravil Utže ni zbor v ob?h ježkih tar ga v imenu v a ie zsgotovii, ua bo i^ta pod p rala delovanje deželnega z ora, katt-remu želi naj^ol ega vspeha. Pnh_dnja seje. dane? zvfč^r ob 5. uri. GORICA 25 Zvečer ae je vrela druga seja deželnega zbora, m khtar. *e je deželai glavar v toplih besedah spominjal umrlih poslancev deže.aega zbora, nadšx» fi Jordana ii župana dra. Venutija. Na to je o la overovljena voiitev po*'. B m hi ga in as je vri la vol te v ensea deželnega odbi.oka in dveh namestnikov. Tekem s?je je bilo več zakonskih načrt3v izročen.h do ičn.m odeekom. P«,al. Falzoner je m'erpel ral vhuio, zt-kaj ni bil predložen v najviše potrjenje na zadn em zasedanju akienjtn zakonski načrt g ede uravnave plače Ijudsfc h učite^ev. Vladni za t >pnik je it avd, da predloži in-terpalae jo v^ad , rekel je pa, da bo pomisleki prot zak našemu ničrtu le g ede finaceijal-nega vprešin a pokrit a. VUd* je pa z ozirom na važn< a: predmeta morala poizvedovati, ni li m žvj vfirtsioja glede p »kritja rešiti na drug cav'in. Kranjski deželni ibor. njih vasi je po odposlancih prijavilo svoj pri-I hišo zbrala velike, na tiBoče brojeva množica LJUBLJANA 25. Danes je"bil otvorjen stop k šrrajku. ljudstva. Ko ao prišlo čete, je ninož ci pri- deželni zbor. Deželni glavar .e predstavil j MOSKVA 25. Zveza inženirjev je pro- | čela graditi barikade. Čete so vatrelde, vsled novoimeno»'fanegi deželnega predsednika glasila štrajk. Sklep je obvezen za inženirje ! česar je bilo mnogo oaeb mrtvih in ranjen.h. Sflhwarzat ki je v avojem nagovoru izrazil vaeh strak. i Istočasno bo čete tudi na drugem koncu željo, na; bi .e kma o rašlo ishod iz seda-i PETROGRAD 25. Brzojavna zveza med ; meata, bliso Puškinovega apememka atreijale njega piložaja, k; zabren u,e vapeaao delo- Petrogradom in Harko-om je pretrgana, na štrajkujoče železniške delavce. Trije de- Promet ca progi Varšava-Dunaj je vstavljen, i lavci s-> bili ub ti, devet jih je bilo pa ra- POLTAVA 25. Tukaj je splošen štrajk. \ njenih. Tudi v vojaških a.lah je ustavljen pouk. j PETROGRAD 25. Na pro^i Petrograd-OPAVA 25. S ezijsii dtželm poslanec j PETROGRAD 25. Kongres delegat-v ' Varšava je promet ustavljen. Opolu lanski b?T n Pilierstoiff je včeraj u nr . iel-zaiških u-lužbencev je odposlal k min stru j vlak, a katerim je hotel odpotovati v ino- Loubet T PariZD. i sa promet Hilkovu in Witte-ju deputacijo, I zemstvo angležki pcslanik, ni mrgei več od- MADRID 25. Kralj Alfjns in pred-i ki je izročila spomenico. V tej spomenici ae peljati, sednik Loubet sta ae v spremstvu minieter- j zahteva zakonito uredbo vseh zahtev delav- j PETROGRAD 25. Na južno zapadnih akega predsednika R uvierja podala na lov v Bkih atanov. takojšnjo proglašenje političnih | žslezniških progah, na baltiški progi, na polj-Ricfrio. j pravic in sklicanje kocstituenta na tem9lju Nemiri v Olle. splošae in direktae volilne pravice. Ne eme SANTIAGO de CHILE 25. (Reuterjev sa siliti dtžele do krvave revolucije, in do-biro). Pozao v neč je prišlo 3000 vojakov, i voliti novo prelivanje krvi. V Mandžuriji in ! Mir je zopet vzpostavljen, toda čete atražijo v Ruaiji se je žrtvovalo dovolj krvi. Dapu-ae vedno ulice. Ttžso je konstato^ati število tacija, odposlana k H lkovu, je pustila spo-mrtvih in ran enih. Približno <10 o-eb je bilo ! menico, ker se je minister mudi v Peter-ubitih, okoli 200 pa ranjenih. ' hofu, kjsr je poročal o dogodkih v Moskvi. Štrajk t Toulouu. t Witte je deputacijo takoj vBprejel in izjavil, skih železnicah in na progi Petrograd-Varšava je proglašen štrajk in promet ustavljen. Štrajk ljudskih učiteljev. Z dežele. II. , . , . . . . , Državni šol. zakon z h 1869. jamCi TOULON 25. Delavci v plinarni so !d* »• . 1 u6itelj9tvu v § 55. priinerne plače - na pričeli štrajkati. Plinarno dražijo vojaki. Me- in razgovor more biti le privatnega ^^ y ^^ ^ ^ plače ^ h to je bilo včeraj po noči deloma v tem<. Cesar Viljem v Draždanih. DRAŽDANE 25. Cesar Viljem je danes preipoludoe dospel sfm^aj. Na kolodvoru Bta ga vsprejeia kratj in priac Ivan Julij. Po presrčneaa p; zdravu fct* se vladarja odpeljala v kraljevo p-dačo. Dogodki na Ruskem« MOSKVA 25. Š.rajk železniških delavcev se izredn i uaglo raseiria. Med Petro-gra iom m Moskvo je želesa šli promet popolnoma vstavljen. Na progi Moekva-Kazan čaka 2000 oaeb, največ t i romaeoili, odhoda viakov. Potniki dobivajo odšsodnico za hrano. PETROGRAD 25. Na nekem shodu železniških uaiužiiencev, ki se je vrš i v vseučilišču in kat rega se je udeležilo H000 oseb, je bilo skieDjeao, pričeti napovedani štrajk dne 25. t. m. na vs; h progah, ki ae steaajo v Petrograd. JEKATERINOSLA V 25. Poštne in brz>javce urade str*ž <> vojaki. Prišlo je do spopadov, na katerih so čete rabile orožje. SARATOV 25. Semkaj dospeli delegatje delavcev in uradnikov vseh železniških postaj do Kozlova so b.li na potu povsod navdušeno pozdravljeni. V Balašovu so se pridružili štrajku vsi mlinarski deiavci, uradniki zemstva in mestne uprave ter žganjskega monopoia. Mnngo rokodelcev in kmetov bliž- cnačaia, vendar nima ničesar proti temu, da ^ P , , . , . ' . „T. . j, - • ■ 1 sramotno nizke, da so vae stranke v dtzeln«m se ista objavi. Witte se je odločno izjavil , . . , , .glr„m { . , . J ... , : . zboru tako v kranjskem, kakor v goriškem, proti uvedenju konstitnaute, reks, da je ee , , \ , , . J, . .3 . , . ,, izrecao priznavale, da eo take, da ae motajo daleč do izvedenja ideje splosoa volilne pra-: , Aa „• vra ^ r izboljšati. Kaj je manjkalo, da se nieo . Na vica, za kataro se noben učenjak na svetu / , .__. . ... j , . Goriškem deželnega sol. zaloga, zdaj pobira- brezpogojno ne izjav. Zdi ae mu, da zante- . , . * , ' n a vžitnm v lastnem prdročju, na Kranj- vaio železniški uslužbenci splosno volilno ; „ ... ... 1 . , ... skem ra splosne volilne pravice ; tu in tam pravico, ker se v tem pogledu na uj.h __ t ^ ^^ k. paj w dala vpliva, nikakor pa ni to bitstvena potreba. | ^^ Na§e ma6nje pa ja, da je man kalo : On, miniater ie za obširno svobodo, naaprot- , . . , . .y ,. 