ti•» kortail delav-gSegalluíUiva. Delavci to opravičeni do
kar predli« ita|o.
Thi» paper te devoted i o the InlerMta of the working cla«e. Work-•r« ar« entitled (o ali what they produce.
Iti. u..d«-> ihP Ariofi'0'i(te«»ur Mnroh 3rd 1*7».
'Office: 2146 Blue 1*1 and Ave.
"Dclavci vseh dežela, združite se'
u
PAZITE!
na Številko v oklepaju-ki ae nahaja poleg va-Ae|*a rtaalova, prilepl|e-
ney* »podaj alt nnovltku, Ako (217)
|e številka
tedAi vam a prihodnjo številko naeega liata poteče naročnina. ProaU mo, ponovite |o tako).
Ste v. (No.) 216.
Delavski sodniki.
IÀPITALISTIÔNI SODNIK MI-SLI KAPITALISTIČNO IN SODI KAPITALISTIČNO.
Chicago, III., 31. oktobra ( Oct. ), 1911.
Leto
Sedanji povprečni sodnik zlasti v Chieagn, kjer se "kolo justice" neprestano vrti. ima o proletars-kem življenju ravno tiste pojme kakor kapitalist sam, kteri delavca -proletarea dnevno izkorišča. Pojem "dobro" in "slabo" si on razklada v zanemnju dolarja in centa.
Vsak sodnik je predvsem človek. čigar privatno življenje in princip igra dober del vloge na godnem stolu. Kapitalistični sodnik, odgojen v kapitalistični šoli in v družbi kapitalističnih lehko-iiveev zre življenje iz ravno t<ste-ra stališča kakor kapitalist. Drugače sploh ne more. Beda in obupni boj za kruh je njemu španska vas. Njemu kakor tudi kapi-' talistu je dober človek tisti, kteri si pridobi veliko denarja; nasprotno je pa slab človek vsak, kteri nima ničesar.
Kadar torej ima kapitalistični sotkiik pred seboj kapitalista, tedaj si navadno po svoji kapitalistični pameti tolmači tako le: Ta človek je človek je žrtev razmer. Kriv je res. toda če ga ♦►bsodim v ječo, bom naredil veliko škodo njegovemu "businessu" in pri prsvil boni v veliko sramoto njegovo spoštovano rodbino. Pripra vim ga tudi ob zdravje, kajti jet-niško življenje ga bo potrlo. Zato je najbolje, tla ga obsodim na glo bo, saj lahkt) plača in v bodoče se bo čuval. — Tako so*l»nik "so di'' kapitalista. Kdor zasleduje rekord sodišč, se lahko prepriča.
Vse drugače pa je, kadar ima sodu i k pred seboj revnega delavca. Tedaj si misli pa takole: Ta Človek je slab že ratli tega. ker nima še niti toliko denarja, dia bi si najel advokata. Da obvarujem javnost pred njim, obsodil ga bom v ječo, sa j pogrešal ga ne bo nihče. Navsezadnje pa nekdo itak mora v zapor, da se s tem zadosti zakonu. —
Ali se je potem še čuditi, da ječa je le za delavca, za siromaka? Kdor se sklicuje na zakone, da veljajo za jeznega kot zff drugega, je naivnež ali bedak. Zakoni — zlasti ameriški — so prožni, da sp dajo raztegniti in zviti kakor kdo hoče — in sieer vedno v prid kapitalistu in v škodo delavni. Zakon na papirju pravzaprav ne velja nič — sodnik ga. lahko zaobrne in raztolmači po svoje vsak čas in to vel ja.
Današnji sodniki —- z redkimi izjemami — so navadni hlapci kapitalizma. In drugačni sploh ne morejo biti.
Oh ¡paski kapitalisti od prvega do zadn jega so dobro zastopani v lokalnih sodilnicah.
Mostni trust ima svojega sodnika.
Cestoželezniški trust ima svojega sodnika.
Električni trust ima svojega •odnika.
Trust plina imn svojega sodniku Itd. itd.
Vsi so dobro preskrbljeni, vsi imajo "pravico'' na svoji strani
•--le delavci milionskega me-
■ta Chicngo nimajo še nobenega! Dplavei. ki tvorijo vpliknnsko veČino vsega prebivalstva, nimajo fc nobenp zaslombe v templu ju-K
Ako imajo kapitalisti svoje sodnik*., ki so vse kaj drugega kot nepristranski, zakai bi tudi delavci ne imeli svojih sodnikov, ki bi Motrili stvar i* delavskega sta vlal
Cas je torej, da se ehikaški de-l*vci zavzamejo za to stvar. In ča* k taka j, Danes teden, to ie pri kodni i torek dne 7. novembra se
v Chioigu sodniške volitve. Skalna socialistična stranka, na političnem polju repre 'Citira razrednoza vedno dela vat-
je postavila enajst kandida-
tov, jetinega za "Circuit Court", deset pa za "Supreme Court" na volilni listek. Imena teh kandidatov, med kterimi je par dobro znanih sodrugov kot Seymour, Stedman, Carl Strover, Bentali itd., objavljamo na drugem mestu.
Slovenski delavci v Chicagu! Jugoslovanski delavci sploh! Vaša dolžnost je, da vsi, ki ste držav-ljeni. greste v torek na volišče in d,a glasujete za socialistične kandidate! Vsak glas za te može pomeni glas za delavsko korist, za vašo korist.
Naprej ^a delavske sodnike!
Pokažimo, da se zavedamo naših pravic!
Živela delavska solidarnost!
Splošen pregled.
— V nemškem državnem zboru se je minoli teden vršila debata o draginji. Dr. Delbrueek, državni tajnik je v\dveuri trajajočem govoru zagovarjal postopanje vlade. Odgovarjal 11111 je sodrug dr. Suedekum, ki je v svojem govoru dobro posvetil veleagrarnim oderuhom, juukerjem in velekapita-listom vobče. Njegov govor je tudi pri nemškem 'judstvu našel globok odmev. Smatrajo ga za prvi st rel bodočih drž a v nozbors-kih volitev, ki se bodo vršile dne 12. januarija prih. leta.
—	Guverner za provincijo Je-katerinoalav v Rusiji je izdal u-kaz za progon Židov. Ostati v provinci j i .smejo:
1)	Oni, ki so se nastanili pred 16. majem 1882.
2)	Rokodelci in oni. ki so s; oskrbeli dovoljenje v guvernerski pisarni.
3)	Oni. ki bivajo v provineiji od 14. avgusta 190t» in je guverner proti njim preklical odgonski ukaz.
4)	Oni, ki so sp otl 16. maja 1882 pa do 11. januarja 1888 naselili na deželi.
Židi, ki morajo zapustiti provincijo vsled odgonskega povelja, st» zelo v slabem položaju, ker n»h-če ne more oditi kar čez noč. Vsled te ga prestopajo v pravoslavno vero.
Posebni uradniki se vozijo po provineiji in stikajo za Židi.
Pa pravijo nekateri ljudje, tki je Rusija civilizirana in kulturna država.
• •
*
—	Clarence Darrow glavni zagovornik pri obravnavi McNama-ra je izjavil, da se je do sedaj nabralo $120.000 za obrambni sklad. Se tolika svota je pa potrebna za }M)krit je stroškov prve obravnave.
Akt) organizirani delavci hočejo odbiti drzni napad kapitalistov na pacifiškem obrežju, potem morajo tudi skrbeti za potrebna sredstva. Kapitalisti bodo nappli vsp silp in rabili najbolj umazana srecVttva, da bi bila brata McNa-mara obsojena na vešala.
Delavci pozor, ako nočete, da bodo kapitalisti z nečednimi sred-
stvi izvojevali zmago.
• *
*
—	Avstrijska vlada brutalno preganja demonstrante, ki so demonstrirali zoper draginjo. V Kraljevem Gradcu .je bilo šest in Šestdeset delavcev obsojenih na težko ječo od petih do šestih mesecev.
Avstrijska vlad«, agent habs-
bnriBtt rodovine. veleagrarnih oderuhov in velekapitalističnih pijavk, naj se nikar ne čudi. nko bo neketrn dne doznala, dn tnke obsodbe ne vplivajo pomirovalno. da k lor seje veter — žanje vihar! • a
—	Pri neki preiskavi v A Ihan v so dognali. ' ds je "New York Central" železniška družba v zvezi 7 neko drugo ukradla dr/»vi New York dvanajst akrov sveta. |
Bodimo zadovoljni, da ni ukradli še več. V Ameriki se železniške d rili be navadno ne zadovoljijo h tako malenkostjo.
—	Monarhistični upadi v portugalsko republiko so vsi pone srečili. Braziljanski kapitalisti, ki so financirali.to pustolovsko pod jetje, so se izrekli, da niso pri vo Iji še nadalje podpirati stvar, ki .je zgubljena in se ne bo nikdar dobičkonoano obrestovala. Monar-histi so sedaj poparjeni, ž njimi pa tudi cerkev, ki je najbolj ruva-la proti republiki, ker boržuazija, ki je sedaj na krmilu noče deliti plena ž njo. In takt» gledamo, da •o sedaj gospodje med seboj bije-jo za meso in maslo, v eni Voki s sabljo in samokresom, v drugi pa s križeru.
• •
*
—	Španska vlada nastopa z vso grozovit ost jo proti republikancem in socialistom. Po brzojavnem poročilu v/. Valeneie je generalni kapitan razpustil ljudski dom. H delavskih društev in republikanskih klubov. Aretirali so tudi župana v Culiri, češ, da je provzro-čil sedanje nemire. General Kha-<]ue je tudi razpustil delavska društva in republikanske klube v Culiri. Jativi, Buimlu in Caregen-tu. V provineiji Valencia so aretirali nad 300 oseb. Cenzura za Časopisje je zelo stroga. Državni pravdnik črta vse, kar vladni kani a rili ni všeč.
• •
*
_— Francoski stiukuvuo organizirani dielavci so se na zborovanju v Parizu izrekli za generalni štrajk v slučaju vojne. Za štrajk je glasovalo 111 delegatov, pet proti štrajku in trije pa niso glasovali.
cialistov v Zurichu, kjer je bilo tudi mnogo italijanskih sodrugov. je ostf*o obsodil Italijo. In v Italiji sami, v Rimu, Milanu in v Genovi so italijanski socialisti vrgli vladi v obraz besedo 'roparji'!"
Vlahov u so sledili še štirje drugi govorniki, ki so v španskem (jezik Židov v Solunu), francoskem, grškem in v bolgarskem jeziku ožigosali vojno. Poslušalci so viharno odobravali njih besede in shod se je zaključil z delavsko pesmijo. Shod je brzojavno čestital italijanski socialistični stran ki na njenem pogumnem protivoj nem nastopu in drugo brzojavko je poslal mednarodnemu sociali stičnemu birou v Brusel. Dve armenski organizaciji sta brzojavno pozdravili shod.
