r	• ; . •	■ .	- .	•	y '- V- ".'
"	-w»	--Mi "	.,■'*'•''	v
GLAS NA ROD 4	r^SiPn
»I VeB«x» T^leto... $3^0 ITi	V^ J^iX	JL ^ i. JLXwV/J^ XX	(Tj luaed trwtry dzj except Smxiayi ffi
M Za pol lete......$240 lil	lif aad Letal Mol idajt.-:•] 1|
_List slovenskih delavcev t Ameriki.	B -gff^Pf Reader« * • ffl
TMJCrOM mAMtl: W7 COKTLAHPT. toU^J » t^o-d-Cl«. MrtUr,	0o°r~. d te* «. 1»7».	nmOH POAJU« 087 OOMLAMDT
NO 114 - ŽTEV 114__MBW YORK TPBSDAY, MAY IS, 1917. - TOIEK, 15. MAJA. 1817.	VOLOM« XXV _ LITNIK XXV-
K nesreči v Hastings, Golo.
--o-
POGREB SLOVENESKIH ROJAKOV. — ŠE DOZDAJ NISO IZKOPALI TRUPEL- VSEH PONESREČEN CEV. — GOLJUF JE IZRABIL PRILIKO TER SE IZDAJAL ZA AVSTRIJSKEGA KONZULA. VELIKO DRUŽIN JE OSLEPARJENIH. — 30 SLOVENCEV, i 15 ITALJANOV IN 8 HRVATOV.
-o-
Trinidad, Colo. Dn»- 4. maja smo pokopali prvih sedem roja- ! kov ki »o biti ubiti pri razstrelili v Halting*, Colo.. dne 27. aprila. I Devetega maja urno jih pokopali zopet sodem.
Ne bom ve<- opisoval obupnih in žalostnih prirorov in pretakanj« solx. Citw»ri. tesani oblaki so viseli ua n« bu m se dotikali snežene-gu gorovja, ko smo korakali po trinidatlskih ulicah, noseč ponesrečene rojake k pogrebu.
Xa čHu sprevou« je korakalo društvo sv. Jožefa br. 284 XHZ. in ; društvi sv. Andreja .ISK.I. z am*-riškn zastava Godba je igrala ža-j loatne melodije.	%
Matt Valrnči.' je bil elan NHZ. star 32 let. Zapušča enega otro-j ka in Moprogo v Hastings, Colo. Drugi je pripadal k društvu sv. Andreja. .ISK.I,, Trinidad. Colo.
John Tnrkovič, SI let, doma je bil iz Spoljan na Primorskem, i Zapašča v Halting* ženo in dva otroka. M. Krewovič. 29 let, doma iz j Krnice ua fVimorNktjA; zapušča ženo in 2 otroka. Jakob Tomšič, 24 j M, dom« i* Ha«e na Notranjskem. bil je sami«.
4. K on/ in Tony Glavič. Josip Kmolič, 32 let. doma iz Dobrnič ua t Do!<uj«kem; bil je član SNPJ. Pokopan je bil 10. maja. Anton Dekle-1 %a. ;«0 I, t, doma « Prema na Notranjskem, flan SNPJ; pokopan je I bil .1. maja.
Kar j.- Slov. neer. Hrvatov in drugih Slovanov, bodo vsi skupaj j pokopani. Zraven slovanskega prostora je določen prostor za Italja-ne Obstal --m cb grobu liruno Nicoli in njegovega brata, ki sta vstre-lila v D-lagua Colo, rojaka Tomaža in obstrelila več drugih roja- i kov. Zdaj mrtva po< ivata |>o!eg Slovencev in sodba je končana.
Me«! ponesrečenimi je 15 Italjanov. .'i0 Slovencev, S Hrvatov :n! približno toliko Slovakov.
M» h i kane i imajo skupni prostor iu je mrtvih kakih 30. Med mr-tvinu je tudi uekaj Grkov. katere pokopujejo na ljudskem poko-j
patiaeu.
Zanimivo j» jrl.^lati gršk.-ga popa, ki v črni halji, z zlato vt-riži-j eo in kru< m na prsih. z dolgo sivo brado veličastno stopa pri pogr<-bu Sleherni dan ^ta pa vkM prihajati popraš^vat, koliko njegovih j
rojakov so našli.
tfljjal s. m, da kolikor bolj globoko pred o v rov, toliko več je I puna. IVarij«, da mrtvi tudi 4 r»-«ile»; dasiravno imajo priprave za I tithaig«-. vendar se zaduši marsikateri tudi s tako pripravo.
Ih»e 10. maja so jih spravili na dan 7."».
IMo gre zelo počasi od rok. Trupla so popolnoma izpr^menjena. t tako da jih ni mogoče poznati. Spoznajo se samo po številkah, ki jih i imajo pri sebi. Ako ar j^ komu izgubila številka, potem pa pokoplje-! jo kot nepoznanega.	j
Ihie 9. maja je bil pogreb naznanjen ob 9. uri. pa smo zaradi ne- i T« ivejra reda prttli na pokopališč, Ml po 12. uri. Dwsfcio JŠKJ. je I n—lo v »provodu Johua Tur kovica krasen venec in trinidadska de-; kleta ao S svežim cvetjem okrasile -rob mladega rojaka Tomšiča.
\ imenu J8KJ. je bilo položeno sveže cvetje na p rob sohrata Tur j koyu a. IV, krasen venee so tuui položili člani društva sv. Jožefa od MIZ. na grob sobrata Valenčiča.
/.irarlf zakasnelega pogreba sem namenjen nagrobni govor opn-1 stal. Objavil ga hom rato pozneje v glasilu.
Matija Pogorelec.
Trinidad, Colo. ~ "The Ohromele News'' z dne 4. maja piše-I osltizujoe ne žalosti in nesreče vdov in osirotelih otrok vsled hiniAiie razstrelbe v Hastings je prišel pred nekaj dnevi v Hastings >» k goljuf, ki s,- je izdal za avstrijskega konzula in je rekel, da dela ' da pomaga avstrijskim podanikom.
S'' hlkuh in «>r°Pal nesrečne vdove denarja in raznih vrednosti, th papirjev. V več slučajih je pobral dru>mam vse prihranke in ^ pot. m odšel. Iz nekega kovčega je vzel $1.700 in vse listine, katere je prinesla družina iz stare domovine.
V nesrečni uri je kaj lahko pregovoriti in ogoljufati nesrečne vdove. Mnogo družin je na ta način brez vsakega denarja. Zadevo so žene ponesrečenih rudarjev naznanile šerifu.
----—OOO---—
Rusija pred novim preobratom.!
•-o- .
GOVOE justicnega ministra kerenskega _! SVET delegatov delavske in vojaške1 STRANKE skusa dobiti premoč. - kbbemgy;' PRAVI, da je vsa njegova moc izčrpana -VOJNI ministr gučk0v je odstopil — rusija BO skoraj gotovo sklenila separaten mir - "dežele ni več mogoče resltl"
-O-
P^trograd, linija, 13. maj«-,. — iNintv j« ju«t*c4ii minister Keren-ski pojasnil svoje stališče in sta-liš< e. ki ga je zavzela Rusija v sedanjem času. Na shodu delegatov j»> imel sledeči zpačilni govor:
-- Jaz sem nriAel k vam. ker je na«>ja moč i*or»olnorna izčrpana. — Pogum, ki sem ga imel se pred kratkim, je izgmil. Prej sem bil še prepričan in nverjt-n. tla smo državljani, ki se zavedajo situacije, ne pa ustaaki sužnji. Zdaj nimam niti tega prepričsnja.
Žal mi je. <la nisem umrl prt^l dvema meseeema. Žal mi je, da nisem umrl tedaj, ko se je začelo v rn-eih ruskega ljudstva novo življenje. Tedaj sem bil ac prepričan, da se bo mogla dežela sama vladati. Tedaj sem bil prepričan, da bo ruski narod lahko povspel a svojo lastno močjo, ne da bi bilo
v I ffizlft 1 P"rpO«Jb11 l>» 1ICO. '
Z ozirom na sedanje razmere se mi zdi popolomna nemogoče rešiti deželo. Morda je že blizn čas. ko vam bom moral povedati, da vara ne moremo dati toliko kruha kot ga pričakujemo, ter da vam ne bomo mogli dati drugih živil, do katerih ste poolnoma opravičeni. — Preporod iz suženjstva v prostost se ne razvija normalno. Mi smo okusiii prostost in smo se morda opijanili od nje. Zdaj potrebujemo resnosti in discipline.
Vi lahko trpite m izpolnujette desetletja povelja vlade, katero sovražite. Ako vam je taka vlada zapovedala streljati na svoje pristaše. ste streljali na nje. In kaj se je zgodilo kar čez noč T — Kaj se. je zgodilo naenkrat? — Zdaj v prostosti ste postali nepotrpežlji-vi, zdaj v prostosti ne morete trpeti?
Iz kongresa. j
Spijonažna predloga sprejeta. —. 1 Prohibicijaka p.-edloga propadla Cenzura.
- ' i
Washington, D. C.. 14. maja. — ?
' ?>enat je danes sprejel s 77 glasov' j proti 6 špijonažno predlogo. Pro-1 i hibicijska določba in cnzura časo-1 pKia je bila črtana.
Že v soboio je bila cenzurna do-1 ločba odklonjena. Danes so jo pi; zopet hoteli predložiti, pa je bila odklonjena. G lasov at je je bilo 4fi proti 34. S 47 glasovi proti 37 j« bila tudi odklonjena Cumminsovc 1 predloga, po kateri naj bi bilo prepovedano iz žita kuhati žganje ] VeČina senatorjev ie bila proti te { mu. tla bi se zopet razpravljalo c j tej predlogi; izjavili pa so se za to da se razmotrh a o tem pri pred- j logi o živilih. *
Kc» je bila špijonažua predloge i spre j«, ta. so jo takoj izročili za tr j imenovanemu odboru, da o nje razpravlja, ker se v bistvu razlo • ouje od predloge, ki ie bila spre j jeta v poslanski zbomiei.
Zelo ostro so senatorji kritizi- -rali špekulante z živili. Senator j Thomas iz Colorado je hotel špijo tažni predlogi pridejati določbo ' po kateri nai bi se zaprle za časr i vojne borze in trgovske zbornice :-:i določajo cene živilom.
V	debati o tej predlogi so se sli j šali krepki izrazi o špekulantih ; imenovali so jih "roparje'\ para-' zite itd. Predloga pa ni bila spre j jeta.
Večina senatorjev je bila za to ; da se špekulacija omeji, toda zedi 1 :iili so se v tem da se bo o tem razpravljalo pri predlogi o živilih.
Senator-Lewis se je temu upira'' in je zahteval, da sc da predsed nikru moč. da zapleni vse zaloge ži j veža po Združenih državah in na; i skrb za to. da se razdeli in prod; j med narod.
Ko se je razpravljalo o zalaga nju zaveznikov z živili, kateri za lite vajo G00 miljonov bušljev, jf senator Kenvon iz Iowe rekel: j
"Ako kongres ne najde poti, da; bi končal to ropanje, potem bo že j narod našel pot. če se mora tud:« poslužiti svetilnih drogov po uli-l cah."
V	a rd am an iz Mississippi ne mo re razumeti, kako da se pusti ljudstvo izžemati od malega števila š-pekulantov. ki vodijo borze v! svoje namene.
Senator Thomas ie izjavil, da je; dovolj živil v državi, da jo pa te I /avno. da bi navadni človek priše1; do njih. Ljihistva naj sc ne navad: • na stradanje in so mnogo važnej i ša vprašanja, kakor pa zbirati ar : mado.	i
Senator Gore predlaga, da se! imenuje živilski diktator. Pred ! sednika naj se pooblasti, da ime-j nuje generalnega diktatorja za j vsa živila. Diktator naj bi oprav-; ijal svojo službo za časa vojne in j devet mesecev po sklenjenem mi ,
ni. —
Kot kandidat za diktatorja je bil predlagal Herbert C. Hoover
I
Tudi cmei gredo v vojno.
Atlanta* Ga.. 14. maja. — Hen-ry Lincoln Johnson, črnec, je naznanil, da bo zbral polk črncev iz države Georgia, da bodo šli na Fraocotsko pod »poveljstvom polkovnika Roosevelta. Ako .pa Th. Rooseveltu ne bo dovoljeno, da bi peljal divizijo v Evropo, se bo polk črnih pridružil ameriški armadi.
Nikdo ne ve, čc bo imel ta /poziv justivuega ministra Kerenske-ga kak upi i v na narod.
Skoraj vse časopisje se bavi z izjavo jnstič^ffa ministra Korenskega.
PebOKlld, Rusija, 14. maja. — Vojni minister Gučkov je odstopil.
V	seji delegatov delavske in vojaške stranke je izjavil ruski vojni minister Guokov, da odstopa Svojo resignacijo je poslal mini-strskemu predsedniku knezu Isvo-vu. —
- Sploino prevladuje mnenje, da bo sklenil« Rastja separaten air t
Beda v jetniških taborih,
Z angleško armado na Franco
14. mn.in. — Trije angleški vojaki, katerim sc ravno posre^i-o vbežuti i>. nemškega jetnišike-ial*oia, ki «e nanaja takoj za »ojuo črto. pripovedujejo o ia-osini oskrbi v jetuiskem ta:boni. Pravijo, tla je v taboru imiogo »olezni V'.Ied rrma^anja in po-.nanjkanjc.
' Aku smo pokazrJi le majhne ru.ikc bclezni". jirijiovediije edeii »etnik, "poitein nas pretepli z >i«:i ali pa s paškinim kopitom."
Akoravno je bil "ui vojak vjet «i!io tri mesece, je vendar padla ljegova t«*ža od 1H2 funtov na 10S. Njegove noge so bile ozeb-jeue in polne rpn. ker j in nisc cdravili. Jetniki niso imeli v naj .'ečjem mrazu ne sukenj, ne ode-ie. Vse to so Nemci jetnikom od .-zeli. CKivzeii so jim celo s kap rumijeve trake in vojaška zna-nenja. ako so bila iz bakra.
Za hrano so dobili po četrt lile »a kruha na dan. Krožnik redke iuh? in vsak drug lan redek na lomestck kave.
V nekaterih, slučajih so dobili rrižljaj mesa, ki ni bil večji ko: :os sladkorja. V zadnjem času s<» nli prisiljeni delati tako blizu mjne či*te. ua so prišli pod ogenj inglf&ke artilerija
To je \ popolnom nasprotju z •azn.err-jni z nemškimi vojaki, ki e iiaiL^jajo v angleškean jetni-tvu. Dobijo uovolj hrane ter do->ro in zdravo izgledajo- iza delo !ol«\-ajo plačo in si smejo v vo aških kantinah kupiti kai pri-' K»ljška kakor anglc-ški vo-jalri.
Boji na Balkanu.
Pariz. Francija, 14. maja. — Na /č mestih so sc vršili artilerijski; V>ji. Srbska /irmada prodira v .meri proti Dobrem polju. Nemški napadi pri Maknbovo so bili >dbiti ravno tako na desnem bre-ru Varila rja.
Berlin, Nemčija. 14. maja. —! Med Presbiškim jezerom in Var-j larjern se artilerijski boji nada-i jujejo. Zavezniki napadi na našel lostojanke so bili odbiti.
Solun, Grška, 14. maja. — Na-j ia (srbska) infanterija je zasedla! uekaj sovražnih zakopov pri Do-i brem polju. Odbili smo dva zelej huda sovražna protinapada; sovražnik je imel pri tem zelo težke' :zgube. Vjeli smo mnogo vojakov1 In velik bojni plen.
Bolgarsko poročilo:
Ob Kolenu Črne, 14. maja. Srbsko prodiranje proti hribu št. 105C -rao ustavili.	i
Pri Dobrem polju so Srbi ponoči z veliko silo navalili na naše postojanke, pa smo jih odbili. Komur se je posrečilo prodreti do naših zakopov, je poginil v boju na bajonet. S protinapadom smo pregnali Srbe. ki so vdrli v naše za-kope.
Ob Vardarju se artilerjski boji nadaljujejo. Preprečili smo vse sovražne naskoke. Šele ponoči se je francoskim oddelkom posrečilo iz vršiti nekaj naskokov na Jako-benske in Biselhovske višine. — Francozi so se morali umakniti v svoje za kope.
Ruski vojni minister je resigniral
Petrogr&d, 14. maja. — Vojni in mornariški minister, general Gučkov, je resigniral.
Pri včerajšnji seji delegatov, ki so prišli s fronte, je Gučkov prebral sledečo resignacijo:
tlZ ozirom na pogoje, vladne oblasti, zlasti pa še iia oblast vojnega ministra, z ozirom na armado in mornarico, je nastal položaj, katerega ne morem predrn-gačiti in ki je nemaren za obrambo, svobodo in celo za obstoj Rn-sije. Zato ne morem več opravljati službe vojnega in mornariškega ministrga ministrstva ter ne morem biti odgovoren za velik greh, ki je bil storjen proti domovini."
Odstopil je tudi poveljnik pc trogntiske garniaije, general Kur
Francosko bojišče.
London. Anglija, 14. maja. — Odbili smo sinoči sovražne napa-;do severo-vzhodno d Epehv jp se verno od Ypres. Vjeli smo neka; | sovražnih vojakov.
Ponoči smo napredovali v vas: Roeux.
Nočno poročilo:
Naše čete so danes nadaljevale prodiranje severno o<l reke Scarpe in so do\-ršile zavzetje vasi Roeux Vsji vas Roeux, katero so Neme*' branili z vso trdovratnostjo. in ki je bilo bilo pretečeni mesec po-zori.H.'-e vrcW-ih bojev, je sedaj popolnoma v naših rokah.
Tekom dneva smo potisnili bojno črto malo proti severu pri Gav-relle.
V	zračnih bojih smo včeraj uničili šest nemških letal, dve pa smo poškodovali.
Pogrešamo tri naše zrakoplove
Paris, Francija. 14. maja. — Na celi fronti je bil običajni artilerijski boj. Prepodili smo več sovražnih poizvedovalnih čet. ki sc sc hotele približati naši črti pri Vauxaillon. Craonne. pri hribu fit 107. pri Sapignenl m v Champagne. Vse te poskuse smo preprečili. Nemci so imeli pri tem velike izgube in so izgubili mnoso jetnikov.
Nočno poročilo:
Tekom dneva je nemška artile-riija močno obstreljevala našo črto severno od Brae-en-Lannois ter Cerny. Tudi v Champagne se je artilerija oglašala.
12. maja smo uničili 13 nemških letal. Naši letalci so zmetali na postajališča in skladišča štiri tiso? kilogramov eksplozivnih snovi.
Laška fronta.
Rim Italija, 14. maja. — Na.tren-tinski fronti so se včeraj na asia-ški planoti vršili vroči artilerijski boji. Avstrijski letalci so poskušali poizvedovalne polete v doline Sugane. Naši letalci pa so jim namero preprečili.
Razgnali smo avstrijske oddelke v dolini Travignole in Pellegrino
Na soškem bojišču so boji oživeli. Naša artilerija je obstreljevala zakope in druge važne avstrijske postojanke. Letalci poročajo o požarih za avstrijsko bojne Črto.
V	bojih južno od Gorice sme vjeli 30 vojakov, dve strojni puški in večjo zalogo municije.
Vršili so se tudi zračni boji. Sovražni škadron je metal bombe na Oglej in je poškodoval baziliko in arheologični muzej.
Ob srednjem teku Soče smo uničili dve sovražni letali.
Dunaj, Avstrija. 14. maja. — Na soškem bojišču se artilerijski boji nadaljujejo nepretrgoma. — Večkrat je laški ogenj zelo ljut
Laška infanterija je poskušala močan napad na višine -pri Pla-veh, toda napad smo odbili.
Na ostali bojiščih je položaj ne-izpremenjen.
Boji v Aziji
Petrog-ad, Rusija. 14. maja. — Na kavkaški fronti so Kurdi pri gori Kelerkami, južno od Erzmga-na. potisnili eno našo stotnijo nekoliko nazaj. Odbiti pa smo napad Kurdov pri Belumer.
ček sa 25 milijonov.
Washington, D. C., 14. maja. — DržavM zakladnicar McAdoo je danes popoldne podpisal zopet en ček za 25 milijonov dolarjev. Plača se angleški vladi. Anglečtka bfl dala to svoto svoji zaveznici Italiji Ves denar se bo porabil za naročila v Ameriki.
Nemški parnik v amsrilki mornarici.