1 , * .. . I dobre volje, naklonjenosti, pravičnosti, m k vsakega nasilstva in vsakega prelivanja; , , . - • . , \ Res i« sicer, da ni prav, ako ima krvi; prsvetoval se ho z ministrom za Dro- j 1>,HB J , met, kako naj se odstranijo nesporazumljenja, : drlav. v l,nd.ki šob vso oblast, dežela pa ki so piovzročila železmški Itrtjk. Po njego- i vho dolžnost. Ali, go.poda poslano,, v temu vem mrenju mora pa štrajk prej končati, ** nitl ™jmanje ^rivo ufiiteljstvo ker ga n, ^ - j 1 • bilo niti v državnem, n ti v dežainib zborih, potem se zamors pričeti z izdelovanjem mi- u,u v ' .1 . i kier so se krojili šol. zatoni, rovnih pogojev. | J J Neki govornik je opomnil, da je \Vitte j Trpeti moia po krivdi dru tih, torej odgovoril kakor pravi uradnik, ki ae izvija ' povsem po nedolžnem. To pa boli in peče. sem in tja, ne da bi povedal kaj gotovega. Za vae prošnje a!a imeli dežala io država Birokracija ne bo dala delavcem ničesar ; gluha ušesa. PODLISTEK. 31* Prokletstvo. ifodortmaki roman Avf«aU Imm. — Nadaljeval ia dovrSil I. B. Toalć. Frevei M. O—C. Bilu je meseca aprila in nad obal dal matinsko, nad sinje morje se je razsulo po-ndadanje zlato. Po obali je klila živa zelen, kakor krasen venec, sijajni vinogradi ob srebroliki oljkioi sum oj, velik teman česmm ob svetlem hrastu. iS a ni bila roka booedkih tiranov posegla po tej krasni sibeli hrvatske države, k^er je fcrotki narol začsl postavljati bival šča miru in civ. iz=cj« mm sijajnih razvalinah rimska kulture, ki so jo bila divje čata Avarov vrgla - prah ia pepaL Se ni ijati krampelj krilatega lava skrid bujnih gozdov, da ai ia hrvatskih dabal zgradi ladija v svojo slavo in korist, a Hrvata da zapusti goli kamea ia suho žejo. da ni hianvatvo kraaanke obč na lsrulo trsov, iakoramailo oljk aaaso sa to, da Hrvatu ne bo kruha ne pijače na kopnem, ampak da ga mjra iskati po nestalnem vsikem m »rju, veslajoči po ■oženjski na ladiji in bijoči ee za slavo ia korist Venccije. Gladina svetlomo Ira je aavala kakor zefir ; samo okolo zeleaa obali, med malim skalovjem igralo sa ja morja lahko vzgibano ter je igraje metalo pano na breg in šumelo ia pršilo. Preko sveta iu cveta preko rož ia rožmarina je letel topel vetrič. Stotine in stotine cvetičev je odpiralo svoje čadice proti solne u, pošiljaj« svoj mili vonj na kopno in na morje, po katerem so v daljavi skakale ladij<*.e kakor beli golobi. Pri odprtem oknu omidkega grada je stala močna, visoka gospa. Bila je lepa, a obraz jaj ja bil fino gosposki. Is modrih oči jej ja sevala aama dobrota, a v visoko in iiroko delo jaj je bil vpisan anak junaštva in odločnoati. Bledi raaai obras pa ja iaraial neko otožaost, neko globoko v ar ca aaaajeao žaioat, a črte okolo o Si in okolo ust kakor da ao bila priča usaogo pretrpijanih žalosti. Na neko žaioat ja kasala tudi oblaka. Nad rujavimi laami jej ja iidlii Srna kapica ; vzeti si bodo morali sami, česar potrebujejo. Drugi govorniki so predlagali, zaj se odlo- Slovenska javnost je na strani štrajku-jočih kranjskih uč teljev. To ja tolažilno čitav o.1 godi, dokler ne vsprejms minister ! ta te poslednje. Tud' . glaailo več ne »lov. Hilkov druge deputacije. Akora»'no je akup ščina vzela na znanje izjavo Witteja, je ven dar sklenila, da počaka kak izid bo imel razgovor z ministrom H lkovom. VARŠAVA 25. Promet je bil danea ustavljen tudi na železn šil progi Varšava-Petrograd. Sedaj počiva promet na vseh poljskih železnicah. JEKATERINOSLA V 25. Ker so ko- zaki razgnali shod dijakov, se je pred mestno dransko, kjer ja vse sevalo in blestelo, kjer je hital val za valom. Sluiala je ie morske globine t sto starodavno tajinetveno pesem, ki jo pava morja od potanka svojega:; in prosil, prav tako kakor slepcc na božji t sti zamolkli nejasni šum, ki ti s čudom j poti, da bi mi dali napraviti malo ladijco, obdaja dušo, da misliš in slutiš, da je ta da bi šel po morju pa da bi Be tam vraelil dež. poslancev goriških, »Gorica«, ie objavila simpatičen članek o tem vprašanju. Vendar ni pozabila brcniti niti goriškega, niti kranjskega uČiteljslva. Trdila je namreč, le v deželne poslance, da naj oni rešijo vprašanje. ae ga, samo nekaj mi je žal. Ti in oče sta naravnost neusmiljeni in nočeta d iti čuti o moji največi želji. Koliko eem že [rosil šum glas usode. Je-li tudi gospa na gradu Omišu prisluškovala, da bi is šumnega va-lovja pogodila usodo svojega rodu ? Hkratu sa je osvestila gesps, Eo'sa jaj je zableetela v očesu in vsdahnivši je položila desnico svojo [na glavo lepega dečka, črnookega, čroolasega, in šegavega obraze, ki je Btal poleg nja. Tudi defiko s i je bd zagledal v morje, v otoke, v ta krasni pomiadanji avat. Ali njemu sta aevali očesi od radosti. Vsi ti alati žarki, vae to kitno salenje in sijaj modrikastega aaba, blestenje si »je gladine, dehtenje divnega cvetja iu tajinatvena pašam morja : vaa to s a ja oprijemalo njegove duše in aree mu je caigravalo od »Joeti in dražeat:. V znaša n ja obrnil glavo proti materi ter je rekel jasnim gla- — A mati, ali ja lep ta božji avet ! dolga Srna halja, opasana srebrnim papom, Človek aa ga kar ne mora nagledati do sa je spuščala po vanoeitem talean. Goepa ja sitega. Tudi ▼ treh dolgih letih bi mu ne gledala po bregu doli na ainjo gladino ja- naš tal vse kraeote in lepote. Prav vaaalim prav iz duše. Ali ni nič kakor da ste gluhi. Glej samo kako ee to giblje sem in tja, kako se ladijca ziblje po morju ki kor otroška zibelka. Jaz poznam to. Nedavno, ko je gospod prior vranski zadnjikrat bil pri nas v gfstih, a žnjim stari brkač Filip, zaprosil sem bil starca, naj me prepelje malo ub bregu po morju, kar je on tudi storil. Pa kaj se je zgodilo ? Vidiš, da mi ni morje nič škodovalo. — Ti ainko moj, nisi iojen za morje, tvoja pota ne bodo hodila po morju, ampak po kopnem, in ni prav, da dalaš na skrivnem kar sta ti c8a in mati zabranila. To bi zapomni dragi moj Nikola. Goapa beaioa je govorila te besede resnim, ali ob enim blagim glasom in pogledala je aina oSaaom, is katerega ja skozi solzo aavala aveta, aeugaana ljubezen materi neka. (Pride še.) • • - Taka trltoT pa ne odgovarja resnici, ampak diši po cavijanju. Resnica je namreč, da se je učiteljatvo — in to na le kranjsko, am pak t adi goriško, — ko je videlo, da pri deželi ni posluha in usmiljenega srca, obrnilo do države ea pomoč. Cčitfljetvo je proailo zz podržavljenje ljudskega šolstva, proailo j« aa državno subvencijo deželam, proailo za sredstva, da bi dežele ssnogle ugodao rešiti šol. vprašanje. To je reanica, ki mora biti tnana tudi onim poslancem, ki imajo odločilno besedo pii »Goricic. Ob vsem tem dejstva je le-ta vendar pokazala svoje kopito. Besniea je, da je učiteljstvo naletelo pri državi na ravno t*ko gluha ušesa >d trdo srce, kakor po deželi. Država ae je