CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 19. MARCA 1965 — LETO XV. — šT. 11 — CENA 30 DIM Skupščina združenja borcev NOV Celje 'šE STANOVANJA Kmetje-borci še v slabih razmerah Iz referata, ki ga je podal Florjan Pelko, je bilo razvidno, da so člani ZB zelo aktivni v družbeno političnih orga- nizacijah. Ena tretjina članov ZB je tudi včlanjena v Zvezo komunistov, medtem ko mnogi izmed njih opravljajo važne funkcije. v prejšnjih lotih je predsed- stvo /druženja večkrat reševa- lo vj)rašanjft materialnega po- ložaja bivših borcev ter njiho- vih stanovanjskih in dru{,'ih proljlemov. V tem času je bilo zgrajenih veliko stanovanj /a bivše borce, marsikateri izmed njih pa so se odločili tufli za individualno gj-adnjo. za kate- ro so dobili potrebne kredite. Neurejeno vprašanje pa pred- stavljajo tudi kmetje-borci, ki jih je 368 in večina od teh živi v višinskih predelih, kjer se preživljajo s skromnimi dohod- ki od kmetij in večkrat žive v zelo slabih pogojih. Tako so na skupščini sklenili, da so nujno potrebna sredstva za po- pravilo stanovanj in kmetij teh borcev. Ol>stoja pa tudi možnost dajanja posojila, o če- mer bo še govora. V razpravi so nekateri ome- nili predvsem dodatek za za- poslene borce. Odločno so se postavili na stališče, da je po- trebno dati borcem delovna mesta glede na njihove sposob- nosti in delo\nemu mestu ter delu primerno plačilo, ne glede na dodatek, ki jim kot l>orcem pripada. Poseben problem pa je še priznavanje posebne do- 1)C. Pri komisiji, ki rešuje ta vprašanja, so se že večkrat jij- vili takšni ljudje, ki sploh ni- so upravičeni zahtevati takšno priznanje. Proti takšnim pri- merom — lažne izjave in pri- čevanja — bodo najstrožje po- stopali. Na skupščini so se vsi delegati in gostje zavzeli za to', da je sedaj — 20 let po osvo- boditvi — nujno, da so rešena vprašanja Jji matenalni l"""-^ blemi bivžlli borcev. Jakoj po skupščini so se se- ' stali člani novoizvoljenega predsedstva, ki so za predsed- nika občinskega združenja ZIJ občine Celje izbrali tov. Jožeta Jošta. KAJ BO S SOSTANJSKQ USNJARNO? POTREBNA JE POMOČ NA 3. STRANI Te dni je v Šoštanju vzlsipcto. Nji- hov glavni kruh, usnjarna, je v ne- varnosti, da preneha z delom. Gre za 650 delavcev; gre za okrog 2000 ljudi, ki so odvisni od tega, kako je in kako bo jutri s tovarno. Mišljenja so različna, iskanje rešitve iz trenutnega stanja prav tako. Kako gledajo na to vpraša.ije v Šaleški dolini? LETOS BOlJE SE VEDNO 63 BORCEV V NEUREJENIH STANOVANJSKIH RAZMERAH NA OBMOC.IU I.AšKn OBČINE ŽIVI VELIKO NEKDANJIH BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORBE. KO SO SE PRED DNEVI SESTALI NA OJ3ć\KM /BORU ZVE7.E 7.DRU/ENJ BORCEV NOV, SO V RAZPRAVI ZAJELI DOKAJ PESTRO PROBLEMATIKO. V občinski skupščini je v tej man- datni dobi delalo 26 članov ZB, v njenih svetih in komisijah pa kar 78 tovarisic in tovariševi nekdanjih bor- cev. To-števik) nam^^ve, da so bilt člani ZB v skupščini zelo aktivni, če pa upoštevamo, da je čez dvesto bor- cev sodelovalo v ostalih organih dru- žbenega i.i delavskega samoupravlja- nja, lahko sodimo, da gre za izred- no aktivne in požrtvovalno občane. Borci laške občine pa imajo tudi precej problemov. Še vedno jih je 63, ki nimajo urejenih, stanovanjskih raz- mer, nekaj takih, ki so potrebni so- cialne podpore itd. Za reševanje sta- novanjskih problemov je za letos za- gotovljeno 85 milijonov dinarjev, od tega 70 milijonov za novogradnje in 15 za popravilo stanovanj. Borci tudi menijo, da ni prav, ker niso popolno- ma izvedli sistematičnih pregledov, ki so jih začeli že pred tremi leti. Tako bo torej za prihodnje obdobje ostalo še nekaj zalog, ki jih bo treba izpolniti. O KUITIKI1^ SAMOKitITIKf Na pobudo celjskih političnih forumov bo v okviru torkove tri- bune predaval BORIS ZIIIERL o kritiki in samokritiki. Predavanje bo v torek 23. tega meseca v ve- liki dvorani Narodnega doma." Vabimo občane, da se predava- nja udeleže v čim večjem številu. ZGORN \\ \ rSKA DOLINA SI JE PO VOJNI LE S TEŽAVO 0P0iV10GL\ I \ \i KOC BOGAT PREDEL, SAJ JE BIL ŽIVINO- ROSKO /\ iJ.SNO ZALEDJE, SE JE ZNAŠEL MED VELIKO FLUKTUACIJO MLADE DELOVNE SILE IN BRESPERSPEKTIV- NOSTJO KMETOVANJA. V ZADNJIH LtTIH GRE NA BOLJE. ZADNJE DNI LANSKEGA LETA SI JE KMETOVALEC PRE- POTNJIK IZPOD OJSTRICE V ROBANOVEM KOTU NABAVIL PRVI TRAKTOR — GOSENICAR ZA SPRAVLJANJE LESA. DOTLEJ JE NJEGOVO VEČ DESET MILIJONSKO BOGASTVO LEŽALO Nl> UPORABNO PO GRAPAH, IZ KATERIH GA NI MOGEL NIHcE SPRAVITI. TAKO JE PREPOTNIK, PO DOMAČE HAUDE S SVO- JIMA FANTOMA IN ŽELEZNIM KONJEM ZAORAL SVETLEJŠE BRAZDE V ZGORNJESAVINJSKO KMETOVANJE. ENA LASTOVKA SICER šE NI PRINESLA POMLADI, VENDAR HAUDETOVI FANT- JE PRAVIJO, DA JE S TEM ŽELEZNIM KONJEM LE MALO VEĆ PERSPEKTIVE V TEM KOTU. FOTO: J. SEVER OBISK PRI KRVODAJALKI ' Fani Stojanšek darovala 40 litrov krvi Pogosto človek kaj naredi, pa pravimo, naredil je dobro delo in ga nato pozabimo. In taisti človek znova naredi dobro delo, pa morcfi skomignemo z rameni; Ta človek živi in dela z nami, pa ga za to ne obravnavamo drugače kot druge, ker je preprost, skro- men. Podobno bi lahko rekli za FA- NI STOJANŠEK, ki živi v GUnju pri Braslovčah. Novembra pi-ed šestnajstimi leti so o Fani mnogo govorili. Trdili so, da je š svojo kr\'jo, ki jo je darovala, rešila živ- ljenje neki svoji dalj.iji sorodnici. In to ni malo, dati kri, ki lahko v kritičnem trenutku nekomu zno- va dvigne sonce v oči. Kmalu za tem so ljudje, ki niso rabili krvi, na ta dogodek pozabi- li. Fani pa se je to prvo srečanje z epruveto globoko vtisnilo v spo- min. Na tihem je obljubila, da bo do svojega 55. leta šla na transfuzij- sko postajo še devetindevctdeset- krat. Redno kot ura se je na vsake tri mesece odpravila v Celje in darovala kri. Sprva po 500,, nato, ker je hodila yse pogosteje, po .390 in letos po 265 kubič.iih cen- timetrov. Ker je Fani > svojih od- ločitvah trdna, kot je trdno živ- ljenje, ki ga živi, je letos hodila v Cei je že vsakih 21 dni. »Prvič me ,je bilo bolj strah, kot pa me je bolelo,« je rekla. »Zdaj se mi zdi kot nekaj samo po sebi umevnega. Poleti, ko je pri nas največ dela, ker delam na kmečkem gospodarstvu, se je zgodilo, da sem prišla iz Celja v času, ko so na polju delali luk- nje za hmeljevke. Na dvorišču sem pograbila železen drog in se jim priključila. Nisem mogla do- voliti, da bi rekli: glej, Fani pa ne more. Do sedaj me pri tem de- lu'še nobeden moški ni pustil za seboj.« Fani nerada govori o sebi. Na vse pretcge se je trudila, da bi zapeljala razgovor drugam, le da ne bi govorila o sebi. »Na kmetih sedaj ko je lepo vreme nimamo časa mnogo govo- riti,« je dejala. »Poleg tega je da- nes še sobota,--Vreme je treba iz- koristiti, ker zemlja ne čaka. In sedaj se je šele začelo. Zdaj sem šele prav zaživela. Delati se pravi po moje — živeti.« Taka je Fani. Nobenega dela se ne ustraši in nobeden trud ji ni odveč, če je le prepričana, da je ioristen. In ko smo jo pobarali, ali je številka sto prelomnica v njenem liumanem delu, se je na- smehnila, zamahnila z roko i.i de- jala: »Kako dolgo bom dajala kri, še ne vem, vem pa zagotovo, da s takjm tempom več ne. Saj veste, aja, vi še ne, toda iaz vem, ka- ko je, če' te je Abraham že pred petimi leti srečal. J. Sever SKUPŠČINA FSJ V VELENJU JO. riiarca lelos bo v Velenju zasedala skupščina počitniške zveze jMfJToslavije. Velei;je so izbriiji kol naj^'rado za po- ineiiibno in požrtvovalno flelo šaleških ])očitniškarjev. Naj- več so velenjski počitniškarji storili pri inaterialnetn raz- voja, btjj so danes z lepo ure- jenim počitniškim domom po- membni pri razvoju turizma \ .Šaleški dolini in prav thko l)ri Številnih navezovanjih pri- jateljskih stikov z mladino z drugih republik in izven meja.^ NARODNI DOM DOBI CELJSKA SKUPŠČINA V torek je bila v veliki dvorani Na- i"odni-ga doma predzadnja seja celjske okrajne skupščine. Dnevni red je bil seveda poln likvidacijskih zadev in odborniki so z vso pozornostjo raz- pravljali o poročilu svcla za družbeni plan in linance, po katerem so ukinili Sest skladov. Poleg tega pa so ri|i tej' seji tudi sklenili, da prevzame stav- bo Narodnega doma celjska občinska skupščina, opremo pa bodo dobHe tiste organizacije in društva, ki jo najbolj potrebujejo. VREME Okrog 18. in 26. marca lepo vre- me. Ostale dni nestalno s pogo- stimi padavinami. ' PETI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE KOMUMSTI m socialistični odnosi v sredo ob devetih dopold- ne se je v Ljubljani v dvorani Gospodarskega razstavišča za- čel peti kongres Zveze komu- nistov Slovenije, na katerega se je Slovenija pripravljala že dlje časa. Od petega kon- gresa Zveze komunistov Slo- venije namreč vsa naša jav- nost veliko pričakuje. Zato je povsem razumljivo, da je bilo v sredo dopoldne v številnih slovenskih delovnih kolektivih zelo živahno. Proizvajalci so, kadar jim je to le dovoljeval čas, 'prisluhnili radijskim sprejemnikom, ki so prenaiali zasedanje kongresa. Mnogi so prirediti tudi slovesna zboro-" vanja, s katerih so kongresu poslali pozdravne brzojavke in najboljše želje za uspešno " delo. Med te kolektive so se uvrstile tudi nekatere delov- ne organizacije z našega ob- močja. Poleg številnih delegatov prisostvuje petemu kongresii Zveze komunistov Slovenije tudi večje število gostov in t predstavnikov centralnih ko- mitejev Zveze komunistv ju- goslovanskih republik. V ime- nu centralnega komiteja ZKJ je kongres pozd\"avil sekretar Veljko Vlahovič, ki je med drugim govoril tudi o velikih uspehih slovenskih komuni- stov v prizadevanjih za bolj- šo in večjo proizvodnjo za utrjevanje delavskega! in družbenega samoupravljanja. Prvi dan je kongres delal v plenumu. Delegatom je najprej spregovoril sekretar central- nega komiteja Zveze komuni- silov Slovenije Miha Marinko, ki je v svojem referatu orisal osnovne naloge Zveze komuni- stov Slovenije pri nadaljnjem razvoju socialističnih družbe- nih dnosov. V popoldanski razpravi pa sta med drugimi sodelovala tudi Milena Vrsnik -Štifttirjeva in Stane Seničar, delegatu iz našega območja. SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA RK CELJE Porast članstva Dvaintrideset osnovnih organizacij Rdečega križa v celjski občini je v preteklem letu opravilo pomembno in veliko' delo. To velja zlasti za ne- katere osftovne organizacije, ki so uje- le utrip krajevnega življenja in ak- tivno posegle ne samo na področje dela svoje organizacije, temveč tudi-> v skrb za delovnega človeka sploh. Delo organizacij Rdečega križa pa bi bilo lahko še boljše — so ugotovili na nedavni skupščini organizacije — če bi osnovne organizacije reorgani- zirali, da bi na vsaki krajevni skup- nosti delovala ena. Ta prizadevanja so povzročila, da se je v zadnjem času močno zvišalo tudi število član- stva. Leta 1962 je bilo v Rdečem kri- žu vključenih 9512 članov, v pretek- lem letu pa 10.192. Zanimivo in prav nič razveseljivo pa je, da pada šte- vilo članov podmladka in mladine Rdečega križa. Zato bi bilo prav, če bi zlasti tem mladim ljudem vzbudili več zanimanja za delo v tej humani organizaciji. V preteklem letu so pri občinskem odboru Rdečega križa ustanovili od- bor za pomoč ob elementarnih nezgo- dah. Izkušnje so namreč pokazale, da člani Rdečega križa ob elementarnih nezgodah niso bili enotni in da bi tak odbor lahko to zagotovil. Poleg tega pa dela pri občinskem odboru Rdečega križa tudi več Ostalih komi- sij, ki so ena bolj, druga spet manj dcla\ ne. (NADALJEVANJE NA 2. STR^NIi, FRIZER inturizeh \(REPORTAŽNI ZAPIS) Ob asfaltu, na ozkem delu cestišča,- ki se je solzil kot razbrazdano čelo starke, je stala žena in čakala na av- tobus. Žve/.e z Gornjo Savinjsko do- lino so slabe. Nekaj trenutkov za tem, ko smo hoteli nadaljevati pot, je pla- ho pristopila in zaprosila, če se lahko Pelje z nami. Tiho se je sesedla na sedež in šele malo pred Mozirjem vprašala: »Ali mogoče veste, če je v Ljubnem frizer za ženske«? Pramen kostanjevih las ji je v loku Uhajal izpod pisane nylonske rute. Nerodno vprašanje. Kolega je skozi Volan buljil v lepljivo gmoto asfalta. »Tam ne prideš na vrsto, ker je sa- mo eden in je tako že vse rezervira- no. Danes je sobota.