Washington, D. C.. 14. maja. — Danes državno department naznanja, da so priklopili 12. maj* ameriški mornarici parnik 'De Kalb', ki je bil prej nemška pomožna kri-žarka "Prinz Eitei Friedrich".
"De Kalb" bo prva nemška ladja ki jo bodo porabili kot trjcov-sko. ali bojno ladjo pn*i Nem*«!.
Francosko parobrodstvo.
' o ■
francoska vlada potrebuje veliko sredstev ce bo hotela povspešiti — oziroma
obnoviti svojo par0br0dn0 službo. — VE : lke izgube. — pomanjkanje surovin. — mnenje angleških krogov in nemško bojevanje s podmorskimi čolni.
o-i
v ostrem nasprotju k govorom in izjavam glede splošnega vo-; jaške ga položaja v Franciji, katerega slikajo izvanredno ugodno, . izjave in obvestila glede položaja francoskega trgovskega" paro^ 1 brodstva.
Vse tozadevne izjave kažejo pobitoet m precejšno malo.sri-nost. ' Celo v angleških listih dvigujejo francoski posestniki ladjedelnic svoj glas. razkrivajo slabe razmere v francoskem trgovskem paro-brodstvu ter skušajo dobiti pomoč svojih zaveznikov.
Glasom francoskih navedb je vsebovala francoska trgovska mornarica pred julijem 1914 nad dva in pol milijona ton ladijske prostornine. Da konca leta 1«-16 se je ta ladijska prostornina zmanj-' za najmani I'LO.OOO ton in sicer v glavnem radi vojevanja s pod-moreskimi čolni. To zmanjšanje ladijske prostornine za 12 odstotkov pa se spozna v njegovem naravnost uničujočem pomenu za francosko narodno gospodarstvo, ko se euje, da ni dobila Francija niti jiidaleka primernega števila ladij, katere se je odvzelo Nemcem in jJa ni bila v stanu pričeti z grajenjem novih ladij. K. temu pride !>e, da je po soglasni izjavi francoskih izvedencev celo, še sedaj obstoječe trgovsko brodovj- skrajno obrabljeno i« potrebno popravil. :*ri tem pa ni nobenega upanja, tla bi se še tekom vojne te ladije popravilo ali jih pi n»<iom:-stilo z novimi.
j V ta namen manjka ne le delavcev, temveč tudi potrebnih su-jrovin. Se bolj kot na drugih poljih je opaziti v ladjedelništvu posledice za-sedenja francoskega rudniškega ozemlja po Nemcih. Vsako železno ploščo ter vse druge, pri grajenju ladij neobhodno po-irebne dele. je treba spraviti v Francijo preko morja, predno je
icoličkaj mogwe tam misliti na kako nadomestno zgraditev. _
Francozi so zaman skušali kupiti ladije pri nevtralnih in zaman so vedno prosili Angliio za ladjedelniški materiji.
Na ta način je umljivo, če govori Paul de Rouziers. francoski j graditelj ladij v angleškem strokovnem listu 'Fair Play' ' o popol-jnem izčrpanju francoske trgovinske mornarice", o *i4zelo vznemirja jočem položaju" te važne panoge francoskega narodnega gospodarstva t?r daje obenem izra?a svojemu začudenju, "kako morejo
j mistiti zavezniki tako nujen in splošno važen problem nerešen." _
Drugi francoski strokovnjak, Lestonnel, izjavlja v nekem članku v
■	pariškem "Journal" na krutko, da jc francosko trgovsko paro-| »rodstvo uničeno. Ničesar novega se ne grudi ali pa tako malo, da
-.ploh ni vredno govoriti o tem. Istega mnenja je oeividno tudi po-( ročevalec vojno-mornariškega odseka, poslana- CeLs, ki .ie v februarju 1916 zahteval od mornariškega ministrstva takojšno zgradbo trgovskih ladij, ki bi glede števila presegale one. katere so potopili nemški podmorski čolni.
Kako razpoloženje vlada v Angliji glede teh načrtov in kako so-: vražni so Angleži celo proti njih lastnim zaveznikom, kadar gre za njih dobiček, je razvidno iz izjave uredništva istega Irsta, v katerem se je objavilo te pritožbe francoskih graditeljev ladij. Uredil nistvo izjavlja: — Ker potrebuje Anglija ladijski stavbinski materija! prav tako nujno kot Francija ali Italija, ni niti misliti na to. da bi ugodila angleška vlada zahtevam za dovolitev izvoza tega sta\binskega materijala iz Anglije. Francoska vlada je rekvirirala šele r>0 odstotkov svoje trgovinske mornarice za vojno na morju. Dokler pa francoska vlada ne zapleni še ostalih 50 odstotkov, ne more Francija pravzaprav zahtevati, da bi se ji, kot se je zgodilo dosedaj, pošiljalo tovore z angleškimi ladijami. V splošnem pa je imela francoska vlada za svoje graditelje ladij vedno več na razpo-tiago kot pa angleška vlada za svoje lastne in vsled tega je še manj povoda za angleško parobrodstvo doprinesti katerekoli žrtve v prilog francoskemu.
Kdo dvomi o tem, da ne bo tako naziranje o položaju v mero-dajnih angeških krogih trajalo naprej še po vojni in to potem, ko se je pričelo z nemške strani z neomejenim vojevanjem s pomočjo '.podmorskih čolnov, ki zahteva vsaki dan toliko žrtev med zavezniškimi trgovinskimi ladijami? Takrat pa bodo postale trgovske mornarice drugih vojskujočih se držav, predvsem Japonske in one i nevtralnih držav tako velike, da bo stopila francoska trgovska mornarica popolnoma v ozdaje.
Vse te razmere so merodajnim francoskim vladnim krogom brez dvoma znane in jasne. Ti vedo, da je Francija tudi na polju trgovskega parobrodstva zadušena v objemu Anglije in da bo tako naj-i brž tudi ostalo.
Iz tega vzroka manjka najbrž Francozom tudi potrebnega strem J Ijenja in eneržijc, da bi si zgradili francosko svetovno-trgovsko pri-
■	stanišče. Da takega za sedaj nimajo, mora priznati celo vsak Fran. eoz sam. Vedo namreč, da ne zadostuje niti pristanišče v Marseilles, niti ono v. Bordeaux ali katero izmed pristanišč ob Kanalu zahtevam, ki stavi moderno trgovsko parobrodštH-o na pristanišča.
i Iz vsga tega pa je izprevidno, da niso slabe razmere, ki jih je prinesla ta vojna Franciji tudi na tem polju, ničesar drugega kot nujna in potrebna posledica slabega gospodarstva, ki je obstajalo žc dolgo preje, v mirnem času.
Rusko bojišče.
Petrograd. Rusija, 14. maja. — Na gališki in rumunski fronti sc vrše običajni infanterijski boji.
Pri Kovelu je naša artilerija izstrelila nek nemški zrakoplov, ki je padel na tla za nemško bojno črito.
Zborovanje premogarjev.
Indianapolis, Ind.. 14. maja. — Uradniki United Mino Worker?, of America in zastopniki državne organizacije iz držav Washington, Wyoming in Montana so pričeli danes zborovanje, da se določi nova plačilna lestvica. Zborovanje bo trajalo več dni.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar sa Izplačila v Af» atriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še izposljnjemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so medeni po laški armadi
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov,
4	fffgt| jisyv
TVRDKA PRANK SAKSER, m Cortlandt Street.	Mew York, N. Yf
GLAS NARODA. 15. MAJA 1917
"GLAS NARODA"
«PMaflaan>*r.X IIVIIRII ESriLIlIIII 001 PA IT
|A mrnnttm,)
mw ^ym, ri—i iim i	uova bmwpik, thmph.
#!•«• mt BariM mt UM Miporitkt ud addiMM of sbor« •CtUacaj
_M Oocttaadt Bli—4. B<wbH> at MMlmltin, New Tort City, M. I.
Pb mi« tata v«U« UM m i—rlfc*	Za «lo l»to m amto New Zor*	i.«W
te Ou»d<.........PLM Zt pol IcU ■ bm(o New lok.	M
^ 9* Ma M	Za Mrt M» m mmto N*w I«fl	LM
*» »*rt Uta------------tli Za liiiiiwiirt t —to lata	US
"•LAS 1 .USODA" htfhaja t» da« iiiwi axWJ ta pr—dkoy.
ILil NAIOD1" ("Tata* of d» PioplT) IMH PHI day «xr»pt Buadajra aad ItMijU
__Bafascrlptloa yearly fSJO._
ddm bna podpisa ta o—tonortl m m prloMaMa Daaar aaj m blagovoli po*<Uatl po — Money Order. H ssHMmm kraja naroinlkoT prodaj da ee tuum todl prsjfcsjf MvaMie
aaienl, da hitreje najdemo naalornlka.
fl»piioi ta podUJatraia naredite ta aaalavj "fiLil M A B O D A"
m O—tiaadt 81.	W»w Tart City
__Telefon : 4687 Port land t.
_Silili
______IBS*_
Germanizacija Avstrije.
7. ozirom na tedanje razmere, se nam ni dosti brigati za Avstrijo. v se kaže, da je doigrala «vojo ulojro ter izpolnila z po*:! o vinsko naloiro, ki ji je bila dana.
Teiki raeun svetovne vojne bo poravnan radi na njen račun.
Tu v Ameriki ramotrivarno o stvari ter razumevamo položaj na ckto drupačeii način kot v Avstriji.
Tu smo lahko razmotrivali na sploano o situaciji; tu smo videli neznansko p-«. a*ai, a neodoijivi propad misli, za katero so posegli centralni zavezniki za orožje ter izzvali klanje človeštva kot ga do-sedaj ie ni bilo v svetovni zgodovini.
Nemčija kot glavni krivec je izzvala to vojno. Pri tem ne po mahajo nobeni argumenti o angleški perfidiii ali njeni splošno znani vladaid most i. Kesnica je, da je Anglija bolj samoljubna kot L;:r#-rega druga država na svetu, ter da ji je v dosego ciljev vsaka prilika dobra.
To m< je ž«- neštetokrat i/ka/ulo in je to stvar smatrati kot zna eiuio potezo angleškega narodnega značaja.
\ nas«-in slučaju pa gre 7. .stvari, za katere smo so od vsega pn. - tka sedanje svetovne vojne borili in za katere smo se večkrat tudi žrtvovali materialno in ugledno.
(.rt- za stališče, ki smo ga zavzemali napram Avstriji in katerega niso hoteli ru/umet i druiri slovenski listi. Kako pravilno smo za Nh-.tovali Mu«c glede razvoja narodnostne misli in obenem razvoja i>ang< cmanske agitacija v Avstriji, je razvidno iz dopisa ali članka ki ga je priob>i 1 a dne 22. marca tekočega leta tržaška'"EDINOST poti naslovom "Germanimacija Avstrije'*.
Tržaška Klmost' prinesla 22. marca pod naslovom: Ger-maniziranje Avstrije sledeče: 'Kara bi nas od vedel nemški državni /:k oziroma, ka j se hoče z njim doseči, nam je jasno pokazala 1 i l-iina m i/ključna raba nemškega kot službenega jezika na železni« ah 1 im progah Dunaj—Trst. Zidani morn—!Si**»k) se je že dose-ilaj ura lno rabi! >amo nemški jezik. Slovenskega akta gotovo še m m!- <• videl, pa eeprav leži polov iea glavne proge na slovenskem o-
I ralniki, ki razumejo slovenski, so samo z najnižjimi delavci govorili v njih jeziku — v interesu dela. — Sedaj je pod zagro-; ivijo ka/> 1. {,; > povt-tlana \vaka slovenska beseda, pa četudi ubogi kuj venski dtlavt-« n»* razume nemške odredbe. Namera tega je: da se Sioveiiei t-im bolj mogoče izključujejo, zlasti pa še. da se jim orno-g dobiti boljša mesta, nasprotno pa da se Nemcem najboljše službe \ lo'iit itiskih de-zt luh. ne tla bi bili primorani, učiti se dotienega rb /t nega '..ka. Proglasit' v nemškega kot državnega ali promet mira je/ika l»i imela za posbdieo popi a vi te v nenemskih dežela z nenemikimi »iradniki in izključno uporabo nemškega jezika tudi v občevanju z nenemikitni strankami____"
Kvo vam jasnem dokaza za nemške težnje! Pa morebiti se bo Vfw-no »»» I kak bedak ki bo h>> vetlno pel slavo avstrijski dobrot, ljivosti napram Slovencem, ki so pod Avstrijo zapisani smrti.
Rojaki bodo črtali ta članek Čisto z drugačnimi očmi, in drugim areem kot ga eitajo ljudje v Avstriji.
V	teku velikanih zgodovitiskih razvojev, katerih smo bili pri či v zadnjem času, se nam zdi Avstrija tako malenkostna in smešne koi.r-ma. kakoršoe sploh še ni bilo v zgodovini evropske politike.
Bili* so države, ki so propadale in propasdle vsled notranjih bo Jev. —
Bile so države, ki so s.' razsule vsled razklanosti in obilja, ki je zavladalo med državljani, a odkar obseva božje solnce to zemljo, šf m bilo države, ki bo tako klavrno preizkusila velik čas, kakor ga Jt ravno Avstrija.
Države pogreznjene v absolutizem, iz kojega ni bilo nikakeg? izhoda, ao se vseeno dvignile, se oprostile, uvedle demokratično via do, a Avstrija je ostala to, kar je bila.
Nje cilj. ki je bil že izza leta 1866 isti namreč germanizacij? Avstrijo :n to pod uplivom pruske zmage pri Sadovi in iz tega izvl rajočega prepričanja avstrijskih politikov in diplomatov, da je sa mostojni obstoj Avstrije v modernem smislu nekaj nemogočega.
Vsi narodnostni boji, ki so se bili v Avstriji zadnjih trideseH le< in ki so povzročili vse nazadovanje ter kazali Avstrijo svetu ko' na i bol j nazadnjaško državo, so bili naravna posledica prepričanja da mora biti Avstrija nemška država in da je za njen obstoj neob kodno potreben nemški državni jezik.
V	pričetku članka smo povdarjali, da so zadnji dogodki ▼ »ve lomi zgodovini izkazali vso smešnost in vso malenkostnost napo for Avetrije in Žnjo vred tudi nemške diplomacije.
Rusija, najbolj avtokratična država na »vetu, se je v mrzličnem napadu navdušenja poroztila spon avtokraeij« in earizma.
Njen bodoči obstanek kot proste države je zagotovljen, in vsi rprašanja, tikajoča se notranjih zadev, posebno glede ureditve na rodnostnih vprašanj so stnuuskega pomena.
(Jre za veliki, za sedanjo vojno edini zaželiivi in vseh žrte-v vredni cilj. ki ga vsebuje »proklamacija našega predsednika: de mokmtiziranje celega sveta.
Za ameriškega Slovenca so razmere, ki vladajo zdaj v Avstriji prav tako majhnega pomena kot razmere v republiki San Marino al Monte Carlo.
Novi duh. ki veje preko »veta in ki ga bo osvojil ne glede n; potentate in samodržce, bo bi ago t v oren tudi za naš narod.
Tržaška 44Edinost" ne bo imela niti najmanjšem povoda pizat
0	kakem zapostavljanj« slovenščine ter 1 1 nižanj 11 ■imikiii urad
1	ukor na avstrijskih državnih in privatnih železnicah.
Puh, ki bo preže! mod.rua Evropo, se ne bo pečal z malenkost-1
nimi zadevami službenega .jezika in občevanja med uradništvom in delavstvom.
Ugotovil bo in uredil, kar bo najboljše za vse. za posameznika in narod.
Dokaz tega je ruska demokracija, ki gre skozi velike boje. a bo uspešna ravrio raditegn. ker vstraja pri ciljih, ki si jih je zastavila. —
V modernem svetovnem redu in organizaciji držav ne bo imela, Avstrija kot je bila nikakega prostora.
Povdarjamo:
Avstrija kot je bila. kajti s tem je povedano vse. Dosti se lahko tzpremeni in dosti slabega nadomesti z dobrim, a naše srce nam pravi. da je vse zdravilo glede sedanje Avstrije brezuspešno in da je nje edina rešitev popolno raztelesenje.
Avstrija bo lahko še vedno obstajala, a ne kot monarhija, absolutna kot je bila Rusija, temveč kot zveza prostih narodov, ki si hočejo sami določiti usodo ter skrbeti za bodočnost.
Dopisi.
Anaconda, Mont.
M Naznanjam, da je moj nepazat-j Ijeni sojuog Ignacij Verhovnik dne 6. maja, previden s svetimi zakramenti, v starosti 76 let rair-no v Gospodu zaspal. Bil je 15
■	let j aa lit or pri svojem društvu sv. Petra in Pavla, pri katerem je hii član od poeetka društvenega obstanka.
Lepo se zahvaljujem ^klrs Bol-kovač iai sestri Mrs. Ani Bo 11:ova2
■	ter Mrs. K oh m. Z Bogom.
Klementina Verhovnik.
Sebastopol, Cal.
Ne bom veliko pisal o dopisih z naslovom "Očti, odpusti jim", ki sta bila objavljena v št. 101 * 41 Glas Naroda". Lepe so te besede, toda vsebina pod njimi presega vse. Človek, ki se izrabi kot 1 se je dopisnik iz Cliicage, ni vre-. den odpuščanja. Izdajalec j<i svo-1 je domovine in v sedanjem času 1 izdajalec Amerike. Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Kar se tiče dela in zlasti poljedelstva, je vse tako, kakor se be-re v različnih dopisih. Kokoš je-reja je bolj srednja, ker jo vsak 1 rad proda zaradi velike draginje kokošnjega žita. Pšenica je 5i funt, koruza in drugo zrnje pi 4<S Kdor ima krave, pa nima sani do\olj krmo, mora krave prodati, kajti tona krmo stane $35.
M. Rogina.
Mojim rojakom!
Niti na misel bi mi ne prihajalo, da bi se prepiral z dvomljivo sv. vlado, da ni mojega — čislanega ali nečislaneg«. — imena po-tegnila ona nesramna nesloga. j Zaplenjenje mojega premične ga hi nepremičnega premoženja se je za vršilo na podlagi §§ 5S. m 59. b. Kar se pa tiče smrtne obsodbe, postavlja ista v z asm e h vse juridiene značaje. Obesite me, ako me i-niate v roki!!! Konfiskuj-te i ono, česar nimam M Take in enake razsodbe so vredne samo še mleenozohnih poročnikov - sodnikov. Obsodba sama -na sebi nima nikakega pomena, ker je moje' življenje v mojih rokah, ne pa tako v roki premladega KarlekaJ ki je Nemec, kojemu ne zaupani niti ficka., niti knoia.
Nekaj drugega pa je z mojimi rojaki. Če hi tzahteval od njih. naj svobodno mislijo, bi bilo to previsoko zahtevano; ali da se ne' »dzovejo ljubim klicem za rešite\ ' naše rodne zemlje, Za rešitev na ! sega, preko tisoč let tlačenega na-' roda, ki danes obupno iclifie na pomoč, to morata prepuščati pač ~ ne vam — ali Bogu, ali idogi, ali pa niorda voditeljem teh dveh.
Rojaki! Jaz nimam strahu pred vislicami in ne pred raznolikima ■it ra ho vi, ki so v sredi otli, okoli *raja pa jih ni; nimam bojazni cljub zatrdilom zasebnih pisem, v kojih «e mi raapusčajo čreva. ter vedno glodam s -čistim pono-om na preteklost in prihodnjost. ili reči moraSn, da po 99 odstotr :ov slovenske duhovščine kljub isakojakim koncesijaan ni hotela »ostati demokratična, marveč si c izvolila — eo ipso — svojo taro avtokraeijo. Kdo je tisti, ki bi rad navteail omurkoli, da bogovi žele. naj pri lanašnji mizeriji sodijo bogovi!? ^tvar je pač enostavna: Avstrij-ka vlada hoče. da zastraži naše ojake širom Združenih držav/ •C& več ne smeš v stari kraj. Tc J e iluzija! Kadar in ko se mi bo '.ahotelo, boni stopil na isto zem jo, ki je bila laat mojih prade | lov. last mojih očetov, tedaj mo-' a last. Naveličal sem se prosja-1 -iti in beračiti, — danes ponosno ahtevaan svobodo* In končno: dozdeva se mi, da »Tnymn mnogo' išje dame m rodoljubje kot ljud j e "parasiti".
V pro ti v sv. vladi sem dolal In lelal bom >*prihodnjo m podvoje-' 10 močjo!