smenila aa učiteljevo ravno toliko, kolikor aa deželo. Kdo pa je pozvan po vo ji nare dovi, da premora državo do posluš noett ? Morda kdo drugi, nego-li poslanci ? Državni in deželni poslanci, vi ate iavoljeni, vi imate pravico in dolžnost, da govorita povsod in vsakomur aa interese svojih vo-lilcev brez bojtzai, da pridete v disciplinarno pre stavo. Poalanci, poeebno državni, ao zanemarjali svojo dolžnost ter so krivi, da je učitslj-stvo primorano stopati preko maje dopustnosti. Poslanci imaio navesti zanemarjenost sol. vprašanja, a imeli bodo na vesti tudi poeledies. Kakšna pa bodo posledice novejega gibanja, ki ni zakonito dopuščeno ob normalnih razmerah. Korak kranjskih delegatov deželne učiteljske konference je paS bil prvi korak, krotek, majhen. Prestopek tako majhen, da je smešno, da ao radi njega uvedli disciplinarno preiskavo. K ve Se mu da ima morda ta postednja dobri namen, da pojasni na vse strani zle p~>sled ca zanemarjenja ugodne rešitve šolskega vprašanja ? !! Po našem mnenju mora imeti preiskava le dober namen, ker bi b:la sicer brezpotrebna. ker ni trebalo ničesar skati, ker <1 »janje se je izvršilo cčitno in jat-n:-. Vse drugače pa bo glede posledic, ki jih bodo mali prihodnji koraki — odločni, dalekosežni koraki, ki jih namerava sroriti učiteljstvo ne le na Kranjskem, ampak tudi na Pr morskem. Poslanci in vlada! Glejte, kaj delate! Dalje bomo govorili po za'edanju deželnih zbor v, ako ne rešijo tega vprašanja. Po besedah pridejo tudi dejanja in njih posledice... »Piccolova« brzojavka je koncepirana tako, kakor da sa od alovanske strani nade-jajo, da bi bil princ Hohenlohe žrtev de-želnosborske krize. To ne odgovarja reanici. Nasprotno. Po laki »Omni bus« je pozival gospoda namestnika, naj ostane in naj izvede enkrat, čeaar še ni bilo v Istri nikdar: p o-itene in čist« volitve! Hrvatje v Banja I uk i In reška resolucija. Iz Banjaluke amo prejeli: Več meščanov, katerih imena so na razpolago za slučaj potrebe, nas je naprosilo, naj sporočimo Vtšsmu listu, dn je vest, ki jo širijo »čisti« v Zagreba, češ, da ao ae Hrvatje v Banja-luki izrekli proti reški resoluciji, popolnoma neosnovana. Narobe : velika veČina Hrvatov v Banjaluki odobrava resolucijo. Neki Fran-kovec je rea odposlal od ta neki protest s 62 podpisi, toda reeniea je ta, da velika ve-čiaa teh podpissncev niti ai anala nič o tem protestu, kamo*li, da bi ga bila podpisala. Na tem izgleda vidimo, kakih grdih mahi-nacij se poslužujejo Frankovci, da mečejo sveta peska v oči in da vsdržujsjo videz, kakor da je ves hrvatski narod na strani njihovega poglavarja. Tisto malo, kar ima tukaj Frank pristašev, so ali nevedneii, ali pa ljudje brez karaktarja. Mi amo zvesti svoji domovini in svojemu narodu in aato ne priprzaavamo dra. Franka, tega večnega najemnika tujiaetva, kakor pravega resničnegn rodoljuba. Pravo rodoljubje se ne kaže v bobneči h in votlih frasah o »Veliki Hrvat-eki«, ampak poštenem pozitivnem dela za gospodarsko povzdigo hrvatskih dežal in za kulturelno povzdigo hrvatakega naroda. Deklamiranih programov ao menda Hrvatje čuli že več, nego preveč; ujim treba dela, peštenega dela, njim treba preporejeuja vsega javnega življenjn na podstavi realnih odno-šajev. Hrvatsko javno življenje se mora preporoditi na podlagi avobodoljubja, demo- j ^ Deželni zbor Istrski in namestnik princ Hohenlohe. Sinočnji » Piceolo« prinaša to-le brzojavko z Dnnaja: »Nasproti vestem, ki jih štri neka slovanska tgencija, č š, d* je vsled kriie v deželnem zboru istrskem stališče tr žaškemu namestniku omajano, se zagotovlja od kompetentne strani, da omenjena kriza ni in ne bo imela nikakega vpliva na pcz cijo princa Hohenlohe. Tudi gia*, da bo deželni zbor istraki razpusčen, je neosnovan. Centralna vlada meni. da nima nobenega vzroka za poeredovaaje • skrajnimi sredstvi v krizi aami, za katere rešitev ae bržkone v decembru zopet prično pogajanja med obeoa stran• kama po inicijativi princa Hohenlohe«. Kdor je prečital to brzojavko ▼ »Pio-eolu«, mora dobiti' utie, da italijansko go-spodo nekaj tišči in da so malo vznemirjeni. Čudno in značilno! Doslej ao govorili eogla sno vsi italijanski viri, da ao zahteve elovan-ake deželnocborske manjš ne tako »pretirane«, da večina absolutno ne more pt i voliti v njih. da je ta večina že šla do akrajne meje možne odjenijivoeti, in da je torej pogajanja amatrati kakor definiti vno razbita. Tudi ao naglasali vai italijanski glasov , da Italijanom se tudi novih volitev ne treba bati. Takov, anmosveeten je bil govor ie pred par dnevi. Sedaj pa kar naenkrat od iste italijanske atrani napovedovaaje — n o v i k pogajanj v decembra, ki imajo krizo ništi!! V gornji brzojavki pada ialaati tudi v oči tisto zatrjevanje, da vlada nima ra loga za poeredovanje e skrajnimi eredatvi ! Pa ne da bi ae gospoda vendar le mal< bali tth skrajnih aredetev, pa ne dn bi jih bilo malce etrab pred novimi volitvami, ki bi ae mogle vršiti ob aaalo drugačni aeieteeci političnih oblaati — na posabiaso, d i je par starih okrajnih glavarjev že ilo v pokoj ! —, nego je bilo doslej v navadi ! krat zma in politišks morale. A conditio sine qua non za ta : zrušenje dosedanjega Khue-novega tiranskega z stema. A ker Frank ravnoteža noče, ker deluje on neprestano — če tudi indirektno, po ovinkih, — za konserviranje tega, življenje narodovo ubijajočega eistema, ker poetaja jasno in jasneje, da pod zestavo nekega hrupnega, ali neresničnega hrvatskega radikalizma vodi on — »narodne« gardi Kbuenove : ravno zato je začela proti njemu toli živa reakcija v vaeh hrvatskih pokrajinah. V Dalmaciji n. stranke drugega sina ceaarja Viljema, princa Friderika Eitela vršila dne 26. fobruvarija 1906. Naslednjega dne bo ^ssarsks dvojica praznovala srebrno poroko. Novi centralni obrtni nadzornik. Dosedanji centralni obrtni nadzornik, dvorni svetovalec Friderik M u h 1 je na evojo prošnjo umirovljen, njegovim naslednikom je imenovnn viši nadiornik generalnega nadzorstva avstrijskih železnic Viktor Wir t h. Novi rektor moskovskega vseučilišča je valed smrti knesa Tru-beekega postal bivši njegov pomočnik in eomišljenik, profesor Maniulov. Novi rektor je tn^n v Rusiji kakor odličan naroden ekonom. Sp.sal je važno knjigo o modernih agrarskih razmerah na Raskem. Po svojem prepričanja je profjaor Maniulov za u vedenje ustave. Liga proti smrtni kazni. Kakor poročajo iz Petrograda, se v kratkem ssstane v