« Nevede mi je roka ušla na tilnik', l^jer se j*- bohotilo moje neurejeno l^asišče. Prepričan sem bil, da je vpra- šanje veljalo kolegu. Sicer sva pa ta- 1*0 in tako dvanajst minut čakala na Jri/.erja v Braslovčah. y Ljubnem jc bila frizerska delav- nica zaprta. Okna novemi hotela so jTicžikala v sonce. Bila je^obota. So- botno popoldne. Ljudje so postajali "li cesti in se pomenkovali. Znova je •»sifalt poskočil pod avtomobilom, na- J'-" se iMladi mladim«, ki bo 25. marca zvečer v veliki dvo- rani Narodnega doma. Med drugim bodo nastopili slovenski književnik Janez Menart, zabavni glasbeni an- sambel 6 blues + 1, pevca Pero Di- niitrijevič in Mojca Hren in drugi. Mnogo nastopajočih bo tudi iz Celja. Pevci, rccitatorji, glasbeniki in pes-( niki iz osnovnih šol in učiteljišča, folklorna skupina iz Dobrne, har- monikarski kvintet in pionirski pev- ski zbor. Tekmovalni ekipi učitelji- šča in gimnazije bpsta odgovarjali na vprašanja iz teme borbena pot ^KOJA in 20 let mladinskih delov- nih akcij, ekipi iz tovarne emajlira- ne posode in Cinkarne pa se bosta pomerili v tekmi ročnih spretnosti. Pri tem je prav, da poudarimo rai^ir- mevanjc, ki ga je prireditelj dele- žen s strani nekaterih gospodarskih '.organizacij. Med njimi st) priskočih; na pomoč Tkanina-galanterija, Ku- rivo, Kovinotehna, Komunalna ban- ka in oslali. Br(!Z dvoma bo ta od- daja vsaj malo nadomestila po- juanjkanje tovrstnih prireditev. DOMAČA VSEBINA Letos se je že četrtič sestal izdajateljski svet CT. Tokrat je obravnaval pisma naših bralcev in vsebino tednika. Vsekakor bo po- trebno popestriti tednik še bolj z domačimi zanimivostmi in dogodki iz NOB. CT bo v prihodnjih dneh razpisal poseben natečaj za sestavke iz NOB. da bi prikazali izvirne do- življaje naših borcev in ostalih, ki so do- življali sovražnikovo nasilje. Z novimi rubrikami bomo skušali ustreči bralcem, ki so želeli zdravstveni kotiček, be- sedo o domu, ženi in družini, pozneje pa bomo objavljali domači roman in verjetno ustregli še tistim številnim bralcem, ki bi radi znova brali Guzejevo zgodbo. Izdajatelj- ski svet je priporočil uredništvu, da objav- lja čimveč vesti iz različnih krajev, pritegie k sodelovanju različne strokovnjake in od- govorne občane ter vedno bolj širi dopisniSko mrežo. Člani izdajateljskega svata pa so bili pre- senečeni, ker ni prišlo do združitve Uradnega vestnika in CT, kakor so predlagale nekatere občinske skupščine. Vsi pokrajinski listi ob- javljajo uradni vestnik svojega območja, edi- no v Celju so posamez.iiki temu ugovarjali. Upamo, da se bodo vseeno pomenili in ne bomo samo tu izjema, ker gre dejansko za to, da je čimveč občanov obveščenih o delu svojih skupščin in o predpisih, ki jih skup- ščine sprejemajo, škoda, da tega nismo mogli urediti že v začetku leta. Sicer bodo pa ob- činske skupščine zdaj samostojno odločile, kje in kako bodo objavljale svoje uradne predpise. Mladinska oddaja na 202 m Vsak torek ob 17.20 se skozi eter celjskega radia oglasi radostna pe- setn slovenske mladine, ki oznani začetek mladinske oddaje. Niti leto dni še ni preteklo od njenega začet- ka, a ima danes ta oddaja že dokaj trdno mesto v rednem programu radia. In seVeda — precej razširjen krog poslušalcev. Kljub temu pa bo- do morali ustvarjalci oddaje v bliž- nji prihodnosti posvetiti še več po- zornosti temu. da bo oddaja resnič- no oddaja mladih, ne pa za mlade. Do nedavnega je delovala mla- dinska oddaja pod okriljem OK ZMS Celje, sedaj pa jo vodita svet in uredništvo radia v okviru ObK ZM Celje. >Na zadnji seji sveta oddaje so se člani pogovorili predvsem o vsebinskem konceptu, ki sc v bistvu ne razlikuje od prejšnjega. Edina novost je ta, da bodo v bodoče ne- katere oddaje izključno posvečene enemu področju udejstvovanja mla- dih (kulturi, športu, šolstvu itd.). V uvodnih komentarjih bodo mladi kritično spregovorili o problemih dela ZM, lotili se bodo tutli najbolj aktttalnih protislovij v našem druž- benem življenju, v rubriki Pred- stavljamo vam pa bo oddaja pred- stavila prizadevne mladinske akti- viste. Vsekakor drži, da bo pri ob- ravnani določene problematike po- trebno še več konkretnosti, zlasti pa večjega sodelovanja mladih po- slušalcev. - J. V. BESEDA OBČANOV IN NJEN ODGOVOR NA (^GOVOR NA ČLANEK !?! Na članek, ki sem ga objavil v eni prejšnjih številk in ki nanj odgovarja Zdravstveni dom, Ža- lec, ponovno poudarjam, da sem v svojem jjrispevku navedel čisto resnico. Oče je bil bolan tri tedne: po- tem je umrl. Zdravnika pa smo iskali že po enem tednu njegove bl(!zni in pa v tistem usodnem tednu pred novim letom. Zato trditev v članku zdravstvenega doma v Žalcu, da je bil oče bo- lan dalj časa. ne dtži: nihče od žalskih zdravnikov ga ni videl niti obiskal, čeprav vali zdrav- stveni dom krivdo name (zaradi nepopolne anamneze) vendarle mislim, da petkrat naročen obisk ni malenkost in torej v takem primeru ni mogoče sklepati na lažji primer bolezni. Zdi se mi pa, da sem pp svolje pravilno opisal zdravnikom cKetovo stanje, saj od mene ne more nihče zahtevati popolne anamneze, iz preproste- ga razloga, ker nisem zdravnik. Tudi primer z dr. Rasiewiczem (pod točko 2) v odgovoru ni pra- vilno opisan; dajem oi^jemponov- no izjavo. Brat je pteko sestre naročil obisk. Sestra je naročilo posredovala zdravniku, nakar je dr. Rasievvicz govoril z bratom osebno in ga vprašal, kako da- leč je^ bolnikovo stanovanje in rekel, ko mu je brat navedel od- daljenost, da je to nemogoče. Isti odgovor je dal tudi dr. l'išer. Donm snto si to besedo razjagali, tako, kot je bilo najjisano v član- ku; da v hribe ne gre nihče. Tako je oče ostal brez zdravni- ške pomoči vse do takrat, ko ga je obiskal dr. Fijavž, ki mu pot ni bila pretežka, pa tudi bolnik ne prestar, da bi ne bil vreden zdravniške pomoči. Vrednost pa je imel oče takrat, ko je dajal partizanom hrano. Vendar nam tega ni žal! Žal nam j/C le, da oče- • tu nismo mogli priskrbeti zaže- lenih domačih zdravnikov in da je — umrl! Martin Štorman ' Šempeter 7 SPOR NA CELJSKI TRŽNICI Tovariš urednik! V 10. številki CT ste pisali o tem, da prodajalci goljufajo nadzornika na celj- ski tržnici s tem, da skrivajo blago, ki so ga prinesli na trg z namenom, da jim ne bi bilo treba plačati dveh odstotkov od vrcd.iosti prinesenega materiala. Jaz pa pravim, da niti ni čudno, če skrivajo. Kaj bo s šoštanjsko usnjarno?' PotreBM j« pomoč ŠOŠTANJSKI USJVJARJI SO SE ZNOVA ZNAŠLI V TEŽKEM POLOŽAJU Tako v Delu kot v Večeru sta bila objavljena dva "prispevka, ki govo- rita O likvidaciji ene najstarejših tovarn v Jugoslaviji. Ker pa stanje vendarle ni tako preče, da bi lahko govorili o likvidaciji, a je vendar spričo splošnih težav usnjarske in- dustrije kritično, smp obiskali pred- stavnike kolektiva, ki je že dobre pol leta pod prisilno upravo. če na kratko povzamemo zaključ- ni račun za lansko leto," potem res ugotovimo izgubo 230 milijonov, ven- dar pa trenutno stanje ne daje os- novo, da govorimo o likvidaciji ali preusmeritvi proizvodnje. Prav zato so se v ponedeljek pKjpoldne sestali člani osnovne organizacije ZK, sin- dikata ter ZMS šoštanjskih usnjarjev ter povabili na razgovor tudi pred- stavnike občinske skupščine. Tovarna usnja v Šoštanju je zara- di obvez do Derme-Koteks v Zagre- bu (medrepubliška integracija) pri- šla v zagato, da ni mogla izkazati svojega izvoza, ker je svoj izdelek prodajala preko Derma-Koteks; prav to pa je sedaj najbolj občutljivo, ker nima možnosti za dovoljno de- vizno participiranje in je s tem pre- puščena v večji meri domačim do- baviteljem surovih kož, ki so ob sproščenih cenah svojim artiklom naravnost izkoristili obstoječe sta- nje. Tako je cena surovih kož za ki- logram kar iz dneva v dan rasla in je poskočila od 320 dinarjev na 700 do 800 dinarjev. To stanje je v ena- ki meri prizadelo celotno usnjarsko industrijo, čeprav je v celoti daleč prekoračila svoje izvo?n^ ob- veznosti. Cena surovih kož na ino- zemskem trgu je dokaj nižja in le z izpolnjevanjem obveznosti de- vizne banke, torej z dovoljnimi de- viznimi sredstvi, bi lahko usnjar- ska industrija zatrla težnje doma- čih dobaviteljev surove kože. Poleg tega pa je osnovni razkorak v tem, da je cena surovih kož sproščena, cena usnja pa kljub intervencijam plafoaairana. Tako večina usnjarskih podjetij dela z izgubo, dela z višjo proizvodno kot prodajno ceno! Sicer drži, da prav šoštanjski us- njarji nimajo v tej situaciji zavid- ljivega položaja, kajti lanskoletno stanje, ko je kolektiv zaradi nepo- kritih osebnih dohodkov prišel pod prisilno upravo, jih še vedno drži v mejah izgube kot dediščine. SANACIJA če govorimo o sanacijskih potre- bah šoštanjskih usnjarjev, potem moramo govoriti o potrebi podaljša- nja anuitet, ki letos zapadejo (250 milijonov!), tako da prva anuiteta novega kredita zapade čez dve leti; da se dodeli investicijski Tcrćdit za nabavo strojev (200 milijonov!) z odplačilnim rokom 10 let po najnižji obrestni meri; da dobi podjetje 1,2 milijona dolarjev za letošnje leto za nabavo surovih kož in pomožnih materialov in prav tako za leto 1966 isto vsoto (dodelitev za dve leti je potrebna zato, da bi podjetje v tem času pridobilo zunanje tržišče za iz- voz svojih izdelkov in bi potem lah- ko ;V celoti prišlo na devizno samo- financiranje!). Prav tako pa je važ- no, da usnjarji čimprej uspejo v pri- zadevanju za sprostitev cen usnja, kajti pritisk domačih dobaviteljev jc tolikšen (ob sprostitvi so uskla- dili cene surovih kož za 300 odstot- kov!), da ni vprašanje likvidacije šoštanjske usnjarne o\\ takih pogo- jih, temveč vprašanje likvidacije ce- lotne usnjarske industrije v Jugo- slaviji. ^ DOSLEJ BREZ IZGUBE Morda še to: tovarna usnja v Šo- štanju predstavlja okrog 9 odstot- kov usnjarske proizvodnje Jugo- slavije, skupaj s Konusom (pod či- gar prisilno upravo je!) pa okrog 20 odstotkov, kar ni malo. In še to: kljub vsem podedovanim težavam in spričo kritičnega stanja zaradi nabave surovih kož je usnjarja v Šoštanju uspela že v novembru lani' proizvajati s pozitivo in sta celo letošnja prva dva meseca kar v re- du, saj krijejo stroške z dobičkom. Šele v marcu se je pojavilo vpraša- nje nastajajoče dnevne izgube v vi- šini od 1 do dveh milijonov — kar pa niti ni takšna pereča zadeva, saj ima celo Konus v usnjarski dejavno- sti celo nekaj večjo dhevno izgubo. In sestanek usnjarjev. Zaskrbelo jih je, ker stanje ni rožnato, zaskr- belo, ker so v letošnjem letu za do- ber mesec prenehali z namakanjem kož, kar pomeni, da bo vsak čas na- stopil trenutek, ko bo medfazna pro- izvodnja zaključena in bo nastopilo vprašanje, kaj delati, zaskrbelo jih je, ker imajo na zalogi okrog 47 ton surovih kož, kar predstavlja le šti- ridnevno namakanje in ker cena do- mačim surovim kožam še kar raste, medtem ko, imajo premalo deviznih sredstev za nabavo cenejših kož. In zato, ker je bila beseda »likvidacija« lansirana v javnost. Pa ne le zato: 650 delavcev in uslužbencev si kroji svoj kruh v usnjarni in okrog 2.000 je občanov, ki bi bili ob morebitni likvidaciji tako ali drugače prizade- ti. Navsezadnje pa niti ni tako sen- timentalna ugotovitev, da je vpra- šanje, katero podjetje bi sprejelo ljudi, ki im^'o le še nekaj let do upokojitve, ki so v usnjarni pustili svojo mladost in moč, (takih je v š.oštanjski usnjarni dobra tretjina). POVZETEK Z IZREDNEGA SESTANKA »v usnjarni je zavladalo malodušje«, je v svojem poročilu omenil tovariš Pintarič (na- mestnik vršilca dolžnosti prisilnega upravi- telja). In predsednik občinske skupščine Ludvik Mali: »Ko smo videli zaključni račun, smo se pričeli meniti, kako bi stvar rešili in prišli do zaključka, da so tri možnosti: prisilna li- kvidacija, postopna likvidacija ali postopno zmanjšanje proizvodnje.. Ker nihče ne more garantirati, kdaj bo usnjarna prišla na zelf io vejo in ker je vprašanje, kdo naj krije izjgu- bo, potem je prav, da imajo ljudje drugje zagotovljen zaslužek. o vprašanju, da/ste vsa leta dajali sred- stva družbi, menifti, da dajejo vsi. Vse je odvisno od vašega gospodarjenja, če bi se zanimali za stranske proizvode, torej za po- stopno preusmeritev, potem pač ne bi zašli v ta položaj. Ce bi se TUŠ in KONUS zdrit- žila. gotovo ne bi prišlo do tega. Takrat smo svetovali, a nas niste upoštevali. Krivi pa smo vsi toliko, kolikor bi vsakdo od nas lahko takrat bolj vplival. Tu se srečujemo s podobnim slučajem kot v termoelektrarni, kjer smo že nekajkrat predlagali združitev z RLV in EKK, a so nam dejali, kdo je tisti, ki si upa s tako idejo priti v kolektiv, češ da pač mora ta ideja zrasti v kolektivu sa- mem. Nihče pa ne ve, kako se bodo gibali normativi premoga, ki bo lahko vrgel termo- elektrarno iz tira.« (Citirano iz 2. in 3. str.i- ni zapisnika izrednega sestanka v usnjarni!). Tone Močilnik (podpredsednik občinske skupščine Velenje): »Vsi govore o težavah v tovarni usnja v Šoštanju in prav zato ste vi poklicani, da teh težav ne večate. Potrebna je izredna disciplina in kvalitetno delo. Zave- dati se morate, da v primeru prisilne likvi- dacije pride do odpovedi vsem. Ce pa boste dobro delali, potem je rešitev možno iskati časovno. Pomagati morate tudi vi, in iskali pot, ki bo najboljša. Prav je, da zreduciramo proizvodnjo in ostanemo pri tistih proizvo- dih, ki nimajo platoniranih cen. Na ta način bi ostalo okrog 50 odstotkov zaposlenih, za ostale pa bi poiskali ustrezno rešitev. Najlaž- je bo rešiti problem zaposlitve genske delov- ne sile s preusmeritvijo. Izogibati se moramo m^lodušja, ki lahko pripelje do prisilne li- kvidacije.« (4 stran zapisnika). Tovariš Kovač (predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Velenje): O likvidaciji sploh ni govora. Ce pa bi prišlo do najhujšega, po- tem je prav, da smo na to pripravljeni.« (4. stran zapisnika). In zaključek sestanka. Dogovorili so se za množičen sestanek, ki naj bi bil še ta teden • in na katerem se bodo skupaj pogovorili o tem, kako bodo rešili problem. / POTREBNI SO NORMALNI POGOJI Kaj pa menijo o nastalem položaju v us- njarni strokovjaki te tovarne? Toae Arzeašek: Ko govorimo o trenutni si- tuaciji moramo dodati, da nima zveze s prejšnjo, to. je tisto, ki je kolektiv privedla pod prisilnb' upravo. Sedanje stanje je za- deva celotne usnjarske industrije pri nas. Pred dobrimi devetimi meseci so se sprosti- le cene surovih kož na domačem tržišču, medtem ko so cene usnja ostale plafoniraiie^. Žal je devizna situacija takšna, da nismo mo- gli dobiti deviz za investicijo na domačem trgu (to je uvoz kož!). Tako je pač, da stane za določene usnjarske proizvode surova koža več kot lahko tovarna dobi za gotov izdelek. S prodajo zaenkrat tovarna nima nobenih težav. Nismo pa dobili devizne kvote, ki bi jo rabili in to zato, ker je lani naše izdelke prodajala Dcrma-Koteks (tudi v izvoz!). Naša tovarna bi lahko delala z dobičkom kot vse ostale tovarne usnja pri nas, v kolikor se stanje za nabavo surovih kož ali pa cena usnju normalizira.« Madranič: »Gre predvsem za našo tovarno. Usnjarska industrija je trenutno v slepi ulici. Pri rešitvi pa bomo gotovo prav tako treti- rani kot ostala usnjarska podjetja, kajti kakor hitro se bo stanje normaliziralo, bi za nas znova vse ugodnejše. Nedvomno bi z izpa- dom (likvidacijo ali preusmeritvijo naše pro- izvodnje) tovarne usnja v Šoštanju prišlo do pomanjkanja raznih izdelkov tehničnega usnja, ki so posebna specialileta naše usnjar- ne. ( Ni pa nobena novost, da je usnjarna v Ša- leški dolini precej deplasirana, čeprav je bila še do leta 1960 ena najbolj donosnih usnjarn v Jugoslaviji. Vem, da na tem, kar je bilo ne moremo graditi. Toda stanje samo ni tako pereče, da bi bila potrebna preusmeritev. In zakaj je naša tovarna postala tako nenadoma nerentabilna, da bi jo bilo treba zapreti? Res je, delali smo s starimi stroji, imeli smo urejtine norme, znan je bil naš dober tehnič- ni postopek, kot vegctabilci imamo izredno dobro izkušnje in prav tako v zadnjem času pridobivamo na kvaliteti kromovega jusnja. Zaenkrat je naša interna težava le oddelek Krom II, kjer organizacija najbrž še ni čisto, v redu.