Kongres italijanskih socialistov v Rimu je te dni prejel več žgočih resolucij proti turško - italijanski vojni. Kongres je prejel otl avst rijskih in angleških socialistov brzojavne čestitke.

) VL
Iz polja delavstva-Želcz. štrajk.
ŠTRAJK SE RAZŠIRI.
• •
a
— Zapovednik tretjega ruskega kora hoče zopet vpeljati staro grozovlado na Finskem. Izdal je ukaz. da ima zapovednik vojaške
čete pravico, ako ga je poklicala civilna oblast vojaško pomoč, streljati na ljudstvo, ako se po tri-kratni opozoritvi ne razide, ?e tudi civilna gosposka ne zahteva kaj takega.
Ta samovoljni ukaz zapovedni-ka tretjega vojnega kora le dokazuje. da ima vsaki smrkavi lajte-nant ali korporal že pravico strel jati na ljudstvo, če se mu zljnbi.
Ako je Rusija ustavna država, tedaj so tudi roparji v Abrucih organizirani ustavno.
• •
—	V Alzaciji Lotaringi, v Nemčiji je bilo petdeset socialistov izvoljenih v deželni zbor. Nadaljf je izvoljenih 20 konzervativcev in dva liberalca. V 28. volilnih okrajih se bodo. pa vršile ožje volitve.
• •
—	Charles Moyer, predsednik zapadne rudarske zveze (W. p. of M.) in Frank Ilaves, prvi podpredsednik združenih "rudarjev (Tnite Mine Workers") sta odpotovala v Mehiko da organizirata ondotne rudarje. S tem delom se bodeta oba sodruga podvrgla trdi skušnji prijateljstvo Madern. novega predsednika"' do delaveev. Madero bo prisiljen priti s pravo barvo na dan. Zdaj bo lahko dokazal. ako so bile njegove obljube v dobi mehikaiiske revolueijp resnične, ali pa le navadne fraze, s katerimi je pridobil mehikanske delavce za se, da so mu pomagali zasesti konja.
ITALIJANSKI IN TURŠKI SOCIALISTI PROTI VOJNI.
Končno so tudi turški socialisti povzdignili svoj glas proti vojni v Tripolisu.
V Solunu je bil prod par dm vi socialistični shod. kterpga se jp udeležilo blizo 4000 oseb. Vlahov, bolgarski poslancp v turškpin parlamentu. je otvoril shod z (Tovorom v turškem jeziku. "Nekaj dni" dejal je — "že trnja vojna z Ttalijo, ktern pod krinko ei-vilizacije in humanitete hlepi položiti svoje divjaške roke na dober kos našega ozemlja. Italijansko ljudstvo ni začelo te vojne«, začeli «o jo kapitalisti, finančniki. diplomat jp in pristaši 'nnprpd-ne' kolonialne politike, ki so na-hnjskali Ttalijo na rop,. Zbor so-
SOCIALISTIČNI PREGLED.
—	Volilna kampanja v Readin-gu. Pa., sedaj že prekaša vse pretl-volitvene vspehe. kar jih je že stranka doživela v kterem ameri škem mestu. Vdeležba volilnih sht)dov je retlno že tako kolosalna. dn seda j wl o tudi kapitalistični listi prijazno poročajo vsak dan o socialističnih vspehih. kar so sprva docela ignorirali. Izvolitev socialističnega župana je vsekakor gotova.
—	Število socialističnih glasov pri pravkar končanih raunicipal-nih volitvah v državi Connecticut je poskočilo od 5000 na 12.0000. Volitve v mnogih mestih se vrše še v novembm.
—	Sodrug James II. Brower, ši-rt»ko poznan kot zelo aktiven socialist in alitor glasovite knjige "The Mills of Mammon", je preti nekaj dnevi umrl v Jolietu.
—	Francoski socialisti v Zedin-jenih državah so s svojo celo organizacijo pristopili k stranki in so že naprosili glavni stan za tajnika - prevajatelja.
—	Pri volitvah v prvi lastni parlament dveh nemških provincij Alzaeija in Lotaringija. ki so se vršile zadnji/ted«'il, je izvoljenih 15 socialistov. Izid je nazadnjake naravnost presenetil-, ker so mislili da socialistični duh še ni tako močan v teh dveh deželah. Izvoljenih je 20 klerikalcev, pet članov lota-rinškega bloka in dva liberalen, V 28 volilnih okrajih sp pa še vrše ožje volitve in sicer večinoma med socialisti in liberalci, tako dn bo še najmanj 10 socialistov izvoljenih.
- Konfprenca socialist, stranke v državi Wisconsin se vrši od 4 do (i. novembra v Stevens Pointu. Wis.
Ne samo to, tla o koncu štrajka železniških itelaveev 1. C. in Harri-" nianovih železnic še govora ni, temveč vse kaže, tla se temu štrajku morda vsak čas pridružijo tudi delavci Texas Pacific in Rock Island železnice. Vslužbenci omenjenih družb so še nedavno tega zahtevali pripoznanje sistem-fede-racije a družbe so jih zavrnile. Delavci so te dni ponovno ghuso-vali, <!a se izroče železniškim kralje m ultimatum, in kakor izjavlja J. \V. Kline. predsdnik mednarodne unije kovačev, je večina glasovala za štrajk, dasi vodstvo tozadevnih unij še ni objavilo rezultata.
Ako torej zaštrajkajo, pridružilo se bo 15 do 20 tisoč mož 35.000 delavcem, ki so že par tednov na* štrajku. Boj bo silnejši in veliko več upanja na zmago.
ITALIJANI TEPENI.
SOCIALISTI NA DELU.
— Socialistični mestni pravdm i k IToan v Milwaukee je iztožil pravdo proti Nathan Hamburger ju. kterega je v imenu mesta tožil za
Iz Londona javljajo 30. okt. da so turške in arabske čete premagale Italijane v Tripolitaniji in mesto Tripolis je padlo zopet nazaj v roke Turkom. Kaj se je zgodilo z italijansko ekapedicijsko armado. ktera je štela 15.000.mož, o tem do danes (,'iO. okt.) še ni poročila. Turška armada, ki je štela 60,000 mož, večinoma Arabcev, je napadla Italijane v bližini mesta Tripolisa, kjer so zadnji naredili obklope in v parurni bitki je padlo čez 300 Italijanov mrtvih in okrog 70(1 ranjenih. Turki imajo tudi precej veliko izgubo.
Ta vest je ušla cenzuri iz Rima. Da Italijanom v Tripolisu slaba prede, sklepalo se je že iz tega ker je italijanska vlada. — ktera je do sedaj neprestano obveščala-svet le o "zmagah" — naenkrat umolknila. Seveda, vladai taji o padcu Tripolisa in priznaje samo, da je padlo veliko Italijanov. Ljudstvo v Italiji je vsledtega silno razburjeno,, ker ne more Izvedeti resnice. Vse vesti iz bojišča gredo čez cenzuro italijanske vlade, ktera jih- potem tako prikroji kot vladi bolj 'paše". Vlada je tudi izgnala iz Tripolisa poročevalce angleških in drugih tujezemskih listov, samo da bi svet ne zvedel rs*ničnih dogodkov v Tripolitaniji. — Nadaljna vest iz Londona se glasi, da so Italijani v bombardmentu mesta Beng-hazi ubili okrog 300 civilistov, med temi čez sto žen in otrok zadnjo nedeljo. Kralj Viktor Emanuel se ne upa otvoriti parlamenta. ker se boji grmeja socialistov.
Vlada v Washingtonu je zadnji teden izjavila neutrnlnost Zediirje-nih držav glede turško-italijanske vojne.
HAND ID AT JE
socialistične stranke za munlclpalne sodnike v Chlcagu.
OKROŽNO SODIŠČE; Seymour Stedman.
V iS JE SODIŠČE:
Vincent Verde, D. J. Bcntal, Charles Schroder, Samuel Block, E. Hazel Black, Henry E. Murphy, John C. McCay, Carl Strover, Otto C. Chrlstlensen, Louls J. Delson.
Volitve 7. novembra.
Iz upravništva.
Sodrutfbm, ki so pred časom naročili pri Proletarcu knjige, se naznanja, dn so bila vsa tozadevna naročila odiposlann, kakor hitro so knjige dospele. Kdor še ni prejel knjig, naj to takoj naznani nprav-ništvu.
Iz cenika knjig, ki je objavljen na drugem mestu je razvidno, da ima npravništvo v zalogi nekaj novih, dosedaj še ne objn vi jenih knjig. Te so: Vlad, Knnfliča Socializem, obširna 3f>0 strani obsegajoča knjiga o socializmu, Kristanova drama Samosvoj in še par drugih.
Kdor hoče biti dober socialist.
mora citati in zopet pitati. • »
*
Odbor Jugosl, del. tisk. družbe je tihli sklenil, da se prodajajo skozi mesec november sledeče knjige, akt» se jih naroči skupno: Džungel, socialistični katekizem in Naša bogastva VSE TRI ZA EN DOLAR.
Posezite p« njih, dokler je Čas.
iPROLETAREC
UST ZA INTERES E DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik in iadajatelj:
Jugoslovanska dela v tka f ¡»kovna dru/ba v Chicago, III.
Ntrotiiat: Za A merico $1.50 ta celo leto, 7$c n »al leta. Za Evropo U M ctlo leto. $1 ta pol leta.
Oftasi po doooioru. Pri tprtminbi biraliifm mmol*Q nvvtga HamanUt tudi STARI tuuloi .
PROLETARIAN
Owned and publiahed Every Tuesday by
Sob i h Slavic Workmen's Publishing Compaay Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
rrauk 1'od II pee, 1'realdaut;
Frank Podboj, Secretary;
Frank JauellC, Treasurer
Frank Petrič
Frank Petrič I .. . é Jom. Bratkovič I d,rektorIJ-
kUnscairriON rates: United Statea and Canada, U.50 a year, 75c lor half year. Foreign countriaa a year, $1 for half year. 4«vaayisina rates on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
"»ROLET* REC"
* 14<> Hliic Island ave. Chicago, 111.
Sreča in delo.
se razvija, tako stremi človeštvo deloma zavedno, deloma nezavedno, po razvoju in rasti. Iz otroških let Mili v mladeniftka, pa v moška ter koprni po najvišjih vrhuncih, po udejatvo vanju vseh svojih sil, dokler vidi preti seboj življenje.
Socializem je realizacija tega stremljenja. Njegova naloga je zbrati vse raztreščile, tolikokrat se gubeče, brezplodne moči in jih, danes kaotično se sukajoče in vzajemno si nasprotujoče, združiti v harmonično celoto, ki pomeni korist in lepoto obenem.
V dosego tega cilja, najvišjega, ki ga more danes zasnovati človeški um, pa je neizogiben boj proti vsem zaprekam, razreden boj, ker so zapreke razrednega značaja. Ctnotna beda milionov.