Brcfc »tražiu za ciljetn: Zemlja > noja, bodi moja, tujec naj iiče jo , ?am! Za menoj — na yialieel
Blai Logar, b
Karo! Schurz, sloviti nemški Amerikanec.
;l — i t B;1 je Nemec Karol Schurz, ki . j je sanjal o prostosti. Sanjal pa je ^prezgodaj in v napačni deželi, j Leta 1S43 je stopil kot mlade-i nič na vseučilišče v Bonni. Tam je J prišel pod upliv Gottfrieda Kinkel ki je bil prof«>sor retorike na tem . vseučilišču. Kinkel je imel strogo » "liberalne nazore" glede dt-mkra-eije 111 teh se ie navzel tudi mladi Seliurz.
Kot dijak je po.s*tal goreč zagovornik prostosti, republikanske vladne oblike iai sovražnik vsake-,! ga zatiranja. Poglobil se je v študij političnih znanosti in s članKi je kaj kmalu pričel delovati za stvar prostosti.
I Leta 1848 sta pričela Schurz in Kinkel izdajati liberalen časopis Schurz pa se je poleg tega vrgel 3 celo svojo eneržijo v socijalno re-'ivolucijo, ki je pričela iti preko I Nemčije. Upal je, da se bo doseglo 1 politično reformo, katero je tudi 1 zagovarjal v svojem listu. Vstopil je v revoleijsko armado ter se hra-| bro boril za prostost. ■I To revolucijo pa se je zdrobilo , in pruska vlada je v krvi mladih patriotov zadušila vsako ustaško gibanje.
Schurz je bil -prisiljen pobegniti kajti šlo se mu je za glavo. Pribežališče je našel v Švici.
Vsi njegovi načrti so se izjalovili. Revolucije je bilo konec in on sam je bil izgnanec, brez denarja prijateljev in pomoči. »J Je pa bila še en stvar, katero je ■, bilo treba storiti za stvar prosto-'sti, dasiravno s tveganjem lastne-j ga življenja. Kinkel-a so ujeli in zaprli v zloglasni trdnjavi Span-dau. Schurz se je skrivoma vrnil v Nemčijo, da pomaga svojemu pri-• jatelju.
Iznajdljivosti in podjetnost-* Schurza se je posrečilo rešiti prijatelja iz ječe, nakar se je napotil 1 v najbližje pristanišče in od tam v ■ Leith v Angliji.
Tekom prihodnjih let je potoval po Franciji in Angliji ter si od časa do časa služil kruh s pisanjem j Leta 1852 je prišel v Združene dr-I žave, kjer se je na.iprvo naselil v Philadelphiji. Pozneje je odšel v Wisconsin.
S časom je postal slaven tudi v svoji drugi domovini m to ne le . kot pisatelj, temveč tudi kot go-( vornik. Postal je sila v zapadni politiki, s katero se je računalo. — ! Vsled teh izvanrednih zmožnosti ga je imenoval predsednik Lincoln poslanikom v Madridu.
Nato pa je izbruhnila Državljanska vojna. Schurz je čutil da bo kot vojak lahko boljše služil Ameriki kot pa v službi diplomata. Zapustil je svoje mesto kot poslanec ter stopil v armado.
Boril se je za Unijo prav tako junaški kot nekoč za prostost svoje prve domovine. Hitro se je po-«pel do čina generalnega majorja ter se odlikoval pri Chancellors ville, pri Gettysburgu in drugod.
Po končani vojni se je vrnil k svojemu prvotnemu poklicu, — časnikarstvu in v kratkem je postal velika sila v ameriški žurnali-stiki. Leta 1869 je bil izvoljen senatorjem Združenih držav.
Vse to pa se jez godilo v teku dvajsetih let od časa, ko je moral bežati za svoje življenje, — ko je stal v tujini, brez upanja, brez denarja.
J Leta 1877 je postal tajnik za notranjo zadeve v kabinetu predsednika Hayes.
I Leta 1884 pa je stal v prvih vt I stah stranke, ki je izvolila predsednikom Grover Clevelanda.
Prav do dneva svoje smrti je služil Karol Schurz s peresom in ( govorom Združenim državam, slu-Ižil na način kot malo rojenih Ame-1 [ rikancev. Nekdanji nemški izgna-^ nec je postal velik Amerikanec.
BOJAKI HAEOČAJTE BE HA "OLAB VABODA" VAJ- j VEČJI BLOVKBBH DHXTHXK j ▼ amQllRUI DIŽATAH.
1 Hoover in kontrola živil v ; Ameriki.
Herbert C. Hoover, ki se je vr-^ nil iz inozemstva, da pomaga vladi rešiti probleme prehranjevanja in živil, je izjavil, da se v tem le-y tu nikakor ni bati lakote v Zdru-. ženih državah.
p Hoover, ki je -splošno znan radi njegove spretnosti v organizira-. nju pomoči za Belgijo, pa je rekel i še nadalje:
—	Ce se ne uveljavi ali ustano
•	vi zvezne kontrole dobave živil, Sf m 1 mora ameriški narod pripraviti
j da plača *20.00 za barel moke. — Poleg tega pa ne bo v stanu zala gati z živili zaveznike kot bi Jih mogel, če bi se uveljavilo primei I ne regulacije.
i Po mnenju Hoover-ja je mogo p če sedanjo ceno moke znižati z1 40 do 50 odstotkov ob primern "(kontroli ter bo imel proizvajale« p!ob istem času še vedno lep dobi I I ček.
nj Hoover pravi, da ne pomen o: kontrola živil krušnih kart. Oi -jhoče predvsem obvarovati naroc i j pred tem. kar imenuje "smal j minority of skunks" — to je maj
-	hno skupino smrdjivih jazbecev e ki so odgovorni za napihovanje
-	cen.
—	Absolntno nikake prilike n' i za kako živilsko .paniko v tej de i žela. — izjavlja Hoover. — in tu
di ne nobenega opravičila za ne 1 sramne cene. Ameriški problen 1 ni oni lakote, kajti sedaj imamc 1 in tudi prihodnje leto bomo ime
-	li prebitek. Naš problem pa jc 3 razven protekcije našega Iastneg« 3 naroda ta, da se nudi našim za J veznikom zadnjo unčo tega, kaj J nam je preostalo in bo.
Kontrolo živil potrebuje narod da regulira cene in poveča pre 3 b tek.
1 Ko zadostimo enkrat svojo nor 3 malno porabo, bomo imeli skupa. s Canado prebitek za svoje zave: nike, ki je enak le nekako 60 od
-	stotkom hrane, katero hočejo od nas. S primernimi odredbami, k:
-	bi prav malo vznemirjale naš eko 1 nomski ustroj, bi jim lahko doba
vili dodatnih 20 odstotkov. Njifc delež pa bi bil še vetlno preniaj e hen.
Brez take kontrole se nam lah
-	ko prigodi, da bo poskočila pšeni 1 ca na $20 pro barel še predno b(
-	to leto končano. To bi pa imele J za posledico, da bi se izpremeni
•	ves plačilni sistem in tej izpre membi bi sledila ona v industriji in načinu življenja.
Brez katerekoli oblike ^ivilskt 1 konltrole bo prišla ta dežela se v
•	veliko težavnejši pole>žaj in to radi neomejenega pošiljanja naše-
1 ga žita v inozemstvo.
Mogoče je. da nam bo v zadnjih treh mesecih prihodnjega le-
•	ta zmanjkalo vsega žita za kruh r Ob primerni kontroli pa bi vla-' da zahtevala od posameznega kor
sumenta le eno stvar: da namreč 7 je obilno, a prevdarno in da na; : ne razmetava.
C'e je demokracija prepričanje
•	ki ga je vredno braniti, bo nas
-	narod z veseljem in voljno to st« i ril.
1	-
Ohranjenje amer. imen.
1
V imenih tiči globok pomen. Ro , ža bi prav tako lepo duhtela. če bi nosila kako drugo ime, — kot j pravi Shakespeare, vendar .pa bi iz . bila veliko prvotnega čara, če b: . nosila kako trdo ime, polno težkih ! soglasnikov. Ime Napoleona b: . zvenelo manj veličastno v zgodovini, če bi ne bil ravno Napoleon . katero ime vsebuje lepo izmenja-. vanje samoglasnikov in soglasni . kov. Treba se je le domisliti veli-kega upliva godbe, da se razume pomen, ki leži večkrat v imenu samem.
1 V našem slučaju se gre za alav-I no ameriško goro. Radi imena te gore se je vršil skozi eelo vrsto . let velik prepir. To je veličastna gora ob Puget Sound v državi Washington, kateri je dal National Board of Geographic Names ime Kanier, to je ime nekega Angleža ki ni nikdar videl te gore. Staro indijsko ime te pečine, sonorno in lepo, pa je Tacoma (s povdarkom na srednjem zlogu) in ljudje, ki žive v bližini te gore. žele, da bi se ga tudi oficijelno priznalo in rabilo.
Uničen Zeppelin v Bevemem morju.
London, 14. maja. — Danes zjutraj je angleška mornarica v Severnem morju uničila Zeppelin L-22. Tako poroda angleška ad-miraliteta.	j
Mt - opojno sredstvo.
Pijača ni edina skušnjava, ka teri so izpostavljeni z delom pre obloženi delavei v munieijskih tovarnah. Šele pred kratkim so je 11 srotovilo. da je pripisovati velik del pijanosti med ženskmi in primeroma mladimi deklicami v munieijskih tovarnah nekemu drugemu, dosedaj neupoštevanemu vzroku. — namreč žvečenju kordita brezdknne ekplozivne snovi, katero se rabi pri izdelovanju topov >kih krogelj in nabojev za ročno orožje.
Dejstvo, da ima kordit prijetno dadak ku*, je bilo pravcato razkritje za števile delavke in ob enem glavni vir nevarnosti, nastajajoče iz tega.
—	Prav nič nisem vedela, iz če-^a je bila napravljena ta snov. — je rekla neka ženska, ki je imela :e šest meseeev opravka s kordi-om.
—	Nekejra «lne pa sem utaknila v usta majhen košček ter ga pri-ela žvečiti. Imel je prijeten okus. Vato sem postala precej živahna. Xisem mogla razumeti, kaj naj to oomeni. Po čaju sem zopet pričela žvečiti in ugajalo mi je. Prihodnji lan sem storila isto in tedaj sem se prestrašila. Pričela me je boleti glava in — bila sem pijana. Tc ie bil konec, vsaj zame. Moja to varišica pa se je le smejala. Ko pa ;e vzela s seboj domov večji * os "er ga močno žvečila, je ni bilo Irugi dan na delo.
Učinkovanje k o rdi t a kot opoj-ao sredstvo se je najprvo razkrilo tekom južno-afriške vojne. Neka-eri angleški vojaki so za-nazili v woje veliko presenečenje, da sc 'ahko deležni vsega razburjenja lajbolj močnega narkotičnega ••redstva. če žvečijo kordit. Da ne zostanejo zle posledice, je jasno.
Kordit obstaja iz nekako 58 de-'ov nitroglicerina. 37 delov bom-laževine in petih delov mineralne nasti. Major Jenning D. C. O. je ie izvedel, da zavživajo njegovi judje kordit ter ga je tudi sam wkusil. Našel je, tla ima sladak. >rijeten in ščemeč okus. a poslc-lica zavživanja je bila obenem tr-'ovraten glavobol, ki ga ni iziut-itil celih 36 ur.
Kako daleč so ie razširila ta grda navada, je težko reči. Isto 'elja tudi glede vprašanja, če se zavedajo oblasti nevarnosti položaja. Na vsak način pa je treba velike previdnosti s strani delavcev in ostrejšega nadzorovanja od strani tvorniškega vodstva.
Združene države iščejo delavce.
Boston, Mass.. 14. maja. — Dates se je v Bostonu odprla stalna Posredovalnica za delavce. Posre lovalnica bo posebno nabirala delavce za ladjedelnice in za far-nerska dela na za padu.
7ootnni dobite LdutUIII co: Nav0dil0
J kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIC PUBLISHING CO., 32 Cortlandt St.. New York, N. Y.
Stojite na obeh nogah.
IVI IMATE DVE NO«l — ZATO MORATE RABITI OBE.
j Koliko jih je. ki rabijo samo eno. ker druga je pokvarjena. Koliko je mož. ki puste pri delti vso težo svo jega telesa na eno nogo, ker imajo boleča kurja očesa ali odtise na »Irugi. To je dobro za nekaj časa, čas pride, da tudi druga opeša toda čas pride, da tudi druga opeša radi pivnapornosti. Ali pomislite kaj bo potem?
: Vi pravite, da je najbolje ne na 1 to misliti. Zakaj ne poskusite to preprečiti? Zakaj ne rabite Pedi-sin? Pedisin naredi, da j.' koža zdrava in jo brani pred otui. kurjimi očesi in žulji. Oni. ki rabi Pedisin nima potnih nog. ne neprijaznega duha in tudi ne čuti utrujenosti. Ni potrebno rabiti ne-priličnih kopelj. Nobenih neprilik! Nič drugega ni potrebno kot PEDISIN. Vsakdo naj rabi PEDISIN.
Velika škatlja za družino, zadostuje več mescev in stane le $1.00. Pošljite takoj svoje naročila na-.
j CROWN PHARMACY
-812 E. 79th St., E._C leveland, Ohio.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko žalovanim srcem naznanjam vsem sorodnikom, priiji ^teJjem iu znancem tužno vest. da I je moj preljubi in nepozabljeni 1 soprog
j IGNACIJ KASTELJC
.'dne 1. maja zjutraj odse' z-lr.tv 'na delo v premogoiov, kjer ga :! po preteku par ur napadejo smrt-1 ne bolečine na tilniku. Pripeljali 1 so ga domov in po preteku pat , nadaljnili ur je za vedno zaspal. J Pokojnik je bil rojen pred 4fj j leti v vasi Hudo pri Zatičini na j Dolenjskem, kjer zapuš^-a mater, 1 enega brata in dve sestri, v Ame-, riki pa mene žalujočo vdovo z i mladoletnim sinom iji onega bra-f ta Franka nekje v Johnstownu.
Pokojni je bil član društva sv. . Jožefa it. 12 KSKJ. ki mu j<- s sodelovanjem slov. pevskega dru-jštva Zvon priredilo sijajen po-' £?reb.
Tempotom se najiskreneje zahvaljujem Rev. .Josip Tomšiču 7.c ginljivi govor in članom obeli gori omenjenih društev za obilno vdeložbo. darovalcem krasnih I vencev, iu sploh vsem. ki so ga obiskali in spremili večnemu počitku.
Žalujoči ostali: Terezija Kastalic, rojena Krištof, vdova. Ignacij, sin. Frank Kastelic, brat. Forest City, Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA POTEP AN, podomače Goršec Iz Male Bukovce na Notranjskem. Ce kdo ve, prosim, da mi naznani, ali naj sc pa sam oglasi. — John ,l Zlosol, Box 58, Pickens, W.Va.
Pozor!	Pozo*!
Slovcnci v Chicago in okolici!
Slovenski tamburaški in pevski zbor "Lira"
chicago, illinois
uljudno vabi vse cenjene rojake na svoj
drugi veliki KONCERT
v nedeljo, 20. maja 1917
v "Bohemian American" dvorani,
18. cesta, med Blue Island Ave. in Laflin St.
i
Začetek točno ob 2. uri popoldne. Vstopnina 50c. in 35c.
Ker vemo, da bo nas obširni spored zadovoljil vse cenjene obiskovalce, pričakujemo mnogobrojne udeležbe.
na sporedu bo:
1.	Podpredsednik Solv. tamb. in pev. zbora '"Lira"
pozdravi občinstvo.
2.	"Sirota", pesem poje................moški zbor.
v. 4'Izza valova"......................tamburanje.
4.	"Dve utvi"...................ženski samospev.
5.	"Vzdih pomladi" .......................... ples
6.	"Atlantski odmevi", pesem, prvič na slovenskem
odru v Ameriki;..........moški in ženski zbor.
7.	"Poljub", pesem.................ženski samospev
8.	"Svoboda", pesem....................moški zbor
9.	"San"..............................tamburanje
10.	"Slovo"..................moški samospev (bas)
11.	"Zamorec", šaljiv prizor v 1 dej.
12.	"The Star Spangled Banner"..........mešani zbor
13.	Prosta zabava in ples.
Is prijaznosti sodelujejo tudi druga pevska društva. Natančneji spored se objavi kaaueje. K mnogobrojui udeležbi vabi
"ODBOB".
OLAS KABODA, 15. MAJA 1917
Družina.
Spisal Guy d« Maupaisant. fit^T* -
Obiskal *+m svojega prijatelja Simona Rade vin. ki ga že petnajst let nisem videl.
Nekoč je bil to moj najboljši prijatelj, prijatelj, ki je mislil natanko kakor jaz, ki sem preživljal nekoč z njim. dolge večere, mirne in radosti polne, ki sem mu zaupal najintimnejše srčne zadeve, ki sem ime* zanj, ko sva takole kramljala. po«e)»uiti mislij, odbranih, duhovitih, nežnih, rojenih iz one simpatije, ki vzpodbuja duha in pa sprarvlja v pravi tir.
Dobršno vrsto let se nisva lokala nikoli. Živela sva skupaj, potovala, mislila, sanjarila skupaj, ljubila sva iste stvari z isto ljubeznijo, občudovala iste knjige, se divila istim delom, imela »te občutke in se smejala tolikokrat nad istimi stvarmi — samo mig očesa m sva se razumela popolnoma.
Nato se je 011 poročil. Oženil se je nepričakovano z dekletom, ki je prwlo z dežele v Pariz, da bi 11HI0 zaročenca. Kako je mogla premotiti ta mala, suhotna blou-dulja z neumnimi ročicami, jasnih. brezizraznih očij, s svežim, tako malo človeškim glasom, po-dobiLa stotlsočerim drugim, za že-nitev godnim piuičkam, tega in-teligcuftmcga. razsodnega mladeniča? Ali je mogoče to raimmeti? Br**z dvoma je zahrepenel po src či. po priprosti, sladki in dolg1! sreči v objetju dobre, nežne iu zveste ženice ter je zaslutil vse to v prozornem pogledu te priproste zlatolaske._
Ni pomislil pa-", da pusti delaven. življenja, plodonosnega življenja željen človek vse vnemar, če se je uda! enkrat bedasti isti-nitosii — da. »"esto tako zelo za-krkne. da j»- sploh za vse nedostopen.
Kakšnega ga zopet najdem? vedno živahnega, duhovitega, navdušenega dovtipnika, ali že otrplega vsled provincijalnega življenja ? V petnajstih letih se človek hahko »premeni!
Vlak je obstal na mali postaji. Komaj sem stopH ji kupeja, že se je zagnal vame r odprtimi rokami deb.*!, silno debol človek rdečih preeej obilnega trebuha in vsldiknil: "Jurij!" Objel sem ga, a ga nisem mogel več spoznati. Mrmral sem presenečen:
Kriste, posušil m> pa nisi.
Od govoril jo s m eh on rta -
—	Kaj se hoče! Dobro življenje, dobro pogrnjena miza. ponori trden sen! Jesti in spati — to je vs«' moje opravilo J
OletLul sem <ra, iskal sem v tem zalitem obrazu ljubljenih potez Oko sn 1130- se ni nič spremembo; toda onega pogleda nisem našel ve* in sem si dejal: 44C« je res, da ie pogled odblesk misli, po tem ni več v t«-j davi onih misiji, ki selu jih poznal nekoč tako dobro."
No. oko se je sveiilo radosti ir. prijateljst v*; toda nič več ni imelo <>ae- duhovite jasnine, ki izraža vredno«* duha prav tako kakor beseda.
Kar mi roče Simon:
—	Fvo, to «ta moj« dva starejša. ,
Štirinajstletno dekle, skoro žena, iu trinajstleten deček, oblečen kakor gimnatzijee, sta se približa la nekam plašno in kakor v zadregi.
Mrmra! sem .	F*
—	To sta tvoja *	f
Odgovoril je smehoma:
—• No, da!
Koliko jih pa imaš*
—	- Pet. Trije so ostali doma.
Oovnril je s ponosnim, zadovoljnim, skoro zmagoslavnim gia-som; tisti hip sem občutil globoko pomilovanje, pomešano z nejasnim prezira njem do te«ra nadutega in naivnega plodilca. ki so mu noči potekale v tem, da je med •w>i»n *nom in drugim delal v svoji liiit na deželi otroke kakor domači zajee v «voji kletki.