« Aleksander Samobor: »Naša tovarna je spo- sobna ob normalnih pogojih uspevati i.n se rešiti vzdevka, da je »gospodarski bolnik« občine. Enotnost, disciplina, stalna izboljšava organizacije dela, to nam je sedaj potrebneje kot kdajkoli.« Tomo Hudoletnik: »Opozoril ba na to, da je stanje negotovosti zelo škodljivo. Ima- mo nedopustno visok odstotek bolnih — 12 odstotkov. In če natančneje pogledamo, za kakšne bolezni gre, ugotovimo, da je večina bolezni živčnega izvora. To pa je dovolj zgo- vorno, saj kaže, da stanje negotovosti žanje pogubne rezultate kot dmge nelazljive bo- lezni.« Tako nekaj mišljenj kot prispevek k težavnemu položaju, kot ga in ga bodo še nekaj časa preživljali šo- štanjski usnjarji. Nedvomno je prav sedaj bolj kot kdajkoli pokli- cana občinska skupščina in vsi druž- beno politični forumi v občini, da skupaj rešujejo to stanje in to čim bolje in čim gospodarne je. Mišlje- nja so različna in mnogo strpnosti ter sodelovanja in resnično člove- škega razumevanja bo potrebno, da rešimo zadevo s stališča splošnih družbenih in delavčevih, samouprav- Ijalčevih koristi, nikakor pa ne iz ozkih zornih kotov koristi in hotenj različnih panog gospodarstva. / J. Klančnik Lepo vreme v zadnjih dneh je prebudilo mrtvilo kmečkih del, ki je vla- dalo čez zimo. Kmaj je sneg dodobra skopnel, Že so traktoristi braslov- ske ekonomske enote žalskega Kmetijskega kombinatas traktorjev sneli maščobo s katero so jih konzenrvirali in začeli s pomladnimi deli. Ker so jijive še prevlažne so začeli s škropljenjem sadnega drevja. Delo jim je otežkočal veter, ki je odpihoval škropivo, tako da je delavec moral vlagati precej truda, da bi svojo delo opravil čim bolje. Foto: J. Sever NEVSAKDANJA, GRENKA ZGODBA MOJA AMERIKA: KRUH IN KRIVICA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Takrat sem bil še mlad in sem se po številnih priložnostnih službah in nemirnem iskanju ustalil šele v Clavton Washingtonu. Sprejeli so me v keramično ,tovarno in začel sem premišljevati o tem. da bi se osamosvojil. Čutil scinsedovolj spo- sobnega, knpil sem si zemljišče v bližini mesta in pričel s počasno, a vztrajno gradnjo male keramične peči v bližini prometne ceste. In tako sem 1925. leta pričel s samo- stojno proizvodnjo keramičnih iz- delkov. Sprva so bili potrebni hudi napori, ko pa so ljudje . spoznali moje izdelke, sem imel vedno sproti ali že vnaprej prodane svoje iz- rlelke. Amerikanci niso poznali ne- kaj finega, lepega in so bili nad mojimi izdelki navdušeni. Posel je dobro tekel. Bil sem sre- čen in zadovoljen. Poročil sem se in družina se je pričela množiti. 1929. leta pa sem kupil večjo to- varno v Dishinan Walhn in vse je bilo v redu do 1932. leta. ko je na- stopilo leto velike krize. Vedel sem, da tudi meni ne bo prizanesla in ker sem se počutil ogroženega, sem se hotel zavarovati s tem, da si ku- pim zemljišče kot vrednost, ki je kriza ne more nničiti. Še danes se spominjam, kako sem odšel v kletne prostore in prinesel v dnevni prostor vse svoje ])rihraii- ke ter jih razgrnil po mizi. Razde- lil sem na polovico ter dejal soprogi. : Dlje časa me ne ho? Grem, v Kali- fornijo in bom tam kupil zemljišče. Najraje bi knpil zemljo v zlatonos- nem področju ob pritokih Sacra- menta.«- Ali si lahko predstavljate, kaj je pomenila prihajajoča kriza!' Cez noč so obuboževali bogati in siro- mašni. Armada brezposelnih je ra- sla, ol:)^upanci so hiteli iz kraja v kraj in iskali rešitve, iskali zapo- sliitve, iskali droben kos kruha; šte- vilni so hiteli na zahod, da si zago- tovijo obstanek svojih sredstev z nakupom zemlje. Mrzlica kopanja zlata se je širila kot drobna rešilna bilka. Vlaki so bili ^prenapolnjeni, vsi šo hiteli, vsi odrivali drug dru- gega =,in prokleto malo je veljala koža posameznika. Imel sem srečo, na svojem potovanju ^em slučajno v mestu Reedingu videl zakoličene parcele za prodajo. Poiskal sem lastnika, ad- vokata, ki ga je kriza prisilila, da je začel s prodajo posestva. Odločil sem se za 100 arov zemljišča ob ■glavni magistrali, ki pove- zuje Kanado z Mehiko, ^a zemljišče sem plačal 500 dolarjev. Nekaj časa sem se zadr- žal v Reedingu, da sem uredil vse pravne zadeve in dal svoje svoje zemljišče v najem. Takrat niti slutil nisem, da sem slučajno izbral zemljo, ki je čez nel^j let postala dra- gocena. Že nekaj let po nakupu sem dobil različne ponudbe za prodajo in to v višini do 10 tisoč dolarjev. Takrat sem zvedel, da v bližini gradijo termoelektrarno in železni- co. Moje zemljišče je torej pridobivalo na vrednosti. Zakupnik ali pajemnik mojega zemljišča je bil Fred Carmona. Žal pa sem šele po nekaj letih zvedel, da je na mojem zemljišču zgradil restavracijo, hlev za jahalni klub, štiri hiše, ter delavnico za popravilo avtomobilov. To pa sem izvedel -šele 1938. leta, ko jc najemnik mojo pogodbo, ki je Se velja- la za 9 mesecev prodal bogatašu, lastniku podjetja Shasta dam (lesna industrija), ki je porušila vse objekte na zemljišču i.i četr- tino spremenila v namakalne bazene. (Nadaljevanje prihodnjič) odmev saj ta dva procenta včasih celo presežcta , deset procentov tega, kar prodajalec na f tržici proda. Stojnino nam zaračunajo 100 do 180 dinarjev, izkupička pa imam mor- , da za 1500 do 1800 dinarjev. Ce od tega odštejem še vožnjo, mi ostane zelo malo. , Na trgu pa tržni nadzornik brska po na- j ših cekrih in košarah, pa ne bi bilo čud- ; no, če bi ga katera prodajalka dregnila v nos. Naj tudi naši ocenjevalci stojnine ; •lelajo bolj pravično, ne pa tako oderu- -i 'ško. Mi bi lahko to, kar prinesemo na , trg, sami pojedli, toda denar tako zelo ^ potrebujemo! Želimo si torej pravičnej- ; šega določevanja stojnine in to, da dveh,i odstotkov ne bi zaračunavali od prinese- ; nega, temveč od prodanega blaga. je namreč Savinja od- nesla. Toda Seščani niso obupali. Na zboru volivcev so poleg druž- benega načrta in proračuna obrav- navali tudi delo krajevne skupnosti. Nedvomno je razveseljivo, da pred- videva predlog občinskega družbe- nega načrta 42 milijonov dinarjev za izgradnjo mostu.' Iz poročila o delu krajevne skupnositi je bilo raz- vidno, da je od asfaltiranja ceste še nekaj neporavnanih računov, ki pa jih bo mogoče poravnati letos. Razen tega bodo prebivalci za iz- gradnjo mostu prispevali 150 ku- i)ičuih metrov lesa. ,Na zboru volivcev je bilo najbolj živahno, ko so predlagali samopri- spevek. Predlog določa višino sanio- ])rispevka po posebnem ključu za kmete, delavce, upokojence in bolj oddaljene koristniVe mostu. Predlog so na koncu soglasno sprejeli, hkrati pa izrazili" tutli zahtevo, naj bi z gradnjo takoj pričeli. -an STANOVANJSKA GRADNJA V 2ALCU LETOS 104 STANOVANJ V žalski občini'predvidevajo le- tos za gradnjo stanovanj o družbe- nem sektorju kar za 17 odstotkov več sredstev kot lani, kar znaša okrog 400 milijonov dinarjev. De- lovne organizacije pa bodo financi- rale iz lastnih sredstev preko 200 milijonov din, medtem ko bodo pri stanovanjskem skladu najele za bkrog 120 milijonov dinarjev kredi-~ tov. Lastna udeležba pri gradnji se bo po predvidevanjih v letošnjem letu povečala od 150 na okrog 200 mili- jonov. Tako naj bi letos zgradili 54 stanovanj v družbenem in 50 sta- novanj v zasebnem sektorju. Lotos bodo izdelafi tudi ureditvenj načrt za šolski center Žalee in zazi- dalni načrt za Poreber Žalec, Vran- sko I, Polzelo, center Prebold, Šem- peter — Doberteša vas, Liboje, Gri- že — Migojnice ter center inBenet- ke Žalec. S tem bo za celotno po- dročje občine dovolj možnosti za pridobitev lokacij za blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo. lončarstvo M bo izumrlo Lončarstvo je star poklic, ki dan- danes izumira. Ker pa skriva v svo- jih oblikah tudi umetniški čut obli- kovanja, se še najdejo redki, ki ve- žejo svoj kruh na to narodno obrt. Čeprav je srednje, vzhodno in južno žtajersko lončarstvo pomemben et- nografski element, ki ga zaenkrat naša etnografija še ni zabeležila. Tokrat vam predstavljamo Anto- na Petacija, lončarja iz prastare raj- henburške rodbine Petacijev. Delal je v slovenjegraški lončarski manu- fakturi »Lobe Franc«, kjer se je izu- čil. Po vojni se je zaposlil v Breži- cah. Zaradi pomanjkanja delavnice je opravljal le pečarsko obrt. Te dni pa je začel oblikovati v novi prostor- ni delavnici tudi lončarsko robo. De- lo mu gre od rok in sedaj ima na- ročila za ljubljansko podjetje Su- permarket. Dejstvo, da se je potomec bresta- niških lončarjev izučil v Slovenj Gradcu in obnovil za osemintrideseti rojstni dan lončarstvo v Brežicah, kaže, kako so se in se prepletajo vplivi in potujejo oblike sem in tja. Mojster ima namen povabiti očeta in strica, ki lončarita v Slovenskih Goricah, da ga obiščeta in v študij- ske namene izoblikujeta vse stare oblike in okraske, ki jih poznat^^,. Miro Kugler JAKA SLOKAN' SAVINJSKE ZANOHTNICE Janez Ilausenbicliler ŽALEC IN HMELJ IN 1865 Ni še dolog tega. ko mi je neko niče takole zabrusilo v brk: ' ;/Blagor ti, ki živiš od peresa! Pišeš, kar hočeš in kolikor hočeš. Denar ti dežuje v žep.« O, sveta nevednost! O, zlđiota, ki si večja od Goro- oljke! Kdor si kot jaz čfstega srca in neskaljenih misli, vabim te v svo- jo delavnico. Napotila te bo, če se odločj^, uprava CELJSKEGA TEDNIKA. Sicer pa: »nekje« v Ljubljani. Soba v IV. nadstropju; ■^X4m; pač prostor za dvoje kul- tu riirških delovnih mest. Zidna o- mara zija na stežaj: almanahi in knjige, fascikli in »bloki, pokonci in počez — vseh barv in veliko- sti... Mizo sem bil obtožil s »stolpuicarais< brošur in leksiko- nov. Tovarišev sldl iu še okvir za dežnike sem bil obložil z zemlje- vidi'inVs fotograf i j-ami... Kazalec na uri drsi neslišno — že čez pol- noč ... V »učeno« tišino klepljem le jaz — na prenosno pisalno ma- šino. .. Pridi, neverni Tomaž; sedi, pri- sluhni in — molči! Na »turško« bo- va skočila ija čez cesto, v buffet. Tako in do zore! Prekinila naju bo — čistilka ... Ob 7. uri bom že delal za »nor- mo«, za svoj kruhek vsakdanji... Kakor, ti kakor mi vsi... V živahnem boju za »biti ali ne biti« je vzklila in'rasla, se zama- jala iu se še vselej znova kvišku vzravnala tudi SLAVA SAVINJ- SKE DOLINE... Kaj jc ])ilo leta 1865';' Malo in mnogo .Kakor pač kdo vzame v razmislek. Kaj so počeli pozneje z »letom I865«? Razrešimo uganko »Žalec+ hmelj+ 1865«! Prelistajmo družno nekaj »za- piskov«! LETO 1870 Slovenska uialica je izdala 111. snopič strokovnih raz[)rav SLO- .VENSKI STAJER, s podnaslovom »Dežela in ljudstvo«. Tretji sno- pič obravnava »narodno gospodar- stvo« na takratnem SLOVENSKEM ŠTAJERJU. Na 55. strani, v X. poglavju, »Produkcija«, je tudi odstavek, ki ga moram objavit^ v fotojiosnetku. Kdo je pisec teh vrstic? Dr. IvaiJ_Gršak, pravnik, publicist in politik, ki se je rodil leta 1838, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, in umrl kot notar v Onnožu leta 1911. > Ivan Gršak je odlično poznal vse takrat razpoložljive statistične podatke iz »niirod- nega gospodarstva«, saj se je celo leta 1871 potegoval za sloVensko docenturo na pravni fakulteti v Gradcu, v čemer resda ni uspel, vendar pa nam je že zgolj to dejstvo samo laliko dovolj trdno jamstvo za pravil- nost od njega citiranih podatkov. Enako povsem utemeljeno moremo pred- postavljati, da dr. Ivan Gršak takrat prav gotovo šc ni imel in niti ni mogel imeti ne vzroka in ne povoda za kakršokoli di- skriminacijo (neenako obravnavanje) gle'.le na takratna hmeljska proizvodna področja. ' Zapišimo torej enkrat za vselej, da je leta 1865 pridelal takratni »celjski (v Žalcu)« okraj en in pol centa hmelja ali med vsemi okraji takratnega »Slovenskega Štajerja« najmanj! Moje vmesno posebno opozorilo: Za tokrat sem vede in hote povsem izključil sleherno navajanje i)ri- delovanja hmelja v tem obdobju >izven Slovenskega Štajerja ! Za- kaj? Zavedlo bi me predaleč ozi- roma o tem se bom tako ali tako »razpisal« v svoji monografiji HMELJ V BESEDI IN SLIKI. LETO 1881 Žalec šteje med svoje nedvomne vrhunske dosežke brošurico NA- VOD O HMELJARIJI, ki je velika 15X20 cm. Platnice so svetlozele- ne, kar zapisal bom »hmeljeve bar- ve«. Ima samo dvanajst strani, okusno opremo platnic, naris raz- količenega hmeljnika in skico bo- dala za vrtanje lukenj ali pozneje imenovane železne »štange«. Ob- javljam naslovno stran. L vod j(! zaključen takole: »V Žavci meseca decembra 1881.^ Janez Hausenbichler, spisatelj«. ^ (Sitiram še izvleček iz njegove zaključne besede na 20. strani, ki se glasi: »V naši savinski dolini je prišel knez Salm leta 1865. tudi z malim hmeljiščem, do sedaj pa že obde- luje 14 oral...« ^ llotim vas, da razmislite natačno o dejstvu, da je Janez Hausen- bichler petnajst let po 1865 zapisal gornji stavek. V isti sapi vam zagotavljam in obenem nudim originalno brošuri- co NAVOD na vpogled, da Janez Hausenbichler v njej ni Josipa Bil- gerja sploh nikjer in ne z eno sa- mo besedo omenil! Kaj laičko zaključimo iz tega gornjega citata? Za Janeza Hausenbichlerja ve- mo, da je bil rojen (1838) v Žalcu, da je vse 'življenje prebival in de-' lovni v Žalcu ter da je (1896) tu.di ninirl v Žalcu. O njem bo še veli- ka beseda, za zdaj pa pribijam le: ncspornost njegovega pričevanja! /lasti, ker je to zapisal komaj 15 let pozneje in je Josip Bilger še živel v Petrovčah. Torej? O fevdalcu Salm-Reifferseheidtu je znano, da je bil lastnik več ve- leposestev znotraj takratne Avstri- je oziroma srednje Evrope, med njimi tudi Novega Celja pri Žal- cu. Gospoščina Novo Celje je bila zapuščena, ko jo je leta 1850 knez Salm kupil od Hausmanl. Slednji je za nas spet zgodovinska poseb- nost, kajti njvgova hčerka je bila tvorec miiii'] slovenskih pesmi in naj bi veljala kot prva slovenska pesnica. Tudi o tem kdaj pozneje več! Knez Salm-Reifferscheidt je bil potemtiikem prisiljen iskati nove možnosti za gospodarsko usposo- bitev zanemarjenega Novega Ce- lja. Ta možnost je bila: h melji Še tole! Knez Salm je sodeloval tudi pri drugih gosjjodarskih de- javnostih v Savinjski dolini, na primer — konjereji itd.! Za naš primer moramo abstrahi- rati (odmisliti), da, je bil Salm nemški fevdalec. To dejstvo nas ne sme zavajati, ker je pač — dej- stvo! Janez Hausenbichler je prav- tako pošteno zapisal. Torej? Če bi se naslonil le na Hausen- bichlerja, bi v zgodovino morali zapisali: >V Savinjski dolini je bil prvi ])ridelovalec hmelja knez Salm- Reifferscheidt.