KRALJEVINA SRBA, HRVATA l SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
INDUSTR1SKE SVOJINE
IZDAN 1. APRILA 1926.
PATENTNI SPIS ST. 3546.
Societe Fran^aise Radio-EIectrique, Pariš.
Antiparasitni prejernalec za brezžična poročila.
Prijava z dne 19. julija 1923.	Velja od 1. aprila 1925.
Prvenstvena pravica z dne 21. julija 1922. (Francuska).
Predležeči izum (Sistem H. de Bellescize) se nanaša na izboljšan prejernalec, ki se uporablja pri brezžičnih sporočilih in ki dovoljuje eliminacijo dušenih motenj inicijalne amplitude, ki je veliko višja kot amplituda signala, katerega naj se prejema.
Prejernalec, ki je predmet predležečega izuma, vsebuje uporabo uredb, ki so popisane v patentu št. 2388 na „Uredjaj za utišanje slobodnih titraja pomoću promjene unutarnjeg otpora od vakuum-cijevi" istega pri-javilca.
Bitni znak predležečega izuma se sastoji v kombinaciji uredb, ki so predmet navedenega patenta z novimi rezporedbami, ki so spodaj popisane.
Prejernalec, ki je predmet predležečega izuma, je sestavljen po sledečem redu:
A.	Odprta ali zaprta antena, kateri sledi eventuelno gotovo število visoko frekventnih rezonalorjev in eden ojačilec (amplificateur). Oscilacije so nato motene-
Po motilnem toku vspostavljena potencijalna diferenca, deluje, kakor je to popisano v patentu št. 2388 s posredovanjem nizko frek-ventnega filtratoija. katerega namen je ustaviti ovratak osilacij HF na rešetke dušilnih sve-tiljk, katerih niti in ploče so odgovarajoče pripojene na konce rezonatorjev HF.
Navedeni prvi del montaže ima namen, da skrajša trajanje parasilnega toka, katerega amplituda je večja od one signala; če bi se prepusti! tok samemu sebi, bi prikazoval po motenju obliko krivulje Qi (fig. 1), vsled dušenja ima pa obliko Q-.
B.	Omejavalec, ki ne dovoljava oscilacijam da bi prekoračile amplitudo signala; po izstopu iz aparata prikazuje parasilni tok obliko Q;:.
C.	Eden ali več krogov, ki so lahko ape-riodični ali pa uglašeni na frekvenco signalo-vih modulacij in katerih časovno konstantno se udesi na tako visoko stopnjo, v kolikor to dopušča hitrost prenosa signalov. Po izstopu iz te skupine traja parazitni tok dalje časa, njegova amplituda pa pade pod ono signala: on pokazuje potek 0».
D.	Nazadnje pride pa še sVetiljka, katere napetost je urejena pri mirni rešetki na vrednoto OM (Fig. 2), ki je nekoliko manjša od one, ki je potrebna, da uniči tok plošče. Ojačanje je z druge strani izračunano tako, da doda signal tej rešetki napon Vs, ki zelo prekorači koleno X karakteristične črte.
Ta razporedba zmanjša efekt perturbacij, katerih amplitudo Vo se je poprej zmanjšalo na manjo stopnjo kot Vs. Fig. 2 dobro prikazuje, da je odnošaj ,* ploščnih tokov ki
is
so jih odgovarjajoče proizvedle perturbacija in
. Vp
signal, manjši kot odnošaj .,— •
V s
Parasitni tok je torej ponovno reduciran, kakor to prikazuje kot primer krivulja 0'>
(Fif 1).
Skupno se sastoji zmanjšanje perturbacij torej iz dveh sledečih faz:
Prvo reduciranje od Qi do Qs in sicer s tem, da se skrajša čas, ki sledi amplitudini omejitvi. Vsled te redukcije postane množina
Din. 20" —
elektrike, ki jo omejuje krivulja Q;i in časovna os, manjša kot množina elektrike, ki jo izigra signal.
Drugo reduciranje od Qn do Qo se izvrši po prečnem prehodu kroga, ki ima veliko časovno konstanto in z uporabo zakrivljenega dela karakteristične črte,
V začetku opisa pod B navedeni omejilec je shodno z izumom sestavljen lahko na sledeči način: 1 ‘
On potrebuje samo eno svetiljko in omeji efekt zmanjšanja rešetkine napetosti s tem, da uporabi zakrivljenje ploščine karakteristične črte, med tem ko omeji zakrivljenje rešetkine karakteristične črte efekt zvišanja rešetkine napetosti. Montira se pa tako, da se vstavi visok odpor RY (n. pr. več megohomov) v seriji z rešetko navedene svetiljke (Fig. 3). Delovanje je sledeče: naj bodo za določen napon plošč-nega vrela X Y (Fig. 2) in OZ krivulje, ki dajo toke plošče in toke rešetke v zvezi z njenim naponom.
Ce je napon rešetke negativen, je njen tok enak ničli in svetiljka deluje kakor če ne bi bilo odpora R : del karakteristične crte plošče na levo od tokove osi ni spremenjen.
Vzameno pa nasprotno, da je rešetkin krog podvržen pozitivnemu naponu Vg' potem rešetkin tok ni enak ničli in povzroči v odporu R potencijeini padec, tako da je rešetkin napon enak Vg ’ : grafična konstrukcija fig. 2 dovoljuje, da se točka za točko nariše ploščina karakteristika, pri čemur tg « = n določi
R
kot
Ploščin tok sledi torej samo naponom rešetke in sicer med ničlo in gotovo negativno stopnjo, ki se jo pa poljubno lahko približa ničli s tem, da se spremeni napon vrela plošče.