Stopil nem v voz, na katerem je sam k-teijažil, in zdrdrali smo skozi mesto. to žalostno, lenoba-jtjmno mesto, kjer ni bilo na uli-eab razen nekaj psov in dveh ali ire h služabnie žive duše. Zdajpa-»dnj jc privzdignil kak prodajale««, ki je stal na vratih, klobuk; Simon je odzdravil m sni imenoval e love k a — brezdvomna mi je hotel pokazati, da je poznal v«e prebivalce po imenu. Prišlo mi je na ahnel. da sanja brica* o kakem poalam *t vn, kakor sanjajo
ki ao pokopani v provinciji. • Kmalu mam prevozili mesto in kočij« je zavik (na vrt, ki se ja
po vsej priliki trudil, da bi užival Čast parka, nato je obstaja pred hišo s stolpiči, ki je skušala učinkovati kakor grad.
—	To je moja luknja, je rekel Simon, da bi dobil poklon.
Odvrnil sem:
—	To je krasno.
Na vzvišenem vhodu se je pri ka'zala dama, pripravljena za obisk, pokrita kakor za obisk, s frazami, pripravljenimi za obisk. To ni bila več ona neokusna zlatolaska. ki sem jo videl v cerkvi j pred petnajstimi leti, to je bila debela dama s tal bul a mi v kratki suknjiči, izmed onih dam, ki nimajo ne pravih let, ne značaja, kar tvori žensko.. Bila je pač mati, debela mati skrajno banalne sorte, skotiteljica takorekoč, kok Ija človeške j»asme, stroj od mesa, ki je ustvarjal, d očim mu drugo ni bilo m a skrbi razen otrok in kuhinjskih bukev.
Voščila mi je dobrodošlico ter vstopil sem v vežo, kjer so stali trije paglavci, razvrščeni po velikosti — zdelo se mi je, da vidim pred s*iboj ognjegasce, ki stojijo pred županom in čakajo pregle dovanja.
Vskliknil sem:
—	Ah, ah, evo, to so "še ostali!
Simon, ves srečen, jih je imenoval po vrsti:
—	Janezek, Zofka, Gontran.
Vrata v salon so bila odprta.
^ stopil sem in sem opazil v kotu na fotelju nekaj, kar se je treslo, človeka, hromega starca.
Gospa Radevin se je približala:
—	To je moj stari oče. gospod. Ima že sedeminosemdeset let.
Nato je zavpila tresočemu starcu v uho:
—	Papa, to je Simonov prijatelj.
Staivek se »je mučil, da bi me pozdravil, iu je momljal:
—	Ta, na. na. — In je mahal z roko.
"Odvrnil sem;
—	Vi ste preljubeznivi, go-*ipod. — Tn sem se mu spustil na stol.
Tedaj je stopil Simon: smejali so je:
—	Ali, oh! Seznanil si se z dobrim papafiom. Neodkupljiv. zlata vreden starček; otrokom v zabavo. Tn požrešen je, prijatelj, pri vsakeun obedu bi jedel, da bi počil. Ti si ne moreš misliti, koliko bi požrl, ko bi nm pustili. A saj boš videl. Kako ti gleda s eu-krom potrošene krožnike, kakor da bL brli gospodične! Nikoli še nisi srečal kaj bolj smešnega, takoj boš videl.
Nato so me spremili v mojo sobo. da bi napravil svojo toalerto. kajti bližala se je ura obeda. Na stopnioah mi je udarilo na uho glasno topotanje in sem se okrenti. Vsi otroei so mi sledili v oro-eesiji za svojim očetom, gotovo /»to, da bi nti izkazali čast.
Moja soba je imet!a okno na ravan. brezkončno, cisto golo m vam. ocean trave, žita in ovsa. nikjer gruče dreves, nikjer holma, nre t reslji vo-žitlost na podoba živ-] jen j a, ki se je motalo odigrati v tej iiiši.
Pozvonil je zvonec; /nomenje za obed. »Stopil seon doli.
Gospa Uadevin me je prejela 7 veliko svečanostjo za roko in sprevod se je_ pomikal proti obed-nici. Služabnik je porival fotelj nad lažnega starca; jedva je bil ta ira meritu prod svojim krožnikom, že mu je krožil poželjiv in radoveden |K)gled nad jedrni ter nihajoča glava se mu je obračala mukoma od «®ne sklede do druge.
Tedaj si je Simon pomel roke in je rekel:
—	Zabava ee pričenja.
In vsi otr«»i so brž razumeli, da se ^daj pričenja igra s požrešnim dedom in so se začeli smejati vsi hkratu, doeim se je njihova mati samo nasmehnila ter skomignila z rameni.
Kade vin je napravil z rokanni rog na ustih in je zaoel rjoveti proti stare«;
—	Nocoj imamo smetanko s po cuk ranim liže m!
Starčkov nauubani obraz se jc zjasnil in zdajci se je stresal moč-ueje gorindol, da bi pokazal, da je razumel in da je. silno zadovoljen.
Obed se je pričel.
—	Glej! jo mrmral Simon.
Dedu ni ugajala juha in zato se
je je branil. Pa so mu jo vsilili Raradi zdravja; služabnik mu je potiprjiil šiloma polno žlico v usta. doč i m je on pihal na vso moč, samo da bi mu ne bilo treba požreti juhe, ki jo obrrzgaVa vsled tega
!v podobi vodnega curka mizo m
one. ki so mu bili najbližje.
Malički so se zvijali same radosti. d oči m je njihov oče ponavljal z veliko zadovoljn ostjo:
— To ti je smešen, ta starec, kaj ?
In med celim obedom m> se ba- 1 vili samo z njim. Starec je p oži- ^ ral z očmi sklede, ki so stale na 1 mizi pred njim. S svojo roko, ki 5 se je zvijala v blaznem krču. jih -je skušal doseči in povleči bliže. ' Postavljali so jih ravno toliko od 1 njega, da jih ni mogel d->seč.i. sa- « ino da bi videli njesrov brezuspešni trud, da bi videli, kako se l>o
>	stresal in zaganjal proti njim. da bi se naslajali ob brezupnem po-
1 j željenju vsega njegovega bitj:if 1 njegovega očesa. njegovih ust, i njegovega nosa, ki jih je vohal.
-	Starec je pljuval po servieti, tako
r iya je skominalo, in iz grla so se : ■ mu trgali nerazumljivi, hripavi * glaso\i. In \-sa družina se je zabavala ob term zoprnem, odurnem
-	mučenju.
Xato so nnu položili 11a krožnik i čisto majhen košček, ki ga je pogoltni z mrzlično požresnostjo, r bi dob>l prej dragega.
i	Ko je prišel na vrsto poeukran
-	riž, bi ga bil malono zlcmil krč.
I	Stokal je poželjenja.
>	Gontran mu je zaklical:
; —- Pojedli ste že preveč, zdaj j ne dobite več!
i In so se delali, kakor da mu ne
II	mislijo dati ničesar več.
.! Tedaj se je starec spustil v jok. Jokal je m se tresel bolj in bolj, tločim so se vsi otroci smejali.
Končno so mu prinesli njegov , delež, čisto majhen delež; ko je t požiraj prvi grižljej, mu je prihajalo iz grla tako smešno, požreš-. 'iost razodevajoče grgotanje in 1 oči so se mu vrtele kakor lisica, ki ji tiči v grlu prevelik kos.
Ko je končal, je začel topotat4 [z nogasiri, da bi dobil še.
Ganljivo in smešno mučenje !tega Tantala me je navdalo z u-ei ^niljetigem. zato sem prosil zanj:
-- Bog pomagaj, da mu še nc-
I	j 'roliko riža!
Simon me je zavrnil : ; -- Nikdar, prijatelj, nikdar; za 1-1 svoja leta je jedel že preveč, /na-
ii	j I o bi mu škoditi.
l/molknil sem iai se zamislil v to "I i besedo. O morala, o logika, o mo-jdrost! Za njegova leta! Torej iz : -iame skrbi za njegovo zdrarvje i-jniu kratijo edino veselje, ki ga še t-1 more uživati! Njegovo zdravje! i.jCeinu mu bo. temu nadležnenuu, ►i j zvijajočemu se pohabljencu- Ou-vali so n-ad njegovimi dnevi, so VI rekli! Njegovi dnevi? Koliko 1- j dni j ? Deset. dN-ajset, petdaset ali r|^o? Za koga? Zanj? Ali samo za-ejio, da bi družina uživala dalj ča-i-jsa ta igrokaz onemogle požreš-| nos ti ?
j Njemu ni nudilo to žiivljenjfc >• nič več, čisto nič. Ena sama. želja a i mu je ostala, eno samo veselje; 0;-iakaj mane bi privoščili popolno-s-;ma tega zadnj^a veselja, tako >- i dolgo, da bi umrl od njega.
Po dolgi partiji kart sem se od-jdaljil zopet v xvojo sobo. da bi 1-j legel; bii sem zadosten, žalosten.
i-| žalosten!
. t
j Naslonil .sem se na okno. Zu-l% naj ni bilo Čiiti ničesar razen ne-navadno raihlega, mehkega, ljub v koga ptičjega žgolenja, prihajajočega pač aato, da bi zazibal v e sen družico, ki je čepela na jajčkih.
7 In spomnil hem se petero otrok
II	mojega ubogega prijatelja, ki jo zdaj gotovo že smrčal poleg rvoje
j
a	.
Dm
trn
I DALMATINSK1-CAUF0RNUSKI
VINARSKI ZADRUGI e 140 Liberty 8L. Mew York, H. Y. Kupujejo it dan« vsi oni, ki i oznajo dobro naravno kapljico; i,; VSI, Id nočejo piti nič drugega* kot pravo dotnnfto kapljico; VSI, ki ao oidravali la otrebo i. jejo moči; _ r: TO, Id jim ptteaajkojo krrl in j da dobijo kri. Mm jbn je pravera ii naravnega vina is growl j a.
VSI, ki poenajo naravno Tino is jjganje in nečejo, da so Jih stopi « »• ponaredbami;
VSI, t sploinam. ki bod^o obdr c M svoje sdravje; f- VSI oni, ki ie niste poeknsOi na a iega blaga piiite ie daaas na:
>	[DALMATINSKO-CAIIFORNUSKA
VINARSKA ZADRUGA
4DUbmrtjBL, Few York, M. Y. e| Sod od 03 galon samo fS6.00.
Lil----
iftCz ss motm
l aa delati v uanjann. Dobra ple-1- <a, stalno dale.
C. Moeooah Sone Ceespaay,
a (13—4 v d) Oewanda, N. Y.
- i
Dramatična smrt franco- p skega borilca. -
Največji dvobojevnJk Francije in nekateri trdijo, la celega sve j ta. — je mrtev. Svojo smrt je našel tudi v dvoboju, ki pa je bil s zelo različen od onih, katerih je prej vdeležil. Pokašljajoča.J bij« v a jo ča in bliskajoča se stroj-' n na puška je hilo o-rožie, ki se gn ^ je rabilo in mesto blesteoega se' ^ rapirja st» aadnle smrt priostrene,1 j , s svincem zalite kmglje.	j ^
Rouzier Doroieres je bil kombi-'y . liacija d Artagnana in Cyrano v t
Parizu, predno je avgusta meseca' I leta 1914 velika vojna zagrnila j J celo Evropo. Doreiei es je bil zma-'"n j galec v neštetih dvobojih in pri v . gotovem številu teh je eelo "po-j ; godil"' svojega m'za. Nadalje je c posloval kot sekundant ali priča t _ , več stokrat.	J-
Rouzier Domieres ni bil morda s . najl>olj spretni borilee v Evropi,'r dasira\me ni bilo skoro nol>enega, t ki bi se moral tako pogosto zane-1 sti na ostrino svojega meča, ko- s
1	<lar se je šio za življenje,	| ^
Kar 4>a mu je primanjkovalo v. :; znanosti glede liorenja, je več kot nadomestil s svojim ognjem ter z , j močjo, ki jo je imel v roki in za- , pestju. V tem je tičala skrivnost -e njegovih neprestanih zmag.
Govorilo se je, da se ni še nihče ] zameril Dorcieresu, ne da bi do- , bil za to svoje plačilo. Splošno se ; je govorilo po pariških kavarnah, ] v da je vsem prepirom v javnosti, , e v katere je bil zapleten Dorcie- ■ . res, sledilo ravno toliko dvobo- ; .. jev, iz katerih ;e izšel Dcrcieres , kot amagalec.
i. * • *
Bilo je v noči 2. avgusta 1914,
2	to je na dan, ko se je izdalo v , Franciji povelje za splošno mobi-
e liza-eijo. Tedaj je sedel Rouzier 1- Doreieras <f družbi par svojih sta-: rih prijateljev v kavarni .. — Prijatelji, — je rekel Dor-1 ca e res tako mirno kot da se stvar razume sama po sebi. — Poslav-a ljam se od vas. Se danes .se pri-! t- javim za prostovoljca v armadi, j
— Pa saj ti si prestar, ne bodo 0 te vzeli. Oni potrebujejo mlajših
ljudi, — «0 oporekali prijatelji. ■z — Se danes se prijavim, — s<-t je glasil kratki odgovor Dorcie-« resa.	' •
«' Nato je zapustil družbo.
Več kot let*> dni pozneje se je 0 Dorckres zopi^t pojavil na pari-' ^ skih boulevardih. Izginil je nje-11 gov airokokraji klobuk, z visoko stulo, izginile brke in drugo. Me-sto vsega tega pa je nosil jekleno, čelado, svetlo-modro tuniko, za ) peto prav do vratu. Na ovratniku in desnem rokavu pa je nosil a znake avijatika.	;
Stani prijatelji, ki so še ostali, so ga zavlekli v eno izmed kava-j " ren, kjer je bil pa-ed vojno staleai' gost. Priredili so zanj slavnosten . obed m kavarn ar je odstopil družbi privatno dvorano v prvem nadstropju, da se ji 111 bilo treba brigati za policijsko uro, uvedeno l* v Parizu.	i
f" Tekom obeda se je dvisnil avi->- jatik na noge ter rekel počasi in premišljeno:	4 j
v — Gotovo se čudite, prijatelji, da se»m v starosti devet.mtridese-tih let prostovoljno ^Tstopil v ar-m ado in da sem si izbral baš slua^ e bo avijatika, kjer je pravzaprav e mesta le za anlade ljudi. Čudite se tudi, aak&j vam tega nisem nik-" dar -povedal. Poslušajte sedaj 1
Vi ste bil vedno prepričani, da nisem nikdar v življenju trpel kake razžalitve; da se je moral na ]>olju časti braniti vsak, ki si je r drznil omalovaževati mene ali ka-j terega mojih in naj se je zgodilo to le na način, da.se je mimogre-, de oibddregnii ob mene.	i
To je resnica in to se je liešte-j tokrat zgodilo. Dobro veste, kolikokrat sem prišel na mirna mesta, B katera poznate, ter opral svojo - čast •	j
Enkrat pa se je zgodilo, da me c je nekdo razžalil, grdo razžalil, t in človek, ki je izustil žaljivko, je ušel.
i- __.* • *
Got<n*o se spominjate zime i- pred petimi l«ti. ki sem jo preživel v 6viei. Mndii sem se takrat ^ v Curihu in tam se -je zgodilo. Bilo je po obedu. Jaz sem srebal svojo časico vina ter opazoval množico, ko se je človek, ki je sedel neposredno pri meni, dotaknil mojega ramena. Ne da hi se opravičil za to vsiljivost, je pričel: t- — Torej vi ste Rouzier Dorcie-1 res. Poznam vas. Rekli so mi, da niste beli še nikdar ranjeni v l:a-f. kem dvobojiu-.^o, žal mi je, da
. .
nisem imel Se nikdar prilike spe- v
prijeti se t vami.	n
Nato je bušknil v smeh. Kri mi je priV-ela v ret i.
— Lmate pa priliko srečati me jutri zjutraj. — sem odvrnil, ve-> ^ ' r? 'jaTjeai.	j
j Terlaj pa sem si natančnejše o- ^ eledal njegov obraz ter takoj j 1 spoznal vzrok njegove nesramno- j ,sti. Itil je Prus.
J — Ne, — je odgovoril, — ne J ".morem vam biti na razpolago te** 3 križila z vami meč, kajti o pol- , ', noči odpotujem že v Nemčijo. Pri . 'deljen sem cesarskemu avijatič-I nemn zboru ter se moram jutri . " zjutraj prijaviti v .fohannis- ] jthalu.	.
l j Pogledal sem na svojo uro. Bilo , 1. je par minut čez osem. Nisem mo-" gel dopustiti, da bi mi ta človek ■ ^u.šel po taki razžalitvi, "j — Potem vas naučim lekcijo še '' danes zvečer. — sem mu rekel, 'j— Do odhoda vašega vlaka «0 še j^tiri ure in ko bom z vami gotov, a se ne boste dosti brigali za vaš malenkostni posel v .TohannU-thai 11.
"I Njegov obraz se je stemnil. Mi-jslil sem v onem času, da je bil 'hraber eloyek, dasiravno Nemec. vj — Gospod, — je reke!, — se-r stanem se z vami pred deseto uro, z s svojimi pričami in ineei. Porav l" nali bomo zadevo, predno odpotu 1 jem. Ali me boste čakali? ( Ce ga bom pričakoval?! Srce e mi je poskakovalo od veselja. Ve->_ selo som se poklonil, ko je odšel e iz gostilne, da odredi vse potreb-]> no. Naio sem našel "v gostilni na-šega dobrega prijatelja, de B. S par besedami sem mu obrazložil dogodek ter ga profil, da naj mi 's stoji ob strani.
• . *
V gostilni sem čakal s prijate-^ Ijem do enajste ure. Pruskega v Častnika ni bilo na izpregled. ** Vznemirjen sem odšei na »elemi-*r ško postajo ter stal tam pri vra-J'|tib, pozorno motreč vTsakega, ki je [prišel ali odšel. Dočakal sera vla-r" ka ob dvanajstih, a Častnika ni Lr bilo. Ob 1. uri zjiutraj sem se vr-V,nil v sr\-oj hotel ter še! spat. O-stal som v Curihu še osem dni ter j iskal onega strahopetca. Nato sem se vrnil v Pariz.
I hit ira vn o sem strgal ter vrgel proč karto, ki mi jo je dal, nisem nikdar pozabil njesgovega imena. e' Dve leti pozneje sem črtal v nekem poročilu iz Berlina, da je bil imenovan častnikom v nemški a-vijatični službi in tudi pozneje je sem še večkrat čul njegovo ime. »j. i To je vzrok, zakaj sem stopil v e_ a vijatiško službo Fraaicijo. l.«pal :o se:u namreč 5e vedno, da ga sre-e. cam in poravnam dolg, ki sva ga 10 imela med seboj. a.j Rouzier Dor-ieres je sedel na--a,1 zaj na stol in v sobi jc zavladala .jI trenutna tišina. Prijaitelj za pri-ijateljem se mu je približal, mu ^rtisnil roko ter ga poljubil na obe nl Lif i. To je namreč navada v Frau-1 c i.ji. Ou je nato vstal, mirno po-!n zdravil navzoče ter odšel. Se v ' isti noči je zapustil Pariz ter se
--
T«rml na fronto kot brzostrelee na t nekom napadalnem aeroplanu. j
IK c
Ro-vzier Doreieres je sedaj mrtev. Izvojeval je svoj zadnji dvo-'J boj ter opral madež na časti s svr 1 jo Irrvjo. Njegov pilot, a vi jatik 1 ki je vodil aeroplan, v kateren' | je oskrboval Dorcieres strojno puško, pa je objavil povest nj*- 1 govega konca. Povest pa so slišali 1 ivti prijatelji umrlega, ki so bili,' zbrani krog njega, ko jim je ob-j razložil vzroke, zakaj je stojfl v 1 avijutično službo.
— Rekel mi je, naj po iščem 1 1 vas. gospo<ije, ter v a in povem, " kar je bil zaupal meni, ko je ležal, umirajoč, prestreljen od enaj-} slih krogclj iz strojne puške.
Rouzier Doreieres je bil naj-bolj čndoviu strelec, kar sem jil» kdaj videl. V nasprotju z drugi-* mi strelci je imel s seboj vedno '* velik daljnogled in kadar smo za-e pazili ter se približali nemškemu j aeroplanu, je on vedno pozorno s opa;:ovad s -svojim daljnogledom l* avijatike, ki *:o sa nahajali v sovražnem aeroplanu. Drugi strelci pa porabljajo ta čas za priprave} s ptiško samo.