« Vendar temu ni tak(3! Savinjska dolina je živela in še dandanes živi izjemno življenje... • Zapisovalci dogajanj v njej so dejstva prikrojevali določenim namenom, namesto da bi pisali či- sto resnico. O nekaterih takih piscih bo spregovorila prihodnja savinjska zuuohtnica«; za Lapsus calami« sem jo krstil. Za njo pa vam bom ])ostreg('l s čudovito komeilijo, ki sem jo naslovil: »Pajčja pravda«. VEČER SLOVENSKE^LJUBEZENSKE LIRIKE LIRIKA NA ODRU Uvrstitev večera slovenske ljube- zenske lirike v spored celjskega gle- dališča lahko smatramo kot dovolj uspelo osveiitev in prijetno dopol- nitev rispertoarja. Tudi za igralce pomeni tak večer koristno spre- membo, saj se interpretacija lirike dokaj loči od dramskega oblikova- nja vlog. Poleg soočenja z drugimi izraznimi možnostmi za igralce nudi tak večer tudi toliko dovzetnemu občinstvu vsaj dvoje: ponovno (ali prvo) srečanje s pesniškimi estet- skimi vrednotami, poleg tega pa le- po možnost intimnega sprejemanja in dojemanja govorne kulture. Vsak izbor tekstov je seveda nuj- no subjektiven. Profesor Hartman je vsekakor dosegel prvenstveni cilj v sestavi j^rograma: to je zaokrože- nost in uravnoteženost. Čustva raz- ličnih razpoloženjskih nians in pes- nikov raznih dob so se zlila v zado- voljiv kontrapunkt. Seveda bi si marsikdo najbrž zamislil kako dru- go pesem ali tudi več pesmi določe- nega avtorja, a kot rečeno, v eno- urnem zgoščenem sporedu je nujno, da manjka marsikaj, kar bi se ko- mu zdelo negibno. Tudi sam sem pogrešal več tekstov (npr. župan-^ čič: Prišla si, Gradnik: V omami in še kaj). Režiser Kislinger si je zamislil iz- peljavo večera dokaj ustrezno — s čim manj statike, z raznolikostjo položajev interpretator jev, brez vmesn.ega sekanja z napovedova- njem naslovov. Ponovno se je izka- zal s svojim odrskim okusom sce- nograf Lavrenčič, glasbeno sprem- ljavo kot razpoloženjsko dopolnitev pa je prispevala pianistka Breda Rajhova. Interpretatorji so bili: M. Krošlova, N. Božičeva, J. Bermež in. P. Jeršin. Mislim, da bi se dalo stri- njati z večino prednašanj, nikakor pa ne z Župančičevo Ti roža mogo- ta. Interpretacija te pesmi je bila namreč žrtvovana celoti. Splošna zadržanost brez patetičnih glasov- nih bravur je dajala viden ton celot- nemu večeru. Ravno Župančičeva Ti roža mogota pa brez dokajšnje vznesenosti izgubil več kot polovico svojega učinka. Nasploh pa lahko celotno postavi- tev skoraj brez pridržkov označimo za domiselno in uspešno. » Andrijan LAH ob maleševi grafični razstavi Grafični listi, ki jih je odbral mojster za celjsko razstavo, so iz njegovih zadnjih let. Po tehnični plati prevladujejo barvne litografi- je poleg visoke jedkanice in bar- vnega lesoreza. Znana Maleševa umetnostna govorica je obogatena z rlovimi deli, ki kažejo njegov nov obraz. Kot primer bi navedel »Vaš- kega dečka«. Ta grafični list oži- vljata dva lahno barvna geomet- rična traka, ki podpirata kompo- zicijo in dajeta grafičnemu zapisu navdih monumentalne dekorativ- nosti^ Presenetljiva realizacija, v enostavni^ a drzni zamisli. Kako umetnik ljudsko izročilo svojevr- stno preoblikuje v sodobni izved- bi, lahko gledalec razbere na dveh listih: »Slovenska Istrijanka« — »Kmetica«. »Mladost« predstavlja šest dek- liških obrazov, v kateri je Maleš uspel gledalcu pričarati dih pomla- di — dih mladosti! Je to s čopi- čem potegnjena široka kontura, z barvo okrepljena na beli podlagi. Skrajno reduciran(jL sredstva likov- nega izraza.^V to skupino še lahko dodamo »Dekliško glavo«, ki je barvno pisana. Z nekaj temeljnimi barvami uspe umetnik kaj mnogo povedati občudovalcu. Mestne ve- dute: Ljubljana — Piran so nam znane v tej ali drugi varianti. Pri- kupne so še posebej za one ljubi- telje, ki jim drznejše kompanije,, ne »ležijo«. Lista »Pastirica«' in »Sonce v Piranu« sta bila razstav- ljena tudi izven meja. Oba odtisa visita v Pekingu, Johannesburgu in v Švici. Maleš uporablja vse možne gra- fične tehnike: lesorez, linorez, su- ho iglo, litografijo, monotipijo, i. dr. Edinstvena in enkratna je njegova risba. Virtuozna kot dah- njena je črta! Občuduješ eleganco' lahkotnosti ter toplo muzikalno iskreno čustvovanje. Črta-Unija je v ospredju Maleševe ustvarjalno- sti. Sam avtor poudarja »čisto lini- jo in čisto formo«. Poglobljeno gle- danje nas uveri, da gre Malešu pri njegovih vrhunskih ustvaritvah za grajeno in študirano kompozicijo. Slovenska folklora je neusahljiv vir za njegovo ustvarjanje. Plo- skovno pojmovanje barvitosti in linearnega grafizma se preliva v podoživetje pt;eproste folklore. Po- doživetje domp.čega vzdušja mu je prirojeno. Vendar ni vselej Maleš takšen, kot ga opisuje umetnost- ni kritik. V krajinah, v portretu, tihožitjih zlasti v olju se druži Z umetniki, ki pripadajo fauvistič- nemu gledanju na likovni svet, če- prav ni epigon, se v izboru borvne palete izživlja po svoje. Njegova umetnost je otrok mladosti. »Son- ce v Piranu« je en list na naši raz- stavi — sonce je prinesel naš umetnik tudi v Celje. A. S.,, LIST IZ CELJSKEGA MUZEJA japonski lesorez Na Japonskem je grafična umetnost v 18., zlasti pa v 19. stoletju igrala posebno važno vlogo. Takiat je namreč postala grafika v tej dc/cli najbolj papularna zvrst umetnosti, tretirali so Jo čisto sli- karsko, 'p"samc7.nc liste cnakc/vrcdno sli- kam, podobno kot jc bila v Evropi priz- nana samostojnost grafičnih listov že sto- letja prej. Lesorez so izdelovali Japonski grafiki in slikarji drugače, kot v Evropi. S krtac- ko so izdelali risbo, ki Jc bila namenjena prenosu v les — risba Jc bila prcci/.na v širokih konturah, celota pa tretirana povsem površinsko; plastičnost form niso reševali s paralelnimi potezami. Brez upo- rabe ostrega svinčnika ali peresa so Ja- ponci v risbi s krtačko dosegli ostrino in gotovost linije, ki Je potrebna grafiki. Modeliranje so izpeljali z belimi linijami v temni masi. Na ta način pripravljeno risbo na specialncnj tankem papirju, so prilepili na les — češnjcv ali bukov — nato so rezali preko papirja v površino lesa. Tiskarji, ki so imeli pri izdelavi odtisov izredno zahtevno vlog«, so nato ročno - delali grafike s tolikega števila plošč, kolikor barvnih površin je list imel. Papir so izbirali z največjo vest- nostjo, starejši mojstri so cenili debel, a giadek papir. Barvo so mešali z riževo kašo, efekte barv v celoti pa so dosegli med tiskanjem samim. Prvi lesorezi so bili izdelani v črno-beli tehniki, ti so bili naknadno ročno o!;ar- vani. V začetku 18. stoletja Se je pojavil prvi odtis v dveh barvah — ta telinični dosežek so nato izpopolnjevali tako, da so začeli delati lesoreze v več barvah. Celjski muzej ima v svoji zbirki 85 listov iz Japonske. Mnoge napise — sig- nature in legende jc pomagala razbrati pokojna Marija Skuškova, njeno delo pa bo_ končala Japonka Scpudrova, ki živi zdaj v Novem mestu. Zaenkrat bi omenili Ic najvažnJeSe moj- stre, katerih listi so v zbirki našega mu- zeja: Utaga\va Kuniyoshi (1797—1861), UtagaVva Kunisada (1786—1864), Hiroshige Ichirysai (1797^—1&55) in drugi. Opozarjamo, da celjski muzej priprav- lja specialno občasno razstavo japonskih listov, ob katerih bo občinstvo spoznalo izredne lepote in umetnostne vrednote, ki so bile značilne za način dela starih japonskih ustvarjalcev. w M. M. da ne bo PREPOZNO Konec aprila letos poteče rok pri- jav za podelitev nagrad Slavka Šiandra za 1%5. leto. Kot znano, je sklad Slavka Šiandra ustanovil svet za znanost in kultvro občinske skupščine v Celju z namenom, da' posj)eši razvoj kulturne, ^umetniške in znanstvene dejlivnosti na območ- ju celjske občine. Po pravilniku o podeljevanju nagrad pa lahko to priznanje dobi vsak kulturni, pro- svetni, vimetniški ali znanstveni de- lavec j)a tudi delovni kolektiv, či- gar delo je p>omembno vplivalo na sj)lošni družbeni razvoj celjske ob- čine. Za letošnje jubilejno leto osvo- b(>Iitve je svet' za znanost in kul- tu rcj razpisal pet nagrad. To govori, da ima naiiien razširiti krog nagra- jencev in tako povečati delovna po- ' >*,čja, ki bi naj prišla v, pošte v za nodelitev nagrad. Na naključje, da 'smo v naslov napisali svarilne besede, besede, ki naj bi opozorile na sklad in tiste, ki menijo, da lahko pm)-'} mejo njegovo nagrado. Gre namreč za ugo-j tovitev, da lani zaradi preveč skromnih ozi- roma prijav s preveč ozkega delovnega po- dročja, nagrade niso bile podeljene. Mar naj sc letos ponovi isto? Menimo, da bi to ne bilo prav, zlasti ne, ker praznujemo dvajseto obletnico osvoboditve in bi lahko ob takšni priložnosti obravnavali kot kandidate za po- delitev nagrad Slavka šiandra tiste znanstve- ne, kulturne, prosvetne in umetniške delavce in prav tako ustrezne delovne kolektive, ki so v celotnem razdobju dvajsetih let po osvo- boditvi opravili pomembno delo. Takih pa v Celju oziroma celjski občini najbrž ne bo nj^io. Da bi zlasti letošnja podelitev na- grad sklada Slavka Šandra dosegla svoj namen, vabimo skupine držav- ljanov (po pravilniku o podeljeva- nju nagr>id najmanj deset občanov) oziroma kulturno-prosvetne, znan- stvene in umetniške ustanove ter družbeno politično organizacije, da nrijavijo sVetu za znanost in kul- turo |3ri skupščini občint; Celje kan- didate za podelitev teh priznanj. In ne pozabite: rok prijav poteče ko- iiec aprila letos. -mb TA MESEC NA PLATNU Sovjetski film MoJ mlajši brat je vreden pozorn*iti in gledalčeve »naklonjenosti, saj Jc zanimivo odkritje nove podobe sovjetske filmske ustvarjalnosti. Vsebino filma krojijo, štirje^ mladi prijatelji, ki so dokončali sred- njo šolo in želeli s potovanjem v neznano vsaj za nekaj časa odložiti odločilni korak v življenje. S potovanjem, ki Jih Je pripeljalo na Baltiško morje, pa so hčteli ohraniti tudi nekaj nepozabnih spominov na brezskrbno .mladost. Vendar, če so prej živeli precej sa- mostojno, nepremišljeno življenje, jim Je pot v neznano nudila mnogo snovi za razmišlja- nje. Naleteli so na vrsto težav, nenavadnih zapletov in tudi nepričakovanih srečanj. Režiserja Aleksandra Zarhija pri nas po- znamo po filmu Ljudje na mostu, saj je že tam nakazal dober posluh za nckatei-e etične, predvsem pa psihološke in sociološke probleme, ki so sestavni del današnje stvar- nosti Sovjetske zveze. Tudi v filmu MoJ mlajši brat se je režiser zelo odkritosrčno z dokajšnjo mero pogu- \ ma lotil nekaterih zapletenih in občutljivih vprašanj življenja v Sovjetski zvezi. Film pri- poveduje o mladini, ki odrošča, ki je osam- ljena in ki si Jc prav zaradi tega ustvarila popolnoma lastno, svojstveno podobo o življe- nju. Še bolj dragoceno pa je to, da režiser te pogumne snovi ne razrešuje kompromisar- sko in paiolarsko. Njegov namen Je čisto preprost; spregovoriti resnico o teh mladih ljudeh in Jo povedati zlasti tistim, ki so še sedaj v zmoti glede njenih sanj, nagnjenj in želja. Ze zaradi vseh teh drobnih elementov si bomo ta film z veseljem ogledali. Saj se s podobnimi problemi srečujemo tudi pri nas. J. V. 20.LETNICA ANSAMBLA »IVAN CANKAR« Veže jili ljubezen do glasbe Godalni orkester »Ivan Cankar« iz Celja, ki ga vodi dirigent Dušan Sancin, predstavlja največ- je presenečenje vseh orkestrov, ki so tekmovali. Vivaldijev Concerto grosso je bilo najbolje izve- deno delo, ki smo ga čuli na tem tekmovanju. Tu ni bilo niti sledu o diletantizmu. Dirigentu San- cinu je uspelo vzgojiti mali ansambel, a velik po svojem solidnem delu, ki mu omogoča resnično kvaliteto. Zato stoji vzvišen nad amaterskimi di- letantskimi karakteristikami ostalih orkestrov, ki so sodelovali na tekmovanju. Tako je zapisal beograjski »Rad« o nastopu celjskega godalnega orke- stra na zveznem tekmovanju v Beo- gradu, na katerem so Celjani osvo- jili prvo mesto. Bilo je to 1950. leta, torej komaj pet let zatem, ko je or- kester stopil na svojo ])at. Letos sla- vi ta ansambel,'ki ga še vedno vodi prof. Dušan.Sancin, dva jsetletnico. Ne glede na mladostna leta, bi lahko zbrali še več takih in podobnih po- hval, ki si jih je orkester zasluzil na svojih nastopih doma in v tujini. Vsega skupaj je obiskal štirideset najrazličnejših krajev, od velikih mest do podeželskih vasi. Povsod s'o s^ii sprejeli s toplino in ljubeznijo, povsod z navdušenjem. In število iiastoijov? Kdo ve. koliko jih je bilo. zlasti v tistih prvih dneh svobode, ko je nastopal skoraj sleherni dan. Takrat je tudi godalni orkester pri- speval k tistemu veličastnemu raz- položenju, ki je prevzelo vse lju- di ob besedi svoboda. — Bi hoteli obuditi spomin na roj- stni dan godalnega ,orkestra, snu) prosili profesorja Dušana Sancina. — Naš i>rvi nastop je bil predvi- den že za deveti maj 1945. leta. Po- tem smo ga zaradi preutrujenosti vseh preložili za tri dni. Tako je bi- la 12. maja 1945. leta v veliki union-- ski dvorani akademija, na kateri smo nastopili tudi mi. Dvorana je bila prepolna. Navdušenje pa nepo- pisno. To je bilo povsem razumljivo, saj je bil to prvi takšen nastop ob os- voboditvi, ob koncu vojne. Notni nm- teriul sem pripravil sam. Vajo smo imeli menda samo eno. Orkester je štel z menoj vred. ki sem dirigiral in igral hkrati violino, deset članov. Naš prvi nastoj) smo takrat pripra- vili ob sodelovanju tedanje kulturne referentkinje tov. Milanovičeve. — In kaj ste igrali? — Tedaj in še nekaj časa zatem v glavnem partizanske pesmi in ko- račnice. — Kakšna pa je bila vaša deja|v- nost po rojstvu orkestra? — To je obdobje neštetih mi- tirtgov. Če se danos spomnim na tiste čase, se mi zdi, da smo igrali v^ak drugi dan. Navadno je bilo tako, da me je neka tovarišica Milena po- klicala kar z dvorišča glasbene šole in povedala: tovariš, zvečer pa je miting. Pridite. To je bilo vse in mi smo prišli in igrali... Tako sm^" začeli in nadaljevali. Sčasoma smo izpopolnjevali naš re- j)ertoar. Lotili smo se zahtevnih del, lotili z ljubeznijo in zmagovali na nastopih. Prirejali smo koncerte do- nm in obiskovali druge kraje. Zlasti hvaležni in pomembni so, bili naši nastopi na podeželju. Sicer pa smo nastoi)ili v Beogradu, Zagrebu, Ljub- ljani. Mariboru, Murski Soboti, Ptu- ju. Trstu in ^e marsikje. Z leti se je naš orkester številčno okrepil. Jedro sestavlja dvajset igralcev na godala. Po ])otrebi ga dopolnjujemo s pihalci in trobilci. Naš stalni spremljevalec je klavir. — In če bi vas zdaj ob dvajset- letnici dela vprašal, kje so vzroki, da še vedno delate in dosegate tako lepe uspehe, kaj bi dejali? — Veže nas Ijidjezen do glasbe. Ljubezen do glasbe in čisti amater- ski odnosi so glavne značilnosti naše dejavnosti. Ce bi začeli komur koli plačevati honorarje, bi naše delo propadlo. ' « — Kako boste počastili dvajseti jubilej orkestra? — S slavnostnim kojicertoni, ki bo v ponedeljek, 29. marca ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega domu. Naj ob zaključku velja iskrena čestitka članom orkestra in njego- vemu dirigentu profesorju Dušanu Sancimi z željo, da bi jih še dolgo vrsto let povezovala iste ljubezen do glasbe, kot jih je združila. M Božič \Ansambel >^Ivan Cankarju 2(l)naja 1945 Šmarje • Šentjur • Laško • Mozirje • Konjice • Šmarje ® Sentju; ® Laško • Mozirje • Konjice • Šmarje © Šentjur ® Laško ® PRED TURISTIČNO SEZONO V MOZIRSKI OBČINI PRVE PRIJAVE TIJCEV TURISTIČNO DRUŠTVO PRIPRAVLJA VEČ POMEMBNIH AKCIJ Mozirsko turistično društvo sc že zdaj temeljito pripravlja na novo sezono. Predvsem nameravajo ure- diti kopališče v Mozirju ter po- staviti klopi ob sprehajališču, hkrati pa bodo pregledali turistične sobe. 