Fig. 4 popisuje prejemalec, ki ne uporablja heterodinov. V okvirju 1—2 (ki se pa nadomesti lahko tudi z drugim tipom anten) pre-strežene oscilacije preidejo preko poljubnega števila visoko frekventnih rezonatorjev, od katerih je prikazan samo eden in to 3 — 4; po eventualnem prehodu skozi ojačilec 11 se pa vrnejo v dušilno razporedbo kateregakoli vzorca prikazanega pod 12, 13, 14. Dušilni toki, ki prekoračijo odpor 21, povzročijo zvišanje potencijala svetiljke 14; ta potom tekača 7 do primernega izvora privedena zvišanja se prenosijo preko nizko frekventnega filtra 8—9—10 na rešetke svetiljk 5, kjer dušijo vse visoko frekventne oscilacije, katerih amplitude prekoračijo amplitude signala. Na ta način je torej dosežena redukcija trajanja per-turbacij.
Prvo amplitudino omejitev realizirajo sve-tiljki 23 in 26 in sicer vsled primernega napona rešetke; svetiljka 23 prenosi oscilacije, ki se prestavijo z zmanjšanjem potencijala na vrh odpora 24, ne da bi jih deformirala.
Tekač 25 regulira z druge strani napon rešetke svetiljke 26 na početno stopnjo, tako da se pod vplivom signala privede vsaka perturbacija neglede na njeno moč, na isto vrednoto, pri čemur pade tok plošče te svetiljke skoraj na ničlo.
Podaljšanje preturbacij v trajanju in njihovo redukcijo v relativni amplitudi se končno doseže v skupini 31, 32, ki se sestoji iz odpora 32 kapacitete 31, ki se regulira tako visoko, kakor to dopušča hitrost manipulacije odgovarjajočega pošiljalca; čim večja je ta kapaciteta, tem manjša je potencijalna razlika, ki jo tam razvije dana perturrbacija.
Ta redukcija amplitude perturbacij se nato uporabi z zakrivljenjem karakteristične plošče svetiljke 43. Prvotni napon rešetke se udesi s pomočjo tekača 41 na vrednoto OM (Fig-2), ki je nekoliko nižja od one, ki je brezpogojno potrebna, da se anulira ploščni tok. Delovanje je nato isto, kakor je bilo poprej razloženo. Signali se lahko registrirajo potom aparata 51 in se lahko zasledujejo v telefonu 54, katerega preteka tok, ki ga dodaje v odporu 52 razvili napon in katerega prekida muzikaličen vibrator 53.
Nazadnje se lahko še ublaži tendenco signalov, da jih sekajo parasitni toki in sicer s tem, da se uvede v rešetkin krog odpor 42 in da se regulira ojačanje na dovoljno visoko vrednoto, da razvijejo signali v odporu 32 spremembo (varijacijo) potencijala Vs, ki je dovoljno velika, da široko prekorači gornje koleno nove ploščne karakteristike.
Fig. 5 se oslanja na identičen, za prejemanje s pomočjo heterodina 55 uporabljen princip.
Prvo omejitev amplitude se doseže s pomočjo odpora 27, ki je vkopčan v rešetkin tok lampe 23. Podaljšanje perturbacij v vidu redukcije njih relativne amplitude se izvrši shodno s frekvenco modulacije v rezonatorju 33—44; regulirna reakcija 36 dovoljuje, da se zmanjša navidezni dekrement rezonatorja, torej da se poviša njegovo časovno konstanto toliko, kolikor to dovoljuje hitrost korespondentove manipulacije. Svetiljka 47 osigura med drugim v fig. 4 opisane operacije in zopetno vspostavitev z obzirom njih vpisa v register 51 moduliranih signalov.
Patentne lastitve:
1.	Prejemalec za visoko frekventna poročila, označen po sledeče razporedeni kombinaciji : ena antena; eden detektor, ki je even-tuelno oddeljen od antene po enem ali več ojačilcev in rezonančnih krogov; ena amorti-začna razporsdba, sestavljena tako, da se priključi anteninemu krogu ali pa enemu ali več rezonančnim krogom aparat, katerega odpor se lahko varijira shodno z amplitudo dušilnih tokov; eden omejilec amplitude; eden
ali več rezonačnih krogov z veliko časovno konstanto, ki ima nalogo, da zmanjša amplitudo perturbacij z ozirom na amplitudo signala in ena specijalna prazna cev, katere re-šetkin napon se pri nedelovanju udesi pod spodnje koleno njene karakteristike in sicer zato, da pretira diferenco amplitude, ki nastane med signalom in perturbacijami.
2.	Prejemalec po lastitvi 1., naznačen s lem, da je omejilec amplitude narejen iz
zrakoprazne cevi v rešetkinem krogu, ki ima primerno dimenzijoniran odpor in to v svrha istočasne omejitve efekta zvišanja in znižanj0 na rešetki uporabljenega napona.
3.	Prejemalec po lastitvah 1. in 2. v svrho prejema neodeljenih valov, naznačen s kombinacijo navedenega prejemalca z že poznatim aparatom, ki dovoljuje modulacijo visoko frekventnih oscilacij shodno z muzikalično frekvenco.
-
anof;:>	v;--'-T ii{!-389-!	■-	-..-j' f. >70	.c; ^ ans ai' oi»a
.	'	c 'q
■	. 'c -	■-hboah t..:	on
p(iaf ibrTi/i	9	■ '	' rej
! .motei	fašm
v ■ .	-	;	ris :•
‘


■



■
'





■










.


'
/Idpaten t broj 3546.
R
AVW*-



y
•> •'

Acfpatent broj 3SV6.
v
( >°
rt?*