Ko smo se približali nemškemu stroju v njegovem zadnjem boju, mi je podal Doreieres kos papirja. Na ta list mi je zapisal proš-
I	njo, naj se približam Nemcu čim najbolj mogoče. Takoj sem nga-j
** nil, zakaj hoče to in zakaj je 110-sil vedno s seboj oni veliki dalj-; 4* nogied. Uotovo je spoznal avija-
tika v sovražnem aeroplanu. l* S«,*£flasno s pixršnjo strelca, sem se približal nemškemu aeroplami . 11a majhno razdaljo. Krilo moje-
II	ga aerophtna se je zadeto ob krilo sovražnega in i»igu)>il sem za
T
: trenutek ravnotežje. To priliko je porabil Nemec ter nas pričel
obsipati h svinčenkami.
Doreieres, ki je bil takoj zadet, jo kljub temu ostal pri strojne puSki. Oba aeroplana sta se dvi?r-1 nila in pričei se je boj, ki ni doi-, go trajal. Nemški avijatik je bil kmalu mrtev in aeroplan je padel na tla. Jaz saan sem se spnstil
•	proti tlom ter pristal v bližini
•	razbitega nemškega aeroplana.
j Doreieres se je dvignil z zad 'njimi silami ter se ozrl na razmesarjeno truplo nemškega avijo-
u tika
j — On je, — je rekel krnlko.
Nato smo ca ' odnesli v poljsko j bolnišnico.
Isto popoldne sem šel tjakaj. - da ga vidim. Bil je že precej na koneu. Zdravniki so vedeli za to ter mu dSii čašico žganja, da ga 0 nekoliko okrepe. Tedaj mi je po-jasnjjj svoj slučaj ter me prosil, u naj obi»rem vas ter vam izročita LO sporočilo, da jo končno osvelil |n svojo žaljeno čast.
L>-
ei Ameriški pesnik si je končal re i	življenje.
j Philadelphia, Pa. 14. maja. iu Charles Kervvood poroča o smrti u, ameriškega j^esnika Allen Seeger-r- ja sledeče:
š- Ranjen v prsi, spodnji del tern, lesa in noge vsled nemškega str<=-a-jla, se jc Alien Seeger prepričrd. o ko je prišel v vas Belloy en-San-Ij- terre, da bo sleddla smrt v nekaj a ! urah. Da se reši smrtnega boja Ue je sam vstrelH s svojo puško m v glavo."
vu Šeegtr se je od začetka vojne ie- bojeval v francoski tuji lf^iji-ri- Zadaja zvezek njegovih poezrj jc za izšel v Ameriki pred tremi meseci.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imrvm sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 325S (Sem slovenska deklica	-ir
(Regiment po cesti gre	'
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bfio -ir.
(Divja rožica	• 3C
E 3260 (fekrjanček poje žvrgoli -iCp (Slišala sem ptieko pet'	' " v
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Alto kdo želi da jilt odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem? po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
"Posojilo za svobodo"
[]| leta 1917.
Državni zakladničar je naznanil, da se bo začelo sprejemati podpisovanja za
$2,000,000,000
, 3Vi ODSTOTNIH BONDOV
VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Te bonde bomo z veseljem razpečavali, in vsakemu, kdor jih hoče imeti, bomo brezplačno pojasnili vse podrobnosti. Natančne informacije in podpisovalne pole bodo vsakemu na razpolago.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
: :, . VLAS naroda, ™ maja i*>i?
t
Podmorska nevarnost.
« ' ' O	' 1
(Hudson Maxim.)	_ *
JVircnjamo spoznavati, da morebiti Nemčija dobi sedanjo vojno. In naša zavest se potrjuje, da bo naša dežela napadena in naši domovi bodo izpraznjeni in v nekaj mesecih nas bo objela mrzla strahota.
Ali je modro in prav, da si odkrijemo polno resnico?
Ali je pametno, da vemo, da bo Nemčija dobila to vojno, dokler ne najdemo nekaj, kar bi odpravilo nevarnost podmorskih čolnov 1
Trden sem v prepričanju, da mora Amerika vedeti najslabše, da poveča svojo delavsko in iznajdbeno energijo in da se pripravi v najvišji meri, da se more postaviti proti nevarnosti.
Iz najzanesljivejših poročil se razvidi," da so nemški podmorski čolni potopili od časa, ko so pričeli s svojim brezobzirnim bojevanjem, eno petino cele angleške trgovske mornarice. Samo v enem tednu je bilo potopljenih štiri sto tisoč ton prostornine.
Uspehi so bili večji, kot so sami Nemci pričakovali,
Ako gre to tako naprej, bo vsa angleška mornarica uničena tekom desetih mesecev, ne oziraje se 11a to, da podmorska nevarnost vedno raste, ker se vedno več podmorskih čolnov postavlja v službo.
Kakor je približno znano, Nemci vsakdan izdelajo en velik podmorski čoln, ki lahko odpelje v ocean. Rajšc pa jih izdelajo več kot manj.
Ne vidi se, da bi zavezniki v enem mesecu uničili več podmorskih čolnov kot pa jih Nemci zgradijo v enem dnevu.
Kes je, da so Nemci v začetku vojne izgubili mnogo svojih podmorskih čolnov v operacijah v angleškem kanalu in v plitvih vodah Severnega morja, toda zdaj so razmere drugačne, ker gradijo velike podmorske čolne, ki lahko vozijo po oceanu. Ribiči v Severnem morju jih ne morejo več loviti v svoje mreže.
Lovilci podmorskih čolnov jih ne vjamejo več mnogo. Nemogoče bo graditi toliko lovilcev, da bi uspešno mogli loviti podmorske čolne na odprtem morju. Razsežnost morja je prevelika.
Ako ves svet raznn centralnih držav obrne vse sile v to, da gradi lovilce podmorskih čolnov, ne bo mogoče ž' njimi pokriti vsega morja, da bi premagali podmorske) čolne.	1
Poleg tega ni veliko koristi, ako se oborože trgovske) ladje, kajti podmorskemu čolnu ni potreba priti na povr-i šje, da more izstreliti torpede. Nemški podmorski čolni so opremljeni s teleskopičuimi periskopi, ki se lahko dvignejo in znižajo hitro, kadar se hoče. Tolnom samim ni treba priti na površje.
Opazovatelj na periskopu naglo vzdigne periskop, lahko se približa poljubno ladji, nameri torpedo — 111 trgovske ladje ni več. Moštvo na krovu ladje ne vidi niti podmorskega čolna niti torpede.
Karkoli se je odredilo za uničenje podmorskih čolnov v pristaniščih in blizu obrežja, lie velja za odprto morje. In ravno na odprtem morju je v sedanjem času potopljenih največ trgovskih ladij.
Kak odgovor je na to? Ali je kaka pot da bi se Trgovske ladje bolj varovale napada, kakor pa so se varovale do sedaj i Ali je kako poznano sredstvo, s katerimi bi bil kak tovorni ali pa prevozni parnik za čete varen pred torpedo, da bi lahko preplul ocean navzlic podmorskim čolnom ?
Obrambne mreže so že staro sredstvo. Ako ima ladja težke mreže, da se varuje stran, je to ovira za hitro vožnjo. Priporočalo se je, da se pazi na sled torpede, ki se bliža ladji. Toda torpede ne vidimo vselej, ko se bliža.
Prvi znak nesreče je, ko se sliši razstrelba v notranjosti, potem pa je komaj še toliko časa, da si vzame vsak velik oddih, pedno se ladja pogrezne v dno morja.
V sedanjem času je brez koristi misliti na to. da bi se poslale čete na Francosko. Zdaj se samo čete izpostavljajo nevarnosti, da bodo na svojem potu potopljene. Ako se stvar vendarle poskusi, potem bo ])otopljenih nekaj tisoč naših vojakov in ljudstvo se bo vzbudilo in se prepričalo o veliki nevarnosti. Toda moramo poslati svoje čete preko morja, toda kako to storiti? Na Angleško in na Francosko moramo poslati živeža, toda kako?
Tu imamo samo en izhod, in sicer zgraditi moramo) ladje, ki so varne pred torpedo. Ali se pa more to narediti?
Iznašel sem sredstvo, ki je najbolj uspešno, da se more obvarovati ladja, pa tudi po drugih iznajdbah se morejo graditi ladje, katerih ne bo mogel potopiti torpedo. Ladjo more zadeti več torped, pa se ne bo zato potopila in ne vrja-mem, da bi podmorski čoln torpediral eno ladjo večkrat kot šestkrat.
Mojo iznajdbo so preskušali in odobrili najboljši inženirji v deželi. Ali mi bo poverjeno, zgraditi t ako ladjo, ki bo varna pred torpedo, da bomo lahko našim evropskim zaveznikom poslali moštvo in hrane, ne vem, toda delam, kar je v moji moči, v upanju, da bom uspešen in z veseljem ponudim svojo iznajdbo in službo brezplačno dobri stvari.
Zdaj je čas, da se resno razmišlja o stvari, ki bi pripo mogla k obrambi proti podmorskim čolnom.
Preveliko zaupanje v našo lastno moč je bila dosedaj največja nevarnost L i to napačno prepričanje o naši var-s i < usti nas je dovcdlo v sedanjo nesrečo. Zato se zbudimo in P-P^^mo se o resni nevarnosti ter porabimo vse izume
Dolžnost vsakega IlsU je, da oznanjajo pravo situa-i'i m da ljudstvo o tem ve. To bo boljša narodova obramba in narod se bo pripravil na osebne žrtve, ki ga bodo rešile. Opustiti moramo razkošje in zabave. Delati moramo
Zmerni moramo biti v vsem, kakor so naši zavezniki
PtdmdMe ii pflljedeijstvo v Angliji.
Nobenega oeividnerjšega dokaza uspešnosti poostrenega voje-vanja s podmorskimi čolni si ne moremo misliti, kot je govor angleškega ministrskega predsednika Lloyd George-a. v katerem poživlja angleška vlada, naj se razširi sejanje in pridobivanje žita. Strašna prikazen lakote stoji pred durmi in sedaj naj bi se potoni lastne produkcije povečalo zaloge krušnega žita. .Te-li pa to sploh mogoče?
Zgodovina angleškega poljedelstva v devetnajstem stoletju je zgodovina nazadovanja tega poljedelstva. Še v pričetim stoletja je bila Anglija v stanu s svojim Ia.stnim pridelkom preživljati prebivalstvo. Slednje pa je kaj hirtro naraščalo in ko je leta 1810 nastopila v Angliji eela vrsta tako pogostih slabih letin, je bila vlada prisiljena olajšati uvoz žita in nadomestiti visoko varstveno ca rino « nizko za žito. Leta 1846 -pa se se je sploh popolnoma opustilo vsako carino na žito. CM onega časa naprej je uvoz žita v Združena kraljestva prost. Poljedelstvo samo se je od tedaj slabo izplačalo in takoj je bilo opaziti veliko nazadovanje. Leta 18S7 jc bilo le še It) odstotkov zemlje v Angliji in na Irskem obdelanih, v kar se vključuje tudi pridelek krompirja. Leta J 900 pa jih je bilo le še 13 odstotkov.
Velika Britanija sc je vedno bolj razvijala v skoro izključno industrijalno državo, v koje go spodarskeni življenju je igralo pridelovanje žita le zelo podrejeno ulogo. Z nazadovanjem poljedelstva pa se je še bolj razširilo že prej ogromno veleposestvo. posebno v lovske namene, in kmc čki oziroma najernniski stan je padal v vodno večjo bedo. Tako popolni propad poljedelstva pa so je mogel zavržiti le radi t etra, ker je imel svojega glavnega sovražnika v vlažnem podnebju, ki je redkokdaj dopuščalo dobro letino celo v ornih časih, ko so se ljudje z ljubeznijo in vnemo pečali s poljedelstvom.
Xaise žitne vrste so i?te»pne rastline. To velja posebno glede pšenice. rži, ječmena in tudi glede ovsa. V ue preveč suhem stepnem podnebju uspevajo te rastline najboljše. Visok sneg v pričetku edine, še predno je o»trI led prodrl globoko v zemljo, tvori varstveno odejo preko polja, kojega tajanje v spomladi namoči zemljo do precejšnje globine. Mokro zgodnje poletje pripomore k bujni rasti tali rastlin. Da pa sadež pravilno dozori, je treba suhe poletne vročine. V tem oziru nudi posebno južna Rusija posebno u • godne razmere. Maj in junij sta bogata na padavinah. Nato pa nastopi letna doba brez dežja Žitna polja postanejo zlato-rume-na in žito dozori. Seveda, Če se je pričela suha doba prezgodaj ali če je izostala snežna-zimska ode ja, potem je tudi tu opaaiti slabo Tetino. V južni Rusiji nastanejo slabe letine vsled prevelike suše.
li sedaj vzemimo podnebje Velike Britanije in Irske! To je vise prej kot stepno podnebje, ker vlada več»a mokrota ali vlažnost. Ravno meseca zgodnje pomladi, •naj in junij, sta primeroma suha, julij in avgust, v katerih na:j bi žito dozoretlo, pa sta izvanredno mokra in pri tem je nebo skoro neprfsfcamo pokrito z oblaki. Jas ■ ni. solnčni dnevi stopijo popolnoma v ozadje in fini dež praši na zemljo, ne kot pri nas v kratkih nevihtah, ki se menjavajo s solnč-nim svitom. Ravno mokro pozno poletje je za žitne vrste najslabše. Žito ne dozori ter gnije na poljih. Številna leta s posebno obilnimi padavinami v kritičnih mesenih so bila v Angliji vedno leta slabe letine. Kot v Rusiji v suhih letih, trpi v Angliji in na Irskem letina v .mokrih. Srednja Evrope, zavzema dbenem srednje stališče. Tu ao letine oškodovane sedaj od mokrih polnih poletij, sedaj pa od prevelike strne v zgodnjem poletju ali od zime brez snega, kar se pa le redkokdaj dogodi.
Vsled popoldne odprave carine ua žito je postal že od nekdaj bedni položaj angleškega poljedelstva papchioraa ne vzdržljiv in poljedelstvo se je pričelo ozirati za kakim nadomestilom za žito. To se je našlo v knlturi travnikov in živinoreji. Travniki in pea oiki pokrivajo danes v je kot polovico ozemlja Združenih kraljestev. Boljše podnebje za travnike in pašnike pa si je tudi komaj mogoče miri iti. To kažejo že trate
v londonskih parkih. Brez nego-vauja uspevajo v vedno vlažnem in pogosto meglenem zraku. Da-siravno pomandra od gotovih prilikah na stotisoee ljudi te trate, si i vendar zopet opomorejo in bilke se same od bese zopet vzravnajo. Tako se je izvršil v Angliji in Irski prehod od poljedelstva k negovanju travnikov in živinoreji in danes je slednja v Angliji glavna stvar.
Glasom statistik zadnjih mirovnih let proizvede Velika Britanska in Irska le 120 do 130 kilogramov žita za glavo ter poleg tega še 330 do 140 kilogramov krompirja. Nemčija, kjer je 48 odstot-jkov zemljo namenjenih poljedelstvu. proizvaja nasprotno 400 do 4">0 kilogramov žita in 700 do 750 kilogramov krompirja na poisa-mozno osabo. Tudi ta produkcija ne zadostuje še popolnoma, da bi pokrila lastne potrebe Nemčije. Le za. kakih110, v dobrih letih za 11 mesecev pokrije Nemčija v mirnih časih potrebe s svojim lastnim pridelkom. Če bi bile navade in potrebe prebivalstva na Angleškem in Irskem iste kot so na Nemškem, hi lahko pokrila Anglija svoge potrebe na žitu za tri mesece in potrebe glede krompirja za dva meseca iz svojega lastnega pridelka. V resnici pa je •potreba večja, ker se zavživa več kruha. Anglija in Irska se moreta v najboljšem slučaju iz lastnih sredstev preživljati tri mesece ali dva in pol in to le v normalnih, mirnih časih.
Zalogo, ki je za deset ali devet meseeev obilna, je pae mogoče raztegniti na celo leto, nikakor »pa ne zaloige, ki zadostuje le za tri mesece. Ker vidi sedaj angleška vlada, da je dovoz krušnega žita ogrožen, svetuje nujno, naj «e razširi pridelovanje žita. Ta nasvet pa ne more imeti nobenega imena vrednega uspeha in tu di ee bi se ga izpreineniilo v povelje. V ta namen primanjkuje namreč poljedelsko izurjenega prebivalstva. Že obstoječe poljc-zemlje ni mogoče primerno obde lati. če se ne odlegne s fronte poljskih delavcev. To je tudi zahteva angleškega poljedelskega ministra. Prav posebno pa še primanjkuj o rok. da bi se poljedelstvo razširilo. Da se pospeši obdelovanje zenvlje in pridobi iz iste povečini več pridelka, so vojni časi in zanemarjen kmečki stan kaj neprimerna čini tel j a. Predvsem bi bilo treba obilne uporabe gnojil, predvsem Sal petra, kojega dovez v Anglijo je vsled delova nja nemških podmorskih čolnov precej oviran.
Če je v pričetku stoletja površina, ki je bila veliko večja ko* je sedanja, le s težavo preživlja la prebivalstvo, ki je brojilo leta 1830 le 16 miljonov, ni niti misliti na to, da bi sedanja zmanjšana površina mogla preživljati 47 miljonov ljudi "dalj kot za dobo treh mesecev. K temu pride še neugodno podnebje. Sedaj živimo ravno v dobd, ko se kupičijo mokra poletja, prav kot je bilo krog leta 1810, 1845 rin 1880. V vseh teh dodali ie poljedelstvo Anglije prav posebno trpelo vsled neugodnosti klime in iz tega izvirajočrh slabih letin. Vsled tega tudi ni misliti, 'da bi se sedanje letine v Angliji bolj obnesle. Upoštevanja vredno ftišajije lastne produkcije žitnih vrst in tudi krompirja v Angliji ^si Irski je vsled tega nemogoče. I Ai*glija bo ostala še nadalje navezana na dovoz od zunaj za polne tri četrtine svoje potrebe in uporabe žita. Ta dovoz pa je vsled j delovanja nemških podmorskih t čolnov zelo ogrožen. Nevtralno parobrodstvo je že sedaj skoro popolnoma izločeno in ladijska prostornina, ki je na razpolago, se zmanjšuje od dne do dne. Anglija je hoteJa izstradati Nemčijo, a je sama izpostavljena tej nevarnosti, ki je še veliko večja vsled neugodnega podnebja An giije. Podmorski čolni .so strašno orožje, s katerim mora računati vsak.
Listnica uredništva.
T. B.t Milwaukee, Wis. — Resnico lahko izkažete. Naslova nimamo.
M. L.f Nokomik, 111. — Stvar ja zamotana. Po nekaterih okoliSei nali bi Vi lahko dobili pravdo, po drugih pa zopet družb«. Vpraša j-j te dobrega odvetnika. Razložite mu vse natanko in povedal Vam j bo, ali morete zahtevati povrači .lo škode.
J Dopisnika u Lyon, Mont., kije pred čaaom priobčil dopis o homestoadih, prosimo, da se ogla m ter pove svoj naslov, ker bi ee nekdo rad informiral o home-steadih.
Združenje ruskih elementov v koalicijskem min.
—	Nova Rusija bo vzdržala. Zad-j nji notranji dogodki v prejšnjem cesarstvu Romanovičev kažejo to na jasen način. —	j
Tako se je izrazil Aleksander Evalenko, doma iz Kijeva, ki je pa že leta ameriški t državljan, j Evalenko je uvaževalec ter se je ravnokar vrnil s trimesečnega potovanja v Rusiji, ki ga je poved J lo v različne dele prostrane deže le. Videl je revolucijo v urah njenega tri um; a ter opazoval njen razvoj še cede tedne pozneje. j
—	Formacija koalicijskega ka ' foineta, o kateri se poroča v brzo-( javkali. je najbolj pomirjajoče /anamenje v situaciji, — je nada ! ljeval Evalenko. — Rusija poziv lja v ministrstvo može vsake vrste, naziranj. Kmetje, zastopani po vojaških delegatih, bodo imeli direktni delež pri vladi. Vse pa bo delovalo za skupnost namena. j
—	Ali 'bo dal vstop novih ele-jmentov v vlado radikalnim silam
I premoč?	j
-- Ne, — je odvrnil en s poudarkom. — Radikalne sile v ruski demokraciji ne bodo nikdar prišle do premoči. Maso ruskega naroda tvorijo- kmetje. Ruski kmetje pa imajo na svojih rameni Ii dobre glave — presenetljive dobre glave. Nikdar ne bodo do volili, da bi >se jih pritiralo v anarhijo.