'L& popularizacijo zgornjesavinjske- ga turizma bodo izvedli akcijo v podjetjih na jugu države. Turistično društvo bo razen tega s sodelovanjem zavoda za pospeše- vanje; gospodinjstva pripravilo po- seben seutinar, namenjen privatni- kom, ki oddajajo sobe, kmeć|i.im gospodinjam in gostincem. Tečaji, ki bodo v vseh k rti jih mozirske ob- čine, l)oJugomont« na Otoku II in III, Celje. 1. Predmet razpisa je: A/ v montažnem bloku Ju-61 enosobna stanovaiija v izmeri 35,50 m* dvosobna stahovanja v izmeri 53,00 m^ trosobna stanovanja v izmeri 70,70 m- B/ v montažnem bloku ju-64 enosobna stanovanja v izmeri 33,70 m^ dvosobna stanovanja v Izmeri 52,70 m^ i trosobna stanovanja v izmeri 70,20 m^ C/ v montažni stolpnici dvosobna stanovanja v izmeri 61,70 m- trosobna stanovanja v izmeri H2,46 m^ 2. Oprema stanovanj: Centralna kurjava v vseh prostorih, komfortna kojialnica, komfortna kuhj^ja, (Tobi štedilnik na tfda goriva in delovna miza z vgrajenim jiomivalnini koritom) garderobna omara v predsobi., Ju 64 itna ločen V^C od kopalnice in balkonsko loggio. Poseben oi)i,s stanovanja in oj)reme je na razp|lago. 3. Stanovanja bodo vseljiva jjostopoma do 51 .12. 1905. ■ 4. Cene stanovanj: — za tip Ju 61 91.000 din/m^ — za tip Ju 64 95.000 din/m^ — za stolpnico 95.000 din/m- K ceni iStai}Pya«X se bo s pogodbo zaračunal še 22% občinski komunalnjviprispevek za pridobitev zemljišča in ureditev okolice. 5. Plačilni pogoji: a) ob podpisu pogodbe 30%; b) ostanek po obrokih, ki bodo sporazumno določeni s po- godbo do vključeno ob vselitvi. 6. Prednost pri' sklenitvi pogodbe imajo kujici, ki nudijo boljše plačilne pogoje. 7. Pogodbe se bodo sklepale od 20. marca 1965 dalje. Obvestilo Okrajni zavod za zdravstveno vajgtvo Maribor, bo vršil od 22. 3. do 10. 4. 1965 generalno in sistematično uničevanje podgan in miši na področju mesta Celja in v ostalih strnjenih naseljih v občini Celje. Prebivalstvo opozarjamo, da delajo ekipe s strupi močrtega učinka in da morajo upoštevati dana navodila, predvsem glede zavarovanja domačih živali. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE v sodelovanju s PUTNIKOM Beograd vas va- bi na Izlete: 1. BUKAREŠTA, MAMAJA, VARNA, SOFI- JA — 7-dnevno avtobusno potovanje dne 24. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 20. 3. 1963. 2. ATENE — 8-dnevnl avtobusni Izlet dne 26. 4. 1965 — prijave sprejemaiaio do 26. 3. 1965. 3. Veliko turistično potovanje z luksuzno ladjo JU«)SLAVIJA v GRČIJO—TURČIJO —ITALIJO, potovanje dne 25. 5. 1965 — pri- jave do 25. 4. 1965. 4. DUNAJ, PRAHA, KARLOVE VARI, BU- DAPEST — «-dnevnp avtobusno potovanje dne 25. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 25. 3. 1965. 5. DUNAJ, PRAHA, VROCLAV, VARŠAVA, KRAKOV, BUDIMPEŠTA — 9-dnevno avto- busno potovanje dne 9. 5. 1965 — prijave sprejemamo do 9. 4. 1965. 6. RIM, NAPOLI, POMPEJI, BENETKE — 8-dnevno potovanje z vlakom dne 30. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 1. 4. 1965 in poto- vanje dne 21. 5. 1965 — prijave do 20. 4. 1965. 7. PARIZ, NICA, MONTE CARLO, BENET- KE, potovanje z vlakom dne 27. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 27. 3. 1965. 8. PRAHA »SPARTAKIJADA« — 5 sku- pin v času od 28. 6. do 2. 7. 1965. Rok prijav za vseh 5 skupin je do 10. 4. 1965. 9. HANOVER — industrijski velesejem, po- tovanje 24. 4. 1965 — prijave do 20. 3. 1965. 10. Ob priliki 20-obletnice osvoboditve ta- borišč se organizirajo potovanja v: a) DACHAU — potovanje 6. STmS — rok prijav 1. 4. 1965; b) AUšVIC — potovanje 8. 4. 1965 — rok prifav »25. 3. 1965; c) RAVENSBRDCK — potovanje 23. 4. 1965 — i.ok prijav 1. 4. 1965; d) BUCHENVVALD — potovanje 9. 4. 1965 — rok prijav 25. 3. 1965; e) MAUTHAUSEN — potovanje 5. 5. 1965 — rok prijav 1. 4. 1965. 11. TRST — MIRAMARE, obisk cvetlične razstave v času od 22. 5, do 6. 6. 1965, vabi- mo kolektive in posameznike. 12. MUNCHEN — prometna razstava »AV- TOSALON« v času od 25. 6. do 3. oktobra 1965 — 4-dnevna avtobusna potovanja po na- ročilu društev in za posameznike, zahtevajte podrobne informacije. 13. TRST in BENETKE, stalni avtobusni izleti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. 14. Sprejemamo rezervacije ze letni oddih, odločite se pravočasno in zahtevajte podrob- ne informacije. 15. Obveščamo kolektive, da že sprejemamo naročila za skupinske izlete v času prvomaj- skih praznikov. Število avtobusov je omeje- no. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicali v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča. IZLETNIK CEUE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje < JUGOSLOVANSKI ATLETSKI KRITERIJ: DVA REKORDM SKOKA D. Medvešek - nov državni rekord za starejše mladince. Vivod - republiški rekord za člane. M. Lubej - 3,2 v tekli na 20 m. Polom Celjanov v teku na 20 m za moške. Slaba udeležba. v nedeljo je bil v Celju ulletski kriterij za pokrite prostore. Tek- movanje v tekih iu skokili je bilo v telovadnici IV. r^snovnc šole. meti pa na stadionu. Kljub temu. da so bili povabljeni atleti iz vseh naj- boljših atletskih klubov, smo na tekmovanju opazili le slovenske atlete. Med vsemi rezultati, doseženimi na tem kriteriju, sta največ vredna dva. oba dosežena v skoku v viši- no. Vivod je kljub temu, da jc pred tekmovanjem dejal, da bo za- radi bolečin v nogi zadovoljen s 1% cm, preskočil 208 cm ter s tem postavil nov slovciiski rekord za pokrite prostore. Odličen je bil tudi D. Medvešek, ki je zmagal pri starejših mladincih in s skokom 196 cm postavil nov državni in re- publiški rekord za starejši^ mla- dince. Ce Urno zadovoljni s skokom v višino pa prav gotovo ne moremo biti s tekom na 20 m za moške, saj ^e je najboljši Celjan uvrstil šele na tretje mesto. To je bil Šketa, ki je dosegel čas^ 3,0. Četrti je bil Jesenek. Prvo in drugouvrščena Pungarčič in Hočevar (oba ŽAK Ljubljana) sta dosegla čas 2^. Mnogo bolje je bilo pri teku za ženske. Zmagala je M. Ljubej pred Pečetovo iz Ljubljane in Leskovo. Lubejeva jc dosegla čas 3,2, kar je najboljši rezultat na tej progi do- sežen v Jugoslaviji. Poleg tega je bila Lubejeva druga v skoku v vi- šino, kjer je preskočila 133 cm. Zmagala je Pečetova s 153 cm. V metu krogle za moške je Pikula za 33 cm hrehitol Vravnika, ki je dosegel rezultat 14.48 m. Pri mla- dincih je bil najboljši Leskošek, ki je kroglo zagnal 12,58 m daleč. V konkurenci žensk' je pripadlo prvo mesto gostji iz Maribora Ka- čičevi (12.45). Druga je bila Kome- Ijeva, tretja pa Urbančičeva. Dvoj- no zniago je v metih zabeležil Vravnik. Bil je najbojši v metu . kom J52^^Ji^^_y metu diska (46.86). V metu diska je bil za njim Peterka, ki je dokazal, da kljub letom š(! vedno užene marsikatere- ga mlajšega tekmovalca. Pri mla- dincih je v metu kopja ztuagal Ka- va lar z metom 43.22. Med metalci 4iladiva je bil najboljši Bukovec, ki je zagnal kladivo 55,80 m, pred Vidmajerjem 51,32. Pri metu diska za ženske je svo- jo drugo zmago zabeležila Kačfče- va z metom 36,47 m. druga je bila Kastelic s 34,48,Hretja pa Mežnarič. Na stadionu je bil tudi kros za mladince in mladinke. Pri mladin- cih, ki so tekli 2.500 metrov je zmagal Bizjak, pred Krajncem in Mirnikom. Mladinke so tekle 1.000 metrov. Najboljša je bila Šarlah, druga Razpotnik, tretja pa Kan- dolf. Atletski kriterij v Celju je po- kazal, da bi tudi pri nas lahko v tej, za atlete precej mrtvi sezoiii, pripravili dobre atletske priredit- ve. Upajmo, da bo ,z dograditvijo oziroma ureditvijo dvorane pod tribuno, v njej še več podobnih prireditev. Krf Vivod med skokom KOMENTAR Drugi poraz Ce jc kdo mislil pred tekmo Kla- divarja z zagrebško Lokomotivo, da gre v tretje rado in, da bodo Celjani osvojili na igrišču na Kajzerici vsaj točko, se je zmotil. Kladivarju spet ni u.spelo doseči zadovoljivega izida in tako Je slej ko prej še vedno na Isti stopnci v lestvici kot po konča- nem jesenskem delu prvenstva, če- prav je bil to že tretji spomladanski za vrtljaj. Znova In znova moramo ugotavljati, da imajo Celjani nesolidno ožjo obrambo. Ce ne delajo napak branilci, jih pa vratar. To se je zgodilo tudi na nedeljski tekmi, ko je pri stanju 1:1 vratar Gobec naredil nepoprav- ljivo napako In zmaga je pripadla domačinom. Seveda bi bilo napak, če bi krivdo za poraz pripisali le mla- demu in lahko rečemo tudi neizkuše- nemu vratai^. Saj so tudi napadalci imeli več priložnosti, da bi dosegli še kakšen zadetek. Pri nogometu, ki jc kolektivna igra, je pač tako, da si morajo krivdo za poraz igralci kar razdeliti, saj je ravno toliko kriv ti- sti, ki je gol dobil, kot tisti, ki ni znal zadeti nasprotnega gola niti iz najidealnejše priložnosti. Tako pa ostane le tolažba, da bi lahko bilo bolje, če bi . . . ^ V nedeljo gostuje na glaziji moštvi ljubljanske Olimpijc. Tako domači- nom kot Ljubljančanom so točke pre- potrebne. Gostom gre za vstop v I.' zvezno ligo, domačinom pa za rešitev iz nevarne cone. V jeseni je v Ljub- ljani zmagala Olimpija s 3:1, v tekmi za pokal pa Kladivar s 3:2. Se pra\i, priložnost za novo zmago je tu, treba jo je le izkoristiti. Tokrat imata pra- vico do nastopa že nova obrambna igralca Kreač in Tollč. Vsekakor bo s tema Igralcema obramba Kladjvarja v mnogočem pridobila in Olimpljinetn napadu bo vsekakor težje zadeti v črno. Sicer pa Ljubljančani preteklo nedeljo niso kdovckaj pokazali v tekmi z Varteksom. V.sekakor Jč pri- ložnost tu, če pa jo bodo Celjani zna- li izkoristiti, bomo videli v nedeljo popoldne na Glaziji. ŠPORT NA DHOBNO^ Na gostovanju v Celju In štorah so radeški rokometafSI dosegli dve zmagi. V Štorah so zmagali 22:16, v Celju pa 2.V.23. V Celju je bil najboljši strelec v radeškcm moštvu Ce- ljan Markovič, ker je bilo gostov premalo. Nogometaši Olimpa so gostovali v Novi Gorici in prijateljski dvoboj Izgubili s 3:1. Pretekli teden so nogometaši Celja gosto- vali v Rogaški Slatini in premagali domačine s 6:4 (1:2). Da bi poživili delo strelk v šmarskl občini so ob Dnevu žena priredili strelsko tekmo- vanje posameznic. Največ uspeha .so imele strelke iz Virštanja, zmagala pa je Plevniko- va s 168 krogi od 200 možnih. Tudi v Sevnici so ob dnevu žena organizi- rali podobno strelsko tekmovanje. Zmagala je ekipa SD Lisca iz Sevnice, med posamez- nicami pa Novakova s 141 krogi od 200 mož- nih. V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Polzele premagalo nogometaše Smartnega z rezultatom 2:1. ZLATA PUŠČICA v CELJU ... Na območju občinskega strelskega odbora Celje je bilo v nedeljo zaključeno tekmovanje strelcev in strelk za Zlato puščico. Tekmo- vanja se je udeležilo 70 strelcev in strelk iz raznih družin. Norma je bila 500 krogov, naj- boljši pa so bili: 1. Dobovičnik (B. Ivanus) 527 krogov; 2. Korošec (Tempo) 525; 3. Jagcr (B. Jvanuš) 521 itd. v celoti je normo izpolnilo 23 strelcev in strelk. Dobovičnik pa jc prejel občinsko zlato puščico. ... IN ZIDANEM MOSTU Tekmovanje za zlato puščico v Zid. mostu je bilo zelo dobro organizirano, udeležilo pa se ga je 40 tekmovalcev. Kvaliteta strelcev je bita boljša kot lani kljub temu, da ni no- ben strelec izpolnil norme za okrajno tekmo- vanje. Rezultati: 1. Lavrinc (Rečica) 497; 2. Krašck (Rečica) 469; 3. Omahne (Laško) 463 krogov itd. Uladina neorganizirana - vaditeljev premalo v PRIZADEVANJU, DA BI PRIKAZALI DELO IN POGOJE DELA TV DRUŠTEV PARTIZAN, SMO TOKRAT OBISKALI TVD V ROGAŠKI SLATINI. DUŠA IN GIBALO DELA NE SAMO TAM, TEMVEČ TUDI V OBČINI, LADO BRACUN JE Z VESELJEM SPREJEL POVABILO NA RAZGOVOR. Kako zmorete delo v društvu In občinski zvezi? Telesna kultura je moj poklic in hobi. Ce bi bilo več sodelavcev, bi bilo veselje večje. Tako pa . . . Za splošno vadbo smo trije v Slatini. Od vseh vaditeljev, tudi tistih za igre, pa je le ena ženska. Tako imamo le ne- kaj deklet. Imamo pa okrog 220 članov, od tega skoraj pol iz Steklarske šole. Lansko leto smo izgubili kar 100 čalonv, ker se je ustanovilo šolsko športno društvo. Vendar so ti