PROSTI ČAS NAJ BO ÔOLA.
ta največja nesreča naše dobe, ki
Vsak normalen človek hrepeni po sreči. Ljudje imajo o sreči lahko različne pojme in si jo lahko zamišljajo na zelo različne načine, toda žele si je vendar vsi. Tudi asketi so na svoj način sreČolovci. V zatajevanju samega sebe, v mi sli na svoj namen se čutijo srečne. Kdor trdi, d«a si ne želi sreče in da je ne mara, verjame morila samemu .sebi, toda on vara samega sebe.
Hrepenenje po sreči ni nič slabega. človek je ustvarjen tako, da si mora želeti sreče. To je pri roden nagon rn priroda sama je dala človeku tak organizem, da je njegovo delovanje tembolj popol no čim bolj se človek čuti srečnega. Toda s samo željo je prav ma lo opravljenega. V marsikaterem o* i m ne prihajajo naše želje prav nič v poštev; tam, kjer pa so kaj vredne, ostanejo brezplodne, če jih ne podprema s svojim delom, ki se mora gibati v smeri proti na semu smotru.
Dober del naše usode je sploh izven nake moči. Na svet prihajamo, ne da bi nas kdo vprašal, če nam je všeč ali ne in umreti mora tudi tisti, ki bi rad večno živel Od rojstva pa do groba je toliko ' 'slučajev " v našem življenju, na katere ne vplivamo in ne moremo vplivati, da smo pogosto podobni žogam, s katerim se igrajo nevid-ne roke. In tako je kot skrajno nasprotje nauka o svobodni volji nastala vera v neizpremenljivo usodo, v fstum, v kismet.
Celi narodi so se včasi vdajali fatalizmu, Islam, Mohamedov nauk, je do dobrega zgrajen na načelu, da je človeku vse usojeno in da ne more ničesar spremeniti. Pri orientaleih igra kismet vobče veliko vlogo. Hvalili so včasih to slepo udajanje v usodo in kazali, kaj no vse Turki dosegli, ker so šle njih čete pri vsaki priliki slepo v smrt, češ, Alah že ve, kje bomo umrli in če nam je usojeno, da ostanemo živi, nam vse džavrske kroglje ne bodo mogle škodovati. Ali zgodovina nam kaže. da vsi taki narodi, ki se zana-
ne ubija le telesno cele armade, ampak uničuje neštete duhove na škodo zadetih posameznikov in vse človeške družbe, je posledica razdelitve v gospodarje in sužnje, v bogataše in nemaniče, v privilegirane in brezpravne. Obstanek razredov je največja ovira člove ške sreče in napredek družbe je odivisen od tega. da izginejo razredi in zmaga vzajemnost vseh ljudi.
Do zmage vodi boj. samo boj. A ta boj morejo voditi le oni, ki imajo največ pričakovati od napredka. Nikakor se ne bodo za iz-premembo bojevali tisti, ki so zadovoljni s sedanjim položajem in smatrajo vsako predrugačenje za izgubo.
Tudi slovenski delavci se ne morejo izogniti temu boju. Socializem mora le tedaj obstati, če zmaga [K) vsem civiliziranem svetu. Cspeli delavstva v katerikoli deželi je tudi na.š uspeh, ampak naše zaostajanje je tudi zaostajanje vsega delavstva. Samo združeni proTetariat vseh narodov more premagati mednarodni kapitalizem vsega sveta.
Zato tudi za slovenske delavce ni druge poti kakor združitev v mogočno armado in boj, vzpored no v zvezi z organiziranim delavstvom vsega sveta.
To je pot do sreče in tudi srečna pot. Zakaj največja sreča, ki si je moremo misliti na tem svetu, za tiste ljudi, ki žive na njem, se more doseči samo na podlagi so eializma. Pesniška fantazija lahko ustvarja drugačen svet in drugačne ljudi; pa »i tedaj tudi lahko misli drugačno srečo. Če človeškemu telesu n. pr. ne bi bilo treba hrane, ampak bi mu zadostoval zrak. bi bili tudi pogoji človeške sreče popolnoma drugačni kakor dandanes. Ali prirodnih zakonov ne moremo izpremeniti. Za človeka. kakršen je. so materialna vprašanja neizogibna. TTrane mora imeti, če se mu to zdi lepo ali grdo, obleke mora imeti, kakršno zahteva podnebje, varstva proti vremenskemu vplivu mora imeti Njegova sreča ne bo popolna, tudi če ima vse to. zakaj tedaj s» javljajo še duševne potrebe. Ali če niso izpolnjene niti te potrebe, tedaj sploh ne more biti sreče. Pe sem o lepoti revščine je hinavska in lažniva pesem.
Socializem ima nalogo urediti gospodarsko življenje tako, da mine posamezniku vsakdanja skib za njegove gmotne potrebe Doseči hoče take razmere, da bo
wajo le na tujo, neznano moč, propadajo. Sedanja Turčija je nam I vs*kemu človeku zagotovilo, žalosten dokaz. Kakor z narodi. ki,r P^rebuje za življenje in da tako je tudi s posamezniki, z dni- mn i>0 P^nost in sposobnost o-žinami, z različnimi skupinami I	uživati tudi tiste višje,
človeštva.
(v1love»ko življenje je še vedno velika uganka, ki se ne ukloni ne veri, ne znanosti. A če moramo priznavati skrivnosti, ki jih še nihče ni razkril, vendar spoznavamo, da je poleg neizpremenljive-ga, kar kljubuje vsaki volji, v življenju še marsikaj prepuščeno našemu «poznanju in našim močem. To, od» človeka odvisno plat življenja urediti tako lepo in dobro, kakor je na zemlji sploh mogoče, je naloga socializma. Z organiziranim smotrenim delom se imajo človeštvu olajšati tista bremena, kateTih se sploh ne more iznebiti, in pribaviti največja množina užitkov, ki se da doseči. Socializem ne more prečarati sveta in uresničiti vseh sanj; toda mnogo opravičenega hrepenenja lahko preustvari v resnico in mnogim željam, ki so danes neizpol-njive, lahko zgradi podlago, na kateri se pozneje uresničijo.
Kakor je posamezniku po premagljivem zakonu sojeno,
ne-da
(•'emenitejše plodove, ki jih list varja telesno in duševno delo nad vsakdanje potrebe. V soeializ-rnu je torej podlaga človeške sreče.
Ali tudi v boju za socializem je že dober del sreče. Zakaj človeku. ki sodeluje, daje ta boj zavest, da se bojuje za pravično stvar, za lep smoter, za večjo srečo, za bodočnost poznih rodov. Vsak napredek, vsaka zmaga daje zadoščenje bojevniku in ga osre-čuje.
Drugod ne more delavstvo dan " danes iskati sreče. V organizaciji, v socialističnem delu. v boju se je nahaja vsaj toliko, kolikor je mo-g'»čc v današnjem svetu, ki je od prave ^reče še oddaljen kakor zemlja od solnca.
Meti tem ko ima bogati pošto pač vsak dan 24 ur prostega časa, ima mezdni suženj le par ur ob večerih in nedeljo kar lahko imenuje svoj prosti čas. Koliko je delavcev, ki znajo ceniti te proste urice? Koliko je delavcev, ki se zavedajo, tla vse svoje življenje — šest ikii v tednu, 10—12 ur dnevno — preži ve za druge v boju *za goli obstanek a zase imajo le par ur na razpolago!
Res je, da po teškem delu potrebuje človek počitka in v neštetih slučajih več ¡»očitka kakor mu ga pa dovoli kapitalist. Vendar razmere so dandanes take. tla delavec, kteri več kot pol življenja daruje za kapitalistični profit, ne more in ne sme ostale polovice življenja samo prespati. Kdor se navadi spat setfcem, osem ur, nas pal in odpočil se bo ravno tako lobro kakor tisti, kteri spi deset ur ali celi dan. Veliko pa je delavcev skoro večina — ki prav po nepotrebnem zapravijo svoj dragoceni proeti čas in še mnogo ur nočnega počitka povrhu. Na primer pri pijači. Koliko ur dra gocenega časa ubijejo izmučeni mezdni sužnji v salu ni h, umazanih in zakajenih beznicah, zapravljajoči denar, 1<terega pozneje krvavo pogrešajo. Kakšno korist pa imajo od tega T
Zima prihaja in z njo dolgi večeri. Kako jih porabiti? Kako izkoristiti proste ure? Pameten delavec bo naretliil sledeči načrt: Dva večera v tednu in nedelja je dovolj za zabavo, za sprehod po svežem zraku, za seje itd. Ako je sodmg, porabil bo ta čas tudi za agitacijo. Ostali štiri večeri bodo pa za samopouk. Knjige v roke. dobre znanstvene knjige in učit se. — Dalje: angleška šola. Koliko" jenaših delavcev, ki vedno tarnajo: "Ta in oni ima dobro, lahko službo, zakaj tudi jaz ne bi?" Ne pomislijo pa. da boljša služba s čistimi rokami in s trdim ovratnikom zahteva kolikor toliko znanje angleščine od nestrokovnega delavstva in tla doti eni ki. ki tlela jo v "offieih" ali v prodajalnah, so kolikor toliko obiskali angleško šolo. Gorko je torej priporočati slovenskim delavcem, zlasti mladim fantom, ki imajo še vsa moška leta pred. seboj, da gredo v večerno angleško šolo in se vadijo citati, pisati ter pravilno izgovarjati angleške besedic. Večerno poučevanje jezika je zlasti v večjih mestih del javne šole in vsiedtega brezplačno. In če tudi ni brezplačno, se vendar vsakemu mlademu delavcu izplača žrtvovati par centov in tri večere v te ' nu za pouk angleščine tisočkrat bolj kot pa ubiti dragoceni čas in denar v aalunih ali doma pri "ba-tleljnu" in pri kvartah. Na ta način si boš ne samo s časoma zagotovil boljšo službo, temveč odprta ti bo pot do angleške literature, do angleških knjig in časopisov, ki nudijo obilo in cenejšo izobrazbo.
Prosti čas naj bo šola ! Danes je tisti močnejši, kteri več zna. Cesar nam niso dali v mladosti, moramo si zdaj sami iskati. Delavec brez znanja ne more logično razmišljati in zato tudi ni sposoben za boj proti kapitalizmu, kar se tiče propagandistiškega dela.
Socialistični klubi bi morali sedaj po zimi vpeljati posebne bralne večere. Vsak klub bi se moral nabaviti dobre poučne knjige (kot Knafličev "Socializem", "Teme-jna načela socialne demokracije" itd.), ktere naj bi ob bralnih večerih jeden sodmgov čital na glas in tolmačil, kar bi bilo dru-gim nejasnega. To je najbolj praktična pot za začetek. "Pro-letaree" drage volje da vsa tozadevna .natančnejša pojasnila in preskrbi vse potrebne knjige. Na resno delo!
re povzročiti preinembo k boljšemu . . . Bodisi mirno ali i silo, velika socialna revolucija devetnajstega stoletja je pred durmi".