-Moj zadnji obisk v Rusiji mi je odprl oči glede izvrstnih kakovo-1 *ti luškega kmeta. Pred to revo 1 luči j o sem bil mnenja, da jo za Rusijo omejena monarhija edina primerna vladna oblika. Zdelo se ; mi je, da bi bila monarhična de-j mo k racij a, kot ona v Angliji, naj j i več. kar bi se moglo zaupati ru skeniu narodu.	i
Ti moji nazori pa so se tome ! Ijito izpi emenili, ko sem opazoval zmernost, zdravo pamet (common-sense) in globoki politični vpo-j "gled ruskega kmečkega prebival-J j stva. Stik z ruskimi kmeti mi jo j naravnost vsilil zaključek, da ima J Rusija moralni in materijaliii te-' ! melj za bolj napredovano obliko j demokracije.	j
j — Ali ne bo povečani vpliv, kmečkega prebivalstva ojaeil gibanja za ekspropriacijo (razpose-j stvovanje) zemlje ter razdelitev' slednje med kmete ?
—	Zemljiško vprašanje ne bo rešeno na nasilen način. Velikih posestnikov zemlje se ne bo na kratko oropalo njih posestev, kot •pričakujejo nekateri. To vprašanje se bo rešilo v primernem času potom ustavne zakonodajne skup-, Seine, in sicer s primernim uva že vanjem principa privatne lastnine.
Ruski kmet je duša konservativnosti v vseh zadevah, ki se ti-' čejo zemlje. Slednjo se bo naravno raizdelilo. To bo ena izmed lo gičnih iu neizogibnih posledic preobrata, ki je pomete! s hišo Romanovičev. Prevladujoče razpoloženje med 90,000,000 kmeti na Ruskem pa je za ohranjenje konservativnih nietod. Kmetje so za to, da se plača plemenit ašem m velikim posestnikom zeuiljrš«'-I primerne cene za njih zemljo. |
Divjo . govorice o syn*aričnam' zaplenjenju in raaposes'tvovauja brez vsake odškodnine se omejuje ua zelo majhno število med ljudsko maso. Masa sama je za postavno in pravično postopanje, s polnim odškodovanjem za posestne praviee sedanjih lastnikov ruske »zemlje.	I
To zemljo pa se bo na vsak način nanovo razdelilo. O tem ne more biti nobenega dvoma. <W-ska družina sama je imela v lasti nič manj kot 86 miljonov desetin zemlge. Ves ta obširni svet bo prišel sedaj v roke narode. I^e mislite »i kaj takega! V rokah Romanovičev je bilo dosti zemlje, da se plača z njeno kupno ceno vse vojne strošku Rusije.	j
—	Kaj pa z ruskimi vojaki? Ali so lojalni :n zvesti novi vladi?'
—	Da. Oni so navdušeno lojalni. ()ni pa niso le pripravljeni, temveč hočejo naravnost, da se nadaljuje z vojno do zmagovitega konca, ki bi podelil novi Ru-j siji trajnost.
Razumeti morate, da govorite o ruskih kmetih, kadar govorite o ruski armadi B9i so ruski kmetje v uniformah, na fronti in vi Petra gradu, ki so omogočili revolucijo. Revolucija je delo rnskih kmetov. Tem se pa lahko zaupa, da jo hočejo imeti izvojevano do konca. To je vzrok, da ee je vojaškim delegatom dovolilo v veliki meri vplivati na politiko vojaške
organizacije ua fronti. Raditega se je tudi dovolilo vojakom aretacijo častnikov. Vojaki so aretirali tudi več generalov, d oči ni so druge pobili.
Vlada v Petrogradu je spoznala, da je nova demokracija delo navadnih vojakov, to je kmetov. Raditega -je dovolila direktno vdeležbo vojakov pri delu organizacije armade in razpredelenja njenih siL
—	Ali bo imela nemška propa ganda kakšen vpliv na rusko armado ?
—	Ne. Nemška propaganda se je izjalovila v svojih poskusih, da omaje vernost ruskih vojakov napram novemu redu. Ta propaganda ne bo nikdar v stanu izvesti ruske vojake do tega, da bi odložili svoje orožje ter sklenili separaten mir.
V tej dežeh nimamo na kakega pojma o obsegu in pripomočkih te nemške propagande. Celo Evropo preplavlja z napačnimi poročili ko jih namen je omalovaževanje ali disk redit i ra n j o luske revolucije ter nje posledic. Celo Rusijo pa krije z omrežjem zavratne ali javne agitacije.
Navesti hočem le en slučaj metod, ki se jih poslužuje ta nemšk i propaganda. — Neka dobro oble čena ženska, govoreča izvrstna ruščino, je stopila v kočo nekega kmeta. Sprejelo se jo je vljudne. Ona pa je pokazala na sveto podobo na zidu. ki jo je najti v vsaki ruski hiši.
—	Kaj je to ; — j,> vprašala poglavarja družine.
—	Oltar božji — j«, odvrnil kmet spoštljivo.
—	Oltar božji? Ta saj so ven dar odpravili Boga?! Zanikali so Boga samega ko so odstavili carja. Vi ne morete imeti Boga, če nimate carja, kajti car je bil 17 bran od Boga samega. Kadar pa odstavite carja, razžalite in zavr žete Boga samega, ki je določi! carja, da nam vlada tu mi ^nilji.
Ruski 'vniet pa je seveda globoko veren. Poleg tega ima tudi iz-vanredno veliko zmožnost dobrega razmisleka. Kot človek razsod ka stoji v.-liko višje kot kmet v marsikateri drugi evropski deže li, kjer je ljudska izobrazba bolj splošna in popolna. Ta kmet ie zavrnil to sofistično sklepanje kot ga zametujejo vsi njegovi tovariši po celi deleži.
Poskus, ujeti ruskega kmeta /. verske strani ter ga pridobiti zo pet za avtokracijo na podlagi ver skill razlog , sc je izjalovil vsled prosvitljevulnega delovanja cerkve same. jc Sveta sinoda sprejela revolucijo, je postavila ves verski vpliv dežele v boj proti a vtok raciji.
—	Ali bo imela revolucija zi posledico, da se bo Poljake, 1'kra-jinee in druge manjše narode v Rusiji sprijaznilo z vlado J
—	To se je že zgodilo, — je rekel Evalenko s poudarkom. — Revolucija je komaj postala dejstvo, ko se je Rodičeva na hitr i poslalo v Helsingfors. da zopet uveljr-vi vse prostosti finskega naroda, katere je bila zadušila
""njena zahvala. '
It. JI. Von Schlick, ki je v suiini zvezt 2j več tisoči bolniki je prejel sledeče pismo: Drajd og^potl:—
Prosim pojite mi zopet dve veliki Skatljl vašecii vrednega Bolgarskega Krvnega t'aja. ker je edino priporof ljivo zdravilo, ki bi moralo biti v vsaki hiši; Je bolje kot pa doktor. S hvale/ nostjo se priporočani Marija Krn!*. :i52j East SOth St.. Cleveland. Ohio.
Imejte vedno eno Skalijo tega r-u.i..-vitega čaja doma. Ilat»ite sni zn odstra njenje strni »eni h ln>lezni iz svojpgsi telesa, in imeli boste rdečo kri. čvrsta liea in bistre oči.
Nikar ue žrtvujte svojega zdravja z ponaredim ml. Vedno vzemite original < podpisom H. H. Von Sehlicka na zavitku. Za sedem meseeev zadostuje !<• $1.00 s poStniuo vred. Pošljite -rotov denar, znamke ali money order, aii pa naročite nn C. O. D. Prirejen in jamčen le pri:
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBlTWiH, PA.
Opomba. Ako hočete, da zavitek pri poročimo, potem i>o$ljIte še 10e.
avtok racija. Zagotavljam v m . da bi naletel na Finskem v »a k :u mi m en t proti novi Rusiji na jjlu ha ušesa.
Kar je resnično glede Finsk •. velja v isti meri tudi glede drn gili narodov. Ukrajince. Poljake in Žide so jc popolnoma pridobilo za ideale nove združene Rusije. Odkar je izbruhnila revolucija. -j dali Židi že uiiljone dolarjev za stvar prostosti.
| Vse gre dobro svojo pot v novi Rusiji. Moje potovanje skozi d< želo me je prepričalo o tem. Nov a administracija posluje modro, u-spošno in veliko bolj gladko kot je kdaj poslovalo katerokoli slišno gibanje v svetovni zgodovini. ( \ov a Rusija je prišla, da obstan«-ter bo sijajna pridobitev za civi lizaeijo.
VABILO na
RAZVITJE ZASTAVE
katero bo razvilo
IHirŠTVO • ZVESTI BRATJE '
št. 70 SDPZ dre 30. maja v New Deiry, Pa.
| Vljudno vabimo vsa sosednja društva ter vse rojake in rojaki nje iz New Derry in okolice, d;i se t" naše slavnosti v obilnem številu v deleže. Čisti dobiček j» j namenjen za pokritje društvene 1 blacr »jne.
i Na slavnosti bo igrala izvrstna ' gndba "rz Lat robe. Pa. Vstopnina za moške $1. dame so vstopnine proste. Za sveže pivo in dobro p< strežbo bo skrbel	Odbor
I_(M-17--).
i harmonike
i
MU) Kafrflswf*ll vrvti lafelajMi t« popravlja« P« aajnUji* •«***>, a «•-i lo trpela* la sasMl.' It«. V poprav« ■aaealJlT« vsakdo pollj«, ii? mm N ! am <5 li lo« toka] ▼ Um pools la ooOaJ {▼ no]m lastnem tfoMn. V popravoS 1 mata kraojiko kakor m drmao barmo&lkfi. Rabljene btraotlk« kapo« Jem in vrnem taAl w aomano. Mi « , > ta IrritM. _
Mm wiAim
ltll Rut VtaJ M. OovalaaJL «*u.
Velika zaloga vina in žganja. j
^ Belo vino, 50 gnUm je..................$40 00	J
Rdeče vino, aO pilon jc................ $30.00	i
^V^BrnS^^Bj^ Brinjevee -1 salone sodček je..........$17.00
ifl^^^^Hp D rožnik, 4 salone sodček je............$13.00	j
Manje kakor HO salon se mora plačati posoda.	| j^^B^^^K Naročilu se moie priložiti denar.
^Jj^^fBg' 5808 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland. Ohio.	!
1Br	MARIJA GRILL,
W	ISM fit. Clair Ave. N.	Cleveland. Ohio.
NaistarajSa slovensko-hnratska trgovina z likery v Ameriki.,
Mi vam nodimo nalo mUm aaJboUHk Ukarjov po «l«MU mm^
1 Srta]«TM, aaboj (• stekleni«).................. ......... $ 8.oo	1
I Brinjevoe, oaboj (12 Btaklmila) ................................ 15.00	|
I Tropinjerec, c&lona________fzau, $^.7» la ».ou	|
, Troplajevec, «boj (t itekienl«) _____________B.60	,
Tropinjerec, aaboj (12 ctaklealo) __________________- 10.00
1 Bllrorka, gaion	- -------|2.7» la_______ t.00	I
i Brinovec, (ptanm steklenica) _____________-__IM	I
i Val alarm tr Pure Bje Whiskey. T 1st star
aaboj (• steklenic) __________________B.ot
oabo] (12 steklsnlo)__________________ILK	1
| Omtsrt vteo, rOeie, beral__________________fti M	j
Oooconl vino, rdeče, pol De**la»._______________lt.09	(
j Prt odjossa B In 10 falon, stane galona____________.ae	.
I Bdtitt^imi.^-^ZZZZZZZZZZZZZZZ B8.0B	i
I Belo vino, pol berela------------------- --- l».0i	|
j ^^^i all 10 calon, stane galona____________1.06	j
\ Ba poaodo raftmamo sledečo cene: m t, 4 la 4% gakoa sodiks U	i
|	aa B. • la 10 galea sodčke fl.00 In m 2S calon (pol berala) flJO.	j
Borate pa damo sastonj. |	redno tndl Money Order all pa kanBnl MB.
TOE (MO BRANDT (DISTILLING COMPANY	!
|	» fflli AVt,	CUmAND, OHO.	(
*
GLAS NARODA, 15. MAJA 1917
IBOTIVIKO
13	II
1 fotftw	svtti Barten
4- tsl
*A nutum OIlAn UVIU1 Amumt^m
FOREST CITY, PA.
8UTN1 CKADNIHi rwCmaalM: W. a TAPCKB, «74 Abmj At«., Bock Bprfan Wv%
—<im: JAKOB DOLENC, box lffl, Brought«*, Pa. IVANK FAVLOVClC. bo* «47. Foreet City, Pa. ^mmiiiill tajnik: AVGUST GOSTISa, bos 810, forat City, PL +tmm*J1M: J OH IP MA&INČ1Č, MOO SL Clair Av*. Cleveland. Obte.
PuBoftal blagajnik: ANT. HOCHEVAK, RFD. No. 2, box 111A. »HU—port. Ofel*
NADIOSNI ODBOBf
••"•aswtalk aadt adbora: JOSIP PETEHNEL, box 86. WiUoeS, Pa,
1. aacUorttik: JERNEJ HAFNER, box «5. Burdiue, Pa
•	■rtinll: IVAM UBO&ZLJ, 88B R 187tb St, Clavaiaai. OM*
POROTNI ODBOB:
mamam* porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. B. MlaeraL r^ I IMbiki FRANC TBROPClC, R W. D. Na t, oax 14ft, Fort	id.
•	iwlalt: JOSIP OOU>R, m« S«. 14tb BL, Sprintfiald. Di. ^^
VRHO.X1 ZDRAVNIK: U« JOSIP ?. SRAHRK. Mt B. OMoSL. Pttt*wgfc. Pt,
OmflM glasil«:	NARODA", n OortUMSt Stn B«w TorR Bi X,
OMijona društva, ortron« ajm uradniki so naprodenl pnsnj^w ^ ^ OOB dlrvktao m »Utmcb tajnika la nikakor dragega Denar a«J m pa p* «ija edino pota« puAtnlb, ekapreanlb ali bančnih denarnih	alka
kor pa na potom privatnik Čekov, na naslov: Frank PavloviM. Farmar« « Minora National Bank. Foraat City, Pa.
V sluCaja, da opasljo drnAtvenl tajniki pri poroOllb glavncc« «aka psnanJkljlToad, aaj to nanndoaa nunanljo urada alar.	«*
«• aaaore aepako poprmrttL	'
Nastanek marseljeze, francoske narodne pesmi. !
_
"AlIona enfant« de la Patrie!"j
—	Naprrj. al»ovi domovine! Dan j alav»» je napočil! — Kjerkoli je, čuti zvoke te pe*nii, se dvignejo' franr«n?»ka sna, kajti to so besede. marHt-ljrz^, na j rev je in najslavnej-1 *»- izmed bojnih p^srni. Kot naš j •meriALi Star Spangled lianner je' nastala tudi mar^eljeza pod inspiracijo pat riotienefra navdušenja in mogoče v najbolj pomembni in u-Kodni uri francoske zgodovine.
Claude Joseph Rouget de Lisle mlad inženirski kapitan, je bil o-ni, ki je zložil besede in godbo j Vse skupaj pa ie izvršil v eni sa mi noči, dne 23. aprila leta 179*2 V Parizu je razveljavila Narodna! skupščina avtoriteto kralja Ludo-dovika XVI. Nemčija in Avstrija vznemirjeni vsled bližajoče pa se propada francoskega prestola ter v strahu, da bi se republikanski duh ne razširil V njih lastnih deželah, sta bili pripravi jeni napasti Francijo. Ludovik XVI. se je bil na skrivnem pograjal z Avstrijci da si ohrani kraljevsko krono.
V tej sili je Narodna skupščina začela nabirati prostovoljec, da za varuje porajajočo se republiko. V Alzaciji, v Strasburuu, se je vršila •pojedina, da se proslavi od potov a nje 600 postovoljcev, ki so hiteli pod zastave. Temu obodu je prisostvoval tudi kapitan de Lisle, dramatik in irodbenik. Navdušenje pri obedu je bilo veliko. Pelo se je pesmi in držalo številne govore Baron de Dietrieh. mestni župan se je obrnil proti kapitanu de Lisle ter rekel:
—	Kapitan! Mi moramo imeti svojo lastno pesem. Zložite nam jo! —
De Lkle je v to pristal ter odšel na svoje stanovanje. Tam se je po rodila marseljeza. Najprvo je napisal nekaj besed in nato pod bo Prav do raneza jutra je delal ter izpreminjal sedaj besede, sedaj note. Konečno ie bila peaern dovršena In imenoval jo je *'Chant de Guerre pour 1'Armee du Rhin".l
—	Bojna pesem za rensko armado
Prišel je dan in 600 prostovoljcev se je zbralo na mestnem trgu. De Lisle je izročil svojo pesem županu ter rekel:
I
—	Tukaj je, kar ste želeli, a se bojim, da ne bo dobro!
Nato se je prvikrat zapelo mar seljezo in takoj je z veliko silo e-lekriziralo narod. Mesto 600, jc odkorakalo iz mesta 1000 prostovoljcev. Pesen se je z veliko naglico razširila po eeli severo-izto-čni Franciji ter jo je bHo čuti v vsakem bivaku.
Na ta ali oni način je dospel pesniški poziv na orožje v Marseille« daleč na jugu. še predno je bil splošno znan po Franciji. Narod-dna skupščina je pozvala kompa-nijo prostovoljcev is Marseilles« v Paris. Stopili so v davno mesto dne 29. julija, broječi 512 mot t
tako silno kot je Pariz še nikdai preje ni siiša!.
Na čast možem, ki so prinesli tc pesem v Pariz, se je slednjo na zvalo marseljezo. Glasilo se je kroj? Tuileries 9. in 10. avgusta, ko se je narod boril s švicarsko gardo.
Zvenela pa je pozneje skozi vsa leta, pridobivala v teku easa ne moči in uplivu ter je danes skorc najpomembnejša himna prosto sti.
De Lisle je bil zmeren republi kanee ter je gledal z grozo na ve <lno krutejše divjanje revolucije Kmalu se tra je vi*glo iz armade Prišel je v ječo in le malo manjkalo, da ni končal življenji pod gilotino. Njegovo pesem se y prepovedalo za časa Napoleona ir tudi pot »m. ko so Burboni zope' zasedli francoski prestol.
Nanovo pa se ie oživela tekoir revolueijo leta 1830. Za časa dru «">!ra cesarstva se jo je zopet pre povedalo. Prišla pa je kot pti< Feuiks prerojena na dan in dane; j<* bojna pesem vseh bojnili pe Mnih.
Znani angleški esejist Carlyli je označil marseljezo na sledeč način:
— Zvok tc pesmi mora zavret kri v žilah moža. Cele armade ir erla" zborovanja io bodo pela f <olzečimi in žgočimi očmi, s srci ki kljubujejo smrti, despotom ii vragom.
Aflgl. bojni tanki in staro-veška bojna orodja.
V.dike oborožene in premične trdnjave, katere je angleški vojak n-azval "tanks" in ki so i>o-vzroeile tako velikansko zmešnjavo na zapadni fronti, spominjajo na nekatere strašne vojne stroje, ki s^ jih je rabilo v starem veku.
Knega teh je uporabil Ale-Grander Veliki pri slojem, sedem mesecev trajajočem obleganju fe niš koga glavnega mosta Tiros. To starodavno mesto je bilo ie po naravi močno utrjeno, ker je stalo na otoku. Ker pa ni bilo v četrtem stoletju [»red Kristom nika-kih poljskih baterij, ki bi strelja le na veliko razdaljo, jo sklenil Aleksander Veliki zgraditi pomol od trdne ako kopno zemlje pa do otoka. To inžmirsko podjetje pa so viral i Feničan, ki so spustili goreče ladje proti napadalcem, kateri so metali v morje akade in zemljo, da napravijo pomol, pc katerem naj bi korakala armada. Da zavaruje zgraditev tega pomola. je pustil postaviti Aleksander velike stolpe, pokrite z zelenim bič jem. Te stolpe se je postavilo kot ščite proti napadajočim plamenom so\ ražnika in posledica je bila ena otdlooUnib zmag Aleksandra pri osvojitvi tedaj znanega iztočnega sveta.
, V velikomestnem restavranto.
Oče svojemu sinu: 4'Nikar se dosti ne oziraj na okolu, mogoče mi to tudi zaračunajo!"
Za smeh in kratek čas.