izgubljeni le iz statistike, delajo pa še naprej. Je pa še mnogo mladine, ki ni nikjer angažirana. Kaj vse zajema delo Partizana Rog. Slatina? Poleg splošne vadbe, katere se žal udej^ žujejo le pionirji, imamo več sekcij. Men najaktivnejše spadajo košarkaši, odbojkarji, smučarji in seveda nogometaši. Toda ker ni vaditeljev, lahko organiziramo smučarske te- čaje le za šolarje. Pa še zima nam ne gre na roko. Drugače je s košarkaši, teh imamo kar 30 in mnogo vadijo. Tudi nogometaši so prid- ni in izgleda, da bodo tudi organizacijsko ure- dili stvari. Klubska uprava je bila namreč več ali manj na papirju in uspešno delo je bilo odvisno v glavnem od igralcev samih. Praksa jc pokazala, da morajo biti v upravi ljudje, ki imajo čas za to delo. AH žanjete tudi kake večje uspehe na tek- movanjih? Najuspešnejši so šahisti. Mnogo tekmujejo, posebno v okrajnem in celo republiškem me- rilu. Po uspehih, doseženih na turnirjih, so trenutno najmočnejša tekmovalna skupina v občini; toda doslej so uživali premalo pomoči (Jruštvene uprave. Tudi ostali tekmujejo. No- gometaši so zelo uspešni v okrajni ligi, saj so pri vrhu. Tudi košarkaši se večkrat po- -mcrijo, vendar z manj uspeha. Naši člani pa tekmujejo večkrat tudi v občiskih reprezen- tancah, tako kegljači, smučarji in drugi. Smučiirji so bili lani šc kar uspešni na okraj- nem prvenstvu, medtem ko so sc letos vrnili pra/.nih rok, saj so pristali na zadnjem me- stu. Manjka nam snega za vadbo, pa tudi dobre opreme. Uspešni so bili lani odboj- karji, ki so na Planini v medobčinskem sre- čanju bili prvi. ^ Zanimivo bi bilo zvedeti tudi, kako je z ostalimi pogoji dala, mislim na prostore, sta- dion? Tu je iftvpgo problemov, čeprav smo že marsikaj rešili. Ni nam te/ko za nogomet, košarko in rokomet. Tudi kegljači imajo prostor. Ne moremo pa razvijati atletike, ker ni steze in je ni kje narediti. Tudi za mete ni prostora, skakališče pa je slabo. Težave so tudi 7. zgradb(S Ta je povsem obremenje- na, saj jo do enih uporablja osnovna šola. nato pa steklarna in srednjetiihnična in še za vadbo mora biti čas. Sc poscb.no pozimi, ko sc v telovadnico preselijo tudi odbojkarji in košarkaši. Garderobu jc le ena in to otež- koča delo s fanti in dekleti. Tudi sanitarije niso primerne, da ne govorimo o tuših. V telovadnici propadajo tla, ni centralne kur- jave, razsvetljava je neprimerna, žlebovi troh- nijo. Sredstev za vzdrževanje pa ni. Letos bomo v ta namen porabili sredstva, ki jih dobimo od športne stave. Ko bi nam uspelo zamenjati vsaj žlebove, urediti razsvetljavo in narediti ventilacijo! Morda bomo pridobili prostore, ki jih ima sedaj knjižnica, ker so izgledi, da se bo selila v nove prostore. So;wvorniku smo sc Ziihvalili za njegove besede in zaželeli društvu čim boljši uspeh, predvsem pa več vaditeljev. CELJSKI TRG PRVA POMLADNA ZALOGA V sredo je bilo na celjski tržnici pre- cej drugače kot smo bili navajeni čez dol- ge- zimske dni. Bjlo je živahno, skoraj vse mize so bile poln« in toliko, da se cvetke niso pomešale s solato in ostalo zelenjavo, ki so jo prodajalci prinesli na trg. Zaradi večje ponudbe so tudi cene nekoliko padle. Regrat je zdaj že po b-K) do 800 dinarjev kilogram, jajca po 30 do 35 dinarjev, sploh pa za cene velja, da so proti poldnevu mnogo nižje kot zgo- daj zjutraj. Na tržnici je te dni dovolj tudi semen, od katerih nekatera sicer ni- so poceni, lahko pa kupimo že skoraj vse, kar mora spomladi v zemljo. Rekli smo že, da je bilo na tržnici precej so- late po ^ dmarjcv, niotovilca po 80i0 do 1000 in radića po 1000, pa tudi po 800 dinarjev kilogram. V sredo bi na tržnici lahko kupili tudi špinačo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Prodajali pa si; jo po 60 dinarjev. ROJSTVA - RORpi^fe ^.^tl CELJE V času med 1. in- 14. marcem se je v celjski porodnišnici rodilo 55 dečkov in 74 -deklic. POROČILI SO SE: Ing. Tomič Damir — gozd. inženir iz Celja in Marija Strii- pch — tekstilni inženir prav tako iz Celja; Hercog Karel — strugar iz Nemčije in Jagcr Ljudmila — uslužbenka iz Hrušev- ca; Hiršel Ivan — strojni tehnik in Knez Dušanka — kuharica, oba iz Radeč; Pla- hu Alojz — delavec in Krajne Ljudmila — delavka, oba i/. Lopate; Drame Viktor — zidar in Plauštajncr Alojzija — dija- kinja, oba iz Trnovelj; Grabncr Dražislav — tehnolog in Srebotnik Vera — usluž- benka, oba iz Celja; SelinSek Janez — monter iz Murske Sobote in Gorenak Ma- rija — delavka iz Celja; Camernik Aloj- zij — steklobrusilec in Špifidlcr Elizabe- ta — uslužbenka, oba iz Celja; Ostrelič Mihael — higienik iz Maribora in Vedeč- nik Adcia — uslužbenka iz Celja; Vovk Jurij — uslužbenec iz Ostrožnega in Sker- bič Marija — absolvent VETš iz Mari- bora. UMRLI SO: Guček Neža — gospodinja iz Celfa (70); Lampret Marija — dijakinja iz Nove vasi (20); Skobcrne Emil — upo- kojenec iz Celja (60); Kofter Ana — go- spodinja iz Založ (55); Pažon Franc — vzdrževanec iz Trlična (67); Novak Anto- nija — upokojenka iz Bclova (72); Košto- maj Stanislav — uslužbenec iz Clja (43); Lujanac Marko — upokojenec iz Celja (64); Dermastja Franc — upokojenec iz Ljubljane (75); Rogl Angela — gospodi- nja iz Šešč (71); Zajec Matjaž — otrok Vi. Belova; Planinšek Ana — kmetovalka iz Celja (81); Poženel Marija — gospodi- nja iz Celja (78); Zvonarek Štefan — de- lavec iz Celja (35). LJUBKA PROSLAVA Prisrčno proslavo so priredili v Narodnem domu za dan žena na- ši najmlajši. S pomočjo požrtvo- valnih vzgojiteljev celjskih var- stvenih ustanov in otroškega vrt- ca iz Vojnika so se naučili toliko pesmic in igric, da mamice kar verjeti niso mogle, da njihovi »malčki«, mezinčki prcdšolirčki, itd., zmorejo kaj takega. Vsem nastopajočim zajčkom, Rdeči kapici, medvedkom, lut- kam, veverioki, miškap.^pevcem, pomladi, ptičkom, rožicam — skratka vsem, ki so nam pokloni- li tako lep šopek tojilih otroških čestitk in želja — prisrčna hvala. Bralci pozor! RIBLIOGRAFI IZ LJUBLJA- NE SO NAS PROSILI ZA NE- KAJ LANSKOLETNIH STE- VILK CELJSKEGA TEDNIKA. KER RAZEN ARHIVSKIH KOMPLETOV NIMAMO VEC P O S A M E Z N I H ŠTEVILK, VLJUDNO PROSIMO BRAL- CE. KI HRANIJO LANSKI LETMK CELJSKEGA TED- NIKA, DA NAM ODSTOPIJO .ŠTEVILKE 4, 5, 6, 7, 9 IN 28 (1964). START CELJSKIH ROKOMETAŠEV VISOKA ZMAGA V nedeljo so celjski rokometaši gostovali kar s tremi ekipami v Bre- žicah in se lepo odrezali. Posebno uspešni so bili v tekmi članov. Kot vedno so jim bili domačini trd na- sprotnik in je rezultat 29:15 (12:8) morda nekoliko previsok. V zadnjih minutah so namreč igralci Brežic precej popustili in so jih kondicij- sko bolje pripravljeni in hitrejši Celjani povsem pregazili. . Celjski igralci so dokazali, cm po- časi prihajajo v formo kljub mno- gim težavam pri treningih. Igrali so: Markovič J., Bojadžijevski, Marko- vič N. 8, Goršič J. 8, Orač 4, Goršič T. 2, Snedič 2, Kokalj 1 in Levstik 1. Tudi v tekmi mladincev so bili Celjani boljša ekipa. Zmagali so z rezultatom 24: 16, najboljši strelec pa je bil Mesevrič s sedmimi goli. Presenetila je v svojem prvem gostovanju tudi dokaj oslabljena ekiipa mladih Celjank ne toliko z re- zultatom (5:12), kot s prikazano ig- ro. Povsem uspešno so se zopersta- vile izkušenim domačinkam, ki ig- rajo vodilno vlogo v republiški ligi. •V nedeljo bo na igrišču Partizana ob Kersnikovi idici gostovala roko- metna ekipa Rudarja iz Kaknja, (član republiške lige BiH) medtem ko se bodo v predtekmi pomerili mladinci Celja in Brežic. Glavna tekma med Celjem in Rudarjem bo ob 11. uri. ' G. T. VLADO SMEH DINA- MIKA CEN : Razlike med cenami in pla- čami ni; cene in plače skačejo v višino. Res je sicer, da ska- čejo cene s palico, vendar je. v atletskem pogledu oboje skok. In mi smo atletsko mi- sleči občani! Prijetno je živeti pri nas, saj živimo življenje polno di- namičnosti! Enoličnosti ne po- znamo: komaj se privadimo ceni, že nas dinamično gospo- darstvo preseneti z novo. In tako iz dneva v dan. Koliko velja to, ve le tisti občan, ki je kdaj doživljal dolge puste dni, ne da bi se karkoli pri- merilo. Res je sicer, da smo se tej dinamiki že nekoliko privadili in da nas nova cena ne preseneti več v tisti meri kot sprva. To so opazili tudi proizva- jalci. Tuhtali so in tuhtali in nedavno tega smo bili priče novemu presenečenju. Podjet- je »Šparhert« je prišlo na po- srečeno misel: vsakih nekaj mesecev je v časnikih objavi- lo sporočilo o svojem novem izdelku in vselej je imel ta iz- delek novo ceno. Rekli boste, da je to nekaj starega; da smo tega že vajeni. Vendar temu ni tako. Genialnost nji- hove ideje je v tem, da so po- viševali ceno izdelku, katere- ga sploh niso proizvajali! Kdor je bral časnike še po stari ceni, ni mogel zgrešiti teh sestavkov. Spominjam se, da je podjetje v prvem oblju- bilo potrošnikom — tega je že leto dni — avtomat, ki bi ve- ljal le devetdeset tisočakov. Celo razstavili so ga na vele- sejmu. Bil je bel in bleščeč in obiskovalci kar niso mogli odtegniti pogleda z njegove bohotne zunanjosti. Da bi pripravili potrošni- kom presenečenje, so čez ne- kaj časa objavili nov članek. To pot je cena izdelku že na- rasla na sto osemdeset tisoča- kov. To zastran tega, da zbu- dijo pri potrošnikih večje za- nimanje za svoje podjetje in tudi zato, da bi bil njihov iz- delek dražji od inozemskega. Saj se — za vraga — vrednost blaga meri s ceno! Potrošniki so spet planili v trgovine in trgovci so znova zmigovali z rameni in jih pre- pričevali, da jih zares niso do- bili. In če nečesa nimaš, tega pač prodati ne moreš. Sprijaznili so se z usodo. Zanimanje za avtomate je po- jenjalo. To je gotovo opazil tudi proizvajalec — pravza- prav neproizvajalec — teh av- tomatov in takoj poklical k sebi časnikarja. Produkt njunega sodelova- nja je bil tretji sestavek. Ce- na? Cena kot cena: dinamič- na. Prilezla je na dve sto dvajset tisočakov. Posledica pa kot vedno: tek potrošnikov iz trgovine v trgovino, ki so spraševali za tistih osemdeset avtomatov, ki naj bi bili na trgu. Našli niso enega samega. Proizvajalec je bil namreč sklenil z njimi nagraditi tiste potrošnike, ki mu po vsem še zaupajo. Upamo, da jih bo osemdeset Se našel. Kaj pa drugi? Bodo ti mog- li kupiti avtomat kdaj v trgo- vini? Vprašanji sta seveda umestni. Priznati pa je treba, da je usoda v rokah proizva- jalca. Kakšna ho, o tem nas bo gotovo obvestil v tisku. Za- torej se pripravimo na prese- \ nečenje. Vrednost izdelka je izražena v ceni in ta izdelek je silno silno veliko vredefi. i Mimo tega pa velja spom- niti na naslov. i RADIVOJ REHAR ZlATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Vinka jc presenetila knezova ponudba: ne bo mu dal nagrado, ki jo je zaslužil Vinkov oće, ampak zaklad pravljične vrednosti in svojo hčerko Ranoo. V kakšnih škripcih se je znašel Sobočan, ko je imel na mah kar dve nevesti, si lahko mislimo. 41 / Zdaj pa, ko je Vinku Sobočanu glas iz globin srca ali duše dejal, da bi se brez obotavljanja odločil za Ranoo, če se ne bi bil navezal na Jeanc, sc je prvič jasno zavedel, da njegova lju- bezen ni tako granitno trdna, kakor si je bil domišjjal. »Morda res nisem sposoben resnične velike in trajne lju- bezni?« si je dejaj. »Če pa jc tako, potem je vseeno za katero -se odločim, zato hočem ostati zvest svoji pioški besedi: sem in ostanem Jeanin zaročenec« Iz teh tako mrkih misli ga je predramil knezov glas. »Vse to je namenjeno Ranoi in tebi. Zdaj si videl oboje. Vrniva se!« Odšla sta po stopnicah na hodnik in od tam skozi kip po- zlačenega božanstva v somračno svetišče. Knez je skrbno poza- prl vsa vrata in se pred svojo sobo poslovil od Vinka. Ko je bil sam, je Vinko legel na ležišče in dalje predel svoje prejšnje misli. Skušal je do dna razkriti vprašanja, ki so ga mučila in postajala čedalje težja. »Knez je dober, zelo dober in plemenit človek,« si je dejal. ^^>Nudi mi vse svoje najdražje, kar gotovo ne bi ponudil niko- mur drugemu na svetu. Ranoa je lepa kakor vila v pravljični deželi, toda jaz sem zaročen z Jeane. Ljubim jo in ona ljubi mene. Sence mrkih slutenj, ki padajo med naju, so ugibanja igrive domišljije, pripravljene prej verjeti v zlo kakor v dobro. Odgnati jih moram. In še več: dolžan sem jo ljubiti; ostati ji zvest. Ničvrednež bi bil, če bi okleval. Zdelo bi se, da sem našel izgovore le zato, ker je' Ranoa knežna in bogatejša od Jeane. Samo kako naj knezu to povem? Kako naj mu, dobrotljivemu in očetovsko naklonjenemu, zadam ta udarec? O oče, ki si se v sanjah prikazal knezu, prikaži se še meni in mi povej, kako naj to storim?« Hotel je zadremati in tako odgnati mučne misli, pa se je zaman trudil. Ni se mu posrečilo. Vedno znova in znova so se kradle v njegove misli tegobe položaja, v katerem se jc znašel tako naglo in nepričakovano. »Slabič si, Vinko!« si je dejal naposled, »želel bi nasititi volka in ohraniti kozo celo. Želel bi biti pošten nasproti Jeane in ustrežljiv nasproti knezu. Ne! Slabištva mora biti konec! Konec! Konec!« je ponavljal. »Sem sem prišel zaradi očetu ob- ljubljene nagrade. Ponuđeni sta mi dve, in ker ne morem spre- jeti prve, se morem odreči tudi druge. Samo tako bo moja odločitev viteška. Zakladov z Madagaskarja ne bom odnesel, zato pa poštenje. Da, tako storim,« je sklenil premišljevanje. »K Jeane stopim in ji vse povem. Gotovo bo soglašala. To bo najmočnejši dokaz moje ljubezni in zvestobe do nje.« Tisti trenutek je nekdo potrkal na njegova vrata, in ko jih je odprl, je stala pred njim Jeane. Hlastno jo je prijel za roko in jo pritegnil k sebi. »Kakor da si uganila mojo misel, si prišla,« ji je dejal. »Go- voriti moram s teboj.« »Kaj se je zgodilo? Razburjen si...« je dejala in se mu izvila iz objema. »Sedi in me poslušaj!« ji je dejal hlastno. Jeane je sedla na naslonjač poleg zamreženega okna, Vinko 42 je napravil nekaj korakov po sobi, da bi zbral misli in besede, se nato ustavil pred dekletom in dejal: »Odpovedati sc moram nagradi in nemudoma odpotova- ti ...« »Si ponorel?« je vzkliknila Jeane razburjeno. »Čemu smo potem pretrpeli sto muk in potrošili tolilco časa in denarja, da smo prišli sem?