Teh be*edi smo se domislili, ko smo brali poročila zadnjih gospodarskih bojev na Angležkem in ki so se nam zdela kakor pravljice iz davnih časov. Kar smo tedaj brali, je bila v resnici čisto navadna socialna revolucija, in sicer ne samo zategadelj, ker je meščansko časopisje tako imenovalo silne stavke z viharnimi dogt>dki, ki so jih spremljali. Meščanski listi so seveda storili to predvsem zato, da bi filisterskemu malomeščanu mdili kar največ strahu. Mi pa nikakor nismo dolžni, da bi se razburjali nad tem, kar se je dogodilo v ¡Kisestnih bojih na Angležkem, kljub temu, da je te krvave pocestne boje provzročila ravno policija s svojimi nasilnimi nastopi. Pač pa se srčno veselimo, tla je Anglija preživela veliko socialno revolucijo, in jo še preživ-
ga orodja in ki divja dejansko, ampak mi mislimo revolucijo, ki vrši svoje delo potom organizacije, potom discipline. Samo social-nodeinokratični vpogled v gospodarsko življenje lahko z določnostjo prorokujo delovanje kapitalizma. Kar smo videli na Angležkem. ni bila več navadna stavka. To je bil revolueijonaren boj, ki ga je bilo razmlno zavedno delavstvo. Velikan - proletariat se je prebudil tudi na Angležkem in ko je iztegnil svoj« mogočne ude, se je prestrašil kapitalizem. Tako mogočno je delavstvo. V angležkem delavstvu se je nekaj prero-dilo, kar provzroča kapitalizmu velike bolesti: angležko delavstvo se je zopet zavedlo svoje razred ne zavesti.
Po svojih zmagah — žal, da niso vse zadovoljive — so spoznali naši bratje na Angležkem svojo moč. Da to svojo moč dobro izrabijo, bo to stvar nadaljne strokovne in socialistične vzgoje. Dobro
Dopisi.
Cenj.
Cleveland, 0. 24. <>kt
sotlrug urednik :_
Slovenski socialistični klubi.»
edeljo title L'_>. oktobra
{■ Priredil
boju za vuk. gje kar mj. Koreetova Polin.
rif
veselico z igro 44 V danji kruh", ktera boljše obnesla. Velika dvorana je bila natlačeno Tudi igra, dasiravno bolj k'Patki je bila vse jed no zanimiva. Upam' (ta slov. soe. klnh v kratkem pri' redi zopet kaj jednakega ali pafc boljšega. Namen kluba sicer ni prirejanje dramatičnih predstav vendar je pa dobro, da prirej včasi kako zabavo, ker pridemo na ta način bolj v dotiko s slovenskim delavstvom.
Eno leto je minulo odkar se je ustanovil naš socialistični klub in ta doba pornenja za nas, dobo napredka. Mnogo se je storilo ra agitacijo in za razširjanje socializ-ma med tukajšnimi slov. delavci
Ija zakaj te socialne revolucije Je imeti moč velikana, pravi neki in ne brez vspeha. S ponosom S še davno ni konec, ampak se bo se «ngležki pesnik. Delavci so to moč ko pogledamo nazaj na 21 dt nadaljevala. Ta socialna revoluc,-1 spoznali, zdaj se je morajo poslu- lovanje v preteklem ™ tn S
zevati. To pa jih bo naučila stro- klui> stoji danes trdnejše kot ke kovna organizacija. Angležko daj poprej, celo naši amerikanski strokovno gibanje stopa v novo\ sodrugi priznavajo, da je naš klub
jeden najdejavnejših izmed tuje-
ja se je pojavila nenadoma z vso ognjevitostjo in nositelji te revolucije so bili angležki delavci, tisti angležki delavci, ki smo jih po pravici smatrali za jako konservativen razred in katerim so tudi veljale besetie Ilvndniannove za svarilo. Splošne in ogromne stavke doslej še niso bile v arzenalu konzervativnih strank, dasi se meti tem modernim orožjem nikakor ni možno ogniti.
Zastonj so se trudili zgovorni agitatorji in duhoviti pisatelji, da bi angležkim delavcem dokazali, kako nespametno in naravnost nevarno je za njih položaj, ako opu
dobo.
ZMAGA KITAJSKIH USTAÔEV.
organizaeij v Cleve-
govorečih landu.
In bodoče leto? Rod oče leto bomo zaznamovali še z večjim napredkom kot preteklo. Ledina je razorana in priravljena /a seme socializma. Večina bolj izobraže-
Kolikor je verjeti najnovejšim poročilom, priborili so kitajski revolucionarji brez malega vse kar so »zahtevali. Ko so ustaši osvojili. . šest velikih provincij,4o je tretji- nih ,n zave,,nih »lov. delavcev, je no cele Kine, in zmagovito prodi- na naii strH,li- Vedno pogosteje se rali proti Pekingu, padla je cesar- \hl*e	"Hello sodrug" na
ska dinastija Mandžu, tepena in 1 St> C,air uliH> in Sl°venskih de-
premagana na vseh koncih in kra-ščajo sleherno revolucionarno me-1 jib. pred njimi na kolena in po-
todo. Zastonj je svarila angležke delavce majhna zveza socialnih demokratov; angleški tVlavec je rajše sledil komodnemu tradeuni-onizmu, ki je vedno pridigal načelo soglasja in miru med delavcem in podjetnikom. Razredni boj je "potihnil". Vsled velikega razkosanja strokovnih organizacij se je zbunilo med» delavstvom kvarno tekmovanje.
Kar bi se ne bilo posrečilo dolgoletni agitaciji, to se je zgodilo v tem silnem boju. Samo po sebi je prišla med organizacije enota in centralizacija trdna in krepka, tla bi bila težko trdnejša. To dejstvo bo vplivalo tudi na drugo angležko delavstvo. Tako je o-gromni boj, ki že zaradi svoje obsežnosti nikilar ne bo pozabljen v zgodovini razrednih bojev delavstva, angležkim in tudi drugim delavcem podal dragocen nauk, tla se morajo trdno združiti v e-notne organizacije. Tudi na Angleškem bo kapitalizem dopolnil centralizacijo strokovnega gibanja.
Naravnost čudovito je. kako praktični nauki gospodarskega življenja vplivajo na delavstvo. Bilo je pred 21 leti: tedaj je bila na Angleškem silna stavka in tudi porotlila radikalnejšo smer trade - unionizma. Ta stavka je provzročila. tla se je prvič zamajala navidezno nepremakljiva vera v podjetniško prijaznost do delavstva. Tetlaj so spoznali delavci,I kitajski uesar, je baje že pobegni-
nudila mirovne pogoje, s kterimi se je od povedala skoro vsi moči in | vsem pravicam. 30. okt. je cesarska vlada izdala dekret, s kterim prepušča vso vladarsko moč parlamentu. Cesarski regent, kteri je do sedaj vladal namesto šestletnega cesarja, bo odstopil svoje mesto ministrskemu predsedniku, ktei;ega izvoli parlament. Parlament ima sedaj pravico, preurediti ustavo, nadzorovati armado in mornarico v internih zadevah, odreči smrtno kazen, odločati glede davkov in pogodb s tujimi državami in nastavljati minister-skega predsednika, kteri potem sestavi kabinet. Ako torej ostane pri tem. bo Kitajska odslej le še po imenu monarhija, v resnici bo pa toliko kot republika: dinastija Mandžu. ki je vladala 300 let. ostane le se kot nepotrebni privesek, ktero samovladajoče ljudstvo lahko vsak čas brcne v pokoj Seveda, vprašanje je še, če bodo ustaši s temi pogoji zadovoljni, če ne bodo zahtevali, da se cesar popolnoma odstrani. Vlada je obenem oprostila in pardonirala vse politične jetnike in dovolila po-vratek političnim izgnancem.
Revolucionarji so zadnje dni dosegli sijajne vspehe. Mesto za me-stom je padlo v njih roko in velika večina cesarske armade je stopila na ustaško stran. Cesarska rodbina s šestletnim "nebeškim sinom", kteri bi imel biti bodoči
ANOLEŽKA.
Kapitalistični umor.
Razstrelba v Ogaria - premogo-kopu št. 0. blizo Ilarrisburga, III. je 23. t. m. usmrtila oziroma žive pokopala 30 premoga rje v.
Pred 70 leti", je dejal Hynd-mann, eden izmed predbojevni-kov socializma na Angležkem. leta 1885, "je spoznal plemeniti Robert Owen, kako popolnoma nc-možno je, s pomočjo polovičarskih nared]> položaj našega ljudstva izboljšati. Dandanes vidimo prav tisto resnico, samo še razločnejše. Toda revolucija, ki je bila za Owcnovih časov-še nepripravljena, je adaj že dozorela in je pripravljena. Nič manjšega kakor revolucija, ki bo vstvariteljem vsega bogastva dala njih last, mo-
kako jako je potreben izboljšanja njih položaj in kako lahko se da izboljšati, ako se združijo v bojne organizacije. Posledica tega spoznanja ni bila samo prenovitev dotlej skrajno konservativnega trade - unionizma v radikalnejšem duhu ampak, tudi organizacije so silno narasle.
Potem je prišel drugi stresljaj. razsodba Tafc-Val, po kateri razsodbi bi morale strokovne organizacije jamčiti za škodo, provzro-čeno pod jetnikom po stavkah. O tem se je mnogo obravnavalo v parlamentu, kjer se je zadeva tudi odločila. In pri tem so strokovne organizacije spoznale važnost parlamentarizma in so se zatega-delj t udi pričele zanimati za politiko.
Končno pa je prišel najmogočnejši revolucionar, lakota, ki jo je rodila neznosna draginja živil. Temu revolncijOnarju pa se ne more nihče vstavljati. Ta rcvolnci-jonar pa je tudi pokazal, koliko organizacijskega dela je treba še dovršiti na Angležkem. Ogromne množice delavstva so stale solidarno v tem boju kakor že dolgo ne, združil pa jih je en skupni sovražnik ; kapitalizem.	»
Samo revolucija rodi preobrat k boljšemu. Seveda ne mislimo revolucije. ki se poslužuje morilnc-
la s Pekinga in se pripravila na odhod v Ameriko, ako bi ustaši prišli v glavno mesto. Po padeo Cantona in vsled pritiska zastov nikov tujih velesil, ki so zagrozili vladi, da bodo pripotznali novo-proglašeno republiko, če ne bo konca re volte v treh tednih, je dinastija Mandžu izvršila radikalno spremembo.
Kranjski Janez sedaj v Jolietu milo toži v zadnjem 44Amer. Slo-vencu", da bo "naša dična katoliška jednota (namreč K. S. K. J.) kmalu v rokah socialistov." Da bi le bila! Saj druge logične poti sploh ni. Mi se sicer niti malo ne brigamo za notranje zadeve do-tične jednote dokler se ne bo šlo
lavcev z nitlečim znakom na prsih je vedno več. In to je. kar nam daje pogum. Pogled v bodočnost je jasen in poln nad. Cleveland bo kmalu tako rudeča slovenski naselbina, tla nas bodete vi, eikaš-ki sodrugi zavidali.