Petrogradu in Moskvi liga, ki bo protestirala preti smrtni kazni. Temu gibanju na čela stojita profasorsja Kovalski in Miljukov ter grof Leo Tolstoj. Srbski proračun za 1906. Dr žavni proračun, ki je bil predložen skupščini, pokazuje za leto 1906. dohodkov 81,025.000 dinarjev, stroškov pa 90,875.000 dinarjev. Sklepni račun za leto 1905. pokazuje 92,061.870 dinarjev dohodkov in 85 478 786 dinarjev stroškov. Preostanek znaša torej 6,583.083 dinarjev. Pruski minister za poljedelstvo. Glasom vesti ie Barolina odstopi baje v kratkem praski minister aa poljedelstvo p). Podb elski. Vzrok odstopa je baje ve-j denje ministra v vprašanju sedanje draginje mesa. Loabet v Madridu in apostolski nuncij. Apostolski nuncij v Madridu, mons. Rinaldini, se je pred prihodom predsednika Loubeta odstranil is Mase mu ni bilo treba z diplomatič- I nim zborom predstaviti predsedniku. Cesar Viljem obišče papeža. : Berolinski klerikalni list »Germaniac potrjuje vest, da je cesar Viljem potom pruskega odposlanca pri Vatikanu obvestil papeža, da ga v spomladi obišče. Italijanska državna železnica in kardinali. Kakor javljajo iz Rima, je italijanska državna železnica sklenila dovoliti kardinalom iste pravice na potovanju, kakor jo ?"majo kraljevi princi. Metropolit v Skoplju. Srbski pr. so začeli celo notorieai pristaši stranke arhimandrit Vitel:ć je imenovan metropolitom čistih« remonatrirati proti Frankovi politiki ! ^ S^opiju Izlaati pa so se Hrvatom začele odpirati oči j_ zadnje čase, ko je dosnal ves svet, da je - Frank šel na Dunaj spletkarit z raznimi in tudi selo obskurn mi političnimi eksistencami. Frank je definitivno zaigral pravico do upanja od strani hrvatakega naroda. Domače vesti. £ učiteljišča ▼ Kopra. Pišejo nam : Na učiteljišču v Kopra je letos precejšnje število dijakov v vseh tečajih. Nektere pro-fesorje imamo dobre, bo pa tudi taki, da naj ae jih sam Bog UBmili. Posebno pa nas muči Nemec g. Schatfaahauer, profesor risanja, kteremu smo mi Slovenci in Hrvatje pravi trn v peti. Njegovo ravnanje z nami ni ka-bi moralo biti. Poveodi se kaže pravea- O ratifikaciji Portsmoutske mirovne pogodbe pišejo petrograjake »Novosti«, da ni možno, da bi prišlo že aedaj do političnega združenja med Raaijo in Japonsko. Sovražnika od kor včeraj ne morata postati naenkrat zaveznika, tega Nemca in celo med poukom ne mora Pogreikn, ki emo jo atorili leta 1901., ne; pozabiti, da ima brate v nemškem »rajhu«. apada k onim, ki se dajo lahko popraviti. < V dokaz naj navedemo kričeč slučaj, ki ne Gospodarsko zbliženje ja možno le potom 1 Bme ostati brez posledic za gospoda profa- trgovinake pogodbe. ' sorja. »Svet« pa piše: Mir je aklenjen. Samo Dne 14. t. m. je poučeval namrečgosp. bodočnost nam pokaže, kolik«, časa da bo šchaffanhauer, izključno Slovenee in Hrvate, trajal ta mir. Mi ne ememo pozabiti, da je prvoletnike — aeveda v nemškem jeziku, Japonska vesana s Angleško po defenzivni ker alovenskega ne zna. Ker pa je večina in ofenzivni pogodbi, vsled česar je japonska učeneev došla iz ljudskih šol niso ti dečki politika odvisna od bresmejne pohlepnosti povsem veš S i nemškemu jeziku. Niso torej svoje zaveznica. Mi ne ememo pozabiti tudi umeli nemškega razlaganja. To je gospoda tega, da ae intereai Anglije raztezajo aa vee profesorja tako razkačilo, da js svoja ze-avet, doSim ao interesi Jnponeke omejeni la emebovanja zaključil z »W i n d i s e h e aa Vztočno Aaijo. H a a d e«. —— Gospod profesor se imn zshvaliti hladno- DrobM politične yestL krvnosti in omiki dijnkov, sicer bi ss mu Vojnsmsd Anglijo in Nsm- bila v tistem trsnotku splošnega ogorčenja č i j o ? Petrogrsjeki list »Novoje Vremja« slaba godila. Dijaki ao pač pokazali, da je porote i« Londona, da ss tamkaj smatra za njihova omika mslea drugačna, nego ona g. neizogibno, dn prida v kratkem do vojna Sakati'nnhauerja. msd Anglijo in Nemčijo. Prijatelji mira dn Će bi bili tudi vslsd tega grdsgs islje-aaupajo v Raiijo, ki bo posredovsls v srni nja našega naroda (in naa dijakov še posebej) elu miru stopili čsa mejo potrpežljivosti, kdo bi nsm Grftki krnlj nn Anglažksm. - mognl ssmsriti to?! Ssj imajo vendar tudi Griki kralj Jurij obtffte, kakor javljaj«* in na« dijaki * esbi nskoliko čuta do lastne Ltmdoae, angleško kraljevo obitelj koncem teati in poštenja, da aa morajo mirno trpeti, meaec* novembra. Kralja Jurija bo spremljal da bi jih priac Nikolaj in njegova eoproga. Ta obisk Hnade« bo imel oficijelan enačaj. Poroka pruskega priacs. — vadajsmo Vam to, drngači--- Kakor js vi je jo is Bsrolini aa bo poteka Sploh pa, kdo zasramoval s »Windische bere svoja šila in kopita in naj gre kam t:a kjer teče reka Rena ! Mi ne bomo točili s:>Iz za njim. Sploh pa je skrajno žalostno, da moramo imsti nemškega profesorja. Kako in kaj nas uči, ko on ne umeje dijakov, a dijaki ne njega? Potemtakem nam lahko p še — slabe rede. Nemec Sehaffdnhauer uaj bo le bolj skroman v izbiranju naslovov, ker sicer bi utegnilo prekipeti ! To naj ai gospod profesor zapiše z velikimi črkami v svoj album. »RdeČi Prapor« izhaja sedaj v Ljubljani. V zadnji čas opažamo na tem listu neko evolucijo, ki moramo biti žnjo le zadovoljni. Ne da bi bile prenehale načelne di ference, ki po naravi stvari obstoje med nami in tem listom. Način razpravljanje, izlasti o narodnem vprašanju je post&l drugačen : sčistil ss je nekako. Tista odurnosti, ki je nekdaj a priori odklanjala vse, kar ie bilo v kaki relaciji s pojmom narodnosti : te odurnoati in ekskluzivnoBti ni več. Će bo list vstrajal na potu mirne stvarnost', ki jo n. pr. kaže v zadnji številki v članku »Narodno vprašanj e«, v katerem ee ea • vzemlje za »narodno avtouomij o«, potem bo možno plodonosno razpravljanje žnjim. In to bo le na korist stvari nnšega nareda. A na korist bo tudi slovenski socijalni demokraciji, ako bo pomagala utrjati pogoje za narodni obstanek Slovencev. In to more brez vsake škode za svoje specjalno strankarsko stališče. Odhodnica t Palestino. — Lukežer somenj. Iz Novega mesta nam pišejo dne 24. t. m.: Danes je Blavil sekundarij tukajšnje bolnišn:ca usmiljenih bratov, frater dr. Ce-lestin Libsch svojo odhodnico v Palestno. Ls t» odhaja na svoje novo mesto kakor samostojen zdravnik v novo bolnišnico v PJa-zaretu. Na odhodnici so bilr navzoči : č. g. Lsitner, provincijal usmiljenih bratov iz Gradca; č. g. Brvar, provincijal kapucinov na Šrajarskem; dr. Sebastijan Elbert, prost