« »Mislim, da boš sodila drugače, če ti povem, da ima knez hčer in hoče, da se z njo poiočim,« je povedal Vinko brez uvo- da. »Z njo vred mi ponuja vse svoje premoženje, ki mi ga je pravkar pokazal in je res kneževsko.« »Saj to je kakor v pravljici iz tisoč in ene noči,« je vzklik- nila Jeane in se zvonko nasmejala. »Ti sc temu smeješ?« se je začudil Vinko. »Meni je do joka.« ^ »Zaradi česa? Zaradi knezove mlade hčerke?« je rekla Jeane in se še bolj zasmejala. »Mar res še vedno ne razumeš, kako obupen je moj položaj po tej ponudbi?« je dejal Vinko in postal nejevoljen spričo de- kletovega vedenja. »Če odklonim knezovo hčer, izgubim boga- stvo, če jo sprejmem, izgubim tebe. Toda motiš se, če misliš, da bi bil zaradi bogastva pripravljen izdati svojo ljubezen do tebe in snesti dano ti besedo, da se s teboj poročim. Samo te mi svetuj, kako naj storim, da ne užalim kneza, ki je z menoj tako očetovsko dober!« »In hčerke, ki je nedvomno prav tako dobra in ljubezniva,« je rekla Jeane, ki se še zmerom ni nehala smejati. »Iz tvojega govorjenja sklepam, da sočustvuješ z njo. »Jeane!« je vzkliknil Vinko do kraja razburjen. »Kako mo- reš tako govoriti? S kakšno pravico natolcuješ mojo ljubezen do tebe in mi podtikaš nečedne misli? Sem ti s čimerkoli dal povod za take,misli? In kaj mi je končno mar knežna: Me mor- da ljubi? Le enkrat samkrat me je videla za nekaj trenutkov. Njej gotovo ni do mene. Morda niti ne ve, kakšni nameni se mešajo po očetovi glavi. Vse skupaj je več kot noro, noro, ra- zumeš?« »Ne,« jc dejala Jeane in se nehala smejati. »Govoriva pa- metno! Prav nič nisem ljubosumna in kar sem ti rekla, sem rekla v šali. Razumem tudi tvojo zadrego. Vedi pa, da te ne smejo zbegati čustvenosti. Nas morajo zanimati samo drago- cenosti. Dobiti jih moramo tako ali tako, in če jc mogoče vse, kar jih skriva ta kraj. Ti si jih videl, praviš? Kje jih knez hrani? V stanovanju?« »Kako si zamišljaš ta, tako ali tako?« jn vprašal Vinko in pozorno opazoval njen obraz, ki se mu je zdel povsem tuj. »Naj- kncza okrademo?« »Nisem govorila o tatvini,« je rekla Jeane z umirjenejšim glasom. »Želela bi le veddti, kje hrani knez svoje dragocenosti.« »V zakladnici pod svetiščem,« je povedal Vinko. »Vanjo vodi pot skozi skrivna vrata v kipu pozlačenega božanstva, ki jih jc mogoče odpreti samo s pritiskom na ornament pod po- prsjem. Na enak način sc odpirajo ostala vrata na notranjih hodnikih. Do zakladnice ni težko priti. Zakaj si želela, da ti to povem?« 43 »Da bi vedela, ker sem pač ženska in radovedna,« je odgo- vorila Jeane na vidcz^brezbrižno in skoraj šaljivo. Kljub temu sc je Vinko zdrznil. Vzbudila sc mu jc strašna domneva, da bi bila Jeane morda pripravljena zagrešiti najpod- lejšc dejanje — tatvino dragocenosti. »Pa saj to ni mogoče, ni mogoče,« si je dejal v mislih. »In vendar: čemu vprašuje? Ne bi ji bil smel povedati. Kaj vem o njej? Kaj vem o njenem bratu? Kdo mi je potrdil, da je res trgovec iz^Marseillea. Potni list je mogoče ponarediti.« Trenu- tek nato pa je te misli odgnal kakor nevšečnc mušice. »Kakšne neumnosti! Sem mar res že tako ničvreden in vetrn jaški, da podtikam svoji zaročenki in njenemu bratu zločinske namene? Kaj se dogaja z menoj?« »Skoraj bi te osumil nepoštenih namenov,« je dejal Jeane. »Oprosti mi! Kar se mene tiče, bi bil zadovoljen, če bi nam knez poravnal stroške potovanja, zakaj rajši ostanem vse živ- ljenje siromak, ko da bi si prilastil kar koli na nepošten način.« »Stvar jc treba drugače zasukati/,« je rekla Jeane po krat- kem molku. »Posvetovala se bom z bratom. Bistrejši jc in bolj izkušen od naju. Prepričana sem, da bo našel rešitev, ki bo za vse zadovoljiva. Pomiri se in ne stori ničesar, dokler sc ne vrnem!« Jeane je odšla in Vinko je nemo strmel v vrata, za katerimi jc izginila. Potem se jc domislil njenih besed, da niso važna ču- stvovanja in so pomembne le dragocenosti, in spet jc začutil v sebi vso silno duševno razdvojenost. »Morda so ji celo pomembnejše kakor sem ji jaz?« je po- mislil. »Morda me ljubi sploh samo zato, ker pričakuje, da bom bogat? Ljubi? In če me sploh ne ljubi, če jc vse samo preraču- nana igra? Trenutek nato je potrkal in vstopil Paul Landec. »Jeane mi je vse zaupala,« jc dejal in sedel Vinku nasproti. »Res neprijeten zaplctljaj. Vendar mislim, da jc mogoče stvar preprosto razvozlati.« »Kako?« jc vzkliknil Vinko. »Sprejmi knezov predlog!« je povsem mimo rekel Landec. «Da se poročim z njegovo hčerjo?« je osuplo vprašal Vinko. »Da, da se poročiš z Ranoo,« je pritrdil Landec. »To mi svetuješ ti. Jeanin brat? Brat moje zaročenke? Naj to pomeni, da si sklenil razdreti najino zaroko?« je rekel Vinko in postal čedalje bolj osupel. »Nikakor,« jc hlastno dejal Paul. »Tvoja zaroka z Jeane mo- re ostati pri tem neprizadeta. Mogoči so mnogi zelo preprosti izhodi.« »Jaz jih nc poznam,« jc rekel Vinko. »Čc sprejmem knezov predlog in sc poročim z njegovo hčerjo, se vendar nc morem več poročiti z Jeanc.« »O sveta preproščina!« jc vzkliknil Landec. »Menil sem, da si bistrejši. Eden izmed preprostih izhodov je na primer tale: sprcjmcš predlog in sc poročiš. Kako sc bosta poročila? Po ve- ljavnem obredu sc tu nc moreta. Verjetno je, da vaju bo poro- čil sam knez po starem malgaškcm obredu. Jurist si in veš, da taka zveza nc more biti veljavna pred nobeno oblastjo. Menda 44 se pa tudi ne misliš resno vezati za vse življenje z žensko tuje- ga plemena. Skratka, čc pristaneš na to poroko, ostaneš pravno dalje neporočen, pridobiš pa si knezovo premoženje. To ti osta- ne, ženske sc pa ob najugodnejši priložnosti izncbiš in se poro- čiš z Jeanc« Vinko jc spočetka mirno poslušal Paulovo razlaganje, proti koncu pa je v njem vse vrelo, da je nazadnje do kraja razbur- jen iz sebe: »Nehaj! Nehaj! Nehaj! To bi bila najpodlejša sleparija, kar si jih je mogoče zamisliti. Tega ne bom storli.« »Sleparija ali ne sleparija,« jc mirno dejal Landec. »Resni- ca je, da so zgrešili take stvari v eksotičnih deželah z eksotič- nimi ženskami prav mnogi in tudi odlični evropski gospodje. Nekatere prišteva zgodovina celo med svbjc znamcnitnike. In če so mogli storiti tako oni, zakaj nc bi mogel ti, ki menda ne pričakuješ, da te bo zgodovina kdaj vtaknila med svoje posebno častivredne osebnosti. Če Jeane res ljubiš, si ne boš dolgo pre- mišljal. S tem ji boš zagotovil Ippo in-neskrbno bodočnost. Tr- govec sem, zato gledam na stvar z njene snovne strani.« »Čc trguješ po takih načelih, nisi trgovec,« jc s težko kro- čeno jezo rekel Vinko. »Samo človek, ki pozna le živalski po- hlep po tvarni koristi in ni v njem najmanjše iskrice plemeni- tosti in poštenja, bi mogel sprejeti tvoj nasvet. Jaz to nisem.« »Prestopaš meje dostojnosti,« je dejal Landec, »in zameril bi ti, če nc bi bil še tako mlad in neizkušen in vrhu vsega še nagle jeze, kakor si zdaj pokazal. Toda ogorčenje in jeza nista dobro orožje. Misli hladno! Ni bil to edini izhod in edini pred- log, ki ti ga moi*cm staviti. Sezimo torej po čem drugem!« - Prekinila ga je Jeane. ki je listi hip stopila v sobo, obstala med Paulom in Vinkom in gledala zdaj prvega, zdaj drugega. »Tvoj zaročenec se vznemirja zaradi mojega predloga, naj sc le navidezno poroči s kncžno,« je rekel Paul in v njegovem glasu je bil rahel prizvpk posmehljivosti. »Tako?« se je začudila Jeane. »Meni se zdi prav pameten in sprejemljiv, in če se mu ne upiram jaz, tvoja zaročenka, se mu tudi ti ne bi smel. Preveč si obziren do drugih, povsem tu- jih ljudi, ki ti niso v nobenem sorodstvu, in to v trenutku, ko gre za zgraditev trdnih temeljev najine skupne sreče.« »Ves čas si mi prijDovcdovala,« je rekel Vinko zagrenjeno, »da ti zadostuje le moja ljubezen in bi šla z menoj križem svet tudi če bi si morala s svojimi rokami služiti vsakdanji kruh. Mi- mo tega si trdila, da si sama dovolj bogata. « »Ne tako, da moje dote nc bi mogla zapraviti,« je odgovo- rila Jeane. »Preveč je lahko samo revščine', bogastva nikoli,« se jc vme- šal Paul. »Ni ti torej dovolj samo mirno, urejeno življenje, hoče se ti razkošja. Hvala, da mi je naključje tako razločno pokazalo to tvojo drugo stran. Odločila si sc torej zame zato, ker si ra- čunala z bogastvom kneza Irona Ravacvala. Zaradi njega bi me hotela napraviti zdaj celo za izdajalskega sleparja in zločinca. To nc bom postal, pa čc se zaradi tega podere ves svet in raz- dcreš zaroko z menoj.« Kam vodijo neurdene družinske razmere mladoletnikov KONEC PUSTOlOVŠČm Budnost organov varnosti je prekinila nepošteno dejavnost mla- doletnišlce slcupine, Iti jo je vodil JANEZ PREMZL. Neverjeten primer mladoletniške fantazije, ki jo je pri njih gojH in vzpodbujal, in ki je na- sla epilog za zapahi. Vlamljali so v razne objekte, da bi nakradli denar, s katerim bi nato pobegnili v inozemstvo - ali po njihovem v - INDIJO KO- ROMANDIJO DIVJEGA ZAPADA, v svet, poln doživetij, avtomobilov in filmskih lepotic. Vsa šestorica mladih je bila za de-, lo sposobna. Nekateri med njimi so bili zaposleni, vendar so v kratkem času delo zapustili ter začeli poseda- ti po celjskih lokalih, razpravljati in sanjariti o tem, kako bi najlažje prišli do — denarja. Samo denar. To je bila glavna tema razgovorov, saj SO menili da je denar vse. Ker jim do dela ni bilo, so začeli kovati načrte, da bi se okoriščali s tujim denarjem. Prvi je bil kmečki sin F. D., ki je letos februarja ukradel po- slovodju trgovskega podjetja Resev- na 360 tisoč dinarjev. V istem ob- dobju je L. V. okradel svojo oskrb- nico. Vlomil je v njeno stanovanje ter ji odnesel 60 tisoč dinarjev. Kmalu za tem je še enkrat vlon^il in ji odnesel 80 tisoč dinarjev. ukraden denar so se napili, tako da je L. V. zaradi pijanosti padel v ne- zavest in so ga morali v neki kleti Z vodo spravljati k zavesti. Z ukradenim denarjem sta se dva iz omenjene skupine odpravila v Ljubljano, da bi nato ilegalno pre- koračila jugoslovansko-italijansko mejo. V Ljul^ljani sta si premislila in se vrnila v Celje po ostale. Ker se jim je zdelo, da imajo premalo denarja, so pripravili načrt za vlom v banko. Vedeli so, da so jim var- nostni organi na sledi, zato sta se D. D. in v. P. zatekla v Bezovje k čudnu, ki ju je skril. Med pripravami za vlom so si raz- delili vloge. Ker L. V. ni uspel od- kriti alarmni zvonec, so vlom v ban- ko opustili. Napad na čistilko so preložili. Janez Premzl, kot duhovni vodja skupine in nekdanji delavec celjske cinkarne, se je spomnil, da ima skladiščnik potrošniškega mate- riala v Cinkarni shranjen denar vzajemne pomoči, zato je predlagal, da vlomijo v skladišče in ukradejo denar. Minuli ponedeljek ponoči so vdrli v skladišče in ostali praznih rok. Premzl ni vedel, da skladiščnik kot vesten delavec čez noč ne pušča denarja v skladišču. Sedaj so se smeleje spravili na »delo«. Zvedeli so za denar v Avto- scrvisu. Ta denar bi naj pospravili mimogrede, nato odšli v hotel Ev- ropo, prisilili vratarja, da bi jim dal ključ od pisarne in še tam po- brali dnevni izkupiček. Akcijo so pripravljali z vso resnostjo, kot so resno gledali filme s podobno tema- tiko. V poznih nočnih urah se je sku- pina odpravila pred Avtoservis, po- stavila straže in si razdelila delo. Do tu je šlo vse v redu. Toda nenado- ma so se vznemirili. Točneje — vznemirile so jih neke osebe. Nenad- ni klici in tekanja so se odvijala z filmsko hitrostjo. Organi varnosti so jih poskušali vse naenkrta ujeti, vendar jim ni uspelo. Nekaterim je uspelo v temi uiti. Začel se je lov po praznih Ulicah mesta. Zjutraj so bili ptički zopet skupaj — za zapahi. ■Vsi razen vodje JANEZA PREMZ- LA, ki se še nekje skriva. Beži pred roko pravice in pred sabo. Vendar so mu varnostni organi že na sledi. Epilog dejavnosti omenjene sku- pine bo dalo sodišče. Organom var- nosti gre zasluga, da se stvari niso odvijale drugače, da ni nastalo še več škode, da niso bile ogrožene de- lovne osebe, kot so vratar v hotelu in snažilka v banki, ki so jih hoteli napasti in za kar nihče ne more ve- deti, kako bi se končalo. Varnost- nim organom gre tudi zasluga, da so prestregli šest mladih zaradi sla- bih družinskeh razmer zavoženih življenj, ki se bodo lahko, ker so mladi, zdravi in močni, znova vklju- čili v družbo, če si bodo s poštenim delom, ki so ga opustili, znali pri- dobiti zopet zaupanje. Ob eksploziji dveh parnih kotlov v Sevnici Kdo je, ali kdo bo kriv? v SEVNIŠKEM PODJETJU »MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA« STA EKSPLO- DIRALA PARNA KOTLA. EKSPLOZIJA JE UNIČILA STREHO IN ZIDOVJE KOTLARNE, DVA TRIKO-KOTLA IN VSE TOPLOVODNE TER ELEKTRIČNE INŠTALACIJE. PO PRI- BLIŽNI OCENITVI ZNAŠA ŠKODA OD 25 DO 30 MILIJONOV DINARJEV. V TO OCENI- TEV NI VŠTETA ŠKODA PROIZVODNEGA ZASTOJA, KI BO BREZ DVOMA VELIKA. Minulo nedeljo, malo pred osmo uro zvečer, sta v »Mizarski produk- tivni zadrugi Sevnica« v kotlarni ek- splodirala parna kotla. Do eksplozi- je je najbrž prišlo zaradi premočne- ga kurjenja kotlov in pa zaradi ne- ustreznih varnostnih naprav, ki so v kritičnem trenutku odpovedale. Tistega dne sta bila kurjena samo dva kotla. Po trditvah kurjača, ki je nastopil službo ob osemnajsti uri, baje iz varnostnih naprav ni bilo razvidno, da bi karkoli kazalo, na ka- tastrofo. On sam ni več nalagal pod kotel, ker je njegov predhodnik močno naložil. Danes, pred analizo in preiskavo strokovne komisije, bi bilo težko re- či, kdo je kriv za to ogromno go- spodarsko škodo, ki se je k sreči končala brez smrtnih žrtev, ker je bil kurjač v usodnem trenutku pri- bližno dvajset metrov oddaljen od kotlarne. Bil je z ženo, ki mu je pri- nesla večerjo. Prve preiskave kažejo, da je bil delni vzrok za katastrofo izklop do- datne črpalke, ki potiska vodo v dve tretjini delovnih prostorov podjetja. Črpalko je kurjač zaradi štednje iz- klopil. Zaradi tega se je voda, ki je krožila po manjši ohlajevalni povr- šini, vračala v kotel še vroča. Kotel je bil premočno kurjen, zato se je voda hitreje segrevala. Tudi to ne bi bilo usodno, če bi varnostne na- prave v redu delovale. Ob 'kotlih so bili trije varnostni ventili, ki so po poznejših preizkusih pokazali da de- lujejo šele po mnogo večji obreme- nitvi, kot je dovoljena za varnost kotlov. Poleg tega je izvajalec inšta- lacijskih naprav (Klima, Celje) vgra- dil še dodatni varnostni ventil, ki je deloval na principu elektromagnet- nega vključevanja, ki pa zaradi ne- pravilnega delovanja kondenčne po- sode ni pravilno deloval, temveč je že po pritisku treh atmosfer vklju- čeval cirkulacijo vode po grelnih na- pravah in s tem motil obtok vode. Zato ga je podjetje mizarstvo od- stranilo in zamenjalo z navadnim Ventilom. Verjetni vzroki, ki smo jih naniza- li, so povzročili ogromno material- no škodo. Rezultati strokovne komi- sije bodo pokazali, kdo je kriy. Kljub temu bi kazalo, da bi izvaja- lec in/štalacijskih naprav občasno kontroliral naprave, če še pravilno delujejo, da bi se izognili podob- nim nesrečam. Hrabrost mladih se pogosto izoblikuje, kot nazorno prikazuje posnetek, v nevarno igro, ki se konča v bolnici ali kje drugje. Nato iščemo krivca med vozniki. (Foto: J. Poljaušek) Zgorelo gospodarsko poslopje pred dnevi je po dosedanjih ugo- tovitvah trileten EDO KOLaR med igro z vžigalicami zažgal domače gosj)odarsko poslopje v Pristavi U pri Meslinjii. Ogenj je uničil gospo- darsko posloj)je in ostrešje stano- vanjske zgradbe. Skode je za dva milijonu dinarjev. Ukradli avtomobil v noči o^Ti Matijcu bom dobil, je moja žlahta!