. Zima je bila ki jako mrzlo. Zvečer, že po večerji, je Čepel Marijanov oče v soibi a okajenim vivč-kom med škrbastimi zobmi, str.-rinskimi roženimi naočniki na nosu in prebiral je časopis; najprej prvo stran, politiko! Ne bi ga bi lo varno sadaj motiti, seveda! In zraven njega je sedela kmetica, ki je štela denar in prav imenitno gledala predse. In njena hčerka Lenka je siaLa izraven, da se tudi nauči denur šteti in lepo po giwpodinjsko gledati. Rada jc štela denar stara Matjanovka in brskala z vdelanimi prsti med plesnjivimi tolarji. Toda vjemalo se pa ni, te zlodjevo računanje. Tudi nje oi se ne smelo motiti — Bog obvari! — drugače bi se še man j vjemalo. Ob poči je stal domači sin Jozelj in si je grel roke, ker pri kepanju na poti iz šole ga je jako mrazilo in roke so mu Idle modre od mraza ter polne ozeblin. Zraven si je domišljeval še prav hudo jezo, na gospoda učitelja namreč. Ali mu ni daaies rekel v šoli: ' -Jozelj'7, je dejal, "je peti!" To bi naj bila seveda šaila, a drugi fantje so se tako nesramno smejali. Kaj pa šele dekleta! Ta so imela veselje* Taka sramota! Prav temno je raditega- gledal predse, tako temno kert, stara peč, na katero se je naslonil. Iz-p»-egovoril prt ni niti besedice, samo požirai je.
Naenkrat pa vrže glavo kvišku, >koči od ene mize do druge ter pravi:
i:Oče!"
Ta ga ne sliši, bil je daleč, bog-\*e kje po svetu. Nato zakriei faait ves iz sebe: "Mati!"
'' Tristopetiiiotseffiideset, tristo-estinsedemdese* — ce spravi me z računanja! — tristošestinse lemdeset — mir mi daj, ti pra .im, pa ti odpust-'m! — tnstošest nsedenideset." .Tcizelj zopet zakriti: "Oče!"
"Jaiz ti bom že dal očeta, tele leumno! ALi ne vidiš, da berem ''asopis?" "Oče, oče, smodi se!" Da bi videli sedaj <1«rega. kako je poskočil!
"Katj praviš* Reci še enkrat!" "Smodi se! Ali ne dišite!" "Noža!" zavpije kmet, ker je mel poln nos s vel ovne vojne, ali tudi ti kaj čutiš!" "" TrLstooseminsedemdeset, tri-Jtodevertinsedemdeset — - tisoč svezd! — tristo — Jezus, Marija, •edaj ste me srečno zmotili; ven e, pa je ven, — kaj hočeš?"
"Smodi se!" vikne sedaj Len-"a, ker je vjela sumljiv dnli \ nos.
"Je že res", zastoka kmetioa, 'smodi se. — Lenka, teci hitro v ilcv in spusti živino; najprvo rave, po+eni pa vole!" Seveda, ženski spol mora biti edno iprvi.
Kmet. pa ni nič govoril; saiiio premišljeval je, kolikor je pač nogel v svojem strahu. Je že res. la je treba preudariti, kako in taj. a med tem časom pa že lahko vse pogori.
Sadaj se odpravijo ven. da pogledajo, odlood prihaja smrad. Vaj prvo gredo v kuhinjo.
"Jozelj, ali se tukaj smodi ga vprašajo. "Ti imaš najboljši nos, saj si tudi prej v sobi naj prvi zavohal, ua se sinodL"
"Da", pravi Jozelj, ' tukaj % ^anodi. a ne hujše kakor notri v sobi."
Sedaj gredo na skedenj. "Ali se smodi, Jozelj?" "Kakopak, tukaj tudi" "Močnejše kakor spodaj*" "Naka, močnejše ne." "Jozelj. poglej ti k hlapcu, mi gremo pa k lteziki."
In res se odpravijo pred kamro kravje dekle. Notri nekaj zašumi in nato je čuti, kako zaropota okno. Rezika pa pride vsa žareča v glavo ven, a smodilo se tudi >pr;. njej ni
"Zakaj si se pa tako prestrašila!" vpraša kmet.
"Ker kričite, da gori. Kdo se ne bi prestrašiL"
"AH nič ne cutii!" • "Da bi se smodilo? Ne", pravi dekla.
Ta čas pa pride Jozelj nazaj in
reče:
"Pri hlapcu se tudi smodi, on je sam zaduhal! "
Medtem so se pa še sosedje začeli izbirati.
"V hlevu se nič ne modi", so dejali.
Jozelj a finim nosom pa vodne naprej «oni:
"Pač, poč, v hlevu je tudi tak«i sumljiv duh."
Vsa družba se sedaj zopet odpravi gori na skedenj in k Retti kini sobici. Sedaj se je tu naenkrat tudi smodilo; v kuhinji, v sobi, v spalni sobi ravno tako. Enkrat se je smodilo tukaj, potem zopet drugje, vedno je kdc na drugem kraju vjel v nos za paljen duh. Nikdo se ni več spoznal, kako in kaj. in vrišč in krik je bil tak, da ni bilo za presta-jati.^
"Če bi bilo saj kaj videti", je godrnjal km^t.
ZunaQ so medtem pridirjali og-njegased z brizgalno.
"Za 'božjo voljo, požarna bram-ba", krdči Matjanov, "na to seveda v svojem strahu ne bi mislil!"
Dragi sosedje se medtem želvi mučijo. Ravno so na podu, kjer je poldrag meter visoko v zidru Ink nja, skozi katero se pride v sosedov skedenj. Mogoče gori pri temu? Kmet dvigne svojega sina k luknji v zidu in pravi:
"Jozelj. notri poglej, če je tam kaj!"
"Jeizes. Jejzes. tukaj se šele smodi!"
"Da, da. najhuje se sinodi tu kaj", pravijo drugi. "Jozelj, ali nie ne vidiš?"
"Naka", reče Jozelj, "vidim pa prav nič ne."
A Marjanova mali je nekaj videla!
"Je že ven, ven je!" je za vpila. "Jozelj. preklicani Joizelj, ti pravim. kakšno luknjo pa imaš zadaj v hlačah? Tam se ti smodi' Seveda, sedaj sroo pa na jasiie&n!"
No, kako so se ljudje f«nejaii, ko so to videli: vsakdo je podu-hal Jozeljna, zadaj — gospod žup nik tudi — in vsi so potrdili:
"Da, da. tukaj se smodi!"
Matjariov oče se je pa strašno razjaril.
'' Sapramenski poba, ničvreden, zlodjev, nabil te bom. da se boš kar tajal!"
In grožnjo je tudi spolnil. Naložil jih je Jozelgnu s finim nosoon petindvajset, celih petindvajset, katere ie gospod učitelj glasno štel.
Pekli in žgali so ti udarci Jozeljna, jako pekli in še huje kot ponavadi, kar pa ni čudno, ker so imele hlače zadaj luknjo
Katar bo vstreljen.
London, Anglija, 13, maja. — "Lloyd", ki se peča s stavami stavi pet proti tri, da bo nemški cesar vstreljen, ako traja vojna še dve leti.
Kje je fant?
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljenca in jim pomaga j Sploini nasveti, pojasnila in po! moč sastonj. V vseh jezikih. Po i,tanila, kako postati državi jam is o državljanskih pravicah. Pridite ali piiite! • Newyoriki urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. 8. Morgan Buildini.
POZOR ROJAKI
•jSBC&ft Cfi
in |HH Aik	dla
HlBUmo.
Pittsburgh, Pa_
Tempotom naznanjam žalostno novico, da je nemnla smrt odvzela
v najlepši dobi, v 37. letu, Antona Adama dne 26. aprila ob 11. uri zvečer v Št, Francis Hospita-iu. Pokojni je ležal samo en dan za pljučnico.
Rojen je bil v Št. Petru na Notranjskem. V Ameriki je fbival T let in ni pripadal nobenemu slovenskemu društvu. Bil je elan neke družbe in .plačeval po $2 na mesec v nadi, da bo prejel v bolezni po $50 na mesec in $400 pa smrfcnine. Toda »z vsega ni nič, zato, rojaki, vzemite si to v svarilo in pristopajte k svojim slo-venskim društvom in Jed notam., ker pri teli se kaj enakega še ni pripetilo.
Ker je bil i-anjki vinski brat in pil ga je rad, ni bilo denarja za pogreb, zato je več rojakov pomagalo rojaku Antonu Rešeta, da so nabrali pri dobrosrčnih roja-ikih skupno svoto $67.45, katera ;se .ie porabila za dostojen pogreb, j Ramjki je bil oženjen in zapušča v starem kraju svojo žcjio Frančiško ter tri nedorastle otro-; ke in tu v Ameriki pa svojo se Istro, katera je omožena nekje v Clevelandu. Bodi rau lahka +uja zemlja.
Sestra se lahko javi za podrobnosti na rojaka Antona Rešeta. £406 Keystone St.. Pittsburgh,
Iskrena hvala vsem darovalcem. _________Josip Hlad.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi j DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA j št. 122 JSKJ v Homer City, Pa., v soboto 19. maja t« 1.
(na farmi pri šotor. Fr. Ferenehak. I Tempotom vabimo vsa društva | iz Houiier City, Luzerne in okeli-jce, kakor tudi vse posamezne to Ijake in rojakinje, da pridete vsi.
Začetek ob 6. uri zvečer. Vstop-nina za moške je $1 in dame so ; vstopnine proste. Za mrzli prigri-,izek in sveže pivo bo dobro pr«> ! skrbljeno.
| V člani morajo plačati vstopnino, četudi se ne vdeleže vese 'lice.
| Torej na veselo svidenje dne 119. maja!	Odbor.
; _ (15-16—5)
===== g———■ _j_
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBUBG), OHIO.
URADNIKI:	- J
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8682 E. 83. St., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST 8TRAJNEB, 993 E. 63. St, Olereland, Oblo Tajnik: ANDREW ŽAGAB, 3704 E 78. St. Cleveland, Oblo. Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave.,*Clveland, Ohio. Blacajnlk: MIKE VRČEK, 8684 E. 78 81, Cleveland, Ohio. Zapisnikar!ca: ROZI MAUER, 3522 E. 82. St, Cleveland, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
v. MART G LIHA, 3606 E. 78 St, Cleveland, Ohio. - - MARTIN MARTINSEK, 3559 E. 8L St, Cleveland, Ohio. . _ FRANK VROEK, 3684 E. 78. St., Cleveland, Ohio.
• . ' i
BOLNIŠKI NADZORNIKI:	" -
JOHN FONDA, 7825 Borke Are., Cleveland, Ohio.	S f *}
FRANCES ZABUKOVEC, 3684 E. 78 St, Cleveland, Ohio > W V • >■
VBATABi	-TU
LUDVIK GRUDEN, 8684 E. 78. St, Cleveland, Ohio.	" " ' * J
Seja se vrH prvo nedeljo v meseca ob 9. ari dopoldne v Mike Platevl d vo-| rs nI, 3611 E. 83. St, Cleveland, Ohio.
IŠČEM DOBREGA~BRIVCA
za brivaiieo pole^r saloona. Lepa prilika za mladega in dobro mislečega brivca, ker ni v bližini nobene brivnice. Kdor ljubi samostojnost, naj se javi na: Math. Bayuk, 523 Lafayette St., Ottawa, III.
RAXHAHILa
Cenjenim rojakom y Wisconsinu nasnsnjsmo, da jlk bo v kratkem obiskal nai sastopnik
Mr
Ur. Jute rUb)
U je pooblaičen sprejemati nafoi« nino sa "Glas Naroda" in isdajstl tozadevna potrdila, n Upati jo, da mo bodo Hi rojaki j vseh oš rib na roko-
,__nn^Utri
ROJAKI. 8L0VEN0I, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU I
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsvlva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
FRANK MEH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom toplo priporočamo in prosimo, da mu gre-do na roke.
_Upravništvp Glas Naroda.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
la najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14., 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino.
S spoštovanjem
8. JACKSB. Box 161__St. Helena. Od.
VPOŠTEVAJTE.
Ako	bedeti sa naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako ielite prodati posestvo, hilo, trgovino itd.
Ako Ielite objaviti krst, lenitev, talostinko itd
Ako telite dobiti delavce ali delo za sebe.
Ako ielite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
|®|gLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejfti in naiboli razširjeni slons-ski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4^00.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane —-—f1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane---------- ----$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane__________ $1.00
Enkratno iskanje dela stane.......... _ _ $0.30
Etakratna objava ienitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane ------------$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane___________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnifi oglasih.
Z naročilom je potrebno poslali! vsaj tudi denar. Naslovite mn
"GLAS NARODA"
«2 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Opomba: Bojaki, vpoštevajto naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako* jih spoznamo sa dvomljive in s tem varujemo naše naročniki P*ed rasnimi sleparji, katerih jo vsepovsod dovolj. Zaeno pa svet*-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se preprl-čajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda-sakaf nt Posebno velike vainosti je za vsakeca nri naročilih
pošti.
* - i
GLAS NAKOPA. 13.* MAJA 1917
Jugoslovanska ^^^ Katol. Mota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
•LiVKi TTRADBTHI: tvedeedalk: MIHAEL ROVANŠRK. R F. D No. 1, Honi—ji
n
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Petri Ave., Dorsfak Okio *
•Umi tajnik: JOSEPH PIBHLER, Ely, Mtnm. •lavni blagajnik : GEO. L. BROZICH. Ely, Win. *U#ainik N. &t LOCIfl G08TKLL0. Ballda. Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK: O«. JOBSPH V. GRAHKK. MS Kast Oblo Street. PUtefcargk ■HB
VADSOUnXIi
JOHN GOUZH, Bos 105, Ely, MIha.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chleaffo, UL
JOHN VABOGA. 91» Natrona Alley, Pittaburgk, Pa.
POROTNIKI: •BO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waak LEONARD 8LABODN1K, Box 480, Ely, Mh« JOHN RUPNIK, Box 24, a R^ Delmont. Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
fOSKPH PLADTZ, Jr., 4S2 — 7tk 81, Calumet, Mielu
JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ave, Dulutk, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W Madieon St., Room 606, Ckieafe. DL
SDRUtEVALKI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, Oklo. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Derov,
Colo.
FRANK KOCHBVAR, Box 386, Gilbert, Minm.
Vd dopiai, tikajoči ee uradnik sadev, kakor tudi denarne peMljatve, naj ee poftiljajo na fUmeft tajnika Jednote, vee pri-•olbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oeebns ali neuradna pisma od strani ilanov ee ne kodi
osfaralo.
_Društveno alaailo- "GLAS NARODA".
Kina in njeni mongolski vladarji.
1/ o»retlujt* Arij«' so ob k<>n»'U 32. atftldjft prierla vsipati boje-vitn irKMtjfoi^ku pb-mr-iiH, ki !<o *i podjarmila Turkestan. IVrzijo. -ki. Azijo do lUispor«. ru^e kneževina ui irrozila ifl« n«-m«k*>mu ee-
ln prav ti divji Mongoli so prekoračili tu li kitarski zid, so osvojili ne j/mer no kitajsko kraljestvo in »i postavili v IVkinu svojo »tulico. NVkaterim inoufrolskiis v oj.sk i »vo« l j«-m s,- j,* posrečilo vz|k ti do vrhovne <»hlasti nad nmtriini plt*mmi in ustavriti za vit-k.ij enotno monjroKko kraljestvo, ki *<» je razprostiralo od Dujepra «lo Kumt-m sra morja, od eibirskib step pa do Perzijskega zaliva m liutij>k«'jfa oceana.
Med te drzne azijske osvojite Ije štej« »godovi na lVn<ri>khana ki m je pedvrrel 1. 121«. Kova r«*mijo, Irau iu Korasan, njego v^sra *jna Oktaia, ki je premaga.1 Kitajce. Rat ona. ki 1. 1241 pridrl rele ua Ogrsko in v si«*zij( m Klubajklmna, eitar slavne ei n<- opevajo i'ti»itp uaroilne peMni.
MontroUii naval i«* bil za evroj ,
ako kulturo zel* nevaren, a imel je tudi dobre potfleriir*. Ilazvezno mongolsko eraarstvo je zbliialo «lva <to*lej IwVaa svetoVa. daljn' azijski V"*ho»l in evropski Zapad njegovi vladarji so bili naklonjeni krtkanstvu. iwitfli so mi&ijo narjein prosto pot v svoje dežele iti iskali trr«"»vinske zve*e z er.j t> Mvkiuu pri a it i^-i.	,
Tvi«'el se je živahen promet m«si Evroi»o. Indijo. Kino in Mon-polijo. Kakor v naših dneh so tudi tedaj Kvrop«-i otkli iskali materialna in verske koristi.
Prvo ie zastopal znani beneški trgovec Marko Polo, v druiri vrsti pa moramo prištevati našega O-dorika in njegove tovariAe fran ■ e i »kane
Odorik je prišel v Kino po mor- i ju. Pno mesto. na katero je za- i de|, je bilo imenitno trpovsko pri-Manišee — Kanton.
Kanton je ie	najpopol- i
neiši tip kitajskega mesta. Na> j p«itovalee poroda o njem:	i
^ — Me^to je trikrat ve£je kot Vičenea in leti tlan hoda od mor- 1 ja ob reki &ukianir. v kateri je j zaznati plimo in oseko že dvanajst dni preti izlivom. V pristanišču je i toliko ladij in tako velikih, da < vsa i*al«ka mesta ne zmorejo to- i lrkeva števila.
Med drujruui znamenitostmi o-menja pt.iea pelikana, ki ara je tu prvie ugledal. in viitziita kar. s katerimi ee Kitajci hranijo.
Za Kantonom je obiskal zaporni felika mesta na juaru: Sayton R*a in Keeer.
An fSSm^M^žTdtrCrailži-
skanska samostana in mnogoštevilno krščansko občino s škofom Andrejem iz Perudie na če3u. — Neka bog-ata Armtmka je bila dala na lastne stroške sezidati krasno stolnico. V njej je Odorik po-, i branil svete o-tanke četverih lnuv-•Vnikov. ki jih je bil prinesel t-i seboj iz Thane.
Na kitajskem jucru pa je Odo-i rik tudi bliie ^poznal ono pojmn-xk«i s<^kto. ki je ie tedaj najbolj ovirala razvoj krščanstva, namre*' — budhizem. Po \-seh in^stih je srečaval budhovske paerode, Ka-mostane boneev fbndhovskih menihov) in opazoval njihove obiea-i .ie. —
—	V Savtonu. — poroča Odorik. — je mnogio bndhov&kih sa-: mostanov. Obiskal sem enejra. v: katerem ie bilo tri tisoč menihov J V svojih tempeljnih imajo ti me-' uibi nad enajst tisoč malikov in manjši me<i njimi so tako velik4 kakor sv. Krištof na na£ih cerkvah. &el sem pa v njih tempel; jb času. ko dajejo jesti s^'ojim •nalikom. da bi videl, kako to de^ lajo.
Vse, kar jim nudijo, je zelc vroče, da se dira jedi dvi<nije, »roti visokim podobam. In o tem limu pravijo, da je mallkova — ■ed. Vse dru«o si pa menihi sami pri drže in pojedo.
I I>ru<rod je videl Od<>rrk čuden , običaj, ki je v zvezi z budhov-' , ski m nazorom o preseljevanju!
; duš:
—	V mestu llaffčaou sem bival v hiši imenitnega moža. katerega so naši bratje izpreobrnili. Ta mi
ie nek< M- rekel;
—	Oče. če hočeš videti deželo pc»jdi z menoj!
V sedla sA-a se v ladjo in se pelja la po kanalu k velikemu samostanu, kakršnih je ondi mnojro. Moj srospodar je poklical enega izmed menihov in rekel:
—	O le j. tu je fraokovski duhovnik. Prišel je od tam. kjer solnee zahaja, m gre v Peking, da tam moli za življenje velikega khana. Zato mu ipokaži kake znamenitosti da more vrnivši se v domovino pripovedovati, kaj je novega videl v Casayu.
Menih ie odgovoril, da temu rad u streže. Potem je vzel dve košari. obloženi z ostanki jedi, in od-pri vrata nekoga vrta. Na tem je bil majhm hribček zasajen f košatim drevjem. Menih je vael zvonce in začel z njim zvoniti. Iti na to znamenje so prišle mnogoštevilne živali s hriba: opice, mačke. volkovi, koze ki drugo, da se jih je nabrojilo okoli tri tiaoe
Razvrstile so se in menih jim je dal jesti, kakor ie vsaki pri-wtojalo. Ko so «e nasitile, so se pa ob glasu zvonca vrnile na svoj kraj. Smeje sem vprašal starca kaj to pomeni, in odgovoril mi je sledeče:
—	To so duše naših plemenite-5ev. katere iz ljubezni do Bon
Zavrnil sem ga:
—	To niso duše. to so navadne
zveri.