novomeški ter raeni drugi višt duhovni dostojanstveniki. Lukežav somenj se je ukljub slabemu vremenu izborno obnesel. Prignalo in prodalo ss je mnogo živine. Y opomin. »Domovina« priobčuje na prvem mestu ta le opomin : Časopisje bodi zrcalo, bodi jasna elrka vsega narodnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, bodi odsav vsah, posebno važnejših dogodkov, ki se vrše na naši zemlji, in cbsnem odsev vseh važnejših pojavov v svetovnem gibanju. Zakaj ima to biti in kako, o tem danes ne brmo razpravljali. Pač pa morfemo povdarjati danes nekaj, kar nam je ležalo že dolgo na Brcu, Ako bočemo, da bo kak časopis res dobro in vestno izvrševal svojo vzvišeno nalogo, moramo pomisliti, da Časnikar iz svoje uredniške soba ne m^re videti v vee kraje, v v*e koteve svoje domovine- On ne more viriet;,. ako mu niso sporočili tega, da so fcega in tega dne bogvekje — recimo na Ptuj-ki gori i — volitve, da je treba hudega boja m našo narodno stvar. In baš merodajni Učitelji, merodajni možje v posamičnih krajih, in oni, ki zasledujejo javno življenje v svojih krajih ter čutijo v aebi zadostne zmožnoBt^ so svojemu narodu dolžni, da sporočajo o vsaki še tako majhni, a za ljudstvo, za naš narod vendar pomembni stvari. Posebej je dolžnost gori imenovanih, da sporočajo ivo j i m Časopisom vedno in o vseh v narodnostnem oziru važnih stvareh v svojih krajih, da ae zvemo o volitvah v kakem narodno važ nt m kraju (kakor Spodnja Polskava !) šele istega dne, ko se že volitve vrše. Časopis bodi glas ljudstva — in Bmo napisali danes te besede dobromislečim in zavednim ljudem v prevdarek in opomin ! Not Sradron deželne braatbe na konja. Neki pulski list javlja, da se v mini-acer&tvu za deželno brambo na Dunaju snuie ustanovitev novega švadrona deželnih brambo vcev na konju, ki pride po vsej priliki kakor posadka v Istro in sicer najbrž v Pazin. Dobrodelne znamke na dopisnicah. Trgovinsko miniBterstvo je odredilo, da ee ■ms dobrodelne znamke prilepljati tudi na ■prednjo stran dopianic. To je bilo detolej sahranjeno. Ako je kdo prilepil tako znamko> je pošta tako dopisnico smatrala x% pismo ter 8te-li sliiali, gospod profesor ? Pre po- naloiila kaesasko poštnino no mu lako soparni, naj Predavanje dr. Tame. Draštvo »Ljud-po- ski oder« nam piše: Predavanje dra. Turna o »Ved,C, ki se je imelo vršiti dce 24. t. m. se je odlciilo radi male ude.'ežbe vsled zelo slabega vremena. Predavanje ae bo vriilo v sredo dae 8. novembra ob 8. in pol uri zvečer v ta omenjenih prostorih. Smrtna kosn. Na Vršnem na Goriškem je umrl v visoki starosti J e r n e j Gregorčič, oče pesnika S m o na Gregorčiča. Zima. Da, sima je tu ! Še pred včeraj-šo'em smo imela dež z burjo. Dočim je padal dež nepretržno vso predminolo noč in ves včerajšnji dan, je pa ša burja silno narasla. Posebno včeraj smo imeli vee dan prav neenotno vreme. Pri tem je pa tudi temperatura padla zelo nizko : že nb 2. uri popoludne emo imeli samo 6 Celsiusovih stopinj ned ničlo, a ob 10. uri zvečer le 2 stopinji. Mraz je toliko bolj občuten, ker je pr.šel tako naglo. Predvčerajšnjim popolu-dne ob 2. uri emo imeli še 11*5 Celziusovih stopinj nad ničlo, a 24 ur pozneje pa le 6. Vendar js pa sinoči mej 9. in 10. uro vsaj jenjalo deževati. Ie Sv. Petra na Krasu nam poročsjo, da je tam padlo mnogo snega. Dunajski brcovlak, ki prihaja v Tr«t ob uri in 10 minut zvečer, je imel sinoči, radi slabega Društvene vesti in zabave. Kottklj kniok. Danes ob 7. in pol uri zvečer ja drugi koaversaoiiaki večer drugega tečaja. Vsi ljubitelji kružka so vabljeni tem potom, udslete se ga pa lahko tudi učenci io učjaks prvega tečaja. Oai gospodje in gospodične, ki m mislijo ie vpisati, naj store to nocoj, ali najdalje jutri, ko ima prvi tečaj svojo učno uro, da ne bodo e svojim poznim pr.četkom andrievali učeoja. (Učna dvorana v hotelu »Balkan« ulica Gsppa). Vsi p. a. gospodje in gospodične, ki imajo izposojene knjige Puikina ruskega krutka, eo naprošeni, da blagovolijo iste vrniti v »Slovansko Čitalnico«, ker j h kružok nujno rabi. Koledar im mat Danes: Deroetrij, muče-nec ; Nikodin ; Vranica. — Jutri: Sabina, muče niča : Lovorka ; Srebra — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne + 6* Celsius. — Vreme včeraj: dež in burja; mrzlo. Gospodarsko. OUil zbor gospodarske zadruge ▼ Pod? radu. Poročilo o tem aborovanju, priobčeno v vremena, nič manje nego 1 uro in 10 minut 29.1. št. »Eiinosti«, je na nekaterih meatih zamude. Sneg v Ljubljani Kakor javi ajo iz LJubljane, je padio tamkaj v noči od torka na sredo precej snega. V mestu je sneg potrgal mn >go telefonskih žic, aa drevju, ki je ša v perju, je pa napravil mnogo škode a tem, da je polomil veje. nekoliko netoSno in nejasao. Proa m Vas gospod urednik, da pojasnite točko o mojem govoru glede razmerja med c. k. vlado in narodnoetmi Istre. Videčemu veliko razburjenje proti na-silni zahtevi dež. kulturnega sveta, zielo ee mi js potrebno, pojssaiti zbranim kmetom, VodiUlj miaisteratva sa uk in bego l^tn » slovenskih dnevnikih. Trajanje dru- ritva določeno je na dobo petih let od dneva, častje js dr.a Bernarda Benussi-ja, ravnatelja mestnega dekliškega liceja v Trsta in profesorja trgovinska akademije, okrajnega iolakega nadzornika dr.a Mihaela Stenta, imenoval kakor člena kolegija isvedencev za literaturo v Trstu. Legar v Istri. Glasom ve%ti iz Pazina, od kodi da prihaja tiko naeilstvo ia povdar-razsaja v Lndaru legar (t fa*). Obolelo je jati. da bi (ae od g. Bana) predlagani rekurz 40 oeeb. V minulem tednu je 1 oseba tudi (Kam ?) ne koristil. Rekel sem, da bi Itali-uiurls. Med cbjlelimi je največ mladih j jsni na bili tako predrzni :n nasilni, s ko jjgjj ne bi imeli podpore od c. k. Tržaška statistika. Oi 15. do 21. t. vlade. Z*to pa tudi vsa ta nesreča, ki m. se je rodilo 53 moikih in 45 žinskih, nas t ači, ne prihaja naravnost is Porečs, skupno 107 otrok, od teb je bilo 12 neza-1 a m p a k z Dunsja preko Poj konskib. — Umrli sta 102 osebi, 57 moških reče. in 45 žeoakih, cd teh j h 27 š i ni dopol- j Predlagal sem torej, naj ae meeto re-n lj eno leto. — Poročilo se je 43 parov. kurza odpcslje o. k. vladi apomenica, v ka-Tojei T Opatiji. Od 1. septembra do | t*ri naj ee istej naravnost pove, daje ona 22. oktoora 1905. je prišlo v Opatijo 4733 kriva groznim razmeram, v ka oseb. Od 19. do 22. oktobra 1905. je pr;- terih trpe Slovenci in Hrvati raslo 152 oseb. Dne 22 oktobra