Tukajšna socialistična stranka vodi kaj izvrsten boj za prihodnje volitve. Dan za dnem prirejajo velike shode na vseh krajih mesta, kteri so jako dobro obiskani. Vsako nedeljo se razdeli na tisoče in tisoče letakov in druge soeialistič-ne literature. Ootovo je, da bode izid volitev precej presenetil nase nasprotnike.
T Tednik "('lev. Amerike" zavzema kaj čudno stališče, kar se tiče bodočih volitev. Mestni svet je namreč dal na glasovanje potom "referenduma", naj li mesto izda bondov v znesku 2 milijona dolarjev za napravo mestne elektrarne. To bi bilo jako dobro, ker trust kateri skrbi za razsvetljavo, ima setlaj popolnoma proste roke in narekuje ceno elektriki, kakor se mu poljubi. Vsako leto izpreša stotisoee dolarjev iz žepov cleve-lanilskega prebivalstva.
Tu pa. pride Mr. Pire, in pravi, da bi to pomenilo večje "takse" in tla delavci že tako ne rabijo električne razsvetljave. Nadalje pravi, da naj volilei pomislijo predno volijo. S tem se Mr. Pire odločno postavi na stran električnega trnsta. Toda poglejmo vso stvar malo od bližie.
Dnevnik "Cleveland Press", je z natančnimi številkami dokazal, da bi naprava mestne elektrarne ne samo preskrbela ljudem električno razsvetljavo za nižjo ceno kakor jo danes plačujejo za plin, ampak bi povrh tega nosila še toliko dobička, da bi se lahko plačevale obresti za bonde.
In tudi ako bi ti stroški povečali "takse", bi to ne zadelo delavski razred, ker delavci ne p»»» en jejo direktne "takse". Premisliti moramo namreč, da je v Ole-velandu skoraj 50.000 stanovanj, katere so v rentu. 75% vsega tn-kajšnega prebivalstva stanuje v najetih stanovanjih. To so delavci. kateri nimajo druzega premoženja kakor svoja delavno moč in pa pravico do zraka, kteri dasiravno okužen, vendar je danes še prost davka.
Mr. Pire! Vi s takim pisanjem
za načela. Zadnja konvencija nam	>( _
pT dokazuje, da so člani najbolj I kažete, koliko vam jc za korist de-nazadnjaške organizacije med lavca. Čul sem. da ima Mr. Scovil ameriškimi Slovenci tudi že siti I na razpolago 100.000 dolarjev, da
popovskega gospodstva v Jolietu. dasiravno dotično gibanje še nima ničesar socialističnega na sebi. ( as gre pač naprej. Tn Rev. Kranjec priznava sam, da — kljub vsem njegovim in Sojnrjevim anti-
socialističnim pridigam v A. S. _
socialistična misel in svobodomiselni nazor prodirata vedno boljin-bolj med slovenskimi delavci v Ameriki. Kako dragoceno jc to priznanje I
prepreči napravo mestne elektrarne. S tem denarjem plačuje za velike inserate v raznih kapitalističnih listih. Ali se je nekaj teh ju-deževih grošev. prijelo tudi vašega žepa? —- Jaz ne vem, kako bi mogli drugače delati reklamo «s kapitaliste. Saj ste preti nekaj tedni sami rekli, da zastonj ne delate reklame za nikogar. To je bilo takrat, ko ste-priporočali slovenskim volilcem kar tri majorsk«

Jugoslovanska soc ija Ii stična Zveza --v Ameriki. —--
EK8EKUTIVA:
lavertnik .t. Tomo Bašenlč, B. R. Savič, Frank Udovlch, Katarina Strahota Spaaoja Markovič, Josip Kolar, Štefan Perin.
Frank Petrič, tajnik, 1830 So. Centre Ava., Chleago.
Frank Podlipec, 004
3 Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik N. Curtis Bfc„ organizator M. Kulovec. g. Glencoe. O. — Jugosl. »o»', skupina, tajnik Matt Tuiek, box 213 S. N. S. Pittsburgh, l'a. — Jugo»l. soc. «kupina, tajnik Anton" Horvat, 1003 Haisnian Street.
4. La Salle, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Valent. Potisek, 1237 — 1st St ¿, Coaemaugh. Pa. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Jaek Kocjan Box 508 t Chicago. III. — Jugosl. hoc. udruienje, tajnik Andr. Trstanjak, 1830 So Center Ave.
9.	Milwaukee, Wis. — Jugosl. hoc. udruienje, tajnik Jiick. Hinich, 404 Park St
10.	Forest City. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajuik Krank Verba js. Box 140
11.	Kenosha, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajuik Fr. 2erovec, 818 Jenne St
12.	E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Ateve Blagii. box 388 IS. 8yg:n>. I'«- — Jugosl. «oe. klub, tajuik B. lilaiar, Box 77, Morgan, Pa.
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos Filipovich, 1419 Salisbury Street.
1«. Clairton, Fa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Celan, bsx 155, Blair Sta
17.	Chicago, III. —v Jugosl. zensko soc. udruienje, tajnica Teroza Petrak 1142 Harrison Street.
18.	Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Ivan Ivanovich, 1004 Caldwell ave., organizator J. Filipan.
lit. So Sharon. Pa. — Jugosl. »oe. udrui., taj. (¡t»o. Popovieh, 101« Hamilton av. 10. Chicago, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik B. K. Savič, 2318 Clybouru av. ft, Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobnič, box 679. 25. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Filip Uodina, 909 W Pearl St.
Steel, O. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. Dernač, Box ?6. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5436 Stanard av., Jos. Jauch, organizator.
Roslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. Hackett. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soe. skupina, tajnik John Lekše, Box 94. West Mineral, Kaus. — Jugosl. soi-, skupina, tajnik Pongrac Jurshe, P. O. B. 357rj
West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertaènik, R. F. D. 3, Box 98. New York. N. V. 11th Ave.
W.
«7.
18. 29.
SO.
si.
32.
33.
34
35.
87.
38.
39.
40.
42.
43.
spravljajo od tod zopet naprej v razne topilnice, kjer jo pretope v razne predmete. Kdo t — Delavci! Vedno je delavec tiati, pod kterein ae kreče vaa masinerija, a vzlic temu, da producirá vse, ae vendar nahaja v pomanjkanju. Pridelki ae kupičijo v shrambe kapitalistov, ker imajo delavci premalo plače, da bi pokupili izdelke — potrebščine nazaj. In tako pride, tla morajo trpeti vzlic vsej nakopičenosti blaga, pomanjkanje in hoditi v slabih oblekah; njih žene in otroci morajo stradati, samo zato, ker jih je zadela ta nesreča, da so se rodili pod proletario streho.
"Ali se bodo pa te razmere ke-daj spremenile — bo kdo upra-šal. Seved« ae bodo; a saine od sebe ne. V tem razrednem boju je treba biti aktiven, delaven. To zgoditi pa se more le, ako se delavci pridružijo gospodarski in politični organizaciji. Gospodarsko se je treba organizirati v uni-jaJt, politično pa v socialistični stranki. Šele ko bo delavstvo dodobra organizirano, in bo možno upeljati industrija lito demokraci jo, bo konec razrednemu boju, in konec pomanjkanju in bedi met delavnim slojem.
Delavske razmere v tem kraju so precej .slabe ,kakor povsod. De
Jugosl. sic. urduftenje, tajnik Peter Matich, 92—' lo se teško dobi, kdor g;t pa ima
Frontenuc, Kans. — Jugosl. soc. skup.n i. Ujaik Frank Krajzelj, Box 108 m0P1 «ala,i k<)t irM	T" M
West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 60th Ave Milwaukee, Wis. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave
44
45.
48.
49.
50.
Kast Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Požene), Box 139., Oglesby, 111. — Jugosi. soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173. Oregon City, Oregon. — Jugosl. soe. skupina, tajnik John Kurnik, Box 155. Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovich, 205 Indiana St Adamsburg, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, or ganizator Martin Brunet.
Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, Box 341. Waukegan, 111. — Jugosl. woe. klub, tajnik Jak. Podboj, 717—8th St.
46.	Panama. 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10.
47.	Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. Calumet, Mich. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Krpan, 813 Portland St. Collinwood. O. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Božič, 5706 Waterloo Rd Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Stempihar, box 127. üones*en, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John detek, Box 82. Chicago, 111 — Jugosl. soč. klub, tajnik Frank UrbamVig, 8t8 Austin Ayer Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Wash ington Street.
Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Mihelich, Box 291. Victor, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Eror, Box 702, organizator Dragotin Pogorelec.
East St. Louis, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajuik John Badalich, 1234 9th 8treet.
So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Du&an Bot ich H16 Sarah st.
Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street.
New Brighton, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Mijo Ljubek, Box 166; organizator T. Kruzieh.
Chicago, III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich 2149 Archer Ave.
Detroit. Mich. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik Tom. Stepich, 77 E. Milwaukee Ave., organizator Jos. Mantony.
Youngstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2 Box 33 I).; organizator Matt Slabe.	^
63.	Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136.
64.	Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O.
52. 38
54.
35.
5«.
57.
58.
59.
<0. «1. «2.
kandidate ob jednem. To je tista vaša "neodvisnost". To je tista ljubezen do "milega" naroda. — Slovenci v Clevelandu! Čestitam vam, da imate takega " neodvisnega' ' zagovornika !
Slovenski volilci! Ako stavite svoje koristi pred koristi kapitalistov; ako mislite, da se je že zadosti postav napravilo v korist kapitalizma in še nijedna v korist delavstva; ako mislite, da je čas, d& dobi delavec vlado v svoje roke in si tako zboljsa svoj položaj, tedaj na noge dne 7. novembra in oddajte svoje glasove za delavske kandidate !	,
Volite, prvič "Straight Socialist ticket", ker to je edina «tranka, ki zastopa Vaše koristi; drugič, volite proti "Taylor Franchise Ammendment" in tretjič, ▼olite zato, da mesto izda za 2 milijona bondov, za napravo mestne elektrarne.
Ako to storite, potem se smete Eavedati, da ste storili svojo dolžnost napram samim sebi in napram celemu delavskemu razred». Vsaka naša zmaga pomenja en korak bližje protiuresničenju našega končnega cilja.
Torej še enkrat ! Na nog-e dne 7. aovembra za socialistične kandidate!!
Vaš za socializem.
M. Petrovčič.
Hackett, Pa. Cenj. uredništvo Proletarca:—
Nenaden dogodek me je prisilil sopet se oglasiti pri vas. Dne 13. i m., je kar nenadoma, kakor •frela Tzniknila vest, da Pitta-burg Coal Co., ki ima rudnike v filiem okraju, odpušča svoje de-Uvce, ker se zapro rovi. To niso Mle Sale, ampak gola resnica. Na ti naein je bilo samo v naSi na-•elbini vrženo na cesto okrog 500 prenjogarjev, ne da bi se jih upravo. kako se bodo preživeli leto-fcjo rimo in ali imajo obleke, hra-ap in stanovanje?