—	Ni res, — mi odgovori. — t-emuč duše naših plemenitih mož so. Ako umrje plemenitnik. se pre seli njegova duša v plemenito žival. duše kmetov pa preidejo v — manj vredne živali.
In čeprav sem mu ugovarjal, mi ni ho:el verjeti.
Pozneje je Odorik v Mongoli j: pn Tibetu zopet prišel z budhovc v dot i ko in opisal še marsikatere njih navade. Splošno se mu bud hizem ni zdel tako krvoločen in divji, kakor — indijski braina izem.
I Zakaj je Budhova vera v Kin (takrat pre*lad.'rta verski sistem Konfutsejev in Laotsejev je umevno, če vpoštevamo. da so ji bil mongolski vladarji mogočni za ščitniki.
!V Casa\n je Odorik zapusti" morsko obal in se napotil v no t ran j^ kitajske pokrajine. Odslej ! se je posluževal one velžke vodn< ceste, katero so Kitajci napravil' deloma že v 7. stoletlju in ki jc bila dovršena pod mongolskim' cesarji v 13. stoletlju.
Ta "eesarski kanal'* je še dan danes poleg velikih rek, Iloanhc in Janstcfciang najvažnejša pro luctna zveza v Kini. Dolg je bli zu 1100 km. širok pa 80-300 m ir veže Ilangčeu s kitajskim glav nim mestom Pekingom. V velika* ski strugi je speljan čess polja xr močvirja, večkrat visoko nad vas mi pa zopet skozi soteske in jeze | ra.T
j Oez 10,000 ladij prevaža na tear "kanalu" kitarske pridelke, zla
»ti riž.
Odorik je imel umestni kana za navadno reko in je menil da imt pred seboj Huanho. Pripoveduj« pa o njem, da je deželi zelo pogu ben, kedar naraala voda pretrgi
-	jezove.
i Ob velikem kanalu leže vsa oni
-	mesta, katera je na poti proti Po
-	k inu obiskal: Nanking, Lintzing
-	Tsining. O vsakem izmed njih v< -. povedati kaj značilnega.
Z velikimi tipi je slednjič do
•	spel naš misijonar po večletnen: ; iK>tovanju v glavno meisto Pekin
-j Tu je imel pomagati svojim re-
-	domim bratom pri važnem misi i ionskem delu v kitajski stolici.
Ostal je v tem mestu tri leta
•	A črnino je, da nikjer ne poroč? o svojih uspehih, dočim so njegovi životopisei trdili, da je krsti čez 20,000 poganov. Gotovo mu jf globoka ponižnost branila, da b'
•	svetu govoril o stvareh, ki so mr bile v čast. Pri svojem misij on
'tskera delovanju je bistroumno o | pazoval življenje, razmere in na-'vade okoli sebe. Zanimalo ga jc i j v^e, kar je videl in sEšul. In pc ; svoji vrnitvi v domovino je popisal znamenitosti mongolske stoli
■	ee tako natančno, da njegov po i pis v marsičem izpolnjuje poročile
■	Marka Pola in drugih potovav-ce^*.
: Peking, katerega Odorik in sre >|dnjevedki geografi navadno naziv-ifljejo Kambalech, je šele Kublaj-kan L 1279. povzdignil v svojo ste i lieo. Prej so kitajski vladarji sto lovali v Nankrrtgrn. mongoh&i pa i v Krajkorumu. r r L
—	Kambalech je staro mesto v i' provinci ji Katay; — piše Odorik. — Osvojili so ga Tartarji in Pol milje od njega sezidali drugo mesto Taldo. To imS dvanajst vrat, vsaka po dve milji od drugih oddaljena. Obe mesti pa imata več kot 40 milj v obsegu. Tu ima svoj sedež veliki khan.
Cesarsko mesto ima Štiri milje v obsegu in v njem so mnoge palače khanovih velrkašev. Sredi pa je sezidana cesarska palača, ki je pač najiei>ša na svetu. Za pa-iačo je majhen hrib s cesarsko vilo. Ves hrib je z drevjem zasajen iu se zato imenuje Zeleni hrib. Ob strani gore je napravljeno jezero v katerem so gosi, labudi in druge živali, da gospodarju ni treba iti iz hiše, kedar hoče na lov.
Palača sama, »kjer je khanova stoliea, je tudi na vzvišenem me-in ima znotraj 24 stebrov iz -Čistega zlata. Vse zidov je je pokrito z Tudečimi kožami, o katerih pravijo, da so najdragocenejše na svetu. —
Zidava Pekina je še dandanes skoraj popolnama takšna, kakor pred 600 leti. Mongolsko mesto le-& severno od "kitajskega, je še i sedaj ebvdano. le namesto dvanajsterih vrat jih ima devet. Cesarska palača pa leži sredi mesta, kakor nekdaj.
Za verako naziranje mongolskih vladarjev je značilno, da so sneli na svojem dvoru burihovce, mo- l ha med ovce in krietjane. Franci- | Acani se fM bili v toliki mikati. 4» iifn je bil pri dvorxuk etoves 1
kjer so smeli biti navzoči, in da so ob posebnih prilikah morali dati khanu svoj blagoslov.
Odorik opisuje zanimivo epizodo, ki to razmerje dobro pojas-nu je:
— Poročati hočem o velikem khanu. kar sem sam videl. V Kini ie navada, da prebivalci onih kra-j jev, kjer khan potuje, zažgo pred brišami velike ognje in na nje jokladajo dišave, da mimoidoči vladar duha njih prijeten vonj... In mnogo ljudi mu ob taki priliki, gre nasproti.
Ko pa je nekdaj imel priti s pota nazai v Kambalech, smo mu 51 i nekateri frančiškani, med nji-; mi tudi jaz in naš akof dva dni ' hoda nasproti. Ko smo zagledali khana oddaleč. je naš škof vzel križ in ga nasadil na drog. da se je daeč videl. Jaz sem pa imel v ~oki kadilnico, ki sem jo bil vzel j 4 seboj. In začeli smo na glas pe-i ti: " Veni creator spiritus!''
Khan je takoj, ko je zaslišal na-; ie glasove, ukazal, naj se mu pri- j Mižamo. Ko smo šli k njemu s po-1 vzdignjenim križem, ie odložil po-! krivalo, bogato okrašeno z biseri in neprecenljive vrednosti, in se rloboko priklonil krščanskemu! ■namenju. Kkof je pa vzel kadilnico iz mojih rok in ga pokadil \ Po starem običaju ne sme nihče; Vez darov stopiti pred khana. — Zaao smo mu tudi mi na krožniku; vpoštljivo ponudili nekaj sadežev Vzel je dvoje izmed njih in enega I nekoliko jedel. Potem mu je dal laš škof blagoslov.
Iz tega je razvidno, da je khan "•aklonjen krščanski veri. in to pcj vplivu naših bratov, ki bivajo na njegovem dvoru. —
A navzlic tej naklonjenosti se, ren»lar nobeden izmed mongolskih vladarjev ni dal krstiti. O-rtali~so pri svoji budhov*ki veri Temu je bilo krivo pač mnogo-i 'ensivo. katerega niso hoteli opustiti. i nravne razuzdanosti, ki so j bile- vkoreninjene na dvoru.
Frančiškani .so se pa lepo raz-*iiali, dokler ni polit^ini prevrah eta 136S. konca storil mongolskemu gospodstvu iu zatrl 'nadepolnc J '.etev Odorikovih tovarišev.
(Konec prihodnjič.)
Kje je moj brat ANDREJ TEKA-! VF,C? Rojen je pri Sv. Vidnj pri Cirlaiiei' na Notranjskem j Cital sem v tecn listu o nesreči! v Hastings. Colo., in med mr-! tvimi je bil-eden z istim ime nom. Bog daj, da ne bil on. Ako ( čita te vrstice, ga prosim, da se mi javi, al? ^Ha njegova žena Marija, ali fcdo izmed naj mi blagovoli naznaniti, posebno njegovi prijatelji. — Frank Te-j kavec. R. F. D. 30, Cheat Ha-1 ven, Pa-_(14-1B —5; j
Dr. KOLER
638 Pen Ave., Pittsburgh, P« j
SLOVENSUCDRAVNIK
jywwjMj
tki ima ntotDomk
»iSSS'M'SSvt I
■ Ctyoviqj^y, t ;
S&^SiStiijf* Je
druse poeiedlee. kfaSaS* rS taea. T« MmdI adravlm pt nh)
TUTy* M___
J^/s^^^asa !
»■^edertee, kUo eadravte t M arah
- JnSJZJttmmXS« !
Or. LORENZ, ||
Jut eem edini slovensko forth | { reči Specialist mofikfta bolezni * I Pittsburgbn, Pa.	I ;
^^^^^^^^^	9 S
Uradne ure: dnevno od 9. do- j | Poldne do 8. ure ave&r. V pet- j kih od 9. dopoldne do 2. popot. B Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL | ^ IMfc LOMEgCT.^	I
Btfpio novmga **mod fl"-. . MMM«
la	y KRISTUS.
i- Krasne premikajoče alike o življenju Kristovem, ki so bile pri-i- rejene v Sveti deželi Zdaj se leas' žejo v Rimu, Parizu in Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav, m Potrjene so od vodstva katoliške ii cerkve v Rimu in New Yorku. Po i- sebno dobra godba Orkester, iz-d brana iz Metropolitan Opera ie House in Philharmonic Sym-"•i phony.
CRITERION THEATRE, u Broadway ft 44. St., New York.
Dvakrat na dan, vitevši ob nedc-? Ijah, 2.20 popoldne, S.20 zvečer, n Matinee: 254 do $1.00. i-: Zvečer: 50^ do $2.00. »j	_ (T—5 v d)
li --—--
j Rad Ixi izvedel za naslov svojega
*	brata JOSIPA KLUN. Doma je v iz Sajovea pri Ribnici, podoma-.ji če Tončkov, pred dvema lerto-j.j ma je bil v CleveJandu. O., kje
s«* pa zdaj nahaja, mi ni znano.
Prosim cenjene rojake, če kdo ' ve za njegov naslov, da ga mi j naznani, ali naj se pa sam ogla
si. — Anton Klnn, 974 E. 64. ^ St., CieveJand. Ohio.
ui Ugodna prilika.
M OGLEJTE SI PARME
V ST. HELENA, N. C.
i
u!	--
r i St. Helena, N. C^ lezi v bližini »| velikega mesta Wilmington, N
j C., in tu imamo še čez što kč&če nih in razoranih farm. Zemlja je n izbrana nag boljša in razdeljena v c i farme po 10 in tudi vež a krov 8 Tukaj rodi vse, in sicer 8 mescev j v leta. Podnebje je zdravo in pri-jetno, ker nikdar ni prevroče in j. ne presnraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm no
•	; prodane St. 9, 11, 12, 19 in 44. Tu } jzdolaj opišemo zopet par farm, ki j | še niso prodane.
Farma it. 16. — Izvrstna mala j farma, obsegajoča 10 akrov fine r zemlje. Lepo barvana prikup ; hiša. Mala supa. Na pri-i. jaznem kraju ob glavni cesti, po-c i leg postaje. Vsa zemlja je izčišče-|na in kakih osem akrov je izora-nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči Cena i $1150, plača se $287.50 takoj in " po $172.50 na leto v petih letih. ' j Farma št. 19. — Ta farma ob i I	akrov, ima prostorno
i hišo s žtirmi sobami, prijazno " pobarvano. Mala šupa, studenec ^ | in mali vinograd. Leži ob glavni ^ cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7pkiov fino obdelanih in j ostalo je dobra zemlja, katero se rj lahko še izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. s i Lepa prilika priti do dobre far-; j me. Cena $1150. plača se $287.50 :' takoj in $172,50 vsako leto v pe tih letih.
j Farma št. 21. — Deset akrov • fine zemljo brez poslopij. Kupec 1 lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čiščena in polovico izorane. 0*ta-jlo se takoj lahko izorje. Cena i $500, - plača se $125 takoj in pe i $75 na leto v petih letih.
Farma št. 3(76. — T» farma ob sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je I blizu postaje. Vaa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja ceneje $700. ' 1'tofla nadaljuje se z deloui in pri- ■ !5telo se bo še stroške, za razne na- ] j prave. Pogoji: eno četrtino na } I prej in oatauek v letnih obrokih i j v petih letih.
! Enakih farm je na izbere-in tu: 1 i imamo mnogo zemljo za pašni-: ke, katero zemljo naseljeniki lah; j ko rabijo, dokler ni prirejena za (razprodajo.	' <
j Vsa zemljišča so last Ur. Hugh 1 i MacRae & Co. in na zemljiščih je j j Mr. L. N. Johnston sypejrinten- ] dent, kateri daje naseljencem na- i svete in jim je v pomoč.	i
' Družba nima kričavih agentov j in zato tudi ne kliče Špekulantov, ] za katere ni prostora v tem kra- j ' ju. Namen družbe je, da se vsak J sam prepriča in potem iele kupi. 1 Družba noče Špekulantov, ampak 1 le pridne naseljence, ki si hočejo J z delom vstanoviti svoj dom in ne pa t mešetarijo. Take potrebuje- a m o, pa nobenih drugih, ker za K zadnje pri nas ni prostora.	c
Vsak prvi in tretji torek v m* c secu je znižana cena aa vožnjo iz « WaAingtona, D. C., do St. Hele p na, N. C., in stene le $11.10 za F sem in tja. V slučaja, da se odle F čite za obisk na farme in želite F luOca nadsljna pojasnila, nam p>i p lite in mi vam bomo drage*ol je F pojasnili, kar boste itfa)L	■
Mb Amerieaa Farm Aim. *
- - - •• ^
Rad bi izvedel za naslov rojaka' FR ANKA KURET. Doma je iz j MerČ pri Divači na Krasu. Ne dolgo nazaj se je nahajal nekje vPotter Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, da era mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Alike Le narcič, 206 — 57. St., Pittsburgh, Pa.	(12-15—5)
Rada bi izvedela za naslov ANTONIJE LADIČ, omožene Krese vič. Doma je iz Račič pri Pod-gradu na Primorskem. Prosim jo, da se mi janrt, ker slišala sem žalostno vest in bi rada izvedela vse podrobnosti o njej. Mrs. Mary l^adič. omožena Kre-sevič, 15ox 251, Beliefonte, Pa.
(12-15—5)
Zakaj?
Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od nafih rojakov sa razne ameriike in importirane pijače t — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna I Ako d neverni Tomaž, prepričaj se pri meni aH pri mojih odjemalcih I
V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca.
Ignatz Podvasnik,
086—27 STATION ST, E. S. PITTSBURGH, FA. Phone HOand lil.	SVOJI K SVOJIM.
^■Topotniki.
V et• ueiMiissl potovati w Cleveland, miiitiai aUm teals a*n**»o. fes potretao nabavili pohištvo la anhlnjsko opravo ako se iulitj T «e*iMaL Zato ob tej ptmki pripototess svojo vsllks prodajalno, kjer dobite vse bar ls potrsbujst*. Prt ssmI laaCs vodas ttmmo trn sswesljtvo Mapa.
Ako devete v Oerslaad sa postaje In so as veste kam sbcsUS, po-ftlUUs aa telefon Prineetaa 1B81 an pa	1881 la jas bo« r*"1-1
sa avtessobO po vas. ako pa ramete porestao karo ss jdgb e It "■«■ bars do OS. osste la aa reasls BL Gtelr Ara. {o aaslovj
A. GRDINA,
6127 m. ClAir Av^	Glmbmd, O,
»H MSI se vedno de« letel ksisdar sa 89sl pedtalb Maak
IMMMMJMIMMIMMtMrtMI^^
Ij^^^B Frank iPetkovsek
Javni notar (Notary Publie> 711-720 MARKET 87X11?
VŠIKI8AI. Ilka
PRODAJA fina vina, tsvrsms smotka patentirana zdravila.
wmnmm F«0DAJA veiu lktke mk pfskomoe __akik šfl
fci i m	FOftUiJA deaai j etari kraj aaaieljfTe Bi "GLAS NARODA' »olteu.
B Osrtlaadt Street.	UPRAVLJA TV« r aotaoti poQ| m|| ■e» Terb, S. T. jote dela
CENIK KNJIG |
katere ima v zalogi
|SLOVENICI|PUBLISHING CO j
IMICORTLANDT ST. NEW TORB. m. 7 j
POUČNE KNJIGI: B Abnor noimgV/i^TiglitSkl tolmai,
I vesan	f-JSO
Cerkvena sfodovias	e^.70
Poljedelstvo	&60
PostreZba bolnikom	*—J20
' Sadjereja v pogovorib	&25 9 glor.-ensleiH tak ansL-slov.
•lovar	9L50
\ Srednji katekizem	_jso
. Trtoa oi in trtoreja	t-.40
Umna ilrlnoreJa	f-JO
Umni kletar	i^jo
-	Umni kmetovalec	cafiO t ) Veliki slovensko-ancleikl
tolmafi	12.00 {
Ven6ek testitk	t~2C
SABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIG*;
i
Cesar Joief	&-.S0 i
i Bvstamja	<
, I>oU a orodjem	—.60 1
' Hildegarda	5 ; ' Hnbald pripovedke • —.20 ]
-	lamami, mala Japooka	—.28 Isidor, pobožni kmet	—.25
r Im rasnih stanov (pesmice)	«—.20 ]
Jama nad DobroSo	t—J20
> Jaromll	r-JZo
Jnan Miserla	81-00
Juri baron Vega '	—.25 J
Kako vzgaja usoda	^.40
Kraljičin nečak -	t_.40
Korejska brata	,».40 s Mar on, krflEsnskl deček ls Liba-
Doot	eJO j
Na valovlb jninega morja	r-^0 ]
Nekaj ls ruske sp)dovino	,—jJO 1
O jetlkl	,
Oslanlca ali tmdoblja te as-	^
dolfaost	(sa.10 1
Pegam in Lambersar	bJI \
Potovanje v LUlpot	t-,25
Prafiki judek	-jo Preko morja
Preganjanje Indijanskih misijonarjev
Princ Bvan Savojskl	—.26 A
Prisega korenskega glavarja	— 40
Bevotadjs aa Portugalskem	c
Rodbinska sreča	—.10
Sita, mala Hindostanka	.—.25
Slovenske novele in povesti	*—JtO
Socializem	.IS
Sodjalna demokracija	t—.M)
Stanley v Afriki	t-JOk
Stesosledec	*—/JS
Timotej ln FUemos	k«
V jetnik na salejl	«—.35
Vojna na Balkanu, 18. sves.	|UI Zgodovina a ln k. peSpolka it 17
m eilkaml	t=.so
Zlatokopl	..40
Zlatarje to sla to	giloo ilvljsnje na avatr. dvora aH 8mrt cesarjevlCa BndoUs (Tnu
gedlja v Meyarllngu)	e.T8
Sherlock Holmes l
T rakvl kraj bombe	e.11
Zaklad kupCevalca s sufcj!	k]|
Ena sama kaplja črnila	—.is
Grob t svetilniku	r-.ll
Goepa s ksnarsklm briljantoa	e=JI
Kako so vjeli Jacka razparafia	f-.ii
Londonski ponarejald denarja	.11
Plemič	BH.ll
MMfEfflKU NewjorSke s cvetlicami, hiUMV rlstične, bofičae, novoletne la velikonočne komad po	f—.oe ducat po	y=j gf Album mesta New Torta t krasnimi sllksml, maU	mu
ZEMLJKVH>Ii
Sdruieclb driav maU ~	raJt
veliki	f=jg
fLvatro-I talija naka vojna mapa	h.11 Balkanskih driav
Evropo	hJI
BvropOi veaan	f—A0
rojna stenska mapa	ft ITojnl atlas
Semljevidl: New Tork, Colorado, Illinois.	M«^
Ohio, Pennsylvania. Mlenseiifs. Wisconsin, Wyoming te West Virginia te vseh drugih driav
PO	»M
kvetro-Ogrike mali	s->.ie
Ml svet™" ' ' .	!mi
drogi strani pTesd svet	81 JO !■«>■' vrednost, bodisi v gotovini, teteeloprl tsshesaa***«r»«fKte*