je b lo nav- Istre. zočiO 1238 o-eb. ! Ta moj predlog je bil vsprejet ob veli- Kcšfl Je človeka, padlega v morje. navdušenju in enoglasno. Včeraj popoludne ob 1. uri je 42 letni težak j SlavojJenko. Stfnn Sxerdu, kije b;l cekoliko vinjen, g . "" padel v m« rje z obrežja Carciotti. Redar PaZflC VeSti. Grion, ki se je nahajal tam bl:tu in je videl, { " * da nesrečni Smerdu ne zna plavati ter je bil | Rojen aa petek. V Parizu je dne 13. t. torej v nevarnosti, da utone, je, kar oblečen 1 m. praznoval stoletnico svojega rujstta neki in nber. žen kakor je bil, ekočil v morje in A. B.,u/gogne, ki je bil rojen v petek dne 13. Sttfaca Smerdu prijel za obleko ter ga pri- oktobra 1805. S tem je slavljenec ptč ovr-vlekel h kraju. Iz morja sta pa njemu in g«l auro pra*no veto, češ, da številka 13 in rešenemu Š tfunu pomagala neki drugi redar pstek prinašat« nesrečo. in en haančai stražnik. j Minister Rouvier je v svoji mladosti »merdu je bil prenošen na bližnjo gasil- »lotil v mirodilnici, ne sicer v prodajalnici, sko possajo, odkoier to telefoničnim potom ampak loiil je račune. Sedaj j® f«anc.zki pozvali na pomoč zdravnika ee zdravniške j minisierski predsednik in minister vnanjih po*ta e, ki ga je dal odvesti v bola šnico. stvari. Velika tatvina Težak Ivan Mreule' Plavajoče mine v azijskih vodah. — Iz stanuje s ženo in hčerjo v III. nadstropju Londona javljajo: Z osir. m ba katastr. fo hiše št. 8 v ulici della Ghiacc ra. Žsna njf- japonske transportne lad je, ki je nedavno gova ima prodajaln ci starih ponošemh oblek med Niučvangom ia Daljnem zadela na neko v ulici del Volto s*. 4. S noči okolu 8. ure plavajočo mino ter se pot* p la, opozarjajo je neka žena, ki stanuje v isti hiši kakor j ■•kateri listi na nevarnost, ki jo plovbi pro-družina Mreule, idoča po stopajicah, zapa-' wočajo plavajoče mine, od kater h je rs žila, da ao vrata sienovsnja druž:ne Mreule'ča8a voJne "lo mal0 eksplodiralo. Japonci oiprts, ii sicer da so bila odprta nasilnim ' 8amo Pred Po,t Arturjem pol<>žiii Dačinom. Sluteči, da so bili morda v onem 600 min- Bati da do"P«j° te plavajoče stanovanju tatovi, je š a ona ženska ob vest t miu* do ameriških obal in od tamkaj v Mreuleievo *eao v njeno prodajalnic. Mreule, atlantski Ocean. Tehniki ne izključujejo ki je bil ludi v proda;alnici, in njegova »ožnoati, da dospejo te plavajoče mine v par ženi flta š!s takoj domov. ! latih v svropsis *ode. Z »to ee utegne pri- Pr sedši domov sta pa takoj konstato- i hodnja mirovna konferenca v Haagu ba-vaia, da je bila ključavnica skoraj popolnoma j viti a vprašanjem o plavajočih minah ter jih izruvana iz vrat. A vstopivša v stanovanje, . zabraniti, eta našla v ietem grozen nered. Vee je bilo prevrnjeno, posebno pa v njuni spalnici in pa v spalnici hčere. Pregledala sta takoj, da j jima li kaj manjka. No, vspeh tega pregle- lar 25. oktobra Tržaška b^Ta. »apoUoal K 19.13—19 16 ugte«*" Hr- K —. -do —.—. London kratek tftrmin K 240 33 —240.05 Francija K 96.52*/,—^5 62 «/5 Italija K 95.72VK—**&.8275 alijaraki bankovci K —.—--• 117.45--117 55— ncatlkl bankovci v —.---- avstrijska ednotaa neti K 100—. 100 30 ograk* kroiMka renta K 95.50 95 80, ItaHiansta renta ** ——kreditne akcije F 677--679.— državne železnice K677.--»»79.— '.ombarH. k 125.--127.—, LJovdove ak^iv « 783.— 78i. - Srečke: Tim K 331.75^*35.75, ^rea.t K 496 — do 483.—, Bodsnkrsdit 1880 & J02.— 310.— H . d en kredit 1889 K 302— 310.— Tarfit« ^ 146 — do 148.- Srbske--dr. — — .— „ 3\t 86.59 —. - Akcije nacijonalu«* hsnke 1641.— —.— Kreditne akcije 677.75 —- London, 10 Lstt. 240.15 —.— 100 driavnib mark 117.42l/s — 20 mark 23.48 —.— 20 frankov 19.16 —.— 1011 i tal. lir 95.63 —.— Cesarski cekini 11.33 —— Parižka In londonska oorza. Pariz. (Sklep) — Francoska renta 99 70, italijanska renta 105.27, Španski ezterieur 92 72, akcije otomanake banke 608 —. Menjice na London 251.55. Psrlz. (Sklep.) Avstrijska driavnv isHw -—LosabanL 135.— unificirana tarSfcs raau 90.72 a/atrijska zlata ran « 99 50, o graca 4'/. ran t* 96 65, Lladsrhaa —.— tar5t» areSie 133 75 pariika banka —.—, italliana** nB.®'t ttc, sa dec 46.3/4. Stalno. Aew-rork. (Otvo-• ♦».' Ka*a Rio ** ća dobave. Stalno, za 5 do 10 atotiik nižje. Prodaja: 5( 00 vTeČ Hamburg. (3k1»» ->op.) Ka" good Average sa oktober 37 1/t sa dec. 37.3/4> sa marec 3*.*/4 sa jcaj 38.Sialno. Kava S., n ./ad* iocj 39-40. navadna 41—42 >**\<\ d-- -*3 -45 katerega je zaSelo poalovati. § 5. Društven i k je vsakdo, kdor vp:5e vsaj jeden deieš po jednej kroni na meses ter se zaveže plačevati ta zcea«k šestieeet zaporednih meieosv. Messdai doneski smejo sa plafievati tudi sa vefi mesecev ali aa vso dobo vkup. § 7. Vsak društveni k je doltan vpisani svoj delež plačevati brez opomina in na avojs strošks društvenemu blagajnika v pogojenih obrokih. Troški, ki nastanejo društvu z opomini sli iztirjevanjem, opravičeno je zahta-vati, da sa mu povraejj ali pa odšteti jih od vplačanih deležev, ki se vsled tega skrčijo na dotični znesek, § 10. Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina druševa, istotako vsi večji dobitki do še jedenkratnega zneska nakupaega kurra premijskih zadolžaie. Kar preostaja o 1 dobitkov preko t*ga zaesta, pripade v jednakih dalih društvenikom dotičnega odseka in zakladu za slovensko odnosnesno hrvatsko vseučilišče v Ljubljaai. Ta zaklad upravi.'a mestna ob Sina ljubljanska, katerej tudi pristaja pravica določ ti, kol ko se sme iz njeg* 1 dovoliti vladi kot ;e1enkratai prispevek zi j ustanovitev vseučilišča. Vaa ostala svota p» I rabi naj s) za ustanove dijakom a'ovenske m hrvatske narodnosti na vseučilišču v Ljubljani. § 11. Dj ieteka petih let porabljajo se najmanji dobitki in od večjih vsote do še jed inkrataega zaeak« nakupnega kurza premijskih zidolžiic v ta namsnt da se nakupijo nove premijske zadolž iioa. Kar preostaie denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med druŠDveaike dotičnega odseka, ako znaša nan-pripadajoči v*nta vtaj K 12.000 — v nasprotjem slučaju pa se plodonosno naloži ter razdali šele tikrat, kadar z obrestmi i t no vimi dobitki vred doseže gornji zoetick. Dokler ni drušsvo glasom § 3 društven h pravil definitivno osnovani, zistopa društvo, ima oigovornost in prei»krbui<* vm k ustanovitvi soadai^če priprave g. Ivan Hribar, I iupan ljubljanski. j S svojim pristopam podvržuje se dru-štvenik določbam pravil in programu d uštva v c alem obiegu. I Pomen novega društva bo, lahko rečemo, za ves naš 2 a . rod, brez ozira na stranko, l,r t. ( o z i r a na me 23.40, za jao.