Pred predsedniškim volitvami
bil glas vpijočega v puščavi. Sanjali so delavci po večini o Tafto-vi prosperiteti in hvalili so že nebeškega očeta, ker bodo nastopila štiri rodovitna leta. V teh nadali so svoje glasove — pomočene s kozarcem demokratičnega in republikanskega piva — oddali proti svojim lastnim interesom. Postali so judeži. Prodali so se kapitalistom s svojo ženo in otroci vred. No, in sedaj se stvar maščuje. Sedaj se čiije povsod tarnanje in zdihovanje: kaj bom zdaj počel? — Ali sedaj je prepozno ljudje; takrat bi bili možje, ko je bil čas. Takrat bi se bil uprašal: kaj bom počel z glasovnico? — Katerega kandidata bom volil?
Sedaj si na cesti, z nami vred, ti imaš teško vest, mi pa nič, ker nismo zato volili.
Kakor se čuje, je Pittsburg Coall Co. vrgla okrog 10.000 pre-mogarjev na cesto. V naši naselbini smo hudo prizadeti, ker je bila tu samo ena majna. katera je sedaj zaprta in jo bo treba pobrati s trebuhom z kruhom. — Takale je demorepublikanska prosperiteti — samo za kapitaliste!
Zaklel sem se, da bom v kraju kamor pridem, pa ne najdem socialistov, pridobil na vsaccgn Hackškega socialista 10 novih, da bo preje konec kapitalističnim lumparijam.
Socialistični pozdrav!
A. Mrak.
Victor, Colo.
Sodrug urednik: —
Zopet se oglašam s kratkim dopisom iz te male naselbine v eolo-rndskih hribih. Delavci tukaj se. ukvarjajo večji del z rudarstvom. Dan na dan spravljajo zemeljske zaklade na površje in polnijo bi-
nič ne nraSa koliko moreš, ampak se zahteva, da toliko in toliko :.,o ras, ako pa ne, pa pusti saj jih je za teboj cela armada, ki bi bili morda hvaležni, če bi imeli delo in bi storili še več kot ti, kajti za armado pritiska ;jla I in obup.
Kar se tiče Unije je treba pri znati. • se prav lepo razvija, seveda gr» vse ta j.to in kapitalisti to že vs«. čutijo. Tudi naših ljudi je že lepo število organiziranih, pa ji"h Im še več.
Prihoonje leto borno imeli priliko prisostvovati d/em konvcnci jam v tem mesta. Zborovali bo "Westarn Federation of Miners" in pa "State Federation of Labor". p.:ezdvomno bo to napravilo na delavce tod o#o!i dober vtis. Sai se kapitalisti tega tudi vedno boje. Njih vohuni so neprestano na del i, seveda dosežejo le neznatne vspehe. Ravnatelj večjega tukajšnega rudnika je sam priznal. proti svojemu kolegu, (v smrtnem strahu seveda) da je v njegovem rudniku nad 85% linijskih delavcev. Vidite torej delavci, kako se upošteva organizirane delavce, in kako zaničljivo se za hrbtom posmehuje neorganiziranim delavcem.'
Zato pa slovenski delavci na Zapadu, kar neustrašeno naprej za svoje pravice. V boj za naše pravice!
Pozabiti ne smem naznaniti veseli slučaj ,ki se je dogodil nedavno pri sodr. J. Busčaju. Oglasila se je namreč štorklja in pustila čvrstega proletarčka. Ob tej priliki je bilo vse na peket in samo-obsebi umevno, je zadelo tudi nekaj našega "Proletarca". Nabrala se je svota $4.20. kar je gotovo znak. da ne pozabijo zavedni so-drngi pri nobeni priliki svoje dolžnosti.
Konečno pozdravljam vse so-druge, s klicem: na delo, za pojaran ie tiaših vrst!
D. P.
Oglesby, HI.
Cenjeni sodrug urednik: —
Da se ne bo mislilo, da smo pomrli, se oglasim s <par vrsticami. — Dela se v našem kraju srednje. V premogovrh rovih se dela po pet dni v tednu, v eementovni je pa tako večna sužnost. ker se dela noč in dan. Tako se mora delavec boriti za borni svoj obstanek noč in dan.
Na političnem polju smo tukaj-šni slov. delavci precej zaostali za delavci drugih narodnosti. Pred dobrim letom se je ustanovil socialistični klub nt. 30. J. S. Z., kateri je v začetku kazal veliko zanimanje in navdušenje. Toda kali otr povsod, tako pokaže Slovenec tudi tukaj kmalu svojo nepotrpe-žljrVost in nestrpnost, kajti vSc tiavduieneje se je spremenilo v ne-č u veno zaspanost in malomarnost. Vse je. minilo, kakor tVa smo že
saffc delavskim izkoriščevalcem. (
Če bi človek ne poznal razmer, dobili socializem. ( e bo slo tako v današnji družbi, bi si morda mi- naprej potem ne bo nobene seje alil • to delavno ljudstvo mora go- vee in bo sledi klubu propad. Za tovo živeti v sreči in blagostanju, seje in prispevke se ie malokten Sni zemlja ima vendar vsega v iz- zmeni. Neka., aodrn.gov se je preobilju ; naprej in naprej vrtajo selilo v druge kraje kar jth je o-
---------------------TJ . . 1 „• «inbnko pod stalo tukaj, so pa brezbrižni. te
** svetoval mnogim, naj volijo kopljejo in na ^obo P PMniw\ tem oziru ne predrt,-faUvako stranko, a moj glas je zemljo dragoceno rudo j
gačijo, tla se vname kaj zanimanje za klub, bo dobil en del naše blagajne mož z batom v Proletar-cu, na kar ae bo klub razpustil.
Lepo pa napredujejo v političnem oziru delavci drugih narodno sti. Imajo svoje socialistične klu be, ki prirejajo zabave, shode in sestanke, a čimer goje razredno zavest in drže klube pri življenju in delavnosti. Nedolgo tega so pri redili sodrug i angleškega kluba agitatoričen sestanek, na kterem so imeli predavanje, To se je vr šilo v mestni dvorani. Govorila je znana govornica in zastopnica so ciaiistiČnih listov Mrs. Ester L Kdelson iz Chicage. Govorila je ^prepričevalno in žela zato priznan je od navzočih. Vsaeega zavedne ga delavca bi bila. dolžnost, da bi se tega zanimivega predavanja udeležil; žal, da se naši zopet niso tega udeležili. Vsa ta znamenj« kažejo določno, da se naši ljudje zlagajo z bičem, ki jih tepe. Prav resno bi bilo torej želeti, tla bi se slovenski delavci v Oglesb.v se en krat in bolj za stalno poprijeji socialističnega kluba.
S socialističnem pozdravom.
John Hergant.
»c»o
Stran Ka
Za Detroit, Mich.
Članom Jugosl. socialist, kluba št. til s«' naznanja, da se vrši v nedeljo tlne ."». nov. ob 2. uri popoldne važna seja kluba. Seja se vrši na 424 Kerry Ave. Vabijo se člani n ne člani, da tej seji prisustujejo Na to sejo do zadnjega moža. do zadnjega jugosl. delavca!
Tli. Stepich, tajnik.
ZA WAUKEGAN.
•1iilt<>sI sin-, k 1111 > vt. 4.r> ima svoje redna »eje vsako četrto soboto v mesecu v prostorih sodr. B. Mah-niča. Začetek točno oh 8. uri zvečer.
J. Podboj, tajnik.
IZ TAJNIŠKEGA URADA SLOV. SEKCIJE JUGOSL. SOCIALIST. ZVEZE.
Tajništvo slov. sekcije J. S. Z. je prejelo od akcijskega odbora jugoslovanske soc. dem. stranke na Kranjskem. 200 Ustanovnic za tiskovni sklad socialistič. dnevnika "Zarja", v Ljubljani, z namenom. «la se razpečajo meti člani naših klubov v Ameriki in da se denar pošlje odboru v Ljublja.no,. ko se le - te razpečajo.
Ker odbor slov. sekcije J. S. Z. upošteva velevažen korak, ki so ga storili naši sodrugi preko oceana, s tem. tki so začeli idajati dnevnik "Zarja", se je zaključilo, da tajništvo rečenega odseka razpošlje na vse slovenske socialistične klube J. S. Z. gotovo število teh ustanovnih kart. Vsaka teh, okusno izdelanih kart, stane 25 centov in jo je smatrati kot spomenico ustanovitve prvega slov. socialističnega dnevnika "Zarja".
Kako se označujejo številke in kaj je treba izpolniti na karti, bo iznašel vsak krajevni tajnik iz priloženega pojasnila.
Omenjeno naj bo, da se je na seji kluba št. 1. razpečalo 20 kart. v znesku 5 dolarjev.
Sodrugi ! Pokažimo ob tej priliki našim sodrugom doma. da smo jim naklonjeni in da cenimo njih delo. od kterega imamo koristi in ki je v ponos vsem jugoslovanskim delavcem, tudi tokraj oceana. Pokažimo jim našo solidarnost. Tajništvo slov. odseka J. S. Z.
ZA CONEMAUGH IN OKOLICO. VABILO
na sestanek, spojen z veliko veselico. ki jo priredi Jugosl. soc. klub št. 5. v prostorih "Slov. izobraževalnega Doma" na Franklin - Bo-ro dne 4. novembra 1011. Spored:
1.)	Ob 8 uri zvečer pozdravi navzoče za veslični odbor sodrug Josip Bricelj.
2.)	Govor o sedanjem tužnem položaju delavstva v Ameriki, govori sodr. Andrej Vidrich;
3.)	O zadružništvu, govori sodrug' Frank Pavlovčič;
4.)	O organizacijah, govori sodrug Frank Podboj;
5.)	Socializem, govori sodrug Štefan Zabric;
G.) Marseillnise" poje pev. in izobr. društvo "Bled":
7.) "Bratova osveta", žaloigra.j enodejanka povzeta iz delavskega \
Razširite svoje znanje I Poučite so o socializmu! Razvedrite li duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Ktbin Kristan: "Samosvoj", trda vezba............... 1.15
mehka vezba.............................80
"Pod Spovednem pečatom", I. zvezek................................ 1.03
11. zvezek.................................80
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Povest iz cbicaskib klavnic.........................................$1.00
Ktbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................25
Pavel Mibalek: "Iz nižin iivljenja"........i.........................50
"Tajnosti Španske Inkvizicije". (Dosedaj izSli samo Štirje snopiči). —
Snopič po .......................................................5
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vla<limir Knaflič: "8ociallzem"..................................... 1.50
Knrico Ferri: Socializem ln moderna veda.............................60
"Država prlhodnjostl" ..............................................20
"Slovenci".........................................................50
"Prolotariat".......................................................io
Ktbin Kristan: "Nevarni socializem".................................15
"Strahovi." (Priporočljivo).................'.....................15
"Komunistični manifest"............................................20
"Zakaj smo socialisti"...............................................io
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15
"Socializem"........................................................io
"Kapitalistični razred" ..............................................15
"Socijaina demokracija ln kmetsko ljudstvo"..........................5
"Vojna in socialna demokracija"....................................t .15
"Občinski socializem" ...............................................35
"Moderni socializem" ..............................................10
"Naša bogatatva" ..................................................5
Po C. Clinne ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslOv. A. Kristan):
4'Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35
"Krst sv. Vladlmirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)........................'.......20
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
4 4 O konsumnih društvih ".............................................10
"Narodno vprašanje in Slovenci"......................................1.5
44Moderni politični razvoj. -— Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." . ......... ................ ".-rrr.^r ... . . ....... 00
"Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "nebeško kraljevstvo"..............................................i£
"Kako je lep vojrJki stan." (Poljudne zbirke 44Več luči!" 6. snopič.).. .12
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
življenja v dobi štrajka, spisal sodrug Jože Zavertnik.