« Po izdatnem kosilu so borci posedli okrog peči in pesem je vse bolj grela srca. Janez, največji šaljivec, pa je vlekel na staro harmoniko. V tem kotu Logarske so se počutili posebej varne in niso niti postavili straže. Le kaj bi, saj je bila pred njimi dolga pregledna livada. »Le kdaj bomo spet plesali?« je v šali vprašala Plesnikova mama. »Eh,« je zagodel Janez. »Ko se bomo pošteno naplesali s Sv^i!« ^ ' N I z N AH:! O SW A L D O V DVOJK I K Posebej zanimivo je to, \fia iz poročila VVarrenove komisije izvemo, da so bili številni gostje — obiskovalci Rubyjevih nočnih klubov — prepričani, da so tu čcšče videvali Oswalda. Obenem pa prav v poročilu zasledimo, da Osvvald nikoli ni bil v teh klubih. Ali je res treba toliko prebrisanosti, da lahko trdimo, da so gostje videli Larryja Crafarda, ki se je kot Rubyjev uslužbenec zadrževal v teh klubih. KDO JE UBIL TIPPITA? Čeprav dallaška policija trdi, da je Tip- pita ubil Osvvald, vendarle Warrenovo po- ročilo tega nikakor ni uspelo dokazali. In prav vprašanje ali je Osv\'ald lahko bil Tippitov morilec ali ne, je izredno važno. Pri Tippitovem umoru gre za šte- vilo nerazjašnjenih domnev, ki obtožbo proti Osvvaldu takoj preusmerijo drugam. Le kako je policaj Tippit lahko pomislil, da je neznanec, ki je šel na pločniku pred njegovim avtom, Kennediyjev ubija- lec in kako je prišel na idejo, da ga je povabil v svoj avto. Tak način aretacije je za tako težke zločince zelo čuden. Iz Warrcnovega poročila povzemamo, da je policijska radio oddajna postaja na dan Kennedvjevega umora štirilcrat zapo- vrstjo oglaševala (od 12.45 do 12.55 ure!) opis domnevnega ubijalca: »tridesetletni belec, vitkega stasa, visok 5 čevljev in 10 palcev ter okrog 165 funtov težak«. Ta opis ni bil točen, tenjvcč celo napačen, kajti Osvvald je imel 24 let, visok je bil 5 čevljev in 9 palcev ter težak okrog 140 funtov. Komisija v svojem poročilu dvakrat na različen način opisuje aretacijo Oswalda. Tako menijo, da je Tippit zasumil,. da je mladenič na pločniku Kennedyjev mori- lec (zaradi opisa storilca!), istočasno pa komisija priznava, da je veliko vprašanje, če bi Tippit po pomanjkljivem in netoč- nem opisu lahko spoznal v Os\valdu osumljenca. In kaj vse to pomeni? Razumljivo je, da ni na svetu sodišča in porote, ki bi lahko obsodila za umor policaja človeka samo zato, ker je možno, da je umorjeni policaj prepoznal dozdevnega storilca po opisu, ki je točen le v toliko, da gre za »belca vitkega stasa«. In še to: vse se je odigralo v milijonskem mestu, v predelu, ki je 6 kilometrov oddaljen od mesta Kennedvjevega zločina. OBTOŽBA NA TRHLIH NOGAH Že priznanje, da nikakor ni dokazljivo ali je Tippit v neznancu prepoznal sto- rilca uboja, ruši celotno obtožbo proti Osvvaldu. I Takoj zatem, ko je Nevv York Times objavil VVarrenovo poročilo o Kennedy- jevem umoru je v uvodniku bilo rahlo nakazano, da je afera Tippit najslabša točka poročila. Dokazni material, ki ga je komisija v tem slučaju zbrala, ni bil zdaleka tako prepričljiv kot ostale indi- cije in dokazi, ki so bremenili Osvvalda kot Kennedvjevega morilca. Samo nekaj dni zatem je »The New Leader« prinesel obširen članek Georga in Patricije Nash pod naslovom »Ostale priče«, ki je brez pretiravanja zrušil služ- beno trditev o Tippitovi smrti. OB NAŠI ZELENI SAVINJI POGANJA REGRAT IN POZVANJAJO ZVONČKI . . . llRAZ IN SNEG JE POZABLJEN. TAM PA, KJER NAŠA SAVINJA ZAČENJA SVOJO POT IN SE V SKOKU POŽENE PREKO RINKE JE ŠE VSE. PO STAREM. IZ MI- LIJONOV KAPLJIC, KI JIH SUCE VETER, JE NARAVA POSTAVILA SPOMENIK — LEDENO KATEDRALO. SEDAJ ŠE LEŽI PRŠIC V VRHOVIH NAD SLAPOM, OB PRVI ODJUGI PA BODO TU GOSPODARI- LI PLAZOVI IN ZARIVALI SVOJ SMRT- NONOSNI KLIN V BUKOV GOZD NAD CESTO. VSE DO MESECA MAJA TU NE BO MIRU, DO TAKRAT, KO IZPOD ZBI- TEGA SNEqA POGLEDA PRVI AVRIKELJ, ZNANILEC HRIBOVSKE POMLADI. FOTO: CIRIL DEBELJAK SODOBNE K rabinu je prišel neki človek: »Dandanašnje življenje je JUaravnost obupno. Prideš k siromaku, pa te sprejme kot prijatelj in če le more, ti pomaga. Bogataš pa te niti ne po- gleda. Tako ti denar spreminja lju- di!« Rabin pa je popeljal človeka k ok- nu in dejal: »Kaj vidiš?«. »Ženo, kUvodi otroka za roko, av- tomobile, k'i drve, vrvež ...« »Prav. Sedaj pa poglej še v ogle- dalo in mi povej, kaj vidiš?« »Kaj? Samega sebe!« »Da! Tako je! Okno je iz stekla; \ ogledalo tudi. Toda, čim namažeš twkaj srebra pod površino,'vidiš sa- mo še sebe.« Medtem ko koga kritiziraš, ga drugih deset s pahljačo hladi, da bi mu ne bilo prevroče. Priviligirancev ne poznamo. Pri nas imamo samo tiste z avtoriteto in imuniteto! Človek ni nikoli dovolj previden pri izbiri svojih sovražnikov. 19. 3. 1965 — št. u Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj VVudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 cAia posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din SRNJAK Z ENIM ROGOM JE IZREDNO REDEK PRIMEREK, VENDAR PA V LOVI- ŠČU NI NIC KAJ ZAŽELEN. NEPRAVILNO RAZVITA ROGOVJA SRNJAKOV SO ZNAK DOLOČENIH DEGENERACIJ, TAKŠNI SR- NJAKI PA SO ZELO SLABI PLE.MENJAKI; POSEBNO SO NEVARNI OB PRSKU, KO V BOJU ZA SRNO IZKORIŠČAJO TAKŠEN ROG ZA BODEŽ. PR.W NIC NISO REDKI PRIMERI, DA TAKSEN SRNJAK USMRTI SVOJEGA NASPROTNIKA. SRNJAKA Z ENIM ROGOM JE UPLENIL V NEPOSREDNI BLIŽINI CELJA NA AL- JAŽEVEM HRIBU LOVEC COK.AN IVAN, ČLAN LOVSKE DRUŽINE HUM. BIVŠA SVETOVNA PRVAKINJA V UMET- NIŠKEM DRSANJU MARIKA KILLIUS NI BILA MOŽ BESEDA, KER JE PAC ŽENSKA. AMERIŠKA REVIJA »HOLLYDAYS ON ICE« JE LETOS OSTALA BREZ NJE. MARICKA NI MOGLA IZPOLNITI POGODBE IZ »TEH- NIČNIH RAZLOGOV«, KER PRIČAKUJE OTROCICA. KAJ TAKEGA PRI MLADI RE- KORDERKI NEW YORŠKI MANIZERJI NI- SO PRIČAKOVALI IN SO JI POZABILI PRE- POVEDAT .MATERINSTVO. Laž ima kratke noge Pred dnevi so avstrijski tisk, ra- dio in televizija objavili tenden- ciozno vest, da so jugoslovanski ca- riniki zaplenili kardinalske oblači- čilo zagrebškega nadškofa dr. Pra- nja Šeperja. To se je zgodilo v tre- nutku, ko je jugoslovanski velepo- poslanik Ivo Vejvoda v Rimu pri- redil kosilo na čast kardinalu dr. Šeperju. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da ima laž kratke noge. Očitno je spodletelo, da bi poskusili prikazati »protiverski« značaj da- našnje Jugoslavije. Zagrebški škof Kuharic, ki je vodil delegacijo za- grebške iiadškofije ob imenovanju novih kardinalov v Vatikanu, je namreč izjavil, da sploh niso no- sili kardiualskega oblačila čez mejo, temveč sC imeli 1.000 kardinalovih fotografij in 15.000 spominskih po- dobic, ker so jim pa carinski organi dovolili prinesti. Škof Kuharic na- merava zaradi neresničnega in ten- dencioznega poročanja dela avstrij- .skega tiska ustrezno prostestirati. (Po slovenskem vestniku) 27. MAREC 1941 # 27. MAREC 1941 27. MAREC 1941 # 27. MAREC 1941 27. MAREC 1941 # 27. MAREC 1941 DOGODEK V BEIVEDERU Vojna vihta se je širila že od 1939 leta. Hitlerjev škorenj je pri- čel gaziti svet. Bliskovito je po- mend ral Poljsko. Avstrijo, Češko in .se tiho pripravljal v naskok na Vzhod. Trenutno si je hotel zaščititi hrbet na Balkanu. Jugoslovanska regentska vlada je nagibala k spo- raztiniu s fašistično Osjo. Nemci so se vznemirili zaradi Balkana. Fran- cijo so zlomili, ostal je samo de (ianlle, edini uporni general. In Grčija je kot edina evropska de- žela še dovoljevala Angležem, da so imeli'tam svoja oporišča. To tudi, Italijanom ni ugajalo. Hitler je oce- njeval, da je ifa grških tleh okoli 200.000 zavezniških vojakov. »Vr- hovni poveljnik nemšk(! vojske po- pušča do zadnje zmogljive meje«, je pisalo glasilo vermahta. da bi omejili vojno in samo za las je manj- kalo, da bi potrjježljivost rodila uspeh. 25.» marca 1941. sta prispela na dunajski dvorec Beldevere jugoslo- vanski ministrski pretlsednik Cvet- kovič in zunanji minister Cincar Markovič, da bi skupaj z nemškim zunanjim ministrom IliblientrojKun, italijanskim zunanjim ministrom ' Cianoin in japonskim poslanikom Oshinu) podpisali pristop Jugosla- vije k trojnemu paktu. Toda še iste- ga dne je britanska vlada izrazila svoje presenečenje nad nenadno odločitvijo Jugoslavije, j>da proda svojo dušo«. Vsiljiva britanska in anu^riška propaganda je dosegla svoj uspeh, ko so 27. marca ob dveh zjutraj vrgli miroljubno vlado, okli- cali mladoletnega kralja Petra za vladarja, odpravili Pavlovo namest- ništvo in zaprli Cvetkoviča in Cin- car-Markovića. Izdajalska srbska klika — iz istega tabora, kot so bili niorilci kralja Aleksandra in žtu- dent, ki je 1914. ustrelil habsbur- škega prestolonaslednika — je tudi (okrat Jugoslaviji oropala mir. Za izdajalsko kliko pa spet stoji An- glija, njen poslanik Piendell, ki od- klanja vsako iniroljid)no politiko, ameriški posebni [)osUinec v jugo-' slaviji polkovnik Oongvan, britan- ski zunanji minister Eden in bri- tanski načelnik generalštaba Dill. (Se nadaljuje) ANTON ARH IZ ŠENTJURJA PRI CELJU: Že od 194?. sem'naročnik CT. Vsa leta sem zvest naročnik, kar je dokaz, da mi list zelo ugaja. Marsikaj se je od takrat spreme- nilo, pa tudi CT. Menjal je ob- liko in naslove in se tehnično vseskozi izboljšaval, se pravi, da je zvesto dohiteval čas in razvoj. Z vsebino sedanjega CT sem po- vsem zadovoljen, saj prinaša vsa- kega nekaj. Popolnoma se stri- njam s tistimi bralci, ki želijo več novic iz domačih krajpv. Pri- družujem se tudi vašemu mne- nju, cla skušate predvsem zado- voljiti tiste občine, ki CT sousta- navljajo. Ko bi/bilo teh le več, vi bi to gotovo upoštevali. Mladi- na si želi več športnih objav. Ce temu ustrežete, smo mi starejši prikrajšani, čeprav včasih radi pregledamo še v športno rubriko. Če bi pa hoteli vsem ustreči, bi moral biti list obširnejši, kar pa spet zaradi pomanjkanja papirja, kakor čujemo, ni mogoče. Želim, kakor tudi mnogi bralci, da bi poleg romanov, ki jih že objav- ljate, začeli potem, ko bodo pri kraju, objavljati še stare roma- ne kot so: Mlinarjev Janez, Da- nes celjski grofje in nikdar več, Guzej in p^odobno. Vse to, kar se je v zgodovinskih romanih dogajalo, je v osnovi resnično in se je odvijalo v domačih krajih. Skušali bomo upoštevati vaš nasvet, hvala lepa! LOTZE JAVORNIK IZ BREGA V CELJU: Naročnik CT sem že drugič. Prvič sem ga odpovedal, ker ste premalo N^bjavljali športne za- nimivosti, posebno o ND Kladi- var. Naročil sem ga ponovno, ker sem upal, da se je CT iz- boljšal. Zmotil sem se, zdaj še manj objavljate o športu kot ooprej. Prepričan sem, da bi bili bralci CT in ljubitelji ND Kladi- varja bolj zadovoljni, če bi ob- širneje pisali o športu. Zanima me tudi, če je pri Celjskem tisku zamuda .ali pri raznašalcih, ki nam dostavljajo časopis šele v petek zvečer ali v soboto dopol- dne, čeprav smo v centru. Že tovariš Arh piše, da je težko vsem ustreči. Eno stran smo na- menili športu, več že ne mo- remo. Če je k^j posebnega, naj- de mesto tudi na prvi strani. Vse- kakor upamo, da vas bomo za- dovoljili s pisanjem o športu. CT je vselej dotiskan v petejc po- noči in ne zamujamo; posreduje pa ga pošta, ki ga sprejema ob petkih navsezgodaj. ANTON MEŠIC IZ ANDRAŽA PRI POLZELI: Rad prebiram vaš CT in pro- sim, da mi ga pričnete takoj po- šiljati. Obljubljam, da bom v re- du plačeval naročnino. Izredno •me razveseljuje, zato lepo pro- sim, pošljite! Takim prošnjam zelo radi ustrežemo. CT ste gotovo že spre- jeli; obilo zadovoljstva vam že- limo! MARIJA JAVORNIK IZ POD- BREŽJA PRI MARIBORU: Z velikim veseljem prebiram CT, ki je vsebinsko z^o pester in zanimiv. Verjemite, k njegovi vsebini vam lahko samo česti- tam in želim še mnogo uspehov pri urejanju lista. Preseneča me, da še niste po.slali čekov za na- ročnino. Pošljite ga in sporočite, če se bo CT tudi podražil. Naj bo, kakor hoče, poravnala bom naročnino za vse leto! Ček nedvomno dobite. Kakor vidite, se CT ni podražil. Hvala za prijazne želje! FRANC KAITNA IZ ZIDAN- ŠKOVE V CELJU: Kritika je zdrava, če je na -mestu in utemeljena. Trdno sem prepričan, da mi tudi uredništvo CT tega ne bo izpodbijalo. V naši družini je CT vsak petek na mizi. Presenetil me je nena- vaden naslov, ki bi moral biti večji iu vidnejši, da bi dejansko (JvzfMidbujal bralce. CT je tako privlačen, vsebinsko bogat in pester, da zame ni prave nedelje, če ni Celjskega tednika.. Samo malo dobre volje še, da bi izbolj- šali naslov. Dobro kritiko rđdi sprejema- mo. Veseli nas, da vam vsebina ugaja, ker je važnejša od na- slova. Dvobarvno žal še ne zmo- remo tiskati. Sicer je pa neka- "lerim bralcem všeč tudi spreme- njeno lice CT, tako da težko vsem ustrežemo.