-april 23.75 (stalno . Moka za itzofii ' .. . . x . rnmm Anwmt j- .m mesec 32 85, ta nov. 3tU5 « nov.-februvar 30.80 Ijuiemn e. priporočati si. uradom, društvom sa jfn. ap:il 31.30 stalno). — Repićni olje sa j in drugim korporaoijam. da nam naznanjal« tek)6 me-ec 5l'/4, rM nov. 513/4 za november-dec. ■ BVoje pristopajoče člene v enem skupiem » jMuvar-april 53 »i' (napeto).Špirit «J ^ obrogsjočsm število deležev in tekoči aaesev 33.—, sa nov 31.1/.. jan.-apn! 31.% ao^ua«.«, »J za maj-avg. £3.— mlačno). — Slaazor durov »o ] imena udeležnikov. nao nov. 19/,'»—^V* .mirno , bel za tekoči mesec \ 23za nov. 23 '/«» ** oktooer-janu?ar 2i.5/s-- sa januvar-a. lil 21% (stalno) radnima 57l/,--59 Vreme: deloma oblačno. dovanja je bil naravnost katastrofalen. Iz enega umivalnika ia* iz ene omare je manjkalo za 800 kron gotovega denarja ia mnogo dragocenost . Mej temi je bilo nič maaja nego 12 zlat-h prstanov z dragimi kamni. 5 Zadnje bnojiVM vttH« Narveika KRISTIJANI J A 25. Storting je imal danes popoludne tajno sejo, aa katera dnevnem redu je bil predlog desetorice članov stortiaga o bodoči driavai obliki. Kar ja, kakor ss govori, vlsda napovedala, da po is v taj parov zlatih uhanov ietotako z dragimi ka-,atvmri P^10^ •• i« »»daljša razprava men-, 9 z at h ver,ž e, 2 zlati uri ia par ^ l,U d° P611"* zlatih naprsn h gumbov, — vas skopaj v1 OdUkSTMje Im lBeamaJe. vrednosti 2200 kron. Vsega skupaj torej, s ! DUNAJ 25 >Wieaer Zeitungc je ob-denarjem vred, 3000 kron. (javila: Cssar ja podelil aaaMStaiikemu sva* Obvestila sta takoj policijo, ki je po- j totalen ia voditelja e. kr. okrajnega glavar-eiala na lice mesta kaneelista Basilieea, da | stva v Gradiški, Josipu Fabrisa pl. Freiea-je preiskal stvar. O tatovih pa, aeveda, ni tkalv povodom ajagovaga amirovljaaja, naslov doba ae alnba. ' dvornega svetovalca. Narodio sretto Mro „Nada". =— 1 Pod tem naalovom oseovano društvo je namenjeno kupovati za malenkostne doneske členov raznovrstne arečke ia premijske obli - j gaoijs, ista upravljati tsr cd mjrsbitnih več h dobitkov porabiti sao polovico v rasdelitev msd svoja člene, drogo pa v korist bodo-čega elovenskega (hrvat.) vseučilišča v Ljubljani. Iz društvenih pravil, odobrenih že tudi z raspisom e. kr. vlade za Kranjsko s dne 16. junija t. I. št. 7681, dovoljujamo si as vest; sledeče točka: § 1. »Nsda«, narodno srečkalno društvo, ims svoj sedež v Ljubljsni. § 2. Nsmss društvu js kupovsti za doneska členov take v Avstro Ogrsko dopuščene ssdoliaioe, ki ss izirebaio s premijam', ter razdeljevati morebitna dobitka po d »ločbah teh pravil. § 3. Društvo ja osnovano, kadar se vp'ie ( vsaj 1000 dalsftav po 1 krono aa mesec in obstoji is toliko odsekov, kolikrat tisoč de- j. laiav ja vpiesaib. Ti odseki aazaamujejo sa kot »prvi«, »drugi« itd. odssk ter ee upravljajo veak as-m p^polaoasa ločeno, tako da ndeležniki jednega ae nartieipniejo pri dob'č tu ali ilgahi drnsesra Ads*ks. Zvdaii sms šteti tudi m- n:e kot tisoč, vendar ae is pod pststo del« ž s v. j § 4. DfU*t»o z«ooe croj« poslovaaja aa vee o isaae objedoans in eicar onega dae, ka taraga rssg asi odbor v ijubljaaskam uradnem V LJUBLJANI, dne 24. okt. 1905. P r i p r s v 1 j s l n i odbor: Ivan Hribar, župan ljubljanski, predsednik. Alex. Hudovernlk, c. kr. notar; Robert Kollmann. veletrJsa; dr. Val. Krlsper, odvetnik ; dr. Josip Košar, odvetnik , Josip Lenče, veleposestnik; Ladislav Pečanka, bf-nčni ravnateli ; fjbald nI. Trnkoezjr, lekarnnr; Alojzij Vodnik, hišni posestnik. Prva kranjska tovarna testenin Žnl-deriU * Valenčlč v ZUrakl Blatrlol dele danes objavlja, da so njeni izdelki povsod za vdobiti, akoravno že skoraj pol leta deluje. — Tvrdka se opravičuje da so trgovci — ki so po različnih potih zvedeli o pričetku — prve mesece kar sproti testenine pobirali, vsled česar ji ni bilo mogoče ostalih odjemalcev prej o pričetku obvestiti. — Testenine postale so v vseh gospodinjstvih zelo priljubljene. Ni je gospodinje ki bi izdelke imenovane tovarne poznala da jih ne bi pogostokrat uporabljala. -1 o > i o 11 o»i o 11 o > 1 o n o 11 o n o n a n at o . X Tovarna pohištva Aleksander £evi jUTtnzi ulica Tasa it«. 52. H (lasku bila). < ® ZALOGA: PinZZTI Rosnmo (Šolska paalepje) Oana, da aa al bati neben« h*nSur«no«. s- Sprejemajo se rsakovrstoa dete Sadi po jyjC3Qooowo posebnih Dastrsvsa Msllr knsflslasl C :------------------^ o o o o o • oi I A hektolitrov vinskih sodov v vsaki IU.UUU velikosti od 5—70 hektolitrov da apro p<» jako zmernih oenah tvrdka Alsx. Breyer i sinovi, Križevac. |A Ap qq stanovanje s hrano pri lioljsi loUU oO slovenski ali nemški rodbini. — Ponudi*- |M>«1 I'radnik« na upravo listu. se odr. trir«^TK> In '"t^Io miku. naravno maslo, milo. Wilnn H'ic prve -rrrttf po 36 rrnrt. — B1rc<» Tfdn«» «veže,— postrezrica za nekaj ur na IOUC Oo ,].m v ui Boecbetto 4*,' If. n. AninorisBd School of Larnaos u< i molernp živele jezike cd pr« few»rjev doticnega materinega jezika. Trgovinska korf^pondtnca. Kom-hiniraria njf>tf>d«. Brt-zplflć-ne pojasnil« »laja autorizo-▼ana iola za u< enje jezikov za oOra^čene in otroke * Tr«tu. ulica Nuova st. 11, II. nadstr. rv 7. velikim hlevom ležeea, ob u lavni v veliki vasi od- daljeni 2. uri od mesta in več zvmljiš«" pripravna za vsako obrt odda M* v 11,1 jem ali t ml i proda. Naslov pove uprava lista. Tvrdka .G. Auerjevi dediči' pivovarna v korist družbi sv. Cirila in Me-t lija v Ljubljani. Wolfove ulice štev. li\ za Trst in okolico spretnega zastopnika oziroma založnika. — Ref le k tari t je, ki imajo gostilno in ledenico imajo prednost. — Ponudbe je vložiti do 25. t. m. Nova pekarna. prijetno dolžnost naznaniti slav. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice, da jc odprl NOVO PEKARNO v ulici Il< Ivcdere ^t. 57. — Prodajam kruli, *.d 24 > otink naprej in vsakovrstne siad<" ice, vse v« dno sveže n {*» najnižjih cenah. — Do-na-a m- tudi t a dom. — Priporoča se u da ni Lovrenc Rebula, pek. Pisarna dr. jjregorina in dr. Slavika sprejme pisarniškeg-a vajenca. Barvarnica. pralnica in čistilnica na suho _ na parno moć = Albin Boegan Trst - ul. Farne to št. 11 - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na -uho oči-ti /. največjo točnostjo. Barva, pere in lika -e pregrinjala. bla#o od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. „Svetoivansko kons. društvo" razpisuje službo l^rAm^ria Oziralo se bo le IU V UlCliJ €Xm na prosilce, ki dokažejo, da s«> |>opolnoma zmožni krčmarske <>l»rti. — Prošnje se sprejema do dne 1. no vembra t. L — Zahteva se kavcija 500 K. Informacije in vse druge podrobn sti se pa izve vsako sredo v društveni krčmi (»Narodni dom~ I ob uri zvečer. Prošnje je pošiljati 11a odl>or »Kons. d uštva« pri sv. I vanu Narodni dom«) pri Trstu. Odbor Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste = prihaja jm»<1 jamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa • Miclauz ulica Fouderia št. 7 Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo gostilno ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoletti (ul. Miramar, vir-a-vi« JaJaalllčaBaclieclunlt). Toči vino prve vrste in pivo. ter kuhinja je preskrbljena z sorkimi in mrzlimi jedili. Priporoživši za obilen obisk bilježi spoštovanjem MARIJA vdova ČOKELJ. F.PeitOturar TRST - nI. Poste nuove Št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines, Tsvsses itd. kakor tudi zlato, srebrne in kevisske ure za. gospe. Isbor ur sa birmo. Spujees p^Kftvffssja pa sizkih cenah. Trst stikar-^ekorater. St>rf>i«»Tna *1p1o ti R korariie «oh s papirjem. 3!i- kinif !ti tiai- i'T v v*eh slogih In na vse :iačiue. Po- nart-jfn ies 1-! mannnr. Bar- pohiSt-ra. po.lorj-.l. Vs® bo zmernih r»-nah. tr^no ln hitro. — Delavnioa: ulioa 'Jgo Fiictls štev. 19. Podpisani priporoča svojo m-NOVO PEKARNO IN SLA0ĆIČARN0 pri Sv. Jakobu litrsta misa 12 cra7ea si. šoie). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domari kruh v pecivo, postrežba točna. Benedikt Subau. =J*ova zaloga = ovf a in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acquel vogal nI. Coroneo. cococooooooocoo Svoji k svojim! Podpisani priporot'-a sv>jo zcIoko oglja. drva. pre- mogt in dru.ro razno kurjavo ler petrolej. P».ciljali je na dom. Josip Muha, ul.< Hvana iurn>d ulica (■»-vszzfm *t» 31. OZOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenil orezDlacno j fnnro. MIRODIL^ICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (702al fiBDDaj Specijaliteta navatinib in uie* dicinalnih ti rog, iiarv, pobovli, lakov. AtVtk. ćupićev, navadnega in parfumnega uiita, petroleja, Špirita ižeatel za. goreti. — Barvilo ia ćiS^etije ■ - -11 vina. . Nizke cene. Prodaja na debelo m drobi svetlega in temnega kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. i v *lti/l>i. — V ^tirili preučenih letih jc t-5 odstotkov gojencev te i«>le položilo irpit /. dobrim uspehom ja4ke pmtorolce. l(\\I JEZIK J Ji ITALIJANSKI IN NEMŠKI. PROSPEKTI BREZPLAČNO IN FRANKO. pokoju iiktivui za vo- 6i ^ „uničevalec lasi j odpravi [>ri damali nelepe in sitne popolnoma s korenikami ter podeli ko/i tmli št-naravno sve/.ost. nežnost ter ^ladkobo. — Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18. C——«—., VFflrova tovari toil^P7^ izdeluje iu priporoča: Vjrdrovo žitnn kavo. Jnhnl pridatek znamka »Vydra«. Juhne konserve (grahove, lečne, gol>ovc in riževe*. Oblati . Dišava za pacivo »Buhtinc. NA PR A VITE PO S K17S ! Kolekcija vseh teh izdelkev 3 krone 20 stot. in poštnina. in zopet gre glas po deželi da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz II. Bistrice vdobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po mestih in po deželi. __J ANTON SKERL mehanik, zaprlaeženi zvođoneo. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne kolenu motokoles „FacSi". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov !/.klju<':iH prodaja gramofonov, zonofonov in fonografo-.-. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica zs popravljanje Šivalnih strojev, kole«, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških oenah TELEFCN štev. 1734. iS Jfarodni kolek k vdobiti pn opravi „Cdiaost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 1SBL0TAVIE PO MillODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST ulica Acquedotto 65. I. Taštini si naznanjati sv-.jiin prijateljem in sploli cenjenemu občinstvu, da otvorim dne 28. tek. meseca svojo novo gostilno Trattoria Giovanni Naja — v ulici Gclsi št. 12 - Trst. — Pri tej priliki se priporočam za blagohoten obisk svoje nove gostilne, koja je v vsakem obziru elegantno opremljena, obširna in še posebej založena z najboljšimi in pristnimi dalmatinokimi vini ter briško rebulo najboljših kletij. WW Domača kuhinja, t« Pivo „Dreher" I. vrste. Nadejaje se mnogT>brojnega obiska, se v naprej zahvaljuje udani Ivan Naja. i.- K1"-?« riz*:; I1 Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim porottvom. PiMMMM CamermsL štev.*, 1, n. — TRST — V lastni hiši. Telefon it. 93»' mv Vhod po glavnih stopnicah. Hranilno ulogo sprejema od vsakega, če tudi ni nd zadruge in jih obrestuje pe 47,. Itentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono PeeoJIla daje samo zadružnikom in sicer ne uknjižbo po 51/,*/., ne menjice po # /„ ne zesteve po 51/,*/«- Uradne ure: od 9.—12. dopolndne in od 3.—4. popoludne. ^ Izpladujo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih ie ured z a p r L Im eejmederaeje urejeno vereostae celico sa shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ------kllaftfial rataa tlt.m. ===== F I L J A L K A c. kr. privat. AVSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILI V KRONAH .ia blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu pisma .„,,„ i > proiu dsevai odpoved^1 a°. proti i dnevni odpovedi 2l a o > 8 » > 2% ., > 30 > > rio > 33 - > 3% v z atili napoljonih na Izplafiiua pisma proti 30 dnevni odpovedi •_'"„ 3 mes. ^ -1 i » ^ ^ 21',0/(, Na blagajniške nakaze"in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1..5. odnosno 27 februvarj« bodočeea leta in sicer po doticnej odp >ve.!i. l$an«*o?riro v kronah z -o 0 takoj v kolikor na razpolago Krone in slati nspol*oni na tekući raćm. po dogovorjenih pogoj.h, t-,ji se stavijo od .asa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iimpeSto, Brno, Karlove vari Reko. Lvov Prago, Heiebenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad' Belice, Gablonz. Gradec, Herraanstadt, Iuomost Celovec. Ljubljano, Line, Olomuc, r^aaz, Solnogra.. prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vaec drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojm: Krediti na karikaeijske listine ee otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in