Osebe:
Blaž Koren, delavec — Ludvik Zaman; Marjeta, njegova žena — Terezija Beber; Tone Koren trgovec in gostilničar — A. Vidrich; laka, Miha in Jože, delavci — Jos. Pavlovčič, Fr. Kraje in Ant. Semič; Janez Hud, policijski komisar — Aug. Samec; Martin Strel, Turi Puška, orožnika — Iv. Mar-tinčič in And. Puntar.
8.)	"Delavska himna", poje pev. in izobr. dr. "Bled".
9.)	Prosta zabava in ples. Za veselico je dobro zbran spored, ki bode vsakemu nudil obilo vžitka, posebno pa delavcem, trpinom.
Igra "Bratova osveta" vsebuje vzpodbujo za skupno delo prole-tarcev in predočuje današnji kapi-alistični terorizem napram delavstvu v svoji popolni nagoti.
Vsa cenj. slov. podporna društva cele naše okolice,, kakor prijatelji somišljeniki in somišljenice naprednega duha, ne zamudite te prilike.
Vsak udeleženec dobi pri vstopu krasen šopek fnagelček), ki stane en dolar ($1.00); ženski «pol je vstopnine prost.
Čisti preostanek veselice je razdeljen in sicer:
40 odstotkov v podporo Slov. zobr. Domu; 30 odstotkov v pod->oro slov. soc. listu "Prolet«rec" in 30 odstotkov v podporo v blagajno aoe. kluba št. 5.
Pivo prosto. Za dober prigrizek e vse preskrbljeno.
Torej vsi na krov dne 4. novembra 1911 !
ODBOR
Jugosl. socialistični klub št. 35 J. S. Z. v soboto večer dne 11. novembra t. 1. v Falk's Hali na 51 str. in Sherman Ave., VELIKO JESENSKO VESELICO Na tej veselici bo govoril 44O ženi v razrednem boju".
Vstopnica 10 centov v prednro-daji, pri blagajni 15 centov. Zene in otroci so vstopnine prosti. Začetek točno ob 7. zvečer. Hrvatski, slovenski in srbski delavci! Na ta dan vsi na krov!
Za socializem,
I. Celich, tajnik.
TISKOVNI FOND.
Preje izkazano.........$267.82
Soc. klub, Collinwood. O. 4.00 Nace Radovan: prebitek
od groadja ..........
Joe Petek. Massilon, O. .. M. Gabrenja, Dunlo, Pa. Ed. Hoffman, Muray, U. Ferrerjevci od štev. 131,
Chicago, 111..........
Georg Brimšek, Chisholm
Minn. ............... .20
J. Novak, Ottava. Ill.....15
1.10 1.00 .50 .30
.25
Skupaj do danes $275.32
Iz uredništva.
Na več uprašanj, tičočih se vsebine, objavljene na zadnji strani "Proletarca" v št. 213 pod naslovom Spuščenje v morje, odgovor-jamo vsem, ki se zato zanimajo, da dotična objava nima ničesar opraviti z uredništvom, je oglas, poslan za priobčenje od Austt?o-Atnericnnn parobrodne družbe.
Za West Allis, Wis,
Jugosl. delavcem v West Allis in okolici se naznanja, tla priredi
ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Gradi, sher, 1158 E. 61. Str. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca.
Direktorij J. S. Z.
JUGOSL- ZADRUŽNA TISKARNA
GLAVNICA
S01TH SIAVIC rOOPFMTIVF PRINTERY
INCORPOftATED
Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske proavete.
Vsa pisma je nasloviti na
FRANK PFTRICA, 1830 S«. Onlre Ave.,
CHICAOO, 1LL.
prolktakkc
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
Siva, stara bajta Vlasovih je obračala boljinbolj naae pozornost vaega predmestja. V tej pozornosti je bilo mnogo sumljive previdnosti in nezavednega ao-vraStva, ampak hkrati pa se je pojavljala tudi zaupljiva ratlovednost. Časih je prišel kdo, oprezno gledal okolo sebe in dejal Pavlu :
— No, brat, ti ?itaš knjige, zakone poznaš. Razloži mi ...
In pripovedoval je Pavlu o krivici policije in fabriškega vodstva. V zamotanih slučajih je dajal Pavel človeku pismo i a znanega odvetnika v mestu; a če je mogel — je razložil sam.
Polagoma je rastlo v ljudeh spoštovanje do mladega, resnega Človeka, ki je o vsem govoril smelo in preprosto, in ki se ni skoraj nikdar smejal; vse jc gledal, vse z zanimanjem poslušal in vsak posamezen slučaj je vztrajno razis-kaval in povsod je našel splošno, neskončno nit, ki je vezala ljudi a tisoči krepkih pentelj.
Vlasova je spoznala, da je njen sin odrastel; skušala je razumeti njegovo dielo. Ako ga je razumela, tedaj je kazala otroško veselje. •
Pavel je pridobival pri ljudstvu na ugledu, odkar je izšla njegova povesi o "Umazani kopejki."
Za tvornico se je razprostiralo slikovito in zaraščeno močvirje na katerem so rastli borovci in breze. Poje t i je pokrivala površino debela rinena in zelena skorja. Velike jate moskitov in muh so se dvi-
Pa
gale oiiad njim, letale doli do mesta. raznašajoč mrzlico. Močvirje I telja. To jc resnica!
Dobro je, ako so preprosti ljubijo te.
V pondeljek Pavel zopet ni šel delati. Bolela ga je glava. Opoldne je pa prisopihal Fedija Mazin brez sape, truden in ttrečeu. _ — Pojdi! Cela tvornica je na nogah. Poslali so po tebe. Kizov in Makhotin pravita, da ti lahko boljše vse razložiš kot kteri drugi. O jej! Kakšen krik je to J
Pavel ae je pričel oblačiti molče.
—	Zbralo se je krdelo žensk; ali te kričijo!
—	Jaz grem tudi, — je izjavila mati. — Ti nisi zdrav, pa videti hočem, kaj delajo. Da. jaz grem tudi.
—	Pojdi, — je »lejal Pavel resno.
Hodili so hitro in molče. Mati je vsled razburjenost i sopla težko. Čutila je, da bo doživela nekaj izvanrednega. Pri tvorniškem vbodu je stalo krdelo žensk, ki so se o zadevi razgovarjale s kričečim glasom. Ko so vstopili na dvorišče. so bili nakrat sredi gneče, ki je bila razburjena do cela. Mati je opazila, da so bili vsi obrazi ohrrieni proti kovačnici. kjer so Sizov, Makhotin, Vi jalov — pet do šest vplivnih in solidnih delavcev — stali na kupu starega železa in mahali s svojimi rokami.
—	Vlasov prihaja — je zaklieal nekdo.
Vlasovf Pripeljite ga sem!
Pavla so zgrabili in rinili naprej. Mati je ostala sama.
—	Tiho! — so klicali od vseh strani. Nakrat je bilo čuti Kibinov glas:
Ne potegnimo se radi kopej-ke, marveč za pravico. Kar nam je drago, ni naša kopejka, ker ni bolj okrogla kot druge kopejke. Pac pa je težja, ker je v nji več človeške krvi kot v rublju ravna
je bilo last tvornice. Novi ravnatelj je hotel tudi iz močvirja vleči tfobiček. Izdela 1 je načrt za osuševanje. da bi ga spremenil v rodovitno polje. Razobložil je delav ceni. koliko bi osušenje močvirja z ozirom na zdravstveno stanje koristilo vsem in odločil je, da se vsakemu delavcu pri plači utrga
eno kopejko od rublja. Delavci so I Od vseh strani so se drenjali l.ju-se temu vprli in spoznali so resni-1 dje in mahali z rokami. Spodbu-
co, da so uradniki v pisarni prosti tega davka.
Pavel je bil v soboto bolan, ko so obesili lepake z odredbo ravnatelja. On ni šel na delo in ni vedel nič o stvari. Drugi dan po masi. sta prišla k njemu stari Sizov in visoki, zlogledi ključavničar Mak hotin. Kazodela sta mu ukrep ravnatelja.	.	-
—Nekteri starejši smo se sešli je rekel Sizov mirno. — Govorili smo o stvari. Vidiš, naši sod rugi so nas poslali k tebi, ker najve< veš med nami. Ali obstoji zakon, da sme voditi ravnatelj boj proti moskitom za naše kopejke? — Pomisli! _ je dejal Makhotin z ognjem v njegovih malih očeh. — Pred tremi leti so ti za jedači pobirali davek za kopališče. Nabrali šo tri tisoč in osemsto rubijev. Kje so rubljif Kje je pokopališče?
Pavel je razložil obema krivico takega davka, in koristi, ki jih ima lastnik tvornice od» davka. Oba obiskovalca sta ga zapustila z jezo v srcu.
Mati. ki ju je smehljaje spremila do vrat, je dejala: — No. Paša. zdaj so pričeli k tebi priha jati za svet stari ljudje.
Ne, da bi odgovoril, se je Pavel vsedel in pričel pisati. Po nekaj minutah ji je pa rekel: — Bodite tako prijazni, pn nesite ta le spis v mesto.
—	Ali je nevarno? — je vprašala.
—	Da! V mestu izdajajo časnik za nas! Povest o "Umazani kopej-ki" mora v prihodnjo izdajo.
—	Orem takoj, — je odgovorila in pričela se oblačiti.
To je bilo prvo delo, katero je «kil nji. Ona se je štela zelo srečni, da je tako odprto govoril nji in da mu bode lahko pomagala pri delu.
—	Paša, razumem vse, — je od
govorila.--To je tatvina. Kako
se piše človek? Jegor Tvanovič?
—	Da — je odgovoril Pavel prijazno in smehljaje.
Vrnila se je pozno zvečer. Bila je trudna, pa tudi zadovoljna.
—	Videla sem Sašenko — je pri povedovala sinu. Pošilja ti pozdrave. Pa Jegor Ivanovič je navarlen in vljuden človek! Oovori tako smešno.
—	Veseli me, da so vam všeč _
je rekel Pavel mehko..
—	Paša. preprosti ljudje so.
jali so drug druzega z ostrimi in plamtečimi besedami. Misli, ki so spale v njih trudnih prsih, so ne vzbudile, hotele so ven naenkrat, radi tega so prihajale besede iz njih ust hipno, naenkrat in v salvah. Donele so v zraku, kakor če bi velik ptič razprostir.l svoje raz-ične peroti širše in širše, grabil ljudstvo, ga vlekel za njimi in tol kel drugo ob drugo.
Nad množico je plnval oblak saj in prahu, od potu obliti obrazi so žareli in koža na licih je jokala črne solze. Na temnih licih so blestele oči in zobje so se lesketali Ta m. kjer sta stala Sizov in Ma hotin. se je pojavil Pavel in njegov klic je zadonel Sodrugi! Mati je opazila, da mu jc lice prebledelo, iti ustni so se mu tresle; nehote je rinila naprej potiskajoč množico vstran. Razdraženo so kričali nad njo: — Kam lczcž, starka! In suvali so jo. A to žene ni o-plašilo: s pleči in komolcem jc odrivala ljudi in se počasi približevala sinu. le da bi stala bližje njega Ko je zalučal iz svojih prsi besedo. ki je vanjo polagal globok in važen smisel, je Pavel začutil, da mu je oster krč bojne radosti zadrgnil grlo; lotila se ga je ne-dovoljiva želja, da se uda- svoji veri. da vrže ljudem svoje srce.
Feeling Tir Every Day
Napadi influence, ka-filja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
goreče od ognjenepa hrepenenja po resnici.
—	Sodrugi! — je ponovil zajemajoč iz te besede silo in navdušenje. — Mi smo, ki gradimo cerkve "in tovarne, ki kujemo verige in denar . . .Mi smo živa sila, ki živi vse in razveseljuje od zibelji do groba . . .
—	Tako je ! — je zaklieal Ribin.
—	Mi smo vselej in povsod prvi pri delu in zadnji v življenju. Kdo se meni za nas? Kdo nam hoče dobro? Kdo nas ima za ljudi? Nihče!
—	Nihče! — se je kakor odmev razlegala ta beseda.
Pavel se je obvladal. Začel je prostejše in mirnejše govoriti, množica ga je polagoma olrstopila in se združila v temno tisočg4avo telo. Stotine svojih pozornih oči je upirala v njegov obraz, vsesa-vala njegove besede, jih prikrivala in skrivala.
"—• Boljše usode ne bomo deležni. dokler se ne čutimo sodruge. rodbino prijateljev, zvezanih z eno željo — z željo po boju za naše pravice.
—	Oovori k stvari? je grobo zaklieal nekdo poleg matere.
—	Ne moti gaj. Mir! — sta se na različnih krajih zaenla dva tiha glasova.
Zakajeni obrazi si» gledali ne-ziupno in temno izpod čela; desetine oči so resno in zamišljeno gledale Pavlu v obraz.
—	Socialist pa ni neumen! — je pripomnil nekdo.
—	Ah! Kako smelo govori! —
je dejal visok, upognjen delavec in sunil mater v pleča.
—	Čas je, sodrugi, da se upremo lakomni sili, ki živi od našega, dela, čas je, da se ji postavimo v bran; vsi moramo uvideti, da nam ne pomore nihče, Če si sami ne pomagamo. Kden za vse, vsi za e-nega —to je naša postava, če hočemo premagati sovražnika!
—	Mož ima prav, otroci! — je zaklieal Mahotin. — Poslušajte resnico!
(Dalje prih.)
Neha delati.
Kadarkoli kak organ našega telesa preneha delati ijekaj časa, je to resen opomin, zlasti če so prizadeta tudi jetra. To je zato, ker se številne krvne cevi v jetrih napolnijo z nečisto krvjo ali ker so jetra preobložena z maščobo. To nahajamo med vsemi sloji ljudstva, ampak najbolj pri tistih, ki čezmerno jedajo in pijo in ki zanemarjajo primerno telesno gibanje. Barva v licu in časih tudi v očeh požolteva, telo oslabeva; bolnik jc zapečen in trpi na glavoboli, izgubi slasti in na oslabelosti. V taci!» slučaji je priporočljivo Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, ker izpodbuja jetra in vse prebavne organe k delovanju ter jirn podeljuje dovolj moči, da o-pravljajo svoje d/do brez težave. Ureja namreč prebavo, krepi živce in pomaga tvoriti novo kri. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave.. Chieago, 111.
naroČite se na dnevnik
•zarja"!
Kdor želi Čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 611 in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
Ivan Kaker, 220Vi Grove St..| MILWAUKEE, WIS.
Sodrugi! Naš list je naše naj močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca.
Te besede si) napravile velik včinek najjudsko množico izvabile ostr»* odgovore:
To je res! Dobro, Ribin! Tiho! Vrag naj te vzame! — Vlasov pojdi sem! Glasovi so se mešali z ropotom masinerije, z ostrimi glasovi pare in evilenjem strojnih jermenov.
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki" izdeluje vsakovrstne In naffirtefäe
slike: otroke, družine, skuoiue, ženitve iu društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLACE. TELEFON C AN AL 287.	USTANOVLJENO 1SSS
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chieago. II
lin* ve£jo talog« ur, veriiic, pr»t» bov in drugih dratfotio. I«vr*u.)e t*-.t veakovratna popravil« w tej utroki r" telo nitki eemi.
ObiMite g« t
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Espeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. kupovanju je treba na to paziti.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1337 So. Fiak St Tel. Canal 1406
AAAa a
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico
FRANK ZORNJAK. »837 So. Centre ave., Chieago, lil.
w
'ww

'W 'W
Zdravljenje v 5 dneh
Varicocele! Hydrocele
——BREZ NOŽA .. . .	iN BOLEČIN
Ozdravim vpacoga, kdor trpi na Varieoceli, Strueturi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljen je, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičoiib se moftkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bih zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le iaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspeSno.
Popravite Vaše zdravje
. Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moii 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moškib. Ce je upanja v v a* i zadevi vam pojasnein, kako se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE	-
moške bolezni	Zastrupl|en|e
ifuha fSfoxa. t» le m t v	l	krvi
ledicah in j trih	Tv	»n vseh drugih kožnih
zdravim hitro za stalno	I^S ¿Kg^ls bolezni, kakor prišče,
in tajno, živčene one-	I . 6	^jRr lucije, onemoglost itd.
moglosti, slabost, napor,	1 ¿A	\Y jK
^»pijenje in	\ uiOj^ it Ženske bolezni
^MMXL he,i tok'l>oWinp v oza
1 k n V ■	^fiJPvSwi ture«	Otekline, po
naduho, Bronchitis, sri-	ZJZŽčflm ,1 i., in	\
no bolezni in pljučne	,	* organske
zdravim po moji najno- 1	bolezni zdravim za stal-
vej« metodi	(Preiskovanje brezplačno) no-
Zdravljenje za stalno, je. kar želi viMcdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moj« zahteve so dostopne in primirne napram nT
(N^lU.».rjU iD °br0ki	PridiU danei o^J^jte bolečin^.!
DR.ZINS, 183 racd Randolph in Cla k V||Iv3^U
Odprto: 8 »JutreJ do 8 «večer. Ob n«d«IJ»h od 8 ijutr. do 4 pop.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejia in najcenejša pero brodna irta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Hrti poštni in novi parobrodi v na dva vijaka;
Martha Washington. Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 18 nulj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-lo iz New Yorka ob «redih ob 1 po ;'ol«lan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par" niki imajo brezžični brzojav, elektri-čno raMvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako.
Zh na.lalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na-
PHELPS BROS. & C0
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York,
Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chieago, ni.
Imporfiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje I*, portirane cigare in cigaret«. V* priatno in po zmernih cenah
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, m.
Jako važno vprašanje?
"Ali Mem že poslal zaostalo u*. ročni no na "Proletarca*'? Š« net —
Podpirajte socialistično ¿as* pis je! Naročajte, čitajte in «riu 'Proletarca'! Priporočajte hrnt skim delavcem 'Radničko Strai«\
JESEN IN ZIMA
1911-1912
Popolna zaloga novih, najmodernejši* krojev	^H
Obleke za odrasle In mladeniče
Naše obleke so dobro krojene in se> Hite z vso vsebino, ki spada v
Dobre Obleke
od $25.00 po dol do $7^0
Površnike za odrasle in madeaifc kroja° V gi 0ajQOveJe«a '' I'rerto"
IA^^INCHOUSI
S.W. Corner 26 'J6CentrjI PaAA*.
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kierDi?„ tilJ0brV*" ,n ineortir.no „il,«*.
Pivo. 1 rodmja vin« n. »«lune jn na dA>bno^
Ant Schnabl,
cor. Trumbutl ave. in 26. Str., Chieago, IU.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni ln rauocslnilc.
iMrarnišk-j preiskav* brt-tpi^no.^w č»ti je le adaviU, 1924-26 Blue Ave., Chicago. Za dne art; Od 1 de • popol (>d 7 do *	izve. Chi««
t iveéi bol n. k i oaj pišelo .lor^naki
carl strover
Dober Advokat
Attorney at Law
St. sobe 1009
140 E. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989

v avoji hifij in f.e ga bo(V»te ralxli po predpisih. 2,">o. in .r>0e. fst»»kit-nice v lekarnah, (''«ivuji« ponaredb.
f. *û. RlCmiR 4 CO.. 21 s feirl ti.. Um Tor^ r T J I>r.	Conr» Pllula oU^k»^.
c.vv. «n iV)
^e bi začeli braniti
pred petimi leti..
in hi djali na stran vsak dan 50 c., bi imeli danes $1000 * Zaenite danes, dh boste imeli f0 svoto'vsaj rez pet let
¡1 INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chieago, III.
I	P»1 «"Ijona dolarjev.	Odprto i soboto od 6 do 8 uri zvačar

r^n


ROJAKI v Waukc«anuI
-•ggžžiF- k°^te PiU dobrc pijače in se znhaviti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, WauKeflan.
Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
nom ^ php«-¡jfflSii v^SKSSi^
potnlkem	L«tnlk
Dolžnost vsakega socialiste podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobita mu nove naročnike.
Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N Cnr-tis St. Chieago, 111.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
s modernim kceljisČen
pivo r eodikih in butelilu* in drug* raraovretn«. pijaif tw unijA» xmodke. Potniki dobe l*\no ca nitko eraio
Poetrerba tofin» ln lsberna V»em Slovenrem i0 druprn Slovaao« •• top»« pri porote
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicagt
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St., La Salle. Ill
Toéi	(wtilni p»dn>a« pij*
IHM priporoča njfthon m
M, A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
t'radii je <>d 8—11 predpoldna
in od 6r-9 zveèer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, DL
LOUIS RABSEL
moderno urejen nalun
I k 460 6RAID AYE., KENOSHA, VIS
Telefon 1199.